208. JtevlIKn.
« Uiuimi. v Jemen u. septembra uzz.
Leto Li'.

Uhafa vsak d«n oopoldao, IsTseati aeiUlie Ia prsta!**.
•nsaratli do 9 petit vrst đ 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p.večjl inseratt petit vrsta 2 D;  notice,   poslano, Izjave,  reklame, preklici  petit vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne poniJbe besed) 75 n. Popust ie pri na/ofilih od 11 objav napre. — lnseratnl divek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se  prilo!i znamka z* odgovor.
UpravnlAtvo „Ilov* Naroda'   ia »Nar»dat tiskara«*1 Eaafleva ulica at 5, pritlićno. - TeUfon at. 304.
Uradftlatv« MBlov. llaraaa"  Kaafiov* allea at  S9 I. aadstropl*
TaUtoa tu*. 34.
Dopta« spr•(•!■• I« »ailjtitaa ta laioatao fraaaovaae« <W   ftokopiaov sa na   vrala.    ~*M
V PDJinni3 Sts/iiHa: *Wi
v Ju 9 osi svili  navađia dii  75 par, ne cl alte 1   O v inozemstvu navada* dii io, nadalje 1-25 O
Pottnina platna v gotovini.
„Slovsnskl FT a rod*1 veija v Ljubljani ta po poiil; V Jagoaiavi|i:                                      V lao&enuriviit
celoletno naprej plaćan    .    D 120*—      ce'oietno......D 216*—
polletno.......,     60'—      polletno....... 10^*—
3 mesečno.......     30*—      3 mesečno.....»    54 —
1        .        ......10—      1        ........1*~
Pri morebitnem povišanju se ini daljšs naročnina doplačMi.
NTovi   naročniki   naj   po§l;eio v prvlČ  naroćnino vedno    3S3H   po nak.izniji Na    amo pismena naručila brez poslatve (ienirii se ne  moremo ozirati.
Rusija, kl se peraja.
Doba »sturma« in »dranga« v komunizmu v Rusiji je že minila. Iz-kušnja je pokazala, da je komuna nemogoča, zakaj tarru kjer vse pripada vsem, noče nihče delati več kot drugi, vsakdo stremi pridobiti si čim več blaga: najmoćnejsi in naj-bolj zviti previadujejo, enakoprav-nosti in pravičnosti je rnanj kot v demokratični družbi Kar je bilo v komunističnl stranki idealnega še od začetka, je izginilo: v vodilni j^tran-ki sta zavladala rtal*zem in želja po dobičku. Kakor so zrali v Frakciji ob koncu velike revolucije »republi-cains nautes« i;:kori§čati državo v svoje nameue, tako je zdaj tuđi v Rusiji. Tani je nnstal nov sloj. rcVe vrste soc.'t'ni s'a.i — »sovjetska buržoazija« ali kratko »sr.vhnri«.
V naspr^iju z hur?iijskimi kapitalisti, so uv-'jj'J ti ?.so\buri« t:cKd tolovajsko jjospodars'vr.i, njiho ro premoženje ni novo pridobljeno bo-jrastvg, temvsč star kapital, ki je prešel v druge roke in je hil cvkrg-njen prejšnjemu svojemu produktiv-nrmu nainen-j. Ta nepričjk-rvprn in temeljita izprememba je uničila vse narodno gospodarstvo, katerega pa »sovburi« nuo znali v/graditi na novih temeijih. Zato je njih gospodarstvo omajan^. Spekulacija je edi-no sredstvo za obećate nje 111 tolovajsko drža/13 gospodarstvo s papirnatim derapem brez vsake vred-nostl ovlra vs?.ko zdravo p^djetnost, preprečuje vse pmne'ne raUu'ie. Zato pa so rasmere v Pttsn'T tako Inh!!-ne in žalostne. V veliki državi brez voditeljev na gospodarskem polju ni napredka.
Na drugi strani stoji kmet, to se pravi ves narod. Njegove ga gospodarstva ni uničila slaba žetev — te slabe žetve so bile tud! preje, temveč pomanjkanje poljedelskega orodja In fabrikatov, rekvizicije in davki. nered in nesigurnost. Kljub temu kmet dela in se ne briea za politiko in komunizem. Postal je tr-mast In nezaupljiv; omejuje se lc na svoje gospodarstvo In računa samo s svojo delavno močjo. Njegovo življenje je srrenko, težko, enostavno, brez sladkorja In soli. brez petroleja In piva. živi skoraj življenje nračlo-veka. Tupatam se mu posrečl skriti Žito pred biriči, no 50 km od želez-nice je že neđotaklfiv, ker tja ne šega več bolje?eviška vlada. SploSna dn*<n'nja Je bila njemu v prilog, za-
o. SHST:
P©??tn?ilc! film
(Berlin — utisl za pet minut.)
To poglavje bi pričel lahko zelo pikantno. Na primer — v Berlinu ne spim nobeno noč sam — ali podobno — in vse to bi odgovarjalo čisti resnici. Imam namreč — kako bi to dostojno povedal — imam namreč — stenice. In z njim! bijem ljut boj vsako noč — z žveplenkami. Izmišljufem si satanske muke. Okapam jih s svečo ali pa jih po-lagoma po svetopisemsko pe^em. Boj konca navadno s porazom. Jaz bežim in se umaknem v nove pozicije — na mizo. Proti jutru pa zavzamem zopet stare. Da, da, tako je Življenje. — Kaj govorim — take so stenice pri gospej Unglaube, pri kateri stanujem in kateri plaćam za te nočne zabave ćelo sto mark . . . Tako je življenje.
I.
Ko se tekom prvega dne Človek prl-vadi bencina, ko se priuči zopet hiteti preko pasaž, mimo tramvaiev, avtomo-bilov in ostalih vehiklov — potem postane prijetno. Prijetno za onega, ki si je velikega mesta želei. Torej *topam T>o ulicah, po Friedrichsstrasse in »pod Lipami«.   Na vogalih kriče   prodajalci
kaj v njegovih rokah je najboljSe blago — kruh. Tega ne prodaja za sovjetske rublje, temveč zamenjava ga za blago pri gladnih meščanih. Tako so se preselile iz mesta v vaši najboljše obleke, čevlji, pohištvo, ćelo klavirji in splošno se sodi, da je ves srebrni denar (nad sto milijonov carskih rubljev) izginil v kmetskih žepih ker v inozemstvo denar ni šel. Vse kar je bilo med višjim slojem — med sovburi — in kmetom, je uničeno. Tovarniški proletarijat je skoro docela izginil, kajti večina tovarn stoji, delavci pa so se vrnili na kmete, saj so večinoma sami Še pristni kmetje, mesta pa so Izgubila več kot polovico svojega prebival-stva.
Inteligenco, izobražene vodilne kroge ruske družbe, je uničil ne samo teror, temveč tuđi lakota In be-da. Komunizem je potisnil gospodarstvo tako nizko, da nima narod nobenih sredstev, da bi gojil umet-nost In znanstva, ki jim sovjetska politika tuđi ni privoščila svobodne-ga razmaha. Tako so bili strokov-njaki prisiljeni delati kot navadni delavci. Tišti, ki so §e ostali profe-sorji itd. morajo opravljati surovo delo vsakdanjega življenja, zakaj služičadi ni več. Tolstega utopije so se uresničile na veliko škodo celo-kupnepa naroda in njegove bodoč-nosti. Brez sposobnih duševnih voditeljev tuđi narod ne more napredovati.
Veleposestnik je tuđi izginil in ž njim tuđi prosvetljeni stafi mest-nih in pokrajinskih uradnikov, kakor rudi samouprave. Ker zemlja ni več predmet prepira, zakaj vse je raz-deljeno In mnocro zemlje je brez go-spodarja fštevilo preMvalstva se ie namreč zelo zmanjšaio), je odpadio tuđi nasprotje med velikim in malim posestnikom, zato vlada na deželi demokratična enakost in razmere so postale kakor pravimo, — domače, presrčne. Kmetje so v mnogih kra-jih poklicali nazaj preJSnje velepo-sesrnike, dali so jim zemljo, od njih pa zahtevajo, da jim sedaj kot iz-obraženi ljudje pomacajo s svojim znanjem in svojimi nasveti. Narodno edinstvo se polaoroma pora ja. v burji in viharju mednarodne revoiti-cije prihaja narodno čuvstvovanje med narodom vedno boli do veljave. Zato je nastal oni protifidovski val, o knterem se ie že toliko pi^^lo.
ča^opfcov »Be, Zet . . . PopnldansVa Iz-dafa. Kriče v razTiČnih le?:ah — zateg-njeno . . . »Beee Zettt — Tik za petami koraci pp^lavec In se dere ves rr»z^a-čcn . . . Beee . . . Zc^t . . . — Ob tej uri se Čuje po celem BerlHu samo dve Črki . . . Kupim od paglavca časopis. Kai stane? »Drci Mark« — potem koraci đalie in se zmoti v vz^likanju . . Zakliče enkrat »Drei Mark« . . . nato zopet . . . Beee . . . Zettt . . . Beee . . . Zettt . . .
2.
Ob vogtti obstoflm, ob žlvem Časo-meru — ob kiosku . . . v koliko se Je spremenil tekom enega leta. Tak kiosk je kot barometer — reagira takoj na vse spremembe In jih registrira . . . Trenutno obljubi ia kiosk onemu, kt iz-sledi morilca Rathenaua, ogromno vso-to mark. Slavi nove cigarete, nazvane po lični subreti Fritzi Mansarir . . . — »Fritzi Mansarrv« so najboljle, nedoseff-Ijive, mehke in imalo prUeten aroma. Kupujte Fritzi Mansarry . . . Dalje govori barometer 0 dnevnih đogodkfli o — »okultistih« in o »Theosophih«, vabi lahkoverne k zborovanju, kler bo tak mozak povedal točno in precizno, kdaj bo izbruhnila prihodnja svetovna vojna. Kiosk prenese vse — njegovo okroglo telo ima odporne sito . . 9 Potem: par
Po gospodstvu boljševizma bo vzcvetel nacionalizem, ki se bo mor-da ćelo razvii v nacionalni šovini-zem.
Diferenciranje posamnih razre-dov v Rusiji bo še v bodoče na dnevnem redu; posamni sovburi se bodo razvili v podjetnike, mnogi kmetje, ki so kljuhovali vsem težko-čam in obdelovali zemljo, bodo iz-rahili draginjo v svojo korist (kakor so to storili za časa revolucije franeoski kmetje) in tako bo splaval na deželi na novršje nov družabni razred — velekmetje. Ti bodo glav-
na opora nove vlade. V svojem mišljenju bodo demokratski, surovi, strogo nacionalni in neusmiljeni z vsemi, ki rušijo mir in red, da nara vnost reakcionarni. Veleknietom se bo podredil vaški proletarijat, ob-ubožani fn sestradani lj!Tdje, ki bodo opravljali pnsle pravcatih sužnjev, samo. da bodo hncli kaj jesti. Skratka: v Rusiji bo zavladalo zopet predpotopno gospodarstvo in robstvo, ako ne bo Rusiji pomas:al ostali svet, da si zopet znova izgradi svoje gospodarstvo.
N. Jezerski.
Hinlstrstuo narođnega zđravla in bolnice u Sloveniji.
(Službena izjava.)
Povodom raznih novinarskih vesti o stanju u bolnicama u Sloveniji Mini-strstvo Narodnog zdravja saopČuje:
Prilikom inspekcije sanitetskih ustanova u Sloveniji otkrivene su razne reurednosti u službi, radi čega če krivci po svršenoj istrazi po zakonu biti pozvani na odgovornost
Razni dnevni listovi u Sloveniji prikazivali su radi krize u bolnicama državnu upravu v lošem svetlu i kao da se Ministrstvo narodnog zdravlja nije brinulo za te bolnice. Medjutim istina je ovo: Od svih pokrajina Slovenija je dobila najviše novčanih sredstava prema broju svojeg stanovišta. U budžetu za 1922/23 pred vid jeno je na jednog sta- j novnika
U Sloveniji     ....   23 Din. u Hrvatskoj i Slavonifl   10   « u Dalmaciji     ....    16    « u Bosni i Hercegovini     12    c u črnoi gori   ....    16    €
u Srbiji       .....17   €
u Bačkoj, Banatu i Baranji
12       €
ako se računalu i prihodi u pojedinim pokrajinama, koji se zadržavaju za potrebe narodnog zdravlja i onda Slovenija od svih pokrajina dobiva najviše.
Za prvih 7 meseci 1922 god. davani su naknadni krediti, i tu je Slovenija ra-čunajuči na jedan bolnički krevet dobila više od ostalih pokrajina. Bolnicama u Sloveniji prema podacima računovodstva 11 Ljubljani stajalo je za prvih 7 meseci na razpoloženju prosečno 15 Din. po bolesniku na dan. Dok su uprave ostalih bolnica u državi mogle sa ovom sumom da izlaza na kraj, uprave bolnica u Sloveniji ograničile su svoje delo-vanje i otpustile naiveČi dio bolesnika. U isto vreme obavljena je I inspekcija 11 bolnicama u Dalmaciji i tom ie prilikom  ustanovljeno,  da  su  dalmatinske
dni vidim na stebru glave dveh čudakov in poboljševalcev sveta, z nadpisom: Jaz govorim! Prvi od njih, z dolgo proročko brado, kot Rabindranath Tagore, se imenuje Lufs Hausler in trdi, da je politični odrešenik NemČije — drugi pa predstavlia novega Krista. Prvi govori snmo onim, ki so se abonlrali za pol leta
—   ima torej smisla    za »mamonc    — drugi iz podobnega »idealizma« ... zopet par dni — in trebuh je prelepljen z ogromnimi vprašanji ... Jaz hodim mimo njih in nisem radoveden . . .
3.
Ce nlmam nobenega opravka, ho-<flm v Zoološki vrt ... Zverine so vse zelo domače in publika jim vzlic prepo-vedl prinaSa jedi . .. Največje simpatije užlvajo opice — kot povsod na svetu
—  ki nagradi publiko bogato za poklonjene slaščice . . . Tako domače so, da se v kletkah ćelo plode .. . Maja mese-ca se je rodfl lev, je kot večji maček in majčkana psička mu igra vlogo mame. Zelo srčkano je, ko se mladi princ igra t to po sili mamo.
Tuđi mladi medvedki so . . . Do-mač pridelek ... Ce jim vržete črešnjo, salutiralo, če je ne najdejo — jočejo. r/.nkrat grem pod noč v ta ogromen kompleks ... Vse živali so že polezle v brloge . . • samo volkovi ne, ćelo mla- (
bolnice, koje su vodjene u najboljem redu sa istim iznosom za opskrbu bolesnika, mogle posve dobro izlaziti na kraj, da su odlično hranile i da nisu činile ni-kakovih zaduženja.
Uprave bolnica u Sloveniji ograni-čivši primanje bolesnika na najmanju meni, nisu ograničile broj posluge, tako da je bilo bolnica u vreme inspekcija u kojima je na jednog bolesnika dolazila jedna posluga.
Uprave bolnica su brez ičijeg zakonitog odobrenja zaduživale državo protivno pozitivnim zakonima tako, da se ni danas ne zna tačan iznos tih dugova, a zdravstveni odsek v Ljubljani prikazivao ih je netačno. Da uprave pokriju ove protizakonite dugove, one su protivno zakonu iz redovnih kredita plačale dugove iz ranijih godina i na taj način onemogućile ishranu bolesnika. Osim toga uprava bolnica u Ljubljani činila je dugove u stranoj valuti i na taj r.ačin radi porasta kursa stranog novca oštetila državu za velike iznose.
Pojedini činovnici nalazili su se na odsudstvu bez nadležnog odobrenja.
Zdravstveni odsek u Ljubljani izvr-šivao je budžet protivno zakonu.
Činjene su nabavke, čija se neophodnost ne može opravdati. Razrešenje dr. Drobniča. Šef-lekara u lečilistu To-polščica usledilo ie na osnovu pritužbe više od polovice bolesnika; radi neurednosti u lečilistu ; objektivna istraga nije se mogla obaviti, dok se on nalazi u svojstvu šef-lekara u lečilistu; akta o istrazi nalaze se pred disciplinarnom komisijom.
Pokrajinski sanitetski savet u Ljubljani prešao je svoju zakonom odredje-nu kompetenciju upuštajuči se u oce-nn pitanja, koja ne spadaju njegovoj nadležnosti, raddi čega su Članovi razre-
diČi .... stoje v vrsti z gobei skozi ograjo — potem pa begajo nemirno in slišno. Nekje v parku zalaja pes in mladi volkovi rea£irajo na klic odgovore na signal . . . Kai? . . . Kaj odgovore? ' Njih oči se svetijo in gledajo me so-vražno . . . Ćelo kruha ne sprejmejo.
4.
Je v Berlinu nova moda. Najnovej-ša. »Mrežice«. So raznobarvne, modre, sive, rdeče, zelene, oranžove . . . vseh barv in nosijo jih vse glave, lepe in grde, one s kodrastimi lasmi In one, ki so gladko počesane. Trgovec, ki ga vpra-Sam, od kdaj so v modi, pove,   da so bile izmišljene za letošnje poletje,    za Šport za morska kopališča . . . Kot na-domestilo za čepiće, popotne   klobuke in slamnlke. Ampak kaj hočete! Ženske! Ženske vedo, da jim prlstojajo . . . In stanejo samo petdeset mark.    Zato jih vidite sedaj tuđi na promenadah, v gle-dališčih — v jutro in zvečer. Blondinke nosijo svetlozelene ali sinje — ali pa ćelo rafinirano sive.    Majhna koketna dekleta in  velike, postavne  blondinke ljubijo crne kot oglje, brunetke izvolijo rožnate, rdeče ali zlatorumene — one pa, ki imaio Crne lase, se lišpajo z vi-joličastimi . . . Mreže . . . Mrežice . . . O, človek spozna jako hitro te spretno terabljene kontraste . . ♦   to harmonijo.
