MlAVIt ' 'ANI . _ _ ■ rVilog, , mina plačam v soiovmt LL l (J L\ Y Ljubljani, v sredo 30. marca 1932 štev. 72 n Cena 1 Din Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Naročnina mesečno Jr> Din, za inozemstvo 40 Din — nc- in 10.549 za inserate; Sara levo šiv. 7565, Zagreb šiv 59.011, Prana-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2992 Izhaja vsak dao zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazuiko f,Sestanek med štirimi" Debato o Tardieujevem načrtu, oziroma o gospodarski antanti podonavskih držav, kakor so to' reč krstili v Parizu, jo zadela ista usoda kakor vse podobne načrte, ki so že nekaj let na dnevnem redu ostarele in oslabele Evrope. Kakor hilro je francoski načrt zagledal beli dnu, že se je pojavil suni, da gre le za novo sredstvo, - katerim naj bi se utrdila takozvana hegemonija Francije , \ centralni Evropi iu na Balkanu, .lasno je, da je bila Italija prva, ki ji; v najvljudneje obliki, priznavajoč potrebo gospodarsko sanacije podonavskega območja, formulirala ugovore in pomisleke proti Tardieu je vemu načrtu, iu dn se ji je seveda takoj pridružila Nemčija. Kljub temu, da se zadnje čuso veliko govori o obnovi takozvanega prisrčnega sporazuma ined Francijo in Anglijo v vseh zadevah mednarodne j>olitil;e, jo italijahska protiakcija takoj našla več ali manj zaslombe v Londonu, ki s svojo znano previdnostjo in vztrajnostjo vedno zagrabi vsako priliko, da nastopa v spornih vprašanjih nicd dvenui največjima velesilama na kontinentu kot razsodnik. Čeprav jo treba obžalovati, du nasprotniki Francije skušajo vsako še tako koristno iniciativo, ki prihaja iz Pariza, onemogočiti ali vsaj zavlačevati in oteževati, jo treba vendar priznati, da Tardieujev načrt pač lahko služi kot podlaga /a razpravo o gospodarski vpostavitvi srednje Evrope, da pa vsebuje nekatere napake zelo bistvenega značaja. V tistih širokih potezah, ki so bite objavljene, bi Tardieucjev načrt faktično ne pomenil nobene temeljne rešitve težkega gospodarskega stanja podonavskih držav iu upanje njenega avtorja, da bi se. moglo pel podonavskih držav na podlagi preferenčnega sistema med sebo.i sporazumeti, se je izkazalo kol neutemeljeno, ker bi gotove države od tega ne imele absolutno uobe-nega dobička, če ne naravnost škodo. Zato ji? čisto neizogibno, če stvar gledamo čisto z gospodarskega stališča, ki mora biti tudi tu edino mero-dajno, da podonavski problem ne more biti rezultat kakega, recimo, separatnega arangeinenta. naj •bi bil zamišljen v kakršnikoli že obliki, ampak da se Tardieujev načrt da uresničiti samo v popolnem sporazumu bodisi z. Italijo m Nemčijo bodisi ■/. ostalimi državami severne Evropo ln Balkana, ker jo gospodarstvo cele Evrope med seboj zve-muio kot nedeljiva gospodarska enota. Zato je Tardieujev načrt vsekakor potreben bistvenega izboljšanja iu dopolnitve. To okolnost sta Italija in Nemčija seveda takoj izrabili, da sprožita čisto drug mod tis proce-dendi za uresničenje takozvano podonavske gospodarske antante, nego ga je zamislil g. Tardieu, namreč predhoden sporazum meredlaga, naj se skliče v Londonu konferenca štirih velesil z namenom, ri lako-zv.-.ni gospodarski regeneraciji srednje Evropo radi prevzeli ono vodilno vlogo, ki jo ima Kran-eij::. Seveda pa bosta tako Italija kakor Nemčija igrali odslej, ko imata očividno močno zaslombo v Veliki Britaniji, večjo vlogo v tem vprašanju, nego si morebiti prvotno mislili v Parizu. Ali bo ta okolnost. realizacijo gospodarskega Podo-navi.i jHispešila ali pn jo zadrževala ali mogoče ••lo iiopoltioma onemogočila, lega ni mogoče še prorokovati. Na vsak način mislimo, da rešitev ni tako blizu, ako si vplivni državniki Evrojie še ;dnj po tolikih medsebojnih razgovorih in sestati- Mo vo notranje posodilo v lialiji Kini. 29. marca. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra dovolil emisijo .šesto serije devetletnih Itonoi po !>% v skupni vsoti ene milijarde lir. Novi devetletni boni so popolnoma enaki bonom predhodnih pet serij, ki so bile emitirane preteklega leta, bodisi glede ugodnosti kakor glede privilegijev, ki jih bodo uživali. Boni so namreč združeni /. dvema premijama, vsaka po I milijon lir, dvema premijama po pol milijona lir, štirimi premijami po 100.000 lir, osmimi premijami po 50.000 lir in s sto premijami po 10.0G0 lir. Emisija novih bonov se bo vršila na podlagi vplačila po 97 lir za vsakih 100 lir nominalne vrednosti potom javne subskripcije, ki se bo začela 7. aprila in bo odprta do 20. aprila. Subskripcija je poverjena konzorciju zavodov, katerim predseduje Barioa d'ltaliu. Imejitolji zadnjih bonov ]Ki -1.7o''u, ki zapadejo 15. novembra 1032, bodo lahko ali čakali roka, ko zapadejo, zato da dobijo celotni znesek svojih zndoižnic. ali pa lahko potom teh bonov pridobijo bon • nove emisije, in sicer al pari, in bodo lasti:; dobili ob vračilu novih zadolžil ie tri lire na v -a*- H; o lir nominalnega kapitala. Obenem .-. to emisijo bonov objavlja italijanski tisk poročilo Bance •1'Ilalia, v katerem pravi, da to poročilo, predstavlja nov dokument finančnega zdravja tega zavoda in solkluosti lire. Celotna rezerva f je v primeri z 19. februarjem zmanjšala do 2.S. marca komaj za III milijonov — pri tem ostane količina zlata v zabojih nespremenjena —, dočim se je cirkulacija zmanjšala za 287.1 milijone. dolgovi pa za 80.3 milijone lir. To se pravi, da se jo razmerje zlate rezerve do krožečih bankovcev iu do vseli drugih obveznosti v 20 dneh zvišalo za 0.81%, dočim se je razmerje zlata do krožečih bankovcev zboljšalo za 0.85%. Kar se tiče nove emisije bonov, jioudarjajo listi v oficielnem komentarju, da la emisija pomeni najbolj ugoden način naložitve denarja italijanskega vlagatelja, ker predstavlja 97 lir za sto nominalnih in '>% obresti, kar pomeni gotovo pomnoži-tev premoženja vsakega vlagatelja koncem devetih let. Boni — lako pravi oficielni kom ntar — predstavljajo visoko komercinbiliteto, njihova cena nit borzi bo pa visoka, kakor to dokazujejo predhodne emisije. Tudi obresti i5'*6) pomenijo veliko ugod nost takega posojila državi. Tardieu gre v London Organizacija P adonav^a jc odvisna od sporazuma med Anglijo in Francijo Pariz, 29. marca. ž. Agencija Havas objavlja danes popoldne komunike, v katerem sporoča, da se potrjujejo dosedanje vesti, po katerih bo koncem tega tedna Tardieu odpotoval v London, da se tam sestane z MacDonnldom in sirom Johroni Simonom. Kdaj bo Tardieu odpotoval, zavisi j»red-vsem od tega, če bo senat pravočasno sprejel proračun. Konferenca o gospodarskem statutu držav se bo vršila pozneje v Ženevi. Med tem se z druge strani zatrjuje, da do danes še ni odposlan francoski odgovor na poziv Velike Britanije v zadevi konference štirih zainteresiranih velesil za rešitev podonavskega problema. Tardieu želi predvsem konferirati z MacDonaldom. Čeprav sta Nemčija in Italija do sedaj v principu sprejeli britan. poziv, vendar sumijo v francoskih diplomatskih krogih, da bo zvezni kancler dr. Briining odpotoval v London še pred predsedniškimi volitvami. V tem slučaju bi zn Italijo ne bilo nikakegn pomena, da odpošlje v London svoje predstavnika. Secer pa so trenutno Gtundi nahaja na Hodošu in se omenjeni komunike agencije Havas tolmači tako, da bo v Londonu prišlo le do sestanka Tardieu-Mac-Donald. Konferenca velesil bi se vršila pozneje •i Ženevi. Zaradi lega so se tukaj pojavile precej neprijetno vesti iz Berlina, po katerih je dr. Bru-ning sklonil, da koncem tega tedna potuje v London. Na vsak način bo padel še danes tozadevni sklep, ali bo odšel v London ali se bo vršila konferenca velesil. Jutranji pariški tisk dvomi, da so bo konferenca vršila v Londonu in naglaša, da Francija nima ničesar proli tej konferenci, vendar pa želi brezpogojno, da so preje sestaneta Mac Dona Id in Tardieu. To je važno zaradi tega, ker če se Tardieu in MacDonald ne bosta sporazumela, se tudi šliri velesile ne bodo mogle sporazumeti. Praktično pride za sestanek med Tardieu jem in MacDonaldom v poštev 2. ali pa 3. april. Potem bi se konferenca štirih velesil vršila v Ženevi, kjer se bodo žc 11. aprila, ko -e nadaljuje ras-oroiitvena konfereenca, nahajali predstavniki velesil. Gotovo je, da bodo na konferenco prišli Tardieu, MacDonald in Grandi, morda pa tudi dr. Briining. Značilno je. da skoro vsi francoski listi poudarjajo, da jc izvedba podonavskega sporazuma odvisna od priucipielneg.i sporazuma med Veliko Britanijo in Francijo, nekateri lisli pa celo naglašajo obnovo entente cordiale med Londonom in Parizom. T udi Briinmg obišče London Berlin, 29. marca. ž. Med velikonočnimi prazniki so so vodila pogajanja ined Berlinom, Parizom, Londonom in Himom zaradi britanskega poziva, da naj bi se vršila konferenca velesil. Sklep o tem, če bo Briining sprejel londonski poziv, bo padel, čim so Briining vrne v Berlin. Tukajšnji tisk je prepričan, da bo Briining že v petek odpotoval v London. To mu nalaga njegova dolžnost in državni interesi, ker ne sme pozabiti, da Franciji ni uspelo brez Nemčije rešiti na svoj način srednjeevropski in podonavski problem. MacDo-naldov poziv je omogočil posebne francoske namene in pri tem mora ostati. Nemška vlada je danes dojioldne sprejela i>oziv MacDonalda, da sodeluje na londonski konferenci štirih velesil ter ie takoj o tem obvestila tudi britansko vlado. Amerika zeli bite udeležena Amerika zelo simpatično spremlja vsak poskus za zboljšanje go3j>odarskoga ]>o!ožaja v cen-tralni Evropi. Echo de Pariš« javlja, da nemški državni kancler dr. Briining ne bo zapustil Nemčijo pred volitvami predsednika republike in da ga bo eventualno prihodnji teden zastopal v Lon-tfouu Bi»lo\v. ^ Pariz, 29. marca. tg. ?Newyork Herald poroča iz Was'iingtona, da smatrajo tam, da bodo povabili tudi ameriške bankirje, da bi se udeležili financiranja donavskega načrta. Domneva se, da bodo zastopniki ameriške finance povabljeni skupno s francoskimi in angleškimi bankirji na konferenco, ko se bo na podlagi konference štirih velesil izdelal zadosten načrt za donavsko akcijo. Tudi danes dopoldne še ni prišlo do oficielne odločitve, kdaj se odpelje Tardieu v London. Pariški opoldanski listi javljajo z debelimi črkami, da bosta dr. Briining in Grandi odpotovala v London isti čas kakor Tardieu, morda že koncem tega tedna. Dolar Quo vadi s, pada Amerika ? \Vusliiilgtoii, 29. marca. Dočim se šterlina; tetino bolj okrepi,ja. pu ameriški dolar pada. To dejstvo zelo vznemirja politične in finančne kroge Unije. Vzrnk je ogromni deficit ameriškega dr zavitega biidžcta, ki .je v treh letih narastel na 1.096,000.00») dolarjev tako da finančniki VVnll-streetn govorijo že, da se bo morala Unija, ako bodo stvari, šle tako naprej, odpovedati zlati pariteti. Finančni krogi valijo krivdo na kongres, ki je vkljub toplemu pozivu Hooverja odklonil vladni predlog 2M'!» takse na prodajo, kar bi bilo dalo državni blagajni nad pol milijarde dolarjev na leto. Takoj potem .ie dolar padel in se je dvignil šjerling kakor tudi vse druge valule, ki so na zlali podlagi. Padec je bil naravnost katastrofalen, ker je znašal S centov in eno čelrlinko. Seveda so padli tudi vsi državni papirji. Odpor kongresa proti taksi na prodajo izvira iz tega, ker bi ta taksa znatno podražila življenje. Nasprotuo pa predlaga kongn-s davek ua rente in 1 mi dediščine kakor tudi na premično premoženje, čemur sc seveda veliki kapital upira. Energične finančne odredbe -o pu ole/.ene ludi po t' ui, ker stojimo pred volitvami predsednika Unijo, ki bodo dale povod za ljulo volivno kampanjo un-d republikanci in demokrati. V neredu pn niso samo državne finaiv. ampak tudi občinske. Mnogo me.-l. med njimi l)e-troit in Chicagp, hočejo proglasiti moratorij za niunicipalnc obligacije, da prihranijo denar zn podporo brezposelnim, ki naraščajo na vznemir- kih niso na jasnem glede osnov srednjeevropskega gospodarskega sporazuma. Imamo slabo izkušnjo, da se je \ Evropi vsako vprašanje b-ni bolj kom-plieiralo, čim več se je o njeni konferirak). Upajmo, da to pot ne lw> tuko ljiv način. Dočim se je upalo, da bo brezposelnost z začenjajočo sc spomladjo nekoliko ponehala, se je število brezposelnih \ resnici sc povišalo in z n a-u da nc- okoli 8 milijonov. Tudi dohodki davkov silno padajo. Kdor ima. naj olača \Vashington. 29. marca. ž. Prvič v zgodovini ameriškega parlamentarizma se je razvila v kongresu odkrita borba, ki je pustila na strani strankarsko pripadnost. Gre za uvedbo novih davkov v višini 2 milijard dolarjev za kritje rednih izdatkov. v proračunu. Proti vladnemu predlogu so nastopili združeni demokratski in republikanski opozicijonalci, ki so zahtevali, da te davke plačajo bogataši iu da s zaplenijo dedščine kapitalistov. Ta nepričakovan nastop opozicije proti kapitalizmu i« izzval nu današnji borzi naglo padanje toča jev vseh vrednotnih papirjev. Funt šterling je poskočil od 3.7(i lia 3.8125, istotako pa so poskočile tudi vse ostale inozemske valute. IVfiJzeio? ostane Vtviic. 20. marca. ž. Pop. 'ilija, ki jih je vodil Venizelos s -ef' strani, za sr-r-;avo koncentracijske vlade, su ostala brez uspeha, ker rojalisti niso boleli \.»topiti v koncentracijsko vlado, rad' čfsar je Veni/.elcs odstopil od rekonstrukcije in bo sedanja vlada ostala še do konca junija. Atene. 29. marca. ž. Obresti za inozemske dol-g.olnoma odrezani od suhe zemlje in jim grozi nevarnost, da jih vode ne odnesejo. Vlada je podala tja več vojaških pontonskih oddelkov. Protiverski nemiri v Span ji Madrid. 19. marca. ž. Po vsej Španiji je v velikonočnih praznikih prišlo do protiverskih izgredov, vendar pa je oblastem uspelo, dn so vzdrževale red. Pred hišo bivšega guvernerja v Granadi je eksplodirala bomba. Protiverski elementi so hoteli zažgati neki samostan, kar pa so oblasti preprečile. Madrid. 29. inarca. A A. Iz Malage poročajo, da so kmečki delavci v tej provinci stopili v generalno stavko, ki ima revolucionaren značaj. Delavci so zažgali neki samostan in skušati zanetiti še drugega. Skrili so sc blizu zažganega samostana in streljali na vse, ki so se mu hoteli približali. Po divjem streljanju pa se je policiji vendarle posrečilo upornike razgnali. V bojih je našel smrt en delavec, dva pa sta bila ranjena. Policija je aretirala 17 stavkujočih delavcev. Med neredi so Irgovci v Malagi zaprli svoje trgovine. Nabava semen Bclgrad, 29. marca. AA. Po poročilih kr. ban-skih uprav so letošnji posevki pretrpeli veliko škodo od elementarnih nezgod, zaradi česar je nastala velika potreba po raznih semenih. Da se pomaga siromašnim kmetom, je kmetij-; ski minister na predlog za rastlinsko proizvodnjo j odredil, da se kr. baltskim upravam nakaže pod-! pora za nabavo semena, ki naj se brezplačno razdeli med najsiromasnej.se kmete. Tako so dobile podporo: Dravska banovina 55 tisoč Din, vardarska banovina 55 tisoč Din, primorska 95 tisoč, dunavska 75 tisoč, zetska 95 tisoč, drinska 75 tisoč, morav-ska 55 tisoč, savska 75 tisoč in vrbaska 55 tisoč. Podpore se bodo izplačevale preko Privilegirane agrarne banke. Iz dovoljenega kredita bodo kr. banske uprave na najhitrejši način nabavile semena po potrebi in svoji uvidevnosti. Banske uprave ro dolžne poskrbeti za olajšave in ugodnosti pri prevozu semena. Betgra $he vesti Belgrad, 29. marci. I. Finančni minister jo odredil, da bodo sprejemal) redni »lani davStklh i in reklama« ijskih odboroi kakor tudi njilnni n.