Čudni posli v	Seznam izletnikov
Turški mački?	Zelenega vala
Stran 4	Stran 5
9770353734020
»OGODKI
Za varnost ob Savinji
Državni lokacijski načrt protipoplavne varnosti v porečju Savinje v kritični fazi
V Celju se je v petek iztekel okoljski simpozij, zdaj že tradicionalna strokovna prireditev v Celju. Letos so ga namenili vodam in ga podnaslovili skrb, nadloga in izziv. Dva dni strokovnih razprav o oskrbi s kakovostno pitno vodo in zaščiti njenih virov, o odvajanju in čiščenju odpadnih voda in o protipoplavnih ukrepih je temeljilo tako na primerih dobre prakse kot tudi na pogledih na prihodnost.
Posebej pomemben v tej luči je sprejem državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje protipoplavne varnosti v porečju Savinje. Kot je na priložnostni novinarski konferenci povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik, je prav ta načrt, ki nastaja že dolga leta, zdaj v kritični fazi. Stroka je kot najbolj učinkovit protipo-plavni ukrep namreč predvidela gradnjo zadrževalnikov v porečju Savinje, pretežno v občini Žalec. Posledično je predvidela tiidi večje površi-
ne zemljišč, ki bi bile tako imenovana razlivna območja v primeru previsokih voda. »Ob tem je treba razrešiti več pomembnih vprašanj, od soglasij prizadetih občin, zlasti žalske, do lastninskih vprašanj. Pri slednjih načrtujemo odkupe zemljišč, predvidenih za razlivne površine, ob hkratni ponudbi, da bi lastnikom ta ista zemljišča ponudili v zakup,« je povedal Podobnik. Posebej je ob tem opozoril, da je priprava načrta v kritični fazi zato, ker bi lahko pred začetkom veljavnosti novih, še strožjih predpisov z dokončno pripravo lokacijskega načrta pridobili vsaj leto dni, če bodo le postopki stekli do-
volj hitro, da jih bo mogoče potrjevati že na junijski seji vlade. »V naslednjih dneh se bom sestal z župani prizadetih občin, jim predstavil načrte in skušal doseči njihovo soglasje, ki je pogoj za nadaljevanje del,« je povedal Podobnik. Mudi pa se ne le zaradi prihranjenega leta dni v dolgotrajnih in zapletenih postopkih, temveč tudi zato, da bi projekt, vreden petnajst milijard tolarjev, lahko kandidiral za denar evropskih strukturnih skladov že v naslednji finančni perspektivi.
Da so protipoplavni načrti z gradnjo zadrževalnikov najustreznejši ukrep, je prepričan tudi celjski župan Bojan Šrot, sicer zelo nezado-
Letošnji celjski okoljski simpozij je v celoti dosegel zastavljene cilje in ob protipoplavnih ukrepih zlasti opozoril na nujne posege za zaščito ene od največjih domačih strateških dobrin - zdrave pitne vode. Prav za zaščito virov in podtalnice bodo potrebni še dodatni ukrepi, saj vzpostavljeni monitoring nad kakovostjo podtalnice kaže, da je ta zlasti v severovzhodni Sloveniji še vedno močno ogrožena zaradi intenzivnega kmetovanja in uporabe pesticidov pri tem.
Minister za okolje Janez Podobnik, celjski župan Bojan Šrot in direktor agencije za okolje dr. Silvo Žlebir so predstavili nujne ukrepe za zaščito vodnih virov in protipoplavne ukrepe v porečju Savinje.
voljen zaradi dolgotrajnosti postopkov in nepripravljenosti države, da bi sofinancirala vsaj parcialne ukrepe posameznih občin za zagotavljanje večje poplavne varnosti v porečju Savinje. »Mestna občina Celje je s svojim proračunskim denarjem naredila, kar je mogla, v po-
ložaju, ko je bila za te ukrepe gluha država. Tem ukrepom smo namenili okoli 150 milijonov tolarjev občinskega denarja in s tem z gradnjo in višanjem nekaterih nasipov, s čiščenjem struge in z gradnjo kanalizacijskega omrežja s črpališči storili, kar je bilo mogoče. Podpi-
ram pa celovite ukrepe, kot jih predvideva državni lokacijski načrt, pri čemer ne morem mimo dejstva, da tudi pri takšnih projektih izdelava dokumentacije in vsi postopki trajajo veliko dlje od gradnje same,« je dejal Šrot.
BRANKO STAMEJČIČ
Ni denarja za zdravje mladih
V spletni svetovalnici To sem jaz v petih letih 9.700 odgovorov mladim - Bo pomanjkanje denarja zadušilo program?
Mladinski projekt promocije zdravja To sem jaz so pred petimi leti razvili na oddelku za socialno medicino celjskega zavoda za zdravstveno varstvo. Usmerjen je v krepitev samo-podobe mladih, pri čemer izjemne uspehe dosega predvsem spletna svetovalnica www.tosemjaz.net. A to še ni jamstvo za nadaljnji obstoj in razvoj projekta.
Ključna vsebina projekta je usmerjena v izgradnjo samo-podobe mladih, saj je prav boljša samopodoba močan preventivni dejavnik pred oblikami vedenja, kot so zloraba drog in alkohola, tvegano spolno vedenje in nasilje. Mladi so z odprtimi rokami sprejeli komuniciranje s strokovnjaki preko spleta. »Imamo priložnost, da preko mreže sodelavcev po vsej Sloveniji vpeljemo in še razširimo tak način dela kot enega od načinov dela z mladimi. Vsem uspehom in pozitivnim evalvacijskim kazalcem navkljub se v tem trenutku nahajamo na točki, ko ne vemo, kako naprej. Sredstev, ki bi jih potrebovali za nadaljnje izvajanje in razvoj
programa, s strani države ni več, medtem ko pri donator-jih naletimo na gluha ušesa. Pohajajo moči in možnosti za nadaljevanje in če ne bomo pridobili skromnih, a potrebnih finančnih virov, bo program začel usihati,« je povedal prim. dr. Ivan Eržen, dr. med., direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.
V naslednjem obdobju bodo na zavodu skušali s predstavitvijo programa zbuditi zanimanje potencialnih do-natorjev in sponzorjev ter na tak način omogočiti nadaljnje delo. Zavedajo se, da to ni trajnejša rešitev, pri čemer
Spletni del projekta je nadgrajen z dejavnostmi v šolskem okolju in izobraževanjem učiteljev. V minulem šolskem letu je bilo v projekt vključenih devetdeset pedagoških delavcev iz več kot štiridesetih osnovnih in srednjih šol v celjski regiji in izven nje, poleg njih pa tudi tri tisoč najstnikov. Za pogovore in delavnice, namenjene krepitvi samopodobe, so učitelji porabili več kot tristo šolskih ur.
se odpira tudi problem ko-mercializacije dejavnosti. Projekt potrebuje zanesljiv in stalen vir denarja za tekoče delo: vsakodnevno urejanje in moderiranje spletne svetovalnice, najem strežniške aplikacije in statističnega orodja, promocijo projekta, izobraževanje učiteljev za izvajanje delavnic o krepitvi samopodobe mladostnikov, zagotovitev tiskanih gradiv, s ka-
terimi učitelji podprejo delavnice o samopodobi, in podobno. Vse to je zgolj redno delo, ki omogoča ohranitev in obstoj, a ne vključuje razvoja projekta.
Trenutno je v skupini spletnih svetovalcev, ki mladostnikom odgovarjajo na vprašanja preko spleta, trideset strokovnjakov s področja medicine, psihologije, socialnega dela in šolstva. Vsi
so prostovoljci in mladostnikom svetujejo brezplačno. Spletišče vsak dan v povprečju obišče 430 uporabnikov, na mesec beležijo približno dvanajst tisoč obiskov in več kot sedemdeset tisoč branih strani. Doslej so strokovnjaki odgovorili že na več kot 9.700 vprašanj. »Mladi se na splet obračajo s problemi, ki odražajo številne stiske in dileme sodobnega časa, ki
bremenijo tudi odrasle. Velikokrat se dotikajo njihove samopodobe, medosebnih odnosov, smisla življenja, težav pri reševanju konfliktov. Če takšni problemi ostanejo nerazrešeni, so lahko idealna podlaga za kasnejši razvoj različnih neželenih oblik vedenja,« je opozorila Nu-ša Konec Juričič, dr. med., predstojnica oddelka za socialno medicino. MBP
IZJAVA TEDNA
»Če je pa vreme tako čudno. Veste, mene je avgusta lani na morju zazeblo in se še nisem ogrela ...«
Tatjana Hren iz ZPO na vprašanje, kdaj bodo odprli celjsko letno kopališče.
Oddelek za socialna medicino Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: (z desne) Tatjana Škornik Tovornik, Simona Pučnik, Nuša Konec Juričič, Petra Šafran, Damjana Podkrajšek, Ksenija Lekič, Milojka Kandorfer
DOGODKI
3
Najboljši kolesarji in motoristi
Kocka je padla - tako so svoj celovit projekt kreativnih vizij mladih o mestnem parku v Celju naslovili dijaki 2. letnika vrtnarske šole.
V soboto so v Žalcu pripravili 15. državno zaključno tekmovanje Kaj veš o prometu za učence osnovnih in srednjih šol.
Na državno tekmovanje so se uvrstili najboljši s področnih tekmovanj. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz poznavanja teorije oziroma pisanja testov, spretnostne vožnje na poligonu in vožnje po žalskih ulicah. Med kolesarji je tretje mesto osvojil Ož-
balt Zevnik iz OŠ Blaža Kocena s Ponikve, medtem ko sta si prvo mesto razdelila Mitja Simončič z Laporja in Avgust Pevec iz Šmarja pri Jelšah. Med vozniki koles z motorjem je bil tretji Sašo Drkošič iz Metlike, drugi Luka Vodlan iz Krškega, prvo mesto pa je osvojil Daniel Savski iz Maribora.
Zmagovalci so prejeli kolesa, s praktičnimi nagradami pa so žalski organizatorji
nagradili tudi mentorje. Vsem sodelujočim sta čestitala žalski župan Lojze Po-sedel in Bojan Zlender iz republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je poudaril, da so tekmovalci pokazali veliko znanja, spretnosti in srčnosti. Vsem tekmovalcem je zaželel, da bi pridobljeno znanje s pridom uporabili v vsakdanjem prometu.
US
Kreativno v parku
Kocka naj bi spodbudila razmišljanje in preprečila vandalizme
V Celjskem mladinskem centru so zaključili javni razpis Kreativno v parku, ki so ga speljali ob pomoči Mestne občine Celje. Cilj razpisa je bil, da bi pridobili razmišljanja mladih ob vsakotedenskih dogajanjih v mestnem parku.
Petkova druženja v parku so za mnoge zgolj nasilje mladih nad ostalimi uporabniki parka, žuriranje, opijanje in vandalizem. Za mlade so doživetja, ki se jim ne mislijo zlahka odpovedati. Za oboje, zlasti pa za lokalno skupnost pa so izziv - ali mladim ponujati najrazličnejše vsebine preživljanja prostega časa ali z represivnimi ukrepi preprečevati vandalizme ali pa preprosto park prepustiti pogosto nebrzdanemu veseljačenju.
Odziv na tokratni razpis je bil razmeroma skromen - okoli 20 esejev, skoraj toliko likovnih in fotografskih upodobitev ali vizij doživljanja petkovega parka in le en, a odličen, celovit pogled z vizijo na to, kaj v park še umestiti, da bi bil ta še bolj po meri mladih, da bi postal gibalo kreativnosti in ne vandalizma.
Avtorji projekta Kocka je padla so dijaki 2. letnika vrtnarske šole, programa aranžerski tehnik, ki so v svoji viziji v park umestili leseno kocko s stranico 3 metre, s špranjico, skozi katero lahko radovedneži vidijo njihove poglede na park, na stranice kocke pa dodajo svoje vizije.
Tudi po zaključku natečaja o vizijah celjskega mestnega parka pa ostajata vsaj dve vprašanji - kdo bo v park namestil kreativno kocko, ki naj bi mlade spodbudila k razmišljanju o sebi in parku in - zakaj o parku vsaj približno kreativno ne razmišljajo tisti, ki park dojemajo - kot je zapisal eden od avtorjev eseja -»... kot množično zbirališče nas mladih, ki v njem veselo žuramo in se nacejamo«. Pa še -zakaj je s celovito vizijo sodelovala le ena od povabljenih 350 dijaških skupnosti?
Razstava zamisli mladih o celjskem mestnem parku kot prizorišču druženja, sproščanja in tudi kreativnosti je na ogled v Celjskem mladinskem centra.
BRANKO STAMEJČIČ
Za svet, poln upanja
Društvo za telefonsko pomoč v duševni stiski Klic upanja, ki smo ga dolga leta poznali kot Klic v stiski, je ob 20-letnici pripravilo v celjskem Narodnem domu prisrčno prireditev.
Člani društva so se skupaj z gosti zbrali v soboto. Spregovorili so o delu društva in problemih današnje družbe, zaradi katerih so potrebe po njihovi pomoči iz leta v leto večje. Kot je poudarila predsednica društva psihiatrinja Cvijeta Pahljina, dr. med., smo v stiski sicer sami, pomoč pa nas povezuje. Da bi lahko k našemu počutju pomembno vplivali tudi
mediji z objavami ne le slabih, ampak tudi dobrih, vzpodbudnih novic, ki v nas krepijo veselje do življenja, je potrdila okrogla miza, ki jo je vodila dr. Manca Košir.
Na prireditvi so se zahvalili vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki so v 20 letih pomagali ljudem v stiski z razumevanjem na dragi strani telefona, pa tudi tistim, ki so z različnimi oblikami pomoči, tudi materialnimi, pomagali, da je društvo lahko izpolnjevalo svoje poslanstvo. Zahvalili so se jim, kot je dejala Cvijeta Pahljina, »ker je svet z vami bolj poln upanja.« MBP, foto: GREGOR KATIČ
Zmagovalci državnega tekmovanja Kaj veš o prometu
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Turška mačka še vedno v težavah
V dveh letih dve prisilni poravnavi - So za krah podjetja krivi čudni posli večinskih lastnikov?
Eno najstarejših in tudi najbolj znanih gostinskih podjetij v Celju Ttirška mačka je spet v prisilni poravnavi. V zadnjih dveh ledh je to že drugi poskus večinskih lastnikov. Holdinga Trdnjava, da bi na ta način zmanjšali svoje dolgove.
Prva prisilna poravnava je bila neuspešna, čeprav bi po mnenju nekaterih poznavalcev razmer v podjetju lahko brez večjih težav poplačali svoje terjatve. V ozadju naj bi bilo namreč kar nekaj čudnih poslov, povezanih z večinskimi lastniki podjetja. Po neuradnih informacijah naj bi namreč Turš-
ka mačka Trdnjavi prodala svoje počitniške kapacitete na Hrvaškem, ki jih je imela pod okriljem podjetja Odmaralište Turška mačka Tijesno, vendar denar naj ne bi prispel na njen transakcijski račun.
Z razmerami v Turški mački so najbolj nezadovoljni nekdanji zaposleni, ki so v podjetju še ohranili lastniške deleže. Prepričani so namreč, da je v ozadju še cel kup drugih nepravilnosti, ki naj bi jih zakrivili večinski lastniki in ki naj bi bili tudi razlog, da podjetje propada. Zaskrbljenih je tudi 24 zdaj zaposlenih, saj se jim v primeru, da bo prisilna
poravnava tokrat uspela, obeta kar nekaj pretresov. Direktor Žarko Frančeškin, ki je vodenje Turške mačke prevzel februarja letos, potem ko je zaradi nesoglasij z lastniki odstopil Iztok Planinšek, napoveduje združitev z Majolko. Hidi lastnik tega, prav tako shiranega celjskega gostinskega podjetja, ki je tudi v prisilni poravnavi, je Holding Trdnjava. »Prisilna poravnava ne bo koristila ne enemu ne drugemu podjetju, če ne bomo hkrati naredili dobrega sanacijskega programa. Z združitvijo administracij bomo vsekakor znižali stroške, vendar bodo po-
trebne tudi kadrovske osvežitve, predvsem pa novi programi, ki bodo lokalom vrnili ugled in goste,« pravi Frančeškin.
V okviru Turške mačke delata le še hotel in restavracija Koper. Slaščičarna Na-na je že nekaj časa zaprta, bistro Vrtnica pa je v najemu. Nič boljše ni v Majolki, kjer so letos zaprli gostišče z enakim imenom, tako da jim je ostala le še slaščičarna Zvezda. Tudi za ta lokal je zadnje čase slišati v Celju, da ga bodo zaprli, vendar Frančeškim takšne govorice zavrača.
JANJA INTIHAR
Prejšnji teden je v Gabo-nu začelo delati mešano podjetje za igre na srečo Société National Des Loteries Sportives, v katerem ima celjski Cetis večinski delež. Za začetek so odprli tri prodajna mesta, slovesne otvoritve podjetja, na kateri so bili najvišji predstavniki ga-bonske vlade, pa se je udeležila tudi generalna direktorica Cetisa Simona Potočnik.
Kot je znano, je Cetis septembra lani v Gabonu podpisal pismo o nameri za ustanovitev mešane družbe za igre na srečo, država pa je podjetju podelila desetletno koncesijo za razvoj, izdelavo in dobavo vseh potrebnih izdelkov za loterijo.
Simona Potočnik je prepričana, da jim bo s skupnimi močmi ter z znanjem in
Takole izgleda eno od prodajnih mest loterije v Gabonu, ki jo je v sodelovanju z državo m celjski Cetis.
delom uspelo v Gabonu na- rili pa bomo tudi ponudbo rediti uspešno družbo. »Naš iger,« pravi Potočnikova in cilj je zdaj čim hitreje razši- dodaja, da pomeni podjetje riti prodajno mrežo tudi v so- v Gabonu velik uspeh za Ce-sednje države, razvijali in ši- tis in tudi odskočno desko za
posle z drugimi centralno-afriškimi državami na področju tiskovin za igre na srečo in varnostnih tiskovin.
JI
Cetis začel delati v Gabonu
Počivalšek bo gradil v Srbiji
Po poročanju srbskih ine-dijevbodo Terme Olimia prihodnje leto v mestu Indija, ki leži med Novim Sadom in Beogradom, začele graditi sodoben zdraviliški kompleks. Vrednost naložbe je od 20 do 25 milijonov evrov.
Kompleks naj bi imel pet tisoč kvadratnih metrov pokritih in odprtih vodnih površin, hotel s tristo posteljami ter wellness in kongresni center. Nove terme naj bi bile dokončane v dveh letih in pol, bazenski kompleks pa že v enem letu.
Podrobnosti o novi naložbi v tujini smo želeli preveriti tudi pri direktorju Term Olimia Zdravku Počivalšku, vendar je že nekaj dni zaradi službenih obveznosti nedosegljiv.
JI
NAKRATKO
@ivide»(!a v Ite-sři&íiraidfs tolarjev
Te dni je sklic redne letne skupščine objavil tudi celjski Kovintrade, ki sodi med najuspešnejša podjetja na Celjskem. Lani so čiste prihodke od prodaje povečali za 23 odstotkov, čisti dobiček pa za 16 odstotkov. Za sejo skupščine, ki bo prihodnji mesec, sta uprava in nadzorni svet predlagala, da bi letos med delničarje razdelili 28,6 milijona tolarjev, kar pomeni, da bi bruto dividenda na delnico znašala 250 tolarjev. Za lansko uspešno delo bodo člane uprave in nadzornega sveta nagradili s petnajstimi milijoni tolarjev. Lastniki Kovin-trada (podjetje je v večinski lasti menedž-menta in zaposlenih) bodo na junijski seji odločali tudi o povečanju osnovnega kapitala.
!f Aiposu br©2 dividend
Uprava in nadzorni svet šentjurskega Alposa sta za letno sejo skupščine, ki bo konec prihodnjega meseca, predlagala, da letos ne delijo dividend. Celotni bilančni dobiček, ki je konec minulega leta znašal 219 milijonov tolarjev, naj bi ostal nerazporejen. Last-
niki Alposa bodo na seji odločali tudi o novem članu nadzornega sveta. Mittal Steel Ostrava, ki ima 38-odstotni delež, je namreč odpoklical svojega dosedanjega predstavnika Jana Palička in namesto njega predlagal Miroslava Pastucha.
Podlesnik v Hflertarjis
Na letni skupščini, ki bo predvidoma v začetku julija, bodo lastniki Merkurja odločali tudi o svojih novih predstavnikih v nadzornem svetu. Za enega od petih nadzornikov je predlagan tudi predsednik uprave Celjske borznoposredniške hiše Zdenko Podlesnik.
Etol letos slabše
Celjski Etol je v prvem tromesečju ustvaril 1,5 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za dobre tri odstotke manj kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček, ki je znašal sto milijonov tolarjev, pa si je v primerjavi z lanskim prepolovil. Najbolj je zastala prodaja v starih članicah Evropske unije in Rusiji, bolje kot lani pa so svoje izdelke prodajali v Sloveniji in na Balkanu, kjer so še zlasti uspešni v Srbiji.
Brez večjih pretresov
Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli za dogajanje na Ljubljanski borzi v preteklem tednu. Pod vplivom korekcije tečajev na svetovnih borzah so se v prvi polovici tedna pošteno stresli tečaji tudi na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev.
Najbolj so bile na udaru delnice tistih dveh podjetij, ki so letos zabeležile največjo rast. To so delnice Krke in Petrola. Delnice Krke, ki so se spustile 10 odstotkov pod najvišjo vrednost, so kot kaže prišle v nemilost tudi pri nekaterih tujih vlagateljih, ki v zadnjem času pod vplivom korekcije tečajev bežijo z razvijajočih se trgov vzhodne Evrope. Tja mnogi zaradi majhne tržne kapitalizacije in regionalne bližine štejejo tudi Slovenijo. V četrtek in petek pa je bilo opazno, da so prodajalci izpraznili svoje arzenale, tako da sta se tako Krka, še posebej pa Petrol kar lepo opomogla. Delnice Petrola so bile tako ob koncu tedna celo 2 odstotka višje kot teden poprej. Rast cene teh delnic pa je pripisati stalnim govoricam o morebitnem strateškem partnerju, ki so dobile vzpodbudo ftidi v obisku gospodarske delegacije v Rusiji v teh dneh, kjer bo tudi Petrol skušal narediti kak korak naprej od prijateljskih pogovorov. Za razliko od delnic Petrola pa delnice Krke v petek niso pridobile dovolj na vrednosti, tako da je njihov enotni tečaj v zadnjem tednu izgubil dobre 4 odstotke. V četrtek so delnice dosegle enomesečno dno, ko se je enotni tečaj komaj obdržal nad 140.000 tolarji, pri čemer so se najnižji posli sklepali še 1.000 tolarjev nižje. Vendar so dali zadnji posli, ki so bili skoraj 2 odstotka nad dnevnim povprečjem, vlagateljem jasno vodilo za gibanje tečaja naslednji dan.
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v mSIT	%spr.
CICG	Cinkarna Celje	27.000.00	13.91	0,00
CETG	Cetis	18.008,00	1,33	-27.72
CHZG	Comet Zreče	1.790,00	0.32	0,00
GRVG	Gorenje	5.501.62	85.92	-1,69
PILR	Pivovarna Laško	7.700.00	62.78	-1.30
JTKS	Juteks	24.903,99	1,51	-2.39
ETOG	Etol	48.000,00	2,05	0,00
Tudi med splošno korekcijo tečajev pa je bilo vendarle nekaj delnic, na katerih so vlagatelji lahko zaslužili. Med njimi so delnice Žita, ki so ob sicer zelo skromnem obsegu sklenjenih poslov v sredo poskočile za več kot 6 odstotkov. Zadnji posli so se sklepali skoraj 10 odstotkov višje kot dan poprej, tako da je cena po štirih mesecih znova presegla 30.000 tolarjev za delnico. Nekaj vpliva na povečano zanimanje ima gotovo predlog izplačila dividende, ki naj bi znašala nenavadno visokih 920 tolarjev, kar pomeni, da bo družba delničarjev razdelila vsoto, ki je petkrat večja od lanskega čistega dobička dmžbe. Družba je sporočila tudi svoje uspehe v letošnjem letu. Hitri pogled kaže sicer na precejšnje izboljšanje poslovanja, a ob podrobnejšem hitro ugotovimo, da je višji dobiček predvsem posledica odprodaje premoženja.
PMijlil'lj iviii'iij'r^as^àl'rt'^^^i
Indeks	Zadnji tečaj	% spr.
