r A m Delavci Splošno gradbenega podjetja Gradbinec iz Kranja gradijo v Obrnah na Bohinjski Beli most čez Savo Bohinjko, kjer bo potekala obvoznica proti Bohinju. Dela so zelo težavna zaradi zahtevnega terena, še posebno gradnja visokega mostu, ki predstavlja precejšnjo naložbo. Z izgradnjo ceste in mostu se bodo izognili ozki in neprimerni cesti skozi Bohinjsko Belo in bo tako promet proti Bohinjski Bistrici potekal bolj nemoteno. — Foto: F. Perdan XXXII. Številka 87 Ndji: občinske konference SZDL ^ Irinj, Radovljica, Škofja Loka * - Izdaja Časopisno podjetje I**-Glavni urednik Igor Slavec W»i urednik Andrej 2alar Kranj, torek, 6. 11. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarje 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO - Delovno organizacijo Elan v Begunjah so minuli petek Utavniki občinskega sindikalnega sveta iz Crikvenice. Gostje i proizvodnjo v Elanu in se s predstavniki sindikalne organi-pogovarjali o njihovem delu. — Foto: F. Perdan huaujkuje soli, ni dovolj delavcev in mehanizacije R najboljši obeti za zimo p podjetja v Sloveniji se pripravljajo na zim-f vzdrževanje več kot 4700 km magistralnih in regionalnih cest in 104 km avtocest V»v se z vremenom ravno ne moremo pohvaliti, smo bolj v«! veseli, da na cestah Se nI zimskih voznih razmer. Sneg kratkim že videli, toda višje na Krvavcu, tudi poledica, ki dnevi zaprla cesto čez Vršič, na srečo ni zlezla tudi nižje, novembra sneg še ne bi smel pasti, prav pa je, če smo nanj, da ne bo neljubih presenečenj, itna podjetja velja, da se zimska sezona zanje začne IS. In traja do 15. marca. Zato so morda cestarji v novembru največ poslušajo vremenske napovedi, pa se se zgodi, da meti tako vremenoslovce, cestarje in seveda voznike na T« te je zgodilo lani, nič pa ni nemogoče, da se ne bi to j tudi letos. Se posebej zato, ker slovenska cestna podjetja 4njo kal dosti več strojev za čiščenje in vzdrževanje cest ^fcjogojih. Ob snegu bodo res na ceste poslali 300 kamionov. m m Čelnih plugov, 172 malih poslpalnikov, 59 rezkarjev, 67 lov in nekaj manj kot sto drugih strojev, vendar pa so pravšne le za poprečne zimske razmere. Cestarji bi potre-okoll sto večjih tovornjakov, dobili pa so le 4 Tamove ti 4 »Utre«. Delavcev, ki bodo s stroji skušali kar naj-ttti ceste, bo letos sicer nekaj več — okoli 1200 —- kot jih ceste poleti, vendar pa tudi to ni Številka, ki bi zadoščala •flnkovito delo v izrednih zimskih razmerah. Več ljudi tudi " dobiti, saj se za zimsko službo, ko je včasih treba sedeti idi po več delovnlkov nepretrgoma, zaintesirani ravno ne . Cestna podjetja prav tako nimajo na zalogi rezervnih i ni niti na domačem trgu niti iz uvoza. Kaže, da bodo testna podjetja z lansko že rahlo utrujeno mehanizacijo in prizadevanjih skrbeti za ceste, težavam pa se pridružuje še nova, a Jo poznamo že iz prejme: pomnajkanje soli. Tuzlanski rudnik namreč zmanjšu-soli primerne za posipanje cest. Slovenska cestna podjetja pomladi ocenila, da bodo letos potrebovala 21.000 ton soli, *; rudnik pa jo bo lahko dal le 5000 ton. Sol naj bi deloma dovoza in deloma od ostalih jugoslovanskih proizvajalcev soli. ** it tuzlanski rudnik zaradi težav — rudnik je poplavila voda, •sjjfcl že dogovorjene količine soli, bodo cestna podjetja do-[ftifcoH M odstotkov vse potrebne soli za bližnjo zimo. to se-'jflmenl, da bodo ceste sol jene zelo zmerno in strogo po pri-»«ew redu, če ne bo dovoljen dodaten uvoz soli. _J*teh sicer pričakovanih težavah v bližajoči se zimi, pa so S podjetja Slovenije seveda pripravila že svoje plane zimskih Jls prav zdaj opravljajo še zadnja pripravljalna dela od postav-^aetnJh kolov do pregledovanja mehanizacije. Ob tem pa se-jKtokuJeJo, da podobno razmišljajo tudi vsi ostali uporabniki ^«4abodo prav tako pripravljeni na zimske razmere na cestah: * pomeni tudi zimsko opremo za vozila, od gum do snežnih Ust tudi prilagajanje voznikov spremenjenim voznim pogojem So drugačnim kot v poletnem času. L. M. 1 Sodelovanje Crikvenice in Radovljice Bled — Minuli petek in soboto so se mudili na prijateljskem obisku V radovljiški občini predstavniki sindikata občine Crikvenica in se s predstavniki radovljiškega občinskega sindikalnega sveta in predstavniki skupščine občine pogovarjali o možnostih nadaljnjega sodelovanja med obema občinskima skupščinama. Crikvenica je tako kot radovljiška občina turistična občina, ki ima na turističnem gospodarstvu precejšnje uspehe, a tudi probleme. V Crikvenici imajo svoje počitniške domove številne gorenjske delovne organizacije, med njimi tudi Veriga, Elan in druge. Obe občini sta se občasno že prej povezovali, zdaj pa naj bi to sodelovanje utrdili predvsem z izmenjavo letovanj delavcev iz Radovljice in Crikvenice, razmislili pa naj bi tudi o možnostih zaposlitve gostinskih in turističnih delavcev v radovljiški občini in v Crikvenici. V obeh občinah imajo precejšnje težave s kadri, predvsem s sezonsko delovno silo, gostinski delavci pa se po sezoni le redkokdaj odločajo za dopuste izven kraja. Radovljiški gostinci naj bi tako izkoristili dopuste v hotelih Crikvenice, izmenjale pa naj bi se tudi skupine gostinskih delavcev Crikvenice, ki bi gostovali na Bledu ali v Bohinju. Tako bi se med seboj spoznavali, izmenjali izkušnje in navezali prijateljske stike. Možnosti tesnega in prijateljskega sodelovanja med dvema turističnima občinama, Crikvenico in Radovljico, pa so tudi na kulturnem in na športnem področju. D. S. Turistični zbor v Ljubljani Ljubljana — Včeraj, 5. novembra, se je v Ljubljani začel 27. zbor slovenskih gostinskih in turističnih delavcev, na katerem sodeluje 400 udeležencev. Slovenski gostinski in turistični delavci so na zboru spregovorili o problemu zaposlene delavke v gostinstvu in turizmu, letos prvič pa so pripravili tudi razstave jedil in tekmovanja v mešanju pijač. Gostje Gospodarskega razstavišča, kjer poteka turistični zbor, si bodo razstavljene jedi lahko ogledali, po ljubljanskih lokalih pa tudi okusili, kajti lokali in gostišča jih v teh dneh ponujajo gostom. Letos prvič so najbolj prizadevnim gostinskim in turističnim delavcem podelili tudi priznanja in med njimi je nekaj gorenjskih turističnih in gostinskih delavcev. Med hoteli je priznanje prejel grad Podvin, med posamezniki pa Breda Mijavič, turistična vodička Glob-toura na Bledu in Ivan Zunkovič, natakar hotela Lek v Kranjski gori. Te posameznike in hotele so izbrali v anketi gostje teh hotelov, ki so ocenjevali postrežbo, hrano in gostoljubnost. Anketo so razposlali 170 delovnim organizacijam s področja gostinstva in turizma. D. S. L Kompas za leto 1980 Takoj, ko se leto prevesi v svoje zadnje četrtletje, postanejo najbolj aktualni pogovori prav načrti za prihodnje leto. Brez analiz sedanjega oziroma polpreteklega obdobja seveda ne gre: zdaj so že pripravljeni najbolj aktualni pokazatelji tričetrtletnega gospodarjenja, iz katerih se da domala povsem zagotovo sklepati tudi na končne poslovne rezultate. V dveh, treh mesecih seveda ni ravno mogoče delati čudežev, vendar pa ni povsem nemogoče v tem iztekajočem se letu 1979 še bolj ali manj vplivati na-končni rezultat gospodarjenja. Čeprav večina organizacij združenega dela ne gospodari ravno slabo — izjeme bi seveda tudi lahko našli — pa vzroka za pretirano pričakovanje dobrega starta v prihodnje leto vsekakor ni. Pa ne, da bi ravno morali dvomiti v relativno dobre kazalce rasti dohodka, produktivnosti dela, dobrega delitvenega razmerja dohodka in sredstev za širitev materialne osnove dela, to vsekakor ne. Pač pa že dlje časa dokaj na veliko govorimo o letu 1980 kot o letu zaostrenih pogojev gospodarjenja, ko bodo trde razmere nemilo zdramile tudi najbolj na konjunkturi zaspale delovne organizacije. Zdaj bi bil pravi čas, da bi se v delovnih organizacijah resno vprašali, zakaj niso izpolnili zastavljenih letošnjih planov, kje so si premalo prizadevali, da bi stopili na višjo stopnico razvoja, če bodo analize družbenega plana, ki se zdaj pripravljajo po občinah, lahko združenemu delu res realno prikazale s potrebnimi kritičnimi poudarki kompleksna gospodarska dogajanja v posamezni družbeni skupnosti, bo to brez dvoma tudi spodbuda za bolj živo in razvneto razpravo v delovnih organizacijah o uresničevanju letošnjega plana. Če se pričakovanja ne bodo izpolnila, kar nekaterim že postaja jasno, prav gotovo to ni čas za pretirano povzdigovanje nečesa, kar je bilo morda doseženo tudi na račun inflacije ne pa toliko preudarnega gospodarjenja. Treba bo pogledati v oči dejanskim uspehom in tudi neuspehom ter graditi naprej na realni sliki: to je naloga sedanjega trenutka, prav taki — namreč plani — naj bi bili tudi v prihodnjem letu. Delavsko gibanje v besedi in sliki Priprave na sklepno svečanost ob 60. obletnici ZKJ — Razstava in zbornik o delavskem gibanju od 1919 do 1940 v občini Tržič, slavnostna seja občinske konference ZKS in akademija Triič — Številnim prireditvam ob letošnjem dnevu republike se bo pridružila tudi sklepna občinska svečanost ob 60. obletnici partijske in mladinske organizacije ter revolucionarnih sindikatov. Slovesnost bo dan pred praznikom, 28. novembra, začela pa se bo ob 16. uri s slavnostno sejo občinske konference ZKS Tržič, na kateri bodo sprejeli nove člane zveze komunistov obdarovali komuniste s 30-letnim članstvom in podelili druga P™a"Ja-,. Zatem bodo v galeriji NOB odprli razstavo o naprednem delavskem gibanju v občini *Tržič, obogateno s številnimi fotografijami in dokumentarnimi besedili. Ob tej priliki bo izšla tudi prva številka Trziškega zbornika, ki obcavnava delavsko gibanje v obdobja od 1919. do 1940. leta. Oblikovno je zbornik opremila mlada tržiška likovna Skupina 77, ki je za naslovno stran izbrala motiv'značilne luči iz stare čevljarske delavnice, v* ka»eri odseva panora ma TržiĆfc. Naslovnica bo stalna. Kasneje namreč nameravajo pripra viti še nekaj številk zbornika, ki bi z različnih vidikov osvetljeval zgo dovinsko pomembna dogajanja starega mesta. Tema za drugo številko je že znana: revolucionarno obdobje narodnoosvobodilnega boja. Ob 19. uri načrtujejo v Cankarjevem domu slavnostno akademijo, na kateri bo spregovoril predsednik občinske skupščine Milan Ogris, \ kulturnem sporedu pa bedo nastopili pevski zbor, povabiti namerava jo akademski komorni zbor iz Kra nja, in domači recitatorji, člani kul turne skupine Pobratenje, Mladin skega gledališča in osnovnošolci. Program je izjemno domiselno izbran. Recitatorji bodo prebirali misli iz Kardeljevih del, zbor pa b< * pel besedilu primerne skladbe. H. J. 11., 12.STRAN RAZPIS o /biranju prosilcev — upravičencev za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj PRAVILNIK o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj (v nadaljnjem besedilu sklad). Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj NASLOV. Škode je za 70 milijard Letošnji aprilski in majski potresi so v Črni gori povzročili za 70 milijard dinarjev škode, od tega kar 30 odstotkov v gospodarstvu. Potres je povsem paraliziral turistično gospodarstvo, ladjedelnico »Veljko Vlahovič« v Bijeli in Industrijo letajev v Kotoru ter barsko pristanišče, ' katerega obnova bo trajala najmanj pet let. Zgled dobrega sosedstva Predsednik republike Josip Broz-Tito se je v nedeljo vrnil s tridnevnega uradnega obiska v sosednji Romuniji. Obisk v Romuniji je Tito ob povratku v domovino ocenil kot izredno uspešen, ozračje v romunskem glavnem mestu pa za izredno gostoljubno. Posebej je opozoril na odločenost naših dveh driav, da še bolj razvijata bilateralno sodelovanje na vseh področjih. Nadaljevali bomo s poglabljanjem že tako uspešnega političnega, partijskega, kulturnega, znanstvenega in drugega sodelovanja. Posebno pozornost sta obe delegaciji posvetili razvoju gospodarskih odnosov. Ugotovili so, da so še zmerom velike motnosti za kooperacijo, skupno nastopanje na tretjih tržiščih in druge dobne oblike sodelovanja. t/ «H>tot.'«----•'-»-- JESENICE Danes, 6. novembra, ob 10. uri se bo sestal izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Člani sveta bodo na .seji med drugim obravnavali, predlog kriterijev za selektivno uresničevanje politike cen do konca letošnjega leta, pregledali presežke samoupravnih interesnih skupnosti in sprejeli predlog valorizacije sredstev za uresničevanje letošnjih programov samoupravnih interesnih skupnosti ter razpravljali o osnutku družbenega dogovora o določenih skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč v karavanškem lovsko vzgojitvenem območju. Razen tega bodo podali mnenje k osnutku zakona o triglavskem narodnem parku in predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o srednjeročnem programu uresničevanja in financiranja geodetskih del v naši republiki za obdobje 1976—1980 ter se seznanili s problematiko telefonskega omrežja ob rekonstrukciji Tavčarjeve ceste na Jesenicah. (S) 1 RADOVLJICA V sredo, 7. novembra bo v veliki sejni skupščinski dvorani redna seja sveta občinskega sindikalnega sveta, na kateri bodo obravnavali gradivo za prvo konferenco Zveze sindikatov, obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih pri zaposlovanju, obravnavali priprave na občne zbore osnovnih organizacij Zveze sindikatov in pregledali aktivnost delegatov v organih občinskega sindikalnega sveta in kadrovske spremembe. D § l»i sd6(i0' novembra, bo redna seja izvršnega sveta skupščine oocine Radovljica, na kateri bodo člani razpravljali o osnutku rebalansa proračuna občine Radovljica za letos, o predlogu letnega programa vzdrževanja kolektivne rabe za prihodnje leto, o predlogu naložb, prijavljenih pri Ljubljanski banki, enoti v Radovljici za pri-noanje leto ter o družbenem dogovoru o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organizaciji in sofinanciranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem. ŠK. LOKA Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine obravnavajo osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana občine v prihodnjem letu, osnutek programa razvoja malega gospodarstva in predlog za potrditev ekonomskih cen vzgoje in varstva za leto 1979 v občini ter še nekatere zadeve. Jutri 7. novembra, bo razširjena seja predsedstva občinske kon-Dvc7rM ^ Škofja Loka. Obravnavali bodo poročilo o dejavnosti KKSZDL Slovenije za obdobje 1975—1980 in osnutek gradiva o ure-t7ntVanJU pobude tovariša Tita pri poglabljanju družbene vloge 5>ZDL v političnem sistemu samoupravljanja. L. B. f Med ogtedom jedil na sedmi razstavi vojaške kulinarike ljubljc modnega območja. — Foto: F. Perdan Dobrote iz vojaških kuhi Konec oktobra so v domu JLA v Ljubljani priprav sedmo kulinarično razstavo ljubljanskega arraa ga območja so- . ------- ~— V nedeljo popoldne pa je Tito s posebnim vlakom do-potoval v Zenico, kjer mu je 70.000 prebivalcev tega mesta priredilo veličasten sprejem. Mesto kovinarjev in rudarjev je bilo svečano okrašeno z driavnimi in partijskimi zastavami, na železniški posta. ji pa so Titu izrekli dobrodošlico najvišji predstavniki BiH. Iz 2enice pa se je predsednik Tito odptljal proti Bugojnu. Žetev bogatejša Dvomesečna bitka za spravilo koruze bo, kot kaže, po vsej Jugoslaviji pravočasno dobljena. Nekoliko kasnijo le v Vojvodini, kjer je na nekaterih poljih še okrog tretjino pridelka. Sicer pa bo letošnja letina znašala okoli 10 milijonov ton kakovostnega koruznega zrna. Kot pravijo strokovnjaki, je bogata letina, ki je za 2 milijona ton obilnejša od lanske, predvsem rezultat večjih hektarskih pridelkov pa tudi tega, da so letos s koruzo posejali 110.000 ha več polj kot lani. Najnujnejše za nove delavce radovljiški občini razpravljajo o *^H?f£ kuT-zumu o minimalnih standardih za/\3^ Vsaj V razumu ......... turne razmere pri zaposlovanju r»nimiineise delavcev — VsaJ najnujnejše Radovljica — Pri občinskem sindi- delavcev, jih n^^^tnJaciie. ki Ljubljana —# Najboljši kuharji ljubljanskega armadnega območja se že več let zapored jeseni pomerijo v veščinah pripravljanja jedi in svoje izdelke predstavijo na kulinarični razstavi. Tako so konec letošnjega oktobra pripravili že sedmo razstavo vojaške kulinarike. Tokrat je na kuharski prireditvi v ljubljanskem domu JLA prek 60 poklicnih in amaterskih kuharjev iz ljubljanskega armadnega območja prikazalo skoraj prav toliko različnih iedi, ki so vsak dan na mizah vojaških restavracij v naši republiki. Tekmovanje najboljših kuharjev iz ljubljanskega armadnega območja-, med njimi so bili tudi mojstri kuhanja iz gorenjskih garnizij, se je začelo na večer pred razstavo. Tekmovalce, ki so se zbrali v kuhinji vojašnice Maršala Tita v Ljubljani, so razdelili v dve skupim. V prvi so sodelovali poklicni kuharji, ki svoje delo opravljajo v enotah naše armade, v drugi pa vojaki, ki so končali kuharski pouk med služenjem vojaškega roka. Vsak tekmovalec je moral v štirih urah pripraviti jed za štiri osebe, od katere je na razstavi predstavil en obrok. Jedi, ki so bile opolnoči nared, so — j— „i-----n ^ kalnem svetu Radovljica . časa razpravljajo o sporazumu _ nimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju na območju občine Radovljica. S tem samoupravnim sporazumom, ki naj bi ga podpisale temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, občinski svet Zveze sindikatov Radovljica in skupnost za zaposlovanje Radovljica, naj bi uresničevali takšno politiko zaposlovanja, ki bo težila k boljšemu izkoriščanju delovnih zmogljivosti, večji produktivnosti, k boljši organizaciji dela. Delavcem naj bi zagotovili večjo socialno varnost ter izboljšali njihov osebni in družbeni standard. ... ;„fnrmiraie v jc/.i«v«, ~ kuharji seveda nadvse okusno po- em sindi- ^fS^MS^^fr S SSSf na miza To je bila tu* vsa že neka SnSfu^o večdelavcev iz drugih razlika med podobo , irru o mi- ^_P^luJe£ T^Korti. pa organ - na razstuvi m vsakdanjostjo v vojaških ciiah, kjer vojaki jedo p dobre obroke. Razstavljene ocenjevalci skrbno pregledi boljše kuharje so glede na vanje predpisanih normativ tančnost in izvirnost v prip di, okus in splošni izgled pravilnost serviranja obrobi nagradili. Kakor je v uvodnem _ odprtjem razstave poudaril, mik poveljnika ljubljanskega! nega območja generalpodpoJ Petar Ristič, je ta prireditev prikaz kuharskih veščin \< ' tistih, ki so zaposleni v voi. lunjah. To še toliko bolj, ke vojaki-kuharji iz vseh kri države tudi taki, ki so v prvič prijeli za kuhalnice. I pa je tudi najboljši dokaz vanj za čim kvalitetnejk) v naši armadi. Med ogledom 7. kulir stave ljubljanskega am močja, ki so jo tokrat „ predstavitvi i o intendantske sti v armadi nasploh, so ser1 ci v ljubljanskem domu 1 seznanili tudi z novimi uniformami. Po odprtju sledila svečanost s podelitvi«j dalj najboljšim kuharje* m! turnim sporedom. Posvet o razvoju makedonske partije V soboto se je v makedonskem glavnem mestu končalo znanstveno srečanje, na katerem so osvetlili dogodke iz časov ustanavljanja in razvoja makedonske komunistične partije. Udeleženci srečanja so veliko pripomogli k objektivnejšemu osvetljeva-vanju vrste dogodkov iz obdobja med leti 1934 in 1944. Med temi dogodki je vsekakor razkrinkan je izdajniške in kontrarevolucionarne vloge Metodija šaratova-šarla in vmešavanje bolgarske delavske stranke, ki je pod tezo »ena država — en narod« hotela pripojiti partijsko organizacijo KPJ v Makedoniji. To pa je pomenilo priznavanje jašistične okupacije v Makedoniji. Temeljne in druge organizacije združenega dela bodo vsem delavcem, ki jih bodo na novo zaposlile in ti delavci nimajo urejenega stanovanjskega vprašanja, morale zagotoviti vsaj pet kvadratnih metrov stanovanjske površine, z največ štirimi stanovalci v eni sobi in ustrezne sanitarne prostore. Nudile naj bi jim tudi topli obrok, tistim delavcem, ki delajo izven prebivališča pa organizirale celodnevno prehrano. Delovne organizacije bodo morale upoštevati tudi interese zaposlenih Volilna konferenca ZK Podnart Podnart — V nedeljo, 28. oktobra, je bila v domu kulture v Podnartu volilna konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov krajevne skupnosti Podnart. Na konferenci so narodov in narodnosti, pa organizirale v sodelovanju z Delavsko univerzo tudi tečaje slovenskega jezika. Ne bodo smele zanemarjati tudi kulturnih in izobraževalnih potreb zaposlenih ter jim obenem zagotovile sredstva za osebno in skupno porabo v višini, ki je dogovorjena z vsakoletnim družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v občini Radovljica. Ce ne bodo zagotovile vseh minimalnih standardov, ne bodo upravičene na novo zaposlovati. Do 31. marca prihodnjega leta bodo morale organizacije združenega dela sprejeti posebne programe, po katerih bodo zagotovile minimalne standarde tudi za že zaposlene delavce. D. S. Nove vojaške oblel Ljubljana — Na letošnji razstavi vojaške kulinarike, ki je bila posvečena tudi splošni dejavnosti intendantske službe ljubljanskega armadnega območja, so konec oktobra v domu JLA v Ljubljani predstavili novo sprejeto oblačilno opremo v naših oboroženih silah. Obiskovalci razstave so si lahko ogledali nove uniforme, ki jih bodo pripadniki vseh rodov v jugoslovanski ljudski armadi nosili ob bivanju izven vojašnic, med urjenjem na terenu in pri raznih vojaških opravilih. Program aktivnosti v OO ZKS Kranj — Tako kot povsod drugod so se tudi v osnovnih organizacijah ZK kranjske občine v začetku novembra začele razprave o vprašanjih, ki so bila izpostavljena na 5. seji CKZKS in 8. seji CKZKJ. Osnova za razprave v osnovnih organizacijah so tako referat predsednika CKZKS Franca Popita kot tudi ostala gradiva s seje CKZKJ ter osnutki sklepov CK ZKS o nalogah Zveze komunistov v političnem sistemu socialističnega samouprav-skupnosti Podnart Na konfen lian'a kot tudi osnutek sklepa o or- pregledali delo osnovne organTzac? §a^,rano.s.tl Jhtl?s$e konference ie ZK za obdobje zadnjih dveh let ZK S.loYen,Je- V teh dneh naj bi ko- —.......Kiii ,ii munisti v osnovnih organizac «« evala stališča do osni Praktična vetrovka je novost vojaške obleke za izhod v ~ Nove uniforme so v o armade začeli uvajati septe tos. Vanje so že oblečeni \ so jeseni prišli odslužit vou Tudi vse prihodnje skupine bodo dobile nove uniforme, oblačila pa bodo še naprej Ijali med urjenjem v enoti slovenske ljudske armade. in ugotovili, da so bili člani zelo aktivni. Največ so na konferenci razpravljali o oceni dela družbenopolitičnih organizacij, društev, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevne skupnosti ter ugotovili dobre delovne uspehe, čeprav so še pomanjkljivosti. Člani ZK se bodo morali v prihodnje še bolj zavzeti ter skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami razreševati probleme. Delo delegacij za samoupravne interesne skupnosti naj bi bilo plodnejše pri izdelavi načrta za srednjeročno obdobje. Sport naj bi postai še bolj množičen, tako kot razne mladinske delovne akcije. Čimprej naj bi tudi pri Avto-moto društvu začela delati kleparska in avtoplcskarska delavnica. Na konferenci so izvolili nov sekretariat, za sekretarko pa Jelko Fister Ciril Rozman mumsti v obiiuvni.. organizacijah oblikovali svoja stališča do osnutka sklepov 5. seje CK ZKS ter seveda odkrito spregovorili o razmerah v svojih sredinah. Komite občinske konference ZKS Kranj je na svoji zadnji seji prejšnji teden sprejel program aktivnosti v osnovnih organizacijah po obeh sejah centralnih komitejev. Potem ko bo zaključena obravnava in sprejeta stališča po osnovnih organizacijah, se bo konec novembra v obravnavo vključila tudi občinska konferenca ZK, katere člani pa že sedaj aktivno spremljajo razpravo po osnovnih organizacijah. Občinska konferenca bo razen razprave o gradivih s sej obeh centralnih komitejev obravnavala tudi neposredne naloge zveze komunistov v uveljavljanju in delovanju delegatskega sistema v kranjski občini, obravnavala pa bo tudi analizo o oceni članstva. Letna vojaška obleka za izhod v mesto Na spremembo uniforme so se v naši armadi pripravljali že več let. Vso pozornost so posvetili izbiri ustreznega materiala za nova oblačila. Pri raziskavah blaga so upoštevali predvsem pokazatelje o odpornosti proti vlagi in mrazu, težili pa so tudi v večji ekonomičnosti uniform iz novih materialov. Tako so uspeli izdelati uniforme iz domače surovine, ki imajo več prednosti tako po kvaliteti kot po zunanjem izgledu. Nova vojaška oblačila se od starih ločijo zlasti zaradi manjše teže in kvalitetnejšega blaga, odlikujejo pa jih tudi sodobnejši kroji. Posebna novost je lična in praktična vetrovka, ki jo bodo vojaki nosili v zimskem času namesto dosedanjih plaščev. JU Obleka za vojake plamstik Foto: F. Perdan m jlotel lavci ostali sami osnovni organizaciji Zveze komunistov v zaPletan v medsebojne odnose, ki so • i_ t»^i i • i ■____ .