Pofttaina plačana * goto Hal
Leto LXm., št. izo a
V Ljubljani, sobota 7. junija 1930
Cena Din 1,—
LOVENS
Izhaja vsak dan popoki«. IzvzemSi nedelje ta praznike.   —   Inserati do 30 petit a Din 2—. <*o 100 vrst Din 2.50. od 100 dO 300 vrst a Din 3—, večji faserati petit vrsta Din 4.-. Popast po dogovoru. Inseratnt davek posebej. - »Slovenski Narod, vetja mesečno v Jugoslaviji D* 12. za inozemstvo Din 25.—.  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5
Telefon *t. 3132. 3113. 3134, 3125 m 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR.  Grajski trg 8.-- CELJE. Koce nova ulica 2. -  Te. iw
NOVOMESTO. Uubljaflska cesta, tei. st. 26. JESENICE. Ob kolodvora 101.---
Račun pri post. ček. zavodu v L;ub!jan: s:. 10.551
PRINC KAROL SE JE VRNIL
V RUMUNIJO
V francoskem letalu iz Pariza do Rumunije - Vojaštvo ga je sprejelo z vojaškimi častmi — Princ Karol bo sam prevzel vlado
Bukarešta, 7. junija. Kakor poroča agencija »Informatio«, se je princ Karol snoci ob 10. s posebnim letalom pripeljal v Bukarešto. Iz Bukarešte se Je takoj odpravil z avtomobilom v kraljevski gradič Con-troceni, kjer ostane do nadaljnega. Takoj po prihodu princa Karla se je sestal ministrski svet k izredni seji, na kateri je sklepal o Karlovem povratku in sklenil ,da bo nemudoma sklicana ustavodajna skupščina k izrednemu zasedanju, da ukine svoječasni zakon o prepovedi povratka princa Karla. Vest o prihodu princa Karola se je bliskovito razširila po vsem mestu ter izzvala zlasti v armadi veliko navdušenje.
Bukarešta. 7. jtmija. O povratku princa Karta v Bukarešto se doznavalo še naslednje podrobnosti:
Princ Karol se je odpeljal včeraj popoldne iz Pariza in je snoci ob 10. prispel v Cluj. kjer je bil sprejet z vsemi častmi k! pristopajo monarhu. Poleg odposlancev vojske sta za priča-kovala tudi dva ministra. Iz Cluja je princ nadaljeval potovanje v Bukarešto na rumunskem vojnem letalu v spremstvu letalske eskadrile. Na leta-liscu v Bukarešti sta ga pričakovala dva polka, ki sta mu izkazala vojaške časti in takoj prisegla zvestobo. Na čeiu teh dveh polkov je princ Karol nato vkorakal v Bukarešto, kjer ga je narod navdušeno pozdravijaL Podal se ie najprej v kraljevski gradič Confro-ceni, kjer ga je čakal njegov brat princ
regent Nikolaj. Po kratkem razgovoru s princem Nikolajem se Je princ Karol sestal z ministrskim predsednikom Ma-niom. Takoj po tem sestanku je bil sklican ministrski svet k izredni seji, na kateri je bil odobren povratek princa Karola in sklenjeno, da se nemudoma sklice ustavodajna skupščina, da razveljavi svoječasni zakon o prepovedi povratka princa Karla. Seji mini sorskega sveta sta prisostvovala tudi princ Karol m princ Niiuftu ter oba ostala člana regentskega >veta. Pričakuje se. da bo princ Karol Še danes proglašen za rumunskega kralja.
Beograd, 7. junija. Francoski pilot, ki je pripeljal princa Karola iz Pariza v Rumunijo. se je dames zjutraj takoj zopet odpeljal. Na povratku je dopoldne pristal v Beogradu.
Priče tek sokolskih svečanosti v Beogradu
Zlettse svečanosti je otvorilo današnje lahkoatletsko tekmovanje srednješolske mladine — Jutri bo glavni mladinski dan — Pri javni telovadbi bo nastopilo nad 13*000
srednješolcev in srednješolk
Beograd. 7. junija. Danes so se pričeli v Beogradu sokolski prazniki. Prvi dnevi vsesokolskih svečamosti so namernem mladini, ki se je zbrala v Beogradu v tako impozantnem številu, kakor ga naša -prestolnica še ni videla. Iz vseh delov države so prispeli že tekom včerajšnjega dne številni posebni vlaki z ženskim in moškim naraščajem, pa tudi iz Češkoslovaške je prispelo na zlet okrog tisoč srednješolcev. Tekom dneva je prispelo skupno okrog 13.000 zdravih dečkov in deklic, ki bodo danes nastopili pri tekmah v lahki atletiki^ jutri oa bodo sodelovali pri javnem nastopu na ogromnem zletišou.
Beograd je ves v zastavah in cvetja. Zletni odttor je žrvedel sijajno or-
ganizacijo, tako, da se neovirano razvija ves ogromni promet in da najde vsakdo prenočišče in vse drugo za udobno bivanje za čas zletnih dni. Po ulicah odmeva godba in petje, povorka sledi povorki in krasen pogled nudijo ulice, poplavljene z rdečesrajčnimi so-količi in brhkimi sokolicami. Dijakinje so nastanjene večinoma po šolah in zavodih v Beogradu, Zemunu in Panče-vu. dijaki pa tudi v taboriščih, ki jih je dalo na razpolago vojaštvo. Mariborčanke so nameščene v domu Kola srb-skrih sester v Frankopanski ulici, dijaki iz Slovenije pa v osnovni šoli na vzhodnem VraČarju v Studeniški ulici.
Uvod v zletne svečanosti je tvorilo lahkoatletsko tekmovanje srednješolske mladine ,ki je pričelo davi ob 6. na zle-
tišou, kjer je vladalo že od ranega jutra živahno vrvenje.
Istočasno so se vršile dopoldne tekme v plavanju na savskem -plavalršču Bobkluba. Pri lahkoafletskih tekmah sodeluje 616 učencev in 266 učenk, pn plavalnih tekmah pa 195 učencev .in 53 učenk.
Popoldne se bo vršila na zletišcu skušnia za jutrišnji javni nastop, drevi ob 20.30 pa bo v gledališču na VraČar-iu in v dvorani Sokola I. »Va^e'rtfia; pri kateri bodo sodelovali učenci in učenke. Glavna priredirtev mladinskih dni bo v nedeljo popoldne ob 15.30, ko bo nastopilo pri javni telovadbi nad 13.000 učencev in učenk. Pred nastopom bo pozdravili sokolsko mladino prosvetni minister Boža Maksimović.
Indijska vstaja komunistično delo
Bojkot evropskega blaga v Indiji. — Značilna izjava Hendersona v
angleškem parlamentu.
Bomba v. ft\ jntmja. Poljedelsko mrrastr-stvn javlja, da oproža propaganda za dr-žavliansko neposlušnost v indiji vladna načrt za namafcan-je z>ern4ie, ki določa v ta namen 15 milijonov funtov sterKnrov stroškov. Po tem načrtu bi zgradriJi veliko zapornico pri Ttfkkunhi. Ker se je bojkot inozemskega hdaga zelo poostril, bo najbrže zek> težko spraviti skupaj potreben kapital za irvedibo tega načrta.
Bom ha v. 6. jurtija. AA. V četrtek se j t pričel bojkot evropskih frngovsn. PofccHa je aretirala predsednrka in 6 članov indti-skega kongjresa.
Bombav, 7. hmiia. AA. Sttrje md'jski npornikii so bili obsojeni na smrt.
London. 7. junira. AA. V spodnji zoonroj je minister za zunanje zadeve Henderson odgovoril na vprašanje o indajski vstiji, da gre za sovjetsko propagando. Minister
je napovedal, da ni izključena prekinitev
drplomatsk'h odnosa jev z Rusijo. Nato je imel bivšo mrinister Chamberlain kritičen govor, ki Epa je zbornica prejela z velikfm odobravanjem. Govornik je pobijal zunan'^o potomko Iaboristične vlade, ki je primala sovjetsko vlado in vzpostavila diplomatske odnošaje s sovjetsko %isijo, ne da bi zahtevala jamstva
London, 7. junija. Ob zaključku debate o odnošajio med Anglijo in Rusijo v spod-nii z^bonrMoi je podal zunanji minister Henderson izjavo, v kateri ugotavlja, da so uporno gibanj« v Indija organizirali v Moskvi tešolanj in od Mosfcve plačani agenti. Angina zdaj le še čaka, da se preiskava o tem zaključi, na kar bo imela spodnja ztoornica priliko, da sklepa o prekinitvi diplomatskih odnošajev.
Sovjetska razstava v Benetkah
Benetke, 7. >un.rja AA. Včeraj ve bil na svečan nečin otvoren sovjteski paviljon 17. umetnike razstave v Benet4cah so prnsnstvova-Ii predsednik razstave grof VoVpi in sovj>t&kj jenecal-ni konzo-1 Gailmiskv. Gostje so si z veHkrm »animanjern offledali razstevftene umetnine, k! amaeo veliko  ume«tm§ko vrednost.
Dve milijardi za francosko letalstvo
Paru, 7. junija. AA. Minister za letalstvo Evnac je imel govor o načrtih letalskih gradenj leta 1930/1981 in zavrnil razne netočnosti. Proračun za letalstvo znaša 2 milijardi frankov in «o tu vrteti iadatki za premestitev Mališča v Le Bourgetu, nadalje izdatki za velik laboratorij za aerodinamiko, gradnje novih, letališč, za priredit-
ve velikih raidov za posamezna Mala in za skupinske polete, za organizacijo rednih letalskih zvez z daljnim vzhodom, s Kongom in Madagaskarjem.
Največji snfir na svetu
Rim, 7. junija. A A. V neki indiiski džungfo" bo slučajno našli safjr. ki bo morda največji na svetu. Dragulj tehta 950 karatov in je cenjen na 500.000 dolarjev.
