SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 2*— Va leta K 4-— celo leto K 8-— za inozemstvo:	„	„ 2*50	„	„ 5*—	*	„10*—		Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 16.
Velika nesreča na Stolu : I. Prešernova koca, kjer so našli dijaki zavetišče. Rešilna ekspedicija nastopi z rešenimi dijaki pot v dolino. Kunca ml., ki si je zlomil nogo, so privezali na sani in je z vrvmi spuščajo počasi navzdol. II. Zasnežen vrh Stola isti dan (5. t. m.). III. Učitelj Kunaver, ki je rešil dijakom življenje. IV. Rešilna ekspedicija z dijaki na potu v dolino na strmem ledenem pobočju Stola. V. Pogled na Stol: 1. Prešernova koča, 2. mesto, kjer je spodrsnil prof. dr. Cerk in 3. mesto, kjer se ga našli mrtvega z razbito glavo.
(Po fotografijah, ki jih je za Slov. Ilustr. Tednik napravil gosp. Josip Kunaver, uradnik, ki se je soudeležil rešilne ekspedicije.)
Velikanska katastrofa na morju. —1500 oseb mrtvih. Slike in poročilo prihodnjič.
Ko zažare kresovi.. .
Spisal Karl Klings. — Prevel Starogorski.
(Konec.)
„Deset let, ali morebiti nekaj vec je od tega, ko sem stal v neki delavnici, kakor stojim sedaj. Mojster je bil star in je imel mlado, lepo hčerko.“
„In v to si se zaljubil,“ je segel mojster v besedo smehljaje.
„Strastno sem jo ljubil — in menila je biti moja žena, zakaj jaz bi prevzel kovačnico — za dve, tri leta, kakor je rekel stari mojster. Bila je vročekrvna. In nekega dne, na kresni dan zjutraj, mi je
rekla : „Fran, danes zvečer gremo h kresu ! — Na večer pa je prišlo neko silno delo in nisem mogel takoj z Jerico. .Pridi po
me‘, je rekla in odšla sama.-----------Kako
pozno je bilo, ko je zadnji udarec kladiva umolknil, ne vem več natanko. Ali, ko sem bil zunaj na polju, med svežim zelenjem in mladim žitom, se mi je zdelo, da je trepetal zrak, kakor bi nekaj vzdihovalo. In pri srcu mi je postalo tesno. Kje je Jerica ? In bežal sem in bežal ter dospel do prostora, kjer je gorel in žarel kres. Plamen je švigal in prasketal. Vsa vas je stala ob ognju, mladina je plesala in prepevala. Jerice pa nisem videl nikjer. Obstal sem preplašen in vse me je gledalo. Tedaj se me je polotil silen strah
in bežal sem brez oddiha na polje in iskal Jerico.
Polnoč je odbila že davno. Sedel sem v težke misli zatopljen pred hišo. In končno je prišla.
„Jerica, kje si bila?“ sem jo vprašal z mirnim glasom.
„Pri kresu, kje pa drugje?“ mi je odvrnila smeje. „Zakaj nisi prišel? Iskala sem te povsod?“
„Mene si iskala? Kje?“ jo vprašam.
„Povsod: na polju in v grmovju,“ odvrne ona.
„Lažeš, Jerica!“ Toliko da se nisem zadušil pri teh besedah.
„Pa vprašaj črnega Hanza~ ako meni ne verjameš,“ odvrne kljubovalno.
„Z njim si me iskala ! “
„Da,“ odvrne in hoče mimo mene. A jaz ji stopim nasproti.
„Črni Hanza, ti veš, kakšen je, Jerica?“ Ni mi odgovorila, nego odšla v hišo. In tedaj sem vedel, kaj mi je hotelo povedati ono vzdihovanje poletne noči, oni trepet zraka. Vedel sem, da je vse, vse izgubljeno, za vedno izgubljeno. In vendar sem si dejal: Saj ni mogoče!
In v tistem obupu sem sklenil, da poiščem ,črnega Hanza6 še tisto uro in ga pozovem na obračun. — Jasnosti hočem ! Našel sem ga v gostilni in planil nanj : ,Lopov, kaj si mi storil?6 Da bodete ve-
deli, ,črni Hanza6 je bil najbogatejši kmetski sin v tisti vasi. Njegovi prijatelji so me odtrgali od njega in me vrgli na cesto. Hanz pa mi je rekel porogljivo se smejoč : ,črnooka Jerica sliši k črnemu Hanzu6.
Drugo jutro sem bil že daleč od tiste vasi. Mojster, drugače nisem mogel ravnati. In od one kresne noči moram potovati, leto za letom, ko zažare kresovi. V duši mi vstaja na novo sramota, ki mi jo je prinesla ona noč, sreča, ki mi jo je zdrobila, in ne najdem miru. Ven moram na cesto in potovati, dokler se mi kri ne umiri. — Sedaj veste, mojster, vse. Smejte se mi, zakaj zaslužim to.“
Mojster se pa ni smejal.
„Prežalostno je to za smeh,“ reče ginjen ; „ali pomagati ti hočem, ubožec.“ „Ako bi mi kdo mogel!“
„Kaj se je zgodilo z Jerico?“
„Ne vem. Nisem nikdar poizvedoval. Oče in mati sta umrla že davno, drugače pa nimam nikogar, ki bi mi poročal iz domačije.“
„Povedati ti hočem jaz,“ reče mojster in pogleda zopet v izpričevala. „Vse to se je godilo v . . .?“
„Rožni dolini.“
Mojster pokima in njegov glas je trepetal.
„Jerica, ,črni Hanza6 jo je vzel za ženo, kakor si lahko misliš, in prevzel kovačiji.“
„Mojster, vi poznate . . .
Mojster mahne z roko in nadaljuje : „Vse vem, vse, še prenatanko. Ali Jerica — kakor je varala tebe, tako je varala tudi njega. In to so čivkali kmalu vrabci na strehi. Mladi mojster — zakaj stari je že umrl — je prodal delavnico in odšel z Jerico v tujino, deset, dvajset milj daleč. A pomagalo ni. Varala ga je z njegovimi pomočniki. Mojster je odslej iskal tolažila v vinu. Še dve, tri leta tako naprej, in ugonobila bi ga bila.“
Mojstrov glas je trepetal, njegov dih je bil globok in glava se mu je povesila na prsi.