• v , bili včasih daleč od znosnih. Alpe- una Pokljuki ponovno opozorila na macehov- touru se ni zdelo vredno, da bi se rodnega Alpetoura — Brez samoupravnih aktov kda' za hote! temeljiteje pozanimal v delavskega sveta-Prepuščeni sami sebi in lastnim pobudam Sport hotel na Po-V temeljno organiza-i dela gostinstvo škof-pjjjpetoura, je že peto leto fcguba vsako leto nara-i niti za tekoče vzdr-očitno propada, go-ki ga v gostinstvu že ^BBpjtuje, se le izjemoma in joca za delo v Sport hotna hotel 35 sistemiziranih mest, zdaj pa je zaposle-delavcev. Na delo sprej-ffrinala »kogarkoli«, da le lah-h&jo tistim maloštevilnim IA i se kljub novi cesti za- I W% Pokljuke. Kader odhaja, f|Aaja, z njim imajo stalne g poleg vsega slabo zaslu-it^urjeza hotel na Poki j u-Eanacijski program, ki pa km dolgoročne rešitve, ni-r^ue vsebuje nujnih kratko-«-krepov, ki bi reševale se-!-jcnere. Kje naj hotel išče res kam in kako naj poro i/kakor se bo moral obr-' * ifiajcmu Bledu, ki mu lahko y« zagotovi vsaj nekaj stal- )i E... 1V5 t« so poudarki z minule seje ifl %/ganizacije Zveze komuni-w L hotela na Pokljuki, sklicu I pobudo občinskega komite-; Radovljice. Osnovna oral ^ Zveze komunistov je II wdovanju nekaterih zuna-a« swv životarila, čeprav so »4 t dani, ki niso bili delavci w( wda, nenehno opozarjali na >id i u razmere v hotelu ter si bi da bi komunisti jasno rw te spregovorili o vseh napa-ijKravilnostih, ki so se v ho-* t^ain leta izkazovale tudi Nekateri člani, ki zdaj v Fajob niso več zaposleni, so , -a!) delo osnovne organ i-ridkarili in ovinkarili, da >ido, aktivnost samouprav-jn organizacij, da je bil j ugled hotela in kot revirje stalno odhajal. Prav t Zveze komunistov, ki so za- pustili tako bedno in ničvredno dediščino, bi bilo treba poklicati na odgovornost in jih tudi kaznovati. Osnovna organizacija Zveze komunistov je le redko sklicevala sestanke, le redko so se komunisti pogovarjali o hudem gospodarskem položaju organizacije in o številnih perečih kadrovskih problemih. Samokritično so priznali, da bi bili lahko bolj aktivni, čeprav posameznim članom iskrena samokritika ni hotela iz ust. Odnosi v kolektivu pa so bili skaljeni ali vsaj moteni, najbrž pod težo nenehnih težav, ki si jih je Sport hotel nakopal na glavo. Ce izvemo, da še do danes sploh nimajo vseh samoupravnih aktov, celo kataloga del in opravil ne, če so neznano kam izginili zapisniki s sej delavskega sveta, če so bili skratka pisarniški predali po odhodu nekdanjega direktorja skoraj prazni, potem nismo daleč od ugotovitve, da je bilo samoupravljanje na dokaj šibkih nogah, če bi o samoupravljanju sploh še lahko govorili. Delavci, ki so danes zaposleni v Sport hotelu na Pokljuki, so v izredno težavnem in nič kaj obetavnem položaju. Zal tudi in predvsem zato, ker jim matični škofjeloški Al-petour ni nudil nobene pomoči ali izredno malo. Hotel na Pokljuki je bil prepuščen sam sebi, delavci so gospodarili kot so vedeli in znali, se da bi si prizadeval, da se odnosi uredijo in da se tudi tako prepreči vedno večja gospodarska škoda, ki se je kopičila. Sele zdaj pošilja na Pokljuko nekatere boljše kadrovske okrepitve in ukrepa torej tedaj, ko je hotel z delavci v skrajno kritičnem položaju. Komunisti, ki jim seveda ni vseeno, da hotel iz dneva v dan izgublja svoje ime in ugled, komaj verjamejo, da bi brez temeljitih organizacijskih in drugih ukrepov lahko izplavali iz vseh problemov, ki so se na Pokljuki resnično nagrmadili. Jasno je, da osnovna organizacija Zveze komunistov, ki se je le redko sestajala in ki je bila povrh vsega še kadrovsko maloštevilna, ni mogla biti kos razmeram in posameznikom, ki so rovarili po svoje. Tisti komunisti, ki so želeli in hoteli kaj storiti, so bili deležni hudih odporov in nasprotovanj, nihče ni nikogar poslušal, upošteval in ubogal. Proti takim razmeram in ob popolni nezainteresiranosti Alpetoura je bil vsak boj brez haska, saj bi bilo treba začeti od začetka in izruvati najbolj gnile korenine ... Na sestanku so zaostrili odgovornost nekaterih članov Zveze komunistov in se domenili, da morajo članstvo kadrovsko okrepiti. Osnovno organizacijo ZK pa na Pokljuki čaka precej dela in naporov, če bo hotela tvorno soustvarjati, utrditi samoupravljanje, spremeniti slabe odnose ter si ustvariti ugled, ki bi ga že zdavnaj morala imeti... n s Sprejem odlokov in imenovanja Jesenice, V ponedeljek, 29. okto- dmžbenopolitične dolžnosti. bra, so imeli seje vsi zbori jeseniške občinske skupščine. Družbenopolitični zbor se je sestal ob 12. uri, zbor združenega dela in zbor kra-levnih skupnosti pa sta se sešla ob 16. uri. Zbori so osrednjo pozornost posvetili obravnavi predlogov več odlokov in dveh družbenih dogovorov, sprejeli pa so tudi predlog programa dela zborov od konca oktobra letos do konca februarja prihodnje leto ter opravili imenovanja nekaterih delavcev za vodstvene in iklicno politično delo naj bo le začasna zadolžitev predsednika Tita o demokratizaciji odnosov in krepitvi _.vnega dela ter odgovornosti in uvajanju enoletnega mandata fi&tamezne funkcije v vseh organih in organizacijah, je dobila k podporo na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije kot pobi prispevek uresničevanja družbenopolitične vloge zveze sindi-cnotne družbenopolitične organizacije delavskega razreda, jr« Zveze sindikatov Slovenije pa je pooblastil republiški svet sindikatov Slovenije, da uskladi statut ZSS s statutom ZS v 7. členu tako, da vgradi določila o kolektivnem delu losti v organih zveze sindikatov in sindikatov ter o nadalj-ratizaciji odnosov. Tako bodo s statutom zagotovljene iza uresničevanje kolektivnega vodenja, dela in odgovornosti delu organizacij in organov zveze sndikatov. Ne bo ne gre le za skrajševanje mandatov tega in onega podpredsednika in sekretarja v zvezi sindikatov, temveč preokretnico. rtnem mandatu ne moremo govoriti o kakršnikoli ne-aašim političnim funkcionarjem. Ob vsaki mandatni dobi „JB odbor sindikata ocenil predsednikovo delo in če je ta |jfbl, in bo želel, bo lahko eno mandatno dobo še podaljšal ifesionalno politično delo, potem pa se bo vendarle vrnil i prvotnemu poklicu. »Predsedniški sistem« pri nas že vrsto i določeno kritiko ljudi, da se pač nekdo, ki se je povzpel onalnega funkcionarja, le preseda z enega forjuma na dru-' zato je bila zamisel o kolektivnem vodenju v naši javnosti o sprejeta. In moramo jo uresničiti. Na vseh forumih, na t ravneh; ne samo v sindikatu, tudi v Zvezi komunistov, Sociali-%2vezi in drugje. Mm je v zvezi s tem pred kratkim na seminarju sindikalnih \ nadaljnji gospodarski in družbenopolitični razvoj — toda I deset, petnajst let se to spreminja. In Titovo pobudo nismo a ne smeli drugače pojmovati, kot da jo dokončno uresničimo djttimo. Vendar pa moramo te spremembe izpeljati z vso »tjo do ljudi.« ek statutarnega sklepa o spremembah v mandatnih dobah pravi. Po novem naj bi mandat predsednika in članov izvrš-bora v osnovnih organizacijah trajal dve leti, enako mandat konferenc osnovnih organizacij v delovnih organizacijah cijskih odborih sindikata v sestavljenih organizacijah dela. Mandat voljenih funkcionarjev v stalnih organih L»tov in sindikatov pa traja 1 leto za predsednika in pod-ter dve leti za sekretarja občinskega in republiškega ter sveta ZS v posebni družbenopolitični skupnosti; 2 leti ' lika medobčinskega sveta zveze sindikatov in prav toliko »kain podpredsednika občinskega in republiškega odbora tjavnosti. pa pri vsem tem mandati niso najbolj pomembni. Najpo-\ bo delo vseh organov. Vsako leto bo treba sproti ocenje-ideto v preteklem obdobju in sprejemati letne programske ,Na teh letnih sejah se tudi po potrebi zaradi zagotavljanja ' U dopolnijo ali zamenjajo sestavi posameznih organov, tični in izvršni organi zveze sindikatov so kolektivna, in politična telesa. Pri njihovem delu imajo vsi člani m enako odgovornost. Vsi člani so skupno odgovorni i, obenem pa je vsak član tudi osebno odgovoren zanj in je delovno področje. D.Dolenc Zbori so med drugim obravnavali in sprejeli predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu jeseniške občine za le-tosnie leto ter predlog odloka o dopolnitvi odloka o davkih prebivalcev občine Jesenice. Prav tako so potrdili predloe odloka > ureditvi določenih vprašani s področja zasebne obrti v jeseniški občini, ored-lop odloka o potrditvi zazidalnega načrta Rebra v Zabreznici ter predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ah eozdnega zemljišča. Sprejeli so tudi predlog družbenega dogovora o skunnih akcijah občin in mest naše države za preprečevanje onesnaževanja voda porečja Save ter predlog družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri načrtova-niu. organiziranju in sofinanciranju prireditev širšega družbenega po-mona na Gorenjskem. Delegati vseh zborov so se na osnovi obrazložitev komisije za volitve in imenovnnia ter kadrovska vprašania jeseniške občinske skupščine odločali o predlogih za imenovanja in izvolitev. Tako so za direktorja komunalnega podjetja Kovinar 7. Jesenic za eno leto imenovali dosedanjega načelnika davčne tmra-ve pri Jeseniški občinski skupščini Franca Rožiča, za njegovo nadomeščanje pa dosedanjega davčnega inšpektorja Boža Resmana. Za namestnika temeljnega javnega tožilstva v Kranju so imenovali Janeza Kovačiča iz Kranja, za predsednika komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu pri jeseniški občinski skupščini pa so izvolili Emila Ažmana z Jesenic. Otrokom le najboljše RADOVLJICA — Občinski svet Zveze sindikatov Radovljica, občinska konferenca SZDL, Zveza prijateljev mladine Radovljica so sprejeli stališča za novoletno praznovanje dedka Mraza in obdaritev otrok. Novoletni praznik naj bi približali vsem otrokom in poskrbeli, da bo vsak otrok deležen enake radosti novoletnega praznovanja. Tudi letos bodo tako kot prejšnja leta opustili vsa obdarovanja otrok po delovnih kolektivih in bodo obdaritve prenesli v kajevne skupnosti, v osnovne šole in v vzgojno-varstvene ustanove. Novoletna praznovanja naj bi se organizirala v okolju, kjer otrok živi. Vse delovne organizacije naj bi namensko za novoletno praznovanje otrok prispevale najmanj 50 dinarjev na zaposlenega delavca in denar nakazale v tisto krajevno skupnost, iz katere je zaposleni delavec. Zbrana sredstva bodo lahko krajevne skupnosti uporabljale izključno za organizacijo in izvedbo novoletnih praznovanj dedka Mraza. Darilni paketi naj bi bili zares simbolični in naj ne bi presegli vrednosti 50 dinarjev. Otrokom naj bi ponudili samo najboljše: dobro knjigo, dobro organizirano prireditev in praznovanje. D. S. /O ljubljanska banka Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 29. 10. 1979 naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. referenta za akreditivno poslovanje — v plačilnem prometu s tujino 2. 2 referenta usklajevalca — v službi računovodstva in plačilnega prometa 3. referenta za dinarsko poslovanje s prebivalstvom — v poslovni enoti Radovljica — delo poteka v dveh izmenah 4. referenta splošne likvidature — za poslovanje s preb. — v poslovni enoti Radovljica Delo se združuje za nedoločen čas. Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziroma nalog zahteva: pod 1.. srednjo šolsko izobrazbo ekonomske ali splošne smeri, s pasivnim znanjem nemškega jezika, z znanjem strojepisja in tremi leti ustreznih delovnih izkušenj pod 2.: srednjo šolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali splošne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 3.: dokončano srednjo šolo ekonomske, komercialne ali splošne smeri in dve leti delovnih izkušenj. Delo poteka v dveh izmenah pod 4.: dokončana srednja šola ekonomske, komercialne ali splošne smeri in tremi leti delovnih izkušenj. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske, služba splošnih poslov, Kranj — Prešernova ul. 6 do 21. 11. 1979. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po zaključeni objavi. Kaj bo s cesto? Republiška skupnost za ceste se je lotila obnove odseka od Šije do peskokopa v Bistrici — Bo zato začrtana nova trasa od vrtca do peskokopa padla na rame občine, se Tržičani (morda) upravičeno boje ne bo uredila, ga v naslednjih petih letih tudi občina sama ne bo zmogla. Pa morda tudi še nekaj let TRŽIČ —Obnovo regionalne ceste od Bistrice skozi Brezje do Podgore je že pred leti prevzela republiška skupnost za ceste. Odsek od peskokopa do meje z radovljiško občino je že nekaj časa lepo urejen, asfaltiran in dovolj širok, tako da se stalni potniki pa v poletni sezoni tudi številni tuji turisti prav z veseljem popeljejo po njem. Podobno naj bi posodobili že do konca tega srednjeročnega obdobja tudi ostali del ceste, to je od vrtca v Bistrici do peskokopa, saj sedanja cesta skozi vas predstavlja na več koncih nevarno ozko grlo pa tudr makadama je še ostalo okrog 300 metrov. Za ta odsek je predvidena popolnoma nova projektna dokumentacija, to je nova cesta, ki bi se vasi izognila. Predračun, ki ga je izdelalo kranjsko Cestno podjetje, presega 15 milijonov dinarjev, kar je, kot kaže, velik zalogaj za republiško skupnost. Lotila se je namreč lažje in cenejše, upajmo, da tudi le začasne, rešitve, to je obnove odseka od Sije do peskokopa. Stroški vzdrževanja makadama so zdaj res precej visoki, še posebno pa je na tem delu ceste pereče odvodnjavanje. Občani, ki so o tej stvari po-kramljali na zboru krajevnih skupnosti, so z vrabcem v roki sicer zadovoljni, bojijo pa se, da jim bo zato ušel golob. Ali: bojijo se, da je republiška skupnost s tem opravila svoje, saj bo menda v naslednjem srednjeročnem obdobju, ko bodo prvenstvo imele magistralne ceste, urejanje regionalnih prešlo na ramena občin. To pa ni prav. Kar je dogovorjeno in obljubljeno in načrtovano, naj se tudi naredi. Občani so v svoji zahtevi neizprosni, je pa seveda vprašanje, koliko jim bo uspelo. Vedeti je namreč treba, če republiška skupnost za ceste novega odseka do konca prihodnjega leta kasneje ne, saj ima že z manjšimi obnovami lokalnih cest dovolj težav. Poldruga stara milijarda (v današnjih cenah) pa niso mačje solze, izgleda, da niti za republiško skupnost, kaj šele za tržiško občino. H. Jelovčan Rok: 15. november Na posvetu predsednikov konferenc osnovnih organizacij sindikata v kranjski občini pretekli torek so se predsedniki seznanili z vsemi najpomembnejšimi pripombami na samoupravni sporazum o določitvi ekonomske stanarine in izvajanju vzdrževalnih del in oblikovanju cen po srednjeročnem programu vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Kranj. Avgusta sta šla oba osnutka sporazumov v javno razpravo, do 26. oktobra pa so bile zbrane pripombe iz TOZD, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, narejena analiza in dopolnjena oba sporazuma. Povsod je bilo sprejeto stališče, da je treba leta 1985 preiti na ekonomske stanarine. 22. oktobra je problemska konferenca SZDL potrdila ta predlog in s 1. novembrom so bile dane v podpis v krajevne skupnosti in TOZD posebne izjave o pristopu k obema sporazumoma. Rok za podpis je 15. november. Ko bodo izjave zbrane na samoupravni stanovanjski skupnosti, bo o tem poročano na zborih občinske skupščine, ki bodo v drugi polovici novembra. D. D. O L, A S 4. STRAN TOREK, 6. NOVEMBRA Manj kmetov, vendar večja proizvodnja Analiza razvoja kmetijstva v škofjeloški občini je pokazala pravilno usmerjenost kmetijske politike — Ugotovitve morajo postati sestavni del plana za naslednje srednjeročno obdobje Ko so na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Škofja Loka obravnavali študijo o razvoju kmetijstva v občini, pripravil jo je kmetijski inštitut Slovenije, so poudarili, da je potrebno dati priznanje dosedanji kmetijski politiki in pospeševalni službi v občini. Čeprav je občina hribovita in ima zelo malo ravninskih kmetij, je proizvodnja visoka in so dosežki marsikje precej nad republiškim poprečjem. Osnovna panoga škofjeloškega kmetijstva je govedoreja, kar je razumljivo, saj ima le 15 odstotkov kmetij značaj ravninske kmetije. Kmetje redijo v poprečju pet velikih govedi na kmetijo, medtem ko je slovensko poprečje 3 govedi. V zadnjem času vse bolj opuščajo rejo krav in se usmerjajo v pitanje. Zlasti to velja za manjše kmetije, zato bo potrebo povečevati stalež krav na čistih in preusmerjenih kmetijah. Prašiče pa redijo le za domači zakol. Ob tem velja poudariti, da ima škofjeloško kmetijstvo vse možnosti za povečanje reje živine. V ta namen bo treba intenzivirati predvsem pridelovanje krme. V krajih, kjer ni možna uporaba mehanizacije, pa bi kazalo vpeljati skupno pašo, ki bi zagotavljala smotrno izrabo travnatih površin. Čeprav je proizvodnja dokaj visoka, je predvsem na račun pridnosti ljudi. Opremljenost z mehanizacijo je namreč sorazmerno nizka. Le traktorjev imajo kmetje dovolj, imajo pa malo priključkov. Kar 84 odstotkov kmetij nima silosov, opremljenost hlevov je slaba, saj veČina kmetov spravlja gnoj iz hleva roč- no. Bati se je treba, da bo četrtina kmetij izumrla, ker so gospodarji ostareli in nimajo naslednikov. Skupno je okoli 1200 kmetij takšnih, ki dolgoročno gledano nimajo možnosti razvoja in je treba v razvojnih programih upoštevati proizvodnjo na 1.300 do 1.500 preusmerjenih kmetijah. Sicer pa zmanjševanje števila kmetij v škofjeloški občini ni povezano z odseljevanjem in tudi v prihodnje ni bojazni, da bi se vasi praznile. To je brez dvoma zasluga dosedanje kmetijske politike in pospeševalne službe. Hkraten razvoj in usmerjeno pospeševanje nekmetijskih dejavnosti namreč vplivata na poselitveno ravnotežje, ki sloni na zaposlovanju in obdelovanju zemlje. Prav na tem pa kaže graditi tudi bodočo razvojno politiko. Zato bo treba odpirati nova delovna mesta v krajih, ki so dovolj blizu kmetij. Proučiti bi kazalo možnosti za polovično redno zaposlitev kmetov v gozdarstvu, s katero bi kmet hkrati s proizvodnim sodelovanjem z zadrugo dosegel pogoje za popolno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izboljšati bo potrebno cestno povezavo s hribovitimi kmetijami, med dopolnilnimi dejavnostmi pa razvijati predvsem kmečki turizem. Poleg tega pa so na seji poudarili, da hribovski kmetje potrebujejo večjo gmotno spodbudo za gospodarsko aktivnost, in sicer iz razloga, ker je življenje v odmaknjenem in hribovskem svetu dražje kot v urbanizirani sredini, obenem pa so rezultati dela, zlasti, če gre za kmetijsko proizvodnjo, skromnejši. Na seji so tudi sklenili, da je potrebno vse te ugotovitve upoštevati pri planiranju razvoja kmetijstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju. L. Bogataj BLED — Gozdno gospodarstvo Bled predvideva precejšnjo naložbo z Izgradnjo mehaniziranega skladišča na Rečici, kjer naj bi s sodobnimi lupilnimi stroji, s krojenjem, merjenjem in sortiranjem hlodovine znatno izboljšali pogoje dela gozdnih delavcev ter modernizirali svojo proizvodnjo. V težnji Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: skupnost Primskovo, Jezerska cesta 41. Rok prijave 15 dni po objavi. Mehanizirano skladišče na Rečici ^Č^?xgOSp°^TStvo Bled predvideva izgradnjo velikega sKiaoišča na Rečici, poleg lesne predelave — Potrebna in nujna naložba za humanizacijo dela bodo odpravili tudi problem pomanjkanja delavcev, obenem pa izdatno povečali produktivnost, saj so pri izseku in lupljenju lesa do zdaj porabili polovico delovnega časa. Pobuda za izgradnjo skladišča le stara že sedem let, v prihodnjem letu jo nameravajo gozdarji uresničevati. Skladišče bo postavljeno na mestu, ki je blizu lesne Industrije in železnice, tako da ne bo velikih prevoznih stroškov. To bo že dru«o skladišče GG Bled. v Bohinjski Bistrici ga Ima Gozdno gospodarstvo ie četrto leto. Novo skladišče bodo financirali gozdarji in lesarji, nosilec naložbe pa je temelma oreanlzacila združenega dela Pokljuka. Pripravili so že idejni investicijski program, ki predvideva, da bo skladišče na površini dveh hektarov in bo v njem mogoče predelati letno 60.000 kubičnih metrov iglavcev iz gozdnih območij Pokljuke, Radovljice in Jesenic. Naložba bo lesarje In gozdarje veljala okoli 100 milijonov dinarjev. Samoupravni organi so o Investi-ciskem programu že razpravljali, zda l pripravljalo še potrebno ostalo dokumentacijo In se dogovarjajo o izdelavi glavnih projektov. Tako naj b) skladišče začeli graditi prihodnje leto in po dveh letih naj bi že začeli s proizvodnjo. Blejski gozdarji in lesarji bodo tako na enem samem mestu združili vso sodobno tehnologijo in izdatno znižali stroške predelave iglavcev. Razmeroma draga naložba se bo bogato obrestovala, ne le v večjih proizvodnih in poslovnih rezultatih, temveč predvsem v tem, ker se bo s skladiščnimi prostori in modernimi stroji odpravila težko fizično delo In ustvarili znatno boljši delovni pogoji gozdnih delavcev. D. Sedej Krajevna skupnost Primskovo Po sklepu objavlja proste naloge in dela TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI Poleg splošnih pogojev mora Izpolnjevati kandidat šc naslednje pogoje: — srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne ali ekonomske smeri ali drugo srednješolsko izobrazbo, če kandidat dokaže usposobljenost za opravljanje predpisanih nalog in del, — 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih nalog, — moralnopolitične vrline in družbeno politična aktivnost, — sposobnost samostojnega opravljanja del in nalog, komuniciranje in organiziranje. