Leto LXXV., št. 96 Spedizione in abbonamenlo Poštnina plačana v gotovini iUle, Ljubljana, četrtek 29. aprila 1943X^1 Cena 50 URKDNICTVO MM UfkULVJL: ŽASTOP8TVO m o^lMC I CTN10NT5 PUBBLJCITA ITALIANA & A-, MILANO OM: 31-22 Xk-J3, *l »1-16 te OOifCESSIONARIA ESCLUSTVA : tJNIONE ta pvbbUcit4 d]»ori topništva in oklopnih vozil K oddelkom, ki so bili navođeni v prejšnjih poročilih, je treba zaradi hrabrega zadržanja priđružtti *e oklopno skupino pod |m>v«'ljstvom majorja Piscitellia Taej^^ia Oderisia iz Neaplja. Italijanske in nemške letalske skupine so usjM*>ino napadali.' s(»\ražne kolone na pohodu in na mostu. stiti sngleško-ameriSloi letala so bila mučena: eno so uničili nemški lovci v Tunisa, dniffo protiletalske baterije na obali Peioponeza, dve pa neka naša torpedovka v sicilskein kanalu. l^etalskj napad ajueriskih sttriniotornili letal na okolico Cagliaria .je povzročil manjšo škodo; med prebivalstvom ni bilo žrtov. Tri naša letala se niso vrnila na oporišče. Angleško priznanje četam Osi v Tunisu Rim. 28. apr s ! Jonska radijska postaja *e je, govoreč :. vojaških operacijah na runiški fronti. takole izrazila: »Bitka krvavo besni ju vsej fronti. Nan imajo mmio bili zavrnjeni številni napadi sovražnika v sodelovanju z letalstvom. Na ostali vzhodni fronti so se vršile samo borbe krajevnega pomena. Nad južnim odsekano vzhodne fronte je bilo dne 27. aprila sestreljenih 44 sovjetskih letal, od katerih so jih 7 sestrelili slovaški, 6 pa hrvatski lovci. Izgubljena so. bila tri lastna letala. V Tunisu je izvedel sovražnik proti nekaterim odsekom za p;* dne fronte krajevne napade, ki *>o bili v hudih borbah odbiti. V silnih bojih zadnjih dni se je ponovno odlikoval bataljon motoriziranih strelcev pod vodstvom majorja Drewesa, ki je bil odlikovan z vitežkim križcem k redu žclez-neg8 križa. Oddelki bojnih letal in letal za bližnje polete so pos+^ali v borbe na kopnem in obstreljevali izhodiščne postojanke in kolone sovražnika. Ponovno sta bili bombardirani Inki Bona in Philippeville. Odmor v bojih južno cđ Novo~3sijska Berhn, 28. apr. s. O bojih ki so v teku na južnem odseku vzhodnega bojišča, se iz pristojnega vira doznava. da sc južno od No^o rosijska že nekaj dni razvijajo operacije v bolj ali manj živahnem ritnv: in da je sedaj nastal odmor. Beležijo le Šibke topniške dvoboje. Sovražniku se ni posrečilo zopet zavzeti izgubljene postojanke, tako da se je izčrpai, ne da b: dosege! kak taktičen uspeh, čeprav je svoje silovite napade podpiral z ognjem močnih topniških si!, razporejenih na vzhodn1 obali zaliva Semeskaia. Postopna oslabitev sovražne napadalne delavnost je po mnenju tukajšnjih vojaških krofov posledica silovitega m ne= utrudljivega delovanja nem:keFoker Wulf so\*ražrK*m napadu in se pomudU dolgo ob njih ter jih b lazil. Nato se je pokloni! žrtvam barbarskega napada in obiskal prizadete kraje. Ob prihodu Vzvi.Vnoir,. VI darja je prebivalstvo priredilo goredf p triotične jn udPnostne manifestacije Si verski hiši. Dnce predseduje seji medministrskega vzporeje-valnega odbora za oskrbo Rim, 28. aprila s. Danes se je pod Dr cejevim predsedstvom šesta1 ob 17. uri v^pore je valni medininistrski odbor za oskr-bovanjo. cene in razdeljevanje. Si.ia je bil. prekinjena ob 19.10 in no bo nadaljeval.i 30. aprila ob 17. uri. Odlikovanje s Savojskim vojaškim redom Rim, 28. aprila, s. Vel. Kraij in CoHUT \& z nedavnim dekretom na predlog Dueeji bkigo\x>iji nerala En-iilia Oigliolija, ki si je pv.il. že več odlikovanj za vojaško hl'jfjfUeJ ;n za zasluge, priiobljene v Severni Att&Ć Sodelovanje katolikov v Veliki vzhodni Aziji Toki°. 28. aprila. Catamova ! a 1 n>'\ družbe japonskih in prekomorskih kat »likov, ki je bila urtancvljen*i, da oblikuj« en«a sama zveza 30 milijonov katolikov l ' področju Vehk^ vzhod ne Azije,, DO v kit lLški cerkvi v Kojišikavi ne 29. aprila na rejstm dan japonskepra cesar;a. Katol ssastopniki ki se tu nahajajo ni K ' konferenci, kakor tudi zastopniki vLt.hrk. organizacij, bcnlo u^el'-ž;li ot\'oritvenui slavnosti. Doznava s«\ da je glavrti rastoč ustanovitev nov skupine besu I !o- vanje katolikov pri obnavljalnem delil, ki ga vodijo Japonci. Ustanovitev novega društva sv laMco torej smatr.i za odgovor na dobro voljo, katero so pokazah kit>liki a Filipinov in dmigod. Minister Ribbentrop o smislu in smotrn sedanje vojne Berlin, 28 aprila s. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je napisal uvodni Olanek za Evropski priročnik«, ki je izšel te dni in ki vsebuje obilno gradivo o sospodarskih in kulturnih silah nove Evrope, V svojem članku omenja nemški zunanji minister, da je tudi to drugo sve-:ovno vnino povzročila Anglija, da bi ohranila svojo nadoblast nad evropskimi narodi, ki bi moruLi rx> londonskih načrtih. Buenos Aires Mary«, ki je bila označena vidno z znaki Rdečega " križa. Napad na to ladjo je že šesti napad na bolndske ladje v zadnjih meseem. Potopljen narveSki rufilee v angleški službi Lizbona, 28. aprila s. V Londonu uradno objavljajo, da je bil v sovražni akciji potopljen v službi Anglije se nahajajoči norveški rušilec »Eskdale«. ki je imel 180 mož poGodsfii Stočkhoim. 28. apr. s. Angleži in Američani se na \se načine trudijo, da bi zamašili luknjo, ki se je pojavila med zavezniki zaradi rusko-poljske«£i konflikta. Toda možnosti sprave ni ;e mogoče oceniti in splošni položaj je temen. Na Dovming-Streetu je opaziti veliko diplomatsko živahnost, saj prihajajo tja neprestano ameriški in sovjetski diplomati ter predstavniki poljske vlade. V britanskih uradnih krogih so še vedno rezervirani, londonski listi pa se že jasno postavljajo na stran Scvjetov in proti Poljakom, katerim marsikaj očitajo. Bclj ne-pristranski opazovalci pa ugotavljajo, da so možnosti za rešitev konflikta v veliki meri odvisne od pravih sovjetskih namer, ki se skrivajo za moskovsko odločitvijo in ki jih trenutno ni mogoče presoditi. Na drugi strani pa še nadalje opozarjajo na dejstvo, da bi utegnil imeti poljsko-sovjetski spoT hude posledice za vso politično in vojaško povezanost zaveznikov. Zelo verjetna se zdi sprememba poljske vlade in v Londonu mislijo, da bi to mogla biti edina rešitev vprašanja. V tem primeru bi morda general Sikcrski ohranil položaj predsednika vlade, dočim bi bili odstranjeni vsi ministri, ki so znani po svojem proti-boijševiškem mišljenju. Prevladuje mnenje, da britanska vlada močno pritiska na poljsko vlado, da bi pristala na takino spremembo. V \Vashingtonu je vest o knzi delovala kot bomba, zlasti ker ni bilo znano, da je stvar Šla tako daleč. List »Mew York Times« odkrito priznava, da predstavlja prekinitev diplomat* skih odnosov med poljsko vlado :n Sovjetsko zvezo poraz Churchille in Rooseveltove politike. Vsi ameriški listi — ti v večji drugi v manj>i meri — dele to mnenje in ostro kritizirajo sovjetske ukrepe, bclj kakor samo zadržanje poljske vlade SrocKhoim, 28. aprila, s. Londonsko komunistično glasilo »Daily Wcrker« Lomi seveda kopje za svoje brate iz Moskve in vprašuje, kako je »mogla angleška vlada dovoliti poljski vla Vasiljev-sko, je bil med prvimi, ki so kritiziraJi poljsko vlado, češ da. jo vodijo pofašisteni aristokrati. Imel je očitni namen še povečati težkoče. ki ao že obstojale med obema vladama. Vprašanje je, ali Moskva ne bo zdaj postavila druge tako zvane poljske vlade. Sovjetski očitki vladi stockholm. 28. aprila, s. ^Izvestja~ objavljajo naslednji članek o prekinitvi diplomatskih odnosov z imensko poljsko vlado: ^Dne 26. aprila 1943 je vlada Sovjetske zveze sklenila prekmiti odnese s poljsko vlado. Sovjetska nota je bila poslana poljskemu veleposlaniku v Moskvi. Ta sklep sovjetske vlade je bil storjen z.ira-di Sovjetski zvezi sovražne kampanje, sloneče na nizkotnem obrekovanju, že dva tedna vodita nemški tisk in radio svojo kampanjo strašnih obrekovanj proti Sovjetski zvezi. Poljska via<*a je podpirala to kampanjo in je ukazala svojemu uradnemu tisku, naj izkoristi to pretvezo in obdolži Sovjetsko zvezo Krutosti pokolov. V osuplost Sovjetske zveze je poljska vlada skušala zagotoviti sovjetski vladi, da ne verjame prav nič nemškim trditvam, toda istočasno je ojačala svojo podSo kampanjo laži. Poljska vlada Ofl čutila nobene potrebe obrniti se naravnost na Sovjetsko vlado in zahtevati pojasni'i in obrazložitve. Pokazala je popolno!n « svojo čustvo sovražnosti do Sovjetske zveze. To jr- nesporen dokaz o sporaztnnu med Hitlerjem in poljsko vlado. Sovjetska vlada Je v svoji noti z dne. 26. aprila izjavila: Proti Sovjetski zve-1 sovražno kampanjo sta istočasno priče'* Hitler in poljska vlada ter je to najbolj-ši dokaz za sporazum, ki obstoja m*'d njima. Vedenjv poljske vlade j«^ lahko pojasniti. Že nekaj časa je kazal.i ap"iertfM namene 9k> ozemlja sovjetske Ukrajine, Bele Rusije in sovjetske Litvv. T- igre-sivne namere so nagnilo poljsko vL< k>, da se je sporazumela s Hitlerjem Prekinila je prijateljske in zavezniško t ■Ino'?* med obema državama in onemcer > 1 pri-jateljstvo s Sovjetsko zvezo, k Rumunska opozorila civiliziranemu svetu Bukureštu. 2s. apr. s. Prtrkmitev o!;p!