-i-inestniki od !. aprila 1!)32 dalje na ra hi dnevnic 1 in potnih stroškov po 50 Din, ako ne ntunuicj,, i mestu, kjer zasedajo davčni in rcklamacijski odbori. Člani teh odborov, ki so u. sanie^ii mestu, kje- zasedajo gori omenjeni odbori, bodo prcie-^ mali dnevnice v znesku 30 I> Ni. Vel. kralja iu v soglasju s finančnim um jc premeščen kol poverjenik- finnnču- kontrole v 7. skubpin< iz finančne direkcije v Pcdgnriri k finančni dire .-iii v Ljubljani r. Peter Držaj. Belgrad, 29. marca. A A. S kraljevini ukazom In na predlog ministra za trgovino in industrijo je postavljen za višjega uradnika v (i. skupini In vršilca dolžnosti upravnika g. Niko Bulaič. uradnik : sle skupine in vnšilec dolžnosti upravni'-)! ghvtie : podružnice državne hipotekame banke v Ljubljani. ' po potrebi službe En milijon katoličanov na evharističnem kongresa na Irskem! So tri mesece je do svetovnega katoliškega kongresa v Duhliiiu na Irskem. Zadnji kongresi sta se vršili v Cikugu v Severni Ameriki., v Sidne-in v Avstraliji In v Kartageni v Afriki. Irska je i.e. dolgo lel upala iu lirt'|H>.nela, da 1 >j mogla pozdraviti katoliške kougTesisle v svoji domovini, irska je majhna iu stroški za lake kongrese so velikanski, Dolgo pa so pretresali tudi vprašanje, •tli hi Irska mogla sprejeti in primerno pogostiti velikanske množino tujcev, ki v takih prilikah poplavijo deželo, ln kje vzeti ljudi, ki bi mogli sto-tisoče tujcev'vodili in oskrbeti z vsem potrebnim? Meslo Dublin je .->icer precej veliko, a naloga izve?! i katoliški svetovni kongres v slVojeni osrčju, r.e mu je zdela vkljub vroči želji le precej težka. Toda sedaj so odstranjeni vsi pomisleki in glavni komite evharistienoga kongresa v Franciji jo uverjen, da bodo Irci dovršili svojo nalogo kar uajodličnejse. Preti tremi leti se je v Dublinu vršila proslava stole! niče katoliške emancipacije Irske iti že tedaj se je zbralo v omenjenem mestu toliko tujcev, kakor lin inalokntereni kongresu in vendar so vsi odšli z najboljšimi vtisi o irski gostoljubnosti in spretnosti glede vodstva velikanskih kongresov. Apel zn zbirko v kritje velikih stroškov je imel silen uspeh: tekom enega dne se je zbralo okoli 20 milijonov dinarjev, toliko, kolikor se ho potrebovalo! Ostalo jc le še vprašanje o prenočevanju, prehrani in izvedbi nemotenega prometa, foda s tem se že eno lelo peča komite, ki sestoji iz množico uajspretneJSih in najzmožnejših mož. Kdor pozna Irce. ta ve, da se sme nanje zanesli v vsakem oziru in slučaju, ker so izredno sposobni in neizmerno vztrajni ljudje. L. 1932. pa je za Irce še posebno pomembno, ker bodo praznovali 1500 letnico prihoda sv. Pa-Irika, velikega apostola Irske- Zato se bodo tembolj potrudili, napravili tujcem bivanje v svoji zanimivi, od nemirnega Atlantskega oceana obdani in ogroženi deželi čim bolj prijetno. izdelujejo se posebno lepi načrti za okrasitev »nest«, razsvellitev, za sprejem množico najodlič-lejšili gostov kakor tudi za pogostitev in končno ra izvedbo velikanske procesije, ki se bo pomikala po Dublinu. Definitivno je že. da bo prišlo na kongres 11 kardinalov, 500 nadškofov in škofov, in velika množica duhovnikov — bnjje okoli 50001 Za vso dobo kongresa bo ostalo 120.000 gostov, nad stotisoč jih bo prišlo jio pričel ku kongresa, tako bo samo iz tujih dežel nad 220.000 ljudi! Največji naval pa bo seveda pri slovesni sveti maši, ki io bo čital sain papežev delegat v Phoe-nix parku v nedeljo dne 26. Junija. Navzoči bodo seveda vsi stotisoči tujcev, a iz Irske same se je priglasilo še posebej osemsto tisoč domačinov? 1'orej bo pri maši navzočih nad en milijon vernikov. Kako velikansko in svečano in pomembno za udeležence in ves svet v teh težkih, sporov in ne-edinosti polnih časih! Eden najtežjih problemov je pač promet s takimi množicami, kakršne se bodo valile v Dublin v solioto iti nedeljo 26. junija. Tod« za io se že sedaj vse potrebno pripravlja. Sklenjeno je, da bodo pričeli vozili vlaki iz najbolj oddaljenih krajev Irske že v soboto zvečer in bodo na vseli progah prihajali v mesto vsake četrt ure. To pomeni mnogo, ker je železniško omrežje Irske gosto! Niti en vagon, niti ena lokomotiva ne bo jiočivala onega dne. Enako silen bo promet tudi na cestah, l;i vodijo v Dublin. Pripravljajo prostore za 40.(XKJ avtomobilom, ki bodo hiteli v mesto iu pričakujejo 50.000 dvokoles. Prahu seveda ne bo, ker so vse ceste primerno asfaltirane ali drugače vzorno tlakovane. Kuj pa morje'? Poleg običajnih parnikov bo pristalo v dublinskem zalivu 24 velikih prekomor-skih parnikov. Seveda bodo nekateri zasidrani lu-
  • n prišlo iz Amerike, ostali pa iz Evrope in drugih delov sveta. Vse je že poskrbljeno, da bodo vsi stotisoci kar najboljše postrežem, posebno kar se liče hrane. To pa Irci in Angleži znajo! In pri vsej svoji postrežljivosti in izdatnosti izvrstne hrane tudi ob takih prilikah ue odirajo! Že sedaj ni niti enega prostora mogoče v hotelih in prenočiščih naročiti, vse je v naprej že davno oddano. Kljub temu ni skrbi za prišlece. Vse mnogoštevilne šole in zavodi bodo dobro pripravljeni, da bodo gostom na razpolago. Nastalo pa bo tudi veliko belo mesto — mesto šatorov. kjer bo enako prijetno kakor v hotelih. Irci so kakor Angleži sijajni športniki iti si znajo ludi v taborih postreči s polrebnim koufor-fortom in snago. Enako bo s hrano. V kolikor ne bo prostora v hotelih in restavracijah, bo dovolj prostora v začasnih prehranjevalnih taboriščih in gostilnah seveda enako snažno, zdravo, poceni in kar je glavno: izvrstno. Irska je premajhna, da bi dala zadosti kuharjev in natakarjev. Zato bo prišlo iz sosednje Velike Britanije tisoč kuharjev. 25.000 rediteljev pa se izobražuje pod vodstvom šefa policije, generala 0'Duffyja in njegovimi uradniki. Tekom kongresa bo innogo sestankov udeležit ikov iz rasnih držav in čitali se jim bodo časopisi v njihovih jezikih. Poseben kontingent bo za pripadnike orientalskega obreda, ki bodo prišli iz indije, Armenije, Sirije i. dr. Maša po obredu Moro ni lov iz Libanona se bo čitala v jezuitski «er-kvi. msgr. D'Heibigny od orientalskega ponlifikal-uega instituta v Rimu pa bo imel posebne tozadevne sestanke. Sovjeti inobilizujej« dalje Kljub temu. da so se Sovjeti zaenkrat z Ja-fionci sporazumeli, da v mandžurske zadev« ne bodo vtikali, koncentrirajo na mandžurski meji veliko števil« tehničnega osebja v svrho obrambe iitcjo. Vlada ie koinandirala na maiidžurtsko mejo »vliku ijueiijorje>. mehanikov, aenmavljkov jn zdravnikov. Tudi rezervni razredi armade sa bili obveščeni, naj bodo pripravljeni, da jih vpokličejo. Zvišala se je tudi produkcija protiplinskih mask in kili četaSer, ki ogrožajo celo il.ivno mcsio f ančnng. Japonci pa naznanjajo, da f o se poveljniki in predstavniki kitajskih čet, ki dražijo vzhodni del vzhodnokitajske železnice, poklonili vrhovnemu poveljniku japonskih čet v Mandžuriji, generalu Morijo. in prevzeli odslej službo v imenu nove mandžurske vlade. Japonski -«vi»iisti Vojaški krogi in nacionalistična japonska mladina razvijajo živahno propagando za t«, da naj bi Japonska izstopila i/. Zveze narodov, ako bi se le-ta hotela vmešavati v vprašanje Mandžurije. Minister za zunanje zadeve .Jošisava in diplomatski krogi sploh pa so jako rezervirani in brez dvoma odklanjajo tak nepremišljen ko rok. ki bi Japonski *&elo škodoval, Zunanja trgovina v februarju Pravkar so objavljeni podatki o naši zunanji trgovini za mesec februar, iz katerih jc razvidno, da je znašal uvoz 229.4, izvoz pa 203.7 milj. V primeri s februarjem lani je uvoz padel po količini za 27.3, po vrednosti pa za 10.*)?,,. Izvoz pa je v primeri s februarjem lanskega lela padel po količini za 32.3, po vrednosti pa za celih 33.85%. Glavni predmeti našega uvoza so bili v februarju letos (v oklepajih podatki za januar 1932, vse v milj. Din): sirov bombaž 9.6 (12.4). bombažno predivo 18.4 (18.4), bombažne tkanine 22.0 (16.25), železo nepredelano 3.9 fj.l), pločevina 2.0 (3.0), razni popolnoma izdelani predmeti iz železa 9.4 (10.8), sirova volna 3.1 (4.75). predivo 3.0 (2.7), tkanine 14.7 (8.9), svileno predivo 5.84 (6.2), tkanine !.<> (1.0), sirova nafta 3.0 (0.9), nepredelane kože domačih živali 4.74 (5.85), oluščen riž 2.6 (2.9), limone ln pomaranče 4.1 (3.25), sirova kava 6.9 (5.6), oremog 2.5 (3.9), oljnati plodovi, semena itd. 4.7 4.7), stroji, orodje in aparati 11.8 (14.5), elektro-ehnični predmeti 10.16 (15.9), prevozna sredstva 2.74 [3.361, rotacijski papir 2.2 (3.7). Največ pa smo izvozili naslednjih predme-ov: pšenica 9.6 (18.8), koruza 6.5 (13.7), fižol 1.45 ,0.8), vino 5.4 (3.9), konoplja 3.3 (3.3), goveda živa 3.3 (4.35), prašiči 17.0 (21.3), perutnina 7.0 (6.1), sveže meso 0.06 (13,5), jajca 17.7 (11.8), drva 2.07 12 8). stavbni les 34.55 (37.9), oglje 1.94 (2.2), lesni 'zdelfci 2.5 (1.8), cianamid 3.6 (0.5), plus 0.9 (0.2), :ement 5.2 (5.7), svinec v ploščah 3.9 (2.14), baker sirov 21.8 (19.5), rude in zemlja 4.25 (5.9). Skupno je v prvih dveh mesecih t. 1. /naval na - uvoz po teča 98.409 Ion v skupni vrednosti 57.55 rodj., dočim je znašal v istem času lani 148.3S0 ton za 798.7 miij. Din. Po količini je torej naš uvoz padel za 33.7, po vrednosti pa za 42.7%. Istočasno ie naš Izvoz padel od 485.717 ton za 717.15 milj. Din v prvih dveh mesecih 1931 na zbor tujsko-prometne zveze v Mariboru Na vzhodu se zopet zbirajo oblaki Novi boji v Mandžuriji Ivflttdoii, 29. marca. ž. Po vesteh ii Mandžurije, se jo pričela tamkaj »opet odkrila vojna pod poveljstvom kitajskega generala Tiučana. Po teh vesteh so pričele kitajske čete z nepričakovano ofenzivo in v dveh dneh velikonočnih praznikov jim je uspelo, da eo zasedli več važnih mest v Mandžuriji. Proti kitajskim četam so iioslani inandžurskl oddelki pod poveljstvom generala Maktšana in ena japonska brigada. Japonci po se že spopadli s kitajskim! Četami in pričela ise je srdita borba. Pogajanja bodo prekinjena? šaaghaj, 29. marca. ž. Mirovna pogujanja, ki se vodijo ob prisotnosti predstavnikov nevtralnih držav, v zadnjih 24 urah niso napredovala. Japonski delegat trdovratno zastopa stališče, da se evakuacija cone okoli Šanghaja, katero 6o zasedli Ja|»nci, izvrši v roku šestih mesecev. Medtem pa se japonsko čete utrjujejo pri Kiangvauu in Liuluha. Tudi kitajske čete neprestano dobivajo ojačenja. Trdi se, da je japonski delegat vložil proteal zaradi lega, ker Kitajcem neprestano prihajajo nove čete. Anglija pnsn>dnjw London, 2?. marca. Ig. Mirovna pogajanja v Šanghaju med kitajskimi in japonskimi delegati so se odgfldila do četrtka, ker 6tranki nisla našli skupne podlage Ta pogajanja. Angleški poslanik sir Miles Lampson pa bo medtem posredoval med obema strankama, da najde novo podlago za pogajanja. V vsej Kitajski, posebno pa v kitajski vojski, narašča vojno navdušenje. Kitajska vojska je dobro opremljena in trdno odločena, voditi vojno tako dolgo, dokler Japonci ne bodo zapustili vsega zasedenega ozemlja. Maribor, 29. marca. Danes popoldne se je vršil v prostorih kavarne »Jadran« šesti redni občni zbor tujsko prometne zveze ob veliki udeležbi delegatov korporacij te zveze in iz vseh krajev zveznega področja. Občni zbor so posetili tudi banski delegat ravnatelj Velikonja, okr. načelnik dr. Ipavic, predsednik Zveze gostilničarskih zadrug hotelir Zemljič, predsednik mariborskega avtokluba veletrgovec Pinter, delegat ljubljanske tujsko prometne zveze Falež, zastopnik mariborske mestne občine in še drugi. Občni zbor je otvoril predsednik zveze inšpektor kr. banske uprave dr. Franc Rapej. Sledila So obširna poročila, ki pokazujejo mjjogostran-sko in uspešno delovanje tujsko prometne zveze v preteklem letu, iz katerih posnemamo glavne podatke. Tujski promet na področju zveze ni preveč trpel pod pritiskom ekonomske krize in raznih predpisov v denarnem prometu nekaterih tujih sosednih držav, ker se rekrutirajo obiskovalci naših j krajev največ z našega juga, to je Slavonije, Hr-' vatske ild. Radi lega ne zaznamujemo v statistiki 0 tujskem prometu v preteklem letu posebnega nazadovanja. Delovanje tujsko prometne zveze je bilo živahno, tako v propagandnem pogledu kakor tudi v internem poslovanju. Zveza jc izdala doslej ze več propagandnih brošur ter namerava tudi letos izdati nov prospekt o mestu Maribor v 10.000 izvodih, ki se bo razdeljeval brezplačno .Zveza je organizirala v svojem območju, v posameznih tujsko prometnih krajih, krajevna tujsko prometna in olepševalna društva, ki vršijo informativno službo v vseh tujsko prometnih vprašanjih, ter predstavljajo krajevne podedinice tujske prometne zveze v Mariboru. Razen teh društev pa vrši v posameznih krajih isto službo tudi podružnica Slovenskega planinskega društva, razen tega pa tudi razna športna društva. Maribor in Celje se lahko smatra za dvoje središč naših tujsko prometnih pokrajin iu zalo je zveza smatrala za potrebno, da ustanovi v sezoni svojo pisarno tudi v Celju, kakor je že do sedaj obstojala vsako leto v Rogaški Slatini. Razen informativne pisarne pa bo otvorila zveza v Celju tudi biljetarnico, v Rogaški Slatini pa še poleg biljetarnice svojo menjalnico. V programu same zveze so iudi še predavanja o tujskem prometu, da se tako dvigne za to važno panogo našega gospodarstva čim večje zanimanje. Predavanja se bodo vršila za Gornjedravsko dolino v 1 revalju, za Savinjsko dolino v Celju ter Gornjem gradu in še drugod, kakor se bo pokazala potreba. Zveza je z velikim razumevanjem sledila stremljenjem drugih sorodnih ustanov ter jih gmotno podpirala. Tako je podprla tfostilničarsko nadaljevalno šolo, za katero je izdala doslej 26.500 Din podpore, dalje zadrugo »Ribniška koča«, ki je zgradila na Pohorju važno tujsko prometno postojanko na Ribniškem sedlu ter podpisala deležev za 75 tisoč Din. Zveza je stavila raznim oblastem predloge za izboljšanje tujsko prometnih razmer, posebno glede železniškega prometa, žal pa ni mogla v tem doseči znatnejših uspehov. Pri glavnem ravnateljstvu drž. železnic je dosegla, da bo v letni sezoni omogočila iz zdravilišča Slatina Radenci potovanje na povratni poti po znižani ceni tudi iz Maribora, kaj- ni bilo do sedaj mogoče, in da pridejo za potovanje