Šcni od svoje dužnosti i naredjon je novi izbor.
Radi svih ovih pojata naredilo je ninistrstvo dLf:ilinu istragu. Za sada su smenjune sa dužnosti vodeće ličnosti, a njihova če se mesta popuniti po zakonu. Sva lica, koja su svojini postopkom ransla štetu državi, odgovarače za nju moralno i materijalno.
Sftii sgliaS sa tefnftffl.
Maribor. \2. 9. \922. Celje — Savinska dolina.
Nikjer na celem potu nišo hflf srb-ski gostje tako prisrčno sprejeti od pri-rrostega kmetskega slovenskc^a I.iuJst-va, kakor v Savinski dolini in na nadalj-ni poti v St. Jurju ter Rogaški Slatini. Ob prihodu v Celje dne 10. jih je na kolodvoru v oduŠevljenem nagovoru spre-jel g. župan dr. Hrašovec ob navzočno-sti mnogobrojnega občinstva. Po krat-kem okrepčilu so se izletniki razdclili na tri skupine: Celjska okolica (pod vodstvom tajnika Kmetijske družbe z. Lana), Zalec (pod vodstvom šefa kmr-tijskega oddelka Ljubljana sr. Sancina) in Soštanj (pod vodstvom viš. nadrorrft-ka inženirja g. Zidanška.) Nailepši snre-jem so gostom priredili v Žalcu, km Mfe je pozdravU g. žnpart učiteljstvo z mladino, g. Roblek v imenu kmetov. Tnc£ Soštanj je tekmoval z Žalcem, ogledali so si med drugim tndi VoŠnjakovo ttf-varno za usnje. Popoldne so se iz So-štanja napotili v Velenje. kjer $0 jili po-leg kmetskega ljudstva sprricl? tuđi ru-darji z godbo, petjem in slavoloJ^i. V St. Pavlu so si ogledali predilnico. kjer jim je g. ravnatelj nudil okrepčilo. V Vomi-ku je bil Iep spreiem pri Gorič.mu. v Ar-ji vaši pri ge. JelovŠek. Posebno prisr-čen sprefem je bil tuđi v Stari vas? od I stTani kmetskega ljudstva in kjer so *i ogledali vzorno Gorianovo posesh'o. Da sf ne zadržujemo dalje pri posannih postajali in pri sprejemih posamnih ^ku-pin: Vsa Savinskn dol "na ozir. Ccl/sk? okolica je priredila srbskim gostom tak iskren sprejem. kakršnega moro prirediti samo brat bratu.                              <
Cene — Št. j!ir?5 — Ro^n^tn  Slatha.
Na povratku iz Savinske doline in Celjske okolice so gost je zopet obiskali Celje, kjer so jim Celjani priredili spre-jemni večer v Narodnom domn. Druzo jutro so se odpeljaJi v Št. Jurij ob ,luf.. žel. Tukaj jih je presenetila knietijska podružnica na čcln ji g. Belle ne Ie z iskrenim pozdravom, katerega se je udc-ležil tuđi g. župan. g. poslanec Drofe-nik, učfteljstvo s solsko mladino in tuđi
in smisel za intenzivno učinkovitost. V nedeljo in na praznik mrgoli v Griine-waldu takih »mrežic«. In pod dreve«oiw in v kavarni in pri dirki ali avtomobilu. povsod predejo misli pod tako mrežico — mrežo — jo polagajo in zavozljajo tesno. Gorje, gospoda, kolegi! Bolne in življenja trudne ženske roke predejo in izdelujejo te mrežice ... za skromne groše . . . tako mi je deial trgovec — vesele in življenja željne glave nosijo te mrežice — tako sem vkiel sam . . .
5.
V Berlinu živi človek, ki me glo-boko prezira. On sicer ne vet kdo sem jaz, tuđi jaz ne vem, kdo je on, a vse-kakor vem, da me prezira iz dna svoje duše . . . Zadeva je bila ta-le. Sedim jaz predpoldne v »kristalni kavarnU na koncu Leipzigerstrasse. pijem »moccae, pušim »Fritzi Mansarir« in čitam ča»o-pise. Pa priđe gospod in sede k na-sprotni mizi ... In ja« ču tim, da me rekdo opazuje . . . Gospod pri nasprot-ni mizi . . . Opazuje moje čevljc. So to cbevro-čevlji. polovičarski, temnorjari — in imajo prav dostojno obliko — na-pol amerikansko . . . In sospod gleda moje čevlje, jaz vidim namreč izpod časopisa, da jih gleda in motri, potem iztegne svojo nogo in primerja. Sedaj vidim. Nosi žolte, špičaste »Shiramv«-
Stran 2
•SLOVENSKI    NAROD«   dne  14. septembra  i*22.
Stev. 208,
kmetsko ljudstvo brez razlike strank, nego so gostom na čast priredili tuđi razstavo najlepše živine in kmetskega crodja tovarne Melihar. Okrepčilu na sejmišču je sledil skupni obed v loli kmetijske družbe, pri kateri priliki so porazdeiili domače kmete med srbske tovariše. Kakor prihod, je bilo tuđi slovo cd narodno zavednih St Jurjanov. V Grobelnem je goste ie čakal vlak z ' ovenčanimi vozmi pripravljenimi za goste. Tuđi vožnja po tej dolini je bila sve-čanostna vozna, zlasti na okrašeni postaji Šmarje. Ljudstvo in mladina je ča-kala ob progl ter goste pozdravljala s pristno slovensko iskrenostjo. V Roga-žki Slatini je goste pozdravil najpreje kmet Zurman kot predsednik sprejem-nega odbora, nato župan Bizjak in g. ravnatelj zdravilišča dr. Šter. Vse v za-stavah. Zvečer sprejemna večeria pri | »Stari pošti«, kamor je bilo vabljenih ! tuđi mnogo okoličanov. Tu sta med dru- \ gim gostom napila tuđi g. notar dr. Šor-li in posl. Drofenik.
Rogaška Slatina — Maribor.
Dne 12. zjutraj je goste odpeljal po-seben vlak iz Slatine v Grobelno, od koder so se poslužili dopoldanskega osebnega vlaka Ljubljana - Maribor. 2e v ponedeljek je ob visokem stanju barometra ves dan deževalo. Danes je ba-rometer padel za 10 stopinj. Dež je vzdržal do prihoda vlaka. Južna želez-nica je dala razobesiti počez glavnega kolodvora in na postajnem poslopju velike zastave. Sicer je bilo vse pusto in prazno niti na eni hiši od kolodvora do razstavnega prostora ni visela niti mala zastavica, kar je ne glede na ta obisk napravilo že od vsega početka razstave mučen utis na oblskovalce. Kolikor nam znano, je bilo okraSenje tega dela mesta £e za otvoritev razstave določeno, pa se ni izvršilo, niti ne v čast srbsklm gostom. To moramo pribiti, če komu prav ali ne. Vsaka taka prireditev naj bo vsaj najmanj popolna! Številna množica je Čakala goste na peronu. Med njo smo vl-deli razne dostojanstvenike. Izstopivše goste je najpreje pozdravil g. Župan Gr-čar, gostom želeč najlepših utisov iz le-pe zemlje na severnl granici. Za njim Je goste pozdravil g. dr. R osina kot predsednik sprejemnega odbora, z dobro došli in zagotovitvijo, da je naša notranja iskrenost tem silneja, čim po-manjkljivejša se javlja na zunaj — sad vplivov večstoletne avstrijske germanizacije slovenskega naroda na severu. Nato sta govorila §e prof. M a ] c e n v imenu kmetijske podružnice za okolico ter v imenu kmetskega ljudstva iz Slov. goric g. L i p o v š e k. Nato je odzdravll vodja srbskih seljakov g. Vilo R a d o-vanović, ki je imel tak oj priliko se prepričati o notranji iskrenosti sprejema Čim je omenil, da smo slovenski bratje In sestre Srbom še najbližii. Tedaj, kot bi se bil stajil led, le zavriskalo tuđi slovensko srce, prekipevajoče navdušenja. Narodno Ženstvo je goste pozdravilo 8 Sopki. Po sprejemu so gost je odSli v državno vinorejsko solo na oddih. Po li. uri so se vrnlli v obrtno razstavo, kjer jih je iskreno pozdravil predsednik SOD g. Novak, nakar so si ogledali razstavo. Gostje so bili presenečeni, kaj takega nlso pričakovali v Mariboru. Posebno so se zanimali za razne kmetijske in industrijske stroje, a najbolj je tuđi nje presenetila vrtnarska razstava, kl ie ob tej priliki prišla do svoje popolne velja-Ve. Po ogledu razstave je sledil banket V Narodnem domu. Po kosilu ogled dr-Javne vinarske in sadjarske Sole, kjer ie en dei tudl nastanjen, dočim je drugi del v vojni realki.
V spremstvu gostov se nahajajo ražen že omenjenih g.: arhimandrit Serafin iz Skoplja, vseuč. prof. dr. Jesenko, Ljubljana, nar. poslancl gg. Rajar, (kl Je
goste spremil iz Beograda v Ljubi Jano), Mrmolja, svet. TrampuS In drugi. 2e na predvečer je v Maribor dospel sekc. načelnik minlstrstva poljoprivrede g. Jovanović.
Za spremstvo gostov v Ljuto me r Ud. sta določena gg vinarski ravnatelj Puklovec in ravnatelj drž. kmetijske Sole Žmavc.
P®fltl£ne uestf.
— Pred uradnlško stavko? Iz Beograda poročajo: Udruženje činovnika v Beogradu je dobilo od invalidskega udruženja in od organizacije Jugoslo-venskih uradnikov v Zagrebu poziv, da pripravi vse potrebno, da se priredi enodnevna demonstracijska in protestna stavka celokupnega uradništva v državi. Po informacijah v uradniških krogih je razpoloženje med bednim ura-dništvom v resnici tako, da je treba računati s stavko. Nadejamo se, da bo vlada vendarle ustiegla zahte-vam uradnikov, ki se res nahajajo v naj-skrajnejši bedi. Plačajte vendar uradni-ke tako, da bodo mogli vsaj živeti! Ako bo uradništvo zadovoljno, se bo zbolj-šala tuđi uprava, ki je danes skrajno slaba in nemali vzrok vsega nezadovoljstva.
= Nemci se pripravljajo! Bratlslav-ska »Slovenska Politika« javlja iz za-nesljivega vira, da je nemški »Kultur-bund« razposlal tajno okrožnico vsem bivšim avstroogrskim častnikom nem-ške narodnosti, v kateri jih poziva, naj stopijo v češkoslovaško vojsko. V okro-žnici se opozarja. da v kratkem poteče rok za sprejem častnikov v češkoslova-Ško vojsko, zbog česar se častniki pozi-vajo, naj se nemudoma priglase za vstop. Okrožnica zaključuje: »Nujno potrebno je, da je v českoslovaški vojski čim naj več zanesljivih in požrtvovalnih remških narodnih častnikov, ker ni da-leč čas, ko bo netnSklm častnikom ▼ ČeškoslovaSkl vojski pripadla Ista naloga, kl so io imeli Ceh! med svetovno vojno ▼ avstro-ogrskl vojski«
s= Romanski kralj odpotuje t Var-šavo. Po poročilih »Intransigeant« iz Bukarešte odpotuje romunski kralj v VarŠavo, da poseti načelnika Panstva Pilsudskega.
= Rusija danes in jutri »Times« javljajo, da iziđe v Londonu v založni-štvu Mac Millana nova knjiga znanega ruskega državnika in voditelja bivše kadetske stranke Pavla Nlkolajeviča Mi-ljukova pod naslovom »Rusija danes in jutri«. Knjiga je zasnovana na predava-njih, ki jih je imel Mikljukov tekom zadnjih štirih let o dogodkih v Rusiji v AmerikL
= List »Principe. V Subotici Je Jel izhajati tednik pod imenom »Princip«, kot glasilo organizacije jugoslovenskih nacijonalistov. List izhaja vsako soboto in ga urejuje Ivan Pešutič". V programu pravi, da je njegov cilj: zasigurati ob-stanek našemu narodu in državi, končno dovršiti delo ustvarjenja kulturnega in socijalnogospodarskega jugoslovenske-ga tipa in s tem pospeSiti srednjeevrop-sko konsolidacijo in z rušenjem reakcije služiti bodočemu napredku čiovečan-stva.
= Venfzclos ▼ PartetL »Matm« po-toča, da priđe Venizelos v kratkem v Pariz. Venizelos bi se vmil na GrSko, če bi ga poklical sedanjl prestolonasled-nik, v slučaju da on postane kralj.
= Angleški listi o položaja na bližnjem Tzhodu. »Times« piše v uvodnem Članku o zvezi med kemalistl in boljšc-viško Moskvo. Moskva je pozdravila Angoro s sijajno zmago. Ta pa se je zahvalila Moskvi ki je pomagala Angori V najtežjih časlh. Moskva sama prizna-va, da postoji boljševiško - kemalističnl
sporazum, da te Crno tnorje Upremeni v nedostopno Zapadu rusko - tursko morje. »Moming Post« pozdravlja sklep angleŠke vlade, ki pod nobenim pogojem ne odpokliče svoje vojske iz Carigrada itt ne odstupi Trakije Turčiji.
- Volaški nemiri ▼ Trak HL Prevoz grške vojske iz 1 rakije v Malo Azijo Je ustavljen. Med vojaštvom v Trakiji je prišlo na več mestih do nemirov. V Je-drenu je interniranih nad 2000 vojakov in častnikov.
= Prodiranje turskih čet t Mezopotamija. »Daity N.« poroča, da so turske čete skupno s Kurdi prodrle v se-verno Mezopotamijo. AngleSke čete so tllc prisiljene zapustiti več" važnih pozi-cij in se umikajo proti Bagdadu. Ista poročila ima tuđi »Evening Standard«. AngleŠka vlada je nemudoma podkrepi-la svoje čete in pošilja močne zračne flotilje. Oficijelni krogi AngleSke smatralo, da ta akcija ni v zvezi z Angoro, tcmveč ima le kraievni značaj, vendar pa je vlada opozoriia Francijo, če Tur-ki zasedejo bagdadsko pot.
Urovnava Građattce.
Dne 11. t. m. se je vršil po Generalni inSpekcijl voda v Ljubljani odreje-ni obhod ozemlja in vodne proge Gra-daščice od Bokavcev do Kolezije ter spodnjega toka Glinšice, da so se dolo-Čile smernice in obseg nameravane uravnave teh potokov ter osuSitve do sedaj po njih zamočvlrjenega sveta v občinl Vič, Rožni dolini in v Trnovskem predmestju. Nedavno se je namreč od interesentov izvolil pripravljalnl odbor vodne zadruge na Viču in v Rožnl dolini, katerega naloga je, da oskrbi potrebne nacrte ter jim izposluje oblast-veno odobrenje v svrho ustanovitve imenovane vodne zadruge. Kakor znano, Imata potoka GradaSčica in GlinSica v svojem doljnem toku osobito na czemlju viSke občine tako majhen pa-dec da zamočvirjata vsa ondotna zem-UiSča, kar ni samo v kmetijsko-kultur-nem pogledu skrajno kvarno, marveč Škodljivo tuđi v zdravstvenem oziru. Vič, Glince in Rožna dolina so se v zadnjih letih razvili v obsežna in številno obijudena predmestja, ki bi morala že davno imeti moderno kanalizacijo. Le-ta pa Je tehnično nemogoča, dokler se ne uravna In poglobi dolini tok Gradaščice in Glinšice, da zamoreta brezhibno odvajati odpadke in odvodne vode iz teh krajev. Glavno oviro hitrejSemu odto-ku, posebno visoke vode, tvori jez v Kolezijl, ki je že đulga leta hud trn v peti vseh ViČanov. Vse prošnje in pri-tožbe pa so stale do sedaj brezuspeš-ne. Posestnikl ob GradaSčici nad koli-zejskim jezom so morali gledati, kako Jim delajo vsakoletne poplave na njih zemljiščih milijonsko Škodo. Sicer rodo-viten svet se ni dal kultivirati drugače nego kot travnlke In Se ti so bili zaradi zamočvirjenja mani vredni. Pri vsakem večjem nalivu Je nastopila voda po kle-teh in tuđi po hiSah in stanovanjih na Viču ter poplavila ćelo državno cesto, da so se morali Ijudje prevažati z voz-mL Preprečila Je končno vsako obsež-nejše gradbeno gibanje v tem zdravem In idiličnem okoliSu, kjer bi se dale graditi Idealne stanovanjske kolonije nradništva in delavstva, kakor to že kažejo poskusl ob Pasjem brodu. Te desolatne razmere Je hotela mestna ob-čina ljubljanska nekako petrlficirati ter podaljšati menda v večnost s tem, da Je hotela popolnoma obnoviti Jez v Ko-leziii na ljubo ondotnega zanikmega mestnega kopaliSča. o katerem se je iz-iavil uradni zdravstveni Izvedenec, da bi se ga moralo čimpreje odpraviti, ker se steka vanj po odpadklh z Vica oku-fena voda. Proti tej obnovi Jezu so se
uprli vsi interesenti, na čelu jim župan-stvo občine Vič, ter zahtevali pri toza-devni obravnavi odstranitev jezu v Ko-leziji. poudarjajoč, da ne gre. gojiti umetno v neposredni blizini mesta močvirje kot igriSče komarjev In og-njišče ev, bolezni, kjer bi lahko bili zdravi družinski domovi z idiličniml vrtovi ter rodovima polja.