SBI20	4.944.08	-0,16
PIX	4.007,49	-0.34
BI0	118,87	-0,19
Tudi Mercator je objavil poslovne rezultate za prvo letošnje četrtletje. Kljub 14 odstotkov večji prodaji in za četrtino večjemu dobičku iz poslovanja, se cena delnice dan po objavi ni spremenila in ostaja pod 39.000 tolarjev. So pa zato na novico, da bo storitve našega pristanišča začelo uporabljati največje korejsko logistično podjetje, ki s svojimi storitvami oskrbuje prodorna avtomobilska velikana KIA motors in Hyundai, pozitivno odreagirale delnice Luke Koper. Luka Koper sicer ni ovrednotila efekta dogovora, vendar pa je bila objava zadosten razlog, da se je cena delnic povzpela za odstotek.
KAREL UPNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
Dvajset milijonov za hladilnik
Ruski bogataš Rustam Tariko, ki se ukvarja s proizvodnjo vodke in z bančništvom, je za 86.400 evrov (skoraj dvajset milijonov tolarjev) kupil Gorenjev hladilnik, okrašen s kristali Swarovski. Gorenje bo denar namenilo brezdomnim ruskim otrokom.	JI
Gremo - na izlet v zeleno!
Preberite in preverite, ali ste med nagrajenci
Kdor čaka, dočaka, pravi pregovor. Nič manj nestrpno kot vi, ki ste to želeli, smo tudi mi težko pričakovali dan, ko lahko objavimo in najavimo izlet v zeleno, ki bo letos nekaj posebnega. Predvsem zato, ker bomo 10. junija, ko bomo ob 8. url z avtobusom z glavne avtobusne postaje v Celje krenili v smeri prod Žalcu, že lahko listali po svežih kuharskih bukvah z zdravilnimi nasveti in recepti, katere soustvarjalci v enem delu knjige ste tudi vi, letošnji izletniki.
Povabilo, s katerim smo vas v februarju v našem časopisu povabili k pisanj u zelenih nasvetov iz vaše domače lekarne, je padlo na plodna da in »kal pognalo«. Vsem se za sodelovanje lepo zahvaljujemo. Nekaj najboljših smo zbrali v tretjem delu knjige, kjer se boste našli s polnimi imeni in priimki kot letošnji nagrajenci četrtega izleta in devete sezone Zelenega vala, ki se čez
'"llBAO^
poletje poslovi. Nagrada za znanje in zvestobo pa je izlet v zeleno, s spoznavanjem zdravilnih zelišč s Faniko Bur-jan in gostí, o čemer bomo še pisali.
Danes ne prezrite, ali ste si morda zase in sopotnika z objavo recepta v knjigi pridobili sedeža na avtobusu za 10. junij. Koga boste povabili s seboj, prepuščamo vam. Nagrajenci pa so:
Jožica Majcen, Trnovlje pri Socki, Marija Knez, Turje 60, Dol pri Hrastniku, Marija Ple-menitaš, Dobje pri Planini,
Marija Širovnik, Trnoveljska c. 63, Celje, Marija Vozlič, Laše 19 a Podplat, Marjeta Kuhar, Celjska c. 48, Rogatec, Marija Preložnik, Dramlje 42, Marija Arlič, Prekorje 8, Škofja vas, Zinka Potočan, Vino-gradna 3, Zreče, Jožica Ro-žencvet, Bistriška 8, Poljča-ne, Mija Rakoš, Ul. Milke Kerin, Celje, Majda Bezgovšek, Marija Gradec 5, Laško, Martin Jug, Pepelno 18, Šmartno v Rožni dolini Celje, Marija Žibret Krašovc, Leskovca 9 Laško, Zorka Hajnšek, Strmca 36 Laško, Berta Pečovnik, Kapla vas 11, Tabor, Danica Gobec, Spominska 5, Celje, Stanka Krašovec, Lahomno 17a, Laško, Marija Škorjanc, Strmca 36, Laško. Čestitamo in vas pričakujemo skupaj z izbranim povabljencem.
Imena nagrajencev bomo objavili tudi v jutrišnji oddaji Zeleni val (sreda), o podrobnostih izleta pa vas bomo še sproti obveščali.
MATEJA PODJED
Učinkoviti inšpektorji
Na dnevni red današnje seje mestnega sveta v Celju prihaja poročilo občinskega inšpektorata, ki je lani svoje delo dobro opravil. Težišče svojega dela so lani postavili na izterjavo kazni, saj je le uspešna izterjava poroštvo, da je izrečena kazen dosegla svoj namen.
Inšpektorji so lani kršiteljem izrekli za skoraj 30 milijonov tolarjev kazni in jih izterjali 24 milijonov, kar je za 13 odstotkov več kot leto prej, pri
čemer je izterjava 80-odstot-
Pri svojem delu so občinski inšpektorji in redarji omejeni z veljavnimi pristojnostmi in predpisi. Prav od teh je v največji meri odvisna tudi njihova učinkovitost. Največ nepravilnosti so inšpektorji lani ugotovili pri ravnanju s komunalnimi odpadki. Izdali so 128 odločb, odkrili in sanirali so tudi štiri manjša divja odlagališča. Veliko dela je bilo še z odstranjevanjem zapuščenih vozil, pri čemer so jih 99 od-
stranili, še 38 dotrajanih vozil pa so odstranili njihovi lastniki. Učinkovito je bilo tudi občinsko redarstvo, ki je lani izdalo 3.873 plačilnih nalogov zaradi napačnega parkiranja.
S spremembami zakona o prekrških zoper javni red in mir se bodo pristojnosti inšpektorata močno razširile, saj bodo redarji morali ukrepati v primerih nespodobnega vedenja, beračenja, uporabe nevarnih predmetov, vandalizma, pisanja po objektih in podobno.	BS
Izšle nove Kuharske bukve
Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice slednjič tudi v knjižni obliki
! kuponček za nagradno igro # ; Zlata deteljica Casinoja Faraon V ADAMAS >
Vpiši številko karte (1-32), pod katero se skriva Zlata deteljica:
Kupon pošlji na: NT&RC,
fjas|0v__Prešernova 19,3000 Celje
j !V| M |V1 M VIV1 % ] I v 11 ♦ I i [> i ♦ i Vi ♦ i I ♦ i M
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16
I I A I I A I i , U ! i'* i * 1 A ! *<& 1 * ! * 1 A i A
17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32
V naši založbi je prav danes izšla nova knjiga iz zbirke Kuharske bukve. Tokrat je namenjena zdravilnim zeliščem, čajem in čajnim mešanicam, torej posega na področje, ki je med ljudmi vse bolj priljubljeno. Vse več posameznikov se namreč ukvarja z zeliščarstvom, pri čemer v skrbi za zdravje tudi vse več ljudi posega po naravnih zdravilih.
Knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ima 224 strani, zaključuje pa jo 16-stranska priloga barvnih fotografij zdravilnih rastlin in barvnih risb ter prerezov strupenih rastlin. Nastajala je dolgo in skrbno. Uvajata jo razmišljanje o »rož'cah za zdravje« in poglobljena razlaga tako imenovane fitolerapije -zdravljenja z zdravilnimi zelišči. Sledi poglavje o zdravilnih rastlinah, kjer knjiga bralce že v uvodu pouči, ka-
ko nabirati in pripraviti zelišča za uporabo, kako jih sušiti, predelovati v tinkture in podobno. V poglavju, opremljenem z risbami ali s fotografijami, predstavlja 71 zdravilnih rastlin, njihova rastišča, delovanje in uporabnost. Knjiga na zelo sistematičen način pove, kje, kdaj in kako nabirati zdravilne rastline, kaj zdravilnega vsebujejo, kako njihove učinkovine delujejo na organizem, pri večini pa svetuje tudi razmerja, v katerih jo je dobro mešati z drugimi zdravilnimi rastlinami za pripravo zdravilnih čajev, napitkov, tinktur ali olj.
Sledi poglavje o strupenih rastlinah, posebej opremljeno z opozorili o možnih zamenjavah teh rastlin z zdravilnimi, in tudi o strupenosti nekaterih rastlin, ki jih gojimo doma kot okrasno cvetje.
Drugi poudarek knjige je namenjen lajšanju težav s ča-
ji pri najrazličnejših težavah ali boleznih. V tem poglavju boste našli kar 28 receptov za čajne mešanice, ki pomagajo pri različnih težavah, od depresije do težav s prostato, pri revmatičnih obolenjih, zoper napenjanje, zoper živčne tegobe ...
V	poglavju Sestavine za čajne mešanice so predstavljene sestavine, potrebne za nekatere podobne čaje, le da te mešanice vsebujejo tudi zdravilne rastline in zelišča, ki ne rastejo pri nas.
V	poglavju Domača lekarna iz Zelenega vala pa so zbrani recepti in nasveti poslušalcev oddaje Zeleni val, ki je že dolga leta na rednem sporedu Radia Celje.
Avtoiji besedil so mag. farmacije Boris Jagodic, znani kardiolog prim. Janez Tasič, dr. med., in Mateja Podjed, ki je zbrala nasvete poslušalcev Zelenega vala.
Z novimi kuharskimi bukvami z naslovom Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice je založba Novi tednik in Radio Celje obogatila knjižni trg z izredno uporabnim, pripravnim in na nek način tudi modnim priročnikom.
BS
Knjigo je uredil Branko Stamejčič, oblikoval Minja Bajagič in lektorirala Tanja Drolec. V prodaji je od danes dalje v oglasnem oddelku Novega tednika in po pošti (po povzetju), stane pa 2.700 tolarjev.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Kje se je zataknil pločnik?
Lansko poletje so prebivalci Nove vasi in Črnolice v šentjurski občini ter vozniki, ki so na to prometnico vezani s planinske in slivniške strani, preživeli v mešanici negodovanja in olajšanja. Skozi Novo vas in Črnolico so namreč začeli graditi pločnik. Kolikor nujna je že bila naložba, vredna 215 milijonov tolarjev, je bilo treba z gradbenimi deli tudi potrpeti, saj se prek noči pločnika pač ne da spustiti iz vesolja. Zdaj je strah drugačen. Cesta je bolj uničena kot kdaj-koli, dela pa še kar stojijo.
Na tem izredno obremenjenem cestnem odseku skozi gosto naselje, kjer je veliko število pešcev in ostalih udeležencev v prometu, že leta opozarjajo na hudo uničeno cestišče in veliko ogroženost predvsem najmanj zaščitenih udeležencev v prometu. Kot je v obvestilu za javnost zapisal šentjurski podžupan Jože Artnak, bodo denar za pločnik zagotovili v letih od 2005 do 2007. »Cesta je državna in ena glavnih prometnih aort za južni del občine, proti Sevnici, ter za
zelo velik del Kozjanskega, je prometa, je pokazala, da Študija prom eta, v okviru ka- na tem odseku vozi preko se-tere je bilo izvedeno tudi štet- dem tisoč vozil dnevno, od
tega zelo veliko tovornih.« Kot že rečeno, so lani začeli graditi pločnik, letos pa se dela ne nadaljujejo, kot je bilo predvideno. »Razlog je bil v tem, da je bil projekt izdelan že pred sedmimi leti in ni mogel upoštevati kasnejših dejstev. V tem času se je uničilo tudi cestišče in za njegovo prenovo je potreben te-meljitejši poseg. Ta pa zahteva projektne spremembe in precej dodatnih finančnih sredstev, ki v proračunih in v izvajalski pogodbi niso bila predvidena. Tako so bila gradbena dela do nadaljnjega ustavljena,« je še pojasnil.
Pred dnevi so se zaradi navedenega problema na sami trasi ceste sestali direktor Direkcije RS za ceste Vili Ža-verlan s sodelavci, v imenu Občine Šentjur oziroma drugega sofinancerja podžupan Jože Artnak in direktor izvajalca del CMC Marjan Ven-gust s sodelavci. Korekcije bodo projekt znatno podražile, vendar bodo po dogovoru z deli nadaljevali. Izgradnja pločnika in obnova celotnega cestišča bo predvidoma končna do konca julija letos.
ST
Raziskovalne naloge na razstavi
V Osrednji knjižnici Celje bodo še do 23. junija razstavljene naloge celjskih mladih raziskovalcev. Učenci iz vseh celjskih osnovnih in srednjih šol so naloge izdelali v okviru akcije Mladi za Celje, ki jo že 28 let organizira Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje in ki je najstarejša tovrstna akcija v državi.
Letos je 317 avtorjev ob pomoči 108 mentorjev izdelalo 138 raziskovalnih nalog, pretežno z družboslovnih področij, dobra tretjina jih je bila s področja tehnike in naravoslovja. Osnovnošolci so pripravili 47 raziskovalnih nalog, pri delu je sodelovalo 121 učencev in 44 mentorjev. 196 dijakov pa je izdelalo 91 raziskovalnih nalog, pomagalo pa jim je 64 mentorjev.
Po razstavi bodo naloge postale del knjižničnega gradiva, pri čemer bodo večino
prenesli tudi v digitalno obliko, tako da jih bo mogoče brati preko spleta.
BS
Foto: NATAŠA MULLER
www.radiocelje.com
Komu štorska priznanja?
V Štorah bo jutri, v sredo, praznovanje občinskega praznika, ki bo v znamenju podelitve občinskih priznanj. Najvišje letošnje priznanje Občine Štore, srebrna občinska grba, bosta prejeli podjetji Štore Steel in Bosio.
Štore Steel ga bo dobilo zaradi vlaganj v ljudi in posodobitev naprav ter za lani dokončano II. fazo gradnje čistilne naprave, Bosio pa med drugim za razvoj programa plinskih peči. Pri tem v obraz-
ložitvi omenjajo, da je direktor podjetja Hugo Bosio prejel letos že nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.
Med dobitniki bronastih grbov Občine Štore sta Vicko in Terezija Kocman (lastnika prve od ekoloških kmetij v občini), Lovska družina Bojansko (ki praznuje 60-letnico) ter Branko Mlakar (športni delavec na področju malega nogometa).
Prireditev, ki bo na predvečer občinskega praznika Štor, bo v telovadnici osnovne šole, z začetkom ob 18. uri. V kulturnem programu bodo nastopili godba štorskih železarjev, Vokalna skupina Kompolčani, mladinski pevski zbor Osnovne šole Štore, harmonikar in recitator. Priznanja bo podelil župan Franc Jazbec, ki bo tudi predstavil aktualni utrip občine.
BRANE JERANKO Št. 42 - 30. maj 2006 -
Praznično na Teharjah
Svoj krajevni praznik so konec tedna proslavili krajani celjske krajevne skupnosti Teharje.
V petek so v dvorani krajanov uprizorili Snubača Antona Čehova v izvedbi domačega ljubiteljskega gledališča, na Vrheh pa so izpeljali turnir v odbojki. Osrednja slovesnost ob prazniku je bila v soboto zvečer na sveže pokošenem travniku na Ledini, kjer so za vsak primer postavili tudi šotor. Med drugimi so se slovesnosti udeležili tudi gostje iz pobratene občine Singen. Na osrednji slovesnosti je zbrane pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Kač. Ob zahvalah krajanom, ki so sodelovali v letošnjih krajevnih akcijah, je izpostavil tudi skrb in pozornost, ki jo krajevna skupnost namenja nekaterim krajanom. Iz krajevnega proračuna namreč sofinancirajo tudi rehabilitacijo obolelih ali ostarelih v izbranih zdraviliščih, poletne počitnice šoloobveznih otrok, ob rojstvu otroka pa podarijo družini skromen denarni prispevek.
Podelili so krajevna priznanja in štiri zlate grbe, najpomembnejšega podjetju Štore Steel, ki daje delo mno-
gim krajanom, ob tem pa je tudi vzorno poskrbelo za ekološko sanacijo prej tako sporne proizvodnje.
Sledila sta nastopa godbe na pihala KUD Ljubečna in folklorne skupine iz Kom-pol, zatem pa zabava ob glasbi Veseljakov z Dobja. Vse udeležence so pogostili tudi z brezplačnim golažem.
BRST
Ob prazniku je bilo na Teharjah tradicionalno tekmovanje za prehodni pokal Gasilske zveze Slovenije za starejše gasilce in gasilke. Med devetnajstimi enotami so starejši gasilci Teharij osvojili 2. mesto, med sedmimi ekipami gasilk pa je bila Lopata zadnja. Istočasno je bilo tekmovanje GZ Celje za starejše gasilce in gasilke. Med sedmimi enotami so bili najboljši predstavniki Teharij pred Trbovljami in Ostrožnim, med starejšimi gasilkami pa sta nastopili dve enoti. Zmagale so Štore pred Lopato. Tekmovanje GZC za pionirje, mladince in člane A in B bo 11. junija na prostoru pri železarni v Štorah. (TV)
Alenka Godec v Jurkloštru
Zavod Odon Jurklošter je v sredo priredil 3. dobrodelni koncert za obnovo župnijske cerkve v Jurkloštru in ureditev domnevnega groba Veronike Deseniške. Ob dveh moških pevskih zborih, Celjskem oktetu in Nonetu Brda, je nastopila tudi Alenka Godec, ki je zapela nekaj zimzelenih melodij slovenskih avtorjev.
Glasbeni izvajalci so imeli tudi priložnost, da si ogledajo samostansko cerkev in se seznanijo z zgodovino kar-tuzije. Zavod Odon Jurklošter namreč že od začetka
maja organizira vodene oglede. Kmalu pa bo izšla tudi zgodovinska povest patra Karla Geržana z naslovom Friderik in Veronika, ki je napisana na podlagi najnovejših odkritij o njuni povezanosti s takratnim priorjem kartuzije Arnoldom. Knjigo bodo predstavili 18. junija, ko bo že 4. dobrodelni koncert. Na njem bosta nastopila islandski pevski zbor Songfélagid Sálubót, za katerega bo to šele drugi nastop v tujini, in celjski mešani pevski zbor Orfej.
JŠ
Alenko Godec je na klavirju spremljal Blaž Jurjevčič.
Dan
Klub študentov občine Celje se je odločil obuditi nekdanji praznik dan mladosti in v soboto na Petříčku pripravil velik šport-no-kulturni dogodek. Organizatorji so poskrbeli za številne športne aktivnosti, pri čemer so daleč največ zanimanja obiskovalcev poželi večerni koncerti.
V popoldanskih urah je Petriček še sameval, napovedana športna tekmovanja so pritegnila le malo udeležencev, razen nekaterih navdušencev, ki so se vneto lotili paintballa. Praznik, nekoč povod množičnih mladinskih manifestacij, ki je po razpadu nekdanje države za leta poniknil v po-
IH KRAJEV
mladosti
zabo, se je na Petričku tako sprevrgel v čisto navadno večerno zabavo. Na prizorišče nekoč priljubljene lokacije družinskih nedeljskih popoldnevov, ki dandanes nudi dokaj klavrno podobo, so se tako šele v večernih urah začele zgrinjati množice. Predvsem mladih oziroma generacije, ki se v času voditelja, katerega rojstnemu dnevu je bil praznik nekoč posvečen, še niti rojevati niso začele.
Organizatorji so poskrbeli tudi za brezplačni avtobus, ki je prevažal razigrane in v nekaterih primerih dokaj alkoholizirane množice. Vsesplošna zabava je bila predvsem glasbeno obarvana, večerni del so ta-
ko otvorili Celjani skupine Mašina, sledili so jim Nexys, temperaturo je dvigovala Alya, za vrhunec noči pa so poskrbeli člani skupine Šank Rock, ki so koncert zavlekli vse do jutranjih ur. Celjski študentje so obujeni praznik dneva mladosti, ki so ga naslovili Mladi, steber domovine, namenili prihodnosti. Pripravljali so ga z namenom ponuditi mladini druženje širših razsežnosti, ki bi jih spomnilo na njihovo identiteto v hitrem svetu globalizacije, kot so zapisali v vabilih. Ponovno pa se je izkazalo, da je mladim pomemben le dober žur, za katerega je čisto dober vsak ponujeni razlog.
PM, foto: AŠ
- noč za žur
Družabne igre na Petričku ob dnevu mladosti - za najbolj drzne
Žalski raziskovalci
Občina Žalec je tudi to šolsko leto pripravila natečaj Mladi raziskovalec 2006.
Na natečaj je prispelo 31 raziskovalnih nalog, v raziskovalno delo pa je bilo vključenih 120 predšolskih otrok iz vrtcev Žalec, Šempeter in Ponikva ter več kot tristo osnovnošolskih otrok iz šol žalske občine. Tokrat so bile razpisane štiri teme. Največ, dvanajst nalog je prispelo na temo Igra in igrače nekoč, osem jih je bilo na temo Eko kot na-
čin življenja, šest o Zgodovini mesta Žalec in pet na temo Pravica do drugačnosti. Recenzenti nalog so bili sodelavci raziskovalnega inštituta Eriko Velenje in Tatjana Kač iz Osrednje knjižnice Celje. Zaključna prireditev s predstavitvijo nalog je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer je mlade raziskovalce nagovoril in jim čestital za opravljeno delo župan Lojze Pose-del.	TT
Predstavitve društev iz Rimskih Toplic seje udeležila tudi ljubljanska županja Danica Simšič.
Aškerc pri Prešernu
Kulturno društvo Antona Aškerca Rimske Toplice je z drugimi društvi iz KS Rimske Toplice svoje delovanje v soboto predstavilo v Ljubljani pred Prešernovim spomenikom.
Namen predstavitve je bil predvsem poudariti pomen pesnika Antona Aškerca ob 150-letnici njegovega rojstva ter popularizirati 11. pohod po Aškerčevi poti, ki
bo 10. junija. V programu so sodelovali MoPZ Antona Aškerca, ŽPZ Rimljan-ke, recitatorji, harmonikar Domen Lapornik in drugi. Program pred Prešernovim spomenikom je spremljala tudi ljubljanska županja Danica Simšič, z županom Občine Laško Jožetom Raj-hom in s predsednico sveta KS Rimske Toplice Jelko Kapun je tudi spregovo-
VOLITVE
Podergajs m Ledi w bof žuiparaski stolček
VOJNIK - Na jesenskih volitvah se bosta po doslej znanih podatkih za župana Občine Vojnik potegovala dva kandidata. Dosedanjega župana Bena Podergajsa bo poleg SLS podprla še stranka NSi ter najverjetneje tudi SD, novega kandidata Arnolda Lcdla, ki ga je prva predlagala SDS, pa bodo podprli še liberalni demokrati in Zeleni Slovenije. »Čutimo obvezo do Vojničanov, da še naprej delamo za razvoj Vojnika,« pravi predsednik občinskega odbora SLS Marjan Kovač, »da bo šel razvoj še naprej v pravilno smer, pa je potreben vsaj še en mandat našega župana.« Trije občinski odbori strank SDS, LDS in Zeleni Slovenije menijo, da župano-vanje v Vojniku potrebuje spremembo, kar bodo podrobneje razložili tudi na volilni konferenci, ki bo čez leden dni. »Menimo, da bo Arnold Ledi, po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, uspešen na volitvah,« je prepričan predsednik občinskega odbora LDS Adolf Viden-šek, »poleg tega ni član nobene politične stranke.« RP
Delopst in Cvetke Pušnik.
za javni zavod
novanju Igorja Praha za direktorja tega zavoda.
Odločitev so sprejeli soglasno. Kot so ugotovili, je kandidat kot direktor, solastnik ter zakoniti zastopnik prisoten že v nekem drugem podjetju in zavodu, ki bi lahko bila konkurenčna ljudski univerzi. Kot so povedali na
seji, so jih iz sosednje občine opozorili tudi na netočnosti v kandidatovi delovni knjižici.
Sicer so na razpis za direktorja ljudske univerze prejeli tri vloge, pri čemer so v svetu zavoda dve izločili zaradi neizpolnjevanja pogojev.
BJ
Krvodajalske akcije
Rdeči križ Slovenije v mesecu juniju vabi na krvodajalske akcije na Celjskem. Kri boste tako lahko darovali 1. junija v Dramljah v tamkajšnji osnovni šoli, 4. v osnovni šoli v Lučah, v Domu svobode v Grižah 8. junija, v Rogatcu v večnamenskem prostoru Rio 15. junija, v gasilskem domu v Preboldu 22. junija ter v osnovni šoli Frana Malgaja v Šentjurju 29. junija. V Celju pa lahko na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice darujete kri vsak ponedeljek, torek in sredo med 7.30 in 10.30 uro.
Čez Sedlarjevo varneje
V Sedlarjevem, v občini Podčetrtek, so v petek predali namenu blizu kilometer ceste, kjer so opravili rekonstrukcijo, uredili hodnik za pešce ter poskrbeli za javno razsvetljavo.
