leto ul flnilki 25. I UMU t k*qi 3t lavu m ' eno Dm r— ^^______ _ __ _^_ ._ _ .__ fefaafa iuk iu p#Poito#t Uwx»M*l ——lj« U »r—IM. — !■■■!■« do 3C pcttt i 3 P, do 100 n§ D 50 p. veCji insersti petit vrsta 4 D; note, poslano, izjave, reklame, prekUd beseda 2 D. — Pop«* po d©«* toru. — lnscratni davek petebe;. — „Slovenski Karo**' velja letoo v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 9 IprifaHIft« ■■■II«™ iUm Mot. S, »rifllfti«. — Ttteloa *tev. 304. ■iHaltlf Bsaltora alloa it.1,1. aatatrople. — Teleion »tov. 34, ■V* Poitfilna platana %? gotovini. Klerikalni bonton V mariborski «Straži», v tem £lav flem glasilu g. korošca, voditelja SLS. le izšel pod naslovom »Dobrodošlica g. Pribičeviću» pamflet, ki zasluii, da £a novinstvo predioii širsi napredni javnosti, da spozna politični bonton 6LS. Splošno je namreč priznano, da je med najlepše Iastnostj naprednega kuk turnega pokreta med Slovenci šteti hu* mano pojmovarje poulične borbe, ki gpoštuje v vsak*.;n ćloveku njegovo prepričanje in njegovo notranje stali* Sce kot ncdctakljivo s -e*i:;,jo. Ne tako pri naših klerikalcih! Ti ne poznajo pravic prepričan ja. teh nedo^ak'jivih Bvctinj človešks osebnosti tuđi pri po* litičnem nasprotniku. Postavijajo se že desetletja na staiišče jezuitske teorije, da je nasprotnika pobijati z vsemi sred* gtvi, da človeška osebnost ni rjedotak* ljiva.ako ne izpoveduje.ali bolje rečeno, ako ne podpiše klerikalne izkaznice. Le na ta način si lahko razlagamo izbrah sovraštva. srčne podivjanosti in ceolikanosti, ki si ga d'ovoljuje mari* borska «rStraža» z gori citirano «-dcbro* došlico*. Kaj piše mariborska <^Straža» o g. Svetozaru Pribičcviću v tem pam* fletu? Navedimo samo par bontonskih okraskov, ki so me?? da običajni v kleri* kalni dnižai. Svetozar Pribičević je «histeričen detektiv«, ki se je «zahrbtno pogajal s Pašićem» in «sprejel velikcsrbski he* gemonistićni program». NaKrvatskem, v Dalmaciji in v Sloveniji *je svoj po* liticen vpliv orgijastično uži val ter na* pravil ljudstvu in državi največjo ško~ do*. Danes je Pribičević *lev brez zob», zanimiv «'e še v cirkusu*. On je «po"i* Lični zaščitnik ziočincev in ziočinov v Trbovljah, Ljubljani, Mariboru in eru* j^ih kraj ih*. On je «po!itični patron* csiiih, ki so pri nas naC;jona!iralt in se •obložili s svincem in sekvestri«! V t&kem tonu piše «Straža» naprej v svojem članku. Način te pisave je značilen v načelnem oziru. SLS, odnos* lio njen inteligentnejši cici trdi po re* nj ah, da hoče na podiagi takozv. «rka* toiiške filozofije* buditi v človeku edis nomogočo klerikalno moralo. S pcseb= no slast jo nasteva to časopis je zasluge klerikalne st-anke za moialni prerod našega naroda, ki £a pa n'kjer ni vide ti v kleri! s.lnih vrstan. Vse, kar je slabe* ga v slovenski javnosii, pa pripisuje «brezbožnemu mamonizmu m materi* jalizmu» slovenskih naprednjakov. Na ta način grmadi to časopis;e klevete proti naprednjakom in nacijonalistom vsak dan, ker je menda po klerikalneni nauku najbolje, da podtikaš nasprotni* ku slabe iastnosti in tako pnkriješ test* no moralno gnilobo. Le na ta način si lahko razlagamo moralno pokvarjenost, ki sije iz zgeraj citirane «dobrodošlice» tako uglednomu državniku in politiku, kakor je g. Sve* tozar Pribičević. Sam gotovo odobrava pošteno in lojalno mišljeno kritiko, ki mu bo vedno dobrodošla. Siovenskemu ■ klerikalnemu lisiu pa je pridržano po* j treptati pravi'a političnega bontona in j pisati o nnsprotniku na način, kakor ! ćela mariborska *Straža». Če bi bilo med slovensko klerikalno j Inteligenco res kojičkaj katoliške, pra* ve, č!o\eske dignitete, bi z energično gesto obsodila surovo, brezsrčno in rov* tarsko pisavo mariborske «rStražeT» proti g. Svetozarju Pribičeviču. Klerikalna moralna dvoličnost naj* boij odbija poštenega omladinca in in« teli^enta od te stranke «načel in kr* ščanske filozofije«. Klerikalni listi najs boljše izpričujejo moralno visino, na kateri se nahaja njihova srčna kultura in kako je s klerikalno strpnostjo! Gorje fclovenskemu izobraženst\TJ, ako bi do« čakalo klerikalno avtonomijo. To, kar je danes zgolj besedni bes in kleveta, bi se na mah izpremenilo v brezdušno zatiranje vsake^a drugomislečega dr* iavijana. Kadar bo prišel čas upoštevanja in pravilne ocene notranjih vrednot, se bo videlo, da je klerikalno intransigentstvo mnogo hujšo zlo. kakor vse drugo, kar je slabega v naši družbi. Brez bontona v javnem življenju, brez spoštovanja osebnosti in njenega prepričan ja, brez svobode v tej najsvetejši zadevi notra» njega življenja ni napredka. ni srčne izomike. Klerikalna stranka je reakcijonarna tuđi v moralnem oziru, ker propovedu* je najbolj nazadnjaške politične mani* re, najnižje, nemoralne odnosaje med ljudmi in strankami! Darujte za Sokolski Tabor ki AlskHHioUi ili? Spcrazmn med rađlhali Ih muslimani je ilosež^n? — Uspeina pogafsnia z Daoi- tajiLzucL — Vs^da brez pronsnsirasiili ^slt;škssj. - ifgiifta političaa napetost. — Beograd, 30. januarja. Nekateri i isti so včeraj pncbčili izjavo voditelja demokratske stranke Ljube Davidovi« ča, di stopa demokratska stranka v nsjs ! strožjo opozicija proti se dan i i vladi { RR. Izjava je vzbudila v pariamentu . precej pozornosti. Neki opozicijonalci f elanes forsirajo idejo, da se prične z , obstrukcijo proti državnemu proračunu. I Kljub temu pa se vzdržujejo in z vedno večjo gotovostjo širijo vesti o novern političnem aranžmanu, ki naj zamenja sedanji neplodni režim RR in v karerem igrajo baš davidoviče%*ci od= ločilno vlo^o. Baje je že dosežen spo* ; izzum med radiliali, dzvidovićzvci in muslimani. Radikalu ki so že davno pv'u ih Jo prepričanja. da z Radićem ne mo; rejo uspešno sodslovati, so se najprej pobctali z muslimani. Tozsdsvna poga; janja je vodil v Sarajevu gosp. Velizar Jdnkcvić. Za muslimane sta vodila pogsjanja poslanca Sahib Baljić in Hadžikadić. Dcsegli so popoln sporazum, ki kri* je radikalom hrbet in jim omogoča, da razdro sedanjo nevzdržno situacijo, kadarkoli jim to prija. Isločasno so se i-odila zaupna pokajanja iudi med ra^ dikali in Dzvidovićevimi demokrati. En dal Davido: ićeve skupine ped vod* stvOiTi posL Veljkcvica se sicer odvodno upira kozliriji z radikaii, drugi, večji \ dcU pa se skHcuje na drža\*r.o potrebo in zagoverja kooperecijo. Čplcšno pre: \ pričanje je. da se bo naposled uk>onil i tuđi Veijković. ki ni tch'ko nssproten radikalorn kot takim, kaker osebi g. Pa* ' šića. Iz davidovićevskih vrst o teh po» gajanjih seveda m dajejo nikakih Ujav, vendar pa jih tuđi direktno ne deman* tirajo. Radićevci «o o novo stvorjeni situ* aciji očividno že dobro informirani in zato včeraj in danes že odkrito napo* vedujejo, da bodo izzvali krizo. Izjav« ljajo, da imajo garancije, da se radika« lom njihove namere ne bodo posrećile. » Brez dvoma se nahaja politična situaci* i ja na peripetiji. Ozračje v narodni skupštini je žalo skrajno napeto in sliči tišini pred vi/jarani. I'se rr.oLm kom* 1 binacije cirkulirzjo. Najčešća je te, da je na obzorju nczulza neviralna vlada, v kateri bi ne biio prononsiranih polis fičnih voditsljev in ki bi imela z ome* jenim dslovnim programom samo ne* : kak prehodni znecaj. Danes do-poldr.e je prišel v narodno skupščlno minlstrski rrcdsednlk Nikola Paš ć ter je iinel dališa posvetovanja 2 radikainimi ministri. Za danes cb 16. ie skidana seja poslan&kega rad.kalne^a kluDa, na kateri govori tiidi Nikola Pa-šić o poKtičncm coložj-u. Za đanes so bile sklicane seje vseh parlamentarnih klubov. Demokratski klub ie raz^ravlial k> najnovejŠih političnih d~s:odkih. Ljuba Davidović, Ve-lja Veijković in Asa tono vić odpotujejo v Kl na vazo strankino konferenco. ! V osialcm je Uiuj razpravijal 0 pestopa- j n!u demokratov povodom proračunske i debate ter je za načeino dtbaio določil i šest gGvvmikov: Ljubo UavlJovića, I Veijo Vukič^vlća, Vojo Aiarlnkovića, ' Angjeiinovića, Jai.ća in Kumanudlja, Statislični podatki o vo\ožz.\u cbrtniscv. — Z^kon sprejiiae na-rodaa bkupšćina cLrte3, — trici ciua^ia dc^als 3. iebru^rja t. L — Boc£fa^, .>}. jar-dar ja. Kakor .srno že javiU je vćeraj naredila sku> sčina pricelu razpravo o zaKonu gicde državne Obr-.ae banke. Trgovinski rni-nister je pri tcj pnliiđ pedal daijši eK6-poze o položaju našega ooruii^kega stanu. Ni še uradnih podarkov, toaa smaira, da je v ćeli Jugoslaviji okoli 1.50.0U0 samostojnih cbrtntkov. Temcij-na poireba je, da se nudi obrtnikom cenen kredit. Gcvori zelo ooširno 0 đo-volitvi krediiov pri Narodni banki. Naredna banka je daia preteklo leto iamo 10 mi lijo nov Din za obrtničke kreciie, denarnim zavodom pa 607 miiijonov. Trgovinski minister nadalje navaja, kako so posamne tvrdke uoorabljale kre-iiue Dri Narodni banki. Gotova mesta, kakor so Beograd, ^koplje in NiS in druga so dobila znatne kredite. Nekate-ra mesta so glede dovolitve kreditov bila tuđi srečna, tako Ljubljana in Maribor, dočim so bila ostala mesta, Če-prav so vraina obrtniška središča, kot Zagreb, Varaždin, Suootica in Novi Sad, prezna. Končno je vendar pri Narodni banki nasral preofarat in seje Zagrebu posrećilo dobiti 873.000 kredita, ki se je razdeFil med 169 obrtnikov. O obrtni banki in cfartniških kre-ditih se je razvila živalina debata. Ker so danes dopoldne imeli daljše seje parlamentarni klubi, se je razpra-va o Obrtni banki nadaljevala v plenumu narodne skupščine sele ob 10.30 do-pcldne. Po odo-brenju zapisnika in po končanih formaJnostlh je pravosodni minister najpreje sporočil da je treba v upravni odbor grlede vojne odSkodni-ne v smislu člena 8. vojno odScodmn-skesra zakona Lzvoliti iz srede naredne &ku.;>ić.!ie dva člana. Nj iju izvelUev pi i-qć na dnc\n* rca tnz priiiotinjih skup- i osi. iti o s a c v i j e v i ć (zemljo-rad.) se je priu>-eval radi postopanja 5iiup^cxn^iCfea preoseastva in radi vprasiiija evenuiaine reuiutcije skup-^cin^kega uraani^va, iver po njegovtrn mnenju ima naroana sroi^čJia preveliko stčviio uradniJiov. rosi. Mosiovlje-vić je na to napa jai vlado, češ da ni-ćesai ne aeia, marvec samo popuje. Za-iner;, da je mi::i^trski predseanUs od-poioval v najvainejših političnih Lre> nui.k,a v inozemstvo. Zbornica je nato pricela razpravo 0 Gbroii banku Posl. dr. Behmen (rrrusl.) je strokovno kritizrral vladin nacrt o Obrt. ai banki. Posl. Živojinović (rad.) je hvalil vladin nacrt. Med njegovim govorom je prišlo do komičnih prizorov. Žrvojinović je med drugim omenil, da mora kot obrtnik, ki že 30 let zves-io služi svojemu stanu, odobravati vladin nacrt. (Klici opozicije: * Fotografiraš in retuširaš!«) Tu odločno zastopam interese obrtnikov. (Klici opozicije: »Pet milijonov od strani države ie premalo! Ti si prerok po KristusuM Ker je prigiašenih le še nekaj ffo-voraikov, bo narodna skupščina izgla-sovala zakon 0 Obrtni banki danes oko-li 13. Na dnevnem redu prihodnje seje v nedeljo ie zakon o eksploataciji reč-ne plovidbe. Generalna debata o proračunu se v plenumu narodne skupščine prične dne 3. februarja t L Revolucija na Spamken — Pariz, 30. januari*. Poročila iz Barcelone javljajo, da se pripravlja sploSiia re-volociia proti diktatori« Prhno de Riveri Moćna akcija se pripravlja zfesti v Madridu. Barceloni in VaJcocijt Vse levKSsrskt stranke $0 se združile proti vladi $paaako-£a diktatorja, ker uvaja v špaosko nered. — Berlin, 30. jairoarja. Prihajajo Jx Madrida Preko Pariza poročfla, da irbruhne v kratkem splošna revoluciia proti Prino dc Rivera. Med Spanci vlada revoUncDo-narno razpoloicnjc rlasti v tfavnft neatfll. Levičarske stranke so sjdenile eporasam, VELIK POŽAR V DUNAJSKEM ZOOLOSKEM INSTITUTU — P—ai. 30. januana. V rootoSkem zavoda dunaiske univerze je oastal ve* lik požar, ki je ogrctfal ceio veUko «ti-versitetno bfl>tiotek, Washingtonu* — Beograd, 30. jan. Iz Washingto* na je snoči prispclo poročilo, da «\Vas* hingtons N'ews» pišejo o neuspehih ju* gosJovenske delegacije glede ureditve dol^ov v Ameriki. Jugoslovenska dele* gacija je zahtevala za izplačilo dolgov slične pojj^je, kakor jih je dobila Ilali* ja. Ameriška komisja je bila protivna. Jugoslovenski delegati so imeli daljšo konferenco z državnim podtajnikom Windstonom. Nekateri v Jugoslaviji živeći Amerikanci so naslovili na ame* riško vlado posebno spomenico, v ka* teri priporočajo Ameriki, da upošteva gospodarski in finančni položaj nove države. Spomenico je med drugimi pod* pisal rudi Mac Danieh ki ima v Jugo* slaviji investiran ogromen kapitaL Pc'pka Planica ~'?§ta Draštva nartuuv — Par iz, 30. januarja. cHavas* poroča, da s'ia. se Briaud in Chamberlain razgovarjala o vprašaniu ncmške razorožitve ter se po-sta\-iia na stališe, da mora Nemćija po-jrolnoma izvršiti vse razor&ž!t\ene cbvez-nr/sti. Potem bodo zzvczmki priznali dobro voljo Nerr.čije ter bod-o zniiali števLlo okupacijskih Čet v Porenju od 75 na 60 tisoč mož. M*ni;rxa sta mnenja, da basta vstop Ncm. Sje v Zvezo narodov in njeno sodelovanie v Svem Zveze narodov imela za posledico, da bi rudi Poljska zahtevala stalen mandat v Svetu Zveze narodov. To zahtevo pod-pira tu-di Francija, kajti ta zahteva je po-polnoma oprav.Cena z ozirom na narašča-nje važnosti poliskesa naroda, njegove zelo važne zemljtpisae iege v v^zhodni Evropi Zn njegovega sode ovanja pri tocarnskih dcgovori h. Zčž se, 4a se AngLja nikakor ne bi protivila tej poljski zahtevi. RADIcEVSKE RODBINSKE RAZMERE PRED PARLAMENTOM — [k&grad, 30. januarja. Včeraj popoi* enc je baa seja skupšč.nskega odbora za |.rooajc in pritožbe. Soglasno se je sklenilo, da se zahteva od vlade, da se ukine čL 67. uradniiKtga za^ena gicde zaračunavanja let v državno službo. Ta sklep je bil storjen povodom prošnje šefa kabineta in zeta pro* svetn.ga ministra Stjepana Radića, dr. Ko« šutića* da se mu prizna v državno službo 6 let, ko je bil tajnik društva za narodno zaščito v Zagre-bu, ter eno leto njegove službe v avstnjski vojski. Na njegov račun wse v odboru vsi srne i ali, ter je bila pro* šnja soglasno odbita z izjemo glasu radi« čevca Lončare vica, ki se je energično zavzel za Radićevo familijo. ARETACUE KOMUNISTOV — Beograd, 30, januarja. Policija ie kaznovala radi raznih Dregreškov vse aretirane komiiniste z zarx>rom od 10 do 15 dni. Šest komunistov je bilo Iz-ručenih sodišču, Kakor današnji listi javljajo. se nadaljujejo preiskave proti komunistom v ostalih mestih Jugoslavije. Komunisti so povsod ustanavljali takozvane tajne organizacije »celice«. TaJse >celice« so oaje oostojale tuđi v Ljubljani. Načelnici teh celic 33 bili v medisebojni tajni zvezi, ČEŠKOSLOVAŠKI SOaJALNI DEMOKRATI PROTI KONGRUI — Praga, 39. januarja. Položaj v narodni skupščini je napet Socijalni demokrati protestiraio Proti tenru, da je klerikalni minister dr. Nosek vtihotapil zakon o ureditvi konzrue v zakon o ureditvi uradniških plač. Socijalni de-nfokratje odklanjaio razpravo o kongruj skupno z razpravo o uradniških pla-čah. JUGOSLAVIJA IN TURCUA — Beograd, 20. januarja. V penede-Uek 1. februaria se izvrši na svečan način izmenjava ratificirane pogodbe, sklenjene med Jugoslaviio m Tursko repnbliko gltdt vzpostavitve diploma-ticnA odnošajev. Turski delegat m narodni po^lanec Koma] bej, ki je obenem načctrrik parlamentarne komisije za zu-nanje zadeve v angors^i narodni skup-ŠCinL izroči naši vladi pogodbo na svečan način. Kemal bej vživa v Turčlji velik ugled ter smatrajo njega vnihod v Beograd kot posebni znak. da Tur-čija resno želi vzdržati prijateljske od* Meinl čaj nove žetve Jugoslovensko-bolgarsko zijližanje — Beograd. 