Mestno kopališče, kakor se imenuje kloaka, ki se nabira v kolezijskem bazenu, naj se premesti drugam in končno že enkrat zgradi moderno kopaliSče na Liubljanici ali Savi, kakrSna imajo druga tuđi manjša mesta nego je Ljubljana, na primer Novo mesto, Celje, Maribor, da se ne omenja Zagreb i. dr. Izgovori, da ni denaria, ne drže, ko je vendar znano, da so se zabijali    v kolezijsko
takozvano kopaliŠČe letno stotisočaki, kl bi se bili lahko porabili za novo kopališče In se je hotelo letos zopet zabiti v koleziiski jez 148.000 K za obnovo. —
Nerazumljivo ie bilo zato intransm-gentno stališče, ki so Ka zastopali po-(»blaŠčenci mestnega n.a^istrata ljub-Ijanskega, pozahljajoC, da hoče mestna občina ljubljanska si inkorporirati viško ebčino in da bi morala za^topati tuđi interese svojih bodočih pa tuđi sedanjih občanov, ki imajo zemljišča v tom delu mesta. Davkoplačevalci \z Trnovskega rredmestja odločno protestiramo proti takemu zapravlianiu javne^a denarja, ki ni samo brezplodno, marveč narav-nost škodljivo in kvarno našim interesom.
Usnehi II. liuliliansliega v:\zPo m.
Po približnih ugotovitvah ie uspeh II. ljublianskega velesejma veliko boliši kakor prvo loto. Obiskovalcev je bilo precej več kakor lani. Nagajalo je pač slabo deževno vreme. Domaćih raz-stavlialcev je bilo Se enkrat toliko nego lani. Tujih razstavljalcev je bilo 9krat toliko in se je letos sejma udeležilo 6 novih držav. Posamezne panoge so na* pravile izborne kupčije. Poljedeteki in lesni struji, papir, klobuki, slamniki in Čepiće, \ j to je bilo bla^o, ki se je ži-\ahno r.Ltkupovalo. Lončena roba in keramika je dobro uspela, med tem ko je galanterija, kozmetika, optika itd. bolj slabo zaključila. Kirurgični in ke-mični predmeti in izdelkl so našli malo zanimanja. Sijajna Je bila kupčija z ži-vili, na primer sadje, pecivo itd. Konfekcija ie zaključila z dobrim, perilo s slabejšim uspehom, orodje vsake vrste dobro, avtomobili dobro, strojna industrija izvrstno, grafika slabejše.
Uspehi so tedaj siiajni in delajo čast Ljubljani, čast Sloveniji, pred vsem pa čast sejmskemu vodstvu, ki mu iskreno čestitamo k izrednemu, v sedanjih sejm-sklh časih in razmerah tem važnejšemu za vso našo Jugoslavijo velevažnemu uspehu.
Do sedaj podana poročila o za-ključkih in prodajnih kupčijah Izkazuje-jo sledečo statistiko: Strojna industrija 31,590.000 din., kovinski izdelki 57 mili-jonov 800.000 din., orožje 2,340.000 din., kolarstvo 3,600.000 din., godala 9 milijo-rov 997.200 din., pohištvo 1,812.000 din., živila 51,816.000 din., orodje 8 milijonov 296.000 din., električni predmeti 6 mili-ionov 31.000 din., montanistika 300 ti-soč din., usnjarstvo 14,140.000 din., tekst, industrija, čipke, perilo 46 milijonov 356.000 din., papir, grafika, karto-naža 40,656.000 din., kemični izdelki 26 rriliionov 340.000 din., stavbarstvo 840.000 din., blžuterija, galanterija, dragulji, urarstvo 7,908.000 din„ steklo 3 milijone 200.000 din., klobuki, slamniki 8.844.000 din., avtomobilU dvokolesa, pnevmatika L dr. 8,820.000 din., po-ljedelstvo 2 mllijona 664.000 din. Skupaj II. ljublj. velesejem se je torej zaključil s popolnim uspehom. Edina prireditev, kl je v Jesenski sezoni med vsemi sejmi uspela.  Je  ljubljanski velesejem.
Usnjarska industrija na IL ▼eleselmu t UubUanL
V paviljonu J. je bila največ zasto-pana usnjarska In čevljarska industrija Slovenije z različnimi Izdelki, ki so — lahko se trdl — na naj-višji stopnjl preciznosti Ni Se dolgo, da naSe domače tovarne izdelujejo tako popolno blago prvovrstne kvalitete v oblik i kakor kombinaciji.
Med posameznimi razstavljalci naj omenimo v prvi vrsti najstareiSo   us-
ijarsko firmo Jug 'slavlje Franc Wo-sehnag In sinovi v Soštarju, ki je ustanovljena 1. 17S8. in obratu je 500 dclav-ccv. Obdcla dnevno do 600 govejih kož ter 300 kipsov z lastno tovarno za tanin. Znani so njeni vaches-podplati, gornje usnje za gamašo, boksteletine in zlasti njena speciaiitcta, to je blank-usnje v vseh barvah. Slovi daleč preko naših mej ter ima v vseh večjih mestih Jugoslavije svoja zastopstva in za-logc.
»Indus« d d., pre! K. Pollak, LJub-Uana, KranJ, Vrhnika, izdeluje vse, kar spada k obutvi: podplate, kravine. kip-5e, crno in rjavo teletino in boksteleti-no. Njena posebnost ie fino usnje iz te-lečjih, kozjih in ovčjih kož. ki se upo-rabtja za tapeciranje mobilij in konfekcijo, špecialiteta te firme je ustrojeva-nje svinjskih kož za sedla, portfelje in vezavo kniig. Tvrdka eksportira v Francijo, Anglijo in Amerlko In je v zadnjih letih razširila svoje obratovanje in svoj dobri sloves.
L. Laurich, Konjice, Izdeluje podplate, krupone. Crno in rjavo gornje usnje iz govejih kož, kipse in teletine kakor notranjke, cepljenec in boksteleti-ne v prvovrstni kakovosti. Njeni izdelki se radi kupujejo v tu- in inozemstvu.
Tvrdka Anton Verbič, Vrhnika, ie ustanovljena leta 1890. V začetku stro-jarna malega obsega se je povečala vsled vstrajnosti in pridnosti lastnika, da danes lahko v tej panogi konkurira z največjimi obrati. Izdeluje strojeno usnje kot specijaliteto, rjavo in crno kravino, rjavo in crno teletino, crno blank usnje, svinjske kože, vse v tr-pežni in nepremočljivi kvaliteti. V pod-jetju sodelujeta sinova, tehnično In aka-demično izobražena v stroki.
Franc Pototschnig, Slovenjl gradec Tvrdka spada k najstarejSim te vrste v Sloveniji. Proizvaja podplate krupone, r;otrantke, crno in rjavo gornje usnje, fino usnje kakor Sevro in boksteletino v solidni izdelavi.
Aleks. Podvinec, Radeče pri Zid. mostu. Tovarna, ustanovljena pred par leti, si je pridobila v kratkem času lepo ime. Njeni izdelki: podplati v polovl-cah, kruponi, notranjki, vse vrste gornjega usnja, so od konsumentov zelo Lskani.
I. Dennota, Zeleznikl. Ročna stro-jarna se ie dvignila do tehnične popol-nosti in izdeluje trpežne podplate, gornje usnje in svinjske kože, ki se kupujejo po ćeli Jugoslaviji
Kare! B. Mallv, Tržlč, je v zad-rjem času napredoval in je začela tvrdka % izdelavo kromoveca usnja. Proizvaja iz kozjih, ovčjih in janjčjih kož Sevro, ševret ter ovčino v vseh barvah kakor rudi boksteletino. Tvrdka, med rajstarejšimi v Sloveniji, krije povsero potrebo domačega konzuma.
Cevlje, tako špičaste, da bi lahko Sival žaklje z njimi . . . Se enkrat pogleda, jaz odložim tedaj časopis — za vsak slučaj — in lice se mu zategne v smeh-Ijaj — tak smehljaj, kot so nas učili iz-ražatl v dramatični Soli prezrenje: ustne se potegujejo stisnjene globoko navzdol, obrvi pa močno nakvlSku . , . Tekst k temu n asm ehu je bil jasen: revček, zaostali revček — ml, mi vsi, kar nas je kavalirjev, nosimo že eno ćelo leto špičaste čevlje — ti pa ... — potem je vstal in odSel s suverenim preziranjem mojih poštenih čevliev . . . Hodil sem 5e potem po Berlinu in po-vsod, v električni, v podzemeljski že-leznici. sploh kjer se ml je nudila prl-ložnost, sem polagal noge na klopi, na stole __na vidna mesta — in iskal incidenta. Zaman — odšel sem — In na meni je ostal madež pol amerikanskih čevliev. Da, da. težko si je zaslužiti ostroge v revirju mode . . •
Ulica velikega mesta nudi vCasih prizore, kl so nad vse zabavni. Kot komik nastopa često reklama. Pred kabareti stoje uniformirani portiril In kli-čejo z mnogo obetajočim licem publiko. — Pred kinematografi svetijo luči — blflče nafiisi — plakati, programi: »Ou-
vajte vaSe hčere — danes in $e tri dni«, ali »Večna zvestoba — samo en teden« ali — »Izgubljena nedolžnost — prviC v Berlinu«. — Med kinematografi blestl »Ufa-palast«. To ni dvorana, to je gle-dališče — petkrat večje kot opera Ijub-ilanska, z majhnim proscenijem, zastor-jem — orkestrom. Tam se ne kažejo filrni, tam nastopajo igralci. Trenotno je atrakcija — Shaplin. Amerikanski komik. Boljše, amerikanski klovn, ki s svojlmi sicer res originelniml spasi slu-Ži ogromne dolarje. Komik. Jaz nlsem kompetenten. Jaz se rad smeiem . . . In kdor se rad smeje, naj gre gledat Shaplina, ki Je res čudovito komičen dedec.
Amerikanski tovarnar W!Harn Tox se je pripeljal v Berlm t velikim vzorC-nlm kofrom. Moj tnanec me povabl k seansi, ki io priredi Fox zastopnlkom filma in filmske Industrije. Jaz sicer nlsem ne prvo. ne drugo — laz sem Crni nasaSlr pri predstavi. Kar se tiče teh filmov. pa naj so kostimirani ali pslho-lolkl — vsem manjka ono, kar bi po naSe imenovali »evropsko«. Mnogo na-skokov na solze. mnogn naskokov na smeh — a zaman. Vse skupai Je le pomp. mase ljudi, fdgnntičcn Lunapark. NemSka filmska industrija si vzlic vseh tristo gigantičnih filmov gospoda Wl-
liama Foxa lahko zapoje  »Lieb Vater-land magst ruhig sein«.
7.
ZveCer po predstavah hodlm domov pe5. Preko parkov, tihih ulic in preko razjarjenih pasaž, kjer se človek z za-dovoljnostjo spomni, da ima doma za-varovalno polico zoper nezgode in da je premijo že plačal . . . Z oken, z bal-konov, Iz kavarn. Iz barov zvenl god-ba . . . Preprosti me§čan imenuje to »domačo godbo« — oni pa, ki je ner-vozen, nazivlja vse te zvoke »kaljenje nočnega miru«. Berlin muzicira rad. Neznani so klaslkl — opereta, valčki — to se čuje le redko . .. vlada Fokstrott Shimmy. Cspagnol in kar eksistlra podobnih zvokov, ki so jih gospodje kom-ponlstl Bromme, Hlrsch Oilbert — od-krili pH zamorcih. Ob toplih poletnih veCerih plovejo obupnl toni proti nebe-su. Lezelo z oken. z balkonov. Poleg n.Hh drsajočl koraki. smeh . . . »Sa-h-lo-mah . . . Sa-h-lo-mah . . . Upognjena kolena. potna telesa . . - Sa-h-lo-ma*h. V parku, na klopi — nasproti vile, kler zveni ta pesem, sedi fant Z deVletom. 7elo Intimno ... Na svežem zraku... Sa-h-lo-miih ...
8.
Brczdumcl . . . Da, edino to ie prava beseda___Ljudje, ki so izgubili ime, ,
ki so doma povsod, ki nišo doma nl-kjer . . . Berači, invalidi in cipe . . . Bit ja, obrcana in opljuvana In pohojena od usode in od življenja . . . Sredi na Fricdrichstrasse sedl invalid, brez rok 9\n šlep . . . Prepeva . . . Glas njegov je močan, In kadar prične novo pesem, se zbere krog njega množica pasantov. »O . . . Le . . . oh . . . noor — re« in potem ... O glaubt mir, wie euch schlagt In des Oauklers Brust ein Herz« . . . Spominjam se ga — Že lani je pel — a samo narodne pesmi. — Letos arije Iz oper ... Pa ga vpraSam, kako, od kje . . . Ima dobrotnlka, učitelja petja — in ta ga poučuje zaston] . . . In nekako trpko mi pravi ... o, Ich kOnnte Sanger werden — Opemsanger . . . Očesne votline gledalo Široko — pred seboj vidi kariero — katero niti zaCel ne bo . . . Milost brez blagoslova . . . Pol cg njega stoji pes, — vodnik, In mu tu pa tam obliže roko . . . Cdlno ta mu je hvaležen. Edino njemu Je potreben. In pevec se zave In zapoie . . . Ah, A-mc-lia so sch5n, sooo-o wunder-schon . . . Včasih se ga spomnlm. sle-pega vojaka — morda občutim pravilno bolest njegove duSe — hi5e brez oken . . .
Vlada med brezdomc! huda konku-renca in hudo sovraStvo . . . Invalidi so
aristokrati med njiml. Pred njih saržo se umakne berač-clvilist. On se ni bo-ril za domovino. Je morda nepridiprav
— morda propal tat. — Nekateri se sra-mujejo prositi. Zato prodajajo Žveplen-ke,  obliže,  razglednice    — stvari    za domačo uporabo. Ti so najpoštenejši — zato zaslužijo najmanj . . . So pa tudl nesramni, drzni . . . Srečal sem na Du-naju takšnega. ki  ni  hotel    »sprejeti« dvajset kron. In tretja kategorija . . . O tistih. ki prodajajo svoje telo . . . Poklič! Profesija. Morda ne usoda In ne beda, morda želja po blesku ...   In Iz barov prihajaio, iz kavarn,    na ulicah jih mrgoli — vse zida, blesk. Iz opoj-nosti v opojnost — v omamo. Po zabiti 1 Živeti! V kabaretih se lije    Sampanjec. Pogon za dolarjL    Pohotni pogledi — privzdignjena krUa — kvanta . . . do-larji. .. dolarji . . . In mati pusti otroke . . . in gre za dolari! in hčerka odide.. brokat in zida . . . sipbilis. . . Stara, vela lica sem srečal včasih na noč — in lezik iim je komaj blebetal — hripavo
—  z največjim naporom . . , beda . . . beda . . . Tako o poln^č  se stisne včasih Človeku roka v pest in se dvl?:ne neza-vedno proti nebu — proti Bogu . . .
•    •    •
Mev.  203
v i   i • \  t
:(ran 3
Cevijarska zadruga.
Cevljarska industrija se je dvignila v zadnjih letih do najvišje stopnje. Da-r.es je popolnoma nepotrebno uvažanje iz inozemstva. Izdelki naše čevljarske industrije so ne le popolni, marveč na-iavnost umetniško izvršeni.
P. Kozina in CoM Ljubljana, Tržič, izdeluje moške in damske čevlje od preproste do najfinejše vrste. Kdo ne pozna znanike »Peko« in njene solid-nosti, trajnosti in elcgance? Tvrdka je svoj obrat v Tržieu zadnje Čaše ^elo razširila. »Peko« nadomestujejo danes prej iz Sviće importirane »Baily«-čev-lje kakor tuđi sedaj na našem trgu importirane čevlje iz Nemčije.
Mally in Demberger, TržiČ, izdeluje moško, darnsko in otroško obutev za širše sloje po nižiih cenah ter odda-ja svoje dobro blago po vseh mestih Jugoslavije.
Ta kratek pregled naše usnjarske industrije in njenih glavnih obratov nam dokazuje, 4a je njen vsestranski razvoj v naiboljšijin teku in da si v kratkem pridobi — poleg evropskega — svetov-ni svoj zasluženi sloves.