„Mojster, vi-------?“ v
„Ne vprašuj, ne vprašuj !“
Nato je peljal pomočnika k oknu in mu pokazal s prstom na dvorišče. Ob studencu je stala mlada, lepa žena in prala sneženobelo perilo. Ko se je zravnala in zaobrnila glavo, jo je Fran spoznal.
In stal je pri oknu dolgo, kakor bi sanjal.
„Vzdrami se, dobri mladenič!“ vzklikne končno mojster in se dotakne njegove rame.
„Hvala vam, mojster. Vi ste mi pomagali. Bodite zdravi !“
Mojster pa se je oklenil njegove roke, kakor se oprime potapljajoči roke rešitelja.
Za trenotek sta zrla drug drugemu v oči.
Kratek boj in mladenič je rekel s krepkim, trdnim glasom :
„Ostanem!“
„Slovenski Ilustrovani Tednik" čitajo vsi sloji, pristaši vseh političnih strank ter je razširjen po vseh krajih na slov. Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem, Trstu in okolici, v Istri, Dalmaciji, Hrvaškem, Slavoniji, Bosni in Hercegovini itd. Imajo ga pa tudi na Češkem, Moravskem, na Dunaju itd. Tudi v inozemstvu ima „S. I. T.“ že precej naročnikov tako v Srbiji, Bolgariji, Egiptu, Palestini, Indiji in mnogo pa v Ameriki. Posamezne naročnike pa ima tudi na Nemškem (Monakovem, Draždanih, Berlinu, na Westfalskem i. dr.)
je torej v resnici najbolj razširjen in največ čitan slov. časopis.
v Parizu Curihu itd.
,Slovenski Ilustrovani Tednik1
Dijaki, ki so bili z dr. Cerkom na Stolu : 1. Karl Kunc (starejši), 2. Kostanjevec Vladimir, 3. Kobler Fran, 4. Milavc Vladimir, 5. Bizovičar Fran, 6. Baričevič Josip.
Velika nesreča na Stolu : Zasnežena Prešernova koča (o božicu 1911).
Strahovlada na Hrvaškem. „Slovenski Ilustrovani Tednik“ sicer ni političen list ter se ni in ne bo pečal s politiko, vendar pa je naša časnikarska dolžnost, da podamo nepristransko poročilo o tako važnih in dalekosežnih političnih dogodkih, kakor se odigravajo baš sedaj na Hrvat-skem. V bolje razumevanje istih moramo poseči nekoliko nazaj.
Hrvati in Slovenci smo bili vedno dobri Avstrijci in zvesti habsburški dinastiji. Spominjamo le, da so edino le Hrvati in Slovenci ubranili, da niso kopita turških konj opustožila širne Avstrije. Stoletja smo stali na straži ter hrabro odbijali sovražne navale Turčinov na Avstrijo. Ko bi ne bili Slovenci in Hrvati tako hraber in žilav narod, bi pač imela Evropa dandanes drugačno politično lice. Za plačilo za junaške čine nas je pa birokratizem in aristokra-tizem izročil na milost in nemilost Nemcem, ki so ovirali z vsemi sredstvi naš razvoj.
Pa nam ni treba segati stoletja nazaj. — Prišlo je burno leto 1848., ko je klic po osvoboditvi iz absolutizma segel do zadnje gorske vasi in razvnel srca človeška tako po mestih kakor tudi na deželi. Našli pa so se demagogi, ki so hoteli to hrepenenje narodov izrabiti. Na Ogrskem je stopil znani Košut na čelo revolucionarjev, ki so hoteli odtrgati Ogrsko od Avstrije ter proglasiti samostojno kraljestvo. Košut je ukradel celo kraljeve insignije (krono, žezlo i. dr.) zbežal z njimi in jih skril.
Cesarsko prestolico Dunaj so zavzeli revolucionarji, da je morala cesarska obitelj zbežati od tam v Inomošt in potem v Brno. In kdo je bil, ki je rešil Dunaj ter tako celo Avstrijo? Hrvatski ban Jelačič s svojimi junaškimi Hrvati ! Kdo je ukrotil upornike Madjare ? Hrvati in Slovenci so bili, ki so rešili Avstrijo in prestol. Ko je dne 2. decembra 1848 v Brnu prevzel vladarstvo Fran Josip L, komu je podal prvemu roko ter se mu zahvalil, da je rešil Avstrijo in prestol upornikov? Hrvat-skemu junaku banu Jelačiču. Tako je takrat očitno priznal Fran Josip L, da so bili Hrvati tisti, ki so rešili Avstrijo in prestol.
Premagani Madžari pa so potem hrepeneli po osveti nad Hrvati, ki so jim prekrižali njih izdajalske načrte. Nemški birokrati in madžarski šovinisti so si segli v roke in z združenimi močmi so si razdelili svoje zmagovalce. Slovence so izročili Nemcem, Hrvate pa Ogrom. Madžarom se je posrečilo, da sta bili Hrvatska in Slavonija leta 1869. prideljeni Ogrski, ter tako izročeni Madžarom, ki so takoj začeli
svoje delo. Zatirali so Hrvate ter jih hoteli vse pomadžariti. Za bane so jim postavljali svoje najboljše privržence in od tedaj so bili bani v Zagrebu izvršitelji volje Madžarov in ne zaščitniki Hrvatov. Ker pa niso mogli zlepa obvladati junaš-
88 let star Jakob Kupljen, veleposestnik v Št. Jurju ob Ščavnici na Štajerskem.
■kih Hrvatov, posluževali so se naj hujših nasilij. Spominjamo le na bane žalostnega spomina, Raucha, Khuena i. dr. Proti nasiljem Madžarov so se združile hrvatske
in srbske stranke v takozvano združenje ali koalicijo in Madžari so započeli najlju-tejši boj zoper koalicijo. A vse zaman, koalicija je vedno zmagala pri volitvah. In ko je zadnjič zopet zmagala, je ban razpustil hrvatski sabor še prej ko se je sešel. Ni pa razpisal novih volitev v postavni dobi, temveč je ogrski ministrski predsednik Khuen izposloval, da je bil ban Čuvaj imenovan za kraljevega komisarja, ki je si stirai ustavo ter uvedel absolutizem.