Gre za občinsko cesto, ki so jo tudi razširili, naložba pa je stala približno 30 milijonov tolarjev. Investitor Občina Podčetrtek, si je pri tem pomagala s državnimi sredstvi za urejanje ob meji, cesto pa je predal namenu župan Peter Mišja. Otvoritve se je udeležil župan sosednje hrvaške občine Zagorska Sela, Željko Kodrnja.
Nova pridobitev je pred odcepom za maloobmejni prehod Sedlarjevo-Plavič, ki ga je država odprla 10. maja. BJ
rila o sobotni predstavitvi društev.
Člani KD Antona Aškerca so pripravili tudi stojnico z bogatim informativnim gradivom. V Čopovi ulici so predstavljali izdelke, zloženke in vabila. Predstavitev si je ogledalo veliko mimoidočih, saj je bila stojnica zanimiva, na njej pa se je našlo tudi kaj za pod zob. Rimsko-topličani so s predstavitvijo Ljubljančanom zadovoljni, kako uspešni so dejansko bili, pa bodo videli v soboto, 10. junija, ko bo 11. pohod po Aškerčevi poti, tokrat od Zidanega Mosta do Rimskih Toplic.	BA
Strah
V Obsotelju se zapleta z imenovanjem novega direktorja javnega zavoda Ljudska univerza Rogaška Slatina. Občinski svet Podčetrtka na zadnji seji ni dal pozitivnega mnenja k ime-
St. 42 - 30. maj 2006 -——
«
8_„IZ NAŠIH KBđJE«_: •>«!»¥»
»Sam da nisma zadna«
Na Velenjski mestni avanturi so zmagali vsi, ki so prišli do konca
V sobotnem jutru so velenjske ulice še prekrivale meglice, ko so se ob jezeru in v kampu pojavili prvi športniki. Nekateri so po-merjali čelade, drugi so še zadnjič pregledovali kolesa, spet tretji preverjali nahrbtnike, vsi pa so se pripravljali na Velenjsko mestno avanturo, prvo tovrstno preizkušnjo v Sloveniji.
Društvo tabornikov rodu Jezerski zmaj Velenje je pred štirimi leti pripravilo prvi slovenski pustolovski spektakel Adventure race. Letos so se velenjski taborniki odločili, da bodo pripravili tudi časovno krajše, a vseeno drzno pustolovsko tekmovanje, ki so ga poimenovali Velenjska mestna avantura. »Tekmovanje vključuje veslanje, plavanje, gorsko kolesarjenje, pohodništvo, tek, spuščanje po vrvi in rolanje. S prireditvijo smo želeli privabiti v Velenje rekreativne športnike ter ljubitelje adrenalina in dobre rekreacije, saj so mestne tekme krajše, predvsem pa bolj zanimive za gledalce in manj naporne za sodelujoče, kot je slovensko pustolovsko tekmovanje Adventure race,« je povedal Peter Vrč-kovnik.
Organizatorji so načrtovali, da bo prireditev trajala od osem do dvanajst ur, in sicer v dveh skupinah - Po-zoj na 40-kilometrski progi
in Mastodont na 80-kilome-trski progi, sodelovalo pa je 56 dvočlanskih ekip iz vseh koncev Slovenije. »Tekmovalce, ki morajo biti polnoletni, starost navzgor pa je neomejena, privabi nekaj neodkritega, mogoče dobra organizacija, pa tudi privlačne točke in predvsem avantura. Društvo tabornikov rod Jezerski zmaj to delo opravlja prostovoljno, saj želimo predvsem približati kulturne znamenitosti Šaleške doli-
ne, ki so tudi kontrolne točke,« je pripovedoval Vrčkov-nik in poudaril, da pri organizaciji sodeluje večina velenjskih klubov, od potapljačev, jamarjev, reševalcev do zdravstvenega doma, pa tudi slovenska vojska, ki zagotavlja logistiko.
Grozeče jezero
Tekmovalci so se na izziv različno pripravljali, so povedali, večina pa je najbolj trepetala pred plaval-
no in kolesarsko preizkušnjo. Pri slednji zaradi dolžine in vzpona. Velenjsko jezero pa je zaradi 13 stopinj Celzija pomenilo pravo grožnjo. Pa so se vseeno pogumno podali v vodo in ugotavljali, da niti ni tako mrzla. Sicer je bil končni cilj vseh tekmovalcev podoben: »Ne omagati, priti skozi, mogoče pa še zmagati.«
Velenjska mestna avantura j e mnogim pomenila pred-
vsem srečanje s prijatelji, drugim novo foro ali pa še eno življenjsko zmago. Vsaj tako so omenjali tekmovalci, vzrokov, zakaj so se podali na kilometre naporne poti, pa bi našli še več. Sicer sta s krajšo, 40-kilometrsko progo, v slabih štirih urah opravila člana Voluhar Tea-ma (ime drugouvrčene ekipe se je glasilo Sam da nisma zadna), tekmovalca Ad-ventureTeam.si 2 pa sta 80 kilometrov dolgo progo pre-
tekla, preplavala, prekolesa-rila ... v dobrih petih urah. In na koncu so bili zmagovalci vsi.
Velenjski taborniki pa že pripravljajo novo preizkušnjo. Od 23. do 25 junija bo namreč na vrsti velika pustolovščina, slovensko pustolovsko tekmovanje oziroma Adventům race, ki bo letos zaokrožila Šaleško kotlino, Pohorje, Savinjsko dolino in Jezersko.
US
w
Čebelica bo zrasla
V petek popoldne so v Slovenskih Konjicah slovesno blagoslovili simbolični temeljni kamen za izgradnjo Bivalne skupnosti za osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Dom Škofijske karitas Maribor so že začeli graditi ob sedanjem domu Čebelic, ki že desetletje nudi varno dnevno okrilje desetim varovancem.
Položitev in blagoslov temeljnega kamna, ki ga je opravil mariborski nadškof dr. Franc Kramberger, so 7.
nagovori pospremili minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, konjiški nadžupnik Jože Vogrin in župan Janez Jazbec, predstavniki Slovenske karitas ter seveda nadškof. Vsi so poudarjali na eni strani pomen takšnega doma in na drugi ple-menitost ljudi, ki se zavedajo potreb najšibkejših in jim pomagajo. »V teh desetih letih, kar smo zgradili Čebelico in nato še varstveno-de-lovni center, nismo gradili samo zidov, ampak tudi medsebojne odnose,« je še pose-
bej poudaril župan Janez jazbec.
Med zbranimi so bili tako predstavniki Slovenske karitas kot mariborske nadško-fije kot tudi konjiške občine, društva Sožitje in Lions kluba Konjice, ki je med prvimi prispeval denar za izgradnjo doma. Temeljni kamen sta položila minister Drobnič in oče enega izmed varovancev. Stane Pavrič, ki ima tudi največ zaslug tako za gradnjo prve Čebelice kot zdaj doma za celodnevno varstvo.	MBP
Slike, glasba, ples in
poezija za otroke
—--30. moj 2006
Nadškof dr. Franc Kramberger je blagoslovil temeljni kamen, ki ga drži Fredi Pavrič. Na simbolnem kamnu je zgovoren napis: »Karkoli ste storili enemu od teh najmanjših, ste meni storili!«
Vrtec Tončke Čečeve je v sredo in četrtek priredil kar dve veliki prireditvi.
V Likovnem salonu so odprli samostojno razstavo otroških slikarskih del, ki jo je pripravila ekipa pod vodstvom vzgojiteljice Irene Kukovič Hren. Gre za izbor najuspešnejših likovnih upodobitev otrok, predstavili pa so samo slikarska dela, čeprav so v okviru likovne vzgoje izdelovali tudi risbe in grafike ter kiparili.
Se bolj je bilo živahno sinoči, ko so v Narodnem domu pripravili prireditev Otroški mozaik. Na njej so zapeli otroški pevski zborčki iz treh vrtčevskih enot, predstavila se je .otroška instrumental na skupina, reci-tatorji ter otroška plesna skupina. Večer je s svojim nastopom zaokrožil Učiteljski pevski zbor Slovenije. Obe prireditvi sodita v sklop praznovanja 60-letnice vrtca.
BS
Peter Vrčkovnik ima dovolj organizacijskih izkušenj, saj je nekda sam tekmoval na podobnih tekmah, sedaj pa se meri predvsem : slovenskih meja.
Nekateri tekmovalci so se pred začetkom tekmovanja razgibavali ob pomoči brhkih mladenk iz Top-Fita.
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Dejavni pustnaki
NAKRATKO
Izbira ravnateljev
NAZARJE, MOZIRJE - V
dveh zgornjesavinjskih šolah, OŠ Nazarje in Mozirje, se obetajo spremembe v vodstvu. V Nazarjah dosedanji ravnatelj Zvone Smrke ne bo več kandidiral, postopek izbire novega ravnatelja pa so pripeljali skoraj do konca, čakajo samo še na soglasje ministra Milana Zvera. Tako občinski svetniki kot svet javnega zavoda so za novega ravnatelja OŠ Nazarje pod-
prli Jožeta Kavtičnika iz Velenja. V Mozirju pa dosedanji ravnatelj Anton Venek odhaja v pokoj, na razpis pa sta se prijavila dva kandidata. O imenih uradno še ne govorijo, saj o novem ravnatelju oziroma ravnateljici mozirski svetniki še niso razpravljali.
Dobrodelni rotarijci
VELENJE - Rotary klub v teh dneh praznuje prvo obletnico dela. Doslej so pomagali različnim organizacijam in posameznikom, večkrat pa
sta bili njihove pomoči deležni tudi varni hiši v Velenju in Celju. Ob obletnici bodo velenjski rotarijci pomagali družinama iz Nazarij in Malega Vrha. V petčlanski družini v Nazarjah sta brezposelna tako mati kot oče, v šestčlanski družini iz Malega Vrha nad Šmartnim ob Paki pa so trije šoloobvezni otroci. Družini so izbrali s pomočjo Centrov za socialno delo Mozirje in Velenje, podarili pa jim bodo različno opremo in gradbeni material.
US
Predsedstvo Federacije evropskih karnevalskih mest (FECC) vsako leto v eni od držav članic pripravi konvencijo. Združenje, v katerem je tudi Mozirje, so letos gostili v Novem Vi-nodolskem.
Teden dni trajajoče konvencije so se udeležili predstavniki 26 držav, v tem času pa so nekatera mesta podrobneje predstavila svojo karnevalsko tradicijo in turistično ponudbo. Na slovenskem dnevu so Mozirjani zavrteli predstavitveni film in spregovorili o čezmejnem projektu INTERREG III. A med Mozirjem in Novim Vinodolskim. Za prijavo so se odločili zaradi dobre povezanosti dveh karnevalskih mest z bogato karnevalsko in kulturno dediščino. Skupni cilj programa je razvoj območja v skupno gospodarsko in družbeno okolje, usmerjeno v prihodnost. Namen je izboljšanje konkurenčnosti v evropskem merilu, izboljšanje rav-
Predsednik Društva pust Mozirski Ivek Dajčer (prvi z leve) v družbi predstavnikov evropskih karnevalskih mest
ni življenjskih pogojev prebivalcev in pomoč pri premostitvi razlik v regionalnem razvoju.
Predstavitev so popestrile ljudske pevke skupine Pu-
šeljc. Sicer so se Mozirjani oziroma Društvo pust Mozirski udeležili tudi mednarodnega karnevala, kjer je milozvočni ansambel »Boj se ga« zopet dobro ogrel ob-
činstvo. V FECC-ju sodeluje že 9 članov iz Slovenije, med njimi tudi Ptuj, ki bo prihodnje leto gostitelj srečanja.
US
Jubilanti Podoglarji (z leve): Drago Čater, Mirko Bahčič, Jože Brežnik (eden od ustanoviteljev okteta). Drago Horvat, Mitja Stropnik, Božo Godnik, Dušan Žolnir in Ivo Knez
Dvajset let okteta Podoglarji
Dojenje je prijetno opravilo
V četrtek, 1. junija, se bo ob 16. uri v prostorih JZ Socio - PE Projektna pisarna Celje zdravo mesto na Slomškovem trgu 4 spet zbrala skupina za podporo dojenju. Tema tokratnega sestanka je Dojenje - prijetno opravilo. Vabljeni vsi, ki vas ta tema neposredno zadeva ali zanima.
V Narodnem domu so ob jubileju zapeli člani okteta Podoglarji, ki uspešno delujejo že od leta 1986. Takrat se je zbrala skupina fantov, ki je prepevala podoknice, se pravi podoglarila. Ker je bilo njihovo petje ljudem všeč, se je porodila misel, da bi ustanovili oktet.
Prva leta je pevce vodila Anita Videnšek, kasneje Žolnir, zamenjal jo je Peter Sel-čan, zdaj pa že šest let Podo-
glarje vodi in z njimi tudi prepeva Ivo Knez. Doslej so izdali tri kasete in dve zgoščenki, med zadnje večje uspehe pa štejejo nastop v marcu v TV-oddaji Pri Joževcu z Natalijo. Jeseni bodo na Gorenjskem nastopili s skupinami, ki bodo prepevale Avsenikove uspešnice, prihodnje leto pa bodo Avsenikove polke in valčke spremenjene za vokalno petje predstavili tudi na zgoščenki. Pri tem projektu
š,«-30.„„i2.06--—
jim bo pomagal Vilko Avse-nik.
Na jubilejnem koncertu, kjer je bila dvorana povsem polna ljubiteljev lepega petja, so v prvem delu zapeli pesmi iz zahtevnejšega programa in v drugem lažje pesmi. Posebno doživetje je bilo za poslušalce izvedba Avsenikove Le enkrat imaš petdeset let, ki so jo ponavljali, in koroške narodne Bom pa zlezel na češnjo, kjer jim je pomagal nekdanji član, odlični solist Boris Čuček. Sicer pa so bili solisti Drago Čater, Dušan Žolnir, Drago Horvat in Mitja Stropnik. Kot gostje so nastopili Duet Biser iz Nove Cerkve in tercet Domima z Jasmino s Prevorja.
Podoglarji, ki delujejo pod pokroviteljstvom Območne obrtne zbornice Celje, so pripravili imeniten koncert.
TONE VRABL
Nataliteta v Taboru raste
V okviru tedna družine je župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek v sejni sobi občine sprejel družine novorojenčkov, ki so se rodili od lanskega do letošnjega aprila. Hkrati je sprejel tudi družine letošnjih prvošolškov v Podružnični osnovni šoli Tabor.
Za novorojenčke podeljuje občina enkratni denarni prispevek v višini 30.000 tolarjev, staršem prvošolčkov POŠ Tabor pa 25.000 tolarjev. Sprejema pri županu se je udeležilo 50 povabljencev, najmlajši pa je bil enomesečni fantek. Na sprejemu so sodelovali otrociiz vrtca Tabor in prvošolčki devetletke, ki so pokazali, kaj so se do sedaj naučili. ŠO
Pošljite StlS s besedo CT na 1111 in E30 SIT novega CT-informacij o dobite
rljubljana i^J
Bistvo
wsmmrrnwmm^
hUHHH
riT7ITTITnwgW]
Gasilska po godbeniško na vrtu Mačkovih v Škofji vasi
»Pleh muzika«
Je najboljša!
Prijateljica Nena (levo ob Barbari) je imela pomembno nalogo - Renato za dovolj dolgo odpeljati od doma. »A kaj, koje slavljenko na koncu že dajala domotožje!«
Predsednik godbe iz Nove Cerkve Slavka Jezemik je Renati čestital in
ji zabičal, da mora ostati tako pridna članica kot doslej. - Št. 42 - 30. maj 2006 -
Zdravko je bil lani med finalisti za naj poštarja v naši akciji, medtem ko je Barbara že nekajkrat sodelovala v oddaji Ful Cool Demo Top Radia Celje. Zdaj sta skupaj pripravila še akcijo za Renato.
Renato je na domačem dvorišču pričakala godba na pihala - Med solzami sreče je zmerjala »navihane lumpe«
»Z atijem bi rada presenetila mamico za njen rojstni dan. Zelo rada namreč posluša godbo, po domače >pleh muziko<, v živo.« S temi besedami se je začela zarot-niška zgodba, ki sta jo zakuhala Barbara in Zdravko Maček. Očetu in hčeri so pri tem pomagali mamičini prijatelji iz pihalnega orkestra Nova Cerkev. Slavljenka namreč tam že dolga leta igra trobento. Ko se je tisti večer Renata vrnila domov, jo je čakala dobrodošlica, ki si je niti slučajno ni predstavljala.
Tisti dan, če ne kar ves tisti teden, je bilo pri Mačkovih v Škofji vasi na videz čisto mirno. Pod površjem pa je kar vrelo. Pri Renati od nedoločljive slutnje in pri vseh ostalih od skrbi in priprav. Prav na njen rojstni dan so morali Renato nekako nesumljivo spraviti od doma. Če se je mož Zdravko nekaj dni pred tem hudo trudil, da bi jo obdržal doma, saj ni hotel, da bi po naključju na vajah izvedela, kaj ji pripravljajo, jo je bilo na dan D še težje spraviti od doma. Pa je poprijela prijateljica Nena. Nujno je bilo namreč videti to in ono trgovino, pretakniti mestne lokale, poskusiti najboljšo pico v mestu ... časa pa je bilo še kar preveč. In ko je uboga Nena že iz petnih žil potegnila vse izgovore, zakaj bi še malo ostali, je prišlo odrešilno znamenje, da se lahko vrneta domov.
Renata igra trobenta že skoraj trideset let. Tudi tokrat je z veseljem zaigrala s prijatelji.
Medtem so doma pospravljali in krasili, je bilo vse pripravljeno. Ko je obveščevalna Za peko peciva so mobilizirali vse razpo- služba za hišnim vogalom dala znamenje, je ložljive moči v sorodstvu, hi v prvem mraku godba zaigrala. Na vratih se je prikazal Re-
natin presenečen obraz in kmalu so ga okrasile tudi solze. Nekaj časa je samo zmajevala z glavo in vsake toliko rekla: »Oh, pravi lumpi ste, da veste!«
Ji je bilo pa seveda takoj jasno, kdo je vse skupaj zakuhal. Zdravko je menda pravi za kaj takega in pri njem človek nikoli ne ve, kdaj bo spet ušpičil kaj podobnega. Barbara pa o mamici kar ni našla pravih besed. In ko sta si padli v objem, je bilo jasno, da sta veliko več kot samo mati in hči.
O Renati so tudi prijatelji iz godbe govorili le v presežnikih. Čeprav so jo v smehu zatožili, da sicer navdušena trobentačica zelo slabo prenaša baretko, kadar nastopajo v uniformah. Če to odmislimo, jo je tudi kapelnik Marjan Vrečar zelo pohvalil.
Renata je začela igrati trobento kot osem-letnica pri godbi Male Dole, kasneje je igrala pri Emovi godbi in ko je izvedela za godbo v Novi Cerkvi, se ji je pridružila. In ni prav dolgo trajalo, ko so ji tudi ta večer prinesli trobento in človek bi rekel, da je tista skladba še posebej zazvenela. Če ste preslišali reportažo v soboto, ji le prisluhnite nocoj malo čez 22. uro. Sicer pa še vedno velja. Pišite, ker ... Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje!
SAŠKA TERŽAN Foto: CRECOR KATIČ
		Prijavljam se na akcijo Novega tednika i preobrazba. Strinjam se, da bodo moje fota potekom preobrazbe, objavljene v časopisu www.kac.si,www.novitednik.com, ww	Radia Celje Stilska grafije, nastale med na spletnih straneh: w.radiocelje.com
Ime in priimek:			
Naslov:			Priloga: aktualna fotografija!
Telefon:		Kupone pošiljajte na NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje.	
Lepotilno razvajanje vsestranske Rebeke je bilo zaradi njenih številnih obveznosti z načrtovane zgodnje jutranje ure prestavljeno na večer, kar je celotnemu dogajanju dodalo še malo več glamurja.
Jutra priljubljene pevke, v zadnjem času pa predvsem plesalke, so bila namreč doslej rezervirana predvsem za oblikovanje dovršenih plesnih gibov. Tik pred odhodom na enega svojih nastopov je tako Rebeka prihitela v frizersko kozmetični salon Kac, kjer so z ustreznimi postopki pričarali podobo, ob kateri zastane dih. Ker se za večino svojih nastopov Rebeka uredi oziroma naliči kar sama, saj ima profesionalno torbo z ličili Barbare Bori, ne preseneča da so tokrat nekoliko drugačne priprave še kako prijale. Medtem ko so v podaljšane lase vnesli malo več volumna, pa je za drobce eksplozivne privlačnosti poskrbela kombinacija rdeče obarvanih nohtov in ustnic. Le še skok v izbrana oblačila modne oblikovalke Maje Štamol, sicer pa, presodite sami.
MAJA GORJUP Foto: GREGOR KATIČ
s,.«-3..™»i».6--------—
Celjani (spet) za Velenjčane
Po zmagi v Celju so Velenjčani osvojili točko v Hrpeljah, kar velja pripisati tudi ideji trenerja za spremembo obran
Velenjski rokometaši bodo navijali za celjske, to je povsem jasno pred zadnjim krogom državnega prvenstva oziroma lige za prvaka, ki jo bodo Celjani zaključili na prvem mestu, kdo pa bo osvojil drugi položaj in se s tem uvrstil v evropsko ligo prvakov, pa bo znano v sredo zvečer.
Obračun Celja Pivovarne I-aško in Gold Cluba se bo začel ob 18. uri, gostom zadostuje že točka, pivovarji pa bodo očitno dovolj motivirani, da jim zadajo poraz in se jim dokončno maščujejo za afero Božični večer. V to marsikdo dvomi, torej o zmagi Celjanov, potem ko so v dvorani Zlatorog izgubili dve tekmi zapored, sprva proti Gorenju, nato pa v soboto še proti Kopru, obakrat je bil izid 34:36. Čast in ugled sta na nek način omajana, a pojutrišnj em se vse lahko močno izboljša. Srhljivka v Hrpeljah
V peklenskem obračunu v Hrpeljah so Velenjčani ostali brez zmage zaradi sodnikov, ki nekaj odločitev zagotovo ne znata pojasniti. Zaradi remija dobiva sredina tekma med Celjani in Hrpeljci v Zlatorogu nove razsežnosti. V Hrpeljah je sodniški par resnično pokvaril derbi sezone, ki je odločal o drugem mestu, a dokončne odločitve vendarle ni ponudil. Gorenje je z obrambo 6-0, ki jo je skrbno pripravljal trener Lars Walther, presenetilo domačine in v nabi-
to polni dvorani, kjer je bilo okoli tisoč gledalcev, ki so zganjali silen hrup, v 51. minuti preko razpoloženega Boštjana Kavaša povedlo s 23:18. Potem pa sta dotedaj dokaj solidna sodnika Dušan Andoljšek iz Sodražice in Jože Pan-gerc iz Škofljice popolnoma popustila pod pritiski. Predsednik primorskega kluba Loris Požar je poskakoval ob črti, v 1. polčasu celo skočil na igrišče pred Vedrana Zrniča ... S 25:21 so vodili Velenjčani, nato pa prejeli 5 golov zapored, a je točko iz sedemmetrovke zagotovil Momir Ilič. Velenjsko vodstvo je na-
pisalo oster protest na sojenje, v katerem navaja nekaj dejstev, ki vsa držijo. Ogorčenje pred slačilnico je bilo seveda ogromno.