< nn.it-sk'h odnosov med Sovjetsko Rusijo in v lado poljskih emigrantov v Londonu Je povjfOCilfl tudi \ Rumuniji najgloblji vtis. Tako v političnih krogih kakor v javnosti smatrajo so\ i*, t -sko dejanje Zfl nov dokaz ifaaJue krivdo bolj šcvizma, ki sc fikuii / vsemi vodstvi odtegniti odgovornosti in posledicam n ttorJCfM ''ločine. »CtzvcBtal« p;>c glede beflBf <'a se ni bati morebitnega \t'.Ma na ru-k: narod SMOkd <:d kritja v katvnu. k.iit; v Rusiji množični umOf nikogar nc presenccjjo. To ni nič sen/at"nnal-nega, piš: »CuTCOtuk, ker sc /c četrt itotetji nihče ne vznemirja zaradi smrti č!n\ck;i, kftk< t nihče ni žalosten, če sc ubije muha. Zakaj bi r*n*zroči! vznemirjenje qigantski pokol p*-tiskih oficirjev, če je njih -tcvilo komaj polovično od Metih ruskih oficirjev, ki ho bili justificirani med pccisfcivo proti m.tr-alti Tn-hačevskemu? V nesreče* »tovan-a- Stil M bolj« sevizem ni mogel proti človeško vagtjfltJ tud ostali svet, katerega zato še vznem'riaio take tragedije. Prekinitev diplomatskih «inosc,\ nij bi odpra\-i!a s sveta sleherno sled Hiaftugl pokola v Katvnu. kar pa je zelo huda /mota. kajti mrtvi so vedno močnejši od živih in njik sence ostanejo ter čakajo na usodni da« ai |x>koTO morilcev. List »Vjatsa« piše, da Stalinovo dejmij* znova potrjuje boljŠe\i.-ke načrte in ka/e rucri, na kakšna presenečenja so lahko pripravi jeri' Ang'eži in Američani s strani svojih sovjetskih zaveznikov v kakršnem koli trenutku • Kakršnih koli okoliščinah. List »Informatia« svari končno, da se lahko to. kar se je pripetilo poljski vladi, zgodi vsakemu drugemu in je lahko vzgled vsem tistin%. ki niso še doumeli, kakšne cilje ima Sovjetske zveza. O uporabi in kuhanju sladkorja v gospodinjstvu Sladknr |e sestavljen pretežno iz ogljikovih v 2 da no v — Njegcva uporaba se je zadnjih 25 let podvojila Ljubljana, 29. aprila. Uporaba sladkorja v- gospodinjstvu se je zadnja desetletja izredno povečala. Sladkor prištevamo danes med tista živila, po katerih obsegu porabe merimo kulturno stopnjo posameznih narodov. Skladno z uporabo se je izredno povečala tudi proizvodnja, ki se je v zaunj.h 25 letih celo podvojila. Tik pred izbruhom sedanje vojne so po vsem svetu pridelali okoli 30 milijonov tcn sladkorja. Približno dve tretj.-ni so ga izdelali iz sladkornega trsja, eno tretjino pa iz sladkorne pese. Največ trnsnega sladkorja pridelata Kuba in Java. Steblo trsa prerežejo in ga položijo med valje. Pod njihovim pritiskom se izloči rjavo rumena, umazana sladkorna tekočina, skupno z njo pa tudi staničnina, bagasa, ki je dobro kurivo. Sladkorni sok čistijo, pretekajo in gostijo. Sladkor ločijo od melase tako, da gmoto odceclijo in očistijo. Pridobljeno sirovino na to predelajo po rafinerijah. Iz melase izdelujejo rum in arak. Sladkorna pe?a raste največ v zmernem evropskem podnebju, tako na Balkanu, na Češkem, Poljskem, Slovaškem, Rusiji in Franciji. Predelujejo jo takoj po žetvi od oktobra do decembra, ker se sicer zaradi ležanja mnogo sladkornega soka izgubi. Peso najprej operejo, nato jo pa denejo v rezalni stroj, ki jo zreže na tenke rezine. Te rezine izlužijo v vodi 53 do 80 stop. C. Izložene rezance uporabljajo za kmrljenje živine. Zgoščeni sladkorni sok vsebuje razne organske kisline, soli in beljakovine, ki jih očistijo s pomočjo aona. Očiščeni in razredčeni sladkorni sok izparivajo na to v gost sok. ki se še bolj zgosti v kristaliza-torjih. kjer se tvorijo kristali. To je surovi pesni sladkor. Ostane gosta rjavkasta tekočina, melasa, kj je neprijetnega vonja in okusa in vsebuje polovico sladkorja, preeei vode, soli in drugih organskih snovi. Ta melasa je izvrstno krmilo za domače živali, uporabljoio jo pa tud; za izdelovanje špirita. Sladkor prepeljejo nato v rafinerije, kjer ga popolnoma očistijo. Sladkor v kockah izdelajo tako. da vlijejo zgoščeni sladkor na plošče in ga na to strnjenega razreze i o v kocke. Kandis sladkor izdelujejo s kristaliziranjem sladkorja pri 50 do 60 stop. C iz mirno stoječe melase v posebnih posodah, ki so prepletena z nitmi. Potrošnja sladkorja je bila pred sedanjo svetovno vojno v posameznih evropskih državah različno velika. Tako navaja statistika, da so v Angl'ji porabili letno 47.5 ker sladkorja na enega prebivalca, v Belgiji 26.9 kg. na Češkem 24.8 kg. v Španiji 12.12 kg. na Poljskem 9.3 kg in v Italiji 7.7 kg. V gospodinjstvu se uporablja na r.ajrazFčnejše načine in za razna jedila. Gospodinje morajo vedeti, kako se sladkor kuha, poznati morajo tudi stopnje ali razno stanje kuhr.nega sladkorja in kako se uporablja. Pri kuhanju sladkorja ločimo 7 stopenj. O prvi stopnji kuhanega sladkorja govorimo, ko teče v širokih kapljah. To povzročimo tako. da sladkor pristavimo s polovično množino vode. Na 1 kilogram sladkorja priiijemo pol litra mrzle vede. Ko nekaj časa vre. ga zajamemo z žlico, i o nagnemo in vidimo, da se sladkor odceja v širokih kapljah. Druga stopnja se tvori, ko sledkor še nekaj časa vre :n pri odce-janju zadnja kaplja potegne za seboj kratko nit. Na tretji stopnji je sladkor kuhan, ko obvisi zadnja kapljica na kratki niti in se sveti kot b:ser. Ta sladkor uporabljajo gospodinje za kompote, melisnice in za led za nekatere sladice. Če sladkor vre še nekaj časr*. pa vtaknemo vanj žično zanjko. široko 1 do 1 in pol cm. se preko nje naprav; mrena. Ce pihnemo vanjo odleti mehurček. Tak sladkor ie sladkor četrte stopnje in ga uporabljamo za izdelovanje fondant bombonov in leda. Če pa odleti mrenica. ko smo pihnili vanjo, v obliki verige mehurčkov, tedaj imamo opravka že s peto stopnjo kuhanega sladkoria Ta se zopet uporablja za izdelovanje bonbonov in marmelad. Prj nadaljnem kuhanju se sladkor zelo zgosti. Če ga na mokri trski za hip vtak-nemu v mrzlo vodo. opazimo, da je krhek, da se lomi in se ne prijemlje zob. To je šesta stopnja kuhanega sladkorja. Biti mora kakor rečeno krhek, ne sme se prijemati ne rok in ne zob. Tat^ sladkor uporabljajo gospodinje za razne okraske iz sladkorja. Končno ie še sedma stopnja kuha ne 2 a sladkorja ko nastane tako imenovanj karamelni sladkor. Zgoščeni sladkor spremeni barvo, je najprej rumen in nato rjav. Tudi tak sladkor uporabljajo za bonbone in za izdelovanje karamelnega leda. Pri nadaljnem kuhanju sladkor popolnoma počrni in se spremeni v oglje. Kako važno živilo je sladkor za človeško telo. nam kaže tudi njegova hianilna in kalorična vrednost. 100 gramov neočiščenega sladkorja vsebuje 2.16 gramov vode. 0.3 gramov beljakovin, 94 6 gramov ogljikovih vodamov, nič na tolšč in celuloze. 100 gramov neočiščenega sladkorja tvori 380 kalorii. Vsebuje tud: sled vitaminov. Se mnogo več je ogljikovih voda-nov v očiščenem sladkorju. Ta vsebuje 0.35 gramov vode 0.25 gramov beljakovin in 99.3 gramov ogljikovih vodami v. Kalorij da 407.1. Vitaminov ne vsebuje. Izpred ©krožnega sodišča Ker je tii fnrročrJ, se je njena velika ljubezen snrss^-^iSa v nevarao sovraštvo — ž sna, ki si je iz&rsla Z2 ljubimca 12 let tnlajišesa moža Ljubljana, 29. aprila. V razpravni dvorani okrožnega sodišča je včeraj sodil mah kazenski senat, ki mu je predsedoval sos. Josip Baričevič. Kot votanta sta sodelovala sos. Ivan Kralj in sos. Rajko Lederhas. Obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Goslar, obtoženca sta branila dr. Prennerjeva in dr. Smodej, interese zasebnega udeieženca je zastopal dr. Jereb. Prisotnih je bilo le malo poslušalcev. Obtožba zaradi poskusa umora Razprava se je z i :< ta ob 9. dopoldne. Na zatožno k'.op sta sedla 28-letn; v Trnovem pri Ilirski Bistrici rojeni v Ljubljano pristojni oženjeni železničar Emil Kuret in 39-Ietna v Ljubljani rojena ločenka Poldi Globelnikova. Oba obtoženca doslej še nista bila kaznovana. Državni tožiJec je po uvodnih formalnostih prebral obtožnico, kj je dolžila Emila Kureta, da je neugotovlienega dne aprila ali maja 1942 poskusil s strupom u>Tiirtiti Vladimirja Globemka st. in sicer tako, da mu je v njegovo večerjo, "ho je v porcijo polente, nasul zavitek ne-ugotovljenega strupenega praška. Zastrupljene večerje pa Leopoldina Globelnikova na dala za uži tj svojemu možu. Emil Kuret je izvršitev naklepnega kaznivega dejanja začel, nj ga pa dovršil. Nadalje je neugo-tovljene dni leta 1939 pred svojim odhodom k vojakom in neugotovljcne dni leta 1942 dal Leopold'ni Globelnikovi. ko je z njim zanosila, sredstvo za spiavljenje in povzročil, da je bil plod odpravljen. Končno je 3. decembra 1942 v bližini ljubljanskega velesejma zagrozil Vladnmirju GIo-be!n ku st. z besedami: »preklela baraba, če ne izgineš stran, te bom fental, če te doslej še nisem . S tem je ogrozil njegovo varnost z resno pretnjo zločinstva. Leopoidina CV.obelnikova pa je obtožena, da je v že navedenih dveh primerih zavestno splavila. Zagrešila sta: Emil Kuret poskus zločinstva zoper živijenje in telo po >§ 31, 167-2, III kz, dva prestopka zoper življenje in telo po § 1T2-I kz in prestopek zoper osebno prostost in varnost po § 247 kz. Leopoldina Globe'nikova pa dva prestopka zoper življenje ;n telo po i § 171-1 kz. Življenja željna ž sna ob bolnsm možu Obtoženca sta poslušala obtožnico, ne da bj trenila z očmi. Emil Kuret je sedel na zatožni klopi z razkoračenimi nogami ter udebno in se niti ni zmenil za G'obel-nikevo. kj se je odmakn:la prav na dni?) konec klopi in bila obrnjena od njega proč. Nehote sta tako že na zunaj pokazala tiste poteze svojega značaja, ki so prišle do izraza kasneje med razpravo; on, nVad še neuravnovešen mož. ki se je zgodaj navadil uživati življenje, kolikor so mu možnosti dopuščale, ne da bi se posebno zavedal odgovornosti za svoja dejanja; ona, ženska z močno razgibano no-tranio=tjo in poželjenjem za izživet jem, ki jo je živ'enje dvakrat nemilo udarilo. Prvič, ko ji je obolel mož tako, da je moralo med njima preneha+i zakonsko življenje, in drugič, ko se je strastno zaljubila v skoro 12 let mlajšega obtoženca, z njim zašla v intimne odnose, mu da"ia vse. kar je imela in pretrpela v^e njegove brutalnost.!. Ko bi se pa naj po ločitvi prvega zakona z njim poročila, jo ]e pustil na cedilu in se poročil z drugo. Zgodba se je začela skoro pred 10 leti Tedaj je bila obteženka še razmeroma mlada in prekipevajoča od življenja. Svojemu možu je rodila dva otroka, kar pa še ni potolažilo