1 petek, 10. marca 2023 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 10. marca 2023, leto 8, šte­vil­ka 5 Kako poteka gradnja Po petnajstih letih konec Maratona Alpe Konstrukcijski del gradnje Osnovne šole Frana Albrehta je tik pred zaključkom. V delu objekta se že izvaja montaža oken in potekajo instalacijska dela. Rok za dokončanje del pa bo kljub temu težko ujeti. Zgodba Maratona Alpe se v organizaciji Kolesarskega društva Alpe zaključuje. Aleš Senožetnik Aleš Senožetnik Kamnik – Gradnja nove Osnovne šole Frana Albrehta predstavlja največji investicijski projekt Občine Kamnik v zadnjem desetletju, in to ne le v finančnem smislu. »Skoraj 15-letni projekt, za katerega so bila izdana tri gradbena dovoljenja in izvedeno nekaj prilagoditev projektov, počasi dobiva svojo podobo. Šola bo drugačna tako po svojem videzu kot obsegu in navsezadnje po umestitvi v prostor, s konstrukcijskega vidika pa je zanimiva izvedba jeklene konstrukcije lamele B,« pravi Bogdan Pogačar, ki bdi nad projektom in nam je v imenu Občine Kamnik podal odgovore na nekatera ključna vprašanja, ki se pojavljajo ob gradnji. Tako starše, učitelje in učence kot tudi druge občane najbolj zanima, ali bo projekt dokončan do začetka prihodnjega šolskega leta. »Izvajalec ima po trenutnem aneksu rok za dokončanje del in predajo objekta v uporabo določen za 1. september 2023. Z dinamiko, s kakršno se izvajajo dela na objektu, bo začrtan rok zelo težko ujeti, vendar se ekipa občinske uprave skupaj z gradbenim nadzorom in supernadzorom trudi, da bi bilo to še vedno mogoče,« nam je povedal Pogačar in pojasnil, da katera od faz oz. nalog terja določene prilagoditve in spremembe, kar povzroča posamezna časovna odstopanja, a »mora izvajalec del za vsako morebitno podaljšanje roka imeti upravičene in utemeljene razloge, ki jih mora kot prvi potrditi gradbeni nadzor«. Trenutno poteka gradnja jeklene konstrukcije na lameli B, s čimer se bodo v glavnem tudi zaključila konstrukcijska dela. V lamelah A in C se že izvaja montaža oken in potekajo instalacijska dela, v sklopu komunalne opreme pa se pripravlja Kamnik – S Kolesarskega društva Alpe so pred dnevi sporočili, da ne bodo več pripravljali Maratona Alpe, ki je vse od leta 2007 potekal v njihovi organizaciji. »Zgodba Maratona Alpe se pod okriljem Kolesarskega društva Alpe zaključuje,« so zapisali na spletni strani in družabnih omrežjih in se ob tem zahvalili vsem, ki so se ga udeleževali: »Hvala vsem, ki ste bili del te zgodbe, in hvala, ker ste se prvo julijsko nedeljo z veseljem vračali pod veličastne Kamniško-Savinjske Alpe.« Kot so nam pojasnili v društvu, je razlogov za odločitev več, eden glavnih pa je, da so v zadnjih letih opažali manj zanimanja kolesarjev za prireditev. Maraton Alpe je sicer veljal za najtežjo rekreativno kolesarsko preizkušnjo pri nas. Na 130-kilometrski trasi s startom in ciljem v Kamniku so namreč morali kolesarji premagati še dva tisoč višinskih metrov na treh alpskih prelazih – Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec. Kljub zahtevnosti je bil maraton prav zaradi lepih razgledov in izzivov, ki jih je prinašala trasa, zelo priljubljen med kolesarskimi navdušenci in je v najboljših letih pritegnil tudi več kot petsto udeležencev. Ali bo organizacijo priljub­ ljene kolesarske preizkušnje prevzel kdo drug, za zdaj še ni znano. Cepilni dan v Zdravstvenem domu Kamnik Konstrukcijski del gradnje šole je pred zaključkom. / Foto: Aleš Senožetnik izvedba dograditve vodovodnega omrežja, pravi Pogačar in dodaja, da pa je v finančnem smislu projekt nekje na četrtini, saj gradbena dela brez obrtniško-instalacijskih del predstavljajo manjši del investicije. Na zadnji seji občinskega sveta je bilo slišati tudi, da prihaja do sprememb pri sami izvedbi gradnje, a kot pravi Pogačar, je pri takšnih projektih običajno, da prihaja do določenih prilagoditev. »Nekatere spremembe predlaga izvajalec zaradi lažje, bolj primerne ali hitrejše izvedbe, kar je v današnjem času lahko povezano tudi z dobavljivostjo določenih gradbenih elementov oz. materiala, nekatere spremembe pa so povezane z realizacijo projektiranih rešitev, ki jih izvajalec, nadzor, projektant in investitor uskladijo na rednih koordinacijskih sestankih. Te spremembe imajo povsem izvedbeni vidik, torej se kakšnih projektiranih rešitev v fazi gradnje preprosto ne da izvesti in so potrebne prilagoditve,« še pravi sogovornik in dodaja, da pa s prilagoditvami niso posegali v velikost prostorov in se ni zmanjševala prostornina steklenih oz. prosojnih površin. V času racionalizacije pa so spremenili vrsto oken, ki jih vgrajujejo. Medtem ko gredo konstrukcijska dela h koncu, pa se že pripravljajo na notranje opremljanje. Načrt notranje opreme je že pripravljen in ga bo investitor pregledal skupaj s predstavniki osnovne šole, nato pa bodo čim prej pripravili tudi razpis za ponudnika notranje opreme, ki mora biti pripravljen do konca marca. OBČINSKE NOVICE AKTUALNO KULTURA ŠPORT Za pametno in trajnostno mobilnost Prejeli in rešili več upravnih zadev Presežki video produkcije Calcitovke branijo pokalno lovoriko Za projekt PopUpUrbanSpaces je Občina Kamnik pridobila dobrih tristo tisoč evrov nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa Interreg Srednja Evropa. Na Upravni enoti Kamnik so v letu 2022 prejeli in rešili dobrih trideset odstotkov več upravnih zadev kot v letu 2021. Z njihovim delom in izzivi nas je seznanil načelnik Mihael Novak. Mladinski center Kotlovnica Kamnik je organiziral deseti Festival svobodne video produkcije, kjer so podelili pet priznanj zlata ribica. V soboto bo v Velenju prvi vrhunec letošnje domače odbojkarske sezone. Po letu 2019 bosta v finalu pokala Slovenije spet nastopili obe ekipi Calcita Volleyja. stran 2 stran 5 stran 6 stran 19 O tem, kako trenutno poteka pouk, smo povprašali novo ravnateljico šole Moniko Glücks Donko. Kot nam je povedala, ima 93 učencev četrtih in petih razredov matične šole pouk organiziran v župnišču na Šutni. Učitelji se trudijo, da je pouk enako kvaliteten in Menina d.o.o., Šmarca, Trg padlih borcev 3, 1241 Kamnik v svojo sredino vabi MIZARJE, LESARJE IN OBDELOVALCE LESA m/ž. Zainteresirane kandidate vabimo, da prošnje z življenjepisom, delovnimi izkušnjami in referencami pošljete na elektronski naslov kadri@menina.si. Informacije: (01) 83 03 705 (kadrovska služba) Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si www.pohistvo-dabor.si Mesec kuhinj Alples 24% popust 3. stran DABOR D.O.O., ULICA JAKOBA ALEŠOVCA 7, KAMNIK Medtem se na stari šoli prilagajajo razmeram otroci ne občutijo stiske zaradi pomanjkanja prostora. »Je pa organizacijsko veliko težje, saj je potrebnih veliko spremstev. Učenci, ki obiskujejo pouk v prostorih župnišča, imajo kosilo in podaljšano bivanje na matični šoli. Za vsak premik na drugo lokacijo moramo zagotoviti spremstvo skladno z normativi. Pouk športa poteka v športni dvorani na matični šoli v blok uri (dve šolski uri skupaj), eno uro pa ga izvajamo na zunanjih površinah pri župnišču. Učnih skupin ne moremo organizirati v celoti. Dnevi dejavnosti so medpredmetno povezani, zato je veliko selitev med samo dejavnostjo,« pravi ravnateljica in dodaja, da je tak način naporen in stresen tudi za učitelje. Zaradi pomanjkanja prostora imajo pouk z luknjami v urniku tudi učenci od šestega do devetega razreda na matični šoli, ki ga začenjajo kasneje in zato kasneje tudi končajo obveznosti. Kamnik – Zdravstveni dom (ZD) dr. Julija Polca Kamnik v sredo, 15. marca, organizira cepilni dan. Cepljenje bo potekalo brez naročanja v cepilnem centru ZD Kamnik v drugem nadstropju med 14. in 16. uro. Na voljo bo cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki je še posebno priporočljivo za osebe s kroničnimi boleznimi. Poleg tega bo možno tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu in covidu-19. M. L. Svetovanje, izris, izmera, prevoz, montaža. 2 petek, 10. marca 2023 Občinske novice Tudi Zadnji Vrh z asfaltom V teh dneh poteka urejanje enega zadnjih večjih makadamskih odsekov na območju Tunjic. Aleš Senožetnik Tunjice – Na območju Tunjic še zadnji daljši odsek v teh dneh dobiva asfaltno podlago. Podjetje Resal namreč asfaltira 1,5-kilometrski odsek v zaselku Zadnji Vrh. Kot nam je povedal župan Matej Slapar, so se za asfaltiranje odločili zaradi dragega vzdrževanja makadamske poti. Del ceste so asfaltirali že pred nekaj leti, lani pa so uredili brežino in se v tem mesecu lotili del še na tem odseku. Investicija bo Občino stala 350 tisoč evrov, dela pa bodo predvidoma dokončana do konca meseca. Kot je še povedal župan, bo po dokončanju del na Zadnjem Vrhu večina cest na območju Tunjic imela asfaltno podlago. Izjema je del poti proti sosednji občini Komenda, ki pa še ni umeščen v načrtu razvojnih programov in ga bodo uredili v prihodnjih letih. Po zaključku del bo imela večina cest v Tunjicah asfaltno podlago. / Foto: Aleš Senožetnik Zaključena sanacija zidu in plazu Kamnik, Zakal – V preteklem tednu je bila v celoti zaključena sanacija zidu na naslovu Pot na Poljane 2. Gradnja je potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in pooblaščenega gradbenega nadzornika. Izvajalec del je podjetje VGVrankar. Sanacija je zajemala izgradnjo zidu iz kamna v cementni malti v dolžini 12 metrov in višine do 2,5 metra ter zidavo opečnih slopov z vgradnjo armiranobetonskih ograjnih elementov. Vrednost investicije je 24.123 evrov. Zaključena je bila tudi sanacija plazu nad občinsko cesto v kraju Zakal, ki je zajemala izgradnjo oporne konstrukcije, zid (kamen v betonu) dolžine 15 metrov. Izvajalec del je bilo Komunalno podjetje Kamnik. Vrednost sanacije je 9.929 evrov. Občina Kamnik bo investitorju na podlagi podane vloge omogočila sofinanciranje sanacije. M. L. Vršilec dolžnosti direktorja ostaja Svetec Kamnik – Na prvi dopisni seji v tem mandatu, ki je potekala sredi prejšnjega meseca, so svetniki dali soglasje k imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za turizem in šport Kamnik. Svet zavoda je namreč izvedel javni razpis za izbiro direktorja, a na razpisu noben kandidat ni bil izbran, zato je predlagal, da za eno leto podaljša mandat vršilcu dolžnosti direktorja Luku Svetcu, ki bi mu sicer mandat potekel konec februarja. A. Se. ODGOVORNI UREDNIK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA ODGOVORNEGA UREDNIKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2023 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 24. marca 2023, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 16. marca 2023. Za pametno in trajnostno mobilnost Za projekt PopUpUrbanSpaces je Občina Kamnik pridobila dobrih tristo tisoč evrov nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa Interreg Srednja Evropa. Aleš Senožetnik Kamnik – Skupni proračun projekta, v katerem Občina Kamnik nastopa kot vodilni partner, znaša 2,3 milijona evrov, od tega 1,93 milijona evrov predstavljajo nepovratna sredstva. Od tega projektni proračun Občine Kamnik predstavlja 390 tisočakov, od katerih jih bodo skoraj 312 tisoč črpali iz sklada. »V projektu smo vodilni partner, kar je redkost med občinami v Sloveniji, in imamo direktno pogodbo med nami, mestom Dunaj (pojem trajnostne mobilnosti in taktičnega urbanizma v EU) in transnacionalnim programom Interreg Central EU. Ob izpeljavi bomo imeli za našo občino zelo pomembno referenco, ki nam bo odprla vrata tudi pri ostalih programih EU,« o projektu pravi kamniški župan Matej Slapar. V projektu sicer nastopajo še organizacije in občine iz Poljske, Madžarske, Italije, Avstrije in Nemčije, od domačih pa tudi Inštitut za politike prostora. Glavni cilj projekta bo sicer omogočiti javnemu sektorju in povezanim subjektom na urbanih območjih, da spod- V Kamniku bodo spodbujali trajnostno mobilnost. Fotografija je simbolična. / Foto: Aleš Senožetnik budijo spremembe v potovalnem vedenju meščanov in sprožijo premike k pametnim in trajnostnim oblikam urbane mobilnosti. Kot pojasnjujejo na kamniški občinski upravi, bodo to dosegli z aktivnim vključevanjem meščanov v testiranje inovativnih zelenih pristopov z uporabo rešitev taktičnega urbanizma. »Projekt bo pomagal rešiti probleme funk- cionalnih urbanih območij, ki izhajajo iz avtomobilsko usmerjene mobilnosti. Avtomobili ljudem zasedajo redke javne prostore in pomembne urbane funkcije, hkrati pa ustvarjajo zastoje, prispevajo k visokim emisijam toplogrednih plinov in negativno vplivajo na okolje in zdravje prebivalcev,« so še dodali na občinski upravi. Med konkretnimi pridobit- vami v Kamniku bo tudi ureditev dela mesta oz. parka z urbano opremo, za katero je namenjenih 25 tisoč evrov. Prav tako bodo sredstva namenili za pripravo dokumentov in študij, povezanih s trajnostno mobilnostjo in taktičnim urbanizmom, rezultati projekta pa jim bodo prišli prav tudi pri ohranjanju zlatega znaka Green destination Slovenije. Že tretjič prejeli certifikat Občina Kamnik je že tretjič prejela certifikat Mladim prijazna občina, tokrat za obdobje 2022–2026, ki ga podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije. V imenu občine sta ga prevzela višja svetovalka za področje družbenih dejavnosti Sara Sitar in vodja Mladinskega centra Kotlovnica Rok Kosec. Maša Likosar Ljubljana – Naziv Mladim prijazna občina je letos prvič prejelo šest občin, deset občin, med njimi tudi Občina Kamnik, ga je obnovilo. Skupno je tako v Sloveniji nosilk certifikata že 47 občin. Certifikat je kamniška občina prejela v luči sprejetja nove strategije na področju mladih, odkupa zemljišča in s tem podpore ideji o nastanku Kreativne četrti Barutana na območju nekdanje smodnišnice ter vzpostavitve Dnevnega centra za otroke in mlade na območju krajevne skupnosti Duplica v prihodnjih letih. Certifikat Mladim prijazna občina je sicer priznanje samoupravnim lokalnim skupnostim, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja vertikalnih in horizontalnih mladinskih politik. Tovrstni ukrepi so usmerjeni v inte- Certifikat sta v imenu Občine Kamnik prevzela Rok Kosec in Sara Sitar. / Foto: arhiv Občine Kamnik gracijo vedno novih generacij mladih v posamezne dele življenja družbe, predvsem pa v spodbujanje čim hitrejšega osamosvajanja. Certifikat s štiriletno veljavnostjo se podeljuje lokalnim skupnostim, ki jih strokovna komisija prepozna kot mladim prijazne, ker uspešno izvajajo po vsaj en ukrep iz vseh prioritetnih področij mladinskih politik. S pridobitvijo certifikata se občina, ki se je pri svojem delu na področju mladih sicer že iz- kazala za uspešno, zaveže, da bo področje mladih še naprej sistemsko urejala in nivo učinkovitosti v štiriletnem obdobju dvignila oziroma ohranila. Namen certificiranja občin je torej mladim omogočiti prijazno okolje za življenje, delo in razvoj ter nadgrajevanje tistih občin, ki izzive današnje mladine obravnavajo celostno, načrtno ter kontinuirano in so zato pripravljene na spreminjajoče se okoliščine v družbi. Zbrane sta ob podelitvi v Cekinovem dvorcu v Ljubljani nagovorila predsednik Skupnosti občin Slovenije dr. Vladimir Prebilič in operativni vodja Inštituta za mladinsko politiko Tadej Kobal, lokalno participacijo mladih pa je predstavil prof. dr. Tomaž Deželan iz Fakultete za družbene vede in Centra za politološke raziskave. 3 petek, 10. marca 2023 Občinske novice Novi izzivi Zavetišče je polno Župani vseh šestih občin lastnic, med njimi tudi kamniški, so se pred nedavnim seznanili z novostmi na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik. Aleš Senožetnik Ana Jagodic Dolžan Domžale – Župane Kamnika, Domžal, Mengša, Trzina, Komende in Cerkelj je pred dnevi na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik sprejela nova direktorica dr. Marjetka Levstek, ki je vodenje prevzela prejšnji mesec. Po zmogljivosti CČN Domžale - Kamnik predstavlja četrti največji sistem čiščenja odpadne vode v državi. Letno lahko prečisti do 9,1 milijona kubičnih metrov komunalne, padavinske in industrijske odpadne vode. Seznanila jih je s predlogom evropske direktive za čiščenje odpadne vode, ki pred čistilno napravo prinaša nove izzive, saj direktiva zahteva višjo stopnjo čiščenja po dušiku in fosforju. »Iz odpadne vode bo treba odstraniti tudi mikroone- Horjul – Moni je bila najdena sredi lanskega avgusta v okolici Kamnika, Naomi in Marči so v Zavetišču Horjul sprejeli junija. Vseh muc, ki iščejo dom, je več kot 50, zato novih ne sprejemajo več, razen poškodovanih in premajhnih za poseg sterilizacije oziroma kastracije. Drugim zagotav­ ljajo osnovno veterinarsko oskrbo in jih vračajo v okolje, kjer so bile najdene. Zavetišče je namreč polno. Njegova kapaciteta je 40 psov in 50 snaževala, kot so mikroplastika in ostanki zdravilnih učinkovin, ter druge organsko težko razgradljive snovi in mikroorganizme. CČN Domžale - Kamnik se pri­ pravlja tudi na nadgradnjo obdelave blata iz čistilne naprave s sušenjem ter na nadgradnjo energetske samooskrbe z električno energijo,« so pojasnili na CČN Domžale - Kamnik. Začenjajo se tradicionalne pomladanske čistilne akcije. Njihov namen je, da se s skupnimi močmi poskrbi za urejene soseske, parke, sprehajalne poti … Občina Kamnik je tudi letos ponudila pomoč krajevnim skupnostim, društvom, šolam, upravnikom večstanovanjskih stavb in drugim organizatorjem čistilnih akcij na posameznih območjih. Zagotovila je vreče za zbiranje odpadkov, rokavice ter odvoz odpadkov. Organizatorji želijo, da se čistilnih akcij udeleži čim več občanov, zato vabijo, da se jim na akcijah pridružite vsi, ki želite prispevati k lepšemu okolju. Vsi občani, ki se boste udeležili čistilnih akcij, boste na zbirnih mestih dobili rokavice in vreče za zbiranje odpadkov. Organizatorji vas bodo razporedili po terenu in vam dali ustrezna navodila glede zbiranja in odlaganja zbranih odpadkov. Priporočljivo je, da se ustrezno oblečete in obujete ter s seboj prinesete orodje in močnejše delovne rokavice. Opozarjamo pa, da na lokacije, kjer bodo odloženi odpadki, zbrani v čistilnih akcijah, ni dovoljeno odlagati gradbenih, vrtnih ali kosovnih odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvu ali pri opravljanju dejavnosti. Pri tem pa naj opozorimo tiste občane, ki odpadke odlagate na neprimerna mesta, da odvoz kosovnih odpadkov lahko dvakrat letno brezplačno naročite koncesionarju Publikus, d. o. o. www.kamnik.si da je Kamnik ena od občin (pogodbo imajo s 23 občinami), ki izstopajo po številu sprejetih oziroma oskrbljenih živali. Kot so zapisali v eni izmed analiz, se te občine raztezajo na relativno velikem območju, večina psov, ki so sprejeti z območij zunaj mest, pa ni označena. Moja žival, moja odgovornost »Občina Kamnik lahko v zvezi s problematiko zapuščenih živali v lokalni skupnosti dela zlasti na po- Župani ob ogledu Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik / Foto: Klemen Razinger V Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik velikosti 149.000 populacijskih enot se steka komunalna odpadna voda iz trideset tisoč gospodinjstev v šestih občinah, sprejema pa tudi vodo večine industrijskih obratov s sprejemnega območja, greznično goščo in blato iz malih komunalnih čistilnih naprav ter tekoče nenevarne in biološko razgradljive odpadke. Po zmogljivosti tako predstavlja četrti največji sistem čiščenja odpadne vode v državi. Letno lahko prečisti do 9,1 milijona kubičnih metrov komunalne, padavinske in industrijske odpadne vode. Kot so pojasnili na CČN, pa je njeno ustrezno delovanje ključno tudi za ohranjanje vodotoka Kamniške Bistrice in za izboljšanje njenega ekološkega stanja. Pomladanske čistilne akcije S skupnimi močmi poskrbimo za čisto in urejeno okolje v naši občini! OBČINA KAMNIK V Zavetišču Horjul, ki ima koncesijo za izvajanje javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali na območju občine Kamnik, opozarjajo, da so hišni ljubljenčki, ki so ostali brez doma, vse pogostejša realnost. Organizatorji bodo čistilne akcije izvedli v naslednjih terminih: Sobota, 18. marec 2023 Organizator Zbirno mesto udeležencev Krajevna skupnost Duplica Krajevna skupnost Kamniška Bistrica Pred Krajevnim domom Duplica Pri ekološkem otoku v Bistričici Pri ekološkem otoku v Zg. Stranjah Pri ekološkem otoku v Sp. Stranjah Maistrova ul. 18 – avtobusna post. Pred trgovino v Motniku Pred nekdanjo trg. Tuš na obvoznici Pri igrišču na Zikovi ulici Pri igrišču Laseno Pred Krajevnim domom Šmarca Pred Krajevnim domom Šmartno Pred gasilskim domom Špitalič Pred POŠ v Tunjicah Pred Krajevnim domom V. Potok Pred PD Kamnik Krajevna skupnost Kamnik Center Krajevna skupnost Motnik Krajevna skupnost Novi trg Krajevna skupnost Perovo Krajevna skupnost Pšajnovica Krajevna skupnost Šmarca Krajevna skupnost Šmartno Kraj. skupnost in ŠKTD Špitalič Krajevna skupnost Tunjice Krajevna skupnost Volčji Potok Planinsko društvo Kamnik ob 9. uri ob 9. uri ob 9. uri ob 9. uri ob 9. uri ob 8.30 ob 9.30 ob 9. uri ob 8.30 ob 8.30 ob 9. uri ob 8. uri ob 9. uri ob 9. uri ob 10. uri Sobota, 25. marec 2023 Organizator Zbirno mesto udeležencev Krajevna skupnost Črna Spodnja Črna – pri trgovini Krivčevo – pri šoli Gozd – pri gasilskem domu Kališe – pri cerkvi Pred Domom KS Godič Pri ŠKD Mekinje Pri POŠ Nevlje Pred Kulturnim domom Podgorje Pred PGD Sela Pred KD Srednja vas Maistrova ul. 18 – avtobusna post. Na Gori Pri Termah Snovik Krajevna skupnost Godič Krajevna skupnost Mekinje Krajevna skupnost Nevlje Krajevna skupnost Podgorje Krajevna skupnost Sela Krajevna skupnost Srednja vas Ribiška družina Bistrica Domžale Turistično društvo Gora Turistično društvo Tuhinjska dolina ob 9. uri ob 9. uri ob 9. uri ob 9. uri ob 9. uri ob 10. uri ob 9. uri ob 8. uri ob 9. uri ob 9. uri ob 9. uri ob 8.30 ob 8. uri Odločitev za žival zahteva temeljit razmislek. / Foto: Tina Dokl odraslih mačk ali 75 mačk (skupaj z mladiči). V začetku tega tedna je bilo v zavetišču blizu 40 psov, konec lanskega leta 35, leto prej 25. Lani so oskrbeli 102 psa in 1155 mačk, od tega okoli 100 iz občine Kamnik. Število je nižje kot leta 2021, ko je bilo oskrbljenih 140 kamniških mačk. Psov so predlani iz Kamnika sprejeli devet, lastnikom/skrbnikom so jih vrnili pet; v letu 2022 so jih oskrbeli 12 in vrnili štiri. Iz letnih poročil zavetišča je razvidno, dročju preventive in ozaveščanja,« so nam pojasnili na občinski upravi. »Pred letom in pol smo v sodelovanju z Upravo za veterinarstvo po javnih zavodih razdelili plakate Moja žival, moja odgovornost z namenom ozaveščanja o odgovornem lastništvu živali, saj smo se v poletnih mesecih v mestnem središču srečali z veliko zapuščenimi mačkami. V letošnjem letu bomo akcijo na podlagi evalvacije po potrebi ponovili.« Kako poteka gradnja 1. stran »Ob raznolikih urnikih je težko organizirati dodatne aktivnosti in pomoč, npr. dopolnilni pouk, skupinsko učno pomoč, dodatno strokovno pomoč, interesne dejavnosti. Učence namreč težko združujemo v skupine, ker so njihovi urniki zelo različni in se jim aktivnosti prekrivajo. S tem se slabša kvaliteta izobraževanja. V primerjavi z vrstniki z drugih šol so v slabšem položaju, saj ne morejo biti v celoti deležni pomoči in spodbud, ki jim pripadajo,« pojasnjuje ravnateljica. Zaradi majhnih hodnikov, na katerih se med odmori v drugem nadstropju lahko gnete tudi do 120 učencev, v tretjem pa 170, je moteč tudi hrup. »Opažamo večjo živčnost, glasnejše govorjenje, saj se morajo učenci preglasiti. Hodnik deluje kot zvočni dimnik, po katerem se zvoki prenašajo iz nadstropja v nadstropje. Senzorno bolj občutljivi otroci imajo še večje težave. Z nekaterimi smo dogovorjeni, da lahko med odmori nosijo slušalke, ki zadušijo hrup, ali pa se umaknejo k svetovalni delavki. Nekateri pravijo, da se pred hrupom umaknejo v toaletne prostore,« pravi Glücks Donkova, ki sicer glede na trende, ki se napovedujejo, ocenjuje, da bo tudi v prihodnjih letih Osnovno šolo Frana Albrehta obiskovalo podobno število učencev kot v zadnjem času. »V prihodnosti kaže na stabilno oziroma trenutnemu stanju podobno število učencev. Ostajamo od tri- do štirioddelčna šola, kar pomeni med 80 in 100 učencev na generacijo,« pravi. Trenutno šolo obiskuje 822 učencev, od tega 564 na matični šoli v Kamniku, drugi pa na štirih podružničnih šolah. 