Lato VB., Stev. 120 LJubljane, nedelja 24. maja 1925 Poštnina pavšalirana. Cena 3 Din ca lth«l« ob 4. »Jntraf« «=» Stane mesečno Dm as —; ca (no* tcmstvo Din 40-— neobvezna. Oglasi po tarlfu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: MikloSičeva cesta itev. 16/L — Telefon itev. 7«. Močna redakcija: od 19. ure naprej ▼ (Cnaflovi ul, St. $/L — Telefon it. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 Upravništvo! Ljublja na, PreSemova ulica it. 54. — Telefon St. 56. loseratnl oddelekt Ljubljana, Prešer« nova ulica it. 4« — Telefon Sl 30. Podružnici: Maribor, Barvsrska ulica ki. - Celje, Aleksandrova cesta. Račun prt poStnem ček. zavodu: Ljub. Ijana St. 11.841, • Praha čisla fS.i&t Wien Nr. 103.241. Ljubljana, 23. maja. Čudno ni, da hodijo klerikalci okoli tako povešenih glav. Tudi oni pristaši SLS, ki so. bodisi radi strankarske zagrizenosti, bodisi radi politične kratkovidnosti, leta in leta vztrajali pri klerikalcih uvidevajo in priznavajo sedaj že sami. da je s polomom dr. Koroščeve politike definitivno zapečatena usoda SLS. Pravzaprav je tragičio, da je tudi vrednost življenja političnih strank tako minljiva, a še bolj tragično je, če spravi na rob propada mogočno in slovito stranko nesposobnost in neiskrenost njenih političnih voditeljev. Pomislimo, kai je bila nekdaj SLS. V dunajskem parlamentu je imela iz današnje Slovenije SLS razven enega, vse poslance, v deželnem zboru in odboru kranjskem je bila absolutna gospodarica. Res je delala napram cesarskemu Dunaju grdo oportunističio politiko. a odrekati se ji ne sme. da je poleg velikih slabosti in pregreh tedaj dosegla za ljudstvo vendar tudi dokaj lepe uspehe. Bila ie takrat, ko so vodili stranico še dr. Krsk. dr. Šusteršič. dr. Lampe, dr. Žitnik, Povše in drugi veljaki. s strankarskega stališča opazovana, zlata doba SLS. ki se nikdar več ne povrne. Značilno je, da je navzlic temu, da je slovensko ljudstvo pozabilo in odpustilo SLS rabeljsko opravilo ob izbruhu svetovne vojne in med njo — ko je sam ljubljanski škof, kot dejanski šef klerikalne stranke, proglaša! vojio kot Bogu dopadljivo in za srečo in ko je tajništvo SLS otvorilo prostovoljko krvniško pisarno čmožoltih denuncijan-tov proti lastnim krvnim bratom — in navzlic temu, da so napredni Slovenci v svoji dobrodušnosti in pogreški leta 1918. sami pripomogli k rehabilitaciji klerikalcev, se politika SLS vendarle nI mogla več dvigniti na prejšnjo višino. marveč, da je neprestano padala od stopnje do stopnje. Klerikalni kolos se je po Sloveniji sicer valil naprej in ž njim so po principu vzdržnosti drveli ljudje, ne da bi se zavedali, da losi SLS v sebi kal smrtne bolezni in ne da bi videli., da se bližajo katastrofi z gotovo sigurnostjo. . Jugoslavija pač ni Avstrija in črno-žolte cvetke, ki so tako lepo uspevala v žaru cesarske milosti, so bile v naši n&rodni državi zanešena na cesek. Neštetokrat smo že poudarjali, da klerikalna stranka v Jugoslaviji nima in ne more imeti eksistenčne pravice. Svarili in rotili smo SLS, naj vendar računa z novimi razmerami, naj se po čmo-žoltem debaclu, ki je bil uničujoč poraz tudi zanjo, vsaj pregrupira. akio se že ne more naglo preroditi. Zaman! Re-cidiva SLS v gonii proti naši jugoslovenskl ideologiji ie oostala celo opas-nejša kot primarni štadij. Kar čez noč so zopet zavrgli klerikalci dobro voljo konvertitstva, ki so jo kazali takoj po prevratu, nebrzdano so se znova pojavile v njih plemenske in klerikalne strasti, misleč, da je višek politične modrosti, ako se v svobodni in lastni državi zlorablja svoboda za demago-ške orgiie, za rovarenje proti enotnosti naroda in države ter glodanje na samih njenih koreninah. Šest in pol leta je minulo od ustanovitve Jugoslavije, pa iaj SLS pokaže eno samo večje dejanje, ki je bib izvršeno od njih. ali z njihovim sotrudnl-štvom v prospeh ljudstva ali na korist konsolidacije države. Radičevci in klerikalci so medtem povzročili narodu, zlasti pa njegovemu hrvatskemu in slovenskemu dela na milijarde škode. Po njihovi krivdi država ni mogla z isto naglico iz težkih povojnih in porodnih bolečin v r.ormalizaciio. kakor bi se to lahko zgodilo, ako bi bili tudi oni dela-voljni in delazmo^ni. Drugače tudi biti ne more; saj še malo gospodarstvo propada in propade, ako se na "ljem fefa in leta drozega ne dela kot prepira in uničnje vse dobrine. Položaj za SLS se je po S. februanu radi vrtoglavosti in brezvestnosti njenih voditeljev še tako poslabšal, da sploh nobenega uoania ni več. da bi mogla ta stranka še kedai v naši državi igrali kako ulogo. Ves trud je za-stoni. kar je zavoženo je zavoženo. Dr. Korošec ie doigral. Tega se zaveda naiboli sam. a zaveda se tega tudi vodstvo SLS. Naiboliši dokaz za to ie pisava klerikalnega časooisia. ki skuša vzdržati disciplino v vrstah SLS samo §e s tatarskimi vestmi in vsakoiakimi čenčariiami o nesierumosti politike Narodnega bloka. Danes ie »Slovenec* zašp' še celo na opolzko pot prostaških fa1s'fikatov in mistifikacij. Kerikalni abotiosti se je po starih šesrah pridružila še zlobnost in pokvarjenost. Čim hr»li bodo klerikalci v tej smeri vztra-iaH. tem preie bo prišlo za slovensko ti"dctvo nolitično ozdravljen'* OH Bovs v Zagrebu premagani Zagreb, 23. maj*, n. Danes se je vršila tukaj nogometna tekma med zagrebško Concordio in baselskim Old Boys, ki je iz* padla s 3 : 1 v korist Zagrebčanom, Povratek kralja v Beograd Včeraj popoldne se je kralj vrnil v Beograd. — Predsednik Pašič zopet v predsedništvu vlade. — Priprave za sestanek Narodne skupščine. Beograd, 23. maja. p. V pripravah za zopetno zasedanje Narodne skupščine, ki se obnovi v pondeljek. je danes z dospevanjem poslancev v Beograd jela naraščati živahnost v Narodni skupščini. V splošnem pa je razpoloženje povsem mirno, dan ni prinesel nikakih pomembnejših političnih momentov. Prihod kralja v Beograd in popolno okrevanje min. predsednika Pašiča sta dala glavno obeležje obnovljenju vladnega in narlamentarnega delovanja. Kralj Aleksander je popoldne ob 4.20 dospel iz Topole, dočim ie kraljica Marija s orestolonaslednikom Petrom ostala v Oplencu na letovišču. Kralja so pozdravili notranji minister Maksimovič, upravnik mesta Manojlo Lazarevič. poveljnik mesta general Zečevič in dvorno spremstvo. Kraljeva družinica se počuti na letovišču izvrstno, posebno prestolonasledniku Petru dobro prija planinski zrak. Kralj se udeleži jutri slovesnosti v Dečjem domu, poiutrišnjim pa slave kraljeve garde. V Beogradu ostane nemara več dni. nakar se povrne zopet v Topolo. Ni še določeno, kdaj odpotuje kraljevska dvojica na Bled. Ministrski predsednik Pašič je popoldne ob 4. prišel pooolnoma čvrst zopet v predsedstvo vlade. Dočim je že dopoldne na stanovanju konferiral z notranjim ministrom Maksimovičera in skupščinskim predsednik. Trifkovičem, se je popoldne ob 5. dalje časa posve- toval z ministrom za agrarno reformo Simonovičem, nato pa ie sprejel ministra dvora Jankoviča. Ob 6. je šel gospod Pašič na dvor ter ostal pri kralju do 7. zvečer, nakar se je odpeljal naravnost domov. Kralj AKksander je sprejel po svojem prihodu tudi zunanjega ministra dr. Ninčiča. za jutri pa je določena avdiienca predsednika skupščine Trifkoviča. Posvetovanja in avdi-jence veljajo izključno rednemu skupščinskemu delu. ki se naibrže ne bo prekinilo do poletnih počitnic. Minister agrarne reforme Milan Simono vič se ie dopoldne posvetoval z zunanjim ministrom dr. Ninčičem v zadevi pogajanj v Firenzi. V Beograd je dospel tudi naš dunajski poslanik Milojevič. ki je danes poročal dr. Ninčiču o korakih dunajske vlade proti komunistom. Posvetovanje zuna-niega ministra dr. Ninčiča s poslanikom Milojevičem se je nadaljevalo tudi popoldne. V pondeljek odgovori v Narodni skuo-ščini zunanji minister dr. Ninčič na vprašanja poslanca Čirkoviča glede zatiranja iugoslovenskih manjšin na Grškem. Interpelacija in odgovor na nio sta postala aktualna spričo deistva. da so se začela v Beogradu pogajanja za prijateljski pakt med našo kraljevino in Grčijo. Zato je v političnih kroeih opažati veliko zanimanje za Ninčičev odgovor. Včerajšnji sestanki skupščinskih sekaj Zakonski načrt o ustrojstvu sodišč zvršen. — Pododbor za tiskovni zakon sprejel več izprememb. Beograd, 23. maja. p. V Narodni skupščini so se danes sestajali došli poslanci, dočim je tu dopoldne in popoldne delovala le sekcija za pretres tiskovnega zakona in zakona o ustrojstvu sod:šč. Zakonski načrt o ustrojstvu sodišč je izvršen, nakar je sekcija prešla na z&konskj predlog o sodnikih. Pododbor za pretres tiskovnega zakona ie v členu 41. izpremenil drugi odstavek v tem smisle, da se izdajatelju lista ni treba zagovarjati radi zanemarjanja dolžne pazljivosti, ako dokaže pri prvem zaslišanju, kdo je pisal dotični članek, ali pa imenuje urednika. Čl. 42. je bil sprejet brez izpremembe. O čl. 43. je nastala daljša debata. Ta člen določa, kdo nosi sodne stroške ln globe. Zakonski načrt predvideva namreč, da jih mora nositi tiskar, ako jih ne more plačati pisec ali urednik ali izdajatelj. Po daljši razpravi ie predlagal min:ster dr. Srskič nastopno stilizacijo: - Ako ne more plačati sodnih stroškov in globe obsojena oseba aH izdajatelj, jih mora plačati tiskar, toda le v primerih kaznivih dejani, ki še niso našteta, al! se naštevajo in se nanašajo na razžaljen}e Veličanstva ali poziv k uporu.« Ta predlog le bil sprejet brez,debate. Ci 44. je bil nebistveno izpremenjen. Po novi stilizacij? so odgc /or. V; urednik, pisec, tiskar, izdajatelj- in razSrfevaiec, kadar gre za razStrje vanje komunizma a K anarhizma, za hudo žalitev javne morale ali za razža-IJenJe- Veličanstva, in s'cer vsak po stopnji subjektivne odgovornosti. Čl. 45., ki govori o dejanjih .kaznivih po splošnem kazenskem zakona, ki iih zagrešijo druge osebe ped neposrednim vplivom tiska, določa, da prihajajo v tem primeru v poštev urednik, tiskar. izdajatelj in razširjevalec. To vprašanje še ni popolnoma razčiščeno. Na vrsto pride razprava o osmem poglavju, ki govori o kaznivih dejanjih. Prihodnja sej-a sc skliče pismenim potom. Političen sestanek pri Radiču v zapora Fantazije hiokaških novin. — Radičeva slera nad Slovenijo. Zagreb. 23. maia. r. Danes doDoldne so na sodišču oosetili Stjepana Radiča nekateri poslanci njegove stranke, tako dr. Trumbič,-Pavle Radič, dr. Nikič in drugi. Na sestanku, kateremu ie deloma prisostvoval tndi preiskovalni sodnik dr. Korbler, se je razpravljalo o politični situaciji na osnovi informacij in dognanj, ki iih je iz Beograda prinesel Pavle Radič. Povodom tega sestanka prinašajo večernje blokaške novine fantastične napovedi o csporazumu». med drugim celo že načrt »razdel^-e sfer* med radikali in radičevci. ki naj bi obstoiala v tem. da bi HSS dobila poleg Hrvatske. Slavonije. Dalmacije in Hercegovine tudi svobodne roke v Sloveniji. Te svojevrstne informacije vzbujajo celo med radičevsko javnostio ore-cei smeha. Zvečer so odpotovali v Beograd vsi v Beogradu se nahaiaioči radičevski poslanci, dočim ie vodstvo HSS pozvalo vse ostale v provinci da se nemudoma odpravijo z doma. Razkrinkani klerikalni falzifikatorji V nepoštenem boju proti demokratom se «Slovenec» poslužuje najor pravi krivci deloma odtegnili roki pravicc, deloma pa že plačali svoj zločin s smrtjo. sprememba režima. Sofijo, 23. maja. n. Kralj Boris je izrazit željo, naj bi se začela r. zastopniki legalne opozicije pogajanja glede rekonstrukcije-vlade. V novi kabinet bi vstopili lojalni agrarni desničarji pod vodstvom Tomova, Markova. Turlakova m drugih, vendar pa zahtevajo ti temeljito izpremembo vlade. Kot predpogoj zahtevajo, da odstopi ministrski predsednik Cankov. NTa njegovo me. sto naj bi prišla nova oseba, Id bi morala dati jamstvo, da sc temeljito preurede raz* mere v deželi. Pravijo, da bi stopil na čelo novemu kabineti: prvak Demokratičeskega zgovoTi, Ljapčev. 0 Amundsenu še ni nikakih poročil Vreme je ves čas ugodno, zato ni upravičen strah, da se je eks-pediciia ponesrečila, — Ogromno zanimanje po vsem svetu. — Oslo, 23. maja. s. Napeto pričakovanje za poročila o Aranndsenovetn poletu na severni tečaj je vedno večje. Malo pred startom Je poslala .norveška vlada Amundsenu brzojavko, v kateri mu želi mnogo sroče ter izdaja obenem polnomočje, da more morebiti novo odkrite dežele okupirati v imenu Norveške. Do danes popoldne ob 3. še ni prispelo nikako poročilo o letalcih. Ekspe-diclia oa krovu obeh ladij, k: sta pripeljali letali v Kingsbav. je prepričana, da bosta letali ostali dalj časa na severnem tečaju, kjer hoče Amundsen napraviti zemljepisne posnetke. Pomožna ladja -.Frani.; je od plula proti Wo!Lmannbayu. Ladja »Hobby« nima več zveze z letali, ker ima samo »Frani« radioaparate na krovu, Atmosfera je bila včerai popolnoma mirna. Nebo je bilo brez oblakov. Newyork. 23. maja. z. Zanimanje za Anrur.dsenov polet na severni tečaj je tud: v Ameriki ogromno. NekateT; pregoreči listi so že včeraj objavili poročila, da je drzni letalec srečno dospel na svoj cilj. Vesti pa so se izkazale za oreuranjene, ker doslej še od Amundsena ni nikakesa sporočila, odkar je zapustil Kingsbav. Pariz. 23. maja. z. Eifflov stolp je neprestano na straži, da bi ujel eventualno Amundsenc poročilo o njegovem noletu. Do nocoj še ri bilo nikake vesti. Javnost z napetostjo pričakuje rezultata gigantskega boja med človeškim di&om fn priredni-mi silami. -rtrb-r Umor y češkoslovaškem konzulatu v Krakovu Čia um o bolne ga V Krakov ,23. maja s. Danes opoldne se je dogodil na češkoslovaškem konzulatu dosedaj še nepojasnjen inc-dert. Neki starejši gospod, ki jc zahteval potni list, je vrgel v konzulatu bombo, ki lil eksplodirala. Ko ga je hote! bežečega ustaviti uradni sluga, je oddal atentator strel, ki je zade! slugo v srce. Ko so morilca ujeli, ie navede! da se piše Ivan Lech ir. :c roien v Sšepravu r,a Poljskem. Kakor s'x!epa:o :z okolnosti pri atentatu, gre najbrže za čia umobolnega. Boljševiska revolucija v Perziji London, 23. maja s. >Daly Teiegraph« javlja, da je v perzijski Turkmeaijj izbruhnila boljševiška revolucija, ki fccče odcepiti Tcrkrcenijo od Perzije. Revolucijonsrno gibanje zavzema vedr.o bolj grozeče dimenzije. Vlada v Teheranu je sašia številne dokumente; iz katerih je razvidno, da ;e to gibanic podprto in organizirana iz Moskve. Bati se :e, da se upor ne bo tako hilTO ustavil, ker razpolaga perzijska vkda le 2 maio četami. { Belgija dobi izvenparlamentarno vlado Bruselj, 23. maja. s. Kralj je poveril bruseljskemu županu Maxti sestavo kabiaeta. Max namerava sestaviti izvsnparlamentai-co prehodno ministrstvo. Nove katastrofe na Japonskem London. -'3. maja (Avala) Lis:i avijajo iz Tokija o novem potresu, ki ie v Tajir.i zahteval r.a stotine žrtev. V Osaki m Kobe vlada velika potrtost. Prebivalstva se pcla-šča panika. v Toyo-oki divja ogromen požar. Okoli 10 tisoč ljudi je zbežalo. Največji srebrni rudnik na Japonskem v Ikuni «e utrpel veliko Siivdo. Iz Tokija so odSi pomožni vlaki. Prekinjen povratek Bodrera v Beograd Beograd, 23. maja. p. Zunanje ministrstvo je dobilo danes obvestilo, da je italijanski poslanik Bodrero včeraj odpotoval iz Rima v Beograd in da se je ustavil v Florenci. ker se jc moral do brzojavnem naročilu nujno povrniti v Rim do nova navodila. Mussolinijeva zunanja politika Mussolini o Hindenburgu. — Polom boljševizma in odnošaji do Rusije. - Razmene z Jugoslavijo. - Italija za garancijski pakt z Nemčijo in proti priključitvi Avstrije Nemčiji. — Mussolini zahteva posebne ugodnosti za italijanski zunanji dolg. iala povod za nezaupanje kladam, pri katerih je zastopana. Glede nemške garancijske ponudbe tn Rim. 21. maja. Na koncu debate o proračunu zunanjega ministrstva v rimskem senatu ie podal v sredo zvečer ministrski predsednik ekpozč o italijanski zunanji politiki. Dotaknil se je vseh važnejših vprašanj, ki trenutno zanimajo Italijo, in je bil na nekaterih mestih svojih iz-vaianj naravnost jasen in odločen Najprej je Mussolini razloži! italijansko stališče o izvolitvi feldmaršala Hindenburga za nemškega državnega prea sednika. Ta izvolitev Po njegovi zatrditvi ni prav nič vznemirila Italije, ker Hindenburg ni vkorakal v Bernn kot zmagovalec po kakem puču. ampak ga ie tja poslalo 15 milijonov nemških vo-iilcev držeč se strogo demokratične jetrne Hindenburgova izvolitev more nasprotno le ojačiti politiko spravljivo-sti Mussolini je postavil to trditev ou-vidirn v prepričanju, da bodo nacijonalni elementi v Nemčiji bolj spoštovali obliube desničarske vlade kot pa obveznosti. ki bi iih prevzel za nemški narod kak republikanski in demokratičen kabinet. Ko je «duce» naznanil, da pride oaza Djarabub s 1. junijem praktično v ita-ijansko posest, se je povrnil v svojih izvaianjih zopet na evropski teren ,n ie orisal razmerje do Jugoslavije, ki ga ie nazval prisrčnim, naravnost ^vrstnim Sedania itaiianska politika napram vzhodni sosedi ie nadaljevanje prijateljskega pakta, ki se sedai dopolnjuje s trgovsko pogodbo. Ta politika ima po Mussolinijevem zatrdilu izvrstne posledice za razvoj anektiranega ozemlja ob Jadranu, kar se posebno čuti v Kem, Italija je z nami zadovoljna. Kar se Bolgarije tiče, je Mussolini poudaril, da ta važni de! Balkana ne sme na noben način postati oporišče boljševizma. Iz tega vidika se je Italija zavzemala za to. da se Bolgariji dovoli zvišanje armade za 10.000 moz. Danes je Cankovljeva vlada zopet gospodar situacije. Dovoljeno ojačenje oborožene sile pa ne sme postati vzrok za vznemirjenje drugih dežel. Predsednik vlade je nadalje pohvalil svojo politiko napram Rusiji in je izrazi! prepričanje, da se je komunistični eksperiment docela izjalovil. To da danes priznavajo celo boliševiški voditelji. Rusiia postaja država malih posestnikov. Ta smer razvoja zahteva, da se mora ne le zunanja, ampak tudi notranja politika sovjetske Unije držati na realnih tleh. Mussolini veruje sicer, da se bo propaganda tretje internaciionale v inozemstvu še ojačila, vendar ne sme upati v uspeh. Italijanski komunisti zanj niso nevaren problem, ker jih je komaj 30.000 in jih oblasti dobro nadzorujejo. Ruski diplomatski in konzularni zastopniki v Italiji so se doslej povsem korektno obnašali in Mussolini pričakuje, da sovjetska vlada tudi v bodoče ne bo hotela ogrožati svojega diplomatskega položaja s tem, da bi da- 3riandovega osnutka odgovora je Mussolini izvajal: «To je zelo važen dokument. Novo pri tem je, da hoče francoska vlada tokrat dospeti na cilj. Ml želimo vstop Nemčije v Zvezo narodov in želimo tudi. da dobi tam Nemčija položaj, k! ii gre. (To se gotovo pravi: stalen sedež v svetu Zveze). Na garancijski pakt v treh (Anglija, Francija. Belgija) ni misliti. Garancijski pakt mora obsegati najmanj pet nacij (poleg prejšnjih treh še Italijo in Nem-čiio) in iaz mislim, da se mora pozneje skupaj z drugimi garancijskimi pakti postaviti pod egido Zveze narodov. Meie pa se morajo zajamčiti ne le na Renu. ampak tudi na Brenerju.» Glede vprašanja priključitve Avstrije Nemčiji Mussolini ni varčeval z jasnimt besedami. Zanj je priključitev nedopustna in Italija ne bo nikdar dopustila take očitne kršitve mirovnih pogodb. »Priključitev bi po mojem mnenju uničila italijansko zmago. Ona bi geogra-fično in teritorijalno povečala Nemčijo in bi ustvarila paradoksen položaj, da bi edina sila. ki bi povečala svoje ozemlje, pomnožila svoie prebivalstvo in s tem postala najmočnejši blok centralne Evrope bila ravno Nemčija.* Po oar vljudnih besedah na naslov avstrijske vlade, ki da ie nenavadno korektna v svoi'h odnošaiih napram Italiii. se je Mussolini pritožil proti iredentistlč'i! agitaclij v Avstriii g!*de južne Tirolske in je še enkrat poudaril: «Za nas Je meia na Brenerju nepremagljiva In italijanska vlada ie pripravljena braniti io za vsako ceno.» Na koncu se ie predsednik vlade zadržal pri vprašanju dolgov. Italija je danes dolina 100 miliiard lir. od tega polovico Zedinjenim državam. Mussolini ie dementiral vest. da ie Amerika podvzela že kak ofici'a!en korak glede odolačevania in je Iziavil: »Italijanska vlada priznava dolg in bo izpolnila svoje obveznosti, v kolikor se to stri-nia s sedanio ln bodečo gospodarsko situacijo Italije.® Mussolini se »e skliceval na italijanske žrtve v vojni ln na maihno bogastvo Italiie v primeri z Anglijo in Francijo in se je smatral upravičenim. da zahteva za Italiio boliše pogoie odnlačevanja kot za katerokoli drugo državo. Če drug' dob? moratorij. se mora Italiii dovoliti še dališi moratorij če se drugim priznajo desetlet-;a kot rok /a amortizacijo, mora la rok za Italiio biti še da!;ši. čeprav Mussolini ne zahteva ravno, da bi mornl trajati stoletia. Ce je ta zabf»va Po nek! iziemni nrivilegiranosti Italiie v vnra šanju dolgov bolj slabo dokumentirana, se pe da mirno priznati upravičenost Mussolini.evega vzklika: «Bi1c N strašno. če b' se t. zmagovitimi dežrhml postopalo neznosno, dočim se premagane de.lclr tre ' a o povsem mr Ii p - navt! bližine kolonij zelo skrbno Izogibajo. se namerava kolonizira« "'A •? ob tej poti ln prav tako pas Metohije med Re^jo - Dečani in Djakovico. Tu se bodo ustanovile manjše, a gostejše naselbine, da se osigura pot. Kolonizacija v Južni Srbiji pa ima zaznamovati letos poseben novum. kl prinese brezdvomno zelo ugodne rezultate. Pisalo se ie že parkrat. kako so se Pričeli zadnji čas Turki in celo Ar-navti izseljevati v Turči>o. Ministrstvo agrarne reforme, ki vodi tudi kolonizacijo. je izdelalo načrt, ki pospešuje odkupovanje posestev onih Arnavtov tn Turkov, ki se selijo. Napravile bi se posebne srezke komisije ki bi cenile vrednost izseljeniških posestev, nakar bi se dajala ugodna posojila onim. ki bi se želeli naseliti, na temellu hipoteke. Ta posojila bi se dajala po 6 % obresti, in sicer bi se plačevali državi 4 %, a Hipotekami banki 2 % za kritje njiju stroškov. Vsi posl! pri premembi posesti bi bili posti davka. Ta načrt je nedvomno izrednega pomena. ker omogočuje Arnavtu in Turku brw prodajo, kolonistom na prav tako nagel nakup zemljišča, poslopij m živine. Kolonizaclia se bo mogla na ta način vršiti mnogo uspešneje in hitreje nego doslej, sai je znano, kako se je razširilo sedaj gibanje za izselitev med Turki in Arnavti. Pri tem je frapantno, da so se pričeli tudi Arnavti izseljevati, in sicer v Turčijo, dočim so se doslej trdovratno držali na svoji zemlii. Turki ln Arnavti se izseljujejo na;bolj ravno iz kosovske pokrajine, iz ravnine samo kakor tudi z niene periferUe. naseljujejo pa se tiakai največ kolonisti iz Toplice in od Kruševca iz Severne Sr bii|e!eti je. da se intenzivnost muslimanskega izseljevanja še poveča, da izgine čim prej ta tuji turški in arnavt-ski element in da na Kosovu in drugod zopet popolnoma prevlada naš '^ači živel'", ki je bil od tam pregnan pred stoletji v Narodni skupščini? Danes zahtevajo od sedanje vlade, naj preko noči popravi. kar so sami zagrešili tekom dolgih let! S tem. da so onemogočali vsa leta izvedbo vidovdanske ustave, oživotvor-jenje oblastnth in srezkih skupščin, katerih naloga bi tudi bila skrbeti za vzdrževanje cest so v največji meri oškodoval! naše gosoodarske Interese. Krivi so. da se mnoga vprašanja pokrajinskega in lokalnega rnačaia niso reševala doma in da so čakala na rešitev v Narodni skupščini, ki se je morala predvsem bavlti s skupnimi državnimi potrebami In ki se ravno radi saboti-ranja njenega dela od strani razdiralnih elementov ni mogla baviti s stvarmi vsakdanjega narodovega življenja. In če danes interpeliraio klerikalci v Narodni skupščini radi zahtev in potreb tobačnega delavstva, se moramo vprašati kako to. da prejšnja leta teg? delavstva niso poznali in zakaj ni že lani finančni minister dr. Snaho v Davi-dovičevi-Koroščevi vladi ugodil n'-ki cfir.o '"amstvo za zadostitev našim iivlun-skim potrebam in da ie samo razdiralna politika sedanjih onoziciionalccv kriva, ako naše razmere še niso toiiko kcflso-lidirane. kakor želimo. gospodje naj ne obupujejo, je da se bo tudi niim pričelo svitati. + Žebelj po glavi. »Slovenčev« dopisnik se ie v petek popoldne razgovar-jal s Pavlom Radičem in ga vprašal če ima kai pripomniti k izjavi Sveto-zarja Pribičeviča. Pavle pa je bi! ze'o slabe volje In je odgovoril: »Nimam ničesar več povedati kakor to. kar sem povedal v »Domu«. Svetozar Pribičevič le torej dobro pogodil žebelj po glavi. Še »Slovencu« to imponira. 4- Idealisti. V Zagrebu je bil obsojen komunist Vladimir Čopič na tri in pol leta težke ječe. o čemer poroča dr. Koroščeva «Naša Straža« na doko in široko pod naslovom »Idealist v ječi.. Klerikalcem je menda vsakdo idealist. kdor rovari proti naši državi in sedanjemu družabnemu redu ter nride v nasprotje z zakoni. Tudi Radič jim je bil idealist dokler ni kandidira! na Štajerskem. v Ljubljani pa so bili komunisti celo škofu idealisti, dokler so bili s klerikalci v koaliciji. Za dr. Korošf-vo «Stražo» pa je značilno, da o obsojencu Čopiču ne poroča, radi česa je bil orožen in obsoien. amnak objavila samo govora njegovih dveh zagovornikov in njegov zagovor_ Iz Zveze kulturnih društev Občni zbor ZDK se vrii v nedeljo, dne 7 junija ob 10. dopoldne v prostorih ZKD v Ljubljani (Narodni dom. L nad.). Dnevni red: 1.) Poročilo vodstva. 2.) Volitve. 3.) Slučajnosti Včlanjena društva naj izstavijo delegs» tom izkaznice. Društva, ki ie niso poslala poročila za le. to 1924., naj to nemudoma store. Po svetu Politične beležke -r Monopol na ljudsko sleparenje udaria zagrebški »Večer«, ki kratko-malo z neba otepa poljubne informacije ter jih stilizira za gotovo dejstvo. Več kakor sigurno je. pravi, da bodo 29. t. m. verificirani vsi osporeni radičevski mandati, s čemer bo Hrvatski seljaški klub imel 67 polnopravnih članov, nakar bo Pašič podal ostavko in kot min. predsednik v ostavki se pogajal z vsemi parlamentarnimi klubi, ki bodo voljni vstopiti v koncentracijski kabinet: naravno pa se bo predvsem pogajal s Hrvatskim se'jaškim klubom. V ostalem, pravi »Večer«, so (glasom izjav nekaterih radikalskih poslancev) meše-tarjl radikalskega kluba že predložili radičevcem nastopno razdelitev interesnih sfer: HSS bi imela proste roke na Hrvatskem, v Slavoniji. Dalmaciji, nadalie v Hrvatskem delu Hercegovine (!) ter v Sloveniji dočim bi ostali deli države interesna sfera radikalov. Torei pravcati »Oesterreich-Ungarn« v Tugoslaviji. Znmislek pristne hrvatske domobranske tikve. Da »Večer« v svojih sleparskih mazarijah z bedastočo meša tudi predrznost, je razumljivo. Poliubno zlorabUa kraljevo osebo tn napovedule. da bo kralj sam sankcioniral sporazum med radikali m radičevci. NIČ se nas ne tiče s kakšn-m sredstvi se uoajo zagrebški blokaSKl žurnalistl vleč' svojo lahkoverno publiko za nos. Ne razumemo pa. da z očitnimi izmišljotinami in nesramnimi propozlcllam! na račun vladarieve avtoritete maž-Mo oči tudi državnemu nravdniku. V koliko pa se blokaške vesti nanašalo na samostolne demokrate, moreio vzbuditi s svojim »zmedenim opletaniem le il si •e zato precej denarja. Shra Neveda ie postala njegova dru^a domovina in se seloh ni mislil več vrniti v Bosno. Izbral si je tudi že nevesto. leno in mlac'o Avelino. ki je sojčetka privolila, da mu postane tovariši: i v življenja, kasneje pa mu je posta a nezvesti. Bik ie -az-posajeno. južnjaško dekle, ki se ie rado zabavalo z vsakomur. Jukioeva ljubosumnost je postiiala od dne do dne hui-ša. Ko pa mu je nekoč rekir. da ljubi svobodo, ga ie to tako razbuMio, da ii ie surovo odvrnil: »Dal ti bom svobodo, kakršne si nikdar ne želiš!