Kaj hočejo pravzaprav Madžari ? Trgovinska pogodba med Ogrsko in Hrvatsko poteče prihodnje leto, t. j. 1913, ker pa ima hrvatska koalicija v hrvatskem saboru večino in ker se je ta letos februarja sporazumela še s „Hrvatsko stranko prava“, je najbrže, da madžarska vlada v hrvatskem saboru ne bo dobila poslušne večine, ki bi privolila v obnovitev take pogodbe, ki je le Ogrom v korist, Hrvatom pa v škodo. Že desetletja dela madžaron-ska vlada na to, da bi si pridobila pri volitvah poslancev večino. Poskušajo z vsemi sredstvi, ne strašijo se nobenega nasilja in nobena korupcija jim ni gnusna dovolj, da bi se je ne posluževali. Hrvatske volitve so torej zaslovele že po celem svetu, kajti to niso volitve v navadnem pomenu, temveč to je pravi boj med ljudsko voljo in nasiljem ter korupcijo madžaronske vlade. Kaj so že vse poskušali ? ! Vzorne rodoljube, kristalno čiste značaje so preganjali, jih celo izgnali iz domovine, druge j zopet denuncirali kot državi nevarne elemente, hujskali so pravoslavne Srbe zoper I katoliške Hrvate itd. Eno tako sredstvo,
; s katerim so hoteli ubiti voditelje junaških Hrvatov in jih obenem očrniti najvišjim krogom, so bili prosluli veleizdajniški procesi v Zagrebu in Friedjungov proces na Dunaju, a resnica je zmagala vkljub vsemu nasilju in vlada je doživela pred vsem svetom veliko blamažo. A ni je doslej iz-modrilo, ker Ogri hočejo zatreti Hrvate na vsak način, da bi strli moč teh sosedov, ki so na potu njihovim imperij alističnim načrtom in da bi odvrnili pozornost najvišjih krogov od sebe. Madžari se niso nikdar odrekli svojim skrivnim željam po samostojni veliki ogrski državi ter delajo na to z vsemi sredstvi. Sin veleizdajnika iz leta 1848 Košuta je dandanes na Ogrskem vodja nezadovoljnežev, isti bivši hrvatski ban Khuen, ki je vsled svoje strahovlade moral odstopiti kot hrvatski ban, je sedaj ogrski ministrski predsednik in kot tak sedaj predlaga za hrvatske bane, kogar se njemu zljubi. Jagnje je izročeno volku v varstvo.	(Dalje prih.)
•j- Profesor dr. Cerk (z belo kapo) in Brinšek (1911) pod_Velko planino. V ozadju Kamniško gorovje.
Velika nesreča na Stolu. V zadnji številki smo prinesli obširno poročilo o veliki nesreči na Stolu, katero še nadaljujemo danes, Naslovna slika nam kaže Stol po zimi, v sneženi obleki in rešilno akcijo, ko spravljajo vojaki in člani „Slovenskega planinskega društva“ ponesrečence v dolino. Transport se je pričel ob pol 9. uri po deloma že odtajanem, doloma še ledenem snegu. Dijaka Kunca mlajšega, ki si je bil pri padcu zlomil nogo, so privezali na sani, ki so jih na vrveh spuščali po strmem gladkem ledu. Poročnika Sche-scharko in Ringelt s 5 možmi in 2 nosačema prevzela sta vodstvo ostalih 6 mladeničev, razvrščenih v dva in dva oddelka. Zdrave tri so peljali — seveda nevezane — 1 vojak in 2 člana „Planinskega društva“. Druge tri z zmrzlimi udi vodila sta dva infanterista in trije člani „Planinskega društva“. Dvema dijakoma, ki sta izgubila krplje, ponudil je poročnik Werdlein svoje. Pred vsakim oddelkom je infanterist vse-kaval stopinje. Težava je bila s sanmi. Dva častnika z dvema nosačema in en vojak so držali vrvi, po štirje možje pa so, desno in levo, za pešce vsekavali stopnice. S cepini in gorskimi drogi so od časa do časa zavrli sani, katere so od 10 do 10 metrov spuščali navzdol. Bilo je to naporno in nevarno delo. Na Planini, kjer je čakala turiste vroča črna kava, je navzoči zdravnik dr. Demšar ranjence prevezal. Po polurnem počitku so šli vsi v dolino do Žirovnice, le bolnika z nalomljeno nogo je nosil na hrbtu krepki četo-vodja. Rešilnega oddelka moštvo je bilo v Žirovnici pogoščeno in ko se je ob pol treh vračalo v Ljubljano, spremljala je gg. častnike in moštvo globoka zahvalnost in pohvala občine, dijakov, "njih sorodnikov, „Slovenskega planinskega društva“, sploh vse, ki umejo ceniti vrline]: Pogum,‘vztrajnost in ljubezen do bližnjega !
Učitelj Kunaver. Po poklicu skromen učitelj na Viču pri Ljubljani, kojega sliko prinašamo na naslovni strani je bil dosedaj širši javnosti neznan. Samo med planinci je bilo znano, da je izboren turist. Sedaj se pa izgovarja njegovo ime povsod z občudovanjem in pohvalo, kot rešitelja sedmih dijakov. Rešeni dijaki so sami dejali : „Ako bi bi ne bilo Kunaverja, bi bili že vsi na parah.“ Kunaver je star šele 26 let. Oče mu je bil v službi pri prisilni delavnici, en brat je železniški uradnik na Jesenicah, drugi brat je magistratih uradnik v Ljubljani. Pred izletom si je profesor dr. Cerk od svojega prijatelja g. Kunaverja izposodil za izlet na Stol neko orodje. G. Kunaver je profesorja Cerka svaril pred tem izletom ter se mu je potem pridružil, ker pozna stol in njegove nevarnosti. Tam v viharju, na ledenih pečinah, je ta mladi učitelj posvedočil svoje junaško srce. Smrt pred očmi, je posvetil vse svoje sile rešitvi onemoglih dijakov. Z največjo nevarnostjo za lastno življenje, ko so divjali okrog njega razbesneli elementi, čez led in sneg, je spravil sedem dijakov v kočo, šel iskat še profesorja Cerka, pohitel skozi vihar ure daleč nizdol po pomoč, se zopet vrnil, iskal po najnevarnejših mestih tovariša in končno spravil mrliča na varno. To je junaštvo, za katero ne zadostujejo samo železni živci, ampak je treba tudi največjega samozatajevanja in največje požrtvovalnosti. Kar je storil g. Kunaver je triumf krepke volje, uma, ki tudi v največji nevarnosti ne pride iz ravnovesja in nad vse požrtvovalnega srca. Pri svojem rešilnem delu si je g. Kunaver nakopal bolezen, da revež še sedaj bolan leži. Vsled svita in bleska snega, so mu opešale oči tako, da je nevarnost velika, da oslepi popolnoma. Bilo bi pač prehudo plačilo za njegovo junaštvo ! Iskreno želimo in z nami gotovo vsi čitatelji — da bi junaški rešitelj kmalu in popolnoma okreval.