Luka Dobelšek je v zadnji minuti storil prekršek korakov, sicer pa dobro vodil svoje moštvo: »Imeli smo lepo prednost, potem pa so se zvrstile nerazumljive odločitve. Da bi delali čim manj prekrškov in da se ne bi Hrpeljci valjali po parketu kot v Velenju, smo zaigrali obrambo 6-0. A sodnika sta spel prekinjala igro. Zarotili so se proti nam!« Izvrstni Vedran Zrnič je dosegel 9 golov: »Po izključitvah,
ki jim ni para, smo ostali štirje na igrišču in domači so se vrnili v igro. Zgrešil sem 'zi-ceť za plus dva gola. Bili smo blizu zmage, na koncu pa tako daleč. A Bog je videl in nam dal priložnost za izenačenje. Bila je prava vojna. Celje bo zmagalo v svoji lepi dvorani.«
Prvič bo navijal za Celje
Trener Lars Walther v zaključku sezone dokazuje, da je odličen strateg: »Če se ozrem na zadnjih dvanajst minut, potem sem lahko zadovoljen s točko. Imel sem občutek, da igramo proti devetim tekme-
cem, dva sta imela oblečeni črni majici. Mnogo stvari še nisem videl v rokometu, pa sem jih doživel v Hrpeljah. Za en prekršek, če je sploh obstajal, sta bila izključena dva naša igralca, kar je nezaslišano. Gold Club je igral zelo umazano na koncu. Zato sem vesel ob remiju. Obrambo 6-0 smo vadili že dva tedna, da bi jo uporabili v Hrpeljah za presenečenje, zato je nismo prikazali na drugih tekmah. Mislim, da nam je dobro uspela in da je prihodnost za Gorenje. Prvič bom navijal za Celje. Najbrž bo to nevarna tekma. Vseeno mislim, da bodo Celjani odšli na prijetne počitnice z dvema točkama.« Branko Bedekovič je bil zelo ogorčen, potem ko sta si sodnika izmislila najprej njegovo izključitev za dve minuti, potem pa mu podelila še rdeči karton. Vratarja Mustafa Torlo in Dušan Podpečan sta zbrala po 15 obramb. Slednji bo zagotovo v naslednji sezoni igral v ligi prvakov, s Celjem. Velenjčan v dresu Gold Cluba Aljoša Štefanič si je zgodaj poškodoval stopalo in se ni več vrnil na parket: »V sredo bom igral s pomočjo injekcije, če bo potrebno!« Torej spet spektakel v Zlatorogu, na zaključku sezone, ki se je za Celjane prepozno končala. Bivši evropski prvak proti zlatemu klubu, enemu redkih na svetu, ki je igral tekmo na božični večer. Ga bo to drago stalo?
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
»Vs
im pc kufe
Na predzadnji tekmi letoší lja Pivovarne Laško izgubili
To je bil njihov drugi zapore tu. Pri gostih je blestel Celjan 1 jo Celjani vsega že poln kufe državni prvaki in so verjetno takšno popuščanje. Mislim, da magati vsaj z golom razlike, řv smejo podcenjevati in zasluže Celjani so pred maloštevilnim smo že utrujeni, vendar bi ki nismo. Ne bi si smeli privošči smo navijače in tudi sebe,« je strelec Dragan Gajič. V 54. m ponovno nista kaznovala gost vstopa na igralno površino pri; ima dogovor, da igralci ne sme je bila treneijeva poteza uprav po. Sodnika si ne zaslužita po pra,« je bil razburjen Gajič. Na nik: »Mislim, da Celjani ne bi : sojenja. Če bi videli, kako so v drugače gledali na sodniške o( popravni izpit proti Gold Clut
Trije o<
V ženskem Rokometnem očitno prihaja do menjav tak dru.
Čeprav je do uradnih inforn da so na sestanku upravnega od ko Skutnik ter člana U O Bojai Od igralk naj bi klub zapustil Romana Čolič in Anemarie G znano prihodnji mesec, ko bor morali pripraviti skupščino in
Krim za Celjem in Žalcem
Najboljša igralka Maja Korun (levo) in najboljša vratarka Tjaša Piki
dežele
celjske mesnine
V dvorani Golovec je bil zaključni turnir državnega mladinskega prvenstva za rokometašice.
Igralke Celja Celjskih mesnin so osvojile prvo mesto, druge so bile rokometašice Celeie Žalca, medtem ko se je na tretje mesto uvrstil Krim. Celjanke so najprej dobile lokalni derbi s 26:22 in kasneje popolnoma potolkle tekmice z Galjevice s 34:10. Žalčanke so Krimov-ke nadigrale s 30:22. Za nove državne prvakinje so v tej sezoni nastopale: Tara Fili-povič, Zala BojoviČ, Maja Šon, Nuša Skutnik, Bojana Čudič, Tamara Bregar, Nuša Centrih, Laura Gerič, Alja Jankovič, Sanja Koljič, Alja Koren, Adela Požežnik, Kaja Premoš, Lučka Ščurek, Romana čolič, Tanja Razgor, Tinkara Toš, Ana Gornjak in Hana Fideršek. Vodil jih je trener Tomaž Čater s pomočjo Nenada Stojakoviča. Najboljša strelka turnirja je bila Maja Šon (Celje) s 15 goli.
Celjske mladinke, najboljše pri nas
Za najboljšo igralko turnirja so trenerji izbrali Majo Korun in za najboljšo vratarko Tjašo Piki (obe Celeia Žalec).
Mladi rod rokometašic na Celjskem je prevzel prevlado v državi.
DEAN ŠUSTER
JTJTEKS

ega ijo In
ije sezone so rokometaši Ce-Koprom s 34:36.
dni poraz na domačem parke-tok Praznik: »Mislim, da ima-r. Sezona je bila dolga, so že utrujeni, kar pa ni razlog za bi morali gostujoče ekipe preli smo jim pokazali, da nas ne no zmagali.« Vsega naveličani občinstvom igrali slabo: »Malo ub temu morali zmagati. Žal ti takšnih porazov. Razočarali lejal drugi najboljši pivovarski nutí sodnika Rižner in Teršek )v in Miro Požun si je zaradi lužil rdeči karton. »Naša ekipa no kontaktirati s sodniki, zato čena, saj je le branil svojo eki-lval, saj sta sodila v korist Ko-sojenje pa drugače gleda Praz-meli delati vika in krika glede prvenstvu sodili naši ekipi, bi ločitve.« Že jutri imajo Celjani
MOJCA KNEZ
Istopili
Jubu Celje Celjske mesnine o v upravi kot igralskem ka-
íacij težko priti, smo izvedeli, ora odstopili predsednik Bran-Šon in Čedomir Topličanec. Tara Filipovič, Ana Petrinja, rčar. Sicer pa naj bi bilo več lo po zadnjih dogodkih očitno postaviti novo vodstvo.
GORDANA POSSNIG
PANORAMA
Celjski del uspešne ženske ekipe, ki je postala svetovni ekipni prvak. Z leve Nada Savič, Sabina Koljič, Lado Gobec, Barbara Fidel in Rada Savič.
Sestri Savič: ena najboljša, druga najlepša
Rada dvakrat zlata - Štiri Celjanke ekipne svetovne prvakinje
Slovenske kegljavke so uspešno zaključile svetovno prvenstvo do 23 let v Bolza-nu. V Italijo so s celjskim trenerjem Ladom Gobcem odpotovale štiri iz Miroteksa in se odlično odrezale.
Rada Savič je s 667 podrtimi keglji postavila absolutni svetovni rekord, Slovenke pa so postale ekipne svetovne prvakinje. »Presegli smo pričakovanja. Upali sicer smo, da bomo osvojili kakšno medaljo, nismo pa se jih nadejali toliko. Odlično smo začeli, kar je zelo pomembno na takšnih tekmovanjih, in z dobro igro osvojili prvi naslov. Potem je bilo dosti lažje. Vse tekmovalke so odlično odigrale, zagotovo pa je presenetila Rada Savič, ki je bila sicer v dobri formi, vendar pa tako lepega rezultata ni nihče pričakoval,« je tekmovanje komentiral trener in »večni krivec« za odlične rezultate kegljavk prav na vsakem prvenstvu, Lado Gobec.
Rada Savič je imela pred EP že tri zlate ekipne medalje, posamezno tako visoko še
ROKOMET
1. SL - moški
Liga za prvaka, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Ci-mos Koper 34:36 (16:17); Kokšarov 7, Gajič 6, Goren-šek, Ivankovič 5, Harbok 4, Kozomara, Mlakar, Zorman 2, Natek 1; Doborac 11, Ko-jič 9, Gold Club - Gorenje 26:26 (12:12); Stojanovič, Hojč 5; Zrnič 10, Kavaš 6, Ilić 5, J. Dobelšek 2, Oštir, Sirk, L. Dobelšek 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 29, Cold club 25, Gorenje 24, Trimo 14, Prevent 12, Koper 10.
ŠPORTNI KOLEDAR
SREDA, 31.5.
ROKOMET
Liga za prvaka, 10., zadnji krog: Celje Pivovarna Laško - Gold Club (18), Velenje: Gorenje - Trimo (19).
»Orjakinjo bi morala utruditi!«
Judoistka celjskega Sankakuja Lucija Polavder je na evropskem prvenstvu v finskem Tampereju osvojila bronasto kolajno.
Varovanka trenerja Marjana Fabjana je v borbi za tretje mesto premagala bronasto z olimpijskih iger v Atenah, Rusinjo Teo Donguzašvili. V kategoriji nad 78 kg je bilo 13 ju-doistk. Najprej je »Luca« izgubila z Nizozemko Carolo Uilen-hoed, kasnejšo evropsko podprvakinjo. V prvem krogu repasa-ža se je srečala z Bolgarko Cvetano Božilovo in jo zlahka ugnala z iponom. V finalu repasaža je izločila še Poljakinjo Malgor-zato Gornicko. »Slabo sem začela, pa čeprav Nizozemko dobro poznam, a tudi ona mene. Padla sem na kolena, izvedla je protinapad in obdržala prednost. V boju za bron je bila Rusinja, tretja na olimpijskih igrah v Atenah, zelo trd oreh. Borba je trajal pet minut, na sredini obračuna pa sem si ustvarila prednost,« je o ponovitvi uspeha izpred treh let, ko je bila v Diisseldorfu tudi bronasta, povedala Polavderjeva iz Griž.
»Ni se držala mojih navodil. Prehitro je šla v napad proti 40 kilogramov težji tekmici. Takšno maso, pravo orjakinjo, moraš najprej utruditi, da potem lahko poskušaš z metom. Luca je po porazu odlično nadaljevala in v seštevku sem zadovoljen, saj smo se spet z velikega tekmovanja vrnili z medaljo. To je naš ekipni uspeh, saj živimo drug za drugega!« je komentiral Fabjan. Izkušeni Urška Žolnir in Petra Nareks sta bili peti, debitanta, Vesna Džukič deveta in Rok Drakšič pa brez uvrstitve.
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
ni nikoli posegla, zato je bilo veselje še toliko večje. Bila je v dobri formi, pa tudi psihičnim pritiskom ni podlegla. Na posamičnem tekmovanju je na vseh štirih stezah odlično odigrala in z izrednim rezultatom (667) osvojila prvo mesto. Barbara Fidel je bila v kombinaciji tretja, v dvojicah pa je skupaj s Tino Potokar zasedla drugo mesto. »Od Barbare in tudi Nade Savič smo pričakovali več. Barbara že ima namreč medaljo s svetovnega prvenstva med članicami, pa tudi Nada je že nastopila na članskem prvenstvu. Žal sta bili pred tekmovanjem v malce slabši formi, drugače bi se v Slovenijo zagotovo vrnili še s kakšno medaljo več. Presenetila pa je Sabina Koljič, ki je z vsemi tremi nastopi odlično opravila,« zaključuje Gobec. Časa za oglede in druženja ni bilo veliko, so pa celjske kegljavke, kjerkoli so se pojavile, kot vedno vzbujale pozornost. Nado Savič so okronali tudi za najlepšo tekmovalko.
JASMINA ŽOHAR
Dravinja na pragu elite!
Konjičane lahko ustavi le domači poraz
Jutri zvečer bo v Areni Petrol na prijateljski nogometni tekmi Slovenija gostila Trininad in Tobago. Selektor Brane Oblak je le povabil napadalca CMC Publikuma Dejana Rusiča.
V	soboto pa bo konec tekmovanja v dveh najvišjih ligah. Celjani bodo po remiju v Kopru - omeniti velja gol Sebastjana Gobca s skoraj 30 metrov, ki je utišal Bonifiko - gostih Ajdovce. Ali bo Primorje res predstavilo igro, ki naj bi jo v naslednji sezoni prakticiral Publikum? In kdo bo predsednik kluba? Celjske košarkarice na primer zapušča podžupan Marko Zidanšek, vsaj glede vloge predsednika kluba ... Odšli so Marjan Vengust, Darko Klarič in Tomaž Ambrožič. Z možnostjo, da pomagajo novemu vodstvu. Administrativnih posegov bi bilo precej, a prva poteza novincev, ki bodo morda le marionete, bi bila imenitna: spet Kladivar!
V	drugi ligi bo tudi po zadnjem krogu v igri glede napredovanja zagotovo le Dravinja. Tudi če izgubi doma z drugouvrščenim Factorjem, bo igrala kvalifikacije z Belo krajino. Če pa ne izgubi, potem bodo Slovenske Konjice dobile prvoligaša. Če zmaga, se lahko na drugo mesto prebije Triglav. Z njim so se predvčerajšnjim Konjičani v Kranju razšli brez golov, a so imeli obenem srečo, da Factor (Ježica) v derbiju ljubljanskih predmestij proti Svobodi (Vič) ni iztržil več od točke. Možno je, da bo konjiška tekma privabila več gledalcev kot pa jutrišnja ali sobotna v Celju.
DEAN ŠUSTER
Izidi 35. kroga 1. SNL: Aneř K> per-CMCPubUkum2:2 (2:l);Drob-ne (1), Božič (16); Beršnjak (11), Gobec (71), Rudar-Bela krajina 2:2 (0:2); Pavlovic (50. SO) ; Mejač (18), Grabič (40 - 11 m). Nafta -HIT Gorica 1:4, Maribor Pivovarna Laško - Drava 2:1, Primorje -Domžale 0:0.
Izidi 26. kroga 2. SNL: Triglav - Dravinja 0:0. VrsUii red: Dravinja 49, Factor 47. Triglav 45, Aluminij, Krško 40, Šenčur 33, Zagorje 26, Livar 24, Dravograd 23, Svoboda 22. Izidi 24. kroga 3. SNL - vzhod:
nik (21), Citer (26), Šmarje pri Jelšah - Stojná 0:3; Murat (5,65), Habrun (42). Vrstni red: Mura
S kolesom do Albanije
Četverica rekreativnih kolesarjev namerava 1.580 kilometrov dolgo pot prekolesariti v devetih dneh - Na poti že tretji dan
Kolo je simbol tistih, ki se na poti k lastnemu uspehu ne želijo naslanjati na druge. Kolesar je odvisen od lastne moči in na ta način razvija duh samozavesti in težnjo po svobodi. Tudi zato verjetno postaja kolesarjenje med ljudmi vse bolj priljubljena rekreativna dejavnost. Za marsikoga vrtenje pedalov predstavlja tudi željo po raziskovanju, preizkušanju lastnih moči, krepitvi prijateljskih vezi, promociji...
Člani Športnega društva Mestinje so vse omenjeno združili v projektu, ki so ga poimenovali Prijateljstvo 2006. Četverica iz Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine se je namreč v nedeljo s kolesi podala na 1.580 kilometrov dolgo pot po republikah nekdanje Jugoslavije in po Albaniji. Marjan Kužnar, Vojko Božič, Miran Fajs in Janez Colnerič ter kot spremljevalca Tomaž Gobec in Jože Šket so si zadali cilj, da pot prekolesarijo v devetih dneh, pri čemer naj bi na dan naredili od slo do 250 kilometrov. Pot so začeli v nedeljo ob 8. uri pred gasilskim domom v Mestinju. Prvo etapo so končali v Bosni in Hercegovini v kraju Prijedor, od koder so se včeraj odpravili proti bosansko-črnogorski meji. Danes naj bi prispeli v Črno goro, nato jih bo pot vodila do albanske prestolnice ter naprej po Makedoniji, Kosovu in Srbiji. Na cilj v Beogradu bodo
predvidoma prispeli v ponedeljek, 5. junija, ob 14. uri, kjer bo tudi zaključna prireditev kolesarskega ultramaratona.
To bo za kolesarje najzahtevnejši projekt doslej, zato so se morali nanj temeljito pripraviti. Trenirati so začeli že decembra lani. Ker pozimi uporaba cestnih koles zunaj ni možna, so si kondicijo tri- do štirikrat tedensko nabirali v fitnesu, kjer je vsak kolesar preživel približno sto ur. Fizično pripravljenost so utrjevali tudi s tekom na smučeh, plavanjem, savno in z individualnim treningom na sobnem kolesu. Takoj, ko so to dopuščale vremenske razmere, so začeli s cestnimi kolesi trenirati zunaj. »Vsak kolesar je skupno do odhoda prevozil tri tisoč kilometrov, nekajkrat smo dnevno prevozili tudi po dvesto oziroma tedensko po več kot petsto kilometrov. Za kolesarjenje v naravi je vsak posameznik porabil najmanj 120 ur,« z nekaj podatki postreže vodja projekta Janez Colnerič, ki povsem zaupa v organizacijske in fizične sposobnosti celotne ekipe. Kolesarji imajo do danes zjutraj za seboj že petsto kilometrov poti, do večera jih bodo imeli še dodatnih dvesto ...
Z otokov na celino
Kolesarji imajo za seboj že kar nekaj podobnih, čeprav manj zahtevnih projektov. Pravzaprav so v Športnem društvu Mestinje začeli ora-
Štirje rekreativni kolesarji na startu svoje 1.580 kilometrov dolge poti
ti ledino s kolesarstvom takoj po ustanovitvi. »V prostem času smo začeli organizirano kolesariti po krajših ter nato po vse daljših turali. V letu 2003 srno uspešno izvedli maraton na otok Krk in nazaj v skupni dolžini petsto kilometrov. Takrat je bila najdaljša etapa 168 kilometrov v enem dnevu. V letu 2004 je sledil projekt Vir 2004. Skupaj smo prekolesarili 425 kilometrov, pri čemer je del poti potekal po otokih Krk, Rab, Pag in Vir. Lani smo že v eni etapi prevozili 270 kilometrov s povprečno hitrostjo 28 km/uro. Uresničili smo projekt Dubrovnik 2005 v dolžini osemsto kilometrov. Tokrat nas čaka še enkrat daljša pot,« je pred odhodom po republikah nekdanje Jugoslavije dejal Colnerič, »upam, da bomo brez težav popeljali ime svojega kraja, občin in države po republikah nekdaj skupne domovine. Preko nas bodo ponovno navezani stiki z nekaterimi nekdaj po-
bratenimi občinami, oživeli bodo stiki med prijatelji, organizacijami in društvi.«
Kolesarje je na pot ob številnih krajanih, prijateljih in ostalih, ki jim stojijo ob strani, z vzpodbudnimi besedami pospremil tudi župan občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš: »Vsaka pot, ki nas vodi od doma v tuje kraje, je prav, da je pospremljena z dobrimi željami varne poti in srečne vrnitve. Takšno željo izrekam tudi kolesarjem, ki odhajajo na 1.580 kilometrov dolgo pot. Prav gotovo je njihov osnovni namen preizkus fizične vzdržljivosti, ni pa nepomembno tudi tisto, kar taka pot še prinaša. Tu so prijateljstvo; promocija našili krajev v okoljih, ki jih kolesarji prevozijo in obiščejo; srečanja s predstavniki mest, krajev, občin in navezava stikov teh prijateljskih vezi... Zato jim želim tudi veliko užitkov.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Konjiška atletska šola, ki deluje v okviru Mladinskega centra Dravinjske doline, je v petek v Slovenskih Konjicah pripravila 1. atletsko olimpijado, na kateri so se pomerili učenci osnovnih šol Ob Dravinji, Pod goro in Loče.
Prireditev je izpolnila vsa pričakovanja organizatorjev. Več kot dvesto tekmovalcev in tekmovalk se je zavzeto trudilo in se veselilo uspehov, njihovi sošolci in sošolke, pa tudi starši in drugi gledalci, pa so jih navdušeno vzpodbujati s tribun. Gledalcev je bilo več kot tisoč.
Mladi atleti so se pomerili v metanju žogice, teku na 60, 100, 200, 400, 600, 800 in 1000 metrov ter v štafeti 4x200 metrov. Najboljšim tekmovalcem v posameznih panogah so podelili medalje, veliki prehodni pokal pa je pripadel Osnovni šoli Pod goro Slovenske Konjice, saj so njeni tekmovalci zbrali največ točk.
MBP
r^Hrsrj!
ZABAVNA ELEKTRONIKA, I
I
KBPÛNIA10%řflřtiiT■ do 18,i.2068 SMj
IO ZALOGI. RAZEN RAČUNALNIŠTVA, H |
J Generalni sekretar ZWS Jože Kuzman s celjskimi veterani: s predsednikom območnega združenja Božidarjem Sevškom in sekretarjem Francem Ulago. V ozadju štart orientacijskega pohoda.
Veterani zavzeli Konjice
V Slovenskih Konjicah se je v soboto na 6. veteranskih ekipnih športnih igrah zbralo več kot tisoč članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo in združenja Sever.
38 ekip s 680 tekmovalci iz vse Slovenije se je pomerilo v streljanju, kegljanju, pikadu, šahu, orientacijskem teku in košarki. Najzahtevnejši je bil orientacijski tek po Konjiški gori v dolžini 6,5 kilometra, nanj pa se je odpravilo šestnajst ekip. Skupni seštevek tekmovanja v vseh panogah je pokazal, da je bila tokrat najboljša ekipa Območnega združenja Z WS Ra-dovljica-Jesenice.
Kot je poudaril generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Kuz-
man, so veteranske športne igre le ena izmed dejavnosti, ki združujejo člane. Temeljne naloge združenja so seveda skrb za svojce padlih v vojni za Slovenijo, pomoč socialno ogroženim članov združenja, ohranjanje spomina na dogodke iz vojne, skrb za obeležja, informacijska dejavnost in sodelovanje z drugimi veteranskimi organizacijami.
Naslednja velika veteranska prireditev bo 10. junija v Slovenj Gradcu ob 15. obletnici vojne za Slovenijo. Poimenovali so jo Skupaj v vojni, skupaj v miru, na njej pa pričakujejo pet tisoč udeležencev. Na njej se bosta predstavili tudi slovenska vojska in policija.
MBP
Prehodni pokal Osnovni šoli Pod goro
KRONIKA
15
K sreči ni bilo na igrišču in ob njem v času padca ograje nikogar.
Ograja se Je zrušila v vetru
V nedeljski zruštivi ograje na igrišču III. OŠ v Celju k sreči ni bil nihče poškodovan - Kdo je odgovoren?
Na šolskem igrišču III. Osnovne šole v Celju se je v nedeljo popoldne zgodila nenavadna nesreča. Nekaj minut čez 15. uro se je v vetru podrla kar 26 metrov dolga kovinska ograja. Sreča v nesreči pa je bila v tem, da v tistem času ni bilo nikogar nití na igrišču niti v Miklošičevi ulici, kamor so se vsule ruševine, tudi avtomobili tam k sreči niso bili parkirani. Pristojni zdaj ugotavljajo, zakaj se je ograja podrla in ali (in kdo) je sploh odgovoren za nesrečo, ki bi se, če bi bil kdo v neposredni bližini, končala tragično!
Po klicu in obvestilu o dogodku, da je padla ograja na severovzhodni strani šolskega igrišča, so na kraj nesreče poleg policistov prišli tudi celjski poklicni gasilci, ki so za prvo silo zavarovali okolico, ker pa so domnevali, da obstaja nevarnost, da se bo porušil še preostali del dotrajane ograje, so včeraj zavarovali še dostop k igrišču. V spodnjem delu objekta so poslovni prostori in garaže.
»Moram povedati, da mi je žal in predvsem hudo ob tem, kaj se je zgodilo,« pravi ravnatelj III. Osnovne šole Celje Ivan Janez Domitrovič. »Takoj, ko se je nesreča zgodila, smo začeli dobro usklajeno in koordinirano akcijo zaščite igrišča. Pouk poteka normalno, do igrišča pa ni možen dostop. O tem smo obvestili vse učence, pisno bomo obvestili še njihove starše. Varnost učencev, ki je na prvem mestu, je tako zagotovljena,« še dodaja Domitrovič.
35 let!
Dogodek je močno zaskr-bel ne samo vodilne na omenjeni osnovni šoli, temveč tudi vodstvo Banke Celje in Mestno občino Celje, ki sta delni lastnici tega zemljišča. Včeraj so se na sestanku zbrali predstavniki strokovnih služb Mestne občine Celje, oddelka za družbene dejavnosti in oddelka za okolje prostor in komunalo celjske občine ter predstavnica Banke Celje. »Pogledali smo, kaj se je do sedaj že naredilo in se dogovorili, da bodo v najkrajšem ča-
su odstranili še tisto, kar bi lahko predstavljalo nevarnost,« pravi koordinator za odnose z mediji na Mesuii občini Celje Roman Repnik.
»Vzroke za nesrečo in natančno škodo je še prezgodaj ugotavljati. Dogovorili smo se tudi, da naročimo ekspertizo, s tem ugotovimo dejansko stanje objekta in na podlagi tega bomo naročili tudi projekt, ki bo določil, kako bo potekala sanacija. Domnevamo, da bi bila obnova igrišča končana do začetka novega šolskega leta,« še dodaja Repnik.