4 petek, 10. marca 2023 Občinske novice, mnenja Vabilo k sodelovanju v Kamniškem zborniku 2024 Marjeta Humar Kamnik – Uredniški odbor vljudno vabi, da s prispevkom sodelujete v Kamniškem zborniku 2024. Kamniški zbornik izdaja Občina Kamnik, ureja pa uredniški odbor, ki ga sestavljajo: glavna urednica dr. Marjeta Humar, župan Matej Slapar, dr. Helena Dobrovoljc, Tone Ftičar, Anže Slana, Dušan Sterle, Kristina Jamšek, dr. Jože Urbanija, dr. Brane Vreš, Mnenje občinskega svetnika mag. Zora Torkar, Vlado Motnikar, dr. Boris Kern, Marko Trobevšek in Lea Logar. V Kamniškem zborniku objavljamo prispevke, ki obravnavajo tematiko, vezano na občino Kamnik. Znanstveni in strokovni članki so recenzirani. Prispevek je treba oddati do 1. decembra 2023, prijavite pa se lahko glavni urednici na telefonsko številko 031 564 705 ali na elektronski naslov marjeta. humar@guest.arnes.si. Sofinanciranje kulturnih programov in projektov Kamnik – Občina Kamnik je objavila Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v občini Kamnik v letu 2023. Predmet razpisa je sofinanciranje oblik ustvarjanja, ki so temelj zagotavljanja javnih kulturnih dobrin in so v javnem interesu na področju kulture za ustvarjanje in posredovanje ljubiteljske kulturne dejavnosti, kot so: glasbena, plesna, gledališka, lutkovna, likovna, literarna, založniška, filmska in video, fotografska, izobraževalna, raziskovalna, dejavnost širjenja kulture med občane, nove medije ter druge vsebine s področja kulture, ki bodo izvedene na območju občine Kamnik oz. na drugem nivoju in bodo pomenile prispevek k prepoznavnosti občine. Za sofinanciranje je letos predvidenih 130.000 evrov, rok za prijave je 30. marec do 12. ure. M. L. Državne investicije v občini Kamnik Vojko Tonin, občinski svetnik NSi Kamnik Gibalna enakopravnost Kamnik – občanom na Kamniškem prijazno mesto Anton Iskra, Nova Slovenija Alenka Jevšnik, Lista Dušana Papeža V naši občini izhodišče prostorske ureditve po meri gibalne enakopravnosti že več kot 70 let predstavlja državna ustanova za pomoč gibalno oviranim osebam s posebnimi potrebami (danes CIRIUS), ki so ji nato sledili kamniška gimnazija oz. srednja šola, zdravstveni dom, sedanja Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, prenovljena Dom kulture Kamnik in mestna tržnica itd. Na ravni občinske politike so bolj sistematična prizadevanja za gibalno enakopravnost opazna zadnjih 10 let, ko sem kot občinski svetnik dejaven tudi sam. V občinskem proračunu imamo tudi samostojno proračunsko postavko za odpravljanje arhitekturnih ovir. Občina Kamnik je v zadnjih letih veliko vlagala v prenovo in dograditev prometne infrastrukture, ki je prijazna tudi gibalno oviranim: dograjenih je bilo veliko kilometrov pločnikov, kolesarskih stez in pešpoti v Kamniku ter njegovi okolici, asfaltiranih oz. prenovljenih je bilo zelo veliko cest v podeželskem zaledju. V središču mesta smo prenovili veliko prometnih površin, s čimer so bile odpravljene arhitekturne ovire. Urejena so bila številna parkirna mesta za avtomobile, ki jih uporabljamo gibalno ovirani. S tem je vse več prometnih površin urejenih po meri najranljivejših, med katerimi so poleg otrok tudi starejši Kamnik je prelepo srednjeveško mesto, mesto z dušo. Kamničanke in Kamničani smo ponosni na svoje mesto, okolico mesta in mestno jedro. Mesto Kamnik potrebuje trajnostno načrtovano urbano mestno infrastrukturo. Potrebuje celosten pristop pri načrtovanju mestne infrastrukture, zato je nujen tudi prikaz celostnega pristopa, s katerim se usmerjeno vodi urbani razvoj prek izvedbe investicij z največjimi učinki na sam razvoj mesta. Pa vendar, ali je v Kamniku tako? V samem mestu je precej izzivov za mlade družine z vozički, gibalno ovirane, starejše, kako se čim varneje sprehoditi skozi mesto. Infrastruktura v mestu je tem skupinam precej neprilagojena, v določenih delih tudi prometno nevarna. Tudi parkirani avtomobili na pločnikih nam ne morejo in ne smejo biti v ponos. V neposredni bližini mestnega jedra, kamor ljudje pridejo po različnih opravkih (na banko, občino, upravno enoto, pošto …), imamo kar nekaj primernih parkirišč, a žal se njihova uporaba premalo spodbuja. Parkirna mesta so na voljo za frančiškansko cerkvijo, v samem središču mesta, pri avtobusni postaji, pri tržnici, a se vendarle prepogosto dogaja, da določena parkirišča samevajo, vozila pa so parkirana na pločnikih v samem mestu. Prepričana sem, da imamo premalo redarjev, ki bi lahko in invalidi. Prav tako so številne javne zgradbe, ki niso občinske, že dlje časa razmeroma enostavno dostopne invalidom in starejšim, vključno s pošto, bankami in mnogimi trgovinami ter lokali. Tudi obe mestni cerkvi imata klančini za dostop z vozički. Še vedno pa nas čaka veliko dela pri zagotavljanju dostopnosti do nekaterih drugih javnih zgradb, vključno s prostori občine in upravne enote. Prenoviti je treba dotrajane prometne površine, mdr. na Šutni, saj dotrajanost predstavlja arhitekturno oviro. Nedavno se je Občina Kamnik vključila v spletni prostorski informacijski sistem GURS o dostopnosti javnih zgradb oz. različnih pomembnih storitev in dejavnosti na svojem ozemlju, kjer si lahko vsakdo vnaprej ogleda, kakšna je v posameznem primeru dostopnost za gibalno ovirane. Kot občinski svetnik si bom še naprej prizadeval, da bi bilo vedno več primerov neoviranega dostopa. po celotnem območju Kamnika nadzorovali parkiranje in prometni režim. Menim, da mestno redarstvo potrebuje okrepitev, saj mora svoje delo izvajati na celotnem področju občine Kamnik – od Velike planine do Motnika in Šmarce. Poudarek zapisa ni na kaznovanju in kaznovalnih akcijah, temveč zgolj v razmislek, kako mesto narediti občanom čim prijaznejše. Če se nam zdi povsem logično, da bomo v Ljubljani ali Bohinju zelo hitro plačali kazen za nepravilno parkiranje, se nam enake kršitve v Kamniku zdijo kar samoumevne. Tudi če avto nepravilno parkira tujec ali begunec, pa čeprav sredi pločnika, kjer zapre ves prostor. Za urejeno infrastrukturo in urejen prometni režim mora v prvi vrsti poskrbeti občinska uprava, seveda s sodelovanjem z nami, občani. Predpisi so namenjeni temu, da jih spoštujemo, zato se nam ob njihovem upoštevanju in izvajanju ni treba bati za prometno urejenost in red po celotni občini Kamnik. Priznanja najboljšim športnikom za leto 2022 Kamnik – V Domu kulture Kamnik bodo v petek, 10. marca, ob 17. uri podelili priznanja najboljšim športnikom, športnim ekipam in športnim delavcem za leto 2022. M. L. Pogled občinskega svetnika na aktivnosti krajevnih skupnosti Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina MS Politiko, zlasti pa lokalno, razumem kot delo za skupno dobro. Kot svetnik bom deloval v smeri, da se vsi deli občine razvijajo enakomerno. Občina je tista, ki ima velik vpliv na kvaliteto našega življenja. Seveda pa občina vsega sama ne zmore, zato so izjemno pomembna tudi državna in evropska sredstva. Mandat prejšnje vlade je bil za občino Kamnik zelo radodaren pri pridobivanju državnih investicij. Kaj pa mandat sedanje vlade? Dobre stvari se hitro pozabijo, zato bi rad omenil nekatere investicije, za katere je bil pridobljen državni denar v času prejšnje vlade. Ko se je že zdelo, da bo izgradnja OŠ Frana Albrehta ostala brez državnega denarja, sta moči združila župan Slapar in takratni podpredsednik vlade Tonin. Šola je dobila 2,3 milijona evrov državnega denarja. Velika so bila tudi vlaganja v cestno infrastrukturo. Minister Vrtovec je imel posluh za potrebe Občine Kamnik, saj je država za rekonstrukcije cest namenila več kot 10 milijonov evrov. Veseli me tudi, da je Občina Kamnik pridobila 7 milijonov evrov državnega denarja za novo sedežnico na Veliki planini. Ob tem pa je treba dodati še, da je prejšnja vlada bistveno povečala glavarino, s čimer je občini omogočila veliko manjših dodatnih investicij. Želim si, da bi tudi sedanja vlada v takšnem tempu nadaljevala podporo Občini Kamnik. Za začetek bi bilo zelo spodbudno, da bi državni denar dobili za izgradnjo pločnika v Špitaliču. Špitalci si to zaslužijo, gre za izjemno nevaren odsek in šolsko pot. V zadnjih letih so se pločniki v Tuhinjski dolini lepo dograjevali. Ne smemo pa pozabiti tudi na nekoliko odročnejše in manj poseljene kraje. Tudi ti občani plačujejo davke in imajo pravico do kvalitetne javne infrastrukture. Letos sem kot novoizvoljeni občinski svetnik prvič sodeloval pri pripravi in sprejemanju občinskega proračuna. Presenečen sem bil, kako velik delež je že vnaprej razporejen zaradi zakonskih obveznosti. Za razvojne investicije ostane manj kot petina proračuna. Prav zato so državna sredstva ključna pri napredku občine. Od kamniške občinske uprave pričakujem, da bo hitra in učinkovita pri pripravi projektov, s katerimi bo Občina Kamnik lahko kandidirala na državnih in evropskih razpisih. Mnenje občinske svetnice Spoštovane občanke in občani, želim vam predstaviti nekaj vidikov dela na področju delovanja krajevnih skupnosti, ki ga dobro poznam. Člani svetov KS sicer nimamo nobene izvršilne pristojnosti, a smo s svojimi predlogi in pobudami za ureditev javne infrastrukture vseeno v veliko pomoč občini in županu. V kamniški občini je 22 krajevnih skupnosti, ki sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in humanitarnih prireditev, organizirajo dogodke, ki ljudi povezujejo, podpirajo delovanje društev in klubov ter tako spodbujajo dobre medsebojne odnose. Nekatere izdajajo tudi svoja glasila. Naša lista je že v predvolilnem obdobju kot svojo prioriteto poudarila zavzemanje za celosten razvoj vseh krajevnih skupnosti. Sam delujem v krajevni skupnosti Kamnik – center. Nekateri mislite: »Kaj pa delate, saj imate vse urejeno v centru.« No, ceste in poti so že tlakovane in razsvetljene, je pa še veliko stvari, ki jih je treba narediti. V mislih imam predvsem spodbujanje lastnikov k ureditvi fasad, okrasitev oken z rožami v poletnem času, postavitev obeležij znanim Kamničanom, pa seveda dokončanje projekta Mali grad. Že drugi mandat se trudimo pridobiti soglasje Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja za postavitev obeležja znanemu kamniškemu rojaku, sadjarju in misijonarju Francu Pircu (1785– 1880). Na platoju pod Malim gradom lahko vidite kip Jurija Starovašnika, praznina zraven pa čaka še na dva kamniška izjemna rojaka. V postopku je tudi odkup najstarejše še ohranjene kamniške kmetije, tako imenovane Cuzakove domačije na Parmovi ulici, ki kar kliče po obnovi in postavitvi spominske sobe Francu Pircu, ki je bil v tej hiši rojen. Po večletnih prizadevanjih smo končno tudi tik pred postavitvijo kipa mamuta, za katerega sem prepričan, da bo kmalu postal turistična atrakcija. Sicer pa se poleg omenjenega zavzemam za povezovanje Šutne in Parmove ulice v kulturno pot. Boril se bom tudi za oživitev starega mestnega jedra. Treba mu je dati vsebino, da se bodo domačini in obiskovalci radi zadrževali na ulicah in izmenjevali mnenja. To bomo lahko dosegli z dodatno širitvijo prireditvenih dejavnosti in nadaljnjo krepitvijo in širšo predstavitvijo lokalnih posebnosti in ponudnikov v središču mesta. Nekatere od omenjenih aktivnosti so bile uvrščene že v letošnji proračun, za realizacijo drugih pa si bom prizadeval tudi v prihodnje. V vlogi občinskega svetnika je tako sedaj pred menoj še večja obveza za uresničitev vseh teh zastavljenih ciljev. Miha Resnik, občinski svetnik Liste Mateja Slaparja 5 petek, 10. marca 2023 Aktualno Prejeli in rešili več upravnih zadev V bližini ptičja gripa Na ogroženem območju, ki so ga določili po odkritju ptičje gripe v Zalogu pri Cerkljah, je tudi del občine Kamnik. Ana Jagodic Dolžan Zalog – Državno središče za nadzor bolezni je po potrditvi ptičje gripe pri rejcu perutnine v Zalogu pri Cerkljah (24. februarja) določilo trikilometrsko zaščitno in desetkilometrsko ogroženo območje, na katerem so tudi kamniška naselja, in sicer Bistričica, Brezje nad Kamnikom, Briše, Črna pri Kamniku, Godič, Jeranovo, Kamnik, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Košiše, Kregarjevo, Kršič, Laniše, Mekinje, Nevlje, Okroglo, Oševek, Podgorje, Podjelše, Potok v Črni, Rudnik pri Radomljah, Spodnje Stranje, Stahovica, Stolnik, Šmarca, Tučna, Tunjice, Tunjiška Mlaka, Vodice nad Kamnikom, Volčji Potok, Vrhpolje pri Kamni- Na Upravni enoti Kamnik so v letu 2022 prejeli in rešili dobrih trideset odstotkov več upravnih zadev kot v letu 2021. Z njihovim delom in izzivi nas je seznanil načelnik Mihael Novak. Maša Likosar Kamnik – Leto 2022 je bilo po besedah načelnika Upravne enote Kamnik Mihaela Novaka izredno zahtevno in naporno z vidika obsega dela. V reševanje so lani prejeli skupaj 36.292 zadev, poleg tega je bilo na datum 1. januar 2022 619 nerešenih zadev iz leta poprej, kar pomeni, da so lani skupno reševali 36.911 zadev. Lani so imeli tako skupaj v reševanju 8538 oziroma 30,1 odstotka več upravnih postopkov kot v letu 2021. Od vseh zadev so jih lani rešili 36.155, nerešenih je ostalo le 756, kar pomeni 2,05 odstotka. »Odstotek nerešenih zadev je bil v primerjavi z letom 2021 še nekoliko nižji,« je dodal Novak in še povedal, da so lani dobili le devet pritožb.​ Ob tem je poudaril, da so lani vsi zaposleni na kamniški upravi enoti, teh je 32, vložili veliko truda, da bi vsem vlagateljem v okviru zakonskih možnosti ustregli. »Verjamemo namreč, da vsak, ki odda vlogo, to stori z namenom, da čim prej pride do rezultata, zato stremimo k temu, da bo delež rešenih zadev čim večji,« je poudaril Novak, ki je z lanskimi rezultati izredno zadovoljen. Poleg tega so lani na Upravni enoti Kamnik, ki pokriva občini Kamnik in Komenda s skupno nekaj več kot 36 tisoč prebivalci, opravili tudi 39.899 drugih upravnih in prekrškovnih nalog. Med temi nalogami je bilo lani veliko potrjevanja podpor volivcev (6619), največ je bilo potrdil iz uradnih evidenc (8247). Na področju gospodarstva je bilo evidentiranih 1147 vlog v okviru e-VEM za samostojne podjetnike in gospodarske družbe. Izdali so 137 evropskih kartic ugodnosti za invalide in 104 vrednotnice za osebno dopolnilno delo, opravili so 2204 overitev ter sprejeli 2211 vlog za pridobitev oziroma preklic spletnega potrdila za fizične osebe. Na področju kmetijstva je bilo nekoliko Načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak / Foto: Maša Likosar več vlog za uskladitev in vris grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč, in sicer 778. Prekrškovnih nalog je bilo, kot je pojasnil Novak, manj kot leta 2021. Leto 2022 je po mnenju Novaka zaznamovala menjava dokumentov, tako osebnih izkaznic, potnih listov kot vozniških dovoljenj, ob tem so zabeležili še izjemen porast – kar enaintridesetodstotni – na področju tujcev. Lani so denimo izdali 14.161 osebnih izkaznic in potnih listov, kar je 46 odstotkov več kot leta 2021, ter 8426 vozniških dovoljenj, kar je 53 odstotkov več kot leto poprej. Na področju prometa so obravnavali 6541 drugih upravnih nalog, od tega je bilo največ prijav za teoretični in praktični del vozniškega izpita (2978). Izdali so tudi 1907 obvestil o poteku registracije vozila zaradi izteka časa ali zaradi prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe in vrnitev tablic. Tujci so lani vložili 3570 vlog, skupaj so reševali dobrih 4000 vlog, rešenih pa je bilo 3414 vlog. Največ je bilo izdanih enotnih dovoljenj za prebivanje in delo in dovoljenj za začasno prebivanje tujcev. »Največ nerešenih zadev je ravno na področju tujcev, lani je denimo nerešenih ostalo 593 zadev,« je dejal Novak. Lani so na kamniški upravni enoti sklenili 173 zakonskih zvez, in sicer 103 v uradnih prostorih in 70 izven uradnih prostorov. »Število porok je lani skoraj že doseglo nivo porok iz let, ko je bilo teh največ. V zadnjih letih je bilo največ porok leta 2018, in sicer 186. Ponovno raste tudi število porok izven uradnih prostorov, leta 2018 jih je bilo 87, kar je le 17 več kot lani,« je povedal Novak, ob tem pa še dodal, da so zadnja leta, vse do vključno 2021, ko imajo uradne podatke, zabeležili več rojstev kot smrti na njihovem območju. Za leto 2022 točen podatek še ni znan. Na kamniški upravni enoti so lani zopet izvedli anketo o zadovoljstvu strank in zadovoljstvu zaposlenih, zadnja tovrstna anketa je bila leta 2018. »Rezultati so bili zelo dobri, povprečna ocena zadovoljstva strank je bila denimo 4,95. Kar 94 odstotkov strank je odgovorilo, da so zadovoljne z uradnimi urami. Pripombe so bile podane le glede samega objekta, kjer ima naša enota prostore. Stranke je zmotilo predvsem to, da v objektu ni dvigala. Na drugi strani so pohvalile zaposlene, njihovo strokovnost, prijaznost in ustrežljivost. Stranke so zadovoljne tudi s tem, da ni čakalnih vrst,« je pojasnil Mihael Novak in še povedal, da je bilo tudi zadovoljstvo med zaposlenimi za 0,5 višje kot ob anketi iz leta 2018. Zainteresirani kandidati pa se lahko udeležijo tudi informativnega dne o pogojih in postopkih za izvajanje rejniške dejavnosti, ki bo 5. aprila ob 16. uri v sejni sobi prostorov Centra za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, Enota Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik. škodo, je nujno dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov, poudarjajo pristojni. Preprečiti je treba stik s prostoživečimi pticami, kar pomeni, da mora biti peru- V okviru zgoraj imenovanega projekta Erasmus+, ki poteka pod pokroviteljstvom EU, smo se partnerji projekta zbrali v Avstriji (Schandorf ) na delavnici klapskega petja v okviru aktivnosti učenja, poučevanja in usposabljanja (LTT – learning, teaching, training activities), in sicer od 26. do 29. januarja 2023. Za nami je bilo kar dolgo obdobje, v katerem smo spisali priročnik in kurikulum za poučevanje tradicionalnega klapskega petja. Vsak od partnerjev v projektu je imel nalogo spisati eno poglavje priročnika, in sicer: – Splošno o petju in njegovem zgodovinskem razvoju (Madžarska, ženska klapa Biseri) – Klapska pesem in glavne značilnosti klape (Slovaška, moška klapa Ravnica in ženska klapa Rožica) – Delovanje klape (Avstrija, Kulturverein Schandorf, sekcija klapa Dičaki) – Splošno o glasu in vokalni tehniki (Slovenija, klapa Mali grad) – Značilnosti in zakonitosti interpretacije klapskega petja (Hrvaška, društvo Kanant, sekcija moška in ženska klapa Kastav) Delavnica klapskega petja je bila namenjena predvsem edinstvenemu pristopu k razširitvi znanja, tako s področja vokalne tehnike kot tudi pravilnega pristopa k tradicionalnemu, posebno klapskemu petju. Da je bilo res tako, sta pripomogla dva eminentna strokovnjaka z omenjenih področij, dr. sc. Joško Ćaleta in prof. dr. Andrej Misson. Društvo klapa Mali Grda, Ulica Matije Blejca 14, Kamnk Kamnik – Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, Enota Kamnik, vabi k sodelovanju vse zainteresirane kandidate za izvajanje rejniške dejavnosti. Za več informacij pokličite strokovno delavko za področje rejništva Heleno Čepič Kočevar na telefonsko številko 01/830-3291 ali tajništvo CSD na telefonsko številko 01/830-32-80 v času uradnih ur, ki so ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure, ob sredah od 8. do 12. ure in 13. do 17. ure. Pišete lahko tudi na elektronski naslov gpcsd.kamni@gov.si. Za preprečevanje bolezni, ki je zelo nalezljiva in lahko povzroči veliko gospodarsko škodo, je nujno dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov. tnina v zaprtih ali ograjenih in pokritih prostorih, kjer je treba zagotoviti tudi krmljenje in napajanje. Poleg tega morajo biti nameščene razkuževalne bariere oziroma poskrbljeno za dezinfekcijo. Za območje z omejitvami med drugim velja tudi prepoved premikov ptic in njihovih proizvodov oziroma so dovoljeni pod določenimi pogoji. O vsaki spremembi zdravstvenega stanja pri perutnini in pticah v ujetništvu je treba takoj obvestiti veterinarsko organizacijo oziroma pristojni območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Več informacij o ptičji gripi in ukrepih, ki naj bi veljali vsaj 30 dni (če ne bo novih izbruhov bolezni) je na spletni strani gov.si/teme/aviarna-influenca. ŠOLA TRADICIONALNEGA PETJA ZA ODRASLE: ZAPOJMO, KOT SO NAS UČILI / ŠKOLA TRADICIJSKOG PJEVANJA: ZAPJEVAJMO KAKO SU NAS UČILI ZA ODRASLE / SCHOOL OF TRADITIONAL SINGING: LET’S SING HOW WE WERE THAUGHT FOR ADULTS Izvajanje rejniške dejavnosti Maša Likosar ku, Zagorica nad Kamnikom, Zakal, Zduša, Zgornje Stranje in Županje Njive. Za preprečevanje bolezni, ki je zelo nalezljiva in lahko povzroči veliko gospodarsko Dr. sc. Joško Ćaleta je priznani etnomuzikolog z Instituta za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu ter izvrsten poznavalec klapskega petja in dirigent. Prvi, drugi in tretji dan delavnic nam je predstavil razvoj klapske pesmi in njene interpretacije skozi zgodovino, seveda s poudarkom na praktičnem delu s konkretnimi klapskimi napevi. Seveda so bili njegovi »učenci« kar predstavniki vseh partnerskih organizacij tega projekta. Tretji in četrti dan je potekalo predavanje o vokalni tehniki. Predaval je prof. dr. Andrej Misson, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, skladatelj in umetniški vodja najstarejšega pevskega društva v Sloveniji, PSPD Lira iz Kamnika. Predavanje je bilo prav tako podkrepljeno s konkretnimi primeri. Oba predavatelja sta s svojim bogatim znanjem in izkušnjami še kako obogatila znanje vseh udeležencev delavnice, saj bodo morali to znanje uporabiti na delavnicah, ki bodo letos spomladi potekale v vseh državah članicah partnerstva. Klapa Mali grad aktivno sodeluje v vseh akcijah partnerstva. Komisija, ki je pregledovala prispevke za priročnik, je zelo pozitivno ocenila naše poglavje. Prav tako aktivno sodelujemo na vseh partnerskih sestankih (do sedaj so bili štirje), na vseh sestankih na Zoomu, ki jih sklicuje koordinator klapa Kastav oz. njen vodja Saša Matovina, zelo pa smo se na tej delavnici izkazali tudi v praktičnem delu. V marcu in aprilu nas čaka nekaj delavnic tradicionalnega petja s pevskimi sestavi iz Kamnika in okolice, kjer bomo praktično pokazali, kaj smo se naučili na zadnji delavnici v Avstriji. V začetku maja smo organizatorji petega sestanka v okviru projekta Erasmus+ – Let’s sing how we were thaught for adults. Udeležili se ga bodo predstavniki iz vseh petih držav, sodelujočih v projektu. Če bo volja, bomo organizirali tudi krajši koncert, na katerem se bodo predstavile klape iz teh držav, morda bomo sestavili tudi klapo Erasmus+. Prof. dr. Andrej Misson med predavanjem Tudi jeseni ne bomo počivali, saj nas čakajo še dodatne aktivnosti v okviru projekta. 6 petek, 10. marca 2023 Kultura Presežki video produkcije Analogna fotografija je še vedno precej priljubljen medij tudi med mladimi, kar dokazuje tudi razstava Analogna dela v Kotlovnici. Aleš Senožetnik Kamnik – Konec februarja se je v Mladinskem centru Kotlovnica odprla razstava Analogna dela, na kateri razstavljajo Erik Rak, Kaja Korošec, Kaja Krapež, Neža Šarlah, Lucija Perčič in Polona Smolnikar. zgodovini fotografije. Nato je sledilo fotografiranje in individualno delo z vsakim izmed tečajnikov v temnici, kjer so se spoznali z osnovami procesa. Kot je ob tem omenil Letnar, so se med delom srečevali tudi z napakami, ki so pozornemu opazovalcu vidne tudi med Na odprtju razstave Analogna dela / Foto: Aleš Senožetnik Razstava je rezultat večmesečnega dela na tečaju analogne fotografije, ki ga je vodil Dušan Letnar, sicer član Foto kluba Kamnik. Tečajniki so se prvič sestali že v lanskem novembru. Kot je na odprtju dogajanje povzel Letnar, so se najprej spoznali s teoretičnim delom analognega procesa razvijanja filma in fotografij v temnici, nekaj pozornosti pa so namenili tudi razstavljenimi deli, saj so tudi na ta način želeli poudariti, da je izdelava črno-belih fotografij po klasičnem postopku proces, zahteva čas in razumevanje, da ga usvojimo. Zbrane na odprtju je uvodoma pozdravil Gašper Selko z MC Kotlovnica, za glasbeni vložek pa je poskrbel Jonas Tomšič. O svojih delih so na kratko spregovorili tudi tečajniki. Zgubani časi plesni prvenec leta 2022 Kamnik – Plesna predstava Zgubani časi v izvedbi mlade Kamničanke Patricije Crnkovič je bila po mnenju Nika Goršiča, ki vsako leto za portal Parada plesa pripravi seznam predstav in plesnih ustvarjalcev, ki so navdušili njegovo kritično oko, izbrana za plesni prvenec leta 2022. Zgubani časi je sicer avtorska predstava, ki je nastala v koprodukciji z Javnim zavodom za kulturo Kamnik. M. L. V priročniku je strnjeno znanje o pridelavi lupinarjev, vse od zasaditve do spravila in sušenja. Nova izdaja je bogatejša za načine pridelave lupinastega sadja, dodani so strnjeni programi varstva, posodobljen izbor sort in sredstva za varstvo lupinarjev. 264 strani, mere: 17 x 23,5 cm, brošura Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 23 EUR + po št ni n a Mladinski center (MC) Kotlovnica Kamnik je organiziral deseti Festival svobodne video produkcije, kjer so podelili pet priznanj zlata ribica. Za obiskovalce so zadnjo februarsko soboto pripravili maratonsko festivalsko projekcijo. Maša Likosar Kamnik – Kot so poudarili trije soorganizatorji iz MC Kotlovnica Kamnik, Andrej Podbevšek, Matic Sterle in Rok Kosec, je Festival svobodne video produkcije odlična priložnost za neodvisne produkcijske skupine in posameznike iz cele Slovenije, da pokažejo svoja dela in izmenjajo izkušnje s področja video produkcije. »Festival ni žanrsko opredeljen, poleg vsebine pa iščemo tudi presežke v uporabi produkcijskih tehnik in načinov izdelave del, razvoj video produkcije in deljenje izkušenj,« so dejali. Letos so na razpis prejeli štirideset videodel, med njimi je bilo veliko dokumentarnih in igranih filmov, pri vseh pa je viden napredek, zlasti v kvaliteti in raznolikosti. Dela so bila dolga od ene do 87 minut. »Tehnologija je vedno bolj dostopna in cenejša, zato lažje dosežeš boljšo kvaliteto,« je povedal Matic Sterle. Rok Kosec je ob tem še dodal, da so avtorji letos video uporabili kot medij za izražanje resnejših tem. »Ni nujno, da je film visokoproračunski, ključna je namreč njegova izvedba. Dela, ki smo jih prejeli, so neposredna in inovativna in to je tisto, kar pogosto pogrešamo pri Prisotna prejemnika priznanja z organizatorji iz MC Kotlovnica Kamnik / Foto: Maša Likosar višjeproračunskih filmih,« je povedal Kosec in še dodal: »Festival naredi uvid v nabor aktualnih videoustvarjalcev in njihov del, na ta način imajo tudi možnost, da se predstavijo, se družijo in morda stkejo sodelovanja.