Pogreb prof. dr. Cerka. Na velikonočno nedeljo dopoldne je sprejela krsto z dr. Cerkom v Kranju velika množica ljudi. Nad 300 ljudi je potem spremilo voz čez celo mesto, kjer so vse hiše izkazale pokojniku zadnjo čast. Voz je prišel v Ljubljano ovenčan s cvetlicami. Med cvetjem je bil tudi venec, katerega so darovale bivše gojenke dr. Cerka. Okoli pete ure popoldne so pripeljali dr. Cerka v hišo žalosti. V stanovanju so krsto še enkrat odprli, da vidita oče in mati še enkrat svojega sina, sestri svojega brata. Takoj nato seje raz-
Ban Slavko Čuvaj, kraljevi komisar na Hrvaškem.
vrstil spored veličasten in mogočen, kakršnega Ljubljana od pogreba september-skih žrtev še ni videla. Na čelu sprevoda se je nosil šopek, ki so ga poklonili so-izletniki svojemu voditelju. Na trakovih je bil napis : „Junaškemu voditelju — spremljevalci na smrtni poti!“ Prvi so šli dijaki I. državne gimnazije, za njimi profesorski zbori vseh ljubljanskih šol, nato Sokol 1. nakar je sledila krsta obložena z mnogobrojni mi venci; zà krsto je šel oče, obe. sestri in šestorica dijakov-soizletnikov. Eden, sedmi je ležal ; doma z zlomljeno nogo. Za dijaki so šli ožji prijatelji nesrečnega tovariša, med njimi i učitelj Kunaver. Na pokopališču so odnesli krsto Ob špalirju Sokolov do groba.
Dijaki so svojemu učitelju zapeli še zadnji pozdrav in nato se je na krsto usula zemlja. Votlo je zabobnelo, ko so padale prve grude na krsto ... a nato je zabobnelo. Dijaštvo je s svojimi rokami zagreblo grob- in se tako poslovilo od njega, ki je tako ljubil našo mladino, ki jo je navduševal za lepoto naše zemlje.
Sv. Jurij oh Ščavnici. Jakob Kupljen, 88 letni kmet v Seliščih, čegar sliko prinašamo danes, je kupil za novo cerkev, ki se bo zidala pri Sv. Jur ju ob Ščavnici nov veliki zvon. Zvon bo večji, kakor je oni pri Sv. Trojici v Slov. goricah. V zvon bodeta vliti sliki g. župnika in duhovnega svetovalca Ivana Kunce in darovatelja g. Kupljena. Blagoslovil bo nov zvon ekselenca mariborski knezoškof letos v mescu avgustu, ter bomo o tej svečanosti prinesli tudi slike. Jakob Kupljen je daroval romarski cerkvi Sv. Trojica v Slov. goricah tudi 6000 K za monštranco in prenovitev taber-' naklja.
Na drugem mestu priobčujemo sliko Farkašove gostije iz Vidma pri Sv. Jurju i ob Ščavici. Nevesta je sestra vrlo narod-I nega trgovca in prijatelja našega lista Jo-
Ogrski ministrski predsednik Kühen Hedervary v avdienci pri cesarju Fran Josipu 1., kateremu predlaga imenovanje hrvatskega bana Čuvaja za kraljevega komisarja.
Tweo-lrfc 15	zxX5w»zx O Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol?’јАИ ste jih nakopali na prepihu vsled prehlajenja?
lilldlvz 11 OOlGvlllt) •	Poizkusite vendar^bol lajšajoči, zdravilnikrepilniJFeller-jev fluid z znamko „Elsafluid“. Ta
je res dober. Tojni sama reklama ! D vanaj storica za poskušnjo 5 K^f ranko. Izdeluje]lekarnar Feiler v S tubici, Elsatrg 280 (Hrvatsko.)
sipa Fakaša. Gostje, ožji sorodniki neveste so iz St. Jurske župnije, ženinovi pa iz Male nedelje pri Ljutomeru.
Tri generacije, tri poroke, a vedno eno in isto ime je pri hiši Andreja in Marije Leskošek v Rajhenbergu, katerih sliko prinašamo. Pri tej hiši je bila že tretja gostija in vedno z enakim imenom. Prvikrat sta se poročila Andrej in Marija Leskošek. Ko se je vršila druga poroka sta se ženin in
žalobna barva je črna, ker znaci izgubo svetlobe, izgubo življenja in izgubo —- vsega veselja.
Največja sesavca. Največji sesavec 'na kopnem je indijski slon, ki ima tako debelo kožo, da tehta eno petino teže vsega telesa. V morju pa je največji sesavec kit, ki doraste 20 do 25, da celo do 30 m dolg. Taki orjaki, tehtajo toliko kakor 30 odraslih slonov ali pa 1500 ljudi, t. j. približno 100.000
Trije rodovi, tri poroke in vedno enaka imena: Poroka Andreja in Marije Leškošek v Rajhenburgu
na Štajerskem.
nevesta pisala slučajno zopet Andrej in Marija Leskošek. In čudo, ko je bila tretja poroka, je bilo ime nevesti Marija Leskošek, ženinu pa Andrej Leskošek. Malokje se naleti na tak slučaj, kjer bi bila nevesta in ženin istega imena, še redkeje pa je najti, da bi se to zgodilo trikrat, kjer bi gospodar in gospodinja prevzemala posestvo z enim in istim imenom. Poročencema želimo obilo sreče.
in mondno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
kg in še več. Kit daje ^takozvane „ribje kosti“, ki jih rabijo za zdravju škodljive, a ženstvu tako priljubljene steznike (moderce), in do 20.000 kg masti (sala), iz katerega napravljajo takozvano ribje olje, ki se prodaja tudi po lekarnah. Mast in kosti enega kita so vredne po 15.000 kron. V trgovini se proda na leto za 6 milijonov kron kitovih kosti in za 35 milijonov masti.