Do takrat bo šola za prostore zunanjih šolskih igrišč zaprosila sosednji šoli, v notranjih prostorih pa imajo na razpolago dve telovadnici, pojasnjuje Domitrovič in dodaja, da je omenjeno igrišče ob sobotah in nedeljah odprto, »saj gre za javno površino.«
Na vprašanje, koliko let je igrišče staro, Domitrovič pravi: »Pri nas v šoli ne obstaja nobena dokumentacija, kako staro je igrišče, po oceni pa okrog 35 let.« V tem obdobju je zob časa ograjo že zelo načel, čeprav se po Domitrovičevih besedah do zdaj še nikoli ni zgodilo kaj podobnega. »Imeli smo v načrtu popolno obnovo igrišča oziroma ograje. Dele ograje, ki so bili dotrajani, pa smo sproti popravljali. Strokovnjaki so zdaj prevzeli svoj del naloge, da ugotovijo, zakaj je do tega prišlo. Ko bo ta ocena dana, pa bo možno govoriti o odgovornosti in sanaciji situacije,« je še povedal Domitrovič.
Čeprav na občini ne govorijo o škodi, pa so na celjski policiji pravijo: »Po nestrokovni oceni je nastalo za okoli 15 milijon tolarjev škode. Policisti celjske policijske postaje nadaljujejo z zbiranjem obvestil, o ugotovitvah pa bodo obvestili Okrožno državno tožilstvo v Celju.«
Vprašanje, ki se ob tem pojavlja, pa je, zakaj so z obnovo ograje igrišča čakali vsa ta leta in jih je na nujnost obnove morala spomniti nesreča. Bodo te odgovore zahtevali tudi starši učencev, ki so imeli srečo, da se nesreča ni zgodila med tednom?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: BRANKO STAMEJČIČ i. maj 2006 -
Sodni izvedenec še ni opravil dela
Na Okrožnem sodišču v Celju bi se včeraj moralo nadaljevati sojenje Aleksandru Je sihu. Obtožen je poskusa umora svoje nekdanje partnerke Eve Mulej, ki jo je avgusta lani v Slatini pri Ponikvi napadel z nožem. Ker sodni izvedenec psihiatrične stroke še ni pripravil mnenja, so sojenje prestavili za nedoločen čas.
Jesih se je Mulejevi za storjeno dejanje na sodišču že opravičil. Obtoženi jo je pričakal na potí v službo in jo, ko je sedela v avtomobilu, najprej poškodoval v prsnem predelu, nato pa jo zabodel še v stegno. Mulejeva je nato pobegnila do podjetja, kjer je zaposlena. Je-
sih ji je sledil in še pred podjetjem naj bi kričal, da jo bo ubil. Spomnimo, da bi se sojenje sicer moralo začeti že februarja, vendar Mulejeve sprva sploh ni bilo na sodišče, ker naj bi se Jesiha bala. Soditi so mu začeli mesec dni kasneje, aprila pa se je sojenje začelo znova, ker se je spremenil sodni senat. Na aprilski obravnavi se je Jesih že drugič opravičil Mulejevi in tudi obljubil, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Dodal je še, da si želi nazaj v službo, da bi lahko finančno pomagal njunemu sinu. Z denarjem bi lahko povrnil tudi škodo Mulejevi, čeprav je dejal, da ne v višini, kot jo zahteva ona, to je 3,1 milijona tolarjev.	ŠO
Nad ženo s kuhinjsko desko
V četrtek so policisti zaradi prepira med zakoncema morali posredovati v Žalcu, kjer so ob prihodu do stanovanjske hiše, kjer se je prepir zgodil, na tleh našli hudo poškodovano 53-letno žensko. Imela je hude poškodbe po glavi, trenutno pa se zdravi v celjski bolnišnici.
Po do zdaj znanih podatkih, naj bi se zakonca najprej sprla pred stanovanjsko hišo, menda zaradi dela na kmetiji. »Oško-dovanka je nato odšla v kuhinjo, za njo pa je prišel še mož. Tam sta se ponovno prepirala, ko naj bi jo moški najprej prijel z rokama okoli vratu, nato pa jo s kuhinjsko desko udaril po glavi. Ko je ženska padla na tla, naj bi jo mož še nekajkrat brcnil v telo,« pravijo na celjski policiji upravi.
Policisti, ki so prišli na kraj, so zoper kršitelja, zaradi kršitve javnega reda in miru izrekli
tudi prepoved približevanja. »V razgovoru z žensko so policisti ugotovili okoliščine dogodka, vendar oškodovanka ni zalite vala zdraviliške pomoči. Zaradi vidne poškodbe pa so policisti vztrajali, da potrebuje pomoč in jo odpeljali v Zdravstveni dom Žalec, od koder je bila odpeljana v Splošno bolnišnico Celje,« so še zapisali v izjavi za javnost na celjski policiji.
Kot še dodajajo kriminalisti, naj bi zdravniki ugotovili, da je 53-letnica dobila posebno hudo telesno poškodbo, krvavitev nad možgansko ovojnico. »Oškodovanka je bila takoj operirana in je ostala na hospitalizaciji, saj je še vedno v življenjski nevarnosti,« še dodajajo. Policisti so zoper osumljenega odredili pridržanje, ovadili pa so ga zaradi kaznivega dejanja povzročitve posebno hude telesne poškodbe. Trenutno se nahaja v hišnem priporu.	SŠ
Z dežja pod kap
Celjski gledališčniki so umetniško sezono uspešno pripeljali do konca in morda je bil prav to povod, da so jim nepridipravi (zbiralci bakra?) minuli konec tedna sneli žlebove na stavbi, češ, saj med poletnimi počitnicami ne bo dežja in bodo žlebovi povsem odveč. »Zgodilo se je že tretjič,« povedo v gledališču, kjer se jezijo nad početjem lumpov, ki jih pri kraji le streljaj od policije vselej čuva noč, in seštevajo nastalo škodo. Tokrat so krajo, o kateri so v SLG Celje seveda že poročali policiji, tatovi uprizorili prav po gledališko. V dveh dejanjih.
v dveh nočeh. »Zdaj nam ne bo kazalo drugega,« pravi upravnik Borut Alujevič, »kot da bomo bakrene žlebove nadome stili z železnimi, pa še ti bodo verjetno dobili noge.« Tako so gledališčniki tik pred koncem sezone v deževnem ponedeljkovem jutru znova prišli z »dežja pod kap«...
So pa celjski policisti v ne deljo ravno pri tatvini bakre nih žlebov s stanovanjske hiše v Celju zalotili 28-letnega moškega iz Celja. Po opravljenem razgovoru bodo zanj spisali še kazensko ovadbo.
MP
Povzročitelj je pobegnil
Policisti še vedno preiskujejo okoliščine nesreče, ld se je zgodila v petek zvečer v Kidričevi ulici v Velenju. Neznani voznik svetlejšega vozila je na zaznamovanem prehodu za pešce trčil v 26-letnega pešca. Po trčenju je voznik s kraja odpeljal, ne da bi pomagal poškodovanemu pešcu. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče pozivajo očividce in pobeglega voznika, da se oglasijo na najbližji policijski postaji.
Dan kasneje se je nesreča zgodila na planinski poti na Javorníku v občini Štore. Tam se je s štirikolesnikom med vožnjo prevrnil 25-letni Šentjurčan, ki je dobil pri tem hude telesne poškodbe, medtem ko njegov sopotnik ni bil poškodovan. Na vozilu je nastala manjša gmotna škoda.
16
I KULTURA
»Mi
Od Razlaga do Staneta
Pred tednom dni smo vas v tej rubriki vprašali, kdo je bil Radoslav Razlag, po katerem se imenuje ulica v Celju. Pravilno ste odgovorili vsi, ki ste v kupone zapisali, da je bil Razlag politik in pravnik, pesnik in pisatelj.
Rodil se je kot šesti otrok na srednje veliki kmetiji v Rado-slavcih pri Ljutomeru. Ljudsko šolo je obiskoval pri Mali Nedelji, gimnazijo je najverjetneje končal v Mariboru, na graški univerzi pa je nato študiral bogoslovje in pravo. Iz prava je bil promoviran 1854.
Že v študentskih letih se je skušal uveljaviti v ilirskem gibanju, kamor sta ga usmerjala predvsem njegova sodobnika Anton Krempl in Stanko Vraz. V tem obdobju je začel delovati tudi na literarnem področju, kjer mu je bila kot pristašu ilirizma zelo blizu ideja o skupnem slovanskem knjižnem jeziku. Vsaj pasivno je Razlag obvladal domala vse slovanske jezike. S prozo in poezijo je sodeloval v Drobtinicah, celjskih slovenskih Novinah in drugih takratnih časnikih. Že leta 1853 se je Razlag kot pisec ponovno vrnil k živemu slovenskemu jeziku.
Zaposlil se je kot pravnik v Gradcu. Hkrati je učil tudi na slovenski realki, prevajal zakone in vladne razglase ter kot poznavalec pravne terminologije v Gradcu 1862 izdal priročnik Slovenski pravnik, leto kasneje tudi prvo pesniško zbirko z naslovom Pesmarica.
Med leti 1862-70 je delal kot odvetnik v Brežicah, kjer se je prvič resno soočil s politiko, saj je tako pri prvih de-
želnozborskih volitvah leta 1861 in kot tudi drugih, leta 1863, brez uspeha kandidiral za poslanca kmečkih občin celjskega okraja v štajerski deželni zbor.
Razlag je prvi politični uspeh dosegel na deželnozbor-skih volitvah 1865, ko je bil končno le izvoljen v kmečki kuriji celjskega volilnega okraja v štajerski deželni zbor. Tam je skupaj z Mihaelom Hermanom in kasneje dr. Josipom Vošnjakom odločno zastopal narodnostne pravice štajerskih Slovencev in zagovarjal federalistično ureditev Avstrije. Leta 1867 je bil ponovno izvoljen v štajerski deželni zbor, vendar je že naslednje leto odstopil, ker se ni strinjal oziroma ujemal z ostrimi nastopi svojih štajerskih sonarodnjakov. Njegovo politično uveljavljanje je bilo povezano tudi z nastopi na taborili v Ljutomeru, Žalcu, Sevnici, Vižmaijah in Ljutomeru, kjer je postal priljubljen govornik.
Spomladi 1870 se je na prigovarjanje Lovra Tomana preselil v Ljubljano. Razlag je tako postal ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti, saj ga je med voditelje kot priznanega rodoljuba in sotrudnika sprejel tudi Janez Bleiweis. Bil je izvoljen v kranjski deželni zbor, leta 1871 pa je bil ime-
Po Radoslavu Razlagu se imenuje ulica, ki mimo hotela Evropa povezuje mestno jedro s Savinjskim nabrežjem.
KUPON
tednik
iw.ce.sik.si/domprojekti.htm
Ime in priimek............................
Naslov..........................................
Kraj in poštna številka............
Ulica/stavba se imenuje po ki je bil Moj predlog
Odgovore pošljite do ponedeljka, 5. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje.
□ovan celo za kranjskega deželnega glavarja. Tako je Razlag kot Štajerec postal prvi slovenski deželni glavar Kranjske, kar pa ni bilo všeč Bleiweisu in Costi, ki je sam upal na to mesto. Valentin Zarnik se jecelo izrazil, da je imenovanje Razlaga za deželnega glavarja žaljivo za Kranjce.
Čeprav je Razlag po dveh mesecih to mesto izgubil, je postajal vse boj znan kot zmeren in trezen politik. Toda politična treznost in načelnost sta mu ustvarila nasprotnike tudi med slovenskimi politiki. Leta 1873 je s pomočjo mladoslovencev na volitvah v deželni zbor v kmečki kuriji na Notranjskem premagal konservativnega kandidata Nemca Karla 1 lohenwar-ta. To in njegovi nazori, zlasti glede cerkve in konkordata, so ga vse bolj oddaljevali od sta-roslovencev. Ker pa ni upošteval niti politike mladoslovencev, ki ga je podpirala, je bil vedno bolj osamljen. Leta 1875 je osebno zagrenjen odstopil kot poslanec v kranjskem deželnem zboru in se, delno tudi zaradi prvih znakov bolezni, raka na želodcu, povsem umaknil iz političnega življenja, in se vrnil v Brežice. Njegov umik je »olajšal« dokončno spravo med mlado in staroslovenci.
Radoslav Razlag je veljal za prototip mehkih značajev in sodobnik Josip Vošnjak mu je očital »pomanjkanje vztrajnosti in podjetnosti«. Podobno ga je ocenil Fran Šuklje, ki je dejal, da je bil Razlag »v nekem pogledu tragična oseba. Sam po sebi gotovo simpatična prikazen, mož čistih rok in neoporečnega rodoljuba, vendar povsem nedostaten kot politik, brez državniške nadarjenosti. Odrekel je tudi kot deželni glavar; končno se je odpovedal javnemu življenju in je umrl osamljen in skoraj pozabljen od naroda, kateremu je vendarle hotel pomagati!«
Danes se po njem imenuje ulica v Celju, ki pa si jo je na nek način moral ponovno priboriti. Sprva Razlagova ulica je po pobratenju občine Celje v nekdanji skupni državi z občino Čuprijo postala Čuprijska in šele zatem vnovič pridobila Razlagovo ime.
Danes vas sprašujemo, po kom se imenuje Stanetova ulica v Celju.
Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Nagrajenka tokratne nagradne igre »Po kom se imenuje...« je Špela Kameník, Lokrovec 68, Celje. Po pošti bo prejela hišno nagrado Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje.
Foto: GREGOR KATIČ
Kratko življenjsko zgodbo Radoslava Razlaga je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek.
V kavarni Muzeja novejše zgodovine Celje so skozi pogovor z avtorji predstavili dve pomembni fotomono-grafiji o življenju med 2. svetovno vojno.
Življenje med vojno
V slikah in besedi je predstavljeno v dveh novih fotomonografijah
V Muzeju novejše zgodovine v Celju so v četrtek javno predstavili dve novi fo-tomonografiji - Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni in Okupacija v 133 slikah.
Gre za pomembni deli slovenskega novejšega zgodovinopisja, s svežimi, novimi in doslej le redko ali pa sploh ne videnimi fotografijami travmatičnega obdobja 2. svetovne vojne na Slovenskem in v Celju še posebej.
Maja lani je založba Mladinska knjiga izdala fotomo-nografijo Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni. Gre za celovit in uravnotežen prikaz 2. svetovne vojne na Slovenskem, pri čemer pa osnovni namen knjige ni bila toliko zgodovina tega obdobja, temveč predvsem fotografski oris zanjo
značilnih pojavov. Avtorji -urednik Martin Ivanič ter dr. Damijan Guštin in dr. Zdenko Čepič z Inštituta za novejšo zgodovino - so izbrano fotografsko gradivo uredili v vsebinske celote in skozi njegovo govorico predvsem želeli pokazati, kako so Slovenke in Slovenci vojno doživljali in preživeli. Tako po svoji vsebini kot obsegu, več kot 400 strani in več kot 850 fotografij, je ta fotomonografija doslej najpomembnejše tovrstno delo pri nas.
Prav tako zelo specifična in vsaj za Celje še prepričljivejša pa je fotomonografija Okupacija v 133 slikah, ki sta jo ob istoimenski razstavi predstavila celjska zgodovinarja mlajše generacije Tone Kregar in Aleksander Žižek. Monografija v besedi in sliki predstavlja razmeroma
navdušen sprejem nemške vojske, ki je v Celje vkorakala 11. aprila 1941, razvoj družabnega, družbenega, športnega in društvenega življenja v času okupacije, temeljne napake okupatorja, ki je prvotno naklonjenost prebivalstva spremenil v revolt, represivne ukrepe in okupatorski teror. Značilno - prva in zadnja slika v monografiji sta praktično identični. Le uniforme so različne - na prvi nemške, na zadnji partizanske.
V muzejski kavarnici so nam v četrtek skozi pogovor z avtorji pripravili zelo zanimiv večer, obe fotomono-grafiji pa sta med tistimi deli, ki jih je vredno imeti na domači knjižni polici. Še vredneje - pogosto v rokah.
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
OCENJUJEMO
Cez okvire ljubiteljstva
Zopet se nam je ponudila priložnost poslušanja mešanega pevskega zbora Orfej iz Celja, ki je že lani ob svojem prvem nastopu pod vodenjem mladega, muzikalnega in kritičnega dirigenta Tomaža Marčiča pokazal pogum in voljo do poglobljenega poustvar-jalnega dela. Ne zgodi se ravno pogosto, da po rojstnem datumu tako mlad zbor pred polno dvorano celjskega Narodnega doma ustvari pristen in neprisiljen odnos s poslušalci. Koncertni večer jih je zadovoljil izvajalsko in vsebinsko. Koncertiranje je bilo urejeno s premišljenimi, dinamičnimi in ago-gičnimi poudarki, brez pretiravanj, površnosti in neprepričljivosti.
Že v samem geslu Pomladni vrt, pod katerim je bil sestavljen in oblikovan koncertni list, je bila poudarjena programska zasnova večera, kije bila dokaj raznolika in brez stroge urejenosti. V prvem delu velja posebej omeniti tri pesmi nemškega skladatelja, organi-sta in glasbenega pedagoga Josepha Rhein-bergerja po besedilu in glasbi v okvirih romantičnega muziciranja in kontrastnega slikanja. Izvajalsko se je zbor takemu razpoloženju resnično približal. Tudi začetek druge-
ga dela je bil usklajen z uvodnim geslom. Johann Strauss mlajši. Zgodbe iz Dunajskega gozda: sproščenost in veselje y varljivi čas prešernega Dunaja in vase zagledane Evrope, ki se še ne zaveda prihajajoče krvave vojne, ko bo v svoj vrtinec potegnila milijone, ta čas še brezskrbnih ljudi. Dirigentova spremljava na harmoniki je bila zboru v podporo in oporo. Lepo je bila izpeljana beneška ljudska prireditelja Hilarija Lavrenčiča z neobičajnimi hormonskimi prelivanji, Marija Kogoja Stoji mi polje v najbolj avtentični skladateljevi maniri in za sproščujoč zaključek Benjamina Ipavca Ej tedaj.
Tomaž Marčič je študij harmonike končal v Nemčiji in kot solist nastopal z različnimi orkestri po Evropi. Izbrušenost svoje igre je ob klavirski spremljavi mlade Simone Guze; dokazal ob izvedbi šestih karakternih skladb, povezanih v svobodno suitno obliko skladatelja Bernarda Moliqua.
Zbor bi lahko pokazal še večjo izvajalsko sproščenost z mehkejšimi soprani in bolj polnimi moškimi glasovi. Ozke ovire ljubiteljstva je zbor krepko prestopil.
MARJAN LEBIČ
m ti®»»
KULTURA
Trideset let foruma
Priznana svetovna in domača imena plesnega ustvarjanja so se v soboto po dolgem času spet zbrala v Celju na praznovanju 30-letnice Plesnega foruma Celje, ki velja za enega najpomembnejših plesnih centrov v Sloveniji.
Estela Žutič, Boštjan An-tončič, Polona Dolžan in Maja Kalafatič so plesni ustvarjalci, ki so svojo umetniško pot začeli ravno v Plesnem forumu Celje, zdaj pa ustvarjajo v Belgiji, Avstriji, Veliki Britaniji. V soboto se je na veliko zadovoljstvo umetniške vodje foruma Goge Stefa-novič - Erjavec (in vseh obiskovalcev prireditve) vsak od njih s svojo koreografijo (Polona Dolžan in Maja Kalafatič sta bili zadržani, zato so predvajali njun videoposne-tek) predstavil celjskemu občinstvu. Prava paša za oči je bila tudi uvodna točka otroške skupine Packa ter nastopi odraslih plesalk in plesalcev, ki ustvarjajo v Sloveniji: Al-je Kapun, Ane Štefanec, Špele Vodeb, Gee Erjavec, Save Ma-
lenšek - Kučič, Mete Lenart, Sanje Milenkovič, Kaje Re-bek, Tine in Tanje Šentjurc ter Davida Čeha.
V drugem delu večera so plesalke in plesalec Plesnega foruma Čelje predstavili še odlomek iz njihovega najnovejšega interakcijskega projekta Ionosfera, ki so ga pri-
pravili v sodelovanju z glasbeno skupino Aperion. Navzoče so nagovorile tudi Alek-sa Gajšek Krajne iz Mestne občine Celje, direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Andreja Rihter in strokovna sodelavka za ples na JSKD Neja Kos. Slednja je umetniški vodji foruma Gogi Ste-
fanovič - Erjavec ob jubileju predala posebno priznanje sklada, Aleksa Gajšek Krajne pa darilo mestne občine, kipec Barbare Celjske.
Sicer pa se v Plesnem forumu Celje že pripravljajo na šestdnevno gostovanje na Irskem, kamor odhajajo 28. junija. Tja so bili povabljeni
Likovna prijateljevanja pred vrati
V Slovenskih Konjicah pričakujejo sredi tedna enajst slovenskih likovnih ustvarjalcev, umetnikov slikarjev in kiparjev. Zbrali se bodo na tradicionalnih, tokrat že 12. Likovnih prijateljevanjih.
Slovenske Konjice bodo do nedelje spet mesto slovenskih likovnih umetnikov, tako kot so bile prvo desetletje prijateljevanj. Lani so bila Likovna prijateljevanja v Zrečah, saj sta se občini dogovorili, da bosta umetnike gostili izmenično. Umetnike bosta tudi letos sprejela oba župana, konjiški Janez Jazbec in zreški Jože Košir. Z začetkom prijateljevanj sovpada tudi odprtje razstave grafik lanskega Prešernovega nagrajenca Bogdana Borčiča v sredo zvečer v Mestni galeriji Riemer.
Kot napovedujejo organizatorji, bodo gostujoči slikarji in kipar v sredo zvečer izbrali še vino Likovnih prijateljevanj, se v četrtek zvečer srečali s štipendisti prijateljevanj in v petek zvečer slikali akt. V soboto dopoldne bodo obarvali konjiški Stari trg, saj bodo ustvarjali na ulici skupaj z najbolj nadarjenimi učenci s Konjiškega, za katere pripravljajo 2. Mala Likovna prijateljevanja.
Tudi letošnje druženje se bo končalo s tradicionalno dražbo nastalih slik in posebne polnitve vinskih steklenic Zlatega griča. Dražba posebne polnitve vina omogoča štipendijski sklad, iz katerega so doslej podelili že osemnajst štipendij. Razstava nastalih del in dražbi bosta v soboto ob 19. uri v Hotelu Dravinja.
Celje dva dni prestolnica poezije
Na Likovnih prijateljeva njih je skupaj z letošnjim udeleženci doslej ustvarja lo 83 slovenskih likovnih us tvarjalcev. Letos so na pri jateljevanja povabljeni: sli karki Maja Dokler (Ljublja na) in Hedviga Vidmar Ša-lamon (Slovenske Konjice), kipar Andrej Grošelj (Ravne na Koroškem) in slikarji Todorče Atanasov, njegov akril na sliki (Ljubljana), Alojz Berlec (Kamnik), Petar Beus (Ljubljana), Dušan Fišer (Slape), Simon Kajtna (Ljubljana), Enver Ka-ljanac (Velenje), Štefan Marflak (Ravne na Koroškem) in Adolf Pen (Murska Sobota).
MBP
V Celju bodo letos že desetič podelili Veronikino nagrado najboljši pesniški zbirki leta v Sloveniji. Znana je tudi že žirija, ki bo izbrala nominirance ter nato še nagrajenca.
Žirijo za Veronikino nagrado letos sestavljajo dr. Matjaž Kmecl (predsednik), Vida Curk ter Ivo Stropnik. Presojala bo pesniške zbirke, ki so izšle v slovenskem jeziku doma, v zamejstvu ali tujini od lanskega junija do konca letošnjega maja. Upoštevali bodo samo izvirne avtorske pesniške zbirke, izjemoma tudi avtorske izbore, vendar ne zbirk za otroke in mladino. Pet nominirancev za Veronikino nagrado bo žirija izbrala do 10. julija, lavreat pa bo znan na slovesni podelitvi na Starem gradu v Celju konec avgusta. Vrednost letošnje Ve-ronikine nagrade znaša 800 tisoč tolarjev, lavreat pa bo prejel tudi posebno listino Mestne občine Celje. Organizator pri-
Razstava grafik Bogdana Borčiča
V Mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah bodo jutri, v sredo, odprli razstavo grafik Bogdana Borčiča -Školjke 1976, ki bo na ogled do 1. septembra.