—z Trgovec in davčne faslje.    S
(em naslovom razmotriva »Trgovski list« v št. od 12. t. m. težave in zadrege davčnih strank v scdanjih časih. Začc-nja s poudarkom, da se dandanes po-gosto čuje oeitek o pomanjkanju dav-čne morale. Tcžavno je to poglavje na vsak način. In nikakor se tuđi po našem mnenju ne srne pavšalirat) takih očitanj, ki jih le posameznikl včasih po vscj pravici in po splošnem mnenju za-služijo. Da bi se pa kar en bloc metale take obsodbe na ves trgovski stai, bila bi beclarija. In to tembolj, ker naše fi-nanene oblasti hodijo svojo zelo pre-miSTjcno in preudarjeno pot in se ne ozirajo ne na levo in na desno. Imajo pač pred očmi le postavne predpise. O teh poglavjib, v primernosti dosedanje finančne, oziroma davČne postavodaje in nj ej seveda odgovarjajoče prakse, pa bi se marsikdaj dalo napisati opra-vičene principijelne pomisleke. In prav take pomisleke poudarja »Trgovski list-«-, ko trdi, da ima trgovec m obrtnik pravico, v času duševne poTnomoč-nosti zasigurati si svojo eksistenco za starost, za bolezent za slabe čaše m konjunkture itd. To je resnica, ki jo mora vsakdo priznati, zlasti pa oni, kl ima o državnih postavah utemeljeno pravico na penzijo in preskrbo v vsa-kem oziru. To opravičeno skrb In vsđr razna nalagania sredstev za neznano bodočnost in ves ta del dohodkov, ki je namenjen za življenjski in eksistenčni rezervoar, morajo davČne postave in omasti upo^tevati pri poštenem trgov-stvn. Treba je tedaj postopati individu-elno in pri tem brezobzirno udariti po nereelnih elementih., radi katerih vzpri-čo sedanje, 870/o dobička zasegajoče ebdć»čbe pošteni in pravilni skromni trgovci s svojimi odkritosrčnimi fasijami ne morejo, pa tuđi ne smejo trpeti. Tn boj zoper, recimo nehote previsoko obdačenje je včasih v resnici precej-šnje trpljenje, precej dolgotrajna in utrudljiva križeva steza, po kateri le prav težko in počasi priđeš do svojega cilja, do svoje pravice! To pa se zgodi mnoffokrat radi tu jih irrehov, radi po-sropanja erofovib svojih sofatantov in brez vsake u r a d n e krivde in počas-nosti.
—  Zirorlovinska razstava slikarstva
na Slovens^em v tehnični srednji soli na Mirni ostane odnrta do incinsive 25. t. m.. da se om^goči obisk tndi dijaštvu in delavskim slojem. Priredijo se tuđi vodstva. Razstava je odprta vsak dan od 0. do I. in 2. do 6. Vstopnina 5 D, za diiake pod vodstvom v skupinah 2 D. Vodstva za rlelavstvo bodo naznanjena. — V petek (15. t. m.) popoldne ob 3. \Tcfstvo za čfane nmetnostno - zgodo-vins^'ega društva. Razfaga konservator dr. Fr. S*ete.
—  Vinska    razstava    v    Mariboru.
Najveejo   atrakciio     na   mariborski   po-kraiinski razstav! (od 8. do  17. septembra t. I.) tvori vinski paviljon vtnarske-«ra in sadjarskega    odjeka    slov. kmet. družbe  v   Mariboru.  Tukai  je   razstav-!;eno od 80 producentov, vinarskih za- i drug in vinskih trgovcev blizu 200 raz- I nih vin iz vsrh okolišev mariborske po-krnifne  (bivše  Sp. Štajerske).  Na podlaci razsravnesra kataloga si lahko vsak : poišče  vrste vin, za katere se posebno j zanima.   Pazstava  je  najbogatejŠa  zbirka vin. ki jih je Sloveniia do zdaj sploh ! videla. in  noben  strokovnjak    oziroma vinski trgovce ne bi smel zamuditi pri- . like obiskat! jo, ker nudi toliko zanimi-vesa   in  interesantnej?a  materijala,  kakor gn š? sploh ni bilo nikier nakupiče-n^.ca.  Vsa vina  so se  pred otvoritvljo razstave  komisi'onelno    presušila    in ocenila. Preskušma se ie vrSila po vi-narckih okoliSih. Vsa vina so se razvr-stila po kakovosti in  dekanski vredno-sli v pet kategorij, in sicer: 1. V navad-na namizna vina; 2. v boljša namizna >ina; 3. lažja, za buteljke sposobna vi-
• ra; 4. boljša buteljska vina in 5. vinske specijalitete. V prvo kategorijo se je uvrstilo 12 odstotkov, v drugo tuđi \2 odstotkov, v tretjo 18 odst., v četrto 25 cdst. in v peto 33 odst. vseh razstav-ljenih vin. Med specijalitete spadajo pod razstavno Številko 3, 4, 6, 8 in 9 raz-stavljena vina Clotara Bouvierja v Gornji Radgoni; nadalje 18 in 19 vin. za-dmgc »Ljutomerčan« pri Sv. Bolfenku; 25 Antona Puklaca v Mariboru; 33 Gju-re Val jaka v Mariboru; 42 in 43 Franca Zemljica v Mariboru; 44, 45, 46, 47, 49, 5«), 51, in 52 Frica Zemljica v Ljutomeru; 62 Gašparja Gaubeta v ŠpiČniku; 67 Uprave Jareninski dvor; 80 lgnaca Su-paniča v Vaignu; 90 in 91 Miška Sren-čiča v Spuhlji; 98, 99, 100, 101, 102 in 103 Franca Osterbergerja v Ptuju; 104, 106 in 108 Uprave posestev štaj. hranilnice v Podlehniku; 114 »Vinarje« d. d. v Ptuju; 119 Antona Lipovška v Šmarjeti o. P.; 120 J. R. Pfrimerja v Mariboru; 130 SreČka RobiČa v LimbuŠu; 148 Antoni-je Jagodič v £marju p. Jelšah; 149, 150 in 153 Vinarskega nadzorništva v Mariboru; 161 Jakoba Zadravca v Sredi-šču; 163 Otmara Dirmaverja v Ormo-žu; 166 Roberta Košara pri Sv. Bolfenku; 174 graščine Vel. Nedelja; 176 in 177 Adolfa Stamen v Ormožu; 195, 196 in 197 Franca Miheliča v Zavrču. — PreskuŠnje vin posameznih kategorij ter določitev najboljših vrst v posamez-ni kategoriji še nišo dovršene in se naknadno objavijo.
—   Kmetihka  razstava  v  Zagrebu.   Od 17. do 23. septembra t. 1. priredi v Zagrebu Hrvatsko-slavonsko   gospodarsko     društvo veliko razstavo, na kateri bodo razstavllenl konji, govedo, zelen'ava, sadie, in različna vina. Razstava plemenskih živali bo traiala le od 17. do 19. t. m. in obeča biti nr»«zam-mlvejši  del.  Razpfs^ne  so  nagrade  na  m-lepšega  žrebca  K   10.000  plemersko   kobi'o K   10.000,   kakor   tuđi   nn   na:bo!iše?:a   bika in kravo po  10.000 kron.  Ker bode gotovo marsikaterena   našesa   kmetovalca   ta   razstava, ki je  prv-a  te  vrste  v   Jucrslavri, zanimala,   se   oblsk     naHople'e     priporoča Prometno     mlnistrstvo   je   d^vnlilo     vsem udeležencem    polovično   vožnjo   v   Z?.^rcb in  nazaj.  Vsak  oblskovalec   nai  si   kupi   na svoji   vstopnl   žel.   postaM   cei   vozni   li<?tek do Zagreba, tega ne   o d d a pri izh du na kolodvoru, ker velja, ako je od  gospodar-skega  društva  na  razstavi   prtr"en,  tuđi za   nazaj.    (Iz Zagreba dobivamo o tej razstavi   notice,   popolnnma   nečitlive.   Ako se reflektira  na  to.  da  priobčimo  te  notire, naj   se   nam   pošiljajo   čitljive.   Uredništvo,
—   g   Hme!?.  Ž^tec   č.   5.   R.,   dne   11. septembra   1922.      Kupčija   neizpremen'eno mlačna. Nurnberg postaja čvrste:si.
—  % Taksa   za  vozove. Generalna  direkcija   posrednih   poreza  je   d.la   z   razpi-som §t 20.473 z dne 17. avgusta   1922  ^cće plačila  takse na  vozove  na  vzmeteri   (fed-rih)   sleđeča   nova   po:asrtil?»:   Ker   rrmreio dobiti vozovi   na vzmcteh po   svnii    konstrukciji ali običajni  (navadni)    vozovi  na vzmeteh ali pa  po!frnkerski  vozovi,  ie od tega  tuđi zavisno pnbi>an?e  takse  in  pobirati  se  mora    v  prvom  primeru     (navndni vozovi   na   vzmeteh)   sumo   prrnvna   taksa, v drujjem primeru    (polfijakerski voz)    pn prijavna in letna taksa.
—  % Svinjski scjeni    v Maribora.    Na zadnji   svinjski se:em se ie pripcl'nlo    109 svinj. Cene: mladi prrSiCi 5—6 tednov stn-rl 370—500 K, od 7—9 tednov 800—9^0 K, 3—4 mesece  stari   1500—1600  K.  4—6  me-secev    stari    1800—1900 K, 8—10    mescev stari  2200—3000 K.   1   leto  stari  5000—5800 kron.
—Z  Kongres  iugoslovenskih   obrtnikov
v Mariboru. V nedeljo dopoldne se je v Mariboru v Narodnem domu vršil knngres jugoslovenskih obrtnikov, kateri je bil d -bro obiskan od strani Hrva tov, prav nič od Srbov, maloštevilno od slovenskih obrtnikov, kar velja 5e posebno za domače obrtnike. Zastopani so bili: Savez Zagreb, Gjurgjevac, Glina, Varaždin, Ormož, Liuto-mer, Ptuj, SredišČe, Celje, Šoštanj, Koro-ško, Novo mesto. Izostala je Ljubljana in to ćelo referent za važno poročilo dnevne^a reda. (Temu je pač krivo, ker se vele-sejem in obrtna razstava vršfla istočasno, liudje pa ne morejo biti istočasno tu in tam! — Uredništvo.) Dnevni red: 1.) Pre-poved uvoza za predmete, ki se v na$i državi zadostno izdelujejo. 2.) Kako naj si po-maga obrtništvo k razvitku in nnpredku. ■ 3.) O vzgojl obrtniškega naro55aia. 4.) Stanovanjska naredba v škodo obrtnikov, vpogledi v delavnicc in obratne prostore. 5.) ĐolniSka blagajna in zavarovanje. 6.) Slučajnosti. Dnevni red ie btl za kratko od-merjeni čas preobšlren in se tuđi ni v ce-loti IzvrSfl. Kongres ie otvori! predsednik SOD. g. Novak, ki je tuđi sam referiral o prvi točki dnevnega reda, kl je izzvala živahno debato od strani več gnvornikov, med katerim! Je zlasti ugajalo Izvajanje g. Đlziaka, Celje. O vzgojl obrtnih vafencev je obširno poročal g. Zadravec. H kongresu se Še povrnemo.                                              j
—g Dobavi ovsa. Dne 20. septembra t 1. ob 10. dopoldne se bođo sklenile v Intendanturi komande Savske dlvfzfiske oblasti v Zagrebu pismene neposredne pogod- \ be glede dobave ovsa za razne gamlzlje. Predmetni oglas ie v plsarni trgovske In obrtnISke zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.                                               ;
ERIKA
The Rex Ko^ Ljubljana.
£?ni3»Viltt Vršila
V Linbttant. ftnt   13   se^ tmbra   1^22.
— Moderna Slovenija. Zagreb-
ški »Pokret« je napisal o Ljubljani in o Sloveniji tole priznanje in pohvalo: »Cista in dražestna Ljubljana je postala center, iz katerega ju-goslovenska ideologija kot z reflek-torjem osvetljuje zapadni del Jugoslavije, t. j. Slovenije. Slovenija be-leži te dni drlg niz dogodkov, ki vsi skupaj ustvarjajo konture novela življenja tejja naibolj ci\ ilizirane^a dela naše države. 2e pr>M jugosloven-ski vsesok'>Iski zlet je zapustil glo-boke vtiske. Ti vtiski so v bistvu: \'e'?ka 7e rb-Mena pot. no kateri sigurna stopa jo novi elementi, duSe na^c<ra im roda. Po zletu se vrste nnrbMni do^or'kt. Vn prvom rnCstu moramo orrcr^iti dni!Ti 1? T Iinnski \'€*VsejcT1. ^^ v ^ '~ko ^!ik'T<;j.-o 17-l^'bo, i\r!tc1.?vM k°n<rrcs    na  PW?ii,
rv^cr«^   v • trip^ln-pv   V   °1 ^pniij    fti    fr|.
v teh krr>'ih .Tnoroc|qviie. To cr> l"<rO_ s1o\eni. ki n^iminf o*ovr>rp jn nai"^ deh1"^. T i'^l^na in c? 1 mni «;tn nn.i^r'^i  ^tr^'i  nn?e  ^-'"vp m   ««.
fo  t^lv'e  Jprro^nvenn   ''«  so v t^?TVf
pr^.-t^.'ln!'- Jr. V??Vo Ra!ti7. V imenu rnoefno  rf^&nfk   te  p^r^avi!  ino?«***«1''«
n->T^npnt (*-si,ncjnvnjfVe r^nn^ftV« dr. r«Ti nnrr»ect«?^n l^'ami H*-i^r»»-*?i. nm^^r.
Vott! v 7n<rrrS. Vrt<»r rr»^^Thn"eio v T,*"b-Vnni  zrtno^rfe    konference,    posvečene
— Učitelji Iz JnIHske Krajine. Na
temelju odredbe predsedstva pokrajinske uprave je vi^ii šolski svet uka-zal vsem rkrajnirn bolskim svetom, da ne smejo rdrlej sprejeti no-benr^n učitelja C-ice) ali a^lturijenta iz Julij^ke Kraiine. kdor bi nrosil v njih Šo^kem  okolišu za službo.
—  Zopcf novi bankovci v   Avstrfli. Z Dunaia poročajo, da izda te dni Av-stro-Ogrska  banka, oddelek za Avstri-jo, nove bankovce,    ?laseče se na 503 tisoč kron. in nove hlagajniške note, gla->cče se na 5 milijonov kron. Na petmill-jon^kem bankovcu bo stala nova    pri-pomba.    da    izplačuie    Avstro-Ogrska banka prinesiteliu  bankovca naznačeno vrednost petih milijonov — v drobnem papirnatem denariu.
—  Jijgoslovensko] Javnosti.   Za
kratko vrijeme vraća se u Brno (če-hosl. rep.) oko 120 jugoslovenskih studenata, od kojih će većina u ovoj godini svršiti nauk i pohitfti u domovinu, da joj svojom stručnom spremom pomogne u izgradnji i podizanju ekonomske snaee. Ovo im je, dakle, poslednfa godina, ali ujedno godina, za koju su najviši zabrinuti us'iicd neobičnog porasta vrijednosti češkog novca. Jugoslavensko akademsko potporno društvo, ^'onomska organizacija u Brnu, prec -^eće sve Sto bude potrebno, da obezHjedi ovim akademičarima opstannk u Brnu do svršetka njihova studija. U tu svrhu obraća se ovim putem na javnost i moli. da podnpre sabirnu nkciju dobrovoljnim prinosima, kofe će se upotrebit na nabavu životnih namirnica. »J. A. P. D.« nada se, da se javnost bar ovaj put neće poka^nti bez osjećala za siromašne jugoslavenske Studente u Brnu I da će pomoći, kako h\ završno vrijeme studija morli t'potrebfti jedino ra Sto tem^Hftne strujno obra^ov?»nfe. Odbor driiJ5tva moli. dn $* no^'^ne not-pore i'Diite »Tr»dran^ko| P?n<"U n Beoorad n^ t^V«"*l rr»^»m *^it*to!?1^-vensko*r Akarl r>^fn^»r»A<r nr»^f"n«. — Jnzostav. akarf. notnarvo dr'štvo Rrrtn.
—  V firtninn ** 11. t. m     itm^i    z. /V^'h****! N o v j» 'r  cr"^«$ «vrt***^ v r>(ni''''^-fft. V dov*n*'';t| '-••"•r?1-. v O-fl'fru le f)T|
šno spoštovanje. Rad je podpiral dijake.
katerini je bil vedno iskren prijatelj in svetovaiec. Pukojnik je bil med ustanu-vitclji anad teli. društva »Triglavc. Bodi mu Jalika tuja zemlja!
—   Položnlje  prilagamo  dancs vsem lenjenim nuroćnikom, katerim poteče naročni^a koncem meseca uli pa je  že potekla  kme em  avg'tsta. Prosimo prij'zne o'nnvitvc. da  se dopo'ilj nje Ihta ne prekine,
—   O    zastrup \ier:e'i     Arerilianeu. Svoj'jčasno snio poročali,   da  so zaprli vso dru?ino kovača  A.  v Stični, ker je rastni surn, da je mlada kovačeva hčer-l.a. ki se je pred meseci poročila z mno-K> starejšim  posestnikom-Amerikancem v  D)m?aiah. za^trupila svojega    moža. Sodna prL-iskava je  bila  zelo dolgotraj-ra in vsc je kazalo na to, da h^do ženo in  n;iM»e  n>Jitclie končno  rv-     !i    izpu-štiti znraJi ncd:sta'an;a d'kazov.    Ka-ko»* «ni«) izvcdtli. ic Amcri^unčcva žena sedni priznala, da io rvs zn-^.riipila svojega fTid/a     AV'/. je irrrjl  se  nekai  nad 7fv> dnlarjev. a se je lioti-1 vrnitj v Amc-iiko. ne da bi ženi izročii ta denar. To je nio in nj.ne ljudi  tako razkačilo. da so sklerili Amerikanca spraviti  s pota, kar se ie tuđi zguclilo.    Pri    Iršni pre-iskavi so na^Ii zgorai omenjeno    vsoto dolarjev skrito v peči.