« Od tedaj jo je stalno nadziral Lepega večera jo je zasačil kako se je razgo-varjala z nekim nevadskim orožnikom. Ta ji je moral pripovedovati kaj zelo veselega, kajti Avelina je parkrat orav razposajeno plosknila z rokami in se glasno smejala. Ko sta se razstala. ie stekel Jukič za njo in jo po kratkem prepiru udaril s tako silo. da je nad'a na zemljo. Na njeno odločno izjavo. c*a nikdar ne bo njegova, ker ga ne ljubi več. je Jukič zbesne! in na tleh ležeči ter od strahu drhteči svoji bivši nevesti brezsrčno porinil cowboyski nož globoko v srce. V nekai trenutkih je mlada in lepa Avelina izdihnila na podnožiu vaškega gozda. Pred nekaj dnevi se je vršila v Ne-vadi proti Jukiču razprava radi umora. Sodišče ga je soglasno obsodilo na smrt Ker je bil za film ,Roman Dunajfcanke, v Beogradu velikanski naval, je bilo ta mošnje Mnopodjetje primorano ga prolenglrati na nedoločen čas in prosimo p. n. obiskovalce, da oproste, ker se isti sedaj ne predvaja. Uprava „Klno Dvor"« Danes 24. maja dalje »Igra ljubavi" Krasna ljubavna, družabna drama v 6 velikih dejanjih v glavnih vlogah zr.ani in priljubljeni igralci Marcella Albani (znana iz .Guiliotine*) Erich Kaiser-Tletzt. Al.red Abel, Carl de Vogt, Kari Auen. Izven sporeda: Pathe Journal št 9. Velezanl- mivi svetovni dogodki. Predstave: ob delavnikih ob 4., K 6., H 8. in 9. — Ob nedeljah ob 'A 11., 3., % 5., 6., % 8. in 9. uri. LJUBLJANSKI DVOR 1 H o Telefon 730. Izven sooreda: Pathe Journal št. 9. Izven sporeda: Pathe Journal št. 9. Najnovejši svetovni dogodki, med drugimi: Zedinjene Države: Pogrebni sprevod Gleen Yoimga, odličnega člana Ku-Kluks-Klana in treh njegovih družabnikov, ki so hkrati umrli. Amerika: stari aeroplan:. spuščeni z brzino 120 km na uro v neki zid, da se konštatira vzrok požara pri padcu. — Švica: zimski spori v St. Moritzu. — Francoska N izza: Množica ljudi pričakuje princa Karnevala. — Los Angeles (Amerika) : vra-tolomnosti nekega akrobata na robu 15-nadstropne hiše itd. in odklonilo dodatno vprašanje, da je izvršil svoie dejanje v staniu afekta. Usmrtitev Jukiča se bo izvršila po novem načinu, ki je bil nedavno sprejet v državi Nevadi. Ta je namreč odklonila izvrševanje smrtnih kaeni na električnem stolu in sprejela nov in popolnoma originalen način, ki obstoji v zadušitvi s strupenimi plini. Ko na smrt obsojeni, izmučen od strahu, zaspi v svoji celici spuste namreč v celico močne strupene pline, tako da se žrtev nikdar več ne prebudi. Poskusen samomor mladega dekleta Ljubljana, 23. maja. Posestnica Frančiška Bezeg iz Brezovice ter njena hčerka Fanika sta prišli v soboto dopoldne v Ljubljano, da nakupita v mestn različne stvari. Potema sta se pričeli prepirati. Med drugim je bilo govorjenja o družinskih razmerah in o dekletovi ljubezni do nekega fanta. Dekle se je sprva jezilo, potem pa ie pričela postajati zamišljena. Z izgovo-' rom. da si gre k Ljubljanici umit noge; se je na Bregu v bližini Čevljarskega" mostu ločila od matere in šla do vode oo položnem bregu. Tam se je nekaj hipov ustavila, nato pa bliskoma skočila v vodo. Mati je obupni korak svoje hčerke takoj opazila in pričela kričati na pomoč. Voda je dekleta takoj zajela in ga tirala naprej po strugi. Na bregu se je hipoma nabralo veliko število ljudi. Nesrečnica se je kmalu pričela potapljati: le njene roke so molile še iz vode. Končno so jo mizarski pomočnik Alojzij Šinkovec, tesar Rajko Renko in bančni nastavljenec Štefan Hojič potegnili pred Čevljarskim mostom na suho. Bila je že nezavestna. Poklicali so takoj rešilni voz. ki jo ie prepeljal potem v splošno bolnico. Tamkaj so jo z umetnim dihanjem kmalu spravili zopet k zavesti in je po naših informacijah izven vsake nevarnosti Krivična uvrstitev geodetov akademikov Imenovanja uradništva po raznih mini« strstvih, osobito zadnja imenovanja učitelj« stva dokazujejo upravičeno mnenje vsega uradništva, da jc bila njih prvotna preved« ba skrajno krivična. Z imenovanji uradnikov v I. kategorijo in še cclo takih brez vsake akademske iz« obrazbe, katerih služba pa zahteva uvrsti« tev v L kategorijo, se hoče pač odstraniti veliki nedostatek, ki jc s primerjanjem L in II. kategorije vsakomur jasen. Pozdrav« ljati je ta korak, vendar je želeti, da bi so to izvršilo tudi pri drugih ministrstvih, ta« ko pri ministrstvu poljoprivrede in voda, kakor tudi v finančnem minisirstvu. Znano je, oa so Ijili izmed vsega uradna« štva ravno geodeti najs'abšc prevedeni. No« benemu stanu uradništva ni bilo storjeno toliko krivicc, kakor ravno geodetskemu stanu. Geodet, ki je bil kot redni slušatelj geodetskega oddelka enakopravni član vseh akademskih društev na univerzah, ki je do« prinesel dokaz svoje akdemske naobrazbe z izjavami najrazličnejših univerz, tako iz Ljubljane, Gradca. Dunaja, Prage in Brna, katerega služba tudi odgovarja I. kategoriji, geodet, katerega država rabi za izmero sko« raj polovice njene površine, geodet ki je po svojem poklicu tudi učitelj najširših slo* jev našega poljedelskega naroda, kateremu daje v gospodarskih državnih in javnih vprašanjih nasvete, katerega dolžnost jo sporazumno z njim ugotoviti in upoštevati njega gospodarske razmere in potrebe, ka« terega načrtov in izdatkov se poslužujejo poljoprivredna, finančna, justična, gradbe« na, šumska in rudniška uprava — ta geodet je uvrščen v IT. kategorijo! V popolnem protislovju z drugimi drža« vam: kakor v Češkoslovaški, Italiji, Nemčiji in Nemški Avstriji, v katerih so uvrščeni geodeti enako inženjerjem, se pri nas geo» dete uvršča v II. kategorijo in s tem de« gradira njih akademski značaj. Tudi žc pred vojno so bili n. gr. v striji geodeti nameščeni pri gospodarsko važnih institucijah, uvrščeni v položaj, za katerega se je zahtevala popolna akadem. ska izobrazba. Zelo potrebno bi bilo, da bi merodajni faktorji posvetili položaju te grane državnih nameščencev primerno pozornost, upošte« vali važnost teg3 stanu za državo in narod ter mu priznali ono mesto, ki eo ga pri. znale že vse uprave ostalih držav, Izpremembe v poštni službi Upravitelj ljubljanske glavne pošte Josip Kurent je iz druge skupine II. kategorije pomaknjen v 1. skupino iste kategorije, istotako tudi načelnik brzojavnega odseka v Mariboru Ivan Vračko. Za tajnika 2. skupine II. kategorije so Imenovani: Gregor Bartol, Ivan Hafner, Anton Pezdič, Anton Dic, Jožef Petrič, An« ton \Volf, Janko Sirnik, Rado Jeglič, Matija Svetlič, Ivan Rozman in Jožef Kavs, poštni in brzojavni uradniki iste skupine z 10. stop njo osnovne plače s 15 odst. po viškom. V višjo plačilno stopnjo so pomaknjeni: Franc Šemrov, Ivan Kosovinec. Ivan Bian. zani, Pavel Glažer, Matko RohtI, Franc Ma. tjan, Ivan Korun, Vinko Jančič, Anton Ko« goj, Fran Jurman, Anton Perko. Anton Cu. ček, Valentin Koman, Jakob Šegula, Luči* jan Kovačič, Karol Ceh. Ivan Pevec, Fran Zoreč, Janko Cizelj.Aleš, Anton Verč, Fr. Salehar, Fran Pire. Anton Preinfalk, Matko Klavora, Fran Mežek, Leopold Markelj, An. ton Kalohira, R. Olifčič, Janko Tavzes, Ivan Zupanec, Martin Mlakar, Ivan Konte, An. ton Hrovat, Anton Majer, Ludvik Vodopi. vec, Fr. Zupančič. Karel Kumar, Matija Kumara, Henrik Šiško, Jernej Vidmar, Voj. teh Koser. Štefan Bele, Blaž Ukušič, Peter Marok, Anton Boc, Andrej Anžlovar in Ka. rel Mlakar. . Premeščene so poštne pripravnice: Mari. ca Štrukljeva iz Trebnjega v Ljubljano, Mi. lena Masova iz Križevcev v Prekmurju v Loko pri Zidanem mostu; Anica Kosova iz Loke pri Zidanem mostu na Zidani most, Mara Kocjančičeva iz Radovljice na ljub. ljansko glavno pošto. Anica Vernikova z ljubljanske kolodvorske pošte na glavno pošto v Ljubljani, Mihaela Killerjeva iz Tržiča v Kranj, Danica Serajnikova iz Beltin. ccv na mariborsko glavno pošto ter uradni, ca Elza Lebanova iz Pesnice na glavno po« što v Mariboru. ^Jutrov" novi roman mojstrovina velikega ameriškega modernega romansierja Jamesa Oliverja Ctmvooda: »Onstran pragozda« prične izhajati v binkoštni praznični številki. Zasledujte ga od početka, opozorite prijatelje in znance, pridobivajte nove^ naročnike, — ljubitelje lepega, romantičnega, fascinujocega caval ggp Za nakup OBLEKE Vam nudi najcenejša vir JOS. R0JIHA, Ljubljana Občni zbor Muzejskega društva v Celju Celje, 20. maja. V soboto, dne 16. t. m., ob pol 9. zvečer se je vršil v Idubovi sobi Celjskega doma ob skromni udeležbi redni občni zbor Mu. zejskega društva v Celju. Iz noročilo društvenega predsednika nadz. M r a v 1 j a k a posnemamo: Zadnji občni zbor društva se je vršil dne 27. junija 1923. Takrat se je pričakovalo, da se bo celjski muzej v doglednem času uredil. Tozadevni sklep pa ni dozorel, ker je društvu primanj« kovalo potrebnih sodelavcev. Vendar pa je prišlo društvo s pomočjo mestne občine korak naprej: renoviral se je muzejski pro« štor in odstranil zid. ki je ta prostor ločiL Treba bo še podrobno urediti zbirke v pre. dalih in omarah ter poiskati sredstev in najti nekoga, ki bi to preurejevanje pre. vzel. To delo bo zahtevalo mnogo truda in požrtvovalnosti. V lapidariju so se tla delo« ma cementirala, deloma pa se je napravil nov nasip. Mestna občina je trpela vse stro. ške za omenjena popravila. V dneh od 10. do 20. julija 1923 se je vršilo v Varaždinu zborovanje muzejskih društev, katerega se je v imenu celjskega muzejskega društva udeležil društveni tajnik g. prof. Žontar, ki je imel na zborovanju tudi dva referata. Glavna podpornika Muzejskega društva sta bila mestna občina in Celjska posojilnica. Društveno premoženje je v zadnjih dveh letih narastlo za 1966 Din in znaša sedaj 3177 Din. Društvo šteje danes 43 članov. Po poročilu odbora je g. ravn. Gruden predlagal, da bi se znameniti stari spomenik noriškega vojaka, ki stoji v lapidariju, po« stavil na kakem primernem prostoru v me« stu. Občni zbor r.aroči novemu odboru, da ▼ tej zadevi pokliče veščaka, nakar se naj sklepa, ali bi kazalo postaviti omenjeni spo« menik prosto ali pa ob kakem poslopju. — G. komisar Založnik nasvetu je, da bi se društvo zanimalo za razne stare privilegije, ki jih hratnijo nekatere obrtniške organi« zacije odnosno posamezni obrtniki, ker se je bati, da sc bodo te zgodovinsko znamenite listine oolagoma poizgubilc. Sklene se na« prositi muzejskega ravnatelja v p. g. dr. Mantuanija v Ljubljani, da bi osebno pre. vzel delo za ureditev celjskega muzeja. Pri volitvi je izvoljen nov odbor s slede« cimi «g " ravn Gruden, ravn. Jeršinovič. dr. Kalan. prof. Mastnak. prof. dr. Orožen, Pre« koršek in Zorko. Namestnikom sta bila izvoljena gg. Hohnjec in naduč. Bizjak, za revizorja pa gg. prof. Holeček in Založnik. Pri slučajnostih se je sklenilo, da se v do. glednem času urede razvaline na St"6™ ctradu in da novi odbor ugotovi in dolw.i razmerja najemnika na Starem gradu do Muzejskega društva. Podrobneje se je tudi razpravljalo o izletu Češkoslovaško « jugo« slovanske lige dne 24. t. m. v Celje s poeeb« n;m czirom na nameravani istočasni izlet na Stari grad. Občni zbor se jc zaključil ob 23. uri. Drama podeželskega dekleta Trbovlje, 22. maja. Pri nas v Trbovljah je vedno kaj novega. Komaj nehajo govoriti ljudje o enem do* godku, ki gre po navadi od ust do tfst, že je tu drugi. ... j-. Pretekle dni se je zgodilo, da je porodila Elizabeta Z., 221etna dekla pri nekem po« sestniku v vasi Svinje. Toda ne doma, tem« več ob parobku gozda, kamor se je napo. tila okoli poldne. Ko je bil otrok, dete žen. ske"a spola, porojeno, se je zakotalilo po strmini in padlo v potok. Ko se je dekle za. vedlo, jc pograbilo palico in otroka zrinilo docela v potok, tako da je utonilo. Pokrila ga je nato z vejami in naložila nanj kame« nje. Ker Lize le preveč dolgo ni bilo od nikoder, je poslal gospodar svojo drugo de« klo, naj jo gre poiskat. Ta jo je res našla v kozolcu in jo spravila domov. Naslednje« ga dne je zopet delala kakor poprej. Ker so v vasi vedeli, kako je z njo, je rekla, da se je privzdignila, kar ni bilo brez po» sledic, da pa je v ostalem vse v redu. Vso to je, prišlo na uho tudi oblasti, ki je pri« čela zadevo preiskovati. Deklica je nekaj časa tajila svoje dejanje, ko pa so orožni« ki otroka našli, je vsa obupana povedala, kako se je izvršil opisani dogodek. K teles« nim bolečinam so se pridružile še duševne tako da sc je morala vleči v posteljo. Do. šla komisija iz Laškega sc je na lastne oči oči prav tako prepričala o zadevi, vendar deklice ni dala aretirati. Kakor pripovedu« jejo ljudje, so sosedje nesrečno Lizo komaj potolažili, da so jo odvrnili od namerava, nega samomora, ko sc je vse to okoli nje godilo. , . , Oče mlade detomorilke je kočar, obenem -a imejitelj male gostilnice. Elizabeto je poslal od doma, ko je bila stara dobra tri leta Domače nič kaj rožnate razmere niso bile brez voliva na nesrečno deklico, ki jc že pred 4 leti enkrat povila nezakonsko dete. _. poštenjak, lcl 6e mu ne more ničesar o«-tati, ker ga vsi predobro poznamo. O požar-jamo gospode pri ^Slovencu., naj pazijo, da ne bomo v drugič Saj drugega povedali. — Nacljonallstl. POLZELA. Tukajšnja strojilna tovarna je ustavila S. maja svojo obratovanje popolnoma, odpustila vse delavstvo iu večinoma tndi uradništvo. Pridržala pa si je ge nadalje v svoji službi Inozemca Lakot-ta, avstrijskega državljana, ki se tekom svojega petletnega bivaka v Jugoslaviji ni hotel naučiti našega jezika, da b! se vsaj nad našim delavstvom ne zadiral v švabskem Jeziku. Delavstvo še dobro vS, kaj je delal g. Lakott in bivši nemški elek. trik Brauner, ki si je upal zmerjati naše ljudi v Jugoslaviji celo s psovko cTVindl-sche Hundes, kar je dognala uradna pre iskava! Gosp. inženjer Dejak v Mariboru i V3 ste vandar obrtni nadzornik In J® Vaša dolžnost, kakor predjAsuJejo te naši zako. n?, preskrbeti kruha najprej Mfamra domaČemu stradajočenru narodu. Sedaj nimate i-zgovors, da je go«P. Lakoti neaadcroeet-ljiv ln prepertreban, ko vendar tovarna stoji ln ne dela. HoCetno ta moramo po»to. pati, kakor nam veJeraJo naši veljavni zakoni. Torej, pričakujemo . . . ST. PAVEL PRI PREBOLDU Penfci odsek našega sokolskega druBtva priredi danes v nedeljo 84. t m. ob 3. popoSdne y dvorani gosp. F. Veienika redni letal pevski koncert. Izbor pesmi je peatea- ?n bo nudil vsakemu l«s> užitek. Ob tej priliki se bo vršila tudi burka r Kakršen gospod — tak slug?.. Vstopnina je 15 Dta aa ur-▼e sedeže, 10 Dia xa druge ln 5 Din za sto. jiSče. Vsakdo bo pa<č rad žrtvoval ta znesek, če pomisli, koliko truda in časa Je potreba, predno zamore zbor nastopiti z daljšim programom. Posebna vabila ee ne bodo razpošiljala posameznikom. Vabljeni ste vsi. kl ljubite petje in se hočete od srca nasmejati smešnim prizorom v Igri Zdravo! GORNJI GRAD. 10. in 17. maja je tukaj-Snja šolska mladtna t lepim uspehom priredila pravljično trHejanko < Čudežne go-sli.. Občinstvo je bHo s predstavama zelo zadovoljno. Dohodki igrice se uporabijo deloma za Solarsko knjižnico, deloma za poučni zlet v Logarjevo doiino Dopisi Sokol BLED. Sokolsko društvo priredi danes zvečer v Zdraviliškem domu žabami večer Med mnogovrstnim sporedom je tudi igranje na dobitke, petje, šaljiva pošta. Za ples posebna godba iz Radovljice. - Odbor. MOJSTRANA. Sokolsko gledališče v Mojstrani uprizori v nedeljo, dne 24. t. m. ob pol 8. uri dramo «Tekma,. Cisti dobi. ček je namenjen za fond za spomenik padlim vojakom. JAVORNIK KOR. BELA. Sokolsko gledališče i>riredi danes v nedeljo ob 8. zvečer v telovadnici kot zaključno sezon sko predstavo mladinsko igro .čudežne gosli, s petjem v treh dejanjih. Ker se s tem gledališke predstave zaključijo, se pričakuje obilne udeležbe. JESENICE. Prekrasno pomladansko vreme je privabilo te dni ogromno število izletnikov na divno Gorenjsko, zlasti pa na Golico, Kranjsko goro. Bled in Bohinj. Največji naval je bil pa brezdvomno na našo zeleno Golico. Krasno pomladansko jutro na praznik Vnebohoda je izvabilo vse prijatelje narave ven v svoje naročje. Veselih obrazov je drvelo vse na vrh naže Golice, ki je nam Jugoslovenom to, ko. i bratom Čehom gora Ri?. Skupina izletni kov se je med potjo zglasila tudi na novo urejenem oosestvu gosp. Franceta \erve-gerja na Planini na zelenem holmu tik pod Golico. Ravno sedaj pcmiladi, ko je vse v cvetju, posebno sadno drevje, tn ko se nahaja okrog in okrog polr.o travnikov narcis, je pogled izredno mičen in izgleda res kot nravi planinski raj. Diven pogled je na naše gorske velikane Triglav, Mangart, črno prst, na tej strani pa na Stol, Kočno, Golico itd., ki stoje pred nami ka-kor na dlani, krog in okrog pa ogromni go zdovi. Kraj bi bil jako primeren za ljudu, ki si žette miru in počitka, dobre mlečne hrane in svežega planinskega zraka. ŠMARTNO PRI LITIJI. Gospod urednik! Iz šmartna v Litijo imamo dve cesti. Ob. činsko čez hrib in deželno po dolini za težke vozove. Vozniki smo morali pozimi voziti večinoma čez hrib in smo si pomagali na ta način, da smo pripregali drug drugemu v klanec, ker je bila deželna cesta v takem stanju, da smo ee bali da nam vozovi ne ostanejo v blatu. Pa tudi sedaj, ko je nastalo mehko vreme, je desema ce. sla neperabna, ker so take jame. da živi na več trpi po ravnem kot če pelje v klanec. Kaj dela vendar naš okrajni cestni odbor? Ali plačujemo davke samo zato, da vlečejo gotovi gospodje razno nepotrebno dijete? Kje so tu oblasti, ki Imajo nadzorstvo naših cest? Kaj sa napravi ie enkrat red, saj je že sedem let po vojni, če ne bomo hujše zaropotali. — Voznik. HRASTNIK. V *Slovencu> beremo napade in očitke na našega pismonošo. kl imajo čisto poMtično ozadje, ker je gos?. Hribar predsednik Orjune Hrastnik - Do:. Co bi ba v drugem taboru, bi ne bilo nobenih zaprek in podtikanj. Gospod Hribar je Tyršev dom v Pragi Danes bo otvorjen na Ujezdu na Mali strani v Pragi Tyršev dom. last COb. Praga obogati ta dan za stavbo, ki je oo svoji renesančni fasadi ena najlepsin v srednji Evropi. Kraj. na katerem ston Tyršev dom, je velikega zgodovinskega pomena. Tu je stala že v 15. stoletju trdnjava Jana Vochynskega star. rz Vohynic. od katere je ohranjena se ograja in poslooje v prvem dvorišču na levo, kakor tudi majhna hišica v desnem kotu. Zato se je klub za varstvo Stare Prage zavzel, da ograjo niso podrli. dasi moti pogled oa novo stavbo. Na tem kraju je dozidal Adam blavata. k trdnjavi svoje letno bivališče, 1. lbw. je pripadal ves kompleks rodbini btarn-berg. v predbelogorski dobi pa je bila palača last grofa Thuma, voditelja češke vstaje 1. 1618. Po bitki na Beli gori je kupil zapuščeno poslopje Pavel Micti-na iz Vacinova. sin stare češke rodbine, ki se je pa izneveril svojemu narodu m je obogatel v tridesetletni vojni na račun kmetskega ljudstva kot vojaški do-baviteli. Kot vojni bogataš se ie potrudil obnoviti staro zgradbo. Njegov sin Vaelav je prizidal k staremu poslopju nov Kč. To ogromno vsoto je zbralo večinoma sokolstvo s prostovoljnimi prispevki. Otvoritev Tyrševega doma je eden naivečjih kulturnih činov v češkoslovaški republiki, zato praznuje danes s Sokolstvom ves narod. ixcella je najboljši in vendar najcenejši »troj za rodbino in obrt — Nadomestni deli za vse stroje. L G0REC, LJUBLJANA fcJL1 UnbJ)«nske kreditne, banke novo stavbo, današnjo vilo s krasno renesančno fasado. Leta 1767. je zadela to stavbo težko usoda. Kupil jo je avstrijski vojaški erar in napravil v nn vojašnico. V ta namen so vse posiopie Dre zidali. To razdejanje so naposled dovr šili med svetovno vojno se Macizan. ki jim je vojaška oblast odkazala v zgrad bi stanovanja. COS si je hotela do vojni zgraditi svoi dom in član odbora, br Vaniček. ie opozoril na Michnovo palačo. CUb je na niegovo Dosredovanje kupila to posloDje ter ooverila obnovo arhitektu Krasnemu, ki ie prišel z Dunaia. Kras-nv ie imel zmisel in čut za zgodovinske starine ker je obnovil Dalačo tako. aa Praga ni izgubila te starinske dragocenosti. On ni samo obnovil notranjih Dro-storov. zlasti dvorane v pritličju in obeh velikih dvoran v prvem nadstropju, temveč je spravil v DODclno harmonijo tudi staro in novo poslopje. ki Ra je bilo treba še dozidati. V pritličju starega poslopja ie sokol ski muzej, nad njim v celem prvem nadstropju, obsegajoča šest dvoran, pa se nahaja «Karaskova galerija«, ki K> tudi danes svečano otvoruo. — Ceski pesnik Jurij Karasek ie uaroval COS svoio veliko zbirko slik, risb m načrtov (skic) iz starejše in najnovejše dobe z željo, da se namesti v Iyrsevem domu in da nesi ime Karaskova galerua. COS je z veseljem sprejela to zbirko m jo uredi v petih sobah prvega nadstropja vTvrševem domu. V zbirki se naha-iaio znamenita dela čeških, poljskih, italijanskih. francoskih, španskih, holand-skih. nizozemskih in nemsloh mojstrov. S Karaskovo galerijo bo Tyrsev dom dobil umetniško zbirko, ki bo soominja-la na Tvrša kot zgodovinarja umetnosti. kar je bil po svojem poklicu na univerzi v Pragi. . Tvršev dom obsega dalje v svoji novi stavbi ogromno telovadnico, ki je r.aivečia praška dvorana, veliko predavalnico in največje zimsko kopališče v Pragi, nameščeno pod telovadnico. Na strehi so prirejne solnčnc kopeli. Del starih poslopij je spremenjen v sokolski hotel, kjer bosta tudi restavracija m kavarna V Tyrševem domu so tudi so be za sokolske tečaje, sokolska prenočiš:.!. knjižnice in drugi sokolski uradL Na dvorišču bo stal Tyršev spomenik. Obnova poslopja ie veljala 20 milijo- Javna telovadba celjskega Sokola. Na praznik se je vršil na obširnem telovadišču mestne osnovne šole v Celiu telovadni nastop celjskega Sokolskega društva, ki je bil številno obiskan ter v vsakem pogledu skrbno sestavljen. Telovadbi je prisostvovalo tudi mnogo vojaštva s komandantom 39. p. p. polkovnikom Naumovičem ln komandantom celjskega vojnega okruga podpolkovnikom Berahom. Naipre] je nastopila moška deca z ljubkimi, brezhibno izvedenimi prostimi vajamL Nato ie moški naraščaj enotno izvajal proste vale in vaje na orodju. Dovršene so bile proste vale £lan;c in go-jenk, istotako precizno so izvajali člani svoie proste vaje tn vaje na orodju. Razvese-ijh-o je dejstvo, da se število telovadcev in zlasti telovadk v celjskem sokolskem društvu množi. Celjskemu Sokolu moramo k lepemu moralnemu uspehu iakTeno čestitati. Največja zasluga pa gre pritem neumornim vaditeljem in vaditelllcam, kl nadvse idealno uresničujejo poslanstvo sokolske misli. Tehnično rrredbo ima tehnični odbor, kateri mora tudi v najkrajšem času določiti juryi° i" sklicati sestanek iste. Klubi, člani LLAP. (Primorje, Ilirija, Ja« dran, Lask, Hermes) imajo poimensko pri. javiti po 10 rediteljev istočisno s prijava, mi Prijavnina znaša za moštvo 50 Din. Pri« jave je nasloviti najkasneje do sobote 20. t. m. ob 18. na naslov IL tajnika, g. Ivaj-a Baltesarja, ravnateljstvo državnih železnic, »(Ljubljanski dvor», in sicer kuvertirane. Naknadne prijave se sprejemajo do pon. deljka 1. junija ob 10. uri proti dvojni pri. javninL Upravni odbor LLAP. Gradjanski; Ilirija, Hašk : Ilirija Dane« ob 16. se vrši na športnem prosto, ro Ilirije nogometna tekma med Ilirijo ic Gradjanskim SK., prvakom Zagreba in preč tem ob 15. hazenska (rokometna) tekma ženskih družin Haška, hazenskega prvak? Zagreba, m IKrijc. Gostovanje glasovitih zagrebških cpurgarjev», ki so z uspehon. nastopali že po celem kontinentu, znači za ljubljansko športno publiko pravo atrakcij jo in je navadno tudi najbolj obiskan* vsa; I koletna prireditev Ilirije. Gradjanski je brez dvoma eno naših najbolj renomiranih, naj.j solidnejših in tehnično najpopolnejših mo>l štev, o čemer pričajo lavorike, priborjencl doma in v inozemstvu. Na praznik je z rt, I zultatom 3 : 1 proti Hašku dokazil, da j; I v dobri formi in upati je, da bo danes me. I Stvo dalo iz sebe vse, kar zna in premor: Ilirija so je proti Ostmarki in Sturmu po= i kazala z najboljše strani in ako doseže k malo nadpovprečno formo, bo zagrebškem^ prvaku trd in opasen protivnik. Najboljši šport obeta tudi predigri pr»| venstvenih hazenskih timov Zagreba in Ljubljane, v kateri bodo Zagrebčinke si. j cer predvidoma sigurno zmagale, toda fcede I našle v Dirijankah agilne prottvnice. i Gradjanski : Hašk 3 : 1 (0 : 1)1 Po nedeljskem porazu Gradjanskega, kil ga nihče ni pričakoval, je zagrebška šport. I n« publika s posebnim zanimanjem pričakcl vala izid prijateljske tekme med Grad jan. I skim in Haškom. Kakor smo že poročali, je I Gradjanski zmagal s 3 : 1 (0 : 1). in sicerl docela zasluženo. Gradjanski je s to tekmol dokazal, da je bil poraz prošle nedelje sko.I raj le slučajen. Da bi bil napad Gradjan.l skega nekaj bolj odločen pred golom, bil Hašk doživel šo mnogo večji poraz, čepravI je Gradjanski nastopil z nekaterimi reze:. I vami. Nastopil je namreč v sledeči postav::l Vokaun, KeTSting (Dasovič). Vragovič, Hi--1 trec, Gotz, IvanČic, Babič, Perška, Potočki. Artl, Pavlekovič. Vodstvo doseže Hašk po enajstmetrovki, ki jo spremeni Jeren v 28. minuti v goli Gradjanski izravna v 8. minuti druge s* I polčasa po Perški. Sledijo ljuti napadi Gradi janskega. Dve minuti po izenačenju dosezel Gotz po kornerju lep gol z glavo. Grad:2r.,| ski je vedno bolj v premoči in v 42. nunu-.J zabije Potočki žogo v prazen gol. 1 Gradjanski je vsekakor pokazal, da je1 še vedno najboljše moštvo Zagreba, zatol je umevno, da pričakuje tudi ljubljanski športna javnost z veliko napetostjo njegov današnji nastop v Ljubljani proti Hinju Šport Raznis nrooagandne štafete po Ljubljani za prehodno darilo «jutra» (Službeno iz LLAP.)' Letos jc ponovno dnevnik «Jutro» stavil na razpolago LLAP prehodno darilo, bro» nasti kip« Matija Gubca», umetniško delo akademičnega kiparja Lojzeta Dolinarja, za propagando lahkoatletskega športa * Slo. veniji. Z ozirom na to razpisuje LLAP pro. pagandni tek skozi mesto za prehodno da. rilo cjutra» na binkoštni pondeljek dne 1. junija ob 10.30. Start Nerodni dom, cilj Nunska cerkev. Tekmovalna proga je: Prva proga: Narodni dom « pošta. 280 m. Druga proga: pošta . Dalmatinova rlica, 200 m. Tretja proga: Dalmatinova uL « Hotel Štrukelj. 300 m. Četrta proga: Hotel Štrukelj « komenskega vi. « Resi jeva c. . Zmajev most 350 m. Peta proga: Zmjaev most » Kopitarjeva . Vodnikov spomenik. 260 m. Šesta proga: Vodnikov spomenik . Pred škofijo . Stritarjeva uL . Prešernov sporne« nik. 350 m. Sedma proga: Prešernov spome.ii«; « po« 5ta, 200 m. . „. Osma proga: pošta » Nunita cerKcr, _tw metrov. . .. Proga ima sledeče predaje: L posta: U. vogal Dunajske c. in Dalmatinove ulice; m vhod v hotel Štrukelj; IV. leva stran Zmajevega mostu: V. Vodnikov .pomenik: VI. Prešernov spomenik; .U posta. Proga jo dolga 2220 m . Prehodno darilo «Jutr*. preide v defini. tivno last onega kluba, ki zma^a v itafeti ali štirikrat zaporedoma ali pa šestkrat s presledki. Vsakoletni zmagovalec dobi od •Jutra-, priznal no diplomo :n ima p*avico do začasne posesti darila, »ko da zidostno garancijo za njega ohranitev ter ima pii* merne prostore. Drugače ostine darilo v shrambi LLAP. odnosno «Jutra,. . Tekmovanje se vrši po opcem prav;.n:*u in praviiniku z« natjecinjc Jugoslovcnskega Lahkoatletskega Naveza v Zagreba. Nali športni delegati v Pragi. V Prsgal so včeraj odpotovali sledeči naši športnik::! prof Bučar na mednarodni olimpijski kon«l g res! Veljko Ugrmič na kongres FIFA l dr. Mirko Pandakovič na mednarodni kor.-l gres nogometnih sodnikov. 1 Kriza v osjeikem nogometnem pod^A vetu. Od 21 klubov, ki so včlanjeni v os;c=l ške m nogometnem podsavezu je 13 zaklal valo izredno glavno skupščino. Kako: i1 run* v Mariboru priredi na Binkoštno ncdcJ Ijo, 31. t m. veliko kolesarsko slavnost jeno z razvitjem klubovega prapora ter moj tociklstično in kolesarsko dirko. Slavnos^ bo sigurno ena največjil kolesarskih prireditev, kar jih je naš obmejni Maribor co danes doživel Najzanimivejša obeta b:t| povorka. Zastopani bodo vsi klubi Slovem.el in tudi Hrvatske. Občudovali bomo celo n*| še olimpijske dirkače (Dukanovič, SovU Kosmatin, Truban itd.) na progi Manbo:-| Brezno.Maribor. Športniki, ne zamudite te lepe slavnosti LLAP. Seja upravnega odbora v pon«l deljek, 25. t. m. ob 20JO v damski sobi varne «Emona». Polna udeležba obveznosti Predsednik. j Prihod Heška v Ljubljano. Haskovil družina dospe v Ljubljano danes dopoldncl z brzovlakom ob 10.43 min. Članice naj sprejema polnoštcvilno udeleže. — NačclJ nik. .1 Hazcna Haik : Ilirija. Pri današnji ?'*l jateljski hazenski tekmi Hašk : Ilirija r.3-| stopi Ilirija v sledeči postavi: Krisch. noni, Oman. Vider. Bernik. Petan, Lep'-! Hašk nastopi s svojo kompletno L družil v kateri sc nahajajo znane reprezentatr hazenašice Zagreba: Zaje. Flick in \ idria-l Redna načelstvena seja S. K. Ilirije "I vrši radi prihodnjih mednarodnih tekem j pondeljek 25. t. m. ob navadni uri nomest"' v torek. Člani smuike sekcije S. K. Ilirije, se r.all sigurno udeleže sestanka, ki se vrši v powl deljek ob 19JO v damskem salonu kavarrcl Emona. Razgovor o poletnem treningu o nogometni tekmi smučarjev. — Načelntf-I Lahkoatleti S. K. Primorje. V pon del Ijek ob 16. trening v svrho sestave »tate«! z, binkoštni pondeljek. Po treningu sestanek Istega naj se udeleže: Slamič Vinko m| Herman. Weibl Umek, Franko, Janovs':; • Koch. Valtrič, Jančigaj. Bizjak, Arhar. V*| dic, Ca mernik, Glav.ški Erman, Breskvar.l Umnik, Tro«t Ravnikar, Erman. -čelnik.