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim ali s krajšim delovnim časom za opravljanje del in nalog. Posebni delovni pogoji: Opravljanje del in nalog je tudi v popoldanskem in večernem času. Krajevna Planiranje v delovnih organizacijah Zanesljivo do kvalitetne smreke Gozdno gospodarstvo Bled je zadovoljivo uresničevalo programe svojega razvoja — Z novo tehnologije in modernizacijo ne le do večje produktivnosti, te več tudi do večje humanizacije dela BLED — Gozdno gospodarstvo Bled združuje pet temeljnih nizacij združenega dela, v katerih je zaposlenih 500 delavcev, sodeiuji jo pa tudi kmetje-kooperanti. V vseh temeljnih organizacijah pa s temeljito pripravljajo na srednjeročno obdobje, na osnovi anali dosedanjih proizvodnih rezultatov in na osnovi možnosti nadaljnje razvoja. Blejski gospodarji ocenjujejo dosedanje srednjeročno obdobji kot dokaj uspešno, saj so dosegli planirano proizvodnjo, pri oddan hlodovine pa celo presegli. Tudi celulozno industrijo so c«lui>ovaiiJ zadovoljivo in po planu, še vedno pa ostaja problem predelave lis cev na gozdnogospodarskem območju Bled. Proizvodnja listav zaostaja v zasebnem sektorju, saj so listavci težko dostopni, obenem | so tudi nizkih prodajnih cen. Pri gojenju gozdov so čimbolj izkoriš prirodno pomlajevanje, tako da so izpolnjevali gozdno gospodar načrte, ki so usklajeni s petletnim planom, z izjemo pri izkoriščanji listavcev v zasebnem gozdu. Gozdarji namenjajo pomembna sredstva za izgradnjo komunikacij in po programu naj bi letno zgradili 24 kilometrov i v poprečju pa so jih 20 kilometrov. Vzrok za zaostajanje je v pomanjkanju denarja in v tem, ker gradijo ceste na vedno bolj težavnem in nedostopnem gozdnem terenu. Za ceste namenjajo lastna sredstva, posojila ter združena sredstva v okviru območne interesne skup za gozdarstvo in republiške interesne skupnosti, po odstotku od-nosti odkupljenih gozdnih sortimentov. Gozdno gospodarstvo je v minulem obdobju poskrbelo za a sanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev, z nakupom družinskih stanovanj in s krediti za individualno gradnjo, predvs pa z uvajanjem moderne tehnologije, ki zagotavlja tudi večjo duktivnost. V naslednjem srednjeročnem programu bo obseg proizvodnji usklajen z gozdno-gospodarskimi načrti. V družbenem gozdu pror* vodnje bistveno ne bodo povečali, v zasebnem gozdu pa se predviden povečanje za odstotek, poleg tega pa naj bi uveljavljali pri zasebnih oddelčno gospodarjenje, da bi ob koncu obdobja opravljala tretji proizvodnje gozdno gospodarska organizacija. 145.000 kubičnih a trov naj bi prevozili z lastnimi prevoznimi sredstvi in bodo tako poskrbeli tudi za ustrezno opremljenost prevoznega parka, še naprti predvidevajo izgradnjo 24 kilometrov gozdnih cest letno in 40 kik> metrov gozdnih vlak. V smernice planiranja se vključuje tudi rac* nalniška oprema, mehanizirano skladišče na Rečici ter družbeni standard. Danes gozdni delavci ne živijo več v barakah po Pokljuki in Jelovici, vsi imajo ustrezna stanovanja in prehrano, vendar so pogoji dela še vedno težavni in fluktuacija kar precejšnja. Z uvajanjem modeme tehnologije naj bi delavce zadržali, obenem pa renfi tudi k boljši kvalifikacijski strukturi zaposlenih in k večji usposobljenosti delavcev. Zmanjšali naj bi poklicna obolenja, izobraževal)k prilagajali kadrovskim potrebam ter štipendirali. Gozdno gospodarstvo bo v okviru sestavljene organizacije gozdnega in lesnega gospodarstva Gorenjske še naprej zagotavljalo lesno surovino, ki se bo večinoma predelovala na Gorenjskem in bo nan* njena predvsem gradbeništvu. Planske količine bodo prejeli po dogovoru, deloma pa jo bo Gozdno gospodarstvo namenilo tudi za izvot D. Sedej r SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Poklici kovinarsko strojne usmeritve in usmerjeno izobraževanje (1) Na Gorenjskem si v zadnjih dveh letih vrsta dejavnikov prizadeva za oblikovanje smotrne mreže centrov usmerjenega izobraževanja. Med njimi so najbolj pomembni koordinacijski odbori SZDL in Skupščina gorenjskih občin. S strokovno utemeljitvijo predlogov pa se vključujeta Zavod SRS za šolstvo — organizacijska enota Kranj in Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske. Razprave v občinah in regiji odpirajo vedno nova in nova vprašanja, ki jih je treba razreševati argumentirano, z veliko mero objektivnosti, neodvisnosti in lokalističnih nagnjenj, tradicionalne navezanosti na obstoječe in podobno. Tudi ustvarjanje in razmestitev primernih kapacitet za izobraževanje kovinarsko strojnih poklicev je odprlo vrsto vprašanj, ki so v strokovnem delu že dobila zadovoljive oziroma uporabne odgovore, medtem ko so konkretne odločitve predmet dela uporabnikov v posebni izobraževalni skupnosti in ustreznih organov v obči- nah. Jedro problema je bilo vprašanje ali bomo kovinarske in strojne poklice vključno s peto stopnjo usmerjenega izobraževanja, to je strojne tehnike, usposabljali na Gorenjskem le v dveh centrih — Jesenicah in Kranju — ali pa obstaja potreba in možnost za njihovo izobraževanje tudi na področju občine Škofja Loka. Pri odločanju za tako ali dru: gačno rešitev je seveda treba preveriti pogoje, ki jih osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju postavlja za osnovo pri ustanavljanju izobraževalnih organizacij. Pogoji so taki: — da so ugotovljene dolgoročne potrebe po določenih delavcih, — da so sprejeti ustrezni vzgojnoizobraževalni programi, — da je ustanovitev nove organizacije v skladu s planom razvoja usmerjenega izobraževanja pristojne posebne izobraževalne skupnosti, — da bo imela izobraževalna organizacija ob ustanovitvi predvideno minimalno število udeležencev in — da so zagotovljeni kadrovski in materialni pogoji za izvajanje programa oziroma programov predvidenih dejavnosti. Skupnost za zaposlovanje razrešuje v zvezi s tem predvsem dva vprašanja in sicer dolgoročne potrebe po delavcih oziroma poklicih in pa predvideno minimalno število udeležencev izobraževanja. Prav o teh dveh elementih kaže spregovoriti nekaj več. Dosedanje pojavljanje potreb po kadrih kovinarske in strojne usmeritve v gorenjskih organizacijah združenega dela ter predvidevanja o njihovem bodočem številu glede na družbeno ekonomski razvoj regije, v drugem delu pa priliv iz šol kovinarske in strojne smeri, ki smo ga spremljali v letih 1976 do 1979 in ki ga lahko pričakujemo tudi v prihodnjih letih glede na številčnost in poklicno naravnanost šolskih generacij. (se nadaljuje) Joži Puhar V novi tvarni LTH bodo začeli delati pred dnevom republike. — fa F. Perdan Tovarna zgrajena v rekordnem časi V LTH bodo še ta mesec začeli delati v novi proi; hali, ki ima 8000 kvadratnih metrov delovne površine je skupaj z opremo veljala 112 milijonov dinarjev Te dni v novo proizvodno halo Loških tovarn hladilnikov selijo opremo, ob dnevu republike pa naj bi v njej stekla proizvodnja. Nova hala je izjemno pomembna pridobitev za ta loški kolektiv, saj bodo vanjo preselili vso proizvodnjo hladilnih omar, vitrin, pultov, individualnih hladilnih naprav in hladilnih komor ter drugih hladilnih aparatov. S pomočjo najsodobnejše opreme, zanjo so odšteli skoraj polovico nove naložbe, ki je veljala 112 milijonov dinarjev — bodo proizvodnjo že v drugi polovici prihodnjega leta podvojili. V izpraznjene proizvodne prostore * — iz katerih so preselili proizvodnjo hladilne opreme — in prizidek $ ] vršino 1500 kvadratnih metrov, so ga dogradili sedaj, pa bodo ljali modernizirano proizvodna mrzovalnikov. Ta del naloge redno zahteven, ker | opraviti ob delu. Velja poudariti, da je bila proizvodna hala LTH zgrajena kordnem času. Zgradilo jo je Tehnik iz Škofje Loke, ki dela opravilo solidno in v jenih rokih. Nadzor nad gr opravljalo podjetje Lokainvest ; jena pa je iz gradisovih moni elementov. Oprema je domača jo izdelali v SOP Krško in Ljubljana« Ll (je bo nova elektrojeklarna? * Jjani Javornika in Koroške Bele o lokaciji na belskem b - Prizadeti kmetje — Po mnenju predstavnikov železarne je gradnja možna le na belskem polju Bela — V jeseniški ob-r> * malo obdelovalne zemlje, še *o i okolici samih Jesenic. Ze I tu je prevladovala industri j-*modnja z vodilno jeseniško ^ ^ao m industrijski razvoj ie P^'jrator, ki pa ga jeseniška ob-- *; od polja življenjsko odvis-bo železarna odmerila ^attkodnino vsem tistim, ki u- BI » bodo prizadeti in prav gotovo ne bo trpela njihova socialna varnost, se jim s tem jemlje zadnja domača zemlja, na katero so bili navezani iz roda v rod. Izguba je prav zanje zelo in najbolj boleča. Predstavniki jeseniške železarne zatrjujejo, da je gradnja elektroje-klarne možna edmole na belskem polju, na prostorsko neomejeni lokaciji. Vse ostale variante so ob razpravah odpadle zaradi različnih vzrokov. Po mnenju železarjev elek-trojeklarne na drugem prostoru ne bi mogli zgraditi, zahtevana tehnologija in izgradnja terjata lokacijo, ki je v okviru sedanjega prostora železarne ni. Elektrojeklarna se bo gradila torej na območju krajevne skupnosti Javornik-Koroška Bela, zato so imeli predstavniki krajevne skupnosti na nedavnem sestanku s predstavniki železarne in skupščine občine več vprašanj predvsem o ustreznosti lokacije, o zavarovanju okolja, o transportu, o zaposleni delovni sili, ki bo terjala tudi ustrezen življenjski in delovni standard. Ob novi elek-trojeklarni bo okolje res čistejše kot je zdaj, vendar bodo morali predvsem ob gradnji poskrbeti za Čimbolj nemoten transport, kajti na Jesenicah se odpirajo prihodnje leto tri velika gradbišča: železniška po- rika načrtovanju naložb JJ katere tržiške organizacije združenega dela se pri štovanju naložb obnašajo nerazumljivo lahko- miselno Irk* _ V Ljubljanski banki. Temeljni banki Gorenjske, so že fcubra poslali vsem članicam, ki poslujejo prek enote v Tržiču, v katere naj bi vnesle glavne podatke o predvidenih nalož-'rorihodnjem letu. Strokovne službe v banki so podatke uredile, *mt s kreditno politiko banke Temeljne banke Gorenjske in 'fcariie predlog za širše usklajevanje. , fepreeteda investicijskih vlaganj, za katera so organizacije.zdru-dela in skupnosti načrtovale tudi bančne kredite, se da raz-adasobile nekatere investicije vključene že v plan za 1978. ali Jleto, predvsem tiste, ki so predvidevale gradnjo novih proiz-prostorov na industrijski coni na Mlaki. To pa tudi podatek, ftorilćenje letošnjih kreditov zelo počasno, saj je bilo do konca ^ra porabljenih šele 28 odstotkov kreditov, kaže, da so inve-^Ui programi nekaterih organizacij delani zelo na pamet, da so Jfct službe v večini primerov slabo organizirane in da so zato m[spreminjanja investicijskih programov ter finančnih kon-Jcij investicij. Zavedati pa bi se morali, da so kreditna politika **» pogoji za pridobitev kredita zdaj veliko bolj izostreni kot 'tfmer Se pred dvema letoma, ko Jc lahko dobil bančni kredit *fifa> vsak, ki je -predložil kol ikorto liko stvaren program. tao se pojavlja resno vprašanje, katere investicije bi kazalo merilu podpreti, da bodo na'' prostor v gorenjskem programu, najprej pri Gospodarski zbornici Gorenjske decembra v zboru banke Temeljne banke Gorenjske. !, ki jih v tržiški občini načrtujejo za prihodnje leto, so 65! milijonov dinarjev, od tega nameravajo 231 milijonov pri-»krediti v banki. Vendar pa ob tem, da precejšen del prijav-investicij še ni detajlno obdelan, lahko pričakujejo, da nekateri ae bodo uresničeni. todoono kot Ljubljanska banka zahtevke zelo težko uvršča tudi met skupščine občine, saj nima nikakršnih splošnih krite-a ntjo ah manjšo upravičenost naložb, razen občinskih smerjo bo moral še pred usklajevanjem v Gospodarski zbornici Sfkt poiskati stike s temeljnimi organizacijami in skupnostmi, tistimi, ki nimajo izdelane finančne konstrukcije za načrtovane H. Jelovčan staja s tretjim tirom, karavanški predor z avtocesto in elektrojeklarna. To so visoke in pomembne naložbe in ob času izgradnje bo najbolj trpelo prav okolje, še posebno, če ne bodo zagotovili ustreznih prevoznih poti in nemotenega transporta. V krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela so o lokaciji na zborih občanov že razpravljali, precej krajanov se je pozidavi zelene površine uprlo, ne da bi s tem hoteli prizadeti ali zavreti nadaljnji razvoj jeseniške železarne. Bili so le mnenja, da bi morali pri izbiri lokacije bolj vztrajati pri eni izmed drugih variant in tako na vsak način ohraniti belsko polje. D. Sedej Še enkrat Telefoni bodo zapeli v Bistrici V skladu z zakonom o javnem obveščanju vas prosimo, da v zvezi s Člankom Telefoni bodo zapeli v Bistrici, objavljenem na 16. strani časopisa Glas, 16. oktobra, objavite naslednji odgovor na trditev, navedeno v zadnjem stavku članka. Podjetje za ptt promet Kranj ieli sodelovati in bi moralo biti vabljeno v komisije tehničnih pregledov, ki jih imenuje upravni organ občinske skupščine, kakor tudi pri izdaji ptt soglasij pred izdajo lokacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenj. V prejšnjih letih upravni organ ni zahteval ptt soglasij za vse objekte, niti nismo bili vabljeni na vse tehnične preglede. Razen tega tudi ugotovljene pomanjkljivosti, zabeležene v zapisnikih o tehničnem pregledu, niso bile vselej odstranjene. Upravni organ občinske skupščine ima motnost zahtevati od izvajalcev, da s strani komisije tehničnih pregledov ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo, kar je povezano tudi z izdajo uporabnega dovoljenja. Sodelovanje z občinsko skupščino Trtic se je r ^dnji mandatni dobi izboljšalo. , Odnose na tem področju ureja odlok o obvezni vgraditvi hišne telefonske napeljave, ki je bil sprejet 29. maja 1964. leta pod številko 351-021-64 in ki bi ga bilo potrebno delno spremeniti oziroma dopolniti tudi v zvezi z izdajo ptt soglasij. Podjetje za ptt promet Kranj Prisega s figo v žepu Ni se zgodilo niti prvič niti zadnjič, da ne bi nek kolektiv sprejel in podpisal samoupravni sporazum ali družbeni dogovor, s katerim se urejajo neke skupne zadeve, pa potem v praksi delal v nasprotju z določili za katere je »glasoval«. Sklicujem se na »interes kolektiva«, na ustavne pravice TOZD, itd., da niso dobro prebrali akte, o katerih so glasovali, da je bila časovna stiska..., da ... Torej nebroj izgovorov! Na zadnji seji skupščine občine Kranj je zbor združenega dela obravnaval »spor« med delovno organizacijo Iskra Elektromehanika in njenim TOZD Električna ročna orodja, ki se vleče že od 12.12.1978, ko sta bila v Iskri sprejeta dva dokumenta — na ravni delovne organizacije: samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in delitev sredstev za osebno in skupno porabo ter nadomestil, ki pripadajo delavcem ter na ravni-TOZD ERO: ustrezni pravilnik, ki je v nasprotju z nekaterimi določili samoupravnega sporazuma, ki so ga sprejeli VSI tozdi Elektromehanike. S sprejetjem in podpisom omenjenega samoupravnega sporazuma so se vsi delavci vseh tozdov dogovorili, da bodo dela delavcev vrednotili na osnovi skupne analitične metode ter jih glede na tako ugotovljeno vrednost razporejali v posamezne razrede. V omenjenem sporazumu so se dogovorili tudi za enoten postopek za izvedbo sprememb razporeditve del in nalog v razredu, pri čemer ima Odbor za osebne dohodke delovne organizacije pravico in dolžnost ugotoviti skladnost predloga (TOZD) z dogovorjenimi skupnimi osnovami. Sele če je predlog po mnenju tega odbora skladen s skupnimi osnovami, ga lahko komisija za osebne dohodke tozda predloži v odločitev delavskemu svetu tozda. Takega dogovora pa Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, osebno in skupno porabo ter nadomestil, ki pripadajo delavcem TOZD ERO v 22. in 23. členu ne upošteva, saj določata, da sicer Odbor za OD delovne organizacije LAHKO poda k predlogu mnenje o njegovi skladnosti, komisija tozda pa ni obvezna, da to mnenje tudi upošteva. Zbor združenega dela je z začudenjem poslušal tako obrazlago nastale situacije, kot tudi »zagovor« in ni mogel razumeti, kako da se v preteklih mesecih v Elektromehaniki niso mogli dogovoriti o dogovorjenem'! Na priporočilo predsednika občinske skupščine Staneta Božiča je zbor sprejel sklep, da se zadrži izvrševanje določil 22 in 23 člena Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, osebno in skupno porabo ter nadomestil, ki pripadajo delavcem TOZD Električna ročna orodja in akta o organizaciji in sistemizaciji v Tovarni električnih ročnih orodij Kranj, ki ga je 24.8.1979 sprejel njen delavski svet. Obenem je odločil, da se celotno sporno gradivo posreduje sodišču združenega dela v presojo in rešitev. Tudi za ta in za vse podobne primere lahko velja kritika predsednika CK ZKS Franceta Popita, ki jo je izrekel prejšnji teden, ko je bil na obisku v Impolu v Slovenski Bistrici: »Se vedno ni prevladala zavest, da delavci delajo na družbenih proizvajalnih sredstvih; torej objekti, stroji in naprave niso last tozdov. Zato se ne samo v Impolu - ampak še marsikje - dogaja, da ima vsak tozd svojo politiko, da temeljne organizacije planirajo -irieodvi™ d delovne organizacije ali sestavljene organizacije, da dohodkovni odSoToS^^^o pri besedah. Taka tozdovska miselnost, ki ie da"eč od prvotne zasnove temeljnih organizacn, v katerih naj Si imeli ddaPvci večjo možnost odločanja in vplivanja r,imlt in pogoje dela, pelje samo v dve skrajnosti: P™a J« ^hr^_g lahko povzroči razpad delovne organizacije - tmort sicer zagotavljatiT delavcem perspektivo in socialno varnost — druga pa je zaK ^SiSni trdi roki, torej korak 1 strativni socializem, pod krinko, da je samoupravljanje krivo za vse težave in probleme.« Vsekako: Tnespo^ovanje sprejetih ^<^^^^Sl lružbenih doeovorov v nasprotju s samoupravljanjem m je^skrau neodgc , uravi atju s ; fnTeresov' veČin? delavcev^vseh Tozdo"v7 ga je 'treba po postopku S^U^SV samovoljno kršiti, V naši samouP-vni dru^b, ™ ™r*>™o in ne smemo priznavati legalnosti »prisegam s ngo Igor Slavec in družbenih dogovorov v nasprotju.s fa^Plf^"^"'^ demag^-no neodgovorno. Takim pojavom botrujejo frazerstvo in ^ago-gija, uravnilovske težnje in pnmitivizem, kar je vse v težJcem_ na >ravim samoupravljanjem. Ce zakon ni dobe^ ga }t^ treba ne pa kršiti, in če samoupravni sporazum ne o sprotju s pravim ne moremo in ne smemo priznavati v žepu«! Kmetijstvo kliče na pomoč Osnutek srednjeročnega plana razvoja kmetijstva v občini Tržič vsebuje vrsto ukrepov za pospeševanje kmetijstva, za katese naj bi na podlagi samoupravnega sporazuma združevali denar delovni ljudje, kmetje in nekatere skupnosti Trtic — V tržiški občini je cd sku- paj 15.540 hektarov površin le okrog 3880 hektarov kmetijske obdelovalne zemlje, ki pa se še počasi, a vztrajno krči. Tudi število kmečkih zavarovancev, ki jih je bilo lani le 1,29 odstotka od skupnega števila 13.500 prebivalcev, je zaskrbljujoče, še posebno, ker je precejšen del kmetov starejših. Kmetije, ki so de- Apollo tozd ^C-lepa res prijetno, če se sredi aapor-lahko potešiš s steklenico hladnega piva *Mbtreš novih moči z nekaj poiirki katere btpke pijače. Nekateri, ki jim način dela do-'*, to počnejo »uradno«, drugi, v glavnem proiz-'irfavci, pa »osvežitev« morajo prinesti s seboj, katerim gre tako dobro kot na primer delav-'Mkego Zlita, ki imajo gostišče Apollo samo * Mrav od tovarniške ograje, čez cesto. '*4m popoldne in zvečer, ko nadzc stvo ni *awgo, jim namreč gostje Apolla prav radi taj žeja je res strašanska stvar. Kaj zato, javi tudi malo zavrti in če je potem delo pri * umnejše! 'carice iz Apolla, ki sta jih pred dnevi obi-in delovni inšpektor, pravijo, da delavci "m pretirano žejni. Želijo v glavnem pivo, in 'fttnegado dva zaboja na mesec, '^obrazložitev gostinskega podjetja Zelenica, $*aw Apollo sodi, ni preveč zaskrbljujoča. Uruiene lesne industrije Tržič, da je pitju v delovni organizaciji kriva gostilna Apollo, le iz začetkov obrat ovan ja, je rečeno v pi-gotovo lokacija gostilne ni primerna, če-m Ma zgrajena nalašč zaradi neposredne ■ tovarn. Namembnosti postavit\ e Zelenica to-sicer pa bi morale delovne organizacije «fift naložbo tedaj, ko so jo načrtovali. Glede na to, da so iz Zlita prišle enake obtožbe Že 1976. in /977. leta, so v Zelenici to vprašanje raziskali že prej. Zdaj ponovno ugotavljajo, da v Apollu prodajo tako malo alkoholnih pijač, da ni moč govoriti o masovnem prinašanju pijače v delovne prostore Zlita, saj celotni mesečni prihodek gostilne znaša med 135 in 145 tisoč dinarji. Delavci namreč ne kupujejo večjih količin pijače v gostilni, ker je občutno dražja kot v trgovini. Ce pa nekateri prihajajo v lokal (mimo vratarja), jih natakarice pač morajo postreči kot vse druge goste. Sicer pa se v glavnem vsa prodaja odvija v času delovnih izmen. Ta dejstva izpodbijajo utemeljitve Zlita, kar pomeni, da delavci prinašajo alkoholne pijače na delo. Kot so menda izvedeli v Zelenici, pa jim pijače prinašajo tudi tisti, ki odvažajo kupljena drvi S tem afavci Zelenice ne nameravajo vračati obtoib kot ping-pong žogice, pač pa želijo, da bi Zlit našel pravo pot k rešitvi perečega vprašanja, katerega koren še zdaleč ni v Apollu. Vsaj tako trdijo. Ce pa prepovedanega pitja kljub vsemu ne bodo mogli zatreti — in to ga zagotovo ne bodo, tudi če Apollo pri priči podrejo — ga je Zelenica pripravljena prodati Zlitu ali komu drugemu, saj bi se ga zaradi slabega dobička že pred dobrima dvema letoma rada znebila. Kakršnakoli ie bo njegova prihodnost, inšpektorji so obljubili, da ga bodo tudi oni odslej večkrat obiskali. H. Jelovčan setletja životarile, so potrebne temeljite obnove in modernizacije. Vendar pa kmetijstvo kot panoga ni dovolj akumulativno, da bi samo nosilo breme obnove, zato sta kmetijsko zemljiška skupnost občine Tržič in kmetijska zadruga pripravili osnutek srednjeročnega programa razvoja kmetijstva za obdobje od 1980. do 1985. leta ter osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje pospeševanja kmetijstva v občini. Po tem sporazumu naj bi pomagali razvijati kmetijstvo delovni ljudje v združenem delu in obrti, občinska kmetijska zemljiška skupnost, skupščina občine, območna vodna skupnost Gorenjske in kmetje. Namen, ki bi ga s tem dosegli, je vsestranski. Tako bi izboljšali organiziranost in povečali proizvodnjo hrane ter omogočili boljšo preskrbo trga s kmetijskimi pridelki, zavrli bi škodljive posledice krčenja obdelovalne zemlje in preseljevanje kmečkega prebivalstva v mesto, izenačili pogoje kmetovanja v hribovitih in nižinskih predelih ter izenačili razvoj kmetijstva z drugimi dejavnostmi v občini kot tudi kmetov z delavci v združenem delu. Dobro je na primer vedeti, da narodni dohodek v kmetijstvu močno zaostaja za poprečjem gospodarstva. Tako je lani znašal narodni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu 169.688 dinarjev, na zaposlenega v kmetijstvu pa le 66.015 dinarjev. Kmetom sicer skuša čim bolj pomagati pospeševalna služba, ustanovljena 1974. leta, ki usmerja kmetijsko proizvodnjo na kmečkih gospodarstvih, skrbi za izobraž- uje kmetov, sodeluje pri delu kmečkih skupnosti, spremlja intenzivnost kmečke proizvodnje in opremljenost kmetij s stroji ter opravlja naloge na področju selekcije, proizvodnosti m organizirane reprodukcije v živinoreji, vendar pa samo s tem hitrejši razvoj kmetijstva in ugodnejši položaj kmetov še ni zagotovljen. Potrebni bodo namreč nekateri ukrepi, da bo kmetijstvo postalo prioritetna dejavnost tudi v praksi, ne le v resolucijah. Tako osnutek srednjeročnega programa razvoja kmetijstva v tržiški občini predvideva, naj bi po samoupravnem sporazumu v prvem letu, to je v !etu 1981, zbrali okrog 1,8 milijona dinarjev, ki bi jih porabili največ za aglomeracije in druge posege v kmetijski prostor, za delo pospeševalne službe ter za pospeševanje pašništva in ureditev planinskih pašnikov, v manjših zneskih pa še ni za delna nadomestila za obresti za kredite, za regresiranje nakupa in vzreje plemenske živine, za regresiranje mineralnih gnojil, za zatiranje živinskih kužnih bolezni in za delo epizeotiološke službe. To vsoto bi v naslednjih štirih letih povečevali z vsakoletno stopnjo infla-ciie. Ko ie o razvojnem programu raz-nravlinl izvršni svet skupščine občine Tržič, je menil, da je usklajen z občinskimi smernicami, vendar pa bo treba izoblikovati še delež financiranja posameznih udeležencev samoupravnega sporazuma kot tudi podrobneje razčleniti naloge, za katere bodo združevali denar. Gledena to, da gre za povsem nove sistemske rešitve, naj bi sporazum začel veljali z začetkom 1981. leta, če ne že v drugi polovici prihodnjega leta, o njem kot tudi o srednjeročnem programu razvoja kmetijstva pa bo še prej seveda potrebna javna razprava v združenem delu in krajevnih skupnostih. H. Jelovčan O L, AS 6.STRAH t BOROVLJE FERLACH spock Hauptplatz 13 Tel. 04227-3249 Električna orodja, vrtalni stroji, kotne brusilke, luknjarice, ročne krožne žage, motorne žage, verižne žage, skoblji, rezilna orodja za obdelavo kovin (leva in desna), elektronski računalniki, posoda, gospodinjski strojčki, radioaparati, prenosni kasetofoni. Znani smo po nizkih cenah. Prodajamo tudi za dinarje. Govorimo slovensko. /z\ Živila TOZD Maloprodaja Kranj Komisija za delovna razmerja delavcev v združenem delu objavlja naslednja prosta dela in naloge: VODENJE MATERIALNIH EVIDENC Pogoji: — srednja strokovna izobrazba, — 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 60 dni. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovine Živila Kranj, poslovni prostori Naklo, 15 dni po objavi. Hranilno kreditna služba kmetijske zadruge Škofja Loka po sklepu centralnega odbora HKS z dne 22. 10.1979 razpisuje natečaj za investicijske kredite v kooperacijsko kmetijstvo, ki jih bo Hranilno kreditna služba KZ Škofja Loka dajala v letu 1980 proizvodnim skupnostim in kmetom kooperantom z name-nom usmeriti, modernizirati in povečati kmetijsko proizvodnja Prav tako bo HKS dajala kredite za investicijska vlaganja v kmečki turizem. Natančni razpisni pogoji so objavljeni na oglasnih deskah vseh proizvodnih okolišev KZ Škofja Loka. Pojasnila glede pogojev dajejo poslovodje na posameznih okoliših ter pospeševalna in hranilno kreditna služba. Prijave zbira kmetijska pospeševalna služba KZ Škofja Loka do vključno 15. decembra 1979. DO Varnost o. sub. o. TOZD Varovanje premoženja Škofja Loka razpisna komisija pri DSTOZD razpisuje naloge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA direktorja TOZD škofja Loka Pogoji: — višja ali srednja popolna strokovna izobrazba varnostne, tehnične, organizacijske ali splošne smeri, — pogoji iz Pravilnika o splošnih pogojih poslovanja za OZD, ki varuje družbeno premoženje (Ur. list SRS 27/76) in Pravilnika o nošenju orožja, — tri oziroma pet let delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije, — urejene vojaške obveznosti, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — moralnopolitična aktivnost, — pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidate prosimo, da pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh v zaprti ovojnici na naslov: TOZD Varovanje premoženja škofja Loka, Podlubnik 159/1 — razpisna komisija. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu v roku 60 dni. Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje za nedoločen čas dela in naloge: 1. RAZREDNEGA UČITELJA NA CENTRALNI ŠOLI Pogoj: RU s strokovnim izpitom 2. VARUHINJE V WO — podr. šole Orehek Pogoj: končana šola za varuhinje oz. sprejem obveznosti za dokončanje te šole. Začetek del in nalog takoj oziroma po končanem razpisnem roku. Hotelsko turistično podjetje Jelovica Bled objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE HOTELSKO-RECEPCIJSKE SLUŽBE Pogoj: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali gostinsko turistične smeri, — 5 let praikse pri vodenju hotelsko-recepcijske službe, — pogovorno znanje treh tujih jezikov (nemški, agleški, italijanski, francoski) 2. KUHARJA Pogoj: — gostinska šola, poklic kuhar 3. KUHARJA — MESARJA Pogoj: — gostinska šola (kuhar) ali poklicna šola (mesar) Pismene prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija za delovna razmerja TOZD hotel Jelovica, C. svobode 5, 15 dni od dneva objave. Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Tržič Svet delovne skupnosti upravnih organov Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. REFERENTA ZA KOMUNALNE ZADEVE 2. DVEH VODIJ PISARN Pogoji: Pod L: — višja šola gradbene smeri, — dve leti delovnih izkušenj. Pod 2.: — srednja upravno-administrativna šola, — eno leto delovnih izkušenj, — ali poklicno administrativna šola, — dve leti delovnih izkušenj. Kandidati naj vlože pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh od objave komisiji za delovna razmerja skupščine občine Tržič. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh od objave. Živila TOZD Gostinstvo Kranj Komisija za delovna razmerja delavcev v združenem delu objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. VEĆ KV NATAKARJEV Pogoji: — poklicna šola gostinske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj — poskusni rok je 60 dni.- Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovine Živila Kranj, poslovni prostori Naklo, 15 dni po objavi. Tekstilna tovarna Zvezda Savska cesta 46 Kranj odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu dela in naloge na delovnih področjih: 1. ORGANIZACIJA IN VODENJE APRETERSKE Ii v tehnično-prolzvodnem sektorju Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati I naslednje: — da imajo srednjo strokovno izobrazbo tekstih mijske ali kemijske smeri, — da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj na in nalogah v apreturi oziroma plemenitilnici, — da imajo odslužen kadrovski rok. 2. PRODAJNO-TEHNIČNA DELA v komercialnem sektorju Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji pogoji: — srednja administrativna šola ali 2-letna administ tivna šola in — 1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj na administrativ nih delih in nalogah, — znanje strojepisja, zaželjeno znanje stenografije. Nudimo vam ugodne delovne pogoje, dinamično delo in osebne dohodke, ki so v skladu s prizadevnostjo in vestnostjo posameznika. Kandidati, zglasite se osebno ali telefonično v naši delovni nizacijl, kjer boste dobili podrobnejše informacije. Vaše |L pričakujemo v 15 dneh od dneva objave na splošni sektor Tekstilna tovarna Zvezda, Savska cesta 46, Kranj. Center slepih in slabovidnih dr. ANTONA KRZIŠNIKA Stara Loka 28 Škofja Loka Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge DVEH PRIUČENIH KUHARIC Pogoji: — priučena kuharica, — 6 mesecev delovnih izkušenj. Za navedena dela oziroma naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili narj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Center slepih in slabovidnih dr .Antona Kržišnika, Škofja Loka — komisija za delovna razmerja, O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končani objavi Tovarna obutve Tržič objavlja v delovni skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge PREVAJANJE splošni seb Pogoji za sprejem: — predmetni učitelj srbohrvatskega jezika, diplomant vi i šole ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na pode delih, — gimnazijski maturant in 4 leta delovnih izkušenj na delih. Posebne zahteve: — sposobnost logičnega mišljenja, — besedna sposobnost, — samostojnost pri delu. Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanj* zahtevanih pogojev v kadrovskem oddelku tovarne v 15 dneh p* objavi. 7 STRAN GLAS Pošta rska nedelja ffiU NAPELJAVO TELEFONSKEGA OMREŽJA — V Podnartu K j prostovoljnimi deli pomagali pri čimprejšnji izgradnji tele-"*r»ija. Postavili so že vse telefonske drogove z izjemo v Pod-SdrTT$0 montirali zračni kabel, zemeljski kabel, zdaj pa bodo »*diski kabel za primarni vod po Podnartu. Občani so opravili jupanje trase in ker bodo vsi telefonski priključki v krajevni yr,iumi preko teh primarnih vodov, se je gradbeni odbor I fr/do izkop delili enakomerno za vse naročnike, po petnajst sw£nika. Kdor ni sodeloval pri izkopu, bo moral plačati vred-h ki maša po 100 dinarjev za dolžinski meter, sicer ne bo elefonskega priključka. — Foto: F. Perdan l± h /*KE TOVARNE HLADILNIKOV Wja Loka ttfrićeva 66 tytfja javno licitacijo naslednjjh osnovnih sredstev: kopirno rezkalni stroj WMW I furgon Z-1300 TF, vozen ■ mr I Atrijalnl stroj ' drobna osnovna sredstva po spisku izklicna cena 60.000 din 5.000 din 5.000 din 10.000 din I 'a interesentom priložen pri ogledu. Si sredstva si je možno ogledati v četrtek, 8. 11. 1979, od fft v obratu Vincarje, razen navijalnega stroja, ki se TOZD Elektrostroji Poljane nad Škofje Loko. bo pričela ob 12. uri istega dne v obratu Vincarje, ti pa morajo pred pričet kom licitacije predložiti Vao varščino od izklicne cene. Licitacija bo pismena. S_ Vedno smo z našim izletom za pismonoše delali velike težave pošti sami: tisto soboto, ko je bil izlet, je na poštah ostajalo kar po štirideset poštarskih »malh« in prav toliko poštarjev je manjkalo. Pa smo šli letos zato na pot na nedeljo. Ravno tako v uniformah seveda. Le tokrat je bilo uniform nekaj manj, ker smo s seboj vzeli tudi nekaj kontrolorjev in upravnikov pošt, ki, roko na srce, prav tako zaslužijo naš izlet, saj imajo prav tako opraviti z našim Glasom, le vidi se ne tako očito. Tudi ta Glasov izlet je bil deževen. Curljalo je, ko 9mo se vzpenjali proti bolnici Franji, si ogledovali lesene barake partizanske bolnice, ki vsakogar pretresejo. Je bilo sploh mogoče s tem skromnim priborom operirati, zdraviti? Kot preresna pravljica se zdi vse skupaj. Tujci, ki prihajajo sem, največkrat šele tu dojamejo veličino naše borbe ... Iz Cerknega vodi naša pot do modre Soče, v elektrarno Plave. Globoko pod zemljo si ogledamo oba velika generatorja. Nekoč je ta elektrarna za Slovenijo veliko pomenila. 24 odstotkov vse slovenske elektroenergije je proizvajala. Zdaj le še 2 odstotka. 22 MVA električne energije proizvaja, kar pa danes ne zadošča niti za Salonit Anhovo, ki, kadar dela s polno močjo, rabi 23 MVA. 5 MVA pa pridobijo z odvisno vodo, ki jo koristijo na jezu Ajba. Elektrarni Plave in Doblar sta bili zgrajeni še pred vojno, 1939.leta. Le nekaj ovinkov, tako se je zdelo, smo naredili v hribe nad Sočo, pa smo že bili na Gonjačah, kjer nas je pričakalo dobro kosilo. Zdaj je bilo resnega dela izleta konec, kajti po kosilu je bil pred nami ogied vinske kleti v Dobrovi v Brdih in seveda tudi pokušina. Take letine slovenski vinarji že dolgo ne pomnijo. Da bi bilo toliko grozdja in tako sladkega! V zadružni kleti v Dobrovi so ga letos odkupili okrog 1400 vagonov, sladkorja ,pa je bilo okrog 20 odstotkov. En sam vinogradnik je pridelal tudi po sedem ton grozdja. In na kilometre daleč je bilo videti vozove, polne sladkega grozdja, ki so ga kmetje pripeljali v odkup v zadrugo. 1018 kooperantov ima zadruga in preko 80 odstotkov grozdja je bilo njihovega, ostalo pa je bil pridelek zadruge same. Tate pokušina v zadružni kleti Dobrovo v Goriških Brdih je bila izven programa, a ogromni hrastovi sodi, polni zoreče briške rebule, so preveč vabiti... Ko se sprehodimo med visokimi, ogromnimi cisternami in vabljivimi trebušastimi sodovi, diši tako zapeljivo, da se sline nabirajo v ustih ... 1350 vagonov mošta se prav zdaj v kleti spreminja v vino. Vendar so ob taki letini vse posode premajhne. Klet nameravajo razširiti na 1500 vagonov, da ne bo zagate kot letos. Merlot, rebulo, tokaj, beli pinot so vrste vin, ki vodijo v Brdih. Pridelujejo pa tudi penečo rebulo in penečo barbero. Pa je prav zdaj ni bilo moč pokusiti, ker jim je zmanjkalo embalaže in ju bodo polnili šele po novem letu. Dobro smo se odžejali. Težko je reči, katero njihovo vino je najboljše. Vsak ima pač svoj okus in vsako vino svoje kvalitete. Da je bilo po obisku v kleti v avtobusu še bolj veselo, si lahko kar mislite. Le v prelepem dvorcu Zemono pri Ajdovščini smo se še ustavili, potem pa domov. Z lepimi vtisi. Tekst in fotografije: D.Dolenc V bolnici Franji smo prisluhnili besedam vodiča, ki nam je v kratkem orisal nastanek in pomen te edinstvene partizanske bolnice na Slovenskem. Lesene sode zamenjujejo betonske cisterne in stara romantika vinskih kleti izginja. Vse postaja industrija. Na zdravje! Kranj Komisija za odpis in odprodajo osnovnih sredstev in materiala objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta Kemične tovarne javno licitacijo ' za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. elektromotor 2 AZ 30 Z, 22 kW, 1.420 min-«, izklicna cena 1.500 din, 2. črpalka Jastrebac, 8,5 kVV, a s= 250 l/min, izklicna cena 2.000 din, 3. gorilec Blavvterm, RPM 45, izklicna cena 2.000 din, 4. kompresor Trudbenik, EKZ-6, izklicna cena 15.000 dinarjev, 5. črpalka Creina, tip 200, izklicna cena 500 din, 6. vakuumska črpalka, tip 300, izklicna cena 2.000 dinarjev, 7. vakuumska črpalka, tip 300, izklicna cena 2.000 dinarjev, < 8. transportni trak z elektromotorjem, tip 534, izklicna cena 2.000 din, 9. rezervoar, 0 600 X 1600, izklicna cena 100 din, 10. rezervoar, 0 700 x 1800, izklicna cena 200 din, 11. rezervoar, 0 750 X 2100, izklicna cena 200 din, 12. rezervoar, 0 800 X 2100, izklicna cena 400 din, 13. cevovod iz pocinkane pločevine 9 m, 650 X 650, izklicna cena 500 din, 14. koleno Iz pocinkane pločevine za cev 650 x 650, 3 kosi izklicna cena 200 din, 15. grelec s termogenom, tip MTP, izklicna cena 15.000 din. Licitacija bo v petek, 23. 11. 1979, ob 11. uri pri skladišču v Kemični tovarni Exoterm Kranj za družbeni in zasebni sektor. Interesenti si licitirana sredstva lahko ogledajo istega dne od 8. ure naprej. Pred licitacijo je obvezen 10-odstotni varstveni polog. 8.STRAN. TOREK, 6. NOVEMBRA 11 uUifiHi ^ .....31 (2. nadaljevanje) TONE POGAČNI Grmenje letala v smeri SURCI NA. Spačka parkiramo kakšen kilometer iz šašincev, daleč od ceste, na polju, zraven dveh dva metra visokih senčnih kopic. • Postavimo šotor. Večerja. Sveže zaloge kopnijo. Naj odpremo konzervo? Nak. Pojemo ostanke. In spat! Takoj! Brez muzike m ugovarjanja. Celo leto že ndsem odvijal vreče ali spal na zbiti zemlji pod šotorsko gumirano plahto ali jedel z rokami na tleh... Cesa še vsega ne. Spet nas zrejo komarji. Neprebojen snanec prekrije reglianje žab v bližnjem ribniku. IZLET V ZGODOVINO Jutro. S še zadnjimi na pol zastrtimi sanjami, da smo ljudje NOMADI, že od prazgodovine. Kamene dobe. Avstralopiteke je na turističnem potovanju po svetu (kot navajajo povsem resni in znanstveno utemeljeni viri) spočetka ovirala preprosta tehnična opremljenost in s tem ustrezno majhne možnosti, da bi bili kos novemu okolju. V Južni del Zahodne Evrope so naši praprapraprapraprapraprapra dedki m babace prišli iz Severne Afrike in ker še ni bilo povezave po kopnem, so uprabili neke vrste vodnega «52?]?» nareJ*enega iz lesa, lubja ali palmovih listov. TOREJ SO POTOVALI. Podoba praavtomobila se je verjetno sem in tja prikazala kakšnemu hordnemu ali plemenskemu vraču — v trans padajočemu med religioznim obredom, ker pravijo, da človek v svojem telesu živi za osem tisoč let nazaj in še nekajkrat toliko vna- TJsočletja smo se selili, nikjer na Zemlji ni koščka zemlje, ki bi bil pred tem imun. Sumerci, Babilonci, Staroindijci, Starokitajci, Starogrki; Hanibal je s svojo vojaško karavano slonov od Ebra prešel Pire-neje in Alpe ter vdrl v Italijo, Aleksander Veliki je neko poletje pred dva tisoč leti sklenil preživeti na obalah Indijskega oceana in zato osvojil skoraj celo Azijo, Marco Pollo je preplul in prehodil svet, Kolumb odkril Ameriko, Stanlev Viktorij ine slapove ... PA NE BI MI SREČNO PRI VOZILI V ISTANBUL, parkirali pred Modro Sulejmanovo džamijo in v njej nemo spremljali zadušnico v spomin treh študentov, ki so včerajšnji večer padli pod streli fašističnih brzostrelk. Cesta ZAGREB—BEOGRAD je bila natrpana. r. vozth' zdomcev, ki so se vračali domov, na balkanski polotok, da bi si v mesecu, dvema, spet napolnili čustvene rezervoarje za prihajajoče desetmesečno garanje v tujini. Pa so se peljali Turki v starih ameriških limuzinah, pa v kombijih z osemčlansko družino, pa v BMW-jih,... m po več deset ur so pritiskali na plin, da je vrela voda v hladilnikih... Mi smo. spačkov motor hladili vsakih stopetdeset kilometrov. Brane pa je prilival olje in... meril, meril. Pred mesecem je zaigal ventile, pa je spaček oil olje kot vodo ... Prihaja večer. Skozi špranje neba, zagrnjenega, težkega, čeprav je že zdavnaj nehalo deževati, se tu in tam prikažejo luči mesta ali vasi v daljavi. Avtomobilski žarometi se kot curki pen zlivajo v en sam hudournik za smer BEOGRAD. Hitrost — ne več kot trideset kilometrov na uro. »Bomo cel teden vozili do jugoslovansko-bolgar-ske meje?« rohni Brane in z desnico udarja po volanu spačka, da ta dvakrat, trikrat cukne. Nalašč. »Kot polž, samo da je ta osmi dan padel nazaj!« se zbudi SONČEK. »Ne kličita hudih duhov nad naše gume. Se ena spusti — pa smo tam. Spet na začetku plota!« Poletni večer se prevesi v noč, utrujenost se obesi na veke, da zavozimo na makadamski odcep. S-A-š-I-N-C-I, preberem na tabli. Razvlečena panonska vasica. Tri kilometre se že valimo skozi njo, ob straneh hiše, ena zraven druge v vrsti, odtočni kanal, cesta, na desni enak vrstni red. Dolgčas, pa taka urejenost. Gorenjska vas je vse nekaj drugega. Topla. Prijetna. Hiše so kot piščeta zbrane okrog cerkve. Tukaj pa — se nam v temi zdijo kot sluzaste, preplašene kokoši (ker jih je namočil popoldanski dež), ki čepijo na dveh vzporednih lesenih latah ena zraven druge v ograjenem kokošnjaku. »Kar na vrt jim prvo noč še ne smemo postaviti šotora!« modruje Brane. SONČEK modro molči. Naj odločita moška, si misli, če bo čez noč slučajno kaj narobe, si lepo umijem roke, roka roko — obe pa obraz, pa se mi zjutraj ne bo treba oprhati... ISKRA Šolski center Kranj razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — vertikalni frezalni stroj CZ, kompleten, leto 1941; izklicna cena 15.000 din, — vertikalni frezalni stroj CZ, nekompleten, leto 1941; izklicna cena 13.000 din, — horizontalni rezkalni stroj F. VVerner, leto izdelave 1941 izklicna cena 15.000 din, — dva navi jalna stroja; izklicna cena 1600 din/kot, — galvanski pult, triprekaten, za nikljanje; izklicna 15.000 din. Javna licitacija bo 15.11.1979 ob 9. uri v Iskra — šolski center Kranj, Savska loka 2. Ogled osnovnih sredstev je mogoč vsak I dan od 8. do 12. ure. Interesenti morajo pred pričerkom licitacije vplačati 10-odstotno varščino od začetne cene, predstavniki družbenega sektorja pa se morajo izkazati s pooblastilom in plačati varščino z barinv nim čekom. Na zlicitirano ceno se plača pripadajoč prometni davek. Osnov« sredstva je treba plačati v celoti pred prevzemom. Zajtrke, kosila, večerje smo kuhali kar nastran skih cestah, na klopeh, po\P*rkih redi mest ob rekah moriih stoletnih oljkah... ni bilo kraja, ki bina^prekrm ^prnega nenasitnega kruljenja v želodcih. SE NADALJUJE ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Alpina Tovarna obutve Žiri Stara vas 23 objavlja prosta dela in naloge 1. PRODAJALCA OBUTVE 2 delovni opravili 2. IZDELAVA STATISTIKE ZA PRODAJO 3. STRUŽENJE I 4. POMOČ PRI KUHANJU OBROKOV Kandidati za sprejem v delovno razmerje in razporeditev i objavljena dela in naloge morajo izpolnjevati poleg splošnih naslednje pogoje: Pod L: kvalificiran prodajalec obutve, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, Pod 2.: srednja izobrazba ekonomske smeri, 1 leto delovnih izkušenj v prodajnem oddelku, Pod 3.: kvalificiran strugar, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, Pod 4.: pol'kvalrficirana kuharica, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh dneva objave na naslov: Alpina žiri, Splošno kadrovska slu 64226 Žiri. Iz Carasa, kjer se poslovimo od isfaltirane ceste, nas pot pripelje ireko prepadnih pobočij do Casha->ampe. Naši pogovori se sučejo v .davnem okoli ceste, ki je obupna, 'lasti dekleti včasih kar s strahom ^ogledujeta navzdol, voznika pa ce-ita očitno prav nič ne moti. Več ali nanj lahko v Peruju šoferju zaupaš, esnično so mojstri svojega poklica, te vedno pa so robovi cest vse polni t rižev in včasih lahko vidiš globoko pod cesto kup ožgane pločevine. Vas Cashapampa se nahaja na nekoliko poloinejšem svetu na samem /znožju doline Santa Cruz. Po njej las bo vodila pot. V trenutku postajemo vaška atrakcija. Okrog nas se zberejo otročaji, pa tudi odrasli ra-lovedneži. Alberto, Pero in Milan se »ogajajo z vodjem arrierosov. Le-ta ahteva po 50 solov (približno 4,50 lin) več na enega osla, kot pa smo meli sklenjeno v pogodbi. Baje pri-iejo kmalu za nami druge odprave, vi nudijo več. Po dolgem pregovaranju popustimo. Popoldne preživim med kaktusi v bližnji okolici. Na nasprotnem bregu reke Yuraqmayu kmetje mlatijo :ito. Kako primitivne metode upodabljajo v tej deželi. Po žitu zapodijo konje ali goveda, nato pa s polnočjo vetra ločijo seme od slame. ' dveh mesecih popotovanj po Pe-uju sem videl morda deset polje-ielskih strojev, ali pa še to ne. '.met je zadovolen, da ima za svoje potrebe tri prašiče, da pa bi vzgojil 5e četrtega in ga nato prodal, je pa že skoraj preveč. Večma prebivalstva ne živi le za danes, njihov pogled seže kake pol ure naprej. Se danes imam občutek, da so tujcu možnosti na široko odprte, če le ne podleže njihovemu tempu življenja. Velika veČina priseljencev, s katerimi sem se pogovarjal, je v Peruju uspela in med njimi najdeš mnogo zelo bogatih ljudi, ona drugi strani pa se pojavlja množica beračev in brezposelnih siromakov. Socialne razlike so zlasti vide v Limi. Življe- nje na vasi je revno, vendar imajo vaščani vse potrebno za preprosto življneje. Imajo hrano, ki jo sami pridelajo, imajo volno, sami si tudi tkejo, hišo si postavijo iz opek, narejenih iz blata in slame in sušenih na soncu, streha je slamnata, pod njo pa išče zatočišče kakih deset otrok. Vendar beračev ni, pa tudi otroci so lepo hranjeni. Ce slučajno pride v vas kakšna novica o dobrem življenju v mestu in če bi nekdo rad živel bolje, odide v mesto. Velika večina jih tu propade, v mestih postanejo prodajalci sadja, vendar v tem poklicu niso sami. Sam ne vem, kam prodajo vse tiste zaloge iste vrste sadja. Ogromno je čistilcev čevljev, ki bi ti vsi radi s specialno