iz zdravilišča Rimske Toplice v poštev tudi znižane vožnje iz postaje Preva-lje [do sedaj samo iz postaje Guštanj). Predstavka, !i ,e stavi,a zveza trgovinskemu ministrstvu, oddelku za turizem, da bi se dovolile za nekatere naše tujsko prometno kraje znižane vožnje, kakor jih imajo že pomorska kopališča in objezerski kraj'i, po gotovem številu dni bivanja v dotičnem kraju, niso bila upoštevana in se bodo dosegle takšne olajšave le za važnejše postojanke na Pohorju, ko bodo prometne razmere na Pohorju izboljšane, ker 6e bodo tedaj lahko smatrale te po- 343.973 ton za 421.9 milj. Din v prvih dveh mesecih letos. Padec znaša torej po količini 29.2%, po vrednosti pa celo 41.2%. Razvoj naše zunanje trgovine je bil naslednji (v milj. Din; v oklepajih podatki za 1932); Uvoz: januar 384.1 (218.3, februar 388.3 (229.4); izvoz: januar 410.3 (228.2). februar 333.1 (203.7). Tudi v februarju ie bila naša zunanja trgovina pasivna, in siccr za vsoto 25,7 milj., dočim je pasivni saldo znašal v januarju 9.9 milj. Din. Odiikovnnia zdravnikov Belgrad, 29. marca. AA. Z ukazom Nj. Vet. kralja in na predlog ministra za socijalno politiko in narodno zdravje so odlikovani z redom jugoslovanske krone III. stopnje prof. dr. Dragotin Mašek, namestnik predsednika vseslovanske zdravniške zveze v Zagrebu; prof. dr. Julij Budisavlje-vič, predsednik kirurške sekcije iz Zagreba; dr. Edo Šlajtner, zdravnik iz Ljubljane. Z redom jugoslovanske krone IV. stopnje: dr. Ma vricij Rus, podpredsednik narodnega odbora vseslovanske zdravniške zveze iz Ljubljane: dr. kdo Pačak, član narodnega odbor« vseslovanske zdravniške zveze iz Zemuna; dr. Dimitrije Mio-dragovič, blagajnik jugoslov. zdravniškega društva iz Belgrada; dr. Radoslav Lopašič, tajnik narodnega odbora vseslovanske zdravniške zveze iz Zagreba; dr. Miljutin Zelič, tajnik jug. zdravniškega društva iz Belgrada; dr. Alojz Zalokar, predsednik jugoslov. zdravniškega društva iz Ljubljane; dr, 1'etar Rizmondo, predsednik priredileljskega odbora tretjega vseslovanskega zdravniškega kongresa v Splitu, iz Splita. Z redom jugoslovanske krone V. stopnje dr, Nikola Naumovič, član narodnega odbora vseslovanske zdravniške zveze iz Belgrada, stojanke kot klimatska zdravilišča. Zato je zveza posvečala veliko skrb gradnji avtobusnih cest na I ohorje m gradnji pohorske vzpenjače. Notranje delovanje zveze je bilo v preteklem letu v glavnem usmerjeno na reorganizacijo pi-sa nilskega delovanja za izboljšanje informativne službe. Nadalje je zveza stremela, da si osigura svoj obstoj m da se oprogti navezanosti podpore. Pridobila si jc pravico izvrševanja raznih pridobitnih podjetij, h katerim spadajo biljetarnice v Mariboru, Rogaški Slatini in Celju, menjalnici v Mariboru in Rogaški Slatini, izdajanje in preskrba vizumov, ter v zadnjem času tudi prodajalna časopisov na kolodvorih severno od postaje Zidani most. Na podlagi teh pridobitev je gospodarsko stanje zveze zelo ugodno ter izkazuje obračun celo nekaj prebitka. ^Z°rrrOČiJU funkcijonarjev je predlagal pri slučajnostih predsednik dr. Rapej, da se naslovi na oansko upravo resolucija z zahtevo o čimprejšnji otvoritvi gostilničarje in hotelirske šole v Mariboru, kar je neobhodno potrebno v svrho po-vzdige tujskega prometa. Zastopnik banske uprave ravnatel, Velikonja je pojasnil, da je bila otvoritev take soie že v načrtu, ki pa je zaenkrat onemogočena iz proračunskih razlogov. V podrobni debati, katere so se udeležili med drugimi ravnatelj dr. Šter in hotelir Zemljič, se je razpravljalo to vprašanje ler je bilo sklenjeno, da se pospešuje prirejanje servisnih in gostilničarskih tečajev. Delegat Riliterič iz Celja je priporočil, da naj zveza posveti več pažnje tudi spodnji Savinjski dolini, ki nudi s svojimi kraji veliko možnost za razvoj tujskega prometa. Podrobno se je razpravljalo tudi o propagandnih brošurah, zlasti o brošuri za mesto Maribor. Da se olajša inozemskim posetnikom naših krajev potovanje, bo zveza založila posebne priloge za vse brošure, ki bodo točno pojasnjevale vse obmejne carinske in valularne manipulacije ter ugodnosti, katere nudi turistom naša železniška uprava. Bilanca DHB Državna hipotekama banka je zopet začela objavljati svoje mesečne izkaze, s katerimi je prenehala proti koncu preteklega leta. Sedanje stanje za 29. februar kaže v primeri z zaključkom iu računi za 1931 naslednje izpremembe: Aktiva: blagajna in naložbe v Narodni banki ter Poštni hranilnici 146.3 (55.4), hipotekam sta f°rSA 23U2-9T (23?r''71' komunalna posojila ooi.t ptH./J, posojila vodnim zadrugam 77 t (77 6) menična hipotekama posojila 48.3 (46.2). lombard-nf P°s°J»a 112.1 (1091 j, nepremičnine 117.1 (109.2), /■»«!« (123.7), finančno ministrstvo 260.8 JfZ, — Pasiva: samostojni fondi 134.63 J'. , m slavnice javnih ustanov 1384.1 (14t)9.4), zasebne hranilne vloge 665.9 (615.8), inozemske založnice in obveznice 851.15 (851.1) ino-ze,Tiski predujmi 158.9 (156.0), lombard pri Narod' ni banki 156.0 (156.0), tekoči računi 252.7 (263.9), Iz teh podatkov je razvidno, da je banka porabila vsa nova sredstva, ki jih je letos dobila za učvrstitev svoje likvidnosti in so zalo najbolj narasle postavke njene blagajne iu naložb. OsUU posojila banke so se večinoma zmanjšala. Čuvajte se gripe in izpirajte večkrat na dan usta, grlo in nos s kozarcem vode! kateri ste dodali eno malo žlico Alge. Zvečer, preden greste spat, masirajte telo s čisto Algo, ker Alga osvežuje — Alga utrja. telo postane odporno. Alga se dobiva povsod, Ena steklenica Din 14.— Našega predobrega očeta, starega očeta, strica, tasta, brata, gospoda VALENTINA JAfcCA posestnika in gostilničarja je danes 29. marca 1932 ob 13 uri, po daljšem bolehaaju, previdenega v sv. zakramenti poklical Vsemogocm k sebi v boljše življenje zakramenti na larno^p^kopahšče.'6^' ^ '' ^ °b ^ 9 d°P°ldne " hUe ^ v PrcSki št. 17, Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Preski Vsem znancem in prijateljem ga priporočamo v molitev! Preska pri Medvodah, dne 29. marca 1932. Manca Jarc, soproga; Marica por. Triler, Jalka, Johan, Albina por. Brodnik, Rezina Fam por. Pikon, Manca por. Kovačič, Joško, Lojze, Ančka por. KotfoVSck hčere^ hI sinovi j Jernej, brat in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki so nam ob smrti našega Janeza Zotea trgovca Jn rez, poročnika z besedo in dejanjem stali ob strani, z nami čuvstvovali, izrekamo našo najglobljo zahvalo. Osobito smo dolžni isto Komandi mesta, oficirskemu zboru, Udru-ženju dobrovoljcev, dalje vojnim drugom, tovarišem, prijateljem in znancem pokojnega. Hvala vsem darovalcem cvetja, g. dr, Turku pa za ginljivo po-slovitev v imenu udruženja. Rodbin« Zore, 1m~ ufeM Velikonočno zborovanje Slomškove družbe Kakor vsako leto, tako je tudi letos Slomškova družba priredilo za svoje Članstvo na včerajšnji ttau svoje velikonočno zborovanje. Kljub temu. da se je zborovati ic vršilo zadnji dan počitnic, se je zbralo v Beli dvorani hotela Union lepo število tovarišev iti tovarišic, skoro nič manj kakor sicer. Ob devetih so je najprej vršil občni zbor zadrugo Slomškov dom :. Predsednik dr. Josip Der-uiastia je otvoril občni zbor, ugotovil sklepčnost ler izrazil prav posebno veselje, tla se vrši občni zbor zadruge skupno z zborovanjem Slomškov«? družbe. S tem upa, da se bo zaneslo zanimanje za delovanje zadrugo med širše občinstvo ter ji tako pripomoglo do širšega razmaha. Tajnica, ga. Sadarjeva jo podala izčrpno poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu. Sledilo je blagajnikovo poročilo, ki jo hudomušno pristavil, da je bil v preteklem letu preccj brezposeln. Po poročilu nadzorstva so bilo volitve načelstva in nadzorstva, ki je oboje ostalo staro. Po tej točki dnevnega reda je predsednik v lepih besedah vspodbujal članstvo k marljivemu delu v bodočem lelu. da se jim prej uresniči, kar si je zadruga stavila za nalogo, namreč, da se ho sezidal doni, kot prepo-treben zavod za učiteljiščnike, zlasti iz učiteljskih družin. S tem je bil občni zbor zadruge Slomškov 'lom zaključen. Predsednik Štrukelj je nato pozdravil vso zborovale« ter takoj prešel na dnevni red. Predavatelj, Venceslav Winkler je nato predaval o temi: ^Začetek duhovno orientacije učiteljstva . Dobo učiteljskega razvoja jo razdelil v petero dob: ■šolmaštrovanja , začetki učiteljske zavesti, doba strankarskega pripadništva, deklaracijska doba iu sedanja doba. Vseh teh petero dob je predavatelj označil, razen četrto dobe. vse za dobe učiteljskega hlapčevanja. V krepkih besedah je nato označil vsako dobo, kakršno vidi sedaj, ko gleda nazaj. V debati, ki se je [x> predavanju razvnela, so govorniki v marsičem še predavanje izpopolnili. Iz- niercn koreferat, vega. Tudi se je izrazila želja, naj bi Slomškova podal še marsikaj zanimi-Slc razila se jo želja, naj bi temu referatu sledil pri-" _ ki b - elja, naj družba oskrbela zgodovino slovenske šole in slovenskega učiteljstva. V debato so zlasti posegli: tov. Fister, Rupre-t, Krista Hafner, \ ider. Posebno obširen dodatek k referatu jo podal tov. Erjavec, kar bi lahko bil žo kratek koreferat. Banov, šolski nadzornik Lužar je poudaril, da je veliko važnosti, dn so zbere zgodovina slovenskega šolstva in učiteljstva : kajti doslej smo delali vse samo iz osebnih vidikov, za lo pa je treba sistema. Duh. svetnik Kalan je prosil, naj bi uoitelj-stvo sodelovalo pri treznostnem gibanju jio »vojiii najboljših močeh. Nihče ni k temu bolj poklican kot duhovnik in učitelj. Duhovščina se je že na- ihaja šo k učiteljstvu in upa, da ne zastonj: saj je prav novo organizirala; z enako prošnjo prili zdaj učiteljstvo jtokaztilo vselej največ smisla za ireznostni pokrel. Pritrjevanje zborovalcev je pokazalo, da se strinjajo in bodo še bolj kot doslej delali za treznost med ljudstvom. Po nekaterih manj važnih podrobnostih pri slučajnostih je predsednik zaključil lepo uspelo •zborovanje s prošnjo, naj bi se članstvo v ]x>Lnem številu odzvalo v velikih počitnicah, ko bo občni /.bor Slomškove družbe in bomo praznovali 70-letnic-o Slomškove smrti. Skrbi železničarjev in rudariev Revizija redukcij na železnici ' Ljubljana, '29. marca. Kakor smo pred prazniki napovedali, jc prišel v Ljubljano glavni inšpektor železniškega glavnega ravnateljstva g. Blagojevič, ki je med prazniki vodil revizijo vseh redukcij pri tukajšnjem glavnem železniškem ravnateljstvu. Te re-driikcijo eo obsegale skoraj polovico vseh redukcij ua viseli železnicah v državi. Tako številne redukcije, o katerih so gotovi krogi v Belgradu izvedeli na podlagi naših poročil, so vzbudile splošno pozornost, tako da je glavno železniško ravnateljstvo sklenilo izvesti revizijo. Revizijo je izvršila posebna komisija, ki jo je vodil g. Blagojevič. Rezultat revizijo, ki je že zaključena, še ni znan. Revizija se jo izvršila najprej za vse tukajšnje ravnateljstvo. posebej pa še na postajah Ljubljana gl. kol. in Ljubljana gor. kol. Komisija je normirala stanje in število delavstva, ki je potrebno, da se promet redno vzdržuje. Od delavcev, katerih imena so bila objavljena v :>Službenih Novinah«, da so reducirani in da jim je odpovedano delo, jih je danes prejelo odpoved pet. Za ostale še ni znano, ali jim bo tudi res odpovedano, ali pa jih je revizijska komisija sklenila obdržati. Toliko pa se je g. Blagojevič že izjavil, idi nastavljenci, katerim je bilo tudi odjvovedano, ■ne bodo šli na cesto. Ni pa znano, ali rstanejo v službi kot nastavljenci ali pa kot delavci. Morda bodo te odpovedi preklicane? Kaj bo z obratovanjem pri TPD? Trbovlje. 20. marca, j Pogajanja med TPD iu železniško upravo po- ; tekajo, kakor znano, zelo neugodno in se je bati, da izgubi TPD deloma tudi zaradi svojega stališča glede cen premogu in mezd delavstvu, te dobave. Če odpadejo te dobave, potem bo TPD najbrž uvedla zopetno praznovanje delovnih dni v še večjem i obsegu ko doslej. Dobave železnici zavzemajo pri TPD tri četrtine vsega oddanega premoga in kar predstavljamo si že, kako strahotno obsežnost bo zavzelo praznovanje delovnih dni, ako te dobave odpadejo. Upati pa je, da bosta obe stranki, to je TPD in uprava železnic, opustili svoje dosedanje stališče, ki onemogoča sporazum, tako da bo delo trboveljskim rudarjem zagotovljeno. A.ko pa pride res do ugodnega zaključka, potem pričakuje rudarsko delavstvo od vlade, da v pogodbi s TPD zaščiti tudi njegove interese. Vlada naj pod nobenim pogojem ne dopusti, da bi se v slučaju znižanja cen premogu znižale tudi mezde rudarskemu delavstvu. Te so tako in tako že minimalne ter zaradi več ko dveletnega praznovanja že dolgo ne odgovarjajo najskromnejšemn eksi.-tenč-nemu minimu. C:e dobi TPD te dobave, ji ne bo treba prav nič zniževati mezde, pač pa naj reeig-nira nekoliko na čisti dobiček, dividende in na pripis rezervnemu skladu. V krizi je delavstvo že tako in tako težl;o trpelo, naj utrpi nekaj tudi kapital! Kaj izjavita zastopnik mariborskih trgovcev Podnačelnik mariborskega gremija gosp. Vilko Berdajs si je pri-dobil veliko zasluge v obrambi interesov mariborskega trgovstva. Napotili smo se tudi do njega, da označi z znano svojo lapidarnostjo jioložaj, v katerem se nahaja mariborsko tr-govstvo. >Za vljudno prijaz-. nosi bi Vas prosil, gospod podnačelnik, da bi za javnost pojasnili položaj, v katerem mariborsko trgnvstvo danes živi. Zlasti pa bi zanimali javnost vzroki številnih insolvenc v poslednjem času. Prav rad ustreženi vaši želji; biti pa hočem čisto kratek. Stvari so tukaj jasne. Mariborski trgovci, najsibo katerekoli stroke, trpijo pri kupčiji radi padanja cen kmetijskih pridelkov. Naš trgovec je pač v prvi vrsti odvisen od zaslužka kmetoval-stva. Od državnih in drugih nastavljecev nima dosti pričakovati, ker so leti večinoma odjemalci raznih konzumnih društev, posebno pa tukajšnje nabav-ljalne zadruge, b kateri morajo pristopiti. Na tak način je trgovcu popolnoma nemogoče konkurirali konzumnim in nabavljalnim zadrugam, ki še vrhtega nimajo davčnih bremen. To je tudi eden vzrok vedno naraščajočali insolvenc, je pa šo drugih dovolj. Zelo malo je takih trgovcev, ki bi danes ne bili prisiljeni posluževati se bančnih kreditov. Banka ie gotovo dobra institucija, ki daje svoja denarna sredstva trgovcu in drugim podjetnikom na razpolago; vendar je trgovec, ki dela s j pomočjo banke, na slabem, kajti obresti, ki jih more tem plačevati, so večkrat večje, nego njegov za- i služek. Tukaj bi se pač morala najti srednja pot, da bi se trgovcu olajšalo njegovo delo. Kar se pa tiče davčnih bremen, državni davki niso tako hudi; razne doklade so, ki so na te davke in ki vsakega I.ovca hudo pritiskajo. Mariborski trgovci imajo posebno \ Dravski dolini veliko odjemalcev, ki so skoraj vsi na najboljšem glasu; vendar sedaj ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti, kajti kupčija z lesom spi. Tukaj gre za večje svote. Te terjatve se pa ne morejo iztožiti in tudi previden trgovec tega ne bo storil; saj gre tukaj za stare bogve koliko letne odjemalce, ki bi gotovo radi izpolnili svoje obveznosti, ako bi kriza v lesni in brezhibna oho rabiš dnevno ELI DA CREME de chague heure tudi vinski industriji nehala. Eden izmed poglavitnih vzrokov raznih insolvenc pa leži tudi v tem. ker imajo razni trgovci v svojih trgovinah in skladiščih blago, ki je še po prejšnjih cenah kupljeno in ludi plačano, sedaj pa so jirišli v položaj, da morajo to blago pod lastno ceno prodati, samo da pridejo do denarja in da vzdržijo vsaj obrat. S tem upam, da sem vam vse povedal, kar že-lile posredovali javnosti. Lahko pa bi seveda o tem še dolgo, dolgo govorila ... Pa se meni mudi in vam menda tudi. Afero s ponarejenimi plombami v • Zaposlevanje tujezemcev Opozorilo delodajalcem! Ljubljana, 28. marca. (AA.) natiska uprava razglaša: Radi enotnega postopanja pri vlaganju prošenj »i! dovoljenje zaposlovanja inozemeev po določilih £ 103 zakona o zaščiti delavcev ter pravilnika o vaposlevanjru inozemeev določa kraljevska banska uprava, da so morajo prošnje za dovoljenje zapo-slcnja inozemeev in za podaljšanje takih dovoljenj vlagati za vsakega tnozemca posebej pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, na posebnih obrazcih, kateri so na razpolago pri vseh okrajnih nafcelstvih. pri upravi policije v Ljubljani, ter pri prodstnjništvih mestnih policij v Mariboru in Celju. Za 25 Din vrednosti - 4 mesece zavora Ljubljana, 29. marca. Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. jr. Ivana Kralja je izrekel po določilih noveliranega kazenskega zakona nizko, loda trdo -odbo paradi tatvine treh polen bukovih drv in okoli iOkg premoga, kar je bilo cenjeno na 25 Din. Tatvini sta bili izvršeni na prostoru, namenjenem javnemu prometu in zato senat ni mogel drugače •oditi, kakor to določa poostreni paragraf za tatvine na -železnici. Prod sodniki jo stal tO letni Tone. Ima svoj vsakdanji, n težak zaslužek na prostem železniškem tiru. kjer razklada z vagonov premog. Ob vsakem vremenu, v dežju, snegu in najhujši vročini mora razkladati in metali težke kepe premoga na vozove.. Pri vagonu zasluži 10 Din. Skrbeti mora Tone »t" družino? Lani oktobru, ko je za mestno občino prispela večja pošiljatev bukovih drv, je Tono po pral tri bukova polena. Pozneje novembra je vzel do IOkg nremoga, a 15. decembra jo skušal odnesli. v vreči kakih 20 kg premoga. Pred sodniki je Tone prostodušno povedal: Ros sem pobral tri bukova polena, ki so Uržala nn lloli. Ne tajim, da msem vzel par kepic premoga. Ta pričo zaslišani železniški detektiv Anton Mala Nedelja - kraj starih ljudi Mala Nedelja, 25. marca. Nedavno sem opisal v »Slovencm Malo Nedeljo iu njene prebivalce. Prijatelj Franček iz Maribora mi je rekel, da sem preveč hvalil Malonedelj-čane. Resnica pa je. da je Mala Nedelja zdrav kraj; ljudje dočakajo v!sokc starost. Jančar jo izpovedal, kako je zalotil obtoženca. i,o jo jemal premog z vagona. V tretjem slučaju ga )r prepodil skladiščnik Kos. Skladiščnik Kos je omenil, da je Tone, če je trezen, izredno priden, če se ga pa naleze, takral ima k irajžo. Posvaril ga je. da ne sme jemati profil ocrn. . Državni tožilec obtožencu: Zn ono kepico naj-niži: kazen tri mesece!- Obtoženec: -'An premog ne maram. Ce bi bil zl'4t, bi ga ne vzel. ker vem. kakšne kazni so s dni.« , ., Obsodba se jc glasila: zaradi tatvine bukovih drv in 10 k« premoga štiri mesece strogega zapora. V tretjem slučaju oproščen. Tono je sodbo sprejel l:i žalostno odšel iz dvorano. Izprosil si je pri sodnikih odlog kazni za mesec dni._ Fotaamaterji! Povečave VaMl negativni Vam lepo i ii poceni napravi iofoorldeleh Jugosior. knjigarne Ljubljana Zahtevajte ceniki V mesecu marcu smo pokopali kar pet oseb, ki so dočakale lepo starost: Filipič Marjeta iz Ra-dislavc 81 let, Kukovec Ana iz Moravč 0(5 lel. šrol | Marija iz Kttršonc 08 let. Zmazek Andrej iz Dra-ivovc St let in Krajnc Alojz iz Hodislavc 68 let. Bog jim daj večni mir! Pa imamo še ljudi, ki so dosegli še višjo sla- i rost. Med temi je najstarejša Košar Terezija iz Drakovc, ki bo izpolnila letos avgusta 90 let. \e-davno sem jo obiskal. Našel sem jo v postelji. Pa -o rekli domači, da še po sobi sama hodi. vendar < s palico. Sliši nekoliko slabo in zoba žc davno nima nobenega, vidi pa šo lako dobro, da čita brez naoč nilcov. Rodila se jo v župniji Sv. Petra in Pavla v Ptuju leta 1830. Zgodaj je zapustila stalne, ko so jo izročili tetici v odgoio. Po njej je podedovala žela- j rijo v Drakovcih 121. flodila je še ua tlako k ne- ' kemu grofu. Tudi destino je podajala, drugače pa , ■se ji ui slabo godilo, kakor mi je sama potrdila. Tudi s kavo se je zgodaj seznanila, ko .je služila v ' Gradcu sedem let. Spominja se tudi raznih vojen Sedaj skrbe za njo tri hčere, izmed katerih je ena znana cvetličarku Jožefa Košar, četrta pa je poru- , cena v Gradcu. Dobri in pobožni mamki želimo, da bi dočakala sto in šc več leti Z mrazom in snegom nismo prav nič zadovolj ui. Zmanjkalo nam je drv. stelje, krme in — po-Irpežljlvosti Tolaži li;^ edino Kuršenski Ludvik, ki pravi, da bo avgusta topleje, Bomo videli! Zopet požar pri Polshavt Gornja Polskavti. dne 27. III. j Na Veliki petek ob 0 zvečer je bil zopet požar na Bukovcu pri g. Koropcu. Zažgala inu .je, kakor je dokazano, hudobna roka. kalem jo že Sliri slopja vpepelila. Tokrat je bil kozolci', pa če pojdi po lem načrtu, bedo kmalu .-mr." razv; line v občini. Ljudstvo obupano, ker ni ud nikodi r pomotji. -Tudi tolovajski napad na žele.-nii i ji L Gmajni" se je v sredo \'čer po/.no po noči izvršil na ovli Belgrad, 28. marca. Danes se je pred belgrajskim sodiščem začela kazenska razprava proti sedmerici obtožencev, ki so obtoženi, da so v Budimpešti naročili ponarejene plombe priviligirane akcijske družbe za izvoz žita. Obtoženi so: trgovec Vladimir Ivkovič, Viktor Jamnik, Hajim Pinto. Julij Kertes, Evgen Hubert, Milan Stefanovič in Jovan Girzing. Prva dva sta naročila plombe ponarejati v Budimpešti ter jih dobivala v Belgrad na tihotapski način. Tu pa sta jih razpečavala. Za te plombe je" bila glavna borza v hotelu »Escelslor«. Ponarejene plombe so prodajali naprej po 7 Din za kos. Nekateri teh kujirev in posredovalcev so tudi obtoženi. Vseh ponarejenih plomb je bilo vtihotapljenih okrog 15.000. Ivkovič pa je poleg tega še obtožen, češ. da je nekega jutra iz hotela Palače izvabil gdčno Eli- Predrzen tKom v občinsko blagajno Mirna, 28. marca. V noči na 27. marca so doslej še neznani storil-i vlomili v občinsko pisarno m oropali železno blagajno (»\Vertheini ) in odnesli ves denar in nekaj kolkov, v skupnem znesku 7728 Din. Do blagajne so prišli na ta način, da so pri oknu pisarne razbili dve šipi in prišli skozi nezamreženo okno v pisarno. Nato so s špecijalnim orodjem prerezali jekleno pločevino na eni strani zunanje blagajne in tudi notranjo v toliko, da so lahko 7. roko |>o-segli v notranjost blagajne. Vlom je prvi opazil župan g. Celar, ki je jiri- I šel v nedeljo dopoldan v pisarno ter zapazil prazno I in demolirano blagajno. Zadevo je takoj telefo- ] nično javil trebanjskemu orožništvtt in policijski j upravi v Ljubljani. Svoji časno, ko smo imeli še orožniško posta- j jo. smo imeli precej mini pred takimi obiski. Da- j nes pa. ko te nimamo, so tatvine skoro na dnevnem redu. Sumljivih ljudi pasira Mirno vsak dan brez | števila. Kar se zadnji čas pri nas dogaja, ogroža vso okolica Zato je nujno potrebno, da dobimo nazaj ukinjeno orožniško postajo. Uve žrtvi noia Ljubljana, 29. marca. Pred malim senatom se je danes zaključila skoraj običajna igra, ki jo med kmečkimi fanti povzroča strašni nož. Ta je v Tuhinjski dolini zahteval dve žrtvi, eno je poškodoval, drugo spravil v zapor. Lani zadnjo aprilsko nedeljo so fantje iz ilru-ševke in Raven odhajali iz Smartna pri Tuhinju od maše proti domu. V bližini vasi Buče, ko sta hoten dve cuupini fantov prekoračili ozko brv. vodeco čez jarek, je prišlo med njimi do prerekanja in naposled do obračunavanja 7. nožem. Najprej so padale različne zbadljivke, kakor Asi ste fajku, »Plesnovect itd. Nato je 25 letni Nande sunil z /,cp-nim nožem svojega nasprotnika Jerneja. Nož ga^ je zadel v levo stran hrhta ter mu prerezal važno mišičevje, ki je bilo tako poškodovano, da jc Jerneju trajno ohromela leva noga. _ Težke telesne poškodbe obtoženi ierdinand je sodnikom zatrjeval, da je ravnal v silobranu, toda zagovor ni držal. Poškodovani Jernej je zahteval visoko odškodnino. Priče so izpovedale, da je ,!«: nej hud pr f pač, ki je celo v cerkvi nastavil nož drugemu fantu. Obtoženec jc bil obsojen na sedem mesecev strogega zapora in mora plačati Jerneju za zdravnika' bolečine in trajno ohromelost 13.050 Din. Fant je sodbo sprejel in izjavil, da nastopi kazen sredi aprila. Razprava je v najžalostnejši obliki pokazala. kam zavede naše kmečke fante bahanje in , iiinakev:;iije z nožem. zabelo Sabo, jo s silo vrgel v svoj avto in jo odpeljal na deželo, kjer jo je pesilil. Med zasliševanjem obtožencev se je zgodilo nekaj incidentov. Obtoženi Jamnik prepričuje, da je hotel vso zadevo ovaditi oblastem, ko je izvedel za trgovino s temi plombami, o kateri ni prej nič vedel. Ko je govoril z nekimi uglednimi ljudmi«:, jim jo vse povedal, misleč, da bodo ti spravili zadevo naprej. Ti pa so mu rekli, da bo žitni režim kmalu likvidiran, radi česar bo tudi ta afera brez nezgode končana. Obtožena Kertes in Stefanovič sta drug drugega obremenjevala. Nazadnje je Stefanovič pljunil Kertesu v obraz. Kertes je prašal, če sme Stefano-viču dati zaušnico. V spor se je vmešalo poleg zagovornikov tudi občinstvo. Sploh obtoženci obremenjujejo drug drugega. Cefje & Motoeiklist povzročil hudo nesrečo. Na ve likonočni jioiiedeljek se je zgodila po neprevidnosti nekega motociklista nesreča v Spodnji Hudinji pri Celju. Oh robu hodnika ob državni cesti se je poslovila G5 letna oskrbnica Marija Črepinškova iz Gornje Hudinje od svojega sina. V tem trenutku je pridrvel po cesti motoeiklist s prikolico, po sodbi nekega očividca, ki se je tudi komaj rešil pred dr večini motornim kolesom, gotovo s hitrostjo 80 Km. Vodja motornega kolesa, ki je bil očividno močno vinjen, jn izgubil oblast nad vozilom ter se zaletel z vso silo v kup gramoza, lako da se je prevrnil in da ga je vrglo še čez drugi kup gramoza v Čre-pinškovo ter ludi njo podrl. Telefonirali so lakoj po reševalni avto v Celje, ki je naložil nesrečno Orepinškovo in ponesrečenega motociklista Janka Cafulo in ju odpeljal v bolnišnico. Zdravniki se ugotovili jiri Črepiiiškovi, da ima zlomljeno levo roko in levo nogo, Cafula pa ima zlomljeno desno ključnico. & Velika noč v Celju. Velikonočna procesija jiri oo. kapucinili se je vršila ob obilni udeležbi ljudstva na veliko soboto ob -t popoldne. Procesijo je vodil provincijal p. Donal. Eno uro kasneje se je vršila procesija v Marijini cerkvi, katere se je udeležilo letos izredno veliko število ljudi, zlasti moških. Najsvetejše je nosil g. opat Peter Jiirak. Glavna procesija pa je bila ob 0 iz župne cerkve. Pri vseh treh procesijah je sodelovala celjska »lezni-čarska godba. Na velikonočno nedeljo zjutraj je bilo vstajenje oh 5 pri Sv. Jožefu. Ptai iz Spodnje nn Gornjo Polskavo. Zdravnik iz Pra-ei. -;eg:i ga je poslal zaradi opasnosti v splošno bolnišnico v Maribor. Ni tukaj več varnosti ne zn t>ebe in ne za imetje. Ireba bo kaj ukreniti v za-čilo prebivalstva in njegovega imetja! Izprememba posesti. Mehanik Franc Sirec jc prodai svojo vilo na Novi cesti upokojenemu nnd-gozdarju Francu Melliva iz Celja. Sirec namerava zgraditi novo hišo na Ormožki cesti z moderno garažo. Tefaj zn vezenje. V Ptuju se je otvoril 14 dnevni tečaj za brzovezenje s posebnim patentiranim strojem. Tečaj je nastanjen v pesebni dvorani gostilne Pri pošti v Panonski ulici. Rekrutni spisek za tekoče lelo za letnik 1912 je napravljen in je prebivalstvu ne vpogled pri mestnem magistratu. Po sili je hotela \ bolnišnico. Veliko nadlego so imeli v bolnišnici z mlado, komaj 22 Vtno paci-jontko Marijo, ki je hotela nslali ,.-o sili pod streho gostoljubne in tople bolnišnice, dasi ni biLi bolna. Marija je poskušala priti že v marborsit:: bolnišnico, kjer so jo zavrnili. Odpeljala se je nato v Ptuj. V vlaku je začela nenadoma tako besneti, da jo je moralo železniško osebje v Sv. Lovrencu n Dravskem polju spraviti šiloma iz voza it, m s leč da jo jo napadla hipna blaznost, pozvati ptuj.-ki r -žilni avto. Kes so jo spravili nvevalci v bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da so je samo nalezla jiijače. drugače pa ji nc manjka prav ničesar. Imeli pa so križe in težave, preden so se pacijent-ke, ki je hotoln j>o vsej sili .stali » bolnišnici, iz-nebili. Nazadnje so jo mor.ilt s silo jiostiviti in zrak. Dnevna kronika Koledar Sreda. 30. marca: Janez Kliutak, opat; Kvirin, iiuceuec. Novi grobovi -f- Leucn Jožef, župnik v župniji Corpus Cliri-«ti v l'exas (Sev. Ameriki), je umri 15. dec. 1031. Rcjeu 7. marca 1879 v Preski jo vstopit v salezi-jansko družbo in bil 1. iy>iy v Venezueli j>osvečeu \ tnašuika. Padi hudo malarije se je I. 1912 povrnil domov iu živel] nekaj časa na Šmarni gori, 1 >oteni kol kaplan v Košani (1913). v Slavini (1611). v Trnovem (1.918), v Idriji (1919), kot kali bet in učitelj latinščine do 1922, kot podravna-lelj v Malem semenišču v Gorici \ najtežjih letih, dokler sc ni 1. 