Uto LXXm., št. 119 * Dta ■II mt a Dtn X do 100 trsta Din 4.—h ▼ 4 Dtn 2.50, od 100 do 900 vrst a Dsn *. po dogovor«, tnuislnl davek posebej. — > Narod« UUBLJAM M. i celjsko 190 ft. — 1. Ot> ion. Kralj Leopold ]e prosil za premine in pristal na brezpogojno hapltulaciio BERLIN, 28. maja. br. Nemški radio je danes dopoldne ob 10.45 objavil naslednje uradno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva: Pod vtisom uničujočega učinka nemškega orožja je belgijski kralj Leopold sklenil, da napravi konec nadaljnjemu brezuspešnemu bojevanju in je prosil za premirje. Pristal je na nemško zahtevo po brezpogojni kapitulaciji. Belgijska vojska je položila orožje in je s tem prenehala obstojati« Brez vednosti zaueznikou PARIZ, 23. maja. br. (Havas). Ministrski predsednik Revnaud je po radiu objavil, da je belgijski kralj Leopold sklenil premirje in kapituliral brez vednosti zaveznikov. Anglija in Francija se bosta borili naprej in francoski narod lahko zaupa svoji vojski, ki hrabro nadaljuje borbo Belgijska vojska, ki je sodelovala z angleškimi in francoskimi silami pri obrambi Dunkeruueja, je kapitulirala na povelje kralja Leopolda,ki ni o tem predhodno obvestil generala Blancharda, poveljnika zavezniških sil na severu. Na ta način je odprl pot Nemcem v Dunkerque. Revnaud je s strogimi besedami obsodil postopanje kralja Leopolda rekoč, da je kralj zaprosil Francijo in Anglijo za pomoč proti Nemčiji. To pomoč sta mu Francija in Anglija nudili. Revnaud trdi, da je sklep belgijskega kralja v nasprotju z mnenjem belgijskih ministrov, ki zagotavljajo francosko vlado, da ji dajo na razpolago svoje sile in moč belgijske nacije BERLIN, 28. maja. br. (DNB) Belgijskemu kralju je določeno začasno bivališče v nekem gradu. S kapitulacijo Belgije se je udalo pol milijona belgijskih vojakov. <8o siiri tisoč letal v borbi Srdite bitke na vseh odsekih se nadaljujejo — Podrobnosti drže še v tajnosti Posebno važno vlogo igra letalstvo, ki posega tudi v boje na tleh London, 28. maja. Iz glavnega stana angleških zračnih sil poročajo, da so postale zračne borbe v zadnjih 48 urah mnogo bolj ogorčene kot so bile doslej. Britanski krogi poročajo, da je zračni prostor nad Calaisom in Cam-braijem ves prenapolnjen z letali. V glavnem stanu cenijo, da sodeluje v bitkah na zapadni fronti zdaj tri do štiri tisoč letal na obeh straneh, pri čemer niso všteta letala, ki operirajo na obeh straneh za fronto. Letalske akcije v zaledju London. 28. maja. AA. (Reuter) Letalsko ministrstvo ie izdalo sooročilo o bombardiranju, ki ga ie izvršilo angleško letalstvo v toku minule noči. Sporočilo pravi: Angleško letalstvo ie v minuli noči mcćno bombardiralo železniške in vodne prometne zveze v pokrajini med Renom in francosko meio. Poleg že omenjenega bombardiranja letališč v Flisingenu. Bruslju in Anversu sta bili bombardirani rudi letališči v Venloju in Charleroiju. Več požarov ie bilo videti na letališču v Flis-sineenu. Na leta'išče Dri Anversu sta dve anzleški letali vrgli težke bombe. Akoli 150 bomb je bilo vrženih na letaliiču pri Bruslju in Charleroiju Letališke pri Venloju ie bilo napadeno z višine 150 m Porušena so bila poslooia na letališču V toku nočnih operacij so bile bombardirane železniške Droge v Belg j in zapadni Nemčiji, železniški mostovi v Belgiji ter oddelki nemške vojske in kolone tovornih avtomobilov Letalske izgube London, 28. maja. AA. (Havas). Angleški merodajni krogi izjavljajo, da so zavezniška letala v času od 15. do 26. t. m. zbila najmanj 1575 nemških letal. Naglasa se, da so tu upoštevana samo ona letala, za katera je na osnovi ostankov bilo ugotovljeno, da so bila v resnici zbita. Ce se temu številu dodajo še letala, ki jih Je zbilo francosko protiletalsko topništvo, so po mnenju angleških vojaških strokovnjakov Nemci izgubili v omenjenem času okoli 2000 letal. To so večinoma bombniki in lovska letala. Zavezniško poročilo: Pariz. 28. maja. e. Po najnovejših čilih o položaju ni bilo včeraj na frontah posebnih sprememb. Nemci nadaljujejo ofenzivo pri rekj Ly«, kjer držijo vse postojanke belgijske čete. Ob reki Lys je fronta 40 km dolga. Na področju Courtraia so Nemci vrgli v boj veliko število tankov. Včeraj popoldne s© se tod vršile še vedno velike borbe. Na fronti ob Sommi so francoske čete izvedle več krajevnih operacij. Francoske čete so tu uničile nemške oddelke. Id se Jim ie posrečilo prekoračiti reko. Francoska vojska je imela od Aber-villea do Hama in Peronnea nehaj krajevnih uspehov. Francosko vojno poročilo Pariz, 28. maja, AA. (Havas). V toku včerajšnjega, dneva so bile srdite bitke tako na zapadnem kot na vzhodnem delu severnega bojišča, Snočnje poročilo francoskega poveljništva omenja napade med Meninom na francosko-belgijski meji ter Severnim morjem. Ore pri tem za velike napade, v toku katerih so nemške dete poskušale prodreti čez Brugge proti Se- vernemu morju in mestu Ostende. Odpor belgijskih čet je olajšan zaradi velikega števila prekopov, izmed katerih so nekateri plovni celo za trgovinske pomorske ladje. Francoski vojaški krogi izjavljajo v zvezi s temi borbami .da bo bitka v teh krajih navzlic velikim sredstvom, ki jih je nasprotnik vrgel v akcijo, trajala še več dni. Dogodek včerajšnjega dneva, ki je bil do objave snočnjega sporočila še neznan, pa je ofenzivna reakcija angleških čet v pokrajini ob gornjem teku reke Lys. Sporočilo pravi, da so angleške Čete uspešno napadle številčno mnogo močnejšega sovražnika. Ta ofenziva pozornost, ker se vodi nekoliko kilometrov zapadno od Saint Omera. to je ob boku nemških motoriziranih čet, ki napadajo Calais in ki se poskušajo priklicati Ounkerqueju. Vsako napredovanje zaveznikov proti jugovzhodu mora imeti reperkusijo na os nemških čet, ki prodirajo proti obali. Končno pravi snočnje sporočilo, da se je začela borba pehote in topništva v Argo-nih in da so nemške izgube zelo velike. Zdi se, da Maginotova črta precej ovira nemške prometne zapadu. zveze od vzhoda proti London, 28. maja AA. (Havas). Angleško vrhovno poveljništvo je Izdalo snoči tole sporočilo: Sovražnik je danes zelo močno napadel angleške čete na flandrij-skem ozemlju. Angleške čete so uspešno odbile napade ter pri tem vzdržale zveze s francoskimi oklopnim! enotami. Na belgijskem bojišču se angleške čete borijo skupno z belgijskimi ter se močno upirajo močnim sovražnikovim napadom. Angleška fronta je ostala nedotaknjena. Naša letala so izvršila velika bombardiranja v ozadju sovražnika. Nase topništvo je zbilo številna sovražna letala. Soft v Belgiji London, 28. maja. AA. (Reuter). Sovražnik je izvršil več srditih napadov na fran-cosko-angleške in belgijske čete na severu. S podporo francoskih oklopnih oddelkov je izvršila angleška pehota uspešen protinapad. V Belgiji se borijo angleška sile ramo ob rami z belgijskimi četami ter zadržujejo srdite napade močnih sovražnih čet. Angleško bojišče je Se vedno nedotaknjeno. Sovražnikov d letalstvo je težko bombardiralo ozadje. Protiletalsko topništvo je zblio veliko število sovražnih letal. Pariz, 28. maja. br. (Havas). Francoski vojaški kritiki ugotavljajo, da postaja nemški pritisk na področju Vallenciennesa zmerom jačji. V zadnjih 24 urah se je zvrstilo na tem področju na desno krilo severne zavezniške vojske že nešteto napadov, pri katerih so vsakokrat sodelovale večje formacije nemškega letalstva. Na severu je bila zavezniška vojska, da bi Izravnala frontno črto, prisiljena umakniti se na nove. že pripravljene postojanke. Zgodilo se je to v pretekli noči v popolnem redu in brez pomembnejših izgub. Problem beguncev Washington. 