Najbogatejši Anglež umrl
London, 7. junija. Kakor poročajo, je umrl znan; angleški milijonar lord Ashton, ki je veljal za najbogatejšega človeka v Angliji, brez oporoke. Ogromno premoženje bosta podedovali vdova in hčerka.
Grandi odpotoval v Varšavo
Rim, 7. junija. AA. Snoči je minister za zunanje zadeve Grandi odpotoval v Varšavo, da vrne obisk, ki ga je napravil v Rimu lani poljski zunanji minister grof
Zaleski.
Atentat na Rotschilda
Pariz, 7. junija. Neka poštna pošiljate/v, namenjena baronu Rotschildu, je eksplodirala, preden ie dospela v roke na-slovljenca. Policija je uvedla strogo preiskavo tn dognala, da gre za maščevanje. Ker so dobile slične posiljatve tudi druge odlične pariške osebnosti, je policna mnenja, da je atentate organizirala ena in ista oseba. Omenjene osebnosti so prejele pred časom tudi več grozilnih pisem.
Krvavi nemiri v Afganistanu
Pešavar, 7. jun. A A. Prodiranje članov plemena Afridi orot: Pešavarhi so obla-*tva pravočasno zaustavila. Izsrredniki so podirali drevie in zakadili ceste. Obla-stva so poslala v boi letala, ki so razpršila izsrredmke. Zaradi nenavadne forma-crie ozemlia ie bilo zasledovanje izeTed-nikov težko. Sodri o. da so imele tudi vojaške čete nekai žrtev.
Padec španske pezete
Madrid, 7. junija. AA. Fjnanoni Msti poročajo, da je vrednost pezete nepričakovano znatno padla, čim je minister financ iziavii, da je gospodarski položaj &panHe odličen. Padec pezete pripisujejo ti listi neosnovanim poročilom in vestem o notranjem položaju v Španiji.
Konferenca Male antanie
Konferenca se bo predvsem bavila z Briandovim predlogom o evropski misiji in z vprašanjem gospodarskega sodelovanja
Bukarešta, 7. junija. Kakor ?e oficijelno poroča, se bo konferenca Male antante, ki se bo sestala koncem tega meseca v Strb skem Plesu bavila prersem g stališčem, ki ga bo zavzela Mala antanta glede na Brian-dov predlog. Mala antanta ne bo dogoro-rila tudi s Poljsko, tako da bodo vse štiri države zavzele docela enako stališče. Na dnevnem redu je tudi posvetovanje o tesnejšem   gospodarskem    sodelovanju med
državami Malo antante. Tozadevna poji a-nja z Jugoslavijo se bodo pričela ze aa Uh-ferenci. nadaljevala pa >e bodo v [inl-a rešti, kamor bo odpotoval zunanji minister dr. Marinkovič po konferenci. Končno so bo konferenca havjla z izvedbo ha*škt ga in pariškega sporazuma in zlasti dolmi.n enotno stališče Male antanfc do zahtev madžarskih nadvoz od.
Diisseldorfski vampir požigalec
Kiirten priznava  20 požigov. — Kurtena bodo preiskali psihiatri.
Diisseldorf, 7. junija. Osumljenega Petra Kurtena zaslišujejo sedaj o raz* nih požigih, ki jih je izvršil Kiirten po lastnem priznanju v dobi od 1. 1913. do 1929. Kiirten sam navaja, da ima na vesti okrog 20 požigov. Čeprav se je sprva mislilo, da bo z aretacijo Kiir* tena konec zagonetnih umorov in zlo* činov v Diisseldorfu in v okolici in da ima policija s Kiirtenom v rokah kr« voločnega vampirja, dokazujejo do* godki zadnjih dni, da se slični zločini še nadaljujejo. Policija poizveduje se* daj za nekim 301etnim moškim, ki se
je izdajal za polkovnika Reuterja in ki je posilil neko 20Ietno krojačico. Mo* žakarja doslej še niso našli. Tudi mi« sterijozna smrt Adelcjunde Ortman. ki jo je policija prvotno naslikala kot nesrečo, daje povod za nadaljna raz* iskovanja.
Glede na to, da postajajo izpoved' be aretiranega Kurtena čimdalje bolj fantastične, je sodišče sklenilo, da bo dalo Kiitena preiskati po psihijatrih. V to svrho bo takoj po končanem zasliševanju oddan v opazovalnico.
Komunistični izgredi v Indokini
Krvavi spopadi med policijo in komunisti. — Debata v francoskem
parlamentu.
Saigon. 7. junija, AA. Indopacifiška agencija poroča, da je več skupin ljudi, ki so nosile boljševiške znake, napadlo 4. junija oddelek policije, ki je bil prisiljen streljati. Ubita je bila ena oseba in 5 ra« njenih. V vasi Hockom so izbruhnili kr* vavi nemiri. Ogrožena policija je ustrelila dve osebi in 7 ranila.
Pariz, 7. junija AA. V poslanski zfcornrd
se je vršila včeraj raziprava n interpelacij glede dogodkov v Indokini. Poslanec Tamrtincer je odkrito napadal sovjetsko vlado, da neprespano neti revolući.Tjcke pokrete v raznih krajih cveta. Govornik je zaključil svoja jzva;ania s predlogom. nrH bi se vsi naroda združili proti boJjSev^k' propagandi. .
Mednarodni kongres za pouk živih jezikov
Beograd, 7. junija.   V Parizu se je te
dni vršila seia prioravlialneza odbora za sklicanje mednarodneea koneresa za oouk živih ieznkov in književnosti. Skleni en o ie bilo. da se bo vršil kongres na veliko noč 1. 1931. v Pari-zu. Poleg teoretičnih in metodičnih vprašani se bo koneres bavl tudi s praktično stranjo mednarodnega sodelo-vaja ter snreiel orimerne r>redloee v ciliu poglobitve med^eb-vinih stikov. Predvsem gre za to. da se profesorjem živih iezikov omogoč: spoznavaaie dotičnih narodov in držav, njihove kulture in književnosti, da bi mogli na ta način us-pešneje Doučevatt. Razpravljalo se h« o osnovaniu Dosebnth štipendij za profesorje in dijake, o izdajanju Dnmermh oublikacii in o sodelovanju s knnževnirrr in umerniškimi organizacha-md. Na kongresu bodo sodelovale skoro vse države. Tudi Pri nas je bil osnovan poseben odbor pod predsedstvom beograjskega univerzitetnega orofesoria dr. Miloša Trifunca. ki bo skrbel za to. da bo tudi naša država na tem kongresu častno zastopana. Vsi oni. ki bi želeli podati na tem konzresu o teh vprašanjih kak referat, moraio iaviti to na naslov univ. prof. dr. Miloša Trifunca v Beogradu. Vračarska ulica, naidalje do 20. runiia. vsebino svojih referatov javiti organizaaiiskemu odboru v PaTizu naidalje do 1. iuliia 1930. referate same Pa dostaviti naidalie do 1. Januarja 1931. Naša vlada bo to akcii^ primerno nodprla. tako da ho lahko naša država zavzemala na kongresu častno mesto.
Odkritje Fochovega spomenika v Angliji
London, 7. junija. AA. \Valeški princ je v prisotnosti Focheve vdove in njenih dveh hčera, princa Arturja Conaughtske* ga in Conaughtskega vojvode, ministrov, diplomatov, vojaških dostojanstvenikov in velike množice odkril soho maršala Fo* eha. Soha je postavljena v Grosvenor^Gar* denu nasproti postaji Victoria. NValeški "princ je v imenu britskega naroda poveli* čeval zasluge pokojnega maršala Focha, ki je bil velik bojevnik Francije in največii vojaški strokovnjak svojega časa. Pokoj* nik je vodil zavezniške armade k zmagi, v uri zmage pa ni iskal drugega kakor traj* nega miru.
Nemške žene se zanimajo fašizem
Rhn, 7. tonila AA. Pred-sedrvk Tta-ftfrafiske vladf MusscvlMie je sorejel skupino 30 nemških žena. ki vi prisT>ele v Italijo, da 'j>rouči>c» fa?is'ič«ie dobrodelne ustanove. MTis<^l:n.i se je zahvalil nem^k'm ženam za njihovo Mnimairje za fašizem in n-jero-•vo do&rodeJno delo. *
Izbruh ognjenika Krakatau
Berlin, 7. junija Po vesti »Berliner Tageblatta« iz Amsterdama ie pričel ve* liki vulkan v nizozemski Indiji Krakatau včeraj zopet bruhati. Observatorij na ognjeniku je beležil samo včerai 60 izbru* hov v minuti. Otok Arnak Krakatau, ki se je junija 1929 pri zadnjem velikem iz* brunu ognjenika, kjer je bilo na stotine človeških žrtev, potopil v morje se ie preko noči zopet pojavi) na površju Orok je nastal pri velikem izbruhu ,ognjenika v januarju lanskega leta in je bil do junua 40 m nad morsko gladino ter je meril 975 m v dolžino. Prebivalstva se je pola* stilo zaradi novih izbruhov ognjenika veli« ko razburjenje. Guverner je odredil ob* sežne varnostne ukrepe.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes .n: poslovala. V prostem prometu so riofirali: Artisterdam 22.765. — BerJJin  13.51. — Bruselj 7.9003.
— Bud;mrešta 9.89*7. — Curih 10C5.9 — Dunaj 798.36. - London 275.09. _ New, york 56.51. — Pariz 222. — Pra~a 167.95.
— Trst 296.55.
INOZEMSKE BORZE.
Cunih: Beograd 9.1275, London 25.09875, Pariz 20.355, Newynrk 516 5. Bruselj 72.10; Milan 27.0575, Madrid 62.5, Berlin 123.25. Dunaj 72.85, Soifja 3.74, Praga 15.325, Varšava 5S. Budtmpešta 90.325, Bukarešta 3.07.
Razpečava v kraljevina Jugoslavija Fran Ks. Lešnik, Maribor. Cankarjeva uL 20».