Avstrijske železnice so 21.000 km dolge, in je od teh 5.158 km privatnih, ostale so
Abadie — kotiček.

(IGAREUESavec ferrol
državne. Temeljna glavnica državnih železnic je bila leta 1911 nad 5 in pol milijard K ter ima 5746 lokomotiv, 11.069 osobnih vozov, 115.000 trgovskih vozov, 4495 tenderjev, 2016 plugov za sneg, 45 vozov za vodo in 29 mot. vozov. Povsod pa se še čuti pomanjkanje prometnih sredstev. Za leto 1912 znaša proračun za državne železnice 109 milijonov K izdatkov. Kapital, ki je investiran v državnih železnicah, se je dosedaj obrestoval le po
23/4°/o.
Kako vpliva elektrika na otroke. V Štokholmu je izvedel glasoviti fizik Arrhe-nius s 50 šolskimi otroci velezanimiv poskus. Razdelili so otroke v dva oddelka in sicer glede na zdravje, velikost težo in nadarjenost otrok enaka oddelka. Vsak oddelek je dobil svojo učno sobo, ki sta pa bili obe enako veliki in svetli ter imeli tudi enako lego. Eden oddelek otrok so „elektrizirali“, t. j. neopaženo so uvajali v sobo elektriko in posledice so bile jako zadovoljive. Poskuse so dalj časa ponavljali. Otroci tega oddelka so bili bolj zdravi, so hitreje rastli, bili težji, bolj vztrajni ter duševno in telesno bolj čili
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem.
_____________ Vzorci na željo franko. Zelo
zmerne cene. Na željo dam tu Uli izgotoviti gosposke obleke.
NOVICE.
Kdaj se obeduje? Nekega starogrškega modrijana je nekdo vprašal, kdaj naj obeduje (kosi) in odgovoril je: „Če si bogataš, obeduj, kadar ti srce poželi ; če si siromak, pa obeduj, kadar — imaš.“
Kako narodi žalujejo. V Sisaku je žalobna barva — modra, da se označi modrina neba, kamor želijo, da je prišel pokojnik. Etiopljanom je žalobna barva sivo-rjava, kakor je sivo-rjava mati zemlja, v katero se človek vrača. — Egipčani imajo za žalobno barvo temno-rumeno, ker je to barva umirajočih. Oni smatrajo, da predstavlja temno-rumena barva konec življenja in konec vseh zemeljskih nad. — Japonci in Kitajci imajo za žalobno barvo belo, ki naj znači čistost pokojnikovega življenja. — Naša
Farkršovi gostje v Št. Jurju ob Ščavnici na Štajerskem.
Tako teko ljudje po posamezne sno- H Ta mož je pravkar citai prvi piče Doylovih detektivskih povesti ® ј2ј§н ZVezek Cherlock Holmes-
Sherlock Holmesa. ” ovih detektivskih ро™*'к
Sedaj se gre za peti snopič, и AH ПС dela. vesel obraz? Snopiči in zvezki v vseh knjigarnah ali pa v založbi
KLEINMAYR & BAMBERG v LJUBLJANI. иС
od onih. Vzroki so še nepojasnjeni, vendar pa s poskusi nadaljujejo. Če se obnesejo, uvidi lahko vsak, kolikega pomena bi bilo to za vzgojo za duševno in telesno zaostale otroke.
Minabreta, ki jo je podaril kasneje laškemu kralju Viktor Emanuelu.
Razstava slik ilustracij Sienkiewicevih romanov se je zatvorila zadnjo nedeljo. Ta dan je bila vstopnina namenjena „Društvu
Italijansko-turška vojna : Italijanskim vojakom dele kruh.
Vojaki in mornarji dobe „Slovenski Ilustrovani Tednik“ odslej po znižani ceni kakor dijaki, namreč celoletno K 6, polletno 3 K in četrtletno K V50 za avstro-ogrske dežele; za inozemstvo pa K 8, polletno K 4 in četrtletno K 2. Imamo sicer že precej vojakov in tudi nekaj mornarjev med naročniki, ker so pa vojaki večinoma uboge pare, ki si morajo od ust odtrgati, da si naroče kak časopis, si marsikateri, če bi si tudi rad, ne naroči kakega slovenskega časopisa. Vsled nestrpnih razmer si vojak težko naroči kak političen časopis, da se pa ne odtuji slovenski domovini in se ne odvadi čitanju, smo sklenili dajati vojakom in mornarjem S. I. T. po znižani ceni. Ker je nepolitičen in nestrankarski list, jim ne more in ne sme nikdo braniti, da bi bili naročeni na S. I. T. Nudil jim bo obilo zabave in razvedrila in ker ga bodo radi zanimivosti tudi tovariši radi jemali v roke, se bo tako marsikateri privadil, da bo slovenski čital in tako skrbel za svojo nadaljno izobrazbo. S. I. T. bo pa marsikateremu obudil slovensko narodno zavest.
Slovenci, opozorite svoje sorodnike, oz. prijatelje-vojake, da si naj naroče S. I. T., oz. kar naročite jim ga. S tem vršite važno narodno kulturno delo in narodno obrambno delo,
Slovenski vojaki in mornarji, prebirajte pridno S. I. T. ter ga posojujte tudi tovarišem ter jih vspodbujajte, da si ga naj naroče. Veselilo bi nas in naše čitatelje, če nam pošljete kdaj kako sliko (fotografijo ali razglednico) o krajih in običajih ljudi, med katere vas zanese vojaška služba, kakor tudi slike iz vojaškega življenja, skupine vojakov in posameznih prijateljev, taborišča itd. — zlasti nam pa mornarji lahko* pošljejo s svojih potovanj mnogo zanimivih slik. Prosimo!