30. januarja. Iz Sofile javljajo. da je bivši minister Madžarov obiavil v dem»3kratskem »Miru« članek o vprašaniu jugoslovensko-bolgarskega zbliižanja. Pobija pred vsem legendo elede vloge makedonskih beguncev na Bolgarskem. Veru je končno, da priđe dn zbližanja, toda treba je poprej odstraniti razna nesoslasia v obeb drža* vah. V DEVETIH URAH PREKO OCEANA Madrid, 29. januarja. s. ŠpanskS vaf*&l letalec majoc Franko je včeraj s svojima to-variSema z vodnita letalom pristal v pristanišču Porto Praya na Kapverti» podlosti, r. hrbnosti in nu IČevanja ter mo-skih krasot in grandijoznosih Milijone in mili-jone je stala iz-delava tega mo- numentalnega :ilmskega dela, v katerem je filmska tehnika dosegla višek svoje umetnosti. luft ireinjasjs h i\\w »fsteti. nta ii mMi mnum ntimi MmUi rak la K tl-pl 1 0 otoiouitoi staroslovenskeso bogoslužja y eriem. prvih ćlankov je bil pohva* Ijcn frtnčičkamski red med tistimi, ki :>o bili prijamni Cirilmetodovi ideji in so jo gojili. ,V tej ijubezni sta, se odlikovala v novejšem času dva časti ta franci škana: Jurčičev sošolec, Levstikov tolažnik o. Kulisi Medič, dolgoletni župnik pri Mariji Devici pred mostom v Ljubljani, in o. Stanko Skrabee. Prvi, znan pod imenom * glagoljah, je bil srećen last« nik starega glagolskega misala, ki mu je bil najijubši tovariš- Pogostoma ga .c čitaL zajemai iz njega posamezne atarosiovenske besede. jih nevtrudno Uči!, dokier ni prišel do jedra. V svoji velici je prepeval oddelke sv. maše, slasti razna predglasja. Poglobil se je tuđi v &kxivnosti pisane glatjolice. Veliko truda mu je prizadejal prepis tež= lio citnih glagolskih depisov »-turskih £Usov», ki so jih pošiljali v 16. stoletju slavni kranjski možje Herbert Tur ja* ški, Juri i Sie^esdorfer in drugi iz Pri* morske Krajine na slovensko zemljo, fcjer je bila glagolica še običajna. Pre* fnse teh dragocenih listin je obiavil o. Kilist v gajici na platnicah Izvestij -Mu/ej^kega društva leta 1893. Pravi ^orečnik za dedščino sv. Ciri* I« in Metoda, za slovensko bogoslužje, je bil Kalistov sobrat in prijatelj o. Stanko škrabec. urednik Cvetja z ver* tov sv. Franćiška. eden najveći ih mož po umu in srcu, kar jih je rodila slo* venska mati. Na platnicah imenovane* £a naboznega lista je proizvajal leto za letom temeljite jezikovne razprave, ki so mu zagotovilc v slovenskem znan* ^tvenetn slovstvu neminljivo slavo. O. Stanko Škrabec jć slovčč kot jczikoslo* vec. inanj znane — morda nalašč za* raolčane — pa so njegove zasluge za ©bnovitev slovcnskega bogoslužja. O. Stanko je delovai na to, da bi se uvcl v bogoslužja sedanji živi slovenski jezik in bi se opravljala ^v. masa po slovensko, ^kliceval se je na Krista, ki pri zadnji večerji ni govoril ne po grško ne po latinsko, ampak v svojem mate* rinem jeziku; po hebrejsko ali aramaj* sko je ustanovi! da rite v sv. maše. Tako sn znaše viij rudi njegovi apostoli. Sve* tovni jezik je bila tedaj grščina; po fjr^ko je bilo spisano vse sv. pismo no« vega zakona ražen evangelija sv. Ma« teja. Gršćina se je kmahi uveljavila v kršćansken? bogoslužju. Ko se je Kri* rtova vera razširila v Egiptu, Abesinijl in Armeniju se je vršila tamkaj služba božja v ondotnih domaćih jezikih; v koptovskem, abesinskem in armen= skem. V Kimu je bila izprva hebrejska masa (njeni ostanki so: Hosana, Alc* iuja, Amen), potem je za gospodo vala gršćin^ (Kvrie eleison). Sv. Pavel je pisal Rimijanom po grško. Polagoma je jela prevladovati latinščira. kateri se je vmikaU ^^šCina. Latinšćina je bila razširjena ne le po Italiji, nego tuđi po skoro vseh zapadnih deželah tedaj zna« nega sveta, v zahodni Afriki, na Špan« skeni. Francoskem in po naših pokrajl= nah (v Nonku in Panoniji). O preselits vanju narodov 50 se pomcšula med La^ tinec nemška ljudstva, ki so se kmalu seznanila z njihovim jezikom. Kolikor toliko 50 sČoscma umeli novi došleci, ko so bili navzoči pri latinski maši. Naposled se je vkoreninila misel, da se služba božja nt srne opravljati v drugem jeziku, kakor v latinskem. V tem jeziku *o oglejski m nemški misi» ionarji poučevali v veri naše prednikc. V* nasprotju z njimi sta delovala sv. Ciril in Metod in ne le učila, nego tuđi službo bo7jo izvTŠevala v domaćem je* ziku. s čemer sta vzbudila jezo nemških Skofov% ki so ju dol/ili kri**verstva. Papež Ivan \7TII. je v znanera pismu odobril njuno delo in pohvalil najprej črke, ki jih je izumil CiriL Katere črke? Glagolske, ki utednejo biti starejse. in ćirilske; obe azbuki sta hvale vredni, vendar ima prednost ćirilica. Zato pa. ne smemo misliti, da bi naša latinsko* slovenska abeceda rimski cerkvi ne bila ljuba in da bi z njo ne vstregli sv. Ci* rilu in .Metoda. Nadalje je Ivan VIII. izjavil, da ni zoper pravo vero in uče« nje. bodisi maše peti v slovenskem je« ziku. bodisi evangelij ali sveta berile novega in starega zakona dobro prelo« žena in tolmaCena brati, ali druge cerk« vene molitve opravljati. Kutcri je tišti slovenski jezik, ki ga je papež tako po-ća.stil? To je pač teda-nja navadna slo* venščina, ne pa kaka mrtva ljudem ne* razumljiva stara slovenščina, Slovenski jezik v svoji skupnosti je dobil pravico bo^oslužne^a jezika. Na. to je me rilo vse, da bi Ijudje razumeli mašnika in z njim skupno molili: zato se je tedanja navadna slovenščina uvela **- bogosluž« je in ta je bila potrjena v Rimu. Svoja izvajanja. povzeta tu po klasičnem članku «Ćastimo sv. Cirila in Mttoda^ (Cvetje 1882), je sklenil o. Stanko Škra- bec z izjsvo: Tuđi pri nas Selimo potem* takem slovenski jezik pri sveti maSi, in sicer po sgledo sv. Ciril* in Metoda prav ta slovenski jezik, ki ga mi ume« mo in govorimo. Za teko važno stvar je treba zreleg« prevdarka m dovoljne priprave, pa todl primoraš prilike, je menil o. Stanko. Taka prilika se nudi o tisočletnici sv. Metoda, ki bi se najalovesneje pra* znovala, ako bi se tedaj (6. aprla 1885) kolikor mogoče po vsem naših slovenskih cerkvah zapela sv. masa v našem jeziku. Ob taki slovesni priliki bi izpre* memba bogoslužnega jezika med na« sprotniki ne zbudila posebnega zgledo« van ja, in ako je zaćetek storjen, bi bila največja težava premagana. Ko je v Cvetju 1883. razpravljal o goriški nadikofiji, se je o. Stanko z vso vnemo zavzemal za obnovitev slovenske liturgije. Poudarjal je, da ima naša cerkvena okrajina se sedaj nezamrlo pravico službe božje v slovenskem je« ziku. Ni se zamrla, je pisaK pa če pojde po sedanjem nadalje, ne bo dolgo, da 00. Ali je pa to prav? Mi se ne moremo prepričati, da bi bila. Dva svetnika* ka« kor Ciril in Metod, da bi bila za malo« vredno, zaničljivo ali ćelo škodljivo stvar tolikonj hotela trpeti) In Rim bi ju zato hvaliL kakor ju je v resnici. Z vso odločnostjo naj bi se naša cerkvena okrajina postavila na stran sv. Cirila in Metoda ter pravico, ki jo ima, ne pustila žalostno konec jemati v pozab* ijenem istrskem zakotju; visoko naj jo povzdigne pred vsem svetom ter z mo* dro previdnostjo raztegne čez vse svo« je škofije! O tej priliki je ponovil zahtevo, da na i se vpelje sedanja slovenšcma v v^e bogoslužje, ČcŠ držitna se duha Cirib-vega, ne črke njegove, ki ie mrtva. Sv. Ciril in Metoa sta uvela pred oltar slo venSčino, kakrsna je bila v navadi v njiHiem času: ali si nraremo mislHi, da bi delala sedai dru^ače? Lctnik 1885. Staukovega Cvetja Je nos^/ečen tisočletnic: smrti sv. Meteža, velikega škoia slovenskega. V slavnost-nem članku, nameščenem na čelu I. zveska, je bodril o. Stanko rojake, da naj se o tej slovesni e&letnici zahvalijo s-v. Metodu za dobrote, ki nam jih je skazal. Zahvali]« nai bi se mu združeni vsi Sloveni. Vsi Slo veni! Tuđi mi mali rod ne zaostatiimo ia mogočnmii brati, ki se pripravljalo, da fc»:xlo z vso častio in slavo praznovali ta pomenrbe p-olno leto, je pozival o. Stanko Slovence. Ko 3*e v nađaijnem dK>kazal, da je tuđi nam dolŽnost in hkrati pravica, da častimo sv. Metoda, ?c doda! navod, kako nai bi obhajaJi njegovo tisočletnico. Kdor miTz, naj bi romal na Velegrad; 6, dan a.pri!a, t. j. Metodov smrtni dan, bodi narodni praznik: 5. dan jultja pa boii cćrkveni praznik, združen z vso rrogo-čo slovesnostjo, in napojied najvažnej-ši pred^os:: i>o vsem Sicn^enskem naj bi se na ta dan s pTivoljenjem paT>ežev?m pela velika sv. ma5a v slovenskem jeziku. Uvodnemu st)isu je takoj sledil živ-licriepis sv. slovenskih blagovestnikov Cirila in Metoda. — najlerši izrned vseh. kar jih je doslei napisalo slovensko pero o solunskih brarih. Nadaljeval se ie in konča.1 v Cvetju 1886. Ali bi ne bilo moKoČe ta biser oteti pozabljenosti in fea iz njesrovesra skrivališča v pona-ti.^ku izvesti na K:i dan? Zanimiv je v njem o. Stanka apel na mladina, ki naj bi »odrasla in v ^rečenejših okolne/stih živeča ne pozabila. svoje uaroH'*"* dolž-nosti. Cujmo o. Stanka: Hvaležni borao Bogu, ki je izvolil naš rod. da se y nje-icovem jeziku opravljajo svete skrivno-stl ako se borno po vseh postavnih po-tih neustrašeno poiraiiTali- da nam stara pravica, ki so nam jo Nemci zadušiil zopet oživi, da bomo zopet zaslišali kedaj sv. maso v domačem živem jeziku, kakor so jo slisali Sloveni pred tisoc leti iz nst sv. Metoda. To bodi rečeno in na srce mioženo zlasti vam, mladc-niči slovenski, ki sedaj komaj veste, kaj fe latinska deklinacija in konju.^aciia, Čez dvaisei, trideser. žtrrideset let pd boste učeni m čeSČeni škofje in nad-škofje cerlevene okrajine. Ne rx>zabl{e tedaj, kaj ste dolini siovenskemu narodu, ne pozabite. kaj ste ctolžni njo-srovima verovestnikoma, sv. Cirllu in Metodu! Slo\renske sv. maše leta 1885. ni bilo. Stanko*/ poziv ie ostal ej as vpiioCe-za v pusča\i. S članki. obiavljenimi v ■ Cvetju, v katerih je priporočal obnovitev slovenskera bogoslužia, si je nako-pal v vi^3i krogih irrozno zamero. ka-terc posledica je bil strog ukor, ki ga je pekel tako hudo, da se je hotel *iz-seliti* i2 samostana. Cvetje so namera-vali zatreti. Iz Ljubljane je moral nena-dotna odrmiti »jclagoljaš« o. Kalist Medič v Istro. Ljubljansko škofiio je takrat vlada] dr. Jakob Missia. _ ___________________Cirilmetodar. Prebivalstvo Visa korporativno jrestopa v pravosiavje Po ćeli DaLnaciji je vzbudil veliko senzacijo pokret ki se je pojavi! med Drebivalsrvom otoka Vis^a. Pokret se je začel pred meseci s propagando misli, da ViŠanj prestopijo iz katoličke cerkve v pravosiavje. Na veliki svečanosti, ki se je vršila 24. ian.. je splitski pravoslavni župnik sprejel v pravosiavje 200 Visanov. Javljajo. da bo ostanek prebi-valstva sledil v kratkem \ ečini 2e pred meseci se ie 200 Višaraov obrnilo na pravoslavnega župnika v Splitu, naj jih spremne v pravosiavje. 2upnuk jim je nasvetoval, da se prija-viio pri srezkem poglavarstvu po pred-pisih. Višani so to storilu Obenom so na*>rosili splitskej2:a pravr>slavne2a župnika* naj jim posije svećenika, da na Visu opravi pravoslavno liturgijo. Ko so bile vse formalnosti na srez-kfcin poglavarstvu urejene, je 23. t m. od-popval na otoku Vis pravoslavni župnik Urukalo z ruskim zborom. Na Visu je prebivalstvo župnika Urukalo sprejelo zelo svečano. Župan m šolski nadzornik Grcina su imela nagovore. Dva dni so urejevali kapelico, ki so jo postavili v dvorani društva »Hrvatska Zora«. V uedelio 24. je župnik Urukalo izvTŠil obrede prve pravoslavne liturgije na otoku Visu, kateri je priso-stvalo 500 ljudi. Q. Urukalo je v svojem patrijotičnem govoru povdajil pomen dnevu in opozoril nove vernike. nai tuđi \Tiaprei žive z ostalim i katoliŠkimi brati v miru in y liuhezni, ker s-brat ie mio, koie vere bio«. Po liturjrtii se je vrsil krst 3 otrok. ker za »ostale, ki so bili krečeni po ka-toliški veri, krst ni potreben. Po krstu dece se je opravilo maziljenje vseh 200 vernikov. Med obredi jo pcl niski cer-kveni zbor iz Splita. Prva pravoslavna služba napravila >e na prebivalstvo. ki je bilo vajeno ka-toliških obredov v latinskem jeziku, si-len vtis. Mnogi >o plakali od sreče, da se lahko vračajo v vero svojih pra-dedov. Zvecer se ie v prosorih ^Težaske Slose* vršil duhovni koncert na ka-tereni je pel ruski zbor duho\Tie pesmi in zaključil koncert s »Hej Slo vani«. Koncertu so prisostvovali tuđi katoli-Čani, skupno do 1000 oseb. Drugi dan v ponedeijek je pravoslavni župnik na željo novih vernikov in v spremstvu šestorice cerkvenih odbornik ov posetil hiše novih vernikov in blaKoslo\il vodo. Obred je izv-ršil v 61 hišah. Tuđi med ostalim prebivalstv7om se siri pokret za povratek v pravosiavje. Z d-rus*!h dalmatinskih otokov javljalo, da se rudi tamkaj Širi pokret za pravo-slavie. Na otoku Korčuli se je prijavilo 20 rodbin. Pravoslavni verniki Visa so naprosili ministrstvo za vere, naj jim posije svećenika in uredi vprasanje veromauka, ker se nahaja v osnovni in v meščanskih Šolah na Visu že 68 pra-voslavnih učencev.___________________ Politične vesti — »Slovenci i vojska«. Pod tem naslovom prinasa beogradska »Samouprava« zelo interesanten prispevek h klerikalni dvoličnosti. Najprvo citira beogradsko »Politiko« in njeao poroči-lo o govoru, ki ga je imei posl. Kulo-vec v finančnem odboru Narodne skup-sčine pri pretresu proračuna vojnega niinistrstva. »Politika« pravi da je zbu-dll dr. Kulovčcv govor splo^no zado-voljnost ker da ie z njegovim lnirnim govorom SLS prvič savzela napram pporaćunu vojnega niinistrstva pomirljivo, uvidevno in pravično stališče. —• »Samouprava« citira nato ljubijanskega »Slovenca«, ki prinaša tozadevno popo- čilo v popolnoma drugacnem, namrec sovražnem duhu. Po tem poročilu je posl. Kulovec govoril v finančnem odboru popolnoma obratno, napada! oštro proračun, zamerjal vladi, da se nepotrebno oborožuje itd.. na koncu pa ii odrekel zaupnico. »Samouprava* pristavlja, da so porocila prišla v »Politiko« in v »Slovenca« na ta način, da sa jih prizadeti poslanci sami ostavili, ker so seje tega odbora tajne. »V tem slučaju je ^Politika: poročala za Beograd ili za srbsbo javnost eno, »Slovenec« :e javil za slovensko javnost drugo.« — Ce upoštevamo, da je izvor ob^h poio-čH iskati pri istih osebah, razumemo ne-rodnih akcijo klerikalnili poslane^*, ki so si hoteli v »Polhiki- pridobiti simpatije Beograda, v Sloveni^ pa nadaJjcvatf s staro demagogijo. Taka ie klerikalna dvoličnost! — Kaj Imponira rektorju univerze? Beogradski sBalkaru prinaša prav teht-no epazko na račun rektorja becsrrad-sk.e univerze. Ko je lani Sv. Pribičevi-j upokojil dva zagrebška republikanska profesoria, je nastala na beogradski univerzi vihra ogorčenja. G. Pribičevi-ća je obvestil tedaj rektor univerze, cla se pripravljajo proti njemu demonstracije! Rektor je Pribič'eviću odsvetovai prisostv'ovanje na svetosavski proslavi. Na ministrovo protizahtevo po zaščiti je r&ktor univerze odklonil preventivna mere, češ da ni to njega dolžnost. Dru-gače Da je postopal sz. rektor letos. ko je z. Radić pmtipravilno upokojil 9 pro-fesorjev na zajrrebški univerzi. Tu je nastopil z ostximi drakonskimi meranii proti dijastvu ili podvzel vse varnostne korake. Zakaj je postopai ^. rektor V tfsh dveh enakih slučajih različno? »Balkan« trdi, da zato, ker je lani Pribice-vič raolčal in potrpel. medtem ko je le-tos g. Radić pokazal svojo pest. Q. rek-tojju imponira tuđi, da je Pribičevič upokojil dva republikanska proiesorja, dočim je letos g. Radić upoktojil devet patrijotov! Radi tega treba aapram Ra-diču postopali ponizno in služabniškio. Radić ima za seboj 60 poslancev. g. Pribićević santo 22. Od Radića zavisi vlada in lactap deia. kax hoće. Te razlike in ta deistva imponirajo rejktoriu uni>^ejrze ... , — Za podpredsednika italijauskegu. parlamenta je bil v petek izvoljen po-leg posl. Acerba tuđi požigaiec tržaške-ža Narodnega doma, znani posl. Giunta. Zbornica je sprejela od iMusa^linija iz-delani nacrt o reorganizaciji italiianske armadč. kii uvaja med drugim divizije kot kompletne vojne edinice z vsemi vrstami orožja. Po nov em nacrtu se pomnože in lojačiio garnizije y blizini mejf zlasti seveda v blažim raeje z Ju-gosiavjjo. ________ Sokol VIO. VSESOKOLSKI ZLET V PRAGI teškoslovašid listi objavijajo beddj za* nimive podatke o piripravah za VIlL vse-soklski zlet v Pragi. Objavili so že približno statistiko udelcžencev. Prijave navajajo, da se celokupno vsesokolskcga zleta v Prag i udcleži nad 127.000 oseb samo iz Češkoslo* vaske, ražen drugih Sokolov iz Jugoslavije, Poljske, Rusije in bolgarskih juna^ov. VstJ bokolskega zleta se udeleži nad oO-OOO sta* rih ćlanuv. V kroju je priglašenia za veli* čas tu i opre vod po mestu nad 50-000 Soko* lov. Posebni stanovanjski odbor ima nalogo. da preskrbi stanovanje 2a na.imanj 100.000 oseb. Zanimiva jo tuđi statistika o članstvu COS. Dne 31. dec. 1925 je COS tvorila 3151 eoot s 339.494 člani in 72.607 naraSčajnikov. Posebni finančoi odbor je Lzdelal proTa* čun za VILL vsesokolski zlet. Proračun izs kazuje na izdatkih 14 milijoncn'. Za infor<* mativni tisk, plakate, reklamo in drugo jo proračun]enih 250.000, za velikanski stadion na Strahovski Brani za Hradčanimi, kjer je bilo nekdaj veliko vojaško vežbališče, je proračunanih 7 milijonov dinarzev. Za sta* novanja in podobno je proračunanih 2 mili* jona 500.000. Proračun izkazuje dalje na* tančne dohodke, Dohođki znašajo na vseh rednih in izrednih prispevkih 10 milijonov 700.000 KČ, iako da znsša primanjkljaj 3 mi* lijone 300.000 Kč. Ta primanjkljaj namera-va češkoslova&ko Sokolstvo pokriti z zletni* mi rnaki in pa s posebnim sokolskim dav« kom. ] Doiocene so tuđi že cene vstopnicam. Lože v ospredju po 200 Kč, drugfr po 150, tribune od 60 do 100 in atojižča od 10 do 20 Kč, ifeek London; -$ Roman treh src Ne aa bi i>€ dol&o obotavbala su potegnila Ignacio in Raiael iz zaboja Še dve steklenici m iima CK&Ua ^rla. — Tri zvezdice — na?boli§a vrsta, — ie izjavil Pcdro Zurila med splošnim molkom. — Veste, dragi moji. vseh vrst zgarne, ki ga kohajo Ameri-časi. ie c*obro. Ena zvezdica na etiketi pomern, da it kapljica zelo dobra. Dve zsezdid — da je iz-vrstna. Tri zvezdice pa pomenijo, da ie izborna, božanstvena, boijša kot vse najboljše in ćelo §e boljša. .