« Na festivalski projekciji so predvajali 34 izbranih videodel, dela pa so bila razdeljena v kategorije animirani video, art – eksperimentalni, igrani, videospoti ter dokumentarni, vsi pa so se potegovali za festivalsko priznanje zlata ribica. Zakaj zlata ribica, je pojasnil Andrej Podbevšek. »Zlata ribica naj bi imela trisekundni spomin, podobno tudi naši nagrajenci v spominu ostanejo le tri sekunde, ko prejmejo priznanja in aplavz, nato se nanje žal pozabi,« je dejal. Ob zaključku festivala je strokovna komisija podelila pet priznanj izstopajočim delom. Prejeli so jih videospot skupine Niowt za pesem Lamenting Venus v režiji Vena Jemeršića, videospot skupine Lusterdam za pesem Suši v režiji Hieronima Vilarja, film Vse je eno, vse je vseeno avtorice Hannah Koselj Marušič, dokumentarec Konoplja osvobaja v režiji Mihe Čelarja in dokumentarec Ena za reko: Zgodba Save v režiji Rožleta Bregarja. »Vsa nagrajena dela so ne le izpolnila naša pričakovanja, temveč so jih v vseh vidikih presegla,« je še dodal Matic Sterle. MC Kotlovnica Kamnik je festival organiziral ob podpori Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Kamnik, Občine Kamnik, Javnega zavoda za kulturo Kamnik in Urada Republike Slovenije za mladino. Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Močan hrbet, mehka sprednja stran in divje srce Mateja Keber Naslov sem si izposodila iz knjige Brené Brown Kljubovanje divjini: kako v iskanju resnične pripadnosti ostati zvest sebi (Učila, 2019), v kateri piše o tem, kako imamo namesto močnega hrbta pogosto zaradi strahu branjeno sprednjo stran, ki varuje šibko hrbtenico. Če želimo imeti mehko sprednjo Foto: Daša Keber in Jure Šimunovič Analogna dela v MC Kotlovnica stran in divje srce, moramo okrepiti hrbet, da bo čvrst in prožen, pravi. Govorimo v prispodobah, seveda. Brownova, profesorica na univerzi v Houstonu, ki v knjigi Neizmeren pogum (Cangura, 2014) raziskuje teme, kot so pogum, ranljivost, sram in empatija, nas nagovarja, naj si upajmo biti ranljivi, pri tem pa skrbno postavljajmo meje. Posebno tistim, ki kritizirajo. Pri tem citira T. Roosevelta: »Ni kritik tisti, ki šteje; niti tisti, ki s prstom kaže, kako je spodletelo človeku dejanj in kje bi lahko kaj storil bolje. Čast gre tistemu, ki je v samem središču arene, katerega obraz je umazan od prahu, potu in krvi; ki smelo vztraja …« Fredrik Backman v knjigi Tu je bila Britt-Marie (Mladinska knjiga, 2017) pripoveduje zgodbo o starejši gospe Britt-Marie, ki, tako kot mnogi med nami, živi življe- nje, polno vsakodnevne rutine, dokler vanj ne trešči dogodek, ki vse spremeni. Njen dan je enak dnevu, kuha, pere, čisti, skrbno zlaga perilo in jedilni pribor in nekoč prizna: »Rada bi, da bi nekdo vedel, da sem tu.« Dogodek, zaradi katerega življenje ne more več teči, kot je teklo, razklene njen oklep, ranljivost pa ji da moč, zmehča prednjo stran in zbudi divje srce, da se poda iz znanega sveta predvidljive rutine v čisto neznani svet, v katerem si okrepi hrbet, dovoli biti mehka spredaj in tako na koncu doživi, da veliko ljudi ve, da je tam pustila svojo sled. Tudi Miha Mazzini prepoznava otroštvo kot čas, ki nas najbolj zaznamuje in pogosto utiša naše divje srce. V knjigi Otroštvo (Goga, 2015) zapiše, kako je njegova nona našla podobnost med človeškim srcem in jajcem: človeš- ko srce se rodi mokro, da lahko joče, mehko, da se ga vse dotakne, in lepljivo, da se poveže z drugimi. A če nisi previden, zakrkne. Več o mehčanju zakrknjenega srca je pisal v knjigi Osebno (Goga, 2022). Benedict Wells v knjigi O koncu žalosti (Mladinska knjiga, 2019) pripoveduje zgodbo, ki so jo v veliki meri navdihnile njegove osebne izkušnje z izgubo in prebolevanjem samote v času otroštva. Je pripoved o tem, kako smrt globoko poseže v življenje otroka in ga predrugači. Jules doživi globok občutek varnosti šele kot odrasel, ko spozna, da je drugim mar zanj, da tudi oni mislijo nanj in se sprašujejo, kako mu gre. Morda si prav res vsi želimo, da bi nekdo vedel, da smo bili tu. Zato krepimo svoj hrbet, da bo močan in bo naše divje srce lahko bílo v našem ritmu. 7 petek, 10. marca 2023 Kultura Piše neklasično poezijo v prozi Lenart Sušnik je star 23 let. Trenutno živi v ljubljanski Šiški, sicer pa prihaja iz Mekinj. Jeseni bo izdal prvo samostojno pesniško zbirko. Klara Mrak Mekinje – Študent AGRFT Lenart Sušnik prihaja iz Mekinj. »Ta kraj ima neko simbolično vrednost zame, menim, da me je naturalizem Mekinj usmeril, da to vas tako vidim in čutim. Ko sem začel ustvarjati, je bila zame velika inspiracija. Zdaj živim v Ljubljani, a še vedno zelo veliko pišem o Kamniku in ljudeh, ki tu živijo,« pove Lenart Sušnik, ko se v hladnem marčevskem dopoldnevu dobiva v Ljubljani. kaj hitro ugotovil, da ga film še vedno zanima, začel je delati na Radiu Študent, pisati literarno in filmsko kritiko, kasneje delati še literarnoteoretske oddaje. Združuje vizualno umetnost z besedami »To je povezava, ki se meni strašno dopade, mislim, da so v mojih pesmih vizualni motivi zelo močni. V prvi vrsti seveda gre za zvočnost in ritem. Sicer pišem, upam, da ne bo zvenelo pretenciozno, neklasično poezijo v Študent AGRFT in pesnik Lenart Sušnik / Foto: Klara Mrak »Predvsem pogrešam kamniško naravo, ki je zelo lepa in ima pomirjujočo prezenco, sploh ko se znebiš malo tega najstniškega 'angsta', potem postane vse zelo mirno in prijetno. Takrat ima človek veliko prostora za introspekcijo, kar je za pisanje vedno dobro.« prozi, in se mi zdi, da vizualni motivi v njej zelo izstopajo.« Tudi pri filmu ga zanima poetična zgradba. »Jonas Mekas (litvansko-ameriški filmar, op. a.) je eden mojih najljubših ustvarjalcev.« Od slovenskih filmov sta mu blizu filma Orkester in Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Študira montažo na AGRFT Jeseni bo izdal pesniško zbirko Umetnost »Od nekdaj sta me zanimala tako film kot literatura. Iskreno – v srednji šoli nisem vedel, kaj bom sam s sabo počel in se niti nisem ukvarjal z nobeno stvarjo na neki konkreten način. 'Fural' sem neko 'imidž umetnost', ki dejansko ni bila plehka, užival sem v tem, sem se našel v njej, a na žalost nisem imel te pameti, da bi se lotil resno katerekoli stvari.« Po končani srednji šoli se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na slovenščino in primerjalno književnost. »Zelo 'na blef' je bilo to. Na slovenščino sem se vpisal, ker smo brali pri zdaj žal že pokojni profesorici Ivi Ciglar Murnov Sneg. Spominjam se zelo močnih občutkov pri tisti uri. Ugotovil sem, da me slovenščina zanima bolj kot karkoli prej, kar smo pred tem delali v srednji šoli.« Zato se je Lenart najprej vpisal na Filozofsko fakulteto, a Pri založbi Črna skrinjica je pred časom več avtorjev, med njimi tudi Lenart Sušnik, izdalo zbirko Bog si ga drka na nas. »Zadnjič sem bil pri prijatelju na Primorskem, njegova mami je profesorica in mi je rekla: 'Vi ste s to zbirko zasloveli.' Sem rekel, da nimam takega občutka, saj take reči pač pridejo in grejo … Je pa res, da nekje ostanejo.« Poezija, kot pravi Sušnik, je živa stvar. Umetnost, ki zahteva najmanj produkcijskih sredstev. »Potrebuješ le papir in svinčnik, pesem lahko napišeš na mizo, če hočeš. In ravno zaradi tega ima največjo izrazno moč za ljudi, ki nimajo dostopa do nekih umetniških izobrazb.« Kot rečeno, bo Lenartova prva samostojna pesniška zbirka s preprostim naslovom Umetnost luč sveta ugledala jeseni. Izšla bo oktobra pri založbi Črna skrinjica. Pesmi p. Evstahija V petek, 24. februarja, je Društvo sv. Jakoba v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku predstavilo knjigo Naš pesnik p. Evstahij Berlec OFM. Besedila (pesmi, spomine in zapise) je zbral in uredil p. Franci Seničar OFM. Oblikovanje in prelom je prispevala Marija Anžič. Marjeta Humar Kamnik – Slovesni predstavitvi pesniške zbirke so prisostvovali tudi sorodniki p. Evstahija. Urednik je knjigo posvetil nečaku p. Evstahija Janezu Berlecu, ki si je 30 let želel, da bi bile pesmi izdane. Tako je bila izpolnjena njegova želja zdaj, ko biva v Domu starejših občanov v Kamniku, in želja pesnika, ki je pesmi že pred 70 leti pripravil za izdajo, a se je v viharnih časih rokopis izgubil. Pesniško zbirko p. Evstahija Berleca je predstavil urednik p. Franci Seničar. Nekaj pesmi so recitirali mladi iz družine Berlec, ki jih je pripravila Ema Berlec, in Tone Ftičar. Z glasbo so sodelovali člani tria Baroni: Anton Špenko (orgle), Krištof Špenko (violina) in Miha Škrlep (violončelo). P. (Frančišek) Evstahij Berlec je bil rojen novembra 1881 na Podhruški v Tuhinjski dolini. Nižjo osnovno šolo je obiskoval na Selih, šolanje je nadaljeval pri frančiškanih v Kamniku in Novem mestu. Teologijo je študiral v Ljubljani. Vstopil je v frančiškanski red. Leta 1908 je bil posvečen v duhovnika. Frančiškani so ga poslali na študij v Freiburg v Švici, ki ga pa zaradi bolezni ni končal. Po vrnitvi je služboval v Kostanjevici pri Gorici, kjer se je kot poznavalec slovenskega jezika in pesnik spoprijateljil z velikim slavistom p. Škrabcem. Leta 1915 se je zaradi bližine bojev prve svetovne Pesniško zbirko p. Evstahija Berleca je predstavil urednik p. Franci Seničar. / Foto: Jože Pavlič vojne moral vrniti v Kamnik, kjer je na samostanski gimnaziji poučeval filozofijo in klasične jezike ter urejal verski list Cvetje, ki ga je tiskala kamniška Slatnarjeva tiskarna. Med drugo svetovno vojno ga Nemci na začetku zaradi hudih težav z želodcem niso izgnali kot druge duhovnike. Vrnil se je na Sela, od koder so ga po spominu nečaka Janeza Berleca Nemci med maševanjem v cerkvi sv. Neže odpeljali v zapor v Begunje. Med vojno so se težave z želodcem nekoliko umirile. P. Evstahij je kot edini slovenski duhovnik daleč naokoli opravljal svoje duhovniško poslanstvo: maševal, krščeval, spovedoval, pokopaval. Naselil se je v ubožnici v Komendi. Leta 1948 je bil nastavljen na Brezje, leta 1950 pa je tam postal gvardijan. V juliju je bil operiran na želodcu v bolnišnici v Ljubljani, kjer je umrl. Starejši Kamničani so se ga po vojni s spoštovanjem spominjali kot izjemnega, dobrega človeka. Ker zbirke, pripravljene za izdajo, ni, je urednik zbral pesmi iz revij, kjer so bile objavljene: mesečnik Cvetje z vrtov sv. Frančiška, Glasnik presvetega Srca Jezusovega, mesečnik Ave Maria in Koledar Ave Maria. Pesmi so razporejene v razdelkih z imeni revij po letih izida. Zanimivo je, da je urednik upošteval tudi okrasne vinjete iz revij. V uvodnem delu zbirke sta zapis urednika p. Francija Seničarja o pobudah za izdajo pesmi, iskanju pesmi in ureditvi knjige, ter p. Marjana Čudna, provincialnega ministra, ki je o pesmih zapisal: »Njegove posvetne pesmi so razpoloženjske, precej jih je bivanjskih, sledi protivojna tematika, ki se pogosto navezuje na domoljubje in izseljeništvo. Nekaj pesmi je priložnostnih. Posvečene so domači družini, sobratom in cerkvenim dostojanstvenikom. V večini njegovih pesmi se prepletata posvetna in verska misel.« V zadnjih razdelkih so objavljeni Zapisi o p. Evstahiju Berlecu, v katerih obujajo spomine na patra pesnika: p. Hugo Bren, Koledar Ave Maria 1926; p. B. (verjetno p. Bernard Ambrožič); p. Bernardin Mlakar; p. Darko Žnidaršič; Ema Rihter, žena Evstahijevega pranečaka, po pripovedovanju pesnikovega nečaka Janeza Berleca; in zapisi iz kronike Župnije Stranje, zbornika Književnost slovenskih priseljencev in njihovih potomcev v ZDA od leta 1891. Knjigo zaključujejo fotografije Berlečeve družine. Pesmi p. Evstahija so vsebinsko različne. Največ je verskih pesmi, posvečenih Bogu, Mariji, sv. Frančišku in drugim svetnikom (Pozdravljena Brezmadežna, Sv. Frančišek moli), znanim osebnostim, sorodnikom in običajnim ljudem (Baraga, naš vzornik, V slovo prečastitemu p. Stanislavu Škrabcu, Mož), del pesmi odseva zgodovinske dogodke (Slovo od Gorice 1915, Razdejanje v dušah), nekaj je osebnoizpovednih (V čas sem ukovan, Vsevedni me bo sodil), nekaj pa je tudi šaljivih otroških pesmi (Muca diplomatinja, K, Pastirska, Jožek in njegov jezik), ki jih je večinoma podpisal kot Janko Poljanšek. Zanimivo je, da štejejo p. Evstahija tudi k izseljenskim ameriškim pesnikom, čeprav tam nikoli ni bil. Objavljal je v izseljenskem Ave Maria Koledarju, v revijah Ave Maria in Novi svet. V teh pesmih izraža domotožje, ljubezen do domovine, domače vasi, življenjskih vrednot doma, do slovenskega jezika, strah pred bližajoče se vojno. Te pesmi so verjetno nastale in bile objavljene v Ameriki zaradi prijateljevanja z dr. p. Hugom Brenom, profesorjem v Kamniku, ki se je izselil v Ameriko. DODATNI BONUS DO 1.500 EUR ZIMSKI PAKET DOBRODOŠLICE Ob nakupu vozila Peugeot peugeot.si PRIPOROČA Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0 do 7,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 175 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6d. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,07 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00175 g/km. Število delcev: od 0 do 3,24. Poraba električne energije pri električnih izvedenkah pri kombinirani vožnji: od 143 do 170 Wh/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba Bon za zimski paket dobrodošlice velja za fizične osebe za vsa prodana (podpis prodajne pogodbe) in dobavljena nova osebna vozila Peugeot v obdobju od 01. 01. do vključno 30. 04. 2023. Vrednost zimskega paketa dobrodošlice je 400 EUR (z DDV). Kupec lahko izbira med paketom dodatne opreme (vsebuje gumi korito, strešne prečke in nosilec za smuči - 4 pari smuči) ali zimskimi pnevmatikami. V primeru, da je vrednost pnevmatik večja od vrednosti 400 EUR, razliko doplača kupec. V primeru, da je vrednost pnevmatik manjša od vrednosti 400 EUR, se kupcu razlika ne povrne in je ni možno vnovčiti za drug izdelek oziroma popust. Ponudba ne velja za modela e-Rifter in e-Traveller. Ponudba Dodatni bonus velja za fizične in prave osebe za vsa prodana (podpisana prodajna pogodba) in dobavljena vozila do 28. 02. 2023. Ponudba velja samo za vozila s termičnim motorjem za modele Peugeot 208 (750 EUR), 2008 (900 EUR), 3008 (1.250 EUR) in 5008 (1.500 EUR). RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si SLO_PEUGEOT_BON-ZIMSKI PAKET-v3.indd 13 13/01/2023 11:49 8 petek, 10. marca 2023 Zanimivosti Kri darovali tudi mladi Aleš Senožetnik Kamnik – Območno združenje Rdečega križa Kamnik je februarja v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino pripravilo krvodajalsko akcijo v Kamniku. Poleg darovalcev, med katerimi so bili tudi takšni, ki so kri darovali večdesetkrat, se je tokratne akcije prvič udeležilo tudi več kot 40 srednješolcev Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra. Odličen odziv dijakov je rezultat ozaveščanja in promocije tovrstnih aktivnosti, ki jim na šoli posvečajo veliko pozornosti. Akcije se je še zadnjič udeležil tudi krvodajalec Matjaž Ravnikar, saj je dosegel zgornjo starostno mejo. Skupaj je kri daroval kar 150-krat. V tokratni dvodnevni akciji je kri vsak dan darovalo okoli 160 krvodajalcev. Februarska krvodajalska akcija je bila dobro obiskana. / Foto: Alenka Kastelic Namigi za krepitev imunskega sistema po Kneippovi metodi Plavanje za kondicijo in dobro počutje Naše telo je ustvarjeno za gibanje in plavanje je odlična rekreativna dejavnost za ljudi prav vseh starosti. Rekreativno plavanje je lahko prijetna redna vadba in obenem dober način za sprostitev. Preverite, zakaj priporočamo redno rekreativno plavanje in kako vpliva na naše počutje. 1. O plavanju v bazenih s termalno vodo, ki je naravno zdravilno sredstvo, prim. prof. dr. Kraševec pravi, da je voda primerna za kurativne in preventivne namene. Pomaga zlasti pri kroničnih degenerativnih obolenjih hrbtenice in gibal, revmatizmu, artrozi in po operativnih posegih. 2. Plavanje krepi vzdržljivost, mišično moč in kardiovaskularno kondicijo. Med plavanjem se krepijo mišice nog, ramenskega obroča in hrbta ter prsne mišice, stabiliziramo pa tudi mišice trupa. 3. Pomaga ohranjati zdravo telesno težo, zdravo srce in pljuča. 4. Odstranjuje del stresa iz vašega telesa. Osredotočite se na tehniko, enakomeren ritem ter pravilno dihanje. Prisluhnete svo­ jemu telesu in se ukvarjate le sami s sabo ter se tako vsaj za eno uro, ki jo preživite v vodi, povsem sprostite. 5. Vadba, pri kateri se mora celotno telo premikati proti uporu vode. Vaše telo v vodi skorajda lebdi in se vam tako ni treba boriti z gravitacijo. 6. Skrbi za izboljšanje koordinacije, ravnotežja in drže, fleksibilnosti telesnih funkcij. 7. Je odlična terapija tudi pri različnih poškodbah in drugih stanjih. 8. Lahko je prijeten način za ohlajanje v toplih dneh. 9. Odličen način za ohranjanje stalne kondicije in nasploh življenjske forme. 10. In naj bo tudi priložnosti za sklepanje novih prijateljstev, dobro voljo in pozitivno razmišljanje. In še zadnji nasvet: enostavno se prepustite vodi in samo uživajte. REDNO PLAVANJE V TERMALNIH BAZENIH SEDAJ ŠE UGODNEJE PAKET DARILNIH VSTOPNIC ZA KOPANJE 10 x 2-URNA KARTA LE 90 € namesto 140 € IZ ZAKLADNICE NAŠIH BREZPLAČNIH AKTIVNOSTI ZA VAS: Vsak dan VODENA VODNA TELOVADBA Ob 10:00 in 17:00 pon - sob, ob 10:00 v nedeljo. Vsak dan ob 10:30 Kneippovi vodni oblivi z mrzlo vodo Vsako sredo VABLJENI NA SKODELICO ZELIŠČNEGA ČAJA ob 17:00 (v notranji bazenski restavraciji) Vsak petek ZDRAVA MALICA ob 17:00 (v notranji bazenski restavraciji) Vsak četrtek in petek SAVNA RITUALI v marcu od 17:30 naprej (Svet savn) Akcija velja do 20. 3. 2023. Koriščenje 6 mesecev od prvega vstopa. Cena velja ob enkratnem nakupu paketa. Vstopnice je možno koristiti vse dni v tednu. Odpiralni čas notranjih bazenov: vsak dan 09:00 - 20:00, nočno kopanje ob sredah, petkih in sobotah 20:00 - 22:00. Informacije: 01 83 44 100 * info@terme-snovik.si * www.terme-snovik.si Z mokarji v posel Tilen Zajec in njegova mama Irena Fajon Zajec iz Šmarce v najetih prostorih v Valburgi redita rumene mokarje. Kot pravita, je reja mokarjev tako imenovano vertikalno kmetijstvo, a hkrati tudi poslovni izziv. Cveto Zaplotnik Šmarca – Ko je Tilen na televiziji gledal oddajo o reji mokarjev, se mu je dejavnost zdela zanimiva in je začel zbirati o njej dodatne informacije na internetu. Ideja je kmalu prerasla v podjetniški izziv. V drugi polovici lanskega leta je registriral podjetje Mokar, v katerem je prokuristka njegova mama Irena Fajon Zajec. Podjetje je za svojo dejavnost v Valburgi najelo poslovne prostore, uredilo v njih police s pladnji za rejo mokarjev in nabavilo nujno potrebno opremo. Septembra lani je začelo rejo. Začeli so s sedemdesetimi pladnji mokarjev, zdaj jih imajo čez dvesto, njihov cilj je šeststo pladnjev. Količinsko to pomeni letos povečanje s sedanjih šeststo kilogramov na dve toni, o nadaljnjem povečanju obsega reje se bodo odločali glede na odzivnost trga. Kot pojasnjujeta Tilen in Irena, je reja mokarjev tako imenovano vertikalno kmetijstvo – kmetijstvo, ki poteka v nadzorovanem okolju, ob stalni temperaturi in vlagi in Tilen Zajec med krmljenjem mokarjev / Foto: Cveto Zaplotnik v posebnih pladnjih, ki so naloženi »v višino«, drug nad drugim. Tudi tovrstno kmetijstvo, za katero sicer ne potrebujejo niti kvadratnega metra kmetijskega zemljišča, so morali registrirati na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in rejo vpisati v register kmetijskih gospodarstev. Odrasli mokarji skrbijo za razmnoževanje. / Foto: Cveto Zaplotnik Razvojni ciklus mokarjev od jajčec, ki so očem nevidna, do »najstnikov« traja od tri do štiri mesece. Medtem ko so »najstniki« vsestransko uporabni, odrasle mokarje uporabljajo le za razmnoževanje. Iz iztrebkov mladih mokarjev so že poskusno izdelali gnojilo fras, prodajali ga bodo pod blagovno znamko Frasko. Gnojilo ima po besedah sogovornikov veliko dobrih lastnosti: je popolnoma naravno, brez neprijetnega vonja, preprosto za uporabo, obnavlja zemljo, pospešuje rast rastlin, zaradi vsebnosti hitinskih ovojev odganja škodljivce (tudi vrtne strune) in preprečuje nastanek bolezni … Mokarje je možno uporabljati tudi za krmo piščancev, rib, kuščarjev in še nekaterih drugih živali, lahko pa tudi kot dopolnilo v pre- hrani ljudi. Ličinke mokarja namreč vsebujejo veliko beljakovin, dobrih nenasičenih maščobnih kislin in precej vlaknin (hitin), predstavljajo dober nadomestek za mesne beljakovine in v primerjavi z govedorejo prinašajo tudi manj izpustov toplogrednih plinov. V Sloveniji se z rejo mokarjev ljubiteljsko ukvarjajo le nekateri ljubitelji eksotičnih živali, ki jajčeca ali ličinke mokarjev potrebujejo za krmljenje živali. Irena in Tilen pa sta z rejo mokarjev stopila na poklicno pot, na kateri se srečujeta tudi z izzivi, kako poceniti rejo in kako potrošnikom predstaviti prednosti in koristi gnojil, krme, prehranskih dodatkov ... Njun cilj je v prihodnosti ponuditi na trgu tudi mokarje kot beljakovinski dodatek v prehrani ljudi. Drevesa ob obletnici Pri zasaditvi dreves ob sedemdesetletnici Zveze prijateljev mladine Slovenije so sodelovali tudi člani kamniškega društva. Aleš Senožetnik Kamnik – Pred dnevi so na Cerju na Krasu pripravili prireditev in zasadili simboličnih sedemdeset sadik dreves za sedem desetletij Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Prireditve, na kateri je sodelovala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, so se udeležili tudi predstavniki Društva prijateljev mladine Kamnik. Kot nam je povedala Sonja Flis Loboda, predsednica društva, ki deluje od začetka lanskega leta, ima tako v gozdu Zveze prijateljev mladine Slovenije tudi kamniško društvo svoje drevo. Po besedah predsednice ZPMS Darje Groznik so raz- mišljali, da bi jubilej zaznamovali na način, ki bi društva še bolj povezal in imel trajnejši učinek. Tako so se domislili zasaditve dreves na območju Krasa, ki ga je pred časom zajel hud požar. Odločili so se, da zasadijo puhasti hrast, ki je simbol trdnosti in moči. S takšno držo bo namreč ZPMS svoje poslanstvo opravljal še naprej. Kot so še dodali, so z gesto prispevali k obnovi Krasa, otrokom pa začrtali pot v zeleno prihodnost. Zveza prijateljev mladine Slovenije je bila ustanovljena 1. marca 1953, danes pa je vanjo vključenih 112 društev in zvez, tudi kamniško društvo. Zasaditve se je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. / Foto: arhiv društva petek, 10. marca 2023 Priloga Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik OBČINA KAMNIK PRAZNUJE 9 10 petek, 10. marca 2023 Priloga S sredstvi gospodarimo skrbno Z županom Matejem Slaparjem smo se ob občinskem prazniku pogovarjali o načrtih in izzivih, ki se jih bodo lotevali v prihodnje, pa tudi o nekaterih večjih projektih, ki potekajo v občini Kamnik. Aleš Senožetnik Občinski praznik je tudi priložnost za manjšo inventuro. Kako ste zadovoljni z izpeljanimi projekti in stanjem v občini? Na občinski upravi se resno spoprijemamo z izzivi, ki jih ni malo. Občina Kamnik je namreč deseta največja občina po številu prebivalcev, med večjimi po površini, po velikosti je enako velika kot Mes­tna občina Ljubljana, a z desetkrat manjšim proračunom. Smo tudi štirikrat večja občina od sosednjih Domžal, z razgibanim hribovitim terenom, a imamo zaradi manjšega števila prebivalcev za okoli pet milijonov evrov manjši proračun. Vse to nam narekuje, da še toliko bolj skrbno ravnamo s sredstvi, ki so nam zaupana, in z manj denarja naredimo čim več. Na ta način smo se lani lotili denimo urejanja več kot 20 odsekov cest, gradnje kanalizacijskega omrežja, vrtine na vodnem zajetju Iverje in drugih projektov. Poleg urejanja cest, gradnje in vzdrževanja kanalizacijske in vodovodne infrastrukture pa skrbimo tudi za posodabljanje druge javne infrastrukture in objektov, vse z namenom, da bo življenje in delo v občini prijetnejše in čim kakovostnejše. V minulem letu ste začeli tudi svoj drugi županski mandat. Kateri so vaši glavni cilji v prihodnjih štirih letih? Vesel sem, da so občanke in občani prepoznali moj trud in prispevek k razvoju občine v preteklih štirih letih. To so pokazali tako z visoko podporo meni kot županu kot tudi moji listi in drugim razvojnim silam v občini. Visoka podpora je tako potrditev preteklega dela kot tudi spodbuda in odgovornost, da bomo občino po pričakovanjih občank in občanov vodili v prihodnjih letih. V prihodnje bomo razvijali turizem, omogočali pogoje za razvoj gospodarstva, še naprej gradili in posodabljali ceste, vodovod in kanalizacijo ter drugo komunalno infrastrukturo, hkrati pa bomo skrbeli tudi za kakovost bivanja. Gradili bomo kolesarske in rekreacijske poti, površine za oddih in kvalitetno preživljanje prostega časa. Vroča tema zadnjih tednov je napovedana gradnja šestsedežnice Šimnovec, za katero je družba Velika planina pridobila tudi nepovratna sredstva. Zagovorniki pravijo, da je sedežnica nujna za razvoj turizma na Veliki planini, slišali pa smo tudi pomisleke, da je sedežnica predimenzionirana in da bo pretiran razvoj turizma okrnil vodne vire in naravno okolje. Kako na to gledate vi? Predvsem sem ponosen in hvaležen ekipi na Veliki planini, ki aktivno razvija območje. Gre