__ Darujmo za sokolski Taboril Domače vesti Legenda Sveti Frančišek je bil silno blagega srca in velik priprošnik siromakov. Ko je dognal, da ljubljanski očetje njegovega teAa gradijo v ŠIŠki veličastno cerkev, ororačunano na tri r ihjcne dinarjev, se je lepega popoldne podal na zemljo in proti Ljubljani. Tam si je ogledal stavbišče in načrt, in blaga gi-nienost se je naselila v njegovo skromno srce. _ . „ Zvečerilo se je medtem. Sveti Frančišek. trudni popotnik, se ni maral na noč vračati proti tiebesom. marveč je šel po Šiški prosit prenočišča. Pa ga ni našel nikjer. Povsod so mu trpko povedali, da vlada stanovanjska beda. da so polna poslednja podstrešja, kleti, barake. Vsak se tišči v svojem gnezdu, da je vsaj pod streho, kajti pod vedrim nebom so noči še vedno hladne in nezanesljive. Truden in obupan je sveti Frančišek v pozni večerni uri zašel tia med draveljske vagonarje. Se naioriiazneje so ea sprejeli, ko je potrkal na prvi vagon. Zasmilil se jim je trudni brezdomec in popotnik, toda pre nočišča mu niso mogli odstopiti, temveč so mu pokazali poslednji vagon ob kraju, malo polomljen in navrtan, toda na razpolago. . Tja se je torej podal sveti rrančišeic in v vazonu legel na trda tla. In je ta-ko-le premišljeval, preden mu .ie spanec zatisnil trudne oči. da bi za tri mi-Iiione dinariev zgradil 50 ličnih stanovanjskih hišic in bi sleherna bila domek božji, ker bi 'obupane in bedne obitelji v niih dnevno hvalile Boga, da iih je rešil trplienia. solz. skrbi In še preden ie zadremal na trdih tleh. je potočil solzo sočutja. In že je mislil svojo misel v snu vdahniti ljubljanskim duhovnim gospodom in očetom svojega reda. Toda se ie zbal. da bi ga krivo zato-žili pri Gospodu Bogu . . . Zjutraj, komaj je sinil dan, se je sveti Frančišek potrt in zamišljen odpravil nazaj^ proti nebesom. __A-c' * Izpremetnbe v državni službi. Izredni vseučilišču? profesor dr. GJorgje Gjurlč le imenovan za izrednega poslanika v Londonu. V oddelku za trgovino ta industrijo v likvidaciji v Ljubljani je komercijalnl ad-jtmkt Ivan Lazar Imenovan za tajnika v 2. skupini II. kategorije. Premeščena sta: carinik Andrej Košir lz Dolnje Lendave v Ljubljano ter carinik Viktor Fablan 1 z Ljubljane v Dolnjo Lendavo. Poljedelski inštruktor Anton Štrekelj v Mariboru Je trajno upokojen. * Imenovanje v šolski služM. Na tehnični srednji šoli v Ljubljani Je dosedanji pro-fesor-dnevničar Fran Beran imenovan za kontraktualnega profesorja, na trgovski akademiji v Ljubljani pa za profesoTja dosedanji supleot dr. Blaž Svetel. * Vojaška služba ln državni uradniki. Vojaška služba se šteje v napredovanje in pokojnino v vsakem slučaju brez ozira na to, ali je državni uslužbenec odslužil vojaško službo pred vstopom ali po vstopu v državno službo. Oni državni uslužbenci, ki so se zaradi nevštetja vojaške službe pri prevedbi po novem zakonu pritožili na državni svet, dobe svoje pritožbe pozitivno rešene. Oni, ki se niso pritožili, marajo sedaj vložiti prošnje za vštetie vojaške službe. * Izstop direktorja Schlegla lz listov Ju-goštampe. Iz Zagreba nam poročajo: Direktor obeh listov Jugoštampe, Zagreber Tagblatta in Novosti g. Toni Schlegl je odloži! svoje mesto ter izstopil tudi Iz npravnega sveta Jugoštampe. Pod vodstvom direktorja Schlegla sta ta dva lista v zadnjem času vodila intrigantsko politiko, ki je narodni stvari na Hrvatskem povzročila mnogo škode. Schleglov odhod iz vodstva obeh dnevnikov bodo zlasti nacijonalni krog! na Hrvatskem z zadoščenjem pozdravili. * Smrtna kosa. V Kamniku Je umrl dne 22. t. m. v visoki starosti 83 let g. Martin Novak, nadpoštar v pokoju, tast veterinarskega nadzornika g. Jos. Sadnikajja in g. Jakoba Božiča, sodnika v Celju. V mlajših Iefh je bi' pokojnik vesel družabnik, blagega srca, navdušen pevec tn svoj čas tudi predsednik pevskega društva Lire. Udeleževal se je z veseljem narodnega gibanja ter bil neomahljiv naš pristaš. Pogreb bo danes, ob 4. popoldne. — V Ljubljani je preminul dne 21. t m. g. Matila K a j f e ž, brzojavni mojster v pokoju. Pokojnik je bil vesten uradnik ier ljubezniv človek, ki ga je vzljubil vsak, kdor ga Je poznal. Blag jima spomin, žalujočim naše odkrito sožalje! * Odlikovani orožnik!. Z zlato svetinjo za hrabrost ie odlikovan: orožniškl nare-nlk Fran Valenčič, podnaTedr.ika Anton Godec in Josip Martin, korporali Štefan Strnad, Janko Bunčič, Fran Kosmač, Ivan Hegler in Ferdo Dervušek, ter orožniki-re-dovi Ivan Sitar Anton Kapur. In Ivan D!e-sko. * Razvrščenja učiteljev t nezadostno fcval-fkacijo. Posebni ministrski komitč, sestoječ Iz ministra pravde, ministra pro-svete fn ministra financ, Je razpravlja! te dni o vprašanju razvrščanja učiteljev ln učiteljic z nezadostno kvalifikacijo. Storjen je bi! sklep, da se ti učitelji lahko razvrste v m kate«rori»o državnih uradnikov. * Poletni vozni red na naših" železnicah" stopi > junija v veljavo. * Otvoritev železniške zveze s Splitom. Kakor nam poročajo, se dela na železn;ški progi Oračac-Knin bližajo koncu in proga bo tekom enega meseca gotova. Slovesna otvoritev se vrši po dosedanjih dispozicijah na Vidovdan aH pa na Petrovdan. Na progi bo uvedenih več osebnih vlakov In eden brzovlak v vsaki smeri, po eden br-zcrvlak Zagreb-Split z di.ektnim vagonom Beograd-Split ter restavracijskim vozom, Direkten vagon Liubljana-Split ni predviden, baje radi preobremenitve vlaka. Br-zovlak bo vozil od Zagreba do Splita približno 11 ur ter bo iinel v Karlovcu priključek na osebni vlak, ki odhaja ponoči iz Ljubljane. V Splitu se sedanji povsem nezadostni kolodvor provlzoričuo razširi, dokler ne bodo na razpolago krediti za zgradbo nove moderne postaje. * Skupen izlet v Pariz na umetno obrtno razstavo. >Probudaar- šala, ko se vrača v spremstvu državnega kancelarja dr. Luthra iz parlamenta, kjer je bil položil prisego. Hindenburg je na levi, kancelar na desni. Duševna internacionais. Mednarodni institut za kooperacijo duševnih delavcev. Znana so prizadevanja, ki so se pojavila kmalu po svetovni vojni in k! streme za tem, da se čim ožje zbližajo znanstveniki, umetniki in drugi duševni delavci vseh držav civiliziranega sveta. Pripravljalna dela za mednarodno zvezo duševnih delavcev so že skoraj dovršena: v večini držav so že ustanovljene državne zveze duševnih je bil imenovan za predsednika instituta bivši rektor toukmške akademije univ. prof. Appell, čigar sliko danes prinašamo. ? ir v .. f«v Kačji paradiž delavcev, ki bodo kot take stopile v mednarodno zvezo. Zveza je zamišljena kot organizacija, ki nai deluje v sporazumu in paralelno z Zvezo narodov. Za akcijo se zlasti toplo zavzemajo francoski intelektualni krogi, ki sc zainteresirali za nio tudi francosko \ ado. Ta je že dovolila primerne kredite, da se osnuje v Parizu mednarodni institut, ki naj pospešuje delo intelektualne zveze in praktično izvršuje njen program. Krediti so zaenkrat še razmeroma skromni, vendar pa se francoski znanstveniki in javni delavci nadejajo, da jih bo mogoče že v bodočem proračunu toliko povečati, da bo mogel institut začeti s smotrenim delom. Te dni V Port Elizabethu v Južni Afriki se nahaja danes največji kačji park na sveta. Nahaia se v bližini muzeja, ki ga vodi ravnatelj Fitzsimons. Ta učenjak je izdal tudi knjigo o vseh vrstah kač, ki se nahajajo v Afriki. V neposredni bližini mesta je polno kač. deloma strupenih, deloma popolnoma nenevarnih. Zato so često sprehodi in izleti v okolico nevarni Dočim se navadni človek skrbi« izogiblje tej go-iazni, se najdejo ljudje, ki jih sistematično love. Lovci skušajo ujeti kačo s pre-klano palico za vratom. Kača je za nekai asa na varnem in ne more storiti škode. Domačini jo hitro vtaknejb v nrčno vrečo in neseio domov. Zadnje čase so zamorci organizirali sistemati-' i lov. na strupene kače, ki jih prodajajo v muzeju, bodisi žive ali mrtve. Muzej je nakupil precej veliko zemljišče, v katerem se kače svobodno gibljejo. Seveda je prostor dobro zagrnjen, da Ltrupena golazen ne more uiti Dostikrat pa se pripeti, da ena ali druga kača uide. ali pa jo kdo ukrade. Pred kratkim je prišel k ravnatelju muzeja mlad belokožec in mu ponudil dnbcr ducat strupenih kač. Muzej mu iih ie odkupil. Ker se je to večkrat ponovilo, je postal ravnatelj pozoren, zlasti ker ie ponudil kače .ia prodaj vedno isti človek. Prešteli so vse kače v parku muzeja in ugotovili, da jih precej dragocenih manjka. Ravnatelj je dal vse kače zaznamovati. Čez nekaj dni pride zopet kačji lovec z novim plenom. Ugotovilo se je pa. da je med njegovimi kačami nekaj takih, ki so bile zaznamovane v parku in so torei last muzeja. Mo- i ETNE OBLEKE iz platna, listra, tropikel in iz pristne japonske »Chantung® svile po men, rzredno ugodno in hitro si priskrbite samo pri Draqfo Schwab - Ljubljana Ivo Šorli: Galvanizator Trg Podbrežje vendar ni tako neznaten. da bi ga bil prihod novega avskul-tanta sam na sebi spravil iz tira. Se glavarji in sodni predstojniki so se vrstili brez večjih potresov. Toda so na svetu ljudje, ki prihrujeio kakor burja, razvihrajo zrak, premečejo in pomete-jo vse pred seboj — ljudje, ki so tako kdo. da niti najmanj ni važno, kaj da so. Ako pa pravimo, da je spravil av-skultant Podbrežje iz tira in zbudi metafora v vas spomin na vlak. si nikakor ne mislite, da je bilo Podbrežje v teku! Podbrežje doslej še nikoli nj teklo. Podbrežje .ie stalo — stalo že od pamtiveka. Seveda bolj v smislu, kakor stoji gnila Voda. Ali to je z redkimi izjemami usoda vseh trgov in bi bilo škoda govoriti o tem. Da Bog Podbrež-ju ni poslal avskultanta Kotana. najbrže tudi nihče ne bi se ga spomnil, razen morda vsaka tri leti v dopi«u: »Gospodična Mira je bila izvrstna Mi-cika. samo v drugem dejanju bi si želeli nekoliko več temperamenta: gospodična Slavka (Tončka) nas je nad vse prijetno razočarala (uredništvo pa Je popravilo: očarala) in iskreno obžaluje- mo. da nas misli kmalu zapustiti; Janez gospoda Goričaria je pokazal, da sme naš oder od njega pričakovati še marsikaj.« Prvi pa je. ki ie občutil — dasi prej neprijetno občutil — oživliaiočo moč novega avskultanta, je bil uprav njegov predstojnik, sodni svetnik Griža), težki mož je nehote vstal, ko se je prikazal na vratih njegove uradne sobe kodrolas. vitek mladenič v tako čudovito elegantni obleki, da bi bil človek v njem pričakoval koncipiienta iz mesta — saj je došla baš te dni takšna gosposka tožba — morebiti še novega koncipista pri glavarstvu, celo zavarovalnega agenta na življenje, a nikoli lastnega avskultanta. Pepelnata obleka na en sam gumb. svetle rokavice, svetla srajca z metuijem, čevlji pa takn strahovito ostri na koncu, da je prišlo starcu samo na um: «Joj, to bodo pa šimi. o katerih zadnji čas toliko govore!« In je potem, ša vedno se loveč, osebno spremil došlega k drugemu sodniku in ostalim uradnikom. Ko je Odprl v čumnato, kJ je bila določena za avskultantta, ie prvič spoznal vso nje-no bo most in tiho ukazal slugi, naj vsai gugasto pisalno mizo nadomesti z boljšo iz glavne pisarne, a nadoficljalu ie pošepetal, čim je oni odšel da si poišče stanovanje: »Upajmo, da nismo napravili le preveč neugodnega utlsa nani!« m je bilo komaj polovica njegove ironije res pristne. »Taka luknia je torej to Podbrežje!« se je prestrašil Kotan, sedeč zvečer sam z odvetnikom Levičnikom. kance-listom Juričem in evidenčnim podporočnikom Zamikom pri Orožnu, prvi hiši od kolodvora, ki je zunaj nad vrati z velikimi črkami trdila, da ie hotel in to trditev podpirala še s cenami. »Kam zahajajo pa drugi?« je vprašal trojico. »Vsi doma.« »Kai — vsi doma?! Glavar, komisar, svetnik, notar, še en odvetnik, dva zdravnika, učiteljstvo, toliko referentov in drugih uradnikov — vse doma?« »Vse dorra.Ako je včasih kaka prireditev, iih sicer večina prileze na dan, a zdi se. da iim je Ijut>-še. ako iih nič ne moti.« »Kaj pa ženske? Nič lepih deklet, mladih žen.i?s «0 teh pa na kupe!« se je nenadoma razvnel Levičnik. »Mislim, da sploh nI kraja s tem številom prebivalstva, ki bi jih imel toliko, osobito lepili gospa. Notarka je naravnost fenomenalna kra-sotica: potem žena okrajnega zdravni-ka: davčnega upravitelja, trgovca Jelinčiča in veleposestnika Smodeja. Šolskega nadzornika, inženjerja — same čedne živaJice: še glavarica in svtftni- žakar jih je očividno ukradel in zopet prodal lastniku. Dečko je bil aretiran. Vršila se je sodna razprava, nri kateri so dobili vsi ki so bili navzoči v dvorani, kurjo polt ln 93 se jim ježili lasje. Ravnatelj muzeja je prinesel namreč corpus delieti. torej vse one kače. ki so bile last muzeja. Znanstvenik jih ie položil na mizo. da bi se sodnik prepričal da so bile res ukradene. Sodnik je skočil pokonci, kot bi ga kobra že pičila, in hitro proglasil razsodbo, da bi se ne zgodila kaka nesreča. Tat je bil obsoje.i na tri mesece zanora. Priznati je treba, da je imel mladenič več kot pogum. Ponoči se splaziti v park. kjer lazi na stotine strupenih kač. jih pograbiti dober ducat in jih potem ponuditi lastniku v kup. menda zahteva dober del poguma... Zunai Port Elizabetha je pred kratkim Pičila strupena kobra Kafra. Pik te strašne kače ima za posledico neizogibno smrt tekom dveh ur, ako nesrečnež ne dobi hitro protistrup. ki ga že več let z uspehom uporabljajo. Brizgalke s protistrupom se dobe v kačjem parku zastoni. kar je bilo zamorcu znano. Ko ga je kača ugriznila, je tekel v mesto, kjer so ga urno popeljali z avtomobilom v park. Vbrizgnili so mu pravočasno protistrup. in mož je bil rešen. In sedaj nekaj, kar ie značilno zn južnoafriške zamorce. Predno je začel teči Kafer za življenje in smrt v mesto, je še hitro pograbil kobro in jo nesel s seboj. da bi jo prodal muzeiu. Kača ga je sicer med potjo še parkrat pičila, pa to je bilo zamorcu vseeno. Nekaj decigra-mov strupa več ali manj, je že vseeno, ako mora umreti. V omenjenem kačjem parku sc nahaja danes okrog 10.000 najrazličnejših kač. večinoma strupenih. So med njimi majhne, do pol metra dolge, pa tudi orjaške kobre, dolge do dva metra. Pariški velesejem Brez posebnega pompa so v soboto 16. t m. otvorili v Parizu običajni spo-mladni vzorčni veiesejem. Vsa pozornost francoske in sploh evropske javnosti je koncentrirana na veliko pariško mednarodno razstavo dekorativne umetnosti, zato je časopisje otvoritev velesejma, ki stopa poleg razstave popolnoma v ozadje, komaj kratko zabeležilo. Seveda je vzrok tudi v tem, da ima pariški velesejem bolj lokalen kakor pa mednaroden pomen. y tem oziru ga daleč prekašajo sloviti vzočni sejmi v Lyonu. Kljub temu pa se je otvoritve udeležil tudi predsednik republike Doumer-gue. Naša današnja slika je posneta v momentu, ko ga pozdravlja in mu izroča članica sejmskega komiteja šopek. da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro alj zlato) 83-a vu) ključ" traja kakor štirje pari drugih! Kupite eden par, pa boste ve< rovall. Nogavice brez žig^ .ključ* so ponarejene. let. Zdravniki so priznali v sedmih slučajih življenjsko nevarno poškodbo, ena tobakarica ra je celo izgubila 60 odstotkov zmožnosti za delo. Toda sodnik je upošteval »proletarsko poko-lenje« moskovskega Jaka Razparača in mu prisodil le eno leto ječe. Takoj nato je sledila druga razprava. Drugi razgrajač. Mihajlov. 19 let star, je povzročil paniko s klicem »Požar!« med predstavo v gledališču. Pričela se je gnječa, ljudje so bežali in več jih Je zadobilo poškodbe. Razen tega je prinesel isti junak v kino iglo z nitjo ln »za šalo« je zašil krila dveh sedečih žen. Dobil ie za vse skupaj dve leti samotnega zapora v ječi. Pravičen sodnik Primer sovjetske justice. »Večerna Moskva« objavi ia dve sledeči obsodbi moskovske sodnije. lSIet-ni čevljar Jegprov se je seznanil v nedeljo na ulici z mlado delavko. Šel ie na izlet, zapeljal svojo žrtev nekam daleč, jo tam sunil s čevljarskim nožem in se izgubil. Tekom petih mesecev je ranil 12 deklet v starosti od 17 do 23 ca sta greha vredni čeprav bolj v letih.« «In tičijo tudi vedno doma?« »Kam pa hočejo? Tu ni navade, da bi ženske zahajale v srostilno; saj so vesele, da so dedci nehali. Pred leti namreč, ko je živel še stari zdravnik Jeraj. so strašansko krokali in je bilo Podbrežje naravnost razur»ito.» »Saj tudi ni treba, da bi popivali!« se je razhudil Kotan. »Prireiaio se izleti pikniki, tu pa tam kak ples! Čakajte, gospodie — preden preteče mesec dni. bo barda galvani-zirana!« Ostali so mu voščili srečo, a vsi zelo nezautmo marali z glavami Kotan ie počaka! samo. da Je prišel za njim kovčeg. potem je šel na delo. Svečano obleko nase. cilinder v roke, pa od hiše do hiše. kjer je b3o !e količkaj bolj veljavnega. Sodni svetnik, ki je pmsil za avskultanta kajpak radi preobilice dela. se mu je tretji dan upa! 'opomniti, da doslej še nihče ni napravil toliko posetov. a on ga je ljubeznivo potolažil da je to odvisno od vzgoje; dočim je novemu prijatelju Levič liku pomežiknil. da si trške dame že men cajo oči. »Pri ženskah moraš začeti!« je potrkal s kazalcem po mizi. <-Zen-ska vsaka rada živi. a ko je zbujena, zbudi Še moža!- In se je res že naslednjo nedeljo ob dveh popoldne zbiralo ored Orožnovim Zanimiva pojedina Amerika je znana kot dežela neverjetnih doživljajev. Tam so na dnevnem redu dogodki, ki bi zbudili v Evropi največjo senzacijo, ali za Amerikance je vse to nekaj navadnega. Tako se je pripetil nedavno v Braziliji slučaj, ki bi bS v naših razmerah izključen. Nekemu on-dotnemu posestniku ali farmarju je prišlo na misel da priredi pojedino in po-vabi vse. kdor se hoče odzvati temu vabilu. V ta namen je poslal potom brezžičnega brzojava po vsej Braziliji ta-le razglas: »Vsem! Tem potom Vas vabim, da se udeležite v nedeljo pojedine in sedete za mojo mizo.« Vse je bilo v najlepšem redu. gospodar se je že veselil kako pokaže gostom svoje bogastvo in umetnost svoje kuhinje, samo malo napora je bilo v tem. da so vzel) stvar docela resno tudi povabljeni. In prišlo jih ie toliko, da je bil farmar presenečen. Zapovedal je sicer svojim uslužbencem (imel jih je 50). nai vse pripraviio — 220.000 kg govedine, 50.000 hlebcev kruha. 30.000 funtov jabolk. 800 funtov kave. 1000 funtov sladkorja. 2500 funtov salate in 30.000 papirnatih krožnikov z odgovarjajočim številom jedilnega orodja. Vsega je bilo torej v izobilju in vse je bilo dobro, če bi prišlo na pojedino samo onih 27.000 oseb. ki so odgovorile na razglas s tem. da so gospodarja telefonično obvestile o po-setu. toda v nedeljo jo prispelo z avtomobili, na konjih in peš nad 60.000 gostov. Za onih 27.000 oseb se je našlo dovoli prostora ln jedi. toda ostalim nI imel gospodar kaj dati. Ne poznali M Amerikancev. zlasti ne onih vročekrvnih južnjakov. če bi mislili, da jim je bilo to po volji. Ne. ni jim bilo. Začeli so kri-čati. da so bili povabljeni, da so lačni in žejni in hočejo torej jesti in piti Gospodarju, ki se je hi! uštel ni preostaialo drugega, nego poklicati na pomoč policijo. In res ie prispela cela stotnija policajev. in je odvisne goste enostavno spodila. Ostali so se pa gostili in rajaH ves dan in vso noč. Igralo je več vojaških orkestrov, vino in drugo pijačo so pa nosili kar v trobentah in kontrabasih. Energija polarnih krajev Ledene pokrajine naše zemeljske oble bodo igrale še važno vlogo v naaaljnem razvoju civilizacije. V teh pokrajinah je doslej neizrabljeno ogromno nf eralno bogastvo, ki ne prinaša človeštvu nobene koristi, ker je preveč oddaljeno od naseljenih krajev, kjer tega bogastva primanjkuje. Lahko si pa predstavljamo. da bližnja bodočnost tudi na tem polju marsikaj spremeni. Naše pokole-nje je doživelo razvoj praktičnega letalstva in v najnovejši dobi tudi brezžičnega prenosa signalov in govora. Vse se je že razvilo v industrijo, razširjeno po vsem svetu. Glavni problem bodočnosti ie brezžični prenos električne energije. Ta problem je tudi v tesni zvezi z neprecenljivo vrednostjo, ki jo predstavlja za vse človeštvo bogastvo po- hotelom vse. kar jevodbrežju kaj štelo. Kotan pa je stopa! naproti, stiskal roke, se zahvaljeval kakor da je domačin. ki sprejema povabljene goste. Za današnji sprehod je bila določen« prelepa vas Ledina z dvema zvonikoma in daleč slovečo gostilno, Ze krasni pomladanski dan. potem še dober prigrizek in izvrstna kapliica, vse je družbo razvnelo, da je bil na povratkfl sleherni z vso dušo klarinet, fagot, bas ali kar mu je določi! nedosežni voditelj, pa je še debeli gospod svetnik za zadnjo vrsto kot boben navdušeno ropotal. Kotan je nalašč skrbeL da so se z« časa vrnili v trg in ie spravil vse še k Orožnu. Tam je vstal ln vznešeno pri- poročal naj ta izlet ne bi bil zadnji in naj tako krasna družba ne razpade. V ta namen je prenlagal dvakrat na te- den večerne sestanke z damami »Te pa naj zato ne bodo preveč trde. ako kdo med gospodi tudi vmes za kake pol urice pogleda k nam ubogim samcem. Osebno jamčim, da bodo najpozneje ob enajstih vsi doma; kajti nam nI za pijančevanje po starih običajih, ara« pak samo za gojitev lepe družabnost!!* je pristavil in ne samo nobena roka. tudi nobena ročica mu ni odrekla pa* znanja. larnih krajev. Po dosedanjih opazovanjih teh pokrajin vemo. da so tam ogromne zaloge premoga in olja. Poleg tega so razne ekspedicije ugotovile, da je v polarnih krajih tudi mnogo nikla, medi in celo zlata. Poleg tega mineralnega bogastva je v polarnih krajih tudi posebna atmosfera. ki utegne človeštvu še mnogo koristiti. Kakor znano, je zemlja na tečajih nekoliko sploščena. Najmanjša oddaljenost zemske površine od plasti zunanje ali višje atmosfere je na tečajih. > premogu polarnih krajev je skrita ogromna energija, ki io ie mogoče osvoboditi samo tam, kjer deluje privlačnost zemlje. Ali v teh krajih je tudi kratka zračna pot do zgornje atmosfere, ki pogreša elektrike. Če se pa vprašamo, kaj vemo danes o brezžičnem prenosu električne energije, ie odgovor zelo pomanjkljiv. Vsi fiziki in elektrotehniki pa menijo. da je samo še vprašanje časa. kdaj bo ta problem definitivno rešen. 24 let je tega. ko je Tesla prvi demonstriral zažiganje električne žarnice potom brezžičnega prenosa električne energije na par sto korakov. Takrat je deloval na tem polju električne energije Tesla sam. Danes deluje v tej panogi moderne znanosti že tisoče strokovnjakov in naše znanje se je že znatno razširilo. Usmerjeno pošiljanje električne energije s pomočjo električnih valov je nekak začetek brezžičnega prenosa električne energije prihodnjih let. Marconijev _ sistem paraboličnega pošiljanja omogoča zdaj pošiljanje depeše iz Angiije v Argentinir jo in namesto razblinjanja električne energije v celem krogu imamo že pošiljanje električnih, valov, omejeno na sektor par stopinj. To pomeni da si prihranimo mnogo energije. Moderni teoretiki sodijo, da pridemo lahko skozi zračno plast v smeri k svetovnem prostranstvu do točke, kjer bo mogoče uporabljati elektriko brez izgube. Redki zrak, torej vacuum zgornje atmosfere, lahko smatramo prav tako za naravnega prevodnika elektrike, kakor je ozračje na površini zemlje idealni izolator. Problem svetovnega Prenosa energije ie v tem. da bi s pomočjo ogromnih stolpov napeljali in izrabili električno energijo iz polarnih krajev v mesta in industrijske centre. Ali je to sploh mogoče? Smotreno prenašanje električne energije je odvisno od njene transformacije tam, kjer se z visoko napetostjo izdeluje. Vse velike svetovne elektrarne se pečajo s transformacijo električne energije z napetostjo, ki znaša več nego milijon voltov. Na umeten način so že producirali električne iskre s tako ogromno napetostjo in te iskre so precej slične strelam kot naravnim pojavom električne energije. V ljudski fantaziji vidimo že danes mamečo sliko, kako bo razdeljena polarna energija po celi zemlji in kako bo ta bogati dar prirode pomagal človeštvu pri vsakdanjem delu. — Ta možnost ni tako neverjetna, če pomislimo, da se človek dan za dnem boli približuje trenotku, ko nam bo morala priroda dati vse. kar ima. Dan za dnem čuiemo o novih epohalnih izumili, ki vklepajo prirodne sile v verige človeškega razuma ter dajejo človeštvu mogočno orožje v borbi za obstanek. Nedvomno bo moderna tehnika neprestano napredovala :n s tem napredkom so upravičene tudi nade, da pride tudi ener-giia polarnih krajev do veljave in vpo-rabe. Štiri ali pet arktičnih ekspedicij študira stalno atmosferične razmere v ledenih polarnih krajih. Te znanstvene ekspedicije se pečajo podrobno tudi z zagonetnim severnim sijanjem. Razni tipi znanstvenega opazovanja in ekspe-rimentirania lahko dosežejo to, da se današnja teorija spremeni tudi v prakso. Zakoni med sorodniki Nekoč je bilo drugače. Egiptovski fa raon je moral n. pr. oženiti lastno sestro, da je ohranilo potomstvo čisto kri. Toda sedaj ie splošno razširjen nazor, da vplivajo zakoni med sorodniki zelo kvarno na potomstvo. Prva posledica bračne zveze v krvnem sorodstvu je močno izumiranje nasledstva ter pojavljajoče se duševne bolezni v otrocih in otrok otrocih. Zanimiva so v tem oziru opazovanja ameriškega zdravnika dr. Murphvia, kateremu se je posrečilo dognati rodo-pis neke ameriške kmetske rodbine od leta 1797. dalje skozi sedem pokolenj. Vsi potomci te rodbine so živeli stalno v istem krajn. bili so zmerni in zdravi ter so imeli vedno več otrok. Izmed oseb prvih štirih pokolenj so sklenili krvne zveze bratranci, oziroma sestrič-ne šestkrat. Kljub temu so bili vsi v zakonih prav tako blagoslovljeni, kar se potomstva tiče kot drugI mešani zakoni. Le eden izmed potomcev teh krvnih zakoncev je bil duševno nekoliko zaostal. Število bolezni med temi sorodniki tudi ni prekašalo bolezenskih pojavov pri potomcih mešanih zakonov. Zato pa ie umrlo pri njih mnogo več otrok prezgodaj. Posebno v detinski dobi so ginevali otroci zelo hitro. Premoženjske. zdravstvene in druge razmere so bile popolnoma enake v krvnih in mešanih zakonih. — Kot edini vzrok zgodnjega umiranja torej prihaja v poštev podedovana in prirojena manjša odporna sila potomcev zakonov med sorodniki. Ta slabost izvira po zdravnikovi sodbi iz sorodstva med obema celicama — moško in žensko celico — ki se morata zediniti. da ustvarita novo človeško bitje._ Pavijani v Berlinu Pred kratkim je prišla v Berlin cela čreda velikanskih opic iz Abesinije. Pripeljalo se je 75 pavijanov, katere je daroval Nemcem abesinski regent Ras Ta-fari. Iz kletk so spustili opice na ograjeno dvorišče z vodnjakom. Cim so bile opice proste, so se spopadli samci, ter se začeli klati med seboj zaradi samic. Pretep je trajal nad eno uro in je bil bogata žetev za kino in fotografe. Strežaii so morali oteti z brizgalno dva najmanjša samca gotovega pogina. — Končno si je vsak samec vzel primerno samico in med zmagovalci je nastal mir. Strežaji, ki so odstrani ranjence od zdravih, pa so pozabili zapreti za seboj vrata. Nastal je nov pretep. 30 pavijanov je zbežalo skozi vrata na veliko dvorišče. Tam so splezale opice na streho svoje hiše ter se razvrstile po zidu zoološkega vrta. Pod zidom se je zbrala velikanska množica radovednežev. Vse je dražilo in obmetavalo opice s kamenjem in z odpadki sadja. Pavijani so postali srditi in stvar bi kmalu imela resne posledice. Ne smemo namreč pozabiti, da je pavijan zelo divja žival in da se loti v izvestnih slučajih celo le- oparda. kateremu pregrizne žilo na vratu. Zopet ie morala stopiti v akcijo brizgalna. nakar so se morali umakniti pavijani nazaj v prostor, ki je bil določen zanje.__ X Tudi cerkev se modernizira. Kakor znano, so v nedeljo proglasili za svetnico blaženo Terezijo. Proglasitev se jc izvršila v cerkvi sv. Petra v Rimu z vso slovesnost« jo. Pri ceremoniji je imel papež Pij XI. na« govor. Cerkev je bila nabito polna in cenijo, da je bilo okrog 20.000 ljudi v njej. Narav, no je, da pri taki razsežnosti cerkve ni mo« goče, da bi vsakdo slišal papežev glas. Zato so postavili na več mestih v cerkvi mcgafo» nc, da jc mogel vsakdo razločno slišati pa. peževo besede. Zvečer je bilo vse pročelje cerkve sv. Petra bajno razsvetljeno. Petrov trg je bil poln občinstva, Rimljanov in na tisoče romarjev, ki so gledali razsvetljavo največje cerkve na svetu. Prizor jc občudo« val tudi papež z balkona svoje palače. Ni manjkalo tudi Mussolinija in ostalih mini« strov, ki so občudovali divno razsvetljavo 3 svojih avtomobilov. X Predrzni roparji. Kako predrzni po-stajajo ameriški roparji, priča dogodek, ki se je pripetil v pondeljek dopoldne v Ncw yorku. Štirje maskirani in dobro oboroženi tolovaji so ustavili na živahni Spring Stretti nabito poln omnibus in prisili potnike z revolverji v rokah, da so jim izročili ves de. nar in dragocenosti. Roparji so potem izgi. nili s pripravljenim avtomobilom. Policija jih zasleduje, a doslej zaman. X Fordovi procesi. Najbogatejši človek n3 svetu, aavtomobilski kralj« Hcnry Ford, je eden onih Američanov, ki so najbolj za. pleteni v sodne razprave. Sedaj je vloženih proti njemu nič manj kot 37 tožb. Gn: ve« činoma za izume in razne patente, ki jih Ford uporablja v svojih delavnicah. Tožite, lji so večinoma ljudje, Ki hočejo iztisniti iz njega večje zneske. + Informacije. Zagrebški »Jutarnji list® prinaša ponatislce iz Radičevega «Doma». ljubljanski »Slovenec« pa po-natiskuje »Jutarnji list«. Ker je jutarnji list» ponatisnil napad Pavla Radica v «Domu» na Sv. Pribičeviča. pa je seveda oo «Jutarnjem listu* ponatisnil tudi »Slovenec«, ki pravi, da prinaša del ponatiska samo kot dokaz, kako iz-borno ie vedno informiran »Jutamn list«. Po »Slovencu« so torej opoziciionalni listi zato izborno informirani, ker drug od drugega oonatiskujejo laži. la- Špirit denat. fimež, oljnate in suhe barve, pleskarske in slikarske potrebščine Ravhekar & Derganc Pred Škofijo 20. ko so namreč vedno ob pravem času informirani, kaj kdo laže. X Hotel na Velikem sv. Bernardu. Meni* hi znanega hospica na Velikem sv. Bernar« du v Švici so zaprosili zvezni svet v Bernu, naj jim dovoli, da izpremene svoj hospic v hoteL Ker jc švicarska vlada ugodila pro« šnji, se pretvori s 1. junijem svetovnoznani hospic v prvovrsten hotel. X Nepečr.i zdravnik zopet prost. Poroča, li smo. da so pred par dnevi prijeli na Du. naju Maksimilijana Bartla, ki je bil name. ščen kot asistent v sanatoriju Rudolfinu, dasi ni nikeli študiral medicine in sc je iz. dajal za zdravnika, čeprav ni imel pravice. Zasačili so ga, ko je kradel dragocene znan. stvene knjige, se izpopolnjeval teoretično v medicinski vedi in jih potem prodajal sta« rinarjem. Ker državno pravdništvo, katere, mu je policija izročila zadevo, ni zahtevalo njegovo izročitev sodišču, je bil Bartl iz. puščen iz zapora. Državno pravdništvo pa pripravlja obtožnico. Pogreb generala Mangma Poročali smo že o smrti odličnega francoskega vojskovodje generala Man-gina. Pokopali so ga v Parizu z najvišjimi vojaškimi častmi in ob ogromni udeležbi prebivalstva, ki je pokazala kako popularen je bil pokojni general tudi med civilnimi Parižani. Prinašamo tri skice s pogreba. Zgoraj so pokojnikova rodbina in njegovi sorodniki v sprevodu, spodaj slede krsti za- stopniki vojaških in civilnih ohasti, v medaljonu ima maršal Petam svoj poslovilni govor. Brezžični koncerti v Ljubljani V radiofoniji so nas Turki že prekosili. Sedaj so tudi že v Perziji pričeli graditi od. dajno radiofonsko postajo ;n sicer v Tche. ranu. Kakor kaže, bomo Slovenci edini kul. turni narod, čegar glas šc dolgo nc bo vibri« ral po ozračju okoli sveta. Tako sem si več. krat mislil, ko sem čital vesti o razvoju brezžične telefonije pri drugih narodih. Ko pa sem pretekli teden ob pol 6. iskal rimsko postajo, da bi poslušal živahno vr> venje iz hotela »Russia«. sem naenkrat za» čul mesto italijanščine slovensko govorico. Kar zona me je oblila. ko sein pomislil, da je to mogoče kak tajen trgovski pogovor iz telefonskih žic, ki so napeljane pred mojim oknom. Bojazen, da poslušam zasebne de« peše, mi je bila skrajno neprijetna. Kmalu pa se je izkazalo, da gre za brezžičen raz. govor naše pošte, menda s tvrdko Brosvn Boveri. Nato pa so se oglasile še orgljice in mi doma smo navdušeno zaploskali. Vsekakor se mota beležiti kot velika sen. zacija, da oddaja naša pošta koncerte iz antene med bivšo Virantovo hišo na Št. Ja. kobskem trgu in šolo na Cojzovi cesti. Več. krat sem is čul izpraševati Ljubljančane, ki so šli tam mimo in gledali v zraku dve dol. gi žici ter ugibali: «Ja. za kua je pa tula?!» V nedeljo pa so nudili s pošte že cel kon« cert z orkestrom in solisti! Res je, da so imeli solisti take glasove, kakor da bi praz. ne sode valil po kamenju, toda nekntere programske točke so bile prav lepe Čast, komur gre čast! Harmonika se je n. pr. ču. Ia ravno tako kakor včasih ob sobotih v trnovskih gostilnah. Potem pa se ie oddaj, ncinu aparatu nekaj zaletelo in naenkrat je vse utihnilo. No, na pošti so si kmalu opo. mogli ter so nas prosili, naj sporočimo, ka. ko "smo bili s koncertom zadovoljni. Reči moramo, da nočemo štediti s pohvalo. Mo. dulacija srednjih tonov je bila prav dobra, večji križ pa je bil z visokimi toni, poseb. no pri goslih. Oddajni aparat jih je davil, da je bilo joj. V splošnem pa je bila godba še dosti dobra: slabše jc bilo petje. Človek ne bi verjel, da imajo na pošti pri sedanji stanovanjski bedi toliko prostora. Tako je odmevalo, da so se