kremo očistili adidaske, ogromno je tudi prodajalcev časopisov, še več pa je brezposelnih. Industrije praktično ni, množice prebeglih iz vasi pa ostajajo na ulicah, spijo na pločnikih, sredi ceste ali v najboljšem primeru v zaboju, v katerem imajo Počitek pod Aresonrajuem (6025m). Foto: P.Oman spravljeno sadje, ki so ga čez dan prodajali. Ni čudno, da v velikih mestih cveti kriminal in da ti na ulicah skoraj javno ponujajo kokain in hašiš. V taboru, ali bolje rečeno v skladišču, saj bomo nocoj spali kar pod milim nebom ob vrečah in nahrbtnikih — malo nas je strah tatov, je že spet preplah. Ventil na veliki plinski bombi, ki smo si jo izposodili od g. Salvettija, predsednika Club Alpi-no Italiano iz Lime, pušča. Kaj sedaj? No, z veliko smisla za improvizacije Marjan zadevo uredi in nas malo pomiri. Se vedno nas oblegajo malčki, Mici in Barbka bi jim najraje že sedaj razdelili vse sladkarije, vendar ne bi to nikamor pripeljalo. V hipu bi namreč imeli na grbi otročaje celotne vasi, morebiti pa bi prišli še iz sosednje. Novica, da so prišli gringosi (tujci), ki delijo bonbone, se namreč v teh krajih širi kot blisk. Noči v krajih blizu ekvatorja so dolge in ker smo bili že v višini nad 3000 m, kar mrzle, zato smo komaj dočakali naslednji dan. Obljubljenih oslov ni od nikoder in ko jih končno natovorimo, je ura že deset. Imamo 21 oslov in enega tovornega konja, skupno imamo okoli 50 vreč in toliko jih mora tudi priti v bazo. Naša pot nas bo nocoj popeljala preko začetnega strmega vzpona do dveh jezerc in pri drugem bomo prespali noč. Prvi del poti je res strm in ko ga prehodimo, privoščimo oslom kratek počitek. Ves čas hodim zase, nekaj Časa spredaj, po počitku pa zaostanem. Uživam v saboti med gorskimi velikani, ki jih zaenkrat samo še slutim nad seboj. Zlasti zanimivo je rastlinje. Ob vodi še čisto tropsko, višje gori pa uspevajo samo še kaktusi in lišaji. Pe-čevje je poraslo vse do 4000 m in preko, kopna skala tu alpinista ne bi lepo sprejela, preveč je kakt in trnja. Dolina se počasi brzice se umirjajo. Voda teče' bolj v lenih meandrih, srečam, domačine. Otroci so. Silno radi i slikajo, kar sami me prosijo, jih slikam, nato pa v isti sapi htevajo plačilo. Naj jim bo. 7xt tistega drobiža pa tudi ne konec storil. Dolina se precej razširi spredaj se pojavi prvi zasndtm«J Vrtam po možganih za nje$om imenom, njegova podoba k tako znana. Seveda, Taulhraiu gora, ki je prišla v zgodounc nizma kot ena najtežjih. Prvi jo preplezal s svojo skupino kdo kot sam veliki Terrav. Njen vrk zrcali v ledeniškem jezercu, katerem najdem Alberta in žare ki navdušeno namakata trnke zera v osrčju Andov so polna M nja. V njih najdemo postrvi divje race in' celo vrsto ptic k; ne vem imena. Na gosto so pori z ločjem, deloma prekrita i ala vseh barv in nudijo ptičem odr skrivališče. Gorje jim, & zvedo italijanski lovci. Prev<\vu' zaupljivi in premalo se se boi človeka, saj pride velika «M ljudi v hribe brez orožja Danes bomo spali v ograji zgornjem jezeru. Dosegli $no višino 3950 m, jutri pa naj bi b naših izračunih že v bazi. Ob r* danju oslov kmalu ugotovmv nam eden manjka. Izginil jt prvem jezeru, ko se je briht&i h spomnil, da so tu nekje včas njegovi bivši gospodarji. Alberti, vrne z njim šele ob enih panj besen, saj nam je nekdo ukr 10 litrov olja in liter žgana ti j je nosil osel. SE NA 9.STRAN G LAS '■>>: let skupnega življenja imata za sabo tudi Milka in Jože Homan '<;)<( Loke Oče Jože je poznan daleč naokrog kot priznan mojster mVd kot šestdeset let jih ie dela. Zdaj sicer le manjše, po sto in H\xt litrov. Je pa delal svoje čase tudi velikane po 15.000 m 20.000 >> U vinarske zadruge v Srbiji jih je največ naredil. In veliko fantov M ie obrti, pa so danes menda že prav vsi v drugih poklicih. Težak 'doda, te ga opravljaš z ljubeznijo, kot Jože, ne nehaš. Zaradi nog pravil zadnja leta in sladkorno ima. Pa pravi, da ima'najboljšo '<< svoji delavnici — če dela, izgubi ves sladkor. ftfttf so imeli pri hiši, zdaj so še trije živi. Vse se spreminja. Majhne so danes. Včasih je blo veliko drugače. Pri mami doma, na Brdih kfai je bilo petnajst otrok; pri Jožetu, pri Pahovcu v Podpurflici, pa %slSama imata zdaj devet vnukov, ki so jima v veliko veselje. Naj-iravi mama, je bilo, ko so bili otroci še majhni, ko so bile majhne hiti. Oče je imet svoja najtežja leta med vojno: interniran je bil >(j v Mauthausenu, potem pa na Ljubelju. Celo leto dni je gradil 1 § predor. Zdaj oba upata le, da bi jima zdravje še služilo. Dokler %W» delala, bo že še. — D. D. Sukno Industrija volnenih izdelkov Zapuže z n. sol. o. Uzpisoa komisija pri DS skupnih služb razpisuje naslednja *4ta dela in naloge: VODENJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati ie naslednje: - visokošolska izobrazba ekonomske smeri, ~ 3 leta delovnih izkušenj v stroki. '-borza MDR pri TOZD — tekstilna tovarna Zapuže razpisuje slednja prosta dela in naloge: VODENJE OBRATA IZŠIVALNICE IN PREGLEDOVALNICE Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati ie naslednje: srednješolska izobrazba tekstilne smeri (tkalka), ali z delom pridobljene izkušnje - najmanj 5 let delovnih izkušenj izpit iz VPD VODENJE OBRATA PREDILNICE ĆESANE PREJE Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati ie naslednje: srednješolska izobrazba tekstilne smeri (predilec) najmanj 2 leti delovnih izkušenj izpit iz VPD 4wna razmerja pod 1., 2., 3., se sklenejo za dobo 4 let, s pol-|| delovnim časom. Udidati naj svoje vloge predložijo v roku 15 dni po objavi na »ilov: Sukno, Industrija volnenih izdelkov Zapuže, 64275 Beta je (Splošni sektor). ''izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po sklepu. »PRIJAZNOST« V AVTOBUSU Z vnučko, staro dve leti, sem potovala v nedeljo, 21. oktobra, z avtobusom iz Kriiev prek Kranja na Koroško Belo. Šofer v Križali je počakal, da mi je snaha dala v avtobus na sedež vnučko. Tudi v Kranju mi je nek mladenič vzel deklico, jo odnesel v avtobus za Jesenice in nama pre-skrbel sedež. Na Koroški Beli mi je sprevodnik pomagal izstopiti. Vsem najlepša hvala. Vse drugače pa je bilo ob povratku. Na avtobusu z Jesenic je bila precejšnja gneča. Mladina je zasedla vse sedeže. Kakor sem razbrala iz pogovorov, so se peljali v kino v Radovljico in v Kranj. Z vnučko sva stali v gneči in nihče nama ni odstopil stdeža, čeprav sem vnučko morala precej glasno tolažiti, da bova morali pač stati do Kranja. Ko je prišel sprevodnik do naju, tudi on ni opozoril nobenega teh mladih, da bi bilo lepo, če bi mi kdo ponudil sedež. Še več. Ko mu je vnučka po otroški navadi ponudila denar: »Na striček, denarja,« je namesto, da bi vljudno vzel denar, grobo in glasno pripomnil: »Kaj pa se trapate z otrokom!« Dobesedno zadri se je name. Oprostila sem se »vljudnemu« sprevodniku. Otrok pa je bil zelo prizadet, šlo mu je na jok. Počasi smo se od postaje do postaje pomikali naprej. Sredi avtobusa mi je potem starejša tovarišica ponudila sedež, ker je videla, da je otrok res utrujen. Zraven nje je sedela neka najstnica, pridno žvečila gumi in obračala obraz proti oknu, da bi naju j a ne videla. V zadnjem delu avtobusa pa je sprevodnik tulil nad nekom: »Tako te bom sunil v trebuh, da boš takoj od-letel ven!« V Kranju- sem pogledala na številko avtobusa: 114896. Na progi proti Tržiču so sprevodniki veliko bolj vljudni in pozorni do starejših potnikov in majhnih otrok. Neprijaznost, ki sem jo doživela na vožnji -z Jesenic, ni prva. Opazila sem, da nekateri sprevodniki na tej progi ne dajo dosti na vljudnost, 7/a/1*0 stareišm- Jaz sem stara Albina Kavar, Križe KER NI BILO AVTOMOBILA Nekaterim nam ni dano, da bi se postavljali v vrsto čakajočih v zdravstvenih domovih, ker smo pač priklenjeni na invalidske vozičke. Zato potrebujemo nego in tudi zdravstvene usluge na domu. Zgodilo se mi je, da mi je moj lečeči zdravnik predpisal, da mi laborantka zdravstvenega doma Kranj pride na dom vzeti kri za laboratorijski pregled na krvni sladkor. Čeprav dobro ve, da stanujem v neposredni bližini zdravstvenega doma, vsega sem oddaljen 200 m, je za obisk 30.10.1979 zahtevala rešilni avtomobil. Ker pa je rešilni avto dopoldne imel nujne vožnje na Golnik in ga laborantka za obisk pri meni ni mogla dobiti, je kratko in malo sporočila, da je ne bo, ker nima avtomobila na voljo. Smo pričeli varčeva tudi pri čevljih? L. F. Kranj Kurirji in vezisti NOV na obisku pri PTT V petek, 26. oktobra, so gorenjski kurirji in vezisti NOV obiskali delovno organizacijo PTT Kranj. Delavci pošte so jih lepo sprejeli in jim pokazali svoje delovne prostore in telefonsko centralo v Kranju. Pri tem so zvedeli, da je pri 8.000 telefonskih priključkih poslopje postalo že premajhno in bodo gradili novega. Ogledali so si tudi skladišče rezervnih delov in kablov, pri skupni večerji pa so obudili spomine na čase borbe in se seznanjali z novimi načrti in nalogami, ki jih pri PTT predvidevajo predvsem pri modernizaciji na področju zvez. Pri kranjski pošti namreč pripravljajo posodobitev telegrafske službe, tako da bi v prihodnje lahko posredovali fotokopije vsega napisanega gradiva in celo razne načrte in obrazce. B. Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (17. zapis) Sosed tuhinjskemu Špitaliču je, še bolj proti vzhodu pomaknjen Motnik, nekdanji trg. Vsekakor pomemben zgodovinski kraj, ki se je razvil prav pri izhodu Tuhinjske doline proti Štajerski. PRVI ZAMETKI MOTNIKA Kraj je v starih listinah izpričan že v letih med 1123 in 1146 — kot spanheimska lastnina. Ta čas pravzaprav začenja zapisana zgodovina Motnika. Selišče pa je vsekakor obstajalo že davno prej, najbrž že v predzgo-dovinski dobi. Na ta čas namiguje ljudsko izročilo, da je pri izviru rečice Bele stal »ajdovski tempelj«. Pa tudi ledinska imena: hribček Gradišče, kraj Za gradiščem (vzhodno od današnjega Motnika). Tudi rimska doba se je po vsej verjetnosti dotaknila Motnika ali vsaj kraja, ki je na tem ugodnem zemljepisnem mestu stal v onih časih. Na rmsko obdobje spominja taborišče, ki je stalo severno od Motnika — današi je lediry>ko ime Za zidom. Drugo taborišče, (ali vojaška postaja — straža) je stalo nad strmo steno, kjer je bil sezj, dan poznejši motniški grad. Temeljno zidovje gradu je bilo še iz antike, saj je gradivo že popolnoma okamenelo — Bližnji rimaki Atrans (Trojane) gotovo ni bil osamljena postojanka, ko ie tendar tudi skozi Tuhinjsko dolino ' vodila tajco zložna pot iz Italije v Nonk. Kaj pa naj bi pomenilo ledinsjto ime »V gomilah«? Vsaj i'ftt opom.: nja na slovite gomile na Viru pri Stični. Stvar čaka pač arheoloških raziskav. (Šmartno, Šentvid, Šentjanž, Šentjakob ipd.) in grajska imena (Turjak, Žužemberk, Statenberk ipd.). TUJI GOSPODARJI S' lomu slovenske prostosti in za-jf trt ju stare vere — ki se je še oklepala Peruna, Svaroga, Triglava, Velesa, boginje Žive ter se bala Crtov, Vcdomcev, zločestih vil, 2alik žen — je sledil vdor tujcev v našo deželo. Najprej zviti trgovci, ki so jim sledili zagnani misijonarji, le-tem pa fevdalci, okrutni svetni gospodarji. V zgodnjem srednjem veku je motniško ozemlje pripadalo stari Karantaniji. Ko pa se je ta po letu 955 začela drobiti v marke (krajine), je Motnik pripadal Savinjski marki. To je veljalo do leta 1311, ko je bila Savinjska marka priključena Štajerski. Motnik sam pa je zaradi mejnega pomena pripadel kamniški sodni oblasti (deželnemu sodišču, ki je imelo sedež na Starem gradu nad Kamnikom). Belo je to mračno srednjeveško obdobje, ko so nemški vladarji podeljevali obsežne dele slovenskega ozemlja raznim plemiškim rodbinam ali cerkvenim dostojanstvenikom v začasno ali trajno last kot plačilo za pomoč pri upravljanju ali pri obrambi dežele. Tem darilom so rekli fevd, odtod fevdalci in fev-dalski časi. Nič kaj lepi časi za naše ljudstvo ... Tako so Savinjsko krajino dobili že v 10. stoletju v fevd savinjski mejni grofje iz rodu sv. Heme Koroške. Po razpadu rfjihove posesti ie v 11. stoletju zagospodovala v naših krajih rodbina bavarskih grofov An-deških (s sedežem v Kamniku) in rodbina frankovskih Spanheimov (s središčem v Ljubljani). PRIHOD SLOVENCEV aši davni predniki so bili — po vsem sodeč — drzni bojevniki, ki so vztrajno prodirali proti zahodu. Bili so to močni tokovi mladega ljudstva, ki je drlo v novo domovino v mnogih smereh. Eden od rokov je bil usmerjen po Savinjski dolini in se pozneje razhl čez Črnivec in skozi Crno, drugi naselitveni val je izbral pot čez Kozjak v Tuhinj, tretji pa čez Trojane v Crni graben. Na zgodnjo slovensko naselitev govori tudi samo ime Motnika, ki ga Nemoi niso nikoli prevedli, pač pa le popačili (Motnick, Moetnik, Mett-nigkh, Mottnigkh, Metniekh ipd.). Jezikoslovec dr. Karel Strekelj je menil, da se ime Motnika, kot tudi vode, ki teče skozenj, Motnišnice, naslanja na sta. oslovensko besedo matiti, kar pomeni kaliti. Potok, ki s svojo vodo kali ali moti s svojim kainim izlivom bolj čisto vodo. Kalen potok z gora, ki se izhje v čisto, umirjeno reko, jo kali, moti. Imamo pa še sodoben izraz o »motni« vodi, »motni« reki, vsai v času deževja, poplav, zemeljskih udorov. Motnik je torej lepo slovensko krajevno ime. Saj sodi v naša prvotna poimenovanja krajev, ki so jih naši predniki označevali pač glede na oblike ozemlja, glede na vodne razmere, na podnebne pojave ipd. Šele pozneje so začeli uporabljati za kraje svetniška imena No, v ta čas sodi že v uvodu omenjena prva izpričana pisana beseda o obstoju Motnika. Tedaj je Cejzlof Spanheim podaril koroškemu samostanu sv. Pavla del svojih posestev v Savinjski dolini — izvzemši Motnika, »ki naj ostane še v sklopu spanheimskih posesti«. Tako je Motnik res še ostal spanheimska last, vendar le do izumrtja te rodbine (1.1269). Kasneje so se pojavili novi zemljiški gospodje: najprej gornjegrajski samostan, potem pa gospod ie žovneški (poznejši Celjski grofje). V Motni ku se v tem času uveljavijo gospodje Motniški. Zgodovinar Pavle Urakar meni, »da so bili gospodje Motniški domače slovenske krvi«. Bili so prej mi-nisteriali. Leti pa so se v takratnem redu začeli pojavljati že od 11. stoletja dalje. Bili so v službi zemljiških gospodarjev, ki se* za upravljanje svojih posesti in obrambo imetja potrebovali zanesljive upravitelje, oskrbnike, pravomoČne namestnike ali zastopnike. Izbirali so jih iz vrst umnih domačinov, ki so se izkazali z gospodarskim znanjem, zanesljivostjo in vdanostjo. Dostikrat so se ti ministeriali dokopali do imetja in kupili večje posesti. Tako so se osamosvojili in nastala je plast manjših zemljiških gospodov in graščakov. Imenovati so se pričeli po svojem gradu ali po kraju, kjer so imeli največ zemlie. Tak je bil tudi začetek Motniških gospodov. Pred novo olimpijsko smučarsko sezono Prisiljen odmor LJUBLJANA — Tega, kar smo se ie dolgo bali, jc te dni postalo resnica, ki je še kako boleča. Blagajna smučarske zveze Slovenije je namreč prazna, tako a'a so bili primorani ustaviti vse treninge vseh selekcij v alpskih disciplinah. Nič dobrega pa ne kaže tudi selekcijam v preostalih dveh smučarskih disciplinah. In to tik pred novo olimpijsko smučarsko sezono 1979 80. Medtem, ko se vse druge alpske velesile in tudi tiste, ki resno računajo na uspeh v svetovnem pokalu in na olimpijskih igrah v Lace Placidu, pospešetio pripravlajo za bližnji start v svetovnem pokalu i>i na mednarodnem riS tekmovanju ter evropskem alpskem pokalu, so naši reprezentantje in reprezentantke morali ostati na zadnji stopfiici treninga in na prisiljenem odmoru. Tako so Strel, Križaj, Kurah, Magušar, Oberstar, Franko in fantje iz B reprezentance ter dekleta Tome, Zavaa'lav, Dornig, Jerman, Blažič, Pehare in Ravnikar morali ostati lepo doma, namesto da bi odšli že to nedeljo na nove priprave med koli v Ka-prun. Morali so odnehati na ie načrtovanem treningu in vadbi med koli. Blagajna smučarske zveze Slovenije je prazna in iz pisarne SZ Jugoslavije pravijo, da so de- nar, ki je bil namenjen za reprezentančne priprave, ie porabili. Osrednja smučarska zveza Slovenije je načrtovala, da bodo teiko finančno krizo rešili delno S tem, če bodo vsi klubi, v katerih so reprezentantje, vplačali dvotretjinsko denarno kvoto, ki je namenjena kot nadomestili za priprave in tekmovanja smučarjev. To dvotretjinsko kvoto jc izpolnil le Alpctour iz Škofje Loke. Na trening v Kaprun bi lahko odšli tako le Strel, Kuralt, T ome tova in Ravnikar jeva. Od tega pa so odstopili, saj se nihče od trenerjev ni strinjal, da bi trenirala le četverica. Sklenili so — vsi ali pa nihče. In tudi če bi vsi klubi vplačali svoje prispevke — tudi klube tarejo enake finančne teiave — to ne bi bilo dovolj. Smučarska zveza bi potrebovala vsaj še miljon dinarjev. Ta prisiljen odmor naših alpskih reprezentantov pa je boleč udarec v novo olimpijsko smučarsko sezono. Problem je tako pereč in tako na majavih nogah, da ga bo treba čimprej rešiti, in sicer v korist vsem smučarjem. To je velik vprašaj. Vprašaj, ki meče slabo luč na fante kot so Križaj, Kuralt in Strel ter druge, ki so preteklo sezono krepko zakorakali v svetovni alpski smučarski vrh. D, Humer KOŠARKA Uspeh Triglava doma KRANJ — SKL — moški, skupina B Triglav : Elektra 82:61 (38:33), telovadnica OS F. Prešeren, gledalcev 200, sodnika Burja (Ljubljana), Kokalj (Piran). Triglav — Traven 6, Strniša 16, Oma-hen 13, 2ura 4, Benedik 12, Potočnik 13, Zupan 18. Elektra — Štefanec 8, Saher 1, Udirh 5 Trobiš 6, Breznik 12, Sobolčki 16, Kafedjič 13. Kvalitetna košarkarska predstava v Kranju. V drugem kolu moške slovenske košarkarske lige skupine B so igralci Triglava tokrat gostili Elektro iz Šoštanja. Gostje, ki so prišli v Kranj po točki so tokrat naleteli na izredno razpoložene domačine. Košarkarji Elektre so bili Triglavu dorasel ROKOMET NOGOMET Usodnih sedem minut KRANJ — Nogometaši pete selekcije Kranja so v dveh kolih doživeli dva poraza. Zanimivo Je, do so obakrat igrali dobro, obakrat so tudi vodili ln Jim Je Športna sreča obrnila hrbet. V nedello so v prvem polčasu po-vrem nadigrali moštvo Izole, ki sodi v sam vrh SNL. Kranjčani so s hitrimi protinapadi uspeli povesti z 2:0. Prvi Kol Je prisebno dosegel Belančič, pri drugem pa Je Arnežev strel gostujoči vratar sam usmeril v mrežo. V drugem polčasu pa Je bilo izkušenim gostom dovolj le nekaj minut ln po treh strelih s kota (!) so celo povedll, saj Je kranjska obramba pri dveh predložkih s strani vse prepočasi reagirala. Do konca so Imeli domačini še priložnosti, ki pa so zaradi nezbranosti splavale po vodi Maloštevilni gledalci so tokrat uživali v zares zanimivem nogometu In prava nesreča je, da so v drugem pol-času Kranjčani dobljeno tekmo spremenili v poraz, ki je nedvomno nezaslužen. Toda štejejo le goli ln gostje so znali kaznovati napake domačih. Nalbolj nesrečen je bil prav gotovo Vučkovič. ki le imel dve izredni priložnosti, ki bi lahko rešili vprašanje zmagovalca. Za konec pa se je spozabil še solidni Arnef ln sodnik ea Je z rdečim kartonom poslal v slačilnlco. Neštete priložnosti, lepe akcije in borbenost — vse |e bilo zaman in ti dve izgubljeni točki, se bosta Kranjčanom — ki so nastopili v postavi: Gros, Križaj, Pon-grac. Jošt, Kužnik, Tkalec. Osredkar, Belančič. Vučkovič. Mažgon in Arnež — v bolu za obstanek še kako poznali. V predtekml so mladinci Igrali brez nlov 0:0 z vrstniki Izole. V enakovredni tekmi so bili Kranjčani sicer za odtenek boliš!, toda za okrnieno moštvo je tudi točka v tem primeru Se kako dobrodošla. Kadeti Save in Britofa so tokrat malce razočarali. Oboji so na domačem Igrišču igrali neodločeno, 3:3. Savča-nom so točko odvzeli borbeni igralci iz škofje Loke, Britofu pa nogometaši Radomelj. Gole za Savo so dosegli Majcen, Križaj in Ivanuša, za Britof pa Kepic in šenk. V derbiju pri drugih selekcijah pa so pionirji Save s 4:2 premagali Kokri-co m prevzeli vodstvo na lestvici. V obračunu zadnjeuvrščenlh pa so si Na-klancl in Prlmskovljanl razdelili točke. VELIKA PREDNOST V članski A rekreacijski Hgl Triglav Iz kola v kolo veča prednost pred ostalimi. Tokrat so zmagali na Kokrlci s 3:1, Podbrezje so v obračunu s Savo zmagale s 4:2, Korotan Je na svojem Igrišču izgubil s Trbojami z 1:4. na Primskovem pa so domačini visoko premagali Šenčur s 4:1. Tekma Je bila izredno nervozna ln groba, tako da bodo Imeli disciplinski organi ONZ spet veliko dela. Pri članih v B razredu so vodeči Fll-marjl poraženi z 0:1 proti Britofu, Preddvor pa Je zmagal na Primskovem. Novi točki Je osvojila tudi ekipa Visokega v boju z Grintavcem. Mladinci so končali s tekmovanjem, v vrhu pa sta moštvi Nakla ln Triglava, tesno za njima pa so Šenčur, Ko-Krica in Filmarji. V zadnjem kolu so Filmarji igrali neodločeno z Naklom, Triglav Je premagal Preddvor, Primskovo pa Kokrlco. M. Subic Za malo denarja- veliko muzike KRANJ — Nogometašem v SNL so do konca jesenskega dela ostala le še tri kola. Kranjčani so solidni šesti na lestvici s sedmimi točkami Iz osmih tekem. Kljub navidez dobri uvrstitvi pa jim ostaja do konca še zelo težak razpored. Doma bodo igrali v nedeljo z odlično Izolo ln v zadnjem kolu z Ilirijo, gostujejo pa proti Železničarju v Mariboru in prav gotovo bi bile tri točke iz teh tekem lep uspeh, saj sta Izola in Železničar v vrhu. Pred nedeljo v moštvu prevladuje »rumena mrzlica«, ker so Jo Kranjčan! v poplavi rumeinh kartonov v Lendavi slabo odnesli. Upjamo, da bosta vsaj Andolšek in Mažgon sposobna za igro. Mladinci zaradi nerednostl nekaterih igralcev nastopajo v pomlajeni postavi, rezultati pa nikakor niso slabi. Vzporedno s turobnim jesenskim vzdušjem ln vremenom se tako razpoloženje loteva tudi tistih, ki na svojih plečih nosijo breme selektivnega nogometa. Fantje se slačijo v mrzlih garderobah, kjer zamaka (Stražlšče) aH pa imajo celo probleme, kje bodo trenirali (Kranj) — zaradi rekreativ-cev!! Sami si perejo opremo, sami Jo kupujejo in logična posledica Je, da vztrajajo le najbolj trmasti. Večina je študentov, teiko pa Je tudi ostalim, ki po napornem delu še dve uri trenirajo. Kar mučno Je gledati druge ekipe v enotnih trenerkah, s klubskimi torbami in čevlji. Kranjčani pa ostajajo pastorki kranjske športne javnosti. Nočemo ustvarjati lažne slike in trditi, da so to le odlični nogometaši brez napak. Ne, so le fantje, ki so si izbrali šport, ki Je zaradi mrtvila zaostal za ostalimi. Najbolj pa boli bojkot publike, ki s svojim obiskom noče potrditi truda fantov v selekcijah, še več, ozkosrčnost nekaterih sredin se zavira razvoj. Lokall-zem le počasi Izginja In zares šokantno Je, da lahko rekreatlvcem po klubih nudijo veliko več kot pa fantom, ki, konec koncev, predstavljajo mesto z dolgoletno tradicijo v slovenskem prostoru! Tistim, ki delajo, pa ostaja nehvaležno opravilo »čaranja« z 21 starimi milijoni in vsakodnevno potrjevanje pravila, da Je včasih tudi z malo ali nič denarja mogoče imet! razmeroma veliko muzike oziroma nogometa! sUDIC V vodstvu veterani Tržiča KRANJ — V zadnjih štirih kolih občinske rokometne lige so imeli največ uspeha rokometaši triišklh veteranov. V derbi srečanju 12. kola Preddvor : Duplje vet. so po izredno zanimivem srečanju zmagali rokometaši