\h. saj vem, kako in kaj ie s to piiačo. Yan-Wji imaio krepko kapliico zelo radi — Kaj pa štiri zvezdice? — ie vpraSal Igrnacio, ki so se mu v knnežljavih očeh že poznali sledovi prvih .ožirkav. — Štiri zvezdice? Dragi Iffnacio. 5tn1 zvez-ćiict pomenijo takoišnjo smrt ali pa da se preseli ćlovek živ v nebesko kraljestvo. • Cez četrt ure je Rafael že objemal drngega orožnika. Neprestano ma je razodeval svojo Iju-bezen ćti, da sta brata m da je treba človeku za srećo na zemlji zelo malo. — Stari je tepec, patentiran tepec! — ie vzfđikxl Augustino, ki ie voljal za nafbolj resnesraj w kl ie ves cas malčai, * — Živio Augusti!*)! — je zakričal RafaeL — Tri zvezdice so napravile pri njem čudež. Le po-slejte! Mar niu nišo razvezale jezika? — In se devetkrat patentiran tepec, ta starec! — je kričal Au^ustino srdito. — Nektar je bil njegov, samo njegov; pet dnj sta se gledala s to božanstveno kapliico, ko se ie voeil starec iz Bocasa del Toro — pa ni napravil nobenega požirka. Bogme, take tepce, kafcor je oa, je treba vreći oage na niravljišče. — Starec ie bil cisio navaden postopac, — ie deial Pedro. — In ko se iutri vrne po svoje tri zvezdice, ga -tretiram kot nevamega tihotapca. &e avanzirali botno, če ra vtaknemo pod kijufi. — Saj uničimo vse dokaze, če borno nadali-vali tako-lef — je dejal Aotuatoo in o težak — to bođo potrđfli vsL Padel ie na tfa in stefclentce so se raabfle. Teko-č*ina se je razlila in tako smo prtili na sled tiho-taj>stvu. Zaboj an nubite stekl«ic6 bodo mendi dovoH iaseo dokaz, da smo storili vladi veliko usJuso. Ciro manjša je bila zaloga žganja* tem večii je bil krik in vic. Eden izmed orožnikov se je sprl z Ignacijem zaradi 10 centavov, ki mu jih je bil slfcdnji dollan. Dva druga sta sedela na tleh, obje-mala sta se okrog vratu in bridko tamala nad svojim nesrečnim rodbinskim življenjem. Augusti-no je dokazoval z neprestano klepetavostjo, da je molk zlata vreden. Pedro je pa sentimentalno zatrjeval. da so vsi Ijudje bratje. — Ćelo moji arestanti, — je vpil silzmTi oČmL — Rad ih ima,m kakor brate. Življenje je tako žalostno. Solze so mu zalile oci in moral je umolknitl Da jih osuši, je napravi! Še en požirek. — Arestanti so mi kakor deca, Kar srce mi krvavi, če pomislim, koliko trpe ti reveži. Le po-glejte, solze mi zalivajo oči Nesimo iim rr/ilo fguifa, da bodo tuđi oni deležni te dobrote! Igna-do» dnd bratec, stori mi nslugo! Glej, nate se naslanjam in plačem. Odnesi steklenico togi elik-sirji jrinkiju Morgano! Red nm, da mi je strašno žal. da Ki bodo ftrtri obesflL Pozdravi ga v mojem imenu. Naj pije ni naj bo srečen vsaj zadnji dan pred smrtjo. In dočim je odlel Ignacio iz strainiee, da stori tovariSu nslogo, je zadonel nad pijanimi jtfavami mogočen glas tiste^a orožruka. ki je skočil nekoć praznih rok na areno cirkusa v Santosti. — Bika mi dajte! Bika hočem imeti, da se spo-Drimeval — Bika hoče imeti, blaga duša, da ga objame in poljubi, — je pojasnil Pedro Zurita in solze so mu znova zalile o^i. — Tuđi jaz imam rad bike. Vsa živa bitja ljubim. Ćelo hrošče imam rad. Ves svet ljubim. V tem je tajna moje duše. Rad bi imel leva, da bi se igral z njim. Henrv je naenkrat zaslisai, da nekdo pod oknom žvižga. Bila je znana melodija stare pi-ratske pesnri: Dedov naših domovina, !Jt , milo morje, rodni kraj — ■-*"Ti f k zmagi pot si nam edina, tajcem peklo — nam si raj... Ves presenečen je planil k »oknu, toda tišti hip ie zaropotala ključavnica in to ga je prisililo, da ie počena na tla in se potuhnil, kakor da spi. V celico se je prizibal Ignacio in svečano ponudi! Henryju steklenico. — Hej, čuj vanki! Naš dobri nadzornik Pedro Zurita te pozdravlja, — je zajecljal Ignacio. — Zelo bi ga veselik), če napravite par požirkov na njegovo zdravje in pozabite, da se boste jutri £usali na vešalih. — Povejte senoru Pedru Zuriti, da ga prav lepo pozdravljam in recite mu obenem, naj ga vza-me vrag skupaj z njegovim iganjem, — je odgo-vtnil Ilenrv. Vratar se je zravnal. Naenkrat je bil trezen tako, da se ni več zibaL Stev. 23.___________________________cSLOVEKSKI NARQp» dne 31, jammfa 1926. __________________________ Stran 3. Pros veta teperfoar ljubljanskih gtedalisč DRAMA. $obota, 30. jan.: «Naša kri*. Premijera. Izv. Nedclja, 31. jan.: Ob 20. «Obrt gospe \Vtr< renove». Ljuo venski ti se5ter v Ljubljani se ie že poi>rijelo dela in iz-delujejo se že različne vezenine in lepi r>raktidni predmeti pod vodstvom stro-kovnih učiteljic. »Kola« pezivija tuđi j vse one, ki ircajo kako lepo. v narodnih i motivili izdelano ročno delo rn bi ga \ dali na rastavi v prodaj, da isto pTinv-sejo ob ččtrtkih od 3. do 5. v naša društveno pisama, Solski drevored št. -, drugo nadstrapše. Vse predmete, ki bedo poklani v Prago. bo pregledal posebni odbor. ^ KazpU na tečaja za idejno ali deko-fativno siiko. Pokrajinski odbor Jugoslavenske Matice v Ljubljani raspisuje tri nagrade za najbaijSe skice ta slike Iz siovenskega živijenja, slovenske prcšlosti ali slike idejne vseblne, nanašaioče se ra deio in namen JirgoSiOvenske Matice. Defi-aitfvno se izreci delo v Izvršitev na peć-lagi najboijše skice kakor ra2sa je skko c barvalL Rok za vpošiijatev skic do h marca i i na običajen način (geslo, ime v zaprti kuverti) na naslov Pokrajinski odbor Jugoslovenslce Matice v Ljubljani, šelen-ourzova ul 7-11. Ude\e2e se koakurence ialiko vsi jugoslovanslci umetniikt — VioHaski koncert Šaše Popova. Spo-red koncerta violinskega virtuoza Šaše Popova, ki se vrši v petek dne 5. februarja ob 2o. uri zvecer v dramskem sledališču v Ljubljani: I.) Č^žkovski; Ko«cen op. 35 za gesli in klavir. 2.) 2) Baoh: Preludij in fuso v c - molu. b) Beethovcn: Andante v f -tiuru. c> n^n-selt; Etuda iz Koncerta: »Si \1-sean j'etais«. č> Chopin: Nokturno v fis-Č'jtu op. 15. d) SzegfaeS: Chasse aux papil-lons od 10. e) Liset: La campane.la. Igra na klaviru prof. Szegheo. 3.) a) Rimski Kor-sakov: Araiska pesem. b) VVeniawsky: Seljanka- c) Pančo Viadigerov: Dulgarska rap-soU.a: Vardar. č> Grandei: Ruska ospavan-ka. 4.) Glasmov: Koncert op 82« za gosli in klsA-ir. Pri klavirju prerf. H. Sresh-co. — Cerie p.avadne dramske- Predproda^ja pri dnevni blagajni v operi. — »Zonski Svet«. Letnik IV. k. 1. Z tetošim letom stopa ta lepi slovenski ženski list v č€trto leto svo ega obstoja* Prc-\iino, a vstra.Lio se dvisa in izpopolnjuje njegova vsebina. Beletrlsdčni del, če tttdi nismo še srečali dcs&dai v n.;em še vseh naših literarnih pr\akov, prinaša prav pri-;etne, poinembne in l&pe stvari. Ta števiika se odlikuje pošteno po lepeiTi članku (ped »Obrazi in du5e«) o Leji Faturjevi Ko-rru re gre do srca čTtica »Moj koleđarček«. Pesmice so poine občutja. Clanek Manice Korranove o naii isralski umetnici Poionici J u v a u o v I s sliko proslavlja njen teralski itibi;wi. Tuđi strokovni del ie lepo zasiopan. Zanimivf in pou-čni so članki o vzgoji, ki jih nadaJju e Gizela F. I z v e s t j a so vedriš v koraku z današn-imi pojavi ženskesa gibanje po svetu. Prikiva ie znatno povećana in bozata Iepih predio^ za ročna dela, kakoT tuđi obširna v razgovorih, odgovorih in nas\-et!h, ki pričajo o živahni z\rezi med naročnicami in listom. — Skromcn, a Pri-meren je notranii okrasek lis:a. Ljubko nas pczdravjaio v novih inicijalkah izza čipka-stega okviria ženske glavice v naših narodnih nošah. Inicijalke K nariba! akadeT.ič-nl slikar g. M. G a s p a r i, »Ženski Svet« bodi pozdravljen v ćetriern letu svojega dela! — Naroca se pri upravi za Jusosla-vijo v Ljubljani. aKrlovška cesta 20 I. Let-Ra naroenina Din 64.—, poiletni Nin 32, ce-trtema Din 16. Nove naročnice na? se po-*urijo s prijavo, ča ne bo ropet. kakor v vseh pros'ih treh letih zniunjkaio lista. 3H ls< neodvisne iune£no5!i na Franco-skem. Letošnio razstavo »Saicna neodvisnih« v Parizu pričakujejo v vseh pariških kro^ih s posebno poze mostio. Vršila se bo pod predsedsrvom SS- Pavla Lcona, C. Moneta in bo na ogled v prostorih Grand Pa-laisa. Na rjej bodo zbrana vsa zanimiva dela š« živečih članov neodvisnih slikcriev ter umetnikov, ki so bili člsni te skupine reso umrli v teku zadnjih 30ih !et. Tako abeta ta razstava postati obert-em retrojpektivna ^az^tavtt tiel V'incenta Van Gogha, Lautre-ca, 3eurata. Redona. Crossa ter ModiManija, ki so vsi pripadali slikarski šoii imp^osio-niitov. Cledsliškl iK)Iomi v Berlinu. Berlinska *K»"mićna cpera« je tioživela velik denariu po'om. LTpniki so radi velikih svot, katere jim dolguje gledališče, naznanili policiji rav natei;a Jamesa Kieina, ki je sedaj z^prt. Oblasti iščejo še operetnena skladatelja Ko'la, ki ie dolžan upnikon: velike vsote. Kolio je organiziral Iastno zaloiništvo, ka-tere^a ie perneje prodal. svo;e upniks pa pri tt-m pcstil na cediiu. — V re.,n-em položa .!u se nahaja tu-di berlinski simionijni. bivši Bliithncnev orke$ter kateierr.u je ctlvze'o rresto dosedanjo subvencijo ter stoji radi pomanjkanja denarnih srrdstev pred razpa-dom. Leoccavaflova zapuš^na. V milanskim gl&dc!:^ču Tectro Nazionale se iz pred kratkim fzva;a!a Leoncavailova opereta v treh dejanjih »Gola maska«. Opereto }e sestavil iz skladateljeve zaj)ušćin€ Salvatore Allegra tekst pa sta napisa'a libretista Paolieri in Bojili Ka?manova opereta »Grofica Marica* 700krat na odra. Na Dunaju so te dni že sedimstci.č uprizorili Kaim^novo opc:reco [ *f Grofica Marica % ki ie dosega med v5-2mi ■ deli svoje stroke v zadnjih letih nsjvečji ! uspeli. I Sport Saneseljiva sportna akcija V zadnjecn času opažamo med deiav-stvora razveseljivc sponne podave, ki uteg-ncio ctiroditi dobre sadove. Potreba po sporta em ude stvovanju se širi v mase in tuđi delavstvo uvi deva, da je mnogo bolje, a!:o svoj prosti čas uporabi 2a telesno trtr-ditcv in za svoj zdravstveni napredek, ka-kor da poseda po gcsti!"ah in v zakajenih pivr.icab in da zaprav^ia svoje teško zaslužene mezde. V sportcem oziru se te delavsto jelo gibati že koj po preobratu in ustanovilo v Ljubljani in v Mariboru in v drusiii slovenskih mestih n-ekake stanovske klube. Zlasti i;i:£>i;ariska »ivcbo^la« ie obetaia, da postane rrečan, reprezentativan klub. Razne nevolja n zapreke pa so to krepko cveiko za-trle in jo pogr.ale v stnrL Tuđi v Mariboru jc t-iio (i-elavsko sportno iivljer.ie prece giL^no, dokier ni tuđi tam me, dočfm bo vplsal oficijelne državne saveza samo en klub, pod imenom »Svoboda«. Ta klub bo postavlja' za oficijelna savezna in podsavezna tekmovanja po eno ali već moštev (rezervno in mladin-sko mo^tvo) ter bo iz ogrorrmega materijala sestavijal nekako reprezentanco delav-skih klubov, ki bo tekmovala v prvenstvu z »meščanskiini« k-lubi. Tuđi ta misel ni slaba, te opoSlevamo. da zsenkrat ni mogeče misliti, da bi se sport v začetnj fazi razvija! med delavstvoin prehitro in da bi bilo mosoče vzdrževati ste vi Ina društva. Pozneic postane sigurno drui;aće in bo zmagaia potreba pa samo-stoj-nih klubih. Tuđi rarsežna organizacija »Edinosr;* ne miruje. Kar preko noći je ZTastlo po raznih slovenskih mestecih In Ugih kopica sportnih odsekov. ki stopiio Icrošnjo pomlati samo^tojno na plan. Velike siutiške tekme 7., 8. in 9. februarja se vrše v Kranjski gori, tem jugc-slovenskem zimskosporuiem eldoradu glavne smuš^ke prireditve letošnje sezone. Tekme priredi Jugoslov. zamsko-sportni savez s sedelovanjem vojaških oblasti; pokrovitcijsrvo nad njimi sta prevzela oba pristojna resortna ministra: vojni rm-nister general Trifunović in trgovinski mi-nister dr. Kralać. Udeležujejo se jih smu-čarji iz vse države, tako da bodo sploh naj-večja zim&kosportna prireditev, kar smo jih došlej imeli v Jugoslaviji. Tekme bodo obsegaie 7 točk :!. vztraj-nostna tekma na 30 km za prvenstvo Jugoslavije; 2. damska tekma na 6 km za prvenstvo Jugoslavije; 3. isti tekmf za prvenstvo Slovenije; 4. kvalifikacijske tekme ofi-cirjev in pod a ficirjev združene z umetnim smučrinjem nastavnikov voiaških kurzov; 5. mladins'^a tekma na 2 km za dečke do 12 let: 6. skoki riz skakalnice in 7. zaključna tekma udeležencev 3. vojaškesa tačaja. ZmagaTec v moskem prvenstvu Jugoslavije đ-"bl či'tnr) darilo mrni5tra za trso\n*no in V nrde'ii. 7 f'-bmarja ?e vrši v Kranjski g^ri tur!; z'et v eh smuč-r;cv in drugih prijateTjcv zimske^a športa in divne zimske prirode na našem GoTenjskem. Današnje vreme- — Bled, ob 7. zjutraj. Temperatura + 3 C. Malo oblačno. Severozapadni veter. Snega je okoli pol metra in |c z& smuko vgcđen, ako se namažejo smuči s parafinom. Ponoći jc sneg zsmrznil. — F^ranjska gora, ob 7. zjutraj. Tempe* r*tura — 4' C. Barometer pada; oblačno, mirno, brez vetra, pršić, suh sneg, 50 cm, saninec ugoden. — Bohinjska Bistrica, ob 7. zjutraj. Temperatura — 3° C; 35 cm snega, zimski sport še mogoc. — Kolesarsko in motociklistično dru* Stiso erSava* v Ljubljani vljudno vabi gg. člane in članice na II. redni občni zbor. ki se vrši dne 2. februarja 1926 ob desetih do* poldne v Ljubljani, gostilna KavčiČa, Privoz St 4. — Tekme v umclnem drsanju za /ugo* slovensko prvenstvo* ki bi se morale vršiti iutri, v nedeljo, na sportnem drsaliŠČu SK [lirije, so vsled nti godnega vrem:na pre* ložene na praznik 2. februarja. JZSS. 129/n — Motohluh ^Slovenija* v Ljubljani. Izredni občni zbt>r se vrsi v nedeljo 31. t. m. ob 10. dopoldne v salonu pri MikHču, hotel eJi'žni kolodvor*. !28/n i — GoerUtz, znani vratar tuovskega | Pogona^ ki je nedavno zapusti! svojo polja ! sko domovinD in od.šel v Trst, kje.r je igral v vrstah tržaške *Ed^re», je »prejel pomid* ho Barcelone in bo i^ral kot vratar mesto obo!e!ega madžarskega vratarja Plattka, pri F. C. Barcelona. t. fetra-arfa 192« „UfflOlf" g Velibi tehnici ples i rod osebnim pokr. Nj. Vel kralja A'e sandra Udruženje inženjcjev in aihite^tov in častnega damskega Komiteja. I SkM Vcrijm arti VFR^TJZVO GLED.47JŠČE V Bu**?*>f. V blizini je imel skladatelj svoje posestvo. Kakor smo že pcroCaa, je poteklo 2j. ju.iu* arja 25 let, cdkar je umri eden najgenijal* r.efših sktadatetjev, Giuseppe Verdi, Slika kaza znsmenifega komponista nekaj let pred smrtjo. Film Štetilo kinematografov na *-._<-..... svetu Parareino s silnim razanahom iilmsk« industrije narašča tud! število kinemaiogra-icrv aa s^'etu. Pred nam: leži statistika, iz kaiere ic razvidno, koliko kinogiedališč je na svetu in koliko ;ih odpade na vsako državo. Naravno, da sr'cde šievila prednjačilo Ztdin'ene države, ki imaio okoli 15.000 kinematograf ov. V ostalih delih Amerike ie 40C0 kine.TatosTialcv in sicer v Južni Ame-riki 1700. v Kanadi 1200 in Centralni Ajne-riki 1100. Kakor ie videa je torej najvec k.nov v ZciIInje."ih državah, kar je povsem tirnljivo, če ur»oštevamo» da ie tu cenrrnm nsj-ačje filmske industrije sveta, sedež filmskih trustov itd. V Evropi je še rajmočnejše razvita fi-rr.ska industrija v Nemčiji in zato posedujt NemčUa tuđi na več kinoslcdali^č^ šttvilo kinomatosralov v NemciJI inaša Približno 3500, vendar to število znatno pa^a, ker podietja radi prevelike davćne cbreme-nitve proipadajo. Sicer propada tuđi nesnSka fil-msak industriia. Većina dobrih feralcev ie že zapustila Nemčijo. Zvabil jih je vse^a-mogočni dolar. Tako delujejo v Ameriki žc več let Lubitsch (režiser pri Paramountu), Pola Negri, ki je sicer rodom Poljakinja, ventlar je poprejc sodelovaTa pri nemškem filmu, sedai sledi sloviti Jannings, pojdeio pa še dru^i. Sicer v osialem mimogrede po-vedano, se sedaj v Nem^iji že produciraJo ameriško - nemški filmi. Podjetni Air«ri-kanci so si že skoraj osvojili ves svercrvir! filmski trg, Toda nadaljulmo statistiko: V An^IiJ j« 3500 kinematografov, isto v Rusiji. V Fran-čiji 2600, v Italiji 2200, v Čehoslovaški 876, v Belgiji S50, na švddskem 800, v AvstriH 585, na Poljskem 420, v Madžarski 350, na Danskem 300, na Spanskem 300, v Roma-niji 270, na ftolandskem 253, v Jagosla* viji 180, v švid 170, na Finskem 132; ostale balkanske dežele in Turči'a pa ^h skupno posedujejo okoli sto. Skupai ie v E\T0Pi 22.500 kinoziedališč, v Ameriki 19 tisoč, v Afriki, Aziji i?