Železna krona. Po poročilih je dobila leta 591. kraljica Theodolinda kos žeblja iz Jeruzalema, s katerim je bil pribit na križ naš Zveličar. Iz onega žeblja si je dala narediti tanek obrobek za' takozvano železno krono, ter ga okrasila z dragocenimi kameni. Pozneje je dobil to krono cesar Karol Veliki ter se je dal z njo v Rimu kronati. Čez več stoletij si je pa znani francoski cesar Napoleon posadil to krono v Milanu na glavo rekoč: „Bog mi jo je dal, gorje mu, ki se je dotakne!“ Ko se je na Dunaju sklenil leta 1866. mir med Italijo in Avstrijo, je prišla je ta železna krona v posest generala
za varstvo otrok v Ljubljani in je dobilo društvo 329 K 50 h, kar kaže o ogromnem posetu razstave. Iz Ljubljane se preseli razstava slik v — Trst.
Na Dolenskem in na Štajerskem je mraz uničil cvetje sadnega drevja in tudi trle so ozeble, tako da letos ne bo ni sadja in ne vina. Ubogo ljudstvo! Dolžnost države in dežele je, da mu priskoči na pomoč.
V Trstu je pričel izhajati „Vestnik tržaške sokolske župe.“ Izhaja na mesec enkrat in stane na leto le 2 K. Priporočamo!
Venček triglasnih narodnih pesmi za šolo in dom. III. zvezek. Sestavil in izdal A. Kosi, nadučitelj v Središču. Dobiva se za 50 h pri izdajatelju. Ta zvezek obsega 10 pesmi ter bo gotovo vsem tako dobro došel kot sta prva dva zvezka.
Amerika in Amerikanci. Izšel je že II. zvezek tega zanimivega dela. Vsebuje tudi mnogo slik. Vsem, ki se zanimajo za Ameriko in Amerikance, priporočamo da si nabavijo to delo. Vsegaskupaj izide 10 zvezkov za ceno 10 kron. Naroči se pri pisatelju Rev. L M. Trunk, v Beljaku.
Popolne (trae» «a dojenčke, otroke in bolnike na želodcu.
Vsebuje pravo planinsko mleko.
Škatlja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji.
Elektroradiograf „Ideal“ v Ljubljani na Franc Jožefovi cesti ima za prihodnje dni velezanimive sporede. V četrtek in petek senzacionelna privlačnost z Asto Nilsen „Preganjanje do smrti“. Od sobote do pondeljka
pa je na vsporedu sijajna veseloigra kakoršne še sploh ni bilo doslej. Od pondeljka do četrtka pa je velikanska humoristična privlačnost, s 1100 m dolgim filmom. Ker bo prihodnje dni res izboren vspored, priporočamo vsem, da ne zamudijo poseliti kinematografskih predstav v hotelu pri Maliču.
Najbolj varen in najbolj kulanten zavarovalni zavod je banka „Slavija“. Zavarujte se na življenje in zoper požarno škodo pri njej, ki je največja slovanska zavarovalnica ! Generalni zastop za vse slovenske dežele je v Ljubljani v Gosposki ulici v lastni hiši, zastopniki pa po vseh večjih krajih.
Modni salon Ozmec Pepina
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Bogata zaloga vsakovrstnih damskih in otro- |* ških klobukov. Žalni klobuki vedno v za log ■
I
Listnica uredništva.
Iz jurklošterske trpinove torbe ne priobčimo — Praga. Klišejev še nismo dobili, čeprav ste jih poslali že pred 4 tedni in smo takoj pisali g. M. za nje; nam niti odgovoril ni in doslej tudi ne izročil klišejev. Ni torej naša krivda, da se stvar zavlačuje
MALI OGLASI.
Učitelj kakršnekoli godbe išče službe stalno ali le za kratek čas. Ponudbe pod „Godba“ na upravo „Sl. Ilustr. Ted.“
Mladenič vojaščine prost, primerno izobražen, išče službe. Cenjene ponudbe na upravo „Slov. Ilustr. Tednika.“
Gregor Jenko
čevljarski mojster,
Ljubljana,
Sv. Petra nasip štev. 43.
se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš.
Mladenič, primerno izobražen, išče službo natakarja, v kateri je že З1/? leta. Ponudbe pod ,78“ na upravništvo „Slov. II. Tednika“.
V svrho spoznanja želi stopiti v korespondenco, z mlado narodno gospodično, mlad mornarski podčastnik, rodom z. Gorenjske, kateri se zavoljo pomanjkanja znanja skrajno dolgočasi.
Cenjena pisma, če mogoče s sliko, naj se blagovolijo doposlati na naslov, ki se nahaja v uredništvu ali pod šifro „Mornarski podčastnik“ na upravništvo „Slov. II. Tednika“. Tajnost zajamčena.
Ključavničarstva
bi se rad učil učenec, ki je dovršil trirazrcdno šolo z najboljšim uspehom. Več povd nadučitep So-
tošek, Žetale p. Rogatcu.
Pozor! 50.000 parov čevljev. 4 pari čevljev samo 7 K 50 v.
Radi plačilnih težkoč več velikih tovarn se mi je naročilo, da razprodam veliko množino čevljev globoko pod ceno Zato prodam vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 para čevljev za dame rjavo ali črno usnje, ga-loširane z močnimi podplati, zelo elegantne, najnovejša fasona, vse štiri pare za 7 K 50 v. Velikost po številkah. Pošiljam po poštnem povzetju. Ch Jungwitz, razpošiljal-nica Krakov št. 21. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj.
Mazilo za lase
napravi gospa Ana Križaj v Spod. Šiški 222 pri Ljubljani. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las.
Zadostuje samo ena steklenica.
Zastonj in poštnine prosto dobite poučno knjigo in za poskušnjo nekoliko izbornega redilnega sredstva Nutrigen če naznanite svoj naslov Nutrigen podjetju. Napišite na dopisnico na naslovno stran: Nutrigen podjetje, Budapest VII., Elisabethring 16, oddelek 179) na obratno stran pa napišite svoj natančen naslov.
Trgovina s steklom
M.TUŠek, Ljubljana
Stari trg štev- 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirov za podobe. Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela.
Najsolidnejša in točna postrežba.
n
KLIŠEJE
na cink. baker in medenino za časopise, umetniške priloge, učinkujoče (efektne) inserate, cenike, varstvene znamke. Debeli tisk za fotolitografijo; stance, risbe vsake vrste.