Preddvora, ki ostajajo še vedno najresnejši kandidat za osvojitev Jesenskega prvaka. Prvenstvo se bo končalo v sredo, 14. novembra, do takrat pa bodo rokometaši odigrali še tri kola. Zaradi mraza in slabega vremena so zadnji dve prvenstveni srečanji odigrali že med tednom. Ze v petek .bodo na sporedu srečanja devetega kola, med njimi bosta najzanimivejši tekmi Storžič : Preddvor in Duplje vet. : Sava, v soboto bo srečanje Besnlca : Križe, v nedeljo dopoldne pa še srečanje Veterani : Zabnlca. Rezultati: VIL kolo: Preddvor : Duplje 33:25 (15:12), Storžič : Sava vet. 18:21 (14:10), Besnlca : Sava 38:23 (18:11), Duplje vet. : 2abnlca 27:12 (15:7), Gumar.: Veterani 28:26 (13:12). VIII. kolo: Duplje : Veterani 27:26 (13:14), Zabnlca : Gumar 24:26 (13:16), Huje : Duplje vet. 19:22 (8:14), Sava : Tržič vet. 31:33 (18:16), Sava vet, : Besnlca 19:31 (6:18), Križe : Storžič 21:21 (9:12), Pred-dvor : Krvavec 32:20 (14:10). XII. kolo: Duplje : Huje 32:19 (18:9), Sava : Zabnlca 19:24 (13:14), Sava vet. : Veterani 20:34 (8:18), Križe : Gumar 27:22 (12:14), Krvavec : Tržič vet. 26:29 (13:14), Storžič : Besnlca 27:23 (12:12), Preddvor : Duplje vet. 22:16 (10:6). XIII. kolo: Tržič vet. : Storžič 24:24 (13:14), Duplje vet. : Krvavec 21:25 (10:13), Gumar : Preddvor 28:31 (13:17), Veterani : Križe 27:25 (15:12), Zabnlca : Sava vet. 26:25 (13:13), Huje : Sava 29:32 (15:13). Za-ostali srečanji II. kola Huje 17:18 (7:5), VI. kola Huje : 12:15 (6:8). , _ . Vrstni red po desetih nepopolnih kolih: 1. Tržič vet. 16 točk, 2. Preddvor 14 3. Križe 14, 4. Duplje vet. 13, 5. Krvavec 10, 6. Storžič 10, 7. Duplje, 8. Gu-mar ln 9. Sava vet., vsi po 9 točk, 10. Besnlca 8, 11. Zabnlca 7, 12. Veterani in 13. Sava po 6 točk, 14. Huje brez točk. J. Kuhar ROKOMETNI TURNIR V STRAZIŠČU KRANJ — Jutri (sreda) ob 16. uri bo na Igrišču Save v Stražlšču tradicionalni memorialni rokometni turnir za prehodni pokal Bregar-Nograšek. Sodelovale bodo ekipe veteranov Jelovice, Tržiča ln Kranja. J. Kuhar nasprotnik vse do tridesete minute srečanja. Res so bili v vodstvu vedno domačini, a v tej minuti je bilo vse odločeno. Nekaj bliskovitih napadov domačinov, ki so zadeli prav vse in pokopani so bili upi gostov na uspeh. Predali so se in zato tudi visoki poraz. V skupini D so Radovljičani tokrat gostovali v Postojni. V dobri predstavi so sicer tekmo izgubili in niso bili vseh štirideset minut nikoli v podrejenem položaju. Domačini so se morali krepko potruditi, da so ugnali Radovljlča-ne. Izid — Postojna : Radovljica 83:77 (47:42). .dh Poraz Savčank KRANJ — V polfinalnl tekmi za republiški pokal v košarki za ženske Je morala mlada ekipa kranjske Save priznati premoč bol| Izkušenim Igralkam Iskre — OHmplie. ki že vrsto let nastopalo v zvezni konkurenci, številni gledalci so imeli priložnost videti na delu popolno žensko člansko ekipo ljubljanskega prvoligaša. Boj Je bil enakovreden le v prvem delu prvega polčasa, v nadaljevanju pa so gostje prevzele pobudo In zmagale z veliko razliko. K>še za. Savo so dosegle: Po-nlkvar 14, Habjan 5, Ballgač U ln Kuz-ma 13. Kllub temu, da Je Sava Izpadla Iz nadaljnjega tekmovanja, pa se bo v finalu z Iskro — OUmpiJo pomeril predstavnik Gorenjske — košarkarice žirovskega Kladlvarja, ki so v polfinalnl tekmi po hudem boju ln z minimalno razliko izločile ekipo Jezice lz Ljubljane. D. Ambrožič Savčanke v finalu KRANJ — Telovadnica Lucijana Seljaka v Stražišču je dva dni gostila najboljše slovenske košarkari-ce kadetinje, ki so se v dveh skupinah borile za štiri mesta v finalu. Ta veliki finale bo 11. novembra v Mariboru. V prvi skupini so najboljšo igro pokazale igralke Save iz Strazišca, saj niso imele prave konkurence med moštvi Pomurja, Ilirije iz Ljubljane in Tomosa iz Kopra. Zasluženo so bile prve in se poleg drugouvrsčenega Pomurja uvrstile finale. To je velik uspeh za te mlade in nadarjene košarkarice Save. Manj sreče so v drugi skupini imele košarkarice Kladlvarja iz Čirov. Osvojile so le dve točki ln s tem tretje mesto. To pa Je bilo pre-'.nalo za vstop na finalni turnir. Vseeno pa Zirovčanke za prikazano dobro igro in borbenost zaslužijo vse pohvale. V tej skupini so bile najboljše kadetinje Branika Iz Maribora ter kadetinje Mengša. Zadnje so bile mlade Igralke Libele iz Celja. Izidi — prva skupina — Sava : Ilirija 71:50 (41:29), Tomos : Pomur je 30:46 (17:26), Ilirija : Pomurje 70:58 (34:23), Sava : Tomos 63:27 (43:17), Pomurje : Sava 63:58 (23:29). Tomos : Ilirija 35:52 (17:31); Druga skupina — Mengeš : Kladi-var 76:71 (36:36), Branik : Libela 51:39 (35:18), Kladlvar : Libela 61:51 (26:26), Mengeš : Branik 35:58 (18:31). Branik : Kladlvar 58:49 (31:23), Libela : Mengeš 34:48 (18:29). -dh Križe Besnlca Alenka Cuderman: Bron spodbuda za Kanado 1981 J SPORTING — Fusine Laghi (Trbiž) 500 m od mejnega prehoda Rateče, 150 m levo ŠPORT - KONFEKCIJA Presenečenje v Beogradu KRANJ — Po četrtem kolu prve zvezne hokejske lige Je v vodstvu z dvemi točkami prednosti še vedno moštvo Jesenic, ki Je preteklo soboto na ledu pod Meiakljo premagalo v prvem velikem derbiju ljubljansko Ollmpljo. V tem kolu so za največje presenečenje poskrbeli hokejisti Crvene zvez-de ki so v Beogradu odvzeli točko favorhdranemu Medvesčaku lz Zagreba. Prav beograjski led Je bil že drugI usoden za »Medvede«. V tretjem kolu so namreč morali v Beogradu priznati premoč domačemu Partizanu. Vse kaže da se prav kvaliteta hokeja v Beogradu spet krepko dvignila. LJubljan čani so to pot doma napolnili gol Partizanu, čeprav so Beograjčani že po devetdesetih sekundah povedli z 2:0. Celjani so v Subotict premagali Spar-tak, medtem ko so Jeseničani nadigrali mlade Kranjskogorce. Izidi — Jesenice : Kranjska gora 11:3, Olimpija : Partizan 15:3, Spartak : Celje 1:8, Crvena zvezda i Medveščak 5:5. -dh KRANJ — Alenka Cuderman, dijakinja četrtega letnika kranjske gimnazije in eden izmed upov slovenskega ln jugoslovanskega ženskega rokometa. Skokovita, skorajda meteorska, a vedno pogojena s trdim delom In samoodrekanjem Je bila njena pot v vrh jugoslovanskega mladinskega rokometa. Iz obetavne igralke ekipe Preddvora se je razvila v steber Olimpijinega članskega ženskega moštva in v eno najboljših igralk v drugi zvezni ligi. Njena igra na levem krilu je vse bolj pritegovala pozornost Jugoslovanskih strokovnjakov ln lani se je njeno Ime prvič pojavilo na reprezentančnem spisku za nastop na turnirju za trofejo Jugoslavije v Puli. Od tedaj je 18-letna Alenka Cuderman iz Tupalič pri Preddvoru stalna državna reprezentantka v drugi članski ekipi ln med izbrankami zveznega kapetana pri mladinkah. Z B reprezentanco Je nastopila na turnirju v Braill v Romuniji, na predmediteranskem turnirju v Splitu, v Varni v Bolgariji, z balkanskega prvenstva za mladinke v Loviču v Bolgariji pa se Je vrnila z zlato medaljo. Za tem je prišlo še svetovno prvenstvo. Kot domačinke so jugoslovanske igralke branile osvojeno zlato odličje izpred dveh let v Bukarešti. KAKO SO POTEKALE PRIPRAVE? »Tri mesece pred prvenstvom smo se pričele resneje pripravljati za tekmovanje. Mesec dni smo nabirale kondicijo na višinskih pripravah na Zabljaku v Črni gori, nakar smo se pred prvenstvom uigravale še v Beogradu. Priprave so bile prekratke in dodobra se Je uigrala le prva sedmerka. Premalo časa smo Igrale skupaj. Zvezni kapetan je namreč prevzel to odgovorno nalogo v letošnjem letu, jedro reprezentance pa je sestavil šele po končanem mladinskem državnem prvenstvu.« Jugoslovanskim Igralkam kljub podpori temperamentnega kosovskega občinstva ni uspelo ubraniti naslova svetovnih prvakinj. Toda tudi tretje mesto Je za pomlajeno ekipo velik uspeh. Razen Kitlčeve so vse igralke prvič nastopile na tako velikem tekmovanju, obenem pa jih je v odločilnih trenutkih zapustila še športna sreča. TVOJA OCENA PRVENSTVA? »Rusinje so bile realno boljše, nam bi po kvaliteti pripadlo drugo mesto, a so igralke lz Sovjetske zveze »nustile« tekmo Nemkam ln nas potisnile a mesto nižje. Taktično smo bile dobro pripravllene. na turnirju, kjer so vsi zahtevali zlato, nas le Izdala slaba psihološka pripravljenost, v odločilnih trenutkih pa tudi premajhna izkušenost. S svojo Igro na svetovnem prvenstvu sem zadovoljna, najrale pa se spo-miniam tekme s Francozinjami. Mislim, da le bila to moja najboljša igra doslej.« Alenka se Je z najmočnejšega rokometnega mladinskega tekmovanja na svetu vrnila z bronasto medaljo. In že jo čakalo novi nastopi. V sredo odločilna tekma z ekipo Ollmpije proti glavnemu konkurentu za vrh v drugI zvezni ligi — zahod, proti Podravki Iz Koprivnice. Veliko Je zaradi dolgotrajnih priprav zaostala v šoli. Pravi, da imajo na kranjski gimnaziji dovolj razumevanja za njeno športno dejavnost. Ženski rokomet je bil doslel le domena Igralk Izven Slovenije. Alenka Cudermanova je to nit prekinila in se kot edina predstavnica Slovenije uvrstila v Jugoslovansko reprezentanco. Pred njo to še ni uspelo nobeni. IN KAKO OCENJUJEŠ ROKOMETNO »KLIMO« PRI ŽENSKAH V SLOVENIJI IN PREDVSEM NA GORENJSKEM? »Uveljavi lan je portoroških sklepov ln selekcioniranja Je tudi v Sloveniji prineslo kvalitetne premike. V drugi zvezni ligi nastopijo štiri ekipe, največ motnosti za napredovanje pa Ima ljubljanska Olimpija. Na Gorenjskem Izstopata ekipi Alplesa in Preddvora, ki pa zaradi slabega dela s podmladkom — predvsem v Železnikih — nimata večjih možnosti. Teoretično zamišljena rokometna središča le le niso popolnoma zaživela.« ZELJE, NAČRTI? »Nastop v majici z državnim grbom na tretjem svetovnem mladinskem prvenstvu v Kanadi leta 1981!« C. Zaplotnik Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj objavlja na podlagi 12. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti ter po sklepu 10. seje zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti z dne 24 104979 RAZPIS o zbiranju prosilcev — upravičencev za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj opravičenci do dodelitve stanovanj so: [':ist i nizkimi osebnimi dohodki, /irtjii občani, [ tono nesposobni občani, 5 družine. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za pridobi-f*M0vanja: frnKiv z nizkimi osebnimi dohodki imajo pravico do r/uma ustrezne velikosti glede na število članov družine './/zoiem, da mesečni dohodek na člana družine v prvem 1979 ni presegel 50 % povprečnega OD na zaposlene- 6 v letu 1978 (3.000,00 din), -nlade družine imajo pravico do enosobnega stanovali garsonjere za največ 7 let pod pogojem, da nobeden ir/icev ni starejši od 30 let ter, da od sklenitve zakon-■ ,az pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo •/•'let, . ■ . -'^ . prosilci — upravičenci so dolžni zagotoviti lastno ude-V/, dodelitvi stanovanja v skladu s samoupravnim spo-tauaoobvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev h^jA«- pravice na družbeno — najemnem stanovanju, -"ia izpolnjujejo ostale pogoje Pravilnika o dodeljeva- L Posebni pogoji: avaiiuvoiijskega problema in ^mto stalno bivališče na območju občine Kranj oz. za-% oivališče, če bivajo v samskem domu. b) Na dokončno prioritetno listo ne morejo biti razporejeni tisti občani, ki prebivajo v stanovanjih, iz katerih so se izselili občani po dokončni prioritetni listi iz prejšnjih treh razpisov. c) Kolikor se prosilec ne vseli v dodeljeno stanovanje v roku 3 dni, izgubi pravico do stanovanja, stanovanje pa se dodeli naslednjemu prosilcu po prioritetni listi. IV. Dokumenti, s katerimi se dokazuje pravica do stanovanja: 1. potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno prebivajo na območju občine. Za mlade družine velja, da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Kranj, ali potrdilo o začasnem bivanju na območju občine Kranj, če prosilec — prosilka biva v samskem domu — ootrdilo izdaja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Kranj, 2. potrdilo o osebnem dohodku za I. polletje 1979 (to je tisti dohodek, ki se prijavi na občini kot osnova za odmero davka), 3. mnenje delovne organizacije združenega dela oz. krajevne skupnosti ali Društva upokojencev, 4. potrdilo o premoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premoženja, 5. mnenje centra za socialno delo Skupščine občine Kranj. Prosilec, mlada družina mora k prošnji priložiti poleg dokumentov, navedenih v točkah 1, 3, 4, 5 še: a) dokaz o namenskem varčevanju'pri poslovni banki,' b) izjavo, da ne bo prekinil z namenskim varčevanjem za rešitev stanovanjskega vprašanja, c) izjavo, da dovoli organizaciji združenega dela oz. drugi samoupravni organizaciji mesečno odtegovanje dogovor- \ jenega zneska od OD za varčevanje pri poslovni banki, d) zagotovilo delovne organizacije združenega dela oz. druge samoupravne organizacije, da bo skupno s prosilcem v roku 7 let ustrezno rešila stanovanjsko vprašanje, e) prosilci-štipenditorji predložijo potrdilo štipenditorja, s katerim se zavezuje, da bo v roku sedmih let ustrezno rešil stanovanjsko vprašanje prosilca, (dokazila iz točke a, b, c in d za štipendiste niso obvezna, če nihče od zakoncev m zaposlen), f) poročni list. V. Rok za vlaganje prošenj: Prosilci morajo vložiti prošnie za stanovanje v 30 dneh od objave razpisa, to je do 7'12-1979. •_ Prošnje in vsa ostala dokumentacija se po tem datumu ne bo upoštevala. _ VI. Veljavnost prioritetne liste: Prioritetna lista velja do vselitve vseh stanovanj, ki bodo zgrajena v letu 1980—1981 in se v času njene veljavnosti ne more spreminjati. VII. Vlaganje prošenj in informacije: Obrazec za prošnjo in vprašalnik, ki ga je treba obvezno izpolniti in oddati samo osebno, ter vse informacije daje strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj — Domplan Kranj, Cesta JLA 14/1. Kranj, dne 6/11-1979 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Na podlag 3. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj in 6. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj na svoji seji dne 29.3.1979 sprejela PRAVILNIK o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj (v nadaljnjem besedilu sklad). I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določajo osnove in ugotavljajo pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, zgrajenem ali kupljenem s sredstvi sklada. 2. člen Upravičenci do stanovanjske pravice v najemnem stanovanju (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), /.grajenem ali kupljenem s sredstvi »klada, se ugotovijo na podlagi predloga prioritetne liste; ki jo sestavi komisija po ogledu na terenu, dokončno pa sprejme skupščina Samoupravne stanovanjske skupno-Ki občine Kranj. Dodeli t vene odločbe pa po prioritetni listi izdaja urokovna služba. 3. člen v Upravičenci do stanovanja, ugotovljeni po določbah tega pravilnika, so: — družine z nizkim dohodkom na družinskega člana, — starejši občani — starostni in družinski upokojenci, — delovno nesposobni občani, — mlade družine 4. člen Upravičenci — družine z nizkimi osebnimi dohodki, starejši občani in delovno nesposobni občani, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje nima stanovanja, — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da dohodki prosilca in njegovih družinskih članov ne presegajo mesečnega zneska na družinskega člana, ki ga z vsakokratnim razpisom določi skupščina, — da prosilec ne stanuje v stanovanju, iz katerega se je izselil prosilec po predhodnih prioritetnih listah, zaradi neprimernosti, — da ima prosilec stalno prebivališče na območju občine Kranj. Za družinskega člana upravičenca z nizkimi dohodki se v smislu določil tega pravilnika štejejo: zakonec, otroci, starši upravičenca in starši zakonca ter osebe, ki jih mora upravičenec vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim. Za družinske člane upravičencev starejših občanov se v smislu določil tega pravilnika šteje samo zakonec, starši ter bratje in sestre, v kolikor živijo z njim v skupnem go-podinjstvu. Za družinskega člana upravičencev delovno nesposobnih občanov se v smislu določil tega pravilnika šteje samo zakonec, otroci in osebe, ki z njim živijo v skupnem gospodinjstvu. 5. člen . Upravičenci do stanovanja iz člena 4. in 6. dokažejo upravičenost do stanovanja z naslednjimi dokumenti: 1. s portdilom o številu družinskih članov in od kdaj stalno prebivajo na območju občine — za mlade družine velja, da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Kranj, 2. s potrdilom o letnem dohodku vseh družinskih članov za preteklo koledarsko leto ali pa tudi za krajše obdobje, in sicer tisti dohodek, ki se prijavi na občini kot osnova G LAS12.STRAN TOREK, 6. NOVEMBRA 1 za odmero davka in se določi v razpisnih pogojih, 3. s podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah, ki se izkažejo z zapisnikom o ugotavljanju vrednosti stanovanja, 4. z mnenjem organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in Centra za socialno delo in Društva upokojencev, 5. s potrdilom o premoženjskem stanju oziroma o dohodku od tega premoženja. 6. člen Upravičenec — mlade družine, mora k prošnji priložiti poleg do- še: 1. dokazilo zaposlenega o namenskem varčevanju za stanovanje pri poslovni banki, 2. izjavo prosilca, da ne bo prekinil z namenskim varčevanjem za rešitev stanovanjskega vprašanja, 3. izjavo delovne organizacije, da bo prosilcu pri mesečnih prejemkih odtrgovala znesek, ki ga bo namensko vročala in nakazovala poslovni banki, 4. zagotovilo, izjavo delovne organizacije ali druge organizacije, da bo skupno z upravičencem rešila njegov stanovanjski problem v roku 7 let, 5. upravičenci — štipendisti, predložijo potrdilo štipenditorja, s katerim se zavezuje, da bo najkasneje v sedmih letih rešil stanovanjski problem prosilca, 6. poročni list, 7. določila iz točk 1, 2, 3 in 4 niso obvena za štipendiste. 7. člen Za družinskega člana upravičenca mlade družine se v smislu določil tega pravilnika štejejo samo zakonec in otroci. Za mlado družino se šteje družina: — če noben od članov družine ni starejši od 30 let, — Če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo pet let. 8. Člen Glede na število članov družine lahko pridobijo upravičenci stanovanje naslednjih velikosti: Družine ln občani z nizkim osebnim dohodkom število . članov Vr8ta »kovanja članov 1 2 3 4 soba aH garsonjera garsonjera ali enosobno dvosobno dvosobno in kabinet ali trosobno 5 ali več trosobno ali večje stanovanje Starejši občani članov Vr8ta *anovanJa 1 soba ali garsonjera 2 garsonjera ali enosobno 3 ali več dvosobno stanovanje Delovno nesposobni občani članov Vr8ta 8ta«ovanJa 2 enosobno 3 dvosobno 4 dvosobno in kabinet ali trosobno 5 ali več trosobno ali večje stanovanje Mlade družine članov Vr,ta »tan<>vanja 2 in več garsonjera ali enosobno II. MERILA ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE 9. člen Pri ugotavljanju upravičenosti do stanovanjske pravice na stanovanju iz sredstev sklada se uporablja osnove in merila po določilih tega pravilnika. Merila služijo za ugotovitev obsega potreb po stanovanjih za posamezno kategorijo upravičencev. Seštevek vrednosti meril služi za razporeditev upravičencev v okviru posamezne kategorije upravičencev na prioritetno listo. 10. člen Osnova in merila za vse kategorije so naslednje: 1. povprečni dohodek na člana družine upravičenca, 2. upravičenec ima po površini neustrezno stanovanje, 3. upravičenec ima glede gradbe-no-sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje, 4. upravičenec ima stanovanjske prostore, ki ne ustrezajo in mora družina ločeno bivati, 5. družinsko socialno in premoženjsko stanje, 6. zdravstveno stanje, 7. udeležba v NOB in internacija s priznanim enojnim štetjem, 8. čas bivanja v sedanjih stanovanjskih razmerah v občini Kranj. 9. čas stalnega bivanja v občini Kranj, 10. sodna odpoved stanovanja, 11. posebne težke okoliščine. Merila po teh osnovah s točkoval- nim sistemom predpiše s posebnim aktom skupščina, ki so sestavni del tega pravilnika. 11. člen Prosilec ne more postati upravičenec do stanovanjske pravice stanovanja, zgrajenega ali kupljenega s sredstvi sklada, če ne izpolnjuje pogojev oz. določil tega pravilnika. III. POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO STANOVANJA 12. člen Sklad objavi razpis za zbiranje prijav interesentov za pridobitev stanovanjske pravice v stanovanjih, izpraznjenih, zgrajenih in kupljenih iz sredstev sklada. Sklad objavi razpis v časopisu »Glas«. Rapis velja 30 dni od dneva objave. Na razpis se lahko prijavijo vsi občani, ki menijo, da so upravičeni do stanovanj, zgrajenih iz sredstev sklada (v nadaljnjem besedilu: interesenti), s tem, da v določenem roku vložijo ustrezno prijavo ter prijavi priložijo potrebne dokumente. Poleg objave v časopisu pošlje sklad objave vsem organizacijam združenega dela in drugim organizacijam. Sprejemajo in upoštevajo se samo prošnje, ki so prispele v času razpisa. 13. člen Po preteku roka, v katerem morajo interesenti vložiti prijave, odbor za družebno pomoč (v nadalj-nem besedilu: odbor) prouči prijave in jih razvrsti po kategorijah upravičencev. Odbor preverja dospele prijave in navedbe v dokumentacijo z ogledom na kraju samem. 14. člen Na podlagi meril in 10. člena tega pravilnika sestavi odbor za vsakega posameznega upravičenca in za vsako kategorijo upravičencev predlog prioritetne liste. Predlog prioritetne liste odbor objavi v časopisu »Glas«. PrMlog prioritetne liste pošlje skupščina tudi vsem organizacijam združenega dela in drugim organizacijam v občini in KS. K predlogu prioritetne liste imajo pravico dati pripombe upravičenci, drugi občani, organizacije druženega dela, v roku 15 dni po objavi strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti. 15. člen Po preteku 15 dni od dneva javne objave predloga prioritetne liste upravičencev, prouči odbor pripombe in predloge ter pripravi dokončno prioritetno listo, ki jo sprejme skupščina. 16. člen Veljavnost prioritetne liste velja do roka, določenega v razpisnih pogojih in se v času njene veljavnosti ne more spreminjati, razen v primerih, ko se pogoji, ki so bili poemmbni za uvrstitev na prioritetno listo, bistveno spremenijo v času do vselitve. V takem primeru se opravi ponovni komisijski ogled in pripravi nov predlog, o katerem dokončno odloči skupščina. 17. člen Na vsak nov razpis, ko bodo na voljo nova stanovanja, lahko ponovno vložiio orošnjo vsi tisti občani, ki pri prejšnjem razpisu niso dobili stanovanja. Za vsak nov razpis je potrebno ponovno vložiti prošnjo z vso zahtevano dokumentacijo. 18. člen Po dokončnem sprejemu prioritetne liste upravičencev Samoupravna stanovanjska skupnost z odločbo obvesti vse interesente, na katero mesto na prioritetni listi so razporejeni. Interesentom, ki niso postali upravičenci in niso razporejeni na prioritetno listo, izda Samoupravna stanovanjska skupnost odločbo, s katero ugotovi, da niso upravičeni do razporeditve na prioritetno listo po tem nravilniku. Proti odločbi, izdani v smislu določil teea člena, ima interesent pravico do nritožbe, o kateri odloča skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti. IV. DODELITEV STANOVANJA 19. člen Na podlagi dokončne prioritetne liste izda odločbo o dodelitvi stanovanja Samoupravna stanovanjska sknnnost. Proti odločbi o dodelitvi stanovanja ima upravičenec pravico ugovora v roku 30 dni na skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti. Upravičenec je dolžan v roku 3 dni po preiemu dokončnega sklepa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti prevzeti stanovanje, v nasprotnem primeru se upravičenec črta iz prioritetne liste. Unravičenec se s posebno pismeno iziavo lahko odpove pravici do pritožbe na odločbo o dodelitvi stanovanja, odločba je s tem dokončna in upravičenec lahko takoj sklene stanovanjsko pogodbo in prevzame stanovanje. 