Bogdan Borčič je slikar in grafik, ki je tako s svojim likovnim ustvarjanjem kot s svojim pedagoškim delom zaznamoval ne le slovenski temveč širši evropski prostor, za svoje delo pa je prejel pomembne domače in mednarodne nagrade. Leta 1965 je prejel nagrado Prešernovega sklada, 1977 Župančičevo nagrado za slikarstvo in leta 1982 Jakopičevo nagrado. Poleg teh je prejel vrsto razstavnih slikarskih in grafičnih nagrad ter priznanj, med drugimi 3. nagrado na razstavi Mir, humanost in prijateljstvo med narodi v Slovenj Gradcu leta 1966. V letu 2005 je prejel tudi Prešernovo nagrado.
Umetnik je pripravil že več kot sto samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval pa je tudi na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od leta 1959 dalje.	MBP
17
VODNIK
Šopek rdečih nageljnov
Hermanova ustvarjalnica
18.00 Velenjski grad_
Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti
odprtje fotografske razsta-
lani, potem ko so na mednarodnem festivalu v Franciji doživeli izjemen odziv s projektom Tris. 7. julija so plesalke in plesalci povabljeni na Kitajsko, Še letos pa bodo odšli tudi na festival v Indijo, ki bo med 30. avgustom in 3. septembrom.
BA, foto: GK
Tudi drugače do zdravja
ie Tanje Berger
Lado Ambrožič v Kultur-
reditve, celjsko podjetje Fit media, bo tudi letos podelil zlatnik poezije pesniku, ki se je s svojim ustvarjalnim pesniškim opusom že zapisal v slovensko literaturo in kulturo.
Ob jubileju Veronikine nagrade bodo ponudili tudi nekaj novosti. Med drugim bo dogodek, ko bo Celje postalo prestolnica slovenske poezije, tako trajal dva dni, in sicer 28. in 29. avgusta.	B A
KONCERTI
Fantazije pod Celjskim stropom
Mlada celjska umetnika, flavtistka Tina Blazinšek in akordeonist Tomaž Marčič, bosta imela v četrtek ob 19.30 v dvorani pod Celjskim stropom (Pokrajinski muzej Celje) koncert. Fantazije pod Čeljskim stropom bodo pričarali zvoki flavte in harmonike, ki bodo iluzije slikarstva dopolnili z glasbo priznanih mojstrov. Zazvenela bodo dela Wolfganga Amadeu-sa Mozarta, Johanna Sebastiana Bacha, Maxa Regerja, Wolfganga Jacobija, Marina Ma-raisa in Giulia Briccialdija.
Pojejo in igrajo
Jutri bo v celjskem Narodnem domu medobmočna revija pevskih in glasbenih skupin vrtcev. Skupine se bodo predstavile na dveh koncertih, in sicer ob 17. in 18. uri. Nastopilo bo deset zborov, od tega devet iz Celja in eden iz Mozirja. Srečanje bo strokovno spremljala glasbena pedagoginja in dirigentka Dragica Žvar.	BA
lenaževart 19.00 Dom sv. Jožef Celje
Dr.Tamara Griesser Pečar: Delovanje cerkve v polpretekli slovenski zgodovini
domoljubni večer 19.30 Dvorana Kulturnega
centra Rogaška Slatina__
Boris Cavazza: Naključna smrt nekega terorista komedija, abonma in izven 20.00 Dom II. slovenskega
tabora Žalec_
Jubilejni koncert ob 10-letnici Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec
Skrb za zdravo življenje
predstavitev Društva zeliščarjev Velenje 17.00 in 18.00 Narodni dom
Celje_
Pojem in igram 4. medobmočna revija pevskih in glasbenih skupin vn-
19.00 Mestna galerija Riemer, Slovenske Konjice Bogdan Borčič: Školjke 1976
otvoritev razstave grafik 19.30 Pokrajinski muzej Celje Koncert pod celjskim stro-
Tina Blazinšek: flavta, Tomaž Marčič: akordeon
19.30 SLG Celje
Roland Schimmelpfennig: Ženska od prej
SNG Drama Ljubljana, izven abonmaja 20.00 Pokrajinski muzej Celje,
lapidarij_
Dediščina me zanima zaključek projekta dijakov evropskihoddelkov Gimnazije Lava
10.00 Otroški muzej Hermanov brlog
Evropski svet živali
Hermanova ustvarjalnica
20.30 Local Celje__
Harmonikarski orkester iz Friedingena
koncert
Koncert Savinjskega komornega zbora
3a®pciij(
w.radiocelje.cc
NXJBC
Nekdanji in sedanji plesalci Plesnega foruma Celje s svojo mentorica in koreografinjo Gogo Stefanovič - Erjavec
Desetnica v prave roke
Z majem se bo končala četrta sezona čajank v knjigarni Mladinske knjige v Žalcu. Aprilska čajanka z mladinsko pisateljico Janjo Vidmar, ki je pred dnevi prejela letošnjo nagrado Desetnica za najboljše mladinsko delo, je bila doživetje posebne sorte.
Če smo v zasnovi čajank rekli, da je starejša generacija tista, ki ji polagamo v naročje vredno branje za njihove vnuke, potem je Janja Vidmar prava sobesednica zanje. Snov za svoje knjige prenese iz okolja, ki ga sama doživi, ki ostane zapisan na njeni koži in šele potem na papirju. Predstavili smo poseben izbor njenih del, ki predstavljajo tabu teme, bolj znane kot male provokacije velike pisateljice. Vemo, da vsako njeno delo (če ni srhljivka, grozljivka ali strašljivka, katerih pisanje tudi obvlada) izzove burne odzive: tihe, glasne, prikrite, javne. Sicer pa.
ali niso motnje hranjenja, nasilje v družini, spolno nasilje, verska in vsakršna nestrpnost prav tako srhljivi, grozljivi in strašljivi problemi, dokler o njih odkrito ne spregovorimo?
Janja je bila zgovorna. Slišite jo, kadar jo poslušate, be-
rite njene knjige, kadar vam jih ponudijo. Predlagam le nekaj naslovov: Princeska z napako, Debeluška, Baraba, Prijatelja, Ljubezen, Punce za znoret, Moja Nina, Fantje iz gline ...in vse ostale iz zbirke 43-ih knjig izredno brane mladinske pisateljice. Četudi
odrasli ves čas besedujejo o njenih delih, mladi ves ta čas posegajo po njenih knjigah na polici. Kot da živijo v nekem vzporednem svetu, kamor modrovanja odraslih ne zmorejo. Po izposoji njenih knjig v slovenskih knjižnicah je letos na tretjem mestu. Pred njo sta le Desa Muck in Bogdan Novak. Vsekakor je prav tako. Dodala bi le, da naj njena dela preberejo tudi odrasli, sedejo s svojimi mladostniki, kadar jih ne bo preganjal čas, se pogovorijo o prebranem in jih skušajo usmerjati v sprejemanju problemov, katerih del morda niso, so pa ves čas v njihovi bližini. Kako naj sicer mladi spoznajo življenje in občutke drugih, če si morajo pred njimi zatiskati oči ali pa celo ne poznajo svojih?
Janjo Vidmar je vredno srečati. Je neulovljiva, a kadar ustavi čas, da posedi z vami, pripoveduje. Verjemite.
IRENA ŠTUSEJ
radiocilje
Partnerji z evropskimi šolami
0TR05KI CA50PI5 H
V naravo
Tokrat smo se v Otroškem časopisu odpravili v naravo. Ker je tovrstnih potovanj po vaših šolah in vrtcih že bilo veliko in bodo še prišla na vrsto, se seveda že sedaj priporočamo za fotografije in sestavke.
Naravo pa lahko obiščemo tudi le z domišljijo in predvsem poezijo. Da je temu res tako, priča mlada pesnica Valentina Plaskan, katere prvenec Oblak v srcu je izdala Osnovna šola Polzela. Tokrat objavljamo eno njeno pesem, več pa boste lahko slišali na literarnem večeru, ki bo ta četrtek ob 18. uri v glasbeni učilnici Osnovne šole Polzela.
Koliko tehta duša?
Koliko tehta duša? Kadar je dober dan, je lahka, vesela, tehta le kak gram. Kadar v meni nevihta divja, ojej, postane neznosno težka, kot kak kamen, prisodila bi ji cel kilogram.
A kaj je z njo, ko ni ne sonca ne viharja? To je občutje nekje vmes. Kadar sem s tabo, takrat si duša dušo deli in vse se lažje zdi.
VALENTINA PLASKAN, OŠ Polzela
Naravoslovni tabor na Treh kraljih
Da prvošolci niso nobene mile jere in kisle cmere, so dokazali najmlajši Šalečani. Tri dni so bili brez mamic, očkov, babic, dedkov, tet, stricev... v penzionu Jakec na Treh kraljih. Tja so odšli z učiteljicami in sicer v najboljšo in najzanimivejšo šolo v naravi. Sredi Pohorja smo obiskali partizansko bolnišnico Jesen, pri Črnem jezeru našli stopinje povodnega moža, ponoči z baterijami obiskali škratovo deželo in našli njegov zaklad. Obiskal nas je lovec, pekli smo krompir, zaplesali ples v pižamah, spoznali veščine lokostrelstva, osnove odbojke na mivki, na filmu videli razvoj in življenje čebelic. Vmes smo se sladkali z dobrotami, s katerimi so nas založili starši. Ker so se otroci v naravi lepo obnašali.
jih je pohvalil sam povodni mož in jim v zahvalo prinesel darila. Za buške, praske, pike in rallie žalosti pred spanjem je poskrbel čarobni kuž, brez katerega ne bodo več šli nikamor. Zaposleni na penzionu Jakec so nam ob odhodu poklonili majice za spomin. Po treh dneh so se Šalečani veseli, razigrani in z novimi spoznanji vrnili v objem svojih najdražjih. Vsi so si enotni, da bodo v šolo v naravi odšli tudi prihodnje leto.
Izjave otrok po naravoslovnem taboru:
Videla sem stopinje povodnega moža. Ustrašila sem se, ker so bile velike. Potolažile so me učiteljice, ki so povedale, da je ta mož prijazen in ima rad pridne otroke.
Amadeja Mlinar, l.a
Bila sem prvič sama od doma. Doma me je skrbelo, kako bo. Ugotovila sem, da je kar zabavno biti od doma.
Ema Ikič, l.b
Z mamico sva pripravili za vse otroke zapestnice in slike, mamica pa verižice za vse štiri učiteljice. Vsi so bili veseli najinih izdelkov. Domov smo šli vsi »načičkani.«
Nika Novak, l.b
Najbolj se bom spominjal povodnega moža, ker nisem vedel, da je resničen in prijazen. Pustil nam je zelo lepa darila.
Martin Golob, l.a
Kaj je bilo najlepše? Jasno - ples v pižamah! Plesali smo, peli, noreli z baloni. Še tuši-rat se nam ni bilo treba.
Sara Hrast, l.a
Na Osnovni šoli Frana Kranjca Celje imamo bogate izkušnje na področju mednarodnega sodelovanja. Letos smo se vključili v Co-meniusov projekt Šolska partnerstva.
Naše partnerske šole so iz Madžarske, Nemčije, Španije, Avstrije in Poljske. Projekt bo trajal tri leta, tema projekta pa je prehrana mladostnikov. Konec aprila smo se vrnili iz enotedenskega projektnega sestanka, ki je bil v Tati na Madžarskem. Udeležili smo se ga koordinatorica projekta Ne-venka Ferara, učiteljica gospodinjstva Marta Bregar in učenca devetega razreda Sara Anderlič in Nejc Gajšek. Partnerskim šolam smo predstavih našo šolo in naš kraj
Predstavniki OŠ Frana Kranjca, ki so bili na Madžarskem.
ter opravljeno delo v prvem ni vtisov lotili novih nalog v projektnem letu. Spoznali okviru našega projekta, smo nove prijatelje in se pol-	N F
Majski večer v Škofji vasi
Kulturniki so v Škofji vasi so prejšnjo nedeljo pripravili prireditev z naslovom Majski večer, na katero so povabili Majdo Petan in njene goste, dalmatinsko klapo Mali grad.
Občinstvo, kije dvorano napolnilo do zadnjega sedeža, je celjska pevka navdušila z lepim glasom ter besedili, ki zmeraj sežejo do srca, za kar so jo nagradili z bučnim aplavzom. Obiskovalcem je nekaj dopustniškega vzdušja z ubranim petjem pričarala tudi dalmatinska klapa, ki pa jo sestavljajo sami Slovenci in sicer pevci iz Kamnika ter okolice. Ob koncu se jim je na domiselno postavljenem odru, ki so ga okrasili z zelenjem, cvetjem ter sidrom in ladijskim krmilom - simboloma morja, pri pesmi pridružila še Majda Petan. Organizatorji so z uspe-
Majda Petan
šno prireditvijo tako dosegli tva pa je zbrane pozvala tudi k zastavljeni cilj; zvestim obisko- obisku prireditev, s katerimi valcem ob zaključku sezone bodo v jeseni obeležili pose-ponuditi nekaj prijetnega za ben jubilej, 60-letnico delo-uho in dušo. Predsednica druš- vanja društva.	DK
811
NASVETI
19
ROŽICE IN ČAJČKI
Živila za ljubezen
nilla), ki vsebujejo domača etrerična olja, katerih lastnost je, da spodbujajo in pospešujejo krvni obtok. Podobno delujejo tudi klinčki (Car-yophyllus aromaticus), cimet CCinnamomum zeylanicum) in muškatni orešček (Myri-stica fragrans). Spodbujevalca sta tudi poper (Piper nigrum) in čili (Capiscum fru-tescens), ostri začimbi, ki spodbujata tudi spolne organe. Najbolj afrodizične sestavine pa naj bi vseboval curry. Kdor prisega na sveža in zelena zelišča, naj seže po že omenjenih rožmarinu, poprovi meti, peteršilju (Petro-selinum crispum), baziliki (Ocimum basilicum) ali koriandru (Coriandrum sativum), saj tudi ta vsebujejo koristna eterična olja. Med čutno zelenjavo pa uvrščamo artičoke [Cynara scolymus), paradižnik in rdečo papriko. Skratka, vedite, da je ljubezen v veliki meri doma na travniku, na domačem vrtu, pa tudi v domači kuhinji!
INSTANTNA MANIKÚRA - lak za nohte na samolepilnih lističih. Nič več nepotrebnega čakanja, i Potrebno je nekaj natančnosti pri nanosu in že lahko odhitite po opravkih. Nanesete ga v nekaj minutah, barva pa ostane izjemno sijoča do 14 dni. Odstranite ga z odstranjevalcem laka za nohte. Več na I www.avon.si.
AVON dvojni proizvod za ustnice s svinčnikom in rdečilom COLOR DEFINITION MOISTURE DUO s popolnim ujemanjem barv. Aplikator ima na eni strani svinčnik za obrobo ustnic in na drugi rdeči lo v isti niansi. Več na www.avon.si
PROMOCIJSKO BESEDILO i
Prejšnjič ste lahko spoznali zelišča, ki so koristna za ljubezen, tokrat pa lahko spoznate, da ima afrodizične lastnosti tudi precej živil. Le zakaj žene skoraj nikoli ne pomislijo na ta zdravila za ljubezen, ki so že dolgo v rabi? Kajpak obstajajo tudi nasprotna, ki pomagajo, kadar je partner malce preveč zahteven, a o slednjih kdaj drugič. Poglejmo tiste, ki zanetijo slo in strast.
Izredno dober za ljubezen je česen (Allium sativum). Čeprav vas že kar vidim, kako se zmrdujete, češ da česen zaudarja in vodi kvečjemu v polom. Pa ni tako. Sesekljanega dodajate k vsem solatam, k mesu na žaru, v zmečkan krompir, v Špina-čo, k pečenki... Kot gredo v
Piše: PAVLA KLINER
slast te jedi, bo šlo tudi... Po jedi si vtaknite v usta kavno zrno ali pa žvečite list peter-šilja ali poprove mete in o česnu ne bo niti trohice sledu. V večjih količinah pa česen uživajte na dopustu, ko bosta veter in morje s svojimi vonjavami zakrila vse, karkoli boste počeli. Česen je sinonim za življenjsko moč. Kralj Henrik IV., ki je bil znan po svojih uspehih pri damah.
se je na podvige pripravljal tako, da je vsako jutro brž zgrizel strok česna.
Čudodelna je tudi čebula [Allium cepa). Kako tudi ne, saj je česnová sestrična. Res je, tudi čebula naj bi bila pravi pravcati afrodiziak, in sicer zato, ker usklajuje vse pomembne funkcije organizma. Čebulna juha naj vam bo uvod v nepozabne noči strasti. Uživajte jo, kar se da veliko. Ne pozabite pa niti na zeleno (.Apium graveolens). Jejte njene korenine. Narezane, nastrgane, presne, kuhane.
Žvečite tudi janež. Nikar pa ne pozabite tudi na cvetoči rožmarin (Rosmarinus ofi-cinallis) in meto. Učinkovite afrodizične začimbe naj bi bile še ingver (Zingiber officinale Roscoé), žafran (Crocus vernus) in vanilija (Va-
ste vedeli, da so za ljubezen koristna povsem vsakdanja živila?
Naročniška številka Novega tednika:	m _ 3 :
moorn __-ceiJ8
Številka Tuš klub kartice:
□mrnomniii-;	m^m- %
Telefon:__lvFl3m ^
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
[jQ®wDtednik
NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA!
Spet smo vam pripravili presenečenje! Že lani smo se družili na izletih poSloveniji in tudi letos ne bo ničdrugače. 24. junija vas bomo z dvema avtobusoma s pomočjo Tuša peljali na prvi letošnji izlet naročnikov. Kam, naj zaenkrat še ostane skrivnost, če si ogledate fotografiji z lanskih izletov s Tušem na Kras in v Prlekijo, pa vam bo jasno, zakaj ne smete odlašati pri pošiljanju kuponov. Potnike za dva avtobusa bomo izžrebali med vsemi kuponi, ki jih bomo do srede, 14. junija, dobili na naš naslov. Srečni izžrebanci bodo znani 16. junija, ko bo seznam potnikov objavljen v Novem tedniku.
KUPON
Ime in priimek:_
Naslov/"	tednik
MOTORNA VOZILA
PRODAM
FIAT tipo 1,4 ie, letnik 1992, z okvaro sklopke, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 031355-748. 25/2 BMW r 100 rs, letnik 1980, oldtimer, s certifikatom, prodom. Telefon 041664-733.	2607
DAEWOO nexia gle 1,5 mpi limuzino, letnik 1996, prevoženih 41.000 km, prvi lastnik, lepo ohranjena, vedno garažirana, prodam. Cena po dogovoru, po ogledu vozila. Martin Breznik, Lopata 16 a, Celje.	2602
FORD fiesto 1,1, letnik 1991, ugodno prodam. Telefon 5740-189,031 252-392.
Š562
(SAR0J.4 i coupe, letnik 2000,99.000 km,
BIVALNI vikend, na Planini pri Sevnici, prodam. Telefon (03) 5791-182.ŠS64 ZAZIDLJIVO parcelo, 1000 m2,3 km iz Celja, ugodno prodam.Telefon 041 530-280.
KUPIM
MANJŠO hišo v Celju in okolici kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n PARCELO ali starejšo hišo kupim za gotovino. Plačilo takoj. Telefon 041 672-374.
STROJI
PRODAM
SAM0NAK1ADALK0 17, puhalnik na kardan, traktorske brane in kožuhalnik prodam. Telefon 5741-213. Š557 TRAKTOR Imt 533, letnik 1978, skahino in kompresorjem, lepo ohranjen, prodam za 55.000 SIT. Telefon 031 786-975.
NAJAMEM
V CELJU ali bližnji okolici najamemo pritlično skladiščni prostor, minimalno 50 m2, z urejenim dovozom. Zelišča Trend, Jožica Vincetičs. p., Mariborska 44, Celje, telefon 040 437-777.	n
STANOVANJE
PRODAM
POSLOVNI prostor, velikost 100 m2, s pripo-
PRODAM
ENOSOBNO stanovanje, 35 m2, prodam resnemu interesentu. Telefon (03) 5481-174, od 12. do 14. ure. 2394 DVOSOBNO in trisobno stanovanje, novo, v Rogaški Slatini, prodam. Telefon 041 771-183.	2595
KUPIM
EN0INP0L ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933.	n
GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330.	2068
DVOSOBNO ali trisobno stanovanje kupim. Resen kupec, plačilo takoj. Telefon 041 352-267.	2068
ODDAM
GARSONJERO na Lavi, vseljivo takoj, dajemo v najem. Telefon 041 318-093. 2619
veljski cesti v Celju (bivše Prevozništvo), prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 490-7760,051 365-043. 2573
ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero, v Celju ali okolici, najamem. Telefon 031 835-562.	2588
Spreiemamo pisne prijave na STOBRA TRADE, D.O.O.. KUKOVCEVA
PRODAM
VIKEND, 5x7 m, voda, elektrika, hišna številka, Preloge 13 c, Šmarje, prodam.Telefon 041 771-183.	2585 V OKOLICI Laškega prodam parcelo, 7000 m2, ugodno za vikend. Telefon 5730-196. 2605 ZAZIDANO parcelo v Lokrovcu, velikost 1000 m2, od tega je 110 m2 zazidalnega, vsi priključki v bližini, prodam, cena 2,7 mio SIT. Telefon 041 389-238. n
VRTNE mize s klopmi, masivne, prodam.
Telefon 5771-899.	2571
ŠTEDILNIK th, malo rabljen, poceni prodam. Telefon 5412-941. 2593 HLADILNIK, zamrzovalno skrinjo, 280 I, mizo, stole, kavč, posteljo, prodam. Telefon 041490-189.	2622 ŠTEDILNIK za centralno kurjavo ali na trdo gorivo prodam, cena ugodna. Telefon 041 341-743. 2633
LAŠKO
TIM, Tovarna izolacijskega materiala d. d. Laško Vabi k sodelovanju 1. gradbene tehnike in gradbene inženirje (m/ž) za delo v prodaji fasad z vgradnjo s poznavanjem predpisov o graditvi objektov in gradbene dokumentacije ter opravljenim vozniškim izpitom B-kategorije.
2. več delavcev in delavk za zahtevnejša dela v proizvodnji (za določen čas).
Prijave pošljite na naslov: TIM Laško, d. d., Spodnja Rečica 77, 3270 Laško ali na e-poštni naslov: tim.lasko@tim.si
Informacije na tel. (03) 7344-510
20	INFORMACIJE - MALI OGLASI
IŠČEMO TOPEL DOM
Ste za skupen dopust?
Za vse ljubitelje bolj kosmatih kosmatincev slika pove vse. Edinstven.
Tale Cic pa ni od muh. Pošteno sem se upehal, preden sem ga z igro Ob tej strumni drži in dejstvu, da je star le leto dni ni dvomov, da je utrudil. Sem pa le zmagal! Kdo je naslednji?	kuža še vedno učljiv, le pravega partnerja za učenje potrebuje.
Ko gledam slike psov, ki sem jih ravno posnel za objavo, se čudim, zakaj iz njih zre toliko otožnih, zaskrbljenih pasjih pogledov. Je možno, da čutijo bližajoče se poletje, ko ljudje večinoma mislijo le na dopust in jim je do živali manj?
Po izkušnjah vam lahko povemo, da je v poletnih mesecih več »izgubljenih« psov (ljudje ugotovijo, da je lažje psa vreči na ulico, kot ga vzeti s seboj na morje, saj bi ga morali cepiti ... Pasji hotel pa odpade, saj je zopet strošek). Tudi oddaja živali je slabša, saj si nihče ne omisli kosmatinčka pred potovanjem.
Vse ni tako črno, saj me med pisanjem teh vrstic stalno prekinjajo, ker živali gredo ena za drugo in jih je treba cepiti, čipirati ... Gredo pa ravno tiste, ki smo jih slikali za objavo. Ne razumite narobe, prav nič se ne pritožujem, le moje delavnik se podaljša, a se splača. Le da bo letošnje poletje okoli oddaje drugačno, boljše kot prejšnja. Tu lahko pomagate le vi, ki vam ni vseeno.
Poiščete nas v zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Šentjurju. Naša telefonska številka je 03/749-06-02.
ROK KRAJNIK
Zopet mamica, ki je za svoje mladičke poskrbela, sedaj pa jo skrbi lastna usoda. Morda bi poleg zavetišč potrebovali še pasje materinske domove. Če pa ima kdo dovolj veliko srce, da ji pomaga, mu nikoli ne bo žal.