- Avstraliji približno 500O. Skupno števiio kinemato^raiov sa svetu znaša 46.000. * Papež dovolil predvajanje flfaooT v cerkvl. »FilnTkurir^ poroča: Katoliški sve-čeniki so že večkrat skuša'i uvesti predva-janje filmov v cerkvi, verdar so vedno na-leteli na odpor pri sv. kon-srregaclii v Rimu. Skof iz Dijona Laudrlense je sedaj zapet naslovil prošnjo na kongregacijo, da dovoii predvajanje firmov v iaix)logeiičnih ted-nih«. Iz Rima ie prispel topot zadovoljiv odgovor. Papež PIj XI. ie dovolil predva-janje filmov v cerlrvl, samo ped pogojeto, da se Najsvetejše zakrije. To dovoljenje }o izdano za rok enega leta. — Adolf Menjou je eden n&jpopulu» nejših ameriških kinostarov. Menjou je Francoz, je pe rojen v Ameriki Njegov oče ;e bil restavrater. Filmovati je Adolf pričd že leta 1913; v svetovni vojni se je baril n* franeoski fronti, na to se jc pa vrnil v Ame» riko, kjer se je pri Paramountu kmalu po« vspel nad nivo povprcčnih igralcev. Ameri* kan ci so mu dali naslov: *Najpopo!n6jSi dk» cik filma»w — Koliko kinogiedališč je v večjih me* stih? V Berlinu 715, v Newyorku 578, v Londonu 353, v Parizu 210, na Dunajn 175, v Budimpešti 87, v StockhoJisu S0, v Var# šavi 3, v Bukarešti 25. — Čisti dobiček slovite tvrđke Para* mount v preteklsm leta je ziaaša! 2&51532 dolarjev. — Fuzija Paramounta m First Nationola? Po vesteh iz Amerike se nameravata dre največji ameriški filmski podjetji. Para* mount ia First National fuzijonirati. i________________________________________ POZOR' Oporarjato se, đa eden p«i , nr^avlc z Žigom Druibo sv. Mohorja«, ie moral vzeti marsikaj neprijetnesa naše! Zsodilo se mu je prav lahko, da rmi je iKDslaJ druž-bin odbor rokepis naza] z navo-diii, kako naj ga izpremeni, ako hoće, da ga družba nn.tisn2. V kako smer so šla ta navodio, je obče znano. Pa tud: to se je pripetilo, da je prejel pisatelj nekega dne že stavljeni konec povesti s pozivom, da naj ga iz tehn.inih ra^iogov za — za deset tiskanih strani razsiri! Poleg vsega tega pa je ro-kopisu še tulntam nepokHcana roka kaj pripisala, kar je cbčuti* pisatelj nekako tako kot udarec preko ušesa! Vse to so bile stvari, ki jJh j« bilo teiko jM-enasati, a čkrvek y& je preaeseJ v nadi, da je roorda vendar Ie kaj koristU svojemu narodu, da ie tam v ovcuženih kra-iii morda vendar Ie koga navezai ni sfo» vensko knjigo in ga trico obvarovaj pottd-čenia. V takih okoinostfr so često srisaM na£ starejši pisateljl! Da v takih raraieraJi ni trio mogoče ustvarlti kaj posebnesa, fe rnnevno in sicer tem bolj, ako pomislimo, đa poJcHcn-ih pisatejev v tfetm časib Se Bi-smo im«!! hi se je mogef ta ta oni posvetiti 9teu!)rv«iii mamo v ooteli vntu toni f Sele po-tem, ko so bile niegove moči po na- • vadi že izćrpane. { Še haje jc bUo v tem pogledu pri na- ! šem gleđišču. Današnja generacija niti ne slini, s kakimi težkocamj se je moralo vodstvo našega g!eda!išča še v poipretekli dobi boriti Ako govorim o težkočah, ne mislim pri tem Ie na dejstvo, da ie bila gmot-na podpora, ti »o ie v distih časih naše gledište od javnih instKucj prejemalo, minimalna in tud: na to ne, da je sionela v ti-stih časih vse breme gleda liske uprave po-večini na enem samem človefca, temvcč v mislih imam neruzpoloienje tdkratne slovenske publike do lastnega gledalaca. Tisukrat smo imeli v Ljubljani Ie nem-Slo gledališče, s katerim Je bilo naientu v več kot enem pogledu težko konkurirati. Na nemškem odru se je vprizarjal Cesto največji ivnd, a tega fonda ftiso bođili gledat samo Nemri, ampjic todi nmM 0oW Slovenci. Is taklh narodajakov. kj so po-sečali nem*o dedallKe morda bmi stfHI tfeteca Šiada, ]• bflo v onih časft v UmK flaaf vse veC, kot bi morđa kdo danes vo& Račona« je Mk) tore) tuđi s takjnti dejstri. ĐSlo ie tretra našenra gledaltSču 9td»llko itle pndc^rrratL Treba je bUo TpdMriaiJ stvari, od kater* se Je modo piKakovati, dt bodo vidđe, pa naj Ie bflt njih nmet-aMca vrcPteost Se tako majhna. Da bi pod- ^■V^^^^M^^ft ^H^b^b^^bV^H^hV IC ^^^Db^bBH. BIBP4NKB nflHREB gledallSča poseči včasi tuđi še po vseh dru. gačnih pripo>močkih Ko se je bilo nekoč bati, da bi »Prodana nevesta« več ne na-polnila hiše, si je nek-do fzmislil sledeči trik: po časopisih in gledaliSkih listih se je cbjavik), da nastc?r* v sceni z Csmeraldo pravo cirkusko osc-bje. Pri vprizoritvl pa je neposredno pred dotičnim prizorom stopil neki igralec pred zastor ter naznanil, da zarad! nepričakovanih ovir nas top tu je družbe onipade. Reci rncratn, da se je vse to majemu o4custi nemalo opiralo, a ker sem razmere poznal, se nisem togotil in sicer tem mani, ker se je stvar obnesla. Morda mi odvrne kdo: >To vse je prav lepo, kar ti tu pripoveduješ, toda zaradi tega nimajo irvestnj proizvodi niti za tro-hioo večje Gterame ta ometniške vredno-sfi!« Tega todS nlhče ne trdi! Pač pa rai-sKm, da bi morale spričo takih dejstev od pasti vse osebnm atake! V gotovih prime-rfh Je tud dobra volja nekaj vredna m včasi Je vendar Ie tuđi res, dft namen posve-čtp'e sredstva! Povod za v začetka omenjen* spte Je ddo C- Ko9oveta dejstvo, da si te izbral Cosp. Danilo za svoj Jubilej, ki sa bo v braikem praznovaS kot slovenski izratec, vV>gr> DoHa v »Desetem brata«. Prtena janja? Vsekakor je »liamlet« eklatan*ća dakaz za to, kako napako imaio oni, ki per* horisciraio vs«3co dejanje v drami češ, da ne pomeni nič drugega kot hiastanjc po efekta. Jaz za svojo osebo sem prepričan, da je Shakespeasn pri njegovem »Hamleta^ cek> res šio nekoliko rndi za nmanji efekt ib vendar je njegova drama eden najvećih, če ne naivečji Hramsiki umotvor. O, igra Ie imei trjčž zunacje ntap zaključeni fn taarda. tvfdi nikol3 ne boiJ^. Mars*aj, kar ie bilo že završeno. Je ZGgMg ožšvtto in zsaETsScadj kar v^ifa wthft w± 9štt* Eo pravo, propade zopet. da morda pozndc trnov a, vzn&ne! Se čekaj bi omenii, ki mi je dalo prav-ata^rav povod, da sctn napisa* te vrsticc Mislim najnreč, dasov zmocl *>ni, kl fcrvflo v veri, da ima naSe giedaliMe £« tofcko ereie. ara resnično t*metco&t dovzetee pii-Mfre, da ©dpadeio tehko vsi postranski oštri in da se ni trebi već za to truditi da se tarof fwfiatelicv rusega jtfedarHča se boi] nalili. Za enkrat Je morda res radosti tafce W*>likc, tada če ne bo prirar*tfca, se sna »telcod ugoditi, da bođo »a*« fsrald Jcrali pred prazninu ktse£i pač lc na ta način, da bi sudU eaš dramski eder od iaaa £at» todl nefco&to one Mkotn« labave, 90 fcaterl Rmćut: aerotertša neko potrebo cclo reven Jn za tnnctnost resoiCno viset Oovek. Ne rečetn, Ci ab 22. ir Beograda predsednik SDS tmaister il r. Svetozar PrlbičevIĆ v Celje ixfcosno v Maribor. Spremila ta na poti earodai poslanec dr. Ljudevit Pivka Po DcroćHih iz Zagreba se pridruži voditelju s^jTK)3~oJTij: deTnokTatov večie rasttrpstvo taajevne organi£acijc SOS v Zagreb u. da se udeleži obeh velikih shoćav. — Zavod Sv. Jeronima v Rim«. V zu-tanjern mini«tr&»:vu }e b.ia včeraj daHjša fcMrfereica srlede rešitve vpraSaEJa zavoda Sv. Jeronima. — Pouk na srednjih šolah. V prosvet-Bem gotov v mesecu ciarcu. — Generalni konzul repriblUte Kube. ^k)-voln3ellovani senera-kh kc/£Lzui republike Kube poikovntk Cervigno ie v^eraj prisptl v Beosrad ia izzocL s>ri3K>dni: tedfen s\-uj€ ^ovcrJinice kraftu Aleksandre. ^ Indiiec »a beogradskem vsenčllišć«. Na beograc"/ine m splob kavansko vpmSanje. Govori več jezikrlspel twmik »Teneftiff«. ki je pri-peHal za 1^99.000.000 novih 1000 dlnarskjfc t»v5anic Novčanice so bile iako] poslani v Beograd. V uajkralšem času pTiđejo nove fiovčanice v promet. Stare vzasne driava iz — Dipk>matićca poroka. Be*>2xaiski li-W* bcležijo >z Londona vest, da se js poro Bk lihfii srbski posk:nik v Lcndcnu oz- zu-rani i mini^ter ^a časa kralja Milana Cedc MllMiović, star 83 iet z bogato Antležinic trcs Ado Crayor. st^ro 41 iet. — KaJo iikaniraia itsdijaaske otota^ti u KekL V iidnjeni času so začell Itaiiiani z re? rt sali jami jrroi naži;ri državi;^o:ii na Ke&. Oijak?. ki živ* r.a Rek: ia kadijo na ^ušak v Solo, so ostali s prvim Januari tm hrez dovo!;cn za p-restop državne meje. 2d! .e, da Jifc ne d<»be pred koocen ianuaria. Tttdi n^i državljani pravoslavne vere niše msll 2a časa pravoslavniti prazni kov na ^tfS^t* kier se nahr.ic pravoslavna cerkev in pravoslavno duhovščinou Teli šikan ni ino-KOče rei s>režeco naie državljane s Reke. — Fr&nioclja. ^"čeri; je bil promoviran Shfcfc&rieni vsega zdra\1lst\d na zajreb-tktir. vseučil!^i večkfatrii predsednik akad. društva »Triglavc, 8^ Dra^o Svajgef iz Crnomlja, sin odućneia naiega so mišljeni-ka z. Janko Svajserja, pisariit>kexa ravnatelja v jkjJl Čestitamo! — Sožal> naše vlade povodon sorti kardinala Merdera. Naša vla-đa je Izrazila po našem poslaniku v Brusiju Vučkoviću sotžaHe povodom smnl kardinala AlcrcieTJa. Belgijska r'ad- se Je ra frras sožal:a zahvalila. — Srebrno poroto pra^cejeta v kio«y svo'e dražin© 2. f^ruaria g. Valentin R e -ž e k, podravnateij Vzaktnae zavarovainl-ce, s sopiogo Amonijo roj, O k r u p a. — Jubilantcma iskreno častKarno! — Prebivalstvo ljubljanske oblasti Po uradnih statističnili podatkih znaša Stevilo prebivalstva v Ijublianski oblasti preteklo leto 555.S52 oseb. — Smrt prijatelja Juccslavlje. \z Pa-riza JavljLjo, da Je tam umri anileSd admiral Troubreel, star 61 let V svetovui vojn> je bll komandant angie£kega sredazenske-gz. brodovja ia pozneje komandant angle-5ke misije na solunski fronti. Zadnji čas je b'C predsfcđnik mednarodne podonavske komisije. PoldolnSk Ie b:l vcMk prijatelj Josr-> i lavlje. — Sairtua kosa. Sooči k^paU^če k Sv. Križu, Blag ii sporefe! — »Prailjice za deco« je pripovedova'a v nsbito polni maH dvorani Narodnoga doma z Icpim u^pehom na§a umetnica ga, Sa-rščevj. Z ^-saki^^ dnem so £animiveJS| ti večeri RasIHnijeJo se vsebins&o ta prtaa-Sajo tuđi moćno Individualno noto p^samez-nili prtpovedovalk. \\5aka prinovedevalka s! je izbrala prosto način preredna^anje polec razteziicsa, prijet-nega organa, ki te resnično z^anese v prav-Ijičiri svet, Go^pa. GorČeva je predvsem — masnica. PnsrČao sravor! z otrokotn, razumljive ;e, pojisnjuje in slika. Ima moćan kontakt 2 otroci, ker j] verijo slede. Gospa Saričeva ;e v pr?povedovaaju zelo Ijiibka tn narova a. Nien poioček je SuSijal, njene rožice so dehtele. Uživala sem v temt da naSi tnnetnlki tak© popo'riG raziEnevEjo svojo misijo, da stopajo tildi med najnežnejSo de-co. Orroc! ne bodo kritični, ne krivični, ne hodo iivalisali, ampak oduesii boco v svojem crćecu vso čisto ie«i>oto, s katero se jUi Je napojila. In inai& oicsca b:-do žarela, maia usteca vsklilcala.,.. Pravljićne večere bi bilo dobro deliti v večere za mla«dino In večere za deca Kai&or čujemo, se vrii prihod-nlc pripoveovanje v nedel;o pojioldne. — Lovcem bivšega 7. lovafcega bataljo-na (Bruck gj Muri> iavljani, ripe!iite s sebe;! &kficateli. — Trasi^cn skićaj v Hercegovu^. V selu Grude pri Imotsku v Hercegov ini je bila nedavna veliJta rxiplavu. Neka inati ie irotela rediti sebe in tiva svOia adoka ter j-e hitala, iz tu iz. V iem hipu Pa &e iQ trliia ia od voUe iz^pod^edena koca zTušiia ter pokopala vse txi pod sesboi- Kasneie so jHJte^-nlli vse tri !:;rtve izpod podnije. — PtHljctco Slovence prijet v Boojfra-da. V beogradu >e bil te ani v blizini ho-te»a »Central« prijet neki oi-Jški, ki je bai ho:ei izpred trgovine Is*ichara oJnesti pet svilenih jumperjev. Moia so privedli na kriminalni urad, kj«* ie izjavil, da se pfše Josip Jansž, rodom iz SJoveniie- Pri njem so cašla tudx zlato verižiso, tfkradeno mesar ju HingtT/a. dijeta je Ma, tuCi njcarova ljubica iieti.a Verncr. — Jttstitifcizvija .v Alcksiiicu- \£$mj j« bila v Aleksincu v Srbiji izvršena smrtna kazeti nad Gicrsjem Mil^dinovlćern, ki fe dne 1€. juhja 1^25 izbil svojejsa svaka in si-cer v zvezi 2 njegovo ieno Darinko. Nekaj čni prcii jnstifikacilo ie bil Oiorgje v zanoru čisto mireti in ravnodušen ter ie zvečer vedr.o popeval In se smejal. Dsn pred ju-soiLctacijo pa je post«] zamišljen ia žaio-»ten. Ko js v^eraj zhrtraš stopu v Jc6o p«x-nik, da ga odvede na morišoc. Je Mifcidiao-vić raplajval kakor otrck. Na to jg tefleo okovan stopil na šlica Pred Jetrjiinko Jt bila zbrana veiflta nmožlca. ki sa je spretn-Uala m mortsče. Cirn je prlapel tja. |e *ri«-n& glavo in vpraial, prltotan od rijecov* znascev Iz rcKfact« MUu Ko OT |e svo6ea& proif] krtt, s& {« poUdbft ta f* kel: »Tako ie moralo okL Olavm sa tftevo«. VofeVi *o ođdafl nacj tri ttrek ta it U do tretJciD se !e zsmd^ mrtev aa CU. *— Na pooovna vpniMli • fbvtf c trgovcev io kowuraejitov 9pon?čainov 4r m 4athtv&lo priraaao ćobr% ča&v motamicm m znam*co »BUDOHA« v darol salod trrdfct TTA LMPCrt^T droftt 1 o. t. UvMUaa« Sodna ortea 2, odnosno v vseb bottfli pro-đajainah ta pri tnsroslstftL 133-a Zlztforoz tesrpeotlBOT^fn milu; gr—'ffi, Mtfl^ , Kr^aa v Pr»dtr#u pr; Radovljici, miio je kuirUa. ▼ trgovini Fran;o Tevž, Predtrs pri Ravliici, sdč. Miči HtotTjC, \'ev^e St. 5 p. Dev. Mar. v Polin, Laierega i« kuodia v tr-covini Ivan Rast v D. M. v Polju, E\i Jotj-ktt Opkrtnica, Kana KavčiC pri gospej Mariji KKnc, Oornja Rajona, Mar^a Murko, Msrtwr( Alekiaadrova cMta «, AcSca Sluga, Maribor, Marija Kristalu Preda*, Ivana Klemens, Maribor, OrdberiOT* alka 5 t^r !<£. Dora Skubict Lj ubijana, Đolenjska cesta. — Prt toicffliii wc% pov^ibmJb 2flf aa^tada ■ kapi Vam Bagotovi prirodna Creoč*ca »Franc Josel« lafafco tclesno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na fcHnlfah krvnih celJc ao dognala, da voda •Trtnc-Jcrnti* zLasU staxejšlm !judem shifi prav tsdatno, E>obtva m po lekarcah ža drocertjafc. Cw klinopiš bi brati trtmt, in hieroglifov bi potn»l tnmčmj, ttgtnko ftaro bt trnnkaj rmzbrtl: njmčm vteh pijač Je «BUDDHA"čaj! !VWa>|iVlAiJBlal I vseh trgovlnab samo čajne mesanice fCAJJIIIICAlf so najboljše in najizditnejie. Prodajajo se v korist Jagoslu-vanski Miti ci. 326 ■ar DANES -«■§ DL Y6llkl PLES = JURIST0V s - ilOti »UHIOII* ■ Iz Ljubljane -T3j Nagla vrem««jka apfaa^aba. \čeraj ta je vrenre naporna spreaenllo. Po iepem, »obem in nrrziem vremecni ja na-stopil zopet h«. Tekotn včerajSnjega in današnjega dne je po uiicah tkopntA skorai ves sneg, deloma so ie obdržai samo še na pokhi ia v zozdu. Po meatu Imamo zopet brozgo, s streh kap^a to lij© v curkih, aa skoraj ne morei boditj x>o pločnikih. Temperatura se ie znatno dvignila, zračni pritisk MaSa ftaino 734 mm. Južno vreme, kl aa-poveduae morda Že konec krali«van, u lime, je povzročito žalost, zlasti malim spert-nikoin, ki nima>o časa ali sredstev, da bi pohlteli na Oorenjsko, kler se 00 zima \3e-kakor še o&kaj časa opirala. Smučaria te sankanja po Rožnikn ki Oolovcu ie za en-krat kenec tako tuđi disanja, po javnih in fmj>roviziranlh drsai*ščii2. S\re'ćt;ica ne bo ueiaia časri svojemu tmemu —1] Dobava arfeka v UuMjaat Od već-i&2a števil^ konsumemov podpisemo smo dobili »iedoco energično izjavo: »Mestno tržno nadaorstvo ie zavzelo edrno pravo stališčc. Cena irainotol'Sčeneinai mleku ie danes še nefedeo opravi čena sa li ter 2.50 do 3.