za naravni biser, ki mu ni enakega na celem svetu, zato je prav, da ga negujemo in hkrati tudi zaščitimo. Lani se je ponudila priložnost, da smo lahko kandidirali za namenska sredstva za investicijo v novo žičnico in pridobili dobrih sedem milijonov evrov nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost, za kar je v največji meri zaslužna ekipa nadzornikov družbe. Del sredstev bo z dokapitalizacijo prispevala Občina Kamnik, preostanek pa iz lastnih sredstev in najemom kredita družba Velika planina. Mislim, da je to enkratna priložnost, ki jo je treba izkoristiti. Zdajšnja dvosedežnica je zastarela in počasna in ji bo leta 2025 poteklo uporabno dovoljenje, tako da bi bilo v vsakem primeru treba poiskati rešitev. Odločili smo se za šestsedežnico, ker je to finančno sprejemljivejša možnost v primerjavi s štirisedežnico, saj na ta način potrebujemo polovico sedežev manj. Gre za sodobno napravo, ki bo do šestkrat hitrejša kot sedanja in jo torej nujno potrebujemo, še posebno če se bo Velika planina v prihodnje še naprej razvijala v družinsko središče. Kaj pa vidik trajnosti in skrb za naravo? Celotno področje je občutljivo in je tudi s tega vidika potrebno skrbno gospodarjenje, čemur smo v zadnjem času posvečali veliko pozornosti. Ne nazadnje se iz vodnih virov pod planino napaja vodno zajetje Iverje, zato je treba biti izjemno previden. Zato smo lani prvič začeli čiščenje greznic v turističnem naselju. Odziv je bil dober, zato bomo to nadaljevali tudi v letošnjem letu in tudi v prihodnje. Seveda pa je dolgoročna rešitev v izgradnji kanalizacijskega sistema na tem področju. Uredili smo tudi cesto s Kranjskega Raka in uvedli sistem parkirnine, zaradi česar zdaj prvič vemo, koliko obiskovalcev na planino pride tudi s te strani. Lani je denimo planino skupaj s tistimi, ki se pripeljejo z gondolo, obiskalo okrog 150 tisoč obiskovalcev, kar je daleč od obiska, ki ga beleži Postojnska jama ali nekatere druge najbolj obiskane turistične točke. V prihodnje se bomo trudili za enakomernejšo porazdelitev obiskovalcev vse leto, sicer pa imamo zdaj prvič možnost, da z obeh strani, tako Kamniške Bistrice kot Kranjskega Raka, reguliramo dostop do planine, če bi se kdaj izkazalo, da je to potrebno. Vrniva se k šestsedežnici. Občina je za financiranje projekta družbi Velika planina povečala najvišjo mejo najema kredita. Nekateri svetniki so imeli pomisleke, da s tem prevzema breme na svoja pleča, če družba kredita ne bi mogla odplačevati. Župan Matej Slapar / Foto: Gorazd Kavčič Mislim, da te bojazni ni. Ekipa na Veliki planini, vključno z nadzorniki družbe, je odgovorna in bodo naredili vse, da investicijo izpeljejo, kot je treba. Pri tem se moram zahvaliti prejšnji vladi, ki je namenila sredstva za investicije v gorske centre, saj bomo na ta način lahko financirali več kot polovico sedežnice, ki bi bila sicer v celoti na plečih družbe oz. občine. Sedežnica bo omogočala razvoj Velike planine, ki trenutno dobro gospodari, z dobrim poslovanjem pa bo družba lahko odplačala tudi kredit. upravičeno ponosni. V primerjavi z najbolj zadolženo občino v Sloveniji naš dolg na prebivalca dosega 16,1 odstotka njenega dolga. Tudi pri drugih investicijah z občinskimi sredstvi ravnamo racionalno in skrbno. Je pa dejstvo, da ima Občina tudi precej stroškov. Ob januarskem sneženju smo denimo za zimsko službo namenili več, kot nas bo stala ureditev trga s skulpturo mamuta pri avtobusni postaji. V prihodnje bomo morali biti tudi na tem področju učinkovitejši in pri naslednjem razpisu novih koncesij narediti vse, da občini in občanom zagotovimo čim nižje cene. Pripravljate tudi strategijo turizma do leta 2030. Na čem bo poudarek? Postajamo vse bolj obiskana turistična destinacija, zato se moramo temu prilagoditi. Identificirali smo tri ključne mikroregije, to so dolina Kamniške Bistrice s Kamniškimi Alpami in Veliko planino, Tuhinjska dolina z Menino planino in staro mestno jedro z okoliškimi kraji in atrakcijami, kot so Tunjice, Mekinje in Arboretum. Te lokacije zahtevajo upravljanje, razvoj infrastrukture, ureditev pohodniških in kolesarskih poti ter drugih vsebin, ki bodo privlačne tako za turiste kot tudi domačine. To je tudi namen strategije, ki je v pripravi. Torej tako upoštevanje interesov ponudnikov in gostov kot tudi prebivalcev. Kakšne pa bodo v prihodnje možnosti financiranja občinskih projektov s pomočjo EU in države, saj je prihodnja finančna perspektiva bolj naklonjena t. i. mehkim vsebinam kot pa gradnji komunalne infrastrukture? Žal v EU pravila pišejo tisti, ki imajo vse to že zgrajeno. Direktiva, ki jo je pred kratkim potrdila vlada, izpostavlja trajnostno mobilnost in zeleni prehod. Ti projekti bodo finančno podprti, mi pa bomo morali slediti razpisom in biti pripravljeni z ustreznimi projekti. Župani si seveda prizadevamo tudi za sredstva za gradnjo kanalizacijskih in vodovodnih sistemov, a jih ne bo več na toliko voljo kot v prejšnjih finančnih perspektivah. V Kamniku moramo opremiti še nekaj vasi, med njimi Sela, Znojile, Stolnik, Loke proti igrišču, Češnjice in Snovik, pomemben projekt bo tudi gradnja čistilne naprave in kanalizacije v Motniku, za katero smo sicer del sredstev pridobili tudi iz sklada za okrevanje in odpornost. Upam, da se bo EU po epidemiji covida-19 in energetski krizi vseeno usmerila tudi v t. i. trde vsebine, v nasprotnem primeru pa bo gradnja komunalne infrastrukture v prihodnje občine stala več, časovnice pa bodo daljše. Na srečo smo v preteklosti opremili že precejšen del občine s komunalno infrastrukturo, nazadnje lani tudi v Črni. V prihodnje pa bo en pomembnejših ciljev tudi večja energetska samooskrba. Občina sodeluje v projektu Elena, v okviru katerega nameravamo zgraditi sončne elektrarne na strehah petih objektov v občini, za kar se nadejamo sofinanciranja. Letos nameravamo umestiti že prvo sončno elektrarno na streho Osnovne šole Stranje. Ena najpomembnejših investicij ta hip je gradnja Osnovne šole Frana Albrehta. Ali dela sedaj potekajo po načrtih? Dela potekajo kot predvideno, izjema je bila le krajša prekinitev v jesenskem času na strani izvajalcev, ko smo se dogovarjali glede metode obračunavanja cen. Aktualne razmere v svetu so prinesle podražitve, obligacijski zakonik pa izvajalcem dopušča možnost, da izpogajajo dvig cen. Težava je bila le glede tega, da za razliko od sosednjih držav pri nas država ni opredelila metode obračunavanja podražitev, torej ali upoštevati analitično ali indeksno metodo, zato smo se glede nje morali odločiti sami, kar je terjalo nemalo izračunov, časa in pozornosti. Zdaj je to urejeno in dela potekajo nemoteno naprej. Pred kratkim ste potrdili tudi rebalans proračuna. Nekateri projekti se, kot kaže, zamikajo. Vedeti moramo, da so sredstva omejena in ne moremo naenkrat uresničiti vsega, kar smo si zadali. Z rebalansom smo zagotovili sredstva za najpomembnejše projekte, dejstvo pa je, da se ne moremo lotiti vsega hkrati. Že v prejšnjem mandatu sem vsaj trikrat obiskal vsako izmed krajevnih skupnosti in tudi tokrat bo tako. Vse krajevne skupnosti bodo podale svoje predloge in želje in tako kot v preteklosti jih bomo tudi tokrat upoštevali v največji možni meri. V kakšni finančni kondiciji je občina? Občina je v dobri finančni kondiciji. Uvrščamo se za več kot 10 odstotkov pod povprečno zadolženost slovenskih občin, pri čemer pa gradimo eno najmodernejših osnovnih šol, na katero bomo lahko Bliža se občinski praznik. Kakšno sporočilo prenašate občanom? V Kamniku občinski praznik praznujemo na rojstni dan generala Rudolfa Maistra, ki je Slovencem zagotovil ozemeljsko celovitost in pripomogel k temu, da smo gospodar na svojem prostoru. Že pred desetletji smo mu v Kamniku postavili spomenik in še danes ponosno praznujemo ta dan. V teh dneh se bo v počastitev praznika zvrstilo precej prireditev, na katere vabim občanke in občane, hkrati pa sem hvaležen vsem organizacijam in društvom, ki jih pripravljajo in s tem prispevajo, da praznovanje primerno zaznamujemo in se spomnimo tudi drugih naših prednikov, ki so gradili kamniško in slovensko zgodovino. Ob prazniku občankam in občanom voščim in upam, da občutijo delček tega domoljubja in pripadnosti. 11 petek, 10. marca 2023 Priloga Pomembne investicije v občini Kamnik IZGRADNJA NOVE OSNOVNE ŠOLE FRANA ALBREHTA KAMNIK Izgradnja šole je največji investicijski podvig Občine Kamnik v tem desetletju, pa tu ne mislimo le v finančnem smislu. Skoraj 15-letni projekt, za katerega so bila izdana tri gradbena dovoljenja in izvedeno nekaj prilagoditev projektov, počasi dobiva svojo podobo. Nova Osnovna šola Frana Albrehta bo sestavljena iz treh lamel, in sicer lamel A, B in C. Izvajalec je začel izkop na lameli C, nadaljeval na lameli A in nato še na lameli B. Lameli C in A sta zidani, pod lamelo A, ki je tik ob športni dvorani, je zgrajeno tudi dvonamensko zaklonišče, lamela B pa je zgrajena iz jeklene mostne konstrukcije. Nova šola z izgradnjo strehe nad jekleno konstrukcijo lamele B že čina Kamnik poskušala približati prebivalcem in drugim obiskovalcem, tudi turistom, ki prihajajo v Kamnik z avtobusom. Z ureditvijo parka ob avtobusni postaji in njegove bližnje okolice se bodo povezali različni elementi urbanega okolja. Prostor bo omogočal počitek in izvedbo manjših prireditev, prilagojen bo tudi gibalno oviranim in slabovidnim osebam. Ob tej priložnosti je Občina Kamnik v sodelovanju s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik izdala strip z naslovom Urmal, mamutov prijatelj, katere avtor je Jože Urbanija, karikature pa so delo avtorja Miha Hančiča. Del sredstev za ureditev parka je Občina Kamnik pridobila na razpisu LAS Srce Slovenije in ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. LAS Srce Slovenije sodeluje tudi kot partner v projektu in bo poskrbel za popularizacijo novega parka med lokalnimi prebivalci. mi in lesenimi igrali, ponekod so postavljena tudi stojala za kolesa. Urejena je tudi Kolesarčkova učna pot, ki vse obiskovalce seznanja z vsebinami o naravni, kulturni in drugi dediščini s tega območja. Kolesarska pot bo predstavljala nadaljevanje zelene osi ob Kam- INVESTICIJE V TRAJNOSTNO MOBILNOST Z IZGRADNJO DVEH KOLESARSKIH POVEZAV Regionalna kolesarska povezava Kamnik– Mengeš–Trzin–Ljubljana Občine Kamnik, Mengeš, Trzin in Ljubljana smo uredile novo regionalno kolesarsko povezavo od Kamnika do Ljubljane v skupni dolžini 13.735 metrov. Kolesarska povezava deloma poteka po vozišču, deloma pa ločeno od ostalih udeležencev prometa. Na novo zgrajena je v dolžini 6.506 metrov. Začne se v Občini Kamnik (v Podgor- Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik / Foto: Občina Kamnik dobiva končno podobo, kar pomeni, da bodo v glavnem končana konstrukcijska dela gradnje. Na lameli C je gradbeni del praktično zaključen, vgrajeno je stavbno pohištvo, poteka montaža strojnih in elektroinštalacij. Na lameli A je gradbeni del prav tako zaključen, stavbno pohištvo se še vgrajuje, prav tako poteka vgradnja strojnih in elektroinštalacij. V prihodnjih mesecih bodo sledila obrtniška dela, ponujenih in potrjenih je tudi že kar nekaj materialov, ki se bodo vgrajevali. Izvajalcu je bil prvotni pogodbeni rok za zaključek gradnje z aneksom podaljšan do 15. junija 2023. niški Bistrici, pravzaprav nadaljevanje projekta, h kateremu so občine Kamnik, Domžale in Dol pri Ljubljani pristopile že leta 1999. Tako bo ob Kamniški Bistrici urejeno območje od Godiča do Domžal (z izjemo nekaj manjkajočih odsekov). Celotna vrednost projekta je 950.000 evrov, od tega je gradnja stala 650.000 evrov. Projekt Kolesarska povezava Kamnik–Godič sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. PRENOVA ŠPORTNEGA PARKA VIRTUS JE VELIKA DODANA VREDNOST ZA KAMNIŠKE ŠPORTNIKE IN ŠPORT UREDITEV TRGA PRI GLAVNI AVTOBUSNI POSTAJI V KAMNIKU – POSTAVITEV SKULPTURE MAMUTA Konec lanskega leta je Občina Kamnik začela urejati park med glavno avtobusno postajo in Kamniško Bistrico, v katerem bo imel po novem osrednje mesto mamut. Gre za skulpturo v naravni velikosti, ki jo je leta 2008 izdelal kamniški kipar Miha Kač in meri dobre štiri metre v višino in šest metrov v dolžino. Izdelava bronastega odlitka, ki bo tehtal dve toni in pol, je bila zaupana Livarni umetnin Romana Kamška na Gori pri Komendi. Skulptura mamuta temelji na okostju, ki so ga leta 1938 našli v bližnjih Nevljah in velja za eno najbolje ohranjenih mamutovih okostij v našem delu Evrope. Kamniški umetnik Miha Kač je okostje, ki ga hrani Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani, preučil in pripravil kalup v naravni velikosti. Gre torej za izjemno arheološko dediščino, ki jo bo Ob- Kolesarska povezava Kamnik–Godič / Foto: Občina Kamnik Regionalna kolesarska povezava Kamnik–Mengeš–Trzin– Ljubljana / Foto: Občina Kamnik ju/na Duplici) in poteka čez Mengeško polje vzporedno z regionalno cesto do krožnega križišča v Mengšu. Nadaljuje se skozi središče Mengša po Slovenski cesti do južnega krožnega križišča, kjer zavije proti zahodu ter v nadaljevanju poteka skozi naselje Loka pri Mengšu proti Trzinu. V Občini Trzin poteka skozi industrijsko cono. Na koncu industrijske cone prečka Štajersko cesto na obstoječem semaforiziranem križišču in v nadaljevanju poteka po obstoječi kolesarski stezi. V Mestni občini Ljubljana se zaključi na križišču Dunajske in Štajerske ceste, od koder poteka naprej že obstoječa kolesarska povezava skozi Črnuče. Projekt prebivalcem vseh štirih občin omogoča varno, udobno in hitro potovanje s kolesom med kraji v občinah. Celotna vrednost projekta je 2,7 milijona evrov, od tega je gradnja stala dva milijona evrov. Projekt Kolesarska povezava Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Občina Kamnik je v lanskem letu posebno pozornost namenila urejanju športne infrastrukture, pri čemer je zagotovo ena pomembnejših investicij prenova Športnega parka Virtus. Celotna prenova je razdeljena na več faz, od katerih je prva in verjetno tudi najdlje pričakovana ureditev velikega nogometnega igrišča v igrišče z umetno travo. Jeseni je bila pripravljena projektna dokumentacija za izvedbo del – PZI, na podlagi katere je bil v februarju izveden javni razpis za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških del. V začetku aprila pa so na gradbišču zabrneli gradbeni stroji ter začeli dela prenove velikega nogometnega igrišča. Projekt prenove športnega parka Virtus – Ureditev velikega nogometnega igrišča z umetno travo smo prijavili na razpis Fundacije za šport RS in razpis Nogometne zveze Slovenije. S projektom smo bili na obeh razpisih uspešni, in sicer smo bili v okviru Fundacije za šport opravičeni do 45.210 evrov, s strani Nogometne zveze Slovenije pa je bil projekt podprt v višini 40.000 evrov. Celotna vrednost investicije je znaša- Kolesarska povezava Kamnik–Godič Ureditev trga pri glavni avtobusni postaji Kamnik in postavitev skulpture mamuta / Foto: Občina Kamnik Občina Kamnik je v lanskem letu začela in letos zaključila gradnjo kolesarske povezave Kamnik–Godič. Uredili smo 3,2 kilometra dolgo kolesarsko povezavo, ki poteka ob vodotoku Kamniška Bistrica. Kolesarska pot se začne v Mekinjah, pri mostu čez Kamniško Bistrico, kjer smo uredili varen prehod za pešce in kolesarje in jo na jugu navezali na Keršmančev park. Po prečkanju regionalne ceste je kolesarska povezava urejena za nekdanjim objektom Zarja, v nadaljevanju pa se naveže na lokalno cesto do podjetja Helios. Pot se nadaljuje proti severu, ob ograji objekta Helios, kjer je zaradi prečkanja Mlinščice zgrajen prvi od petih mostičkov. Kolesarska povezava vseskozi poteka ob brežini Kamniške Bistrice, na odseku do Velikega jeza pa so zgrajeni še štirje mostički. Do gramoznice v Godiču se pot oddalji od reke in se dvigne na višjo rečno teraso, na križišču z lokalno cesto Mekinje–Godič pa zaključi. Pretežni del kolesarske povezave je izveden kot novogradnja v širini treh metrov, okoli 750 metrov poti pa je speljane po obstoječih prometnih površinah. Na trasi smo uredili še 12 počivališč, ki so opremljena s klop- Prenova športnega parka Virtus / Foto: Občina Kamnik la več kot 0,5 milijona evrov. Letos se predvideva izvedba osvetlitve velikega nogometnega igrišča z umetno travo, kar bo omogočalo izvajanje trenažnega procesa skozi vse leto in tudi v večernih urah. V naslednjih letih se bodo uredile oziroma postavile še montažne tribune. V okolici parka se v naslednjih fazah predvideva postavitev naprav za ulično vadbo. 12 petek, 10. marca 2023 Priloga Nagrajenci Občine Kamnik Častni občan: MATEVŽ KIRN Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Matevžu Kirnu naziv častni občan občine Kamnik za desetletja sponzorstva kamniškemu športu, velikodušno pomoč skupnosti ter za povezovanje in vodenje kamniškega gospodarstva v smeri vsakokratnega razvoja. Gospodarstvenik, dolgoletni direktor Calcita in velik lokalpatriot. To je 75-letni Matevž Kirn, eden najuspešnejših kamniških gospodarstvenikov. Zdi se, da je podjetniško okolje njegov naravni življenjski prostor, povezovanje in sodelovanje pa njegovi izjemni vrlini, saj je bil Ma- projektov. Prenova Kamniške koče na Kamniškem sedlu leta 2012 je bil prvi večji podvig, ki je predstavljal velik finančni zalogaj in odgovornost pri vodenju. Prenova je bila izpeljana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj. Notranjost koče je bila funkcionalno posodobljena in tehnološko dodelana. S prenovljeno kuhinjo, ki izpolnjuje predpisane standarde, prenovljeno notranjo opremo, nadgradnjo solarnega sistema in novimi apartmaji je postala koča moderna. Ivan Resnik se je kot prostovoljec, tudi z osebnimi tveganji, izkazal za odličnega koordinatorja in je po načelu dobrega gospodarjenja izpeljal skoraj nemogoč projekt. V letu 2018 je bila izvedena podobna notranja prenova Cojzove koče na Kokrskem sedlu. Prenovljen je bil novejši del stavbe z moderno kuhinjo, sanitarijami in notranjo opremo ter tehnološki del stavbe. Takratni predsednik društva je z ekipo prostovoljcev in pod- cijsko sodelovanje, skrbi za nepretrgano vključevanje mladih glasbenic in glasbenikov ter poleg žanrsko lahkotnejših projektov z raznovrstnimi, pogosto tematsko zaokroženimi, a vedno izvirnimi in kakovostno izvedenimi projekti skrbno neguje tradicijo klasičnih glasbenih koncertov, katerih krona so vsakoletni novoletni koncerti, ki so bili pred pol stoletja v takšni obliki prvi na Slovenskem. Na svoje sporede poleg standardnega simfoničnega repertoarja pogosto vključuje dela slovenskih avtorjev, kot so ustanovitelj in dolgoletni prvi dirigent orkestra prof. Tomaž Habe, Marjan Kozina, Matija Bravničar, Blaž Arnič ... Mnoga Habetova dela je orkester izvedel prvič, v zadnjih petih letih med drugim tudi dve vsebinsko s Kamnikom povezani skladbi. To sta Veronikina usoda – balada za violončelo in klavir (2017) in orkestrska fantazija Grem v planine, krstno izvedena na 50. Novoletnem koncertu. Sestav kljub prete- Matevž Kirn / Foto: Gorazd Kavčič Ivan Resnik / Foto: Gorazd Kavčič tevž Kirn prvi, ki je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja zbral in povezal vodilne kamniške vodstvene delavce v Managerski klub Kamnik. Želel je povezati močna in zdrava kamniška podjetja s skupnim ciljem – izboljšati pogoje za gospodarstvo v občini in regiji. Desetletje pozneje je bil eden od ustanovnih članov Podjetniškega kluba Kamnik. »Druženje, izmenjava izkušenj, izobraževanje, srečanja z občinskimi in državnimi organi – kar samo postavlja vedno nove izzive in ustvarja sveže ideje. Čas, ki ga boste porabili za to, nikoli ne bo vržen proč,« je dejal ob njegovi ustanovitvi. Vse do danes Matevž Kirn ostaja pomemben član Podjetniškega kluba Kamnik, ki njegovo delovanje izboljšuje z bogatimi praktičnimi izkušnjami in svežimi poslovnimi idejami. Prvi mož Calcita ni le ljubitelj poslovnih priložnosti, temveč močan podpornik športa. Z ogromnim sponzorskim vložkom v kamniška športna društva in s posebnim posluhom za razvoj mladih športnih talentov je vzpostavil sistem športne vzgoje in spodbujanja talentov v občini. Matevž Kirn je hrbtenica kamniškega športa, ki je prenekateri kamniški klub postavil na slovenski in evropski športni zemljevid. Več kot tisoč lokalnih športnic in športnikov vseh starosti ima vnetega mecena, ki jim omogoča vrhunsko strokovno in organizacijsko podporo. Slednje ni zgolj pozitivno z vidika razvoja vrhunskih športnic in športnikov, temveč tudi z vidika večjega športnega udejstvovanja mladih, ki bi bili sicer izpostavljeni pogosto negativnim vplivom moderne družbe. Matevža Kirna odlikuje čut za družbeno odgovornost, kar se kaže v podpori različnim razvojnim in drugim družbenim dejavnostim v občini Kamnik. V krajevnih skupnostih Kamniška Bistrica in Godič je v preteklosti pomembno prispeval k razvoju prometne infrastrukture in varnih šolskih poti. Že desetletja lajša finančna bremena staršev učenk in učencev Osnovne šole Stranje pri kritju izvenšolskih dejavnosti; marsikateri med njimi bi svojemu otroku le stežka privoščil zimovanje ali šolo v naravi brez pomoči Matevža Kirna, ki roke pomoči ne odreka niti okoliškim gasilskim društvom. To je le nekaj izstopajočih vlog Matevža Kirna, ki pa je tudi spoštljiv, odkritosrčen človek, velik zagovornik dialoga in skupnega iskanja rešitev za ustvarjanje boljših pogojev za delovanje kamniškega gospodarstva in športa. Močno verjame v trdo delo in nenehno vlaganje v razvoj. Vselej pripravljen nuditi pomoč je vzornik vsem, ki želijo prispevati k razvoju Kamnika. Prav je, da se mu za vso velikodušnost poklonimo s podelitvijo naziva častni občan občine Kamnik. jetnikov tudi sam neposredno sodeloval. V preteklem letu pa je sodeloval pri obnovi jedilnice v lesenem delu koče, ki je zaradi epidemije morala počakati. Poleg vseh drugih akcij se je Ivan Resnik vedno zavzemal za širšo promocijo planinstva v občini in Sloveniji, s čimer je dosegel in ohranjal številno članstvo društva, spodbujal je k delu, ohranjal sodelovanje z društvom iz pobratenega mesta Trofaiach, z Občino Kamnik in bil vseskozi dejaven tudi na Planinski zvezi Slovenije. V Gospodarski komisiji Planinske zveze Slovenije je še vedno pomemben član. Po prenehanju predsedniške funkcije Ivan Resnik opravlja naloge podpredsednika društva in načelnika Odseka za gospodarstvo in koče ter je eden izmed najbolj dejavnih članov društva. Tako je v letu 2021 skupaj z ekipo prostovoljcev prevzel vodenje verjetno najtežjega projekta v zgodovini društva – obnovo zunanjosti in energetsko prenovo obeh društvenih koč. Obnovo je sofinanciralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Razpis je bil zahteven celo za strokovnjake s tega področja, za dodatno tveganje pa je poskrbel še kratek rok. Tako je bilo treba obe obnovi izvesti v eni sezoni, kar v visokogorju pomeni štiri poletne mesece. Projekt se je zdel neizvedljiv, za nameček pa dolgo ni bilo jasno, ali bosta sofinancirani obe koči. Ivan Resnik se je ponovno izkazal za odličnega koordinatorja in človeka pravih odločitev, ki je z izbrano ekipo in pomočjo prostovoljcev ter podjetnikov uspešno izvedel vsa zadana dela. Delo Ivana Resnika se v gospodarstvu Planinskega društva Kamnik močno odraža in presega okvire društvenega delovanja. Z njegovo pomočjo Planinsko društvo Kamnik in z njim občina Kamnik lahko zreta v prihodnost planinskega turizma in postavljata kamniške koče ob bok vsem kočam v alpskem svetu. Poleg napisanega pa Ivana Resnika zaznamuje še srčnost, ki jo cenijo njegovi prijatelji, sodelavci in sopotniki. Ivan Resnik nikoli ne pozabi svojega planinskega in alpinističnega izvora ter še vedno zahaja v gore in sledi svojemu srcu. Ob vseh obveznostih planinstvo deli tudi z družino in način življenja predaja svojim vnukom. Mihael Kozjek, predsednik Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik / Foto: Gorazd Kavčič Zlato priznanje: IVAN RESNIK Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Ivanu Resniku zlato priznanje Občine Kamnik za uspešno izpeljane obnove kamniških planinskih koč ter promocijo planinstva v občini in Sloveniji. Ivan Resnik je bil dolgih štirinajst let predsednik Planinskega društva Kamnik, ki sodi med najbolj prepoznavna društva v občini Kamnik in širše v Sloveniji že od njegove ustanovitve leta 1893. V času njegovega predsedovanja je bilo izvedenih več pomembnih Zlato priznanje: SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Kulturnemu društvu Simfonični orkester Domžale - Kamnik zlato priznanje Občine Kamnik za vrhunski 50-letni ustvarjalni nivo delovanja z raznovrstnimi, tematsko zaokroženimi, vedno izvirnimi in kakovostno izvedenimi projekti kot tudi tradicionalnimi klasičnimi glasbenimi koncerti. Simfonični orkester Domžale - Kamnik že pol stoletja bogati kulturno krajino občine Kamnik. Je najstarejši tovrstni ljubiteljski sestav na Slovenskem, uradno ustanovljen 28. februarja 1972, ki združuje glasbenike ne le s področja obeh občin, temveč tudi širše; sestavljajo ga profesionalni in amaterski glasbeniki najrazličnejših starosti in usmeritev, vse od učencev glasbenih šol do zdravnikov, učiteljev, strojnikov, upokojencev različnih strok ... Že od samih začetkov društvo iz ljubezni do glasbe spodbuja in krepi medgenera- žno ljubiteljski sredini dosega visoko umetniško poustvarjalno raven, pa naj bo na področju filmske, rokovske, sakralne ali klasične glasbe. Med najodmevnejšimi projekti Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik zadnjih let poleg novoletnih koncertov velja omeniti koncertno-založniški projekt Glasba v srcu, srce v glasbi – Tomaž Habe, ki je bil posvečen ustanovitelju orkestra ob 70-letnici, koncert Vonj po severu, rock koncert – Simfoniki Domžale - Kamnik & Moonlight Sky, koncert sakralne glasbe Josepha Haydna in Mauricea Durufléja z ameriškim zborom Smith College Alumnae in projekt Nedokončana popolnost, ki je bil namenjen solističnim nastopom izstopajočih mladih glasbenic in glasbenikov kamniške in domžalske občine. Tudi sicer podpiranje in promoviranje nadarjenih mladih še vedno ostaja eno od primarnih načel društva. Muzikolog in kritik dr. Franc Križnar je v kritiki, ki je izšla maja 2017 v glasilu Slamnik Občine Domžale po koncertu Glasba v srcu, srce v glasbi, laskavo zapisal naslednje: »Po nekaj desetletjih aktivnega spremljanja tega korpusa lahko ugotovim, da je bil ta nenehno v vzponu, sicer ne preveč radikalnem dvigu, pa vendarle bi za zdajšnjo generacijo Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik z dirigentom Slavenom Kulenovićem lahko z vsemi argumenti ugotovil, da so slednji v skupni spregi v zenitu svojega razvoja.