1925 umaknil v Ameriko, kjer je bival nekaj časa |>ri škofu (Čehu) Ledvini in potem kot župnik v župniji Corpus Christi v rexa>. Pn'd poldrugim letom je na umu obolel in pred božičem umrl. Svetita mu večna luč! ■j- V Spodnji Šiški je umrl po mučni bolezni naš večletni naročnik g. Jakob Pirš, posestnik. Sveti naj mu večna luč! V Dravljah je umrl posestnik g. Š v a j -»er Jožef, krščanski mož in zvest naročnik naših listov. Naj v miru počiva! Sorodnikom naše sožalje! ■f" Celje. V javni! bolnišnici je umrla v petek 25. marca v starosti 3S let Gabrijela Lubejeva, žena brezposelnega čevljarskega pomočnika iz Škofje-vasi. — V soboto 25. marca je umrl v javni bolnišnici v starosti 55 let prevžitkar Šalej Martin iz Slivnice pri Celju. — V nedeljo je umrla v Jurčičevi ulici posestnica Ana Žmavčeva iz Bočne v starosti a naše iskreno sožalje! Osebne vesli Ostavko »ta podata rektor belgrajske univerze g. dr. Vladimir Pctkovič in prorektor dr. Mihajlo llič. Univerzitetni svet je ostavko sprejel. Iz vojaške službe. Imenovana sta za šefa iinodniškega odseka topuiško-tehnienega oddelka ministrstva vojake in mornarico topuiško-tehnični polkovnik Dragotiu šokorec in za poveljnika 11. planinskega bataljona pehotni pod polk. i. Nečak. Upokojeni so strojni podpolkovnik Kajmund 'lonatič; strojni kap. 1. razr. Artur Richter: strojni kap. 11. razr. Ivan Oliva in Andrej Lovrič ter strojni poročnik Josip Kogoj; strokovna poročnika Dane Cvelkovič in Rudolf Bauer; jioročuik fregato Franjo Otainh; sirokovni kap. 11. razr. Ivan Vaje; intcndanlski polkovnik Štefan Nelig: poročnika bojnega broda i. razr. Franjo Vrabec in Maksimilijan Milkovič; strokovni poročnik Miroslav Doni. Franjo Oven, lludoli Klainer, Andrej 'iomionik in Franjo Ogrizek; nižja voj. tehnična narednika II. nizr. Ivan NVolarek in IV. razr. Ivan Antoni n; nižji voj. uradnik III. razr. ekonomske stroke Milan Naprta in kapetan korvete Aleksander Uhlik. Ostale cesfJ — 'aključek zadružnega tečaja na Drž. dvo-;azredni trgovski šoli v Ljubljani za šolsko lelo lf>31,32 se je izvršil dne 23. niarca 1932. Slovesnega zaključka sc je udeležil za Zadružno zvezo v Ljubljani gosp. ravnatelj Gabrovšek, za Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani pa gosp. inž. Zupančič. Direktor G o ga 1 a jc pozdravil oba t>g. delegata je poročal, da se letos zaključuje 18. zadru/.ni tečaj in da je do sedaj izšlo iz zadružnih tečajev 639 zadružnih delavcev, izmed katerih sc nekateri mani, drugi pa prav ngilno udejstvu-jejo na zadružnem polju. V statistične svrhe je poročal, da sc je udeležilo letošnjega tečaja 36 kmečkih fantov, od katerih ni nihče izstopil, od katerih jih je 17 iz bivše Kranjske, 17 iz bivše Štajerske, 1 je rojen na bivšem Koroškem, pa biva sedaj v Ljubljani, 1 pa je bil rojen na bivšem Koroškem in sc zopet tja vrne, kjer bo dalje širil nauke, katere mu jc dal zadruzni tečaj. Od 36 .ideležnikov sta zdelala dva z odličnim uspehom, 13 s prav dobrim, 17 7. dobrim in dva z zadostnim uspehom. Dva udeleznika pa nista zdelala. Po direktorjevem poročilu se jc vršil javni izpit, pri-katerem so predavatelji pokazali predelano snov, udeležniki pa so s svojimi prav dobrimi odgovori dokazali, da snov prav dobro obvladajo. Po izpitu se je oglasil k besedi g. Gabrovšek, ki je častital udeležnikom k imenitnemu odgovarjanju, 3e zahvalil direktorju in profesorskemu zboru za Irud in časti k odličnim uspehom in bodril ude-ležnike tečaja, naj sedaj ne nehajo s študijem, temveč naj se še naprej izobražujejo in druge uče in aaj nesebično delajo pri zadrugah, ki jih bodo po-ivale k sodelovanju. Poudarjal je, da delo pri zadrugah pomeni delo za druge, da pri zadružnem delu morajo stopiti osebni interesi popolnoma v azadjo. Ako so to zavest odnesli iz tečaja, potem i? tečaj popolnoma dosegel svoj namen. Po bodril-nih besedah gosp. Gabrovška se je direktor Go-gala zavalil Zadružni zvezi in Zvezi slovenskih zadrug za njihovo financielno pomoč in je prosil gg. delegata, naj poročata svojim zvezam o uspehih zadružnega tečaja in izpoilujeta, da se ho z denarno pomočjo obeh zvez mogel vršiti zadružni tečaj ludi v naprej. V imenu udeležnikov se je Kreft zahvalil za prireditev tečaja, nakar je razrednik g. Kralj razdelil izpričevala. — Zborovanje Jugoslovanske radikalne se-ljačke demokracije. Včeraj se je vršilo v Kazini v Ljubljani banovinsko zborovanje Jugoslovanske radikalne seljačke demokracije. Zborovanja so se Hišni posestniki pozor! Da postanejo in ostanejo Vaša dvorišča in vrtne steze sulic in gladke, jih posujte z dolomitnim peskom, ki Vam ga dostavi najsolidnejt K. Vodnik, Podutik št 25 Za balin in tenis prostore nudim specijalni pesek. — Naročila sprejema tudi trgovina »Jeklo«. Ljubljana, Stari trg. Telefon 2845. udeležili vodilni fuukcijonarji stranke. Udeležencem je bilo prebrano pismo hudo bolnega ministra g. dr. Kramarja, v ostalem pa je največ poročal minister g. Pucelj, ki po poteku zborovanja sodeč, via facti prevzema idejno vodstvo nove stranke v dravski banovini. — Glas iz Belgije. Zastopnica dobrega tiska v W. piše med drugim: Žal, da še nekatere ženo nimajo nobenega veselja za dobro stvar. Lepega beriva nočejo, škodljive romane berejo. To je znamenje, da verska zavest vedno bolj odmira med Slovenci v tujini. Žalostne novice — kajne — za domovino! Kako pomagati?... Manjka nam skrbnega duhovnega očeta. V drugih državah imajo Slovenci v tem oziru precej dobro poskrbljeno, lu v Belgiji pa nimamo slovenski govorečega duhovnika. čc pride iz Lcvina kak mlad gospod za en dan; to je toliko kot nič, zakaj ljudstvo se je žc popolno odtujilo cerkvi. Prav malo jih je, da bi jim bila mar velikonočna dolžnost. Pomagajte nam, če je mogoče! Prosim vas v imenu božjem, drugače se bo vse izneverilo.« — Le«ni trgovci! Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani je prejela '»t Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu naslove tvrdk v Ne\vyorku, Franciji in Potterdainu, ki žete stopiti v stik •/, našimi izvozniki lesa. Naslove sporoči interesentom na željo Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev, Ljubljana, Trgovski tlom. — Živčno m duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef«-grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo »Franz-Josef«-vcde tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtaega mozga.. »Franz-Josel«-gren-cica se dobiva v vssh lekarnah, drogerijah in špecerijskih irgovinah. — Večno štedi, greje: Original-Lutz peč! — Velik vlom v Osijeku. Te dni je bilo ponoči vlomljeno v blagajno Okrožnega urada zn zavarovanje delavcev v Osijeku. Vlomilci so .odnesli izredno bogat plen. V blagajni so namreč dobili 350.000 Din gotovine. Denar je po večini obstojal iz samih bankovcev po 1000 Din 111 poleg bankovcev pa je bilo še za okoli 2000 Din drobiža. — »Slovenski Učitelj«, štev. 3.-4. ima naslednjo vsebino: Slomšek — naš duhovni vrtnar. Etbin Bo* c. — Mladinstvo. Ivan Vindišar. — Misli o športu. H. J, — Reforma ocenjevanja v osnovni šoli. Alfonz Kopriva. — Problem izvenšolskega dela. Venceslav Winkler. — Rad bi si razširil gnezdo. Ivan Hribski. — Književnost. — Obzornik. — t Kerschensteiner Georg. — Iz narodnega gospodarstva v času pesnika Valentina Vodnika. F. Lužar. — Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajamo in oskrbujemo. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din. Malokateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen najplemenitejši sad. Knjiga je vsled tega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča se v prvi vrsti z negovanjem in pridelovanjem breskve, v drugi vrsti pa z vzgajanjem marelice. Obsega izredno zanimiva poglavja in ie okrašena z 22 slikami in z dvema barvnima prilogama. Knjigo priporočamo vsem, ki imajo priliko gojiti to žlahtno drevje, oziroma se zanimajo za sadjerejo. — Za pogozdovanje pomladi so ua razpolago meresnovc in borove (gozdni ali beli bor) sadike v državni gozdni drevesnici v Radečah pri Zid. mestu. Naročila sprejema s reški šumarski referent v Krškem. Naročite takoj! — >Petovia<, tovarna čevljev, Ptuj. V javnosti so razširjene govorice, da je to tvrdko prevzelo in vse nakupilo neko inozemsko konkurenčno podjetje. Tvrdka Petovia, usnjarska industrija d. d. Ptuj., ki izdeluje v celi državi znane izdelke znamko Pia iu . Huinauik-, ugotavlja izrecno, da ji o pogajanjih radi prodaje tovarne ni ničesar znano in tudi nikdar ni imela namena, voditi takšna pogajanja. Nasprotno jo tn tovarna tačas v polnem obratu in nas prosi za izjavo, tla so zgoraj navedene govorico brez vsake jx>dlage. Maribor M šivili učenk se sprejme takoj Modni atelje MOLAN, Ljubljana, Krekov trg 11 fmt ■•« Trn c Predilniško delavstvo govori še vedno o devizah. Prej skoro neznano besedo nosi danes vsak čtovek v Tržiču v mislih in na jeziku. V soboto se je mudila deputacija delavstva v Ljubljani, kjer je obiskala poslance, bansko upravo in Delavsko zbornico. Povsod je bila z razumevanjem sprejeta, a kaj gotovega ni dosegla. Pripravlja sc druga de-pulacija, da potrkn v Belgradu in na merodajnih mestih razloži, kakšna katastrofa zadene Tržič, če ustavi predilnica svoj obrat Slovo finančnih stražnikov. V iržiški fari smo imeli Iri oddelke finančne kontrole: Tržič, Sv. Katarina (l)olina)) in Sv. Ana. S 1. aprilom se pa ukineta oddelka pri Sv. Ani in Sv. Katarini, katerih delokrog prevzame tržiški oddelek, a obmejno stražo že sedaj izvršujejo graničarji. Le pri Sv. Ani bosta radi obmeinega prometa stalno dva stražnika tržiškega oddelka. Tako odhaja naenkrat cela četa iz Tržiča na razne kraje širne naše domovine in tudi starešina tržiškega oddelka g. Mihevc je prestavljen. Predno se razidejo, so se v ponedeljek vsi — 10 po številu — zbrali v Tržiču, da preživo skupaj šc par prijetnih uric. Njihova služba je bila tu ob meji naporna in vsekakor jim želimo, da pridejo sedaj na lažja mestn. Omeniti moramo, da so vršili svojo službo z velikim razumevanjem in so bili pri ljudeh splošno priljubljeni, radi cesar jo slovo Se težje. Pohvalno moramo omeniti zlasti oddelek pri. Sv. Katarini, ki se je poleg težkega poklicnega dela udcjstvoval tudi pri prosveti in je po svojih članih pripomogel na noge. mlademu pevskemu zboru '.Planlnkn v Dolini, ki si je v teku petmesečnega obstoja oskrbel žo lastni oder in nastopil Ze s samostojnim koncertom in spevoigro : Kovačev študente. Obe prireditvi sla ob agilnem sodelovanju gg. finančnih strežnikov izpadli v splošno zadovoljstvo vseli. S priznanjem moramo omeniti zlasti g. starešino Konrada Valentana. ki je znal biti svojim podrejenim predstojnik, oče in brat ler jim dajal veselja do prosvetnega deln. Želimo in upamo, da nn novih mestih nadaljujejo tu započeto delo tudi nn prosvetnem polju. LJ Sestanek duhovniške iretjeredne skupščine in apostolske zveze za mesec marec je bil 21, marca. Sestanek bi bil moral po načrtu biti že dne 17. marca, pa se je moral preložiti, ker je bil predavatelj prov. dr. Kant zadržan in je odpovedal. Žal, da je vsled neljube pomote izostalo pravočasno naznanilo novega sestanka v časopisju, in tako je jirišlo le pičlo število sobratov iz Maribora in okolice. Nekateri so bili službeno zaposleni in niso tnogli priti, četudi bi bili radi prišli. I Toda vkljub malemu številu navzočih je bil sestanek zelo pomemben in aktualen. Meditacijo je imel zopet bivši provinc, dr, p. Regalat iz Ljubljane. Z , znano vnemo in globoko zajemo je govoril o trojni I zapuščini Gospodovi, ki je in ostane bogat delež njegovih duhovnikov; zapustil jim je namreč svoj križ, da ga nosijo kot njegovi služabniki in mu tako postanejo jiodobni, svojo mater, da jo ljubijo in spoštujejo kakor jo je on spoštoval, samega sebe, da imajo v njem moč, oporo in življenje. — po evliaristični pobožnosti v cerkvi je razpravljal j;, prof. dr. Alckšič v globoko zamišljenem referatu o papeževi encikliki (Juadragesimo onno in o katoliški akciji. Kakšen odinev je našla papeževa okrožnica v širokem svetu? Nekateri so pričakovali, da bo okrožnica delala čudeže in učinkovala kot bomba — in ti so bili razočarani. Drugi in io liberalni kapitalistični in materialistični krogi so jo, kakor drugače tudi ni pričakovali, sprejeli neprijazno, ker pač po svoji vsebini in tendencah nasprotuje njihovim namenom in željam. Tretji in to pred vsem dežele in narodi z visoko katoliško zavestjo in velikim socialnim delom so jo sprejeli s toplo simpatijo in jo zdaj pridno študirajo. V kratkih, lapidarnih stavkih je razpravljal gosp. predavatelj potem o idejnih in re-formatoričnih zasnovah papeževe okrožnice in jim dodal nekaj praktičnih nasvetov za katoliško akcijo. Pred vsem bo treba papeževe cnciklike, ki so idejno tako bogate, velikopotezne in aktualne, temeljiteje študirati in krepkeje širiti med laike. Imamo zbirke svojih narodnih pisateljev in raznih zakonov, nimamo pa žal nobene zbirke zlatih pa-pežkih okrožnic, da bi jih dali učeči se mladini in socialnim delavcem v roke. Zalo je tudi mnogokje tako malo zanimanja in tako malo ognja za katoliško akcijo! Druga važna naloga naše prihodnosti bo vzgoja voditeljev katoliške akcije. Brez temeljito in praktično izobraženih voditeljev bo vsa akcija ostala mrtva. Marsikaj se je v katoliških deželah v tem oziru že storilo. Mala Holandija nam je v tem oziru visok vzor. — Temeljiti referent jc našel pri vseh navzočih vesel odmev. □ Poroku. V nedeljo sta se poročila v cerkvi Matere Milosti, gospod Bruno Bagganella, kore-spoudent iz Novega Sada, in gospodična Jožefa Cvirn iz znane in ugledne mariborske rodbine. Mlademu paru častitamo! □ Ukinjene premije r železniški kurilnici. Baš za veliki jietek je prinesla delavstvu in nastavljencem železniške kurilnice okrožnica žalostno vest, da jim bodo ukinjeue premije, ki so znašale znaten del mesečnih dohodkov. Tako izgube radi ukinjenja nastavljenci okrog 300 Din mesečno pri plači, ki bo poslej brez premij znašala za izučene profesijoniste z družinami 700 do 800 Din mesečno. Udarec bo hud, ker so bili nastavljenci in delavci v kurilnici že doslej razme- Sv. Lovrenc na Pohorju Kot dober oče skrbi naš župnik za farne uboge. Bogato so bili ti obdarovani ob božiču, a tudi sedaj za veliko noč ni pozabil na nje. Na njegovo pobudo so požrtvovalna dekleta nabrala pri dobrih ljudeh precej živil in denarja. Tako je bilo obdarovanih nad 50 ubogih, ki so se ludi z malim zadovoljni veselo vračali v svoje borne bajte. — Veliko človekoljubno delo vrši tudi tukajšnja protituberkulozna liga. V preteklem poslovnem letu jc razdelila med revne učence nad 900 toplih kosil. Vsa čast požrtvovalnemu učiteljstvu. — Redni občni zbor »Kmetskega bralnega društva« je pokazal, da društvo živahno deluje. Dramatski odsek je vprizoril med letom sedem gledaliških predstav, katere je obiskalo nad 2500 prijateljev naše mladine. Najpomembnejši sta bili — proslava Finžgarjeve 50 letnice in blagoslovitev doma. Fantje so navdušeni tamburaši; dekleta pa so se udejstvovala predvsem na karitativnem polju. Knjižnica je naročena na vse zbirke Jugoslovanske knjigarne. Tudi Kari Mayevi spisi ne manjkajo. Odprta je vsako nedeljo po sv. maši in dostopna vsakomur. — Društvo je založilo krasno ljudsko igro s petjem v 4. dejanjih »Rožmarin«. Spisal po narodnih motivih Jan, Oblak.^ Radio Protiram! Rartlo-Liubtlnna s Sreda, 30. marca: 12.15 Ploščo 12.45 Dnevne vesli 13.00 Čas. plošče, borza 17.30 Salonski kvintet 18.30 G. Podbevšek: Trgovska reklama 19.00 Dr. N. 1'reobraženskij: Huščina 19.30 Literarna ura: Franz VVerfel (Silvester Škerlj) 20.00 L. M. Šker-janc: Glasbeno predavanje 2030 Samospevi gdčne Poldke Zupanove, samospevi g. Dcrmote 21.15 Salonski kvintet 22.00 Čas, poročila. Četrtek, 31. marca: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Salonski kvintet 18.30 O pomenu stroja v kmetijstvu, ing. Lah 19.00 Dr. A. Bujcc: Italijanščina 19.30 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina 20.00 Pero Horn: Poglavje iz vzgojeslovja 20.30 Koncert zbora >Ubsbeue Matice 21.15 Komorna glasba 22.15 šlagerje poje gosj>. Mirko 1'remelč 22.45 Čas, poročila. Dragi programu Četrtek, 31. marca: Builapost: 12.05 Ciganska glasba. 