Ljubljana šteje
58.398 prebivalcev
Ljubljana in njeni Izseljenci — Gibanje prebivalstva v L 1929 —
Stanovanjska akcija mestne občine
Ob priliki zadnjega štetja prebivalcev, hiš in stanovanj ljubljanskega mesta, katero štetje je izvršil popisovalni urad ljubljanske občinske uprave, smo poročali, da je štela Ljubljana 31. januarja 1928 skupaj 337 cest, nJic, trgov itd- dal Je 2730 zidanih h i S z 11.106 stanovanji fn 71 stanovanjskih barak s 309 stanovanji Ur da je ta dan ime« Ljubljana 57.116 prebivalcev.
V povojni dobi. to je od prevrata 1. 1918., do 1929., je bilo v Ljubljani nanovo zgrajenih le 709 hiš z 1817 stanovanji. Ker je pa bilo predlanskim nanovo zgrajenih 162 hiS s 453 stanovanj' in lani celo le 120 hiš s 359 stanovanji ter sta pomnožili preteklo leto inkorporaciji Brinja in Sv. Križa Ljubljano za 13 hiš in 5 zidanih stanovanjski'i barak, skupaj s 46 stanovanji (brez barak), K štela
letos 1. januarja t. Juh liana skupaj 3025 zidanih bJ$ Iti 11.964 stanovanj. Zato bi bila docela napačna trditev, da je v Ljubljani kot tretji prestolici naše države, v mestu uradništva in delavstva, zdaj dovolj stanovanj za vse prebivalstvo.
Tega, za LJubljano ne baš ugodnega dejstva, nam ne potrjuje le dnevno življenje prebivalstva ljubljanskega mesta, temveč tudi tozadevna
statistika.
Že v pred- in medvojni dobi, torei do %onca leta 1918., je primanjkovalo po statističnih podatkih v Ljubljani 869 stanovanj. In ako bi ne tvorili pretežne večine ljubljanskih prebivalcev finančno šibki delovnt sloji, to je uradništvo in delavstvo, bj se bilo po zanesljivih statističnih podatkih moralo v povojni dobi zgraditi v Ljubljani normalno 3420 stanovanj. V resnici je p* bilo v tem Času letos od 1. januarja manjkalo v LJubljani 1278 družinskih stanovanj. To visoko Število pa še pomnože v zadnjih letih v mestu izvršene številne prezidave stanovanjskih prostorov v druge namene.
Občutnemu pomanjkanju eno-, dvo- in trosobnfh stanovanj v Ljubljani je torej v glavnem pripisovati, da se je leta 1927. izselilo iz Lhibljane 7880 oseb, leta 1928. skupaj 7840 oseb, lani pa celo 8035 oseb, v zadnjih treh letih torej 23.755 oseb.
Velika večina te množice ljubljanskih izseljencev, ki je bila zaradi izrednih stanovanjskih razmer primorana zapustiti mesto, je še danes stalno zaposlena v Ljubljani ter se mora zato dnevno voziti v mesto v urade in delavnice, otroci teh izseljencev pa v tukajšnje šole.
tn ako računamo še, da v Ljubljani za-nosleno uradništvo in delavstvo ni primerno pkčano. vidimo, da trpita v sedanih razmerah tudi
mala obrt In trgovina, Jq se ne moreta razvijati tako, kakor bi se morali.
Oglejmo  si   gibanje  prebivalstva Ljub-Barte v preteklem leta.
Mestni popisovalni urad ljubljanske občanske uprave vodi namreč o tem statistiko in sicer na podlagi policijskih zglasnic tei odglasnfc izseljencev in priseljencev, dalje Izvlečkov rz rojstnih in poročnih matrik tet končno na podlagi zapisnika v LJubljani umrlih oseb.
Po statisrtičnah podatkih se i« leni nanovo priselilo ▼ Ljobttano 5021  moškCi in 4095 žensk, skupaj torej 9086 oseb, predlanskim pa 7782 oseb.
Zaradi delnega ukinienja stanovanjskega zakona v preteklem letu in ker je bilo leta 1929. v Ljubljani nanovo zgrajenih 359 stanovanj — saj jih ie bilo v lanskem avgustu samo v 10 novih mestnih hišah na Poljanah oddanih v uporabo 114 — je bilo lani tudi
preseljevanje zelo živahno.
Poleg 7396 moških se je preselilo 7638 žensk tako, da se ie lani preselilo v mestu 1-4.974 oseb, kolikor jfn je preselitev prijavilo policijski upravi.
Izselilo
se .ie iz mesto 4516 mošlefh m 3517 žensk, skupaj 8035 oseb.
Evidenco o rojstvih vodi v LJubljani šest mestnih župnih uradov tar duhoviti urad splošne ženske bolnice, dalje vojni svečenik ljubljanske £ar-aizije ter mestna župna urada pravoslavne in evangeljske cerkvene občine. Vsi ti uradi pošiljajo izvlečke iz svojih rojstnih m krstnih matic v uporabo popisovalnemu uradu ljubljanske občinske uprave, kateri urad mora voditi domovinsko matico v Ljubljano pristojniji oseb. Brezkonlesljonafaie rojence morajo pa starši Itak takoj po rojstvu prijaviti predsedstvu ljubljanske občinske oprave, ki vodi tozadevno rojstno matico za Ljubljana
Lani >e bHo
v LJubljani rojen* 779 ljubljanskih (ne tujih) otrok, kateru starši so imeli stalno bivaKšče v Ljubljani, in siceT 415 moškega in 364 ženskega, spola. Mrtvorojenti je pa bik> 12 ljubljanskih otrok moškega m 12 ženskega spola, Tujih, neljubljanskih mrtvorojencev. Je bflo 57 hi sicer 38 moškega m 19 ženskega spola, tako da je bflo lani v Ljubljani vseh mrtvo-i njstiMi 81.
Zanimiva ie tod! statistika
um rilo Ljubljančanov.
Umrlo Jih je lani 648 m sicer 298 žensk, 232 moških in 118 otrok.
V Ljubljani Je lam umrlo tudi 666 tujcev in sicer 221 moških, 209 žensk In 336 otrok. Vsen mrHčev Je Wlo lani 1314, predlanskim pa 1213. od teb 578 stalno v Ljubljani bi* vajofih.
Samomor
je izvrglo predlanskim 7 Ljubljančanov in tli je tujci, tem pa 6 Ljubljančanov in 1 tu-
jec. Iz tega je razvidno, da se je lani prebivalstvo Ljubljane pomnožilo sa 9835. obenem pa tudi znižalo za 8663, tako da je prebivalstvo naraslo za 11*2 oseb.
Ce pomislimo, da se ie leta 1927. pomnožilo število prebivalcev Ljubljane za celih pet oseb, predlanskim pa za 102. moramo lansko pomnožitev prebivalstva LJubljane za 1152 oseb v glavnem pripisovati inkor-poraciji Brinja in Sv. Križa, s katerima ie Ljubljana pridobila 335 prebivalcev, dalje da se je zaradi ustanovitve banske uprave priselilo v Ljubljano večje število uslužbencev z družinami iz bivše mariborske oblasti, in končno, da se je nanovo sezidalo 120 hiš s 359 stanovanji.
V postavko teh 120 hiš pa moramo v prvi vrsti šteti ljubljansko občinsko upravo, ki je zgradila na Poljanah veliko niso. v katero se je lani avgusta vselilo 507 oseb.
Zato se je tudi število priseljencev 7782 iz leta 1928. dvignilo v preteklem letu na 9056, nasprotno je pa znašalo število izseljencev lani 8035.
Pozabiti tudi ne smemo za razvoj mesta zelo važnega momenta, da je občinska uprava do konca lanskega leta storila po svojih močeh prav vse za ublažitev stanovanjske krize. Iz mestnega računskega zaključka posnemamo, da je občinska uprava do konca 'anskega leta zgradila stanovan:-skili hiš za 61.933.326 Din. Tako je koncem leta 1929 bivalo v mestnih hišah 1075 družin s 4804 člani, zdaj pa stanuje vsak dvanajst; Ljubljančan v mestni hiši. Obenem je pa občinska uprava podprla privatno gradbeno akcijo na ta način, da ie prevzela garancije za gradbena posojila stavbnim zadrugam v skupnem znesku 17*510.000 Din. In končno je občina tudi dovolila za vse nove zgradbe v Ljubljani precejšnje olajšave za plačevanje mestnih davščin* gosta-ščine in kanalske pristojbine.
Kot rečeno je štela Ljubljana predlanskim 31. januarja 57.116 prebivalcev. Ker se je pa število prebivalcev l. februarja do 31. decembra 1928 pomnožilo za 130, lani pa za 1162, je štela Ljubljana
letos januarja 58.398 prebivalcev, ki bivajo v 3025 zidanih hišah z 11.964 sta* novanji ter v neštetih lesenih barakah, ki zaradi stanovanjske krize LJubljane rastejo dan za dnem v mestnem pomeriju kot gobe po dežju.
Grški izletniki v Ljubljani
Ljubljana, 7. junija. Danes ob % 10. so se z gorenjskim brz-o-vlakom vrnili v Ljubljano zastopniki grških gospodarskih in kulturnih organizacij. Mudili so se na Bledu, kjer ao bili zadivljeni od krasote naše Gorenjske. Gostje so ei ogledali tudi Bohinjsko jezero in slap Savice.
Takoj po prihodu vlaka eo goste — 37 po številu — odpeljali avtomobili v zbornico TOI. kjer jim je bil prirejen prisrčen sprejem. Pozdravne govore so imeli deloma slovenski, deloma francoski predsednik zbornice TOI g. Ivan Jelacln ml., pod-ban dT. Pirkmajer in podžupan prof. Jaxc. Za poadrav-e so se zahvalili predsednik grške zbornice Tapakonatadinu, tajnik naše trgovske in industrijske zbornice v Solunu dr, Mihajlovie" in predsednik zbornice Dukas. G. Dukas je direktor grSko-srbeke banke v Solunu, rodom Grk, vendar ee je zahvalil za pozdrave v breznibni srbohrvaščini, kakor bi bil rojen Srb.