njenih stras'i. Ne=reča je hote'a. da je mož nevarno obolel za tuberkulozo. Zdravnik mu je prepovedal vsak intimnejši telesni stik z ženo 301etna zaljubljena v 181etnega Ob Irke m stanju je bilo jasno, da se nadaljnje zakonsko življenje v Globelnikovi družini ne bo razvijalo brez moteni. Skušnjava je prišla, ko se je k njim zatekel Emil Kuret, 18-letni sin družine, kj ie stanova a v soseščini. Ta je doma živel v težkih gmotnih prilikah. Bil je med prvimi otroci in čim je odraslel, je prišlo do nesoglasij, ker ni nič zaslužil. Globelnikovi so ga sprejeli zelo naklonjeno in mu je celo cbtoženkin mož pripomogel do zaslužka, ker je bil nestalno zaposlen. Emil je bil r>a zelo lahkomiseln. Tako se je med njim in cbtoženko. ne da bi mož zato kaj vedel, začelo kmalu razvijati intimno razmerje. Obtoženka se ga je strastno oklenila. Začel se je odnos, ki je trpjal dobrih 8 let. ko je prišlo do poloma in končno do medsebojnega obračunavanja najprej pred civilnim, nato pa sedaj pred kazenskim sodiščem. Mož ga je rešil, ko se je hotel obesiti Med obtoženko in obtožencem pa se ljubavni odnosi niso razvijali brez zatiklja- jev. Nasprotno je prišlo pogosto do zelo težkih prepirov in. kakor so izpovedale priče, tudi do pretepanja. Kaže. da je na eni strani k temu mnogo pripomogel obtoženec, ki je imel znanstva in odnose tudi z drugimi ženskami, na drugi strani pa tudi obtoženka. ki nikakor ni bila voljna prepustiti ga kateri drudi. Ker je čutila, da ga bo zaradi razlike v letih težko obdržala, je voljno potrpela vse njegove brutalnosti, mu pomagala z denarjem, kolikor mu je mogla, zraven pa pazila na vse njegove korake. Kakor je sama priznala, je v tem času na njegovo pobudo, dvakrat splavila. Obtoženec se je do nje obnašal zelo čudno. Čeprav se je družil tudi z drugimi ženskami, je pogosto zahteval od nje, naj se loči od svojega moža. Zatrjeval ji je, da jo bo poročil, ker jo hoče imeti samo zase. V tej zahtevi je šel celo tako daleč, da ie stregel njenemu možu po življenju. On sicer to zanika in tudi drugi dokazi za njegovo krivdo v tej smeri niso najbolj trdni, zelo pa ga obremenjuje obtoženka sama. Nekoč je prinesel domov nek strupen prašek in ga s trsko nasul v polento, ki jo ie obtoženka kuhala za svojega moža. Ta se je njegovemu načrtu, da bi se tako znebila moža, uprla in je potem skuhala možu drugo večerjo. Da je bila polenta res zastrupljena, naj bi bil dokaz kunec, ki jo je drugo jutro snedel in poginil. I.ndic, ki obremenjuje obtoženca in govori zato, da je res poskusil zastrupiti ob-teženkinega moža, je dogodek, ki se je odigral nekaj dni no tem poskusu. Obtoženec in cV I:a sta se skregala zaradi obtoženkir "erke, za katero je Kuret zahteval, da mora v službo, in zaradi njenega moža. za katerega je zahteval, da se mera obtoženka popolnoma ločiti od njega in da mu ne sme več kuhati. V tem prepiru je obtoženka pred pričami zagro žila obtožencu, da ga bo izdala, da je pokusi! zastrupiti moža. Kuret jo je zato pretepel, ponoči pa. se je v shrambi obesil. Iz zanke ga je zadnji hip rešil — mož ob-teženke. Ona priznava, on vse zanika Kakor že med preiskavo, ki se je uvedla na ovadbo moža. ko mu je obtoženec zagrozil, da ga bo »fental«, je obtoženka na razpravi vse priznavala. Kuret pa se je branil krivde in trdil, da je žrtev njene iriaščevalnooii in kempiota med obtoženko in njenim možem. Obtoženec je bil že obsojen pred civilnim sodiščem, da mora povrnil i cbtcžeiki za vse izdatke, ki jih je imela zanj, ckoli 11.000 din. Obtoženec jn obtoženka sta se drug drugega obremenjevala in se je dolgo razpravljalo o raznih trditvah, ki naj bi dokazale moralno pokvarjenost enega in drugega. Med razpravo je bilo ugotovljeno tudi. da je tedaj poginilo več mladih kuncev in ne samo tisti, ki naj bi bil žrtev zastrupljene polente. Da je imel obtoženec velik vpliv na nekatere ženske, je razvidno iz tega, da je bil. ko je še živel pri obtoženki. zaročen z neko drugo, ki se je že pripravljala na poroko, nato pa se je poročil s tretjo. Ta druga zaslišana kot priča, na ni kazala zato nobene užaljeno-= ti in je izpovedala pred sodniki o njem zelo prizanesljivo. Intimne stike z obtoženko je hotel nadajevati še potem, ko se je že poročil. Obiskal jo je že peti dan po poroki. Razprava se danes nadaljuje. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 30. aprila, ob 18.30: V času obiska- nja. Red Četrtek. Petek. 1. maja, ob 17.: V času obiskanja. Zak'jučena prireditev za šolsko mladino. Sobot*. 2. maja. ob 17.- V časn obi*kanja Zaključena predstava za šolsko mladino. OPERA Četrtek. 29. aprila, ob IS.: Trubadur. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Gcstiča, č'a-na zagrebške Opere. Cene od 40 L navzdol. ob prifild rojstva dvojčkov Visoki komisar je iz Dneejevcga sklada podelil zakoncema Bencio Antonu in Ani. Dol. Krit, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v mesku 600 lir. Obdavčenje blaga, ki se uvozi v Ljubljansko pokrajino Visoki kernisariat za Ljubljanako pok jino je z dne 1. aprila 1943-XXI pojasni, da je blago, ki se uvaža v Ljubljansko pokrajino iz ostale Kraljevine, oproščeno 2% dehodnirtskeg-a davka, ki se pobira za vsak promet v Kraljevini, ker se o priliki uvoza v Ljubljansko pokrajino pobere prometni davek. Ta odredba je potrebna, da se prepreči dvojna obremenitev blaga, ki prihaja iz starih pokrajin v Ljubljansko pokrajino. Vse tvrlke. ki nabavljajo blago v starih pokrajinah, naj zaradi tega zahtevajo 'd jco-dajalca, da jim proda blago brez plačila oo-hodninskega davka. V ta namen naj zahtevajo, da dobavitelj blaga v ostalih pokrajinah opremi račun z našle Injo klavzulo: s Prosto plačila dohodninskega davka, ker gre za bl3g«->, namenjeno v Ljubljansko pokrajino: okrožnica ministrstva fimno Prot. št. 324 z dne 26. XII. 1941-XIX.:. Obvestila za prodajalce v Kr. Italiji dobe pri. zadeti v pisarni Združenja trgovcev. Prodaja mesa na odrezek „C Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 1. maja t. L potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu oclrezka »C« navadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani: 70 gr svežega govejega mesa in 30 gr prekajenega govejega mesa. Cena prekajenemu mesu bo Lir 25.— za kg. Zavodi, ki prejemajo racionirana živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mestnega preskrboval-nega urada. Športni pregled Tekma Tobačna tovarna—Hermes verificirana za Hermes Najnovejša službena cbjsva nogometne zveze vsebuje nepričak-van izid verifikacije zadn;'e prvenstvene nogometne tekme med Hermes;m in Tcbačno tovarno. Kakor :'e znano, je slednja na igrišču zmagala 0 : 1. Proti verifikaciji tega rezultata je Hermes vložil pretest. ker jc v moštvu Tobačne tovarne nastopil Breme Milanovič, ne da b: bil še verificiran za ta klub. Izkazalo se je, da je pretest utemeljen. Zveza je tekmo razveljavila in jo po pravilih verificirala v korist Hermesa z 2 : 0. Istočasno je bil Milanovič verificiran za Tobačno t livarno, obenem pa kaznevan s prepovedjo igianja za dobo 6 mescev. Zvczin sklep bo Tobačno tovarno zelo zadel. saj je izgub:la točke, ki bodo zelo važne za njen plasma ob zaključku. Zmage na ze-lenern p:lju pa morajo biti v vsakem pogledu korektne in če kdorkoli ne upošteva tega osnovnega pravila športne igre. mora nositi p sledice. Zveza se je v kratkem razdobju ž? dvakrat poslužila ri-gorezne kazni, ki jo predp sujejo p: a vila in razveljavili zmagi uoseženi na igrišču. Obakrat sta bili n^enj odločitvi pravilni in žel mo le. da bi imeli deber vpliv. S to spremembo se je predrugačila tudi tabela, ki izgleda pa II. k:lu pravilno takole: Hermes 1 1 0 0 2:0 2 Ljubljana 1 1 0 0 3:4 2 Mars 10 0 13:40 Teb. tovarna 10 0 10:20 Tabela II. r^zrecr* ostane nespremenjena. Tekma med Zabjakom in Mladiko je b'la r'-,rzna. z i ezultatom doseženem m igrišču. V nedeljo; Hermes — Ljubljana Nogometno prvenstvo ljubljamlie zvez? se bo v nedeljo nadaljevalo s III. kelom. Na spe redna sta prvorazredna tekma Hermes - Ljubljana in drugorazredna V'ć -^Iladika, ki b:sta obe na Hermesovem stadionu v Šiški. Na papirju sta velika favorita Ljubljana in Mladik3. Ljubljana je na velikonočnem turni i ju pokazala izvrsten nogomet m je brez ugovorov najboljše ljubljansko m štvo. T3kc je bilo 7 nedeljo in tako je na p?-p'rju. Nogometna tekma pa je vedno bitka, na katero vplivajo številne trenutne okolnosti tako da se lahko konča docela ne-pričakovano. Hermežani se zavedajo, da je njihovo moštvo v krizi in da so potrebni ukrepi za sanaejo. Vodstvo kluba je že podvzelo prve korake v tej smeri ter je preuredilo postavo moštva z nekater mi spremembami na najbolj šibkih tečkah. Uspeh morda ne bo viden že to nedelj >, gotovo pa enkrat kasneje, če bo vodstvo vztrajalo pri svojem delu. Sicer pa nedeljska tekma ni za Hermežme že vnaprej izgubljena. Kdor gre s pogum, m in voljo v boj ter se zaveda, da je žoga okregla. l.ihko veliko doseže. V uvodni tekmj ob 14. bosta igrali rezervi Hermesa in Tobačne tovarne, nakar bo oh 15. sledila prvenstvena Vič - Mladika in za njo tekma Hermes -Ljubljana. i— Hermes (nogometna sekcija). Pozivajo se vsi igralci 1 in rezervnega, mo&tvji. dp se zanesljivo udeleže obvr/.nega »ostari ka danes, 29. t. m., ob IS, n:i igrišču. Po sestanku trening na dva gola. Berglez, Krzen in Kranje zanesljivo! — Mariborski Rapid v Maiertkem pr\en*t\um Za velikonočne praznikc jc mar borski Rapid igral prvenst\eno tekmo s Celjem in Ca v Mariboru premagal 7:3 (3:2V S to zmatjo se jc pov/pc! \ vodstvo skupine 1> ^taierske^a nogometnega prvenstva, ki ga je doslej imel Kosenthal. Bo t med .Manbor cani m Celjani je bil zelo ogorčen m je moral sodnik veekrat cnerpjeno potfcd .iti. N.i obtti straneh je bil izključvn po en igralec, t djan se- po odmoru celo Izenačili nato pa klonili. — \rcliknnočni iurnir na Jesenicah in r Beljaku. Na Koroškem so za velikonočne praznike organizirali nogometni turnir, ki so se ga udeležili VilUeher SV". Jesenice. Zek ćar iz Maric* .