28. maj** A^tfeŠki posa-nik v Ameriki lord L^thia^ ie imel dHft-fio koherenco z državnim t^jiko-n Hul-lom. Na tei konferenci s*» 1« razorov1 ^ai o o vprašan i p beguncev iz Betgn*» N^o-zemske katerega ie treba tak o i rešiti Ameriška vlada ie pristala na neke mož- nosti za sprejem teh beguncev v določenih predelih Amerike. Tudi v Kanadi se posebna komisija bavi z vprašanjem sprejema večjega števila beguncev iz Belgije in Nizozemske. Na včerajšniem sestanku z novinarji je zunanji minister Hull izjavil, da proučuje sedaj ameriška vlada vprašanje sodelovanja z Rdečim križem in o^rugimi človekoljubnimi društvi, da bi se čimprej začela organizacija pomoči belgijskim beguncem v Franciji. Vojaška imenovanja ▼ Angliji London, 28. maja. AA. Vojno ministrstvo objavlja nova vojaška imenovanja. Za vrhovnega poveljnika zapadne pokrajine je imenovan Henrv Jackson. Dosedanji glavni poveljnik zapadnih čet general Hanin je imenovan za pomočnika šefa generalnega štaba. Poveljnik 18. divizije general Pedget je imenovan za šefa generalnega štaba metropolitanskih sil. Weygand na inšpekcijskem poletu napaden od namjtklli bombnikov Pariz, 28. maja e. Vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Weygand je z letalom obiskal zavezniško vojsko, ki se bori v tako imenovanem nemškem rokavu na severu. General Weygand je izvršil inspekcijo z letalom z zelo tveganim poletom. Francoski bombnik, v katerem je od-letel proti severu, je spremljalo šest francoskih lovskih letal. V bližini fronte se je Weygandova letalska ekipa spopadla s skupino nemških bombnikov. Francoska spremljajoča lovska letala so nemške bombnike pognala s strojnicami v beg. Doznava se. da se je general Weygand sestal s poveljnikom angleških čet na severu Francije Gortom. Nemško poročilo Berlin, 27. maja AA (DNB) Zadnja poročila vrhovnega poveljništva so napravila splošno vtis. da se neizprosno približuje dan odločitve za sovražne armade zajete v belgijsko-francoskem prort ru Zadnje borbe so Dokazale da ie glavni cilj Angležev ta. da prepeljejo čim več svojih čet čez kanal v Anglijo. Obupni odpor Angležev v nekaterih kraiih. kakor n. pr. pri Calaisu služi edino zavarovanju vkrcavanja angleških čet. Toda prevoz po morju je zaradi akcije nemškega letalstva zelo težka naloga in njegova izvedba zahteva mnogo časa ter prinaša velike irgu-be. Francozi nimajo toliko interesa na Kanalu. Oni še vedno poskušajo izvršiti s svojimi četami protinapad ter so spravili v borbo zato svoje posebne kolonijalne če-te. Ti brezkoristni napadi so se razbili v nemškem ognju. Zelo značilno za nTimes« piše ob tej priliki, da je vlada sklenila poslati delegacijo v Moskvo, da bi pokazala dobro voljo, da se doseže sporazum. List pravi, da bi bila romantična iluzija smatrati, da bo Kremelj radikalno spremenil svojo zunanjo politiko, toda v okviru te politike obstojajo gotova praktična vpia-šanja, gIeNews Ghroaiicle« smatra, da je angleška vlada postopala odločno, ko je poslala Staffor-da Crippsa v Moskvo. List izraža zadovoljstvo, da je za to določena oseba za katero se ve, da ne izgublja časa. To dokazuje tudi dejstvo, da je takoj odšel v Moskvo. List nazadnje naglasa da je Sovjetska Rusija obljubila, da bo vse blago, ki ga bo uvozila iz Anglije, uporabila za lastno porabo in ne za to, da bi se podaljšala vojna. Tuđi Kanada se vsestransko oborožuje Osnovane bodo nove divizije in letalstvo Ottawa. 28. maja AA. (Havas) Parlament je sprejel z burnim odobravanjem izjavo predsednika kanadske vlade Ma-ckenziia Kinea o sklepu vlade, da znatno povečč kanadsko obrambno moč na kopnem in v zraku. Predvideva se ustanovitev strelskih bataljonov četrte divizije. 500 rnladervčev bo pozvanih, naj takoj S-upijo V letalsko službo Ustanovljeni bodo rezervni kadri veteranov iz svetovne vojne tur takozvane teritorialne garde. Vodja konservativne opozicije v parlamentu je izjavil, da bo vsa država na strani vlade ter jo vsestransko podpirala pri izvrševanju teh sklepov. Izvajanje teh ukrepov zahteva napore od vse države, v prvi pa od industrijskega delavstva, ki bo moralo delati podnevi in ponoči, da bi bila vojska zadostno opremiiena. VVa^-hingrton. 27. maia- AA. (Havas) Na mesto dosedanjega ameriškega poslanika v Kanadi Jamesa Cromwelia je imenovan ravnatelj evropskega oddelka ministrstva za zunanje zadeve Mafet. ki je soremlial Sumnerja VVellesa na njegovem potovanju po Evropi. Smatra se za naj ugledne j-šega uradnika zunanjega ministrstva. Razen tega uživa velik ugled v Beli hiši zaradi njegove obveščenosti v evropskih razmerah. Vojno stanje na Irskem London. 28. maja. AA. (Havas) V Irski bo proglašeno vojno stanje ter načrt o obrambi proti zračnim naDadom. Zakon o i-daji bo uveljavljen na vs:m ozemlju Ir-- ke. Podvzeti bodo ukrepi za zatemnitev v krajih, kjer bi sovražnik izvršil napade. Ti ukrepi so posledica opomina de Vaere zaradi nevarnosti, ki bi za državo lahko nastala v primeru napada. Zarota v Panami New Tor* 28. maia. AA. (DNB) >New-york Times« poroča iz Paname, da so panamska oblastva aretirala 10 oseb. ki so pripravljale revolucijo. da preprečim predsedniške volitve, ki bodo prihodnji teden. Aretiranci so imeli 2 )0 bomb. List pravi, da so bili aretirane! člani stranke prežidentskega kandidata dr. Alferia. ki se je skušal s 15 pristaši zateči na ozemlje Panamskega prekepa. Zasedanje vrhovnega sveta sovjetov Moskva, 28. maia. e. Danes bo v Moskvi otvorJeno tretje zasedanje vrhovneg-a Sveta Zveze sovjetskih socialističnih republik. Za prihodnje dni Je napovedan važen govor komisarja za zunanje zadeve Molotova o mednarodnem* poloinju. Spremembe v francoski diplomaciji Pariz, 28. maja. e. Havas poroča o spremembah v francoski diplomaciji. Novinar Vladimir de Ornicson je bil imenovan za poslanika v Vatikanu, bivši poslanik v Berlinu Coulondre za poslanika v Bernu. Rey-naud de la Bombe v Madridu in Pierot za poslanika v Bukarešti. Francoski komunistični poslanci pred sodiščem Pariz, 28. maja. br. (Havas). Pred tukajšnjim sodiščem se je danes pričela razprava proti 9 bivšim komunističnim poslancem zaradi veleizdaje. Med obtoženci je tudi nekdanji generalni tajnik komunistične stranke Thorez. Odmevi Španske vojne Sofija, 28. maja. AA. (DNB). Poslanec Polakov je predložil parlamentu resolucijo, naj se vrne bolgarsko državljanstvo vsem Bolgarom, ki so se udeležili španske državljanske vojne in ki so zaradi tega takrat državljanstvo izgubili. Ce bo predlog sprejet, bo vrnjeno bolgarsko državljanstvo 5000 Bolgarom, ki so se udeležili španske državljanske vojne. Jugoslovenski poslanik pri Wellesu VVashington, 28. maja. AA. Pomočnik zunanjega ministra Sumner VVelles je včeraj sprejel angleškega veleposlanika lorda Lothijana ter jugoslovenskega poslanika Fotica. Mrtvec s proge v Tivoliju identificiran Ljubljana, 28. maja Včeraj smo poročali, da so ponoči našli ob železniškem prelazu v Ti vodi ju ob Pu-harjevi ulici truplo neznanega mladeniča, ki je šel bržkone v prostovoljno smrt. Odbila ga je lokomotiva brzega vlaka, ki odhaja z glavnega kolodvora proti Rakeku malo po 2. uri ponoči. Mladenič je imel na glavi globoko rano, vlak pa* mu je odtrgal tudi stopalo na levi negi. Smrt je zaradi poškodbe na glavi nastopila takoj. Policijska komisija je odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice. Ker pri mrtvecu niso nađi nikalcih dokumentov, oblast ni mogla ugotoviti obupančeve identitete, dopoldne pa sta se pripeljala iz Maribora ozii-oma iz Slovenskih Konjic v Ljubljano brat in sestra ćer-nec, ki sta se zglasila na policiji in izrazila domnevo, da bi bil obu pa ji ec njun brat Franc Cernec, Rojen 1. 