—  F^nrfna kosa. V Ljubl'ani je umrla  v  75.  letu   starosti ga.   Marija   K1 e-P e c  roi.   Mii>ič.   rTrati  ljubljanskoga  od-\ etnika   gj.   dr.   Klcpca.   B!as?i   pokoinici ljub spomin. preostalim iskreno sožaljel
—   KrSko  svo'emu  ŽJtpvnu.  Iz   KrSkcj^n
nam pISc'o: Dne 9. septembra se »e poročil Z. žup^n J^ško Pfeifer z gospico §tef-ko Rumpretovo, hčerko vc'euKledne meščanske rodbine. Na predvečer poroke te sokolska f.Tfira svojemu u.stanoviteliu in kapelniku priredila seremdo in zaigrala tri n^ve izvfrne komade, nevestl pa je pev-skl zbor krSVe »Glpsbene Matice«, za katere ustannvirev ima z. Pfeifer naivcč:o zasluco, zapcl kot podoknico tri krasne pesmi. Ob pnroki Uma je svirnl v cerkvl krški salonski orkester. Vse gl^sbene točke ie spretno vndil %. Vekosbv Cander. Na predvečer, kakor tuđi na dan poroke, Je strer;"n.:e iz topičev oznanjnlo krškemu meščanstvj in okolici, da se poroci ve'e-zasTužni in pri!;i;b!'eni nsš Jožko z istotako spoStovano In priPubljeno nam Štcfko. Novoporr"*rtncema obiTo   sreče!
—   (irand  hotel   Union,   Ljubljana. V četrtek. 14. septembra, se vrši v veliki dvorani hotela Union  velik  vojaški koncert pri  pogrnjeni  mizi.    Vstopnina prosta.   K   obilni   udeležbi vabi Rom hrane, ravnatelj in restavrater.
—  JtiROslovenski dobrovo!jfec    (tr-srovec), ki je brez stanovanja, se obra-ča do naprednik hišnih ^ospodariev    s prošnjo, da bi dobil stanovanje. Naslove sprejema upravništvo.
—  UboJ  pri  Sv.  Marjetl ob  Pesnici. V
nedeHo zvečer so ŠH dva brata Belec In Jakob Gorup z Gruževe proti Sv. Lenartu prepevaioč. Pri gostilni Selišker v Moćni so bili napadeni od 22. let stnresa Karla Ribiča Iz Gniževe in sicer je Ribič priza-del Jožefu Bclcu z nožem smrtno rano v prsa, da se je takoj zKrudil na tla. Tuđi ona dva je z^bodei z nožem ter ju smrtno-nevarno ranil. Pripeljall so jih v Sv. Le-nart. kler jlm je dal dr. Krumberger prvo zdravniSko pomoč. Umrlega so prepeMall v mrtvačnico. Bati se je, da bnsta tuđi onadva umrla na težklh ranah. Morilca so Že prijeli.
—   UbljaJec — ubit.    Franc  Germovc,
ki je dne 21. junija vračaioČ se od nabora, v HoČah Kostilničarju Pristerniku nož po-rinil cloboko v prsa, da mu je morala žena nož izvleči. in ki je ogrožal Se druge ljudi, ie našel v nedelio pri Sv. Martinu pri Vurbergu svoj žalostni konec. Razbili so mu glavo. Prepeljali so ga v bolnico, kler pa je kmalu umri. Grmove je sele pred kratkim prišel iz preiskovalncga zapora. Zločin se je izvrSIl bale iz maSčevanja, ker je bil  ubiti  Grmove  velik  pretepač.
—   Nesreća.   V   Križah   pri   Kranju   so se splaSiii  konji FranČiSki  Lončar.  Padla  Je z voza   in  se   na  glavi  moćno  poškodovala. Prepeljali so jo v deželno bolnico.
—  Smrtna nesreća. Pretekli teden se je peljnla  kmetica Ivana Toplak iz Zi/.knrcev pri  Sv.  Barbari   na   visoko  s  senom   nalo-2enfm   vozom   In   v   naročju   Je   Imcln   9  me-secev  staro dete. Nenadoma  so   konji   moč-no potecnili bi dete ie u§lo nesrečni materi iz rok ter padlo pod voz, kl mu je šc! čez glavo. Dete je bilo tako} mrtvo. Ob:ipano mater so komaj resili pred samomorom.
—  Za slepce. Tvrdka  Anton Janežič v Ljubljani. Sv. Florijana ulica St. 14, je skle-nila  s  Podpornim druStvom  slepih  v Ljubljani  pogodbo  In   izdeluie    Solske    zvezke vseh   vrst   v   korist   Podpornemu     društvu slepih.      Prosimo  vse  trgovce,  kakor   tuđi roditelje, da priđno segajo po teh zvezkih In na ta načfn pomncajo izmed bednih naj-bednešim, kl bodo hvaležni vsem tem do-brotnikom.   —   Podporno   društvo  slepih   v Ljubljani. Wolffova nllca šU 12.
—    Zdravstveno    stanje  v  L'ablfeni   v časa od 3. do 9. sep'embra.      Zdravstveni Izkaz  mesta  Lfrbi'ane  irkariiie  to-^e   stnti-stlko:   Umrlo   je   20  oscb,   12  mnSHh   in   8 žensk.  Od  umrlih   ie   bilo   10  tu' ev  in   10 domačinov.  Smrtni   vzrokl:   živlienska   slabost 3, tetika 3. 2astrupl:enfe rn^e   1. otro-Skn  vročica   1, možgnnska  k-p 2.  srčn•»  hl-ba  !, rak  2. drupi naravni srrr'ni \7r^' i 5. smrtne  poS^odbe  2.  V  tem  čnsu  se   ie  ro-dlln 30 ntrok,  16 m^Ske^a   In  14  žens? čija spola.   N.T7rtprtiene   nnV7live   Hn'czni:   5kr-latica 1, griza 1, otroSka vročlca 1 slučaj.
—   Gobe  na  IJublunskcm  trgu. Zadnje
dni prin. žajo vclikaiisKe množine najlepših sob na tui a šnjl trg. Tej množini ie pript-sovati, da so cene tej priljubljeni jedi znutno pad'e. PrejŠnjt teden so ji!i proda-jali kilogram po 30—40 K. dočini jih je dancs dovolj po 8—12 kron. Revne.'Si slojl jili hodijo prtdno sami m.birat v okoliške gozde, kar ?e gotovo še naiceneje.
—   Sličica  z   velesejma ...      Prišla  Jo notri  z  visoko  povzdigncno   glavo,  moderno   obleJeiia.   ^Gospod   ravnatelj,   taka   ne-sramnost!«   »Tako!   Kaj   pa   je?«   Mesto  nje se   je   o;.Uisil   seimski   stražnik.       »Gospod ravnatelj, skozi  osrajn  je   dala  Jegkiniacfjo n_kemu gospodi:, ki pa nam je ušel.«  Rav-n"*j!ir   »Gosp-'dilna.   kdo   je  ti^ti  j:ospod?c Oni:   »Ga ne  poznr.m.      \'ćasih  je  k   nam mleko   nosil.c     Ravn..Ulj   proti   stražniku: >Naj jire  na  stra.'nico in  plača  vstopnino!« Ona   (skraino   rarbiirjcna):     »Nak,   jeospod ravnatelj, s  P'-lLajem  pa  že  ne   Krem,   naj Kre   deset   metrov   sprc^uj     ali     pa     deset metrov za mano!« Stražnik  ie ustrcRc!  že-I'i   elegantne   ^o^podi^ne,   sarno   da   ni   5el deset   metrov   pred   n;o,  smpnk   za   njo.
—   Na   ljuM:anskem   velesejmu   Je   raz-stavi'a   ti;di   »Zajircbška   pivovarna*   svoje pivo.     Kakor  je  znano  je  začela    letos    s s   svojini   obratovanjem   V   L'ubljaru   Njen p.vilion   je   ob!insivo  kaj   rado   obiskovalo in   hvalilo   dobro   domačo   kapljjo.
—   Prodaja  vinske posode    se    vr5I    v node'jf) 17. t. m. ob  3. p"p.>ldne v tekstilni Klin ir   na   Je^cnf.-nti   na   Gorenjskcm.   Kupci vabl'eni.  —   Josip   Koroscc.
—    Razprođaja   prcostalejia  bizelhkeRa in dnlcnjskcga  vina  v srdili In  s:eklcMj..ih vrši ^e danes In jutri popnldne v paviljonu doIen'-Mh   in   bizeliskih  vinosradnikov    na vcscličncm   prostoru.
—  Dr/en vlom. Včeraj npoldne med  12. in  13. so vlomili neznani storllci v trgovino Leopolda Tratnika na Sv.  Petra  cesti. Ođ-nesli so mu za okoli 30.000 K raznih električnih   predmetov.       Polici'a   je   aretlrala dve   sumrivi   osebi,   vendar   jh   je   kasnejc izpustila. ker nhtn bili dclcžnl pri vlomu.
—   Napad     Pred   kratkim   se   Je  ponočl vračal   neki   poštni   uslužbenec   iz   Vodmata po samotni in Ie malo rnzsvctljcni Cesti na iužni  kolodvor.    Nasprot!  nm  prideta    dva neznanca, katera prilazno pozdravi. Nn mesto odzdrava pa se zakadita vanj, hotcč ga podretl na  tla.  Le srečnemu slučaju je pripisati,  da  se   iimri   je   iztrpal   In  pobcmil   V mesto,   samo  zameten   suknjič   sta   mu   raz-trsala.  —  Par  dni  prej   pa  bi  jo  bil  kmatu izkupil  neki  uslu^benec    ele!;trične    cestne železnice, ko se je zvečer vračal iz službe po Bohoričevi ulici. Ta ulica je v svojem spođnjem  koncu  samotna  in   v  veliki  raz« dalji  brez luči. Na cesti so stali štirie mo-ški,  ki  na    pozdrav    nlso     nič    odKOvorili. Sprevodnik   je   krepkeje   stisnil   s^'ojo   službeno   torbico   ter   pospešil   korake.   Takrat pa  je  eden    izmed  nMh    pozval    tovarile: »Pojdimo za  njim«, čemur je drujri  iiRovar-ial:   »Pustima  ^a, saj  nima  nič.    To    sa  je resilo.    Sedaj  pa se    vsaki večer    skrbno ogiblje te precej  neprikupljive ulice.
—  Tatvine. Na cestni  železnlci je bila včeraj  dopoldne  IzmaknJcna   denarnica   Invalidu - slepcu Josipu Škribarn Iz Zagreba, z 12^0 K. — Kro.'aškcmu pomolniku Josipu Bajdi je bil  v  Lincarievi  ulici  z  voza ukraden   500   kron   vreden   dežni   p'ašč.   — Inž.  \VilIeju  je  bil   od   motor'a  zrr::nkc  Av-stro   -   Daimler   -   Puch   ukraden   600f>   kron vreden magnet.
—  Prilet kolcsnrskl iizruovlj.     Polici.a je aretirala brezposelnc^a krnjaškeg.i    va-jenca Jožefa Silinca, ki je ukrade! svojemu mojstru   v   Kolodvorski   ulici   razr?   oblclco za več tisoč kron.      Pri hiSni pr.i^kavi so našli   tudf  popolnoma   novo   kolo,   ki   ie  bilo ukradeno   pretekli   teden   mesarju   Ocvirku. ^Joško«, ki trdi da je nedolžen, je romal v zapor.
—  Sreča v nesreći. Dane? zjrtrai okoli 5. ure ie priplaval velik čoln, v knterem je bilo polno opeke iz Vrhnike. po Orubn.rjc-vem prckopu. Colnar, kateri ;e inicl čo'n v oskrbi,   da   s:a   vodi,  je   zaspal   vsled   celo-nočne^a napora. K sreči se čoln zadene ob Dolenjski most s tnkim šunkom, da se čol-nar prebudi.   Sreča je bila: prvič ta niočnl snnek  in  drusič, da  so  bile  zatvornice   §e priprte. Ako bi bile zaivornice  odprtc, gotovo bi ne bilo ne čolna in ne čolnaria već. Le  s te/kim naporom je poten č.»In.ir zf> pet spravll  težak čoln v Ljublianico in po-tem na »Jek« v Trnovo. Radi narasle  vode so   morali   danes   zjutraj   zatvornijc   zopet odpreti.
—  Jalen pcmilo^čen  na   15 let ječe. Nj. Veličanstvo   kralj   Aieksander   ie   pomilostil na smrt obsoicnejra Jalena, ki ic umoril ra-čunskeca nndsvetnika Zajca. Stol sedmorice   v   Zagrebu   je   na   podlaci  pomilostitve obsodil   Jalena   na   15  let  težke  ječe.
—   PraŠiČji   prijatelji   so   odnesi i   želez-niSkemu  Čuvaju kolarjn  iz  Podvelka 200 kg težko  svinjo    vredno  20.00«)  K.     Tatovi  so svin;o zaklali kar na mestu in to s tako te-meljitostio, da svinia ni dala glasu od sebe.
—  Ce se v kavarni spi... Pavel Bohinc iz Tržiča je v kavarni »Evropa« zaspal. To priliko   pa   je   izrabil   drzen   uzmovič   in   mu izmaknil listnico z  11.600 K.
—  Tatvine. Poscstnici  Ani  Sinkovec  v Žlaboriah   ie  bilo  ukradeno   2577  K.  —  Jakobu ZavrŠnik  od  istotam  je  bi!o zmaknje-no 1700 K. — V Kozarjah je  bilo vlorrrcno po  neznanih  storilcih   pri  Cirilu  Velami  in odneseno za  1500 predmetov.    —    Jakobu Haslerju iz Karlovske ceste je bila ukradena   3000 kron  vredno   ob!c!:a,  žepna  ura   Fn dežnik,   vse   sknpai   v   vrednosti  4400   kron. — Iz veže I.uib\i. kreditno banke je neznan tat odpelnl Knrlu Lončnriu 50P.0 kron vredno ?<-oIo rnamke »Wnffenrađ*. N1 kolodvoru ;e bilo v'nmnicno v Rlavno trafiko in odneseno okoli 8n00 K denarja in cigaret. O ta-tovih  ni sledu.
—   Cc!a  radh'^i  rcr*! tatvine o^sojena. Za  veliko nič :e bilo v hi5I posestnice Le-vicnik v Prbrcžiu pri Ptiru ukradena velika množina  svirnne (nad 60 ks).  Osumljen je b;l tpkoj b!l"n:i srsed  Tvan Straser, po po-klicu tapetnik, kl je prišel za    Veliko   noć
Stran 4.
»SI  O VENSKI    NAROD«   dn* 14. septembra 1922,
5tev. 208
domov. Orožništvo je še pravočasno zasa-cilo skoro ćelo tatvino v trenotku, ko so Strausovi hoteli ukradeno meso s svojim vred poslati k velikoiiočnemu blagoslovu. Sodišče je obtožilo ćelo rodbino ter jo tudl obsodilo in siccr: Ivan Strascr, ki }e pri-znal, da je meso sam ukradel, obsojcn na 1 leto, oče 3 meseee, mati 2 meseca, sestra 1 mesec, brat 6 tednov ječe. S sodbo se-veda nišo zadovoljni.
—  Preicpaški pa stidi. Preteklo nedeljo ie nnstal med pastirji iz Sv. Andraža prepir, ki se je razvil v bitko.   Seveda   pri teši ni manjkalo kolov in nožev. Rezultat bitke ie bil, da jih je več obležalo. Pastirja Aloizija Frasa pa sia njegova tovariSa Avgust Per-sovič in Josip MihaČ z nožem tako obdelo-vala, da je moral v bolnico, ker je dobil se-dem težkih poškodb z nožem.
—   Zaklal   ga Iz    UubosumnostL   Ivan Dmnovšek, posestnikov sin iz Save pri Li-tiji in rudar Matija Smuk sta bila oba zaljubljena v neko dekle. Ker pa je bila »punca« Drunovšku bolj naklonjena, ga je v nedeljo zvečer ko je šel vasovat Smuk nena-doma napadel z nožem in ga s tako silo sunil  v  trebuh da  so  mu  izstopila  Čreva. Drunovška so pripeljali v bolnico in je njegovo  stanje  precej  opasno.  Smuk pa pre-miSlja v zaporu o »nesrečni ljubeznl.«
—  Vilo »Belo« oa Bleđu je, kakor čujemo, kupila princezinja Elizabeta, sestra nage kraljice Marije in soproga grškega pre-stolonaslednika.    Vila     je     ena     najlepsih zgradb ob Blejskem iezeru.
—   Porotne  razprave  v  Mariboru. Do-seđaj so določene tele razprave letošnje jesenske porote v Mariboru:    18. septembra Marija Pivec, umor, zagovornik    dr. Haas, Andrej    Lichtenvvalner,    umor,    zagovornik dr. Skapin, 19. septembra Koloman Sanđor, umor, zagovornik    dr. Kimove,    (25 prič), 21. septembra  Alolz Polak, umor,  18 prič, zagovarja ga dr. Hojnik, 22. sept. Franc Ze-lenik, umor sina,    6 prič,    zagovorniki   dr. Pichier,  dr.  Koderman,  dr.  Sloka,    Franc Založnik, rop.  zagovarja ga dr.  Stoka, 23. sept.  Josip   Jagodič,  požig,   zagovornik  dr. Rosina, 25. sept. Anton Grafoner, Ivan Gra-foner, Mar. Dorfmiiller, Peter Zeraljač, Fr. Zemljač, Ciril    Mihelno,   vsi   radi   umora. Predseduje te} razpravi sod. nadsvet Požega,  zagovorniki  so:  dr.  Juritsch, dr. Kimove/ dr.   Srncc, dr. Gorišek,    dr. Mtihler, dr.   Irgolič,  dr.  Vableta.    Zaslišanih  bo 45 priČ.