— Din. Ako pa primerjamo današnje ceno knml in cene drugim ilviLom, smatramo 2e to ceno za napeto. Lrjbljansko jnebivalstvo pa ne more pristati rta spekulacije preJmp-cev ia na politične mahlnacije, ki se skri-vajo v ozad|u ne&e uavidezne organizacije par prenioznih kmetov iz Ijubijaiiike okolice. Lfc-adeo porcčilo twavi, da ima formalno reiiiev zadeve v rokaii g. veliki župan. Stvarna reiitev pa ie v rokah konsiimeaiov, ki mleko kupujejo in vživajo. Aileka ie iosti in sicer dobre, ie već pa slabe kakovosti. Ml se bori ino proti pretiraaim cenam industrijskih iždeJkov,, visokim baočnim obr«i-stitn, % euako pravico pa se borimo poroti neopravičenim cenam mieka. Zato gre en po Ljubljani, da n&do mm pla&i saleka preko 2 tn pol da 3 Din. Ako &* f>akaze pri raieicaricah in dobavitdiih aeuvktevnost, poseaimo jk> drugera sredstvu: pijmo čaj! Kaetie prada|a|o prvovrotno mleko v mle* karaa liter po 1^5 do 1-50 Din in pričaLo-v^tl bi bilo, da dobi Ljubljana enako mleko na trs v doglecinezn času po 2 Din — in te] ceru se maramo bliiadi —U Oeoajatsko droitTo ua lulTerzl prircai v CerrtcK Cnc 4. februarja ob 6. zvečer tvoje II. izdavanje, Obravnaval bo &• proi. S, Kranjec tea»: Oe aporada proaU sabava s pitao«. ZaMak tofine ob 7. ari svačar. — Plaaal a4aat Aaaaa It «attWfl v piulaBauaai ttdaa svojo tabla, kl ao sa tt-Ml pod apralaaai vodstvom *đ& T^Hakov« la «. s*ot Traita, % U90 aspalo aafclfoeao plesao vajo v maH dvora* Karodneca 4o» foa. Vasal]o ]a bilo prlaoatwraor. 133-n — Druirvo sodnih poduradnlkov In slog v Ljubljani vabi svoje član« na redni obini zbor na dan 2. febmaria t L ob 2. uri po-pofdne v justično palačo soba ©:ev- 23. v Ljubljani — Odbor. — Plesni krožek Tabor ima 1. februar-Ja zakljućnć ven^eik v veliki dvorani Kazrne. — GtodaliSkl oder Sišenske Narodne Citalnic« gostuje v ncddjo dne 31. t m. v Sokolskem donm na Viču z veselo igro »Vdova RošKnka«. Začetek db V48. xvečer. ^nehapoinl večer sagotovljet?. 117/n Oii zbor Sokola I !• w NNti 30. U m. •* 10. v mm ____ alwr«Bl Ki»tae iz Celja. —c K sUtđI celjske okoliAke deške žo. la. V četrtek se ie vršila na Dolge-m polju stavbenopoliciiska komisija slede gradnje nove šoie pod vodstvom vladnega svetnj-ka dr. Žužeka, prosvetne^a inSpektorja dr. Polianca ter ob veliki udeležbi interesiranm obćanov. Komfeija si i« osIepje in poslopje Pred grafijo, kjer so bile nekoč nastar.jerte paraleUke slovenske girrr-naziie. Strokovnjaki so po večini vsa ta mesia proglasili kot neprimerna za Sole. Pri komisijskero ogledu se je razgalila gonja šoil nenakionj-enih krogov. Upati je, da bo šolska oblast napravila temu početj-u sedaj konec in da s^ bo 5da vendaT Že pri-čeia graditi. —c Noćno lekarnišKo službo opravlja ta teden lekarna *Pri Maiiji Pomagaji na Olavnem trgu. —c Zima je popustila zadnje dni mi nas. Fo mrzlih dneh jt; nasiopiio južno vreme In sneg se lutro taia. Po oštri zimi Že vse željno prić«ijk:uie spojiladacskeza vremena. — Za Triglavansko proslavo, ki se vrii 6. 'iebruaTJG v Celju, Je dovolilo ministrstvo saobraćaja pclovično vožnjo. UdeležencI naj seranijo kaite, ki bodo s potrdilom predsedstva zbora veljavne tuđi za nazaj. Proslava, ki io bo zaključil pks, se vr& v ponosnim Celiskem domu, nekdanji nem-& trdnjavi, in bo tako obenem najk^p^a sa-> tisfikacija za neitet^ Žalitv«, kl tih je moral prestati »Triglav«, kedar si ie upai v Ceije pred prevratom- — Vabila za TriglavaiisU pias v Celju so že razposlana. Ako ga kđo pomotoma ne đdbi, naj ga reklamira na naslov M. Hoče-var, Celie. Prešernova ulica 24. 134n —c Vzpored koncerta »Ljublj. Zvona« (na Svečnico popoldne ob štirib) bu nudi] poleg izbrantii novejšah siioven&kiii možkih In mešan& zboiov tuđi štiri ljubite otroške pesmj ia bo zelo priroerea za mladino. Vtstopnic« in vzparedi se dobe v rkredpro-daji v trgovini Gorićar in LeskovSek. Pre-skrbite &e jili r*rej! Koncert prične to£no, ker se društvo vrne že z večeroitn vlakom nazaj v Ljubijano. ijiiišiiruil (Vrhunec prireditev) Udaj? Kje? Pazite na datum! Iz Maribora —lomo častne^a čiaastva. Sođe-lovanje so obljubila rarna narodna društva« nastopil pa bo zlasti pevrski zbor »Drave* In del njene goćbe, tako da bo večer poles za-nimiveca poročila o delcvanju naše Lludske jmjvfjiir^ iruKtil tuđi pTijctno zabavo brez vstopnine. Večer naj zopot enkrat združi vse manJ>otr«ke napredne, narodne kroge, ki vedo cenAti težavno In nesebi&to podrobno narodno deio. VabijMi je vsakda. —m SaallataJ dtapaaaar ▼ Maribora? MhiiAtiaivo fe avojCaa ladalo naredbo, v smislu katere ostanavlja driva ▼ raznih krajib stvllatne dispamerk sa matare, do-)aački *n mmim otroke. Tako itaprav« so ocroato« važnosti sa ijudstvo in Kutog. vattd fvpaa mariboraka oblasti stanril vladi prađiofc naj bt aa tak tanitetei dispanzer ottanovS tudl v Maribora. Upamo. da vla-di m bo pozatrtla na ca naio mairlborako oUaat ta da se bo te naprava v Mariboru aataoovfla. —4B SaaatafU aPalrovo aalot» Cnjesoo, da Ia obataartk sanator^i »Petrovo sok)« sopat oeroieo, to Pa radi preveKkih mate-rtlaMb fatoo, katere at zatrtevato od se« aaami aajomrtkov. Na dmgi ttram Mamo* da |e aedanfi tastnflt sanatorlta poooda za- vod državi v nakup. T^ t.?-±j& bi bilo Ie pozdraviti in bi se naj mislilo na te, da bi iz sanatorija nastala sčasoma vzorna perod-cišnica, Merodaine činitelje prosimo, da se za stvar z vso vnemo zavzame; mazi svoje obuvalo, kakor solnee žarko bo se ksketalo! liiifiSiiiT Celje 6. II. 1926. ■** Skrb za balo... Ljubljana, 30. ian. 192b. Seveda tare dandanes vsako dekle skrb za balo. zakaj ženinov, ki ne gle-dajo na doto, Je v&dno manj iii manj. Take težke skrbi so tuđi že ve£ let morile črnoiaso modistko Ivatiko. Poles te^a se ji ie zdelo. da je letos zadn:i predspust ki ga še srne dočakati Sicer — bognasvaruj — še ni bila dosegla kanooične starosti, tođa hotela je šesti v čolnič. ki naj x> varno pripejje v pristan zakonske sreče. Materialno Ivanka kakor većina đe-našnjih deklet ni bila bas najboljše situirana iii tuđi njeni dobodki nišo bili nau sijainejsi. Pa si je znala Ivanka pomagati. Rekla ie: Od zrna do zrna pogača, od kamena do kamena palača«. Marljivo ie zbirala za balo in kadar ii ie zmanikalo. si jih je samolastno zvišala. palilo se je, da se je tuđi često poja vila v novem krilu in novih čevljili. Njena gospa, čislana ljubljanska ofanni-ca, je postala požarna. Iu je opazila, da je krilo napravljeno \z kosa baršuna, ki ji je nedavno zmanjkal v trgovini, čevlji pa a-> bili izgotovljeni iz srebrno-crne nkacine, ki se uporablja tuđi za klobuke. Gospa ni rekla ničesar, ven-dar je Dosvečala Ivanki več pažnje. Pri-raerik) se ji je. da je iz predala izgonilo 200 Din, drugič zopet 200, tretjič 100. Gospa, ki ie uvidela, da ta>£*d ne gre dalje, je nastavila limanice. In Ivanka se je vjela nanje. Skesano je priznala, da je že d\& časa jemala denar in tuđi baršun ter drugo da je vzela. Gospa je rudi izvedela, da ima doma Ivanka pri-pravJjeno ze l^Po Da^°- Ivankina mati je sicer svečano zatrjevala, da je de-kletu sama vse nabavila, ženin Kad ki pa ni vedel o izm* je rekeL da je 011 ku-pil Ivanki. Sicer, da ima skromne dohodke, ampak je štediL S&daj se z zadevo bavi policija, ki bo določila, ču stoojpi Ivanka še ta predpust v zakonski iarem. ali pa morda le še dK)čaka pri-hodnjega.., Uelibi pustili korzo Slatrčeva maska rada 1;J 14.febr. 1926 hotel .UNION« Tržne cene v Ljubljani KMagram goveđega mesa Din 15 do 19, iezika, icter, letiic, mož^aaov 16 da 19, vajnpov 9 do 10> pUuC Mo 6, lola 7^0 do 13; teletine 17 do 3U, i&ter 25 do 30, piliti 20; j>r«^i£jega ajesa 20 do 25, ptuč 10, jeter 15 do 30, iedic *.'2.oo do <$o, glave 7^-j \lo 10; slanine 19 Uo 22, prftkajene slanine 30. masti 2o do ,27.50, iuiike 00, prekajenesa mesa 29.50 do 32, prekajeniii parKljev 10 do 12. prekajene slave 12.50, jezika 35; ko-štruJiovega mesa 14 do 15; kozličevine 20; konjskega mesa 6 do 8; fcraJtovskin kiooas in d-etrrejcinskiii klobas 40, krenovk, siialad, poseabnili 35, tlače:ik 30, svezih kranjskih 32 do 40, pol prekajenih kr&nj&idh 32 vio 35, suiiih 67. Kokoš 25 do 35, r&ielin 30 do 40, ra.ca 4» ua 30, domač zaiec 6 do 25. Kilc&raoj itiapa 20 do 32.50, linja lu Sčukć 25 ao 30, sulca 50, kima J3.50 Uo 15, mrene 17^0 do Zo, peč^nke 8 do \2£Q. Lher mieka 2 do 3, kg surovega masla 40, čajnega 50 do 55, masla 45, bohiiiiskesa sira 35. sirčka 9 do 10. par iaic 2^0 do 3. Kilogram belega kruha 6, ćrnega in iže-asga 5, kz iabolk 4 do 8, oraiua 1.50 do 20 limoua —.75, kg rožićev 10. fig 10 do lo, datel^nov 25, orehov 12, lušenih oreiiov 35,. suhih češpelj 10 do 12, suiiih hTušk 16- Kilogram kave 40 do 76, praženc kavo 56 do 100, kristalnega sladioija 13.50, slać- koria v kockah 15, kavu« pTiraesi 20, riža 10 4o 12, ifteT namiznega olja 20. iodll^ga 18, vmskega kiša rL5Q, navaa 75. Kilogram pšenične mo&e št. 0 — 5.75, 1 — 5.35, 3 — 4^0, 5 — 3.75, 6 — 3, kaše 6 do 7, Ješprenja 6 do 8, ješprenjčka 10 do 13„ otrobov 2 do 2.50, koruzne mok« 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 4.50, pšenlč-nega zdretoz 6.50, ajdove moke 8 do °, rlfine mok« 5. — Q pšenice 350 do 360, rži 260 do 290, ječroena 240 do 260, ovsa 243 da 260, prosa 275 do 300, koruze 215 da 2Zč, ajde 300 do 333, filola 350 do 360. graha 400 do 500, lece 600. 1 q preanoga 40 do 4Qmi, ____ &nm 30* tanuarja 1926. Stev. 25. % zcar^* * • -J^^SLOVENSKI NAROD* 3n* 31, januarja 1926. _______________...:..,-.- Strani Gospodarstvo I Pregled carinskih rfoftodkov od 20.-31. decembra I Beogradska carinarnica 12,645372 I »grebška 7,904.783 I dabrovmšk« 3J81328 ■ novosadska 6J9Z429 I ^^*-«. 3,187.807 ■ ijulrfjAiHfc* 4,610.059 I iMTiborsfc« 3.126^73 I atopljansfct J,717.S5! I «š*ika 893396 J Skoptj od 30.—31. decembri 45.559J98 » ■» 10.—20 » 39.92Z051 > » i,—10. » 45312.723 » * 20.—-30. novembra, 53.294.137 » » 10.—20. » o5.S49.744 » » 1—10. » 55.155.855 » > 20.—31. oktobra 58,950.072 m » 1.—10. * 75,002331 okupaj v septembru 159,052.400 » * avgustu T 60,266.130 * * juliju 123,474.051 » juni ju 3 48,484.349 * » maju 156,962.457 » » aprilu 139,169.947 Od 1. aprila do 31. decembra 1.444 mili* Jorov 286 dinari cr. Narodna banka Dne 7. maica 66 bo vršila glavna ietaa ikripsčina Narodno banke. Podan bo refe* ;it direkcije o poslovanju Narodne banke % posebnim ozirom na splošai gospodarski položaj države Skupećini bo podano tuđi poroćilo o rerultatiii banćnega poslovanja m predlog o razdelitvi ciste^i dobička, k&» jeor je doiočcno v *tatutih. Na dnevnem rc» ću so dai)G volitve še&tih članov upravnega sveta io treh. članov v nadzorni odbor. Ka* kor smo že poročaiL nam era va zaslužni gu< veracr Narodne banke g. Gjorgje Vajfert iz zdravstvenih razlogov ođstopitL Dobro poučeni kroči pa zatrjujejo, da se bo raz* pravljalo o tem vprašanju šcle sredi leta, ko bo Narodna banka 2c v novem potlopju. Razne kombinacije imajo camea opozoriti gotove osebs :n ustvariti potrebno razpo* loženje v merodajmh krogih. Ker pa od* ioćujejo pri volltvah upravneg* odbora .tvarni motivi, je izključeno, da. bi imele te intrige uspeh. Volitev novega guveraerja je po statutih interna zadev* upr*vnega sveta. Mcrodajno je mneje starega guveraerja, ki -e bo v polni meri upoštevalo. Pa tuđi trga* Ninsko ministrstvo bo nedvomno posredo* -eto, da priđe r.a to važno mesto mož, kl bo 2nai sčitrti gospodarske mtereeo vsch pokraj in. OešKosfOvaški izvoz v decembru Drža^m staastičiii urad je izdai te dni prv; splosni izkaz o izvozu iz Ce&coslova-6kc v -decembru 1925, ki. ie Uost-sel rekord mesečne ko!idine celega iers. Vrednost izvoza je znaš^la 1,950.444^47 KČ prou eni rržlijardi SOS.065.613 K£ v novembru. Vpiiv .nraza se je poznai v toliko, da ie bil izvoz \, 162 imlijonov Kć manjši kakor v decembru 19^4. Pa vređnasii :'e u* prvcin mesni izvoz &;aćRorjat ki znaša 3IU.731.272 Kč, dočim je ^našal v novembru 312,793. 597 Kč« Nazadovanje v prtmeri z novembrom je iort'i ne-.*naino. Po starfsncnih pcdaikih zveze ćsl. -ladkornih tovaru je bilo pričakovati, da bo -azllka veCja. Vrcdaos: izvoza. ;eks:inega Ma^a ie v nekatenti strokah padia. Bom->a?ncgfa blaga tn tkanin se je izvozilo za -79 mitijanov, v novembru pa za. 146 mi!> j?nov. Izvoz lesa in premoga Je ostai na :>ii visini kakor v novembru. Znašal ie *^?917.3^S Kč. Naspratno pa ie izvoz Že-'ezriiae, stekla, pa^iHa. usni a in usnjenih jdelkov znatna ©osk-jči:. V vseh teh stro-'.r:'n je bil dosežen v decembru rekord, '•""činosr izvoza stekla je zna^ala 133 mi-'.ljonov 196.976 Kč, v noverrfbni pa ^aino !?1 mfKjsnov. Vreći nost i.: voza papir ja je •»skočila na 33^17.078 KČ. železa in že-li^nln izdelkov na 128,682.294 Kč, osnja in •^njneih Izddkov pa na 79.4I2.i54 Kč. V *iiccrr*ru je bil dosedanji mese^ni rekord v teh braitžah prekora^en za več kot 10 m&-onerv Kć, kar ie najboiiM dokaz, da te pa-r^se če>ke iiKiustrije prav dobro uspevajo. Največji odjomaiec fe bila v decaobni AvsLrna, na katero adpade 18.6 odstsoika ce-lokjpnega izvoza. Na drtigem mesru pa NemCija z 18.5 oćstotfca, na rretjem An-ghja z 8.4 otftstoUca, na četrtem Madžarska s 5.4 odstoika, na petem Svfca $ 4.4 odstol* ka. Sovjetska Rusija je dosegla v decenJbm že osmo mesto med glavni mi odjemalci Ce-škosI-ovaSkih izdelkov. Na Rnsijo oxlpade 3^ od^totka vseca Izvoza. Izvoz v Rusljo I je znaSa! v decembru 63,659^67 Kč io Je biJ tor ej večji nego izvoz v Jugt?slav1Jo, Italijo, Poljsko !n Prancijo. V ce!em 1925. letu je dosezta vredoosi izvoza te ČSR I8.79%č53.m Ki, prcdlansklm pa samo 17 m3!iar4 35,375.206 Kč. Lani ?e Celtaoslova-Ska izvozila, za. 1,763,000.000 Kč voč blaga kakor pretCanskim. V ođ^tottdh zna?a to skoraj 10. Za?rmiiva Je postavka o izvozu v sovjetsko Rusi]3. Vedno vecje zanimanje Rusije za. evropska tržišča fn njen vpiiv na gospodarska življenje zapadnih držav govor! zato, da bo treba dosedanjc odklonilno stalISČe glede priznanja sovjetske vlade tzpremeniti V Rusiji je bedačnos^ E\Tope in zato je nerazumljivo naziranle onih, ki si domil-!ajo» da lahko živi Evropa brez te2a ogTom-nega re^ervoarja prlrodni-h bogaopoldne. Po spre-jemu bo kupone seštela in izdajala po-trdila. Izplahlo se bo vršilo po številu poslanih kuponov najpo^neje 5 dni po-tem. ko ie biia izdano potrdilo; 2. ku^ Ipoaii morajo biti zloženi vT aritmetičnem redu po serijah in številkah. Tako z!o-žene kupone je treba zvezati v zavoje po 100 kamadov. Ce presejra število 1000, je treba zvezati zavojčke po 100 komadov v 10 večjdh zavojev. Nato se I vr>isejo ktrrjoni v posebni seznam. For- I mularii teh seznamov se dobe pri direkciji državnih doteov; 3. V seznaniu je treba ob strani označiti skupno šte-vilo predloženih kuponov in njihovo vrednost. Ta seznam mora podpisati bzmka. in postaviti svo} pečat. Seznami morajo biti pisani Čitljivo in sicer s crnilom; 4. Nepravilno zloženih kuponov, napačno šesta vi jenih ali s svinčnik»->m pisani seznaniov. kakor tuđi nejasno pisanih ali nepotpisanih seznamov generalna direkcija ne bo sprejemala, texn-več jih bo vrnila bankam, da j:h ponovno zlože odnosno šestavijo; 5. Lastni-kom, ki nimak> nad 100 komadov kupo-nov, ni treba predložiti seznamov. tem-več samo pravilno ztožene kupone. REORGANIZACIJA PRODAJE TRBOVELJSKEGA PREMOGOKOPA V zvezi z uckdaujimi donuievarai ji verzijaml o reorganizaciji prodaje trbovelj-skega premoga, mor&mo sporočiti, da se v okviru Trboveljske drui-be zares namerava širokorpotezna reorganizacija, s katero pa se doseže dvoje: 1. Pocenitev premoga na podlati n^ vseii gospodarskih tariščih podane Koncentracije, ki bo po eni strani zvišala tvoriino zmoznost. po drugi strani pa zaintenzivila prodajno posiovanje, kar daje, skupaj vrze-to, možnost surovino, v tem primeru pre-mog, porabnikom ceaejc staviti na razi>o-lago. 2. Ženo*tavijenje, t»rcj boi] preprosta prodajna organizacija, ki je bila došlej pri našen; največjem preniogrovniku, t j. trbo- I vellskem, prečej zamotana in raziikovita. | Dos!«j je kakor znano &ik> ved taka orga-ttizadj, kl so bile slede na razmere po prevratu pravzaprarv samo pomežna sredsna žn, draga od druge neodvisne, se nišo mogle priraerao f«ila*oditi vsemo okviru. S tega posrleda je torej reorganizacijo i>rodaje tr-boveljskeca premota samo pozdravljati, ker takfeto odgovarja potrebam obfinstva kakor tuđi načelom gospodarsko podane koticeiitracle moči. vr • Trgovinski rainister dr. Krajač je posetil čeraj dra. Ninčića in govorti z njim o trco-vinsJcih pogodbafe z Airglijo, Ceškosiovajko iD Albanijo. S Pokajanja z Washloftonom. Naša 3e-lesacija v Amerik! je pojasnila ameriški komisiji gospodarski položaj ta perspektive. kakor tuđi plačilno zmežnost naic države. Po porociIih iz VVashintona je sprc/ela američka vlada poročilo na5c delegacije s po-polnlm razume vani em in vse kaže, da bodo T»red.'ogi naše vlade v bistvu ^prejetL *Eve> nins Bulletinc piše, da ni prlfiakovati z ame-riške strani nobenih ovir glede pravičnesa sklepa o vojnih dolgovih Jugoslavije. Prve seje se je udelcžll z na5e stran; profesor neTvyorSke univerze Papin. Pred'sedoval je senator Mellon. 