19.30 Italijansko pesmi. 20.00 Prenos iz študija — Ciganska glasba. — Praga: 17.05 llaylnov kvartet. 20.00 Prenos iz študija. 21.00 Večerni koncert. —Lan-genbcrg: 20.00 Večerna glasba. 20.30 Operetna glasba. 22.00 Nočni koncert. — Rim: 17.45 Pester konccrt. 20.45 Beethovnov koncert. 21.45 Igra. — Beograd: 12.05 Radio orkester. 20.30 Jazz. 21.10 Ha.vdnove kompozicije. 22.15 Radio orkester. — Berlin: 19.40 Dunajski plesi, Čajkovski: koračnice in plesni komadi. — Katovice: 12.35 Šolski koncert varšavske filharmonije. 20.15 Lahka glasba. 23.00 Plesna glasba. — Toulouse: 21.00 Violinski koncert. 21.30 Operne pesini. 22.00 Konccrt vojaške godbe. 22.15 Argentinski odkester. —■ Stuttgart: 12.00 IIaydnova proslava. 19.15 Stari Dunaj — pester program. 21.15 Haydnov koneerl. 22.35 Dunajski šramel-kvartct. — Milano: 11.15 Izbrana glasba. 19.05 Izbrana glasba. 20.35 Lahka glasba. 21.00 Operni prenos. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.00 liaydn-ov večer. 22.00 Lahka glasba. — Trst: 13.00 Radio kvintet. 20.35 Lahka glasba. 21.00 Operni prenos. loma slabo plačani. — Tudi v železniških delavnicah se čujejo vznemirljive vesti, da se namerava znižati delovni čas od 8 ur na 7 ur dnevno. S tem se bodo seveda znižali ludi prejemki. Predvideno je znižanje akorduega času, ki jo ». pr. doslej znašalo pri 50n ur. na 200—300 ur. □ Mladi umirajo. V splošni bolnišnici jo ugrabila smrt mlado ženo, pospo Blaženko Kosi, soprogo trgovca i/, šegovee. Bila jo stara šele 20 let. Pogreb pokojnice se vrši v če trk: k ob I (»opoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — V bolnišnici je umrla ludi gospodična Cirila Pavlin, hčerka nad učitelja, stara 28 let. Pogreb se vrši danes ob 3 pojKtldtte i/, mrtvašnice na mestno pokopališče. Blag jima spomni, žalujočim naše globoko sožalje! □ Tatovi slik na razstavi žca»kega društva. K poročilu o tatvinah slik na razstavi ženskega društva smo prejeli z prošnjo za objavo: «časopisje je j>oročalo o tatvinah slik na razstavi ženskega društva v Cankarjevi šoli, kjer jo na stali jena v kleteh tudi mestna ogrovaliiica. Vodstvo ogrevalnice ugotavlja, da so visele slike ves čas, kar jo otvorjena ogrevaluica (od 3L decembru dalje) na istem mestu in da do razstave ui zmanjkala niti ena. Dostop nn razstavo jo bil prost za vse občinstvo — kdo nuj se sumniči tatvine slik? Gotovo prej listi, ki je poznal njihovo vrednost, kakor pa preprosti in siromašni jiosetniki ogre-valnice, ki se predvsem zanimajo za lo, kako bi utešili svoj glad. Vodstvo ogrevalnice je od vsega počelka prepovedalo obiskovalcem dostop izven določenega rajona. Nadzorstvo nad njimi se izvršuje potoni dveh mestnih uslužbencev ter rajonskega stražnika. Kdor se zaloti ua prepovedanem prostoru, temu se odvzame takoj izkaznica ter se ga izključi iz ogrevalnice. Nantigavauja na poselil ike ogrevalnice v zvezi z razstavo slik jc brez podlage, pač pa bi bilo moralo vodstvo razstave imeti čuvaja, kot jc to pri razstavah običajno. < □ Nedeljski športni dogodki. Na belo nedeljo se bodo nadaljevala nogometna prvenstva, ki jih je prekinilo slabo vreme. V Mariboru se obeta najzanimivejše nogometno srečanje, ker si bodeta stala nasproti rivala 1SSK Maribor iu S K Primorje iz Ljubljane. Maribora gre to pot za važno točke, ker se bo odločilo, če bo skupaj z Ilirijo in Pri-morjeni zastopal v letošnji sezoni liogomelui šport v državnem prvenstvu. Ker jo ob priliki velikonočnih praznikov pokazalo moštvo Maribora odlično formo, jo pričakovati v nedeljo napetega boja, za katerega izid vlada nemalo zanimanje. Vodil bo predvidoma lo tekmo Podubsky h Zagreba. Zadnje prvenstveno srečanje jo izvojevala izvrstna rezerva Mariborcev v svojo korist. — SK Železničarja pa čaka težka pot v Ljubljano, kjer se bo moral boriti z SK Ilirijo. □ Nevaren padec, .številne so bile letos žrtve poledice in kar najirej se dogajajo še novi slučaji nesreč, katero je treba pripisovati poledenelim pločnikom in cestam. Včeraj se je ponesrečila na ta način 69-lelna zasebnica Marija Smeli iz Pristaniške ulice št. 4. Pri jiadcu si je zlomila nogo ter so jo morali prepeljati v bolnišnico. □ Radio v vsako hišo! Vse vrste modernih radio-aparatov, seetavue dele, radio-polrebščiue, po nizkih cenah m na obroke nudi Radio Maribor, Glavni trg 1 (Državni most). — ' I C, LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE, Drama. Začetek ob 20. Sreda, 30. marca: NEKDO •. Red C. Četrtek, 31. marca. Zaprto. Opera. Začetek ob 20. Sreda, 30. marca: -.KNEZ IGOR . Red B. Četrtek, 31. marca: ROBINZONADAc. Red T). Abonniti reda B imajo drevi ob 20 v operi jnedstavo za svoj abonma. Poje se ruska ojteru Knez Igoiv z g. Primožičem v naslovni vlogi. Ostalo zasedbo smo že javili. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 30. marca ob 20: >TRIJE VAŠKI SVETNIKI c Ab. A. Četrtek, 31. niarca ob 20: ; TRAVIATA<. Premi- jera. Gostovanje ge. Tinke VVesel-Polla, pri- inadono graške opere. Ab. C. Nassnanila Maribor SSK Maraton. Plavalna sekcija. Za damo trening odslej ob četrtkih ob pol 19; za člane ob torkih ob pol 19 ter ob sobotah ob 19. Gledališče. Drevi ;Trije vaški svetniki-;; v četrtek premijera .Traviate ; gostujeta priniadona graške opere \Vesel-Polla ler Fr. Neralič. Narodna odbrana priredi družabni večer v so» boto, dne 30. aprila in nc 2. aprila, kakor je bilo prvotno naznanjeno. Konccrt priredi dno 17. aprila v Mariboru Ipavčeva pevska župa. Nastopijo tudi ecljski, ptujski in poljčanski pevci. Starosta slov. slikarjev g. Jakopič predava v petek v Ljudski univerzi. Poceni ineso. Danes v sredo se bo od sedmih zjutraj naprej prodalo na stojnici za ojiorečuo meso pri mestni klavnici 100 kg svinjskega mesa s slanino od debelih svinj po 7 Din kg in sicer na osebo do 2 kg. Novosti v Prosvetni knjižnici, slleilige der lleimat , moderna zbirka legend; Ficdlcr, ; Kom-me dein Rcich :. KMKA ^Panonijac. Nocoj ob 17 občni zbor v ■prostorih Jugosl. strok, zveze, palača OUZD v Sodni ulici. Društvo sadnih trgovcev za Dravsko banovino v Mariboru vabi vse svoje člauo nn redni občni zbor, kateri se bo vršil v dvorani hotela ■Orel; v Mariboru dne 1. aprila 1932 ob 10 dop. Udeležba je važna, ker se bo reševalo o reorganizaciji društva. t> Dol pri Hrastniku. Materin dan proslavi naše Kal. izobraževalno društvo na praznik. 4. aprila ob 15 v Društvenem domu, ob koncu j>n predvaja 5 dejansko narodno igro Domen . Novo mesto. Mestni odbor :.Jadransko Straže- v Novem mestu ima v četrtek, 31. niarca 1932. ob 20 svoj občni zbor v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim rodom. Celje. Aeroklub , Naša krila mestni odbor Celje, sklicuje svoj redni letni občni zbor, ki bo 30. marca t. 1. ob osmih zvečer v klubovi sobi »Celjskega domač z običajnim dnevnim redom. Brožice. F rosvetno društvo priredi v nedeljo, dno 3. aprila 1932, ob 3 popoldne v Narodnem domu v Brožlcah igro Babilon . burko v 5. dejanjih. Ljubljana Pogreb veletrgovca Jelačina star. Ljubljana, 20. marca. Takole se polagoma polni božja njiva z gomilami. Vsak dan kdo omahne iz vrst čakajočih i n črna prst nam ga zagrne in le šc v svojih dobrih delih, če jih je kaj zapustil, živi dalje med nami in ue umre. Takole polagoma rastejo u mrtvih tal spomeniki — veliki in majhni, dragoceni in beraški — in oznanjajo minljivost vsega posvetnega. Danes meni, jutri tebi... Dvignila je smrt koso in v vrstah predstavnikov našega gospodarskega življenju je zazijala vrzel, kj je ne bo mogoče tako lahko nadomestiti. Kako velika je la izguba — izguba odličnega rodoljuba j u organizatorju gremija trgovcev, Ivana Jelačina starejšega, je pokazal pogreb, ki se je vršil danes popoldne ob 3 izpred hišo žalosti Knionska c. 2. Za vrsto vencev, ki w> jih v spomin svojemu nepozabnemu šefu poklonili številni njegovi nameščenci, dalje za vrsto vencev žalujočih otrok in sorodnikov, je sledil voz pogrebnega zavoda, ki je bil zopet z neštevilnimi venci in trakovi povsem pokrit. Za mrliškim vozom pa se je vila nepregledna procesija predstavnikov našega gospodarskega življenja, pokojnikovi sinovi in hčere, sorodniki, njegovi ožii znanci in prijatelji, zastopniki Zbornice za TOI in drugih gospodarskih organizacij — brez konca in brez kraja. Menda ni trgovca v Ljubljani, ki ne bi počastil spomin lepozabnega in odličnega našega gospodarstvenika S svojo udeležbo pri pogrebu. Pokojnikovo truplo je bilo prepeljano v rodbinsko grobnico pri sv. Križu. N. p. v. m,! Kai bo danes? Drama.: Nekdo . Red C. Opera: Knez Igor.. Red 15. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli. Du-Jinjska cesta O iu mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 0. Materinska proslava Opozarjamo na VIL materinsko proslavo, ti sc vrši ua -praznik 4, aprila ob pol 20 v opernem gledališču. Spored jc zelo pester. — Vstopnice &e dobe v unionski trafiki. 0 Normalen promet na želcznici med praz-r.iki. Kriza se je letos pri železniškem prometu močno poznala. Običajnega vsakoletnega navala skoraj ni bilo, le Gorenjec je v ponedeljek ob pol 9 pripeljal okoli 1200 izletnikov in vrnivših se meščanov. Izletniški vlak, ki je vozil vsako leto na velikonočno nedeljo izletnike do Šmarne gore in tiste, ki so bili namenjeni na Sv. Katarino, je v ponedeljek izostal, ker ni bilo zanimanja. Pozna se tu močna konkurenca tramvaja, ki je bil na šentviški progi v poned.ljek stalno oblegan. Na veliko soboto je Gorenjec odpeljal iz Ljubljane ob pol 12 okoli 600, popoldne pa okoli 700 izletnikov. Včeraj opoldne je bil močen Štajerec, ki je pripeljal okoli 600 vrnivših se ljudi, med teini dosti dijakov. Žal pa Ljubljančani še vedno zanemarjajo Dolenjsko za izlete. Tako so bili med prazniki vsi dolenjski vlaki komaj za spoznanje bolj zasedeni kakor normalno. Na progi iz Maribora se pričakuje močnejši promet proti večeru in danes zjutraj. Drugače je železniško osebje promet med prazniki gladko zmagovalo in tudi ni bilo na progah nobenih nezgod, © Snežni »nosi pri frančiškanskem mostu izpili ja. Ko so ljudje sredi snežnih vremen gledali, kako se kopiči pri frančiškanskem mostu od dno do dno kup pripeljanega snega, so zmajevali /. glavo: To so ne bo tako kmalu stajalo! Snega je bilo toliko, da jo napravil iz njega kar cel nov juosl, pod katerim si ie voda s težavo utirala pol. Zadnje dni pa je pričel ta sneg naglo kopneti. Včeraj popoldne je pričelo po lepem vremenu med prazniki deževati, Ljubljanica je pričela naraščati in izpodnašati kupom snega tla. Mestni delavci so bili ludi pridno na delu in so odstranjevali sneg z nabrežja pri mostu. Ko je bila ua vrsli ogromna kepa snega, zadnji ostanek snežnega pomola nad Ljubljanico, so jo hoteli kar celo zvaliti \ vodo: : Šla bo. mora iti! Pa so drugi odsvetovali: Jo prevelika, se bo kramp zlomil! Nazadnje so delavci kepo presekali na dvoje in obo polovici drugo za drugo zvalili v vodo. Zato je bilo treba združenih naporov treh mož. Kepi pa sla lepo splavali. Tako mine vse, pa no bi most iz snega izginil? Seveda tudi drugod -neg naglo kopni, čeprav je včeraj okoli 10 dopoldne pričelo r-opet snežiti. Padal jo drobcu sneg, približno pol uro dolgo. Na tleh pa so ta sneg ni poznal. 0 Prikrojevalci tečaj za krojače v Ljubljani, ki ga prireja pod \ odstvom strokovnega učitelja g. hnafeljnu Alojzija kraljevska banska uprava v prostorih tehniške srednje šole. soba 10 v H. nadstropju, se prične 5. aprila ob 18 zvečer, na kar se opozarjaio vsi priglašenci. 0 Mesto f velja bUgopukojuemu Iv. Jelaiinu je daroval Ivo Schuster v Schifrerjev fond društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani vsoto Din 200. 0 Podpornemu društvu zn gluhonemo mladino je daroval g. Vilko Senica, posestnik v Žalcu, 500 Din. Iskrena hvala! 0 Trgovine dne 4. aprila na praznik Marij. Oznanjenja smejo biti glasom člena 34 naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic dopoldne odprte. — Načelstvo gremija trgovcev. 0 Obrtne pravice, prijava. Gremii trgovcev za Ljubljano in okolico o^oz;:rja, da bodo v... člani tekom prihodnjih dni prejeli natančna navodila glede prijave obrti po novem obrtnem zakonu, k je stopil v veljavo dne 9. marca t. 1. — Načelstvo. 0 Policija proti vaudalom. Med prazniki so odsedel i tridnevue zaporne kazni v policijskih zaporih trije mladeniči, ki so jih ljudje zasačili, ko so na predvečer praznikov pustošili Trubarjev park. uničevali nasade in lomili ograje. Mestni občini so napravili okoli 23» Din škode, ki so jo morali seveda plačali. Policija je pripravljena, tla lelos takoj v kaii zatre surovo pustošenje mestnih nasadov iu bo strogo nadzorovala nasade, vsakega zasačenega vandala pa najstrožje 'kaznovala. Tudi l)o dala njihova imena na razpolago časopisju, nnj jili objavi. Policija poživlja tudi vse dobromiskče občinstvo, naj ji pomaga pri čuvanju lepih mestnih nasadov, ki so bili prirejeni s sredstvi mestne občine, torej vsega ljubljanskega prebivalstva! 0 Aretirana tatica biserne ovratnice. Med prazniki je prijavil zagrebški tovarnar Kudovič ljubljanski policiii, da mu je pobegnila njegova služkinja, ki je doma iz Slovenije, da pa jc tudi ukradla njegovi žeui biserno ovratnico, v kateri je bilo 163 pravih biserov. Za to ovratnico z deinantno zaponko je Rudovič plačal svojčas 50 tisoč kron, vredna pa je sedaj najmanj toliko dinarjev. Policija jc tatico kmalu izsledila in jo aretirala. Je lo policiji žo znana 24-letna Neža Mo-rettijeva iz Ljubljane. Policija jo je aretirala v bolnišnici, kjer se je zdravila zaradi trapoma, je pa žo toliko okrevala, da jo ie mogla policija odvesti iz bolnišnice v zapor. Policija je pri Morelti-jevi res našla še celo dragoceno ovratnico, poleg tega pa še zlato zapestnico, ki jo najbrže tudi ukradla. Oboje vrne policija lastniku, Morettijevo, ki je kljub svoji mladosti žo povsem izprijena ženska, pa izroči sodišču. O Bluze, damsko perilo, rokavice, nogavice in torbice, ima najnovejšo krasno izbiro: Šterk naši, Korničnik, Stari trg IS. Lonce in ponve čsstt brez brazgotin 2 malo Vima na vlažni krpi boste očistili hitro in lahko ponve in vso os talo kuhinjsko pripravo. Vim je izdaten, deluje h,.ro in pri tem n^ opraska predmetov ter je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v hiši in kuhinji. "isc9w0no o J Mi-.'1-i'va po«*« :M»)(i5 ««i«iO.«•? »'Ja Borza Dne 29. marca 1932. Denar V današnjem deviznem prometu sta ostala ne-izpremenjena tečaja Amsterdama in Curiha, London je bil višji, dočim so drugi tečaji bili nižji. Promet je slejkoprej minimalen. Ljubljana. Amsterdam 2281.77—2293 13, Berlin 1344.03—1354.83, Bruselj 787.94—791.88, Curih 1C94.35—1099.85, London 213.13—214.73, Newyork £633.13—5661.39, Pariz 222.48—223.60, Praga 167.09 —167.95, Trst 292,27—294.67. V Belgradu in Zagrebu so tečaji isti kot v Ljubljani. V Zagrebu je bil še Newyork kabel 56.5513—56.8339. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 119.385 Din Curih. Pariz 20.33, London 19.60, Nawyork 516, Bruselj 72.10 Milan 26.75, Madrid „9, Amsterdam 208.25, Berlin 123, Stockholm 105.50, Oslo 104,50, Kopenhagen 107.75, Sofija 3,73, Praga 15.29, Varšava 57.80, Atene 6.:0, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.07, Helsingfors 8.50. Donaj. Dinar notira na Dunaju (valuta) 12.30, Vredne tni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes čvrsteiša. Promet je bil v Belgradu srednji, aočim dolarski papirji niso izkazovali promcia. Nasprotno pa jc prišlo do zaključkov v Zagrebu samo v dolarskih papirjih. Na zagrebški borzi je bil promet naslednji: 8% Bler. 4000 dol., 7",', Bler ,000 dol. in obv. Drž. hip. banke 3000 dol. V Belgradu pa je bil promet: vojna škoda IOjO kom. in begi. obveznice 115.000. Nadalje je bilo zaključenih 167 kom. delnic Priv. agr. banke po 247 in 250. Ljubljana. 8% Bler. pos, 59 bi , T!'u Bler. pos. 55 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7",, inv. pos. 63 bi., agrarji 3Ž M., vojna škoda ar. kasa 225—228, 4. 222 den., 8% Bler, pos. 57—58.50 |57, 57.50, 58), TO, Bler. pos. 54—54.50 (53, 54.50, 56, 51, 54.875), 7"., pos. Drž. hip. b. 51.50—55 (51.50. 55), 6% begi. obv. 40—41.50. Belgrad. Narodna banka 4.800 bi., 7% inv. pos. 61.50—63.50, agrarji 30.50—31.50, vojna škoda 226 —227 (226, 227), 6% begi. obv. zaklj. 40.75 (40.25), 1% Bler. pos. 53.50—51, 1% pos. DHB 54 den. Dunaj. Don. sav. jadr. 90.05, VViener Bank-verein 11, Escompteges. 109, Živno 70, Aussiger Chemische S6, Slave* 98, Alpinc 12.30, Trboveljska 31.10, Prager Eisen 169. Žitni (i\u Budimpešta, Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica: maj 13.40, 13.44, zaklj. 13.38—13.39, junij 13.72, 13.84, zaklj. 13.78—13.79. Rž: maj 16.42, 16.46, zaklj. 16.41—16.42. Koruza: maj 15,38, 15.45, zaklj. 15.40—15.45. Chicago. |Z;'četek.) Paenica marec 51.125, maj 53.50, julij 55.125, september 57.50. Koruza maj 36. julij 39.25. Oves: maj 23.375 Rž; maj 45, julij 46.50. \Vinnipeg. Pienica: maj 60.50, julij 62.50, ck tober 61.625, Živina Mariborsko sejmsko poročilo z dne 29. marca. > Na današnji sejem jc bilo prignanih: 1 konji, 5 bi- kov, 59 volov, 131 krav, 5 telet, skupaj 204 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 3 4 Din. klavne krave debel« 2.50—3 Din, plemenske kr.-ve 3 Din, krave kloba^arice 1 —1.50 Din, nlada živina 3.50 —4.50. Prodanih jc bilo 65 kom. »lesne cene so bile sledeče: voiovsko meso I. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 6—S Din, meso od bi! o\, krav in telic 4—6 Din, lelciie meso I. 10- 12 Din. 11. 6—8 Din, svinjsko ineso 8—16 Din. Durajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edu-ard Saborski et Comp. Dunaj.) Prignanih jc bilo 2085 goved iz Jugoslavije 78. Cene: voli najboljši 1.83, 1. 1.40,—1.65, II. 1.15—1.30, lil. 0.87—1.05, krave i. 0.85—0.95, H. 0.80- 0.85, biki 0.75—0.95, najboljši 1.0, klavna živina 0.47—0.72. Tendenca: najboljši voli so obdržali ceno, ostalo biago pa seje pocenilo za 3—5 grošev. Dunajski preSičji sejem. (Poročilo tvrdke Edu-ard Saborski et Comp. Dunaj.) Prignanih je bilo 6109 pršutarjev in 4756 speharjev, iz Jugoslaviji 2716. Cene: špeharji najboljši 1.37—1. tU, I. 1.32— 1.35, II. 1.28—1.31, kmelski 1.30—1.38, najboljši 1.40, pršutarji 1.35—1.80, najboljši 185. Tendenca 1. špeharji so se podražili za 2—3 grošc. pršutarji pa za 5—-.10 grošev. Jajca Vsled velikonočnih praznikov vlada v jajčni trgovini popolno mrtvilo. Nakupna cena se je zni žala na 45 par, pričakujejo sc pa še nižje cene. — Sv. Jurij ob j. ž., dne 26. 3 1932. H m c I j Savinjska dolina: Zadnjih štirinajst dni je zopet nekoliko oživelo zanimanje za še preostale zaloge našegn zadnjega pridelka hmelja. Kupujejo deloma domači, deloma pa tudi inozemski trgovci. Začela se je tako imenovana spomladanska kup fija. Cene so ostale sicer nespremenjene, 3—4 Din ia kg, vendar so se nekoliko učvrstile. Verjetno povzroča večje zanimanje dolgotrajna zima, ki s« kar noče umakniti pomladi, preteče povišanje uvoznih carin in kontingentiranje uvoza v raznih državah. (Slov, Hmeljar.) Zahvala vsem, ki so nam ob smrti našega soproga, oziroma očeta in sina dr. Stanka Vurnika kustosa Etnografskega muzeja v Ljubljani, na kakršenkoli način izrazili svoje sožalje ali pomagali lajšati trpljenje blagopokojnega. Posebej se zahvaljujemo vsem onim neznanim, ki so podprli akcijo za njegovo zdravljenje. V prvi vrsti gre tozadevno naša zahvala gospodu konservatorju dr. F r. Site le tu za ves njegov trud in vso njegovo požrtvovalnost, ki jo je izkazoval našemu rajniku in nam v bolezni in smrti, kakor ludi gospe Milki B o h i n e c , soprogi ravnatelja OUZD, in gospodom zdravnikom dr, Jamarju, dr. P r o d a n u in dr. S c h w e i g e r j u , ki so požrtvovalno dali na razpolago in porabili vsa sredstva zdravniške vede, da bi mu rešili življenje. Zahvaljujemo sc končno g. župniku F. S. Finžgar-| u za duhovno tolažbo blagopokojnega, pevskemu društvu Ljubljana pa za ganljive žalostinke, in vsem onim, ki so z g. dr. N. Zupaničem, ravnateljem Etnografskega muzeja, in osobjem obeli naših muzejev na čelu počastili spomin pokojnikov s spremstvom na njegovi zadnji poti. Vsem tem in neštetim neznanim naj vse žrtve in usluge obilo poplača Bog. Ljubljana, dne 26. marca 1932. Minka Vurnik, žena z otroci, Matej Vurnik, oče. I Predtiskana ročna dela za vse! Stenski nrt ; Din, stenski nrii. rdeče uli modro obrob Ijeui lil Din. »rtički oit 1 Din naprej. blazine milje < ic Novi vzorci, čist • isk dol ra IiIiiku. Mateh & Miheš, Ljubljana »etc« hotela Štrukelj Vezanje rnvus perilu, iiKinogruiiov ele. Lnllanio, ažu liranje. - »Brpiln» žepni robci komad - Din ZAHVALA, Ob tragični smrti našega nepozabnega in srčno ljubljenega sina in brata v v rmi « c« Joža lamtk-a cand. ing. smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno bol. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, nadzorniku proge Tržič g. Ba-kovniku in žand. komandirju g. Javorniku za njihovo požrtvovalnost. Globoko zahvalo smo dolžni g. dr. Šijancu in g. prof. Pirnatu za poslovilne besede, in pevskemu društvu za ginljive žalostinke. Zahvaljujemo se tudi zastopniku univerze g. dekanu dr. ing. Kralu, zastopnikom oblasti, akademskemu društvu iTriglav, Akademskemu kolegiju, Akademskemu društvu jugosl. gradbenikov, Jugoslov. akademskemu klubu, bratom Sokolom in tovarišem akademikom za častno stražo in prenos zemeljskih ostankov na zadnji poti, nadalje prijateljem, znancem, sorodnikom in ostalemu občinstvu, ki so dragega pokojnika spremili v tnko častnem številu na poslednji poti. Iskrena hvala tudi vsem društvom, prijatel|em znancem in sorodnikom za poklonjeno krasno cvetje in vence. V Kranju, dne 25. marca 1932. ŽALUJOČI OSTALi, -S. ZAHVALA. Vsem, ki so ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega soproga, očeta, brala, svaka in strica, gospoda Jakoba Pirša 7. nami sočuvslvovali in nas tolažili v najbridkejših urah, v cm darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvalnl Sveta maša zadušnica se bo darovala 6. aprila ob pol 7 v župni cerkvi v Sp. Šiški. Ljubljana, dne 29. marca 1932. Globoko žalujoči ostali. Jougurt bolgarsko kislo mleko — vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodala Mlekarna. Dunajska ccsta 17 (poleg kavarne »Evrope«) - Po želji dostavlja tudi na doni (t) I^opavfc« rokavice, robce, perilo.torbice. kravate nizke cene. samo pri Ljubi ana. ob vodi blizu Prešernovega spomenik«. brusno moko in vse mlevsko izdelke , "edno »veže dobite ori I A. A M ČORMAN Liubliana, Stan trg St. 32 Kdo hoče poceni z dali naj zida v lastni režiji. Delo prevzema stavbena družba .GRAOIDCM ' - Sredina 15, tel. 2420 V zalegi ima vsakovrstni stavbeni materija!. Prevzema napravo vsakovrstnih načrtov, preskrbuje tudi slavbišča. CEN i ENE DAME! 2SSj Eleganten prilegajoč plašč ali športni trenčkoat za pomlad najlažjo izberete ter najceneje kupile pri F. I. Goričar L{ubl|ana, Sv. Petra cesta št. 29 Poseben oddelek za damsko kontekcifo Pribežališče izgnanih sultanov Zanimiva ustanova francoske koionijalne politike • Xedaleč od Madagaskarja leži mali otok Re-u, ion, ki spada od začetka kolonija inih osvoje-'alnih vojn, to je od lt!. stoletja, pod oblast Fran-•ije. Otok je znan po svoji izredno bujni tropski avni, sicer pa se v zgodovini sveta skoraj ne orno-ija. Le prav malo vemo o njem in njegovi preteklosti in šo to malo, kar vemo. je zapisano v knjigah, ki jih redko kdo čita in po teh knjigah povzemamo nekaj zanimivih podatkov, kajti kljub lomu ima ta otoček za mogočno francosko republiko velike in nekam prav posebne zasluge. Ne morda radi tega, ker izvaža nekatere eksotične predmete, vrši mnogo bolj važno vlogo. V tropskih gozdovih in bajnih nasadih na otoku Reunion, daleč od vrvenja sveta in od prometa, je Francija na tem otoku uredila emigrantsko kolonijo posebne vrste za osebe, ki so v svoji domovini postale francoski vladi nadležne, vendan pa ue v toliki meri, da bi jih smela ali hotela spraviti na giljotino. Te ugledne prebivalce otoka imenujejo v Parizu uradno varovance francoskega naroda«. Ce kje v oddaljenih francoskih kolonijah kak nezadovoljen šah ali sultan dvigne upor proti francoski okupacijski oblasti,,ga francoske oblasti hitro, ne-opaženo in elegantno odpravijo na otok Reunion. Tu je lejK) preskrbljen za celo življenje iu lahko uživa kot dobro preskrbljen in ugleden emigrant. Prvi gost te edinstvene kolonije za izgnane vtadarje jo bila znamenita vladarka Madagaskarja kraljica Ranavala Mavdjaka. Med prebivalstvom je bila zelo priljubljena in glavna ovira Francozom, ki so se hoteli popolnoma polastiti bogate dežele. Nekega dne je priredila v svojem dvorcu veliko gostijo na čast oficirjem francoskega brodovja. ki je pristalo v njenem pristanišču. Ko so se gostje zbrali v prekrasnem gradu Tauanariva, ki je ves iz mramorja. je kraljica zaslišala z vrta velik šum. Odšla je na vrt. kjer jo je sprejel ljubezniv fran-eoski poročnik in ji. sporočil, da so v mestu izbruhnili nemiri. Kot viteški kavalir ji je ponudil varstvo in sigurnost na francoski bojni ladji. Ker je bil ta plemeniti rešitelj obenem mlad in lep. je kraljica toliko raje sprejela to varstvo. Čez par dni se je že nahajala na otoku Reunion. To je bilo Ze v davnih časih. Od takrat se je število izgnanih orientalskih vladarjev zelo pomnožilo. Kolikor več je Francija pridobila kolonij, toliko večje je bilo število uglednih emigrantov na otoku Reunion. Mnogo sultanov in emirjev je na tem otoku v miru in brezdelju končalo svoje bojevito življenje. Med najbolj ugledne izgnance spada sultan Said Ali Ben Omar. vladar Kanaesa. Povabili so ga na veličasten bal na francosko admiralsko ladjo. Sultan je bil zelo dobre volje, pil je malo preveč šampanjca in da bi ozdravel od posledic, so ga prepeljal i ua otok Reunion. Na otoku se je sultan Porušena cerkev. Znamenita cerkvica samostana v mestu Schiinstatt ob Reni, zgrajena v 12. stoletju. ki je bila ena najlepših spomenikov starodavne cerkvene arhitekture, se je pred par dnevi zrušila. obnašal kot ujeti lev v kletki. Divjal je strahovito, pretepel vsakogar, ki se mu je približal, celo svoje najbolj zveste sluge in neprestano zahteval svobodo. Francoski guverner ga je večkrat obiskal in ga hotel očetovsko uljudno prepričati, da je na otoku Reunion najbolj zdravo podnebje na svetu. Sultan se ni dal prepričati, divjal in razsajal je vedno bolj. Zato je morala francoska vlada popustiti in ubrati druge strune. Predlagali so sultanu potovanje v Pariz, da bi se lahko prepričal 0 veličini in sili Francije. Sultan je prišel v Pariz, se prepričal o vsem tem, odstopil od svojih pravic« in podaril svoje kraljestvo Kanaes francoski vladi. V zalivalo za to plemenito gosto se je smol vrniti na otok Reunion. Med sedanjimi uglednimi prebivalci tega otoka sta na prvem mestu anamski kralj in njegov sin. Oba živita zelo skromno in povsem zase ter od I. 188-1.. ko so ju prepeljali na otok. nista s svojimi »spremljevalci - varuhi spregovorila niti besedice. Kraljestvo Anam je še danes pod pro-tektoratom Fracije. Točno število vladarjev iz raznih kolonij, ki so našli neprostovoljno pribežališče na otoku Reunion, ni znano. Med zelo pomembne sedanje goste otoka spada brez dvoma prosluli Abd FI Krim, strah in trepet francoskih in španskih okupatorskih čet v Maroku. Njegova vstaja pred leti je go-gotovo eden glavnih vzrokov propasti španske monarhije. Mohamed Abd l'l Krim .latahi ni kraljevskega rodu. Leta in leta je vladal z neomejeno oblastjo nad Rif-kabili v pustinjah Maroka in gorah Atlasa. Iz tujske legije ubegli Nemci so organizirali divje čete Abd El Krima. Nemci so tajno poslali orožje 1 11 nnuiicijo in pričela je dolgotrajna krvava borba Abd El Krima proti španski kolonijalni vojski. Ponovno je porazil Špance in šele, ko so v borbo posegli Francozi, se je Abd Ei Krim moral udati. Abd El Krim je z vso svo.jo rodbino prišel v francosko ujetništvo. Francozi so z njim ravnali kakor z drugimi vladarji. Z vsem sijajem, ki ga znajo uporabljati francoske koionijalne oblasti, so Abd El Krima, njegove soproge, otroke in sluge spravili tia bojno ladjo in jili odpeljali na — otok Reunion. Abd El Krim živi sedaj v krasni orientalski palači kot sosed anamskega kralja. Čita časopise in knjige, ki mu jih dobavlja francoski guverner. Francosko časopisje prinaša od časa do časa gen-Ijiva poročila o idili na prekrasnem otoku Reunion in o zadovoljnosti Abd 131 Krima in njegove številne rodbine. , Kdor se zanima za francosko kolonijalno politiko. mu priporočamo, da prouči to genialno zamisel ustanovitve emigrantske kolonije za eksotične vladarje v Indijskem oceanu. Vetih a radarska stavka V severnih čeških rudarskih podjetjih je pred dnevi izbruhnila rudarska stavka, ki se je zelo razširila. Nad 13 tisoč rudarjev stavka v 31 rudarskih podjetjih. Stavka je pričela vsled tega, ker so nekateri podjetniki odpustili delavce iu poskušali znižati plače. Zveza čeških legionarjev, ki so važen faktor v javnem življenju, je objavila posebno spomenico, v kateri trdi. da je pravica na strani delavstva, češ, da je postopanje podjetnikov popolnoma neupravičeno, ko imajo dovolj dobička in naročil. Prišlo je do malih nemirov, ker je delavstvo disciplinirano. Kljub temu je vlada v vse revirje odposlala močne oddelke orožništva in vojaštva. General Gajda ostane v zaporu Mi smo poročali, kako je general Gajda hotel odpotovati na Daljni vzhod in prevzeli vodstvo emigrantske ruske armade in vstanoviti tam ob sibirsko-mandžurski meji novo državo. Neposredno pred odhodom so ga češke oblasti zaprle in obsojen je bil na dva meseca ječe radi nekih političnih pregreškov. Na lastno prošnjo je prebil ves čas v samici in dovolili so mu, da ,je smel pisati in urejevali svoje spomine. Čez par dni bi moral bili izpuščen. Kakor poročajo Lidove Listy , pa bo moral general Gajda ostati šo nadalje v zaporu, ker je državno pravdništvo medtem dvignilo šc več tožb proti temu pretendentu na vladarski prestol nove države na Vzhodu. Radi tega jc prišlo ponekod do demonstracij, ki so jih vprizorili pristaši češkega Mussolinija. Diktatura v Litvi. Litovski predsednik ozemlja Memei Simniat je razpustil memelski deželni zbor, ker jo z veliko večino izglasoval nezaupnico dilda-torski vladi. Vsled razpusta so velesile vložile protest pri litovski vladi iu pride zadeva pred Društvo narodov. Katoliška cerkev v Avstriji Avstrija se deli v dve cerkveni provinci: Dunaj in Salzburg; k prvi spadata škofiji St. Polten in Linz, k drugi škofiji Seckau in Gurk. Posebne administrative obstojajo za Tirolsko in Vorarlber-ško in za deželo Burgenland. Največja škofija je Dunaj, ki šteje 2.589.550 katolikov. V drugih škofijah je vernikov katoliške veroizpovedi: Salzburg 288.233; St. Polten 630.149, Linz 869.157; Seckau 957.700, Gurk 362.842: fnns-bruck-Feldkirch 402.599; Burgenland 245966. Kne-zoškofija Dunaj ima 1761 duhovnikov in 1425 cerkva: nn vsakega duhovnika odpade 1445 katolikov. Za druge škofije so sledeči podatki: Salzburg 1316 duhovnikov, 551 cerkva iu 219 vernikov na duhovnika; SI Polten 807, 1334, 780: Linz 1035, 559, 840: Seckau 1031. 