Po pozdravnih govorih so st gostje ogledali poslopje zbornice TOI in se divili njeni preureditvi po načrtih prof. Plečnika. Takoj nato so se odpeljali v Vevče, da si ogledajo tamošnjo papirnico.
Studijsko in informativno potovanje grških zastopnikov po naši državi, ki je velikega pomena za politično in gospodarsko zbližanje Grčije z Jugoslavijo, Je, kakor znano, organizirala naša zbornica TOI v Solunu, tehnični del programa pa je izrie-laik) društvo »Putnik«.
Iz Laškega
* 60-letnica prostovoljnega gasitaeca društva v Laškem, spojena z zletom Ju*
goslovenske gasilske zveze. Kakor smo že poročali, bo praznovalo prostovoljno gasilno društvo v Laškem 8. in 9. t. m. proslavo 60-letnega društvenega obstoja. Poleg ljubljanskega prostovoljnega gasilnega m reševalnega društva je to društvo najstarejše v Sloveniji. Jugoslovenska gasilska zveza je vpoštevala to okolnost in odredila, da bo istočasno v Laškem zlet celokupnega slovenskega gasilstva. Na tem zletu bodo naši gasilci prvič javno nastapiM s telovadnimi vajami s sekiricami. Za nastop, tei bo 9. t m., je prijavljenih p reke 800 gasilcev telovadcev. Ker se bo poleg teh telovadcev udelef Mo zlet a Še do 1200 gasilcev in večje število civilnega prebivalstva, je železniška uprava dala na razpolago posebni zietai vlak, ks odhaja iz Ljubljane v nedeljo 8. t. m. ob 1230 in se vrača iz. Laškega v ponedeljek 9. L m- ob 30. Gasilcem telovadcem povrne potne stro šle e zvezni tehnični odsek, vsem ostalim gasilcem in udeležencem pa je pni uporabi tega vlaka dovoljena polovična vozarja. Telovadci iz Gorenjske, Notranjske i« ljubljanske okolice se zbero v Ljubljani v nedeljo 8. t. m. ob 12. aa kolodvoru, kjer dobe brezplačne vozne !:stke za Laško in nazaj. Gasilcem ne telovadcem pa se izročifjo posebne lejji-tima-cije, na podlagi katerih si pribavi jo poio-vične vozme listke. Telovadni etastop v Laškem bo prejzkuima gasilcev za nastop ob prilika kongresa, tel bo v mesecu avgustu. Slovensko sasiistvo je zelo na-
vdušeno za te vaje m je Jrtvova4o zadnje mesece samo vezbanju teb vaj Zt nastopi LjubLtaAake, Saveke to Vrhniške gasilske župe, ki ao se vrstil v LJubljani, so pokazati, da sta se tako vodstvo kakor posamezno Članstvo resno oprijela teb val. s katerimi hoče pokazati javnosti, da sle« dj naše gasilstvo s tmaimi tooreka za brad Cehi, ki se bodo v večjem §tevtf«u udeležit kongresa in ob tej prilika nastopit! s svojdroj vajamj v Ljubljani. Slo v enako javnost opozarjamo aa semjo proslavo v Laškem ki pripom*nlamo, da ie vsem udeležencem, ki se ne bodo posluh* posebnega vlaka, dovoljena polovična vožnja Prt povratku iz Laškega-
»»Divji mož" v novi oblaki
Tik rotovža popravljajo in prenavljajo starodavno mogočno poslopje »Pred sko*
fijo* št. 21, kjer je bil nekdaj najslavnejši hotel »pri divjem možu«, — zum *\Vilg>n Mann«, ki so ga Ljubljančani poslovenil] v rBidelmona«.
Na ukaz vlade je ta hotel ustanovila 1. 1731. mestna občina, da poskrbi stano* vanje potnikom in vojakom, ki so do te* daj morali zaradi pomanjkanja drugih prenočišč večinoma prenočevati kar v pošt* nem poslopju ali po samostanih, ki jih je bilo v Ljubljani vedno na pretek. Mesto je kupilo tik rotovža 2 hiši in postavilo tam monumentalno poslopje, ki je se sedaj med najlepšimi stavbami Ljubljane, čeprav ima le najpotrebnejše okraske in naznače« ni stebri le poudarjajo višino trinadstrop« ne hiše z mogočnim kamenitim portalom. Hvalevredno je torej, da sedanji lastnik g Ceč lepe hiše ne bo prav nič izpremenil, kar večkrat zagreše drugi posestniki in pokvarijo notranje in zunanje lice svoji*! lepih in arhitektonsko pomenljivih starih hiš. '
L.  1736. so na pročelje   obesili veliko
sliko divjega moža, ki jo je pred leti na« šel na podstrešju upravnik gledališča g. Mahkota in poskrbel v polnem razumeva« nju pomena zgodovinskih spomenikov, da je slika prišla v muzej. Portal in školjkaste okraske pri oknih je izgotovil 1. 1742. Lu* dovik Bombasto s kamnosekom Franci* škom Grumnikom.
Prve goste je v novem mestnem hotelu z 10 sobami sprejela najemnica, vdova Širfentova. Bili so pa to le odlična gospo« da, zlasti pa visoki oficirji, ki jih je v ne« mirnih časih popotovalo toliko skozi me« sto, da v hotelu ni bilo dosti prostora, pa se je poštar Amigoni pritožil in občina je najemnici odstopila še gornje nadstropje hotela, a ker hotel najbrže ni dosti nesel, ga ie mesto 1. 1763. prodalo.
Še sto let so bili gostje »Bidelmona.c vsi najodltčnejši potniki, ki so šli skozi Ljubljano, in med njimi je bilo tudi več kronanih glav in velikašev. Do leta 1868.
ie »divji mož« prenočeval in gostil ter na* pajal ljubljansko in tujo gospodo. po* tem so ga pa sneli s pročelja in mu dodelili kot za vrati, sedaj pa uživa zasluženi pokoj v muzeju, njegov dom se pa prenav* Ija, kakor naj se prenovi vsak varstva vre* den spomenik naše preteklosti.
Mladinska akademija Sokola II.
Snofi j« nadvse agilni Sokol II. priredil v telovadnici državne realke zelo uspelo mladinsko akademijo. Vabilu Sokola II. se je odzvalo v obimem Številu ter je po-polnc>ma napolnilo obširno telovadnico. Zlasti je omeniti lep obisk L j ubij. Sokola s starosto br. Kajzeljem na Čehi.
Akademijo, kj je obsegala 9 pestrih telo-vanih točk. je otvorila ženska deea (16) s prostimi vajami, ki so bile razen malenkostnih hib, se dosti skladno in dobro izvedene. Za ž. deco je nastopila moška, s prav lepimi in efektnimi preskoki Čez konja. Lepa skupina moške in ženske de-ee je nato vzbudila toplo priznanje občin, etva. Zletne proste vaje je moiki naraščaj (9) kot običajno izvedel prav strumno in skladno, nakar je 22 moške dece dobro izvedlo vaje z lesenimi ročkami. Gracijozen in skoro brezhiben je bil nastop naraščaj, nie (12) z zietnimi prostimi vajami. Nato sledeče igre moške dece, so vzbudile obilo zabave in smeha, zlasti borilno metanje je vzbudilo salve smeha.   Moški naraščaj je
nato na bradlji izvedel aefcaj prvovrstnih vaj, slasti vaje naraečajoika Frobliena, so gledajo« očarale. Višek telovadne akademije pa sta bila nastope ženskega in moška, ea naraščaja s izredne lepimi prostimi vajami. Izvedba pri obeh brsshibna, kritye vzorno. Navdušenje občinstva je bilo tolikšno, da so morali oboji vaje ponavljati. Akademija je dosegla popoln uspeh ter Sokola IT. iskreno čestitamo k lepemu večeru. Zravo! J. K.
Deseti dan velese]tna
UubUsna, 7. -jnisa
Kupci jaka promet narašča tako, da te-gleda, da b© uspeh vef»k in bo tudi v kirp-čSjtelkem oziru doseže! veđ esejem rekord. Včeraj ;e bik) nekaj nad 5000 obiskovalcev, med katerimi je bila večdna resn:h interesentov. Id so SSSSSSS mnogo ktrp-efij. V ospredju interesa ie stalo pohištvo in proizvodi železarske industrije. Predvsem je treba tu omeniti naša tri vettka domača velepodjerja, to so Kranjska industrijska družba, ki je eno najmočine^h opdietr težke industrije v državi, in njena razstava vzbuja splošno veliko pozornost. Prav tako tudi znane tovarne Wes<ten iz Celja, ki zalagajo vso d*ržavo s svojo odlično emajlirano posodo in drvgimi predmeti. Razen teh dveh podjetij so pa tud-Strojne tovarne in livarne v Ljubljani le-6os razstavile v zelo velikem obsegu ter se pri razstavi strojev in ostaiib izdefceov vidi. kako je to podjetje v kratkem času napredovalo. Največje zanimanie pri tel fiimn ie za motorne ogniegasne brizgahie in pa za popolnoma nov izum. namreč za takozvani Ntransks jarmenik. ki ie posebno pripraven za male zase in ima že vgrajen elektromotor, tako da mali gater lahko postavimo kar sredi gozda in z nd*m žagamo.
Obisk je tudi danes zadovoljiv ter so na vejesejma zopet trgovci iz vseh krajev države. Posebno zanimanje Je za predmete raznih brani, kakršne pač rabijo podeželski trgovci v svojih tatvinah. Dopoldne so nosett-K velesej©m grSkf gostije, ki so med njimi naiodMčneJai zastopnik! kapitala, industrije, znanost! in občan ter novinarji, ki so ob S .20 prispe h" v Ljubljano in Mm je velesejem priredil ob 13. svečan obed.