meni, ki imam le štiri kubične metre prostora, kar sline cedile. Ce bi tisto sobo, kjer oddajajo, nekoliko zastrli s starimi preprogami ter oddajni ipa« 'at nekoliko kultivirali, da ne bi tako kani« balsko postopal z visokimi glasovi, jim ho« mo za morebitne nedaline koncerte prav hvaležni. Saj nismo razvajeni. Razen par častnih izjem tudi drugje v Evropi ns od« dajajo dosti bolje, dasi operirajo z drugač« nimi sredstvi kot pri nas, kjer še poštenega ampcromeira za anteno ne premoremo. Ko $cm zadnjič čul pri poiskusih, da ampero. meter zastaja in da valovi kar tako tihola« pijo muziko skozi anteno, sem takoj pre. obrnil vse žepe, da bi jim pomagal iz bt» račije. Postavimo se pa le! Res je začetek bolj slab, vendar pa lahko rečemo, da na« redimo, kar moremo. I- L Brezžična telegrafi j a in telefonija Na željo iz čitateljskiii krogov bomo prinašali v rubriki -.Radio* tudi poljudno pisane strokovne članke o brezžični telesrafiji in telefoniji. Ves svetovni prostor napolnjuje takozvan svetlobni eter. Tako vsaj trdi oficijelna fizika, ki bi si brez njega ne vedela razložiti marsikaterega naravnega pojava. Eter je neskončno fina brezbarvna in breztežna snov, ki se ne nahaja samo v neizmernem praznem interplanetarnem prostoru, marveč napolnjuje sleherni najmanjši delec materije. Nujnost njegove eksistence ie fizika spoznala posredno, to je iz učinkov njegovega gibanja. Le-ti so: svetloba, toplota in elektrika. Vsaka sprememba etra na gotovem mestu se vsled njegove velikanske prožnosti razširi s hitrostjo približno 300 tisoč kilometrov v sekundi po vsem vsemir-ju. V okolici magneta preide eter v posebno stanje, ki mu pravimo magnetno polje. Ce pa taremo stekleno palico s svileno krpo, nastane električno polje. Kombinacijo magnetnega in električnega polja dobimo v okolici z električnim tokom napolnjene žice, to je takozvano elektromagnetno polje. Če se v tei žici izpreminja iakost električnega teka, se obenem Lzpremnila tudi Jakost njenega elektromagnetnega polja. Ako postavimo v to izpreminjajoče se elektromagnetno polje drugo žico, koje en konec je prost, drugi pa spojen z zemljo, nastane v ted žici istotako električni tok, ki le sicer slabejši, sicer pa povsem sličen toku v prvi žici. Z drugimi besedami: njegova jakost narašča in pojema istočasno in v istem razmerju kakor v prvi žici. Omenjeni pojav imenujemo indukcijo, ter pravimo: primarni tok v prvi žici inducira sekundarni tok v drugi žici. Sekundarni tok, je tem jačji, čim jačji je primarni tok in čim hitreje in intenzivneje se njegova jakost menja. Največjo indukcijo dosežemo z visokofrekvenčnimi izmeničnimi toki. In odsihmal ni sedelo pri Orožnu nikoli manj od desetih gostov, za skupne sestanke pa je bila dokaj obširna sobana komaj dovolj. Kajti čudno se .te zdelo, ako ie manjkala celo katera izmed starejših dam. Ali, Kotan je znal z vsemi le preveč lepo! Ako so se bale, da se bo oprijel bolj prelestne notarke ali hudo koketne sodnice, če ne cei> svetnice, (da se spravi v večjo milost pri soprogu), so kmalu z radostjo opazile, da deli svoje ljubeznivosti enaso na vse strani in ni bilo pravega povoda niti za zavist. Da. še potem, ko )'e prva glavarica, a takoj nato notarka povabila lepega častilca na večerjo, se niso preveč razburjale, ampak ra.isl posnemale niun vzgled. In kakor da so sc tudi one navzele taktn'osti obozeva-nega mladeniča: razdelile so si dneve skorai sporazumno-in nobena ga nI ugrabila splošnosti večkrat, nego se ie dalo prenesti brez nevolje. Pač pa je to pogosto avskultantovo fzostaianje od večernega omizja sprva nekoliko jezilo gospode. Saj so začeli to neredno in skraja že kar utrudljivo življenje uprav zbog njega! No, deloma iz ponosa, deloma iz spoznanja, da gre tudi brez njega, so se zbirali še vedno vsi. Nenadoma se je zgodilo, da je zmanj- kalo Kotana celo take dni ko ie bilo gotovo, da ni nikamor povabljen. To je seveda moralo vzbuditi razne sume... že celo, ker je samo skomignil, ako ga je kdo vprašal, kod je hodil spot sinoči Ali ah, premajhno je bilo njegovo torišče, da naposled ne bi se zvedelo: ta večer je baje kakor slučajno prišel mirno kontrolorjevih. pa ga je gospa povabila na čaj, dočim je sedel mož pri Orožnu; drugič so ga videli smukniti iz notarjeve vile. tik preden se .ie vr.nl gospod; tretjič je izginila prav taka postava in ob taki uri pri vratih gospoda sodnika — da ga zasačiš pa prav vsekdar, niti ni mogoče, še manj treba. In tako je često nenadoma obšla tega ali onega zakonskega moža pri_Orož-nu neprijetna misel, ako je vnovič ostal prazen Kotanov stol . . . Tem bol', ko stražiti ženske spet ne moreš, ker bi te kmalu imeli, zakaj si zvečer ne upas več izpod strehe, ako si že začel... Tisti dan pa je moral začeti z neslanimi opazkami še zavistni Le/ičnik! Ko je prišel šolski nadzornik šele ob devetih in vprašal po avskultar.tu, je lopov naslonil glavo v obe roke. gledal nekaj časa v mizo in potem skoraj zašepetal: «Pst, gospodje! Meni sc zdi, da slišim rogove rasti — možje z rastlinjaki potipajte se!» Sicer so se gospodje dovtipu glasno zasmejali in se potem še nekaj časa navidezno brezskrbno pomer.koivali; ali ko ie že o pol desetih vstal notar, češ, da ie truden, so se naglo dvignili tudi ostali. Videč, da bo sam. se jim je pridružil Levičnik. In so se vsi skupaj obrnili Najbližje do doma je imel notar, cigar vila je stala šc v samem drevoredu. Oj — ampak, ali se ne svečka tako prijazno izza zaves uprav v balkonski sobi mila lučka? Ni ga pa deteta v Podbrežju, ki ne bi vedelo, da je tu soba samo za sprejem in da bo gospa notarka, ako je sama. to uro prav gotovo že v spalnici ali največ v kuhinji ... ., „ , . Sicer ni spregovoril nihče besede, a mislili so si vsi isto. In zato se ie gospod notar že celo naglo posnvil Dve. tri minute vse tiho. Nenadoma se gori na stežaj odpro balkonska vrata. »Fantje! Brat moje žene, gospod Ci-goj je prišel! Izvolite na čašo vina k me,li!* v , , t , , »Koga kličeš?« je vprašal debel glas za njim. . „ »Dečke, s katerimi sem bil pri OroZ-nu. Mislil sem, da še niso tako daleč; oziroma, da čakajo spodaj. Lahko iim je žal!« je odgovoril .iotar in se Obrnil v sobo. , , . . »Priiateljl jaz se odzovein!« je zdajci zašepetal v senci za prvim kostanjem Levičnik. »Cigoj je zabaven človek in notar da nocoj najboljšega na mizo! Porečemo. da smo ga slišali klicati in se vrnili« «Ne. jaz nikakor ne morem. Kes sem truden!« je odgovoril davkar. Za njim so bili preveč trudni vsi. »A da gospodje, vi morate iti pogledat, kako je doma!« se je zarezal Levičnik »No, meni hvala Bogu. ni treba! Pa lahko noč in dobro opravite!« * * » Baie ie tisti večer avskultanta našel pri sebi gospod okrajni zdravnik. I a ni bilo niti prave opravičbe za nastop. Mož je zadel s hišnimi vrati ob prazro konservno škatlo, in ko je stopil v jedilnico. mu je gosna pojasm a vajnval-čevo prisotnost na najnedolžnejsi na-čin. v * , »Kakor si družbo skupaj spravil, tako si jo s temi zaplotniškimj večernimi poseti razbil!« je srdito očital Kotami dr. Levičnik kakih stinnajst dm pozneje, ko sta sama 'obsedela pri OroZ nu. »Pa jo spet oživi, ako moreš!« »Hvalab se ic nakrenižil ouL »Meni Angleški koncerti s Dunaja Dunajska družba za brezžični promet »Rovag« je pri« ček s prvimi poizkusi oddajanja koncertov iz Anglije. Konstruirali so zelo selektiven sprejemač z okvirjem na 9 elektronov. Ker je mesto vsled množice parasitnih tokov za sprejemanje neugodno, so namestili spreje« mač v okolici, 8 km daleč od Dunaja. Tu sprejemajo koncerte velike angleške posta« je Chelmsford. Glasove očistijo šumov, jih ojačijo in zopet oddajajo iz svoje oddajne postajo s svojimi valovi. Chelmsford je naji močnejša angleška radiofonska. oddajna po« staja, ki razširja vse važnejše glasbene in druge prireditve na Angleškem. Poskuša pa tudi sprejemati ameriike postaje ter na svo« jih valovih njihov program zopet oddajati, kar se ji jc letos pozimi parkrat izbomo posrečilo. Koncerti, ki jih jo ob tej priliki Chelmsford oddajal iz Newyorka, niso bili nič manj jasni kot londonski. V Ameriki razširjajo vse pomembnejše dogodke radio« fonično po vsej državi. Eno izmed oddajnih ford v Angliji in jih zopet oddajal. Chelms= postaj bo n. pr. v bodoče sprejemal Chelms fordove valove bo zopet sprejemal Dunaj in oddajal na svojih valovih, bodisi govora predsednika iz Bele hiše v \Vashingtonu ali pa opere iz Metropolitan« v Nerwyorku. Radiofonija na Spunskem. Spancem oči» tajo navadno popolno brezbrižnost za novo« tarije. Na polju radiofonije pa so pok?zali popolnoma nasprotne lastnosti. Bili so med prvimi pijonirji radiofonije v Evropi. Danes imajo že štiri radiofcmske postaje, ki se od« likujejo po svojem izbranem programu. St« daj se je tudi španska vlada odločila, da vsled velikega kulturnega pomena radiofo« nije izvede velikopotezno organizacijo špan« ske brezžične telefonije. Predvsem bodo zgradili velike oddajne postaje v Madrid;), Barceloni, Sevilji in Valenci. Te postaje bo« do o'ddajale z energijami 4 do 8 K\V. Za postaje z energijami 2 do 4 KW so določili naslednja mesta: La Cornua. Oviedo, Sant« ander. Bilbao, S. Sebastian, Zaragoza in Murcia. Poleg navedenih bodo zgradili po potrebi še 8 do 10 manjših vmesnih postaj. Pri razdelitvi radiofonskih oddajnih postsi so vpoštevali predvsem gospodarski položaj in naseljenost dotičnih krajev. Nove radio« fonske podajo nameravajo postaviti tckoir treh let. gani in to Ie takrat, kadar je podgana sama okužena in sc bolhe obenem s podganjo krvjo nasesajo tudi kužnih mikrob. Dokler je podgana živa, ni opasnosti nalezenja, če» prav je žival bolna. Ko pa podgana jx>gine, zapuste bolhe ohlajeno kožo in preskočijo na živa bitja, ki so jim pač najbližja: to ao predvsem čistilni kloak in pobiralci smeti po mestih, na ladjah pa mornarji, ki pridejo najčešco v bližino okuženih živali Kugo povzroča neka mikroba — Ycrsinov bacil — in zato oboli na njej le tisti, ki se naleze kužne mikrobe. Prenašajo jih ljudje in podgane. Nadvse opasno za prenos kuge je perilo obolelega človeka. Takozvana pljuč* na kuga se prenaša s pljunki in slinami, ki jih bolnik izmeče pri kašlianju. Omenili smo spočetka kot najopasnejše bacilonosce bolhe na podganah. Skoraj nič manj opasni za prenos kuge so zavoji blaga, nagromadeni v ladijskih skladiščih, kjer ima« jo podgane dovolj prilike, da jih onesna« žijo s svojimi odpadki. Le=ti so najčešče vzrok kužnim epidemijam, ki izbruhnejo v pristaniščih; najprej obole nosači blaga. V mestih znotraj dežele pa so kugi kakor že omenjeno, najbolj izpostavljeni pobiralci smeti in cunj. Kugo prenese bolnik sam le redko v druge kraje, ali na to se ni zanašati Kuga je v splošnem zelo težka bolezen — umrljivost znaša preko 75 % — vendar nastopi včasih tudi v lažjih oblikah. Nekateri bolniki nc kažejo drugih simptomov kot bule, ki se pojavijo na telesu, navadno pod pazduho. Te bule niso kaj boleče, razvijajo sc brez vročice in pogosto izginejo po par tednih brez vseh posledic, ia bolnik, ki opravlja svoje posle kot običajno, niti ne sluti da je kužen. Prepričamo se o bolezni na ta na= čin, da bulo prebodemo in pod mikroskopom preiščemo kapljico gnoja, ki izteče iz rane, da«li se v njej nahajajo kužni bacili. Kugo prenašajo v naše kraje (t j. v Fran« cijo) ladje, ki prihajajo iz okuženih krajev. Med temi je treba predvsem omeniti Indijo, kjer je kuga takorekoč v permanenci. Razen Indije pa jc znana po kugi tudi Kitajska in Sibirija (in preko nje Rusija); od časa do časa izbruhne v Arabiji in Egiptu. Čim do« spe kuga v zapadno Evropo, se hitro širi in znani so slučaji, da jc dospela tudi do Škot« ske. Ali v moderni dobi so taki slučaji pre« ccj redki ker pozna zdravniška veda že zelo uspešna sredstva, ki branijo sleherni epidemiji njen razmah — vsaj na zapadu. Sanitetska služba je takoj obveščena o vsa* kem najmanjšem slu čaju, okuženca takoj izo* lirajo, njegovo okolico odločijo od ostalega sveta, sosedom pa vcepijo preventivna sred= stva. Velike kužne epidemije, ki so nasto« pale v Evropi v srednjem veku, so danes toliko kot izključene. Cepljenje se danes vrši na dva načina. Prvi je Roux=Ycrsinov, drugi Haffkinov. — Prvi je povsem neškodljiv in takoj ustavi razvoj bolezni pri okuženem bolniku. Če pa sc je kuga že razvila, se vbrizga v kri 100 do 120 cm3 cepiva, ki bacile uniči in ojači krvni odpor proti njim. Uspeh je tem večji čimprej sc bolnik podvrže zdravljenju. Bol? niki, ki so cepljeni že prvi dan nastopa bo« lezni, izkazujejo lc 12ore. pa d6!e, pa vani. pa nutra, pa fala Dogu, pa niie loše. pa evo ti, brate.« Skratka prizor, ki ga bom širše razpredei v svojem romanu ša iaiušs« jtsbžeika. Kot bi trenil, smo že vsi znali govoriti v cirilici. In ker smo vsi znali govoriti cirilico, smo rekli samo: »Vozi. brate, u Palače hotel!« pa smo že bili tam. Beograd, brate, je velikansko mesto in sicer tako velikansko, da niti ne vidiš z enega konca na drugi. Na en! strani Donava, na drugi Sava. v sredi pa morje in Beograd To je čudovito! Moderni tramwaji, moderni vodovodi, kočije, da celo avtomobili. To je nekaj tako lepega, tako zanimivega in eksotičnega, kar se ne da popisati. Tn ljudje? Krasni, naravnost bajni. Tam je vsak drugi človek minister! Če ni minister, je gotovo detektiv, boga-mi! Dame pa morajo biti vse — če napravim kako iziemo — igralke, najmanj pa podigralke: to Pa zato. ker so tako imenitno oblečene in šminkane, oh, šminkane nebeškoi! O ministrih, detektivih in damah moram na vsak način govoriti v posebnem poglavju romana — če najdem založnika. In v tem vrvežu sem našel celo svo-iega dragega znanca izza zlatih tržaških časov, kapelnika Mirka Poliči Čeprav se ie med tem že enkrat oženil. sem ga spoznal. Ker hodi kot bi dirigiral. Brilianten človek! Pravi, da se aprecd« dobro počuti. Vzel je majhno hišico v najem, z majhnim vrtom in tam s svoio gospo, tudi drago znanko, bivšo kolegico iz Trsta, z gdčno sestro in s sinčkom Brankom sedi lepo na vrtu v senci in se bavi s — kmetijstvom... — Bojim se !e. da bo imel še sitnosti s svojim vrtom, zaradi agrarne reforme namreč. — Kot tajnik in kapelnik Narodne opere se o prostem času peča tudi z dirigiranjem. Baš pred kratkim je »polučio kolosa-lan uspjeh sa Aidom«. Samo. liudika, ne vem. če spada skupaj: Aida in agrarna reforma, štihanjc in dirigiranje... . Posebno poglavje pa tvorijo nass dame. Ei. rodoljubi, to so vam bile kra-sotice. Tako so se napucale in načička-le, da so posekale samo Giocondo. Posebno mične pa so bile v restavracijah. Tiskana cirilica že gre, tiskana, ampak pisana, orka fiks. ta je pa trd oreh. Včasih smo gruntali takle jedilni list tako dolgo, da ie sploli zmanjkalo kosila. Pa smo se obrisali. Neka naša dama, kj je posebno briht-na, nas je hotela iznenaditi s srbsko jedjo. Pokliče konobara in naroči: molim jedan »diubre«. Konobar se ne gane in bulji v našo damo. Ko opazi dama. da se konobar ne gane, ponovi: molira. jedno »džubre«, ono srbsko je- lo. Zdaj pa konobar zardi do ušes in nas vse skupaj prične vprašujoče glc-datl To ie 'opazil neki gospod, ki je sedel tik naše mize. Pojasni konobaru, da misli naša dama naibrže znamenito srbsko jed »džuveč«. Prinesel nam je »džuveč«. kj ga vsem prav toplo priporočam, ker je res prima in situacija jc bila rešena. Šele pozneje smo zvedeli, da Je dama naroč:'s »smeti«, ker džubre pomenijo v cirilici smeti. Nekje drugje pa r<> druga iztakne, ko jo neki gospod povabi na promenado na Kalimegdan. Kratko se odreže: sNe možem, jer sam trudna«... Tableaux! »Trudna« pa pomeni v cirilici, diskretno povedano, biti v blagoslovljenem stanu. Revež ie bil naenkrat v tinti. — Naše dame so ga sploh pokale, in ker tvorijo poglavje zase, kakor sem že omenil, jih bom op:«sal v rccnanu — če naidem Odigrali arao medtem vse tri stvari, ki so doživele v resrrtel moraiičert krasen uspeh. Kakšen je bfl obtek. r.e vem, ker re gledam nflroli v publiko, ko igram. Pri Pohujšanju so mi dejali, da ni bi! dober. Tega smo sami krivi, ker ie Cankar napisal »Pohujšmie v dolini itd.«, oni pa so napisala »Sablasl Socfjalna politika 26.seja upravnega odbora Mednarodnega urada dela V aprilu se je v Ženevi vršila seja uprav« nega odbora te velevažne mednarodne soci. dne in gospodarske institucije pod predsed. stvom Fontaina. Na dnevnem redu je bil predvsem proračun za 1. 1926. Večina se je izrekla za načelo, da bo proračun za 1 1926 enak proračunu za L 1925, ki je bil na. pram onemu iz L 1924 iz razlogov štedljivo. sti znatno skrčen. Proračun za 1. 1926 je bil sprejet v višini 7,074.363 švic. frankov. V proračunski debati so delegati izrazili željo, naj bodo posamezne narodnostne države v pisarni mednarodnega urada zastopane so« razmemo številu prebivalstva in njih gospo« darske važnosti Ta želja se bo upoštevala, daš je praktično težko izvedljiva. Odbor je dalje pozval ravnatelja urada Tiiomasa, naj urad posveča večjo in inten« zivmejšo pozornost varstvu žen in otrok na Kitajskem in v Zedinjenih državah. Pri de« bati O ratifikaciji Surnika se je poročalo, da je ugodne rešitve pričakovati v Franciji m Nemčiji, dočim je pa situacija v Angliji ne« jasna. V razpravi glede dnevnega reda na bodoči konferenci mednarodnega urada dela se je zahtevalo, naj se na dnevni red vstavi tudi -vprašanje 8urnilca na ladjah. Ta predlog je bil odklonjen. Tudi nadzorstvo izseljen« cev na ladjah ne pride na dnevni red, ker dede te stvari še ni pojasnjena pristojnost urada. Seja se je pečala tudi z imenovanjem članov v komisijo za industrijsko higijeno. V komisijo je bil med drugimi imenovan tudi ravnatelj praškega psihotehničnega za« voda dr. Foerster. Izpopolnili so se tudi eksperti v komisijo za izseljeniška vpraša« nja. Veliko so razpravljali tudi o poslovniku urada. . , Naslednja seja se je vršila 18. maja, dne 19. majff pa se je otvorila konferenca med« narodnega urada. Ustanovitev mednarodne zveze državnih uradnikov 12. maja se je vršil v pariški obrtni šoli (Ecole des Arts et des metiers) kongres dr« žavnih uradnikov, na katerega so poslale za« stopnike uradniške zveze Nemčije, Avstrije, Anglije, feke, Nizozemske, Rumunije, Švedske. Češkoslovaške in Francije, z name« nom, da stvorijo novo internacijonalo. Ta interna ci jonala je v principu že obstojala, in sicer že izza časa dunajskega kongresa julija 1923. Kakor pa je povedal avstrijski delegat Janicki, so imele razne organizacije toliko posla in boja za izboljšanje gmotnega polo. žaja svojih članov, da niso bile zmožne, pe. čati se z vprašanjem internacijonale. Na pa. riškem kongresu je šlo za to, da se nadome« sti provizorična organizacija z definitivno. Kakšen mora biti cilj internacijonale dr. žavnih uslužbencev? Statuti, ki so se pred« ložili kongresu, nam to objasnijo: predvsem razviti čut solidarnosti med državnimi urad. niki raznih dežel, organizirati medsebojno pomoč v slučaju sindikalnih sporov, in sled« njič — kar je najvažnejše, a tudi najzani. mivejše — uradniška internacijonala hoče podpirati vsako sindikalno gibanje, ki se giblje v pravcu omiljenja mednarodnih spo= rov in predvsem onemogočen j a vojne. Vkljub različnim mišljenjem, ki so se po« javila tekom kongresa, se je vendar posre* čilo ustanoviti Mednarodno udruženje dr. žavnih uradnikov, edino Angleži hočejo, predno mu definitivno pristopijo, vprašati svoje organizacije za mnenje. Po kongresu so francoski tovariši razka« zali tujim delegatom Pariz. Ogledali so si tudi Mednarodno razstavo dekorativnih umetnosti in »Pariški velesejem*. popoln, v 22 delen, v 7 negativen, v enem je neznan. — Tudi naša država bi potrebovala sistematično statistiko socialnih pojavov, da bi prešli iz demagogije v realno pozitivno delo. Podaljšanje delovnega časa v angleškem rudarstvu. Angleško časopisje ugotavlja, da je v angleški rudarski industriji nastopila ve« lika kriza. Posebna komisija lastnikov rudni« kov in zastopnikov delavskih strokovnih oi» ganizaeij se ima sporazumeti o protiukrepih. Veliko se poudarja zahteva po zopetni uvedbi Surnegi delavnika (sedaj "urnik). — Svetovni konsum premoga je v 1. 1924 na. pram 1. 1913 padci za 100 milijonov ton, od tega odpade na Evropo 40 do 50 milijonov. To dejstvo najhujše udari Anglijo, ki jc naj« večji izvoznik premoga. Tako jc znašal iz« voz v 1. 1913 94 milijonov ton, v 1. 1924 pa le 79 milijonov. Tudi mezde so se napram L 1913 nezdravo stopnjevale. Pred vojno je znašalo razmerje dobička proti plačam 17 : 100, sedaj znaša 7 : 100. veliko rudnikov je produciralo celo z izgubo. Strokovnjaki iz vrst delodajalcev trdijo, da je edini izhod iz krize uvedba 8urnika, ker so vsa druga tehnična sredstva izčrpana. Zvišanje delov= nega časa za 1 uro bi pomenilo 20odstotno zvišanje produkcije in s tem eksporta. Angleško socijalno zavarovanje. An. gleška vlada je predložila zbornici zakonski načrt o novem socijalnem zavarovanju, ki vsebuje starostno zavarovanje, kakor tudi preskrbo vdov in sirot in določa poleg fiksnega prispevka državne blagajne razdelitev stroškov med podjetnike in delavce. Obstoječa bolniška in brezposelna oskrba se dopolni z novo. V prvi vrsti se bo skrbelo za vdove in za zaslužek še nesposobne otroke delavcev, v drugi vrsti pa za starostno pokojnino. Delavci, ki so prekoračili 65. leto m še niso dosegli 70. leta, bodo dobili po 10 šilingov (okoli 180 Din) na teden, starejši pa dosedanje starostne prejemke. Vdove in sirote delavcev, ki bodo zavarovane po novem načrtu, spadajo pod oskrbninski zakon, ki bo obsegal okoli 15 milijonov oseb. Osebe, ki so izvzete iz bolniškega zavarovanja, bodo sprejete v starostno oskrbo le tedaj, ako njihovi letni dohodki ne presegajo 250 funtov. Vdova bo dobila tedensko 10 šilingov, dalje posebne doklade za otroke izpod 14 let in sicer pet šilingov za najstarejšega, za mlajše pa po tri šilinge. Ako se vdova zopet poroči, sirote ne izgube vzdrževalninskih prispevkov. Sirote brez staršev bodo dobile IVi najstarejša, mlajše pa po 6 šilingov na teden. Tedenski prispevki v pokojninsko blagajno znašajo za vsakega delavca 9 pene (okoli 11 Din) in sicer prispevata podjetnik in delavec vsak polovico, za delavke pa 4 in pol penca. Reiorma zavarovanja nameščencev v Avstriji. Avstrijska vlada je že pred letom dni predložila skupščini osnutek zakona tega zavarovanja. Na splošno željo in zahtevo pa je morala marsikaj spremeniti zlasti v točkah premij. Novi predlogi predvidevajo skupno 12% prispevk za bolniško, pokojninsko in brezposelno zavarovanje. Za časa uživanja polne plače Po določilih zakona o trgovskih pomočnikih (1910) se bolniška denarna podpora načelno ne prizna, samo po preteku 4 tedenskega bolovanja je dopustna izredna podpora v višini polovične bolniške denarne podpore. Najsporneiša točka je štetje vračimljrvih let. Nameščenci so zahtevali, da je všteti vsa leta zavarovanja pri privatnih zavarovalnicah pred uveljavlienjem zakona o pokojninskem za-vorovanju (1. januarja 1909). Osnutek pa to urejuje sledeče: Pred 1. januarjem 1914 na novo v zavarovanje vstopivšim se v pokojnino šteje ena tretjina let od končanega 25. leta starosti do dneva vpokojitve. Ako pa je bil nameščenec v tem času privatno zavarovan, pa se všteje polovica let. Na primer oseba je zavarovana od 1. januarja 1909. vpokojena 1. januarja 1926. Dne 1. januarja 1909 je bila stara 40 let, tako znaša dejanska prispevna doba 17 let (1909— 1926). K tem letom se prišteje še pet let (40—25:3), tako da se v pokojnino šteje 22 let. nasta, v štirojčku, perforirana, okrog njih pa širok rob papirja z napisom nad štirojč. kom «EXPOSITION INTERNATIONALE de TIMBRES.POSTE®, spodaj »Eucission speciale —.— PARIŠ — 1925» in v orna. mentalnem okvirju «Atelier de Fabrication» des Timbres«Poste». .Samo 50.000 takih li« stov in vsak obiskovalec dobi le enega. Irska: portovne znamke s filigranom SE in zobčanjem 14 : 15, ležeča oblika s števil, kami: 1 p. rdeča. P- temnomodro«zelena. Filatelija Jubilej poštne znamke Socljalna statistika iz Čehoslovaške. Dr« žavni statistični urad je s početkom letoš. njega leta pričel objavljati statistiko najraz« ličnejših socijalnih pojavov, kakor so: brez. poselnost, stavke, izprtja, izseljevanje, obo= lenja itd. Tako prva številka Socialne stati, stike, ki je pred kratkim izšla, pravi, da je bilo v januarju brezposelnih 83.631 (januar 1924 pa 193.105) ali v odstotkih napram za« poslenim 3.8 odstotka (v 1 .1924 9.3 odstot). Stavk je bilo v celoti v mesecu januarju 17. Celotna izguba delovnih dni vsled teh stavk znaša 17.6*7 in izguba na plačah Kč 400.252. Uspeh stavk je bil pa za stavkujoče v enem slučaju popoln, v 13 delen, v enem negativen in v enem neznan. V februarju jc bilo 34 stavk, izguba delovnih dni 20.397, izguba na mezdi 473.248 Kč. Uspeh je bil v 3 slučajih Dne 1. junija uvede Avstrija poštne vred-notnice v šilingih. Istočasno se otvori na Dunaju velika razstava vseh avstrijskih poštnih znamk, kajti letos poteče 75 let, odkar jc Avstrija uvedla znamke; dne 6. maja pa je minilo 85 let, odkar se le poštna znamka sploh prvič pojavila v rednem prometu. Imenovala se je prvotno cadhcsive stamp» in je prišla v promet najprej na Angleškem dne 6. maja 1840. Avstrija jo je uvedla šele leta 1850. Dvesto let pred tem dogodkom je visela ideja poštne znamke v zraku. Leta 1653. je sicer poskušal Francoz De Velayer uvesti nekako mestno pošto, kar mu je naročil kralj Ludvik XIV. Ta pošta se je posluževala takozvanih «billets de port paye>. ki so nekako odgovarjali današnjim poštnim ovitkom. Pošta pa se ni držala dolgo. Tudi druga mesta, ki so jo poskušala uvesti, so slednjič stvar opustila. V prvi polovici 19. stoletja sta živela v Dummbeeju na Škotskem dva brata po imenu Chalmer. Starejši je imel knjigotrž-nico, katere je mlajši brat, James Chalmer razvil z nenavadnimi sposobnostmi. Ta brat je izdajal časopis »Dundee Chronichle*. ki je vzbujal veliko pozornost. Leta 1834. je poskušal James Chalmer svojo srečo z lepljivo moštno marko. Sprva ni ime! uspeha. Šele pozneje je prišel sir Rowland Hill na misel, da bi se to izplačalo. Izdal je knjigo, v kateri je zagovarjal reformo poštnega sistema in v tem delu je tudi utemeljeval potrebo znamke. Sprejel je pred'og Jamesa Chalmerja glede lepljivih znamk «adhesive stamps». Dne 6. maja so prišle prve znamke v promet. Izvršila jih je neka londonska tvrdka za bakroreze. Na znamkah je bila natisnjena sl:ka kraljice Viktorije, reprodukcija spominske medalje, katero je napravil bakrorezec William Wyon._ Poštni reformator Rowland Hill pa je bil tako nesramen, da je pripisoval iznajdbo znamke sebi samemu. Sin Jamesa Chalmerja, Patrick Chalmer se je moral žilavo boriti za priznanje svojega očeta in je izdal 29 brošur, v katerih je pobijal laži in zavijanja Rowianda Hilla. Leta 1852. je bila poštna znamka tako izpopolnjena, da se so je lahko uporabljali brez nadalinega. Anglež Archer jo je namreč izpopolnil s perforiranjem. Kmalu so začeli ljudje nabirati znamke, izdajati fila-telistične časopise in danes se peča s tem že vsak drugi človek. 6 p. vijo!ičasto«rdeča (škrlatna). Lichtenstein: na zadnjič javljeni znamki ni slika gradu v Vaducu, temveč »bela hiša®, kjer imajo vlada in dve banki svoje -rade. Madžarska: znamke zračne pošte: 5000 K, lila modrovijoličasta, 10.000 K, rdeča vijoli. časta. Že javljene športne znamke so šele sedaj izšle: 100 (+ 100) K. zelena/rumenkastorjava, 200 (+ 200) K. rjava'črnoTclcna. 300 (+ 300) K. temnomodra, 500 (+ 500) K. temnolila, 400 (+ 400) K. modra/temnozelcna, 1000 (+ 1000) K. rdečkastolila, 2000 (-4- 2000) K. lila. 2500 (+ 2500) K. temnomodra. Malta: provizome pertovne zn?mke lokal« nega tiska, 14 d. na belem. 114 d na belem, 254 d. na belem, 2 d. na belem, 3 d. na si« vem, 4 d. ra rumenem, 6 d. na rumenem, 1 j_na rumenem, 1 d na belem, 1/6 na rume« nem papirju. Monako: 2 fr. vijoličasta temnorjava, 5 fr. zelena/karminasta, 10 fr. rumenkastorjava modra s sliko pri. stanišča v Monte Carlu, zobč. 11. Norveška: znamke v prid poleta na sever« ni tečaj, seveda le šnckulativnega pomena ki jih zato norveški zbiralci bojkotirajo; 2 ore rjava. 3 ore oranžna, 5 ore lilastordeča, 10 o. zelena, 15 o. temnomodra, 20 ore škr« latnolila, 25 ore krvavordeča s sliko belega medveda in Amundsenovcga acroplana. Kino Novosti Čchoslovzške: znamke v spomin Medna« rodnega Olimpijskega Kongresa v Pragi. Bleščeči natisk v podobi polkroga «CON« GRES OLYMP. INTERNAT« in »PRAHA 1925» na dobrodelnih znamkah s sliko Masa. ryka iz 1. 1923. Samo 100.000 kompletnih se« rij. 50 (t 50) h temnozelena z modrim na ti« skom. 100 (+ 100) h karminasta z modrim na« tiskom. 200 (+ 200) h temnomodra z rdečim na« tiskom. Estonska: 20 mark, modra, zobčana 14, s sliko kovača. Francoska: 5 c. zelena z Justicijo slikarja Blanca, torej stara znamka v novi izdaji. — Na novi se črka «T» v besedi «POSTES» dotika črke «E» in na levem kolenu so šra« fe bolj nejasne in so nekatere tudi izostale, pa tudi številka se malo razlikuje. • K znamkam s slikarjem vaze ob razstavi dekorativnih umetnosti se je pridružila 15 c temnozelena/zelena visoke oblike s sliko va« ze, na kateri je stiliziran cvet in napis. Spominska znamka na razstavo^ znamk: stara znamka za 5 frankov iz 1. 1877., karmi. Vendar je najboljši! {/dn fiaster kakdo u dolini itd.«, kar pomeni »Strah v dolini« itd. Niso neumni Beograjčani. Strahove gledati, da bi jih bilo še ponoči strah; šli so rajši krokat... Ko smo odbrenkali vse tri predstave, smo šli vsi, kar nas je bilo, na banket. Štiri ogromne mize, ki so se šibile pod težo božje gracije- Sam Lukul bi nas bil zavidal. Naj vam povem samo to-le, da je trajal banket do osme ure zjutraj In govorance, govorance! Go-vorance so tudi trajale do osme ure zjutraj V tem oziru pa zavidam jaz Lukulu. In sem slišal, da so bile naše kolegice Nabtocke, Šančka in Medved-ka pikfine po najnovejši modi. blisal sem, a videl ne! va in vriska, da moraš pozabiti na vse križe in težave. Doktor ima zlate zube, zato ne zna da me ljube. Aj, aj, majčice, doktora pa ne! Kelner pije mnogo vina itd. Jaz sem se v to dekle kratkomalo zaljubil in je nikakor nisem mogel pozabiti. Naprej in naprej mi brni ta pesem v ušesih. In koliko takih kitic; brez konca in kraja. Neprestano ie pela, dokler ni opazil cigo, da koketiram z de-! kletom. , .