-j in BSti Bohler v Kupit bergi V nedeljo so ierali na Jojjfflfflh JOBcnJčtri So visoko porazili Železničarja 4:1 (v0), Belja-eani pa so bili zmagoviti nad TV>hlerjem o.2 (4:2). Naslednji dan se jc turnir nadaljeval v Beljaku. Zdc/irčar jc premogi] v borbi za tretje mesto Bohleria 9:0 (1:0). medtem ko jc ostala tekma med Beljscani in Jeseničani ne-odločena 3:3. Žreb jc naklonil pokal Jeseničanom. — šltcsrskl negemetni pok^ni finale M Bernu se jc korrčal z zmago Cr;i«shnppcrsa il Curiha. ki je premagal FC Lugano 2:1. — Berlinski nogometni turnir. Meti vtHkrN UOČniini pra/n'ki so tudi \ Berlinu odigral nogometni turnir, ki je bil obenem jubilejni turnir SC Minerve 93. Praznovala ie .Šuktnico obstoja in delovanja. V nedeljo je B">V 92 premagal Hcrtho BSC, ki ie premagala moštvo Blau-\\ css.i 4:1. n.ito pa jubilanta Minervo 2:0 in t^ko /macal v turnirju. iSe/ezti/ca KOLEDAR Danes: četrtek, 29. aprila: Robert. Peter šanel. UA.NASNJE PRIREDITVE Kino Matica: Za njegovo srečo in Trgovec s sužnjami. Kino Sloga: Marjeta med tremi. Kino Inion: R<-sfarii. Razstava akad. slikarja Rika Pcbcnjalai v Oborsnelovi galeriji, odprta od 9 do 19. Spominska razstava uutetoia Iva rut \a\-potica v Jakopičevem paviljonu. DE2TRNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12 in Xala Komotan', Vič, Tržaška cesta. Spodnja Štajerska — Novi jrrobovi. V Mariboru so umrli 13-letni učenec Ernest 2e!cznik iz Drvarvja pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, rudar Jo^sip Gornik iz Zagorja, star 45 let, zasebni ca Mra-ija \Virth roj. Turek, stara 53 let in ključavničarjema hčerkica Anastazija OafcEL V Studencih pri Mariboru je pi umrl vpo-kojeni železničar Mihael Jas. — Mozartov zbor v SlovenjgTadcu In Konjicah. Na svojem gostovanju po Spod. štajerski je priredil Mozartov mladinski pevski zbor iz Berlina- na povabilo štajerskega Hotnu it bunda tudi koncert v sioveni-gradcu in Konjicah. Vodja krajevne skupino okrožni inspektor Kaltcnbeck je mlade berlinske pevce posebno prisrčno pozdravil v Slovenjgradcu. rojstnem kraju velikeg*^ gpodnještajersiksga skladatelja Huga VVolfa. — Svengali v celjskem okrožju. Znajti telepat in Jiipnotizer Sven.cpli prireja na pova-bilo štajei-skcga Hcimat-bunia v mnogih štajerskih krajih predstave. Včeraj j« nastopil v Dobrni. Radio LfuMiana PETEK. 30. APRILA I943-XXI 7.30: N'jpevi :n romance. 8.00: N.i]v,\cd časa; poročila v italijanščini. 12.2n: Plošče. 12.50: Poročila v sloven-čini. 12.45: Pesmi. 13< M s: Napoved časa; poročila v italijan-č-ini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Obcrcženih «Tkl v slovenščin:. 13-25: Radijske pesmi. Orkester pesmi vodi dirigent Angelini 14.00: Poročila v italijanščini 14.10: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijancc dlasba za godoM orkester. 14.40: Pisana qlasbo 15.00: Poročila v slovenščini. 17.O0: Napoved časa: poročila v italiian-čini. 17.15: Prenos koncerta iz zavoda /a romanske ;tii'iijc. 19.00; »Govorimo ita- lijanskt;«\ poučuje prof. dr. St Lebcn.. 1930: Pcročila v slovenščini. 19.45: Politični komen* tar v slovenščini. 20.00: Napo\ed časa; poročila v italijan-čini. 2o.20: Sercnadc za vsa. 20.45: Otvoritev simfonične sc/onc družbo EIAR. S:mfo:!ični koncert vodi dirigent Fer-nando Prevrtali V odmoru: Zanimivosti v slo-ven-čint. 22 10: Orkester vodi dirigent Rizza. 22.45: Poročila n italijanščini. Vladimir: Debenjakova umetnost , Teplo spomladansko sonce me je zapeljalo, da sem iz mestnega trušča zavil po belih stezah med zelene trate in prebujajoča se drc-vsa, ki se odevajo v praznična oblačila. Tam je zrak čist in poživljajoč, narava se pogovarja v svojem, pesnikom in drugim umetnikom razumljivem jeziku in jeziku, ki ga razumejo mlada, nepokvarjena srca, ki so zagorela v skrivnostnem in ncpogasljivcm ognju prve ljubezni. Pred menoj je stopala zaljubljena dvojica. Oba mlada, tesno drug ob drugem, in šepetala sta si kdo ve kaj, a tedaj ju nisem videl; da sta stopala pred menoj, sem se za\edal šele. kc ju /e davno ni bilo več. ker pc razgreti glavi so se mi podile nenavadne, skoraj blazne misli, in pred očmi so sc mi vrstile podobe smrti in molčečih spomenikov. Gorje mu, ki jc prezgodaj odprl okno m pogledal v življenje. Rajši naj b' ca bil skrbno zastrl z debelo zaveso, kakor ga sedaj zastiramo zaradi zatemnitve. Sicer b; sc mu utegnilo pripetiti, da bi podvomil v vrednost Kettejevih, Murncvih in Cankarjev h ter Groharjevih del in da bi se, po duhoviti ugotovitvi, da bi njihove morebitne nadaljnje stvaritve upropastile na-o skupnost, umaknil v kričeče zatišje umobolnice. Zakaj nastale bi podobe iz življenja, Kristovi povratki na zemljo, soneti s posvetili. Dantejevi prizori iz pekla in marsikatera zve* :'da bi obledela. Spomeniki pa nemo molče. Le včasih, kadar pada mrak, ali pa t Tanih jutrnjih urah. ko je zarja komaj pordečila obzorje, kakor mlado dekle, ki >; je prvič sramežljivo pobarvale zapeljive ustne, spregovore. Obto/ujcjo. Glasno in neizpodbitno. In sprejema jih sodnik, ki sodi vsem. Tedaj marsikdo ne sp:. Tn če spi, sc prebudi iz strašnih sanj. Oglasa se mu vest in sc potaplja v dvomih. Ko pa posije skozi okno m1ado sonce zamahne z roko in se tolaži, da se take stvari ne dogajajo več .. . »Kam pa tako zamišljeni in mračni?« me je nenaeioma potegnil v mrzlo stvarnost jlo* bok glas. Tred menoj je stal Rihard Debcnjak. Razveselil sem sc ga, ker mi je bilo pr hranjeno iskanje po ateljejih ali v zgornjih prostorih Obersnelove galerije, kjer razstavlja, in kdo ve kje. da bi mu potem postavil tistih nekaj vprašanji ki so v svojem bistvu zmeraj enaka, čeprav n:^o mkjer zapisana. V parku, med skrivnr-stnlm šelestenjem drc\cs in petjem milih ptic, je prostor kakor nalašč, da se nemirna umetnikova duša. ki to govorico razume, razodene in svobodno zajadra v neznane daljave. Povedal sem mu to. In Debenjak jc živo povzel: »Pri nas začeniamo življenjepise, razgovore in podobno s trkanjem na sent'mentalncst. Potem se izbruhamo in nazadnje iznemogli jekama Jaz pa nočem tega. Nočem b:t; mev* ža. Z:\ljenie me je trlo in mlelo, butalo, in če h^Čem ostati, ga moram prezirati.« »Te besede učinkujejo na dušo kakor bič na psa,« sem dejal :n nehote pcmslil. da tudi on misli, kar sem pred kratkimi trenutki mislil. Pristavil sem nato: »In nedvomno skrivajo vzrek . ..« ^>Rsd bi se razgovarial s tistimi, ki črpajo svojo meč iz modnih žurnalcv,Mi danes lahko nadziramo vs^ zmago nase povojne umetnosti. In ravno v tem je dokaz, kako se krivično sodi o poelln-stvu. Trde tudi, da se mora umetnik v vseu kem pogledu izklesati. Dobro. Ce ima tako trdno hrbtenico, da vzdrži 'vso težo in posledico zlobe, zavisti, stro Tanja in krivice, ki mu jo naloži neuvidevnost sočloveka, in še ostalo, kar je V navadi, bo nedvomno vzlržal tudi zgodnje, a pravico priznanje, ki mu bo dalo potrebnega zasr- na in poguma, novih pobud, ki mu bo razširilo obzorje. Seved^. če je umetnik. Kar se pa dojraja, je izsiljevanje odnosno posiljevanje človeka. Izžemajo ga, da izcede čim več iz njega, a v življenju mu n'kdar ne reko hvala. Naj še pristavim, da slika ni za slepca, saj je vsegi usmiljenja vreden. Kip že, ker ga lrhko otipa. Na Tivoli so legle pivo sonce. Zapad je krvavel in vsa bitja s*, zadihala hladni zr^k večera, šepet dreves je skoraj vtihnil, le tu in tam je skrivnostno zaSumelo . . . Krenila sva proti mestu in Debenjak Jfe vneto zaključil: 1 Hočem slikati občutke, a ne samo impresije. Zrasel sem na ki siki. a občuUl barvno potrebo impresionizma. Ker me pa impresionizem ni zadovoljil z duhovne stra. I ni, sem moral nujno podati predmetno obliko, da izrazim z njim snov in obenem i dosežem tudi psihološki učinek. Povezati I klasiko z impresionizmom mislim, da bo to rodilo novo pot in mi dalo možnost študija ter nadaljevanja raziskovanja, Zams umetnina n'stane iz notranje nujnosti po zunanji izpovedi. Da ne bo tako lahko? Morda. Ne bojirn se pa nikogar. Bistvo je v tem. da te pregazi j o, če se ne braniš; in to je kolegijalnost ., , Prvo gostovanje Josipa Gostiča v sezoni Carmen z G osti čem in Karlovce vo pravcati triuntf uspeha UBL7JANSKI IblEMATOGRAFI Ljubljana, 29. aprila. Dolgo, predclgo smo ga čakali. Končno je vendar prišel. PriSel. zapel in zmagal. Zmagal je. še preden je zapel. Pred gledal ško blagajno sd se ljudje pulili in borili za vstopnice k negovemu rvemu gostovanju. Pa so vstopnice za Carrrien tak- hitro izginile, da so mogli i i veljo občinstvi, ki bi moralo odti praznih rok. pomiriti samo tako, da so takoj začeli predajati še vstopnice za njegovo •ig: gostovanje. A že v torek zjutraj so pošle še vstepnice za Trubadurja v če'r-: 't. Zdaj ostaja premnogim s»e zraJnje v panje: sliSali in videli ga bodo morda vendar v soboto, če pojde po sreči, drugič k .»t Mnnrica. Taka je zunanja slika Gostičevega izrednega uspeha, dokaz, da je naš rojak naj-b '.j priljubljen cdrs-ki umetnik., tenor na.j-i.iše populirnosU magnet, ki pr-teza ču-ito, da gojimo vsi edino željo, da bi bil zo~et — naš. Zakaj notranja slik?. Gostičevega prvega rz-.