Danes smo med udeježenoi opaziii tudi knezoškoifa Ijubijnskega g. car. Antona Bo-naveoturo Jegliča.
Velesejmsko vstopnico. Id je vredna 10.000 Din, bo intri aa binkostno nedeljo kupil nekdo pri slavnem vbodu na ljubljanskem velesajmu za 10 Din, zato na] vsak dobro pogleda zadnjo stran vstop« niče.
Na bin kostni ponedeljek bo pa iz kuponov velesejmskffa legitimacij Izžrebana polica banke »Slavije< za enoletno zavarovanje proti nezgodam ki sicer 25.000 Din za slučaj nezgodne smrti za slučaj invalidnost! pa 50.000 Din. Thti pa, kdor Jutri dobi na navadno vstopnico polico, je za* varovan za doživetje m smrt za 10.000 Din, olkdo pa ne bo plačal niti para pristojbine*
— Pozor. Življenska polica banke >Sla-vije< v Ljubljani za Din 10.000 sa izda 8. t. m. to je na predzadnji dan letošnjega ljubljanskega jubilejnega velesejma, onemu posetniku velesejma, ki kupi tako običajno velesejmsko vstopnico za Din 10.—f kj jo j« preje banka >Slavija< opremila z nafca-zilom za dvig te police. Z Sivljeneko polico se banka >Slavija< zavezuje, da izplača na vsak način po preteku 20 let Din 10.000 če pa dotičnik preje umre, se izplača ta znesek takoj po smrti upravičenemu imetniku police. Življenska polica je brezplačne, banka »S!avija< ne bo zahtevala plačila premij ves Ča«, dokler traja zavarovanje, glavnica Din 10.000 pa se bo kljub temu izplačala takoj, kakor hitro poteče polica.
— Poliee banke »Slarije< sa nezgode prejme popolnoma brezplačno lastnik one številke velesejmeke legitimacije, ki bo izžrebana zadnji dan letošnjega velesajma, t j. 9. junija. Žrebali «e bodo kuponi, ki ostanejo pri veksejmskem uradu ob potrdilu legitimacije. S polico za nezgode se banka >Slavija< zavezuje za dobo enega leta, da izplača v slučaju smrtne  nezgode znesek
Din 25.000, ako pa bi imela nezgoda za posledico trajno invalidnost, izplača Din 50.000 oziroma odstotku invalidnosti sorazmeren del. Prosimo obiskovalce, da točno izpolnijo kupon legitimacije.
2upni zlat ljubljanske sokolske župe
Za vsesokolski zlet v Beogradu se Ljubljanska sokolska župa najintenzivneje pripravlja. V nedeljo, dne 8. junija, priredi na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola župni slet. ki naj bi bil javna preizkušnja za vsekokolski zlet. Tudi čisti dobiček župnega zleta je namenjen le v podporo telovadcem in telovadkam za Beograd.
V soboto, dne 7. junija od 17. do 30. ure se bodo vršile tekme moškega in ženskega naraščaja, ob 19.30 pa tekme članic v višjem oddelku. K tekmam se je priglasilo lepo število tekmovalcev in tekmovalk, največ pa moškega naraščaja. Tekme članov in nadaljevanje tekem članic bo v nedeljo dne 8. junija ob 6. uri zjutraj. Zakesnltev izključuje tekmovalca ali tekmovalko od tekme. Hkrati prične tekmo tudi ženski naraščaj v odbojki in moški naraščaj v bojni tekmi. Ob 9. uri zjutraj se morajo vsi netekmovalci m netekmovalke zbrati na svojih zbirališčih k pregledu prostih vaj. Ob 10. uri so izkušnje za popoldanski javni nastop.
Ob 13.45 je zbor sokolstva na letnem telovadišču Sokola I na Taboru za slavnostni sprevod po mestu. Točno ob 14. uri odide sprevod po Vidovdanski cesti, Sv. Petra cesti, Marijinem trgu, Wolfovi ulici. Kongresnem trgu, selenburgovi ulici, Ale-
aaasdrovi eeat v Tomsnovo ulico, v sprevodu korakajo člani v slavnostnem kroju, claaloa ▼ atavnoetnasa tat talovadnam kroju, moški aaxašcaj v slavnostnem kroju, ima pa lahko namesto rdeča srajca tudi balo, seoski naraščaj v slavnostnem in te-lovadnem kroju. Moška In ženska deea na korakata T sprevodu.
8*1
KOLEDAR.
n Sobota, 7. junija ;eso. katoličani: Lukradja; pravoslavni: 25. maja, OhgSav. Jer. Krat.
Jutri: Nedelja, t- junija 18S0, katoličan BinkoJti. pravoslavni: 36. maja: Karlo.
DANASJE PRIREDITVE. Opera: Gorenjski alavOek. Kino Matica: 34 karatna nevesta (Zvočni film).
Kino Ideal:  Senzacija cirkusa Robert-
sod-
Kino Ljubljanski dvor: Sestra Marija. Raaatava na veJeeejmu. Ra*sts»vs. »Zvesto srce in delovna ročica« v Jakopičevem paviljonu.
PRIREDITVE V NEDELJO. Opera: Nikola ftubic Zrinjski. Kino Matica: 24 karatna nevesta. Kino Ideal: Senzacija cirkusa Robert-aon.
Kino Ljubljanski Dvor: Pat in Pata-cnon.
Razstava na velesajmu.
Nogometni turnir na Primorju: ob 16. Svoboda — Red Star, Knittelfeld, ob 17.45 Primorje — Hajduk.
PRIREDITVE NA BTJNKOSTNI PONEDELJEK. Kino Matica: 24 karatna nevesta. Kino Ideal: Senzacija cirkusa Robert-son.
KINO LJUBLJANSKI DVOB: Pat in
Patachon.
Štafeta! tek za darilo »Jutra« skozi mesto.
DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Trnkoczy, Mastni trg, Ramor, Miklošičeva cesta.
Ponedeljek: Bohinc, Rimska cesta, Leu-stek, Realjeva cesta.
Revija »SAMORODNOSTe
Pravkar je izšla druga dvošteviika »SamorodnostU s semzacijonalno. veličastno tragedijo Ivana Grobarja m s pestro vsebino.
Iz gledališke pisarne
Opera
Začetek ob 20.
Sobot«, 7.: Oox«o}akJ *l*v<&ofc — .VW»6- Izv.
Izredao araj&arv ceo«. Nađena s.: War. sasassa. kves. kredne zm-iine cene.
PooadeSek 9.: Nafeoto Sume Znojski. bve* redoo sai&aae oeoe. T<s*ek 10.: Zaprto.
Danes se note Poersterieva oeert *Oo-*&>-ski sJavček* z jospo Ritpčevo, 00. Popov>ce-•*o, zo. Koaotfcvo ter «. Z«a>anocn kot goa*oro. Oostičem. Grbo. MofaoHčera, Jenkom m drugima Du^aira revoate^ Potic. Sleda ji Ipa^čevj *>aa-tomtaa *Me£ieek«. fct lo isvai**o sdć. Moearie-va, Jančarjeva, Smertolieva, g. Ooiovtn ia bi-letni zbor, pomnogee s aokecerčn; čtaei opernega sbora. Pteee ie peaoa—ino je aaSrudrret baletni ajofefter z. Oolovro. Dirigira f. Nelfit. Predstava te vrsi ori rek) tnržaoft cena« (od 3»J 00 ? Dio).
Zaradi oOofeioati %. Krsfata * potrebna »4e~
deče spren«!*« «e obi>evi)ese<9a rep« rtoa-Da: V nedeDo »e pote ZeUerleve operet« »Ti&ar« « g. Dreoeveen v »tatovni vier.. SodeVufoJ«: c« Poiioeva, gos Ma1di6eve» c* Balartove ct Od-srtc, Peeeat, Povfce, SimontOvC, Setooaa, ErVrtove Bekš. Perko in draži. Dirigent %- Sve<el Opo-zi.rja«v) »nnaad« rorte. bvriaaaee. aa io SaiSfB-00 oiekddaozeo opereto, ki st vrli pri zlceofco znjganjfa cenah.
Na btkoštni ponedeSeS se poje Zajoeve spt* ra »Nikola Šubic Zrinjaki« c K- Primožičem t nesJovoi perCiji. V vc^ih partajaij nastopijo: *■ Thierrv. 1». Pokčev«, za. Bete Ho. Kovač, Mar-čec Janko. Monorić ra drogi. Sodeiude celokupni baiemi zsbor s eeaopiesafto gdč. Mohorjevo a«
četa. Darazen* z- Neffat. Pred sce va se vri- prt eelo zriifanSi cenah od 30 dVv 2 Dan.
Funt mesa
V Jai-Jcmrovi bolnici v Kantonu nt ločijo nalezljivih bolezni. Nedavno je pa umrl tam Kitajec Wong-Ta-Murtg in vsi nnaki so kazali, da ga ie pobraJa kolera. Treba je bflo ugotoviti, ali je šlo res za kolero in zato so truplo ob-duciTali, Čeprav ravnateljstvo bolnice ni rmek> dovoljenja pokojnikovih so-rodnikrrv. Zdravnikom se je mudilo ra zato niso čakali, da bi sorodniki dovo-tili truplo obducirati.
Zdaj pa tožijo sorodniki upravo bolnice in sicer ne toliko zato. ker je bilo truplo obducirano, kolikor zato, ker je manjkal po obdukciji košček pljuč. Pravda še ni končana, pač pa se ie it vrnfla prva obravnava. Zagovornik je operiral zelo spretno s citatom iz Shakespeara. Sheylock, je dejal zastopnik na obravnavi, je hotel izrezati živemu človeku funt mesa. Toda v našem primeru zre za funt mesa s trupla in zato naj bi vtaknili v ječo ljudi, ki so posvetili svoje življenje zdravju bližrrjefca Po kitajskih zakonih je namreč določena kazen 5 mesecev ječe za onega, ki vzame kaj s trupla. Kako so razsodili kitajski sodniki, ni znano.