- , ! »Hajd, ha j d. svrši!« ji zagrozi. Kakor da so se porušila nebesa, tako je delo- ampak številke v cirilici ne pogruntam, za vraga, niti ene ne. In če je kdo namenjen v Beograd naj nikar ne pozabi na devojko in na njeno: Kelner pije mnogo vina, pa je pijan kao svina... Bili smo tudi v bohemskem okraju. I vai0 na naju. Pa nič ne de. Obljubil Tam so gostilnice in kavarne, kjer se zbira ciganski umetniški svet. Vse tako majhno in nizko, da moraš sedeti upognjen. In vso noč prepevanje m sviraT nie in rajanje. In, pomislite, brez poh-ciiske ure. Brez rotovških zelenih listkov. To je nebeško! l ak lokalček, tam zelo znamenit smo iztanili tudi mi. »Bums« se mu pravi. Cigani, godba, srbska kafa, konjak, djevoike... Rečem vam, nebesa na zemlji. In pa neka devojka, prekrasna devojka z očaruiočnni očmi. ki orepe- sem ji, devoiki. da ji pišem. *Kod Buru sa, u Beogradu« je nje naslov, če se zan'mate. — Solnce je sijalo visoko na nebu, ko smo zapuščali paradiž, ta nepozabni paradiž... AK nai vam še opišem Beograd m njegove znamenitosti? Tega vam žalibog ne morem, ker si ga nisem tako obširno ogledal, kajti večinoma sem tičal v praznem gledališču, spal in kro-kal. Tudi s cirilico si nisem bil popolnoma na jasnem, čeprav sem se zavzel zanio z dušo in telesom. Črke že čitara. '•I!IIIIIIIMIIIIIIIIIIIII'!IIHIIIIIIIIIMIIIIII'I'IIIIIIIIIIIIIII)1I!IIIII|VJ . CVETKO GOL AR: VDOVA R0SLINKA komedija v treh deja-np je pravkar izšla. Cena za broš. izvod Din 25-—, za vezan izvod Din 35"—, brez poštnine. Naroča se v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE, Prešernova ulica štev. 54, nasproti glavne pošte. .......................iiinnnnnniittntiiiininitiinnnmiiu; Kaj igrajo drugod? V ZAGREBU: Lepa Helena. (II. del: Padec Troje). — Tragedija Habsburžanov (Aleksander Kor-da). — Velika neznanka (Ellen Richter). — Sanin (Oskar Beregi, Magda Sonja.) — Vražji dečko (Montv Banks, eden izmed najboljših ameriških komikov). V BEOGRADU: V zemlji gorečih strasti (avanturistični film). — Hotentot. — Mister Radio (Luci-ar.o Albertini, Evi Eva). — Državni pravd-nik. — Kapitan Kid (Eddi Polo). — Zdravnikovi spomini — Burna noč. u— Narodna enciklopedija. Vsi ljubljanski naročniki, ki so naročili »Narodno enciklopedijo« potom potnika Bibliografskega zavoda v Zagrebu, dobe 2. številko enciklopedije v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54 (nasproti gL pošte.) V GRADCU. Montyjev svetovni rekord (groteskna komedija s priljubljenim ameriškim komikom Montyjem Banksom). — Vožnja v smrt (ameriški film: Elmo Lincolm, Barbara la Mare in Lon Chaney). — Groi Monte Chri-sto (Fox-Corporation-film, Newyork; po romanu A. Dumasa). — Cunje in svila (nravstvena drama z Reinholdom Schiinze-lom). — Hitrejši kot smrt (Harry Piel). NA DUNAJU. Mož iz železa (ameriški film: Luciano Albertini). — Nibeiungi (I. del: Siegfried). — Caligari (Conrad Veidt, Lil DagoveT, Wer-ner Kraus). — Nemi opazovalec (Ameriška družabna drama v 6. aktih). — Bela sestra (Lilian Gish). — Rin-Tin-TIn reši svojega gospodarja. — Tajinstven! otok (ameriški senzacijski film: v glavni vlogi Richard Dix). Zarota. — Sheriock Holmes II. Bu-ster Keaton). — Neustrašen do smrti (Bn-ster Keaton). — Današnji Bndie (Emst Hoffmann, Margarethe Kupfer). — Prodajalec duš (Reinhold Schunzel). — Teksaški jezdeci (film z divjega zapada, v glavni vlogi Tom Mix). V PARIZU. Jocelyn (Gaumont film po istoimenskem Lamartinovem delu) — Morski val (Para-mount film, v glavni vlogi Milton Sills; sodeluje nad 3000 kinoigralcev). — Sumurun (Pola Negri). — Myiord i' Arsouiiie (4. epo-ha). — Romar ( v glavi., ''logi Charlie Chaplin). — Jocaste (po romanu A. Fran-cea). _ Babični talisman (Harold Lloyd). Morska čudesa, — Fantom iz Mouiln-Rou-Ke. — Peter Pan (Paramount film). Straža. Monsieur Beaucalre. — Strta pounčka. — Zakon gostoljubja (v glavni vlogi slovit ameriški komik Buster Keaton. Ta film smo irtočasno videl! tudi v Ljubljani. Pri nas Bustera Keatona še ne poznamo; zato ni čuda, da je bil film razmeroma slabo obiskan. Krivda pa zadene v prvi vrsta podjetje, ki se mu ni zdelo vredno, da napravi primerno reklamo za film. v katerem igTa komik Chaplir.ove in Harold-Lloydove kvalitete). - Dan plačila. (Charlie Chaplin). Cherlock Holmes štev. 2 Režiser ln obenem igralec naslovne vloge je Ruster Keator. Film je izdelala ncw>or-ška filmska tvrdka Loew-Metro-Pictures -Film je zeio posrečena in duhovita persifia-ža detektivskih filmov, kakršne nam po večini servirajo. Duhovito je izdelan tako režijsko kakor tehnično. Junak je kinoopera-ter ki se v svojem prostem času udaia upanju, postati slaven detektiv. Buster Keaton, ki ga pri nas sploh ne poznamo — mimogrede naj omenimo, da slovi v Ameriki za najboljšega grotesknega komika -, je komik posebne sorte. Njegov vedno resni obraz, ki ga ne gane nobena stvar, vzbuja neprestano salve neprisiljenega smeha. Prav posebno komične efekte dosega režija ob prizoru, ko roma astralno telo spečega junaka preko gledalcev na platno, da na njem poseže v vršeče se dejanje, pri čemer nastanejo uprav bajno neverjetne situacije. Film predvajajo ta čas na Dunaju in ta-mošnja kritika se o njem izraža vrlo po-voljno. V Ljubljano ga seveda ne bomo zlepa pričakali. Plačilo ljubezni ali dolžnost Paramount-film! V glavnih vlogah Rod la Rocque in Jaqueline Logan. Vsebina filma, ki je te dni prišel v Srednjo Evropo, je na kratko ta-le: Oče mladega mornarja Dicka Daviesa je nekoč kot kapetan ostavil v nevarnosti svoje mesto. Njegov sin Dick se je zagrizel, v misel, da je očetova stra-hopetnost prešla tudi nanj. Kadarkoli se pojavi pred njim kaka nevarnost, se napram njej čuti kot otrpel, brez moči. Še celo dnevne posle svoje službe opravlja boječe in v strahu. Njegovi tovariši se mu rogajo in ga zasmehujejo, da mu med njimi ni več obstanka. Dick je na višku obupa. V duhu vidi pred seboj temne, spačene slike svoje bodočnosti: zli duh mu šepeče, da zanj ni več rešitve, in tudi ljube/en do Ieoe Kapeta-nove hčerke Jenny Hayden bo morala pre] ali slej postati žrtev njegovega podedovanega strahopetstva. Toda je-li v njem res strahopetnost? Ni-H morda le žrtev fiksne ideie da sin strahopetca ne more biti drugega kot strahopeten? Njegova volja se začne upirati. Nenkrat se odloči. Bolestno-spačenega obraza vtakne roko v plamene in si jo ož^e. Kakor nekdaj Mucius Scaevola. Ali kmalu zopet izgubi vero vase. Jennv Hayden pa je močnejša. Ona veruje v Dicka in tudi ve, kako ga bo mogoče ozdraviti Čim večje naloge bo imel Dick izvršiti, čim večja bo njegova odgovornost, tem prej in tem lažje bo premagal usodno fiksno idejo. Jenny Havden ima prav. Dick je krmilar na svetilni ladji. Neke noči, ko divja strašen vihar na morju, mora prevzeti poveljstvo nad ladjo, ker je kapetan slučajno odsoten. Na njegovih ramah leži težka odgovornost. Velik potniški parnik in jahta sta v veliki opasnosti, njih rešitev je odvisna zgolj od njega. Dick vidi neštetokrat smrt pred seboj — ali on stori svojo dolžnost, več kot dolžnost. Na tem težkem, odgovornosti polnem mestu bojuje v njem fiksna ideja poslednji, odločilni bol z zavestjo moči in dolžnosti. Ob slovesu mu le dejala Jenny: Jaz verujem vate, prepričana sem, da boš storil svojo dolžnost Dick Je, ne samo storil svojo dolžnost, storil le v tem življenjskem boju še mnogo več: premagal je zlega duha v sebi, premagal je dozdevno strahopetnost Vse te psihološke momente pokaže Rod la Rocque na platnu tako jasno in dosledno, da gledalec pozabi, da gleda le dvodi-menzijalne slike. Kot partnerica mu je Ja-queline Logan popolnoma enakovredna. Tehnična plat filma, ki stoji nad povprečnostjo, je izdelana vestno. Posebno je treba omeniti divno posnete prizore viharja na morju, brodoloma in reševalnih akcij, Američani so v tem filmu znova dokazali, da jih v filmovanju morja nihče ne doseže. Napoleon i' filmu. Francoski režiser Ja. cques Fevder obeta v bližnji bodočnosti dalj še filmsko delo o Napoleonu. Film bo men« da predvsem posvečen Napoleonovim ljube« ženskim avanturam. — Pri tej priliki naj omenimo, da pripravlja tudi Abel Gance (Francoz) velik film »Napoleon® v osmih de« lih. Lilian Gish, poznana ameriška filmska igralka, ki igra baš te dni na Dunaju v fil. mu »Bela sestra«, namerava baje — kot po« ročajo ameriški listi — priti v Berlin, kjer bi nastopila kot Gretchen v filmu «Faust». Njen partner bi bil Emil Jannings. Film pri« pravija tvornica Ura. Sen kresne noči. Na Dunaju počno pri. četkom drugega meseca predvajati film «Sen kresne noči», ki je prirejen po isto« imenski drami \Villiama Shakespeareja. Film je izdelan v režiji Hansa Neumanna; v glavnih vlogah nastopajo Werner Krauss. Ruth Wcvher, Charlotte Ander, Lori Leus. Theodor Beckcr in Ernst Gronau. O I o LAJŠAM« PLAČILA ZA B L E R E DAJE BERHATOVIC O X Dva milijona zločincev v Zedinjenih državah. Pred kratkim sc jc vršil v New. vorku policijski kongres, kjer je imel pri otvoritvi predsednik ncwyorške policije En. right predavanje, v katerem je povedal, da jc danes v Zedinjenih državah približno dva milijona zločincev, ki umore na leto 10.000 ljudi X Možgani Anatola F rane ca. «Rcvue mo» derne de mčdicine et de chirurgie*. ki izha. ja v Parizu, prinaša v eni poslednjih številk podatke o možganih velikega francoskega pesnika Anatola Francca, ki jih je proučil dr. Feliks Regault. Iz teh podatkov izhaja, da so Francpovi možgani tehtali 1017 gra« mor, kar je za močnega in robustnega mo« Za (France je tehtal malo pred smrtjo 75 kg) dokaj malo. Povsem upravičen je torej sklep, da genijalnost ni vedno — kakor so učenjaki dolgo časa mislili — v premem razmerju z velikostjo možganov. Nasprot. no pa je doktor opazil, da so zavoji na Francecvih možganih zelo veliki in globoki V njih je torej treba iskati vzrokov Fran« ceovi intelektualni superijomosti. — Ob tej priliki omenja navedena revija slučaj Gam. bette, kojega možgani so tudi tehtali raz« meroma zelo malo. Ali možgani A. Francca so še lažji in tehtajo skoraj 400 gramov pod normalo, ki znaša povprečno 1390 gramov. — Velika glava torej še daleč ni znak, da je njen lastnik bogzna kako inteligenten aH celo genijalen. kakor tudi nočemo trdi. ti, da so vsi ljudje majhnih glav bolj bi. stroumni kot debeloglavei. Odločuje le šte« vilo zavojev, teh pa je lahko na majhnih možganih več kot na velikih. Po Ohrida in Bitolja 5. Še nekoliko o Skoplju Najzanimivejše je v Skoplju sprehajati se z enega konca mesta do drugega in opazovati ljudi ter njih dejanje in nehanje. V tem oziru je Skoplje mnogo interesantneiše nego kako srednjeevropsko mesto, med katere spadajo tudi slovenska. Zakaj tu so tipi izdatno mnogovrstneiši. Ločijo se med seUjj po telesni vnanjosti. še boli po noši, ki je za vsako narodnost, še bolj za vsako konfesijo, različna; skoro vedno moreš kar po obleki presoditi, kake vere je človek; treba je le nekaj informacij za to in nekoliko orakse. Pri ženskah se pozna celo po obleki, če so omožene ali vdove itd. V orijentu je moral človek nositi svojo legitimacijo takorekoč v obleki. Domačini hodijo vsi še v narodni no-51. moški in ženske. Pri srbsko - makedonskem prebivalstvu je ta razlika, da je noša onih ljudi, ki žive med Arnavti, močno pod vplivom arnavtske, Var ie bilo ljudem varnostno sredstvo. Ženske nosijo vse brez izjeme zelo živo pisane. lepo vezene obleke; narodna noša ie tedaj še popolnoma vsakdanja. Moški. domačini iz vasi, se nosijo po ev-ropejsko le. če so bili v Ameriki. In teh Amerikancev je na jugu mnogo; obilo jih ie. ki so bili po večkrat onstran moria ali takih, ki imajo tamkaj brata, očeta, sorodnika. V Bitoliu sem govoril s kmetom, ki ie bil petkrat v Ameriki. Kdor je bil v Ameriki, se nosi Ia franga». to je po francoski; tako namreč nazivajo povsod po Balkanu vse. kar pride iz Evrope in je različno od orijentskega. od «a la turka». Po Skoplju in drugih mestih se seveda nosi po evropsko velika večina domačinov vseh stanov. Ko smo bili v Skoplju. so bili ravno zadnji dnevi ramazana. ki je, kakor znano, muslimanski mesec posta. Ves mesec se posti musliman, posti temlji-to: od solnčnega vzhoda v jutro pa do solnčnega zahoda ne sme jesti ničesar. Post je tedaj popoln. Kakor hitro Pa ob solnčnem zahodu ustreli top na Gazi-babi. je post za ta dan zaključen; sedaj je celo noč čas jela, čas gostovanja. Istočasno se vse džamiie slovesno ran-svetle. da žarijo v lučih: moški hite v džamije, da opravijo akšam, večerno moiitev. Gostovanje traja ponekod do rntra. ko prične post znova. To se po-navlia trideset dni. Ta ramazanski post je na orimer za kmetsko muslimansko prebivalstvo zelo težak, sai moraio ljudje ves dan v solncu in vročini, trdo delati brez vsakršne jedi. brez pijače, tudi brez tobaka In nrekršiti ga ne sme niti enkrat, drugače mu nadaljni post nič ne hasne. Postiti se mora vsak moški musliman, od Detnaistega. a ženska od desetega leta dalje do smrti. Zaključuje se ramazan z bairamom. največjim muslimanskim praznikom, ki se da primerjati z našo Veliko nočjo. Mi smo bili v petek. 24. aprila, še v Skonliu. ko je pričel bairam, ki traia tri dni. Kjerkoli sta se srečala dva znan ca - muslimana sta se obiela in si čestitala: »Bajram murabek olsun« (želim Ti srečen balram\ Glavno si na hodijo drug drugemu na dom čestitat vesele praznike, pri čemer se pogoščme-jo. Ta dan smo po vseh turških delih mesta srečavali cigansko tropo. po tri, štiri fantiče, ki so kot godci hodili od hiše do hiše ter voščili praznike; seveda niso nikier odšli brez daru. Njihova godba ie odmevala na vseh koncih: osobito ie bil glasen veliki boben, ki ie precej večji od običajnega in ima izredno močno doneč glas. Vstaviš se na ulici in poslušaš, kako bije za hišami nekje cigan na taISmbas; kakor da nenavadno polni, nekako mogočno se raznašajoči glas oznania pričetek nekih velikih stvari, kakor da kliče morda boine trume na nohod nad dalmega carja . . . Poslušaš to čudno, eksotično glasbo, talambas utihne, čez čas se oglasi znova in močneje; mlada ciganska jata se prinodi preko ulice, opravi na pragu ali na dvorišču svoo čestitko ln talambas bije zopet svojo skrivnostno napovedujočo pesem. Ta dan so muslimani oblečeni najbolj praznično v vsem letu. Popoldne se je vse voz'lo v kočijah. Videli smo v kočijah po tri, štiri fante ali tudi odrasle; lepa. brezhibno čista, samo modra obleka, z živo barvasto rutico v vnaniem žepu, tedaj popoln a Ia fran-ca. Da ni čepel rdeči fes visoko nad čelom, bi mogel fanta šteti med ele-gane Zagreba. Mislim, da ta dan ni ostal nobeden izvošček brez zaslužka; ves mladi muslimanski svet ie bil v ko-čiiah. Na večer smo slišali nekatere na povratku. kako so prepevali. Turško petje je gotovo nekaj posebnega; peli so precej tiho. melodije so za nas povsem eksotične, ne morem se ubraniti vtisu, da vrti nekaj v grlu ln da priha-ia glas venkaj v nekakih spiralah, ki plešejo druga za drugo. Besed kakor da sploh ni. marveč sama melodija, sama kultivirana melodija. Spominiaio te pesmi na prepevanje mu;ezina na rnunart, ki je prav tako petje povsem svoje vrste. V gledišču je udeležencem kongresa na čast predstava «Košfane». drame, ki je delo er.ega naiboliših srbskih pisateljev, Bore Stankovima, rodom iz Vranja. Dejanje se vrši v Vranju, v dobi takoj co osvoboditvi 1. 1878. in ie vzeto potemtakem iz mlljeja. popolnoma sličnega temu. ki je še danes v Južni Srbiji okrog Skoplia: vrh tega je narečje. kj se govori v Vraniu. domala popolnoma isto kakor v Sk^-"u. Zato Te «Koštana» v Skopi iu zelo priljubljena igra — tudi v Bitolju sem jo par dni pozneje videl na programu tamkajšnjega lokalnega gledališča. Vendar je drama napravila, vsaj name boliši vtis. ko sem jo čital. nego sedai na odru. Bi£-kone pa je velik del krivde v vprizo-ritvi. Ne vem. počemtt so namesto ciganskih sviračev. ki nastopajo skoro v vsej igri. in ki so neločljivo zvezani z vsem. kar se veselega vrši tu na jugu, prestavili godbo v orkester, ki absolutno ne sodi k Koštani. Da je naslovno ulogo igrala Rusinja, ne domačinka, gotovo tudi ni bilo ugodno. Tabo se je skopsko Narodno Pozorište s Košta-no prezentiralo slabše nego sem oriča-koval. zlasti ko sem videl pred leti par predstav, ki so mi vzbudile največ?i re-snekt nred srbsko igralsko sposobno-stio. Takrat sem med drugim gledal tudi Zono Zamfirovo. ki se godi v Nišu istotako kmalu po osvobojen™ mesta in je spisana v niškem narečju, ki je kot vramansko skooskemu povsem nodobno. Zona Zamfirova ie naravnost fascinirala publiko: toliko iskrenega so-delovania in polneča uživania še nisem vide! zlepa v gledišču. In mod občinstvom so bili zastopani vsi Skopljanci. naši kot Španioli ali Turki, vse je gledalo s takim zanimtuvem na oder in preživljalo vse dejanje, kakor da je celo gledišče en sam oder. Tudi Tučan ome-nia v svoiem potopisu, kako silno dobro se nočuti sVonska publika, kadar ji daio Zono Zamfirovo a'i K^štano, ki sta cstali naipriliublienejši igri in se ponavliata neprestano. Lepo je v Skoplju zvečer. Sicer so noči. vsaj koncem aprila še razmeroma hladne, ker so planine v bližini mesta na vsei zapadni in južni strani na debelo pokrite s snegom. Toda ohladitev tekom noči prinaša priieten svež zrak za naslednii dan Pohvale vredna ie po-nočna in ponočniaška svoboda. Lokali se ne zaniraio ob strogo določenih urah in nezaspanim ni treba iti soat. doklir iih volja. Ce se snide vesela družba, traja pivovanie lahko tudi do ranega jutra. Kliub temu pa Skoplie ne more konkurirati z drugimi neimenovanimi kraii glede ponočnjaštva ali točneje intenzivnosti pitja. Nai omenim na tem mestu, da sem videl na poti po severni in južni Srbiji — Beograd in Skopl'e iz-vzemši — enega edinega moža niiane-ga. nekega kmeta v vlaku iz Bifolia na Prileo. — Pač pa se tudi v Skoplju nlačuie davek na večerni poset lokalov, oo en dinar za osebo, za čas po enaistl uri To je «orštinska» taksa za nočno sedenje*, kot se bere na listku, na katerem ie obenem napisan tudi datum in na lokal, številka knjige in listka. Vsi znatne;š: lokali Imao zvečer godbo. a'i cigansko ali kako drugo. Nam ie bila naiboli všeč Pozorišna kafana ali Saraievo. nasproti gledišču. Te vrste kavarna pa ie toliko kot gostilna; tu dobiš vse isto. kar v gostilni, a tudi po Pismo iz Pariza Pariz, 20. majnika. Na trgu pred impozantno cerkvijo Svetega Sulpicija, ki se z dvema visokima zvonikoma stasito ozira preko Latinskega okraja in trosi nanj blagoslav-Ijaiočo pesem svojih harmonično ubranih zvonov, se je razgibalo zadnje dni kričeče življenje . . . Sicer dokaj mirni trg med lepim božjim hramom, v katerem sta se v davnih dneh sestajala znamenita krasotica Manon Lescaut in n;en liubimec des -Grieux. in med magistratom VI. okraja, je nepričakovano čudežno oživel. Kar čez noč je iz tlaka zraslo srednjeveško mestece, krog in krog opasano z nepremakljivim zi-dovjem (iz platna in lesa. seveda), ki iz njega mole zobčasti stolpiči: Foire Saint-Germain, tradicionalni pariški semenj. Peči moram, da je to ena najzanimivejših in nniprijetnejših prireditev, kar sem iih letos videl v Parizu. Že koj ob vratih, ko se vstaviš, pa ne samo zato. ker moraš plačati vstopnino, amrak zastran liube radovednosti in za-imivosti, ki io že precej od kraja vžge in zbudi v tebi pogled na sredn.ie-ve"!'i vhod v mesto, na mogočne, z rez-bariiami okrašene duri. na stražo, ki se s sulico in nočno laterno oborožena sprehaja med obiskovalci, in na mestnega čuvarja, ki v kostimu iz daljnega veka neusmilieno trobi v strašno dolgo fanfaro raz bližnji stražarski stolp. Napihuje se in trobi, vabi in trobenta, kliče in razgraja: Le noter, le noter, da boste videli življenje nekdanjih dobrih, davnih časov! . . . In res. že tisti hip nisi več v Parizu, ampak na semanji dan v pravem srednjeveškem mestecu, kjer ti edino gneča moderno opremljenih ljudi, ki se s tabo vred preriva po tesnih uličicah in čudi, samo čudi in zija, kvari popolno iluzijo, malce moti, mogočni utis. Toda pustimo vsakdanjo množico in poglejmo raie starodavno mesto krog nas. Same lične, ozke, pritlikave hiše. Raz nizka okna padajo slapovi pisanih na-geljev, tupatam pokuka preko njih drobna glavica s starodavno avbo ali z nekakšnim visokim svilenim škrnicljem, ki mu od čipkaste osti vise široki, pestri, vabljivi trakovi. Kako so bila včasih dekleta fletno opravljena! Kako krasne, bogate, divne noše. Tisto-le tam poglej, mar ni imenitna? Kako dolge <"oste, temne kite ji nadaio na prsi, ute jene v svetlobarvni jopič, ki se okrog vratu peni v bele valove starih vezenin. In široko krilo z dolgo vleČko se tako spreminjasto sveti v maiskem soncu. Prav zares: Včasih ie luštno b'lo. istih cenah. Vsak večer izrajo in pojo cigani živo, temperamentno. Želel bi si jih namesto civiliziranih ljubljanskih ka-varniških orkestrov. Godci pojo nekaj časa vsi, potem samo eden ali nekateri. Videl sem. da so zelo priljubljene ko-mitske pesmi; cigani jih znajo, kakor druge pesmi, peti z občutkom. Name vsaj napravijo vedno velik vtis in še zdaj čujem ciganskcga vodjo, kako se mu je glas vzpel visoko, visoko: »Neni ti je žalba za tvojata deca, ko- mita bre?« In ves ciganski zbor potegne za vodjo z odgovorom: »Mojata deca — sitni potroni, Stojane vojvodo bre!« In pesem se dviga dalje, v višine, kakor da čuješ zares g!as komite visoko s clanin: »Mojata maika — Sara planina Stojane vojvodo bre!« »Nenj ti je žalba za tvojata sestra?« »Mojata sestra — puška brzometka. Stojane vojvodo bre.« Visoko gor gre glas cigana, in zbor mu pritrjuje z godbo. Poslušaš in molčiš; tiho gre pred teboj vsa junaška tragedija komitske borbe, velika odpoved individualnosti, silni zagon najčistejše borbenosti, najčistejši del vse komitske akciie. Ta pesem, to je posebne vrste romantika: če ti je segla do srca. je ne boš pozabil. In še ima Skoplie zanimivosti. In koliko še takih, ki iih človek v par dnel ne more opaziti. Seveda, najpri.ietne.i5i čas je v Skoplju pomladi, tu še prav posebna Poletje bi nam pokazalo Skoplie v mnogo manj prijetni luči. Takrat zavlada strašna vročina; tri me-seče skoro ne poznajo dežja, zelena barva pokrajine se umakne težki, rjavi }n rumeni enoličnosti. To je pravo južno poletje z naihujšo vročino in s silnim, silnim prahom. Kadar potegne veter, dvigne s tal ne oblake, marveč meglo prahu, ki zavije vse v riavino in sivino, mesto, njive, vasL En dan smo tudi sedai. v aprilu, nekoliko spoznali prašino; potegnil je močan jug mimo Vodna navzdol jn zavil Skoplje v prah. Prah je bil rz crecei debelih kame.ičkov. da si ga čutil, kako je bodel po obrazu, silil v oči. ušesa, za obleko in našel pot no-vsnd. Ta prah. to je specijaliteta juga, ali na srečo le v poletnih mesecih. Sicer pa se glade snage po skopskih ulicah ni pritoževati. Neomenjeno nai ne ostane, da smo videli v ciganski mali. na skraini mestni periferiji, za Dušanovim gradom kar na prostem, ob glavni cesti na površini človeško lobanjo. popolno, celo. lepo belo. da bi se moga vzeti v orirodoslovsko zbirko. In blizu nje. malo vstran, ob niivi še e.r). nrav tako belo. in naokrog še nekai kosti. Tako nedolžno se belijo v solncu, kakor da so to odpadki od ve-čerie. Nekdo me je opozoril, da sem pozabil rovedati. kakšno razsvetliavo imajo v Skoplju. Dopolniuiem: imajo električno razsteliavo iz elektrarne, ki stoii na zapadni strani ob Vardarju. A. M. Mednarodna razstava dekorativne umetnosti Pariz. 20. maja. Letošnja pariška razstava je druge vrste, nego so bile prejšnje pariške razstave. pa tudi cili ie drugačen. Razstava noče biti reprospektivna. nego ofenzivna. ona hoče ustvariti in manifestirati novi umetniški stil. ki je v skladu z dobo svetovne vojne, pa tudi z velikim notraniim preporodom. Ona hoče pokazati. da pripada tudi bodočnost francoskemu duhu. da bo Francija tudi v bodoče obvladala svetovni okus. Med vojno se je pojavil tudi pri manj razvitih narodih nacijonalni duh. stremlie-nje po osamosvojitvi in Francijo so izpodrinili ne le v sovražnih, nego tudi v zavezniških državah. Tako je n. pr. izvažala Francija tik pred vojno letno 1.500.(100 met. stotov pohištva, dočim ga izvaža no voini komaj eno petino te količine. Slično ie tudi v drugih panogah in zato je razumljivo, da so začeli vodilni krogi francoskega narodnega gospodarstva razmišliati. kako bi se dalo preprečiti to konstantno nazadovanje. Prišli so do nazirania. da ie vsega kriv tradicionalizem. kajti evropska javnost si želi novih oblik, novih slogov. povsem novega pohištva in vsega, kar tvori okvir našetfa živlienia. Zato ie parlament sklenil, da mora biti na letošnii razstavi v nasprotju z vsemi dosedaniimi razstavami vse moderno, novo, ofenzivno. Letošnio razstavo so hoteli prirediti prvotno kot londonsko razstavo nekje v okolici Pariza. Storili niso tega zato. ker bi bili stroški preveliki. Kakor znano. ie ""Hiučila londonska razstava s stomiliionskim deficitom. Take perspektive seve Francozom niso všeč. Zato so namestili nariško razstavo sredi mesta j ob Seni. Prostor je opremlien in urejen z ono matematično točnostjo in pre-1 mišljenostjo. ki jo poznamo samo pri Francozih. Razstava obsega 150 paviljonov na 30 ha. udeležuje se je 31 narodov, med njimi 20 s svojimi paviljoni. 15 velikih vhodov skrbi za to. da lahko tudi največje množice posetni-kov svobodno prihajaio in odhaiaio. ne da bi nastala gneča. Glavni dohod je med veliko in malo na'?čo, odkoder je čez most Aleksandra III. na Fsnlanado invalidov vedno največji naval občinstva. Glavni razstavni prostori so na Trgu invalidov, kjer so nameščeni pred vsem francoski paviljoni; zastopani so vsi deoartmani. Na nabrežiu d' Orsav, kl služi večinoma parku atrakcij in podjetjem Paula Poireta. ie nameščena tudi razstava igrač v obliki celega mesteca. Aleksandrov most pokrivata dve dolgi vrsti pavilionov z luksuzno industrijo. Na drugem obrežju Seine. na Cours-la Reine. se stiskajo paviljoni tujih držav, francoskih koloni) in provinc ter privatni paviljoni. Ta del razstave predstavlja mešanico slogov, kaiti malone vsak tuj naviljon je zgrajen v drugačnem slogu. Tu vidite vse mogoče, od renesančnega. solidno zgraienega italijanskega paviljona do Melnikovega kubističnega paviljona sovjetske Rusije. — Grand-Palais. čigar notranja razdelitev in oorema je delala arhitektom velike preglavice. ie poln predmetov raznih obrti in šol. Polovico ima na razpolago Francija. polovico pa tuje države. Razstava bo popolna začetkom junija. vendar ra nudi posetmkom že sedaj mnogo divnih prizorov, sai je ta razstava ne le največja po obsetru. nego tudi oo umetniških vrednotah, ki so iih zbrali tu razni tekmujoči narodi. Razume se. da ie pridržala Francija največ prostora zase. Poleg glavnega namena, napeti umetniške sile in dati impulz ustvarjanju novega sloga, je vodila Francijo pri tej razstavi še druga ideja, namreč pacifi« zem in poizkus, da bi se sestali vsi evropski narodi v enem kraju v duhovnem sodelovanju, da bi notranje prerodih svoio narodno dušo. Zato je pozvala Francija tudi svoje nedavne neprija-telje. Ali ta načrt se ni obnesel. Nemčija je vabilo odklonila, samo Avstrijci in Turki so prišli. Nedvomno je storil nemški narod s tem novo bistveno napako, ki bo škodovala v pr\tf vrsti Nemcem samim.