štovanja j« še nadkrilila zunanji uspeh. Saj smo" poznali njegovega Jcseja. Toda v dolgi dobi, cdkar ga ni bilo med nas. se je resnično razvil v pevskega in dramatsko igralskega kreatorja pač do vrhunca. Nje-L'~v vedno sc-ćni. zvonk:, nenavadno prijetni ten;r Bi je pridcbl najvišjo kulturo, njegovi viški so lahki, prožni, njegovi piani krasni, njegovi forti s Ini. njegovo pevsko podajanje prežeto občutja za pravo m?ra, vsa njegova kreacija izraz izredne muzikalnosti, pevske in igralske inteligence, pa glbokega umetniškega ukusa. Gcertič se je dvignil do umetnika pevca, ki nikoli ne pretirava, a tudi nikdar ne popušča temveč ostaja čustveno in miselno vztrajno, o ! začetka do zaključka, ves poglobljen v svajo partijo ter ji priliva iz nefranj >ti r'!o svojega temperamenta brez ric-stanka. Gcstič je tenor izvenredne najširše glasovne in igralske sposobnosti. saj je enako močan v najbolj nežnih lirskih kakor v najbolj strastnih dramatskih momentih. Razuraljivo je. da je žel večkrat že m"1 dejanji :n na zaključkih vseh aktov ovacije, ki ec kazale, da je piibkko očaral in < -vejil. Erezkončno je moral prihajati pred r 'm po. Druga pii vlač nest tudi po Gostičevi sugestivnosti sij^jn^ \i-^pelc predstave pa je 1 ila Carmen naše Karlivčevc. Skcraj do maja sme morali po nesrečnih okoliščinah in nezgcda'h čakati, da je K&rlovčeva končno prišli do primerne partije. 2e ko je pela Carmen prvič, &TY1<> izrekli trditev, da je njena kreacija velika, silna, krasna. Te trditve mi ni megeče v nbenem p;gledu izpremin.iati. Bila je pevski o:llična. glasovno blesteča, silni, v viških in v nizkih in na;ni2jh legah zmagovita, igralski ognjevita, skratka popolna ciganka Carmen, kakor si je- predstavljamo. Zunanje jo jo deloma na novo izoblikcvala, ji dala v prvem dejanju romantičnejšo obleko, in zopet docela uspela. Kajpak je žela m?-l dejanji in po zaključkih najtoplejše priznanje. Carmen Karlovčeve je sama zase lepota, ki je vrecina vsega zanimanja. R. Primožič je bil zopet enkrat junak Escamillo. Vedeli smo ga bili, saj pa je imel glasovno posebno uspel večer ter sc ;e zvonko in toplo razpel, da ga je bilo radost poslušati. Igralec pevec pa je seveda svojo priznano divno kreacijo igralski podajal z največjim elanom in pristne čustvenostjo. Nov Morales. sergeant, je bil Dolničar. prav dober pevski in igralski, pevec posebno prijetnega glasovnega zaklada, ki še ni dovolj izkoriščan. Zuniga je zop-ct naš popularni Lupša, prikupen in topel v vsaki ulcgl; prav dobra sta tihotapca Sancina, Modesrt in Belizar ter njuni partnercl Frasquita in Mercedes, Poiičeva in španova, obe živahni, inteligentni pevki m izraz ti gre.l-ki ter končno poetični šopek vse opere, nežna, ginljivo otroška deklica Micaela. Pela io je M. Mlejnikova in pedala ž njo zelo ustrezno pevski in igralski prav močno učinkovito osebnost. Partija zavaja v zoprno jokavost in cmeriksvrst. ki se ji zna Mlejnikova d:bro izognit.: podaja jo naravno, brez pretiravanja, zato prikupno. Zbori in balet so bili prav zadovoljivi, vsa uprizoritev polno ustrezna. Bilo je mnogo aplavza, solisti so prejeli šopk>v in poklonov, vsem na čelu pa sta Gostič in Kailovčeva ž^la pravcat triumf. ki je bil iskreno topel. Dolgo, predolgo smo ga čakali. Končne je prišel. Naj bi estal — v domovini, med svojci, ki ga spoštujejo in ljub.o! * rr. (i. KINO UNION Telefon 22-21 Odličen film iz življenja velikega skladatelja Rosslni V glavnih vlogah: Nino Be*ozzl in Paola Barbara Predstave: ob delavnikih: ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri: ob nedeljah: ob 10.30. 15.30. 17.30 in 19.30 uri KINO MATICA Telefon 22-41 Najboljši pevski film pretresljive vsebine očarljive Žarah I.eamler Za njegovo srečo Predstave ob 17. in 19.15 uri MATINEJA: Trgovec s sužnjami Predstave ob 15. url KINO SLOGA živahna, ljubka, vsemogočna in presenetljiva Assia Noriš v lepi zabavni komediji Marjeta med tremi Poleg nje še: Carlo Campanini. Ghi-seppe Porelli — Dokumentarij Luce: Guidouia Pričetek predstav ob: 14., 15.50, 17.40 in 19.30 V NE VE TI — Italijanski kulturni zavod v Solunu. Na slovesen način jo bil otvorjen v Solunu Italijanskj kulturni zavod. Otvoritvenemu siavju so prisostvovali italijanski ^ neralni konzul, vojaški predstavniki, p ainoštevilno zbrani člani italijanske, ai-banake, rumunske in nemške kolonije. Spregovorila sta tople otvoritvene besede italijanski generalni konzul ter zavodov ravnatelj. V zvezi z otvoritvijo je bil koncert, na katerem so izvajali razne italijanske skladbe. — Velika noč v Vatikanu. Na Veliko noč" -,c darcvaj papež Pij XII. -»icvesno mašo v konzistorijški dvorani, kjer je bil ob pa-peževem prestolu postavljen oltar. NavzoČ-ni so bili diplomatski predstavniki. Nekateri od njih so prejeli velikonočna cbhaji-o iz papeževih rok. Med službo božjo je izvajal poseben crkeste" skladbo Bacha. Mozarta in drugih skladateljev. Sodelovali so tudi člani kvarteta in vatikanski pevci od v đ&tvom dirigenti maestra Rcnzija. Vatikansko velikonočno cerkveno slovesnost je oddajal vatikanski radio skupno z oddajami EIAR-ja. Ta dan ni imel papež nobenih avdienc. Množica vernik v se je nabrala \r baziliki sv. Petra, kjer je imel slovesno mašo kardinal nadduhovnik Tedeschini. — Središče italijanske umetnosti v argentinski prestolnic«. Gledališče Avenida, ki je med najbolj elegantnimi v argentinski prestolnici, je bilo določeno kot stalno središče italijanske umetnosti. To gledališče je torišče raznih manifestacij filmske umetnosti, koreografije in italijanske folklore. Tudi gledališče Colon je važno središče italijanske umetnosti, saj je nameščen tukaj gledališki muzej, kjer so zbrane spominske dragotine znamenitih italijanskih skladateljev, pevcev in diri-egntov. Tako je tukaj polno spominov na Ade.ino Patti. na Rozino Stcrchi in Franca Tamagno ter druge, ki so ponesli sloves italijanske opere na odre argentinske prestolnice. V operi v Buenos Airesu so peli Lucija Crestani. Amelija Pinto. Ade-] na Pal t i. R. Storehio. Josip Borgatti, Amodej Bo5si, Titta Ruffo ter Alojzij Man-cinelli. ki je sodeloval kot dirigent. Poseben i ddelek omenjenega muzeja je posvečen G. Verdiju. — Zdrav rod. T: Carmobia poročajo: Naselbina sv. Agate uživa sloves kot kraj. kjer se smrt zelo redko odlaša. Prebivalce cbiskuie. ko so že v zelo častitljivi sta- rosti. Tako je štelo pet prebivalcev, ki so umrlj v enem letu. skupno 428 let. Naj- siarejši med njimi jih je štel 97, najmlajši pa 33. — Junaška smrt Črnocorra. Iz Rima porečajo: Iz Cetinja je prispela vest. da je padel v bojih proti upornim oddelkom izven čroogo* kena pedreč/a poročnik Ljuba Martinević. Cetinje je "počastilo pokojnikov spomin- — Sp°menik v Čast tretinskim borcem, padlih za Rim. Petek 30. apr.la bo na obletnico rimske zmage 1849 proii francoski vojski svečano odkritje spomenika na vrhu Gianicolo v Rimu. Spomenik je izklesan iz enotnega kamna s področja tri-dentinskih Alp. ki sta ga poklonila Rimu ^•mtinski preporodni muzej in trentinska legija v počastitev spomina šestih trentin-skih bojevnikov, ki so padi; za osvoboditev Rima leta 1849 ozJrcma dva prj Men-tani L 1867. — Krst 14 letnega korpoHUa. Iz Trenta poročajo: V cerkvi sv. Marka v Roveretu je bil te dni svečan krst 14 letnega korpo-ra!a Jurija Matijevica. Ko so italijanske čete pred dvema let;ma prodrle na Balkan, se je pridružil it tiranskemu alpinskc-mu bataljonu. Ob prilik spopada z uporniki je debil mali Jurij Matejevic nekaj ran in j*e je potem zdravil v vojni bolnišnici. Za svoje hrabro z3držanje je bil povišan v kor-•pcrala. Ko so se alpinci vrnil v Trento, je prispel z njimi tudi 14 lefni kerporal Mati-evic, ki je bil začasno nameščen v GIL-ovem zavodu. N;'egovemu krstu so prisostvovali številni odličniki. med drugim fa-šijski Zvezni tajnik, tajnica ženskih f a sijev ter drugi visoki funI\cionarji. — Dela I. Borellšja. Prel ne lavnim so z-šli pra'i štirje zvezki politične ter književne vsebine, ki so izšli v okviru zbirke Opera Omnia slavnega emilijskega pisatelja. — Milijon lir :ra dobrode nt* namene. Vitez Velikega križa baron Peter Compsgna, imejitelj zvrezde za poljedelske zasluge, bivajoč v Neaplj^i, je stavil na. lazpoiago prefektu iz Cosenze ob prazniku rojstva Rima milijon lir, ki so namenjene javni bolnišnici in dečjemu zavetišču Coiigliana Calabra: v Cosenzi. — Razstava italijanskega slikarja na I>unaju. Kr. italijsnski konzul na Dunaju Ronv.no je te dni svečano otvoril razstavo italijanskega slikarja Primoža Contija. Razstava je nameščena v p"-lači Kiinstle; hr.us. Organizirana je bila pod pokroviteljstvom drž. namestnika B'. lurja v. Schirccha. Razstava je doživela močan uspeh. — Diisscldorf^ki liko\nii umetniki razstavljajo v Florenci. Državni podtajnik za ljudsko vzgojo eksc. Rinaldi je otvoril v Florenci zanimivo, poučno razstavo dlissel-c prične v Mestnem dcr.iu 10. maja ter bo po raznih mostnfil ekrajih tr:»j:\o c'o 14. maja. a pregledi se bedo začel 16. m?.;'a ter bedo trajan do 21. maja. Za cttoke iT. mestnega središča bo cepljenje v Mts'nom domu 10. in 15. m rja, prav talvo pa tudi v mestnem zavetišču za onemogle v Je p "levi ulici št. 2 čine 10. maja in v lju '.ski šoli na Z [sovi ccfM dne 11. maja. Cepljeni morajo biti vsi ot.cci, kj še sploh iiIsd b:U cepljeni, exxr«ko ra txu7i eni ctrori, p:i Icaterih loa'cj cepljenje nJ bilo uspežrro. Sr.--.si morajo eticke prinesti k cepljenju, če so dobi i vabi1 d ali ne. seveda pr. morajo Wtl ofrocl snažni in v snažni obleki. K obveznemu c?rljenju morajo starši piinefti vse leta 1942. rejene otroke, ki še niso c?p'j2ni, prs*v taki pa tudi vse one. ki eo rojent letos in stari najmanj 3 mesec?. Javno cepljenje je brezp'r.