Verjetno mešan med nemškim ovčarjem in kraševcem. Lahko bi igral v filmu Pleše z volkovi (pa ne namesto Kostnerja).
8-mesečni mešanček z ravnodlakim prinašalcem. Čudovit in igriv.
HOVÍ UNIX
HALlOâLASI - INFROMACI JE
21
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi:
-	v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti,
v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure;
-	v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure;
- v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure.
Teozofsko društvo v Sloveniji
vabi na predavanje ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO,
ki bo v četrtek, 1.6.2006, ob 18. uri v prostorih Osrednje knjižnice v Celju, Muzejski trg 1 (Levstikova soba). Predavala bo gospa Mary Anderson, tajnica Mednarodnega teozofskega društva.
VSTOP JE PROST. 2611
ZIDAK vollok, betonsko železo in motorno škropilnico prodam. Telefon 5794-272.
2568
BON za 8-dnevno potovanje po Španiji, za dve osebi, prodam, (ena po dogovoru. Telefon (03) 705-6012. 2515 DVE toni premoga prodam za 50.000 SIT.
Telefon 040 349-018. 2576 REPUŠEV gel, kostanjev gel, alpski balzam, ognjitevo mazilo prodamo, najboljše cene. Ob naročilu nad 5.000 SIT prejmete
SPALNICO, staro 2 leli, kot nova, prodam. Telefon 041 945-589. 2635
Ki
ča Trend, Jožica Vincelič ka 44, Celje, naročila po telefonu 08010-12.	n
TRAKTOR Imt 533, z dobrim motorjem, vse drugo v slabem stanju, za dele ali
PRODAM
SUHE hrastove »fosne«, 5 cm in deske, 3 cm, prodam. Telefon 5798-079, 041 794-202, kličite zjutraj.	š556
NOVE nizkovalne lesonilne plošče prodam po ugodni ceni.Telefon 5461-094.
2604
»CEPLJENA« bukova drva ugodno prodam. Telefon 041 375-680. losi
PRODAM
BIKCA simentalca, težkega 120 kg, prodam. Telefon 031 736-539. 2570 TRI krave simentalke nujno prodam zaradi bolezni. Telefon 5772-343. 2574 ZAJCE, za zakol ali nadaljnjorejo, prodam.
Telefon (03) 734-2317. l645 PRAŠIČKE, za odojke, 20 do 70 kg, prodam.
Telefon 041 297-961. 26I6 TEUCO simentalko, 380 kg, prodam. Telefon 041 941-881.	2615 BREJO kobilo, pasma anglež, lisičje barve, staro 4 leta, prodam. Telefon 031 460-481. 2631 OSLIČKA, sive barve, prodam. Telefon (03) 544-3491. 2636 DVE kravi simentalki in dve frizijki, breji, tretjega teleta, prodam. Telefon 041 313-105, ogled po 17. uri. 2536
ULEŽAN hlevski gnoj, ovtoprikolica, prodam za 5.000 SIT. Telefon 031 763-010.
OPEKO modul 3000, betonsko opeko, kvo-dre, betonsko železo, traktor Univerzál, suhe deske, prodam. Telefon 5799-192.
031 846-614. BIKCA in telico, težka 400 kg, molzni stroj z dvema vrčema in bazen za mleko, 200 I, prodam. Telefon 041 794-301.2603 KRAVO, dvetelici, vse breje, stružnico za les in koso Superior, traktorsko, prodam. Telefon 041 587-985. Š560 NOV lesen kozolec, 4x72,5 m, prodam za 90.000 SIT. Telefon 041275-414.
2628
KRAVO, brejo 8 mesecev 1er belo in rdeče vino, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041755-882.	2632
PO tej poli želim spoznati resnega prijatelja, starega do 63 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ORHIDEJA.	2627
mm
ZAPOSLIMO slikopleskarje in gradbene delavce za finalna gradbena dela. Informacije: PE Gradnje, Sun64 d. 0. 0., Ipavčeva 22, Celje, telefon 051 363-
VOZNIKA taksija zaposlimo. Telefon 041 639-338. Tina Pozinek-Košlomaj s. p., Krpanova 3, Celje.	2520
OBLIKOVALCA kovin zaposlimo. Telefon 041 639-338. Tina Pozinek-Koštomoj s. p., 3, Celje.	2520
s. p., leveč
PIZZERIATauros, Miran I 40, Petrovče zaposli si co in kuharja z izkušnjami. Telefon 031 714-990.
IŠČEM delo: imam srednješolsko izobrazbo in izkušnje s prodajo po terenu. Telefon 041 522-116.	2626
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega ata in pradedka
AVGUŠTINA ALAUFA
iz Sp. Rečice 175 pri Laškem (7.8.1913-16.5.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter izrazili pisno in ustno sožalje. Zahvaljujemo se celotnemu osebju ZD Laško, nefrološkemu oddelku bolnišnice Celje, pevskemu zboru Laško, vsem zastavonošam, KSP Hrastnik, g. Piklu in štajerskim kurirjem za zelo lepa govora ter g. Beleju za odigrano žalostinko.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Vsi, ki smo ga imeli

ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, starega očeta in pradedka
EVSTAHIJA KRAŠOVCA
iz Mestne ulice 16, Laško
se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje in svečke. Se posebna zahvala gre predstavnikom društev in organizacij iz laškega, in sicer: Območnega in krajevnega združenja borcev NOV, čebelarskega društva, društva upokojencev, društva invalidov, rdečega križa in krajevne skupnosti ter Medobčinskega društva civilnih invalidov vojn Celje. Zahvala gre tudi osebju Hematološke ambulante bolnišnice Celje, osebju ZD Laško in njegovemu zdravniku dr. Niku Boriču, osebju Doma starejših Zdravilišča Laško ter gospema Elici Godler in Roziki Lipovšek, ki so mu pomagali pri premagovanju hude bolezni. Hvala tudi govorniku Andreju Mavriju, Moškemu pevskemu zboru iz Laškega, Komunali Laško in g. župniku ŽU Laško za opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
ANTONA KOSCA
iz Celja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovane sveče in slovo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi celotnemu osebju oddelka viscelarne kirurgije in dr. Tkalcu ter endokrinološkemu oddelku za lajšanje bolečin.
Vsi njegovi
ODPRTE pozicije v administraciji in tehnični službi. Telefon (03) 428-2072. Lindigo d. 0. o., Kidričeva 13,3000 Celje. 2617 MOTEL Ribnik, Kozje 50 a, 3260 Kozje redno ali pogodbeno zaposli kuharja ali kuharja ali kuharico. Možnost bivanja v motelu. Delo je izmensko. Odličen OD. Telefon 809-0340.	2021
ZAPOSLIMO delavca pri krovskih delih. Izobrazba: osnovna ali poklicna šola, lahko brez delovnih izkušenj. Lesodekor, Anton Plohi s. p., Ločica ob Savinji 56 i, Polzela, telefon 700-1458, 041 703-039,041 274-556.	2620
Ali si želite zagotoviti dobre in redne prejemke, v zameno pa ste pripravljeni sprejeti terensko delo? Info tel. 031-849-752, MAJABO, d.0.0., CEUE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija
IVANA GERŠAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom i: ter kolektivu Sevs.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pra-dedek
IVAN JERMAN
iz Zahomc pri Vranskem (19.11.1922-14.5.2006)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili kakor koli na pomoč in z nami
sočustvovali. Posebna zahvala gre tudi osebju bolnišnice Celje -
hematološkemu oddelku za nuđenje pomoči. Vsem, ki ste našega ata poznali, ga ohranite v lepem in trajnem spominu. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči njegovi
Oh, kako je hiša prazna, odkar tebe ni i> njej, prej tako prijazna, zdaj otožna nam stoji. Ostaja nam cvetje, ki zate cveti in svečka, ki zate gori.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, sestre in tete
ANTONIJE SMAGUR
iz Paneč pri Jurkloštru (4.11.1921-21.5.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino ter nam ustno izrazili besede sožalja. Prisrčna hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala našemu patru Karlu Geržanu in župniku Slavku Pajku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala govorniku Slavku Kozmusu in pevcem Grmada iz Celja za odigrano Tišino. Posebna hvala tudi družini
Selič za nesebično pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo skupaj 7. nami pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Zdenka z Vidom in ostalo sorodstvo
NUDIMO dopoldansko delo v direktni prodaji. Medical Line d. 0.0., Maistrova ul. 16,1241 Kamnik, telefon 041 643-220, Prime.	n
ZAPOSLIMO vodovodnega monterja. Interesenti noj vloge pošljejo na naslov podjetja: JKP Šentjur, javno komunalno podjetje d. 0.0., Cesta Leona Dobrotinška 18,3230 Šentjur, do vključno 12.6. 2006.0 rešitvi boste pisno obveščeni, n
HUJŠANJE
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
>■2*252 32 55,01/519 35 5*
PO zelo ugodnih cenah in kakovostno izdelujemo demit fasade in vsa slikopleskor-ska dela. M3Grad d. 0.0., Gosposvelska 3, Celje, telefon 041 771-104. 2439 FASADE demil, finalna slikopleskarska in ostala dela po konkurenčnih, promocijskih cenah. Informacije: PE Gradnje, Sun64 d. 0.0., Ipavčeva 22, Celje, telefon 051 363-986.	n
MNU

22
* BORZA DELA
MOV! Ti
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si:
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UPRAVNA ENOTA CEUE
Gradbeni delavec
gradbeni delavec; do 30. S. 2006; Jakupi Brahim s.p., Brahi-gradnje, Pucova ulica 4.3000 Celje;
gradbeni delavec za pomožna dela pri gradnji in sanaciji objektov; do 7. 6. 2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Ma-
Snažilka
snažilka; do 7. 6. 2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba voznik viličarja, vožnja viličarja, nakladanje in razkladanje tovora (papirne bale, palete, plastika, železo); do 2. 6. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje;
monter gradbenih elementov; do 30. 5. 2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
slikopleskarska dela, kitanje, beljenje, polaganje tapet; do 2. 6. 2006; Vrabec Marjan - slikople-skarstvo, Čopova ulica 23, 3000 Celje. Mesar klavniiar pomočnik prod. mesarja, rezanje in pripravljanje mesa ter rib, čiščenje hladilnih viuin; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Planet Celje); do 2. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Hipermarket Tuž, Mariborska cesta 128, 3000 Celje.
Gradbinec
zidar; do 24. 6. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore.
Nižja poklicna izobrazba (do
2	let)
komisionar, komisioniranje živilskega blaga v večjem skladišču, odgovoren za zlaganje, prebiranje in nabiranje blaga, delo z viličarjem; do 6. 6. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje.
Talilec
talilec livar, upravljanje talilne peči in taljenje železa; do 30. 5. 2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore.
Nižja poklicna izobrazba (do
3	let)
blagovni manipulant v živilskem podjetju, zaposlimo več ljudi, pripravljenih opravljati delo v centralnem skladišču, zadolženih za različna dela, kot so zlaganje in prebiranje blaga, upravljanje z ročnim viličarjem in komisioniranje blaga; do 2. 6. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje.
Pek
pek; do 30. 5. 2006; Duh Kari s.p., Pekarna Duh, Kulturniška ulica 2, 3000 Celje.
Mesar - sekač
mesar sekač; do 28. 6. 2006; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje.
Mesar
mesar, rezanje in pripravljanje mesa ter rib; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje
(za Planet Tuš ); do 2. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje;
mesar prodajalec; do 28. 6. 2006; Mesnice Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Ce-
]]eMizar
delo v proizvodnji, mizar širokega profila; do 9. 6. 2006; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42, 3000 Celje. Strugar
strugar; do 6. 6. 2006; Sevs d.o.o., Bežigrajska cesta 2, 3000 Celje.
Monter vodovodnih naprav
monter vodovodnih inštalacij; do 30. 5. 2006; Buzina Sašo s.p., Popravilo BSB, Na otoku 10, 3000 Celje. Strojnik
pripravljalec, pralec vozil; do 2. 6. 2006; Avtotehnika d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 13,3000 Celje.
Strojni mehanik varilec; do 9. 6. 2006; Container d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje;
obdelovalec kovin; do 9. 6. 2006; Container d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Avtomehanik
avtomehanik; do 30. 5. 2006; Avtotehnika d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 13. 3000 Celje;
avtomehanik; do 2. 6. 2006; T&T group d.o.o. Celje, Obrtna cesta 53, 3000 Celje. Elektrikář energetik elektroinstalacije ter popravilo strojev in naprav; do 30. 5. 2006; Elektro Gajšak d.o.o. Celje, Lopata 18, 3000 Celje. Elektroinštalater elektroinstalacijska dela na KRS sistemu, priklopi in odklopi in drugo po sistemizaciji dela; do 2. 6. 2006; Elektro Turnšek d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Šivilja
šivilja, popravila oblačil in šivanje po meri; do 6.6.2006; Gradnje Kapetan d.o.o., Stanetova ulica 16, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehaniza-
strojnik TGM; do 24. 6. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9, 3220 Što-
Voznik avtomehanik
voznik, dostava in razkladanje blaga, prevoz po Sloveniji, Hrvaški in Avstriji (do Gradca); do 30. 5.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje;
voznik kamiona; do 24.6.2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9, 3220 Što-
vo2nik kamiona; do 8. 6. 2006; Rogel Aleksander s.p., Prevoz blaga s kamioni, Gaji 34, 3000 Celje. Prodajalec
prodaja tekstilnih izdelkov in darilnega programa; do 17.6.2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje;
prodaja tehničnega blaga, elektro oddelek, kemija, sanitarna oprema, tehnična železnina; do 7. 6. 2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje.
kuharica; do 6. 6. 2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
picopek; do 2. 6. 2006; SPD d.o.o.. Podlog v Savinjski dolini 59, 3311 Šempeter v Savinjski do-
Natakar
natakar, del. mesto v Celju; do 10. 6. 2006; Baletta d.o.o., Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljub-
Srednja poklicna izobrazba prevoz oseb s taksijem; do 6. 6. 2006; Konatar Selimir s.p. Taxi Sara, Na otoku 6, 3000 Celje;
voznik; do 30. 5. 2006; Metro d.d. Celje, Lava 8, 3000 Celje. Strojni tehnik
skrbniško nad strojno opremo (praktikum); do 24. 6. 2006; Te-cos razvojni center orodjarstva Slovenije, Kidričeva ulica 25, 3000 Celje.
Elektrotehnik energetik vodilni inštalater, vodja montaže šibkotočnih in energetskih raz-vodov; do 30. S. 2006; Epromar d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Elektrotehnik
sistemski tehnik z znanjem poslovnih kadrovskih in finančnih informacijskih sistemov, poznavanje strojne računalniške opreme in operacijskih sistemov; do 1.6. 2006; Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko. Mariborska cesta 2, 3000 Celje. Trgovinski poslovodja poslovodja; do 17. 6. 2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Ekonomski tehnik zastopniški kandidat; do 17. 6. 2006; Adriatic Slovenica d.d., PE Celje, Lava 7, 3000 Celje;
komercialno administrativni referent, poslovanje z nepremičninami; do 30. 5. 2006; Triangle d.o.o. Celje, Stritarjeva ulica 11, 3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 3. 6. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. živilske tehnologije živilski tehnolog, sodelovanje pri razvoju produktov, pri modifikaciji produktov, oblikovanje dokumentov, spremljanje proizvodnje, analitika proizvodnje; do 6. 6.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Inž, grafiiarstva grafični oblikovalec, oblikovanje projektov v oddelku, izdelovanje akcijskoh letakov, oblikovanje embalaže; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 30. 5. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje. Inž. gradbeništva tehnolog projektant; do 30. 5. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Ekonomist za analize in plani-
referenta za investicije, sodelovanje pri pripravi letnih planov investicij in operativni izvedbi le teh; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 2. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje.
Ekonomist za komercialno dejavnost
referent za marketing I, vodenje zahtevnejših projektov v oddelku marketinga, izdelovanje kreativnih medijskih načrtov; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 2. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje;
vodja potniške mreže za širše štajersko in koroško območje; do 31. 5. 2006; Studio Margo d.o.o.. Cesta Ceneta Štuparja 28 a, 1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. strojništva raziskovalec razvijalec; delo na zahtevnih mednarodnih razvojnih projektih, delo na aplikativnih projektih; do 24. 6. 2006; Tecos razvojni center orodjarstva Slovenije, Kidričeva ulica 25, 3000 Celje. Univ. dipl. inž. elektrotehnike pregled delovne opreme, ex elaborati; do 2. 6. 2006; Kova d.o.o., Družba za izvajanje komplet, varstva pri delu, Teharska cesta 4,3000 Celje.
Univ. dipl. inž. kemijskega in-ženirstva
učitelj kemije in kemijskih predmetov; do 6. 6. 2006; Šolski center Celje, Pot na Lavo 22, 3000 Celje. Magister farmacije poučevanje strokovno teoretičnih predmetov; do 6.6.2006; Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje. Univ. dipl. inž. gradbeništva odgovorni vodja del, vodja gradbišča; do 30. 5. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Tet/niv. dipl. ekonomist samostojni svetovalec za delo na projektih; do 30.5.2006; Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije, Kidričeva ulica 25, 3000 Celje.
Dipl varnostni inženir (vs) pregledi delovne opreme, strokovno sodelovanje v pogodbenih podjetjih; do 2. 6. 2006; Kova d.o.o.. Družba za izvajanje komplet. varstva pri delu. Teharska cesta
4,	3000 Celje.
Univ. dipl. pravnik odvetniški kandidat; do 30. 5. 2006; Končan Verstovšek Mateja - odvetnica. Ljubljanska cesta 5a, 3000 Celje. Profesor matematike učitelj matematike v gimnazijskem programu; do 6. 6. 2006; Šolski center Celje, Pot na Lavo 22, 3000 Celje. Profesor športne vzgoje učitelj športne vzgoje; do 6. 6. 2006; Šolski center Celje, Pot na Lavo 22, 3000 Celje.
Doktor medicine specialist anesteziologije z reanimatologijo
zdravnik specialist anesteziologije in reanimatologije; do 6. 6. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Doktor kliničnih medicinskih
poučevanje kliničnih predmetov; do 6.6.2006; Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje. Doktor znanosti vodenje zahtevnih mednarodnih projektov; do 24. 6. 2006; Tecos razvojni center orodjarstva Slovenije, Kidričeva ulica 25, 3000 Celje.
UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Osnovnošolska izobrazba strojnik gradbene mehanizacije; do 2. 6. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško;
gradbeni delavec; do 2.6.2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško;
delavec v kamnolomu; do 2. 6. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško. Bolničar
maser; do 6. 6. 2006; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Cvetličar
cvetličar; do 2. 6. 2006; Deželak Bojana s.p., Cvetličarna in darilni butik Prótea, Orožnov trg 5, 3270 Laško. Preoblikovalec in spajalec ko-
kovinsko montažna dela; do 30.
5.	2006; Potisek Goran s.p.. Klju-
čavničarstvo in montaže, Cesta za gradom 5, 1433 Radeče. Voznik avtomehanik voznik kiper kamiona; do 2. 6. 2006; Nemcc Primož s.p., Avto-prevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3, 3270 Laško.
Prodajalec železnine, grad. mat., pohištva
prodajalec; do 2. 6. 2006; Tehnika Laško d.o.o., Trubarjeva ulica 3, 3270 Laško.
kuhar; do 9. 6. 2006; Zupančič Milan s.p., Pivnica Pačnik, Aškerčev trg 10, 3270 Laško. Elektrotehnik
popravilo težke gradbene mehanizacije, del. mesto v Laškem; do 4. 6. 2006; KP motor d.o.o.. Šmartinska cesta 32, 1000 Ljub-
tehnična podpora, prodaja gradbene mehanizacije, popravila težke gradbene mehanizacije, del. mesto v Laškem; do 4. 6. 2006; KP motor d.o.o., Šmartinska cesta 32, 1000 Ljubljana. Zdravstveni tehnik medicinska sestra; do 30. 5. 2006; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Inž. računalništva prodaja računalniške opreme; do 2. 6. 2006; Teal d.o.o. Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Magister farmacije magister farmacije receptář; do 14. 6. 2006; Cizej Andreja - Lekarna Cizej Laško. Kidričeva ulica 5, 3270 Laško.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE^
Voznik avtomehanik
voznik tovornega vozila; do 2. 6.2006; Miklavc Marjan s.p.. Cvetlična ulica 2, 3331 Nazarje;
voznik tovornega vozila, dostava blaga po Sloveniji; do 30. 5. 2006; Zadražnik transport d.o.o., Ljubi-ja 87, 3330 Mozirje. Natakar
natakar, strežba v dnevnem baru; do 2. 6. 2006; Marolt Petra s.p.. Bar Grabenček, Na trgu 7, 3330 Mozirje. Srednja poklicna izobrazba delavec, pomočnik pri dodelavi tiskovin; do 2. 6. 2006; Brunet Renato s.p.. Papirna galanterija, Prihova 52, 3331 Nazarje. Trgovinski poslovodja prodajalec, poslovodja; do 6. 6. 2006; Bevc Robert s.p.. Trgovina Unisex, Šmihelska cesta 1,3330 Mozirje.
Doktor medicine specialist splošne medicine
zdravnik v ambulanti splošne medicine; do 2. 6. 2006; Zgornje-savinjski zdrav, dom Mozirje, Savinjska cesta 6, 3330 Mozirje.
UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE
Pomožni delavec pomoč pri razdeljevanju hrane in pomivanje posode; do 10. 6. 2006; Leskovar Peter s.p., Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Ko-
pomoč pri pleskarskih in fasa-derskih delih; do 24.6.2006; Pod-grajšek in drugi d.n.o., Vešenik 8, 3210 Slovenske Konjice.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
prevozi na relaciji Avstrija; do 9. 6. 2006; Ilaložan Jožef - avto-prevoznik. Ulica Dušana Jereba 3, 3210 Slovenske Konjice. Oblikovalec kovin opravljanje lažjih ključavničarskih del, varjenje in brušenje; do 24. 6. 2006; Baumuller Dravinja d.o.o., Delavska cesta 10,3210 Slovenske Konjice. Orodjar
orodjar; do 7. 6. 2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske
Prodajalec
prodaja blaga in storiLev na bencinskem servisu OMV Slov. Konjice; do 2. 6. 2006; Junid d.o.o. siovenske Konjice, Liptovská ulica 45, 3210 Slovenske Konjice.
vodja kuhinje in kuhar; do 10.6. 2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice;
HITRO NAROČITE
ÏV
a
dvakrat m teden, ©b torkih in petkih, sanimiv® branje s življenju In delu na območju 32 oběšn na Celjskem. Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.

tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik
za najmanj 6 mesecev	podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
m rail
BORZA DELA
23
sla 10, 3210 Slovenske Konjice. Natakar
natakar; do 10. 6. 2006; Lesko-/ar Peler s.p.. Gradbeni servis in
3210 Slovenske Konjice;
itakai
pnprai
ja hra-
ne, strokovno svetovanje, naročanje, sprejem blaga; do 30. S. 2006; Marche gostinstvo d.o.o., PF. Na jasi Tepanje L, Spodnje Grušovje 10, 3210 Slovenske Konjice;
natakar, priprava in prodaja branje, sprejem blaga; do 30.5.2006; Marche gostinstvo d.o.o., PE Na jasi Tepanje n.. Spodnje Grušovje 10, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 3. 6. 2006; Fi-
s.p., Križ
rojev
;c 62,3206
D 2. 6.
2006;GKNdr Zreče, Rudniška cesta 20, 3214 Zreče;
ekstrudiranje PVC profilov; do 7. 6. 2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice.