JOSIP STRANYÄK
8	fotokemigrafičen
B	umetniški zavod
DUNAJ VIII/2.
g	Tigergasse štev. 13
Telephon 18.085
OoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO


Vsako motenje v prebavljanju pri dojencih in šolskih otrokih odstrani skoraj pol stoletja po celem svetu razširjena in kot najboljša in najzanesljivejša'hrana — Nestlé-jeva moka za otroke. Škatla po 1"80 K se dobi v vsaki lekarni in drogeriji. V njegovo korist svarimo občinstvo pred ponarejanjem. Zdravniška mnenja medicinskih prvakov, kakor tudi podučne, od zdravnikov pisane knjižice „O otroški odgoji“ in poizkušnje razpošilja popolnoma zastonj filialka švicarske družbe Nestlé, Dunaj L, Biberstraße 11.
Najbolj zadovoljna je vsaka slovenska gospodinja s Kolinsko kavno primesjo, ker je ta kavna primes najboljši kavni pridatek. Kavi daje izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo in je tudi najizdatnejša. Kolinska kavna primes je tudi pristno domače blago — edino te vrste sploh. Zato se je slovenskim gospodinjam tako zelo priljubila, da je ne morejo več pogrešati.
Visoke obresti. Lepo priliko vložiti svoj denar pri popolni varnosti za neobične obresti od 5°/o imajo vlagatelji še nekoliko časa pri dalmatinskih občinskih hranilnicah, ustanovljenih zadnje čase po zaslugi našega rojaka g. Avg. Endlicherja, kateri je, ko je šel kot ravnatelj deželne hipotečne banke v pokoj, ustanovil v Dalmaciji dve občinski hranilnici, ker je uvidel, da deželna banka ne more priskočiti malim posestnikom, kateri so morali plačevati 10—16 °/o obresti, zadosti v pomoč. Najmočnejša je občinska hranilnica v Drnišu, katero še sedaj vodi naš rojak. Opozarjamo na tozadevni inserat v našem listu, in opozarjamo, da smo se informirali, da hranilnica vlagateljem ne bode znižala obrestne mere, če bi se ista prav znižala za nove vloge.
Agitirajte in pošljite naročnino!
Josip’ Repič, Polzela.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo s strojnim obratom. Priporočam se širnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela; sl. krajnim šolskim svetom za napravo šolskih klopi in oprave, gg. trgovcem za napravo modne trgovinske oprave, portalov itd. V zalogi je modno pohištvo, kakor tudi izgotovljena okna in vrata različne velikosti Naročila se izvršujejo točno in solidno. Cene nizke.
Proda se v bližini Poljčan srednje veliko posestvo, obstoječe iz sta-novdlne hiše, gospodarskega poslopja, travnikov, (sladna krma), vinogradov, lepega sadonosnika in gozda. Vpraša se pri gospodu Albinu Belag, Poljčane.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo
gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost -
tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4"— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
na Novem trgu,
Celovec.

V. Plachota
civilni in vojaški krojač
Vegova ulica št. 2
priporoča se slav. občinstvu za obilna
naročila. Postrežba solidna in točna.
Cene jako zmerne.

Italijansko-turška vojna: Italijanska straža v oazi.
Vid Carf
mizarski mojster in slavitelj mlinov v Guštanju-Tolstivrh na Koroškem, izdeluje vsakovrstne navadne in umetne mline in žage Poskrbi po tovarniških cenah dobre motorje na bencin in poljedelske stroje Prevzame tudi vsake vrste mizarska dela. Proračun in načrte izdela zastonj in ne zaračuna zato potrebnih obiskov. Slovenci! Svoji k svojim!
Pozor! Pozor!
Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno
Prt meri & Jančar
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 20.
Izborne emajlne glasure, laki, firneži, čopiči itd.
Podpirajte domačo trgovino.
зсзгпжгсшзхегнж:
Moji gramofoni in godbeni automati
so vendar le najboljši.
A. Rasberger,
Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in največja zaloga gramofonov,automatov, plošč, šivank itd.
Posredovanje
za nakup in prodajo zemljišč, hiš, vil za Trst in okolico, Pulj, Gorico, Reko, Opatijo, Lošinj, Mali Grado, Portorose in celo Primorje.
Glavna pisarna v Trstu, Piazza Caserma 1, I nadstropje. Konrad Karl Exner.
Pozor ! Pozor : Drože — Presgerm
Cene po dogovoru, večja naiu-čila imajo še za celo leto dopust. — Naročila od 4 kg pošiljam franko. Pričakuje cenj naročil beležim z odi spoštov
Maks Zaloker
Prva ljubljanska tovarna drož v lastni hiši Rečna ulica štev. 5 in Kladezna ulica štev. 17.
V* bližini ^Avveža
(Ehrenhausen) v občini Gradišče, fara Lučane, je na prodaj lepa kmetija. Obsega 6 oralov lepega gozda, 5 oralov travnikov, • 4 orale vinograda na zelo ugodni legi in 4 orale njiv. Na travnikih raste sladka trava. Na posestvu je mnogo sadnega drevja. Gospodarsko poslopje je krito z opeko; pri hiši je mlin in žaga. Cena je 10.500 K. Za posestvo se zelo trudi „Südmark“. Naslov pri uprav-ništvu „Slov. Ilustrova-nega Tednika.“
Slavni amerikanski iznajditelj Edison hoče živeti 150 let,
in ko so ga vprašali, kako hoče doseči to neverjetno visoko starost, je odgovoril : „Samo s pravilno prehrano“. ~ Srez dyoma je, da največ ljudi s slabo, nepolno prehrano šiloma ‘krajša svoje življenje. Metuzalemovo starost dobimo samo še v’ pravljicah, vendar se prav mnogo lahko doseže z rednim načinom prehrane, kakor so to sijajno dokazali svetovnoznani učenjaki Lahmann, Pristley in Lavoisier.
Po temeljitih principih teh učenjakov se je sestavilo živilo Nutrigen, ki v vsakem pogledu odgovarja zahtevam primerne prehrane.
Nutrigen ni zdravilo, ni dražilo, ki vpliva na trenotke, nego je živilo idealne sestave, čigar izbornost je dokazana z analizo poverjenja kemičnega preizku-ševališča.
Naj se torej vsakdo sam prepriča o velikih prednostih živila Nutrigena !
Akoprav je spojeno s hudimi materi-jalnimi žrtvami, smo se vendar odločili, da pošljemo vsakomur
V
popolnoma zastonj Nutrigen na poskušnjo :: in popolnoma zastonj poučni» knjigo ::
da pride tako vsak, tudi najrevnejši v položaj to živilo, ki se po pravici imenuje kralj živil spoznati zastonj in brez vsake obveznosti.