951, 9-16; Gurk 455, 1061, 768; Innsbruck-Feldkirch 654, 1155, 615 in Burgenland 171, 426, 1438. Kakor je razvideti, so najbolj povoljne razmere v salzburški, najslabše v burgenlandski škofiji. Dunaj kot velemesto ne pride v poštev pri taki primerjavi. Najstarejša fara v Avstriji je v Salzburgu, ustanovljena v 7. stoletju. Posvečena je sv. Ruper-tu. V 8. stoletju je bilo ustanovljenih 7 fara, v !). stoletju 12, v 10. stoletju 17, v 11. stoletju 74. v 12. stoletju 273, v 15. stoletju 174, v 16. stoletju 88, v 17. stoletju 149. v IS. stoletju 510, v 19. stoletju 3-54 in 20. stoletju do današnjega dne 37. Največ je bilo ustanovljenih fara v 18. stoletju, kar je posledica zloglasno cerkvene politike Jožefa II. V Avstriji je 80 redov in kongregacij s 1291 samostanov in 22.886 člani. Od teh jo 38 moških redov z 235 samostani in 5928 člani, dalje -12 ženskih s 1056 samostani in 16.958 članic.- Med rodovi so na prvem mestu usmiljeni«', ki jih je 71.67, za njimi pridejo šolske sestre, ki jih je 1899. Med * moškimi redovi je največ benediktincev 960. Najstarejši samostan je v SI. Petru, ustanovljen pred 1. 700; sledijo: Michaelbeuren I. 757, Kremsmiin-ster 1. 777 in Altenburg 1. 817. L. 1899. v Tenzen-bergu ustanovljeni samostan je najmlajši. Proiižidovshi izgredi Visokošolci, člani protižidovske organizacije : Železna garda v romunskem mestu .Iassy, so pred dnevi priredili demonstracije proti policijskim oblastem, ki da ščitijo Žide. Prišlo je do spopadov med policijo in dijaštvom. Mnogo akademikov in stražnikov je bilo ranjenih. Mod spopadom jo del akademikov demoliral in zažgal židovsko sinagogo. Vseučilišče so radi teli nemirov zaprli. Cene oblačilom pedafo dai|e! Najnižje cene ob res finem blagu so pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJt BLJANA. Atelje ugotavlja mo strsko in po mori obleke, površnike, trencncoate. suknjiče itd. Mrtva ladja V bližini Sebaslopola je neki turški parnik naletel na ostanke ponesrečene ladje. Ko so ladjo preiskali, so dognali, na je vsa posadka mrtva. Mornarji so zmrznili. Na ladji so našli 15 trupel. Domnevajo, da so ostala trupla odplavili valovi. Ladja je bila sovjetska bojna ladja, ki je postala žrtev silnih viharjev, ki so v zadnjih tednih divjali. Rim - milijonsko mesto Na podlagi poslednjega Štetja februarja meseca so ugotovili, da ima Italija 42 milijonov 531 tisoč prebivalcev. Rini šteje I milijon 17 tisoč prebivalcev. Milan 994.165 in Neapelj 843.651. Med skopuhi. Skopuh se pritožuje svojemu prijatelju nad strašnimi bolečinami. Prijatelj: ;Zakaj ne stopiš vendar k zobozdravniku? Skopuh: Saj nisem neumen, čtez dve leti bo itak moj sin pričel z zobozdravniško prakso. • Veletrgovec je napovedal konkurz; kmalu se vrši sestanek upnikov. Veletrgovec predlaga poravnavo: »20%<;. £ Upniki: >10%. v Veletrgovec: 40%? Nemogoče! Sa.j potem jaz-nič ne zaslužim pri tem konkurzu. Odkritje Amerike hoda ponovili. Letos bodo proslavili 440 letnico odkritja Amerike na poseben način. Iz Španije bo odplula preko oceana v Ameriko ladja, ki bo verna slika ladje Santa Maria s katero je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Ladja bo pristala na istem mestu, kjer se je izkrcal Krištof Kolumb. Humboldt: Na Orinoku in v pragozdovih Južne Amerike (Dalje.) Gozdovi so tod prelepi. Krase jih 30 do 40 m visoka drevesa. Njihovega sadu, listja in cvetja se je težko polastiti, kajti debla so zelo visoka in veie se pričenjajo širiti šele visoko od tal. Z gozdnih tal pa niso radi pobirali listja in sadov, kajti v tem zelo mešanem gozdu je bilo preveč negotovo, kateremu drevesu, ki so malone vsakega obdajale tudi ovijalke, pripada listje. Indijanski spremljevalci so poznali le tista drevesa, ki so od njih dobivali potrebni le; za svoje piroge in drugo orodje. Zato je bolan i zi ran je napravljalo znanstvenikom mnogo neprilik, kajti do premnogih lepili cvetov in listja na visokih drevesih niso mogli dospeti. Bonplandu pa je bilo še posebno težko pri srcu, ker mu je vlaga uničila mnogo nabranih rastlin. Humboldt je najel 23 Indijancev, ki so prenesli pirogo skozi pragozd do reke Pimikin. Pod pirogo so (»lagali okrogle veje, preko katerih so valili čoln. Manjše čolne jo mogoče že v poldrugem dnevu spraviti do Pimikina, za težko Humobldtovo pirogo pa so rabili štiri dni. Z njo so morali še posebno previdno ravnati, kajti služiti je morala še na dolgi poti do Rio Negra, Kasi-kviareja in nato na povratku po Orinoku navzdol. Prijazni misijonar je nestrpno čakajoče pot- nike tolažil, češ, da imajo pri njeni vsega v izobilju; če pa bi se jim čoln pri prenašanju razbil, bi jim Indijanci napravili novega; njemu, misijonarju. pa bi tako dobro delo, ako bi mogel nekoliko tednov občevati z belimi, pametnimi ljudmi. Potrdil pa je popotnikom tudi vse, kar so videli in opazovali o življenju domačinov, ki žive ob rekah v pragozdu te v krdelih do petdeset ljudi skupaj pod vodstvom družinskega poglavarja. Več krdel pripozna skupnega poglavarja lc tedaj, čo se vnamejo boji s sosedi. Tako žive ljudje raztreseni v neizmernem pragozdu severno od ekvatorja. Sledeč neštevilnim vodnim strugam se preseljujejo po potrebi. Ko je Humboldt opazoval življenje divjih Indijancev v tej silni gozdni samoti, mu je bilo, kakor da je prestavljen za vekove nazaj v davno minule dobe. Zemlja je tod neizmerno rodovitna in divjaku je treba požgati le nekoliko grmovja, posejati nekoliko semena ali potalcniti nekoliko sadik iu rodovitna prst mu radodarno stotero povrne malenkostni trud z bananami, ma-niokom in koruzo. Ke pa daje zemlja svoje darove malone brez truda, se človek zanjo ne briga dosti iu rad menjava svoja bivališča O tem pričajo množice divje rastočih kulturnih rastlin sredi pragozda, kjer so stala neka taborišča. 5. maja je naša družba /.iifustila prijaznega misijonarja in dospela še istega dne do svoje piroge na reki Pimikin. Pot do tja pa ni bila brez nevarnosti, prebresti so morali močvirja, v katerih je mrgolelo strupenih kač. Pragozd jo tudi ob Pimikinu nudil popotnikom mnogo lepega. kajti velikanska drevesa so se vzpenjala visoko pod nebo in silna množica iiajraznovrstnejših cvetlic je razveseljevala popotnike. Toplota, silna luč in vlaga ustvarjajo "v lej deželi čudeže. Družba je prenočila 'ob Pimikinu v neki zapuščeni kolibi, v kateri so našli še vse orodje indijanske družine. Previdni indijanski spremljevalci so kočico takoj dobro pregledali in pri lom ubili dve skoraj dva metra dolgi strupeni kači, ki sta se skrili v tleh. Tudi zjutraj so pod jaguar-jevo kožo našli eno izmed leh nevarnih, a zelo lepo belo, rdeče in rjavo pisanih živali. Te kače fionoči radi zlezejo k človeku, ker jim je njegova toplota prijetna. 6. maja so se zopet ukrcali v svojo pirogo. Pri prenašanju je precej trpela, a je kijub vsem poškodbam prepeljala Humboldta še tristo milj daleč. Sedaj pa so bili na reki Pimikin. ki jo imenujejo Indijanci potok, dasi jo tako velika, kakor Sava v dolnjem teku. Le rastlinstvo zožuje njeno slrugo. kajti drevesa rastejo še daleč od brega proti sredini reke. Petinsedemdeset velikih ovinkov ali meandrov silno podaljša njen tek in seveda tudi potovanje. Kljub mnogoterim oviram pa so še istega dne pripluli v Rio Negro. ki vali svojo mogočno vodovje v najsilnejšo reko na svetu, v Amaronski veletok. Za Humboldta je bil lo važen dogodek', kajti sedaj se je že izdatno približal zanimivemu Kasikviareju, ki veže veletoka Orinoko in Rio Negro. V tihih, malone neobljudenili pragozdovih sredi tega razkošnega kontinenta je Humboldt spoznal, da človek ni neobhodno potreben v silnem prirodnem carstvu, Tia so tukaj gosto porušila /, najpestrejšim rastlinstvom, ki se svobodno razvija in nikjer ne najde ovire. Mogočna plast rodovitne prstj pokriva zemljo, kar priča, da so delovale organske silo že od davna in brez pre-slanka. Krokodili in boe obvladujejo vodovje, jaguarji, pekari, lapirji in opice pa žive v gozdu brez strahu, ker tod so na laslni zemlji, ki jim jo človek šo ni mogel odvzeti. Na Huniboldlovo dušo se je v tej presilni, povsem nedotaknjeni, priredi, v kateri človek ne pomeni ničesar, vleglo nekaj težkega. Bilo mu je, kakor da je prestavljen na drug svel. 01) soinčnein zapadu so se pripeljali do slikovitega otoka Dapa, ki leži sredi Rio Negra. Začudili so se. ko so v tej samoti našli nekoliko obdelanega sveta, na gričku pa indijansko kolibo. Okoli ognja je sedelo' nekoliko Indijancev, ki so jedli neko črnolisasto testo. Bilo je zgneteno iz maniokove moke in velikih mravelj, katerih zadek je podoben mastni kepici. Indijanci slastno jedo to mravlje. Nalove jih v vreče in jih suše nad ognjeni. Tudi nad ognjem pred kolibo .je viselo v dimu več vreč z mravljami. Indijanci se za prišleee niso dosli /.menili. Ko pa so ugledali patra Zea, ki so ga dobro jio-znali, so ga zelo veselo pozdravili. Dve ženi sta zlezli iz visečih mrež in začeli pripravljati popotnikom kolače iz maniokove moke. No otoku je nianiok sicer slabo uspeval, a Indijanci po hvalili, da se tod dobro živi. ker je mnogo mravelj. Mt\ se more samo z ustvarjanjem primernih delavskih prilik Projektirana monumentalna zgradba beograjske rimskokatoliške katedrale bo deloma rešila ta problem, ker bodo stotine delavcev in številna podjetja vsaj za nekaj časa rešena skrbi za „naš vsakdanji kruh". Z nakupom SR dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu se izvrši pravo in pozitivno podpiranje siromakov, ker se bodo dohodki porabili samo za produktivno delo! Iščemo pri mnogih male prispevke, nudimo pa poleg ogromne možnosti dobitka delo in kruh! Ovojna srečka cela poiovična če«< ob"oke TEMPO«, Gledališka ul. št. 4 (nasproti opere). Parni mlin na 4 pare kamnov in žaga, benečanski jarmenik z dvema cirkularjema, na zelo prometnem kraju, ceno naprodaj. Naslov v upravi Slov.« pod štev. 4293. (1J Drva! 2—3000 nr bukovega gozda za drva, prodam. Informacije v upravi -Slovenca« pod št. 4291. (1) Ročni voz štirikolesni, prodam. Sušnik, železnina, Ljubljana. (D Posteljne mreže podložene s peresi in navadne, izdeluje najcenejc Alojzij Andlovic, Komenskega ul. 34, (na Ledini). Sprejemajo se popravila. _ (t) Šivalne stroje specijalne stroie vseh sistemov, popravlja in re-novira Cena nizka, (lpfo garantirano Priporoi-i sc: £mil Klobčavcr, specijaltii mehanik. Sv Petra c. 47. Puhasto perje čisto, čohano do 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie do 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu L BROZOVk' - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria VERLIČ FRANJO, sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti, naznanja v imenu brata JOŽEFA in žene MAGDE, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njih nad vse ljubljena in skrbna mamica Cecilija VerUč roj. Drenove c soproga davčnega služitelja in poseslnica s sv. zakramenti, izmučena od potrpežljivo na velikonočno nedeljo zjutraj, previdena pren.išane bolezni, v Bogu zaspala. Pogreb naše ljube mamice je bil v torek, dne 29. marca 1932.ob 16 iz hiše žalosti na sevniško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi v Sevnici v sredo, dne 30. marca 1932 ob pol 7 zjutraj. Sevnica, dne 28. marca 1932. Buffet-točilnica centru Zagreba, Iti sto-či letno 210 hI vina, piva in žganja, zajamčeno mesečna najemnina Din 2250, se radi gradnje lastne hiše proda /. vsem inventarjem in blagom,- za Din 50.000. Obrt obstoja že 10 let ter je pripravna zlasti za lastnik" bizeljskega in ljutomerskega vina. Najemninska pogodba velja še za 4 leta. S. Kovačič, Buffet. Preradovičeva ul. št. 9, Zagreb. (1) Malinovec pristen, iz gorskih malin, po 10 kg in več, nudi po ugodnih cenah Franc Pu-stotnik, Bragovica, Domžale. (i) ___,_:_»•'•■•• v)_____• *f« >Afr.'. ■■itrtV.i-JVB.ViV: '■JU.^i.vi.i..'' Za Jiieoelovanfiko tiskarno v Ljubliani: Karel Ce*. Beseda samo 50 par Konfekcija — rnoda! Najcenejši nakup Anton Presker -- Ljubljana — Sv Petra cesta 14 tlebeln kurilo Iiaieeneie prt tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Heslit-vo cesta 24. E<>idij šušteršič sobni slikar. Ljubljana, Križevniška ulica 0,' telef. st. 31-01, izvršuje vsa v soboslikarsko stroko spadajoča dela v mestu in na deželi po najmodernejših vzorcih. (t) Najnovejši patent z ležečimi kartotokaini na krogjjični ležaj. Zahtevajte prospekte! Sofra, Maribor Telef. 251» Splošno krovstvo Franc Furjan, Ljubljana Galjevica 9, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Proračuni in popravila starih streh, (t) Alojz Grebene nakup in prodaja vreč LJUBLJANA Dunajska cesta št 36. Telefon 2059 Premog suha drva fogiičnth, Bohoričeva ulica 5 ifttorsha dela vecIi vr.~l Vam liolidr.o in ugodno izvrSi slnvbno podjetje IVAN VIŽINT1N Ljubljana Močnikovaul (zadaj 73 vojaSIcotiolnico) Likanje moške ali damske obleke 16 Din. Vaša garderoba bo kot nova, ako jo pošljete v VALLET EX PRES, Šmartinska cesta (kavarna Viadukt) št. 24 (preje Mestni trg), da jo Vam zlika, kemično šči-sti, pašije, obrne; ludi modernizira. Obračanje 280 Din. Pišite dopisnico, pošljemo iskat. (ti Jn sera t i v Slovenci/' imajo največji uspeh: (zdaiutnli: Ivan Raku v ur. Uradnik: Franc Kremžar