Član Vodnikove družbe, ali si že pridobil dražbi snega novega člana?
SRAJCE   za GOSPODE
bete prvovrsten šlfon, modne cefir rn popelin. »amuna iporta«, spalne sra-jce, vseh vrst delav-•e srajce, spodnje kratke ki <k>l*e hlače, fine rn navadne   po   konkurenčnih   cenah nudi
P. & I. GORIČAR, Sv. Petra cesta 29 _ Ljubljana_
Birmanska darila
mižane cene pri SLAVKO RUS, Dunajska cesta (poleg >Figovca«)
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, Živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-scenschuss) se uporablja naravna »Franz
Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda sosebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in creva. »Franz Josefova« grenčica se dobi v -vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ZJUTRA3 za
hkuha-
vanje
j
ŽENSKA HVALA
TERPENTIN0V0 MILO
otovo f
Proletarski glasniki o sebi in o proletarijatu
»Ne priznavam umetnika, Id razgalja pred svetom  svojo lastno betežno dušo — Edino v proletarijat verujem
Ljubljana, 7. junija. Na naeo anketo, Kaj delate,
vaša dosedanja dela, ah" ob-stnrji proletarska umetnost, sti-ki med vami in proletarijatom? nam   pišejo proletaraki
srlasniki:
Sloviti slikar Picaseo je odgovoril na v^>ražanje, kaj je umetnost: Če W to vedel, bi tega prav gotovo nikomur ne povedal. Meni pa se zdi vsa zadeva povsem preprosta in čudim se samo našim ljudem, ki pišejo dolge, učene razprave o umetnosti, ki ničesar ne povedo, kakor da bt vse te učenosti kdo bral! Vse premalo časa in so Časi tudi preresni in prehitri za take nehasna stvari. Isto se godi s proletarsko umetnostjo. Ali je? Ali obstoji? Tako gotovo je in obstoji, kakor gotovo je in obstoji preleta-riat. In če živimo aemanićJ, delamo — imamo tudi vso pravioo, da iz sebe ustvarjamo. Torej obstoj proletarska umetnost in ni oikakega dvoma več. Obstojala je že davno in je napačno mnenje, da je pri Sla is Rusije, kakor je bedasto natefranje onih, ki istovetijo protetarsko umetnost s komunizmom.
Razne ugledne inozemske revije so načele baš 1» vprašanje. Evo nekaj odgovorov : Maks Herrmann Neisae pravi: Idiotsko bi bilo tajili obstoj literature in umetnosti, ki oblikuje stremljenja delavstva. Ta obstoji, kakor gotovo tudi obstoji umetnost meščanstva ... Brieh Weinert Je odgovoril: Ta literatura in umetnost obstoji. Smatram jo sa najplemenitejeo produkcijo, kajti zame so stremljenja delavstva, stremljenja mora me človečnosti. Bernard von Brentano pa: Ker je gibanje delovnega ljudstva edino gibanje, ki je odkritosrčno in pomembno, bo umetnost njegov izrae — ali pa je sploh ne bo.
Pas tole me je mikalo, da bi poudaril: proletarska umetnost je izraz svojega po-B»lenja, je izraz delovnih množic, je imz ene sile, ki dela in ustvarja, klic onih. brez katerih bi se svet zrasel in obstal. Čudim se zaslepljenosti nafth ljudi, ki negirajo te umetnost, ki govorijo in pišejo o nji z zasmehom, v katerem pa ni ničesar drugega kakor prikrita zavist Kaj vas je strah, če rudar zapoje, kadar strada? Kaj ne privoščite rudarju toliko so In ca, kakor slovenskemu kritiku, ki iz dolgočasja kritike pase? Proletarska umetno^ bolje umetnost delovnih množic — Je! Ne priznavam umetnosti, ki nas ne doseže, ne priznavam umetnika, ki razgalja pred svetom svojo lastno betežno dušo, ne prizna vam literature, ki nas ne prizna! Tisoči stradajo v Trbovljah, Zagorju, Kočevju, Hrastniku ... trideset milijonov brezposelnih strada po vsem svetu« 40.000 smrtnih nesreč samo v američki industriji, kar da 20.000 vdov, 80.000 sirot. Ali je, aJi ni?!
Kaj je proletarska umetnost? Kaj hoče umetnost delovnih množic? Izraziti v pesmi, romanu, drami, sHki svoj obstoj, svoje življenje, svojo vero, svoje hotenje in upanje po svojih umetnikih, ki se ne zapirajo vase, temveč s svojim zdravim sa-molastnim izrazom govore Iz množite za množico »z aktivno nevoljo do vsega, kar ovira Človekov razvoj in rast, z neusmiljenim sovraštvom do vseh lenuhov, parazitov, ljudi brez prepričanja, sploh do vseh fakrtov vseh načinov in oblik; ki govore s spoštovanjem o človeku kot viru ustvarjajoče sile, stvaritelju *seh del, vseh čnde-iev te#a sveta, borcu zoper naravne sile
in stvaritelju druge narave, ki jo tvorijo
dela Človekova, njegova znanost in tehnika, da bi ga osvobodile od brerikoristnega razsipa vanj a njegovih telesnih moči. Ki govore in pišejo o vrednotenju žene ne samo kot viru telesnega užitka, nego kot tovariša in pomočnika v tenki življenjski borbi, ks govore o razmerju do otrok kot ljudi, katerim smo v vsem svojem delu odgovorni, ki streme z vsemi sredstvi povišati aktivnost čUovekovo do življenja, mu vcepljati zaupanj« do lastne moči, po svoji zmožnosti v sebi in izven sebe premagati vse, kar odra človeka pri razumevanju pomena i* radosti dela ... < (Makeim Gorki.)
Izraziti predstavniki proletarake umetnosti polog w* omenjenega so: Upton Sinclair, ZoJla, Barbusse, Toller, Nesed, Gold, DeJl. Jack London. Georg Fink, Kiseh, Di-ae, Grosa, K©Bwite, MasereeL Ivanov, Ve-resajev itd.
Tudi pri nas proletarska umetnost vstaja in živi! Od Cankarja pa prav iz tal delavskega ljudstva!
Moja dosedanja dela: »Trbovlje<, socialen roman >Divji plameni*:, ki je izšel v Ameriki (večina mojih socialnih novel in povesti se tiska v Ameriki), mladinska socialna povest >Ruđi<, ki jo bodo v jeseni ponatisnili v Ameriki tudi v angleškem prevodu (hudirja, pa ja ne?!), drama »Kamnolome, ki so jo natisnili in igrali v Ameriki, nekaj slabih prevodov, pesmi pa za več zbirk. Sedaj pisem roman, katerega dejanje se vrli med vojno v zaledju, poleg tega pa premišljam, kdaj bodo nagi kritiki napisal! prvo breztendenčno socialno povest. Tone SeTiSkar.
--X--
Ljubljana, 7. junija. Kaj delam? Prejšnji mesec sem napisal daljšo povest. > Kalvarija za vasjo«. Izhodišče povesti je kot samomorilcev in ne-krščencev, ki jih na deželi navadno pokopljejo izven pokopališča. Vsaj pri nas. Motiv dejanja je socijalno sovraštvo med bogatim kmetom in proletarskimi vini ca rji. Dejanje se izvrši v 13 letih in se začne s svetovno vojno. V povesti sem popisal tudi nastrojanje klopotcev in vinogradov murskih goric V kotu samomorilcev in nekr-ščencev so pokopani mladi kmečki fant, ki je postal dezerter, požigalec in samomorilec, njegovo dekle, vini carskega rodu, ki je kot mnogo naših deklet šlo v mesto služit, se tam pogubilo in takorekoč zapadlo beli trgovini. Njun nezakonski sin (kak krivičen je ta atribut!) tudi propade in gre prav tako, kot oče in mati v prostovoljno smrt. Te tri grobove sem izvzel iz ostalih in o njih pripovedujem v imenu ostalih. V tem, od človeka prekletem, neblagoslovlje-nem kraju nesrečnežev, ki jih je strto življenje in ljudje, vidim > Kal varijo za vasjo«. V povesti nastopa župnik, ki je nekak in-kvizitor-nevernež, zakar trdi, da je treba človeka za to kaznovati na tem svetu, zato se mora tu pokoravati pred cerkvijo in njenimi služabniki, ker v oni svet in njega sodbo nihče več ne veruje . . . videti je, da n^prtr^č, tudi on ne ...
Pravkar konča vam z zbiranjem materijala za novo daljšo povest (mogoče roman), v kateri bom skušal podati razmere, kakršne so bile med vojno v zaledju. Takorekoč vojni roman iz zaledja. Zadnje čase kar pretiravajo z vojnimi romani s fronte. O fronti je lahko marsikaj napisati, ker lahko brez vsega pošlješ granato in pokončaš v tem poglavju tega junaka, v drugem pa drugega. Tako kot so pri nas z granato poslali na oni svet stotnika Stenhopa v >Koncu poti«, čeprav ga je pisatelj v originalu premišljeno pustil živega. Toda to samo mimogrede. Zaledje je med vojno prav toliko trpelo kot fronta. Le da je bila oblika drugačna. Fronta je ustvarjala krvave sence, tisti strah zaledja pred krvjo, ki se je potikal po časopisih, v poročilih o mrtvih in ranjenih, v krušnih kartah itd. Vsaka svetloba ustvarja sence. In frontni ognji so vrgli svoje sence na ozadje, da je v njih po mojem mnenju včasi veliko bolj strašilo, nego ogenj na fronti. Kot sence so se zdeli ljudem vračajoči se invalidi, po nočeh so strašile sence špijonov in na fronti padlih. Krvava groza. Zato bo naslov povesti >Sence«, zapiski iz zaledja.