1919, po poklicu pekovski pomočnik iz Slov. Konjic. Brat. ki je uslužben v Maiiboru, je namreč v nedeljo prejel pismo od Franceta iz Ljubljane, v katerem mu javlja, da gre v prostovoljno smrt in sicer iz žalosti, ker se je lani smrtno ponesrečil tretji brat. Na policiji so jima pokazali nekatere predmete, ki so jih našli v obleki mrtveca in res sta biat in sestra takoj spoznala srebrni prstan, ki ga je naeil brat France in ki mu ga je lani podarila sestra.. Mrtvečeva identiteta je bila tako nedvomno ugotovljena. Pogreb nesrečnega Franceta Čemeča bo popoldne iz mrtvašnice splošna bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Blagoslovitev škofjeloškega protijetič-nega dispanzerja škofja Loka 28. maja Letošnji protituberkulozni teden je za nami. Obračunov se ni ali vse kaže, da smo se dobro odrezali. Ljudje v vsem okraju so pridno posegati po kolkih, knjigah, odkupnih listkih, kartonih in zastavicah, ki jih je bilo prodanih v Loki 800. K delu je bilo pritegnjenih tudi 25 društev. Med predavanji je bilo najpomembnejše dr. Sa-vin&ka vodje protijeUčnega dispanzerja v škof ji Loki, in pa duševnega in dejanskega očeta vsega protijetičnega gibanja ravnatelja Sovreta. ki je ovrgel podtikanje, da loški okraj od dispanzerja >nič nima«. Blagoslovitev protituberkuloznega dispanzerja v nedeljo je bila zaključna točka protituberkuloznega tedna. Na Spodnjem trgu, kjer so dispanzerski prostori so se zbrali ob določeni uri predstavniki oblasti, voditelji Protitubcrkulozne lige. njeno članstvo in meščanstvo. Blagoslovitveni obred je opravil mestni župnik Jernej Podbev- šek, nakar SO si navzoči ogledali prostore dispanzerja, ki so urejeni v prvem nadstropju. Ti prostori so sicer skromni, a so vseskozi hicfše^ski in zdravniškim poslom ustrezno urejeni, da je tako uspešno de-l lovanje dispanzerja zajamčeno. Jubilejna predstava .ob igralski 40 letnici Jos. Daneša: Gogoljev Revizor z gostom Markovićem Velik uspeh gosta Mili. Marko vica iz Zagreba Ljubljana, 28. maja Ne, nič črnogledega obžalovanja Res je. jubilejne predstava brez jubilarje je originalna. Ali popolnoma v slogu vsega življenja in delovanja Josipa Daneša Gradiša. Bil je od najmlajših let originalen in zmerom je sovražil samo šablono. Fanatično navdušen za svoj igralski poklic, je ušel z doma k odru, a obenem mu je polnila srce skepsa do sebe in do igralstva; vedno si je strastno želel ustailjenosti, mirnega mesta za svoje udejstvovanje, a ves čas ga je gnalo drugam, za drugim poklicem. Pred 40 leti je pristna m do vseh značilnosti popolna ljubljanska srajca postal hrvatski glumec, pa preskočil za kratek čas na slovenski oder, se vračal k hrvatski drami in drugim treznim, stvarnejšim nalogam med Hrvati in Srbi. pa je iskal višjega duševnega zadovoljstva zopet na našem odru, a vsak čas z nemirno dvignjeno nogo, pripravljajoč se, da nam uteče preko Kolpe ... klo je že kritični tovariš —o v »Jutru« točno in pravilno označil Danešcvo osebno umetniško tragike, ki nima druge utehe kakor s Prešernovim »Pevcem« dopovedovati samemu sebi: »Stanu se svojega spomni, trpi brez miru!« — je samo še dostaviti, da je Danes pač neprestano z bolestmi doživljal predvsem začetni »Pevčev« stih: »Ko brez miru okrog divjam...« Da. večni nemir je g'avna značilna lastnost jubilarja Daneša nemir brezkončnega iskanja, a tudi najmočnejši pogon do uveljavljanja velikih, š.rokin sposobnosti in uspehov. Po štiridesetletnem iskanju je umetniško izoblikoval svoje osebnost in z njo svoje odrske kreacije: veseljak melanholik, modrijan cinik, troseč radost in duhovitost z odra a sam zase otožno dvomeč o vsem in se posmehujoč sebi in svetu je dozorel, in lahko se čuti srečnega, ko je te dni doživel toliko iskrenih izrazcv priznanja, spoštovanja in ljubezni. Nekdanji tajnik, ki ga je pred davnimi leti z bazilisknim pogledom oka menil in mu z mefistovskim nasmeškom potrepljal po rami, češ »Dobro, d^bro a ne še prav dobro!« (vse to si je pač plahi in plašni igravček bosjak takrat ie domišljeval!) — isti »strašni« gospod mu danes zapise: Danes, odllično, zares odlično! In hvala Ti za vse lepo, kar si nam dal! * Trdno verujemo, da Daneševa silna, v borbah utrjena narava premaga nenadno obolelost in da bomo šc in še gledali čilega in bistrega na deskah, ki pomenjajo svet. Ravnatelj P. Golia je preprosto prisrčno sporočil v polnem opernem gledališču zbrani publiki, da se jubilar osebno ne more udeležiti predstave, da pa pošflja. po njem svojo zahvalo za veliko udeležbo in počaščenje. Takoj je prejel tudi lepo nalogo, da sporoči jubilarju vroče in odkritosrčne najboljše želje občinstva. Samevali so na odru številni venci in darovi, a vse naše misli in naša čustva so bila pri Danešu, še močneje, še topleje morda, kakor če bi bil sam navzoč . Da, svoj-ska je bila ta proslava domačega zaslužnega umetnika, a tudi polna vce: Danes je naš, ostane naš in se kmalu vrne med nas! Predstava je bila v skrbni, živi in vele-okusni režiji dr. Krefta v celoti prav dobra, v posameznostih še boljša kakor ob premieri. Poseben čar ji je da;al nastop odličnega hrvatskega igralca Mihajla Mar-kovica, umetnika izredne naturnosti, učinkovite preprostosti in dozoreiosti kretanja in govorice. V njegovi igri An'una Anto-noviča ni nič narejenega, aiektiranega, a vse je resnično, do skrajnost' verjetno. Žel je popoln uspeh in mnogo prisrčnega aplavza. Nova sta bila Gregorin v vlogi šolskega nadzornika in Jerman v vlogi Dob-činskega; podala sta izvrstna značaja in v igri povsem ustrezala.)" Predstava na korist bolncg;. jubilarja jo I v celoti polno zadovoljevala. Ver ie izgini-j la iz nje marsikatera prvotna pretiranost j in karikatura. Ker bo g. Marković gostoval še nekajkrat, opozarjam na vis«>ko kvali-| tetnost komedije in predstave, še posebej 1 pa na dobrodošlega gosta. Er. G. ija mesarskih muh na Ljubljanskem polju Zadnje tetine so se silno razmnožile mesarske mulie zlasti pri Sv. Križu — Ogromni stoji muh na pokopališču — Na Žalah je muh toliko, da delajo škodo Ljubljana, 28. maja Najbolj čudno je, da doslej ni nihče posvečal nobene posebne pozornosti ogromnim rojem muh pri Sv Križu, ko vendar ne gre za običajen pojav; vsi stanovalci v okolici Sv. Križa, kjer je sedaj največ mesarskih muh, soglašajo, da tega ostudnega mrčesa ni bilo še nikdar toliko. Tudi na pokopališču doslej še ni nihče nikdar opazil toliko muh. zlasti ne mesarskih. Ta pojav nikakor ni nedolžen. Pomisliti je treba vendar, da so se muhe razmnožile v neposredni bližini mesta ter da je čedalje večja nevarnost prave invazije mrčesa v samo mesto. Muhe so se silno razmnožile in razpasle, še preden je nastopila vročina in prihodnje mesece lahko postane tudi prostrano Ljubljansko polje za nje pretesno ... MUHE POVSOD- PO HTSAH, DREVJU, VRTOVIH, GRMOVJU Pisatelju fantastičnih romanov se nudi hvaležna tema: Kako muhe napadejo mesto in se tako silno razmnože, da morajo ljudje zbežati, a beg je nemogoč — muhe so v ofenzivi povsod . . Tako strašno še sicer ni, vendar so se mesarske muhe na Ljubljanskem poilju razmnožile že tako, da je njihova invazija postala vsaj »problem«. Zanj bi se morale zanimati predvsem zdravstvene oblasti, kajti muhe. ki najbolj čislajo mrhovino in gnilobo, ljudskemu zdravju res niso koristae, da se izrazimo milo. Človeka spreleti zona ko pride v sredo rojev muh pri Sv. Križu: v začetku se morda komu zdi. da je sred: rojev Čebel, ko pa opaziš, da se ti msekti svetijo na soncu kovinsko modro se s strahom ozres, kje leži mrhovina. Toda mrhovine ni, le muhe so povsod: po cesti, na njivah in vrtovih, celo na drevju v drevoredu, na rastlinjakih pokopaliških vrtnarjev, po stenah poslopij, po nagrobnikih na pokopališču, a največ zlasti na pokopaliških okrajnih rastlinah, posebno jih privlačujejo ciprese. Na cipresah jih je toliko da so veje pokrite z njimi. Ce se približaš, se dvigajo celi roji. začno letati okrog človeka, da si v strahu zakriješ usta... POKOPALIŠKA ESTETIKA IN MUHE S čudnimi občutki hodijo ljudje med grobovi, ko okrog njih vse brenči: toda to ni prijetno brenčanje čebel na cvetočem drevju. Kakor da si zašel na bojno polje, kjer še niso utegnili pokopati vseh žrtev. Boriš se proti »neestetskim« občutkom in mislim, a otresti se jih ne moreš, kajti muh je preveč. Nobenega spoštovanja do svetega kraja ne kažejo. Lazijo po najlepših in najdragocenejših spomenikih prav tako kakor po zapuščenih gomilah in svežih grobovih, kjer se Še suše venci in kjer trakovi s poslovilnimi besedami še niso izgubili barve. V tišini samo to brenčanje muh, na božji njivi samo to življenje. Pravo okolje za Hamletovo filozofijo ... Niti vojaški kostnici muhe niso prizanesle; lazijo po sivem kamnitem zkiovju. Povsod iščejo hrano in primerne kraje za nadaljnje razmnoževanje. Človeku se zdi, da so najlepši spomeniki izgubili ves svoj čar umetnosti spričo teh gornazečih insektov. f*V t \ p • \f • ".o* V *orV"*>i %, I e ». *■ p. m. t Azr* ~ TT 1~ \*. X 1 vr t - x ^ ^ *:- * ' t » <™-r*,i v • mul *e poy r£' j- vt. t* HfT** v \, t. i t *. • * *:* Air * i- i 4> i- fi\ s * v3 v 'i k V r i* f.r * f . - i ' ■' c* f.