Strojni tehnik
kor
uskih o

n pultov v avtocadu in proengee-nerju, razdelava tehnološke dokumentacije, tehnološka priprava dela; do 24. 6. 2006; Baumuller Dravinja d.o.o.. Delavska cesta 10,3210 Slovenske Konjice;
orodjar; do 2. 6. 2006; Marovt d.o.o.. Stranice 55, 3206 Stranice. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih ; za premoženjska i varovanja, za območje Slovenske Konjice; do 3. 6. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Dipl. inž. gradbeništva (vs) inženir gradbeništva s strokov-
6. 2006; Klas d.o.o.. Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Profesor matematike poučevanje matematike in slovenščine, knjižničar; do 8.6.2006; Osnovna šola Loče, Šolska ulica
5, 3215 Loče. « UpRAV||A EN0TA
jENTJUR PRJI^CEUU^
Osnovnošolska izobrazba strojnik TGM; do 6. 6. 2006; Gramoz - AP proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o., Turno 2,3263 Gorica pri Slivnici;
strežba pijač; do 14. 6. 2006; Obrez Milan s.p. Prevorje, Bistro Obrez, Žegar 2, 3262 Prevorje;
gradbena dela. strojnik TGM; do 2. 6. 2006; Polak Gabrijel s.p.. Gradnje Polak, Primož pri Šentjurju 34, 3230 Šentjur;
gradbena dela, voznik tovornjaka; do 2. 6. 2006; Polak Gabrijel s.p.. Gradnje Polak, Primož pri Šentjurju 34, 3230 Šentjur;
viličarist; do 2. 6. 2006; Slom d.o.o. Ponikva, Uniše 11,3232 Po-
Strojni obdelovalec kovin pomoč pri upravljanju in osnovnem vzdrževnaju strojev, pomoč pri menjavi orodji, odstranjevanje odpadnega materiala; do 6.6.2006; Alpos d.d. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur.
strugar; do 6. 6. 2006; Tajfun Planina d.o.o.. Planina pri Sevnici 41, 3225 Planina pri Sevnici. Monter vodovodnih naprav strojne instalacije, zaključna dela v gradbeništvu, sanacija kopalnic; do 10. 6. 2006; 1'esan Bojan s.p.. Sončni žarek. Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur.
samostojno delo v frizerskem salonu; do 10.6.2006; Smola Sreč-
ko s.p.. Frizerstvo in prevozništvo Lusy, Cesta Leona Dobrotinška 5, 3230 Šentjur. Natakar
delo v strežbi v Baru Felga v Šentjurju, del. čas od pon. do pet. od 7.00 do 14.00 ali 14.00 do 17.00; do 2. 6. 2006; Žurej Franc s.p., Gostinstvo Žurej, Javorje 32,3263 Gorica pri Slivnici;
delo v strežbi v Kavarni Center v centru Selič v Šentjurju; do 2. 6. 2006; Žurej Franc s.p., Gostinstvo Žurej, Javorje 32, 3263 Gori-
Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 6.6.2006; Tovornik Roman s.p. Loke pri Planini - Toro, Loke pri Planini 12, 3225 Planina pri Sevnici. Gimnazijski maturant
iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Šentjur z okolico; do 3. 6. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Glasbenik specialist za tolkala
učitelj tolkal; do 8.6.2006; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur.
Glasbenik specialist za kitaro učitelj kitare; do 8.6.2006; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur.
Akademski glasbenik profesor za klaviaturne instrumente
Učitelj orgel in klavirja; do 8. 6. 2006; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29, 3230 Šentjur.
Akademski glasbenik profesor za pihala in trobila
učitelj flavte; do 8.6.2006; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230
Akademski glasbenik za klavir ipd.
učitelj klavirja; do 8. 6. 2006; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29, 3230 Šentjur.
Akademski glasbenik za piha-la-trobila
učitelj klarineta, saksofona; do 8. 6. 2006; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29, 3230 Šentjur.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Delavec brez poklica stiskanje in odnašanje stekla; do 6. 6. 2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slalina. Pomožni delavec pomožna zemeljska dela; do 8. 6. 2006; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 58. 3250 Rogaška Slatina;
polaganje keramike in dela v gradbeništvu; do 30. 5. 2006; Gobec Srečko s.p., Gradbeništvo. Nimno 22, 3253 Pristava pri Mestinju;
pomožni mizar; do I. 6. 2006; UlČnik Anton s.p., Prevoz umrlih oseb in izdel. lesenih izdelkov, Žagaj 28, 3256 Bistrica ob Sotli. Pleskar
pleskarska dela, suhomontaž-na gradnja, izdelava in pleskanje fasad (višinska dela); do4.6.2006; Voršnik Bojan s.p., Pleskarstvo in soboslikarstvo. Buče 47,3255 Bu-
Upravljalec gradbene mehanizacije
voznik gradbene mehanizacije; do 2. 6. 2006; DS palas d.o.o., Šlandrova ulica 18a, 3250 Rogaška Slatina. Maser
maser, opravljanje različnih vrst masaž; do 30. 5. 2006; Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24,3254 Podčetrtek.
montaža stavbnega pohištva (notranja vrata); do 2. 6. 2006; Lesco d.o.o. Rogaška Slatina, Cerovec pod Bočem 1, 3250 Rogaška Slatina;
gradbena, tesarska, zidarska, krov-ska dela; do 1. 6. 2006; Skic MJC d.o.o.. Gradbeništvo, trgovina, storitve, Imeno 1, 3254 Podčetrtek.
Zidar
zidarska dela; do 8. 6.2006; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 58, 3250 Rogaška Slatina.
priprava obrokov za zaključene družbe in jedi po naročilu; do 9. 6. 2006; Kidrič Lucija s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 109, 3250 Rogaška Slatina.
Natakar
strežba pijač; do 12. 6. 2006; Turnar Franc s.p. Rogatec, Kovinarstvo in kafe bar. Trg 11, 3252 Rogatec.
Srednja poklicna izobrazba
pomoč pri montaži stavbnega pohištva; do 9. 6. 2006; E2S mali, Emilijan Samec s.p., Male Rodne 9, 3250 Rogaška Slatina.
Ekonomski tehnik
refer.
j; do 2.
6.2006; Fingar d.o.o.. Tržaški hrib II, 3250 Rogaška Slatina. Varuh predšolskih otrok varuhinja v oddelku OVI-ja, po-
do 8. 6. 2006; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15, 3250 Rogaška Slatina.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
referent za sklepanje poslov za območje Jugoslavije, delo v skladišču; do 9.6.2006; Pondos. Pon-delak in partner d.n.o.. Rimska cesta 3, 3240 Šmarje pri Jelšah. Vzgojitelj predšolskih otrok vzgojitelj predšolskih otrok de-
skupini; do 6. 6. 2006; Osnovna šola Kozje, Kozje 131, 3260 Kozje. Profesor franeščine poučevanje francoščine; do 8. 6. 2006; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Profesor angleščine učitelj angleščine in slovenščine, poučevanje angleščine in slovenščine (nivojski pouk) na osnovni šoli v Kozjem in v Lesič-nem; do 6. 6. 2006; Osnovna šola Kozje, Kozje 131. 3260 Kozje;
poučevanje angleščine; do 8.6. 2006; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1. 3250 Rogaška Slatina. Profesor matematike učitelj matematike, poučevanje matematike (nivojski pouk) v osnovnih šolah v Kozjem, Lesičnem in Bistrici ob Sotli; do 6. 6. 2006; Osnovna šola Kozje, Kozje 131, 3260 Kozji
vanje i
itike, '
III. Osnovna šola Rogaška Slatina. Izletniška ulica 15, 3250 Rogaška Slatina;
poučevanje učencev s posebnimi potrebami in HSPS; do 8. 6. 2006; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15, 3250 Rogaška Slatina;
poučevanje otrok z zmerno motnjo v duševnem telesnem razvoju; do 8. 6. 2006; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15, 3250 Rogaška Slatina;
poučevanje otrok s posebnimi potrebami in vodenje knjižnice; do 8. 6. 2006; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15, 3250 Rogaška Slatina.
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Delavec brez poklica pomožna dela na žagi; do 2. 6. 2006; Focus trade d.o.o., Slatina
4,	3327 Šmartno ob Paki; čistilec, strojno čiščenje; do 2.
6. 2006; Hemaus d.o.o.. Kopališka cesta 2, 3320 Velenje;
splošna gradbena dela; do 7. 6. 2006; Pogladič Smiljan s.p.. Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Pomožni delavec pomožni delavec; do 2.6.2006; Vesna d.o.o., Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba čistilec na centralni šoli; do 2. 6.2006; Osnovna šola Antona Aškerca Velenje, Jenkova cesta 2, 3320 Velenje. Ključavničar
monter hladilnih naprav in strojnih inštalacij; do 30.5.2006; Adecco h.r., Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje;
monter vodovodnih naprav; do 30. 5. 2006; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Orodjar
nastavljalec, vpenjalec orodij, poznavanje tehnologije brizganja plastike, vtiskovanje kovin; do 31.
5.	2006; Pocajt, proizvodnja in trgovina d.o.o.. Stari trg 12, 3320

napra
šoli; do 8. 6. 2006; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1. 3250 Rogaška Slatina. Profesor biologije poučevanje biologije; do 8. 6. 2006; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Profesor filozofije poučevanje filozofije; do 8. 6. 2006; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Profesor psUwlogije šolsko svetovalno delo; do 8. 6. 2006; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina;
poučevanje psihologije; do 8. 6. 2006; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Dipl. pedagog specialist specialni pedagog - defektolog, računalničar informator; do 8. 6. 2006; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15, 3250 Rogaška Slatina;
poučevanje učencev s posebnimi potrebami; do 8. 6. 2006;
opravlja preventivne preglede, preverja privijačene dele, obrabljene gibljive dele, maže, čisti, kontrolira olje in tekočine v hladilnih napravah; vloge na naslov; Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje s pripisom (za vzdrževalca strojnih naprav); do 1. 6. 2006; Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje. Avtomehanik
mehanik začetnik (izvajanje av-tomehanskih del v servisu); vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13, 3320 Velenje; do 2.6.2006; Avtocenter Meh d.o.o., Koroška cesla 7, 3320 Velenje;
plastilec in obdelovalec polimerov; do 2. 6. 2006; Veplas d.d., Štrbenkova cesta 1, 3320 Velenje. Elektrikář energetik elektrikář monter; do 14. 6. 2006; Elektro Jezernik d.o.o., Čr-nova 53, 3320 Velenje. Voznik avtomehanik voznik; do 2.6.2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Prodajalec
prodajalec v trgovini Pesje in Gaberke; do 2. 6. 2006; Grobel-nik Vozelj Anica s.p., Trgovina Košarica, Poslovalnica Pesje, Špeglova ulica 16, 3320 Velenje;
prodajalec; do 2. 6. 2006; Spar Slovenija d.o.o.. Spar Velenje, Kidričeva cesta 2, 3320 Velenje. Strojni tehnik
oblikovalec kovin, strugar; do 30. 5. 2006; Gorenje Orodjarna d.o.o. Velenje, Partizanska cesta 12, 3503 Gorenje Velenje;
oblikovalec kovin, rezkalec; do 30. 5. 2006; Gorenje Orodjarna d.o.o. Velenje, Partizanska cesta 12, 3503 Gorenje Velenje.
Ekommski tehnik poslovni sekretar; do 2. 6. 2006; Pečovnik d.o.o.. Koroška cesta 31, 3320 Velenje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Velenja; do 3. 6. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica
3,	1000 Ljubljana.
Dipl. varnostni inženir (vs) strokovni delavec za VPD; do 30. 5. 2006; Maromi d.o.o., Štrbenkova cesta 10, 3320 Velenje.
Akademski glasbenik profesor za pihala in trobila
učitelj trobente; do 8. 6. 2006; Glasbena šola Frana Koruna Ko-željskega Velenje, Jenkova cesta
4,	3320 Velenje.
UPRWNA^OTAZAllc
Keramijski delavec premikač I, upravljanje peči za žganje keramike, nakladanje in razkladanje vozov pri peči - moški; do 30. 5. 2006; Kili d.o.o. Liboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče. Delavec brez poklica čiščenje odlitkov in brušenje; do 10.6.2006; Musa Mustafa s.p., Zidarstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5, 3310 Žalec. Pomožni delavec čistilec proizvodnih prostorov; vloge na naslov: liano d.o.o., Šlandrov trg 20a, 3310 Žalec; do 21. 6. 2006; liano d.o.o.. Poštna ulica 3, 2000 Maribor. Osnovnošolska izobrazba skladiščnik; do 30.5.2006; Gro-belnik Vozelj Anica s.p.. Trgovina Košarica, Pernovo 17, 3310 Žalec;
delavec v proizvodnji, del. mesto v Žalcu; vloge na naslov: Trenkvval-der d.o.o.. Slovenska 17, 2000 Maribor ali prijavatstrenkwalder.com; do 13. 6. 2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9e, 1000 Ljubljana. Mesar klavničar pomočnik prod. mesarja, rezanje in pripravljanje mesa ter rib, čiščenje hladilnih vitrin; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Polzela); do 2. 6.2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Tuš supermarket Polzela, Polzela lib, 3313 Polzela. Krovec
krovska dela; do 13. 6. 2006; Plohi Anton s.p., Lesodekor, Ločica ob Savinji 56, 3313 Polzela.
mesar, rezanje in pripravljanje mesa ter rib; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Polzela); do 2. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Tliš supermarket Polzela, Polzela lib, 3313 Polzela. Ključavničar
varjenje in sestavljanje kovinskih sklopov; do 13. 6. 2006; Se-deljšak Justin s.p., Pesed toplotna tehnika, Prapreče 25, 3305 Vransko. Strugar
strugar; do 9. 6.2006; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini;
kovinostrugar, delo na univerzalni stružnici; do 13. 6. 2006; Sedeljšak Justin s.p., Pesed toplotna tehnika, Prapreče 25, 3305 Vransko. Varilec
varjenje kotlov in tlačnih posod; do 13. 6. 2006; Sedeljšak Justin s.p., Pesed toplotna tehnika, Prapreče 25, 3305 Vransko. Strojni mehanik montaža in servisiranje kotlov na biomaso; do 6. 6. 2006; Sedeljšak Justin s.p., Pesed toplotna tehnika, Prapreče 25, 3305 Vransko.
delo v frizerskem salonu Mitja Polzela, trgovski center Tliš, frizerski salon se odpira avgusta 2006, frizerska, brivska dela; do 30. 5. 2006; Mitja storitve in trgovina
., Tomšičeva ulica 8
6210
Dimnikar
dimnikar; do 30. 5. 2006; Pečnik Tatjana s.p., Šalek 108, 3320 Velenje.
Voznik avtomehanik voznik, delo večinoma po evropskih državah in po državah bivše Jugoslavije; do 6. 6. 2006; Ferdinand Ogradi s.p.. Graščinska cesta 13, 3312 Prebold;
voznik tovornjaka; do 13. 6. 2006; Kargo trade prevozi d.o.o., Braslovče 80, 3314 Braslovče. Skladiščnik
skladiščni delavec, transportni delavec; do 2.6.2006; Saps d.o.o., Mestni trg 5, 3210 Slovenske Konjice. Prodajalec
prodajalec, skrb za urejenost in založenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vioge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska, služba, Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje (za PE Polzela); do 2. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje. Tliš supermarket Polzela, Polzela lib, 3313 Polzela. Kuhar
delo v kuhinji, vključno s peko pic in pripravo hitre hrane; do 1. 6. 2006; do 6. 6. 2006; Kajtna Miran s.p., Pizzerija Taurus, Levee 40, 3301 Petrovče;
peka pic; do 2. 6. 2006; SPD d.o.o., Podlog v Savinjski dolini 59, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Natakar
strežba jedi in pijač; do 30. 5. 2006; Starič Marjan s.p.. Kava bar, Šlandrov trg 26, 3310 Žalec;
strežba pijač za točilnim pultom in pri mizah; do 9. 6. 2006; Ukšini Ana s.p.. Bar BMW, Peč-nikova ulica 6. 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba blagajnik, vršitev delnega gotovinskega inkasa in poslovanje z ostalimi plačilnimi sredstvi na blagajni; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje (za PE Polzela); do 2. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Tuš supermarket Polzela, Polzela lib, 3313 Polzela;
zavarovalni svetovalec, agent za sklepanje vseh vrst zavarovanj; do 8. 6. 2006; Ulipro d.o.o., Latkova vas 94, 3312 Prebold. Strojni tehnik
posluževalec CNC strojev; do 24.6.2006; Bastl - reduktor d.o.o.. Polzela. Ločica ob Savinji 36,3313 Polzela. Ekonomski tehnik komercialist na terenu; do 2. 6. 2006; Aretta d.o.o. Žalec, Ulica talcev 1, 3310 Žalec;
delo v marketingu, promocija inovacij;do 24.6.2006; Jože Cvetko s.p. CNS, Orova vas 1, 3313 Polzela. Zdravstveni tehnik komercialist na terenu, pisarniško poslovanje; do 30. 5. 2006; Godom d.o.o. Žalec, Gotovlje 72, 3310 Žalec. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Žalca; do 3. 6. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
trženje medijskega in zavarovalniškega prostora; do 2.6.2006; Eprom otip d.o.o. Šentjur, Gotovlje 111, 3310 Žalec.
prodajni inženir, projektant; do 1. 6. 2006; Kota d.o.o. Petrovče, Petrovče 237, 3301 Petrovče. Univ. dipl. inž. strojništva razvoj, projektiranje in konstruiranje orodij in priprav za avtomobilsko industrijo; do 31. 5. 2006; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Podjetje NT&RC d.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja čase
lo-založniško, radijsko i
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,loj. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000
v in fotografij ne vra-redišče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednikûPnt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simor Telefon studia (za oddaje v ž (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radio<
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungcrčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NIJBC
24
ZANIMIVOSTI
»Oj, moj preljubi dragi ďom...««
Ana Mulej je včeraj v Domu ob Savinji proslavila 105. rojstni dan
S pesmijo Oj, moj preljubi dragi dom ..., ki je njena najljubša, je včeraj med zbrane, ki so ji prišli voščit vse lepo za rojstni dan in zaželeti še na mnoga leta, prišla zdaj že 105 let stara Ana Mulej, ena najstarejših Slovenk. V Dom ob Savinji je prišla pri stotih, a ga ima tudi po petih letih še vedno le za spalnico. Kljub temu, da vselej pove, kako lepo skrbijo zanjo. Z besedo dom pač še vedno poimenuje domačijo na Babnem, kjer se je rodila 29. maja 1901.
Ana je še vedno na nogah. Čila. Zadovoljna. S čisto posebno nagajivo iskrico v očeh, ki pobliskne tik preden se čisto sebi lastno hu-morno odzove na dogajanje okoli sebe. »Oprostite, kdo pa ste vi?« je vprašala tudi celjskega župana Bojana Šrota, ko ji je izročal šopek in ji čestital za praznik ... »A ne, to pa že ne, vi pa niste župan... « je přibila, ko se ji je še enkrat predstavil. »A naj bo. Hvala za čestitke ...«
Ana Mulej je mladost preživljala
na svojem Babnem v družini dvanajstih otrok. Pri starših, o katerih še danes govori zelo spoštljivo, se je navzela dobrote, skrbnosti in delavnosti. Dobroto jima je vračala tako, da je na njuna stara leta ostala z njima in skrbela zanju. Morda se tudi zato ni nikoli poročila, čeprav snubcev ni manjkalo ... A še danes kot recept za dolgo starost svetuje vsem dekletom: »Ostanite same, brez moških, če bi rade dolgo živele.« In kot drug nasvet brž ponudi: »Vsak dan kozarček vinčka...«
Na stara leta je zadovoljna s svojim življenjem. Drži se svojega recepta in nadvse rada prepeva. Zlasti tisto Oj, ti preljubi dragi dom . pri kateri se ji nagajive oči nekoliko zameglijo in v njih prav vidiš, kako v mislih hodi okoli nekdanje domačije na Babnem. Kjer je še vedno njen dom, čeprav so ji vsi najbližji sorodniki že davno pomrli.
Še na mnoga leta, Ana Mulej!
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Ani Mulej so ob rojstnem dnevu pastirske izštevanke in plese zaplesali otroci iz vrtca Anice Černejeve. Včeraj popoldan pa je slavljenki prišel čestitati tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič.
Drugi »da« za Urankarjeva
Sto let gornjegrajske zobozdravnice
Vido Pariš je življenjska pot vodila iz Srema čez Pariz in Beograd v Gornji Grad
V	ponedeljek, 22. maja, je minilo točno sto let, kar se je v Sre-mu rodila Vida Pariš. Ob jubileju so v Centru starejših Gornji Grad, kjer slavljenka domuje zadnja leta, pripravili prireditev z bogatim kulturnim programom, ki
o se je poleg Vidinih najbližjih udeležili številni gostje.
Življenjska pot Vide Pariš je zelo zanimiva. Spomini se začenja-
V	otroških letih, ki jih je v Sre-mu preživela srečno in, kot pravi, udobno, čeprav je pri petih izgubila očeta. Nadomestila ga je materina ljubezen. Z odliko je končala osnovno šolo v Berku in dekliško v Osijeku. Pri petnajstih se je njena družina preselila v Beograd, kjer se je Vida zaposlila kot zobozdravstvena asistentka. S svojo nadarjenostjo in pridnostjo je pridobila štipendijo za študij zobozdravstva v Parizu, kjer je leta 1926 diplomirala. »Z >ohceti< sem tekla
a diplomo,« prešerno pove Vida, ki se je poročila z Brunom Pari-
n. Družina, ki se je leta 1929 preselila v Gornji Grad, se je povečala za Zmaga in Ivana. Zaradi Brunovih službenih obveznosti so se sicer kmalu spet selili, in sicer
v Beograd, vendar so vsa poletja preživljali v Zadrečki dolini.
Vojna leta j e Bruno preživel v ujetništvu, skrb za družino je prevzela Vida in, kot pove, ji ni bilo lahko. Proti koncu se je zaposlila v vojni bolnišnici, kasneje vojni akademiji, kjer je ostala do upokojitve. Takrat
je prišel čas za vrnitev v Gornji Grad, kjer so nujno potrebovali zobozdravnika. Ker ni imela inštrumentov, ki bi jih potrebovala za svoje delo, so Gornjegrajci sami zbrali denar in jih kupili. Vida je poleg zvestobe svojemu poklicu pustila neizbrisen pečat v delu različnih društev v kraju. Poleg svoje hiše ima velik vrt, kamor še zdaj zahaja, čeprav že tretje leto preživlja v centru starejših.
»K nam je prinesla moč pozitivne energije, sijaj sonca, žar svetlobe in ljubezen,« je omenila direktorica centra Francka Voler. S slavljenko so minulih sto let po-doživljali mnogi gostje, ki so vsak zase dodali kamenček v praznični mozaik.
US
Čila in živahna jubilantka Vida Pariš
Zvoki harmonike, ki jih je veter z gradu Tabor v Laškem vsake toliko časa ponesel med ulice in hiše v staro mestno jedro, in predirljiv zvok avtomobilskih hup so dali vedeti, da je sobota, 13. maj, za mnoge radosten dan. Vrstile so se poroke, pri čemer sta se med številne mladoporočence pomešala tudi Anton in Vera Urankar iz Spodnje Rečice pri Laškem, ki sta si večno zvestobo prvič obljubila sredi cvetočega maja že pred 50 leti.
A vseeno takrat nista upala pomisliti, da bosta zdržala tako dolgo, da si bosta lahko zvestobo obljubila znova in spet izmenjala zlata prstana. A natanko to se je zgodilo. Skupaj z njima se je veselilo kar nekaj svatov, še najbolj veseli so bih njuni trije otroci, Majda, Toni in Sabina.
Oba sta na svet privekala na Lo-čici pri Vranskem v številni kmečki družini. Vera je imela kar deset bratov in sestra, Anton pet. Njuni poti sta se prvič križali pri Verini teti in Antonovem stricu, ki sta bila prav tako par in lahko bi rekli, da je med njima vzklila ljubezen na prvi pogled. Anton je kmalu zatem odšel s trebuhom za kruhom in dobil delo v Rudniku Laško, pri i čemer je stanoval kar pri svoji sestri v Hudi Jami. Ljubezen med njima je postajala vse trdnejša in Vera je zato kmalu prišla za njim. 12. maja 1956 sta se poročila. V. Spodnji Rečici sta kupila parcelo, med gradnjo hiše sta stanovala pri sosednjem kmetu, kamor je Vera hodila v »tavrh« in tako skrbe-
la, da njuni otroci, ki so se jima rodili v zakonu, niso nikoli čutili po-; manjkanja. Danes sta Vera in Anton Urankar vesela tudi že petih vnukov in pravnukinje in se nadejata še kakšnega naraščaja, ki hkrati pomeni, da je njun rod trdeh.
Potem ko sta si znova obljubila zvestobo v cerkvi sv. Martina, je svatovščina slavje nadaljevala v gostišču Kmetec, veselje pa je menda trajalo pozno v noč.
MOJCA MAROT
Kozarček vina na dan in brez moških - to je Anin recept za dolgo življenje.
V družbi direktorice doma Bojane Mazil Šolinc in župana Bojana Šrota je Ana Mulej razrezala torto, na potico, ki so jo ob njenem prazniku spekli v domu pa povabila prav vse oskrbovance.