Ta izredna ponudba velja samo za kratek čas, zatorej je v vsakogar interesu, da to brezplačno poizkušnjo takoj zahteva z dopisnico.
Podjetje nSTu/trig-en.
Budapešta VIL, Elisabethring 16, abt. 179.
J
OSLABELI MOŽJE
pridobe zopet izgubljeno moč, če iemlieio
TABLETE „NEOSAN“,
ki jih priporočajo sloveči zdravniki. Zakonito varovane in patentovane. Zanesljivo preizkušeno zdravilo proti moški oslabelosti, impotenci in za ohranitev moči do pozne starosti. Tablete želodcu J n tudi vobče organizmu niso škodljive. Škatljica 20 tablet velja 4 K 50 vin.
Poštna pošiljatev v diskretnih ovojih.
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko : Lekarna pri Sv. Hermini, Budimpešta VIL, Thököly-üt. 28. Zaloga 127.
Srebrna plaketa — Dunaj 1910.
P. n. perutninarji, pozor !
Če hočete piščeta, kur, pur, pavov, gosi, rac itd. srečno zrediti, sobne ptice, golobe ter vsa-koršno perutnino, kunce, svinje, pse, kakor tudi druge — na dri-sljavosti, črevesnem vnetju, griži in koleri, piki in davici (difteriji) ter kugi — bolne živali gotovo rešiti in zdrave imeti, pošljite nemudoma 1 K poštnih znamk, da Vam pride poštnine prosto najsigurnejše sredstvo „Palma“ z navodilom. Veleposestvom zadostuje na leto za 4 K. „Palma“ se je od 1. 1907 v tisočerih slučajih najboljše obneslo ; to dokazujejo mnogobrojna priznanja. — J. E. Weixl, pripravitelj živalskih živil, 'Maribor, Zofijin trg 3, Štajersko.
iiiiiiiiiimimimmiiiiii
Zahtevajte !
zastonj in poštnine prosto cenik gramofonov, ter slovenskih plošč od prve ter edine slovenske izdeio-valnice gramofonov
Vincenc
Simonič
Sv. Urban 20—21 pri Ptuju, Štaj.
iiiiiiiiiitiiiiiiiinmiiiiii
f
M. Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra c. 44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim eno
leto.
» Lastna delavnica za popravila in
(s--——
Ana Goreč
Ljubljana, Rimska cesta št. 11
Podružnica :
Marija Terezija cesta štev. 14,
gostilna pri „Novem svetu“.
Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. : Izposoj eva nje koles.
BR. HLAVKA
izdelovalec kirurgičnih instrumentov in bandažist LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 5
priporoča svojo veliko zalogo
kirurgičnih instrumentov, gumijevega blaga in ortopedičnih aparatov, obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, kilnih pasov, nogavice za krotice (krčne žile), sedalnih blazinic, vrečic za led, prašilnikov za karbol, aparatov za inhalacije s [paro
Vsakovrstne brizgalke in aparati za samoklistiranje.
Vse bandaže se izdelujejo po odredbah g. zdravnikov.
Starejši instrumenti se razkužujejo.
Popravila se izvršujejo najbolje in najceneje.
Fotografični posnetki
vsake vrste. -
Osebni, skupinski, hišni, športni in prostosvetlobni posnetki.
Najfin. izpeljava pri skrajno nizkih cenah
priporoča
F.DOXIE, fotograf, Ljubljana
Poljanska cesta 12.
Ne kupujte druzega zoper
kašelj
hripavost, katare, zasliženje in dušljivi kašelj, kakor fino okusne
Kaiserjeve prsne karamele
s „tremi jelkami“. 5900 notarsko poverjenih izpričeval, zdravnikov in nrivatp1 kov, gotov uspeh. — Zavoj 20 m 40 vin. .ЧкаНје 60 vili. „e dobiva v vseh lekarnah in mirodilnicah.
Ivan Jax in sin
::	Ljubljana. ::
I
I I I lil I lili I I Ulil I M I I M II llllll I I ■ II I I ■■ I I I I n I I I I I I I I I
Šivalni stroji. Kolesa. Domača tvrdka.
■
I

v i
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
hranilne vloge
od K 2-— do K 100.000 —
proti 5 °/o obrestovanju, ter povrača zneske do K 500C brez odpovedi, zneske do K 20.000 proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Za varnost hranilnih vi og in njih obrestovanje jamči občina Drniš.
MINKA HORVAT
modistinja.
Pozor!
Naznanjam cenj. damam tu in na deželi, da prodajam do 8 maja vse blago nahajajoče se v moji trgovini in sicer slamnike, otroške kapice, športne kape, kakor tudi vse potrebščine za modistke
zaradi preselitve po globoko znižani ceni.
Opozarjam obenem cenj dame, da bodem svoj salon znatno povečala in se bode isti nahajal od 8. maja nadalje na Starem trgu.


Minka Horvat
modistinja
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 21.

:E: Čuvajte s e peg. Vaše obličje bo krasno, čisto :==	in fino kakor alabaster.	=j=
1 Pege, pike, izpuščaje 1
rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise jil in vsak neprijeten nedostatek odstrani za- == == jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste- i[i j== Menica K 2-50. Rationell hals, milo K V20. =;= g Učinek je opaziti že po enkratni rabi.
Ш =r~ Neprijetne dlačice = g
;= z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- i= ::: lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- Ш ÉIÉ	ljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2’50.	i=
!|i = Bujna rast las in brk = |
Hi se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo ~i Hi	(izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2.	=i
Bujno polnost-krasno I — oprsje = I
ÌH doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. — EH Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- Hi :EE znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- := IH pelago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino Hi EE krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- == Hi klenice univerzalnega sredstva Et - Admilie jH ÉH z navodilom 5 K. K temu posebni kremni = Ì5 izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpo- g ÈE	šil j a edino ord. kosm. laboratorij	~
° W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. «
V nobeni skodelici
naj ne manjka pravega FRANCKOVEGA
kavinega pridatka;
on daje kavi slast, moč in lepo barvo. Njega kakovost vsebuje : izdatnost, slastnost in nizko ceno. — Tovarna v Zagreba.