____ Esperanto Razvoj mednarodnega pomožnega jezika PribHžno pred tremi stoletji, ko Se n! bilo govora o mednarodnem življenj« v današnjem smislu in je torej mogel biti tak jezik le utopija, je vendar že problem zanima! velike duhove, med katerimi omenjam filozofa Leibniza. Razdelil je pojme v enostavne in sestavljene. Prve je označil s številko, dočim je dobil druge z množenjem. Slični zgolj miselni sistem je bil Sol-resol Francoza Jenan - Francois Sudrea, ki je uporabil tonovo lestvo za kombinacijo besed in je vkljub tej čudni ideji dobil dve odlikovanji in pohvalna priznanja veličin, kakor Hugoja in Lamartina. Sledila ie kopica drugih sistemov, med katerimi oirifr njam samo Pasilalio, Langue universell ht slednjič za takratne čase epohalno delo Jugoslovana Paiča, ki je svoi jezik skom-biniral na podlagi številk. Toda ko je razvoj svetovne trgovine m prometa ter sploh razmah mednarodnega življenja občutil potrebo mednarodnega jezika, so se seveda vsi U filozofski sistem: j izkazali kot popolnoma nerabni. Kmalu ie bilo spoznati osnovne smernice bodočega mednarodnega pomožnega jezika, to so nevtralnost in lahkota. Izmed mnogobroj-nih projektov, ki so se pojavljali kakor gobe po dežju, naj imenujemo le najvažnejše: Fr.iguet: Langue nouvelle, Rudelle: Pan-tos - Dlmon - Glossa, Piro; Universalspra-che itd. Uspeh pa si ie pridobil samo Nemec Schlever s svojim »volapiikom« (1879). Razmeroma hitro širjenje »vola-pfika« nam kaže že takratno potrebo mednarodnega pomožnega jezika. Toda umetno tvarjanje besed v »volapiiku« m druge oapake so morale dovesti do poloma, kar je ideji pomožnega jezika strašno škodovalo. Vendar ideje se ne dado ubiti. Nastali so zopet novi projekti, kakor Neolatine od Courtonna, Pasilingua od Steinerja, Špelin od Bauerja Itd. Leta 1887. je izdal poljski Žid dr. Z amen h of svoj Lingvo internacia. ki se Imenuje danes esperanto. Začetkoma počasi, toda vedno hitreje se ie pričel širiti ta jezik. In ko se ie morala leta 1907. odločiti delegacija za uvedbo mednarodnega pomožnega jezika za enega predloženih projektov, je Izmed mnogih projektov (n. pr. Universal od Mo-lenaara, Idiom Neutral od Rosenberga) izbrala esperanto. Internacionalno peticijo radi uvedbe pomožnega jezika naslovljeno na vse akademije, je podpisalo takrat 1250 univerzitetnih profesorjev. Po tem letu je pričel šele pravi razmah esperanta. Nekateri znanstveniki so hoteli esperanto v bistvenih točkah popraviti, oziroma spremeniti. Prišlo je do razkola in de Be-aufront ie Izda! svoj projetk »ido«. Razvoj od leta 1907. do danes pa je pokazal, da morebitne prednosti Ida ne odtehtajo vrlin esperanta, ki jih »ido« nima. Nočemo trditi, da ne bi bil Ido sposoben za pomožni svetovni jezik. Toda v bistvu takeza jezika je, da obstoja lahko samo eden. Ker vsako vzporedno gibanje Idej! Ie škoduje, zate je jasno, da so se svetovne korporaclje, svet Društva narodov, radio itd. odločili za esperanto. Prlpomiti je treba, da so si esperanto ln Ido, kakor tudi še novejši sistemi »esperantido« in »okcidental« zelo podobni. Iz tega sledi važno dejstvo, da je problem mednarodnega pomožnega jezika iz jezikoslovnega stališča že rešen, dočim Je njegova popolna zmaga v praksi še vprašanje prihodnjih let. Dosedanji lepi uspehi nas lahko tudi v tem oziru navdajajo z največjim optimizmom. Esperantist Vpliv radlla na razširjanje esperanta nam jasno kaže potočIIo »Llbralrie Central Esperantiste«. Odkar oddajata pariški ra-dio-pnstaii esperantske kurze, se je števila prodanih esperantskih učnih knjig posto-terilo. Več ko UOO knjig se je prodalo tekem 3 tednov, da lahko slede poslušalci f brezžičnemu pouku v esperantu. zdej pa ni več tako. A seveda ne samo zbog ženskih noš in dolgih las. ki jih zdaj — namreč las — tako malo vidiš v Parizu. V vsaki hišici nekaj prodajajo in tisti »nekaj« je v stari francoščini in v prikupni, skrbno začrtani pisavi razložen na izvesni tabli, ki je z urezljanimi. starodavnimi kljukami pritrjena nad pro-dajalnico. Trgujejo pa večinoma tudi res s starinami. Vsega si lahko nakupiš, kar bi rad postavil v starinsko sobo, bakroreze, slike, kuhinjsko posodo, staro opravo, nakit tisoč drobnarij in tako dalie . . . Vse prodajalke jn vsi prodajalci nosijo srednjeveško nošo, kar posebno zgledno podčrtuje to vrlo posrečeno fata-morgano davne dobe. Na malem trgu sredi mesteca, ob vodnjaku, razkazuje popotni komedijant svojo bogato. «ezaslišano. vse pre-kašajočo umetnost. Nosi širok klobuk davnih časov, pisano suknjo, kričečo, barvasto majo in tesne »artistične« hlače Iz trikoja. Star je že in bore ma'o kunštov zna. a Hudie mu ploska!o in mečejo novce na preprogo, na kateri se Je priletni saltimbanque ravnokar pre-kucaval in lovil žoge. V ozračju starodavnega življenja, ki ga pričarajo obiskovalcu starke, kostimi in starinska roba. sem se ob tem komedijantu spomnil na žonzleria »Naše liube rosoe«. ki ga je po srednjeveški zgodbi tako mojstrsko opisal Anatole France in s časom operne muzike ovekovečil Masse-net . . . Glavno atrakcijo (da govorim moderno! te prireditve pa tvori posebno gledališče pod milim nebom, pred cerkvenimi vrati, kier neka popotna družba jako imenitno vprizaria stare miste-rije. tabarinade. moralitete in farse: zgodbo o čebru, Cyranove drznosti. Igro grbcev, Ancassin in Nicolette in tako dalje. Tisti dan. ko sem se jaz preselil za par ur v srečni srednji vek, so dajali ravno zanimivi »Misterij sedmih grehov«. In reči moram, da se jim je stvar zelo posrečila. Pod širokimi cerkvenimi vrati ie bil po srednjeveški šegi Improviziran oder: na levi strani »peklo in njegove grozovitosti«, to je kulisa, predstavlja'oča ogromno, grozno pošast, z režeče odprtim gobcem, vhodom v kraj škripanja z zobmi in večnega pogubljenja: na sredi enostavna vrata in pred njimi nekaj trave in cvetic: zemlja in njene pasti: na desni strani pa svetle duri in na njih tablica »n e-b o in njegove radosti«. Nastopil je najprej zbor menihov in nun ter zapel nekakšen uvod in razlago dejania misterija: »Vi vsi, ki tod mimo greste, ustavite se in poslušajte!« Nato je izza zemeljske kulise prilezel krasen srednjeveški mladenič in sredi rož sladko zadremal. Toda, koliko izkušnjav se ga je lotilo! Sedem grehov povrsti je grozansko napadlo njegovo nedolžnost in neizkušenost. In kako mikavni in lepi, privlačni in mnogo obetajoči so bili grehi. Bože, v kakšnih kostimih, vse seveda v stilu srednjega veka- Ko bi se mladenič ravno udal vsem sedmerim grhom naenkrat, nastopi blesteči angel Gabrijel, božji odposlanec. in ga reši iz pogubnih krempljev napuha, skoposti. siadostrastja, nevoščliivosti, požrešnosti. jeze in lenobe. H koncu je zapel še zbor pobožno popevko... Jaz pa sem jo mahnil v srednjeveško krčmo pri Marjolaini in se s kupico bordojca zavaroval proti hudobnemu duhu in njegovemu napuhu. Bog ve, če bi prišel mene tudi rešit bojeviti sveti Gabrijel . . . Še to-le moram povedati danes: če je bilo v davni dobi res tako fletno kot danes na saint-germainskem semiiu, nam je vsem sočasnjkom lahko bridko žal. da nismo prišli car sto let preje na svet . . • Zakaj pa? Zato. prav zato in zaradi tega . . . Ka kdor hoče še bolj natanko vedeti, naj pride kar takoi v Pariz, ker bodo čudežno srednjeveško mestece koncem teza meseca že podrli. Škoda, škoda..* P. K—u. Prometne prilike (Z gospodarskega kongresa v SarajevaJ Na podlagi referatov delegata ljubljanske zbornice g. Ivana M o h o r i č a ter delegata Centrale industrijskih korporacij v Beo« gradu v seji odseka je na plenarni seji kon» gresa gospodarskih korporacij v Sarajevu dne 15. t m. poročal tajnik Industrijske centrale v Beogradu dr. Cvetko Grego« r i č o prometnih prilikah v naši državi. — Odsek za prometne zadeve je ugotovil, da se naše prometne prilike stalno izboljšujejo, vendar pa je treba poudariti, da se razni ne« dostatki ne čutijo v toliki meri samo iz razloga, ker ja promet znatno padel radi ekonomske krize. Dasi je treba priznati prometnemu ministrstvu, da je storilo tnno. go za ureditev železniškega prometa, vendar je treba na drugi strani tudi konstatirati. da se nahajamo še daleko od onega stanja, ki bi odgovarjalo normalnim potrebam gospo« darstva in njegovega razvitka. Nedostatkom, ki ovirajo naglo in ener« gično sanacijo naših prometnih prilik, so po« vojne splošne ekonomske prilike krive le de» loma. Važen vzrok tem nedostatkom je da« našnja času neodgovarjajoča organizacija prometne uprave. Treba je zato upravo na. Bih državnih železnic reorganizirati na samo stojni in komercijelni bazi, s čemer se bo dosegla pocenitev režijskih stroškov in omo. gočilo racijonelneje izkoriščanje sredstev, ki so na razpolago za pospeševanje prometa. Število tovornih vagonov, posebno odprtih, se mora povečati, pomnožiti je treba število špecijalnih vagonov za prevoz lesa in lesnih izdelkov, piva, vina, svežih rib, svežega sad. ja in gradbenega lesa, opreme in oglia. Po* večati je treba število lokomotiv. Vagone je treba držati v urejenem stanju ter jih podvreči predpisanim perijodičnim revizi. jam. Železniške delavnice je treba pravo« časno oskrbeti z vsemi potrebnimi sredstvi za delo kakor tudi z materijalom; železni« ško delavnico v Splitu je treba čimprej do. vršiti. Pokvarjene vagone je treba pošiljati v deiavnice po tipu vagonov in poedine de« lavnice špecijalizirati za popravilo vagonov posebnega tipa. Z vso energijo je treba de. lati na to, da se vagoni in lokomotive poši« Ijajo v delavnice, dokler poškodbe še niso prevelike, in da se pokvarjeni vagoni in lo. komotive popravijo čimprej. Množina po« kvarjenih vagonov in lokomotiv je preveč visoka v razmerju z njihovim skupnim šte« vilom ter zahteva forsiranje njihovega po. pravila. Nemudoma je treba izvesti izmenjavo tračnic in pragov na onih progah, kjer je stanje opasno. Posebno pažnjo je treba po» svetiti zgradbi in pregradbi železniških mo« stov, začeta dela kakor mostove pri Bitolju in Novem Sadu pa čimprej dovršiti. Na že« lezniških postajah je treba namestiti zadost. r.o število vagonov, posebno v južni Srbiji, ter se potruditi, da bo merjenje pravilno. Ukiniti je treba naredbo generalne direk. cije državnih železnic o merjenju tovorov a la rinfusa. Dovoliti se mora zasebnikom, da instalirajo tehtnice na lasten račun. Skla. dišča je treba napraviti, posebno na Sušaku kakor tudi v južni Srbiji. Rampe se morajo napraviti posebno v južni Srbiji Dosedanji dobavni roki naj se ukinejo, skrajšani tovorni roki, ki današnjim pri'i« kam ne odgovarjajo, se morajo podaljšati ter normalizirati iznosi vozovne zamude in ležarine. Čimprej se morajo izdati edinstven ne službene instrukcije za celo kraljevino. Uprava ozkotirnih železnic za Bosno, Her« cegovino in Srbijo naj se osredotoči v direk« ciji državnih železnic v Sarajevu. Proge Usora—Pribinič, Jajce—Knin—Prijedor. Za« vidovič—Han—Pjesak se imajo podrediti upravi direkcije državnih železnic. Preto« vornc postaja v Stalaču se ima čimprej raz« širiti in oskrbeti s potrebnimi instalacijami za pretovor ter ji dodeliti zadostno število strokovnega službenega osebja. Pristopiti je čimprej k izdelavi potrebnih novih železni« ških zvez in rormaiiziranih ozkotirnih prog posebno v južni Srbiji. Takoj je pristopiti k tehniški in administrativni ureditvi svobod, ne cone v Solunu, da se čimprej začne pro« met v njej. Posebno pažnjo je posvetiti po« morskemu in rečnemu prometu ter ureditvi pristanišč. Pristopiti je treba nemudoma k izgraditvi telefonske mreže med važnimi go. spodarskimi centri, na primer zveze Zagre« ba in Ljubljane z Vojvodino. Dalmacijo itd. Ustreči je prošnjam privrednikov v pogle« du telefonskih priključkov. Ministrstvo pro« meta naj na podlagi pooblastila v zakonu o proračunskih dvanajstinah (čl. 38) uvelja« vi takoj skupno prometno uredbo in pri njeni izdelavi upošteva reforme, vsebovane v mednarodni konvenciji za blagovni, potni« ški in prtljažni promet: obenem naj se uve. Ijavi enotna klasifikacija blaga, kakor tudi enotna lokalna tarifa z enotnim daljinarjem, pri čemur se imajo ukiniti sedanje lotnljene tarife v prometu državnih železnic z bivšo južno železnico in z vsemi vicinalnimi želez« nicami v državni eksploataciji. Pristopiti je k izdelavi nove definitivne klasifikacije bla. ga in zaslišati pri reševanju tega vprašanja mnenje vseh interesiranih krogov ter v zve. zi s tem delom sklicati tarifni odbor. Glede ra krizo našega gospodarstva je uveljaviti posebne pogodnostne tarife, in to: eksport. ne tarife za vse važnejše predmete našega izvoza kakor tudi pristaniške tarife: glede ni visoke vozarinske postavke nekaterih ta. rifskih razredov naj se vzame v pretres nji. fcovo znižanje v interesu okrepitve dom.ee prod jkcije; delati je na ustvarjenju promet, nih konvencij o direktnem prooietu * vsemi državami, s katerimi take še ne obstojajo, r prvi vrsti s sosednimi državami Rumun. sko. Bolgarsko in Grško: pri odobravanju refakcije je uvaževati tudi manjše kontm. gente. Predvsem naj ministrstvo za promet odobri kreditiranje vozarine potom jamstva z vrednostnimi papirji ali garantnimi pismi v to pooblaščenih zavodov. Ob priliki na« meravanega izenačenja na industrijskih tirih je odrediti višino doatavnino v razmerju lastnimi režijskimi stroški; dela naj se na to, da se vse vrste reklamacij rešavajo čim hitreje in da se izplačujejo upravičene re« klamacije čimprej, dalje, da se poviša iz« nos odškodnine za izgubo in poškodbo prt. ljage in ekspresnega blaga na iznos, ki ga predvideva nova mednarodna konvencija. Ministrstvo prometa naj pokrene pažnjo na to, da se izdelajo zvezne tarife in ustvari vzajemno kreditiranje vozarine v prometu z inozemskimi državami. Ministrstvo prometa se opozarja dalje na okolnost, da se važne zahteve pridobitnih krogov, ki so bile izražene na prejšnjih go. spodarskih kongresih, po večini še do danes niso upoštevale. Tedenski borzni pregled Zagreb. 23. maja. V efektih ie po prijazni tendenci v prejšnjem tednu bil ta teden promet zelo slab. Upanje v trajnejše zboljšanje efektnega tržišča se je izjalovilo, zlasti ker se opaža zopet večje pomanjkanje gotovine. . Bančni papirji ta teden ne Dokazujejo znatneiših sprememb v tečajih. Edino Jugo je sredi tedna oslabela na 97. a se ie včeraj zaradi večjega novpraševa-nja ponovno povspela na 102—103. Enak je bil položaj na tržišču industrijskih vrednot. Od lesnih papirjev je prejšnii teden noskočila Slavoniia od 53 na 56 zaradi vesti, da bo plačala večio dividendo. Ta teden pa se ie zopet vrnila na svoi stari tečai 53 do 53.5. Gutmann se je okrepil na 405 do 410. Eksploatadta je padla od 40 na 38. Od državnih naniriev uživa sferno naivečie zanimanje Vojna škoda, ki beleži ta teden preceišnie tečaine valovanje. Dočim ie v začetku tedna porasla celo na 20!. je v drugi nolovici tedna zopet oadla ter se ponujala včeraj po 186.5 Kiiub temu traia zanimanje za ta papir dalie. Okrepile so se ta teden agrarne od 29.5 na 31 radi večjih ku-povnih nalogov iz Italije in Češkoslovaške. a tudi od domačih zavodov. Investicijsko posojilo ie nespremenjeno. V devizah se je nadalievala slaba tendenca. Zaradi dalinie okrepitve dinaria na zunaniih borzah so vse devize v Zagrebu zabeležile oadec za več točk. Naibolj je oslabela deviza na Italijo, ki je bila mednarodno slaba. Intervencije ta teden sploh ni bilo. ker ie bilo vedno dovolj blaga. Promet je bil v splošnem slab. V današnjem svobodnem prometu v efektih ni bilo poslov; le Vojna škoda beleži maihen promet po tečaju 186. — Zaradi dalnje okrepitve dinaria ie bila tendenca v devizah zelo slaba. Prometa na ni bilo. ker so kupci rezervirani in čakaio na nadaljnji padec deviz. Blago beleži naslednje tečaie: Dunaj 864. Italija 247.125. London 297.5, Pariz 316. Praga 181.25 in Švica 1185. Tečaji so torej znatno nižji kakor včeraj. Italijanska zunanja trgovina Znatna aktivnost Jugoslavije napram Italiji. Po uradnih italijanskih statističnih podatkih je italijanska zunania trgovina v 1. 1924. izredno napredovala naDram 1 1913. Uvoz je napredoval od 17.189 milijonov lir v 1. 1923. na 19.487 milijonov lir. a izvoz še močneje od U.0S6 milijonov lir na 14.310 milijonov lir. tako da se ie pasivnost dalie zmanišala od 6104 milijonov na 5708 miliionov lir. Pripomniti pa je. da se povišek uvoza pretežni večini nanaša na industrijske sirovine. dočim se ie uvoz živil. Dredvsem pšenice, zmanjšal, ker so bili še preostanki iz dobre žetve 1923. Le nvoz mesa se je povečal. Na drugi strani pa se ie izvoz italiianskih živil ogromno povečal, in sicer (prve številke vrednost v 1. 1924.: številke v oklepa.rh vrednost v 1. 1923.: vse v milijonih lir): sir 409.64 (331.64); inandljl 287.37 (185.52): vino 274.89 (125.87): kc<'oš'-a jaica 265.73 (90.78): sveže sadje 218.63 (133.49); pšemčna moka 180.43 (108.92); pomaranče 169.94 (87.05); citrone 130.84 (107.84). Kar se tiče uvoza industrijskih siro-vin. je ostal premog na postavki 7 in dve tretjini miliiona ton v vrednosti poldruge milijarde lir nespremenjen: le reparacijsko dobave premoga s strani Nemčije so se povečale od 1.480.000 ton v 1. 1923. na 3.672.000 ton v 1. 1924. Uvoz drugih predmetov je znašal (prve številke vrednost za 1. 1924.; v okle-paiih vrednost za 1. 1923.: vse v milijonih lir); sirovi bombaž 2809.o2 (2243.67); les 529.23 (366.85); baker 353.52 (309.75); sirove kože 342.10 (271.89); bencin 276.19 (265.82); zelezni drobci 201.88 (144.27); lito železo 101.o4 (68.41); petrolej 89.39 (92.81). Primerno sirovinskemu uvozu se je povečal tudi izvoz industrijskih proizvodov. Prvo mest^ v izvozu zavzema še vedno sirova svila, katere izvozna vrednost ie dosegla v lanskem letu skoro dve milijardi. Glavne odjemalke italijanske sirove svile so Francija. Švica in Nemčija. Ravno tako je porasel izvoz umetne svile, in sicer po vrednosti od 162 na 319 milijonov lir. Izvoz ostalih tekstilnih proizvodov je bil naslednji (prve številke za 1. 1924.; v oklepajih za 1. 1923.; vse po vrednosti v milijonih lir): bombažna tkanina 1654-92 (1389); bombažni sukanec 363.24 (24729); volnena tkanina 277.94 (135.88); svilena tkanina 22S.91 (208.79); polsvi-lena tkanina 133.77 (95.25). Za bombažni sukanec so glavne odjemalke Nemčija. Levanta in Argenti-nija. za bombažno tkanino Levanta in Argentiniia. za volneno blago Avstriia, Jugoslavija in Indija, za nmetno svilo in svileno tkanino Velika Britanija, za polsvileno tkanino Velika Britanija. Indija in Egipt Omeniti je končno še. da ie izvoz avtomobilov močno porasel, in sicer od 12.750 na 19.000 komadov, po vrednosti od 288 na skoro 400 milijonov lir. Giavne odjemalke avtomobilom so bile Velika Britanija. Švica. Avstralija m Španija. , ^ , Porazdeljeno oo raznih državah so statistični podatki o italijanski zunanji trgovini v 1. 1924. urejeni šele za prvih 11 mesecev. Zato prinašamo številke samo za 11 mesecev: Izvoz Uvoz Prebitek v milijonih lir Francija 1628 1266 + 362 Švica 1416 346 +1070 Nemčija 1371 1316 + 55 Anglija 1313 1916 — 603 Zed. države 1074 4106 — 3032 Argentinija 702 967 —265 Avstrija 605 400 + 205 Jugoslavija 335 505 — 170 Kakor vidimo, pokazuje v vrsti gornjih držav Jugoslavija napram Italiji prebitek za 11 mesecev v vsoti 170 milijonov lir. Jugoslavija je v trgovini z Italijo torej že več let znatno aktivna. Ljubljanski trg Cene prošli teden ne beležijo nikakih znatnejših sprememb. Izredno draga sta pe» teršilj in korenje, ker prihaja zelo malo te. ga blaga na trg. Vobče zelenjave in sočivja ni baš preveč na trgu. Posebno obilo pri--našajo na trg jajec in kokoši. Včeraj v soboto so bile na trgu naslcd« nje cene: Meso: goveje 13 — 20, telečje 22JO — 27JO. svinjsko 25 — 27JO. kozličje 22.50 — 25, koštrunje 15. slanina 20 — 24 Din za kg. Perotnlna: kokoši 20 — 25 Dm komad, piščanci 30 — 65 Din par. Jajca: 0.75 — 1.12, komad Mlečni proizvodi: mle« ko 3 Din liter, sirovo maslo 30 — 35. kuha. no 35 — 40 Din kg, mohant 10 Din kg (0.50 — 2 Din hlebček). Zelenjava in sočivje: tT. žaška glavnata solate 14 — 16 Din kg, do= mača glavnata 0.50 — 2 Din komad, berivka 1 — 2 Din merica, grah v stročju 10 Din kg. v zrnju 24 Din liter, česen 0.25 — 1 Dir šopek, čebula 5 Din kg, šparglji domači 3.75 Din šopek, špinača 1 — 1.50 Din merica, kumarce 15 — 20; korenje 1.50, peteršilj 1.50 Din komad, kislo zelje 3 Din kg. Krem plr: novi 8. stari 1.75 — 2 Din kg. Sadje: češnje 10 — 16 Din kg. orehi v luičinah 3.75 — 4.25 Din liter, zluščeni 30 — 40 Din kg, datelji 20 Din kg. Mariborski trg Slaninarji so pripeljali včeraj 26 vozov s svinjskim mesom po cenah 13 — 30 Din kg po kakovosti in vrsti. Krompirja je bilo na trgu 23 vozov po ceni 1-75 — 2 Din za kg. Slanina se je prodajala po 22 — 26 Din kg. Cene ostalim živilom: Perutnina: kokoši 40 — 50 Din komad, piščanci 30 — 50 Din za par. Domači zajci: 15 — 40 Din komad. Kozllčt: P5 — 100 Din komad. Mlečni pro. izvodi: mleko 2JO — 3. smetana 12—14 Din liter, sirovo maslo 40 — 44. kuhano 50 — 60. sir komad 3 — 8 Din. Jajca: 0.85 — 1.25 Din komad. Sočivje tn zelenjm-a: ku. marce 5—10 Din komad, karfijola 3 — 15. česen 15 _ 20, čebula 5 — 6, kislo zelje 3.50 — 4, kisla repa 2 Din kg, glavnata so. lata 1 — 2 Din komad, grah v stročju 12 Din kg, špinača 1 Dm kupček. Sadje: če. šnje 18 Din kg. Sena sc Jc pripeljalo na trg 19 vozov, ota. ve 4 vozovi in slame 10 vozov. Cene: seno 37 50 — 62.50. otava 50, slama 37.50 — 45 Din za 100 kg. Skop je stal 1.75 Din komad. — Uveljavljen je nove carinske tarile. Iz Beograda poročajo: Fin. minster dr. Stojadinovič bo imel te dni posvetovanje z ministrom za kmetijstvo hi vode ter z ministrom za trgovino in industrjo glede manjših popravil v novi carinski tarifi Ko bo to vprašanje rešeno, bo objavljena in uveljavljena tarifa takoj. Računa se, da bo stopiia v veljavo dne 1. junija, in sicer radi tega. ker se vse statistike o uvozu in izvozu izdelujejo na osnovi carinske tarife vsak mesec, a statistika za maj se je začela Izdelovati že po sedanj1 carinski tarifi. = Položaj na žitnem trgu. Tendenca v domači pšenici ie bila prošli teden dalje čvrsta dočim Je bila v ameriški nespremenjeni.. Ameriška pšenica se je ral n'žje cene dalje uvažala, vendar sc čujijo pritožbe, da je znntno slabše kakovosti, kakor domača. Daje pri mletju baje 20-25 •/. otrobov, domača pa le 10 %. Uvaža pa sc tudi madžarska pšenica ki ie Izvrstne kakovosti.' Madžarska pšenica stane v Voj-vodhi franko ladja 470—475, ameriška pa prid; za-adi večje vozarine v Vojvod ni na 490 Din. Tendenca za turščico, ki ie bila mačia, se je malo okrepila. Cene moki so stalne, a ne posebno čvrste, ker se uvaža v pasa-ne kraje precej cenene ameriške in italijanske moke. = Slovenske čipke v Inozemstvu. Z veseljem je opažati, da koraka sporedno s šolanjem slovenskih čipkaric tudi trgovinska izvozna organizacija. Pri šolanja delavk je na prvem mestu Osrednji zavod za domačo žensko obrt v Ljubljani, ki obeta pod novim vodstvom ravnatelja g. Račiča vedno večje uspehe. V inozemstvu so bile razstavljene slovenske čipke med drugim na zadnjih vzorčnih sejmih v Milanu in v Lyonu. na obeli po tvrdki Lavrič v Stras-fcourgu. Ta tvrdka nam je poslala posnetek lastnega iek'amnega plakata, iz- kcteTega je razvidno, da ima v Strasbourgu stalno razstavo jugoslovenskih čipk. Tvrdka Lavrič razstavi čipke tudi na Pariški mednarodni razstavi dekorativne umeinosti, in sicer po lastnih risbah. = Izvoz našega hmelja in svinj v Francijo. (Tržno poročilo tvrdke Lavrič et Cie v Strasbourgu.) Uvoz slov. hmelja v Francijo je bil to leto izredno velik. Ceni se na 2000 stotov po 50 kg Zadnji čas se je plačeval hmelj 1000 frfr. za 50 kg franko in zacarinjeno Strasbourg; za prvovrstno blago tudi nekaj več. Nova letina kaže dobro. Zanimanje za letnik 1924. popušča, le po prvovrstni kakovosti ie še povpraševanje. V predkupu se je plačeval alzaški hmelj do 1000 frtr. — Uvoz slovenskih ln hrvaških svinj, kl je bil prej zelo velik. Je zadnji čas popolnoma izostaL Cene so med 7.80—S frfr. za kg žive teže. Pri manjši izvozni carini bi ta cena konvenirala za stalne izvoze. = Izdelava novega proračuna. Na vesti nekaterih časopisov, da bo fin. minister namesto rednega proračuna za L 1925-1926 predložil skupščini na odobrenje samo gotovo število dvanajstin, je Izjavi! fin. minister, da se v fin. ministrstvu izdeluje reden proračunski načrt, ki bo pravočasno predložen skupščini. Obenem se v fin. ministrstvu izdeluje tudi zakonski načrt o proračunu za 1. 1926-27. = Centralni zbor industrlicev zopet od-goden. Po vesti Iz Beograda je Centrala industrijskih korporacij ponovno odgodila svoj centralni zbor. ki se bo vršil najbrže v drugi polovici meseca junija. = Industrlici pri ministru za šume ln rudnike. Zastopniki industrijskih organizacij so poleg finančnega ministra posetili tudi ministra za šum« in rudnike dr. 2eriava ter ga prosil!, da bi podpiral njihovo prošnjo glede čimprejšnjega uveljavljenja nove občne carinske tarife. Dr. Žerjav je industrij-cem obljubil podporo v tem vprašanju. = Viseči dolgovi. Fin. minister je dobil od vseh ministrstev o visečih obveznostih, da bi mogel dognati skupno vsoto. Doslej je ugotovljeno, da ie bilo 31. marca t 5. v prometu samo za 96 milijonov Din državnih bonov. Dalje Je ugotovljeno, da ima prometno ministrstvo največjo dolžno postavko, to Je okrog 400 miliionov Din, največ za popravila lokomotiv in vagonov. Finančni minister hoče s tem ovreči neosno-vane trditve, da znašajo viseči dolgovi več milijard. = Zboljšan položaj na lesnem trgu. — Tendenca na naših lesnih tržiščih Je zadnje dnj postala precej prijaznejša. Naš les uspešno konkurira z avstrijskim v Italiji, kamor gredo vedno večje količine našega leta. Kakor se zatrjuje, so Izgledi, da bo v najkrajšem času prišlo do novega normalnega odvijanja naše lesne trgovine z Italijo. Švica tudi kupuje naš prvorazredni trdi les. Celo v Madžarsko se pričenja zopet Izvažati les. Le Francia kupuje Jako malo. Zaradi gradbene sezone Je prijaznejša tenden-ca tudi na domačem trži5ču, kier Je veliko povpraševanje. Upanje obstoja, da se bo povpraševanje še povečalo, ker se bo na dežel! zaradi dobrih žetvenih Izgledov nekoliko več gradilo kakor v lanskem letu. Cene lesu v splošnem kljub povečanemu povpraševanju ne kažejo izprememb in tudi ne bodo poskočile, če se bo dinar nadalje popravil. — Dobava inozemskega premoga po znižan* železniški tarifi. Prihodnji teden začne poslovati komisija obstoječa iz zastopnikov ministrstva trgovine Ir. industrije, ministrstva za šume in rudnike ter finančnega ministrstva. Komisija bo po celi kraljevini po-setila podjetja, ki uporabljajo Inozemski premog, da se na licu mesta prepriča o letni potrebi Inozemskega premoga in o možnosti nadomestila z domačim premogom. Rezultati Izvidov komisije bodo me rodajni za rešitev prošenj za dovoz inozemskega premoga po znižani železniški tarifi. = Sestanek tarHskega odbora. Kakor javljajo iz Beograda, se namerava tarifski odbor prometnega ministra v kratkem sestati, da poda svoje mišljenje v važnih vpra šanjih. = Klasifikacija blaga na naših železnicah. Po izjavi šefa tarifskega oddelka Generalne direkcije državnih železnic g. Cug. irusa bo delo na klasifikaciji blaga na želez nicah SHS te dn! končno dovršeno in predloženo prometnemu ministru v odobritev. Po mišljenju g. Cngrmisa bo nova klasifikacija blaga stopila v veljavo najkasneje v prvi polovici Juniia t. 1. = Pozor na avstrijske lažne trgovske potnike. Dunajska policija je uradno opozorila naše ministrstvo notranjih del ter gospodarske kroge, na; dobro pazijo na vse trgovce in trgovske pomike, ki prihajajo •z Avstrije. Zlasti je treba biti oprezen pri dajanju are. V Avstriji se Je namreč v zadnjem času pojavilo več sleparjev, ki so s ponarejenimi dokumenti igrali vloge velikih trgovcev in trgovskih agentov. Med temi sleparji je najopasnejši neki Franz Muller, star 28. let, rodom z Dunaia. Samo pod znamko ir» samo v pol kg zavojih BI dobiš zanesljivo li \\ izvrstne testenine! jP = Prodaja lizola, lanollna, etra in razku. ževalnega sredstva se bo vršila 13. junija pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. Predmetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 19. junija pri intendanturi Komande Vrbaske divizijske oblasti v Ba-njaluki In pri Komandah mesta v Sisku in Gospiču glede dobave petroleja za posamezne garnizije; 20. junija pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materiala za čiščenje ln glede dobave špa-ge, blaga za zastavice in kor.opner.ih cevi; pri direkciji državnih železnic v Sarajeva glede dobave bandaž: 22. junija pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave železniškega materiala za gornji ustroj; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave firneža, terpentina in laka ter glede dobave električnega materljala; pri direkciji državnik železnic v Sarajevu glede dobave stekla; 2. junija pri intendanturi Dravske dlv. obL v Ljubljani glede dobave 500 kg petroleja. 4. Junija pa glede dobave 290.000 kg ovsa; 6. Junija pri Komandi Brodarske podof. šole v šibeniku glede dobave 2400 m3 drv; 8. junija pri direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu glede dobave jeklene vrvi; 12. junija pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kudelje in bakelj; 15 Junija pri di-rekciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton bukovega oglja; 18. Jun. pri direkcij! državnih železnic v Sarajevu glede dobave vrvic za mašenje; pri direkcij: dr-žavnih železnic v Zagrebu glede dobave koksa fn oglja; 19. Junija pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton bukovega oglja: pri direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave kositra, cinka in antimona. — Predmetni oglasi v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. CURIH: Beograd 8.45, Newyork 517.—, London 25.135, Pariz 26.40. Milan 20.82. Praga 15.325, Budimpešta 0.007270, Bukarešta 2.425. Sofija 3.75, Dunaj 72.80. TRST: Efekti: obligacije Julijske Krajine 78.15; Živnostenska 202; Assicurazion: Generali 13.650; Riunione Adriauca A 4500: Riunlone Adriatica B 4450: Cosulich 345; Daimara 281: LIbera 553; L!oyd 5700: Oce-an!a 179: Tripkovlč 506; Dalmatia Cement 600; Split Cement 498; Krka 455; devize: Beograd 40.70—40.90, Dunaj 345—352: Praga 73.25—73.50; London 120.55-120.65; Newyork 24.70—24.85; Curih 478—481; valute: dinarji 40.»—41; 20 zlatih frankov 95-97. BERLIN: Beograd 6.85, Dunaj 59.055, M-lan 16.905. Praga 12.43. Pariz 21.425, London 20 306, Newvork 4.195. Curih 81.125 NEWYORK. (Ob 18.; oo našem ob 24.) Beograd 1.62 in pol, Italija 4.04. Švica 19 34 in pol. London 4.86 in četrt. LONDON. (Ob 11.) Beograd 297.5. Italiia 120.62 in pol. Newyork 486. Švica 25.13. Izjava Podpisani izjavljam, da sem plačnik le z« ono, kar jaz osebno naroJim. Ta preklic velja tudi glede naročil za gospodinjstvo. V Ljubljani, 23. maja 1925. 1083 Rudolf Rakovec Ljubljana. Hilšarjeva ulica 12.11. Izjava Podpisana preklicujem vsa obrekovanj« napram gospe Kristini Burgerjevi ter jo javno prosim oproščenja. Hrastnik, 22. maja 1925. Elza Kovač 1077 Hrastnik. Izdajatelj in tastnik: *Konzorcij *Jutra». Odgm-orni urednik: Andrej Režem Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani Vre Ljubljani, 23. maja 1925. mensko poročilo Ljubljana, 306 m nad morjem. Kraj opazovanja Ltubliana Ljubljana Ljubljana Z*gieb . Beograd Dunaj . Praga . Inomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 760 6 759-9 760 6 7579 7607 Zračna temperatura Veter 14 7 213 122 220 190 Jugo vzhod Jugo zaptd Oolafno 0—10 več jas. poi obl. več jas. Padavine mm 02 30 Solnce vzhaja ob 4 23. zahaja ob 19-30 luna vzhaja ob 513, zahaja ob 20" 12. 