2 Vzorčai temeoj v Gornji OrebovlcJ < Bolnarija). V Gorni Orehovici tBoijrarija) se vršita vsako leto po dva vzorčn« srjma. Pomladni sejem bo letos od 27. mare* do 6. aprila, a jesenski od 17. do 27. septembra. Za. podrobnejic podatke j© pisati upravi. —g Škroplienje hmelja. Hmeljarsko društvo v žalcu opozacja hmdjarje na dino nevarnost, ki um preti po peronosiperi Ta je že par let zaporedoma uničila pozn! hmelj, grozi pa sedaj tuđi goldin^u, kar bi paraenilo n»dogledw> katastrofo za. hmeljarstvo v Sloveniji. Da se hmejjarji feognejo nesrefi, je nujno potrebno, da začuo hmelj Slcnopiti 2 calfco, kakor se to dela v \*ino-jrao^h. Za prvo in drugo Škrobljen je bo zadostovala običajna vinogradska škropil-I irica, za zadnje škrobljenie px?5ebna hmelj-ska škropilnica. Po informacija*! Hmeljar-skega društva našim ra^meram najbolj ustreba škropilraca, ki jo jzdeijje tovar na Ft. Neoh'vile, Dimaj V. Marnareten-str. 98, in siane okroig 2200 Din. Ker je cena, h kateri priđe ta Že carina :n voznina, razimerema visoka, bo p-rrporoiljivo, da si Skropilnice aa-bavj po več sosedov skupa!, najbolj Se s posredovanjem Hmeljarskesa društva. Galico bo imela spomlatfl v zalogl Kmeilijska družba v Li Ubijan«, —% Ljubljanska pcsojlfaica r. z. z o. z. v LfubHani, .Mestnl trg 6 izđcaz-uje: Slanje viog 1. jan. 192S Din 1,3SO.474.^5, vloženo v letu 1925 Din 2,354.013.58, dvignjeno v letu 1925 Din 1.619.146.03, stanje vJosr 1. jan. \9tt Din ?,«5.«?.5O, denarni prcTOt v lem 1925 9,3O!.2>46.9(5. — Hranilne vloge obrestu-]e leros siedeče: brez odpovedi po 6 odstot* kov, na tnmesečao odpoveđ po 8 odstotkov in na oolletno odo naslednje afertalne licitacije: Dne 22. iebruaria t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave porcelanastin skoljk za suanišča, oblečnic za plinsko razsvet!j:i-voi raznih vodovodnih pip in svinčenito cevi; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 130 ton lesnega bukove-?ta oglja, s:\edt dcfcave 100 ton livarskesa I koksa. — Dne 24. iebruaria t I. pri direkciji I državnih železnic v Zagrebu slede dobave ' bla=?n;c za mazanje ležaiev iotkomotiv in vagcJioa-, — Dne 25. februarja i. I. pri direkciji državnih želejnuc v Sarajevu grlede dobave 100 ion lesnesa bukovega oglja. — Predmetni oglasi z natafičnejSrmi podatki so v pLsarni zJx>mice za trgovino, dbrt m industrijo y Ljubljani interesentom na vpo gled. Moda Modni materijal predlrndn« mmt 5atenastih oblek je ietos vse polno. In kdo se ne spominja nedavnih tež-kih časovr. vojne dobe, ko so noši!e malone vse ženslce satenaste obleke? Takrac so bile te obleke popolnoina gladke. Isinila ravna, brez vsakih okra-skov. Iti vendar so jih imele naše dame rade. Bile so čme, brez najmanjše barvne nianse In vendar so nam še dobro v spominu. Zdaj se je v modi zopet pojavil saten, toda obleke se z animi iz vojnih časov ne dajo niti od daleč prirnerjati. Zdaj s«> nanireč neverjetno široke. Li-.lija telesa je obranjena zsoraj do nai-raanjše podrobnosti, speđaj se pa oble-ka razšLri v obliki pahljače. Satenaste obleke zadnje mode so večiinama bar- vaste. Crne so bolj redks. Izmed tem-nih ban' ie še najlepša crna, pa tuđi vijoličasto ali ^ranatovo vidimo pogo-sio. Seveda mora biti garnitura ton v tori. Tako zvani kroj prinese je izključ-no za dnevne izprehopek rož, kdo bi si mogel izmisliti še Kaj ckiisne-s^ga in lepšega? To nas spominja na pastele iz 18. stol. Nobeno blago ne nudi modistkam tolika boiratujra gradiva za razne nove kombinacije, kakor krepsaten. To blago je enako prirnerno za velike ve-čeme modele, kakor za svilene plašče in družabiic toalete tako, da prevla-duje v riKxli in bo spomladi nedvomno najmodernejše. Zdaj igra precej važno viogo krepdešin in krepmaroken. Ni čuda, da so začele rovame izdelovati svilene tkanine, ki bi nadomsrile krepsaten. V novem blzantinskem krepu smo dobili posebno močno blaso, ki bi nadkriljevalo krep-saten, če bi ne bilo tako neverjetno drago. Barve krep-satena so zelo lepe. Seveda je narejen vsak krep-satenasti model tako, da priđe do veljave kontrast med sprednjim in zadnjim deloni. Posebnih okraskov skonj da ni treba, Ker napravi že bia-zo samo po sebi zadosten efekt. Da pokažemo, kaj vse si je izmislila moda na tem polju, prinašarno skupino najlepših modelov, ki morejo zbudlti zanimanje za krep-saten. V prvi vrsti naj ornenimo krasen model na desni strani. Na videz je to čisto navadna obleka, ki io lahko naredi vsaka šivifcl in baš zatr> je tako elegantna. Bluza iti v obliki telovnika. všiti plastron s kravato ima po\Uos:o iz raotne svile, do-čim se vse drugo biešči. Se boli bo za« nimal naše dame srednji model, tak»i zvani kolero, ki kaže novo linijo v vseb njenih podrobnostih. Bolero ideja je na tem modelu zelo okusno združena. 2 naj novejso kombinacijo nabranega krila. Materijelni kontrasti so tu zelo pc-srečeni. Pokosio vidiroo Pri krep^satenu tuđi decentna večerna obleka, ki jo ka* že prvi -model na levi strani. Tak« obleke bodo najbrž tuđi v letošnien? poletju in sicer za vecerne prireditve. Zato naj dame pri naroCilih pazip, da ba obleka narejena tako, kakor kaže naša danasnia slika. Glede rokavov prepušča moda damam prosto voLb da jih lahko nosiio ali ne. Moda na maškararfah Bldžaio se predpustne maskarađfcroaina, ali dan za dnem so posli ved» '^ boli rastli, tako da je nekepa dne z«*v ^ej viden položaj v mestu. O Benve- I "mtu iMonico se je govorilo, da je vo|ni I venžnik. ali povsod so mti izkaiovali I ■-**! in spoštovanje. ker ie imel denarja I sa kupe. I -■ -.**■• _________________ I V društvu, ki ga ie rado surejetnalo I ^ svojo sredo klJub njegovi očividni M_u_fctiW^ljiL!ii*ii——' fc i»"mmtmmmm> > ■ ■» i ■ ■ ■ ■ m n— nlzki izobrazbi, se je obnašal nenavad-no skromno. Svoje navade iz preteklo-sti je znal prikrivati. Ali v svojem uradu je bil samosilnik. 2enske so bile niegova slabd stran. Njegova bližnja okolica je vedela, ila ie vsaka njegova strojepiska istočasno tuđi njegova ljubica. To so vedele tuđi one, ki so prosile za službo pri njem. Venćar se jih je javljalo veliko število. Zahteval je mladost in lepoto. ali plačal ie odlično. Vsa mesta so bila zastdeua, Imel je ćelo zbirko najlepših žensk in žive! je kakor paša. Bil je zadovoljen in sklenil je, da se ne spusti v nove avanture. Zato je odbijal vse ponudbe novih prosilk, ki so se javljale za službo. Niti dovolil ni. da so se mu prijavile... Nekega dne je napravil izjemo. Sli-šal ie r>repir v sprednji soW. Neko mlado dekle, izvanredne lepote, je zahte-valo, da ie sprejme. Začudi! se je njeni lepoti in njenemu pogumu in v njem se je pojavila izno^f prejšnja strast. *Gosvod Monico, Želim, da v stop im pri vas v službo. Morate me spreieti. ker se nahajam v naivečji bedi... Lahko se zanesetc, da vam tega ne bom nikoii pozabila.* Isto uro je bila Crna Locatclli spre-jeta v službo. -. Benvenuto Monico. ki je imel mnoro opraviti z žeoskami, si ie pridobil v tem ie precejSnjo iskustvo. Bil je oprezen hi m j# saito selo previdno nribližal Emi Locatelli. Najprej lepa beseda, potem majiien poklon, prijazen nasmeh, potem več.M poklon... To«pil se je od veselja, da je našel tako lepo dekle in Že je de-lal nacrte kako bo prebil z njo poletje v kakšnem znanem kopališču. Ona se je branila, ali na naćin, ki je izdaja! uda-nost in Benvenutu Monico se ni niti mu-dilo. Nekega dne je bila tako lepa, ko je, sedela v pisarni nasproti njemu, da jo je hotel za vsako ceno poljubiti. «Ne tukaj, ne tukaj!» je ugovarjala ona prijazno. On jo je gledal vprašuojč z razprtimi ocrni. «Benvenuto. zakaj naj to skrivam, vi ste tako dobri z menoj in jaz vcm, da vam moram biti hvaleŽna. Ali ne tukaj. Sentimentalne narave sem in ljubim sanje... Izpolnite mi te sanje... Naročite, da se v vašem stanovanju pripravi raz-košna večerja in odpnstite potem vse sluzabnistvo za to noć. Jaz pridera k vam in žaba vala se bova imcnjtno. In da naju nihče ne bo motiU recite prijateljem, da potujete v Turin. Hočem. da nama nihče ni na potu...» Benvenuto Monico je izpolral njeno željo in ob devetih zvečer je bilo vse ta'io urejeno, kakor je Ema želela. Ob po! desetih se je pojavila Crna v potni obleki. Potekla je k Đenvonnta ta 0a strast-no objela. 1 «Ti se čudiš? Morala sem reci, da odipotujem z vlakom ob devetih, da bi se moja gospodinja ne čudila. Poglej, tuai listek sem že vzela. Ali sva sama? Hočem, da se dobro zabavava.* «Popolnoma sama sva.* Benvenuto je hotel reci, da bi mu bik* Ijubše, ako bi bila prišla v lahki obleki, ali prav v tem trenutku je slekla Crna svoj plašč. Na nji je bila tanka svilena bluza z globokim dekoltejem in Benvenuto je pozabil na vse. Ema ga je odvedla na divan in je do-volila, da jo je objemal in poljubljaJ. Pripravila ga je do tega, da je slekel najprvo suknjič. potem telovnik. Vrgla nm je stran ovratnik in kravato in mu odpela srajeo ... cBenvenuto moj dragi, hočem poljubiti tvoje prsi!» S'mejal se je kakor blažen m je ležal na divann z razgaljenimi prsmL «Benvenuto, ako zamežiS, ti pripra-vim nov užitek in novo iznenađenje-* In Crna ie odhitela k mali mizi, kjer je ležala njena torbica. Vzela je nekaj iz nje, zavila v svileni Šal in se naglo vrnila k divanu. «Zamižu Benvenuto!* Benvenuto je zamižal. Ta mala Ema si je izmišljala same budalosti in on je zdaj pričakoval nov užitek. Cakal je vls blažen. Ema je oprezno odvila šal. Pokazala je oštro in močno, kratko bo-dala Z enim samim krepkim zamahom ga je zarila Ema Benvenutu ormv v srce. potem je odskočila od divana... Stra-šen krik je odjeknil po prazni niši. Ben» v^enuto je skoćil pokonci, hotel je napraviti nekaj korakov, ali se je takoj zgru-dil s prevrnjenimi očmi. Udarec ie bil dober. Umiral je vprašujoč Emo s pogledom, kaj naj to pomeni. Ona sama je hitela, da mu to pojasni: ♦Benvenuto ali ne Monico, ampak Gazolli, kaj me ne poznaš? Jaz sem Alda Valabrega. hčerka Hugona Valabrega, ki si ga ti ubil, in njegove žene. ki je umrla zaradi tebe. Zaklela sem se, da te najdem in da se ti osvetim. Ti veS, pri nas v Tarantu se beseda drži. -Umiraš brez sorodnika in vse tvoje bo-gastvo se vrne zopet k siromakom, ka-terira si ga ugrabil. Zbogom Benvenuto... Zdaj sva razčistila račune* - m Služabništvo se je vrnilo sele drugi dan zvečer, kakor mu je bilo ukazano in je našlo Benvenuta mrtvega s strašno rano na prsih in s še boli strašno raz-rogačenimi očmi. Vsa preiskava je ostala brez uspeha. Na strojepisko Emo Locatelli ni nihče sumjl. Kajti, ko so vpra-šali za njo, je nekoliko njenih tovarišic potrdilo, da je od po to val a iz Milana že ob devetih z vlakom za Rim. Nihče ni vedel, da je izstopila na prvi postaji na koncu mesta in se peš vrnila v Benve-nutovo stanovanje. In nikomur ni pa dio na um, da bi vprašal Aldo Valabrega, kje je bila nekoliko mesecev in zakaj se je vsa vesela vrnila v Taranto, - ■ 9 m Stnm 6._______________ «SEOVENSKI NAROD* dne 31. Jamiarj/1926. Stev. 25. U telesa. »Cowboy« tuđi ni napaČen, ker labko porabimo poediae dele od zarjderobe kakcga divfega skavta. »Kraljica noči« se da kamtmnrati s po-močio zvezd, ki sd nam ostale ob bo-žičneea drevesca. Spinh je pa najbolje, da si izbere masko vsak sam. Maska po sebi ni tako važna, kakor razni priveski in originalne novotarije. Edini nasvet. ki bi *a daH čitateljem 2a maškaTade, je ta, naj se vso noč pridno sućejo m žaba-vaio samo s takirra kavalirji, ki so ma-»kare na plesu, ne pa tuđi v življenju. Kožnfcovinasta čepića za avto-sport §e novost kl do gotovo kinala splofeo prfznana, ker ni sarr*:> za zimo, temveč tuđi za prve pomladanske dni in za pozno jesen, ko nastane deževno 'VTe-me. Cepdca je narejena iz fine zajčje fcože. Podloga svilena. Zapenja se ob ttraneh. Pogrosto so z isto toožuhovino garnirani tuđi rokavi avto&iobilskega p&šča tako. da napravi čepića zek> dober vtis. Ima pa še to prednost, da m posebno draga. Novi vzorci čipk Gospa Zlata Šuflajeva iz Zagreba fe zasr. >vala 27 krasnih, novih načrtov za čipke, osnovanih na temelju hrvatskih in srbskih narodnih ornamentov in sicer: 1.) Hrvatske čipke (cvijetarica mala in velika, badenrlca ali manduiica. cvi-ictarica v mreži, hrv. reiijdna čipka, sranašica m sranolista). 2.) Dalmatinska čipka. . 3.) Srbske čipke (šumadinka, bitolj-ka. maladžurdževajka, velika džurdže-vajka, prostirka držurdževajka in prostirka bitoijka). 4.> Starosiovanska čipka in cer-Icveoa čipka v 10 motivift in 5. Trije češkoslovacki motivi. To je prav vesel in zanimiv pojav na polju našega lepo se razvi iajocega narodnega Čipkarstva. Imeirovana gospa je odlična strokovnjakinja za čip-karstvo in se bavi ž njim že preko 20 let in ga. tuđi znanstveno proučava. Leta 191& je izdala odlično dek> >Hr-vatska narodna carica u domu in na oltaru«. Poieg tega je objavila v raznih iistin strokovne članke o narodnem čip- Imsvn in fena pripravljeno še ogromno gradivo za ttek. Pri vsem tem jo vodi počrtvovaJna litibezeo do stvari same za katero le živi in dela brez kakih podpor aH snbvcncij. kar bi morala ¥ tem sfočaju pač država podprett Čipke v tej novi zbirki so posebnost svoje vrste, ki jim ni konkurence na svetu. Mctiv- so nastali v duši naše nađanene umetniske jugoslovanske žene. Čipka je tako dovršena, da lahko nastopi zmejeovito pot Po kuHomem svetu. Tebnično izvršitev teh težleih vzorcev je prevrel naš priznam DrŽ. osrednji zavod za Ženski domači obrt y LjaMjani Turjaški tr* 4. L nadstr. ra jo je tudš moistrsko izpeljal. Vzorci so tako precizno izvršeni, da so našli v hrvatskih strokovnjaslah krogih in y srbskih znanstvenih krorih popolno priznanje. Sorođnost sestrinskih dnŠ se vkH v tem, (fa so se v te lepe nacrte z vso dn5o vživele naše slovenske čipkarice in izvršile krasna dela v popolno zadovolmst Za poznavaJca črpkarskih del je ta zbirka prava đragocenost tako v ornamentalnem kakor tuđi v teh-ničnem pogledu. Aplicirati ornament iz jedne tehnike na drugo, more izvršiti le strokovnjak. V tem slučaju je tapeto gospe Sofiajevi naravnost mojsrskl Vse je tako popolno, da izgleda, kakor bi izrastlo iz čudodelnega korena. Pri vsem tem pa je bistvx> naše narodno, ki bo mamilo s s\Tojo posebnostjo tuj-ca. Narodni ornamenti nišo podvrženi tako velikanskim izpremembam kakor n. pr. modni vzored. Tri serije so bile poslane pred kratkim v inozemstvo, četrta je v delu in se bode v dosrlednem času razstavila tuđi v Ljubljani Državo caka odgovorna naloga, da omosroči izdajo tega krasnega dela in da naloži na dobre obresti denar v inozemssko propagando za naš revni svet, ki hoče deUU ia živeti. —— ■• Mvf v prafcodni dobi Muf so začeli letošruo z.mo tako pozn»o propagirati, da je imela elegantna dama komaj dovoij časa za nabavo te novotarije, ki v bistvu ni nič novega, zakaj mufi so bili že nešteto-krat v modi, pa so jih kar tebi nič meni nič odslovili. Zato je razumljivo, da bo igral muf važno vlogo tuđi koncem zime, seveda ne iz celotne kožuhovine, temveč kombiniran tako, da harmonira z ovratnikom in manšeti dotične pomla-danske obleke. Tak muf vidimo na pri-čujoči shid To in ono VoHanri v Sloveniji Pred kakimi dvajstetimi leti smo pri fi«s v Sloveniji volka pczr.ali le ir pripo-veđk; živoga smo \-ideii le v menežariji-Kaj vse so nam pripovedovali o teh pože-nibHi naši dedje in rrri sa» si predstavljali nenasitneže ranoga bob' simpatično, kakor pa se nam žal v zadnjih lerih fcažejo v resnid. BiTi smo TCsenja, «^' +n ^icer že pred kakimi peidesetirai leti ^r^oljsauo orožje. drugi so r v Radovao. Ker pa v corar tem teretni nišo mogii posebno uspešno loviti diviad, so napadak nidi in ino na paš-Btklh. Ker se lim pa lov ni posebno obne-sel. so se botee bilo preveč pripravlianja io so volkovi lovce kmalu začutili. Nadalje pa se je med mnegimi dobrimi lovci našl*> navadno par nernirnežev ali slabih streloev, vćasih celo strahopetniJi lovcev. Volkovi so spoznali pretećo nevarnost in so smuknili pra-vx?