\ <*?. r +■ . v* i <. *. C V- i jt. .H,", j&. \ PRELUDIJ NA ŽALAH Re5igniran se odvrača človek od vse te gnusobe, ko ga zapuste na samem pokopa-h>ču vse vzvišene mislt. V vsej svoji beli-[ ni ae kopljejo v sooou Žale. Obrneš se tis, da bi se ti oči spočile na belih stenah, na novem, šc po apnu in cementu dišečem zi-dovju, kamor še ni segla minljivost posvetnega. Pri sosednem vrtnarju še hrenče muhe. Pasejo se po gredah, med cvetjem, po steklenih pokrovih — povsod! Zbežimo na Žale! Delavci končujejo zadnja vrtnarska dela, zidarska, kiparska in vsa druga dela so v glavnem končana, da bodo vsa poslopja lahko kmalu izročena svojemu namenu. Pogrebni zavod se še ni začel seliti. Toda še preden so bila vrata Zal slovesno odprta, so se tam naselile — muhe. Da, muhe! Tudi na Žalah. Brenče med cipresami ob kapelicah. Lazijo po bdih stenah, okraskih, skulpturah, sveže, belo plcskauih okenskih okvirih, po stropovih — povsod. Pravo mesarske muhe. Ali je to privid? Ali je to morda strašen preludij? Kaj bi filozofirali: to so samo mesarske muhe. Če jih tu ali tam ni na manjši ploskvi, so pa vsaj sledovi za njimi; vse je ponesnaieno, stebri, okenski okviri — povsod je vse »tetovirano«. Skoda je že precejšnja. Če bodo hoteli vse to očistiti, ne bo šlo brez stroškov. Delavec pripoveduje, da opaža že tri tedne večje roje muh, ki se drže Zal. Drugi delavec pa pravi, da je bilo tam okrog že pred 10 tedni precej muh. Lani jih ni bilo. Vse leto jih niso opazili. Prejšnje tedne so bile še bolj nadležne, ko jc bilo hladnejše ter so se držale zidov j*. Zvečer silijo v poslopja. V celih rojih se naberejo na oknih, stropovih in toplejših stenah. Na vseh oknih so pustile dovolj sledov za seboj. Ob jutrih silijo na sonce in sončni zidovi so pokriti z nj:mi. PO VSEM LJUBLJANSKEM POLJU... Nočemo trditi, da je največ muh na pokopališču, a povedati je treba, da jih je tudi drugje na Ljubljanskem polju več kakor dovolj. Cele ro|c so jih opazili tudi na. bivših municijskih skladiščih. Tu in tam so stene pokrite z njimi. Že po tem lahko sprevidimo, kako srlno se je ta mrčes razširil na severovzhodni strani mesta. Muhe se torej niso razpasle le v okoHci novega pokopališča. Precej jih je na drugi strani tudi ob Vilharjevi cesti; tam imajo glavno leglo v vediki gramoznici, kjer se kupici cele vlake smeti in odpadkov. Vilharjeva cesta je blizu postaje. Da se ne bo kdo čez nekaj časa čudil, odkod so ?e razpasle muhe, če se bodo morda pojavile sredi mesta! KJE SO SE TAKO RAZMNOŽILE? To vprašanje ni le zanimivo, temveč zelo potrebno. Ce bi lahko z gotovostjo ugotovili, kje so legla teh ogromnih rojev muh, bi jih ne bilo menda tako težko zatreti, seveda, dokler iegel ne bo še več Zdaj so se pa muhe že tako razmnožile, da ne moremo govorit'i le o enem leglu. Mnogi mislijo, da so se muhe razmnožile v tovarni za klej. kjer se kupici mnogo kosti. Pravijo, da je tam vedno precej mesarskih muh. To potrjujejo tudi nekateri delavci, ki so zaposleni v tovarni. Za to domnevo govori tudi to. da je tovarna za klej precej blizu Žal, nekaj sto metrov daleč. Mi tega ne moremo raziskovati, to je zadeva zdravstvene oblasti. * y- »J i* 1j- r ws\-X-. u 4 t «i<* ****** \a $ vcs\r. jpT* k I*. "«fii >s.U.t-' V*.r/.'ijo ar u s> h. * O)* i* - iv »lj^o^a ;o-' u ^'0 u*1* Vi *"xr l^[Mf#*Vi v^V-te *»*i .v ~ev V .i1 '-i >.'jt.-.» Vr <" zv jfi, i i. i -s- /t tik ja\*'>T ol 1>«V ssl" %±*'t p-;- r^ ^ v« r v. M; v ,\il ' č, ii A+t *x ;'*V r* ♦t. K*"ik ta* k,a > i-*šV* rb y<>2.\. k J Štev. iig »SLOVENSKI NARODA Stran S JEAN JANES ZADNJIKRAT: Ob 16., 19. in 21. ari. Danes imate zadnjo priliko videti veliko francosko filmi ko umetnino: LE JOUR SE LEVE... Prekrasna in napeta socijalna in ljubavna tragedija: — NajdovrSnejSa kreacija slovitega filmskega umetnika Jeana Gabina! KINO UNION — tel. 22-21. LETOS najlepši francoski film IZGUBLJENI RAJ »Paradis perdu«. — FERNAND gkavev, znan iz filma »Veliki valček«, maria PRESSLEK, nova DanieUe Darrieu*. — Ob 16., 19., 21. KINO MATICA, teL 21-24 ISamo se danes ob 16.» 19. in 21. ur! HAVAJSKE NOČI Eleanor Povvell in Robert Voung. Muzikalni šlager poln divnih havajskih melodij in plesov. Ljubavna romanca v senci visokih palm in v čarobnem siju mesečine. KINO SLOGA, tel. 27-30_ Kladivarji Jugoslavije XX. zbor mariborske sreske organizacije vojnih dobrovoljcev Maribor, 28. maja, V restavracijskih prostorih Narodnega doma je bila jubilejna letna skupščina mariborske srečke organizacije vojnih dobrovoljcev. XXI. občnega zbora sta se kot delegata ljubljanske organizacije udeležila tov. J e r a s in dr. T u r k, medtem ko je Zvezo Maistrovih borcev zastopal gospod C v i r n. Zbor je ob lepi udeležbi otvoril in vodil dolgoletni predsednik tov. G r e a r, ki je v svojem govoru nanizal vse težave, ki so nam jih naprtili sedanji hudi časi, poudarjajoč pri tem, da so dobrovoljci pripravljeni tudi sedaj, čeprav sedaj De bodo nastopili kot dobrovoljci, temveč kot obvezniki naše skupne in /-din jene domovine Jugoslavije. Po obrisu letne bilance društvenega dela ki je bilo prav razgibano, je svoje poročilo zaključil z besedami: /Na dolžnost! Tesno povezani za koristi države, naroda in samega sebe.« Sledili sta poročili tajnika mag. Viktorja P u k s a in blagajnika Andreja 2 e 1 e t a. medtem ko je za nadzorni odbor poročal tov. inž. V i d i c. Iz poročil društvenih fukcionarjev je razvidno, da je imela tukajšnja organizacija živahne stike z vsemi ostalimi vojnimi in nacionalnimi organizacijami. Organizacija šteje danes 72 članov in se je po svojih delegatih udeležila vseh pomembnejših nacionalnih in narodnoob- rambnih akcij ter slovesnosti. Dobrovolj-5ka knjižnica Je izdala posebno gratđOmoljo > Vrat a v svobodo«, ki prikazuje napore za ustvaritev svobodne Jugoslavije in je ta brošura namenjena predvsem mladini, da tudi v njej oživi tisti duh, ki je vladal v dobrovoljnih ter jih vodil v njihovi borbi za našo nacionalno in državno skupnost. Potek letošnjega občnega zbora naših kladivarjev Jugoslavije je preveval duh borbenosti in duh odpora proti defetizmu kakor tudi odpor proti vsakomur, ki bi skušal oskruniti našo nacionalno in državljansko zavest. Občni zbor sta pozdravila oba ljubljanska delegata tov. Jeras in tov. dr. Turk, ki sta s poudarkom podčrtala pomen naše meje in dejstvo, da potrebuje naša domovina bolj ko kdaj poprej tistih borcev, ki so jo ustvarjali. Potrebna nam ^e načrtna propaganda in prikaz dosedanje borbe za našo narodno stvar. Dobrovolj-ska knjižnica mora s svojimi deli prodreti v zadnje kote naše države. Mladi rod mora vedeti, da je bilo za ustvarjanje naše Jugoslavije poleg bajonetov potrebno tudi pero! Treba je vzbuditi v narodu vero v samega sebe ter v moč naše države! Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Viktor Grčar, podpredsednik Bogdan Pogačnik, tajnik mg. Viktor Puks. blagajnik Alojzij španger, odborniki Franjo Peric, Rado Lenard, Andrej Žele, namestnica dr. Franc Pavlic in Ignacij Vošter. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: dr. Radovan Brenčič. inž. Vidic, Adam Sardoč; namestnika eta Vojislav Ipavic in Vinko Kolgek. Za delegata na letošnjo Zvezino skupščino je imenovan tov. ini. Vidic. Sck-slsk© in nacionalno F-sbrežie proslavlja 10 letnico vzornega delovanja pobreškega Sokola Maribor. 27. maia. Sokolsko društvo Maribor II. Pobrežje se je dostojno pripravilo, da v okviru skrbno pripravi ienega. bogatega in pestrega sporeda telovadne akademiie in javnega telovadnega nastopa čim slovesne je praznuje 10 letnico svotega društvenega obstoja. Široko zasnovana proslava, ki bi morala biti združena z javnim nastopom, se je v očigled nove uredbe, morala žal okmiti. tako da se je vršila v ne-čc'ilo ^aino večerna telovadna akademija, ki ie imela prodoren uspjh. Telovadna akademija, sestavljena iz 14 sporedovnih točk. v katerih so nastopili vsi telo vadeči oddelki agilneea pobreškega sokolskoga društva, je bila po svoii izvedbi veren prikaz doseženih uspehov vztrajnemu sokolskega telesnovzgoinega dela. Nacionalno in sokolsko Pobrežje se ie v rekordnem Številu odzvalo klicu svoie nacionalno organizacije ter do zadnjega kotička zasedlo prostorno dvorano Sokolskega doma na Pob rež ju. Prireditveni prostor ie bil bogato okrašen s cvetjem in zelenjem ter sokolskim: lemi. Zunanji okvir pa ie izpopolnila sokolskoga in nacionalnega navdušenja prekipevajoča množica, ki je nastopajoče nagradila z živahnim in spontanim priznanjem. Ne samo nastopajoči, temveč tudi obiskovalci nedeljske telovadne akademije so cl prinesli ponoven dokaz o neoporečnem dejstvu, da ie na Pobrežiu v toku 10 let zrastla mlada in samozavestna sokolska generacija, ki nam daje popolno jamstvo za nadaljnji razmah in orocvit izredno delavne pobreške sokolske družine. Pester in smisolno sestavljen spored telovadnih točk ie bil sledeč: nižja moška deca: »Neka živa Jugoslavija«, nižja žen- 39 domači] je zažgal Zloglasni piroman Avgust Koražija pred velikim kazenskim senatom — Skupna škoda 1,700.000 dinarjev Maribor. 