—  Roparski napad. Včeraj ponoči so v Mariboru tri?e  vojaki napadi! domov se Iz Razvanj?-   vraćajočega   knjigoveža      Josipa Prabla. Pri tem ga je udaril eden tako moč-no, da je obležal nezavesten. Lopovi so ga oropali do nazega in ga pustili obležatl. Ražen obleke in čevljev so mu vzeli tud! 200 kron denarja. Nesrečneža, ki je dolgo časa ležal v nezavesii, so prepeljali y bolnico. O napadalcih ni sledu.
—  Sv, JuriJ ob Ščavnid. Zadnjo nedeljo je imela tukajšnja podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda svoj občni zbor, kjcr st je izvolil novi odbor pod predsedstvom dolgo-letnega prejšpjega člana. Matije  Domajnka. Kodoliubi    spomnite se naše po vojni    spet oživljene    podružnice,    pomagajno    svojim liudem. svoji deci, pomagajno pod tuiim jaj> mom ječeČIm bratom.
—  Posojilnica v Vojniku je slavila pre-tekli mesec 251etnico svojega obstanka. Pri tei priliki je v dobrodelne namene razdelila 10.150 kron raznim šolam, občinam za re-veže), gasilnim društvom itdL V traj«n sp-3-min  tega   svojega   slavja  je   določila   tuđi 600 kron  vsakoletne    podpore     (ustanove) enemu   pridnemu   učencu     kake    kmetjjske sole (v prvi vrsti one v St. Jurju ob juž. žel.). Pravico do te ustanove imajo kmetski sinovi iz    župnij:    Vojnik.    Nova    cerkev, šmartin  v  r.  d.  Frankolovo    in    Čestite«. Prošnje naj se  do prvega oktobra  vjagajo pri ^Posoiilnici v Vojniku«.
Ef Hitar a.
—  Šentjakobski gledalište! ođer ▼ Ljubljani,  Florjanska  ulica  21 /1.  otvori  sezono 1922/23   s   proslavo   spomina    desetletnlce Aškerčeve smrti  v soboto    16. septembra. Na  vsporedu  je  spominski   govor  (g. Rud. Binter), deklamacije in recitacije iz Ašker-cevih poezij (gdč.- Mara Petrlčeva    in    f. Ante   Gnidovec)   ter   enodejanka   »Red  sv. Jurja«, spisal A. Aškerc. Na večer nastopf prvič  novoosnovani  Sentjakobski    salonski orkester pod vodstvom  g.  Danila Đučarja. Prireditev je v prid ASkerčevemu spomeniku. V nedeljo 17. sept. se ves spored ponovi. Začetek vselej ob 8. uri zvečer. Pred-prodaja   vstopnic   v   kavarni   Zalaznlk.
—   GledališČe Ijubljanskega  veleeemnjt U9. dežela«, hotel Tlvoll). V sredo, dne 13. zadnja   predstava.  Na  repertoariu  so  tele priljubljene  točke:   1.  Zbor  bratov  Zajcev. 2. Oscm deklic, pa jaz sam. Nova pesmlet »Kraguljčki«. 3. Gora ni nora. Nove besede na isto temo. 4. Tango smrti in tako dalje. Novitete:   1.  Rataplan;   dramatično   muzikalni prizor. 2. Mme. Lulu. Francoska pe-sem  »Mormartro« v slikah.  3.  »Častuški«, ruski komičen duet v slovenščini. 4.  Vous dantez  Marquise. Polnoč v starinskem gradu. 5. Nove dances modernes zz- Edite In Gailiarda in tako naprej. V slučaju slabega vremena  se spored vrši v dvorani. Začetek ob 20 ^?. zvečer.
Ostani vestnlfc.
—   Odbor pevskega druitra »LJvfelia*-ski Zvon«  naznanja, da se prične po eno-mesečnih počitnicah redno društveno delo-vanje z dnem 18. septembra t L Tega dne zvečer ob pol 8. nai ge zbere vet zbor v društvenih prostorih.    V zbor sprejemamo nove pevce in pevke, ki imajo posluh, do-ber glas, veselje do zborovega petja al potrebno resnost za društveno delovaaje ter ne sodelujejo   pri   nobenem   IJubljanskem pevskeni zboru. Priglasć se lahko v dneh 14., 15. in 16. t. m. vsak večer od 6. do 7. zvečer v društvenih   groatorih.   Narodi! dom, L. desno.                          "•■---     -—
SoStoistoo.
—   JezdnI   odsek   telovadnega   društva »Sokol«   Ljubljana  vabi  svoje  čiar.e,  ki  se zelijo vežbati ali izpopoinjevati v jahanju, da ukoj, najkaineje pa do dO. t. ni. pbmeno Prijavijo  svoj  pristop    tajniku   br.     Milanu Sterlekarju   nadoficijalu   Meime   branilnice ljubljanske.     Opozarjamo   nato,   da   se   na poznejSe prijave ne borno mogli ozirati ter da se nihče ne bo srne! udeleževati javnih nastopov, kdor ne prestane izpita pred komisijo.  Zdravo!   —   Jezditi  odsek   »Sokola« Ljubljana.
—  Sokol I. v Lhtbtitnl nagnanla svoje-mu članstvu, da se vr$i od srede  13.  t.  m. naprej   telovadba   članov   na   realni   gimnaziji.  Pričetek ob 8. zvečer. — Zdravo!
Tiirlstifta in Ipsrf.
—   Nogometna   tek ma.   V   nedelm   17.
t. m. se vr§i v Ljubljani na igrišču SK. Ilirije podsavezna reprezentančna nogometna tekma Zagreb - Ljubljana. Te km a bi se imela vršiti že preteklo nedelio, toda se je morala radi raznih ovir preložiti na nedeljo 17. t. m. Izgledi na časten rezultat s tem moćnim mošivom sicer trenotno nišo naj-lepši, toda upajmo vse najboljše.
IJruSfU2SS2 U2S*L
—   »Trlglavanskla rbor. V nedelo dne 17. t m. se vrši v Laškem zborovanje sta-rejšin  in  aktivnih   Triglavi-nov.   Spored   je sledeči: Po prihodu popoldanskih vlakov iz Maribora in Ljubljane se vrii rb 3.  popol-dne  v prostoru  g.  Henkeja  sc^iariek  ćc\q-gatov starejšinske   zveze, centrale  in obeh podnižnic.   Po  sesmnku   je   istoram   i^bL>ro-vanje  vseh  stareišin  in   aktivnih  Trishtva-nov.   2Tborcvanje   zaključi   družben     večer, katerega prirede  gospodične v Laškem. Na zborovanju  se  bo obravnaval  med  drugim tuđi poslovnik, posebno  razmerje  centrale do podružnic in  podružnic  med  subo. Nadalje   se  bo   fiksiralo   programatieno   scali-šče »Triglava*.  Udelcžba za vse Trijrlavne obvezna in prijatelji pa  vabljeni  in dobrodošli.
—  JAD.  »Triglav«  v Zagrebu    poziva vse svoje  Člane, kakor tuđi člane dunavske in    ljubljanske   podružnice,   da   se   udeleže »Triglavanskega« zbora, ki se vrši dne 17. t. m. popoldne v Laškem. Ker se bo raz-pravijalo  o   zelo     važnih     programatičnih stvareh, \e udeležba obvezna. — Odbor.
—  Tečaj! živih jezikov, ki so se vršili lansko in predlansko !eto pod vodsivom g. J.  Jerasa,   se   nadaliujejo   v   tekočem   šol-skem letu v zgradbi čekovnega urada, pri-tličje. Vpisovanje vsak  dan  ob pol  6. zvečer. Opozarjamo na tozadevne oglase v našem listu.
KnniegROif.
—     »Nova Evropa« od  11.  septembra prinaša tele vsebino:  Odabiranje je  napredak.  (L.)  Naš zadatak. (J.  Smoćlaka.)   Naš politički život  (Dr,  Mitkovič.)   Centralizam i decentralizacija. (Milutin JakŠič.)    Mesto političkog i ekonomskog progleda: Politika sreadjusttranja«   u   Sjedinjenim    državama. (L Lapis-VukiČ.) Pozorižnji pregdel. Kniige in liftovi.
—   »Srpski Književni Glasnika    od    1. septembra  prinaša  toie   vsebino:   Z\  senti-miento tragico de la Vida, Tin  Ujević. — Kočiaš. Djorgje Diamel. — Nikad, Dragutin M.  Domjanić.  — Prosjak u  podne,    Ovido Tartalja. — Stara devoika,    Gvido Tarta-lja. — U. Predić: Car Lazar. Dušan Vasi-ljev. —  Iz kineske  lirike, Vang -  Bej.  — Slike i prilike iz nedavne dubrovačke prošlosti: dum  Ivan Stojanović. — Josip Ber-sa. — Petru KoČiću in memoriam, Milan S. Jovanović.  —  Srednja  linija. Božidar  Vla-jić. — Anketa o srbsko - hrvatskim odnosima, dr. DuSan Peleš. — Vojni pregled. — Ekonomski pregled. — Politički pregled. — Ocene i prikaznf. — Beležke.
—   Jugoslavenska   nilvt.   Primili   smo i broj  II. knjige Jugoslavenske  Njive, koja će odsad, da budo u svim  pitanjima  našega  javnoga   života  aktuelnija,    izlaziti     će dva put« mjesečno. Redakciju je preuzeo g. Juraj  Demetrovič koji poziva  na  suradnfu sve intelektualce, voljne da rade oko kon-certacije   pozitivnih   jugoslavenskih   energija. Prvi broj donosi najzanimljiviji dio »Iz mog  dnevnika«  Ive  Vojniviča  gdje  se  crtaju dan! preokreta; za tim studiju M. Pav-lovića,   »Nacionalizam     Jovana     Skerlića«, odličan   esej     »Predstvaranje   nove   škole« iz pera prof. D. Szaboa te literarnu studiiu »O renesansi antikne drame« od dr. V. Vitezica. Od pjesnika javlja se prvi put Mislav Mihajlović, koji  je nedavno predanom simboličkom   groteskom     >Varka«   pobudio veliko  zanimane  u    Narodnom     Pozorištu. U bogatom pregledu ma Čitav niz ocjena i prikaza Iz područja umjetnosti; nauke i socijalnog Života. Pretplata za II. knjigu Jug. Njive  iznosi  48  dinara,  a  pojedini  broj  6 dinara.    Pretplata  se  Šalje    Upravi    Jug. Njive Zagreb, Maravska ulica 30.
—  Nove Solske kn|ge. Začetkom teko-Čeza Šolskega leta, najpozneje    do    konca meseca oktobra, izidejo sledeče učne knjige v zalogi Jugoslovenske knjigarne; Pajk-KržISnik, Zemljepis za srednje Sole, I. del. Sturm, Francoska vadnica II. letnik. Stroj, Kratka zgodovlna katoliške cerkve. Bajuk, Pevska  šola.      Đrinar, Zgodovina  za  me-meščanske Sole. I. del: Stari in srednji vek. Brinar,  Zgodovina   za  meščanske   Sole,  IT.
del:1 Novi vek. — Med šolskim letom pa iz-ideta še nadalje dve učni knjigi: Anton Me-lik, Domuvinoananstvo za IV. razred srednjh sol. Pajk - Prijatelj, Zemljepis za srednje sole II. del.
— Najraznovrslnejče knjige slovenske, srbohrvaukc, ccik«ž, ruske, nemške. itali-ianske, franeoskt; in angleške izposoja vsak delavnik od 5. do pol 8. zvečer šentjakob-ska napredna knjižnica VozarskI pot (Koncem Morijanske ulice, električno postujali-Sče.) Na rap.Magn popolni imenikl knjig. Kupujejo se kniis*  po najvilji ceni.
Solstvo.
— Na dr/avnein Osrednjem zavodu za žensko dumačo obrt v Ljubljani, Turjaski tre ^t. 6 II., hc prične redni pouk v petek 15. scptembia. \ pisovanje se bode vršilo od 12 .do 14. septembra, predložiti je kr^tni
list hi zadnje šoisko spričevalo. UČenke so redne učenke |n hospitantke, to so žene In dekleta, kl imajo manj časa za pouk na razpolaga. Učile se bodo sledeče tehnike: kljekljane in šivane ćtpfee, všivanie platna v ćipkt, belo in pisano vezenje, toledo, fi-let, biserna dela in lasne mrežice. Pouk ie brezplačen. vpisnine in šo!nine ni. Vnaniim učenkani se preskrbi znižana voznina na žtlc/ni^aii.
-- Ckifpodinj»ka šola v Sinihelu pri Novem nj«suj prične novo selsko leto s 16. oktobrom t. i. Šola je šestrnesečna in traja pouk do 15. aprila 1923. V ujo se sprejema-jo notranje in zunanje gojenke. Prnšnie za sprejem }e vložitl najpnzneie do 1. oktobra t. I. pri vodstvu gospndinjske iole v Sm!-helu, kjer se dobe tudl vsa potrebna pojasnila glede preskrbnin« Itd. Prolnjam }e priložiti rojMni list in radnje solsko šprice-valo.
Telefonska in brzojavna poročila.
7AROTA AUDŽARSKIH ĆASTN1KOV. Imeli s:> nnuieu usmrtiti roni. kra!j. rodbino iu kralja Aleksandru.
O zaroti, ki so jo zasnovaii madžarski častniki proti roniunski kraljevski rodbini, proti našemu kralju iu pred-sedniku Čcsko^luvaškc republiku dr. Masaryku. javljajo iz Bukarcšte te-le podrobnosti: Takoj po poroki kralja Aleksandra so v Bukarešti dobili v roke dokaze, da so elani društva »Probujajo-čih se Madžarov« poslali v Beograd in Bukaresto več častnikov z nalogo, da umore kralja Ferdinanda in njegovo rodbino. Že ob poročnih svečanostih so jugoslovenskc obmejne oblasti v Beogradu, Subotiei, v Novem Sadu aretirale več madžarskih častnikov, med kateri-mi je bil tuđi nadporočnik Balla. Ta ic pri zaslišanju priznal, da je irael na-men umoriti kralja Aleksandra ali pa rornunskega kralja Ferdinanda. O tem so bile takoi obveščene romunske oblasti. Ifomunska policija in žandarmerija sta takoj uvedle naistrožje nadzorstvo na madžarsko - romunski meii in poiz-vedbe so dognale, da se je na Madžar-skem v resnici zasnovala zarota, ki je imela nainen. umoriti kralja Ferdinanda in vso njegovo obitelj. Atentat bi se imel izvršiti v Bukarešti dne 3. t. m. ob pri-iiki ondotne konjske dirke. Zarotniki so imeli nacrt razstreliti kraljevsko tribu-no na dirkališcu, ako bi se pa to ne po-srečilo, pa kraljevsko palačo v Bukarešti ali pa kraljevi dvorec v Sinaju. Zarotniki so odpotovali v Romunijo iz Pešte pod vodstvom kapetana Turoczva. Ker je bila rbmejna policija o vsem poučena, je del teli častnikov aretirala Že na nieji, druge pa v Bukarešti. v Cluju in v Orade a Mari. Vsi ti Castniki so takoj priznali, da so imeli namen izvršiti atentat na kralja Ferdinanda. Kapetan Turoczy in njegova dva spremljevaica, ki so bili prav za prav določeni. da izvrše atentat, so prišli skrivaj preko meje brez potnih listov in so prinesli s seboj 14 kg ekrazita, već revolverjev in 200 tisoc lejev v gotovini. Te ie policija aretirala v brzovlaku med Oradeja Maro in Clujem. Pri aretirancih so naSH vse zgoraj navedene stvari, zato tuđi Turo-czy in tovarjši nišo nič tajili, marveč so v celem obsegu priznali, da so namera-vali izvršiti atental.
—  Budimpešta,  12. septem.  (Izv.) Madžarski korespondenčni urad je \z-vedel iz uradnega vira:    Z ozirom na vest o komplotu, naperienem proti ro-munskemu kralju, ki ga je razkrila bu-kareska policija,  se je madžarski poslanik v Bukarešti obrnil na rotnunsko vlado s prošnjo,    naj mu takoj    izroči imena vseh aretiranih zarotnikov v svr-lio, da madžarska vlada napravi    vse potrebne korake, da se pojasni name-ravani zločin. Ugotavlja se, da romun-ska vlada doslej na to prošnjo ?e ni dala nobenega odgovora madžarski vladi.
LJUBA DAVIDOVIC PROTI MINISTRU PRIBICEVICU.