časno nco-paženo ali pa nšmo sla±)ih streicev, ki so streijali, ne da bi kaj zadeli. Zastrupljetie nrrho^ne so se osibali, posebno ako ie ležala na zemlji; zakopano so raje priieii in nefcaj jih je poginilo. Ca-kanje v 2Timskih noče% ob bledi mesečini na meniigčih, to je na mestin, kjer navadno vse roparice preiiajajo iz hriba v hrfb ali iz gazda v sozd rtd-, se ie precej obneslo in marstkak ropar je obležal v svinčeni toči, ki sa je ofcsula na nočnem pohodu. Spretni lovci so jrh sekaj privalnlt v strelno ra^daljo. opona^aioč tulečega volka, največ za časa breznanja. Skrbni logarri so par-i\Tat srečali volkunjo, ki je \0dil2 neugodne mladice. Staro so ustrelili in polovi li mladice. V par shičajih je prilezel voBc na oponašanje smlnega ktica. Mesto smjaka, i« lovec ustrelil volka. Največae uspehe pa so dosegli neumorni notranjski lovci na Snež-riku tn v okolici Starega trga s takorv^anim okrpan.em. Te vrste lovljenje zahteva spretne in vstrajne lovce. Lovec izsledi volka. &;a na to obsledi. ugotovi namreč, kje približno ropar počiva. Ko se vofc naje, leže navadno na kako razeledno točko, od ko-der lahko opazuje okolico in dretnlje. Pre-b'Jdi ga seveda vsak najma nisi šum. Lovec, ki |e obkrožTl volka te ugotovil, naj-lažje v Dovem snegn. da vofic ni zapostil ugotov>jeneca kraja* potttt po druce k>vce, ki v precei obsežoem kroen aiiino potes-nejo dclgo vrvico, na kameri so obeseae na r^zdalji po 1 meter razae krpe. Brtrđtjo rfh tričetrt metra nad z*mljo Na prazidh mestih stopijo lovci m čakajo, eden pa ere po vo-ter; sledi fs dvigne voflea, ki pdbcdEi do vrvtce in se prostraS mefeajajočih krpfc ter tako dolgo besa, dolder ga se za-rtrnr zasfcženi streL Lovci izpod Srefnflra « ir Staraca trga so v tekoti lm-sfa seziH ■rtreMH Scst vol-kov. Zadnjega posebno velikesa, ki je *el»-tal 40 kg. sodobđ §r. tor* * 0» **** v Ples Sokola ■V •• vrii dn« & febrnarja v Kazini ' Zifcaj iMji širiatui Hspeb ? NedipJomiraiifcn šarlatanom, ki se izdaja*) za zdravnike, mnogi bohifld kaj radi nasedeio. Iz krtt4čnc«a članka dr. Butter-sacka v *Me«JicmaMsc*e Klinik« izdaja, da je zmaialo 5tevfk> samozĐancev v NeročijI U leta 1909. okrog 4446. To stevilo pa ni točno, zakaj v recoid s« je pecalo z neza-koomm leccajcm UjOOO oseb. Zdi se, da inajD šarlatani tak opeh zato, ker polagaio Jiodemi zdravniki v«4iko važnost na wiBtvwo eksaktno lečecie in se premalo oefrajo na duševno stanje bolnika. šarlatani pa ravnajo bas nasprotoo in izkoriščajo vae bolnficove nriroiece siabost!. Šarlatan pozna dobro dttievno raspoloženje boinlka, ponavlja njegove besede, razlaga njegove mtsttaCe predstave m stoti spleh vse, da zbodi v bolnicu neomeđeno zaupasje v svojo nadaj JesiosL Tama 9e pridnriS Se prfaner-aa reklama In uspeh je zagotovljen. V resnid pa šarlatani n-imaio na raz-pofago nobenih posebnih sredstev za rdrav-Denje bolnikov. Najvecjii napeh imajo ti ljtrd-le z nevrastenfla in duševno bolnimi. Toda ti aspehf so drago plaćani s po§kodbami, ki itb poveročj šarlatan v shičaiu resne bokz-ni In še nekaj je, kar pomaga šarlatanom TWtiti ljudi za nos. Ce dožOve blamažo, če se jhn lecčenje popolooma ponesTeči, su tako previdni, da o tem cikomuT ne po^redo* Naaprotno, svojo reklamo po vsa&em ne-uspeiru Še rovečajo. Če bi bili šarlatani tako vestni, kakor so zdravmki, da bi natn-reč priznali vsak neospeh, bi izgubili mnogo klijentov. S šarlatani je treba ravnati tako, kakor s komarii. Ce se jih v kakem krajn preveč zaredi, je treba pač izčistfti močvrrje. TmJi pri šaHatanih ne pomagajo nobetd zakoni. Zdravniki si n-.orajo pomagati sadil njegovi zahtrv-L Ločitvi pa se upira njegova 82Ietna žena Marija. Pravega vzro-ka za ločitev NikoJaj ne navaja, saj ga pa sovjetska postava niti ne zahteva. Nikolaj pravi, da je njegova žena tako Ijubosumna, da ne more i njo žive ti. Manja je tren a njegova žena- Prva je umrla leta 1812, ro-rej v času, ko se je Napoleon bližal Moskvi, druga je umrla leta 1850. V tretje se je Nikola] poročil leta 1864. In sedaj po 61 letih skupnega žltja in bit ja, si je starec vtepel v glave, da ga mora žena zapustiti. števiini njegovi potomci, sinovi, vnuki, pravmikl in prapravnidci upajo, da zakonca \*endax §e spravijo. Ponarejanje denarja v starih časih Madžarska ponarejalska afera je ena največjih senzacij zadnjega časa. V&a ev« ropska javnost se zsnizna za ta. skandal in glas o moralni propalosti madžarske aristo« kr*cije gre daleč v inozemstvo. Zato bo či* tateije gotovo zanimalo, kako je bilo s po* ntrejanjem dsnarja v starih časih. Po vojni 90 ponore jalske afere v Evropi na dnevnem redu. Xi skoro evropske države, v kateri bi ne bilo ponarejenih novčanic Če se oaremo nazaj v zgodovinov vidimo, da se pojavlja ponarejanje denarja po vsaki vojni V ponarejanju Dovčanic se torej po» navija zgodovina, Zcnimivo je, da ao pont* rejale deaar v starih časih celo vlade neka« terih držav. To se je dogajalo zlasti v voj? nem času* ko so bile državne finance izčrpa« ne ia ko je začelo priman jko vat i sredstev za nadaljevanje vojne. Države so začele iz* daj ari brooaste novdiče, ki so bili pokriti s tenko plast jo zlata ali srebra, In ti uovčiči 90 sli v promet kot zlat, odnosno srebrn de* nar. Izd:Iaai so bili taico spretno, da jih nihče m Iočil od pravih zUtniktrv sli sre« brnikov. Se dases veljajo za prave antične novčiče. Ko so Spartanci v VIL stoietjo pr. Kr. navalili na otok Stmot, jim je plačal Polikrat kontribucijo s takimi ponarejeuisr? nov&či. Novčići so bili pokriti z belim zla* tom (dektron). špartanci siso opazili prc* vare in Samoe je bil rešen. Uradno ponaxejeni so tuđi keltski nov« čiči, ki jih poznaj o arheofogi pod imenom •barbarski oWar». Ko so prišli Kelti rm. Bal« kanski poiotok. so sačeli kovati decar po zgledu Filipa IL Makedonskega in njegovega sžna Aleksandra Vetikega. Zgodovinar ji do-mnevmjo celo, da ao todi Skžti imitirali iste novCičsL. Vossih «o si pomagale države s forsiranim tečajem denarja, kar je pomenio ▼ bistra noosrejaaje. Mskedonsld car Per« dika IL je dal kovati toteme novčić ki so jih morali sprejemsti vojski ra srebrne. Z* £ss« timske reptsMike so kovali denac iz rasnih meei, v ksterih je bilo selo msio sie« brs. Uradoenra pooarejsnju se je pridružUo ▼ nmakem imperija v HL ssoletju ie prrvat« no. Denar so pomw»jaH Mmi upravniki dr-ravnih kovmfe. Tako je bil denarni sistem definitivno k^^tupromitbsn in državi je pre* tn finančni krah. Ponsrejali so ne le zlate in i4him» mvveć tadi brooaste novčiče. AvtoooBAB* osists ▼ rimeUi pokrsjinah Mi» drji in Trakiji so morala zapreti svoje kov« niče, ker je bil bron draŽji, kakot p* pona« rejene novčanice, V tskih razmerah. je bila nujno potreb* na reforma denamega sistema. Reforme se je lotU AvreJijan. Najprej je ĆU zapreti rimsko kovnico. Toda uprli so se cLelavci in Avrelijan je žrtvoval 7000 vojakov. da je upor zatrL Svoj cilj je dosegel Avrelijan samo deioma. Dal je skovati mnogo zlateg* denarja m zboljšal s tem tečaj. V oekrti eo mu reforme ni posrećila, ker je imel pre« malo zlata ia srebra. Sele za časa EHokleci* jaaa 90 začeli v Rimu zopet kovati srebrn denar. Bizantinska država je sama pon&re* jala zlate novčić©* Zbira! a je pristne cekine m poskuseia zlato z dnigimi kovinami. Isto so prakticirali tuđi Madžari v XII. in XIII. stoietju. Zato so imeli novčiči kakor dan« današnji twii v srednjem veku bolj nomi* nelno ktkor pa resničoo vređnost. Iz srezkih rokopisov iz XIV. stoletja je razvidno, da je imela ponarejen denar poleg Benetk in Dubrovnika tuđi takratna Srbija. Najbrž je bil ponarejen denar tuđi v Boi* garijt XIV. stoletje je sphoh rnano kot sto* letje ponarejanja denarja. Tajno privatno ponarejanje so oblasti vedno kaznovsle. Kazni so bile po naših pojmih naravnost nečloveške. V mestu Fokiju je bU izdan le* ta 430. pr. Kr. zakon, ki predvideva smrtno kazen za vsakega delavca v kovnici, ki kuje denar iz primesi. Kanstantin Veliki je izdal L 317. dekret, ki določa smrtno k*zcn za vsakogar. kdor poškođuje ali ponaredi slat denar. Pozoeje so b'lc ka2mi še pooštrene. FoĐarejevalce so sežigali na grmadi. Teodor zijev kodeks predvidevs smrtno kazen na gnnadL V DL stoletju so v Franciji odse* kali v»akemu ponarejalcu desnico. Anglo* šaški zakoni so določali, da mora biti odse« kana roka pribita na vratih državne kovnice. Za časa fcvdalizma so ponarejalce obe^ šali ali metli v vTelo vodo. Na Holandskem je bila ekseJcucija z vrelo vodo grozna, Ob« sojenca so držali z dolgimi kleščami tako, da mu je visela glava navzdol. Vtaknili so ga v kotel z \Telo vodo, kjer je v strašnih mukah umrL Take kotle in klešče hranijo se cUndanašnji v holadskih muzejih. Stroge kazni za ponarejanje denarj-a so bile tuđi v XTV. stoietju. Po zakoniku Stepana Dušana. 90 morali vasko mesto ali vas, ki je dovolila pooarejati denar, požgati, pona-rejalca pa živega sežgati. Kazni so bile v starih časih res stroge. Dandanašnji se ponarejalci zakona sploh ne boje, ker so kazni malenkostne. Kaj se je treba bati ponarejalcu 4* ali 51ctoe ječe, ce p* priđe do mili jonske ga premoženja? Madžarska afera je najboljši dokaz, da bo treba zakone revidirati in določiti za pona« rejanje denarja strožje kaznu Saj bi prav nič ne škodilo madžarski aristokraciji, če bi jo malo segreli v vreli vodi ali na grmadi. Taka desinfekcija bi vsaj pokončala bacile nemoralnosti in življenja na tuj račun, ki jih je madžarska gospoda vsa polna. Z motiko ubila lastno mater Krvava tragedija se je 27. t. m. odigrala v Somborju v Vojvodini. Seljanka Marija Majer je v prepiru ubila svojo mater Kata* rino Habi. Mati in hči sta živeli v stalnem prepiru. Zadnji prepir, ki sta ga imeli obe ženi v sredo, pa je postal usodepoln za mater. Katarina Habi je osodnega dne hčerki očitala, da je neposlušna in tnnasta. Marijo je pograbila jeza, navalila je na mater in jo obdeiovala s pestmL Videč, da ji tako ne more do živega, je zagrabila v sobi stoje00 motiko in ž njo večkrat udarila mater po glavi. Mati se je nezavestna zrušila na tla. Čim se je zopet zavedla in skušala vstati, je rabijantna hoerka priskočila znova ia jo prioela ponovno z motiko tolči po glavi — Udrihalt je toliko časa, da se nesrečna mati ni gsnila več. O zločinu 90 sosedje obveatili orožnike* ki ao hčerko Marijo prijeli. Pri zaslišanju na policiji se je hčerka vedla skrajno cinično in je izjavila, da ji ni žal njenega dejanja. Pri obdukciji trupla ne srečne matere se je u goto vilo, da je dobila nebroj udarcev. Zlasti glava je bila straho* vito razmesarjen*. Zdi se, da je hoerka izvršila dejanje v duševni zmedenosti, kar je tembolj verjet; no, ker je bila pred leti že enkrat več časa v umobolnici. 1* '■' »■ 9 - Sila človeške vesti Mnosi učen;aki so se zanimali za silo ČlcveŠke vesti. Šio jim je za vprašanje. kakšen vp&v ima vest na volio, na delo-vanje človeka in k^^o daleč šega ta vpliv. Nekateri menijo, da Je človeška vest moč* nejša kot volja, strah in drugi občtrtkL Praksa nas uči, da so se mnogi zakrknjeni ZfOčinci po doigih tetih sasri prijavili so* điiču Ia sicer samo pod nepremajrtjrvtm vplrvom vesti. DrusI očenjaki trdijo, da je vest v zvezi z mnogimi drufimi iadividual-nimi kstnostmi, da je odvisna od slučaja itd Občtrtlirvi Ijodle so bolj podtožni vplivu vesti kakor ftegmatiki. Vedno» kaluča|iu ka-tiar zkKSnec po prvem dejanju ne cirt, da sa peče vest ali kadar previadnje nad vestjo zloctoski mstjokt. Pri takih Ijudeh lahko govorimo o tipičnih brezvestnežih. V modernih kruninalisncnih • insti+utih je vest predmet znanstvenih stodsj tn razisko-vani. Trn razakavania so nrtvec strah pred Borom kot vrtoovnim sodnikom večji kakor strah pred odgovornost jo na z^itlji. Ta strah je kriv. da se vest po vsakem naj-manjšem pTestopku oglasi. Iz tega ir\-aia-rno tsplošno definicijo, da je vtest strah pred odgovoTnostjo- Pogosto \-pliva strah na človeka dali časa. Zanimiv s'ucaj so iireli nedavno v Nemčiii v Berlinu. rJciega dne v oktobra L 1917 se ie seznanil mornaT Hugo Han-mann s 171etno devo^co. Odpelja1 jo je na osamljeno ladjo, kjer jo ie ubiL Truplo je scžgai, pepel pa vrgel v nKrrje, Po vojni se je naselil Hartinaiia v Potsdam kier s^ je ožeoil Ko mu je zera povila hčerko, ]z odločno zahteval. naj dobi pri krstu ime oesrečne žrtve, Vest je Hartmanna neprestano pekla, xoda strah nra ie branil, ca prizna svoj zločin. Pred božični mi praz-niki ie naenkr^t pozval ženo, naj ^iirpaj z njim fzvrS sainomcr. Obenem ie zahteval, naj mu izroči hčerko. cu jo ulje. Žena se je odločno oprla in Hartmann se je mučH Še nekaj dni, naiar ie odšel na policijo in priznal zl prvo akcijo te vrste. Z racijo je začela ob 10. zvečer in končala opolnoČi. Policija je pri jela 12 prostitutk in ste* vilne razuzdane žene; većino teh žensk tvorijo vdove in ločene žene, elegantno ob# lečene, ki stamijejo v najdraijih hotelih. V hotelu la je od dm nar ja, ki ga je prejemala od kavalir jev. Le* po Heleno je policijska straža izgnala v njeno rojstno mesto Koprivnico. Ko so drugi dan velikomestne skitalke v Beogradu zvedele za racijo, so v velikein številu pebegnile v Zemun in Pančevo, da počakajo nekoliko dni in da se vrnejo, čim policija preneha • proganjanjem. Veliko dam pa jee more izgnatL Policija je v eni sami noći pri jela 35 demimorulk. Večinoma lepo raz\-ite žene s krasnimi stasi. Obnasajo se kot omožene žene. Većino teh demimondk bo beogradska policija poslala v Slovenijo v slovenske po* boijševalnice. Kal delajo ruski plsatelji v emigraciji. Rcsija ima ogromno število pisateljev v emigraciji. Med mirni se nahajajo nekaTeri dovršeni ametniki kot je n. pr. Bunjin. Na-pisai je pravkar velflco delo, roman »škr-žadi«, več pes*ni in novelo »Delo korneta Jelazmac Romanopisec Aldanov je zaklju-čil roman »Hudjcev most«, Amiiteatrov pa studijo, na kateri je dejal štiri leta. Arclba-scv pravi, da ne pi§e ničesar ražen časo-pisnih člankov in da caka svojega povra:-ka v domovino. Priponrinja tuđi, da je zanimanje za umetnost popustilo, ker »mućijo dušo dru^e bolesti«. Žrnaida HippiuKcva (žena pisatefia MereScovskega) je napisala studijo »Meč ki križ«, zbirko ČTtic o vo:ni, ubijanju in nogubljanju ljudi. Zajcev ie kon-ČaJ roman »Zlati vror« ta niz manjših nove!. Avtor obSirnesa dela »Od carskega orla do ndeče rastave« Krasnov je napisal knligo »Vse snioe«. Mladi pisalelj Lukaš je do\TŠil delo »Grof Casrliostro«. Merežko\rskii studira stari vek. ki ga ie opisal v romanu »Mesija«, za katerega je šel iskat snovi ^ Bgtpt Rennikov je dal novdo »2ive duše«, siibo iz žMjenja ruskih eroigraniov ter >Blazukx>t, tragično farso v treh aktili. 5ut-Sučev, pisec »Jesenskih gosli«, je đovršU Srotctko v treh deianjth »Mačakc. Vsebino zairlo je zajel iz pariške ga žrvijenja. Pesnica Cvjetajeva ie napisala ep »Krysoiow« ter niz pesnri, pisatelj Cinkov pa ro^an »Md roman«, v katerem je publicira! »bc-Ie3ce emisranta«. Stcv. 25 ^—^^_^_^~ , cSrOVENSK'l NAR<3P» dne 31. jaimajja 1936. Sfran r. Na planincah je Mm .TT Pred bavarskim sodiščem v Moaako. Vem Se je pri zadrtih vratili vrliU sođna rarprava proti knjigotržcu Ivanu Seiteu, ker jt kct prctfcednik društva nagotiifluov toini zbor na prostem in pod okoicostrni, ir so vzbuiale nevoljo v3ednostscsa prebi-v sna bavarsJdh alp- Zgodilo se je takole: Kn;i£otri?ec Ivan Seitz predseduje mun-. ::sk©rra đniStvu nasotakov, to je dniM-v.. ici zbira v svoji sreor ?e trajal o razpustiH Pač pa so obsodilj gJavneža voditelja na zlobo 130 rnark, ostale Aane, ki so se udeiežiii dvo» dne\nega »ob-čre-ga z4>orac v alpah. pa po luu mark. Spreieami pogo.