28. maja. Od leta 1932. dalje so se na Dravskem polju, v okolici Slovenske Bistrice in Pra-gerskega ponavljali požari pri raznih posestnikih. Dasi je bilo večkrat očitno, da je požar zanetila zlobna roka, niso mogla oblastva izslediti pravega storilca, ki se je znal spretno skrivati pred orožniki. Ob piiliki poizvedb, ki so jih vršili orožniki glede požara, ki je nastal 26. novembra 1929 v kozolcu posestnika Mihaela Kumra v Slovenski Bistrici, pa so ugotovili, da pride v poštev kot storilec omenjenega požiga bivši Kumrov hlapec 351etni Avgust koražija, doma iz Taborskega Kumna. Koražijo so izsledili in aretirali ter ga pričeli zasliševati. Po kratkem zanikanju je naposled priznal, da je zanetil požar na Kumrovem kozolcu. V teku zasliševanj pa je Koražija nadalje priznal, da je od leta 1932. naprej zanetil požar na številnih hišah v Zgornji Gorici, Vrhlogi, Padovi, Le-skovcu, Slovenski Bistrici. Zgornji Bistrici, Stražgojncih, Spodnji Hajdini, Hajdošah, Razvanju, Lokalni vasi, Skorbi ln pri Sv. Kungoti. Orožniki niso niti slutili, da imajo v rokah dolgo iskanega požigalca, ki so ga potem vodili na mesta, kjer so bili požari. Na licu mesta je Koražija podrobno opisal, kako je zanetil požar in je tudi povedal, kakšen je bil v posameznih primerih razpored objektov pred požarom. Vse to je opisal tako podrobno, da ni dvoma, da je zares zanetil požare. Pred preiskovalnim sodnikom pa je pričel Koražija nenadoma tajiti nekatere primere. Vendar pa je gotovo, da jih je zanetil sam, ker se v nasprotnem primeru ne bi mogel spominjati za več let nazaj. V teku preiskave je Avgust Koražija priznal, da je zanetil 39 požarov in znaša škoda, ki so jo utrpeli prizadeti posestniki, okoli 1,700.000 din. Razen tega pa je Koražija v sedmih primerih poskušal zanetiti ogenj, ki pa so ga domačini pravočasno opazili in pogasili. Jasno je, da bi noben normalen človek ne povzročil toliko gorja in škode. Zaradi tega so Avgusta Koražijo preiskali zdravniki, ki so ugotovili, da ima Koražija hiro-mantične predstave, kar je glavni motiv, da je zanetil toliko požarov. Tudi ima zna, ke prirodne slaboumnosti in otroško vedenje. Razen tega mu je spomin nekoliko okrnjen. Tudi mu je razsodnost zelo zmanjšana. Sam pravi, da je zato zažgal, ker mu je ugajalo gledati, kako gori in kako se ljudje zbirajo okoli ognja. Deloma pa je zažigal zaradi tega, ker je bil na nekatere oškodovance jezen. Avgust Koražija se je moral dopoldne zagovarjati pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Pri današnji razpravi se je zagovarjal kakor v preiskavi. Razprava ob času poročila Se ni bila zaključena. Iz Slovenjega Gradca Himen. V Slovenjem Gradcu sta se poročila v nedeljo Tinka Kranjc, notarska uradnica in bivša načelnica Sokola iz Ma-renberga ter znani športnik in nacionalni delavec Vinko Canjko iz Slovenjega Gradca. Bilo srečno! Težka nesreča v gozdu. Pred dnevi se je ponesrečil v zapeškem gozdu 51-letni kočar Anton Ju van. Ponesrečenec je odšel rano zjutraj na dele čistit plohe. Med delom mu je padel na desno nogo ploh in jo zlomil. Ponesrečenca so prepeljali v slo- ska deca: »Metuljčki«, višja moškn deca: »Pastirčki«. »Mladi vojaki«, višja ženska deca: »Na rožah«, moški naraščaj: Vaje s kiji. miza. drog in šestorica, ženski naraščaj »Prebujenje cvetja«. »Na Adriju...«, člani: bradlja in »Hej trubači...« članice: osmorka. Vsi nastopajoči oddelki, izbrana iz vrst telovadeče dece. naraščaia in članstva so se v polni meri notrudill. da določene vaje izvedejo čim popolneje ter da na ta način vsak po svoji meči prispeva svoj delež k celotnemu uspehu, ki tudi topot, kakor zmerom doslej, ni izostal. Zbrano občinstvo ni štedilo s priznanjem in se je navdušen i e od točke do točke stopnjevalo ter tako povezalo množico z nastopajočimi v eno samo nacionalnega čustva prekipevajočo sokolsko množico, ki ie ob tej priliki dala dušica svoii sokolski, nacionalni in vsedržavni zavesti. Spored izvedenih telovadnih točk ie bil uvodoma na posebno slovesen način izpopolnjen, kakor je to običaj pri vseh sokolskih prireditvah, s rjočastitvijo državne zastave. Ob tem zaključku je množica stoje odpela vseslovansko himno »Hej Slovani«, s čimer je bila oficielna slovesnost zaključena. Telovadni nastop ie bil vzorno izveden ter prava plemenita tekma nastopajočih oddelkov, dečim je pa bila celotna akademija dostojen in pobreškega sokolskega društva vreden mejnik med doslei ustvarjenim delom ter voljo do nadaljevanja in izpopolnjevanja že zanočetesa nesebičnega sokolskega dela. Pobreški Sokoli in Sokoliće, vztrajajte rta svojih mestih in oznanjajte vsepovsod sokobki Tyrsev evangelij! Cas. v katerem živimo, potrebuje čim več samozavestnih in neustrašnih pobornik . v jugoslovenske misli! venjgraško bolnico, kjer so mu zdravniki nudili potrebno pomoč. Grob za grobom. V slovenjgraski bolnici sta umrla 27-Ietni posestnik Kristjan Knez iz Sv. Primoža pri Vuzenici in 12-Ietni sin kovača Vili MarovSek iz Podgorja pri Slovenjem Gradcu. S kolesa je padel in se občutno potolkel po obrazu 30-letni Blaž Razvornik, konjar pri kovaču Ernestu Tislerju v Vitanju. Zdravi se v siovenjgraSki bolnici. Slovenj Gradec se prenavlja. Bliža se poletje in z u]im letovisčarska sezona. Vse se preureja hi med drugimi tudi postajališče, ki ga ureja občina. Pred dnevi so bila dogotovljena sadnja dela in tako je postajališče v novi barvi mnogo lepše, želja prebivalstva pa je, da bi postajališču primerno uredili tudi postajo, ki ni v Čast mestu. Pevsko-glasbena produkcija. Podmladka Jadranske straže in Rdečega križa na meščanski šoli v Slovenjem Gradcu sta pred zaključkom šolskega leta priredila glasbe-no-pevsko produkcijo, ki naj staršem po- kaže sadove dela med šolskim letom. Produkcija je bila v dvorani Sokolskega doma. Vse točke so bile dobro podane, za kar gre pohval«, pevcem in učiteljstvu. Prav bi bilo, če bi ob prmodnjem koncertu naše občinstvo v večjem Številu prihitelo in se s tem oddolžilo našemu učiteljstvu, ki žrtvuje svoje proste urice na vzgojo poverjene ji mladine. Revanžna tekma med poročenimi in samci v Slovenjem Gradcu. Samci nikakor nočejo priznati, da so enakovreden nasprotnik s poročenimi, zato so po zadnji tekmi, ki se je končala z rezultatom 3 : 3, dvignili oblak dima, češ, da so v moštvu poročenih igrali neporočene športne zvezde. Za nedeljsko tekmo pa sta se oba kapetana domenila, da bosta postavila na igrišče re3 le enakovredni moštvi in da v nobenem moštvu ne sme nastopiti noben aktiven igralec slovenjgraškega kluba, smejo pa brez pridržka nastopiti vsi športniki, ki so si pridobili pravico nositi državni dres, niso pa v državni reprezentanci še igrali vidnejše vloge. Tekma bo zanimiva. Za zmagovalca je razpisan lep pokal, ki bo od četrtka na ogled v eni izmed slovenj-graških trgovin. Cisti dobiček tekme je namenjen protituberkulozni ligi, to pa zato, ker je prvo prireditev slabo vreme pokvarilo in je bil takratni uspeh slab. Pomagajmo ligi pri njenem delu in naše geslo naj bo: Noben bolnik brez bolniške postelje. Mariborske in okoliške novice i — Uspehi in sadovi prizadevanj proti-tuberkuloznega tedna. Navzlic resnim časom, ki jih preživljamo, so se posamezne akcije mariborske Protituberkulozne lige močno in povoljno razgibale. Za dosego čim večjega uspeha raznih zbirk sta iz naklonjenosti in prijaznosti blagovolila prevzeti nabiranje sredstev pri tovarnarjih in industrijcih ga. Hutterjeva, tovarnarjeva soproga, in dr. Josip Tominšek, gimnazijski direktor v p., s temle uspehom: Firma Hutter in drug 7700 din, Avgust Ehrlich 5000 din, Karel Thoma 2000, Marko Ros-ner 100G, Jugosvila 1000; po 500 din! tiskarna sv. Cirila, tovarna Ludovik Franz, tovarna R Ježek, tovarna Viljem Freund, tovarna Zlatorog, Splošna stavbna družba, elektrarna Fala in tovarna Zelenka; tovarna Mirim 300 din, tvrdka VVogerer 320 din, tvrdka Reich 150 din in tvrdka Franc Swaty lOO din. Mariborska livarna, Pong 150 din, Elize VVogerer 200 din. Andrej Su- panc 100 din, dr. Oetkcr 120 din. Unio 500 din, Teksta 100 din, Novak & Comp. 100 din, Viktor Glaser. Ruse 100 din, Ferdo Potočnik 100 din. tovarna za dušik, Ruše 500 din, Denvuschek 100. E. Pogačnik, Brezno 100 din. Zelenka & Comp. 220 din Pinter Anton 100 din, R. Kiffman 200 din. Pravo razumevanje so pokazali tudi gg. mariborski lekarnarji, ki so na osebno pobudo zdravnika šefa g. dr. Sekule darovali po 1000 din lekarne: Vidmar. Minafik, Albaneže in Konig, po 500 din sta darovali lekarni Scvost in Rems, 250 din Vaupot. — Vsem darovalcem prav iskrena hvala. Zahvaljujemo pa se tudi članom deputacije ge. Hutterjevi, ravnatelju g. dr. Tominšku in zdravniku šefu g. dr. Sekuli za njihovo požrtvovalno delo. — Ljudska, univerza v Mariboru. Ljudska univerza vabi vse svoje Člane in prijatelje na redni letni občni zbor, ki bo v sredo 29. t. m. ob 20. v predavalnici Ljudske univerze na Slomškovem trgu. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18. tel. 27—01, ter Ko-nigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21—79. — Nov specialist. Na beograjski kliniki je napravil z odličnim uspehom izpit specialista za ušesne, nosne in vratne bolezni g. dr. Franc Cundrč, zdravnik mariborske bolnice. Iskreno čestitamo! — Poroki. Poročila se je naša popularna Igralka in operna pevka Jelka Igličeva z inž. Adolfom Cimermanom. — Prokurist Ivan Melja se je poročil z zasebno uradnico gdč. Angelo šimnovec. Novoporočencem želimo obilo sreče. — Odprta noč in dan so groba vrata. Umrl je zasebnik Janez Legat, star 85 let. Blagi pokojnik je na stara leta živel pri svojem sinu Josipu Legatu, upokojenem železniškem uradniku. — Na Pobrežju je preminila tkalka Alojzija Pristovic. stara 45 let. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! —' OtroškJ dnevi v MaHbom. v okviru krajevnega, odbora Jugroslov. unije otrok v Mariboru in pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije so v Mariboru do 2. junija otroški dnevi, v nedeljo so bile razne prireditve. V petek 31. maja ob 15. uri je v Narodnem gledališču predstava »Tmjul- čice« za revne otroke tukajšnjih ljudskih in meščanskih Sol. V petek ob 20. je slavnostna akademija v Narodnem gledališču. V nedeljo 2. junija ob 11. uri je v parku koncert malih harmonikarjev in pevski nastop obeh deških meščanskih šol. — Iz magfstratne službe, gef mestnega tržnega nadzorstva inž. M. Večerjevič, ki je služboval doslej kot dnevničar, je bil sedaj pragmatično nastavljen. — Premeščeni. Včeraj je odpotovalo v Kraljevo, Niš in Sarajevo 64 delavcev, ki so bili doslej zaposleni v tukajšnjin železniških delavnicah. — Mariborske tržne cene. Meso: govedina I. vrste 14 do 16, n. vrste 12 do 14, teletina 12 do 14, svinjsko meso 16 do 18, salo 20 do 22. slanina 18 do 20, riba 18 do 20. zajec 16 do 18. Zelenjava: krompir merica 12 do 15, južni in novi krompir kg 8 do 10, čebula 3 do 4, česen 10 do 15, kislo zelje 5, hren 7 do 9, kg glavnate solate 12 do 16, beluše 16, fižol v stročju 24 do 28. grah v stročju 8 do 10, luščen grah 12.50 do 15. Sadje: jabolka 8 do 16, hrr'ske 10 do 16, suhe slive 6 do 10, čreš-nje 16 do 20, celi orehi 8 do 0, luščeni orehi 24 do 28. Žito: liter pšenice 2.25 do2.50. liter rži 2, ječmena 150 do 1.75, koruze 1.50 do 2, ovsa 1.25 do 1.50, prosa 2.25 do 2.50, ajde 1.50t prosenega pšena 4.50 do 5. ajdovega pšena 5 din. Ribe: mrene 10 do 12, belice 8 do 10, morske ribe 11 do 26. Mlečni izdelki: smetana 7.50 do 12.50, surovo maslo 30 do 36, čajno maslo 36 do 44, domači sir 10 do 12. Perutninski trg: kokoši 25 do 35. par piščancev 35 do 50. purani 60 do 70, race 20 do 25 din. Domače zajce prodajajo po o do 10, kozliče po 60 do 95 c in. Krma: sladko seno 175 do 180 din za 1C0 kg. ki3lo seno 160, lucerna 60 do 75 din. — lastnik osebnega avtomobila na lovu za svejun vozilo-**!. Neki mariborski industrijec im?. len oscfenl avto, ki ga je cb?-6a*tt0 vezil r.-r'—v "T3tn* Scfer Rrsafl TT Navadno je ep a.il Šofer avto v garažo ključ pa od Jal v stanovanje industrijca. Ko se je industrijec v nedeljo zvečer vrnil z nekega potovanja s šoferjem domov, je opazil, da šofer ni oddal ključev. Zaradi tega je industrijec ponoči odšel v garažo, ki pa je bila prazna. Stopil je na kolo in pričel po Mariboru in bližnji okolici iskati svoj avtomobil in šoferja, ki ga je naposled izsledil v Tomšičevem drevoredu, fiofer je bil totalno vinjen, tako da je z avtomobilom vozil sem ter tja in skoraj povzročil prometno nesrečo. Industrijec je sam spravil avto v garažo, šoferja pa je ovauil policiji, ker mu je ukradel vozilo iz garaže. — Toča pustoši. Snoči je bilo v okolici Marije Snežne ob meji strašno neurje.' Skoraj pol ure je neprestano padala gosta toča, ki je popolnoma uničila vse cvetje na 3adnem drevju in opustošila vinograde in polja. Prebivalstvo je hudo prizadeto, ker je neurje povzročilo za mnogo sto tisočev škode. — Drzen vlom. Ponoči je bil izvršen vlom v lekarno 3>Angela varuha« na Aleksandrovi cesti. Vlomilci so ae vtihotapili v lekarno s ponarejenimi ključi. Skušali so navrtati blagajno, vendar pa pri tem niso uspeli. Odnesli so le nekaj drobiža in raznih toaletnih predmetov ter povzročili za nekaj nad 1500 din škode. — Zaradi navijanja cen kvasu je bil ovaden oblastem neki mariborski trgovec, proti kateremu bodo postopali v smislu zadevne uredbe. — N°vi žrtvi tatov koles sta postala včeraj tovarniški delavec Josip Rauter iz Krpanove 25 v Studencih in tovarniška delavka Matilda Zebec iz Rogoze. Prvemu je izginilo kolo z evid. štev. 2—115341, drugi pa kolo z evid. štev. 2—130873. Mariborsko cjted?»*«§c> Torek, 28. maja. Zaprto. (Generalka.) Sreda. 29. maja ob 20.: »Ples v maskah.. Premiera. Red A. * Premiera opere »Ples v maskalu bo jutri 29. maja. V naslovni vlogi bo gostovala gdč. Vera Majdičeva, v vlogi paža Oskarja pa bo nastopila Jelka Iglič-Zimermanova. V drugih glavnih vlogah bodo nastopili: Manoševski kot grof Ricardo, Kamuščič kot njegov tajnik Renato, Zamejic-Kovi-čeva kot vedeževalka TJlrika, Verdonik, P. Kovic, Gorinšek, Skrbinšek in šauperl v ostalih vlogah. Razen imenovanih nastopi pomnoženi zbor kot odposlanci, stražniki, narod itd. Izpred sodišča — Za 100 din 10 mesecev strogega zapora. E>ne 23. februarja t. 1. je prišel k Barbari Hetzl v Mariboru mlajši moški, ki je dejal, da ga pošilja njen mož, ki je moral na orožne vaje. Možakar je Hetzl o vi dejal, naj mu izroči lOO din, ker da jih potrebuje njen mož. Hetzl ova je neznancu denar Izročila, pozneje pa je izvedela, da je nasedla goljufu, ki so ga tudi kmalu aretirali. Je to 211etni Peter Krampi iz Sv. Duha. ki ga je mali kazenski senat obsodil na 10 mesecev strogega zapora ter na 800 din globe. — Bela kuga. Mah kazenski senat mari-borskega okrožnega sodišča je v tajni razpravi obsodil 78letno Marijo Belle iz Lim- buša na 4 mesece strogega zapora, ker je lani proti nagradi 500 din odpravila neki 261etni Alojziji G. telesni plod. Alojzija G., ki je bila soobtožena pa je bila obsojena na 2 meseca zapora, pogojno za dobo 2 let. SPORT SpOrtne novice. Ptujska Drava je v nedeljo odigrala prijateljsko tekmo proti SK Muri v Murski Soboti, ki ae je končala z visoko zmago SK Mure v razmerju 11:1. — Naslov juniorskoga nogometnega prvaka Maribora si je priborila juniorska enaj-storica ISSK Maribora, ker je SK Slavlja prepustila obe točki p. f. ISSK Mariboru, ki je sedaj dosegel toliko točk, da ga ne more več dohiteti nobeden nasprotnik. Iz Litije — Učiteljsko zborovanje JUD. Zaključno letno zborovanje učiteljskega društva JUU za litijski okraj bo v soboto 8. junija ob 9. dop. v Ljubljani v Kolodvorski restavraciji g. Cirila Majcna. Na dnevnem redu bo tudi dvoje pedagoških predavanj. — Pogreb vrlega narodnjaka. V Smart-nem pri Litiji so pokopali uglednega rojaka Martina Prelogarja. ki gs je smrt pokosila v 76. letu življenja. Poslednja leta je domoval pri zidarskem mojstru g. Gradišku, v prejšnjih