čno. —li Razvoj Hradecfcega ceste. Hradec- kega cesta, k sega ob vznožju Golovca od Karlovškega mostu do Štepanje vasi, je Ekrajna meja mesta v tem delu Ljub'jane. Včash se je cesta imenovala Hradeckega vas, ki je štela nekaj starih, pritličnih h š podeželskega izgleda. Z razvoiem mesta r>a se ie razvijala tudi Hradeckesra cesta. Takoj onstran železn'škt0a prelaza na zgornjem koncu je bilo zgrajenih nekaj lepih vi', na spodnjem koncu, od Poljanskega mostu pri Stepanji vasi, pa stoji na levi =trani vrsta novih stavb, a na desni jim drucujejo starejše hiše. Nekaj novih hiš je bilo sezidanih tudi na srednjem delu ceste: cest šče so razšrili. električno razsvetljavo nomnožil . Na spodnjem delu so tudi hodnik-i za pešce. Največja pridobitev za Hradeckega cesto pa je bila iz- graditev sodobne brvi čez Gruberjev prekop, ki je srednji del ceste neposredno povezala s Strelisko ulico in po tej s središčem mesta. Tako je bilo to predmestje tudi dejan.cko pr kiiučeno mestu. Hradeckega cena ima sedaj tri zveze čez Gruberjev prekop: Ke.r.ovši in Poljanski most ter sodobno brv. Obeta pa se ji v bližnji prihodnosti še kaj več: tramvajska proga, ki bo vezala vsaj spodnji del z mc-tom po Poljanski cesti do Ambroževega trgu. —li Pametne kokeši. Pred vojno je v našem mestu le redkokdo redil kokoši, vsaj v središču. Danes nj več tako. Kolikor je bilo prej kurj h rejcev, toliko je sedaj ostalo takih meščanov, ki iz kakršnega koli vzroka ne rede kur. Na periferiji ima menda vsaka hiša kokoši. In lastniki skrbe, da so zmeraj lepo rejer.e in da jim nikdar ne zmanjka za pod kljun. Včasih so se kokoš, celo pasle po stranskih ulicah. Sedaj pa jih lastniki pasejo, in sicer odrasli. Vsak dan. če je vreme ugodno, jih vodijo na najbližji travnik, kjer je zmeraj ob lica tistega, kar perutnini ugaja. Pod mrak pa jih odvedejo domov, ker kokeš nima rada teme in že pred zatemnitvijo trdno spi v svojem kurn ku. Mnogo kokoši je tudi v Stanu in domu in te se odlikujejo po b stri pometi. Lastnki jih vodiio na pašo na velik travnik na levi strani Tržaške ceste, kamor morajo čez zmeraj živahno prometno ž lo. V začetku so jih s skrbjo vodili čez cesto, da bi jim kako vozilo ne ugasnilo že itak kratkega življenja. A skrbi so hitro odpadle, zakaj kokoši so kaj kmalu razumele, kako in kaj. Sedaj prečkajo cesto na sledeči noč n: v gruči gredo počasi do roba hodnika za pešce, tam se ustavijo in pogledajo v obe >meri ceste.. . in, če ni nobenega vozila ali tramvaja, kar najhitreje prečkajo cesto, da. nekatere celo zlete. in se ustavijo šele na travniku ob pločniku na nasprotni strani . .. Isto se ponovi pri povratku. Pa imamo navado rečj komu. ki se nam ne zdi kdo ve kako pometen: »Neumen ie kakor kokoš ...« — Ij Neža Kus. Na Dolenjski cest'. >?ia zelenem hribu., je umrla žma vpokoje-nega opernega pevca Frsnca Rit^a, ki je zlasti dobro znan starejšemu ljublj inske-mu rodu. Kot dobra mati in žen:i se je posvečala predvsem družini, a uživala je sp-:žen ugled med vsemi, ki so jo poznali. Umrla je v starosti 75 let. Prihodnje leto bo minilo že 50 Icc, odkar se je operni pevec Fr. Rus poročil z Ncfco Gajeto. Vzgojna sta tri otroke, dva sina in hčor. Dlago ženo bodo pokopali ' ' i -; rvb 14.SO na pokopališču pri Sv. Kn?u. Pogreb ho od knpele sv. Kiištofa na za-iah. — Sorodnikom naše iskreno BoSaJjc i —Ij Za red v tramvajskem prometu. Včeraj smo napisali nekaj dobrega o cestni železnic?, danes pa bi se radi pomenili o zvezah med posameznimi progami m o redu v prometu splch. Razumljivo je, da ni mogoče prometa tako urediti, da bi n. pr. z Viča vozili posebnj vozovi v vse smeri. rZe to je mnogo, d3 vsakih šest minut pelje en voz naravnost do splošne bolnišnice, a drugi do Šiške. Kdor pa želi do Most ali do Sv. Križa, mora enkrat t restopiti. če hoče do Rakovnika pa celo dvakrat. To bi ne bilo nič hudega, če bi bil zvezni tramvaj na mestu. Tudi počakati ni tako hudo, če gre za eno ali za dve ali tudi Z3 tri mnute. Hudo je, če ti voz, na katerega bi moral prestopiti, odpelje ravno v trenutku, ko se voz, na katerem še stojiš, ustavlja. In to se zgodi vsak dan neštetokrat na vseh po dajal i-ščih, kjer so možne zveze in prestopi. Na proteste odgovore, da mora biti v prometu red, sicer nastanejo zamude. Morda imajo v mislih zamude, ki so na dnevnem redu na križišču Tržaške ceste in Langu-sove ulice? Tam je konec dvotime proge in tramvaji, ki vozijo v smeri mesto—Vič, čakajo vezove iz nasprotne smeri, ki pa navadno isto pobežno željo goječ stoje na izogibališču pri milarni. Ko mine vsaj četrt ure. cba tramvaja odbrzita naprej in se srečata pri Stanu in domu... Včasih rešijo vprašanje s tem. da potniki prestopijo in se tramvaja z zamenjanimi potniki vrneta, odkoder sta prišla. Včasih. Zgodi se pa tudi, da se mora voz Vič—mesto vrniti do mi'arne. kamor mu sledj voz mesto—Vič . .. Tam šele nesporazum uredijo in vse gre po starem redu. —Ij Narava se je prebudila. Letošnja zgodnja spomlad je zgodaj prebudila spečo naravo, ki se je žc skoraj vsa odela v praznično cb'ačilo. Travniki so ozeleneli, breze so deviško bele, sadno drevje je tudi czelenelo. prav tako druga drevesa. Ves zelen je tudi Ljubljanski grad. a okoliški griči so se odeli v svežo obleko, na kateri se prelivajo drug v drugega vsi odtenki zelene barve. Travniki so že posuti s pestrimi cvetovi. Se kratek čas in narava bo široko zad hala v vsej svoji obnovljeni lepoti. —Ij Poljska de'a so večji del končana. Tisti marljivi meščani, ki so se zgodaj lotili obdelovanja svojih njivic, so delo že dokončali in sedaj čakajo, kako se jim bo zemlja oddolžila. Najmanj dvakrat na dan hod jo preg edovat. kako in kaj. Se zmeraj je treba kako malenkost popraviti, dodati ali odvzeti. Ponekod pa so z delj šele Za£elL Pravijo, da n: dobro prezgodaj. Ljubljanski kmetovalci so sj znali tudi oraktično ured'ti svoje »podeželje-. Sredi njivic so ocd najbolj košatimi drevesi postavili Ične mizico in okrog njih klopi. Tam se no trudapolnem delu odpočijejo in ceki-epčajo. cb nedeljah pa v senci sede občudujejo delo ?vcjih rok. —?j Opeke padajo s streh. Pešcem preti v me-tu nevarnost, na kateri niti ne po-mi~l jo. Vsak dan pade s te a!i one poše- vne ?trehe no mestu kaka opeka na cesto. Doslej kronika ne beleži nobenega smrtnega primera zaradi strešne opeke, zato pa bi ne s meli mimo tega :n kar talco dopustili, da pada opeka na ceste in ulice, ki ro zmersi neme ne hudega slutečih ljudi. Hišni lastniki bi morali v-aj enkrat na !eto pregledati strehe svojih hiš in morebitno okvaro popraviti. Ni dvoma, da bi tud] sebi korist'H, če jim že ni mar, kaj se zgodi z neznanim pešcem, ki ga usoda slučajno vodi m mo njihovih hiš. •—li Sadjarska in vrtnarska podružnica LJubljana I. je letos pravočasno opravila zimsko in prvo poletno škropiienie sadnega drevja pri vseh onih svojih članih, ki so to želeli in se prijavili. Ko bo sedaj od-cvelo sadno drevje, posebno hruške in jablane, t. j. ko bodo odpadli beli cvetni listič«, bo treba takoj, še predno se pri Diodih zapre muha, škropiti proti škrlupu in raznim zavijačem. kateri slednji povzročajo črvivost našega sadja. To prvo škropi i en je po cvetju bo podružnica opravljala z 2°'o žvepleno-aoneno brozgo z dodatkom 300 g arezina aM meritola na 100 1. Priporočljivo je škropiti tudi češplje in slive z ist;m sredstvom proti češpljevi grizlici. Tudi češnje in višnje škropimo, če imamo modro galico z V' <» bordoško brozgo, sicer pa z 2*' • žvep"eno-opneno brozgo, toda brez dodatka navedenega arsenovoga preparata. Breskve bi rfl irelice PO cvetju sploh ne škro; -no več. izvzomš' proti uiem. posebno proti medeni uši z i.a° (i-nim izvlečkom milijega lena fkva-sije) z dodatkom 2 kg mazavega mili M 100 1. Kjer je škrlup močno razširjen ali kjer gre za sadne sorte, ki M pouObOO podvržene tej bolezni, trebi ikroj ti, tlim dorastalo plodovi do lesn kov& velikoftt« drugič in nato čez 2—3 ledne še tretjič. V našem vlažnem podnebju ir. ker ima v naših krajih zavijač dva lodova, se priporoča še četrto škropjenje prot flcrlupU in črvivosti koncem julija ali eaestkom avgusta posebno pri rimskih sortah jablan, vendar mora poteči do obiranja rsa 5 tednov z o/, rom na dodatek ftrupenth ar-enil:ov!h preparatov. Podružnica vabi ITOJO člane, k j /e. v d t so jim škropi njihovo sadna t'. evjC toiii po cvetja, da se po dop,"sn?ci prijavijo na podružničin naslov: Erjavčeva cesta 4s n — Ij Za "tare in einaiiojrlr Ljubljančane v Mestnem savetiŠču v ' podaril Sindikat lllf IJri in !v!;)l»:»su"^r,- v 3 50 lir namesto venra r i i Putrihove. Županstva 1 tnikom najtoplejšo sahvalo tudi V imenu p hočete dobiti službo, /e nujno potrebno, da se natič te knjigovodstva. To ni težko, ako si nabavite knjigo za samouke Sič: Knjigovodstvo. Dob ?c v knjigarni Tiskovne zadruge, Selenburgova ul. 3. —li Lepo se je zadnja leta razvila * ti nova Pugljcva ulica na Kodcl jevem. 13 les setra od nabrežja Ob Ljub! :m d) P.iv-šetove ulice. Na desni strani je že lep del zazidan z novimi hšami. na levi po stojita dve komaj dograjen hišici Cestišče in hodniki za pešce so posuti, a ne d končna urejeni. Cestišče je rodi Utrjeno in 'epo napeto, da more vedn cb deževju odtekati v odtočne jnrke nn obeh strrreh. —Ij Opc-zariamo m jo trša {I koneerl venskega tenorista Mllofia Brlšnka. k se bo vršil ob 7. uri zvečer v velik* f"harmo-nižni dvorani z na c!e'.lr..;! v. r~rv.e'—I.« :>■■: 1. Mililotti: Ubosi mornar: 2 Hoffmeistcr: NarciTOv cvet; :\. Krek: Izkušnja; i L k* vic: Iskal sem svojih mir lih dni; !Y §ker> janc: Vizija: 6. B;!k: Čriček prepeva; £• "Griog: Eroa; S. Spno is; V6er j tn danefV II. del; 1. Handl: Arija it bi i M S1* stjauc; 2. Mozart: Arija Don Ottavija it opere >Don Juana ; :;. Ifaaaenet: Sanje >* opere MfllVSi ; 4. Čajkovski: Ai . a 1 A n tii ' ga iz cp?