Moja dosedanja dela? Teh je precej. Oe bi zbral vse novele in črtice, bi jih spravil v dve precej debeli knjigi Tudi tri drame
sem napisal pred leti. >Nemoč« je bila igrana pod mojo režijo v mariborskem gledališču. Kakor veste, se tudi mnogo bavim z gledališčem, teoretično in praktično. Precej nejevolje med konservativci je vzbudila
znoja, predelava > Groba neznanega vojaka« v > Balad o v vojni in ljubeznic; predelave so bile vedno v navadi, kakor ste to lahko brali v mojem članku v »Jutru«, tudi pri nas. Pa se kake! Edina razlika je bila ta, da sem jaz na plakatu bil toliko odkritosrčne, da sem publiki povedal, da je delo predelano. Zelo me zanimajo dramaturški problemi. (Moderno dramaturgijo sem študiral na dunajski univerzi, kjer je to poseben in enakovreden predmet n. pr. z raznimi filozofskimi problemi. Kdaj bomo pri nas tako daleč?)
Roman ^človek mrtvaški lobanj«, ki je doživel čudno usodo, pa je tako dovolj znan.
Niti najmanj ne dvomim. Proletarska umetnost je. Prav tako, kakor je meščanska umetnost. Nikar ne mislite, da ne cenim meščanske umetnosti. O, tisto, ki j© res umetnost, ki je pisana pogumno in odkritosrčno, ki je verno zrcalo meščanskega življenja, preprosto in pristno, tisto umetnost ljubim, čeprav se idejno z njo ne strinjam. Brez obotavljanja priznam, da Je proletarska umetnost Se na srednji poti kakor je meščanska že preko svojega najviSjeaja vrha, dasi je še na močnih viaineh. Življenja ni tako gladko kakor Miklošičeva cesta. Zlasti danes ne. Zato se konci proletarske in meščanske umetnosti stikajo in prehajajo drug v drugega, čeprav so vrhovi povsem samostojni in si nasprotni. Kot historični materijalist moram vendar priznavati zgodovinski razvoj, ki gre preko evolucij in revolucij. Zato tudi odkrito prizaam, da si niti najmanj ne lastim naziva >pro-letarski umetnik ali glasnik«, kakor ste vi naslovili naše odgovore. Priti ja kmetov, iz tistih polj in hribov Slovenskih goric, v velemesta in mesta, iskati po šolali, univerzah, po dunajskih in pariških velikih kot zakotnih ulicah smisla in sreče za življenje, to vrže človeka v razne vrtince, da je danes po čustvovanju proletarec, jutri mogoče aristokrat. Jaz popolnoma verujem v proletarijat.
Edino v njega verujem in tudi v njegovo umetnost verujem, čeprav sem sam pravzaprav deklasirani intelektualec. Nikdar še intelektualci niso doživljali takih tragedij nego danes. Intelektualec lahko prav dobro ve, kam in kod vodi pot, toda sredi meščanskega okolja je nesvoboden, je odvisen predvsem materijalno. Materijalne priliki ustvarjajo človeku obraz in dušo. Zato se po vsem tem, kar sem vam povedal, smatram kot pisatelj samo za sopotnika, kakor so sopotniki v novi ruski literaturi Leonid Leonov, Konstantin F edin, Vsevolod Ivanov itd. Človek mora biti odkritosrčen napram sebi in drugim. Ce bi ne bilo takega okolja, če bi materijalne prilike ne vladale svet in človeka, potem bi bilo vse drugače za slovenskega pisatelja, ki veruje v proletarijat, nego je ... Sem realist, življenje mi je glavni vir vsega mojega dela, vse umetnosti, in mi tudi bo, najsi se vsi 1'ars pour 1'ars-tisti postavijo na glavo. Vem, zanje sem heretik. Bratko Kreft.
•P Društva — zamudniki. Dan na dan
se dogaja, da društva in razne organizacije ter ruda privatniki zahtevajo, da, zahtevajo, naj objavimo kako notico še isti dan. Seveda prinese notico v uredništvo skoraj redno tako pozno, da objava ni več mogoča, ker moramo zaključiti zaradi izpre-membe voznega reda list prej kakor doslej. Vsak zamudnik se čuti upravičenega, da zroji in noče izsiliti objavo, čeprav Je popolnoma nemogoča. Včeraj n. pr. nam je nekdo telefoniral seko notico šele 7 minut pred poldnevom, vendar je bil pa redka izjema, da se ni kregal ko smo mu pojasnili, da je prepozno. Kdor namreč hoče spraviti kaj v Hst istega dne, ga prosimo, naj prinese notico že napisano vsaj do 10. v uredništvo, tudi najvažnejšo in najkrajšo stvar pa prejmemo te še do 10.30. Toliko* da ae bo zamere.
Praznik
novomeških študentov
Sestanek  nekdanjih  novomeških   gimnazijcev In obujanje spominov
na dobre stare čase
Ljubljana. 7. jtmiia.
Zbrali so se v četrtek, ko je odzvonHo poldne. Tako ie — in nikdo ne misli premakniti kazalca na uri nazaj. Toliko m toliko kaže, ampak najmlajšemu že gre na pol stoletja, kar so bili skupaj, da, pravzaprav gre že proti večeru. Marsikomu je že zašlo soince in ga je ode! mrak tod ali tam. Reqtriescant amioi!
Janko — monsagnor je pa spregovori: Ostaio je samo zrnje!
Prijatelj, nadMižfl srcu. je govora1 besede kakor balzam, pretehtane in v modrosti poi stoletja skovane. Petdeset let In več so padaj a kladiva na žrvljenje, da je iz mladosrfcne mehkobe bflo 880 a ] e»no jekleno zrcalo, ki se v njem v*di pol veka nazaj vse lepo.
Petdeset je visoka številka, pa je doba vendar tako kratka, kakor bi se bi H razšli šefe včeraj. Ampak od včeraj dn danes je bil dan do4g m vsem, ki ste sedli v četrtek za mizo, plačila vreden delavnik.
Zato sem pa vesel z vami, gospodje, ki vas je pred petdeseti mi pripravka novomeška, gimnazija na ta veseli vaš juhi!©!.
Pri Kočaku na Poljanah so pogrnili mizo m sedli so po vrsti: Strmole, višji dav-kar, loi se sedaj davkov bran« v Trzinu; Ignac Kline, enaka šarža, ki vestno vam-je, kar Noromeščani so dali na stran; Ivan Perpar, tudi tega gnarja vrši svetovavec; svetih bratov Cirria in Metoda notarius Hudovermk; Juro Rezek, sertijor le po števulki m stric novomeškega župana; Viktor Rohrrnann, meščan srtolnega mesta Ljubljane v najpopolnejšem pomenu nasio-va; American Jože Rems iz Bete Krajine s podaljšanim potnim listom; prior Valeri-jan Najmlajši; Matija Novak, odkar je »velečastna« za eno paTo lažji na mesec; Ivan Hafner z Graca rjevega turna, metu-H ar daleč na okrog; fajmašter Loi«ze Pe-hani v penzijonu; naš Janko Ba-He, tudi v Zagrebu gosj>od; Gustav Mlejnik. stano-dadalec državne pošte v Škofri Lok;; Janko Kokar, papa srečnega sina; Anton Hribar, človek; Ivan Karnbič, der lachende-Phflosoph; Ivan Remic, angeJj varuh ptc-komorca; M okronaj zar Penca Franjo, tovarnar; tisti Berigmann; Josep Sever, ren-twer pri Rgovou, Prane Kocijan, posestnik najboljše knhmde v Škofti Loki; Davorm Vukšinfč, oskrbnik vitežkega krtža in nad-ucateij Mamarič, sedaj že pri drugem Krizo; Franc Roje, oboževateK umetnosti; Ivan ŠaŠelj, Belo4cranjec, na koncu mrze pa Viktor Bohmc, avto na razpolago. Vsi s pušerjai kakor svatje, ampak zdelo se mi je, da sem na shodu birmskih botrov, tako pokroviteljsko m praanicno dobrohotno so se vsi držali. Bogme, izpovedati se moram, da takega zbora še nisem videl. Vsi nad šestdeset pa skoraj do osemdeset, pa vendar vedri m mlad; po srcu kakor omizje sedanjih abiturijentov. Mož pri možu, da mi je radost premagajo spoštovanje iti prevzelo zadovoljstvo, ki jrh je pomiajalo ki so jm od mantrte do minute tesneje združevali spomini na gimnazijo v Novem mestu, na varuhe frančiškane, na patra Lacka, Rafaela m Bernarda, na gospođino generacij. PrefeJctovo Micko, in na ptememto gospodično Cappovo, ki ji je delal preglavice neugnani Tone. Kako je pri Hudovernflcov Žanril pri »Marienandacht«, da so jokale vse matere m device novomeške, ki kako je pater Lacko lasal Hribarja, da je predobri profesor moral počivati... Da ima ta že toJfco unukov in da >e Viktorjeva sestra nuna na Holartdskem. In da je po deri gin, doigrh letih srečal Bohinca na grotzansko visokem kolesu, pa je dejai, da je pravi...
Vstal je gospod Rems in pozdrav-tiaj ter povedal, da jih je lani prišJo skupaj 39, letos Pa le 26. Dveh lanskih ne bo več: Petra Raucha m Martina Colariča. Povesile so se bele glave in pobožno so ustali Kakor bi govorili vsi obenem, je pravil kako so lovitf rake — švimšula — Strmi log — bratje Hudoverniki — studenec na Tnfki gori —. Iz prs govornika eo drhtele besede o upanju, da se prihodnje leto sestane jo Se vsi, in odtrgalo se mu je iz srca, da se ga bodo spominjali, če...
RaWo je zapihala hladna sapa — in trčili so prijatelji: srčno, kakor nikdar prei.
Krepak in rnočan se Je dvignil orjak Hodovem*. Čemu, čemu mi je zabiči-l, da
ne smem izdati, da so ga zlomili spomin*, in je postaj mehak. Naj mi odpnsn, dmoak prelepa je bila soiza, da bi jo zataji.