« Orkester je v lanskem letu praznovanje 50-letnice obeležil s slavnostno akademijo (15. 6. 2022, Dom kulture Kamnik), na katerem so bila izvedena dela izključno slovenskih komponistov. Dober mesec pred tem se je orkester soočil s tehtnim klasičnim repertoarjem velikanov simfonične glasbe – Beethovna, Schuberta in Wagnerja (23. 4. 2022, Dom kulture Kamnik, in 24. 4. 2022, Kulturni dom Franca Bernika Domžale). Jeseni se je poklonil velikanom slovenske popevke (17. 9. 2022, Športna hala Domžale). Leto je zaključil z izvedbo novoletnih koncertov (22. in 23. 12. 2022, Dom kulture Kamnik, in 27. 12. 2022, Športna hala Domžale) s tehtnim programom, ki je daleč presegel nivo amaterizma in navdušil domače občinstvo. Srebrno priznanje: MARIJA MOŠNIK Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Mariji Mošnik srebrno priznanje Občine Kamnik za dolgoletno delo na področju kulture, turizma, dobrodelnosti in odkrivanja lokalne zgodovine. Marija Mošnik je bila dva mandata članica Občinskega sveta Občine Kamnik. V tem času si je zelo prizadevala za obnovo kulturnih domov, izboljšanje pogojev bivanja invalidov in starejših v kamniški občini, bila je tudi pobudnica vgradnje dvigala za invalide v Domu kulture Kamnik. Organizirala je mnogo dobrodelnih akcij ali sodelovala pri njih. Sedem let je bila z odločbo Centra za socialno delo Kamnik skrbnica za posebne primere. Vedno in povsod je poudarjala pomembno delo kamniške Gorske reševalne službe in ljudi spodbujala k pomoči pri zbiranju sredstev za nove prostore. Kot lokalna turistična vodnica z licenco je vedno z veseljem vodila turiste po Kamniku in okolici, tudi argentinske maturante in Slovence iz Berlina, za katere je organizirala izlete in srečanja. 13 petek, 10. marca 2023 Priloga Blizu ji je kultura. V preteklosti je v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik vodila kar nekaj pogovorov z različnimi avtorji knjižnih del, kot so Tomo Križnar, Franc Drolc, Viki Grošelj, Vladimir Habjan, Mojca Luštrek. Pomagala je pri organizaciji kulturnih prireditev, pisala scenarije za koncerte in prireditve ter jih tudi vodila. O njih in o ljudeh iz kamniške občine je napisala nešteto člankov, delala intervjuje za Kamniškega občana, Kamniške novice, Gorenjski glas, Družino, Novi tednik, Špitavske novice, Radio Slovenija, Radio Ognjišče. Za Kamniški zbornik je napisala članke o glasbeniku p. Angeliku Hribarju, alpinistu Tomažu Humarju, Alojziji Drolc, materi desetih cesarjevih vojakov, o rezbarju Ivanu Klemenu in sorodnici pesnika Prešerna Ivanki Smolnikar. Vedno je rada pisala. Blizu ji je delo z ljudmi. Pisala je govore za borčevske proslave in za nagovore škofom ob birmi. Nanjo so se in se še vedno obračajo za pomoč ljudje, ki se znajdejo v stiski. Predvsem starejšim piše različne vloge, pritožbe, prijave na razpise, izpolnjuje različne obrazce za urade, zavarovalnice, vsakdanje stvari. Nikoli ne odreče, ko ljudje potrebujejo govor ob jubileju ali ob slovesu od najdražjih. Ne glede na to, kdo je človek, ki je umrl, naj bo pomembnež ali revna kmečka mati, vedno je pripravljena vse dru- in član upravnega odbora Planinskega društva Kamnik. Na Postaji gorske reševalne službe je bil blagajnik. S strokovnim znanjem in izkušnjami je bil generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, sicer pa je službeno deloval na vodstvenih položajih kot komercialni direktor in direktor prodaje (Titan, Utok, Induplati) pa tudi kot samostojni podjetnik. Srečko Podbevšek je prevzel vodenje Društva Gorska reševalna služba Kamnik leta 2017, v kriznih časih, ko je ostalo brez svojih prostorov in se je moralo konec leta 2018 izseliti, na vidiku pa ni bilo nobene rešitve. Takrat je bilo treba stopiti skupaj in se v polni meri angažirati. V obdobju, ko je bilo v delovanju društva čutiti veliko napetosti, je bil Srečko Podbevšek tisti, ki je vlekel niti skupaj in je uspel povezati ter ponovno utrditi društvo. Z nadpovprečno pozitivno in uspešno angažiranostjo ter povezovanjem je društvo pripeljal do tega, da je izbralo in dobilo primerno lokacijo za lastne prostore, nato pa je nadvse vztrajno in premišljeno vodil zahtevno obnovo in ureditev zgradbe, pri čemer je neutrudno sodelovala velika večina gorskih reševalcev. Prav zaradi Podbevškovega izrednega truda je bilo društvo deležno veliko razumevanja in pomoči Občine Kamnik in drugih podpornikov. nesli nov veter in nove dejavnosti, kot so lutkarstvo, ples, večer poezije na spletu, pustno rajanje za najmlajše. Društvo je vedno dobro sodelovalo s Krajevno skupnostjo Tuhinj in Osnovno šolo Šmartno v Tuhinju – Podružnično šolo Zgornji Tuhinj. S skupnimi močmi so obogatili različne dogodke. V jubilejnem letu 2022 se je zvrstilo več prireditev, praznovanje 70-letnice pa zaključilo z bogatim štiridnevnim kulturnim programom v septembru. Ob tej priložnosti je bila izpolnjena dolgoletna želja članic in članov društva, da so izdali jubilejni zbornik z naslovom Spominska knjiga Kulturnega društva Tuhinj s podnaslovom Kulturni utrinki v sliki in besedi ob 70-letnici društva: zbornik KD Tuhinj 1952–2022. Vse delo, razen tiskanja, so opravili z lastnimi močmi, tudi oblikovanje in prelom. Zbornik je izšel v 500 izvodih in ima 248 strani. Brane Vrankar, predsednik Kulturnega društva Tuhinj, je v zborniku zapisal: »Človek še vedno hrepeni po lepem in Tuhinj je še vedno zibelka naklonjenosti, ki vztrajno spodbuja, radovedno spremlja in navdušeno pozdravlja amatersko umetniško ustvarjanje vseh vrst in oblik. Predvsem seveda gledališko, vendar je bila tudi pesem vedno prisotna in obenem je bil vedno prostor tudi za kaj novega.« Marija Mošnik / Foto: Gorazd Kavčič Srečko Podbevšek / Foto: Gorazd Kavčič Brane Vrankar, predsednik KD Tuhinj / Foto: Gorazd Kavčič go pustiti, napisati besede slovesa in jih ob grobu tudi prebrati. Čez 200 se jih je že nabralo. Marija Mošnik je že dolgo aktivna članica Medobčinskega društva invalidov Kamnik, od upokojitve dalje tudi Društva upokojencev Motnik - Špitalič, kjer sodeluje v projektu Starejši za starejše, v kulturni sekciji in mesečno pripravlja kulturno-turistično-pohodniške izlete z javnim prevozom po slovenskih krajih, kjer skupaj odkrivajo, kje vse so delovali ali živeli znani Kamničani. V zadnjih letih jo je pritegnilo rodoslovje in domoznanstvo. Veliko časa preživi v arhivih, kjer odkriva stare zapise o življenju in delu ljudi s kamniškega območja in pozabljeno zgodovino domačih krajev, predvsem Špitaliča in Motnika. Ljubiteljsko je raziskala tržaške in ljubljanske najdenčke v župnijah Špitalič in Zgornji Tuhinj, poglobila se je v hišna imena domačij v Špitaliču, odkrila marsikatero zgodbo in osvetlila zgodovino posameznih hiš. Pred kratkim je za Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik napisala vodnik Špitavska literarna transverzala in dogodek tudi vodila. Včasih jo kdo vpraša, kaj ima od tega, ko kar naprej za nekoga nekaj piše, raziskuje. Pravi, da iz lastnih izkušenj ve, kako je, če si na tleh, pa ti nekdo ponudi pomoč v stiski. Zato z veseljem pomaga. Občinsko priznanje naj bo zahvala za njeno nesebično razdajanje v korist mnogih kamniških občank in občanov. Društvo Gorska reševalna služba Kamnik je zato sedaj imetnik novih, sodobnih in nujno potrebnih večnamenskih društvenih prostorov. Samostojno pridobljeni prostori so v slovenskem gorniškem okolju in tudi širše še vedno zelo odmevni. To je namreč šele drugi primer, poleg Društva Gorska reševalna služba Radovljica, da so gorski reševalci tudi lastniki prostorov. Srečko Podbevšek je z vsemi uspehi, mirnim nastopom in besedo dosegel izredno velik ugled tudi v slovenskem merilu. Njegovo tehtno strokovno mnenje veliko pomeni vodstvu Gorske reševalne zveze Slovenije ter prispeva k ugledu članic, članov in celotnega društva, prav tako pa to pomeni izredno priznanje našemu Kamniku, zato si nedvomno zasluži srebrno priznanje Občine Kamnik. Kulturno društvo Tuhinj je stopilo v 71. leto uradnega delovanja. Pri tem ne gre zanemariti besed urednice zbornika Ive Bajde, da so pomembno vlogo odigrali prvi akterji, iz česar se je rodila ustvarjalnost kasnejših generacij. Občinsko priznanje Kulturnemu društvu Tuhinj je zahvala za dolgoletno uspešno delo in hkrati spodbuda mladim, da to delo nadaljujejo in nadgrajujejo. Srebrno priznanje: SREČKO PODBEVŠEK Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Srečku Podbevšku srebrno priznanje Občine Kamnik za dolgoletno udejstvovanje na področju alpinizma in gorskega reševanja, nadpovprečno angažiranost pri vodenju Društva Gorska reševalna služba Kamnik in odločilen prispevek pri pridobivanju društvenih prostorov. Kamničan Srečko Podbevšek, rojen leta 1952, je bil kot osnovnošolec več let član kamniških tabornikov, Rodu bistriških gamsov. Z njimi je že obiskoval gore in taboril tudi v resnejših razmerah. Kasneje se je priključil Planinskemu društvu Kamnik, bil ves čas aktiven planinec in postal uspešen načelnik Mladinskega odseka ter tajnik Planinskega društva Kamnik. V alpinistično šolo Alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Kamnik se je vključil že leta 1969. Alpinist je postal leta 1971. V kamniško Postajo gorske reševalne službe je vstopil leta 1973, kar pomeni, da letos obeležuje 50 let gorskega reševanja. Izpit za gorskega reševalca je opravil leta 1975. Med vidnejše alpinistične vzpone Srečka Podbevška lahko štejemo zimsko ponovitev Centralne smeri v zahodni steni Planjave, prvenstveno smer Steber počitkov v vzhodni steni Brane, uspešno je plezal tudi v Tatrah leta 1972 na izmenjavi s poljskimi plezalci. Izredno se je izkazal kot pobudnik in koordinator reševanja s francoskimi gorskimi reševalci, ko se je leta 1977 v neurju na območju Mont Blanca izgubilo in ponesrečilo sedem kamniških alpinistov. Podbevšek je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja več let kot načelnik Mladinskega odseka Planinskega društva Kamnik soorganiziral Pohode po poteh II. grupe odredov. Več let je bil tudi tajnik Srebrno priznanje: KULTURNO DRUŠTVO TUHINJ Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Kulturnemu društvu Tuhinj srebrno priznanje Občine Kamnik za več kot 70-letno uspešno in prizadevno delo na področju ljubiteljske kulture, ohranjanja etnološke dediščine in širjenja kulture med ljudmi. S svojimi gledališkimi nastopi doma, po Sloveniji in v tujini je pripomoglo tudi k prepoznavnosti občine Kamnik. Ljubiteljska kultura se je v Tuhinju že od nekdaj prenašala iz roda v rod, še posebno gledališka dejavnost. Že pred drugo svetovno vojno je v okviru gasilskega društva deloval prosvetni odsek – dramski krožek. Po vojni je leta 1947 začelo delovati Prosvetno društvo Tuhinj, ki je bilo v register društev vpisano leta 1952. Kasneje se je preimenovalo v Kulturno prosvetno društvo Tuhinj, decembra 2022 pa je minilo 22 let, odkar deluje pod imenom Kulturno društvo Tuhinj. V sedmih desetletjih se je zvrstilo mnogo prireditev, delovale so različne sekcije, kot zvezda stalnica pa je vedno sijala dramska skupina, ki je na oder postavila veliko gledaliških del in z njimi navduševala doma, pa tudi na gostovanjih po Sloveniji, v Srbiji, Avstriji, dvakrat pri Slovencih v Berlinu, največji zalogaj pa je bilo gostovanje v Argentini leta 2010. V preteklosti so na oder v sezoni postavili celo po dve gledališki predstavi – starejša in mlajša generacija, vsaka po eno. Dvorana na Lazah v Tuhinju je vedno pokala po šivih. Kljub pomanjkanju opreme in neprijaznim pogojem nikoli niso obupali, saj so se vedno našli srčni posamezniki, ki so želeli, da se kulturna dejavnost v kraju razvija in širi. Veliko truda in prostovoljnega dela so vložili v zadnjo prenovo dvorane, za kar gre zahvala tedanjemu vodstvu, članicam in članom upravnega odbora društva ter Občini Kamnik. Popolnoma prenovljeno dvorano z novimi garderobami in sanitarijami so slovesno predali namenu ob občinskem prazniku leta 2010. V dvorani Kulturnega doma na Lazah v Tuhinju so gostovale številne domače in tuje gledališke skupine, vrstili so se koncerti, organizirani so bili filmski večeri, potopisna predavanja, športne in druge dejavnosti. Članice in člani so radi sodelovali na različnih etnoloških prireditvah. Delo starejših je dalo zagon mladinski gledališki skupini in mladim ustvarjalkam in ustvarjalcem, ki so v društvo pri- Bronasto priznanje: MARJANA CVIRN Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Marjani Cvirn bronasto priznanje Občine Kamnik za prispevek pri širjenju reje in prepoznavnosti drobnice tako v kamniški občini kot tudi izven njenih meja. Marjana Cvirn s stalnim bivališčem v Kamniku se je rodila leta 1959 materi Ani in očetu Pavlu. Leta 1966 je začela obiskovati Osnovno šolo Toma Brejca v Kamniku, ki jo je zaključila leta 1974. Isto leto se je vpisala na Gimnazijo Rudolfa Maistra v Kamniku, ki jo je zaključila leta 1978. Nato se je vpisala na Biotehniško fakulteto – Oddelek za živinorejo (danes Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko). Diplomirala je jeseni leta 1983 z najvišjo možno oceno in za diplomsko nalogo prejela študentsko Prešernovo nagrado. Pridobila je naziv diplomirana inženirka kmetijstva živinorejske smeri. Leta 1984 se je 1. marca zaposlila na Biotehniški fakulteti, kjer je kot mlada raziskovalka in asistentka za predmet Splošna prehrana živali delala do 31. maja 1995. Od 1. junija do konca novembra 1995 je honorarno delala v Časopisno-založniški družbi Kmečki glas, kjer je skrbela za promocijo njihovih edicij. Od 1. decembra 1995 dalje je zaposlena pri Kmetijski založbi iz Slovenj Gradca kot urednica strokovne revije Drobnica. Ljubezen do kmetijstva in še posebej do drobnice jo je pripeljala do sodelovanja z ovčerejci in kozjerejci, ki so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začeli povezovati v društva. Tudi na Kamniškem je bilo vedno več zanimanja za rejo drobnice in Marjana Cvirn je rejce spodbujala, da ustanovijo društvo. Ko so se leta 2001 rejci združili v Društvu rejcev drobnice Kamnik, se je udeležila ustanovne seje in prevzela delo tajnice društva, ki ga še vedno opravlja. V okviru društva je z organiziranjem izobraževanj in strokovnih predavanj spodbujala rejo ovc in koz, hkrati pa organizirala prireditve za promocijo proizvodov iz reje drobnice tako med članicami in člani društva kot tudi med možnimi kupci teh izdelkov. Kamniško društvo je na Menini planini na njeno pobudo dvakrat pripravilo državno tekmovanje v striženju ovc. Za članice in člane društva je organizirala delavnice o pravilnem ravnanju z mesom drobnice in kulinarična srečanja, na katerih so spoznavali različne jedi iz jagnjetine in kozličevine. Bila je pobudnica predstavitve drobnice s prikazom striženja ovc in razstavo drobnice na dnevu odprtih vrat v eni kamniških osnovnih šol. Sodelovala je pri promocijskem projektu kulinarične prepoznavnosti Okusi Kamnika, v katerega je vključila ocvrtega jagenjčka oziroma kozlička. Članice in člane društva je spodbudila, da so z združenimi močmi ob dvajsetletnici delovanja društva pripravili odmevno prireditev 14 petek, 10. marca 2023 Priloga Praznik drobnice, s katero so sokrajankam in sokrajanom ter obiskovalkam in obiskovalcem iz vse Slovenije predstavili drobnico in proizvode iz reje drobnice. Za uspešno izvedbo te prireditve je bila njena vloga ključna. S svojim delom je prispevala k večji prepoznavnosti drobnice tako v kamniški občini kot tudi izven njenih meja. Tudi zaradi velikega Marjana Cvirn / Foto: Gorazd Kavčič števila ovc in koz, ki se pasejo na hribovitih kmetijah, je naša pokrajina obdelana in s tem privlačna za obiskovalce. Marjana Cvirn prispeva k razvoju reje drobnice tudi izven občinskih meja, saj je dolgoletna tajnica Zveze društev rejcev drobnice Slovenije. Z urejanjem revije Drobnica pomaga do znanja tistim, ki želijo začeti rejo ali pa potrebujejo več znanja na tem področju. Trdno verjame v drobnico in premika meje v glavah ljudi, ki se vedno bolj osvobajajo predsodkov do proizvodov iz ovčereje in kozjereje. Bronasto priznanje: MARIJA JUTERŠEK Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Mariji Juteršek bronasto priznanje Občine Kamnik za dolgoletno neutrudno delovanje na humanitarnem področju. Marija Juteršek svoje poslanstvo in smisel življenja vidi v pomoči ljudem v stiski, kar tudi sovpada s temeljem delovanja humanitarne organizacije Karitas, ki se ji je pridružila že pred več kot tridesetimi leti. Kot prostovoljka se je sprva vključila v Župnijsko karitas Kamnik, ker pa so bili prostorski pogoji delovanja neustrezni in sam domet pomoči potrebnim omejen, je s skupino sodelavk in sodelavcev leta 2009 dejavno pripomogla k ustanovitvi Župnijske karitas Šmarca Duplica, prevzela vodenje in s tem tudi odgovornost. Z drugimi prostovoljkami in prostovoljci je v tej lokalni skupnosti Karitasa dobro spoznala okoliščine na terenu humanitarne dejavnosti in vedno sledila bistvenemu cilju pomoči, ki je naravnana tudi na ohranjanje spoštovanja in človekovega dostojanstva. Dobrohotno sodeluje in nudi vsakovrstno pomoč šibkim na poti lastne osamosvojitve in prevzemanja odgovornosti za svoje življenje. Pri delu se srečuje s težkimi socialnimi primeri, največja spodbuda za vztrajanje pa ji je, ko sreča osebo, ki se reši iz stiske in ne potrebuje več pomoči. Na tem področju delovanja je vzpostavila tudi sodelovanje s socialnimi in patronažnimi službami. Starejšim in gibalno oviranim je omogočila dostavo materialnih dobrin v obliki paketov hrane na dom, mlajšim družinam pa pogosto tudi plačilo šolskih potrebščin. S sodelavkami in sodelavci se udeležuje seminarjev, ki jih pripravlja Škofijska karitas Ljubljana, kjer je govora o zasvojenosti, depresiji, težko rešljivih primerih in drugih težavah, ki se pojavljajo kot posledica vedno hitrejšega tempa življenja. Pri posamezniku upošteva njegovo kulturo in vrednote, pri delu z njimi pa se opira na pozitivne strani njihovega življenja. Z veseljem se je pridružila pobudi, da se združijo moči Župnijske karitas Šmarca - Duplica in Župnijskega pastoralnega sveta ter se organizira letno srečanje z bogoslužjem za starejše, bolne, invalide in njihove spremljevalce. Marija Juteršek je družbeno aktivnost v preteklosti udejanjila tudi s sodelovanjem v Svetu Krajevne skupnosti Šmarca, katerega članica je bila dve mandatni obdobji. Prav tako je v domači župniji dolga leta dejavna članica Župnijskega pastoralnega sveta, kjer skupaj z drugimi članicami in člani skrbi za povezanost, spoštovanje, prijateljstvo med farankami in farani, njene pozitivne vrednote, vedrina in delavnost pa bogatijo lokalno skupnost, ki ji pripada. Je zagovornica spoštljivega dialoga; pravičnost z zdravo mero razuma, vztrajnost, natančnost, odločnost in timska naravnanost pa so lastnosti, ki Marija Juteršek / Foto: Gorazd Kavčič jo najbolj opredeljujejo. Sokrajanke in sokrajane ozavešča, da bi prepoznavali stisko ljudi, ki jih usoda pahne na rob preživetja. Marija Juteršek tako v domačem okolju kot tudi v celotni občini s srcem, odprtim za skupnost, širi poslanstvo vere v sočloveka, ki mu življenje ni prizaneslo in se je znašel v težavah in preizkušnjah, ki jim ljudje marsikdaj nismo kos. Vse to jo dela veliko, daje vzor in zgled o nesebični pomoči najranljivejšim članicam in članom naše družbe, zato si zasluži bronasto priznanje Občine Kamnik. Program prireditev ob občinskem prazniku Spoštovane občanke, spoštovani občani, Kamničanke in Kamničani se v mesecu marcu, ob prazniku naše lokalne skupnosti, na številnih mestih spominjamo dediščine kamniškega rojaka, kulturnika in generala Rudolfa Maistra Vojanova. Ob praznovanju tako Občina Kamnik pripravlja pester program prireditev skupaj s krajevnimi skupnostmi, javnimi zavodi, kulturnimi društvi in številnimi drugimi posamezniki. Z raznovrstnimi dogodki in prireditvami pa se spominjamo Maistrovega rojstnega dne in dediščine, ki nam jo je zapustil kamniški rojak. Spominjamo se njegovega izjemnega prispevka k ohranitvi slovenskega ozemlja in severne meje. Še posebej slovesno bo ob prazniku naše občine, ki ga bomo zaznamovali v sredo, 29. marca 2023, ko bodo na Glavnem trgu ob 16.30 sprva zadoneli udarni zvoki promenadnega nastopa Mestne godbe Kamnik. Ob 17. uri se bo začela proslava s položitvijo cvetja k spomeniku Rudolfa Maistra, osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj Občine Kamnik (naziv častni občan, dve zlati, tri srebrna in dve bronasti priznanji Občine Kamnik) pa se bo začela ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Ta dan bo svoja vrata odprla tudi Rojstna hiša Rudolfa Maistra na Šutni, kjer si boste lahko brezplačno ogledali stalno razstavo, ki je posvečena Rudolfu Maistru in njegovim borcem. Vesel bom vašega obiska na številnih slovesnostih in prireditvah, zato vljudno vabljeni v Kamnik – Maistrovo mesto. Matej Slapar, župan Občine Kamnik Za vse prireditve velja prost vstop. Več o praznovanju občinskega praznika najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si. 14. 3. ob 16. uri ODPRTJE RAZSTAVE LITERARNIH IN LIKOVNIH DEL NA TEMO ČASTNI OBČAN KAMNIKA - Dela učenk in učencev osnovnih šol desetega nagradnega razpisa veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda KAMNIK, PREDDVERJE OBČINE KAMNIK Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij, ki združuje Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana – odbor Kamnik, Območno združenje slovenskih častnikov Kamnik - Komenda in Društvo general Maister Kamnik, skupaj z Društvom Dogodek Kamnik pripravlja razstavo likovnih ter literarnih del učenk in učencev druge in tretje triade kamniških osnovnih šol, ki so sodelovali na devetem nagradnem razpisu koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij. Predstavili se bodo učenke in učenci Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik, Osnovne šole Toma Brejca, Osnovne šole Marije Vere, Osnovne šole Stranje in Osnovne šole Šmartno v Tuhinju. Do sredine meseca aprila bodo tako v prostorih občinske stavbe na ogled likovna in literarna dela ter pogledi in razmišljanja mladih na temo Častni občan Kamnika. 14. 3. ob 17. uri Kamnik, moje mesto. Navdih za ustvarjanje so otroci in pedagoški delavci našli na sprehodih in v igri ter ob raziskovanju našega mestnega jedra. V središču programa odprtja obeh razstav bo nastop otrok, vsebinska nit pa bo prepletala ljudsko izročilo in mesto Kamnik, kot ga doživljajo otroci. 16. 3. ob 14. uri ODPRTJE NOVIH PROSTOROV FIZIOTERAPIJE V ZDRAVSTVENEM DOMU DR. JULIJA POLCA KAMNIK REDNA LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA GENERAL MAISTER KAMNIK KAMNIK, OBČINA KAMNIK Na svoji redni letni skupščini Društva general Maister Kamnik, ki bo potekala v drugem nadstropju občinsko-upravne stavbe, bodo člani predstavili poročila o delu društva v preteklem letu in sprejeli program dela za leto 2023. 15. 3. od 9. uri RAZSTAVA ARHITEKTURA IN KULTURA Razstava otroških likovnih del Vrtca Antona Medveda Kamnik KAMNIK, VRTEC ANTONA MEDVEDA KAMNIK, ENOTA ROŽLE V enoti Rožle Vrtca Antona Medveda Kamnik (Novi trg 26 b) bo na ogled razstava likovnih del otrok Vrtca Antona Medveda Kamnik z naslovom Arhitektura in kultura. Navdih za ustvarjanje so otroci in pedagoški delavci našli ob spoznavanju del in življenja Jožeta Plečnika, z odprtjem razstave pa bodo zaznamovali 150. obletnico rojstva našega priznanega arhitekta. 15. 3. ob 16. uri KAMNIK, ZDRAVSTVENI DOM DR. JULIJA POLCA KAMNIK 15. 3. ob 18. uri Občina Kamnik in Zdravstveni dom (ZD) dr. Julija Polca Kamnik sta uspešno kandidirala na razpisu Ministrstva za zdravje, kamor smo oddali vlogo za prijavo na »Javni razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za leti 2022 in 2023«, v sklopu katerega se je v sodelovanju z ZD Kamnik izvajal projekt Urejanje prostorov nad garažami Zdravstvenega doma Kamnik. V sklopu projekta se je izvedla rekonstrukcija in nadzidava dela obstoječega Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik. Dvignili so ostrešje trakta nad garažami urgentnih vozil in tako povečali prostore fizioterapije ter izdelali prostore za dve novi družinski ambulanti. RAZSTAVA KAMNIK, MOJE MESTO - Razstava otroških likovnih del Zasebnega vrtca Zarja 17. 