« tega društva so oštri, Vsak je moral poiožiti posebne preizkušoje, predno ie sire! ca skupne izlete. Razume-ma: sa] bi bi! aiarsikateri oven za§e! v to jato nedo*žflih ovac in povzro^il Scandale. K sreći, da ni takega draštva v našem bližnjem okolišu, ker tri tu zanesljivo kar deievalo pristopnih prljav in bi moralo drušrvo v obrainbo svoje »morale« na eti najir.arj regimem policije. Mm»kriti Aifldjarja PTetaido teto I« b-ik> im9eBji v rax-ti£* ocoMi Cvrot>e kai v opoJdanskh urah več drznA, aaravno»t frapantno !zvo-denih viomov v (fragu&anie te datarne. Cenjeoi ata«e||l se 90*0*0 fm gpmiiliij iju drzaeca vloma v Praci« fc***" te m. Dva veiika vJoma SU bila izvršena tuđi v Bran in Brasiiu. Po načinu in času vioraa sodeč, ]e morala vse vk>me rrvTiiti ena in rsta oseba. O tem je bila me4oarodca krimlnaijia poiiciia v svesti, navziic tenu pa ji ni inpeio đrznega vio-milca prijeti. - ;«& | Toda te eto* So ga rajkrtakall In sicer na Dud a ju. V torric popoldnc je bila na Dima ju izvršena senzadionaraa aretacija. Prijet je bil draruljar Julij Moravskys ki |e na Prater.strasse 5tcv. \2 nedivno ot\*oril trgovino z juvali. Policija je biU. na moža že dl je časa pozorna, ker se 3e vedno vozil v inozemstvo- m tud! njegovo blago je bilo sTimljivega izvora. Zlatari a. &o privedli na kriminalfli urad, kjer so ugotovili, iđa je identiCen z bivšim stroj nikom JuKjem Mo-r pretek-lost. Leta 1910 je "o'il v Szoii*aihelyja ob-sojen na 15 let Ječe, vendar je ze leta 1921 paiegni! iz zapora v OeđenlmTgu. Nato se je klati! ?o svetu. Zaprti m> ga v Milatiu, ScBtjakobska oa&erafe v Harodnem domu ta0 ta Cvihu, 90V9Ođ pa ie ceno izhajal •*4 pa jo pGbcKnlL Zak>&a dracoceaosti, ki ]ih je imel na-kopf&eoe v svoji trcovžni, je vredna okoli 3 MUHooe Din. Moravsky ie izjavil, da si i* nrcmaSenje prMobil v teku let s tiho-t^stvom vahit in kokaina. Vsekakor to ne dre, šakaj med dr^ocenostmi. kl jifa je po£icqa preJskala, je odlkrila razne predmete, frvtrađoCe od vloma v Curihu. Med dragim je darova! Ivforavsikv svoji nevestl krasno biserno oerHco, vredno pol milijona Din. Opis te ogrlice se. popolnoma ujema x ukradeno v Curihu. Ujema se tuđi opis zločinca z onim v Curihu. Za drasrocenosti fe Moravsky sprva fczjavil, da jih ie kupil 1 pri duoatjskih draguljarjih, kasneje pa n! I vddel navesti nobenesa od njih, izjavljajoč, da so bili nakupi zgolj prtlažnostnl. Policija energično nadaljuje s polzvedbamL Tekom včerajšnjesa dae je policija are-Urala tuđi nevesto Moranskega, Valerijo Holdampf, pri kateri je našla razne drago-cenosti, iz\irajoče od vloma v Curihu. Na Dirnaj sta prispela draguljarja Riemer in Pacfroer iz Prage in Bma, ki sta med za- | loso drasocenosti Moranskega spoznala raizne pTedmete kot svojo last. S tem je dokazano, da ie Moranskv faktično izvršil tuđi vloma v Pragi in Brnu. Policija nada-liuie s poizvedovanji. Neroški bojkot proti itaKjanskenui blagu __ DonaJ* 29. januar ja. Po poroci li h iz Inomosta se nadaljirje nemski bojkot proti itaHjanskejnj blaini. Bojkot italija^skesa blaga se kaže tntd vsem v naraščajočem padcu italijanskUi poSHjatev preko Tirolske v Nemčijo. Med tem, ko so druga leta ob tem časa razvili Itatljam zelo živahen promet z Nemčijo in ie dnevno došlo okoli 30 tovornjh vozov čtz Brenner proti severu, znaiša sedaj dnevni italijanski eksport 5 čaj za gospode ■ primeren za uživanje z rrJehm i a/ismetanokot zafutrek. £&> K«Iaov«|sl •»ofcabU isra p«trol«iska plluka svstlliks« ,RIDR' r tem f irilci 200-500 sve* *jo£L ImnUm Neznatna po* rat* petrofeja SveJ kakor eleJdrikaf „Al »A- se rnb: za razsvetijava prodaja lak; aradov, gostlloic, lot, eerkev, dvori*?, vrtov itd. MnMAMI« je prikladna za nafnan)le hi najve$e piostore. — Zahtevajte ptospektet OUvno sklcdiift a SHS taM elektrolelnttbM flnsa •VARC i dr— " oaBILnnanVB ■^RSV9aanBnaBBannn> anaaCnl 1 AfoA oglasi, ki slulijo v posredova ine in socijalne namene obćinstva vsaka beseđa 50 par. NajmanjŠt znesek Din J-—. Stlali oglasi Ženitve, dopisovanje ter ogiam strogo trgovskega značaja, vsm~ ka beseda Dm /*—. NajmanjŠi znesek Din 10-—. Službe Potnik manufakturne stroke, vo^ Ušćine prost, dobra moć i&če službo pri večji tvrd> ki. — Ponudbe pod «Pot; nik/321» na upravo «S1 Naroda^. Prodajalka mlajSa moč, izurjena v gaUnterij&ki stroki, Bče službo v mestu ali na dc=> želi. — Dopisi pod «Pos ?>teria/31^> na upravo «SL Naroda*. Oskrbnik z večletno prakso, ki do* tro razume poljedelstvo iq živinorejo — išče služ* bo v graščini. — Ponud= be pod «Graščina/277«i na upravo «$kn\ Nar.». Pisamiška nzoč (mlajša, tnoška ali ženska j se i££e /a knjigo-vodstvo več je tvrdke v Ljubljani. — Potiudbe z navedbo zahtevka plače pod *Vesten 310» ca upr. «Slo\. Naroda*. 1 Posojilo 200.000 Din posojila iščem za dva nieseca pod ugodnimi po» L;oji. — Pom:dbe pod «T>in 200.000/280» na upr. «rSIov. Narodav. Iščem Din 100400 ▼ svrho povećanja trgo> viae. Jamstvo za&lguraao. Obresti plaćam dobro. — Ponudbe pod «Posojilo 251» na upravo «Sloven-skega Naroda*. 25.000 dfnarfcT posodim hi&nemu gospo« d»rjy za stanovanje dveh sob in kuhinje — even« tualno dve prazni sobi s bouporabo kuhinje. Po» nudhe pod «Brezobre»tno posojiIo/336» na upravo «S!ov. Xaroda». Lokali TrgoTsld lokal s akladišSem se i^če v mestu. — Ponudbe pod ^. Trgovski lokal v Ljubljani iftčcm. Na« j em ni no plaćam letno v naprej. —■ Naslov pov^ uprava «rSL Nar.». 339 Stanovanja Dfjak ali dijakinja se sprejme na stanovanje in dobro dom&čo hrano. — Po-nudbe pod «Hrana/320» na upravo «Slov. Nar.». Opremljeno sobo v sredini mesta, s poeeb« nim vhodom — išče ga* spodična (drž. u radnica). — Ponudbe pod «Svetla soba/323* na upravo «SL Naroda». Kupim Kupim veČ vagonov bokoTih hlodoT dorzina 2.20 m in 4.40 m od 28 naprej. — Fran Gajšek, Ljubljana, Ti vol u ____________________307 Starine n. pr. tabernaldji. sekrc>-r?.rji, garniture, leseni le^ ^tenci, komode, vitrine, stekla, porcelan itd. — se kupujejo po ljubiteljskih cenah. — Brze ponudbe ' s popisom in navedbo cene na: Julij pl. Hueb- ' mershofen#Silbernagl, Za^ ' greb, Ilica 131 a. 334 : KUPUJEM lokomobil Wolf ili Lanz, . 30/40 HP na 12 Atm. u Dosve ispravnom stanju. Jedan Dteselmotor tako« djer rabljen ali u dobrom | stanju. — Ponude molim j što prije na: «£lektro*no* ^ tor*v tehničko i industrij* < ako poduieće. Zagreb, j Medultćeva ut 9. 330 i Trgovino z mešanim blagom v pn> metnem kraju — kupim ali vzamcia v najem. — Dopisi pod t/Dobroidoča trgo\init 337» na upravo «S1oa". Naroda*. Pouk Učenka, ki je dobro dokončali meščansko solo, se želi izučiti v trgovini z mesa« mm blagom na deželi, kjer bi imela popolno oskrbo v niši. — Ponud« be pod *Učenka/278» \w upravo «Slo\*enskega Naroda*. Prodam Železna blagajna 5t. 2 radi selitve napro* daj. — Več v trgovini Mcršol, Ljubljana, Mest« ni trg 18. 301 Klavir dobro ohranjen — se ra« di pomanjkanja prostora ugodno proda, — Dopisi pod «Klavir/2°l» na upr. «Slov. Naroda«. Železen štedilnik dobro ohranjen — se ra* Ji selitve t&koj proda, — Ponudbe pod ^Štedilnik 323» na upravo »Slaven* skega Naroda*. Prodajalniška oprava omarica z 39 predali, omare s steklenimi vrati, I prodajainiška miza, ogle« dalo, peč itd. — radi se« litve ceno naprodaj. — Več v trgovini Meršol, Ljubljana, Mestni trg 18. 302 Airedale Terrier-psl petmesečpi mladici od premiranih staršev s pr* vovrstnim rodovnikom — se oddajo pri: K. Frick. grad Freudcnbera, poštt Pischldorf, Koroško. 338 Prostovoljna i dražba V sredo dne 3. febru* arja 1926 ob devictih do*| poldne se prične v hi&i Kresija, Pogačarjev trg i št. 3, II. nsdstropje, levo, prodaja lepe hišne opra« ve, stenskih ur, lestencev in drugih predmetov. ____________________328 Lesni trgovci pozor! Naprodaj imam več vagonov gabrovih in sinrekovih krdjev; Se vsc stoječe v gozdu. — Josip GorŠič, Ilova gora, pošta Dobrepolje, postaja Cu* Sperk. 329 IRADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FMNC BflR, UubCana, Cankar}evo nabraZIe 5te». 3 Nepremičnine Prodajem dve no-vozazidane zgrade 1. jednospratna sa peta naest odelema i druga trospratna sa dvadeset sedam odelenja, zidane za svoju upotrebu i pot« puno moderne. — Za bli» ža obavestenja obratiti se sopsveniku: Žička ulica br. 8 kod Cr\Tenog Krsta Smederevski Djeram. Srednje posestvo z lepim vrtom, deset mi* nut od železniSke posta« je v večjem kraju na Gorenjskem — se radi bolezni takoj proda. — Fonudbe pod E» Vajda Čakovec, MedjifntjTje. Modna šivilja > Marija Krmelj l Ljubljana, Beethovno* va ulica 9, //. nadsit* Modroce i vsakmkll M zajnore pla£atfl najemnino za vtf časa vnaprej proti intabulacijL Ođda to eveot tjmH eno stiuovtnje, obttojtte U treh teb ter eno stanovanje z dvema aob«ma. Ponwft»e pod .Korafort 266—425' na op^vo te^a lita.______________ UDOBENIH PRIKUPEN DOM £!2? 1JZL™" ■*! fa P^Mft* «*^ «P"^ To al pa ■""■• ***** mmo Umt k)« |t r+k* tn bogitt xalo£. Svctoje te Vam, da at okmeat sa tvrdto PfTER KOMU Itoiii po^rulnka LiiibllanavKoHzei. Prj n«ta)iam mm fdao aa UHm aoMai, okom pomkvi Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani :-: prodaja, 21-T :: premog :: iz slovenskih prsmogovnlkov vseh kakovoati, v celfb vagonih po originalnih cenah pre« mogovnifcov sa domačo uporabo kakor tuđi za indoatrtjtka podjetja in razpečava na debelo inozemskl premog in koks J2£*JP**2LV**llnrori to Pripofoči posebno prvovrstni česlRMkovaiki ta angleSkl koks sa Hvarne In domaciiinoraDo, koraiki premog Črnl premog in brikete Naslov* ^1??"""1 ZAVOD «« PRCMOG A. A Ittttt &_________a *4 cSLOVENSKI NAROD* dne 31. jtnoirii 1926,___________________________ , ;. gtev. 25. Z L ATO imate v hiSi »ZLATOBO«' nnnMi mi Dt vpeljemo ^taUastjreej* terpentiitovo milo tuđi tam, kjer se dosedij še ni uporabi jato, vpresamo od 1./8. 1925 ▼ vsaki tisoći komad tega mila pristen zlatnik po 10 frankov. Dosedaj se je ie mnogo zlatni kov našlo. Kupite ^Zlatorog4' te»pen-tiDOvo milo in prepričatje se o njegovi neprekosljivi kakovosti. MoMte, da acftlet« tati ti tlataikt Naifineia! ™ Najnoveja! = Kožuhovina = Uav Haiti ™—~-= ---------- LJUBLJAIA ---------- se priporoča za razna krznarska dela. — Vsa v zatogl se nahajajoča kožahovtea po znatno znižanih cenah, posebno jopke iz krtorfne, stelektrik ttd. —- Pre- vzamem tuđi vse vrste kož sa strojenje ta bervanje. Le Mm odrasle so izšle v slov. prevodn svetovno znane novele DEKAMERON, ki jih je spisal ital. pisitelj Boccaccio. Dekameron je knjiga Ijubeznl, knjiga žgoče satire na nemoralno življenje dnhovništva in meništva, knjiga smešnih a čudovitih doživljajev iz meščanskih in plemiških krogov v XIV. stoletju, Dekameron je okrašen z 33 ilwtranljisiil. Za Mladine* ja knjifja Mprimtraa Broširan velja Din 56-—, v ćelo platno vezan Din 72*— Luksuzna izdaja Din 100*— Izdala stnjigaifia Tiskovna zaelfejeje) v Ljejfefja«! Naša skrbna nepozabna mama, oziroma teta in svakraja, gospa Rozalllo tata, vi Hehle je v petek ob 6. zvečer v 76. leta starosti, previđena s svetotajstvi za umirajoče, izdihnila svojo blago dnšo. Pogreb predrage pokojnice bo v nedeijo ob pol 4. popoldne iz hi$e žalosti Za Gradom St 4 na pokopaliiće pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. ▼ IJaMJaaJ, dne 29. januarja 1926. mi 2ahsf^£* osfaBi tetal aapra4a|. Naslov pri upravi Slov. Naroda, tu Notar Anton Galle I nainanja praaalHav svoje notarske pisarne s Kralja Petra trga v Sodno - Tavtar- javo ulico U. 8. MehanKno umetno vezenje ma^^^MMMB ^aS^stfS^Bflk— aataaBBBBaaSaT bWbIbSB1^P aBBa\aaB^Ba\^B\^BlaB>aa^aaBBl^BaaSaT ftivamA. 1___« — e»^B^aweaB»ej^aa^arej ^*W»>flB^ ^■*eave*asfaa» BlsrB^sHBp aivllV^i^BSaW^ara) IIUO POVr —— MuumaavA ts --------- Vsled ftrotaomfi znanja najflnejia izvršitev in brc2konkurenčne ccoc NajoenepTin čisti predttsk ttaskSh ročnih dcl v narodnih in modernih vzorciti tcr lastnlh oriefnalih. Velika prvovrstna firma OPOZARJA vse spretne, izurjene in agilne zastopnike, li feDkeii uslezka. Primerno zlasti za gospode, ki imajo dobre zveze % občinstvom. Uspeh osobito zago-tovljen, ker je odjemalec vsak. Dcsedanji za-stopniki so zaslužili mesečno do Din 10.000. Ponudbe pod 99A#Umi*11Jm v hrvaščini ali nemščini na upravo Slov. Naroda. TrmiHm swa«£ čokolada - kakao - bonbone čuvene svjetske fabrike TOBLEB (Bern-Švicarska) — Generalno zastupstvo i stovarite za kraljevinu SHS „OBOROM BEOGRAD, Knjeginje Ljubice ulica 15. — Telefon 31-89 r Tratite cifealkl bcl i i aT^VHI9H7f tu akutni hi kronični, bo leci ne v ko f%^FW«IIACin stch# tbadanje, otrdelost tUnika' želodć\ie krče, glavobol, proti", ishias in uevralgijo vsake vrste ozdravi najzanesljiveje raskl oblli ^L dovoljen od tninistrstva adravja v Beogradu. Pre-ranoga zahvalna pisma potrjujejo njegovo zdra-vllnost Originalna škatlja stane Din 25 In se dobiva po skoro vseb lekarnah ia drogeriiah V no-tranjostl države po povze^u. Bunta inttta teflsJefiC ttrnlje. ROYAL MAIL LIME Kr. catleika poitsa parobtodtu linija — flmnino sMtopttvo «■ kr« ljetno S. H. S. Z«QPS)b, Tif. L iter. 17. ■sjslaism pefsilikl prometi HaisMlisifl^g-ChotHbosirg-SoHtliaimpton v Hew York in Kanado Juino Ameriko« ——- Rk» đe Jaaefro, Saatoa, Moctevideo. Buenot Airei, Saopaolo, — — OdpfivA potoikov ▼ pnreui, đragcin in tretjetn razredu. Kabfoa tretjefa razreda z dvema In itirimi posteljimi. Podzaajtopstva i Beograd, Karagjorvjeva nilca 91. — Llnbljana. Kolodvor«ka alica 36. — Vdđd Bečktrdc Kralja Aleksandra u. 4. — BitolJ. Bnltvard Aleksandra 163. Braojanil naalor za gori navedena podzastopetva vtlle^Miallpae". Za ■•»■•, Hf o«faMrlai#» DalmaoiJ«\ln Cr«iooor«i Srpska Prometna banka v Sarajevu ta Omi«. Brzojanil natlor: wPrs)a— tmm buka". SPUT. Diakledjaaova obala 8 — METKOVIĆ, Ivo Veraja. Nobenega slovenskega izobraženca ne bi smelo manjkati med naročniki Ljubljanskega Zvona, ki vodi že 46 let slovensko književnost ter vestno zbira okoli sebe naše najboljše pisatelje. UUBUANSKI ZVON 1.1926 prtobči zaniraiv satiričen roman VI. Levstika, obširao novelo Fran-ceta Bevka» bistorični roman Jožeta Lavrenčiča in proizvode ćele vrste drugih pisateljev. Izbajal bo v povsem novi oblflu in opremi. ■ Naročnina znaša za ćelo leto v Jugoslaviji Din 12O—, za inozemstvo Din 150*—. .' *■-• ■■ ~ - ■ , • Naročite ga takoj pri ^ Tlskomil zadingl o Linbljanl, PraUi—m suca «.54. NE SANJAJ, AMPAK DELAJ! KoiSoo je Se lr«tf« ki skoro vse £vijenie TR-etsanjajo. Neprestano sanjarijo, kal da znajc, kaj imajo m kaj bi radi postali, se store pa hjč, da bi ta cilj tuđi do5e«iu Sem-tertje se saženo* to pa je vedao le coreča srama, ki takoj larasne. In tako mineva leto za letom, napredka pa nUder. To je breme, kl bodi % SMjenjem. AM bočai todi ti ostati breme adi pa bi se rad pospel naprej? V tvojih rolcah ?e, da odfočfs^ naJ bo Že tvoje rcrjstvo ali sedasn položaj kakrsenkoU. W. H. Smi* 1e priče! s tem, da je ta* mladić prodataJ časopise po toodonaUi koio-droHt Narto se je Sznčfl JntjfcotiStTa fa kmaln sam sačel trxS^Ra^pajV Vs^S^^p^BaaVS^^a ▼ ^^S^p^ ld se da iw^wavW s prassaai a^ovocit Ako ne vk», nS »« I fc stattsofii pred teboj, ki sx) k SaafaBer postat možje dejacja. Kakor os*, at addeii PffTOOBv ao s)esniteaW vssaaB aaT Opaswav nia, asKljeala. &$e sposaln, ^oBo ai TrtraH-noart — HataJ iLvleCkuv fs ajrioeval: »fVe» delaaie Vaše vožbejsce 4stsi )• «aam aova ĐO^bbVCsjRmb* ^HaVaa- U aaaat ^BsflB^ «amPaMBi^^a 3^t^ "^" •VB^SaMaaaaBBB sttH 09 avaV^aVaBaBasV* vaat slabosti in napaate ter ffli školaj od-s4nai«vssl Vaš nauk je br« dvoma dokaz, da Van ere odtično mašto med voditelji v bohi sa napredak n probodo naroda. Fr. R.« — »V aajsprednejii bojni crti setu v r\MJMjn. Prav po Vašem vedEbanju duba se« đoeegel im niogofcaj. kar se mi Se prej Bdrio aeBsoejoče. Vssk dan preJStani nefctj podavij Vsit ci nasalca te &pam k njfk nove žhrfioe moči. A. H.« — »Vaši flapeM H veste Toife sst ost »ctvedta a« prat« fot II IX« — aĐt Je fc omaW|ivesa siaHCa po»tts! asanera te »rvedaJoC aovek, mm ^| igj- •^■b aarsaa^^aai iln, aiavrti H. ^JIT « «» »f^eo aMkafliD boi lete sen prtccl trcov4no> Daaes tifsje aat>)a aktfra eedeasdesetero ft jy.« — ZsAtrrajte le o^e< ereepekt oo* BkaSk Bi^^P8svaaBpS]BSBBaBBah _^R^KBU^BtKtK^^f* s«L> JVaai^iflEeSaBBBl aaaW af aTaaat Kejrsi ee rad taa»o,k*tro tavsttarno nanCl Ar^aaissaaaiF^r* •■■■■ aVsaflKssSa^^BB apavOapaV^PeiES SSvSS> iCaaVjssVaara Kot atalec »Slov. Naroda" piosia s obratno pošao a prospekt Peohlmanns Geistmchulnng. *m ■ lb eeroahako poSJite UpopotajeBo sti U Po^hlmanm toalinsinsse 3, HftKfcei, P 271 • c^^^^^^^^ a^^^«^ ^^^^^^^^asJt ^^_ 4R^ ^^ka^^^^^a^^^ |^^^^^^^. pj^_^_ ^^^_^^^h^a^ ^^_ aa^^ ^^^^^^^^^^t ^fc^J B^aaM* a^^a^^^ fT^^^^^aH^t \7^a a f ^^JJl^^rf