— Beograd, 13. septembra. (Izv.> Predsednik    demokratske    stranke, Ljuba Davidović je priobčil v »Novo-stih* izjavo, v kateri odgovarja na kritike njegove udeležbe na zagrreb-škem kongresu. Davidović ugotavlja* da je v dno duše prepričan, da Je dobro storil, ker se je udeležil za-srebškesra kongresa, ker je imel priliko slišati mnenje o državni politikl nad 2000 odličnih predstaviteljev jav-negra mnenja. Pogajanja za sporazum s Hrvati in ustanovitev jugoslo-venske zajednice po njegovem mne-nju ne morejo 5!wdovatl demokratski stranki. Kar se tiče razkola v de-mokratskem klubu, izjavlja Davidović, da se duhovi v strankah ločijo samo radi načelnih vprašanj. S ten% da je odšel v Zagreb Jn se udeležil
kongresa javnih delavcev, pa ni tangirano nobeno načelno vprašanje. Z ozirom na ministra PribiČevića po-vdarja Davidović, da ne more prena-sat] diktature nobene osebe, ker se takšna diktatura nikjer na svetu ne trpi in naj si jo hočejo tuđi izvajati kronane glave.
GRŠKA PRED REVOLUCIJO.
—  Solun,   12.  septembra.  (Izv.) Iz Male Azije prihaja dnevno na ti-soce in tisoče be^uncev. Begunci po-vzročajo  med  prebivalstvom  veliko demoralizacijo.  Položaj v državi je skrajno kritičen, ker je povsodi veliko pomanjkanje  živil,  zlasti  kruha. Nova žetev je slaba. V grški Makedoniji je zavladala lakota. Po raznih mestih so se dogodili veliki nemiri. Množice so naskocile tfgovine z živih in pekarne ter jih oplenile. Vse kaže na to, da izbruhne v vsi državi revolucija.
GRŠKI PORAZ V MALI AZIJL — GRŠKE ARMADE NI VEC! — OSTANKI GRŠKE ARMADE ZA-HTEVAJO ABDIKCIJO VSE DINASTIJE.
— London, 12. septembra. (Izv.) Iz Aten javljajo, da je severna grrška armada popolnotna uničena. Zadnje ostanke grške armade je Kemal paša razbil pri KuŠadasiji, jugozapadno od Smirne. Grški poraz v Mali Aziji je tako velik, da se lahko upravičeno trdi, da grška armada v Mali Aziji ne obstoja več-   Vtis katastrofalnih vesti z bojišča je v državi tako velik, da se je bati krvavih nemirov.
—  London, 12. septembra. (Izv.) Reuter javlja iz Aten: Ostanki grške vojske so poslali kralju Konstantinu brzojavko, v kateri zahtevajo, da se mora tako] odpovedati prestolu.   V dobro informiranih krogih zatrjujejo. da zahteva armada ne samo abdikacijo kralja Konstantina, marveč abdikacijo vse njegove dinastije.
— London, 12. septembra. (Izv.) Včeraj   se  je vrši! v Angori vojni svet. Po dolgotrajni razpravi je vojni svet  sklenil.  da  odklanja premirje, za katerega prosi Grška.
—  Carigrad, 12. septembra. (Izv.) Ćete Kemala paše so danes definitivno zasedle Bruso. Pred nekaj dne-vi je dospela v Bruso že turska ko-njenica, ki pa je takoj na to zapustila mesto.
—  Malta, 12. septembra.   (Izv.) Dve   bateriji    artiljerije  ste   dobili ukaz za odhod v Carigrad. VeČ vojnih ladij je že odplulo v Dardanele.
ODHOD PREDSEDNIKA PILSUD-SKEGA V BUKARESTO.
Zaključenje polisko-romanske voja-ške konvencije.
—  Varšava, 12. septembra, (fzv.) P*rezident poljske republike, maršal Pilsudski. je danes v spremstvu ministra zunanjih del, Namtowicza in drugih  dostojanstvenikov odpotoval v Bukaresto.   Vsi  listi  razpravljajo obširno o obisku Pilsudskega v Bukarešti in naglašajo, da ima ta obisk namen. da se poglobijo prijateljski odnošaji med Poljsko in  Romunijo z zaključitvijo posebne poljsko • romunske voJaSke konvencije.
DRUŠTVO   NARODOV,   VPRAŠANJE NARODNOSTNIH MANJŠIN IN RAZORO2ITCV.
—  Zeneva, 12. septembra. (Izv.) Skupščina Društva narodov je včeraj raspravljala o vpraSanju narod-nostnih manjSin. Kot prvi je posegel v   debato   delegat   Švedske  vlade, Walter, ki je predlagat da bi se naj imenovala posebna pravnička komisija, ki bi naj Izdelala izčrpen nacrt
manjšinskega prava, ki bi se naj po-tem uvcliuvilo potom Društva naro-dr>v in ki bi bilo obvezno za vse države, ki so zastopane v Društvu narodov.
—  Ženeva, 17. septembra. (Izv.) O  vprašanju  razorožitve  je  govoril norveški delegat Lange. Nagla šal je, da prepoved porr.be strupenili plinov ne bo onemo^očila vojnih akcij.  Tz-javil je. da  se  strinja  s predlogom Lorda  Cecila.  da  je treba  osnovati poseben kontrolni organ, ki bo nad-zoroval   razonževanje.   Po   Lango-vein govoru je bila izvoljena podko-misija petih članov, v  kateri  so zastopane  Angina,  Porturnlskn.  Fran-cija,   Italija in Norve?ka.   Debata   o raznrn/itvi se nadnl;nje jutri.
TISKARSKA STAVKA V AVSTRIJI KONČANA.
—  Dunaj, 13.  septembra.  (Tzv.) Snoči je <Jos!o med lastniki tiskaren in    med    tipografi    do    sporazuma. Stavka je končana in danes izidojo že vsi listi. Minimnljn plača tipotrfa-fov znasi na tedon ^7'^.nno av. knon.
—  Dtinsf.   13. septembra.  (\z\\) Sporazum med tivkarnarjiintipocrrafi «§e n i d^se7en. Danes je izšin srrmo »Arbeitcr   Zeituncr^.   .Mcščan^ki   listi Še nišo iz^il. Nadcjati se je, da priđe tekom današnjega dneva vendarle do sporazuma in da izidejo listi v pol-nem obsecru ?c nitrf.
LLOVD HEOPOE PRIDF  V ZFVEVO.
—  Pariz. 1?. septembra. (Tzv.) »Petit Journal-  poroča, da je angleška de-le^aciia pri DruStvu  narodov  pnvabila L!oyd Oeorc:ea. nai    prido    v   7ctievo. Lloyd George je to povabilo 5pre,jel in se napotil v ^enevo v soboto ali v nedelio. V 7a nevi ostane tri dm. Na roti v ^en^ro se ustav? v Pariz", kier no kon-feriral   z   mfnistrskim     predsednikom Poincareiem o orn'ent^kem vpra^Sanju.
HIMNA    »DEUTSCHLAND,
DEUTSCHLAND  CBF.R  ALLES«
PREPOVEDANA.
—  Pariz,  12. septembra.   (Tzv.) Kakor je znano, so franeoske oblasti v Porenju prepovedale pet je himne   »Deutschland,   Deutscliland   iiber alles« Sedaj so poslale vse zavezni-ske  države nemiki  vladi v "Berlinu noto, v kateri utemeljujejo to svojo prepoved. V noti izvajajo med drugim: »Ta himna je štiri leta zvenela v ušesih prebivalstva v onih krajih, ki so jih opustošili Nemci.    Duh te himne  je  izzivalen  in  spominja  na čaše težkega robstva pod nemškim gospodstvom.      Ker    so    notorične agresivne tendence. ki se dajejo tej pesmi, je popolnoma naravno, da so zavezniške  oblasti morale    to himno prepovedati.«
ANGLEŠKF FN FRANCOSKE ĆETE V MALI AZIJI.
—  Rftn,   12.  septembra,    ftzv.) Po poročilih iz Carigrada so Anjjle-ži izkrcali na maloazijski obali Mar-marsketra morja znatne čete. Franeoske vojaške    oblasti so obvestile anjforsko vlado,    da so odposfale v Bruso dve stotnifi pehote. da za vse siučaje ^čitijo    podanike    evropskih držav v Brusi in okolici. Vesti o teh vojaških odredbah    Francije iu  An-firlije so porazno  vpiivale na turske kroge  tako v Carigradu,    kakor y Angori.
Borzna porocifa-
-- Zagreb. 13 .avgusta. (\z\.) ZaJviju-ćck:. Devize: Curih 14.50, 14.62, Pariz 5.S57, 5.925. London 338—, 345.—, Berlin 5.30, 5.40, Dunaj 0.105. 0.106. Praga 256.—, 262—, Trst 333.—, 33-4.—, Newyork 76.—, 77.50, Budimpešta 3.20. 3.30. Valute: dn-larji 75.50. —.—, češke kronc 255.—% 256.—, nemške marke 6.00, 7.10, francuski iraiiki 5.77.  5.82,  švicarski  franki   14.20,  14.40.
—  Naša kroiia \ Curinu 1.75.
—   Curih. 13.  septembra.      Prcdborzat Zasreb 1.75, Berlin 0.3475, Budimpešta 0.22,
Dunaj    0.0075.   Prr'.Ra    17.65,      MiJan    22.55, London 22.69, Pariz  40.549, Ne\vyork 5.291.
—   Curih,   12.  septembra.  Zagreb   1.70, Berlin 0.359, Milan 22.^9. Praga 17.61, London 23.551,  Pariz 40.549,  Nev/vork  5.291.
—   Trst, 12.  septembra. Beograd 2S.60, Berlin  1.55, Praga 79.—. Curili 439.—, London  103.95,  Pariz  I OS 25,  Newyork   23.35.
—   Praga,      12. septembra.      Beograd 39.25, Berlin  2.05,    Milan   128.50,     London 13425, Curih 565—, Pariz 230.—, Newyork
30.—.
—   Berlin,      12.  septembra.      Beograd 1935.—,  Milan 6425.—. Praga 5060.—,  London 6725.—. Curih 2S.250.—, Pariz 11.525.—, Newyork 1495.—______________________
Glavni nrednik:
RASTO PUSTOSf.RMŠEK
Odgovorni urednik:
Valentin Kopitar,

Neraztrtlllvl kavftnko-vl podpetaikl xa čevlfe.
^đ^*B   SO^.
stev. 203.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne  14   scptemDra 1922.
o. srran.
Zenit na ponuđba.
L'čiteljica z majhnlm posestvom se želi poročit:. Dopisi pod .Dobra ženica 7569" na uprnvo Slov. Naroda.                 7569
fprejme se gospodična
z večletno trgovsko prakso v blagajno pri tvrdki LUD. KUHARlC, trg., Ormož. Ozira se samo na stan jše moči. Vst i?<rba v Hši, plača po dogovoru.    757!
iyplJ3&
!*če sobo s hrano ter \so oskrbo pri bol Si rodbini, ronudbe pod „Plačam dobro   7555"   na  upravo  Slov. Naroda.
Hlapce
ra te$ke konie iSče mestna pristava. Cesta na Kodeljcvo 8. Stanovanje in hrrjna  v h!5i.                                  758.
2 orala bukovega iesa na rastOu na Sc-meniču. rol ure od postaje Semič. — Matiia CE°AHER   Semič.               7570
%?£§f@H©C
ie sprejme, event. tidi na hran >. Po-ntidne na An. zavod Drago Beseljak Ljubljana, Sodna ulica 5.                   7559
Rgvarna Central
Sv. Petra ;i&tsrež*o ob   Zmajskem mostu«
£, Feldstssn
cjalssterUsUa knjigovežnica
Ljubljena, Vidoudanska cesta 12
(prce Rsdeckega cesta).
Po'ožl^o dar slomim na oltar!
PaSporno ilrostvo s^ili
r Llnbliasl, W,ilfotra ni.  12. Veletrgovina % vinom
I 'i! S HH
Linbliana, Sp. Siftka.
fi. Sušnik
trgovina z ieleznino,
Ljubljana, Zatoška cesta
Sevlfi - obuče na veliko
itart dal
iv. Petra cesta 18 in 28
Kupi se
manjša trgovtka hiia na deieli v prometnem kraju Slovenije alt se vzame v najem. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Dežela 7557".
Uradnica
iSČe prazno ali mcblovano sobo s hrano ali tuđi brez nje. Pcnudce pod .1 K. 7560* na upravo Slov. Naroda.       7560
Za uienko
želi vstopiti 15 let stara hči obrtnika v kako trgovino z manufakturo ali soe-cerijo. uovriila Je me§čansko in eno obrtno Solo. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                                            7572
Protom posestvo
40 oralov, travniki, gozdl in njive za 35 mernlkov posetve. Proda se Iz proste roke Cena po dogovoiu. Vpraša se pri Mihael Plrman, Bočkovo p. Nova vas pri Rakeku.                     7565
Proda se
v prfjetnem trgu na Dolfnjtkem sadnt vrt s približno ro drevesi in nekaj vinograda. Poleg tuđi še skoro novo zidano poslopje, iz katerega se da napraviti lepa HSica Pripravno za privatnika aM upokojenca. Cena 150.000 K. Naslov pove uprava Slov. Naiodn.              7564
JKizarski 8elovo3ia
enerpčen. sposoben, vajen mizar^kim stroiem ter lokomobIH, se I$č»». Hrana fn stanova; je pri podjetju. Ponudnik s primcrnlm kanifa!om se «preime event. kot tihi družabnik. Ponvdbe pod .Un?-lian? Jesna trgovina 7561* na upravo Slov. Naroda.                                  7561
Skladište
v STedlni rnesta, prostorno, za vsako veletr^tv Ino pripravno, se odda • so* ud*l«£bo in primernim kaeitalon. Dopisi pod .SklaaiSčc 7562" na upravo Slov. Naroda.                                   7562
Veliko posestvo
e na predaj v Kamnici rri Mariboru št. 71, obstoječe iz vinograda, njiv, go-zdov ter travnik^vt skupno 55 oralov, dalje 5 hiš z enim do dvema stanova-niema, 3 vozovi, enim plugom, brano itd. — 4 krave z 1 telico, 2 junca in za 150 hl sođov za vino in stiskalnico za jabolčnik. Proda se tuđi polovico priđe ka v?na. jPbo'Čnika idr. Ponudbp na -   Ban£l£ Ivati, Karrrrca 71.    7573
Pokrajinska uprava je do-volila, da se vrše naćomestni semnji za živino, konje in drugo blago in sicer dne
19. septembra v Trebnfetn,
3. oktobra  v Veliki Lokl,
12. oktobra v Št. Lovrencn.
Ker je pri nas dosti in dobre živine, vabimo kupce.
Gospodarski odbor
Trenje, Vel. Loka, Št. Lovrenc-
fgg^<^a»gs^i^sgp
Potrtim srcem naznanjamo, da je naša dobra, ljubljena soproga, mati.  stara mati,  tašča, gospa
Marija Kletu ni. MI
po dolgi mučni bolezni v 75. letu svoje starosti
danes umrla.
Pogreb se vrši v Četrtek, dne 14. septem-j bra 1022 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Rav-i   nikarjeva ul. št. 3 na  pokopališče  k  Sv. Križu.
Y Ljubljani, dne 12. septembra 1922.
Žalu]očl ostali.
PARIR NA OEBELO1           TVORNIČKA ZALOGA 1
„LIPA MILL"
konfekcijski papir, kuverte in *se Trite đragegi papirU, papir xa pakovanle Ud*
Cigareto! papiri
1     Afeadte, Club, Samom, Golnb
| A. LAMPRET.   PAVILJON E 30
I                           ljubi? an a, Erefeov trg 10.                            |
Sprejmem
na stanovanje in hrano srednješolca. Rimska efita 7/1.                          7556
Cdotna postelja
In omarica za perllo te proda v Spod. SiSki, Železniška ulica, v novi nisi.
Dijaki
nižjih razredov se spreimejo na hrano in stanovanje blizu realke. Poiive te v upravi SI. Naroda.                           7566
Zelo dobro Isurjon«
stroiepiska
z večletno pisarniško prakso, veSča slov., srbo-hivaškega in nemškega jezika, išče primerne službe in to najraie v kaki bank'. Naslov pove uprava SI. Nar.   7567
lm Z5.000 i.
posojila proti dobrim obrestiml, ler proti oknjižbi na prvo mesto nove stav-be. Naslov pove uprava SI   Nar.     7540
Prodam
svoj irvrstni gramofon z mnogimi p?o-čami (opera, opereta, ku 1^, valćek, humor) ter nov damski plašč \z čn?'* pllia. Naslov pove uprava SI. N.    7519
Dva dijaka
srednjtSolca sprejms?   na hrano   in   sta nova nje   profesorjeva   obitelj.    Naslov pove uprava Slov   Naroda.             7548
Posestvo.
KmctlsTco pos?stvo ;Sčem v naj«m z vsem kmetišk'm orodlem vred. Ponudbe na upravo Slov. Naroda „pod Kme-tiško pose-estvo 7564".
knj'^ovodinjo, ki d ćela dobro obvlada nemSko in hrvatsko kore-pondenco, sprejme z dobro plačo Dioničko društvo 2a Industrija creva, S-bot:ca. Lastnoročno pisane ponudbe z zahtevo plače na gornji naslov.                                       7541
Magistar pharmaciae
starejši, šče stalno mesto oziroma pro-vizorat v državi SHS, govori slovenski, hrvatski, nem§ki In italijanski. A^n»sa v upravi S!ov. Naroda.                    7541
Natfečaf.
Prometna fianka 1 1 i Ileljis!
Traži UPRAVNIKA sa nastupom odmah \\\ po dogoviTu. Oferte sa naznakom referenca, plate i sa svjedodžbama o doseda^ jem zaposlenin neka se rošnlie do 30. septembra  1922.                   7568
solo finih ouhfh bukovih drv na prodaj   po   150   Din   mater.