-re ^Evgenij Onjagin . S. GcunodS Arija, iz opere Fausl : 6. H > n, Kri i grofa Almsvive iz opere »SeviljakJ \ \\vr-Pri klavirju spnamljs koncerta ita pian ttka Silve Hra^ovee. Povlrv>bni r.a je na razpolr.go v knjigarni Glasb .. Matice, kjer 5>e vrši tudi pvedpCO^BJa V • PniC, —Ij ljubljanski komorni «'.u.». kj ga tvorita pianist Anton Trost in violin Ul Jan Klala, dva umetnika, ki uživati v našem koncertnem življenju, bodla! I > i lista aH pa združena v komornem dUU, najvei ugled in sloves, začneta svoj p:-:h dnjl komorni koncert s Tartlnijevo Sonato v g-molu. ki n »si tudi označbo Didone abbaiu dorasta. To delo je vzeto iz skoraj neiscrpna zakladnice mojstrovin slavnega it ilij iako ga vionilista in sklalatelja, kj • .-. >j eas s svojimi deli in a svojo umetniško Igra osvojil ves svet. Njegovi de: , SQ ostala tudi nam in jih srečavam > zelo p »Stokrat na konceilih najbolj priznanih umetnik Poleg Tartinija bomo Elišail se tri marate, ki so jih n^ipia?Ji VV. A. afosart, B Vcmačka in Karol Szy. kOW kj K I • rt Ljubljanskega komornega dna bo v ponedeljek, dne o. maja točm> ob 10. uri v veliki filharmonični dvorani. Predprod \'a v-top-nic v knjigarni Gn.brne Matice. —Ij Prijatelje upojahlja pče umetnosti oprmrjssno, da bo kcieklivna razstrvi akad. slikarja ROiarda Deben i !ka v zgornjih prostorih Obersnelove galeiij^ ni eostl Ariclle Ree o: 1. Kruh iz enotne moko v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 rj0 1 000 g 2.20 lire; testenine iz enotne m<»ke 8,90 lire za kg: enotna pšenična moka 2.70 liro: enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2 70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter: surovo maslo 28.40 lire za kg: slanina >-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir zi kg, 3. ki*. 4 mleko v doz.^h po SSO g lAJtt lire za d mo, v dozah po 385 g 7.55 lir* sj dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire z:i kg. v kockah 8.35 lire. 6. Mehka dna, razža^ana. franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot: mehki r-blanci (žamanje). približno 1 m dolgi, franko mestno sklaoihce 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za fftot; enotno milo, ki vsebuje 23—27ri kisline. 4.10 lire za kg. M A L i OGLASI STAVBNA DET.A vseh panog", enako načrte, proračune — izvršuje tehnično solidno: prevzema tudi nadzorstvo, po potrebi z inventarjem — podjetje Rudolf Terčelj pri novi cerkvi, Šiška. ali m SE NE VESTE, la vam o g-1 as v >Slo» venskem Narodu« odvzame vse Vase skrbi? Ce iščete službe ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se Obrnite na oglasni ort-lelek »Slovenskegs Naroda«, ki Vam bo * renenlm oglasom ts-poLUJ željo. Stran 4 S L O V E N S K l N A K () D«, četrtek. 29. apriia r943-XXI. Štev, % Pomen stročnic za rastlinstvo, živalstvo in človeka S pomočjo posebnih izjemen, kafti vse Ljubljana. 28. npiila i Atmosferski zrele je mehanična zmes. V glavnem sestoji iz dveh pivin: duS&ca in t kisika, ki sta oba zelo važna za vsa živa bitja. Razmerje dušika in kisika je v zraku ■ 79.2 : 20 8. pri čemer je k dušiku prišt. t tudi \c/r argona. Razen tega so v zraku še zelo majhne količine ogljikove kisline, rod- j ne pare, sledovi amonjaka. s"litrne kisline, ozona, vodikovega superoksida in praha. Dva vira anorganskih dušikovih spojin Odkar se je razširila uporotoa uirtetnih gnojil, je vloga dušika znana skoro vsem obdelovalcem zemlje. Manj pa so znane neka_ tere posebnosti, čeprav tvori dušik pretežni del atmosferskega zraka, ga večina rastlin ne moi-e asimilirati po tej poti. Razen stročnic in nekaterih drugih rastlin ga črpa večina iz anorganskih dušičnatih soli v zemlji in vodi ter iz nitratov in amonJakovih soli. Dušik je rastlinam potreben za tvorbo celic. Amonijak nastane v ajtmosferskem zraku ob sprostitvi elektrike med bliskanjem pri nevihtah. Nato oksidira v solitrasto kislino in pride skupno s padavinami v zemljo. V tej dozi ve anorganske dusi ove spojine pogosto nove spremembe. Amonijak oksidira do sohtrove kisline, pogosto pa se tudi z«pe* sprosti. To ni, k.kor so dolgo menili, kemični postopek, temveč biološKi. Opravljajo ga namreč posebne bakterije. Bakterije, ki oskrbujejo oksidacija amonijaka v solitra-sto in solitrno kislino, se imenujejo nitrifi-cirajoče bakterije. Postopek sani pa imenujemo nitrifikacijo. Drugi vir anorganskih dušikovih spojin dobiva zemlja z razkraj njem rastlin in poginulih živali. V zemlji živeče bakterije, plesni in višje glive razkrajajo te organske kisikove spojine in jih končno spremene v anorganske: amonijak, nitrite in nitrate. V hranilni vodni raztopim, ki jo uporabljajo v prirodopisnih institutih za umetno vzgajanje rastlin, je dušik zastopan v nitratih ali amenijakovih soleh. Zeleno i ast-Mne tako izvrstno uspevajo, ce pa v razsto-pmi ni potrebnega dušika, svojega razvoja ne dokončajo, kaj- je dokaz, da ne morejo izrabiti ...-..-a v zraka. bakterij črpajo dušik neposredno rastline ni majo te važne iz zraka — Ta postopek je ovalna, prstna. loputasta in koralasta. Njihova velikost se giblje od milimetra do Upnikove VLliko6*t. Važno je bilo odkritje, da so go-moljčki znotraj poln* živih bakterij. Ce so v g loljčkih vseh stročnic živeče bakterije iden-t:črie med seboj, znanstveniki doslej še niso Ugotovil. Vse oblike imenujejo splošno' z ime; nom hacterum radicicola. Ce umorimo bakterije, ki so % zemlji cvet-l:čnega lonca z razbeljen jem. tedaj v lončku rastoča stročnica ne tvori več gomcijčkov in zaostaja v rasti. Danes vemo. da asimilirajo v sjornoljčkih živeče bakterije dušik iz zraka to koristi ta potem tudi rastlini. Kako ga asimi-Frajo. resa pa še niso rnoe!" dognati. Izredna važnost stročnic za rastlinstvo Praktiki so že davne- nagla šal i. da stročnicam ni potrebno gnojiti z dušikom. Splošno je prišlo v navado, da M) se detelje vseh \rst začele smatrati za zbirateljice dušika. Kar je kmet domneval, to je znanost na osnovi skrbnih poskusov :n kem'čnih analiz trdno ugotovila. Na koreninah živeče hakteriio vežeio dušik iz zraka Ta postopek ic v naravi 'zrediK- važen N korišten samo za stročnice, neposredno tudr za vse drugo rastlinstvo, zelo za živalstvo :n liudi Ce pomislimo, da ie stročnic o4col; 70divjimi« rastlinami je nin<'go takih, ki kakor mnoge kulturne rastline uspevajo le. če je v zemlji liovolj dušika Nekatere kažejo še posebno .s-last do solitra in amonijaka, tako da po njih sklepajo na velike količine obeh spojin v zemlji, iuj kateri naeejo. Med t a. a. rtifrtlinstvo prištevamo skor>> vse. kar rase na grobijah, razvalinah in rodrtin .-. Tako prištevajo sem: ščir fama-.;uitu;=». metliko (chenopodium). koprivo I urtdco), golSec ( mei-curialis). razhudnik • solanui1:'. unjušico (sinapis). solnčnico Ihetfanthus), plešoč leapsella). mrtv«- koprivo (lamium), zvezdnico (stellaria) in druge. ■ e vržemo posušen ščir. solnčnico ali krompirjevo rastlino, ki spada v družino razhu inikm-k na žareče oglje, zgori jo za-. atti vi I ke količine soliti a. ki ga imajo v sebi. s hudim pokanjem. Soliv ™;i1 iTio sledijo človeku. Pri hoji :*.> a •■- pogosto preseneča v bližini človeških bivališč, v bližini koč- ali staj kopriva (urtica), metlika dobri Henrik chertf podium bonus Henricus) in druge so-litrove rastline, ki imaj" tukj na gnojni, s soliti n-»kislimi in nmoniJakovimi solmi prepojeni zemlji odlične pogoje z*1 uspeva nje. Ka\o izrabljajo zračrr dušik Kakor smo žc omenili, večna :astlin w sposobna črpati dušik neposredno :z zraka So pa izje • t< V zei žive posebne bakterije ki so sposobne a ilirati vezan dušik \ organskih in anorganskih spojinah u/ut tega pa vežejo n izkoriščajo tudi prosti dušik K tem bakterijam prištevajo znanstveniki zelo razširjen: vrsti ki sta znani z znanstvenima imenoma; Azoto-haeter chroocoecum. A agilc in Ciostridium Pasteurianum. Drugo važno izjemo tvorijo stročnice, h katerim spadajo mirnozovke (mimosokjeae), cez* alpinovke (caesoipinoideae) ;n metujkiice vanrb ali uničenih možganskih centr v po drugih dokazuje, da pri možganih ne moremo govoriti o nobe-nem odrevenel« m sistemu v smislu strojnih delev. Izsledka eksperimentalne fizike so pokazali, da z'kon-: mehanike, fizike in kemije niti mrtve narave ne more-o pojasnit'". Max Planrkova teorija o "c'^'ni nam pove. da lahko poznavanje ene lastnosti izključuje poznavanje dru :e. t k ■ da d bimo tudi o mrtvi nsiavi vedno ta nepcpo!no sliko. S tem je pu tud: opravljan poskus, izvajati < r, v aira v živi na. *. mrtve, kajti oba • pr s i • t i ESI ".'a.*"; • r v nI stvarmi StO-| ječe se; n n • in ne: r t] ive f;1c. Tako formulira a nji >i " tu H znani neraški fizik f-Ieis . . .JPi f. Wagner pa pripo-mindr s tem nikakor ni rečeno, da bi s: nr smeli obetati od znanstvenega dela možganskih fiziologov in psihologov še mnogo važn h dognanj. Zaposlitev švedske industrije Švedska zveza imlustrijcev je objavila nedavno poročilo o svojem delovanju v letu 1942. Iz poročila je razvidno, tla je morata švedska industrija mobilizirati vse svoje premoženje ir kapaciteto, če je hotela izpolnit: naloge, ki jih je postavila pred n;o sedanja svetovna vojna. Država je odločneje posegla tudi v delo industrije. Pclcržaj glede zaposlitve strojne indosti Ije se ie pcrrrvno zboljšal. Kapaciteta in<:".