letih pa je bil v službi gtaŠČtne Črni potok, ki je sedaj last znanega graščaka g. Josipa Medice. Prelogar je služboval na črnopotoški graščini šc v j času prejšnjega lastnika barona VVurzba-I cha. Polnih 40 let se je udejstvoval Martin Prelogar v gasilskem pokretu in je bil več desetletij stasit društveni praporščak. Za požrtvovalno delo v armadi »v Florijana I je bil že pred desetletjem odlikovan ■ sre-j brno kolajno za vztrajno službovanje, prav v poslednjem ča&u pa je bil zopet predla- gan v odlikovanje z zlato kolajno za 401et-no sodelovanje pri gasilstvu. Smrt ga je pokosila prej, preden je prejel zasluženo odlikovanje. Prelogar je bil kremenit narodnjak in n^redniak in jt svojo napredno dolžnost izvršil pri vseh volitvah. Lcp# in napredno je vzgojil tudi svojo družino. Njegovega pogreba se je udeležilo domala vse prebivalstvo Smartna. bili so navzoči tudi številni predstavniki gasilskih in drugih organizacij ter šmarskega pevskega društva »Zvona«. rVagcmu in kremenitemu možu bomo ohranili časten spomin, žalujoči družini pa iskreno sočutje ob težkem udarcu! — Litijani so zopet zmagali. V nedeljo smo imeli na tukajšnjem športnem igri>ču nogometno tekmo. V goste so prišli nogometaši iz Duplice pri KamniKu, ki so organizirani v športnem klubu »Virtus«. Gostje so.nudili lepo igro in je bila naša publika — bilo je kakih 300 ljudi — zadovoljna s prireditvijo, [gra }c izpadla v korist naše enajstorice s končnim rezultatom 8:2. Tudi ob poslednjem nogometnem hr~ zoturnirju so zmagali člani SK Litije proti trem gostujočim društvom in so si priborili pokal domačega mecena, ki ga je naklo-nSl za zmagovalno moštve Litijska enaj-storica se v poslednjem času lepo razvija in junaško drži tor je dobilu večino tekem v dosedanji nogometni sezoni. Osvojila si jc tudi pomladansko prvenstvo v Zasavju. Usodno srečanje avto* mebila in motorja Litija, 27. maja Včerajšnja nedelja je bila izredno lepa in je izvabila mnoge izletnike v naravo. Na naših cestah jc bilo precej živahno, imeli smo izletnike tu^i iz zunanjih krajev. Nesreča na cesti, ki vodi iz Gradca proti Zgornjemu Logu tik Save, je dokazala, da eesta ne ustreza današnjemu prometu. Treba jo bo razširiti, čeprav bodo na tem mestu precejšnje težave; na eni strani jc cesta zagrnjena od visokega železniškega zidu, na drugi strani pa jo omejuje Sava. Nujno bo treba tudi misliti na razširitev podvoza pri Bokalu. Tam, kjer banovinska cesta preide pod železniški tir, je tako nepregleden in ozek teren, da je bilo že več nesreč. Razen tga zaradi nizkih tirov ne morejo pasirati te ceste bolj naloženi tovorni avtomobili. Včeraj so se pripeljali iz litijske smeri s svojim avtom in v krojih neki gasilci iz ljubljanskega predmestja. Ko so prispeli na ozko in nepregledno cesto pri Bokalu, niso dajali nobenih signalov, kakor je ia-povedal kasneje neki službujoči železniški obhcdnik, nasproti pa se je pripeljal z Vač na motornem kolesu neki litijski sodni uradnik, ki je imel na sociju svojega prijatelja. Litijan je dajal na ovinku signale, zaradi malega hribčka pred ovinkom pa ni imel pregleda in tako sta so znašla v hipu na ozki cesti drug pred drugim težki avto in motor. Motorista sta zavozila na rob ceste in je sopotnik na sociju dobil težke poškodbe na rokah, ker so je lovil za škarpo ob cesti. Motor je zadel v blatnik gasilskega avta in si je zlomil vilice ter je dobil še druge poškodbe, vozaču pa je stisnilo nogo in je moral danes popoldne poiskati zaradi poslabšanja stanja pomoči v ljubljanski bolnišnici. Izletniki na gasilskem avtu so uvideli škodo, ki so jo prizadeli obema izletnikoma in so priredili kar na hitro -roko nabiralno akcijo, da so vsaj delno odškodo-vali nafiega motociklista. Vozilo pa bo potrebno generalne reparature. Ta nesreča, zopet jasno kliče k razširitvi ceste in k odstranitvi nepreglednega ovinka. SPD Spomladanski Izleti v gore. Prvo spomladansko zelenje je vzklilo v gozdovih, travniki so polni cvetlic in barv, povsod se čuti prebujenje narave, solnće priganja rast; veselo spomladansko razpoloženje vlada tudi v gorah, ki so daleč od dnevnih razburljivih dogodkov. Bohinj ima sedaj najlepše dneve in ni prijetnejše stvari od večdnevnega oddiha v »Zlatorogu«:, kjer so na razpolago vse udobnosti tudi razvajenemu letoviščaiju. Izletov je obilo: sprehod k slapu Savice, na Vogar s krasnim razgledom na Bohinjsko jezero, na Uskovnico z ličnimi kočami in rodovitnimi polji, ali skozi senčnat gezd z razgledom na temno jezero po zložni poti na Komno, kjer je planinski dom stalno oskrbovan in kjer so vse skale rumene od avriklja. F" o d očakom Triglavom je dolina Vrat vsa v spomladanskem zelenju. Aljažev dom je oskrbovan; na poti iz Mojstrane do Aljaževega doma je edinstven pogled na slap Feričnik, ki v močnem zagonu bobni v prepad. Na Vršiču je Erjavčeva koca oskrbovana ob sobotah in nedeljah ter praznikih, položna cesta voda pod stene PrisojniKa in Mojstrovke, povEod so čudoviti pogledi na fekrlatiško skupino, V Kamniških planinah sta postojanki na Ko- krfikem sedlu in v Jermanovih vratih oskrbovani ob nedeljah in praznikih ter dan prej, tako da je nedeljskim Izletnikom mogoč dostop na ta razgledna sedla, Krvavec in Velika planina sta polna spomladanskega cvetja. Na te zelene planine so meseca maja najpriljubljenejši izleti. Ob vznožju Kamniških planin pa vabi prijazni Dom v Kamniški Bistrici, ki je dostopen pešcem in avtomobilistom. Predno se bodete odločili za spomladanski izlet, se obrnite še na društveno pisarno SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. 4/1., telefon 40-56, kjer dobite vse potrebne informacije o spomladi oskrbovanih planinskih kočah in o spomladanskih izletih v planine Slovenije. Skupščina SPD bo v soboto 15. junija v dvorani Sokolskega doma v Kočevju. Sestanek delegatov bo v soboto 15. junija v Sokolskem domu v Kočevju ob 17., slavnostna skupščina pa istega dne ob ?0 iato-tam. SOKOL Sokol LJubljana III nujno nosiva vse svoje člane, članice in naraščal obojega spola, ki se še niso prijavili v društveni pisarni, da to srtorijo najkasneie do konca tega tedna in tako sledilo Dismeruneneiih straneh njihovih prvih sejnih zapiskov Preseneča nas in diviti se moramo navdušenju m neodoljivemu duhovnemu poletu, ki veje iz teh preprosto pisanih vrstic. Vprašujemo se nehote, odkod ta ogenj, odkod tak zanos Kakor pcmi& tleh in gotovo bi i o bila čisto razmes*>ri-la. če bt divjo žival ne prepodile F'orjan-čeve lastne krave. Sosede so na obupn klicanje cr.hitele na pomoč ter našle žrtev hud-> ranjeno na tleh. Krava ie žen: z rogovi prebila spodnii del telesa t?r ji tud' sicer prizadela hude po.-kodbe. Florjan če vo so z rešilnim avtom od Del i al i v bolnico Njeno stanie ie resno. Podiviana krava je baie že opetovano napadla liudi. Zato ie tem boM neprevidno, da io pušča lastnik na prosto pa^n in brez nadzorstva. Tako divie živinče spada v hlev ali pa v klavnico. — Izjava uredništva. Na prošnjo našega rednega dopisnika g. A. Adamiča izjavljamo, da je v zvezi s ponarejevalsko afero napisal samo članka »Maščevanje Majcno- vega sina« in »Glejte, kam smo prišli«, medtem ko z osta imi zadevnimi članki nima n: kakršna zveze. — »^Jrtva, mrtva sem!« Pretekli petek so se tiuh na vrhove obrobnega gričevja naš^ doline od Zidanega mosta sem pri-podili hudourn" obk ki. Tačas je pri »što-rovihc pri Sv. Urhu pestovala v podstrešni sobici 13 let stara Mai i;a Gabrijel triletnega brntca Francka. Nenadoma ie udarila «-tre!a, da je bila hiša vsa v plamenu, s->puh p«i je podrl malo pestunjo na tla. Vsa ometena ^e pritavala po stonnicah in vzkliknila- > Mrtva. ^-»rfva fom!« t*»r srt nezavestna zgrudila. Str3h ji je šel tako v kosti. d<» rekaj dni ni mo-rla v šalo. bratca pa je začasno ohromelo na rokah in nogah. K sreči je sledila vodena strela ter j<* cs^Plo le pri strahu m poškodovani strehi, porušil pa se je del stene v podstrešni sobici — Cepljenje koz bo za Toplice, Podkraj, Loke in Kisovec v sredo ob 14. v prostorih topliške šole. — »Za naš rod in dom« je naslov koračnice, ki jo je iz lastnega nagiba skompo-niral za zlati jubilej našega sokolskega društva višji kapelnik v p. g. dr. Josip čerin. soustanovitelj našega društva in nas ožji rojak. Niegov ugledni, že pokojni oče je bil dalje časa šolski upravitelj v Toplicah. Dr. čerin je svojeročno napisal tudi note za vse instrumente ter dodal še klavirski izvleček. Koračnico, o kateri sodijo, da je prav izvrstna, študira nidarelniku. ožjemu našemu rojaku, ki se je na tako pom^rnnen način oddolžil spornimi rojstnega kraja, izrekamo našo toplo zahvalo. ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega sina, brata, svaka, strica, gospoda Tabor Tineta stud. jur. in rezervnega letalskega podporočnika se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekamo vojaški oblasti, tovarišem avlatičarjem, zastopnikom pravne fakultete, starešinstvu in klubu JNAD Jugoslavija, društvu slušateljev pravne fakultete in akademskemu pevskemu zboru za prelepe žalostinke ter vsem prijateljem in znancem za poklonjene vence. Končno se zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega Tineta v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 1. junija 1910 ob '28. uri zjutraj v kapeli pri Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 28. maja 1940. ŽALUJOČI OSTALI MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeaeda din 1«— davek posebej. £a pismene odgovore gieoe malin oglasov je crePa priložit, mamko. — Popustov za oaaie oglase ae priznamo RAzno ieseda 50 par. daven posebej Najmanjši znese* &.— din UGODEN NAKUP Veliko izbiro letnih damskih čevljev po zelo nizKin cenah Vam nudi trgovina »EDO« ČEVLJI Vošnjakova 2 ^Gosposvetska c 12). 27. t Oglaša) male oglase V Slovenski Narod ker so najcenejši! 60 PAR ENTLANJE ižuriranje. vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnlc -v'elika zaloga perja po 7.— din •Julijana«, Gosposvetska c. 12 1 Frančiškanska ul. 3. 4. L* KLIŠEJE ENO i VETs'IiVNE JUGO GB AH KA SVPETMlASIP/3 PRODAM cSeseda 50 par. laven posebej Najmanjši znesek s.— din Izvrstna MEDICA barva ustne m d ca! Donite jo v MEDAKNI Ljubljana, židovska ulica 6 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. SLUŽBO PEHARJA iščem, najraje v okolici Celja ali Maribora. Star sem 54 let in imam večletno prakso iz Amerike. Josip Kinkopf, Salka vas št. 63, p. Kočevje. 1407 BOLJŠE DEKLE 25 do 30 let staro, ki zna kuhati, iščem za vsa hišna dela. Nastop takoj. V hiši voda, gorivo in ves meščanski komlort. Za sedaj smo v hiši 4 člani, s pričetkom bodočega šolskega leta pa ostanemo samo trije. Pred definitivno pogodbo bi hoteli dekle osebno videti. Glede dogovora prosimo pismene ponudbe na Bogdan Vukmirović, parna žaga, Vrhovine. 1106 - \-.'xA-*>-i'»—jixN-/'SSS«>\-..>>-/1VS-,..v.\-#'x>-'i^.v-. '.n>~/ Najboljši vod- "k po radijskem sveto ie „NAŠ VAL" sporedi evropsKir> posta 1 na vseh valovili, tftrokov7^' članki roman, novela, novice z radijskega m televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice Lzbaja vsak petek in Je tudi lepo Ilustriran: UPRAVA: LJubljana. Knafljeva ulica 5. ti >»3 £>5 !^ &*S >• NARODNA ISKAPNA LJUBLJANA OVnSOJh \TSS VRSTE TlSKOVn * R RPROSTB /A NAJFINRJ&* Oaniel Les ue ur lirlfska [ ljubezni fteati Te vrstice so požirali milijoni ljudi in temeljito je bil pretehtan vsak njihov zlog. Iz njih je bilo jasno razvidno, da je v času, ko je sloveči raziskovalec ustanovil Valcorio, poslal nekoga v La Paz, da bi uredil denarne zadeve z Rosalezovo banko. Zaupal mu je v polni meri in na njegovo čudovito podobnost s samim seboj je sam opozoril. Protivalcoristični listi so namreč pozivali markiza, naj pove, kdo je bil njegov zaupnik in kaj se je z njim zgodilo. Dokler ne bo dano jasno in nedvoumno pojasnilo, mora pa on še naprej trditi, da je bil ta dvojnik edini, ki se je vrnil v Evropo z imenom, naslovom in osebnostjo, samo prisvojeno, in da spi pravi markiz de Valcor svoje večno spanje za Atlantskim oceanom. »Rdeča zarjac je celo trdila, da je bila ta smrt posledica zločina in da se drži rok visokega sleparja kri. Le-ta se je pa samo smehljal, ko je čital žalitve nasprotne stranke. Ce bi ti tepci vedeli, da sem jaz sam poslal zloglasno pismo sodišču! Ko je čakal nekaj dni, da bi udarec, ki ga je nameraval zadati, učinkoval v polni meri, je vložil markiz de Valcor na sodišču tožbo zaradi ponarejanja listine in zlorabe falzifikata. Odločno je zanikal, da bi bil on pisal pismo, ki so ga poslali sodišču njegovi nasprotniki. Pričel se je torej nov proces, s katerim je bil prvi zaenkrat mahoma ustavljen. Sodno postopanje se je pričelo z isto počasnostjo, kakor civilni proces glede na odgovore iz Južne Amerike, ki bi bili morali šele priti. Zima je minila. Minila je tudi pomlad in minilo je tudi drugo leto. Sodišča so se pripravljala na počitnice. Zadeva ponarejanja naj bi prišla na vrsto šele jeseni. Renaud se je pripravljal na odhod v Bretagno, da bi imelo njegovo izmučeno srce in duh končno daljši počitek, in ne samo kratek odmor v gradu. Nova bolest in nova borba sta ga pa zadržala. Stoječ oborožen na straži v prelomu svoje sijajne karijere naj bi bil markiz de Valcor odbil zdaj še nepričakovani napad mračnih sil. XX. NESREČA Nekega dne ob desetih popoldne se je peljal markiz de Valcor po Elizejskih poljih v svojem avtomobilu. Po svoji vsakdanji navadi je odhajal na izprehod v Bulonjski gozdič. Toda po isti navadi je pustil na križišču de 1'Etoile konja hlapcu, da bi se izognil neizbežnemu povratku v ulico du Bac. Njegov avto ga je vozil nazaj z veliko hitrostjo. Naslonjen nazaj je markiz čital novine, ki mu jih je bil vratar skrbno položil na blazinice. Namršil je obrvi ali pa se je ironično smehljal, kakor se je pač odpiralo njegovim očem močvirje človeških strasti, razgibano po govoricah o njegovem senzacionalnem procesu. Kar se je avto močno stresel, zaškripala je zavora, začutil se je udarec ob zapreko. In že so se zaslišali kriki... Prihiteli so ljudje — avto se je hipoma ustavil. Renaud je vstal. Srce mu je močno utripalo, slutil je nesrečo. Na desni strani ceste za avtomobilom je nekaj ležalo. Telo___ Morda dve telesi — Ni se dobro videlo, kajti na cesti se je bila že nabrala gruča radovednežev. Markizov sluga je skočil iz avtomobila. Markiz de Valcor je pristopil, pogledal in kriknil od groze. Onesveščena ali mrtva mlada žena je ležala na tleh in kri ji je curljala iz čela. Roke je imela krčevito sklenjene okrog otročička, rojenega morda šele pred tedni. In v tem ubogem bitju — izrazu najstrašnejše ženske bolesti, v okrvavljenem obrazu, v siromašni obleki, v tajnem materinstvu, v življenju, izgubljenem z divjo kretnjo — je spoznal markiz de Valcor Bertrando Gaelovo. — Sama je skočila pod avto, — je vzkliknil sluga ves prestrašen. — Simon je bil zavrl avto, da bi se izognil, toda ona se je pognala znova naprej pod kolesa___Prisegam vam to, gospod markiz. Markizov naslov je mnoge radovedneže opozoril, da so se ozrli nanj. Začulo se je godrnjanje. — Da, tako je navadno ... Ubožica .. . ubogo dekle, ki mora z otročičkom umirati od lakote. — Gospod iz. visokih krogov! Le poglejte, kako se je napihnil v svojem avtomobilu ... Ah, ta bogati nadutež, in poleg tega ima še dva taka postopača na kozlu, celo dva lakaja... Tako se seveda hitro vozi ... Matere z otročički pa pregazi kar tako tebi nič meni nič... Seveda »debelih < bi ta voz ne povozil ... Toda taka sestradana reva s praznim želodcem ... Kar poglejte jo! Siromašna, uboga — Radovedneži so postajali vedno glasnejši. Na eni strani nesrečnica, žrtev bridke usode, še vedno objemajoč ubogega otročička, ki je jel zdaj plakati, na drugi strani pa eleganten gospod s svojim avtomobilom in dvema lakajema v livrejah. Malo je manjkalo, da mu ni predla slaba. Dočim so se ženske sklanjale k ranjenki in jo otipavale, obenem pa vzele v naročje nepoškodovanega otročička, so moški grozeče dvigali pesti. Tisti, ki so hoteli udariti po njem, sploh ni mislil na obrambo. Roke so mu bile omahnile, obraz posinel... njegove ponosne modre oči so zrle predse kakor oči ženske, ki se onesvešča, zrle so nepremično na žensko postavo na tleh in zdelo se je, da ne vidijo jasno, temveč da samo topo zro na prizor groze, tisočkrat strašnejši od te žalostne resnice. Urejuje Josip Zupančič U lo „Narodno tiskamo* Fran Jeran // Za upravo in tnseratni del lista Oton Christot // Vsi v Ljubljani %