20. člen O izročitvi stanovanja upravičencu se sestavi zapisnik. Izročitev stanovanja opravi pooblaščena strokovna služba. Zapisnik se sestavi tudi ob izpraznitvi stanovanja, v prisotnosti upravičenca in predstavnika HS. 21. člen Pravice in dolžnosti stanovalcev, ki stanuieio v stanovanjih, ki iih gradi ali kupuje sklad, so enake pravicam in dolžnostim stanovalcev, določenih v zakonu o stanovanjskih razmerjih in drugih veljavnih predpisih, če s tem pravilnikom ni drugače določeno. 22. člen Mlada družina, ki ji je dodeljeno stanovanje sklada, lahko uporablja stanovanje največ 7 let. če upravičenec prekine delovno razmerje v OZD, ki mu je dala garancijo, mora upravičenec in OZD, kjer je upravičenec pridobil lastnost delavca v združenem delu, prevzeti tako obveznost. Dokler mlada družina uporablja stanovanje sklada, ne more prekiniti z namenskim varčevanjem, razen če da OZD pismeno garancijo, da bo kljub temu rešila njen stanovanjski problem. Mlada družina se ob razpisu ne more prijaviti v kategorijo družin in občanov z nizkimi osebnimi dohodki, razen v izjemnih primerih (bolezen, pet ali več članske družine). 23. člen V primeru, ko se stanovalcu, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje sklada, spremenijo pogoji oziroma stanovalčevi podatki, dani za pridobitev stanovanjske pravice, niso bili resnični, skupščina ukrepa v skladu z zakonom o stanovanjsikh razmerjih. KONČNE DOLOČBE 24. člen Stanovanje, zgrajeno ali kupljeno s sredstvi sklada, ostane stalno namenjeno za kategorijo občanov, ki jih določa zakon in ta pravilnik. V primeru smrti prosilca oziroma imetnika stanovanjske pravice, lahko naprej uporabljajo stanovanje samo družinski člani, kot to določata 4. in 7. člen tega pravilniVa. Stanovanje dodeljeno na podlagi določil tega pravilnika, se ne sme oddajati v podnajem. 25. člen Odločba o dodelitvi stanovanja, ki jo izda na podlagi prioritetne liste Samoupravna stanovanjska skupnost, vsebuje določila, s katerimi se zagotovi namembnost stanovanj, ustrezna določila pa so vsebovana tudi v stanovanjski pogodbi. 26. člen V primeru, da upravičenec, kateremu je dodeljeno stanovanje, soglaša z dodelitvijo stanovanja nižje kategorije, zaradi nizkega OD ali drugih razlogov, lahko organizacija združenega dela, v kateri upravičenec združuje svoje delo ali strokovna služba sklada, opravi zamenjavo, če upravičenec da predlog za tako zamenjavo. V primeru, da odbor iz 15. člena pravilnika ob ogledu stanovanjskih razmer prosilca ugotovi, da prosilcu z ozirom na nenormalno uporabo dosedanjega stanovanja oziroma drugih upravičenih razlogov ni primerno dodeliti stanovanja višje kategorije, se mu dodeli primerno stanovanje, katerega mora sprejeti v roku 3 dni, sicer izgubi pravico do stanovanja po tem razpisu. Zamenjava stanovanja se v primerih iz prvega odstavka lahko opravi samo s stanovanjem približno enake površine. Stanovanje, ki ga daje v zamenjavo organizacija združenega dela, mora ustrezati določilom iz 8. člena in mora po kvaliteti spadati najmanj v III. kategorijo, to je, da ima po doslej veljavnem točkovanju od 85—105 točk. Zamenjava stanovanja se v primerih iz tretjega odstavka lahko opravi samo s stanovanjem približno enake površine in s soglasjem sklada. 27. člen Ta pravilnik začne veljati 8. dan, ko ga potrdi skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti. Datum: 29. 3. 1979. Predsednik skupščine SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE KRANJ FLANDER FRANC, 1. r. MERILA k 10. členu Pravilnika za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. A. STANOVANJSKE RAZMERE 1. Prosilec ima po površini na stanovalca neustrezno stanovanje točk do 5 kv. m do 8 kv. m do 10 kv. m do 12 kv. m od 12 do 28 kv. m nad 28 kv. m 50 35 25 10 5 0 2. Prosilec ima glede gradbeno-sa-nitarnih pogojev neustrezno stanovanje a) vodovod točk — izven stanovanja 5 — izven zgradbe 10 b) sanitarije — souporaba 10 — izven zgradbe 15 c) brez pomožnih prostorov (klet, drvarnica) 5 d) stanovanje v kleti 15 podstrešno stanovanje (mansarda) 15 baraka 15 e) brez kopalnice 10 souporaba 5 f) vlažnost stanovanja 5—15 g) ni posebnega prostora za kuhinjo (kuhanje in spanje v istem prostoru) 5 h) skupno ležišče otrok z ostalimi družinskimi člani: — 1 otrok 5 — 2 ali več otrok 10 B. DRUŽINSKO STANJE 1. število družinski članov: točk — 2 ali več otrok različnih spolov do 10 let 10 — 2 ali več otrok različnih spolov nad 10 let 15 2. Splošno zdravstvene in socialne razmere: a) težje ozdravljive bolezni — en družinski član 20 — dva ali več 40 b) invalidnost ali telesna okvara — I. kategorije ali 70—100 % telesne okvare 30 — II. kategorija ali 30—70 % telesne okvare 15 c) duševna obolenja v primeru, da je član družine v domači oskrbi 50 d) sodna odpoved stanovanja 20 3. Družine, ki živijo ločeno, ker nimajo ipogojev za skupno življenje 30 C. 1. čas bivanja prosilca v občini Kranj: točk — do 3 leta 5 — od 4—6 let 15 — od 7—9 let 25 — od 10—12 let 45 — od 13—15 let 60 — od 16—19 let 80 — nad 20 let 100 2. čas bivanja v sedanjih stanovanjskih razmerah: a) od 1—3 let 5 od 4—7 let 10 od 8—10 let 15 nad 10 let 20 3. Udeležba v NOB in internacija s priznanim enojnim štetjem: od 1941—1945 40 od 1942—1945 30 od 1943—1945 20 od 1944-1945 10 D. 1. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana upravičenca: — povprečni dohodek na člana doižine v občini : do 25% 20 od 25—50 % 15 od 50—75 % 10 nad 75 % 5 OPOMBE KOMISIJE: Kdo je lastnik stanovanja: Uporabnost stanovanja: Posebne okoliščine (opisna ocena komisije) 5—20 točk (dokumentirana mnenja: OZD, družbeno političnih organizacij, krajevnih skupnosti, Skupščine občine Kranj, Izvršnega sveta SO Kranj, Center za socialno delo, zdravstvenih, socialno-varstvenih in socialno skrbstvenih organov). Datum: Komisija za kadrovska vprašanja delavcev v združenem delu Osnovne šole Stane Žagar, Kranj razpisuje dela in naloge: POMOĆNIKA RAVNATELJA Pogoj: - da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole; - da ima 5 let vzgojno-izobraževalne prakse in strokovni izpit; - da ima sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja del in nalog; - da je moralnopolitično neoporečen in družbeno aktiven. Mandatna doba razpisanih del in nalog je 4 leta. HIŠNIKA _ KV delavec vodovodno inštalaterske ali elektro stroke. Posebni pogoj: - sposobnost opravljanja vzdrževalnih del in opravljen izpit za voznika motornih vozil B kategorije. poskusna doba 3 mesece. UČITELJA v oddelku podaljšanega bivanja, s polnim delovnim časom za določen čas Pogoj: - učitelj razrednega pouka UČITELJA ^ v oddelku podaljšanega bivanja, s polnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje tovarišice v času študijskega dopusta) Pogoj: - učitelj razrednega pouka •pt i dokazilom o strokovnosti ppšljite naslovu v 15 dneh .razpisu na naslov: Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta taja 10 a — za razpisno komisijo. i alples tipki industrija pohištva Železniki, M22S Železniki objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa odbora za kadre naslednja dela in naloge: v TOZD Sestavljivo pohištvo ELEKTRIKARSKA OPRAVILA yjl za zasedbo: i elektrikar, \eto delovnih izkušenj na opravilih elektro stroke, ►ipesoo opravljen preskus znanja o strokovni usposobljeno-za dela na eksplozijsko zaščitnih električnih napravah. uvedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za ne-'mim\ čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potreb-k dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples jfezalM v roku 15 dni po objavi. Svet delovne skupnosti Upravnih organov skupščine občine škofja Loka objavlja prosta, dela in naloge: ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Pogoj: - poklicna administrativna šola in šest mesecev delovnih izkušenj \ STROJEPISKE Pogoj: - poklicna administrativna šola in šest mesecev delovnih izkušenj .izjavljena dela in naloge so potrebne delovne izkušnje pri I «n ali podobnih delovnih nalogah in opravilih. dati morajo biti moralnopolitično neoporečni, družbeno-inorazgledani in aktivni. Prijave z dokazili o strokovnosti, fetfn življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev naj *>MUati pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa razpisni komisiji I klovne skupnosti Upravnih organov Skupščine občine VpLoka, Poljanska cesta 2. 7//>inih prijav komisija ne bo obravnavala. N^HJne kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po j*stka veljavnosti oglasa. It Aerodrom Ljubljana — Pula Letališko ln turistično podjetje Komisija za delovna razmerja TOZD Brnik, aerodromska dejavnost, objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s poskusno dobo 1. VEČ PK DELAVCEV za opravljanje delovnih nalog natovarjanje in iztovarjanje v prtljažni službi in avioblagovnem skladišču 2. VEČ SNAŽILK za opravljanje delovnih nalog čiščenja pristaniške stavbe in pisarniških prostorov Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — pod 2. končana osnovna šola, starost najmanj 18 let zaželjeno, da imajo kandidati odslužen kadrovski rok končana osnovna šola, starost 18 let Komisija za delovna razmer1 a TOZD Gostinstvo ln turizem objavlja prosta dela in naloge za Poslovno enoto Brnik za nedoločen čas s poskusno dobo 1. TOČENJE PIJAČ GOSTOM IN NATAKARJEM (en delavec) 2. IZDELOVANJE VSEH VRST SLAŠČIC (en delavec) . 3. PRIPRAVLJANJE IN KUHANJE JEDI (en delavec) 4. POMOČ PRI KUHANJU JEDI (2 delavca) 3. POMIVANJE, POSPRAVLJANJE IN POMOČ V KUHINJI (en delavec) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod L pod 2. pod 3. pod 4. pod 5. KV natakar, šest mesecev delovnih izkušenj KV slaščičar ali KV kuhar s prakso pri izdelovanju slaščic KV kuhar, šest mesecev delovnih izkušenj PK kuhar končana osemletka za Poslovno enoto Krvavec za določen čas s poskusno dobo 1. VODENJE PE KRVAVEC (1 delavec) 2. PRIPRAVLJANJE IN KUHANJE JEDI (2 delavca) 3. STREŽBA GOSTOV V RESTAVRACIJI (2 delavca) 4. TOČENJE PIJAČ GOSTOM IN NATAKARJEM (3 delavce) 5. SPREJEMANJE VPLAČIL GOSTOV (1 delavec) 6. POMOČ PRI KUHANJU JEDI (1 delavec) 7. POMIVANJE IN POSPRAVLJANJE (1 delavec) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati Izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. pod pod pod pod pod pod SS ali VK gostinski delavec in 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delih KV kuhar, šest mesecev delovnih izkušenj KV natakar in šest mesecev delovnih izkušenj KV natakar in šest mesecev delovnih izkušenj KV gostinski ali trgovski delavec ali PK z delovnimi izkušnjami na blagajni PK kuhar končana osemletka Delo pod 1. bo trajalo od 1. 12. 1979 do 30. 4. 1980, ostala dela pa od 15. 12. 1979 do P5. 4. 1980 Komisija za delovna razmerja TOZD Vzdrževalno tehnična dejavnost objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s poskusno dobo L PLESKARSKA DELA 2. KOMUNALNA IN GOZDNA DELA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Še naslednje pogoje: pod 1. — KV pleskar in šest mesecev delovnih izkušenj pod 2. — končana osemletka Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge 1. DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA za delo v pravni službi 2. ADMINISTRATIVNO TEHNIČNA DELA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: pod 1. — dokončana pravna fakulteta, 3 leta delovnih izkušenj znanje enega svetovnega jezika odslužen kadrovski rok pod 2. — štiriletna oziroma dveletna administrativna šola Dela pod 1 razpisujemo za nedoločen čas, pod 2. pa za določen čas od 20. 11. 1979 do 28. 2. 1980 Za delo na letališču Je pogoj tudi dovoljenje po 63. členu Zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanje v mejnem pasu, ki ga preskrbi delovna organizacija. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov AERODROM LJUBLJANA, kadrovska služba, 64210 BRNIK—AERODROM. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov. TO DELO JEZA VAS! a ČGP DELO, Naročnina vabi k sodelovanju VEČ HONORARNIH SODELAVCEV — POVERJENIKOV za pridobivanje novih naročnikov za dnevnik DELO, TELEKS in druge edicije Dela v krajih: Kranj, Jesenice, Tržič, Radovljica, Žirovnica Od kandidatov pričakujemo, da so dinamični in imajo smisel za delo z ljudmi. Dohodek slehernega poverjenika je odvisen zgolj od njegove prizadevnosti in iznajdljivosti. Prijave sprejema ČGP Delo, Naročnina, Gradišče 14, Ljubljana do 19. 11. 1979. Lahko se javite tudi prek telefona na številko 061 23-104. NE ČAKAJTE —JAVITE SE ŠE DANES Svet KS Predoslle razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA KS Delo je pogodbeno. Pogoji za sprejem so: — znanje strojepisja. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. Kovinska delavnica Bled Seliška c. Komisija za odprodajo odpisanih osnovnih sredstev razpisuje javno licitacijo za naslednja osnovna sredstva: izklicna cena — stružnica 6.600 din — krožna žaga za kovino 4.000 din — dvokultni stabilni brusilni stroj 7.300 din — stroj za čiščenje cevi 400 din — žaga ločna strojna 3.000 din Licitacija bo v soboto, dne 10. novembra 1979, ob 8. uri v delavniških prostorih. Interesenti si lahko ogledajo predmete eno uro pred pri-eetkom licitacije. V prodajni ceni ni vračunan prometni davek. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene. G LAS M. STRAN TOREK, 6. NOVEMBRA 117« ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, deda, pradeda, brata in strica ANTONA JELARJA se iskreno zahvaljujemo sosedom in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Iskrena zahvala dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za lep pogrebni obred, cerkvenemu in dupljanskemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vence in sodelavcem Planike za izkazano pozornost. Posebno pa se zahvaljujemo prav vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerki Mirni in Angelca z družinama, sestra Ana ter sorodstvo Duplje, 2. novembra 1979 ZAHVALA Ob nenadni in veliko prezgodnji smrti sina, moža, očeta, brata in strica PETRA KLAVŽARJA, ml. se iskreno zahvaljujemo vsem, posebno pa sosedom Loncnar N., Cesarjevim in Dolinarjevim za izkazano pozornost v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi dr. Sajevcu za skrbno zdravljenje, kakor tudi zdravnikom ljubljanske poliklinike, ki so se trudili, da bi ga ozdravili. Zahvaljujemo se vsem darovalcem številnih vencev in cvetja in tudi socialistični zvezi, posebej še govorniku za poslovilni govor in pevcem društva upokojencev, kakor tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Zahvalo smo dolžni tudi pihalnemu orkestru jeseniške godbe. Žalujoči: oče, mati, žena, sin Sašo, hčerka Nuša z družino in ostalo sorodstvo Jesenice, Dovje, Koroška Bela, Radenci, Postojna, Idrija in Cerkno na Primorskem ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš nadvse dobri oče in tast PAVLE GOF Novakov ata lz Praš Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjene vence. Hvala tudi kolektivu Planika za podarjene vence in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči sin Marjan in hčerka Vilma z družinama in hčerka Minka Praše, 26. oktobra 1979 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in sovaščanom, ki so ob smrti dragega moža in očeta JANEZA MUHOVCA sočustvovali z nami v težkih trenutkih, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga zadnjič pospremili, še posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč, sodelavcem Almire Radovljica, Krajevni organizaciji ZB — Lesce za poslovilne besede ter župniku za opravljen obred. Žena Angela in hčerka Jana Hraše, 30. oktobra 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše tete JERCE VERBIČ po domače Kušarjove ki nas je zapustila v 95. letu starosti, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in drugim za darovano cvetje, sočustvovanje in spremstvo na njeni poslednji poti. Posebno smo hvaležni dr. Hriberniku in dr. Stenškovi za skrbno zdravljenje, lajšanje bolečin in bodrilne besede. Hvala tudi gospodu župniku za tolažilne besede in opravljeni pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoča nečakinja Pavla z možem ter Milena in Rozka z družinama Šenčur, 27. oktobral979 MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Poceni prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje (olje — premog), cena 5.000 din ali zamenjam za 4kW TERMOAKUMULACIJSKO PEČ. Kranj, Smledniška 118 — po 16. uri 8961 Prodam 100 do 120 kg težke PRAŠIČE. Hraše 5, Smlednik 8962 Prodam »PUNTE« za fasadni oder ali opaže. Kovačičeva 5, Kranj 8963 - Prodam osem mesecev brejo KRAVO, ki bo tretjič teletila. Pšenična polica 4, Cerklje 8964 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol. Šmartno 7, Cerklje 8965 Prodam skoraj novo diatonično HARMONIKO. Pšata 18, Cerklje 8966 Prodam KRAVO, dva BIKCA in 8 metrov BUKOVIH DRV. Lenart 6, Cerklje 8967 Prodam 2 PRAŠIČA, po 150 kg težka, za zakol, sedem mesecev brejo KRAVO in 3 kub. m rabljenih DESK za opaže. Zalog 17, Cerklje 8968 Prodam rumeno KORENJE. Sluga, Grad 5, Cerklje 8969 Prodam 5200-litrsko CISTERNO za olje. Jelar Tone, Britof 158, Kranj 8970 Po ugodni ceni prodam pet mesecev starega VOLČJAKA. Lužan Marija, Bistrica 13, Duplie 8971 Prodam črnobel TV SPREJEMNIK EI. Tomažič, Ješetova 28 b, Stražišče — Kranj 8972 Prodam 10 let staro KOBILO, vajeno vseh del. Ozebek Ana, Blejska Dobrava 105 8973 Prodam semenski KROMPIR igor, dessire in krmilni KROMPIR. Orehovlje 13, Kranj 8756 VRTIČKARJI POZOR! Dobi se odličen KOKOŠJI GNOJ v vrečah, vsak dan po 15. uri v Srednji vasi 6 pri Goricah 8886 Prodam REPO, rumeno KOLE RABO in PESO. Špendal Valentin, Brezje pri Tržiču 31 8898 Prodam sedem tednov staro TE-LlCO. Dvorska vas 20 8901 Prodam PSA in PSIČKO, črna, male pasme, stara osem tednov. Zdenka Gašperin, Tavčarjeva 22, Radovljica 8902 Prodam KRAVO po izbiri, žeje 12, Duplje 8903 Prodam KRAVO po izbiri. Trste-nik 15, Golnik 8904 Prodam mlado KRAVO (za v skrinjo). Podljubelj 90 8905 Brejo KRAVO zamenjam za jalovo. Kern Florijan, čadovlje 4 Prodam mlade PAVE. Zgoša 47/a, Begunje na Gorenjskem 8907 Prodam mlado KRAVO z drugim teletom. Žabnica 1 8908 Prodam brejo TELICO. Brezje pri Tržiču. 29 8909 Prodam TRAKTOR Universal, pogon na vsa kolesa, s 150 delovnimi urami. Bergant Franc, Sv. Tomaž 6, Selca nad škof j o Loko 8910 Prodam MIZO, šest STOLOV ter OMARO (jedilnica). Pervanje Rajko, Planina 19, Kranj 8911 Prodam JABOLKA. Podblica št. 12, Besnica 8912 Prodam novo PEČ kuppersbusch. Jankovič, Kranj, Begunjska 6 8913 Prodam 13 metrov BALKONSKE OGRAJE, 30 vreč FASADNEGA PESKA iz Celja, večjo količino BALKONSKIH PLOŠČIC in 150 kg belega CEMENTA. Naklo 214 ali tel.: 47-370 8914 Zelo poceni prodam dobro ohranjeno PEČ na olje. Preddvor 64, tel.: 45-056 8915 Prodam novo visokotlačno PEČ za v kopalnico. Sajovic Štefka, Orehovlje 21, Kranj 8916 Po ueodni ceni prodam kuhinjski ŠTEDILNIK kuppersbusch. Zveršen Peter, Naklo 183 8917 Prodam okrog 400 kg težkega VOLA za pleme. Zasip, Stagne 27 8918 Prodam SEDEŽNO GARNITURO z mizico in termoakumulacijsko PEČ AEG, 5 kW. Žemva Ivica, Se benje 88, Zasip * 8919 Prodam 5 let staro KOBILO. Pod-hom 20, Zg. Gorje 8950 Prodam kličkov ČOLN, malo poškodovan. Telefon: 064-50-302 — ves dan 8951 Prodam UNIVAC 1701 stroj za LUKNJANJE in VERIFICIRANJE KARTIC — AOP. Telefon 061-340-978 ali 061-340-018 8952 Prodam SARPLANINCE z rodovnikom, odličnih staršev. Kimovec, Repnje 24, Vodice 8988 Prodam nerabljen PRALNI STROJ, olimpic 77, v garanciji. Kok, Breg ob Kokri 12, Preddvor — v večernih urah 8989 Prodam enoosno PRIKOLICO, domače izdelave, nosilnost 3 tone. Koblar Ivana, Suha 14, Škofja Loka 8990 Ugodno prodam DNEVNO SOBO florida s SEDEŽNO GARNITURO in eno leto star 180-litrski HLADILNIK gorenje. Informacije po telefonu: 81440. Ogled vsak' dan od 8. do 16. ure na Jesenicah, Titova 4 a, stan 43/XI 899! Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG, 6 kW. Zg. Duplje 20 8999 Prodam 2 KAVČA — eden razte$ ljiv in POMIVALNO KORITO z desnim odcejalnikom. Ogled v sredo popoldan, šmid Jože, C. na Belo 10, Kokrica ali telefon 24-687, vsak dan 9000 Prodam KRUŠNO PEČ, 2 ŠTEDILNIKA na trdo gorivo in KAVČ. Ptt-doslje 2, Kranj 9001 Poceni prodam nov, še zapakira PLETILNI STROJ Standard s kolkom in MIZICO ter nov, zapakiran 80-litrski bojler. Telefon 26-909 do 10. ure dopoldan 90(2 Prodam skoraj nov krznen rt-strijski PLAŠČ za močnejše postave. Cena 15.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 9003 Prodam OSLA za salame. Jezerski c.88, Kranj 9004 Prodam FOTOGRAFIJE na stekk stare do 140 let. Informacije od 17 do 21. ure pri Zamik Božo, Savska c.3, Kranj M Prodam 1200 komadov STRESNE OPEKE folc, model potisjek kanjiia, rdeče barve. Zgornja Besnica 84, telefon 40-632 9013 KUPIM Kupim SNEŽNI PLUG za traktor Naslov v oglasnem oddelku. 8953 Kupim stroj EMPISAL, model 32). komplet. Klicati telefon 27-749 odft do 17. ure VOZILA Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, registrirano do aprila 1980. Stenovec, Britof 176. Krani W\ Poceni prodam dobro ohranjenega »SPAČKA«, letnik 1973, registriranega do junija 1980, možnost plačila na kredit. Brezar, Sp. Brnik Cerklje Ugodno prodam R-16, letnik 1971. Ogled od 1. novembra dalje. Hu merca, Radovljica, Triglavska tel.: 75-289 ^ Po delih prodam VW 1200, 12 voltov, letnik 1970. Telefon 82-782 «21) Prodam TAM 5000 — kasonar, letnik 1970; ali menjam za osebni avto. Telefon 82-782 Prodam VW 1500 — »hrošč«, motor 2000 km po generalni, registriran do septembra 1980, za 25.000 din. Roblek, Mlaka 55 a, Kranj Poceni prodam AMI 8 break, letnik 1971 72, z neparno številko, jja-ražiran, ohranjen. Repovž Darko, Koroška 67, Kranj, tel.: 22-007 8923 Ugodno prodam ZASTAVO 101 letnik 1974. Pelko, Kokrški log 14, Kranj 8924 Ugodno prodam ZASTAVO 10! letnik 1975. Tončka Dežmana 8, stan 10, Kranj ' $925 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Čare Bojan, Ul. Gorenjskesa odreda 8, tel.: 28-850 $92* Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Stirn, Hrastje 205, Kranj 8927 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Ogled vsak dan od 16 ure dalje. Križnar, Preddvor 86 pri Kranju $92* Prodam FIAT KOMBI — kason letnik 1975, 1300 ccm. cena 6$M Škrjanc Franc, Duplje 2, tel.: 47112 S9.N Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Žlogar Jože, Kranj, C. l.maii 65 «V Prodam osebni avto ZAPOROŽEC po delih. Brus Vinko, Staneta b garja 22 a, Radovljica m Po ugodni ceni prodam earah-rano ZASTAVO 750, letnik IS neparno številko. Ogled popoldan od 15. do 18. ure. Čop Milan, C 2;^ lezarjev 21, Jesenice $9)2 Prodam 5 mesecev staro LAST A VO 101. Maksimovič Bosko Savska c. 1, Kranj $9u Prodam ZASTAVO 750. Ogled od 15. do 17. ure. Šegš, Kranj, C. 1. mai« 18 8934 Prodam garažirano ŠKODO IO0L letnik 1974. Klemenčič, Gorenjske« odreda 4, Kranj — Planina 8935 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjeno ŠKODO 110. Ogled mola v sredo 7. 