3. od 8. do 13. ure REZ KAMNIŠKE POTOMKE NAJSTAREJŠE VINSKE TRTE KAMNIK, PARK EVROPA Rez vinske trte spada med prva zimsko-pomladna ročna dela v vinogradih in je za vinogradnika strokovno tudi najbolj zahtevno opravilo. Rez potomke mariborske Stare trte, najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, sorte modra kavčina ali žametovka bo opravil kamniški viničar Miro Sanabor, ki bo razdelil tudi nove cepljenke. KAMNIK, OSREDNJA PROSTORA ZASEBNEGA VRTCA ZARJA V osrednjih dveh prostorih Zasebnega vrtca Zarja bo potekalo odprtje razstave likovnih del otrok Zasebnega vrtca Zarja z naslovom OTROŠKI PARLAMENT KAMNIK, DOM KULTURE KAMNIK IN OBČINA KAMNIK Osnovna šola Stranje je letošnje leto organizatorica Otroškega parlamenta na občinski ravni. Otroški parlamenti so program vzgoje 15 petek, 10. marca 2023 Priloga otrok za aktivno državljanstvo in demokracijo. Otroke spodbujajo k sodelovanju v družbenem življenju (participacija) in izobražujejo o človekovih in državljanskih pravicah. Kot oblike demokratičnega dialoga se izvajajo v večini osnovnih šol po Sloveniji, nadgradijo se s parlamenti na občinski in regionalni ravni in se zaključijo na nacionalnem otroškem parlamentu. Vodja letošnjega Otroškega parlamenta na občinski ravni, ob podpori Javnega zavoda za kulturo Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica, je svetovalna delavka Osnovne šole Stranje Sanja Klemenc. Letošnja posebna gostja bo znana kamniška glasbenica Manca Berlec. Otroci bodo srečanje začeli v Mladinskem centru Kotlovnica, ob 12. uri pa bodo v sejni dvorani Občine Kamnik debatirali in glasovali o temah, ki bodo na sporedu čez dan. 25. 3. ob 8.30 18. 3. ob 17. uri 27. GORSKI TEK K SVETEMU PRIMOŽU ODPRTJE KOLESARSKE POVEZAVE KAMNIK–GODIČ STAHOVICA, DOM KRAJANOV NA VEGRADU–SV. PRIMOŽ KAMNIK, PRI VELIKEM JEZU PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU ČRNA PRI KAMNIKU, PODRUŽNIČNA ŠOLA GOZD Krajevna skupnost Črna skupaj s Podružnično šolo Gozd pripravlja kulturno prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu. 20. 3. ob 16. uri ODPRTJE DVEH ASFALTIRANIH ODSEKOV JAVNIH POTI V VOLČJEM POTOKU KAMNIK, NASPROTI PARKIRIŠČA ARBORETUMA VOLČJI POTOK Na dveh območjih Krajevne skupnosti Volčji Potok se je v lanskem letu izvedlo asfaltiranje javnih poti, in sicer v dolžinah 200 in 110 metrov. Sočasno se je v letu 2022 izvedla izgradnja in postavitev javne razsvetljave. ODPRTO VETERANSKO PRVENSTVO V STRELJANJU Z MALOKALIBRSKO PUŠKO PALOVČE, LOVSKI DOM Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda v sodelovanju z Veteranskim strelskim društvom Kamnik v spomin na delovanje Manevrske strukture narodne zaščite in v čast občini Kamnik ob njenem prazniku prireja 19. odprto tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za prehodni pokal. Najboljšim strelcem bodo podeljeni pokali in medalje, prvouvrščeni ekipi pa prehodni pokal Občine Kamnik. 25. 3. ob 10. uri Klub gorskih tekačev Papež organizira že 27. tradicionalni gorski tek k cerkvici sv. Primoža. Tek pomeni odprtje Tekaškega pokala Občine Kamnik za leto 2023 in je tudi tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih oziroma državno prvenstvo za gorske teke mladih. Razglasitev rezultatov bo ob 12. uri pri cerkvici sv. Primoža. Potekala bo razglasitev in podelitev nagrad najboljšim v Tekaškem pokalu občine Kamnik. meteorna kanalizacija in uredila javna razsvetljava. V letih 2020 in 2021 je potekala izgradnja kanalizacije Markovo–Poreber v dolžini skoraj 500 metrov. V letu 2022 je potekala izgradnja kanalizacije in vodovoda, v okviru katerega se je zgradila kanalizacija v dolžini 71 metrov, meteorna kanalizacija v dolžini skoraj 40 metrov ter vodovod v dolžini 95 metrov. Investicija je vključevala tudi izgradnjo opornih zidov. Na območju Markovega se je ob kapelici in cesti Markovo–Studenca namestil defibrilator, ki ga je gasilcem PGD Sela pri Kamniku podaril krajan Matjaž Rajter. Občina Kamnik je pri postavitvi pristopila k namestitvi in financirala namestitev defibrilatorja na javno razsvetljavo. 27. 3. ob 10. uri 25. 3. ob 10.30 ODPRTJE TRGA IN ODKRITJE SKULPTURE MAMUTA V NARAVNI VELIKOSTI KAMNIK, GLAVNA AVTOBUSNA POSTAJA KAMNIK 21. 3. ob 18. uri »V MLADIH BREZAH TIHA POMLAD …« Prireditev učenk in učencev Osnovne šole Šmartno v Tuhinju ŠMARTNO V TUHINJU, TELOVADNICA OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO V TUHINJU Prireditev bo posvečena praznovanju pomladi, svetovnemu dnevu poezije in občinskemu prazniku, saj se v okviru občinskega praznika spominjamo rojaka Rudolfa Maistra, ki je bil tudi pesnik. Ob tej priložnosti bo izšlo tudi tematsko glasilo z naslovom Tu sem doma …, v katerem bodo objavljeni prispevki o domu in domovini. 22. 3. ob 18. uri TADEJ KOREN: POT MIRU OD ALP DO JADRANA. PO SLEDEH SOŠKE FRONTE – Maistrov večer ŠUTNA, ROJSTNA HIŠA RUDOLFA MAISTRA Pot miru od Alp do Jadrana povezuje območja in ljudi ter bogato kulturno in naravno dediščino vzdolž nekdanje soške fronte. Spominja na vse, ki so trpeli v času prve svetovne vojne, in opominja, zakaj se vojne ne smejo več dogajati. Vljudno vabljeni na Maistrov večer, posvečen prelomni točki slovenske zgodovine. 22. 3. ob 18.30 NASTOPI SOLISTOV GLASBENE ŠOLE KAMNIK KAMNIK, VREMŠAKOVA DVORANA GLASBENE ŠOLE KAMNIK Učenci Glasbene šole Kamnik bodo z glasbo obeležili praznik Občine Kamnik in rojstni dan pesnika Rudolfa Maistra. Glasbeno šolo Kamnik letos zaznamuje 70. obletnica delovanja in tudi na ta način bodo praznovali okrogli jubilej. 22. 3. ob 19. uri IZZIVI DOLGOŽIVE DRUŽBE - Predavanje in okrogla miza Zavoda Oreli KAMNIK, KIKŠTARTER Zavod Oreli ob prazniku Občine Kamnik pripravlja predavanje na temo Izzivi dolgožive družbe. Zavod Oreli bo skupaj z udeleženci iskal odgovore na vprašanja, kaj lahko sami storimo za kvalitetno starost, kakšne so aktivnosti v naši lokalni skupnosti za kvalitetno starost naših občanov in kakšna je podpora dolgoživi družbi na ravni države. 23. 3. ob 17. uri POMLAD V KAMNIKU - Prireditev učenk in učencev Osnovne šole Marije Vere KAMNIK, TELOVADNICA OSNOVNE ŠOLE MARIJE VERE Ob prihodu pomladi in praznovanju občinskega praznika se bodo učenci Osnovne šole Marije Vere predstavili s pesmijo in plesom. 24. 3. ob 17. uri ODPRTJE RAZSTAVE OD MAISTRA DO OSAMOSVOJITVE KAMNIK, VOJAŠKI MUZEJ POD AVTOBUSNO POSTAJO KAMNIK Kulturno-zgodovinsko društvo Triglav je v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda v vojaškem muzeju pod Avtobusno postajo Kamnik v okviru praznovanja praznika Občine Kamnik pripravilo razstavo z naslovom Od Maistra do osamosvojitve. Razstava prikazuje uniforme in osebno oborožitev tega obdobja. Razstava bo odprta do 3. aprila 2023, vsak dan od 16. do 19. ure, za organizirane skupine pa se je treba prijaviti na telefon 041/510-369. Konec lanskega leta je Občina Kamnik začela urejati park med glavno avtobusno postajo in Kamniško Bistrico, v katerem bo imel po novem osrednje mesto mamut. Gre za skulpturo v naravni velikosti, kalup je leta 2008 izdelal kamniški kipar Miha Kač, in meri dobre štiri metre v višino in šest metrov v dolžino. Izdelava bronastega odlitka, ki bo tehtal dve toni in pol, je bila zaupana Livarni umetnin Romana Kamška z Gore pri Komendi. Skulptura mamuta temelji na okostju, ki so ga leta 1938 našli v bližnjih Nevljah in velja za eno najbolje ohranjenih mamutovih okostij v Evropi. Kamniški umetnik Miha Kač je okostje, ki ga hrani Prirodoslovni muzej v Ljubljani, preučil in pripravil kalup v naravni velikosti. Gre torej za izjemno arheološko dediščino, ki jo bo Občina Kamnik poskušala približati prebivalcem in drugim obiskovalcem, tudi turistom, ki prihajajo v Kamnik z avtobusom. Z ureditvijo parka ob avtobusni postaji in njegove bližnje okolice se bodo povezali različni elementi urbanega okolja. Prostor bo omogočal počitek in izvedbo manjših prireditev, prilagojen bo tudi gibalno oviranim in slabovidnim osebam. Del sredstev za ureditev parka je Občina Kamnik pridobila preko razpisa LAS Srce Slovenije in ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. LAS Srce Slovenije sodeluje tudi kot partner v projektu in bo poskrbel za popularizacijo novega parka med lokalnimi prebivalci. Ob tej priložnosti je Občina Kamnik v sodelovanju s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik izdala strip z naslovom Urmal, mamutov prijatelj, katere avtor je Jože Urbanija, karikature pa so delo avtorja Miha Hančiča. 26. 3. ob 11. uri ODPRTJE NOVIH PRIDOBITEV NA MARKOVEM KAMNIK, MARKOVO (PRI MOSTU) V letu 2020 smo sanirali plaz Markovo pod občinsko cesto Markovo–Studenca, ki je obsegala izgradnjo podporne konstrukcije, t. i. kamnito zložbo v dolžini 18 metrov in kamnito drenažno rebro v dolžini 28 metrov. Od meseca avgusta do novembra 2020 pa je potekala sanacija mostu v kraju Markovo. Sanacija mostu je zajemala porušitev starega in gradnjo novega mostu. Poleg gradnje mostu je bila sočasno izvedena ureditev struge vodotoka ter ureditev ceste. V mesecu avgustu 2021 so se zaključila gradbena dela Izgradnja pločnika Markovo–Vir pri Nevljah v dolžini 350 metrov. Upravljavec za državne ceste je preplastil regionalno cesto v dolžini novozgrajenega pločnika, saj je bila le-ta v slabem stanju. Uredila pa se je tudi lokalna cesta Markovo–Studenca–Podlom, odsek Studenca. Gre za ureditev 650 metrov makadamske lokalne ceste s precejšnjo strmino v naselju Studenca. Na Markovem se je v sklopu sekundarne kanalizacije v Tuhinjski dolini v letih 2019 in 2020 dogradila kanalizacija v dolžini skoraj 1700 metrov, hkrati se je vgrajevala tudi Občina Kamnik je v lanskem letu začela in letos zaključila gradnjo kolesarske povezave Kamnik–Godič. Uredili smo 3,2 kilometra dolgo kolesarsko povezavo, ki poteka ob vodotoku Kamniške Bistrice. Pretežni del kolesarske povezave je izveden kot novogradnja v širini treh metrov, okoli 750 metrov poti pa je speljane po obstoječih prometnih površinah. Na trasi smo uredili še 12 počivališč, ki so opremljena s klopmi in z lesenimi igrali, ponekod so postavljena tudi stojala za kolesa. Urejena je Kolesarčkova učna pot, ki vse obiskovalce seznanja z vsebinami o naravni, kulturni in drugi dediščini s tega območja. Kolesarska pot bo predstavljala nadaljevanje zelene osi ob Kamniški Bistrici, pravzaprav nadaljevanje projekta, h kateremu so občine Kamnik, Domžale in Dol pri Ljubljani pristopile že leta 1999. Tako bo ob Kamniški Bistrici urejeno območje od Godiča do Domžal (z izjemo nekaj manjkajočih odsekov). Projekt Kolesarska povezava Kamnik–Godič je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. 27. 3. ob 17. uri POJ Z MENOJ! – Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda – prvi del KAMNIK, OSNOVNA ŠOLA TOMA BREJCA V okvir prireditev ob prazniku Občine Kamnik tudi letos umeščamo predstavitvi najvidneje zastopanega deleža kulturnega snovanja mladih v tem prostoru, ki ju prinašata dve pregledni prireditvi v organizaciji kamniške območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Po tradiciji in časovnem zaporedju gre najprej za območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, kjer se bo na dveh zaporednih koncertih predstavilo predvidoma nad dvajset pevskih zasedb z več kot 800 nastopajočimi, ki prihajajo iz osnovnih šol in njihovih podružnic s kamniškega in komendskega območja. Nastopi sodelujočih na obeh preglednih revijalnih prireditvah bodo ob spremljanju javnosti podvrženi tudi strokovni presoji, ki bo najkakovostnejše dosežke izbrala za zastopanje Kamnika na regijski in državni ravni, kamor se že vrsto let uvrščajo tudi kamniški zbori. 28. 3. ob 17. uri POJ Z MENOJ! – Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda –drugi del KAMNIK, OSNOVNA ŠOLA TOMA BREJCA Drugi del območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov 28. 3. ob 17. uri PODOKNICA PEVSKEGA ZBORA DKD SOLIDARNOST KAMNIK ŠUTNA, ROJSTNA HIŠA RUDOLFA MAISTRA Vabljeni na tradicionalno Maistrovo podoknico v organizaciji članov DKD Solidarnost Kamnik, kjer bodo člani zapeli tudi pesmi, posvečene generalu Rudolfu Maistru. 16 petek, 10. marca 2023 Priloga 29. 3. od 10. do 18. ure 29. 3. ob 18. uri DAN ODPRTIH VRAT ROJSTNE HIŠE RUDOLFA MAISTRA OSREDNJA SLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK ŠUTNA, ROJSTNA HIŠA RUDOLFA MAISTRA DOM KULTURE KAMNIK Slavnostni govornik osrednje slovesnosti, na kateri bo podeljen naziv častni občan, dve zlati, tri srebrna in dve bronasti priznanji Občine Kamnik, bo župan Občine Kamnik Matej Slapar. 30. 3. ob 19. uri SPOMINSKA MAŠA ZA POKOJNE PROFESORJE, DIJAKE TER USLUŽBENCE GIMNAZIJE IN SREDNJE ŠOLE RUDOLFA MAISTRA KAMNIK KAMNIK, CERKEV FRANČIŠKANSKEGA SAMOSTANA Gimnazija Kamnik, ustanovljena 1949. leta, je bila desetletja gonilo in vodilo kulturnega življenja v Kamniku. S širitvijo dejavnosti in programov v Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik je kamniška srednja šola danes ena osrednjih izobraževalnih ustanov v Sloveniji. Mnogo izjemnih ljudi, povezanih z njo, profesoric, profesorjev, nekdanjih dijakinj in dijakov ter sodelavk in sodelavcev je že odšlo. S spominsko mašo v cerkvi Frančiškanskega samostana se bomo spomnili prav njih. Somaševanje bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore OFM. 31. 3. ob 17. uri ODPRTJE ODSEKA ASFALTIRANE JAVNE POTI V NASELJU VELIKA LAŠNA Ob rojstnem dnevu generala Rudolfa Maistra in ob prazniku Občine Kamnik vas vabimo na brezplačne oglede stalne in nove občasne razstave Sledi prve svetovne vojne – dr. France Koblar in Andrej Perko. Ob dnevu odprtih vrat vas Medobčinski muzej Kamnik ob 16. uri vljudno vabi na javno vodstvo po novi razstavi z naslovom Sledi prve svetovne vojne – France Koblar in Andrej Perko, ki ga bo vodila soavtorica razstave Alenka Juvan. Razstava predstavlja portreta dveh ustvarjalcev: literata in fotografa. Na ogled so postavljene črno-bele fotografije, ki jih je Andrej Perko posnel na popotovanju, ko sta skupaj z ženo Andrejo Koblar prehodila dobršen del »vojne« poti njenega deda, poznejšega uglednega slovenskega intelektualca dr. Franceta Koblarja. 29. 3. ob 11. uri KRATKA SPOMINSKA SLOVESNOST - Slovesnost Društva General Maister Kamnik ter Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik KAMNIK, PRED GIMNAZIJO IN SREDNJO ŠOLO RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Društvo General Maister Kamnik skupaj z Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maister Kamnik pripravlja kratko spominsko slovesnost pri doprsnem kipu generala Maistra. V kulturnem programu bodo sodelovale dijakinje in dijaki kamniške srednje šole. 29. 3. ob 16.30 PROMENADNI NASTOP MESTNE GODBE KAMNIK KAMNIK, GLAVNI TRG Udarni ritmi tradicionalnega nastopa Mestne godbe Kamnik bodo naznanili osrednje slovesnosti ob prazniku Občine Kamnik. VELIKA LAŠNA, CESTA V NASELJU VELIKA LAŠNA–VELINK V lanskem letu je bilo izvedeno asfaltiranje javne poti na območju Krajevne skupnosti Vranja Peč, in sicer v naselju Velika Lašna. Asfaltiranje se je izvedlo v dolžini 610 metrov, poleg tega pa se je na tem območju uredilo tudi odvajanje meteornih odpadnih voda. 31. 3. ob 18. uri ODPRTJE RAZSTAVE JUR SAMEC KAMNIK, GALERIJA POGLED Medobčinski muzej Kamnik vljudno vabi v Galerijo Pogled in na odprtje razstave z naslovom Jur Samec. Samčeva umetnost in teme, ki se jih dotika, niso zgolj brezglavo družbeno kritične niti ne samo modne senzacije; so trenutni občutki in vtisi, ki jih zapiše v večnost. Kolažiranje mu služi za doseganje najrazličnejših tekstur in reliefa, vse te segmente pa slikarsko poveže med seboj. Avtorica razstave je Saša Bučan. 1. 4. ob 9. uri PO MAMUTOVIH STOPINJAH OD KAMNIKA DO NEVELJ - Literarna transverzala KAMNIK, GLAVNA AVTOBUSNA POSTAJA KAMNIK (PRI MAMUTOVI SKULPTURI) Tokratna literarna transverzala, v organizaciji Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, nas bo vodila po poti od nove mamutove skulpture v naravni velikosti v Kamniku in do neveljskega mostu, kjer je bilo odkrito mamutovo okostje. Prav posebni sogovorniki nam bodo povedali zgodbe o nastanku nove skulpture, dnevu, ko je bilo odkrito okostje, in o skrivnostih, za katere ve le malo ljudi. Spoznali bomo novo knjigo – strip Urmal, mamutov prijatelj, ki sta ga ustvarila Jože Urbanija in Miha Hančič. 29. 3. ob 17. uri 1. 4. ob 10. uri PROSLAVA S POLOŽITVIJO VENCA K SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA S SODELOVANJEM ČASTNE ENOTE IN ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE KAMNIK, ŽALE 12 KAMNIK, TRG TALCEV ODPRTJE DVEH ASFALTIRANIH ODSEKOV JAVNIH POTI IN NOVE KANALIZACIJE V NASELJU ŽALE Na območju naselja Žale odpiramo dva odseka. Pri prvem je bila izvedena celovita prenova cestišča v dolžini dobrih 200 metrov, izvedena je bila ločena kanalizacija za odpadne vode, in sicer 100 metrov gravitacijskega odseka, 200 metrov tlačnega cevovoda ter črpališče za odpadne vode. Ločeno se je na tem območju vgradila še kanalizacija za meteorne vode, NN elektro priključek ter zaščitne cevi za javno razsvetljavo (ločena je meteorna in sanitarna kanalizacija, vodovod, elektrovodi, predpriprava za javno razsvetljavo). Uredila pa se je še ena javna pot, in sicer v razdalji 120 metrov, kjer se je izvedla asfaltna preplastitev in vgradila nova elektro infrastruktura. 1. 4. ob 18. uri FINESA PLESA - Območna revija plesnih skupin KAMNIK, DOM KULTURE KAMNIK Prva letošnja aprilska sobota bo ponudila seznanitev s še eno od popularnih kulturnih dejavnosti mladih na Kamniškem, to je plesom. Na reviji bodo nastopile skupine, ki gojijo različne zvrsti plesa, od baleta do hip-hopa, od klasike in stilskih žanrov do sodobnih oblik izraznosti z gibom. 3. 4. ob 16. uri ODPRTJE ASFALTIRANE JAVNE POTI KLEMENČEVO–»SVATNA« Vabljeni na položitev cvetja k spomeniku Rudolfa Maistra, slovenskega pesnika, generala in borca za severno mejo, ter njegovim borcem s Kamniškega.Slavnostni govornik bo minister za obrambo Republike Slovenije Marjan Šarec. KAMNIK, KLEMENČEVO Občina Kamnik je na območju Klemenčevega asfaltirala javno pot v dolžini 760 metrov, sočasno pa se je uredilo odvajanje meteornih odpadnih voda. K izvedbi investicije sta pripomogla podjetje Calcit, d. o. o., in Janko Čevka. 5. 4. ob 12. uri ODPRTJE ZGRAJENE KANALIZACIJE IN OBNOVLJENE CESTE STAHOVICA–ČRNA PRI KAMNIKU KAMNIK, ČRNA PRI KAMNIKU Projekt izgradnje kanalizacije se je začel v lanskem letu, zaključil pa letošnje leto. Občina Kamnik je zgradila kanalizacijo na območju Občine Kamnik v aglomeraciji ID 4621 Potok v Črni, in sicer s ciljem večje priključenosti tamkajšnjih prebivalcev na Centralno čistilno napravo Domžale–Kamnik. V okviru tega projekta je bila zgrajena ustrezna infrastruktura za odvajanje komunalnih odpadnih voda na območju, ki je v operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode opredeljeno kot območje, ki mora biti opremljeno s kanalizacijo, ki se zaključuje na čistilni napravi. Zgrajena fekalna kanalizacija, v skupni dolžini približno, 1.650 metrov bo tako omogočila odvajanje in čiščenje odpadnih voda 140 populacijskim enotam (PE) znotraj omenjene aglomeracije. Izgradnja kanalizacije je sovpadala z investicijskim vzdrževanjem dela državne ceste R1 1084 Stahovica–Črna, kjer je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo krila stroške ustroja ter asfaltiranja dela državne ceste. Hkrati se je obnovilo del javnega vodovoda ter javna razsvetljava, prav tako pa se je uredil par avtobusnih postaj. 5. 4. ob 16. uri ODPRTJE KOLESARSKE POVEZAVE KAMNIK– MENGEŠ–TRZIN–LJUBLJANA KAMNIK, KORENOVA CESTA Občine Kamnik, Mengeš, Trzin in Ljubljana so uredile novo regionalno kolesarsko povezavo od Kamnika do Ljubljane v skupni dolžini 13.735 metrov. Kolesarska povezava deloma poteka po vozišču, deloma pa ločeno od ostalih udeležencev prometa. Na novo zgrajena je v dolžini 6.506 metrov. Začne se v občini Kamnik (v Podgorju/na Duplici) in poteka čez Mengeško polje vzporedno z regionalno cesto do krožnega križišča v Mengšu. Nadaljuje se skozi središče Mengša po Slovenski cesti do južnega krožnega križišča, kjer zavije proti zahodu ter v nadaljevanju poteka skozi naselje Loka pri Mengšu proti Trzinu. V občini Trzin poteka skozi industrijsko cono. Na koncu industrijske cone prečka Štajersko cesto na obstoječem semaforiziranem križišču in v nadaljevanju poteka po obstoječi kolesarski stezi. V Mestni občini Ljubljana se zaključi na križišču Dunajske in Štajerske ceste, od koder poteka naprej že obstoječa kolesarska povezava skozi Črnuče. Projekt prebivalcem vseh štirih občin omogoča varno, udobno in hitro potovanje s kolesom med kraji. Projekt Kolesarska povezava Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana sta sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. 5. 4. ob 19. uri BORUT KRIŽ: NEGOVSKA ČELADA V NOVEM MESTU - Muzejski večer KAMNIK, GRAD ZAPRICE Vljudno vabljeni na predavanje o nenavadni poti negovske čelade iz Kandije v Novem mestu in o izjemno bogatih najdbah iz železne dobe na Dolenjskem. Predavanje bo potekalo ob razstavi Skrivnostne poti negovskih čelad. 7. 4. od 17. ure in 8. 4. do 22. ure 2. MAISTROV MEDNARODNI DOBRODELNI NOGOMETNI TURNIR KAMNIK, ŠPORTNA DVORANA KAMNIK Vljudno vabljeni na ogled nogometnih tekem Maistrovega malonogometnega turnirja, ki se bo odvijal v Športni dvorani Kamnik, in sicer v organizaciji Ambrož Teama. Tekmovalci, med njimi tudi profesionalni športniki, se bodo pomerili v tako imenovanem futsalu. V okviru turnirja bo organizirana revijalna dobrodelna tekma. 8. 4. ob 8. uri TRADICIONALNI 18. MAISTROV POHOD KAMNIK, TRG TALCEV Društvo general Maister Kamnik ob občinskem prazniku organizira tradicionalni pohod po točkah, ki so v občini Kamnik povezane z Rudolfom Maistrom. Start in cilj sta pri spomeniku generala Rudolfa Maistra na Trgu talcev, pohod pa poteka mimo Maistrove rojstne hiše, Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, na Špico in nazaj v Kamnik. Pohod vodijo izkušeni planinski vodniki Planinskega društva Kamnik in člani Društva general Maister Kamnik. 