-strijskih podjetij te panoge se je povečala različno. Polna zaposlenost strojne industrije se razlaga v prvi vrsti s tem. da je bila oboroževalna industrija lani na vi-šj: stopnji kakor predlanskim. V težki strojni industriji sc bila na prvem mestu vojaška narcčila. na katera je šla .skoraj polovica malone polno izkoriščane Ka-paeitete tovarn Tudi proizvodnja .avtomobilov in motorjev je šla po pretežni večini na račun vojaških dobav. Kapaciteta 'rh tovarn se je lani znatno povečala. Pač pa ni bilo mogoče v polni mer", izkoristiti kapacitete švedskih ladjedelnic. Naročila so sicet se vedno zelo velika in jemfijo ladjedelnicam zaposlitev najmanj 2 leta, toda kapaciteta ladjedelnic kl.ub temu lani ni bila v poln' meri izkoriščena. V elektrotehnični industriji je primnnjkova- Kraljevska Visokost egiptski I>rine Marisur Davd s svojo dnr/uio v Kunu lo svinca, bakra in gimiija. zato so ode potrebne gotove nove konstrukcije. V nove elektrarne in elektrotehnične naprave je investirala švedska doslej 400 milijonov kron. Za tekoče leto je predvidenih Se za 115 milijonov kron investicij. Kako je z marljivostjo mravelj? Mravlje veljajo v splošnem za naunar-Ijivejše živalice. V remici pa njihova marljivost ni tako velika, da bi bila po pravici pršla celo v pregovor. Mravlje nam- . reč dela i o samo od druge polovice apri'a do druge polovice oktobra, kakor so px» zala najnovejša raz i-kovanja naravoslov- ; cev. pa tudi v tem času jim delo ne d ši. če vreme ni lepo. Ob hladnem in deževnem vremenu se umaknejo mravlie ^lobo- ! ko v mravljišča, kjer lenuharijo tn po- ; čivajo. Ameriki primar'iirje gumija Pomanikanje gumija se ' Amerik] vedno bolj čuti. Mncse vdihe tovarne za izdelovanje sintetičnega gumija bodo 7ače'e obratovati šele v ma u, ker niso mogle pravočasno dobiti stroje\r Sevoroameriške rezerve v naravnem gumiju, ki so znašale v začetku vo;ne okrog 530 o,!0 ( m in v začetku tekočega teta še približno 200.000 ton. bodo najpoaneje taaani pa nostj štediti z gumi jem. Lani je znašal lavo/, kavčuk i > Ceviona KHi.lMH) ton, letos naj bi se pa m bno pt večat. Na gumijevih plantažah na Oevlofltl l>o zaposlenih letan mnogo vee delovnih moči kakor jih io buWi lani. Nemški film bodi vzor rumunskemu Bivši rumuns|ci propiigandni mrn-sicr prof. Nichifor- Cra nie je preda\-nl v dvev-ranj Ustanove kralja Karla v Bukarešti o nacionalnem enu nemškegri filma. Opozarjal je na eospodarski pomen fima v sedmi voini ter nerlal njog(»v f*rJož«il na polju metnesti in življenja. Fiun je dvorezen nož. on lahko dvigne dušo naroda, ali pa jo pritisne k tlom. Narodn: socializem je odstranil vsa nezdrava pojave rz filmske umetnost . tako da >o dovoljeni sedaj samo dobri filmi Prof. CrainiV ie podprl svoje trd.t ve s primeri iz nemškega filma. Končno se je zavzel za ustanovitev rum unske filmske industrije, ki naj bi si vzela za vzgled nemšk. film Kozaška št. 65 Besede pomenijo Vodoravno: i kratka puška, 9. država w USA, 10. v celoti, cel. 11. gom la. večja količina stvari na enem mestu, 13. igralna karta. 14. bog pastirjev, 16 pritrdila.ca. 17. spletkar. 19. hči Agamemnona in Kli- temnestre, 21. kvartali rzraz. 22. kon:ce, . . 23. zadetek buče. 24. oziralni zaimek, 26. kitijevni prislov. 27. pi ipadn k german- i ea plemana, 28. boanau pregnati. 30. obema v dravograjskem okraju, 31. evropska reka. 33. doloC-cno število nap>ak pri te-n su (množina fonetično), 34. barva igral-nih kan. 35. število. 36. svojilni zaimek, j M. me Imet, 38. pisno znamenje, 39. surov-I na. ki io uporabljajo v noveišem času v tekstilni industriji. 41. zapreke, 42. dobe. bja, 44. svečana obleka, prireditev. 4Tv vinski kis. Navp'čno: l. viteški. pVmcn.t. 2. gTški ool; ljubezni, 3 zver. 4. jaz po bolgarsko, 5. redovnfško 'me pejšnjega ljubljanskegti škofa. 6. veznik, 7. poudarjen na, odločen ne 8 okrasu,, rastlina. 12. člen, del telesa, 14. ljubeznivo -prejeti in postrečj z jedjo, 1 ^ francosko mesto (fonetično), 17. zabavišče. 18 okrajšano žensko ime, 20. Ferrara (avtom, mačka}, 23 zamočvirjen tiavnik, ribnik (j - i). 2a. trgovsk posel; spremem* j ba, 27 človek, ki pjrirjaša neprijetne, nc-prevei 7S9L slovenski poLiik, pk*- ninee. 32 - ortna igra, 33. aemljeslovec, 34 gla •• enaki, 38. valutna enota: glaj+- I bilo. 40. :.f; reka, 43. kvartašk; izraz. RE KRIŽANKE ST. 64 Vodoravni I pokoren, 6 as. 8. MaV . ii 13 »» \aialica. 31. pr:jazen, 32. /nu!a. 33 ko 15 stola. 36, ta, 38. iti. 3*». ra-,'11 #1, Ana. 42 n;. 4^ cra, 43. TUedo, 47 . Ic 4^ vnaraii 4U Ir. 50. darovan. Msvpićni 1 > 'a. 2. Oka. 3. ko, 4 regulati i 5 \\ 6. ival 7. Sara. 8. pa, 9, fegtjonai 10 FK 11 n-h 12. nepono^cn. 15 ep 16 da, 1" Alani 20, azili. 22. elit*, 23. obal.; 23 hr/. 24. Oger ^7 uri 39. ro. 40. ud, 42 USA 44 AN, 43. ta. 46 0*1 47. o\. GEOHGES OHNET: bo p PRODAJALEC STRUPOV KOM AN In urno je odšla v hišo Kristijan je ostal sam v parku. Zajahal je konja in nadaljeval svoj izpre-hod. toda ne proti Montereau. kakor mu je biln modro svetovala Marietta. temveč proti Moretu. čim je pa prijahal mimo grajskega zidu. je spoznal, kako pameten je bil nasvet lepe Mariette Fontenov. Gostje gradu Da m m ari e so v dveh čolnih lovili ribe. V prvem čolnu sta bila Vertemousse in mama Mau-duitova. v drugem pa Etiennetta in grof Steingel. Litovec je bil brez suknjiča in za\ihanih rokavov je klečal na dnu čolna ter vlekel na vso moč iz reke mrežo, ki se mu je upirala, ker je bila polna rib. Nekaj lesketajočih se rib je skočilo iz mreže in se vrnilo v naročje reke. Preveč zatopljena v svoje delo se niti Steingel, niti Etiennetta nista zmenila za jezdeca, ki je počasi jahal po bregu. Ribolov je bil končan. Čolna sta se približala drug drugemu, za njima se je pa vlekla mreža in vsi so si prizadevali, da bi ne ušla iz nje nobena riba. Gladina se je bila močno vzva- invila. kar je pričalo, da so bile med ribami tudi velike. Kristijan ni hotel, da bi o njem mislili, da beži. Zato je jahal počasi in radovedno opazoval delo ribičev. Ko je bil oddaljen od njih dobrih sto korakov, je pa vzpodbodel konja in krenil na cesto, vodečo skozi gozd proti domu. S tem se torej ukvarja ta Etiennetta, o kateri pripovedujejo, kako strašna je. Lovi ribe in prireja love na jelene, najbrž zato, da bi bila všeč svojemu novemu ljubčku. temu grobemu kmetu, ki lovi zavihanih rokavov ribe. da bi se mu nobena ne izmuznila. On. Kristijan, si je pa po nepotrebnem delal take skrbi in mučile so ga neutemeljeno zle slutnje. Kako nespameten je bil. ko je mislil, da je prispela Etiennetta v ta kraj samo zavoljo njega. V resnici je bila pa že našla drugega, a njega si je bila izbrisala iz spomina kakor mnoge njegove predhodnike. Ne bo se g*a torej spominjala in s tem bo stvar opravljena. Tistega večera je bil s svojo ženo nežnejši kakor cicer. Njegov oče. ki bi se bi! mora! naslednjega dne odpeljati iz Pariza, ga je prosil, naj namesto njega dobro pazi na proizvodnjo novega likerja, ki ga je pripravlja! za prodajo in na katerem mu je bilo mnogo ležeče. Kristijan je obljubil, da pojde v tovarno že zgodaj zjutraj. Tods premislil si je in zavil še prej v bolnico. Rad bi bil zvedel od mladega zdravnika, kaj mu je bila povedala Etiennetta na svojem obisku, kako se je vedla, zlasti pa, kako je občevala z grofom Stemgelom. Misli! si je: Vse to so prazne marnje — mar se nikoli ne bom otrese! srrjominov na to žensko? Kaj imam v sebi njen strup in se ga ne morem iznebiti? Morda je pa to tisto, kar imenujejo ljudje imeti žensko v krvi« ? No. še tega bi bilo treba! Ko sem živel z njo, sem se presneto malo brigal za njo, zdaj pa razmišljam samo o tem. kaj neki počne. Kristijan, fant moj, to se mora nehati! Kaj bi pa porekli bivši tvoji prijatelji, če bi te videli takega? Clamiron bi zana-i od sramu, a Fnbreguier bi nehal zahajati k Maxi-rr.u. Po tem samogovoru je krenil naravnost v delavnico. Namenjen je bi! tudi k doktorju Augagneu. Toda že ob prihodu v tovarno je imel tehten razlog za razburjenje. Zasačil je vratarja, bivšega vojaka z odlikovanji, kako ->rka z občinskim nočnim čuvajem steklenico PrtineletaMoža, že precej sivih las. sta skesa-o vstala in si zaman prizadevala skriti steklenico pred njim. Kristijan je bil že itak slabe volje in zato je bil vesel, da je našel nekoga, ki bo lahko na njem stresel svojo jezo. Tako je nahrulil pijanega nočnega čuvaja: Kaj pa iščete tu7 Namesto da bi čuvali javno imetje, prihajate sem popivat. Ta je pa lepa! Sicer sc pa pomenimo o tem še z županom. Ah, gospod Kristijan, zavoljo ene čašice m<~ vendar ne boste pripravili ob službo. — Kaj pa vi? — je nadaljeval Kristijan, obrnjen k vratarju. — Vi bi morali paziti na delavce. A kako morete paziti, da-li ne popivajo, če pa sami pijete? — Ah, gospod Krstijan! — je zastokal stari vo- jak. — Menda zato .ker je odpotoval moj oče v Pariz. se ničesar več ne sramujete. A jaz vas že naučim spoštovati me! Oh. gospod Kristijan jaz sem vas videl, ko ste bili še čisto majhni le kako si morete misliti . . . — Molčite, saj vas že poznam! Kristijan je bil stresel svojo jezo na prestrašenega vratarja in pomiril se je bil že. ko je vzklikni! nočni čuvaj 8 pijanim glasom: — To se razume, siromaki nimajo niti toliko pravice, da bi si privoščili čašico dobre kapljice... vse je torej samo za bogataše... Ni pa imel časa, da bi bil izgovoril svojo obtožbo do konca, kajti Kristijan ie bil skočil k njemu, ga zgrabil za ovratnik in ga ne glede na njegovo uradno mesto postavil pod kap. Potem si je zadovoljno oddahnil in se obrnil k vratarju, rekoč: — Za zdaj to zadostuje. Če bi se pa zgodilo se kaj podobnega, bi poskrbel, da bi za vedno izginili od tod In ne da bi se še zmenil za obupno stokanje nrestraštmega vratarja, ki je plakal istočasno od pijanosti in kesanja. je naglo odšel v tovarno. Vsi so bili že pridno na delu pod skrbnim nadzorstvom kemikov in inženierjev. Kristijan je odšel v oddelek, kjer so polnili steklenice. Bile so sive barve, nove in elegantne oblike, postavljene v vrstah ob steni in pripravljene, da bi jih začeli postavljati po vrsti pod polnilni avtomat, ki je napolnil 2 likerjem istočasno petsto steklenic, jih zamašil, prilepil na nje etikete in jih potiskal naprej priprav-«"iene za prodajo. Dnrjoje Mo Zapucat — Za Narodno dal lista; Ljunomir Volčič — Vat v Ljubljani