1 Barometer stanovit, temperatura primerni. do. nakar se je držala severna struia do konca tedna. Enako vreme so imeli tudi v vzhodni in srednji Evropi. Koncem tedna se je vremenski oo.o-žaj zopet spremenil. Dovoz hladnega zraka od vzhoda je prenehal, ker ie vso severno polovico Evrope zavzel nizek zračni tlak ter povzročil ori nas iJ/.no- Lepo vreme je imela pretekli teden skoro cela Evropa. Preko Rusije ie udaril na jug val mrzlega zraka od Severnega morja ter izdatno ohladil vso Rusijo tja do Kavkaza in do Črnega mota Iz Rusije se je hladni zračni val obrnil proti zapadu: vzhodni vetrovi so ga zanesli tja v srednjo Evropo in na Balkan. Ta ohladitev je prinesla spremembo, da je povsod nehalo nevihtn.o razpoloženje in je nastopilo nekoliko hladnejše, a lepo mirno solnčno vre.ne: nri nas se »e sprememba uveiiavila ud torka na sre- žapadno zračno strujo. Pogoii a lepo vreme so se tedai zopet posiabšali. Vremenska napoved za nedeljo: Toplejše, morda nevihte. Dragi mednarodni glasbeni festival v Pragi L Pred par leti ustanovljena ^Mednarodna družba za sodobno glasbo« je lansko leto priredila svoj prvi glasbeni festival v Pragi, ki je poleg proslave Bedficha, Smetane vseboval orkestralno in komorno glasbo. Letošnji festival se je oficiehto v Pragi (komorni se vrši v Benetkah) omejil le na orkestralne tri koncerte. Lansko leto je družba prvič poskusila veliko glasbeno prireditev fn sama po sebi se ntidi potreba primerjati letošnjo prireditev z lansko, kar utegne dati čisto zanimive rezultate. Lanski festival je v svojem programu kazal strahotno prenatrpanost glasbe. Ofioi-etai orkestralni koncerti so nudili v svojih programih tako množino glasbenih del, da so trajali po tri nre In delj. Podobno razsežnost so imeli na pr. tudi koncerti češke modeme pesmi, ki so prinesli na en mah kar po 30 pesmi in to ne ravno kratkih. Ta festival obsegajoč kakih 14 dni je povprečno nudi! vsak dan po 3 glasbene prireditve, je torej dnevno nudil 6—7 ut glasbe. Posledica tega veleobrata je bila na eni strani znatna utrujenost poslušalcev, na drugi strani pa so trpela vsled tega na nezanima-nju vsa ona dela, katera je bil slučaj v teh obširnih koncertih postavil proti koncu programa. Tako se je zgodilo, da marsikatero pomembno delo ni napravilo onega ntlsa, katerega je bilo vredno. Lanskoletne iskušnje so se na letošnjem festivalu ugodno poznale; bil je skrčen na krajši čas in število prireditev kakor tndi obseg programov sta bila znatno omejeni. Ta koncentracija v organizaciji festivalove-ga repertoarja je učinkovala prijetno ln Je bila tudi izvajanim delom v korist Dočim so lansko leto Čehi fn poleg njih po svojih močeh, tudi praški Nemci ekspo-nlrall pred interaac. publiko po možnosti veliko svojih najnovejših, boljših del in to v neštetih komornih prireditvah je letos jedro stranskih prireditev priredil državni konservatorij praška. »Narodno divadlo« in pa nemško gledišče sta v okvira festivala prinesla vsak po en operni večer novitet in sdcer Narodno divadlo novo opero Janačkovo »Liška bi-strouška« nemško gledišče pa odlomke iz opere Albana Bor ga: Wazzek po drami Hubnerja in pa francosko novost skladatelja Paula Dukasa: Arianne et Barbebleue, Državni konservatorij praški ie svojih 6 prireditev začel z večerom slovanskih novitet (kjer je bil na programu med dragimi tuda Srb Miloje Milojevič z manjšim delom za violončelo in klavir) vse ostale so pa ra-razem zadnje bfie posvečene modemi francoski glasbi. V zadnji prireditvi so se izvajale četrt-tonske kompozicije znanega pro-pagatorja te vrste glasbe, Alojzija Habe. Francoski del prireditev je obsegal en večer pesmi samega Debnssyja. drugi večer je bil posvečen pesemski produkciji raznih novejših francoskih skladateljev ki ena matineja pa je pokazala dvoje krajših dramatičnih del najnovejše francoske struje. od katerih je »Socrates« od Erica Satleja v Pragi doživel svojo sploh prvo scenično izvedbo. Če se pretehta bogatost glasbene lanske žetve z uspehom letošnje je v celoti tre- ba reči, da ie letošnji festtvaJ po pomembnosti del, precej zaostajal za lanskim. Lanski festival je predstava kot najmočnejše predstavnike sodobne evropske glasbe tri izredno močne slovanske ossbnoeti in stvari, namreč Snkovo grandiosno sto fonično pesnitev »Zorenje« tn pa dva sttoo zanimiva vijoltaska kcmcerta slovanska, enega od Poljaka Karola Szymanovskega, dragega od Rusa Sergeja Prokofjeva. Letos se niso pokazale tako močne sBe, sicer se je izvajal sinfonični poem »Toman in gozdna vila« od Vitezslava Novaka, ki je poleg Snka danes steber modeme češke glasbe, toda to delo je staro že 20 let in ne kaže tistega Novaka, kot se je on razvil do danes. Poleg Novaka in deloma tudi sintetične pesnitve »Demon« od Rndolfa Karel a, Dvo-rakovega učenca, sta v oHcijektlh orkestralnih koncertih bila letos deležna še največjega priznanja dva Madžara in sicer Jurij Kosa in Bela Bartok. Ti trije oftefritai orkestralni koncerti letos niso nudili kake enotne slike o prevladujočih smereh, ki vodijo trenotni evropski glasbeni razvoj, marveč so podali le posamezne osebnosti z deloma jako divergentnimi umetniškimi tendencami Ni jih bilo torej mogoče smatrati za posebno značilne. Kar pa dela letošnji glasbeni festival mnogo bolj zanimiv je, da je veHk del njegovih prireditev prevzel nase ravno praški konservatorij, ki je v načinu izbire programa pokazal smernice, ki jih je mogoče imenovati naravnost presenetljive. Povsod drugod po svetu so glasbene šole in nič manj tudi konservatorij trdnjave kulturnega konservativlzma. Učiteljski zbori se ne zanimajo za nova glasbena ribanja, temveč jim pogosto stoje naravnost sovražno nasproti. Za zdravo smatrajo le ono glasbo, ki je najmanj že 50 let stara, dočim jim je mlajša ln sodobna glasba vedno bolestna, nedozorela in nedokipela Mogoče je praški konservatorij edini na svetu, ki ne samo da stoji principljetao na drugačnem stališču, temveč ki tudi praktično svoje gojence sezsnanja z najnovejšimi glasbenimi strujami in jih vanje uvaja. Letošnje njegove izvedbe so silno značilne za kulturno politično orijentacfjo praškega državnega konservatorija. Če se zdi češka zunanja politika kot jo kažejo dr. Beneševi ekspczel kot dobro uspevajoče reševanje zgolj znanstvenih nalog, katero rešitev omogočuje obširno zasnovan sociološki nazor o sveta in o konkretnih življenjskih prilikah in potrebah, sicer mogoče umetnostna politika praškega konservatorija ni bazirana na podobljo znanstveno dognanost, vendar pa ni dvoma da z silno zanesljivim instinktom ubira paralelna pot z zunanjo češko politiko. V teh programih se kaže kulturno politična orijentacija, fundirana v smer slovan-stva in prijateljstva s Francozi. Njena še močnejša komponenta je njeno pozitivno zadržanje nasproti sodobnim glasbenim tokom. Te smernice garantirajo rastoči češki glasbeni kulturi izredno kulturno napadalno silo. Ker je za ekvflibrira-no politično sožitje raznih narodov med drugim silno važno tudi njihovo kulturno uravnovešenje, nastane zlasti za mlade narode veliki problem kako pospešiti kulturni razvoj. Ni donroij da so dane samo objektivne premise za možnost duševnega razvoja. Ni pravilno misliti, da se stvari lahko prepustijo same sebi, naj rasto kakor same morejo. Tempo razvoja je ono ki naravno življenjsko vprašanje, zlasti malih in mladih narodov, če se hočejo »držati na površju ln v ravnotežje priti z ostalimi narodi, jim je treba, da z drznim naskokom preskočijo cele razvojne faze ob rami s starimi kulturnimi narodi. Ravno v pogledu razvojnega tempa se Življenje v Firenzi Firenze, v maju. Sveto leto je in v lepi toskanski pre« stolici se ustavi marsikatera romarska družba. Maj je, rože cveto, pestri nage« Iji diše, na trgu je polno oranž, smo« kev, banan. Nebo je vedro; pomlad se šc ni razgrela, njeni poljubi niso peko« či; nežna je in vzdržna kakor 151etna ljubica, ki o nji poje naš Aleksandrov. Zato je prva polovica maja v Firenzi najlepša za zaljubljene in mlade za« konske pare. Solnce jih boža in greje, modrina neba se jim smehlja nad ci« presami, nad griči tam pri Filsolah, kjer stoje stari monastiri in slikovite vile, tam, kjer je Dante sanjaril o svo« ji Beatrice, kjer je Bocaccio pripovedo« val galantne zgodbe v »Decameronu®, kjer je mnogo pozneje slikal Bocklin svoje driade in nimfe. Pomlad je na Caseinah, pomlad — razkošna, bujna pomlad v Boboliju, pomlad v Firenzi in v vsej njeni lepi okolici. Zato prihajajo ljudje semkaj. Prihajajo rimski ro« marjk Dan za dnem se pomikajo veli« ke gruče večinoma črno oblečenih lju« di. Kdo ve, odkod. Izgledajo kakor čr» ni vrani, ki so sedli na rumeno pšenič« no njivo. Ne spadajo semkaj: za nje so strnišča in mračni kraji. Tu je še kr» ščanstvo pomladansko. Madonne imajo obraze veselih devic. V samostanih ra« jajo angeli. Na javnih trgih stoje skulpture z moško in žensko nagoto. Lahko je tu skušnjavcu, ki pohujšuje. K sreči so romarji večinoma že »jen. aeits von Gut und Bose«. Debeli ba« varski kmetje zro brezlično v umetni« ne, ki jih razkazuje njihov cicerone. Župniki in kaplani, ki tvorijo v teh ro« marskih družbah senat, kateri tero« rizira preprosti kmečki parlament, se nerodno vpletajo med vozove in avto« mobile, drveče po ulicah z divjo buko. Ni to zanje. Lepše so mirne bavarske vasi 9 pokrajino k la Ludwig Thoma, s krčmami, kjer se toči vedno sveže pivo, z dobrodušnimi farani in krotkimi ko* zli med ovcami. Pozna sc jim, da jih vsa ta napol poganska umetnost ne ogreva in da težko čakajo, kdaj sc po« kaže kupola sv. Petra. Zato pa napol« njujejo «tratcrije», kjer se dobe dobri spagheti za 1 liro 20 centesimov dalje in kjer se toči znani florentinski chian« ti, črna kapljica, ki raste na prisojnih brdih v- okolici Firenze. Chianti .... chianti, to bo nedvomno marsikdo — ne misleč nič slabega — postavni kot zadnjo točko tistih litanij, ki prosijo za dobrote tega sveta in za mirno po« slednjo uro. Za župniki in rimskimi romarji sto« mi zdi, da so Čehi z zgoraj karakterizl-ano umetnostno politiko instikttvno zadet pravo pot. Ta njihova taritnrno politična orijentacija se mi zdi, da je ne samo sikio mačflna za češko psiho sploh, temveč, da utegne vesti češko kulturo na eno aajodllč-nejših mest v evropskem kuHui nem območju. Tndi nam bo treba z vse eneriSjo okreniti ladjo v isto smer in napeti vse st!e, da Čehe dohitimo saj v toliko, da nam v svoji silni kulturni brzini ne izginejo Iz vidi. Anton Lajovic. pajo oprezno in jdadno. kakor že pri« stoja slovesu »gospodarjev sveta*. An« gleži in njihove miss. Angležev in Ame« rikancev je v Firenzi vse polno in njim na ljubo se je že mularija naučila obli« gatni angleški «Yes», ki ji najlepše zveni takrat, ko je treba izprožiti roko, da kane vanjo lirska (pa ne lirična) kapljica zlate britanske ali ameriške valute ... te izprožene roke! Priznati je treba, da so Italijani v tem mojstri in da znajo pošteno oskubiti, če nisi sam pošten po njihovih pojmih. Pogla« vitna reč je vendarle zaslužek. V de« želi, ki preživlja večne gospodarske krize, ki ima preveč ljudi, preveč mest. a premalo rodovitne zemlje — lepi kraji so kakor lepe ženske: ne rodc ali rode premalo — v tej deželi, pravim, ni lahko živeti. Srečuješ mnogo obra« zov, ki jim bereš z debelih gub in ostrih potez, da jih življenje ncusmiije« no davi za vrat. Zato je treba živeti od tujca, ki pride v to deželo kakor Tarta« rin Tarascon v Afriko. Vzlic temu pa so ti ljudje dobri, prijazni, simpatični, zlasti Florentinci so simpatični, Flo« rentinke pa — pri moji veri — še bolj! Angleži in Amerikanci so tedaj po« leg rimskih romarjev in domačinov, se* veda, glavni človeški rekvizit, ki polni ulice, trge. cerkve, tramvaje, avtomo* bile itd. Dobra valuta je danes v Fi« renzi več kot dobra pest za časa Medi« čejev. (O tempora, o moreš!) Še mi, kar nas je dinarskili. živimo v Firenzi po zmerni ceni, dočim se Angležem go« di dobro kot papigam pri starih devi« cah. Za kosilo potrošiš 5—10 lir, kar je seve srednja cena, ki pa dovoljuje skromnost pod 5 lir (spagheti, meso in kruh) in prve korake k Iuksusu nad 10 lir, vsekakor pa z obligatno četrtinko chiantija. So tratorije, kjer je jako po ceni in se dobro in snažno povrh, kar tudi nekaj pomeni. Dobro živiš v dru« žinah. Visokošolec iz Dalmacije, ki štu« dira v Firenzi umetnostno zgodovino in ki nas je nekatere uvedel v florentin« sko družino z lepo donno kot gospoda« rico, plačuje za sobo, hrano in vso oskrbo dnevno 15 lir, t. j. mesečno 4500 kron. Tudi prenočišča v hotelih imajo znosne cene. Sploh je Firenza cer.o mesto, cenejše od Bologne in Be« netk. Slovenci, ki smo prišli kot skupina umetnostnih historikov (nekateri bolj umetni, drugi bolj historični, Bog nam odpusti, če tudi histerični) smo se kaj kmalu udomačili. Ljudje so nas smatra« li za Angleže, če smo bili velikodušni pri kupovanju razglednic in drugih ta« kih reči; ako pa smo barantali in zni« žali cene na polovico, smo veljali za Nemce ali kaj podobnega. V kantini Padronale, kjer toči sinjor Umberto sladko rufinsko vino alcatico, se je zgo« dilo, da je neki ^ostaren Florentincc postavil Kolumbovo jajce na pravo mesto in odkril v nas Jugoslovane. Mož je bil svojega razkritja, ki zahteva že dobršno mero bristroumnosti, za podkrepitev pa vsaj pol litra alcatica, izredno vesel in jc ves večer ponavljal: »Jugoslavi, si, Jugoslavi.® Ker je bil ta« ko navdušen za alcatico kakor vsak iz« med nas (bogme tudi jaz, ki sem sicer precej blizu naukom g. Kalana in ki prestrašeno hvalim Boga. da take reči ne rasto pri nas), bi dejal, da se je to razkritje izcimilo pod vplivom žlahtni« ne, ki nas je vse izenačila in razpršila magnetične žarke iz naših glav po vsej okolici. Ah. alcatico, alcatico . . . slo* vensko srcc, dovzetno za vse lepote mednarodne žlahtnine, te ne pozabi! Ko nas je nekaj sedelo pri večerji v kantini pri sinjoru Umbretu, smo sta« vili glave (bilo jih je troje, kar ni mala reč. zlasti če so vse še nadebudne!), da sc bo prikazala tudi ostala skupina umetnostnih romarjev iz Ljubljane. In — glave so ostale. Prišli so vsi po vrsti iz raznih oddaljenih tretorii. Ako bi bil sinjor Umberto etnograf. bi bil lahko zabeležil, da sc Slovenci lovimo na a!« catico kakor muhe na med . .. Poleg oficielnih romarjev. Angležev in Amerikancev ter nas, ki smo prišli iz dežele Prešernove pohujšljive Muze v mesto, kjer kaže Michelangelov David javno svojo nepohujšljivo nagoto, ima majnik v Firenzi tudi pestro izbiro novoporočencev raznih narodiosti, ver, oblik in okusov, ki jih na zunaj izena« čuje denarna brezbrižnost in pa tista samovšečnost, ki traja samo nekaj ted« nov in ki bi radi nje moral kak drugi Tolstoj spisati drugo Kreutzerjevo so* nato. Ti parčki postopajo po galerijah in se pred nekaterimi slikami zadovolj* no nasmehujejo: moj Bog, s kakšne perspektive vse pač ljudje promatrajo umetnost! Tako pa k sreči zrem z velikim mi» rom in s tihim zadovoljstvom sanjarja. ki še ni pokopal vseh svojih sanj, vr= venje Firenze. in poslušam sladko po« joče zvoke klasične toskanščine, zrem ciprese, hodim kakor Dante ob Arnu, uživam sočne oranže in duham floren« tinsko vrtnico, rdečo bohotno vrtnico, ki mi jo je — blaženemu med ženami — pripela v gumbnico usmiljena roka gospodične Tekle. Zvone zvonovi in vabijo Florentinke v cerkve, kjer se Madonne — vesele Madonne starih mojstrov — dolgočasijo zavoljo pustih Angležev in Angležinj, pa tudi zaradi Nemcev z debelimi očali in še debe* lejšimi Baedeckerji. Maj je, pri nas so šmarnice, naši vrtovi diše po razcveiih rožah in po akacijah. Tu ob Arnu du« hti vse po jugu, po solnčnem. blažtnem jugu, kamor je tolikanj hrepenela Goe« thejeva Mignon. še davno pred njo na nešteta barbarska plemena, ki so vdr« Ia iz ruskih step preko Alp na solnčne ravni Italije in se potopila v toku vsega minljivega. Kako lepo je sanjariti tu pod fiorentinskim nebom, kako blizu je Novalisov modri cvet romantike . .« Še malo in bo vse zgolj spomin, samo lep spomin in nič več. B. Borko. Žalostno znamenje današnjega časa je, da je poslalo celo izpolnjevanje najvažnejših higijenskih pravil denarno vprašanje. Mnogi si zato ne čistijo pravilno ust in zob, ker so zobni praški in čistila neizmerno draga. Vendar imamo izredno učinkovito in jako ceno metodo, po kateri ostanejo usta vedno sveža in zobje zdravi: zadostuje kozarec tople vode, v katero smo kanili nekaj kapljic zobne vode Odol, da desinficiramo usta na osvežujoč način. Odol ima to lastnost, da vleze v vse kotičke in gubice, ki so sicer zobnim krtačicam nedostopne, in učinkuje še dolgo po uporabi na gnilobne procese v ustih. V tem posebnem učinkovanju nadkriljuje Odol vsako zobno čistilo in vsak zobni prašek. Odol je jako koncentriran in zato pri njem mnogo prihranimo. di sobe. vzela britev iz zabojčka ter io vrgla v smeri svoiega moža. Brivec se je ujezil, videč, da mu žena meče samo eno britev ter je to vrgel nazaj. Ta igra se je ponavljala, dokler ni pretkana žena z vzdignjenimi rokami stekla skozi vrata ter venomer vpila: »Joj. joj meni! Glejte, moj mož mi jc odrezal nos. dasi mu nisem nič žalega storila! Pomagajte nii!» Takoj je bila na mestu policija, ki jc ženi obvezala rano ter povedla brivca pred sodnika. Sodnik je brivca nahrulil: "Zakaj si ženi odrezal nos? Kaj ti je žalega storila?« Mož v vsej svoji osuplosti niti ni mogel dati odgovora, nakar jc zaključi! sodnik: »Kar jc policija izpovedala, bo res. On io je popačil brez vzroka. Naj se nabode na kol!> Puščavnik ie videl, da so brivca gnali na morišče, ter je rekel sodniku: •Tega reveža so obdolžili po_ krivem. Pošten mož je. Poslušajte: Šakal je izgubil življenje v bitki dveh ovnov; mene je okradel ropar in zvodnica se je oškodovala potom nadomestitve. Vsi pa po lastni krivdi.« In pripovedoval je podrobno vse, nakar je sodnik izrekel obsodbo: »Nos je izgubila po lastni krivdi. Kot kazen naj se ji odrežejo še ušesa!« ln tako se je tudi zgodilo. J. Suchy: Ženska premetenost in kazen Nekoč je živel puščavnik. S prodajo podarjenih mu daril si je končno nakopičil precejšnje imovine. In ni zaupal več nobenemu človeku. Noč in dan je izkupiček nosil pod pazduho. Ko je slovit ropar videl, kje puščavnik spravlja denar, si je dolgo časa ubijal glavo, kako bi storil najbolje, da pride v posest puščavnikovega denarja. Naposled se je približal puščavniku ter ga naprosil, naj ga sprejme pod svojo zaščito kot učenca. Puščavnik je bil s tem zadovoljen. Pa če je mislil ropar, da bo na tak način prišel do puščavnikovega denarja, se je bil zmotil. Zakaj puščavnik je slej ko prej nosil vrečo z denarjem pod pazduho. Nekoč sta potovala ter prišla naposled do reke. Tu je puščavnik snel obleko. zavil vanjo vrečo z denarjem ter naprosil roparja-učenca, da naj pazi na obleko, dokler se on koplje. Ko je bil v vodi, je ropar z vrečo odnesel pete. Puščavnik tega ni takoj zapazil. ker je bil poglobljen v pojav, ki se je nudil njegovemu očesu onstran reke. Tam sta se dva ovna bodla z rogovi, da je tekla kri. Kri pa je lizal šakal. Puščavnik si je mislil: »Kako neumen je šakal! Prepričan sem, da je njegova smrt, čim pride med glavi ovnov.* In res se je tako zgodilo. Šakal, ki je lizal kri, je zašel med glavi bojevitih ovnov ter na tak način poginil. Šele sedaj je zapazil, da roparja-učenca ni nikjer več videti. «Oh« je vzdihoval, «okradel me ie!» Klical je roparja, toda ta se mu seveda ni odzval. In tako jc blodil po razsež-nem gozdu, dokler ni prišel do koče, kjer je bival tkalec s svojo ženo. Naprosil ga je prenočišča. Tkalec, ki se je ravno odpravljal na pot. ga je izročil svoji ženi. Ta mu je postregla, mu od-kazala poseben prostor z ležiščem ter se. priporočivši se mu. odpravila k svojemu ljubimcu v vas. Na potu pa je srečala svojega moža. Bil je pijan. Čim ga je zagledala, se je hitro vrnila domov, odložila svoj nakit in praznično obleko ter se vedla, kakor da bi se nič ne zgodilo. Tkalec pa, ki jo je videl ter so mu že prej ljudje nosili na nos, da mu je žena nezvesta, jo je nahrulil: »Ti zlobna nečistnica, kam si bila namenjena, ko sem te srečal?« «Sploh nisem bila iz hiše. Kako moreš, pijana klada, tako nespodobno govoriti o meni?» On pa jo je zavrnil: «Prešestnka, že dolgo slišim o tvojem slabem glasu. Danes, ko sem se o tem na lastne oči prepričal, te kaznujem.* In vzel je bič ter jo naklestil. da je biia vsa črna. Potem jo je privezal h kolu ter legel spat. Radi obilice popite pijače je kmalu trdno zaspal. Med tem je prišla v hišo ženina prijateljica. Ta ji je, videč, da mož trdno spi. prišepnila, naj takoj pride na domenjeni prostor, kjer jo že nestrpno čaka ljubimec. »Kako morem iti. če sem pa s tako močno vrvjo privezana?« je odgovorila tkalčeva žena. «Nič ne de!« ji odgovori prijateljica, »tvoj mož spi in se ne zgane prej. dokler ga ne ošvrkne solnčni žarek. Jaz tc odvežem, ti pa priveži h kolu mene in čim preje se vrni. Tkalčeva žena jc bila seveda s predlogom zadovoljna. Ko se je tkalec zbudil, se mu je jeza že malo polegla. Tedaj je rekel napram dozdevni ženi: »če mi obljubiš, da se odsihdob ne pečaš več z drugimi moškimi, te odvežem.« Prijateljica žene pa se ni oglasila, ker se je bala. da bi se z glasom ne izdala. Ko jo je ponovno ogovoril in ni dobil odgovora, se je ujezil, vzel oster nož ter je ženi odrezal nos. Nato je zopet zaspal. Puščavnik je bil vsemu temu priča. Tkalčeva žena se je čez nekaj časa vrnila domov ter vprašala prijateljico, kako in kaj. Sledma ii je odgovorila. »Izvzemši nosu sem vsa zdrava. Sedaj me odveži, da pohitim domov!« Kmalu nato se je tkalec zbudil ter ogovoril ženo: »He. ti vlačuga. kaj še vedno nočeš izpregovoriti? Ali hočeš, da ti ušesa odrežem?« Tedaj pa je rekla žena: «Fej te bodi, norec ti! Kdo more mene vdano in pošteno ženo raniti ali celo poškodovati? — Če sem čista, naj bogovi moj nos zopet postavijo v prejšnji stan. Ce sem pa Ie v mislih grešila, naj me takoj iz-premene v pepel!« Na kar mu je rekla: »Glej. hudobnež, hvala moji čistosti je moj nos zopet postal, kar je bii!« Ko je prižgal luč. ie videl, da ima žena nos cel, dasi so tla pod njo krvava. Poln občudovanja jo je razvezal ter se ji sladkal na vse pretege. Puščavnik, ki ie vse to videl, je dejal sam napram sebi: »Nič ne doseza ženske zvijače; proti njej ni nobene zaščite. Laž izpremeni v resnico in resnico v laž. Kako naj se žensk potem obvaruje celo modrijan!« Zvodnica z odrezanim nosom je hitela domov ter premišljevala, kaj naj stori, da ne doznajo za stvar. Njen mož. ki je bil brivec, je šele zjutraj prišel domov. Še med vratmi je zaklical ženi: »Hitro mi daj zabojček z britvami. da grem po nadaljnjih opravkih po mestu!« Ona z odrezanim nosom ie ostala src- Pozor, gostilničarji! Proda se 6 vrtnih mit in klopi po "S0,"!?' ce™ ,T izkuhn. Sp. Slika, Ko.o-dvorska cesta. 11758 Mali ogtasl, kl služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSi znesek Din 5-- Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. NajmanjSi znesek Din 10--% Pekovska obrt t vsemi potrebnimi stroji, 7 različnih voz, vEe v najboljšem stanju, se radi družinskih razmer proda v Cirktilarist Vrtaar ] Kuharica dobro izvežban, dobi takoj za različna vrtnarska dela .vesta m po» ena vajena stalno službo na žagi d. d. je na razpolago. Gre tndi vseh burnih deL i^e sIu?. .Deska., Novo mesto. izven mesta. Naslov pove bo, najraje v bližini cerkve 11653 uprava »Jutra«. 11333 | Naslov pove upr. Orehov les rezan. 1 vagon, takoj proda Wogrinec, Selnica oh Dravi. 11S30 •Jutra-.. 11795 Pošteno dekle I Zakonski pr.r nrirlTin stnro 14_16 let, z brez otrok. išče mesto Mariboru"2Stanovanje" W j deže"e,' smejmo A. Presker, bišnika-kurjača. - Ponudbe i- O__- nr\ A/Vl Ttln _ not mojster v Liublianj. na npravo »Jutra« pou sitro ■sto Cena 90 000 Din. — I pek. mojster v Ljubljani, na upravo . , Naslov pove uprava »Jutra« Dunajska cesta štev. 7 . | .Strojnik 5380.. 11008 | - - 115831 11Rj Mariboru. 11852 Šivalni stroj damsko kolo, oljnate slike, salonska garnitura in več A-Ž panje 2 komadov, popolnoma nove, na 10 satnie. proda, ev. zamenja čebelne roje F. Florjan čič. Dravije, p. Bt. Vid nad Ljubljano. 11815 _ Železniški uradnik _______ _ Slaščičar, pomočnik v pokoju, star 46 let, tr- drugih predmetov, se zelo - - -----' "—«—-— :1če 1 narodno proda. Naslov pove 2. «Perolin>PtrIzpUr™imke in I "ZH^fr?* boljšimi- | gp^Trobražen' _ ' išče | ugodno proda. Naslov pove vse' briz^alnTco'popravlja ii I čarnf proti mesečii plači s I službo skladiščnika Ji kaj | nprava .Jutra., tadi nadomešča Okvarjena hrano in stanovanjem v primernega pn kakem pod-^mijeva pihala specialna dolgotrajno m zadovoljivo jetju Ponndbe pod značko 5T,'LJ.:..t i driie*. službo. Ponudbe na upravo .Agilen 5587» na upravo Linbljana, Prešernova ul. 5 1 .Jutra» pod 226 .Slaščičarna*. 11853 . 11623 Slike za legitimacije | Pridno dekle izdeluje najhitreje fotograf dobro vzgojeno in zdravo, H n o o n H 1 B S E K. Ljub- staro 1C—20 let, se sprejme liani Valvazorjev trg. 168 za lahka hišna dela m k «Jutra». ' otrokom. Naslov pove upr. 1-- 11832 Šivilja izurjena, želi službe kot pomočnica ali kakršnokoli mesto. Naslov pove uprava 11845 " event. delikatesne stroke, tako se sprejme fino. prid- ' na urraT0 .Jutra, pod «F. P. A.« .>—4 tonsm. v ee sprejmeta v Ljubljani, no in pošteno kuharico _ z .poSteIla 5706». 11827 I dobrem stanju, nov gumi Ponudbe s sliko in navedbo dobrimi spričevali. Oglasiti | _ dosedanjem službovanja na 1 se je v sredo 27. t. m. med Kot družabnik s kanitalom 50.000 Din se udeležim primerne kupčije ali pristopim k podjetju. Ponndbe na upravo «Jutra» pod «S. K. L.» 11538 Družabnico z nekai kavcije, išče gospodična za prevzem gostilne in trgovine v Ljubljani Ponudbo na noravo »Jutra« pod šifro «Dnuabnica 5713» ' 11812 Trgovski potnik dobro vpeljan in z večjim premoženjem, išče v svrho ženitve znanja z gospodič-staro 18-24 let. čiste preteklosti in z nekoliko imovine, a v glavnem veselje do trgovine. Dopise s polnim naslovom in sliko na upr. »Jutra« pod siiro •Nima doma«. 11771 unravo »Jutra« pod značko 10,—11. uro v točilnici hotela »Trgovina 5442». 11297 | .Union«. 11755 Fina šivilja za obleke in perilo gre ši-I vat na tlom. Naslov pove uprava »Jutra«. 11820 karoserija, naprodaj ali se zamenja z robo. Naslov »Jutra«. 11572 npr. Otroški vozički ilvokolesa. motoru in pnen-matika, najorneje. Sprejemajo »e vsa popravila Odvetn. koncipient 2 izurjena Žagarja s substitucijsko pTavieo. se j za venecijanko s krožno sprejme v večjo odvetniško | žago, sprejmem. Delo stalno i Me^to VrFt^rja _____ - ..... pisarno v Ljubljani za ta- Plača po dogovoru. Nastop Prodaja na obroke. Ceniki kojšen nastop. Tozadevne lahko takoj. - Oče in sin Jvaja ^ , i»5e moški «TrihuM> F. B. L., oferte naj se pošlje na upr. imata prednost. - Ponndbe "fdnje staro, ti, jameo ler ^^ dvokoi(,, in otro. »Jutra« pod »Substitutv up^vo »Jutra« pod ^fro ™ ošten ^« nan up7: ških vozičkov Ljubljana 11230 | eneetjanka«. I »Jutra« 11825 | Karlovčka cesta stev. 4 228 Več kroiaških I-un'eno stenografko pomočnikov Nastop takoj. Plača po do- Iščem mesta dobro izvežbsnih, samostoj nfh. se sprejme za konfek- ^ ciisko delo. - Vprašati na 1 Emonski cesti 8/1. konfek-eJ1»ka tovarna Fran De renda & Cie. 109H Pri «Solncti» za vodo! K. Wldmayer Perilo za -c pe. gospode in kot nadziratelj, ozir. vodja v kakem obrtniškem ali 11762 I industrijskem podjetju. — I "Vsa oprava za no- 1 Vstopim na posknšnjo in J*e I vorojenčke. Venčke za ne-zadovoljim z zmerno plai o. vp.tfi jn j,;rmanke Edina Imam daljšo prakso z do- 1 - brimi spričevali. — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 500» na «Publicitas». Ljubljana, Selenburgova ulica št. 7/11. 11835 1000 Din nagrade dobi kdor preskrbi zakoncema brez otrok 1—2 sobi s kuhinjo. — Ponndbe pod znečko «400—700« na upr. •Jutra«. HS58 Prazna sobica s posebnim vhodom, se od-solidnemu gospodu s 1. junijem. Naslov pove unr. »Jutra«. H858 Opremlieno sobo separirano. išče zakonski par brez otrok s 1. avgustom. Ponndbe pod znsfko »'"i«to 5712» na upravništvo »Jetra«. 11837 Mehlovana soba za 1—2 osebi, se odda v Rožtm dolini. Naslov pove uprava »Jutra*. 11833 Gospodična s« sprejme na hrano tn sranovanje v zračno sobo. Naslov pove uprava »Jutra* 11826 2500 Din posojila na dolžno pi=mo in proti visokim C50 odst.1 obrestim. išče invalid. — Dona- rabi nujno za prevzem ma;hnega po.estva v najem. Naslov pove uprava »Jutra*. 11750 Modistka « kapitalom ali brez. se išče kot družahnica. Ponudbe jtod »Izurjena« _na naravo »Jutra» 11516 Znanja želi v svrho ženitve SOletni rudniški uradnik, prost vseh zadržkov, prijazne zunanjosti. s stalno službo ter primernim stanovanjem, najraje z gospodično z dežele, staro 20—27 let, lepe zunanjosti, neomadeževane preteklosti ter s nekaj gotovine, veščo hišnega dela. Ozira se samo na resne ponudbe. če le mogoče s sliko. ki se vrne, na upravo »Jutra« pod značko »Re-ne sanje*. 11049 Znanstva išče gospod s samostojno damo, ki bi hotela skleniti iskreno prijateljstvo. Pogoj ta. koišnje spoznanje. Diskre-cija zajamčena. Cenj. dopise prosim pod »Ljubljana* na npravo »Jutra*. 11467 Čepi na veji krokar star, na klopi pa zaljubljen par. Ker na poroko fant študira, oglase »Jutrove* prebira. Draginja, br:ge, hudi časi, in stanovanj, denarja ai — ... le mali sJutrovi« oglasi povejo, kje se vse dobi: trpežno, fino in po ceni, če treba, tudi na kredit. — Na veji stari krokar meni: »Hudirja, tale fant ie zvit!« . . »GIOIC! o.oicioaoaoao'Q«°80iOE Gospod se sprejme na_ hrano stanovanje. — Naslov pove uprava »Jutra*. 11822 Žensko kolo in gramofon s ploščami, se zelo poceni proda v Kolizej "* 114 63 vrata št. 118. Vrtnar, vajenca sprejme takoj Ant. Ferant. trgovski vrtnar, Ljubljana, Službo vsake stroke i Ambrožev trg 3. 11736 v Sloveniji in Hrvatski aji -—•— drugje lahko dobite v naj- p -. i ffrt=nO'!iniO krajšem času. če se takoj KrifetnO gOi>pu_llIlJU pismeno obrnete na Oglasno ki bi samostojno vodila go- SamOstOJ. POdjetjC Namjestbeni Odsjek, Delta- spodrajstvo ter tn m tam „nsnodičm Stan Z^eb Dica br 11. poma-ala v mali trgovini, i s č e 301etna gospoditna, Etan, zagreo, liica or ! ^ i PreH„o.t Ima ona, katero bi lahko sama brez prodaja najcenejše B o S 7-aloga abtahov (pečeV — Kravate, nogavice, rokavice, oblekce za otroke itd. — Tovarniška zaloga vseh vrst pletilnega blaga Vsakovrstno jopice in jnmperji en gr s in en detail 17S Vrtno stole Služkinja fcatera zna kuhati in opravljati druga hišna dela, se I ki lahko položi 2500 Din volikih stroškov vodila. — mano & Kom p.. I kavcije Naslov v upravi Dopise na upravo »Jutra* Ijana, Mirje 4. »Jutra«'. H751 j pod šifro »Kavcije nn"^ Ljub-164 Zamenjam eventualno tudi prodam za 7500 Din 2 cil. tovorni mali avto, za motorno kolo s priklopnim vozom. Vpraša se na Pogačarievem trgu na stoinici .lesih, mesar, ozir. pri Igliču na Dnnajskl cesti 62. Zdravilna zelišča, suhe (nove) gobe kupuje V. H. Rohrmar.n v Ljubljani. Sv. Petra nasip št. 27 (za vodo). 