17 petek, 10. marca 2023 Zanimivosti Uporabi, kar ponuja narava Na firštov golaž Dajzi kliče​večina​prijateljev Damjana Gaberška, najemnika istoimenske kavarne v Kamniku, ki je pred slabim letom vzel v najem še Grajsko gostišče na Starem gradu nad Kamnikom. Alenka Brun V Samostanu Mekinje je (za)dišalo. Na prvi kulinarični delavnici pod vodstvom Lili Mahne, promotorke lokalne samooskrbe, so udeleženci pripravljali in okušali zavitke. Ana Jagodic Dolžan Mekinje – V zelenjavnem nadevu so bili čebula, korenje, grah, divji luk, zelje, leča in prosena kaša, v sadnem pa jabolka, slive in prosena kaša. Sestavine je izbrala ter z začimbami in zelišči povezala v okusno celoto mentorica kulinarične delavnice Lili Mahne, ki je v Mekinjah delila znanje in izkušnje že pred epidemijo. Novi cikel srečanj v samostanski kuhinji je začela z zavitki. Vlečeno testo Eden glavnih izzivov pri pripravi zavitkov je vlečeno testo – se bo lepo razvleklo tudi s polnozrnato moko, uporabiti jajce ali ne, kako dolgo mora počivati … Ta in druga vprašanja, ki se rada pojavijo, ko se testo odločimo narediti sami, so razvila živahen pogovor in izmenjavo izkušenj tudi na delavnici. Recept, na katerega prisega Lili, gre takole: potrebujemo 2 skodelici moke (skodelica ima prostornino 2,4 dl, moka pa je bela), 2 žlici olja, žlico jabolčnega kisa, čajno žličko soli in mlačno vodo (okoli 2 dl – po občutku). V moki naredimo jamico in dodamo preostale sestavine. Počasi jih vmešamo in zgnetemo v testo – lahko tudi s kuhinjskim robotom. Testo gnetemo toliko časa, da postane gladko in prožno. Hlebček nato zaščitimo pred izsuševanjem (z vrečko ali primerno posodo) in prepustimo počitku. Pri Mahnetovih počiva v hladilniku vso noč, uporabijo pa ga tako za zavitke kot štruklje. Na kulinarični delavnici je Lili udeležence seznanila, Zavitki, ki jih je doma, na Notranjskem, spekla Lili Mahne, so hitro pošli. / Foto: Ana Jagodic Dolžan kako iz vlečenega testa naredi mini zavitke v obliki trikotnika, ki imajo kar nekaj prednosti: hitreje so pečeni, lahko jih zamrznemo in spečemo kasneje v količini, ki nam ustreza, nadev težje uide iz testa, tudi postrežba je enostavnejša. Preden je testo razvaljala (na pomokanem prtu), ga je premazala z oljem, potem pa je v delo že vključila »učenke« – razvlekle so testo, nanj so razporedile omenjeni zelenjavni nadev, potem ko je Lili testo razrezala na trakove, in se lotile oblikovanja žepkov. Novo spretnost so utrdile še z uporabo sadnega nadeva, z moško pomočjo pa se je na mizo vrnil pekač z dišečimi mini zavitki. Degustacija zavitkov Navdih za nadeve, ki jih pripravlja Lili, sta narava in kulinarična dediščina. Delavnico je tako popestrila tudi z degustacijo tovorne potice, značilne za Dolenjsko, v kateri sta kislo zelje in klobasa, ter zavitkov, v katerih sta bila krompirjev nadev in nadev iz kopriv z divjim lukom in česnovimi peski. Za sladke zavitke, ki jih je pripeljala s seboj, pa je uporabila oranžno bučo, nadev iz skute in borovnic, v katerem sta za svežino poskrbela še limonin sok in limonina lupinica, ter nadev iz jabolk, obogaten s češnjami, rabarbaro, grozdjem, aronijo in slivami. »Poraba sezonskih lokalnih surovin zmanjša stroške skladiščenja in poveča prehransko vrednost naših obrokov,« poudarja Lili. Kot nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji se zato usmerja na izdelke iz lokalne samooskrbe, povezane z omenjeno dediščino, zelišči in divjo hrano. V Mekinjah bo 14. marca popeljala prav med užitne divje rastline in pojasnila, kaj lahko iz njih pripravimo in kako, pred veliko nočjo pa je predvideno praznično obarvano srečanje, pravijo v samostanu in dodajajo, da bodo o terminih in temah posameznih delavnic, na katere se je treba prijaviti, obveščali sproti. Na delavnici so iz vlečenega testa nastali mini zavitki z zelenjavnim in sadnim nadevom. / Foto: Ana Jagodic Dolžan Kamnik – Damjan Gaberšek prihaja iz Domžal, sedaj živi v Kamniku, v gostinstvu pa je že več kot 35 let. Sicer je kuhar, a se dobro znajde tudi v vlogi natakarja. Oboje mu prav pride: tako v kavarni kot v gostišču. Oba lokala je Gaberšek pravzaprav vzel v najem, ker se je odločil, da ju reši, da Kamniku da tisto, kar mu pripada, je kamniško. Začetni načrti z gostiščem so se mu rahlo izjalovili, saj je tudi njemu zagodlo pomanjkanje kadra. Obrestovala pa se mu je njegova vztrajnost. Tako bo v teh dneh Grajsko gostišče počasi prešlo na poletni delovni čas, kar pomeni, da bo odprto od 8. do 21. ure. Trenutno še velja delovni čas od 9. do 17. ure. »Ko pa se otopli, ko gostje lahko posedijo na terasi, jih očara razgled na Kamnik ... In ko odprejo še razgledno točko, bo pa sploh super,« razmišlja na glas. Dobrodošli so tako domači obiskovalci kot turisti. Do gostišča se lahko pripeljete z avtom, kolesom ali jih obiščete peš. Damjan Gaberšek / Foto: Alenka Brun Ko je odprl kavarno Dajzi, ravno tako ni bilo enostavno. Takrat je prišel tudi na idejo o istoimenski kavi, ki jo po njegovi recepturi pražijo v Italiji. Lahko si jo privoščite tudi v gostišču. Ravno tako tudi okusne in domače kamniške jedi – in to za zmerno ceno. Če vas zamika firštov golaž, potem kar pot pod noge in na Stari grad. Lahko izbirate še med drugo dnevno ponudbo, med jedmi na žlico. Na jedilnem listu zasledimo tudi telečjo obaro z žganci, svinjska rebra s prilogo, joto s klobaso. Ob kon- cih tedna so aktualna nedeljska kosila. Trenutno Gaberšek razmišlja, da bi recimo ob sredah kuhal vampe, ob četrtkih pasulj in bi potem ljudje začeli hoditi k njemu ob izbranih dnevih ravno zaradi določenih jedi. Če bi raje kaj sladkega, so tu palačinke, sladki in slani štruklji, tudi grajska rezina in gibanica, ki sta narejeni po njihovem receptu. Gostišče lahko sprejme do sto ljudi, in če so med njimi vegetarijanci, znajo tudi zanje pripraviti okusen krožnik, nam še zaupa Dajzi. V vili tudi Kamničanka Alenka Brun Ljubljana – V začetku februarja so na Pop TV začeli napovedovati nov resničnostni šov Super par, ki naj bi na male zaslone prišel letošnjo pomlad. Osem parov naj bi se borilo za naziv super par. Med njimi so nekateri že sodelovali ali bili gostje v televizijskih resničnostnih oddajah. Kako se bodo spopadali z izzivi v šovu, bomo videli, ko ta pride na male ekrane. Namreč pari bodo nastanjeni v vili, zmagovalni par pa čaka tudi denarna nagrada. Med pari pa smo zasledili tudi ustvarjalko in trenerko utelešenega gibanja, Kamničanko Ajdo Špacapan (33) z njenim partnerjem, drugače komikom, Luko Ko- Ajda Špacapan in Luka Korenčič sta se v Ljubljani udeležila medijske premiere filma Tina Vodopivca Nekaj sladkega. Korenčič v filmu tudi igra. / Foto: Tina Dokl renčičem (38). Pošalita se, da sta se za sodelovanje odločila, ker potrebujeta nov kavč, pa mogoče bi prenovila še kopalnico. Pravita, da nista pretirano tekmovalna, glavno je, da se imata fino, Luku pa je še najbolj pomembno, da domov ne odideta prva. 18 petek, 10. marca 2023 Šport Dobrodelni turnir v odbojki Maša Likosar Kamnik – V okviru enajstega Dobrodelnega marca 2023 je Študentski klub Kamnik organiziral dobrodelni turnir v odbojki, ki je potekal prvo marčevsko nedeljo v Športni dvorani Kamnik. Kot sta pojasnil predsednica kluba Maja Toni in Matevž Hribar, aktivist v klubu in glavni organizator turnirja, se je med seboj pomerilo enajst ekip iz cele Slovenije, prišla je tudi ena ekipa iz Hrvaške. Odziv ekip je bil po njunih besedah večji kot lani, prijavilo se je sicer 14 ekip, a so zadnji trenutek tri ekipe odpovedale. Turnir je potekal v dveh delih, dopoldan skupinski del, popoldan izločilni boji. Posebno presenečenje je sledilo ob finalni tekmi, ki jo je komentiral radijski voditelj in navdušen rekreativni športnik Uroš Bitenc. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa Mik Mik, na drugo mesto ekipa ŠD Preserje in na tretje ekipa Svakojaki, vse so prejele medalje. V sklopu turnirja so zbrali 1194,10 evra, in kot je še povedala Tonijeva, bodo vsa zbrana sredstva ob zaključku Dobrodelnega marca 2023 s pomočjo spletne platforme Truhoma, katere ustanoviteljica je Ana Lukner Roljić, namenili 15 pomoči potrebnim družinam iz lokalnega okolja. Na turnirju se je pomerilo enajst ekip. / Foto: Tina Dokl Stoti pohod Društva Dogodek Kamnik Kamnik – Društvo Dogodek Kamnik izvaja vrsto aktivnosti, predvsem na področju zanimanja za kulturo športa in rekreacije, domoljubja ter ohranjanja zgodovinskega spomina in kulturne dediščine. Društvo mesečno organizira rekreacijske pohode, vmes tudi v manjših skupinah in individualno. Pohodi so praviloma v občini Kamnik, nekaj pa jih je tudi izven območja občine. Vsako leto v juniju izvedemo tudi pohod ob slovenski obali. V mesecu februarju smo izvedli jubilejni, stoti pohod. Dolžina tras je okoli petnajst kilometrov. Najbolj zagnani pohodniki smo tako skupaj prehodili že okoli 1500 kilometrov. Lahko rečemo, da smo občino prehodili po dolgem in počez. Seveda je na pohodih mnogo zanimivosti, ki jih redno beležimo, fotografiramo in hranimo. J. A. Kamnik gostil državno prvenstvo V Kamniku je 25. in 26. februarja potekalo dvoransko državno prvenstvo v lokostrelstvu. Za naslove najboljših v državi se je v 42 kategorijah potegovalo 230 tekmovalk in tekmovalcev iz 29 klubov. Lokostrelci Lokostrelskega kluba (LK) Kamnik so se uspešno potegovali za odličja v več kategorijah z ukrivljenim, sestavljenim in golim lokom. Patricija Verbole, LK Kamnik Kamnik – V kategoriji ukrivljeni lok člani oziroma v absolutni konkurenci so Kamničani zasedli prvih šest mest. Državni prvak je postal Den Habjan Malavašič, podprvak Žiga Ravnikar, tretji je bil Oskar Gnidovec pred Lukom Arnežem, Miho Rožičem in Timejem Jerasom. Med članicami je Teja Slana zasedla odlično 2. mesto za Urško Čavič (LK Paradoks) in pred Nino Corel (LK Ankaran). Andrej Resnik je postal državni prvak v kategoriji goli lok člani, podprvak pa Matej Grad (oba LK Kamnik), ki je premagal Klemena Kelvišarja (VLR Viljem). Tudi v ekipnem tekmovanju so Kamničani (A. Resnik, M. Grad, M. Gostinčar) zasedli odlično 2. mesto za LK Šenčur in pred KL Kranj. Državni prvak je postal tudi Oskar Gnidovec v kategoriji ukrivljeni lok mlajši od 18 let, Maj Berčič pa je zasedel 9. mesto (oba LK Kamnik). V tej kategoriji so Kamničani (O. Gnidovec, M. Berčič, V Kamniku je februarja potekalo dvoransko državno prvenstvo v lokostrelstvu. / Foto: Miro Hrkalovič S. Vrbec) zmagali tudi kot ekipa. Dekleta (Z. Koncilja, L. Ošap, P. Zabret Verbole) posamično sicer niso posegla po odličjih, so se pa kot ekipa uvrstila na drugo mesto za ekipo LK Gorica. Med mlajšimi od 15 let z ukrivljenim lokom je državna prvakinja postala Zoja I. Ribič, tretja pa je bila Iza Vinkovič (obe LK Kamnik), ki je zaostala za Tejo Vidmar (LK Budanje). Med fanti je Samo Vrbec (LK Kamnik) zasedel 2. mesto, za državnim prvakom Urbanom Gostišo (TKD Sovica). Lin Movern Lukše je bil četrti, Urban Šimec šesti (oba LK Kamnik). Najboljši članski ekipi lokostrelcev z ukrivljenim lokom sta bili domači ekipi. Državni prvaki (D. Habjan Mala- Kegljačice skočile na prvo mesto v državni ligi Državna liga v kegljanju se preveša v zaključni del, saj so do konca le še trije krogi. ge pred koncem imajo tako točko prednosti pred ekipo Proteusa, zato bodo morale na preostalih treh tekmah za osvojitev naslova državnih prvakov zmagati. Gašper Pirman Pohodniki na stotem pohodu ob Kamniški Bistrici / Foto: J. Burnik Priznanje tudi Gregorju Šeglu Kamnik – Med prejemniki priznanj, ki jih je pred nedavnim podelila Planinska zveza Slovenije, je tudi Kamničan Gregor Šegel (AO PD Ljubljana – Matica), ki je prejel naziv najperspektivnejšega alpinista za minulo leto. Med njegovimi dosežki v minulem letu so poudarili (v navezi z Blažem Karnerjem) preplezano Italijansko smer v vzhodni steni Aguje Saint Exupery in kombinacijo dveh smeri v stolpu Goretta (Fitz Roy). A. Se. vašič, T. Jeras, Ž. Ravnikar) in podprvaki (L. Arnež, M. Rožič, O. Gnidovec O.) so premagali ekipo LK Dolenjske Toplice. Med ekipami članic so slavile Ankarančanke pred LK Paradoksom in LK Gorico, Kamničanke pa so se uvrstile na 4. mesto (T. Habjan, Ž. Lavrinc, T. Slana) in 5. mesto (Z. Koncilja, L. Ošap, Z. I. Ribič Z.I.). Kamnik – V zadnjih dveh koncih tedna smo bili priča izjemno napetim tekmam, v zadnjem, 15. krogu pa so bile vse oči uprte v Kamnik, tam je namreč potekal dvoboj za prvo mesto na lestvici. Domače kegljačice so gostile prvouvrščeno ekipo Proteusa, jo z odlično igro premagale in se povzpele na prvo mesto v državni ligi. Nekaj ur kasneje so domači kegljači igrali proti vodilni ekipi Konstruktorja in z zmago bi že postali državni prvaki. To so jim preprečili Kamničani, ob bučni podpori s tribun so jih premagali z rezultatom 5 : 3. Po šoku v prejšnjem kolu, ko so kegljačice že bile na prvem mestu, vendar so nepričakovano izgubile proti ekipi Remoplasta, so v derbi- Ostajajo na četrtem mestu Domače kegljačice so gostile prvouvrščeno ekipo Proteusa, jo z odlično igro premagale in se povzpele na prvo mesto v državni ligi. / Foto: arhiv kluba ju proti Postojnčankam navdušile. Že po prvih treh tekmovalkah so vodile in v drugi polovici tekme suvereno odbile napade ter zmagale z rezultatom 7 : 1. Tri kro- Prva moška ekipa je v prejšnjem kolu, tako kot ženske, nepričakovano izgubila. Toda proti Konstruktorju so pokazali pravi karakter in Mariborčanom preprečili predčasno osvojitev državnega naslova. Po zmagi ostajajo na četrtem mestu. Še vedno dobro nastopajo tudi preostale kegljaške ekipe. Druga moška ekipa je na četrtem mestu v drugi ligi, tretja moška na drugem mestu v tretji ligi in druga ženska ekipa v 1.B ligi na sedmem mestu. 19 petek, 10. marca 2023 Šport Calcitovke branijo pokalno lovoriko V soboto bo v Velenju prvi vrhunec letošnje domače odbojkarske sezone. Po letu 2019 bosta v finalu pokala Slovenije spet nastopili obe ekipi Calcita Volleyja. Kamniške odbojkarice bodo ob 17. uri branile lanskoletni naslov iz ljubljanske dvorane Tivoli, njihov nasprotnik bo Nova KBM Branik, medtem ko Kamničanke ob 20. uri čaka finalni obračun z ACH Volleyjem. Miha Štamcar Kamnik – Varovanke Gregorja Rozmana so do zdaj pokalno lovoriko osvojile štirikrat. Prvič leta 2013, leto dni zatem so jo ubranile, na novo pa so čakale pet let. Leta 2020 so jim ponovno slavje preprečile mariborske odbojkarice, leta 2021 je zaradi pandemije covida-19 in obveznosti slovenske ženske reprezentance finale odpadel, zato pa so bile lani Kamničanke spet boljše od bankirk. Z njimi so v zadnjih 14 dneh odigrale že štiri tekme, izkupiček branilk pokalnega naslova je polovičen. V Velenju se pričakuje negotova tekma, svojo računico imajo tudi osemnajstkratne pokalne zmagovalke Slovenije, odbojkarice Nove KBM Branika. »Vse dozdajšnje medsebojne tekme v letošnji sezoni so nepomembne, kajti v soboto bo šlo za popolnoma novo tekmo, ki bo imela tudi največji tekmovalni naboj. Na večini tekem ne mi ne Mariborčanke nismo bili v polni zasedbi, zato imamo oboji v svoji igri veliko rezerv. Pomembna bo igra servisa in sprejema, če bomo tu uspešni, bo lažje igrati v bloku in napadu. Želimo si, da bi nas s tribun velenjske športne dvorane spodbujali tudi naši navijači. Z njimi nam bo lažje ubraniti lanskoletni naslov,« si podpore s tribun želi Rozman, ki je s svojimi varovankami do zdaj osvojil dve pokalni lovoriki, na stavnicah pa so vseeno korak pred Mariborčankami. Tudi kamniški odbojkarji so do zdaj pokal Slovenije osvojili štirikrat. Prvič leta 2001, ko so bili tudi državni prvaki, potem pa so nanj čakali vse od leta 2016. Leto pozneje so uspeh ponovili, četrtič pa so slavili predlani, ko so v finalu premagali prav ACH Volley. V vseh štirih medsebojnih tekmah v letošnji sezoni so bili boljši aktualni državni prvaki, ki so s trinajstimi osvojenimi pokali tudi najbolj uspešna ekipa v tem tekmovanju. Zadnjo so Ljubljančani dobili minulo nedeljo. »V soboto bo popolnoma nova tekma, vanjo bosta obe ekipi šli s podobnimi željami. Ko se igra za pokal, so to popolnoma drugačne tekme, v katerih so čustva na višji ravni. Za oboje bo velenjska dvorana nekaj novega, saj v njej še nihče ni igral. V petek in soboto bomo imeli oboji trening, tako da glede tega nihče ne bo v prednosti. Morali bomo biti agresivni na servisu, uspešni na sprejemu, predvsem pa bomo morali od prve točke naprej verjeti, da lahko zmagamo. Verjamem, da lahko pokal prinesemo v Kamnik,« je pred sobotnim finalom optimistično razpoložen Jurij Žavbi, trener moške ekipe Calcita Volleyja, ki ima v svojih vrstah vseeno igralca, ki je v Rdeči dvorani že igral. »To je bilo pred mnogimi leti, ko sem še igral košarko,« je manjšo skrivnost izdal Uroš Pavlović, letošnja okrepitev Kamničanov, ki je kot mladinec še igral košarko za Mursko Soboto. Sicer pa so po rednem delu državnega prvenstva kamniške odbojkarice na prvem mestu, odbojkarji pa so ga končali le za Ljubljančani. Če ne bo kakšnih presenečenj, se bosta tako ženska kot moška kamniška ekipa v finalu končnice državnega prvenstva spet pomerili z nasprotnikoma iz finala pokala Slovenije. Na mestnem olimpijskem bazenu v Banjaluki je 18. in 19. februarja potekal 12. Mednarodni memorial Mladost kup 2023 – Branko Mićin. Udeležili so se ga plavalci iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Bolgarije, Srbije in Slovenije. Matjaž Spruk Na mestnem olimpijskem bazenu v Banjaluki je potekal 12. Mednarodni memorial Mladost kup 2023 – Branko Mićin. / Foto: člani PKK na 200 metrov mešano, Kaja Hočevar pa srebrno medaljo na 200 metrov mešano in bronasto medaljo na 200 metrov prosto. Maruša Na pokritem olimpijskem bazenu 25. maj, blizu sotočja Save in Donave v Beogradu, je 25. in 26. februarja potekal 31. mednarodni plavalni miting Memorial Ante Lambasa 2023. Matjaž Spruk Beograd – V pestri mednarodni zasedbi 612 tekmovalcev so nastopili tudi plavalci in plavalke Plavalnega kluba Calcit Kamnik pod vodstvom trenerja Mihe Potočnika. Nastopili so: Ana Avbelj, Ivana Lukan, Laura Podgoršek, Živa Prašnikar, Taja Vejnovič, Iza Videc, Nina Vrhovnik, Andraž Cencelj, Miha 200 metrov delfin, Ivana Lukan dve zlati medalji na 100 metrov in 200 metrov prsno, Ana Avbelj bronasto medaljo na 200 metrov prsno, Nina Vrhovnik srebrno medaljo na 200 metrov delfin in bronasto na 100 metrov delfin, Nik Peterlin srebrno medaljo na 200 metrov prosto in 200 metrov delfin, Rok Vejnovič zlato medaljo na 400 metrov mešano, sre- Lucille Charuk, kapetanka Calcita Volleyja / Foto: Klemen Brumec Osvojili petindvajset medalj Banjaluka – Pod vodstvom trenerja Emila Tahirovića so tekmovali: Kaja Hočevar, Neža Hren, Taja Klemen, Tina Klemen, Maruša Kugler, Tajda Spruk, Tymur Beshlyk in Žiga Kugler. V svojih kategorijah so skupno osvojili 25 medalj in en pokal. Taja Klemen je osvojila štiri zlate medalje: na 200 metrov prosto, 100 metrov hrbtno, 200 metrov hrbtno in 400 metrov mešano. Svoje nastope je okronala še s pokalom za najboljšo plavalko v svoji kategoriji. Neža Hren je osvojila tri zlate medalje: na 100 metrov prsno, 200 metrov prsno, 200 metrov mešano in bronasto medaljo na 200 metrov prosto. Tina Klemen je osvojila srebrno medaljo na 50 metrov delfin in bronasto medaljo Calcitovi plavalci do novih uspehov Kugler je osvojila dve zlati medalji, in sicer na 100 metrov prosto in 200 metrov mešano, ter srebrno medaljo na 50 metrov prosto in bro- nasto na 200 metrov prosto. Tajda Spruk je osvojila zlato medaljo na 200 metrov mešano in tri srebrne medalje: na 50 metrov prsno, 100 metrov prsno in 200 metrov prsno. Žiga Kugler je osvojil zlato medaljo na 100 metrov hrbtno, srebrno medaljo na 200 metrov hrbtno in bronasto medaljo na 50 metrov hrbtno, Tymur Beshlyk pa dve bronasti medalji, in sicer na 200 metrov prosto in 50 metrov delfin. Plavalni klub Calcit Kamnik je imel močno podporo s tribun. Tekmo si je ogledalo precejšnje število navijačev – staršev. S športnim navijanjem in spodbujanjem so ustvarili prijetno športno vzdušje in se veselili uspehov. Za plavalce je bila tekma zanimiva izkušnja. Poleg športnih uspehov so izkusili utrip in lepote mesta, ki je znano po zelenju in alejah. Plavalci in plavalke Plavalnega kluba Calcit Kamnik so nanizali nove uspehe v Beogradu. / Foto: člani PKK Justin, Mark Anej Lapuh, Liam Negodič, Nik Peterlin, Gašper Stele, Rok Vejnovič in Matevž Vrhovnik. V absolutni razvrstitvi so Kamničani opozorili nase in osemkrat stopili na zmagovalni oder. Nik Peterlin je osvojil dve zlati medalji, na 800 metrov in 1500 metrov prosto, ter bronasto medaljo na 200 metrov delfin. Gašper Stele je osvojil srebrno medaljo na 400 metrov prosto in bronasto medaljo na 800 metrov prosto, Laura Podgoršek srebrno medaljo na 200 metrov delfin, Ivana Lukan srebrno medaljo na 200 metrov prsno, Rok Vejnovič pa je osvojil bronasto medaljo na 400 metrov mešano. Osvojili pa so tudi precej bleščečih odličij v posameznih starostnih kategorijah, in sicer Laura Podgoršek dve zlati medalji na 100 metrov in brno medaljo na 200 metrov prsno in bronasto medaljo na 100 metrov prsno, Miha Justin bronasto medaljo na 200 metrov hrbtno. Malo prostega časa so izkoristili za ogled mestnih znamenitosti in sproščenega pohajkovanja po mestu. Vse skupaj pripomore k povezanosti plavalcev v timski duh, prijateljstvo in medsebojno spoštovanje. Tekmovanja na visokem nivoju so zelo motivacijska za vse nastopajoče. Ob boku uspešnih slovenskih plavalcev se vse bolj vztrajno pojavljajo imena plavalnega kluba Calcit Kamnik. Verjamemo, da mlajši tekmovalci z veseljem povedo, da so bili na tekmi prisotni Nik, Gašper, Laura, Ivana, Rok, Iza, Ana, Taja. Nastopi iz Beograda bodo ostali v lepem spominu. Želimo si, da bi vsi člani še naprej uspešno nastopali. Tek k sv. Primožu bo 25. marca Mira Papež Sv. Primož – V okviru Tekaškega pokala Občine Kamnik za leto 2023 bo v soboto, 25. marca, potekal 27. gorski tek k sv. Primožu pod taktirko Ivana Urha in KGT Papež. Tek je uvrščen tudi v Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za otroške kategorije in Pokal Slovenije za otroške in mladinske kategorije. Najmlajši bodo tekli za Pokal Calcita. Prijava po- teka na portalu Prijavim.se. Startnina za odrasle znaša 15 evrov, za otroške kategorije pet evrov. Proga bo tradicionalna od doma krajanov na Vegradu do cerkvice. Start bo ob 10. uri, razglasitev rezultatov pa ob 12. uri v ciljnem prostoru. Tekače čakajo lepe praktične in denarne nagrade, najboljše pa medalje in pokali. Razglasili bodo tudi najboljše v Tekaškem pokalu občine Kamnik za leto 2022. 20 petek, 10. marca 2023 Zanimivosti Z rezjo drevesa ohranjamo mlada Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice je preteklo nedeljo organiziralo prikaz obrezovanja sadnega drevja, ki je potekal v sadovnjaku Samostana Mekinje, kar je del širšega načrta oživitve in razširitve obstoječega sadovnjaka, ki ga želijo na ta način predstaviti kot učni sadovnjak v mestu. Predaval je doktor agronomije in vrtnar Jan Bizjak. Maša Likosar Mekinje – Jan Bizjak je množici obiskovalcev predstavil rez, ki je poleg gnojenja najpomembnejši del nege drevesa, in hkrati opozoril na največje napake, ki jih posamezniki delajo pri rezi dreves. »Z rezjo rastline pomlajujemo in jih ohranjamo mlade, na ta način pa dobimo lepo obarvane plodove. Nasprotno so na starem lesu plodovi manjši, slabše obarvani in slabše kvalitete z manj antioksidanti,« je pojasnil Bizjak in dodal, da z rezjo drevo tudi oblikujemo in ohranjamo v ravnovesju. »Ljudje pogosto režejo preveč in nato dobijo ogromno enoletnih poganjkov. S tem porušijo ravnovesje, drevo pa namesto plodov proizvaja les.« Ravnovesje dreves po njegovih besedah najpogosteje porušimo ravno s premočno rezjo, posledično drevesa zapadejo v začarani krog prebujne rasti vodnih poganjkov in premajhne rodnosti. Ob tem je Bizjak poudaril, da je ključnega pomena razumevanje fiziologije rasti dreves, saj tako lahko drevo umirimo v rasti ter ga zopet spravimo v rodnost in ravnovesje. Hkrati Dr. Jan Bizjak: »Ko boste drevo razumeli, ga boste znali tudi opazovati.« / Foto: Tina Dokl moramo drevo razumeti z vidika energije in ravno z rezjo bomo pri rastlinah energijo usmerjali. »Ko boste drevo razumeli, ga boste znali tudi opazovati. Pri vsem, kar boste na drevesu naredili, vam bo namreč drevo tudi pokazalo, ali ste naredili prav ali ne,« je poudaril, ob tem pa svetoval: »Preden začnete rez, poglejte, kaj ste storili lani in kako je drevo na to reagiralo.« Kot zanimivost je dodal, da so tudi uši posledica neravnovesja, in sicer neravnovesja sokov v rastlini. »Do neravnovesja pa lahko pride zaradi različnih vzrokov, največkrat zaradi čezmernega gnojenja z dušikom. Če želite, da drevo umirjeno raste in nima uši, gnojite jeseni, najboljši za to je kompost, s čimer bomo zagotovo preprečili pojav uši. Drugi najpogostejši vzrok je stres; ko je rastlina v stresu, namreč privabi škodljivce,« je pojasnil. Pravilen način rezi je eden od dejavnikov, s katerim bomo drevo ohranjali v ravnovesju. Poznamo več različnih rezi, od vzdrževalne rezi odraslih dreves do pomlajevalne rezi slabše vitalnih oziroma starejših dre- ves, Bizjak je uvodoma prikazal vzgojno rez mladih dreves. Med drugim je Bizjak še poudaril, da je sajenje drevesa kot rojstvo otroka. »Če gre kaj hudo narobe, so posledice vidne celo življenje; enako je pri drevesu,« je dejal. Pozorni moramo biti na globino sajenja. »Globlje boste drevo posadili na vegetativnih podlagah in težja je zemlja, torej več ko je ilovice oziroma gline, bolj bo drevo divjalo in bujno raslo. V peščenih tleh se denimo to ne bo zgodilo. Korenine je treba pri tem čim lepše razporediti, dve do tri korenine namestimo navpično navzdol, preostale razporedimo na strani.« Pojasnil je še temeljno razliko med sajenjem nekoč in danes. »Včasih so ljudje hodili na rob gozda, izkopavali divjake, jih posadili in cepili. Danes večinoma sadike kupujemo v drevesnicah, kjer pa odrežejo srčno korenino, ki gre navpično navzdol, in sicer tako globoko, kolikor je zemlje. Taka korenina je odporna tako proti suši kot pomanjkanju hranil. Stranske korenine se razprostrejo le na strani, zato je rastlina manj odporna,« je še dejal Bizjak. Z rezjo rastline pomlajujemo in jih ohranjamo mlade. / Foto: Tina Dokl Z razumevanjem fiziologije rasti drevesa in pravilnim načinom rezi drevo uspešno ohranjamo v ravnovesju. / Foto: Tina Dokl Nekoč je bilo v Kamniku Otroštvo na Grabnu Marko Kumer, Medobčinski muzej Kamnik Danes bomo pokukali v preteklost Grabna, predela Kamnika, kjer se konča železniški potniški promet. Utrinke iz svojega otroštva je z nami delila Zvonka Šenica. O oblekah in »mašnah« naše mladosti »Moja stara mama Fani Šenica in njene sestre so nosile pražnje, poletne obleke t. i. denderle. To so bila oblačila, ki so koketirala z ljudskimi nošami alpskega tipa. Imela so životec z rožnim potiskom, belo bluzo z napihnjenimi rokavi, nabrano krilo in predpasnik iz svilnega brokata. Podobno so oblačili naju s sestro v oblekice z napihnjenimi rokavčki in s predpasnikom z volančki. Novorojenčki in dojenčki so ob krstu ali slavnostih nosili kvačkane, garnaste kapice in jopice z vzorci, ki so močno spominjali na fino čipko. Kasneje smo deklice nosile rožnate oblekice, pletene iz tanke volne, s puhasto nabranimi rokavci in krilci. Krona vsega so bile razkošne pentlje, t. i. mašne, na koncu lasnih 'rolic' na vrhu glave. Po prihodu v šolo so se mašne le preselile: krasile so lase, spete v visok rep. Fantje iz zadnjih klopi so se pritoževali, da jim naše okrasje zakriva pogled na tablo.