11. 1979 po 14. uri. Cimerman, Mavčiče 69, Kranj Prodam ZASTAVO 750. start I letnik. Mlaka 113, Kranj WQ Prodam FIAT 850 special, rep-striran do avgusta 1980. Potocan Stane, Titova 37, Jesenice 893$ Ugodno prodam AUDI 60. s plinsko napeljavo. Telefon 064-21-677 jO« Izdaju (v Glaa, Kranj, Ulic« No*« Pijadeja 1. Stavek: TK Goreajski tisk Kranj, tiak: Združeno podjet* Ljudska pravica, Ljubljana, Kop« Urjeva 2. - Naslov uredništva ta uprava liata: Kranj, Mote PijadtM 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500 *03-31 W« - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava '23-5-41, urnim stvo 21-835, novinarji 21-M«. mato-oglalni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 325 dia. polletna 175 din. cena za 1 številko v kolportazi 5 dinarjev. - Oproščeno prometnega davka po pristojaeai mnenju 421-1/72. »oceni prodam »SPAČKA«, letnik ■ Bertoncelj, Strahinj 119, Naklo 8940 J-odam dobro ohranjen avto U (navadna), letnik 1978. Ogled Eii v popoldanskem času. Te-EV330. Kranj 8941 Sdam osebni avto R-4, letnik ■ Telefon 064-82-153 — v popolnem času; ali naslov v oglas-C2ddku 8942 £ VVV-GOLF, letnik 1978 W Franc Hudo 1, Tržič 8944 iHamMOTORNOKOLO £ Balon Marko, Žirovnica^ -/Jam ZASTAVO 750, registri-%tk> oktobra 1980. Levstikova 3 - V k ran i 8940 i prodam ZASTAVO 1100-D. S 1961, registrirano do 17. 10. X. Emest Bogataj, Nova vasg9844? Wam ZASTAVO 101 B, letnik v«cl979. Pangerc Janez, Sp.Lijv «25, Kamna gorica ATT8^? |&a GUME s PLATIŠČI p trajal B;-nove mservo late za zavore (Z-101). ^ladic, <^eva 17 a, Kranj, Stražišče^ •^ml26P, letnik 1978. Infor-m na telefon 24-440, interno 52 ■p u« 9007 ZASTAVO 750, letnik 1972, S številko. Pavlin, Delavska fi» OPEL REKORD karavan M 1567 Vrba 16, Žirovnica 9009 Hm M, vozen neregestriran. E13 s. milj. Telefon 23-067 .CJ prodam ZASTAVO 750. OBVESTILO Obveščamo cenjene kupce, | .so v času od 8. 10. 1979 do S 10. 1979 v naši prodajalni ZASTAVA AVTO KRANJ, t JLA 10 kupili UUMULATOR 12 V 55 Ah Trepća, k se zglasijo v poslovalnici rak dan od 7. do 19. ure karoserija 1976, motor 1972. Dajič Tadžadin, Frankovo 74 a, škofja Loka 9012 Prodam dobro ohranjen VVART-BURG, letnik 1974, in TERMOAKU-MULACIJSKO PEČ 6 kW. Miklavčič, Pot na Jošta 36 ali telefon 24-657 9013 Prodam NSU princa 1200. Zadni-kar, Naklo 218 9014 Ugodno prodam FORD ESCORT 1300, letnik 1972, odlično ohranjen in garažiran. Telefon 22-361 9015 Ugodno prodam SIMCO special 1301 s prevoženimi 115.000 km in registrirano do julija 1980. Ogled vsak dan od 14. do 17. ure. Savnik, Jenkova 10/1., Kranj 9016 Počen prodam 125 PZ. Mrak, C. 1. maja 61, Kranj, po 20. uri 9017 Prodam KOMBI K. letnik 1972 in VW 1200, letnik 1966 po delih. Informacije v torek na telefon 21-370 ali Pečan, Dv^rje 33, Cerklje 9018 Prodam MOTOR za Z-750, letnik 1975 in oba POKROVA za Z-750. Jo-sipovič Tomo, Benedikova 22, Stra-žišče — Kranj 8981 Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1976. Ogled možen vsak dan po 14. uri. Gluščič Miha, Lesce Tovarniška 22 8982 Prodam dobro ohranjen in registriran AMI-8. Eržen Rafko, Rudno 42, Železniki 8983 Prodam FIAT 850, letnik 1969, po delih. Pavlin Jože, Vrečkova 3, 8984 Prodam R-4 TL, letnik 1976. Hrib 18, Preddvor, tel.: 45-035 8985 Odstopim vrstni red za ZASTAVO 750. Slavko Bevc, Kamna gorica 61 8986 Prodam R-4, letnik 1974, registriran do septembra 1980, z neparno registrsko številko. Leveč Jože, Zadružni dom, Žiri 8987 STANOVANJA Sedaj je pravi čas za sajenje vrtnic in drugih okrasnih lesnatih raitlin — listavcev in iglavcev. Bogato izbiro teh vam nudi Drevesnici Tušek Vodice pri Brniku. Odprto od 8. do 17. ure. Prodam 8 mesecev star FIAT 126-P. Šimenc, Betonova 38, Kokrica 8974 Prodam AUDI 72, registriran do aprila 1980. Informacije po telefonu 25-661 int.410 — od 10. do 12. ure. 8975 Prodam ZASTAVO 101. Žiganja vas 26, Tržič 8976 Ugodno prodam VW 1200. Peter-nelj, Delavska 19, Šenčur 8977 Prodam FIAT 750, letnik 1973, v dobrem stanju. Zg. Brnik 17, Cerklje 8978 Ugodno prodam avto ZASTAVA 1500-PZ, letnik 1972, registriran do maja 1980. Cerklje 165 8979 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Kranj, Gorenjskega odreda 14, stan. 13 8980 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Šiški-Ljubljana za podobno klasično kjerkoli na Gorenjskem. Oddati ponudbe v oglasni oddelek Glasa pod Dogovor 9019 Kupim trosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. 8993 Iščem SOBO s souporabo kopalnice in stranišča v centru mesta Kranj ali bližnji okolici. Šifra: Uslužbenka 8994 Samsko dekle nujno išče SOBO v Kranju. Šifra: Solidna 8995 Novo ENOSOBNO STANOVANJE na Planini v Kranju (34 kv. m), z balkonom, opremljeno, oddam najboljšemu ponudniku. Enoletno predplačilo. Ponudbe pod: Komfortno t 8996 Mlajši zakonski par išče v Kranju ali bližnji okolici SOBO ali manjšo SOBO s kuhinjo. Plačilo za eno leto naprej. Kneževič Mile, Planina 2, Kranj 8960 I POSESTI i m OGREVANE PROSTORE, približno 40 kv. m, v okolici Kranja, oddam v najem za mirno obrt, možnost uporabe garaže. Pod šifro: Ugodno 8954 Ko bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila! OBLETNICA Že leto dni prekriva cvetje mnogo prerani grob naše ljubljene mamice, hčerke in sestre ANICE KUHAR roj. Zupan Čeprav je minilo že leto dni, še vedno ne moremo doumeti, da te ne bo nikdar več; med nami. Preveč smo te imeli radi, da bi te mogli pozabiti. V naših srcih boš vedno živela in tvoj lik bomo ohranili v trajnem spominu! Sinova Damjan in Goran, mamica in brat Peter z ženo Bašelj ZAHVALA Ob boleči izgubi moje žene in mamice BOJANE STRUGAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, ji darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem dobrim sosedom, ki so mi v najtežjih trenutkih nesebično pomagali ter delovnim organizacijam tovarne Sava Kranj, KŽK Kranj — obrat Sorsko Polje, Gozdnemu gospodarstvu ter Mirjaninim sošolkam in tov. učiteljem ter vsem ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči: mož Milan, hčerka Mirjana, sin Miro in ostali sorodniki! Ob nenadni izgubi našega brata in strica VINKA KURALTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsej soseski za pomoč in darovano cvetje. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, zvonarjem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: brat Ivan z družino, brat Marjan z ženo Cilko in ostali! Cerklje, 23. oktobra 1979 ČP Glas Kranj Iščemo nove honorarne sodelavce: 1. za pomoč pri odpremi časopisa, redno dvakrat tedensko ponoči, 2. poverjenike za pridobivanje novih naročnikov, v popoldanskem času. Informacije in prijave: ČP Glas Kranj. Moša Pijadeja 1, tel. 23-341. OBVESTILA^ SERVIS za čiščenje: »tepihov«, tapisoma in itisona, izvršuje storitve. Telefon 22-043 8664 AKADEMSKI KOMORNI ZBOR — KRANJ vabi k sodelovanju moške starejše od 18. let. Sprejem, novih pevcev bo do 15. novembra v pevski sobi Gimnazije Kranj, ob 20. uri in sicer vsak PONEDELJEK in ČETRTEK. VABLJENI! 8623 JIAPOSLITVEJ INSTRUIRAM matematiko v Kranju. Telefon 27-329 8831 Oddam delo na domu (montaža), primerno za ženske. Naslov v oglasnem oddelku. 8955 Iščem varstvo za punčko staro 8 mesecev, na domu. Šifra: Dobrosrčna 8956 Iščem HONORARNO DELO v gostinstvu — 4 ure dnevno. Telefon 064-70-141 8957 V varstvo sprejmem dojenčka. Ponudbe po telefonu: 27-137 8958 Zaradi selitve nujno iščem VARSTVO za 2-letno deklico na Planini. Fajdiga, Ljubljana, Zaloška 65 8959 OBVESTILO! PD Kranj organizira tečaj za planince, ki imajo interes pridobiti znanje in naziv »planinski vodnik«. Prijave in informacije v pisarni društva, Koroška 27, tel. 22-823, do 15. novembra 1979. IZGUBLJENO! Iščemo 3 mesece starega VOLč-JAKA; zgoraj črn, spodaj pšenično rjav, sliši na ime Žak in ima belo ovratnico. Vrnite proti nagradi. Telefon: 27-454 ali 23-650 8997 m saoa Urai\3 industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov o.tub.o. Škofjeloška 6 vabi k sodelovanju za potrebe TOZD VZDRŽEVANJE sodelavce za opravljanje delovnih nalog: VODENJE DELOVNE ENOTE SPLOŠNO VZDRŽEVANJE Pogoji: — gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z daljšo uspešno prakso na področju gradbene dejavnosti, — strokovni izpit ali pripravljenost, da si ga v dogovorjenem roku pridobi, — družbenopolitična aktivnost in aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve ter do razvoja samoupravnih odnosov. ■ Istočasno vabimo k sodelovanju: — STROJNE KLJUČAVNIČARJE, — KURJAČE, — STRUGARJE IN — DELAVCE ZA DELO V PROIZVODNJI. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Sklenitev delovnega razmerja velja za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 Kranj, škofjeloška 6, 15 dni od dneva objave v časopisu. SGP TEHNIK ggS^gg Kadrovska komisija TOZD Gradbeništvo objavlja proste delovne naloge in opravila za nedoločen čas: 1. 2 KV DELAVCA ZA KLEPARSKA DELA Pogoj: — poklicna šola kleparske ali vodovodne smeri, 1 leto delovnih izkušenj. 2. 1 KV DELAVCA ZA OPRAVLJANJE VODOINSTALATERSKIH DEL Pogoj: — poklicna šola za vodoinštalaterja in vsaj 1 leto delovnih izkušenj. 3. INK DELAVCA ZA POMOČ PRI VODOINSTALATERSKIH DELIH Pogoj: — nedokončana ali dokončana osemletka. Delavec ima možnost priučitve na vodoinstalaterskih delih. 4. ĆTSTILKE ZA ČIŠČENJE UPRAVNIH PROSTOROV Pogoj: — nedokončana ali dokončana osemletka. Poskusno delo: pod točko Lin 2. — dva meseca, pod točko 3. in 4. — en mesec. Vloge za sprejem na delo z dokazili o zahtevani šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah sprejema kadrovska služba SGP Tehnik 15 dni od objave. Vse ostale informacije lahko kandidati dobijo osebno ali preko telefona (60-371 ) na kadrovski službi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri 15 dni po izbiri kandidata. KROPA — Lovska družina Kropa je večinoma s prostovoljnim delom zgradila nov lovski dom na Petelinovcu nad Kropo, ki ga bodo radi obiskovali vsi ljubitelji narave. Lovski dom na Petelinovcu Lovska družina Kropa je slovesno odprla lovski dom na Petelinovcu nad Kropo — Priznanja najbolj zaslužnim članom, ki so pomagali pri izgradnji doma Kropa — V Lovski družini Kropa je 40 članov, lovišče družine pa meri 3600 hektarov. V lovišču imajo raznovrstno divjad: od zajca do medveda, jelena, gamsa, muflona in številne srnjadi. Lovišče so razdelili v pet revirjev, ki iih zadovoljivo oskrbujejo in skrbijo za stalež divjadi. Lovska družina Kropa ima že lovsko kočo na Vodicah, minulo nedeljo pa so slovesno odprli še lovski dom na Petelinovcu, na kraju, kjer je vedno domoval divji petelin, a sta ga motorizaciia in hrup pregnala v višje predele Jelovice. Zares lep kovski dom je namenjen tako lovski družini kot tudi številnim ljubiteljem narave, ki se bodo na Petelinovcu radi ustavili, saj jih bo privabljal lep razgled na dolino in na vrhove. Nov lovski dom so zgradili na prostoru nekdanje lovske koče, tako, da so staro kočo adaptirali. Lani so povečali kletne prostore in krov, pri nadaljnji obnovi pa so pomagali vsi člani lovske družine, še posebno pa posamezniki. Po sklepu naj bi vsi opravili po 40 udarniških ur, opravili pa so jih tudi tisti, ki jih niso bili dolžni — tako lovci Janez Pogačnik, Leopold Cvetko in Gabrijel Jeraša. S prostovoljnim delom so gradnjo doma pocenili. Sredstva je prispevala tudi delovna organizacija Plamen Kropa, s krediti pa je sodelovala Ljubljanska banka iz Radovljice. Na proslavi, kjer so sodelovali tudi predstavniki sosednjih lovskih družin in na kateri je bil slavnostni govornika starešina Lovske družine Kropa Zdravko Stular, so najbolj zaslužnim članom, ki so sodelovali pri izgradnji doma, podelili priznanja. Prejeli so jih: Zdravko Štular, pobudnik za izgradnjo doma in organizator ter predsednik gradbenega odbora, Jože Finžgar, gospodar obnovljenega doma, Rok Gašperšič za idejni projekt in nabavo mate- SE V PODVINU USTAVLJA ALI NE? PODVIN — V Podvinu )e avtobusna postaja, ki je po čistoči in videzu prav zanikrna, taksna, kot le redkokatera. V avtobusni uti je polno papirjev, po stenah pa plakati, pretrgam m raztrgam, da mimoidoče in numovozece kar zmrazi. • . , , Čeprav je takšna, je vendarle avtobusna postaja in večina avtobusov se tam tudi redno m vsak dan po voznem redu ustavita. Z izjemami, med katerimi je očiten primer SAP Viator ali konkretno: Naša bralka se je pritožila da v sredo, 31. oktobra, avtobus Viatorja z registrsko številko LJ-L26-611 ni hotel ustaviti v Podvinu. Pretrpeti je morala tudi dokaj nesramnega sprevodnika in veliko jeze in truda, da se je avtobus na tej postaji ustavil... , Kaj hočeš! Zdaj je tista za-nikrnost postala odbijajoča že za avtobusni kader, čeprav ljudje, ki na tej postaji vstopajo in izstopajo, niso zanikrni in prav nič krivi, da je tisto avtobusno smetišče takšno, kakršno že je... Izlet z ukradenim avto BEGUNJE KROPA — Lovski dom na Petelinovcu je odprl starešina Lovske družine Kropa Zdravko Stular. — Foto: F. Perdan DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 TEHERAN — Ameriško veleposlaništvo v Teheranu jc zasedla skupina iranskih študentov, ki se sami imenujejo »pristaši Ajatola Homeinija«. »Muslimanski študenti« so zasegli trideset uslužbencev konzulata ZDA. Kot pogoj za izpustitev zahtevajo od ameriške vlade, da jim izroči bivšega šaha Pahlavija, ki je v ZDA na zdravljenju. LA PAZ — Bolivijsko ljudstvo je po državnem udaru, ki ga je v četrtek izvedel polkovnik Alber-to Natus Busch, še vedno v negotovosti. Tudi sestanek uglednih politikov ni prinesel nič novega. Polkovnik je izjavil, da bodo ustanovili nagla sodišča, podaljšal je policijsko uro in uvedel cenzuro tiska. Kot vse kaže, jc Bolivija pred državljansko vojno. Tudi usoda uglednih politikov, ki so prišli na sestanek, je negotova, saj nihče nc ve, kje so. VREME — Meteorologi za danes obetajo poslabšanje vremena s padavinami. Območje zračnega pritiska nad srednjo in južno Evropa slabi in zato napovedujejo predhodno poslabšanje s padavinami. Obetajo pa, da bo topleje. i H ) riala, Jože Ješe za odlično opravljena mizarska dela, Janez Mohorič za prevoz materiala, Ludvik Vidic za električno napeljavo in vodno zajetje, Jože Babic za zidarska dela in Ljubljanska banka, poslovna enota Radovljica. D. S. ZAPUŽE — Na križišču v Zapužah pozdravijo mimoidočega takšni kažipoti. Bilo bi vseeno, ko jih ne bi bilo... — Foto: F. Perdan Spet steklina na Jesenicah Jesenice — Jeseniško območje je bilo pred časom okuženo območje s steklino, potem pa niso več zabeležili primerov stekline. Vendar pa so člani Lovske družine Jesenice 23 oktobra spet opazili steklo žival, tako, da je območje okuženo, sosednja radovljiška občina pa velja za neposredno okuženo omočje. Tako bodo tudi v Radovljici spet morali sprejeti ukrepe za preprečevanje in za zavarovanje pred steklino. _ _ D. S. POČITNIŠKI DOM DELOVNE ORGANIZACIJE IBl — Ob praznovanju 50-letnice delovne organizacije IBI so v Bohinjski Bistrici odprli nov počitniški dom. Dom so kupili leta 7975 po sklepu zbora delavcev, delavskega sveta in političnih organizacij. Objekt je pod smučišči Koble in bo služil za oddih in rekreacijo zaposlenih uelavcev vse leto, še posebno pa pozimi. Dom jc lejH) opremljen in ima 9 sob ter druge prostore. Otvoritve so se udeležili predstavnik] samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Ibija — Foto: F. Perdan Na Štetan j i gori in na Možjanci je kar precej vikendov, ki pa jih lastniki običajno obiskujejo v soboto in nedeljo. Zato se je nekaterim prebivalcem Šiefanje gore in tudi Mo-žjance bolj čudno zdelo, kc sc med tednom videli v bližini vikendov svetlo modro »škodo« varaždinske registracije. Ko so v torek, 23. oktobra, zjutraj odkrili, da je bilo na Štefanji gori vlomljeno v tri vikende, so se nekateri takoj spomnili na »škodo«. Naslednjega dne dopoldne pa je ista svetlomodra »škoda« peljala z Možjance v dolino, že popoldne pa so lahko pet vlomov v vikende na Možjanci povezali prav z obema potnikoma v -»kodi« varaždinske registracije. V Varaždinu je lastnik škode že pred dvema dnevoma zaman iskal pred blokom svoj avto, nato pa je tatvino prijavil na milici, pri tem pa še slutil ni, da-bo njegov avto zašel tako daleč. Iz Varaždina sta avto bila odpeljala Ludvik Lesar (roj. 1951) iz Ljubljane, ključavničar po poklicu in Albin Skaza (roj. 1943) avtoličar iz Maribora. Fanta, ki sta že prej prišla navzkriž z zakoni, sta inaela trden namen, da gresta v Ribnico, kjer je Lesar doma. Nekaj dni poprej sta v Ljubljani popivala, toda, ko sta se odločila za pot v Ribnico, kaj dlje kot do železniške postaje v Ljubljani nista prišla, saj sta se pošteno zapila. Ko sta naslednji dan premišljevala, kaj bi delala, jima je padel v glavo izlet v Zagreb. Tja sta se odpeljala z vlakom, nato pa jo potegnila že z avtobusom do Varaždina. Tudi tu sta malo popivala, zvečer 'skala prenočišče in naletela na svetlomodro škodo. Ročno sta vlomila vanjo in se odpeljala po stranskih poteh proti Sloveniji. V ponedeljek, 22. oktobra, sta se znašla v Potočah pri Preddvoru in šla prenočevat na Štefanjo goro, saj sta bila, kot sta kasneje povedala, že sita spanja v avtomobilu. Prenočila sta seveda v vikendu, v katerega sia vlomiia, preiskala pa sta še dva vikenda. Ce sta našla hrano, sta si postregla, vzela pa sta daljnogled, brivski aparat, tranzistor, cigarete NESREČE UMRLA V BOLNIŠNICI V torek, 30. oktobra, je v jeseniški bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče 5-letni Matevž Po-gačar iz Zg. Kašlja. Matevž je bil hudo ranjen v nesreči, ki se je pripetila 25. oktobra na Bohinjski Beli. V Kliničnem centru v Ljubljani pa je 30. oktobra umrl Anton Erbežnik z Drage pri Skofji Loki. Pokojni je bil huje poškodovan v prometni nesreči, ki se je pripetila 17. oktobra v križišču na Trati. OKVARA NA ZAVORI Kranj — V torek, 30. oktobra, ob 14.30 se je na magistralni cesti med Podtaborom in Bistrico pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Jožef Steblaj (rojen 1940) iz Ljubljane je peljal proti Kranju v koloni vozil. Ko so vozila pred njim začela zavirati, je tudi sam pritisnil na zavore, pri tem pa je verjetno zaradi okvarjenih zavor tovornjak potegnilo proti levi. Voznik je skušal zravnati vozilo in se vrniti na svoj desni pas, vendar pa je prav tedaj pripeljal iz nasprotne smeri tovornjak, vozil ga je Anton Gutnik z Vrhnike, tako da sta vozili trčili. V nesreči sta bila huje ranjena voznik Gutnik in njegov sopotnik Stanislav Bonifer. Škode na vozilih pa je za 140.000 din. TRČENJE V KRIŽIŠČU Kranj — V četrtek, 1. novembra, ob 14. uri se je v semaforskem križišču Oldhamske ceste in Ceste JLA pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Zen-škerjanec Marija (roj. 1942) iz Kranja je nepazljivo zapeljala z neprednostne Oldhamske v križišče, kjer je utripala rumena luč. Prav tedaj je po prednostni Cesti JLA pripeljal v križišče voznik Fedor Kobal (roj. 1939) iz Ljubljane in trčil v njen avtomobil. V nesreči sta bili lažje ranjeni voznica Zen-škerjanec in sopotnica v njenem avtomobilu Žen Francka ter potnica v Kobalovem avtomobilu Mira Kobal. Škode na avtomobilih je za 50.000 din. ZADELA PEŠAKINJO Kranj — V petek, 2. novembra, ob 6. uri zjutraj se je na hodniku za pešce na Cesti Staneta Žagarja pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Irena Medja (roj. 1950) iz Kranja je zapeljala s ceste na pločnik, da bi tam parkirala avtomobil, pri tem pa je ravnala tako nespretno, da je zadela Lucijo Berce (roj. 1927) iz Kranja. in podobno. Naslednji dan sta clinirala« na Možjanci, kjer pa »pregledala« kar pet vikendov, vsod sta pošteno razmetala, saj iskala denar, vendar pa bera ni' kaj dosti drugačna kot na Ste' gori. Odnesla res nista dosti nejših stvari, toda pri vsakem mu sta na polknih in steklih r dila za okoli 2000 din škode, ukradene predmete so oški — razen hrane in pijače seveda dobili nazaj; o tem, da pa bo tr plačati še marsikateri račun, pa daj premišljujeta v priporu. Zgorelo gospodarsko poslopje tiri — V nedeljo, 4. novembra, poldne ie zagorelo gospodarsko slopje Albina Kopača na Dobra Ogenj je nastal na južni strani, so bile zložene butare in se nato na-širil pa vse poslopje. Pogorelo je tudi okoli 15 ton sena, slamormi-ca, molzni stroj in ostalo orodie. Škode je za okoli 450.000 din, požara pa še raziskujejo. Požar GORENJA VAS — V soboto, j.i vembra, okoli 130 zjutraj je relo gospodarsko poslopje Oblaka na Brebovnici 23. Za,, je na podstrešju, kjer Je bflo _ dimniku zloženo seno; nanj so m dali nezgoreli delci skozi odpr vratca dimnika. S podstrešja se ogenj razširil v stanovanjski ta | spodarskl del stavbe. Pogorelo seno, ostrešje, orodje, stanovanj oprema ln drugo, škode je zt bližno 500.000 din. NEPREVIDNO CEZ CESTO Kranj — V sredo, 31. oktobra. 19. uri se je na lokalni cesti Pc —Cerklje pripetila prometna da. Pavel Bolka (roj. 1953) iz "a kelj je hodil po desni strani ceste se je odločil za prečkanej prav daj, ko je mimo pripeljal vx osebnega avtomobila Janez i (roj. 1943) s Poženika. Avto je „ zadel, da je padel, vendar pa je koj nato povedal, da mu nič ni. Su-, naslednji dan se mu je stanje p>; slabšalo in so ga odpeljali v Klimi« center. OTROK POTEGNIL KRMILO Podkoren — V petek, 2. nover ob 19.10 se je na magistralni v bližini Podkorena pripetila metna nezgoda. Voznik osebnega., tomobila Ivan Lakota (roj. 1951) it Rateč je peljal proti Podkorenu, ko mu je med vožnjo sin Marko, st 2 leti, ki je stal med zadnjima prvima sedežema nenadoma pott„ nil volan v desno; voznik je hotd avtomobil zravnati, pri tem pa je začelo zanašati, tako da se je p vrnil na streho. V nesreči je bil Marko hudo poškodovan in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnica TRČENJE V KLANCU Žirovnica — V soboto, 3. novembra, ob 20. uri se je na regionalni cesti med Žirovnico in Begunjami v vasi Rudne pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobili Dragi Mule j (roj. 1959) iz Studencke je peljal od Begunj proti Žirovnici in na nepreglednem klancu zaradi neprimerne hitrosti trčil v avte* bil, ki ga je iz nasprotne smeri žila Alma Erat (roj. 1938) z Bl< V nesreči je bila sopotnica v w Eratove Marija Erat (roi.l težje ranjena, lažje pa sta bila -niča Eratova in voznik Mulej. Šk« de na vozilih je za 10.000 din. NENADOMA V LEVO Jesenice — V nedeljo. 4. novem bra. se ie na Kidričevi cesti pri bencinski črpalki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Kos z Blejske Dobrave je peljal od Žirovnice proti Jeseničan ;.\ njim pa ie vozil voznik Raikn Š* tina iz Kranja. Ko je voznik K>k nenadoma zavil v levo čez nepiv kinieno črto, je iz nasprotne smer pripeljala voznica Anica Legat i; Z.i breznice. Kljub umikaniu so wa ■ vozila trčila. V nesreči je bil voznik Kos težje ranjen, škode na avtomobilih pa je za 40.000 din. L M.