Naslov pove upr. Slov. Naroda.     7547
Miagša plaaralika moi
z dobro 5o!sko iiobrazbo ter znan em nemščine in hrvaščine (ŽcH se tudl Itn-lijanščina, ki je pripravna tuđi semtertja za potovanje). dobi lahko trajno mesto ori uglednem fndnstriiskpm podjetju. Ponudbe pod .Standigl >5 Il-D-;* na In-terreklrtm A. G., Zagreb, Ilica 21.    7554
|JCarodna|
i knjigama i
v Ijubljani
prešernova nlica itev. 7.
■   I   priporofc  >
kascelijski, konceptni, pišem-ski, eritii   iibanrui  papir,
naseli s plseiBitla Mirtrlem.
&9onkt ktiigc
v TMh velikod'h, /rtane i eno ali
x dvema kolonama, vezane » papir,
platno ali polusnje.
OJiemalne knjižice *° ££l™h
Zaloga  ialsklh zrtzVor. Zavitke za irade * vseh veiikosuh
Difak
se aprejme na vso oakrbo. Naslov p>^v^ uprava Slov. Naroda.                       7551
Oiski kolob
(Perslaner), pod ožen s kožuhovino in oblit • kunk-om. se proda. Naslov pri upravi Slov Naroda.                        74 ih
Koncertnl
klavir
na proda). Mestni trg 18/1.              7S° *
Zasebni pouh*
nemSfine, slovvn§*inf in drugih Snlsk'h predrnetov prevzame učiteljica. Dopisi rod »Zasebni pouk 7542" na upravo Slov. Na-oda.                                   7542
Klaoir
poučuje prlvhtno b. profesorica Glasb^ne Matice. Pouk se vrSl po najnovejši metodi. — Ponudbe pod .Ele 7472« na uprgvo Slov. Naroda.                      7472
Razno perilo
sa   dame.  gospode   in deco
priporoČa tvrdka
a.HE.5taliBrnž„l;ftara
G. F. MM
zq\ilm\u flisovirjei w Lfnblanl
Vdlfova    II.
znitjen uplaševmja ter popravili gla-tOfirjev in harmonijev spccijelno str oko v-no, toCno in ceno
Trsl'c za strope
1   zdeluje   in   prodaja na debelo in drobno
>   po na'iiižjih cenah   Pri večjih množinah »   znaten   popu^.   —   AUT011 STEilfSR, 1   Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnova
2128
išče se
kavana ili kafatočje, ili gostilna na pro-
•   mjetnom mjestu,  na potzakup   uzeti ili
•   eventualno za kupiti. Pobliže kod ovoga \   li«ta rod „lšče/7445:<                       7445
Stanovanie i In trfioushl prostori
i   skupaj 6 lokalov,   tuđi za manjšo indu-
i   strijo pripravno, takoj na razpolae»>, ako
>   se kupi enonadstropna hiša v Mariboru '   blizu koro5k.j»a kolodvora. Cena 920 f 00 !   kron.   Ponudbe  na JER1CA ZVV1TTER.
Maribor, Stritarjeva ulica 5.            7552
RUDI MORE MERICA MORE
roj.  PLESKO POROČENA
Ljubljana, 10. septembra 1923.
~bluYe
spodafa kr!lav predpasalkl, atesclhl
siaicenefe pri:
A. ŠINK0VIC  nasL K. Sosa
tfvbllaa«, Hestal Irg 1».
niestnl tesarsbl moister
v LJalilfaal
prevzame vsakovrstna tosarofco dola.
kakor stresne »tole,kupole, stolpe, mostove, vrtne utiče itd. Parna žaga z vsemi strojl za obdelovanje lesa.   4796
Traži se
liječnik (Ijebr)
doktor cjelokupne medicine za Sumu jednog vel kog poduteća u Kraljevini Šiba, Hrvata I S'ovenaca. Dotični re-Mrktant m ia biti drZavtjanin Krajevtne SHSf Imat! dozvolu za izvrgenje itjef nlfke prakse u naioj Kralievin-, Imali feKi-Hko godina liječničke rrakse te bit« vjeSt srpsko hrvatskom jeziku Ponude sa naznakom rlaće (uz besplatan stan, ogrijev | rasvjetu) te roka, kada bi mog«o dužnost nastupiti neka, se uprave na upravu Slov. Naroda ped „Sumati lijetftik 7466".                   7466
iContoristinja
z rečletno prakso, zmožna vsch 7>!sar-niških dcl, perfektna v s'ro]ep;sju, želi rucmenlti mesio. Ponudbe pod .Vo<?.-7495* na upravo Slov. Naroda.       7495
SiFilT
se išče tb dobro v"e!]ano <»Hr». Ponudhe ^od šifro »Đubre obresti 7511" na upr ^iov.  Narnd.r                                        7^11
gospodična
se sprejme na stannvanje fn hrano, er-a tud! famo na hrano. Naslov pove upr. glov. Naroda.                                         74<vS
Mojhon
trgovski loka!
se i?če proti od:kotjirni v n.ij' m. Ponudbe na uprnvništvo Slov. Naroda pod »Odkupnina 7486«
se 5prejmejo 3 gospodje pri K. B. D:i najskn cesta 10.                               7523
tepa, dobro ohrarvrna pli^asta garnituro in popo noma nova terrrnlna kopel (Krruzvers^ndt Miinchcn, Wien) Poizve se: Dunaiska cesta žt. 10 s^rc trgovina od 15. co 18.                   7334
Pozcr. lesnl trgovci!
Prodam   zem'p in novo. zgr^.jeno 5upo pr!  železniškem tuu v Škofji Lckj. Več pove   St. OGR1N,   stavbenik   v Škofii Lok!.                                               7506
gakovi pragi
^velarji) Ia.   5.^0   metra   dolgi,   ca.   15 vagonov na  prodai.  Pismene  rcntii^e cena fco va?. južne Železnice pod .Ta-kojgnja pošiliatev 7520"  na    upravo    ?1 Naroda.         '                                       752C
Stnln^a ptnika
3preimemo proti mesečni plači, ter več potnikov proti visoki proviziji
za prodajo prvovrstnega zdanja. Ponudbe na upravo Sloven. Naroda pod „Potnik 4000**                                 7:29
AMcoi oMe \\i Mm
bivil častnik, 26 let star, samec, zmo-Žen samostojme stenografije, i?če prl-nerne službe v banki ali večjem indu-slrij kem podjetju. Ponudbe pod »Jako mailjiv 7454"  na upravo Slov. Naroda.
""sami
\epot prostorno, 33 m dolgo, 9 m Sroko, na Setu 5t. 2°, se dn v najem ali se tuđi proda. Reflektanti naj se oglasijo v Ljubljani, Ambrožev trg 7.          7452
ISče se
gospa ali gospodična, kattra ima pravico za $reccrijsko trgovino. Lokal je ne razpolago, da bi obe skupaj imeli trco-vfno. Ponudbe pod .Skupno vodsfo 7451* na upravo Slov. Naroda.       7451
Oset Andrei
Maribor
Aleksandrova cesta 57, telefon P8. Veletrgovina tena, slame, drv, koruie, ovta, sad ja itd. 8r?oinvi
OSET ANDXEJ, Maribor.               6632
"PAPlHIIE SFOHRE^
Trqovcl,   Industrijalci,
PT1GER"              pltarne
zahtevalte  v   papirnih   trgovinah  samo
'roVIke domače tvrdke TIGER  d. z o. z. LJUBUANA
Šteznike
(mođerce)
po životni merl priporoča
AMA HUTTEB. Dnnafska c 6 II
poleg lekarne Plccol1.          2130
Slike z naše rivijere.
I       Spisal Ivan Podria].
Cena 3 Din.
I i
I   Dobiva se v ..Narodni knfi*
L         garnl" In drugod.         i
Surejma iz
dijakinji na s*arov?nje z V2O o?kr-bo. Nas ov pove upr. SI. Nar.         7523
p^%               *!________
|l   »*    v« aFTk đj*   • ff^T ^^" n^3
voz fcrek n.T ol nitih cs '■. diro na pereš h   m   vozno   plahto.   Na !ov
p>ve  irrav.i  S ov.  Nt  tla.             7465
Visokošol!«
i^e sobo s 1. ali 15. oktobrom bli^u univerze. Pom:dbc pod .Visoko-o'ki", poštno ležeLe, Litija.                       72o7
Bbsshent tchnlliB
i:*e '.-obo v me-tu s 1. oktobrom. Ponudbe ^nd   ,,^oliJen 748S1*  na  upravo
želi ir.ebia p:od<ijn!kc. Ob enem se fazume dobro na gosrodinjstvo in šivan;. Kjc tud i v dru^f krnje Slovenije. Ponudhc rod „A. J. 7469' na upr.-ivo Slov. Nnrrdr                                  74n9
debrih in zancs'jvih st^novanf za di» jaVe ozir. dijakinje se dob;jo pri g. Likar,
Poljanska cesta 57, »Vila Bergman". 7 "OS
f?&r   A'onra!    *"V=S$
šivatei strej
se po ceni proda. Naslov pove uprflva • Slov. Naroda,                                  7190 ;
Ti lit g^lir^il ročni erasiini aparat
Ge-cra'no zas*opstvo za S'ovenl|o!.j BeEušio, Ljubljana, Resljeva; cesta 3.                                   7043^
¥ B|S M
zdravnk-bakteriolog   in   ?pe:!jalist   za ir,Lkc!:ske   bolezni   ord. oJ 11. do 12.t dord.ine   in od   1. do  4. popoldne. —; Kersnlkova (Nova) ulica 5, L   7043.
Išče se za tako]
dobra kuhsrieai
h gospodi na deželi In
d e k I i c a
k majhnem otroku, katera zna tud! ne*1 kaj šivati. Ponudbe na Nikola pl. Kiepadv velepcsetnlk Balagovl dvori pri Samcw; boru, Hrvaško.                                 7477j
stare kočije, koieseljne, konjak? opreme.
Predam
psleo prepeličarkop nov prenošen Sfedil:ilk, pl:nov nparat m lese za su-Scnje cvetja.  Naslov pove uprava S'ov,
Naroda.                                          7334
i*
tičem fm ol! eno
SOB©
večjo, meMovano flli ne, s kuhinjo att brez nje. P ačnni n.iprej /a pol leta. —t Ponudbe: Kostovskyf Dolenjska čest* št. 35, Ljubljanu.                             6946
.lu -tj'   aa- ui     '-jl^^bb*
baker,  međenino itd. kupuje  po najvišji   ceni Vikt,  Panholzer, Ljubljana, Pražakova ulica.    7283 UtuDele cevljev s.
v celih seriiah Iz lepenke, no modernij) kopitnih oblikrh ali amerikanskih obli-kah izrez.ine, dobavlja za tovnrne obuvala in čcvijaije. Apartne, elegantne ob!;ke. Volikanska izbira novitet za vsako sezijo.
Zgornjs iste
izdelujem iz od nar;.čnika mi doposla-nega materijala, rrvovrstno, hitra in no ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za
Tcvarne ocvala
Nakup, reparatura ni prod.j\
CevljarsMh sfr-?|cv
zahtcvajtp   pn»5-ck!e   od   RALPH. F.
Poucevanje
v vseh st:okab, moderne, mebaničnt udelave obuvala,  /.alitevajtc proSpckt
—•■ .:.a
Xttan 6.
»5L0VPNS1C r    NAR OD«   dne M   septembra  1922
sfev. 2ua.
Najfinejše čajne mešanice
v paketih, znamke „Buddha", so prlznano naj-———== boljše, dobljo se povsod. =====
„Tea Import" irnflia z o. z., Ljubica. Sođna oflca tov. 2.
Zaloga klavirjev  in pianinov
nijbol'-M   ^ovaren    BOs«ntđorfer,    Csapka,    Ehrbar, r       U  5ohwolghof«rp Original   Stlngl  Itd.
Tu:'i     i L otoke.                                                  Tuđi ni obroke.
___________Mn M, ro). Đcten LjGčlžaaa. Bilfoleia ti. 5,
Vočjft maoilna pristetga ijctciaarahega, fcrazafssa-sfeegft, ter eplob vsafeovrsteetj? sortfranepja vina v viaki maoiial ta fio^l po naJnlžjlh dsevalli oecaSa.
KIHAEL BREZNIK, vinska trgovina
Llbanja pr! Orfnožu.
Vestne
Strojno,   cilindrsko,   plinova o-je9   bencin, petrolej,   jisrafin,   izvorno   mac£   ier  £ch«
niftko-indusfrijske pogrebfiirs3
A       i     i^J 1^;^ ^^ ^^ ST ^^1
Reprezentanea Standard    OII    Gcrrs-| pany of iiewir York
LJ«bl|«n«y Krekov trg 19                     Tc!efon 247
—    PavsEJon  E  39    -                i
_____________________________________________________________________________________________________________T
Kupimo
vseh   vrst   prazne   steklenice
od konjaka.
„ALKO" veletrgovina žganla
druZba z o. z. Ljubljana, Kollzaj.
š^To       bgias~dra4be.       ™°
Dne 25. septembra 1922. prodavati će se putem javne usmene dražbe ovogodišnji prirod krumpira sa li jutara. Dražba počinje  u 3 sata  posli.e  podne u uredu  vlastelinstva u Čakovcu.
Dostalac preuzimlje krumpir odmah iia vadjenja, postavno kolodvor Čakovec.
U slučaju nepolučenja odgovarajuće cijene pridržaje si uprava pravo odgode dražbe.
Žaobina 80.000 K
Državni komesar nad imovinom vlastelinstva E. Festetića u Čakovcu.
Čakovec, dne 6. septembra 1922.
šolske knfige ire potrefeSčine za vse sole
|11* 113 O I* Cl C 9 fo|arodna   Hffnjigarna
Inserlrnlle v »Slouensliem Rarstla".
Sprejmsm astopsteo
solidne tovarne mesnih konzerv In slič*
nlh  prolzvodow •  skladlščem za Zagreb. Ponudbe   prosim  na  Skladište   bjelovarsko   tvornico   tuhomesno   robo   Zagreb, Sudnlćka ulica 11.
In
podplati
'^VV.**111     ohranljo obu" £'^& ,/V *et trajno   In     .—;
mdS>^legantao šm
\ Dobi se po vseh boljSih irgovinah z usnjem ;                      ter na veliko prii
Berson-lteučuk d. d„ Imi Wl?senfl¥ lm B. 7.
H. BH1BCRHIR, UDtUcas, Isilaa 93a it S.
Velika ^aloga m Isi^Ira.
Prva odlikovana ds!ai82!nska psroa dsst'Jerlja
= SPLIT =
1       'tu 1 1   >         Vtcmeilena leta 1S79. od V!da Morpurj?o. n                          ■   ■  =
PRVORAZREDNE SPEC53ALSTETE:
rtaraschttio ^SELECT", Maraschlno ..ALĐA", Co^n^c MDALMA7IAt(f I. MeđlcinaKognac
mDALMATIA VIEUXu. CR£?1ES DOU5LE5.
Zraven tega vsakovrstnl KA3F9NE31 UKEUl
Žftttle: DROPOV1CA, ŠLJIVOVICA. BOROVICA. RUM, MASTilCA itd: Ekstrakt od maraske (dalmat višnje) za tovarne likera, preHnćca, bcnbona. za slastičarne — (sve-tovni Izvoz).   Ekstrakt od CHERRY-BRANDY, PUNCH-A itd.
Vetesefsm p^vllfon Q it. 241.                                      Cenlk na zahtev.
Zastopnik Adolf Ko?đ\nf   Ljubljana. Bstovnova ulica št. 9.
khnndk (i In. - ši CT!Brtanh inSve 1111 Im&i
^&Bb                   ^ ©                      O '^ ^^         O B
Prvoklasna hrvstshp • slav©^sksi vina svih
vrsti mogu se u sn!^ ^sSilisiama Jeftino
nabaviti na
Hrvatsko -slavonskom vinskom sajmu
II Zd9r@S3&§ o** 17. - 33. ■%. ?98g.
W feif Sse, kiiosrf 2 in pisemski pspir s firmu kakor usako-:: vrstne dnig«s tiskovine ::
izurSnJe to£no RsrcCSIa spre]snsa tedi „narodna knjtgaraa".
Stidustrijalcl
Hidrocentrala d. d. „Zeleni Vir" v Skradu n? željezničkoj pruzi Zagreb—Sušak
koje želi dati Industrijama u zakup. Radničko pikanje povoljno zemljišta za Industriju nalaze se u samome mjestu. Sve pobliže upute kod uprave d. d. „Zeleni Vir" v Skradu.
A$#*tfffštni ffifiAff *7fi o^Tftf ft     li I iiihlf^f^if
prodaja iz slovens&tta prcnosovnlSiov
velenjski, šentjanški in trboveSiski premog
vseh   kakovosti  v celih  vagonih   po   ori^ina'nih  cenuh   premo-govuikov za doniačo vporaho, kakor ludi z,a iiidii^irij^ka
podjetja in razpečava
la čehosiovaški in snglalki koks za vvr^2 h domatc vporabo9 kovsSki prsmog, ttnl premog m lo^ne brikete.
Karlov: PHOMETHI ZA7GD ZA PH^?3a d đ LJnbljana  W ?Uo5i6cva c 15 IL
Lastnina in    tisk    »Narodne   tiskarne«.