« Izbor prikupnih »mašnic« (pentljic), Atelje Aparnik, 1957 / Foto: arhiv Zvonke Šenica Na morju v zdravstveni koloniji Kamniške otroke šibkega zdravja so po napotilu zdravnikov poleti pošiljali v dvoali tritedenske kolonije na morju, predvsem v kraje v Kvarnerju – v Šiljevico in Kraljevico ter pozneje v Pulj. Pustolovščina se je začela že na železniški postaji z ganljivim in tudi solznim slovesom od staršev. Tudi Zvonka Šenica je bila med njimi. »Vsak izmed nas je imel listek na vrvici okrog vratu, kjer so bili izpisani ime, naslov in osebna številka, ki je bila izvezena ali napisana na vseh mojih stvareh. Spremljale so nas medicinske sestre ter vzgojiteljice ali študentke. Pot se mi je zdela dolga, a čudovita, in ko smo prvič zagledali morje, smo vsi kričali: 'Morje, morje, morje!' Na vlaku so nam postregli slastno malico: kruh in velik kos paštete ali mesnega narezka. V Pulju so nas sprejeli domačini in nas s prtljago vred odpeljali v dom v Verudi. Tam nas je v razkošnem borovem gozdu Šiljevica, 1959 / Foto: arhiv Zvonke Šenica pričakala stara, enonadstropna vila z balkonom in parkom pred njo. Skupaj s sosednjimi zgradbami je tvorila šolski kompleks, prilagojen za kolonijo in opremljen z vojaškimi, kovinskimi pogradi. V drugih zgradbah so bili nastanjeni otroci iz drugih republik Jugoslavije. V njihovi družbi smo se naučili osnov sporazumevanja v t. i. srbohrvaščini. Ob prihodu so zabeležili zdravstveno stanje vsakega posebej in nas na- tančno stehtali ter to ponovili čez teden dni. Od tega je bilo namreč odvisno, ali boš ostal v koloniji manj ali več časa. Moral si se zrediti. Življenje na morju je bilo v tistih časih pravo razkošje. Drug drugega smo učili plavanja, potapljanja in skakanja v vodo. Organizirali smo tudi pevsko-igralske nastope na asfaltni ploščadi v borovem gozdu. Vzgojitelji niso bili pretirano strogi, zaupali so nam in nam pustili veliko svobode. Pogosto sem se po- tepala po okolici in raziskovala Gortanov zaliv in Zlate stene s trdnjavo. Ob vročih poletnih nočeh smo zvlekli vzmetnice na balkon in iz rjuh naredili šotor. Nato smo opazovali park s suho travo in s shojenimi cestami, ki so jih naredile podgane. Zdelo se nam je zabavno in prav nič strašno. Zadnji dan kolonije smo se okopali kar v oblekah, kot da bi hoteli vonj morja odnesti s seboj domov. Res lepo smo se imeli.« 21 petek, 10. marca 2023 Zanimivosti Sodelujeta Lili in Eva Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_kam_23_05 NALOGA LAŽJI SUDOKU 3 7 5 9 8 3 Lili Švajger in Eva Kuhar, petošolki in prijateljici, sodelujeta v priljubljeni televizijski kuharski oddaji Mali šef Slovenije. Sta mali veliki dekleti, ki najraje kuhata z babicama in mamicama. 7 6 1 2 6 7 1 9 8 sudoku_TEZJI_kam_23_05 5 3 9 5 2 1 1 3 8 5 7 8 6 7 9 6 5 4 8 2 REŠITEV 2 8 7 1 5 9 6 4 3 1 9 4 7 6 3 5 8 2 NALOGA sudoku_LAZJI_kam_23_05 TEŽJI sudoku_LAZJI_kam_23_05 SUDOKU 2 6 7 1 9 8 5 2 7 6 1 6 9 7 9 6 5 4 8 2 REŠITEV 3 5 2 9 3 6 4 8 7 9 5 2 4 9 6 2 1 7 5 2 2 4 6 1 3 8 9 3 9 8 1 3 5 2 6 7 4 1 8 5 6 8 3 9 6 2 5 4 9 1 1 7 2 1 6 7 9 9 3 4 4 8 5 6 1 6 4 5 1 8 7 2 9 3 2 6 9 3 4 7 3 2 9 8 1 6 5 3 1 5 2 6 7 1 3 9 4 8 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_kam_23_05 1 9ponovilo 8 ne5v vrstici 4 ne6v koloni 7 ne3v enem 2 se ne bo nobeno število 7 8 3 7 5 9 8 3 5 1 8 6 4 3 9 7 2 2 6 4 7 3 9 8 1 5 sudoku_LAZJI_kam_23_05 NALOGA 6 3 5 5 8 7 5 2 1 1 3 8 Rešitev: 8 3 7 5 1 4 6 2 9 9 5 1 2 8 6 7 4 3 3 2 9 1 7 5 4 6 8 4 7 6 9 2 8 3 5 1 7 8 3 4 5 1 2 9 6 1 9 2 8 6 7 5 3 4 6 4 5 3 9 2 1 8 7 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_23_05 9 6 2 3 9 4 6 1 9 3 5 6 1 1 REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 4 2 sudoku_TEZJI_kam_23_05 NALOGA 2 1 8 3 5 5 2 9 6 7 9 2 3 Ponujajo dnevne malice ter sobotna in nedeljska kosila. Sprejemajo tudi rezervacije za praznovanja in zaključene družbe. 5 3 6 4 8 2 1 9 7 Gostilnica in kavarna Pri podkvi je stara mestna gostilna, ki se skriva tik pod Malim gradom na Trgu svobode. 9 1 2 5 4 7 8 3 6 Interviva d.o.o., Bazoviška ulica 7, 1241 Kamnik 7 6 5 2 3 8 9 1 4 Gostilne Mihovec iz Medvod, natančneje Zgornjih Pirnič. Voditelj nove sezone 8 4 3 6 9 1 2 7 5 Pohorje Village. Edina žirantka, Mojca Trnovec, pa prihaja iz znane domače 4 2 1 9 7 5 3 6 8 Eva Kuhar in Lili Švajger / Foto: arhiv oddaje 6 Rešitev: 6 5 8 3 1 4 7 2 9 Ljubljana – Prvo oddajo Malega šefa Slovenije ste si že lahko ogledali v nedeljo zvečer na Pop TV, vendar veliko zanimivega kuhanja šele prihaja. V tokratnem Malem šefu Slovenije sodeluje šestnajst otrok, kar pomeni osem parov. Poleg tega, da mali šefi velikokrat obvladajo kuhanje bolje kot marsikateri odrasel, se znajdejo tudi z nogometnimi in košarkarskimi žogami, brenkajo na kitare, pihajo v klarinete, pritiskajo na klavirske tipke in na »tipke« žirantov, ki bodo tudi letos ocenjevali njihove izdelke. Žirantsko zasedbo sestavljajo priljubljeni kuharski šef Jorg Zupan, ki ve, kako je, če restavracija osvoji Michelinovo zvezdico. Drugi moški žirant Gregor Jager si je izkušnje nabiral v domačih in tujih restavracijah, teče pa tretje leto, kar ga najdete kot glavnega šefa v hotelih Malega šefa je ponovno Sašo Stare. Med osmimi pari prihaja en par iz Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik – in sicer dve petošolki: Eva Kuhar in Lili Švajger. Sta dobri prijateljici, ki svojo dobro voljo z veseljem trosita naokrog. Imata veliko skupnih interesov, od plesa in petja do zanimanja za modo. Najbolj pa ju povezuje ljubezen do kulinarike.Lili igra tudi klavir in se uči govoriti nemško. Najraje ima azijsko in morsko hrano, kuharskih podvigov pa se loteva takrat, ko je nihče ne gleda. Eva pa ima rada testenine s tuno, ne mara pa mleka in krvavic. Rada potuje in spoznava nove kraje. Pri kuhanju pa se dekleti zgledujeta po sodnikih šova MasterChef, Binetu Volčiču in Luki Jezeršku, medtem ko na televiziji zelo radi spremljata Ljuba Bohinca v seriji Ja, Chef. Doma pa z veseljem poprimeta za kuhalnico z babicama in mamicama. 3 7 9 8 2 6 4 5 1 Alenka Brun 8 2 6 4 7 3 9 8 1 5 8 3 7 5 1 4 6 2 9 9 5 1 2 8 6 7 4 3 5 1 8 6 4 3 9 7 2 3 2 9 1 7 5 4 6 8 4 7 6 9 2 8 3 5 1 7 8 3 4 5 1 2 9 6 1 9 2 8 6 7 5 3 4 6 4 5 3 9 2 1 8 7 Pokličite 064 260 104 ali 040 554 240. 1. nagrada: kosilo ob koncu tedna za 2 osebi 2. nagrada: kosilo ob koncu tedna za 1 osebo 3. nagrada: malica med tednom za 1 osebo Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do torka, 21. marca 2023, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. 22 petek, 10. marca 2023 Zanimivosti Prireditve, zahvale Prireditve marca Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Od ponedeljka, 6. marca, do petka, 31. marca Od 9. do 22. ure, Terme Snovik Marec – Mesec žena v Termah Snovik Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje s savno Petek, 17. marca Sreda, 22. marca Ob 17. uri, Mladinski center Kotlovnica Kamnik Od 18. do 19. ure, Rojstna hiša Rudolfa Maistra ŠILA – Šolska impro liga Vstop prost Vstop prost Od 18. do 22. ure, Slovenia Eco Resort Glasbeno-kulinarični večer Dominik Kozarič Četrtek, 23. marca Vstop prost Ob 18. uri, Mladinski center Kotlovnica Kamnik Sobota, 18. marca Vstop prost Od 10. do 11. ure, Arboretum Volčji Potok Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje Vsak četrtek in vsak petek v marcu od 17.30 do 21. ure, Terme Snovik – Svet savn Zimski savna rituali v Termah Snovik Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje s savno Od ponedeljka do sobote od 17. ure do 17.30, Terme Snovik – notranji termalni bazeni Vodena vodna telovadba v Termah Snovik Petek, 24. marca Strokovna predstavitev stane 10 evrov na osebo, poleg tega se plača vstopnina v park. Dobrodelni koncert: ABBA MIA Ob 16.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Baletna šola Ana: Baletni koncert Vstopnice bodo na voljo od 10. marca dalje. V 69. letu starosti nas je zapustila Nedelja, 19. marca Od 8.30 do 9.30, Arboretum Volčji Potok Ornitološki sprehod po Arboretumu Plača se vstopnina v park. Vstopnice bodo na voljo od 10. marca dalje. Vstop prost Ponedeljek, 20. marca Večer, posvečen Jožefi Humar - Debevčevi Zefi Vstop prost Od 18. ure do 19.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Vstopnina: 5 evrov Torek, 21. marca Od 17. do 19. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Kolo ustvarjalnosti: ustvarjalne delavnice z Rosano Kleindienst Vstop prost Predstavitev knjige Kulturni marksizem Vstop prost Od 18. do 20. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Enajsta šola o antiki z ddr. Vereno Perko: Svetilnik iz Aleksandrije in o graditeljih starega in novega sveta Od sobote, 11. marca, do nedelje, 30. aprila Vstop prost Arboretum Volčji Potok Cvetoče narcise Od torka, 21. marca, do torka, 25. aprila Plača se vstopnina v park. Vsak torek od 18. do 20. ure, MC Kotlovnica Kamnik Delavnice ilustracije Vstop prost Od 9. ure do 10.30, Arboretum Volčji Potok Obrezovanje mladih dreves Izmenjevalnica oblačil #24/ Clothing Exchange Vstop prost Od 19. ure do 20.30, Velika dvorana Samostana Mekinje Ditka trio »Med nama je angel«, koncert uglasbene poezije Vstopnina: 15 evrov, na dan koncerta 18 evrov Ponedeljek, 13. marca Ob 18.30, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik Glasbena šola Kamnik: A me slišiš? – Gremo v kino Vstop prost Torek, 14. marca Od 17. do 19. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Kolo ustvarjalnosti: ustvarjalne delavnice z Rosano Kleindienst Vstop prost Od 18. do 20. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Predstavitev knjige: Kako so rože prišle na svet, Breda Podbrežnik Vukmir, Klarisa Jovanović 14 dni brezplačnega časopisa Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. Sreda, 15. marca Delavnica tonske tehnike Vstop prost ZAHVALA Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. V 89. letu se je od nas poslovil naš dragi mož, oče in stari ata Avguštin Hančič p. d. Švergelnov ata iz Malega Hriba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter podjetju Trival Antene za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter sosedu Marjanu Drolcu za lep poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. GORENJSKI GLAS V VSAK DOM NA GORENJSKEM Vstop prost Ob 18. uri, Mladinski center Kotlovnica Kamnik Žalujoči domači Zgornje Stranje, 27. januarja 2023 Žalujoči vsi njegovi Strokovna predstavitev stane 10 evrov na osebo, poleg tega se plača vstopnina v park. Ob 10. uri, Mladinski center Kotlovnica Kamnik Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Od 17.30 do 19.30, Dom Krajanov Šmarca Vstop prost Sobota, 11. marca Puškarjeva Tončka Vstop prost Ob 20.30, Pub Pod Skalo Tradicionalni disco za punce Tončka Spruk Fabulin izbor: Dušan Šarotar: Zvezdna karta Ob 20. uri, Mladinski center Kotlovnica Kamnik Koncert: Ekstra domača marmelada Vstop prost Prostovoljni prispevki Baletna šola Ana: Baletni koncert Od 19.45 do 21. ure, Dvorana Frančiškanskega samostana Prof. Danijel Bezek: Izročila vzhodnih kultur ZAHVALA Irski večer: Skupina »Turn on irish« Od 12. do 22. ure, Slovenia Eco Resort Vstop prost Ob 19.45, Dvorana Frančiškanskega samostana Ob 20.30, Pub Pod Skalo Petek, 10. marca Podelitev priznanj najboljšim športnikom in športnim delavcem za leto 2022 Vstopnina: 20 evrov Koncert Šopek za mami ob 30-letnici ansambla Viharnik Ob 16.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Ob 17. uri, Dom kulture Kamnik Ob 19. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Ob 19. uri, Športna dvorana Kamnik Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje Dan žena s klapo Jadranski Maestrali Divergence – odprtje razstave Tare Kankaraš Nega kaktusov Vsak dan od 10. do 11. ure, Terme Snovik – notranji termalni bazeni Vodena vodna telovadba in Kneipp oblivi v Termah Snovik Maistrov večer: mag. Tadej Koren: Pot miru od Alp do Jadrana. Po sledeh soške fronte. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. ZAHVALA Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni … Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni … V 59. letu nas je prezgodaj in nepričakovano zapustila Frančiška Spruk s Hriba pri Kamniku Vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem se iskreno zahvaljujemo za tople stiske rok, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku, glasbenikom in pevcem. Zahvale sodelavcem Pekarne Pečjak za prelep poslovilni govor. Zahvaljujemo se sodelavcem Zavarovalnice Triglav in sodelavcem podjetja Alkam Kamnik. Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja, jo imeli radi in jo osebno ali v mislih pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Februar 2023 23 petek, 10. marca 2023 Zanimivosti Zahvale Časopis ZAHVALA januarja 2021, leto 6, šte vilka 1 Oglašujte Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Ministrs tvo za infrastrukturo Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksa nder Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-l ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž ej Nastran etni veteran na ekipa Prekaljeini 350 metso dva , ki je bil klub zgradili rim a Calcit rov in terpolo je 5,5 Wa- lec i goli tudi najboljš s štiz ron, ki je metra širok pei streekipe. V konkurenc zmago v članski mn vratih je i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši presene vse goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo nas niški stre šnic o je tudi z nad protnika. Gole so začeli silo igralci so tekmo pris ter pev z zvo čno ali še Blaž vito svetlobn Briški tri, in 1 : 1 so nare . Po začetnih o kapetan dili signalizacijsignalizacijo ter Stel Mar deln e dva in tin 4 : 0 in tako i rezu četk u leto o za slepe, v zaže po prvi ltat vak enega. Sebastjan Notini vodili šnje četr Za Trig - trik rat ga leta s 5 : 1. V nad bodo v sign pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič listom niso jskim vaterpoda bo pos mnik Gra dila sta in Jan Justin. Sotaja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili st. nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na ona je sice finalni dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na tudi urbano bodo prenovljeni potovalni čas po mo in 410. stran nav opreželezniški pod postaji Kam edbah Slovenskih skladišče. rli ods luž eno železnic do nik Graben deset Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna Paladin eni peron časa sam spremenj 2021 v Kamniku eval, saj je je nekaj voz ene Ljubljana tniški pro javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. »Do Ob venske žel ca leto al, prvi dan pobudo, eznice več čina je namreč slovenskihšnjega leta bo po ga znova da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on nov odh z vlak pre dvonadstro in des et poznavno e ure pri odov. Vla hodov in ki bodo elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob e linije namo proge, kot jih poz vinskega zgodovaterpolisti 21.1 v tem delu trenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo žup Lju 18 in ob an Mat bljana). alni prva kilo met rov hitrosti do 140 par, min 23.07 ki. ister za infr ej Slana uro . ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. je železnic »Ka de in ima agojeni za invaliželeznic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo dovolj ko tajo jo 189 je ,« 1, in za kolesa,« sem prip se z novim prostora , ki so tnik se zahvali je dejal župan Alojz Pra eljal podjel ministrs lem dogodk je ob tem vese peljali prot vlakom tudi poSlov šnik tvu ens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele stic ki bodo voz zniško infr ije tud i na som. nem AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji k množične domu se priprav V Kam nik – O ljajo ga cepljen Aleš Sen KULTURA Sezono bo ja. ožetnik 45. stran treba razširiti na ML men Cop AD t rnij I in kart celo leto Kamnik – e zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O rezultati planina š Kamnik JA bodo ude kon ca je tudi v krajih po državi h , prostor leženci sep tem bra ima od Miha Kam mn obv test Han vodstvo. niku ogi ešče iranj čič nov o brezplačno Vsako leto h obrazo ni možno Nad mi opremil je z ilustracijav odvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z avstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazs na Vsa novim koro i na dr. Juli kušenega domu ka vas, kraj som ja Polc naviruNaš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, prostor pri nas ima od . Hitro testiranje gativen izvi a Kamnik, nekakš ga glavna v i kate knji neg zov pote režnici, pa torka dalj a d naloga je ka da do konca je še 25-le avtorja Urha Wie obra- net i z jasličarja, ki pres e v Dom strategijo trenutno testa pomeni, pri januarja ture Kam u kulerazs geleta, razvoja druž praviti tudi na v brisu viru tnega na ogled nik, zaznav tančnostjo, ežn ostj o, naspletu. be. s ni no opravit test pa je mož arhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese tni termini o dodapo testirane tudi njka. Tud na prim volj niškem ni i na Kamju. V eru pozitivn o tudi še prihodnjih nič drugače. v pa sta potrebna ega izvida Na odvzem dneh. takojšnja mo izol acij sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran Melita Cipar 24 urna dežurna služba Časopis Kamničan-ka Kamnik - Komenda brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva rojena Horvatič, iz Šmarce pri Kamniku 041 634 948 zd Kavči č Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijate­ ljem in znancem za izrečena sožalja ter vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ZAHVALA mnik, 8. Prenovlje postaja inna končna nov vlak V 49. letu starosti nas je zapustila naša draga Žalujoči vsi njeni občine Ka Foto: Gora v občini Kamnik. Testiranje v Kamnikutudi Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 5 V 80. letu nas je zapustila naša draga žena, mami in babi Antonija Slanovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno soža­ lje, podarjene sveče in cvetje. Zahvaljujemo se oseb­ ni zdravnici ter vsemu medicinskemu osebju, nego­ valkam in fizioterapevtki Katji, ki ste nam v zadnjih letih tesno stali ob strani. Hvala gospe Jelici za vse to­ ple besede poslovilnega govora ter gospe Jani, ki se je v svojem in tudi v imenu OŠ Frana Albrehta v srč­ nem nagovoru poslovila od dolgoletne sodelavke. Hvala pevcem za lepo opravljen obred, pogrebni službi in vsem, ki ste našo drago mami pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Tine, Justin in Polona z družinama ZAHVALA Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. V 94. letu starosti je za vedno zaspal naš dragi mož, ati, ata, tast, brat in stric Milan Windschnurer stran 7 stran 9 stran 16 V nagradni križanki iz glasila Kamničan-ka 3 je glavno nagrado prejela Jožica Pirc iz Stahovice, drugo in tretjo nagrado sta prejeli Žana Repanšek in Kaja Raščan, obe iz Kamnika. Geslo je bilo Kuhate s predpasnikom ali brez? Nagrajenkam čestitamo! ZAHVALA Zaman si bil svoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V 66. letu se je po težki bolezni poslovil dragi brat in stric ZAHVALA Franc Hribar Tiho, tiho k grobu pristopite in mi miru zaželite. Mecetov Francon, nazadnje živel na Gozdu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem ETI Steatita ter sosedom iz Buča in z Goz­ da, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njego­ vi zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo Ireni in Pav­ letu za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Hvala gasilcem, Igorju, pevcem in župniku Nikolaju Štolcarju. Hvala tudi urgentni službi Kamnik za hitro pomoč. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Ob izgubi drage mame, babice in prababice Rozalije Kramar Vsi njegovi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku Tomažu Prelovšku in našemu sorodniku duhovniku Tadeju Pagonu ter pev­ cem kvarteta Grm za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala negovalki Petri, negovalni službi Pristan, patro­ nažni sestri Cvetki za oskrbo na domu in osebju DSO Kamnik ter ostalim, ki ste srčno in lepo skrbeli za našo mamo. Hvala pogrebni službi Pogrebnik in KP Tržič. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ZAHVALA Sklenjen je krog. Ne prošnje ne jok te več ne predrami. V mislih, spominih ostajaš z nami. Vsi njeni iz Mekinj pri Kamniku Žalujoči: žena Ivana, sinova Jure in Tine z ženo Loti, vnukinja Sara ter brat Damjan z družino Februar 2023 V 59. letu starosti nas je zapustil brat in stric Rajko Modrijan ZAHVALA Najtežje je slovo, ko vidiš nekoga zadnjič. In tega ne veš. Ko si čisto nepričakovano za vedno zaspal. Naj ti bo lepo med angeli. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znan­ cem in sodelavcem podjetja Menina za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, maše ter govornikoma za poslo­ vilne besede. Posebna hvala gospodu župniku Nikolaju Štolcarju za lepo opravljen pogreb, pevcem ter pogrebni službi Komunalnega podjetja Kamnik. Vsi njegovi V 84. letu nas je za vedno zapustil Janez Hribar 11. 8. 1939–25. 1. 2023, p. d. Kajetov Ivan, iz Kališa Zahvale, osmrtnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sve­ če, darove za cerkev in svete maše. Hvala g. župniku Pav­ letu Piberniku za lep opravljen pogrebni obred, pevcem Grm in trobentaču. Hvala sosedi Barbari za prebrane po­ slovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na nje­ govi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tolažilne besede, sočuten stisk roke, podarjeno cvetje, sveče ter darovane svete maše. Iskrena hvala župniku mag. Pavlu Piberniku za lepo opravljeno pogrebno mašo, pevcem kvarteta Krt za ganljivo odpete pesmi ter pogrebni službi KPK. Hvala tudi županu Občine Kamnik Mateju Slaparju ter poslancu in predsedniku NSi mag. Mateju Toninu za govor ob slovesu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žena Marija, otroci Ivan, Zdenka in Bernarda z družinami 24 petek, 10. marca 2023 Zadnja Preganjali zimo Pustni torek z minioni Na Kamniškem pustnem karnevalu so se tudi letos predstavile stare in mlade pustne šeme in dodobra napolnile mestno jedro. Aleš Senožetnik organizirali v Zavodu za turizem in šport Kamnik v sodelovanju s Kulturnim društvom Priden možic in prvič tudi Javnim zavodom za kulturo Kamnik. Povorka, ki so jo vodili kamniške mažoret- ke in člani Mestne godbe Kamnik, je s Šutne krenila proti Glavnemu trgu, kjer so se maškare okrepčale s krofi. V zabavnem programu so izbirali tudi najlepše in najdrznejše maske. / Foto: Aleš Senožetnik Kamnik – Šeme so se tudi v Kamniku pridružile preganjanju zime. Tradicionalno je bilo najbolj pestro na pustni torek v središču mesta. Že dopoldne so ulice napolnili mladi s kamniških osnovnih šol ter Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra. Popoldne pa so se maškare udeležile Kamniškega pustnega karnevala, ki so ga Pustno dogajanje na Šutni / Foto: Aleš Senožetnik Tamara Bračič Kamnik – Na Osnovni šoli Frana Albrehta so nekateri učenci krožkov Drug z drugim in Skoki z male prožne ponjave pod mentorstvom učiteljice Tamare Bračič skoraj cel mesec skakali v različne vloge zabavnih minionov in tako posneli video, poln plesa in cirkuških vragolij na napihljivi blazini in trampolinu. Žoge so s pomočjo teh čudežnih elastik druga za drugo pristajale v košarkarskem košu. Na pustni torek so si ga lahko ogledali tudi vsi učenci naše šole. Tega videa po vsem znani nesreči našega nekdanjega učenca in »ponjavarja« Petra Kokalja ni bilo preprosto narediti. S Petrovo sestro Ivano veva, da bi bil Peter vesel in ponosen na nas, ker se ni- smo ustavili. Ker dolgo sedenje ni zdravo, so nekateri minioni prihiteli v posamezne učilnice in pripravili pustno »minuto za zdravje«. Telovadili so na/ob stolih in ob koncu druženja še zaplesali z vrstniki. Niso pozabili niti na našo novo ravnateljico Moniko Glücks Donko. Obiskali so jo v njeni pisarni. Bila jih je zelo vesela. Minioni so ji podarili »šopek« banan – svojo najljubšo hrano. Tako so veseli minioni še popestrili že tako pestro pustno dogajanje na šoli. Vsi sodelujoči učenci si zaslužijo veliko pohvalo za trud, vztrajnost, dobro voljo in veselje pri ustvarjanju. Oba video izdelka z veseljem delimo na spletni strani naše šole v upanju, da boste ob ogledu uživali in imeli nato še lepši dan. S Šutne se je dogajanje preselilo na Glavni trg. Ravnateljica z minioni in obema pomočnikoma / Foto: arhiv šole Našemili so se tudi godbeniki. / Foto: Aleš Senožetnik Sprevod so vodile kamniške mažoretke. / Foto: Aleš Senožetnik Obdržite svoje sanje. In stik s cesto. Ujemite pomladne zvončke v fotografski objektiv Volčji Potok – V Hujski loki, naravnem predelu Arboretuma Volčji Potok, se vsako pomlad razcvetijo kronice. Cvetlice, ki jim rečemo tudi pomladanski veliki zvončki, s svojimi cvetovi pobelijo pet hektarjev močvirnega gozda, bregove potokov in robove vlažnih travnikov. To je eden od večjih predelov s kronicami v osrednji Sloveniji. Med 25. februarjem in 31. marcem 2023 pa v vabijo obiskovalce, da jih obiščejo ter na ta način izvedo več o varovanju kronic in njihovem življenjskem prostoru. V času Praznika kronic, torej do 31. marca 2023, pa je odprt natečaj za najboljšo fotografijo Kronice v Arboretumu. Iščejo fotografije, ki bodo ujele bele poljane kronic v parku. Fotografije naj bodo posnete v Arboretumu tako, da se vidi parkovno okolje, če pa boste fotografirali detajle, pa ob tem pošljite še krajinsko fotografijo lokacije detajla. Več o splošnih pravilih sodelovanja na natečaju najdete na spletni strani arboretuma, fotografije pa pričakujejo na elektronskem naslovu fotonatecaj@arboretum.si. A. B. Nova SportContact™ 7. Zmogljivosti, zasnovane v Nemčiji. continental.si LETNE PNEVMATIKE PO AKCIJSKIH CENAH. Avto Cerar Kamnik www.avtocerar.si 01/839 50 40 ■ mehanična popravila za vsa vozila ■ kleparska in ličarska popravila ■ cenitev vozil (zavarovalnica Triglav in Sava) ■ vulkanizerstvo ■ avtovleka osebnih vozil ■ izposoja vozil ■ pranje in čiščenje vozil Kronicam rečemo tudi pomladanski veliki zvončki. / Foto: Alenka Brun