11S02 100 vrtnih miz 2 vrtne in tri karbidne svetilke ter dva klavirja, se proda na Mestnem trgu št. 25/1. 11840 potrebnVi^izobrazbolMočan 15letni deček IMBJgg ? . .. ... C___»I V Soeceri sko —e HioSavn čarskeira fabnkat, ki reze_ 21» rar in Furnirni stroi za lupljenje okroglih debel. Skerl, trgovec, Sevnica ob I se sprejme v špecerijsko L. za klinčavničarskfga „ B , f ' B tr-ovino. Naslov pove npr. Uu kovaškega vajenca k debelin, proda S. h e r;ic. I t...—. 11778'-'-«-__________v.mia 1 GrbovskO. 11'10 Savi. 11343 i »Jutra«. Vaienca močnega, sprejme L o v r o I Belec, vodni instalater in ključavničar v Kamniku. 11513 mleta) •lobremu mojstru. Najraje | Grbovsko. na Dolenjskem ali Štajerskem. Cenjene ponudbe na naslov: Oman, Rajbenhurg. 11711 Učenca edraveg*, dobrih staršev, spreime za oekovsko cbrt z vso oskrbo v hiši fler mina Kvas, rama pekama Vojnik pri Celju. Trg. pomočnik mlad in agilen, dober pro I dajalec, mešane stroke, želi Strojevodja izučen strojni ključavničar, trezen in zanesljiv, išče službe. Gre tudi za strojnika. — Ponudbe na npravo Komoletna spalnica in jedilnica, nova, iz trdega lesa. s e ceno proda. Naslov pove nprava »Jutra« 11705 Damast garnitura namizna, nova. bela, za 6 oseb, se ugodno proda. — Ponudbe na upravo »Jntra« pod »Damast«. 11747 Stroj za sladoled 2 aparata za sladoled in 1 omara za led. se proda pri Kirbišn, Gledališka stolba 3 11813 Otroški voziček za pekovsko cort | prcmeniti mesto - najraje I "ood" šifro »Stroje- I ^n^va%Jutra"« oskrbo V kisi ner- v raanufaktumo trgovino. -gi., 11772 -Naslov pove uprava " vas. rama pekama. | f-e^iom. .looise nrosim na 1 J I 11478 i ______ Trgovski pomočnik I jv\ntor 220—380 starejša moč. dober proda- gp dobro ohranjen, jalec. verzirau v mešani fr proda. Naslov pove npr. stroki, prevzame vodstvo | .jutra>. 11620 podružnice ati pa nastopi mesto v večji trgovini. Položim do 30.000 Din kav- | Vozove Fina šivilja ki jo že šivala za trgovino, dobi delo na. dom. Naslov pove nprava »Jutra«. 11514 Cenjene dopise prosim na noravo »Jutra« pod šifro »Stev. 1906». 11504 Gospodična zelo priljubljena, solidna. Urarski pomočnik dobro izurjen, se i š č e za I išče slufhe k 1 pridna, ljubiteljica otrok. znanjem slov., srbobrv. .J nemškega jezika ter igra- _ t niem klavirja, iz dobre hiše dnliaWk , ^ 4 a Otrc«coma 1 :iPri»t0r.omde.ov'n'm krite, z gumijevimi iik s sode.o% anjem landaverie. nov tren- k manjšemu dobro idočemu | ^^^ t0Tcrni VOIOTi in Tračnice ozkotirne železnice, in rabljene, kupi Cimperšek. Sevnica. stare Karel 11579 Zamabno kolo (Schwungrad) — rabljeno, 800 kg. nihalno žago (Pan-delslgel in elektromotor 3—5 HP. vse dobro ohranjeno. kupi K. Kovač, lesna trgovina in parna žaga. Stari trg pri Rakeku. 11S46 Majhno posestvo vse novo zidano. 15 minut od Slovenske Bistrice, zelo ugodno prodani. — Naslov pove uprava »Jutra«. 11633 Lep trgovski Ickal v sredini in na najbolj prometnem kraju Bleda, se takoj odda. V lokalu je bila doslej dobro vpeljana modna in manufakturnn trgovina. Naslov: A. Vfčlf-ling. Bled. 11416 Samski trgovec samostojen, soliden, srednjih let, želi poročiti pri-prosto, varčno in prijazno gospodično ali vdovo, iz-vežbano v gospodinjstvu. — Rosne reflektantinje naj blagovolijo svoje cenjene dopise vposlati na upravo Jutra« pod »Trgovina na Ježeli«. 11722 Mlad restavrater leli znanja z gospodično staro do 28 let. v svrho ženitve. — Premoženje dobro došlo. a ni predpogoj. Ne-anonimne dopise pod šifro »Bodoča sreča« na upravo »Jutra«. 11609 Vse lastnosti, strasti itd. so razvidne iz pisave. — Pošljite 15 vrstic neprisiljenega. s črnilom pisanega pisma na upravo »Jutra« pod «ifro .Grafolog«! — Priložite 30 Din! — Strogo zaupljivo. 2534 Zamenjam sobo. kabinet in kuhinjo v bližini Sv Jakoba trga, z 1 sobo in kuhinjo v okolici Poljan«ke ceste. — Ponndbe na npr. «Jutra» pod šifro •C. K.» H707 Sobico opremljeno ali prazno, pri-prosto, v bližini dvorskega okraja ali tudi Rožne doline. išče za takoj ali pozneje mlad zakonski par. — Ponudbe na upravo »jutra* pod »Priprosta sobica*. 11817 Zračna soba se takoj odda. — Naslov pove upr. Ločen mož trgovec na deželi. iš8e znanja e pošteno gospodično ali vdovo brez otrok. — Dopise na npravo »Jutra« pod »Gorenje«. 11527 Vdova brez otrok, 45 let stara, s 90.000 Din, želi znanj« z boljšim starejšim gospodom Note za salonski orkester, posv mesne komade m cele partije, kupim. — Natančne ponudbe na upravo »Jutra« pod »Kompletno«. 10307 Klavir se proda Glede kakovosti pove gosp. Jurasek. Wolfova ulica. — Naslov pove uprava »Jutra« 11648 Gramofon z 28 ploščami, dobro ohra. njen. proda za 1000 Din Gogala, Sp. Šiška, Vodnikova cesta št. 5. 11818 Citre dobro ohranjane m IcriloT« ko (FlOjjelchorrO, prodam r*o zelo n e o d n 1 ceni. — Dopise na ^žnlcTj^a 17rr.ta. liani, Prešereova ul. 54. R-stavracija Ivaa Doljak. (NasproU glavne pošte., 1 Logatec. """ 11816 Vročenarni kot«l rov, komplet-n, 10 in 0.5 atm. pritiska, se proda. P^nud>,e na upravo »Jutra» pod »Kotel« 117S3 Lovski voz v zelo dobrem stanja, moderno izdelan, se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra«. 11804 Otroška postelja dobro ohranjena. 6e proda na Kongresnem trgu št. 6 (dvorišče). 11810 Sode od olia (strojnega In jedilnega) — prarne. ▼ dobrem stanju, prodam več 100 komadov. Vprašanja pod »Oljnati sodi« na upravo »Jutra«. 11780 Čevljarji, pozor! Radi bolezni prodam v«e čevljarsko orodje in vso za po sejmiščih potrebro opravo ra prodajo. Oddam tudi delavnico, pripravno ra v.ako trrovino. Ivan Perič čevljar, Mengeš. 11612 Enonadsfropno hišo pripravno za trgovino ali obrt. novo. prazno, na prometnem jiroštoru v Trbov-iiali se po nizki ceni proda Pojavila daj« lastnik Jurij Fercnc, Trbovlje. 9526 Najugodneje kupu>e in prodaja graščine, veleposestva, km. josestva. vile, gostilniške, trgovke in stanovanjske hiše. vodne moči ter preskrbuje posojila »Agrarni biro« — dipl. agr Jamnik v Ljubljani. Selenburgova 7/1, na«proti glavne pošte. 253 Klet v Mariboru suha, velika, v sredini mesta. se odda v najem najugodnejšemu ponudniku. V ponudbah je navesti visoči-no najemnine. Ogleda se na Slomškovem trgu 6. kamor je tudi poslati ponudbe 1184'. Čedno sobico išče železniška uradnica s 1. junijem. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Sobica 5690». 11801 Do 600 Din plačam mt-»f čao za stanovanje. obstoječe iz kuhinje in do 2 sob. Vselitev 1. ali J5. junija. — Ponudbe pod ♦St. 27i na upr. »Jutra«. 11784 Na dobro brano in udobno stanovanje, se sprpjme gospodična po telo ugodni ceni. Se po=ebej se sprejmeta 2 gosjiodični na brano. Cas obeda po želji. Naslov pove uprava »Jutra« 11696 Katera gospodična z nekaj gotovine bi z boljšim obrtnikom želela zgraditi lasten dom? Dopise se prosi na upravo »Jutra« pod »Moj dom«. 11634 Vpokojenec želi znanja z vpokojenko. Dopise ns upravo »Jutra« pod šifro »Sam«. 11828 Planino prvovrsten, izredno glasen, primeren za vsaki salon, se ceno proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 11764 V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod nastopnimi šiframi: Ageko. Avto 54M. Brinet-ka. Dobro ohranjen 5414. Deleži. Dober zaslužek majhna najemnina. Fani V., Ford. Filozofija, Industrija 5210, Idealin, Izruba nemogoči. Klavir 1000. Krone, Micka 1. Poštena 5390, Premislek do 20. t. m., Rhodo-deudron. Sijajen uspeh, S. K. L.. Stanovanje 85. Sa-motarka, Violina. Zmožen 396, Zanesljiv plačnik. Ul;čni loka! v pritličju, na prometni cesti v Ljubljani, v izmeri 2*7 v 6'5 m. se od 'a onemu, ki prer?im» prezidavo na lastne stroške. Več ustmeno Naslov povo uprava «Ju'ra» 11748 Trgovski lokal «» išče na prometnem kraju ReHcktira se samo na dobro idočo trgovino. — Ponndbe j« poslati pod značko »Dobro vpeljana št. 19i]l» na upravo »Jutra». 11767 Za spremstvo pri popoldanskih sprehodih se iščt- starejša inteligentna gospodična Cenj. ponndbe se prosi pod »Takoj 5712». 11829 Na stanovanje z zajtrkom, se sprejme gospod. Naslov pove nprava .Jutra* 11757 Sobica v podstrešju, s posebnim vhodom, zračni in či-ta. se odda gospodu v Flori-janski ulici štev. 28, I. n. 11763 intelig. gospoda mlada akademično naobra-ž"r.a Plovenea. momontano «Bosaii-a», želita v svTho poznejšega znanja dopisovati z dvema mladima in lepima Slovenkama Neano-nimne dopise samo s sUko, ki se na zahtevo vrne, na naravo »Jutra« pod značko Bosanca«. 11838 Dve prazni sobi s poscl nim vhodom in električno razsvetljavo, s so-nnorabo kuhinje in kopal-niee. se takoj oddasta. — Prednost ima oni. ki posodi 3—4f,00 Din. Takojšnje ponudbe na upravo »Jutra* pod »St. SOOO*. 11814 Sostanovalec z zajtrkom in večerjo, se sprejme. Naslov pove nor. »Jutra*. H776 j Prazno stanovanje 1—2 sob. kuhinje in priti-klin. išče «im'ki gosood PlaCa mesečno do 500 Din. Ponudbe na upravo »Jntra* pod »St. 100.. 11754 Trgovska h;ša v kateri se nahaja dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom, ležeča v sredini trga v lepem mestu na S'sier»kem. tik ob železnici <• odda v najem. Prevzeti je majhno zalogo bla-.v — l,»po Stanovanje takoj na razpolatro. V hiši so velika skladipa — Fre"»me lahko tskoj. v mestu je sedež okr. glavarstva -sodišča. Naslov »Jutra*. Stanovanie prazno — s 2 sobama, v centru mesta, v pritlič™ ali I nadstr . išče boljši gospod. — Cenjene pismene ponndbe pod značko »o' gospodarja*. 11491 Stanovanje ohsto:eče iz ?—4 sob in z dru-imi pritiklinami. inn"o-če tudi s kopalnieo. i:č"'a mirna zakonea z odra«!« hčerko, ria-sm ra podlagi medsebojne pogolbe. V ' l-in I tev tekom poletja ali jcem upravi Ponndbe na upravo »Jutra-11783 I tod »3 osebe«. 11« Čista sobica s posebnim vhodom, s" odda. Kje, pove upr. «Jntra» 11750 Sobo • posebnim vhodom, išče nradnik s 15 junijem. — Ponudb« na upravo »Jutra* pod šifro »Soba 5619*. 11676 Zameniam Priletno man>še stanovanj,. v centm se zamepla z večjim od 4 do 6 sob. in sicer v oksolm Aleksandrove aM B!eiwe!sove ceste Kralja Petra trga Kon--rrspe-a trm. £vcntn*lno v kaki vili bl-žie rredi-fu m-*V"- — Ponudb® na nrr »Jutra« pe-1 »Zameiijcva stanovanja 15-23«. 11774 11738 Planino zelo dobro ohranjen, s pan-cer ploščo, ceno naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra« 11773 Mlad pes (Pintscherl), se p r o d a. — Naslov pove uprava »Jutra« 11753 Inteligentno damo lepe zunanjosti in »ivahno-tra temperamenta, ljubiteljico umetnosti, želim spoznati Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Umetnik*. 11799 Znanja želita Senja in Sonja z 2 inteligentnima Kamničanoma, v svrho prirejanja izletov na planine. Dopise pod značko »Oorska sreča* na upravo »Jutra«. 11486 Samo«toien trgovec dobro situiran, v mestu, želi poročiti gospodično ii debre hiše. katera ima veselje do trgovine. Poštene in neanonimne dopise pod »Trgovina v mestu 6325» — Tajnost častna zadeva. 11096 Samec išče s-.mo dobro situirano goggsln:|i. Ve! ka araia Trsouskl pomotnlK, mešane osobito špecerijske stroke soliden in delaven, želi svoie sedanje nendpnvedano mesto spremeniti. Gre tudi za skladiščnika v kakem večjem oodjetju, oziroma industriji. Ponudbe na upravništvo „Jutra" pod .Vesten in marljiv". 2°47a Letošnjo košnjo trave in nemške detelje bo prodajal na binkoštni ponedeljek, dne 1. iuniia 1925 ob 2. uri popoldan Ivan Kne* fz L!nbll8ne' pri Anfni-k^vrm k07f>lcti v Srt. Si«kl. »l^s HirtneoencelnMie za birmo, um?tuo cvetlično listje, nagrobne vence kakor sestavne dele nudi r>o !:onkuren?ni ceni Rado Pregrad,netlif^rna PodMrtek. — l.astnl izddH. Trgovcem in obrtnikom dobavlja po najnižjih dnevnih c»nah razna blaga 7a izd-'avo čevi'ev kakor: frnl lastin, aeoel v vseh barvah, beti rips, barvasti 3lrr> min, podloge, trakove itd. TVRDKA Crobeih Franc, d- z o. z. Srsa^. Nadrobno! Ha debeol pozor! Ali že veste f*020"1 da se 2410-a trgovina Marija Rogelj sedai nahaja na SV. PETRA CESTI 26. poleg Kolodvor, ulice Priporoča svojo kiasno pomladansko zalogo 8tofov, caigov, klota, cefirja, oksforda, delena, kan brlka, šilons, bele in rujave kotenine, platna za rjuhe, dal e moško in žensko perilo, svilene jumperje, krasne rute in šerpe, kravate, nogavice, pavolo in drobnarije. Povsod se javno govori, da se pri meni dobro in naicencje dobi f Mariia Roaeli. Marija Rogelj. I Budal And, Križev pot Petra Kupljeni ka. Povest. Broš. Din 17.—, vez. Din 22.—, po pošti Din 1.25 več. Cankarjev zbornik. Uredi! dr. J. Glo* nar. Broš. Din 30.—, vez. Din 37.—, po pošti Din 2.— več. Čermelj L. Materija in energija. (Pota in cilji 17—18 zv.) Din 60.—, po po« šti Din 150 več. Ante Debcljak, Solnce in sence. Pesmi, Broš. Din 9.—, vez. Din 15.—, po po. šti Din 1 25 več. Dr. Bogdan Derč, Dojenček II. izdaja. Broš. Din 7.—, po jsošti 50 p več. Dr. H. Dolenec, Izbrani spisi, Broš. Din 10.—, vez. Din 16.—, po pošti Din 1.25 več Damir Feigel, Tik za fronto. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, po pošti Din 2 več. Fr. Goršič, Socijelna zaščita dece in mladine. Din 15.—, po pošti Din 1-50 več. Dr. Fr. liešič, Vežbenica srbohrvah s kepa jezika. Din 25—, po pošti Din 1.75 več. Simon Jenko, Pesmi. Broš Din 9.—, vez. Din 15.—. po pošti Din 1.50 več. Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. ]. Glonar. Broš. Din 36.—, v celo platno Din 50.—, v usnje Din 55.—, po pošti Din 2.50 več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Urejuje dr. Iv. Prijatelj I. zv.: Pesmi. Narodne pravljice. Spomini na deda. Prazna vera. Uboštvo in bogastvo Jesenska noč. Juri Koziak. Dnmen. Broš. Din 36.—, v celo platno D 50.—, v usnje Din 56.—, po pošti Din 2 5C več. — II zvezek: Spomini starega Slovenca. Tihotapec. Jurij Kobila. Dva pri jate* Ija. Vrban Smukova ženitev. Grad Rojinje. Cena kot pri prvem zvezku. III. zvezek: Klošterski žolnir Deseti brat. Cena kot pri prvem zvezku. — FV. zvezek: Hči mestnega sodnika. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja, itd (V tisku.) Igo Kaš, Dalmatinske povesil. Broš. D 7.—, vez. Din 13.—, po pošti Din 1.25 več. Kersnik Janko, Cyclamen. Rom Broš. Din 22.—, vez. Din 27.—, po pošti Din 1.25 več. Kersnik Janko, Agitator. Roman. Broš. Din 18.—, vez. Din 23.—, po pošti Din 1.25 več. Dr. Iv. Lah. Noč na Hmeljniku. Zgodo* vinska igra v treh dejanjih Din 7.—, po pošti 75 p več Ivan Lah, Angelin Hidar. Roman. Vez. Din 32 —, po pošti Din 1.50 več Levstik Vladimir, Deček brez imena in druge zgodbe. BroS. Din 25.—, ver. Din 30.—, po pošti Din 1.50 več. Linhart,Županove Micke. Veseli dan. Komediji. Broš. Din 25.—, po polti Din 1.— več. Fr. Moslja Podlimbarskega zbrani spisi. L'rejuje dr. J Š1ebin<}cr. I. zvzek: Krokarjev Peter. Hadžija Mato Kraj. še povesti. Gorski potoki. Tovariš Damjan. Broš. Din 70.—, v crlo nV-no Din 85.—, v usnje 90.—, po pošti Din 2 50 več. — II zvezek: Potrebna povest. Moravske slike. Vojvodo Pe» ro in perica. (V tisku.) Meiik A, Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev. L in II. del. Din 34.—, po pošti Din 3.— več. Melfk A.. Jugoslavije. Ze ml tenis., gosnoi darski in statistični pregled I. del (druga popolnoma spremenjena in spopolnjena izdaja). Broš. Din 60—, boljša izdaja Din 75.—, po pošti Din 230 več. Melik, Jugoslavija. II. del. Din 50—. boliša izdaja Din 65.—, po pošti Din 2.50 več. Fr. Milčinski, Drobil Zbirka humoresk. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—. po pošti Din 1.75 več. Fr Milčinski. Tolovaj Matej. II. naris. Broš. Din 20—. vez. Din 25.—, po po« Sti Din 1.50 več. Fr. Milčinski. Zgodbe kraljeviča Man ka. Vez Din 18.—, po pošti Din 130 več. A Novačan, Veleja. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, po pošti Din 1.75 več. A. Novačan. Samosilnik. Poveš«. Broš. Din 40 —, ver. Din 48.—. po pošti Din 1.50 več. A'b. Ogris, Borba za jugoslovansko dr> lavo Broi Din 15.—, po pošti Din 1.25 več. Pa j nič dr., Civilnopravni red. Broš. Din 30.—, po pošti Din 130 več. Lconid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. Din 5.—, po pošti 50 p več. L Pregelj, Azazel. Žaloigra. Broš. Din 22.—, vea. Din 28.—, po pošti D 130 več. Dr. Prijatelj. Predhodniki in idejni vte= meljitelfi ruskega realizma. D 36—, po pošti Din 2.— več. St. Sagadin, Naš sadašnji ustavni peloa ža/. Broš. Din 7.—, po pošti D 1.25 več. Sič A., Slovenske narodne noše Broš. Din 4.—, po pošti 50 p več. Jos. Sta ris, Lisjakova hči. Povest. Broš. Din 7.—, vez. Din 13—, po pošti Din 1.25 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. L Prijatelj. Broš Din 18.—, vez. Din 24.—, po pošti Din 2 vc£ J Stritar. Sodnikovi. Povest. Broš. D 10, vez. Din 16.—, po pošti Din 1.25 več. Sorli dr. Ivo, Zadnji val. Roman. Broš. Din 42.—. ver. Din 48.—, po pošti Din 1.50 več. Dr. I. Sorli, Bob in Tedi, dva ne. ugnanca. Broš. Din 12.—, vez. Din 18—. po pošti Din 1.25 več. Dr. I. Sorli. Čirimurci. Povest s slikami. Broš. Din 20—, vez. Din 25.—, po po« šti Din 150 več. Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi. Ure: juje dr. Ivan Prijatelj. V. zvezek: Izza kongresa. Roman. Brcš. Din 84, v platno vezan Din 100 —, v usnje ve. ran Din 105—, po pošti Din 3.50 rcč. _ VI. zvezek: Cvetje v ieseni. Visoška kronika. Broš. Din 72—, v celo platno Din 86.—, v usnje Din 92—, po pošti Din 2$0 več. Dr. J. Tičar, Boj nalezljivim boleznim. Din 18.—, po pošti Din 130 več. Dr. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Din 30.—, po pošti Din 2,— več. Veber. Znanost In vera. Din 65.—, po pošti Din 130 več. I. \Vaschtctova, Pravljice. Z barvasti* mi slikami. Ver. Din 22.—, po pošti Din 1.25 več. Fr. Zhašnik, Pesmi. Broš. Din 15.—, ver. 21.—, po poŠti Din 1.25 več. Teod. Ko rs, Ljubljana Poiianska ceata it 3 krov««, stavba! gaiantar.|tki la okrcani klepar, IcsUlaci.e vodovoda? Naprava atrolovodov. &op«l.tiia la kloaema naprav«, Izdelovanje posod ia pločevine zs flraei, barvo, lak Is med vsake velikosti kakor tudi pd (škatle) za konzerve. 73-a 3803-a Iščem stanovanje 1 ali dveh sob s pritiklinami v sredini me«ta. Plačam Din 1250. Ponudbe pod .Stanovi-nie-^S" na upravo .Jutra*. Rudniški paznik za nadzornika kromnvneea rudnika b!:zu Sko tlia se išče. Neoženieni imaio prednost. Začetna mesečna plača 3000 Din, stanovanje, kurjava, razsvetrava prosto. Nastop službe po možnosti takoj. 2903a Ponudbe s prebi l sprčeva! se nai pošljejo na naslov: .Liuboten" A. D. HromnE rudnicl, Skoplje. K n i i g e se narota|o v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, L Preiernova ulica Itev. 34 (nasproti glavne polte). R ..........Min.......11..........mi ii■! mm iMiiirrnMiMr— M——f Oranica prikladna i za obradji* vanje, kao i radi velike nestašice stanova rlo prikladna za gradnju vila, 9000 m* površine, 15 minuta od sredine grada Maribora udaljena na prekrssnom položaju, okružena vilama prodaja se. Upirati vlasnika: Pihard O priseg, Vlastellnstvo Sturmbers;, p. Pesnica kod Maribora. Prva slovenska parna vul* kanizecifa vseh vrst 199., gumija P. ŠKAFAR UBRiHI, Rimska t. II i Kuče, vile. Dve lllepe naiamne trokatniee n n.lboljem starju u jednoj od nt leplih ulica blizu centruma 'rada Maribora, sa lliepim Dohodom, kao I dvlje dobro uzdržane vrlo Hiept vile svaka po dv« lijeps stana, ra prekrasnem nolofaiu. udd!'ene IS minuta od centroma Maribora okruJene vilama, proda n se ili se zamlenl»u za modernu, manje vrljednu kuču u Oraču, sa r.-spolniiv'm jta-om — Ponude na ediu Olgu Ogriseg Vln?telin«tvo Sturmberc, pošta Pesnica kod Maribora. Druker po metalu, mladji, potreban je Ma« šinsitomKonstrukcionom Preduzeču Ing. Karlo Schanzer, Beograd Sa. raievska broj 6. 2919—a Prodam takoj dvovprežno kočijo, enovprežno kočijo, dvovprežni platovoz in različno opremo za konje. Naslov pove upravništvo ^UTRA". 5811-a Ha-Ha-Ha i ae botfei ttrgal ae, ime moiio oblrko, ker tem kopll tokno w veletrgovini R. Btermecbi Celi« it. 29, katera rar poVI'a Iriefnt w.o a (0 Dia. raotaa ievlnt m 70 Din. fini kim?*™ m M Din. Ilattrofanl cenik * tei lOOT »Humi ie p->!tjf vsakem« Mtlonl, vzorci od tokna. kamgarna lit razne manota'. tnme rob« pl ,amn za H dal sa •f ti Kdor prida z vlaka* osebno kapnrat. dobi nakopa primer«* pavmltev »»lil NaroMa tei 500 dinariev pošialne prosta. Trgovci ca fr«* ceac. ios-» galanterija Ljubljančani! Spominjajte se preurejene in novo- g založene tvrdke h Lud. DOLENC, Sv. Petra c. 8 S (nasproti botela Loyd) *"* galanterija Pozor! Prevzem špedicije« Podoisana vljudno naznanjava eenj. občinstvo, da sva prevzela od a Raverja špedicijo. Prevzemava vsako prevažanje in selitve Naročila sprejema vsak postrešček aH pa v p sarnf, Slovenska al.ca 12 na dvorišču tn pri Roginu, Barvarska ulica 5, Maribor. Se priporočava Josip ftoglna In Ivan Jagrič, a mariborska oostreščka. konkurzne mase Nike Zipser, Bled, so na prodai — en bloc — najboljšemu ponudniku; al razna manuf*k'ura, galanterija in modno bl-igo kakoi nogavice, rokavice, jumpeni, etc. v pribli. vrednosti Din 48 000-bi razna oprava In pohištvo kot kuhinjska oorava sobna oprava, klubgarnitura. piano etc. v pribl. vrednosti Din 28 000 -Kupcu se odda tudi lokal v najem. Interesenti si lahko oeledajo imenovane stvari vsak dan na licu mesta po g. O. W51f-lingu, na Bledu, ki daje tudi vse potrebne informacije. Bled. 20. maja 1925 ' J O. wa-n:nB, Bled 2925—a konkurzni upravitelj. TEČAJI ZA STROJEPISJE. SLOVENSKO IN NEMŠKO STENOGRAFIJO se začnejo na Ant. Rud. Legatovem zasebnem učnem zavodu v Mariboru dne 2. junija 1925. Vpisovanje in prospekti v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, samo Slovenska ulioa st. 7. Nobena podružnice! Telefon 100. ----—--v-. Kajeenejta to največje ikladiii« dvonolei, motorjev, etro-iklta »oitikov, iivllclh itrojev. nakavratntli caiiomtitnlh delov, pnevmatike Posebni odielek ta popotno popravo, eroafl:ran)a tn pontkta ejt dvokoles. otroiklh voilčkov, »ivalntb «ro)CT Itd. - Prodaja na obroka - Ceniki franto .TRIBOfll". F. B. L tOTarna šfoKoles m otroSKili TO^Ckai L!nbl]««». KaHo.aH ce.f *t. 4. 106a FILIJALE 2936a Zahvala. Ob prerani Izgubi našega sina, brata, strica in svaka, gospoda Janka Bernika trgovca smo prejeli z vseh strani obito dokazov tolažllnega sočuv-stvovania za katero se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno hvalo vemo preč duhovščini, sl. Cit*In ci ln požarni hrambi v Siškf, vsem poWvova!n'm gg pevcem za ubrano in ginljivo petje ter darovalcem lepih vencev, kakor tudi vsem ptijateljem, znancem za spremstvo na zadnji poti. — Bog plačaj vsemi Višnja gora-Ljubljana, 21. maja 1925. Žalujoča rodbina Bernikova In sorodniki. V globoki žalosti naznanjamo, da }e na? dobri in nepozabni soprog, oče oziroma tast, gospod Matiia Kaifež brzojavni mojster v pokoju dne 21. maia ob pol 4. ari zjutraj po dvodnevni bolezni v Gospodu zaspal „„ _ . Pogreb dragega pokomika se je visll včeraj, 22. maja ob 15. uri k Sv. Križu. Zahvala. Za mnogoštevilne pismene in ustmene Izraze so-žalia se vsem iskreno zahvaljujemo Prijetna nam je dolžnost izreči zahvalo deputa-dji tehnične sekcije na poklonienem krasnem vencu, dalie vsem niegovim stanovskim tovarišem, našim cenjenim sor-dnikom, darovalcem cvetja, kakor tudi vsem ostalim znancem naše rodbine, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 23. maja 1925. Žalujoči rodbini Ka-fcž-Zornlk, Brez posebnega obvestila V veliki ža'osti naznanjamo vsem sorodnikom ptijateljem in znancem, da nam ie nocoj ob 11. uri nenadoma umrl po dolgotrajnem bolehanju naš dobri, ljubljeni soprog, skrbni oče, ded, tast, brat in stric, gospod Martin Novak nadpoštar v pokoju ln posestnik v 84. letu svoje starosti. Pogreb preljubega pokojnika bo v nedeljo, dne 24. maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Žalah. Vsi, ki ste poznali njegovo blago srce, ohranite mu prijazen spomin. Kamnik, dne 22. maja 1925. Aa* Novak roj. Bolme, soproga. Stelanlla Sadnlkar, Ana, Milka Boiit, ihčere. Ivana Beila), Frančiška fierne, sestri. Plet»n< Inmper Din 30, ksmbrlb ip- blnza Sla 82. pašama športna Bla OS, modna eeTr Dia TJ, motna ..Kutak" Din tO, mtaolla nr svile Dta 130, pal-batlat Din 130, nertlnl orspe aaorjetta ' Dta 140, rarova s*Ua Dtc MO, trtko-srepe Dta 290, rrflea) rrepe maraoata Din 320, svilen« triko bluz« Ma 100 do Din 150. Veletrgovina R. Stermecki, Celie. Onik zastonj! Cenik zastonj I M.ton St >S0 ■ajpopolnejll STOEttfER tlvclni stroji a iivtlje, krojače in .evljarja ter ia nak ilec. P eden al nabavite stroj, oglejte al io Urednost pri tvrdki Lud. Baraga Ljubljana laleaburjMl »lica 14. Brezplačen pouk 15-letna garancija ___ 15- al r.l^ton »t v Kranju, Ljubljani, Mariboru, sprejemajo in obrestujejo najbolje vloge na knjiž:ce in na tekoči račun. p|r Eskontira menice Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naikulantneje. iz slavonskega hra-1 sta in bukove Parketne deščice Trstie za strope :yr,šcga m>te Mula (leseno pletivo) za strope in stene Strešno lepenko m lesni cement dobavlja takoj v vsaki množini najceneje Išče se kompanfon radi razširjenja rentabilnega podjetja, ki se osnuie v sredini Beograda. Podjetie le sigurno in brez velike konkurence ter se vrši lahko z manj-i *imi režijskimi stroški Družabniška ul.-.ga in zas!u?ek zaslgurana. Po-i treben kap tal 150 do 180.000 dinarjev. Osebno sodelovanje Je po rebno. Resni reflektanti naj se obrnejo na Oglasni xavod Voršlca nOal. Maribor, Slomškov trg 16. 2/80 a ™ jos. r. Puh " " t:: lfvblT« • == Gospodinje, naroČite! — o Zdravnika J764-a sprejme s 1. avgustom 1925 .Bratov ska skladnica v Trbovljah*. Gospodje zdravniki — in sicer le samci, — se za to mesto Int. resirajo, naj Izvollio vložiti prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili o kvalifikaciji In zahtevo plače, najkasneie do 15. junija 1925, Krasno pos2stuc se proda zaradi družinskih razmer. Obstoji iz valjčnega mi na, narne žage z Lanzovo loknmobllo 46—50 konjskih sil, polnojarmenika 75 cm. Dalje drkularna žag«, vse z lastno električno razsvetljavo, mlin na stalno vodno moč, sadonosnlk, vrt In travnik s kozolcem za okrajno cesto In 10 m od postre Poljane. Na mlinu dve s anovanll takoj prosti. Cena Bln 850.000 (osemsto-etdeset tisoč dinarjev). Vprašanja na: Valjčni mUn Poliču«. Pozor! 2911a ?adi opustitve trgovine z udarni v Slovenski ulici 5 so do 1. julija 1925 ure ter zlati in srebrni predmeti na prodai po zelo zn?2anih cenah. I. KNESER. Maribor Slovenska ulica S. Velika Izbers . v moškem perilu In samoveznlcati. • llognin aodae Dia 19"- in 2in IT-raje« banrast? 12 nraln!)!. od Bln 83 - sap: traitt bele t dp pni . od Din 98 - naprej satGBveziice sriiene . . od Din 32 - naprej robci tncat.....Din 40'- 204-aiv Najnižje cenel I.K. Voz omnibus, Se skoraj nov z 8 in 10 sedeži je ceno naprodaj. Naslov: Hotel .Slon', Ljubljana. ^ Brusilceza kose .Swatyn* iz najboljšega brusilnega sredstva nudi za preprodajo Pran Ewaty, tvornica umetnih brusilnih in posnemainih kamenov, Maribor, Jugoslavija. ??«-« Dobro vpeljana detajlna 2»13-a namerava ustanoviti posebne oddelke z* manufakturo In damsko konfekdio ln želi v te svrhe zvezo s tozadevnimi interesenti. Krasen loka! v sredini mesta na razpolago. Naslov pove u->r. .Jutra*. Damske reform hlače prvovrstni trikot .... Din 30 — svilene........ 1I0- — S lon za perilo . . » • • 15 — Lavalliers (svil. samovez. za dame) od . 45'— Krasna Izbira karo-svlle H.Kenda, Ljubljana ... Ločitev zakona |e neizogibna, fiko dobim v jedi Se enkrat ščurka! Žena ■ Bog! Saj mi pijejo Sčnrki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, it p ni sredstva zoper nje! Moi 1 Prel ea res ni bilo. Toda koncesionirani zavod „Pana" * Ljubljani na Poljanski c. 12 je iznaSel sreds vo, ki po mori biez vsake nadlsžnosti in brez vseh posledic vse ščurke miši in podgane. Pojdi ali pa piši takoj tja! juuuuuuuuuDnaorocs^juuu^uL-ijricc ilOOC □en Šofer M65-1 Iti. JfiUo Sadnlkar, vet nadzornik; Jakob Boiit, sodmk; zeta. JI tko, Demeter, vnuka. IV. emisija delnic Zadružne banke V LJUBLJANI. Po skleou občnega zbora z dne 26. marca 1925 in na podstavi pooblastila razpisuje upravni svet po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo z dne 26. septembra 1923 VI. št. 4624 zvišbo delniške glavnice od Din 3,000.000'- na Din 4,000.000 - z Izdajo 10.000 novih delnic po nom. Oln 100*- ob teh pogojih: 1 Dosedanji delničarji imajo pravico na tri stare delnice optirati eno novo po °in 2.^blqbentom brez opcijske pravice jse .prepuste nove deln poDin US jelquel 3 Subsknpcija traja -d 25. maja do 5. junija i925 m se opravlja pn blagajni Zadružne banke v Ljubi Meksandrova cesta 5. 4 Nove delnice so u ^ne čistega dobička izza 1. julija 1925. 2926. 5. Protivrednost subskribiranih delnic je plačati takoi. „r-dložiti 6. Dosedanji delničarji, ki žele po točki 1 optirati nove delma, morajo^ predlofct nri subskripciji plašče delnic I., n. -n m. emisije s točno izpolnjeno in podpisano pn lavnico a'.i če delnice še niso dvignili, začasno potrdilo. „ jzdane„a 3 7. Nove delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnega potrdila izdanega °b 5U8.SAž@' dobiček se porabi po odbitku emisijskih strdkov in pristojbin v prid rezevnemu tondu. Hnravni svet Zadružne banke V Lfub!]anl. prvovrsten vozač za osebni suto in periekten mehaničar, ki je zmožen vse reparature samostojno izvrševati, vsestransko zaneslilv in trezen, in ki se zamore izkazati z najbolšimi refe-tencanl. se išče za tov.-rno na deželi. Ponudbe pod .Stalno9S8* e& npr. Jntra. ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo at-. Bollosko cikorljo. Podeželske odre o požar ja mo oa BM$e Igre iz ziilfc Oder: Scionttrr, Zemlja. 2iVijenska komedija. «S po poiti 75 p več. Svobode-Oovekar. Pesiadnji moi. Ve»eloigra. 14 Din, po poŠt'. 75 p v e£ Linhart Županova niicka. Komedija Veseli dan alt Matiček ee ženi. Komedija, so Dm, po pošti 1 Din več. V kratkem Izide: Kotii-Oovtkar. Narodni poslane« Naročila sprejema: lista itm 1 lila PreSemova ulica 54. \