Razupita je bila novomeška gimnazija za reiugium peceatorum.   Nikdar ne, oać pa refugium vnetm narodnjakov, polinč-nih   prešanjancev    s cons-rlnim abeurid« Vsakega je meščanstvo gostoljubno sprejelo za svojega m nikdar pozabljeni frančiškani ntso pustili nikomur skriviti las« zaradi  slovenskega prepričanja. Varovali so nas in vodjU, da ni propadel nikdo in nobeden. Za vso rmadmo je bilo Novo mesto paradiž! Najdražji in najmllejsi sr» spomini na one ftaec, na predobre Novomfvča-ne, na očetovske poštenjake franfriSkane. ki
imajo vsi na nje najblažji spomin. Nikdar se n«e vrnejo najlepši dnevi življenja .. .♦:
V očeh se je za iskrilo nekaj fn tiho4no zaplapolaJo rz wih, kakor hrepenenje v ona leta. p z
Pa so vrgii na krožnsk za sv. Nrkola-ja, ka so ga preoMekli za sv. Urbana, varuha Tržlke gore. dva s/totaka m zbrali za potrebne noav>meSke dijake 350 Dm. Povedan So eno in ugamli so drugo, pomen K so se o vsem in zapeli ter se vedeli g, potem sd pa stisrrHi roke in poljoitrin" kakor bratje in ribo razšfli, da se ob letu zopet preštejerjo. Naj bi se sestali vsi!
A. G.
Prvo kolo «WaSf enrad' za prestolonaslednika
V četrtek smo poročali o ustanovitvi Jugoslovanskih Steyr tovarn z. z o. z. v Ljubljani in včeraj popoldne so se na po* vabilo vodstva novega važnega podjetja zbrali v tovarni v Frankopanski ulici 21 gostje, da prisostvujejo izgotovitvi prvega kolesa slovite znamke »VVaffenrad«.
Predsednik upravnega odbora g. Keich, direktor Kreditnega zavoda, je pozdravil zastopnika komandanta dravske divizije, komandanta mesta generala g. Popovica, mestnega župana g. dr. Dinka Puca in podžupana g. prof. Jarca, zastopnika unu verze g. prof. ing. Žnidaršiča, avstrijskega gen. konzula g. dr. Pleinerta, zastopnika ZTOI g. dr. Pretnarja, zastopnika policij; sega direktorja nadsvetnika g. Mlekuža, komandanta kolesarskega bataljona pod* polkovnika g. Jakliča in lepo število dru. gih oficirjev, upravnih svetnikov Kredit, »lega zavoda, ter ostale občinske svetnike in gospode iz Ljubljane, zlasti pa bližnje sosede iz Šiške, ki so s ponosom prišli k otvoritvi nove industrije v svoji soseski. Kakor bi govornik hotel poudariti pomen in ceno časa za industrijo in uspešno de* lo, je na kratko z Iapidarnimi stavki pou» daril pomen novega podjetja za narodno gospodarstvo Jugoslavije, obenem pa opo* zoril tudi na socijalne posledice nove to* varne, kjer bo dobilo mnogo naših delav* cev kruh. saj je sklenila tovarna produci* rati na leto vsaj toliko koles »\Vaffenrad«. kolikor smo jih dosedaj uvaeali.
Na povabilo direktorja g. Hermana ba* rona NVodnianskega so si gostje ogledali vse najmodernejše delavnice, kjer so jim obratovodje g. ing. Haiisser, podpredsed* nik upravnega sveta g. dr. Hauer in drugi uradniki podjetja pokazali in razložili, ka* ko nastane na poti skozi najrazličnejše stroje v najkrajšem času kolo »\Vaffen* rad«, dokler niso stali pred bleščečim, naj« prej pobakrenim, potem ponikljanim in nato še s kovinskim kromom proti vplivom klime zavarovanim prvim kolesom nove tovarne. Mojster je zavil še zadnji vijak in zavrtelo se jc srebrno, z barvami držav* ne zastave emajlirano kolo, ki ga podjetje pokloni  prestolonasledniku Petru.
Po lepem pričetku dela so udeleženci izrazili čestitke, nato so pa stroji obstali in vse v tovarni, gostje, delavci in gospo« darjl so trčili v prospeh novega podjetja.
Iskrenost.
»Dragica, se vam je nocoj kaj sanjalo o meni ?<
>Ne. Prav malo sem večerjala in nisem imela nobenih hudih eaxij!<
Vid vara.
»Kakšna strašna moda je danes! Ali se vam ne zdi onole dekle smešno?< — »To je moja hoi. gospod!« — >Ne zamerite, nisem vedel, da ste ji oče!« _      >Pa saj nisem
njen oče, ampak njena mati!«
*
^^)2p^j^ ****** *** ^tttcir^fcecIcnM- hlače, platneno cfc/aci/o itd.
dra^o Schtvab, Hfublfana, (Dvorni tr% stev. 3
Dnevne vesti
— Natečaj izrednega profesorja entomologije. Rektorat univerze v Zagrebu je razpisal natečaj za popolnitev katedre is« rednega profesorja entomologije in zoolo* gije na gospodarsko»šumarski fakulteti.
— Osnutek zakona o zavarovanja tr* govcev. Posebna komisija zastopnikov mi« nistrstva trgovine in industrije ter socijal* ne politike in narodnega zdravja je šesta« vila osnutek zakona o zavarovanju trgov« cev za primer bolezni in smrti. Osnutek je bil poslan vsem gospodarskim zbornicam na vpogled.
— Za mrtve proglašeni Deželno sodi* šce v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve hišar iz Davč Josip Biček, posestnikov sin z Rakeka Janez Brecelj, delavec iz Vodic Franc Jenko, po« sestnik iz Srednje vasi pri Bohinju Franc štros, posestnik v Viševku pri Rožu Vin* cene Revstek, posestnikov sin v Iški vasi Franc Sivec, zasebni uradnik iz Ljubljane Herbert. Rudesch, Janez Romar iz Ljublja* ne ter posestnik in mlinar iz Križev pri Tržiču Franc Zupan. Vsi so odšli med voj« no na bojišče pa se niso vrnili.
— Novo pristanišče na Sušaku. Ob iz* Kvu RijeČine na Sušaku so začeli te dni graditi novo kamnito pristanišče. Za to pristanišče je določenih 900.000 Dm. S tem bo urejen promet na obali in razbremenje* no glavno pristanišče na Sušaku, ki bo služilo odslej samo parnikom druge preko« oceanske plovidbe.
— Počitniška kolonija v Marrjnščici. Minister socijalne politike in narodnega zdravja je odredil, da se odredbe pravil« nika o organizaciji počitniške kolonije v MartinšČici pri Sušaku podaljšajo za pro* računsko leto 1930/31.
— Cigarete »Soko«. Za vsesokolski zlet v Beogradu je pripravila uprava državnih monopolov posebne cigarete, ki se imenu« jejo »Soko«. Prodajali jih bodo v škatlji« cah po 20 komadov samo v Beogradu. Škatlica stane 10 Din.
— V katero davčno skupino spadalo peki pri odmeri pridobnme?     Na predio*
zbornice za trgovino, obrt m irodustrrjo v LjubiJand je memistrstvo za finance z odlokom Št. 24.464 z dtr>e 14. aipriia 1930 pojasnilo, da se morajo pekfi trvtnsflhM v I. sfcupino Sena 42. zakona o nepo^edrih davkrih (osmovnim davfoorn 10%) samo v primeru, da poleg svojih izdelkov prodajajo, čeprav samo detoma, tudi nabavfteno izdelano blago, na printer slaščace, kekse i. L d., aH v pni m eru, če obratujejo v takem obsegu, da se more njihova podjetje smatrati za indajstriiisiko, kar je zete redko. V večun primerov spadajo peki kot obrtniki v n. a skmjpfino (z osn ovni i h davtoom 8%) afi v n. b sđflup&no (z o snov-mm davkom 6%), upoštevane pni tem, aH delajo s stroji na pogon ali zaposfaslcjo več nego 4 kvailrflcnnane porraočJrtiTke' a*! ne.
Privatni detektivski zavod
L Toplikar, Rimska cesta 9.
— Konkurzl, pređkonkurzj ki razglašene prisilne poravnave izven konkurza. Društvo industr&jcev in veletirgovoev v Ljubljani objavlja čas od 21. do 31. maja sledečo statistiko: O tvor jeni so biti koo-Jourza: v Beogradu, Zeimrnu, Pančevu 1, v dravski banovini l, v savsku banovini 2, v pruToorskd banovini 1, v drinski banovina 1, v dunavski banovini 4, v moravska banovini 5 in v vardarskii banovini 1. — Otvor je n i so bili predlkorikninzi: v savski banovini 1. — Razglašene so bite prisilne poravnave teveu bonflourza: v dravski banovini 1, v savski banovini 3, v drinski banovim 1 in v domavsk^ banovim 4. — Odpravljeni so t*TK kon-ktnrzi: v Beogradu, Zemunu in Pancevu 2, v dravski banovmi 1, v savski banovini 4, v primorski batrovini 1, v drinska banovini 1, v zetski banovini 1, v dunavski banovini 4, v moravsfai banovini 3 in v vardarski banovini 3.
— Tujski promet na našf rivijeri. Letos bo tujski promet na naši rivijeri izredno živahen. Že zdaj je v naćem Primorju mnogo tujcev. V Crikvenice je prispelo zadnje dni mnogo tujcev, še več jih pa pričakujejo med binkoštnimi prazniki. Kakor emo že poročati, je prispel v Crikventoo del ljubljanske vojaške godbe, ki prireja vsak dan koncerte. V erikveniško pristanržce je prispelo te dni naše vojno brodovje. V Splitu je bilo v nedeljo že 4672 gostov. Od 1. januarja do SI. maja je posetjlo Split 9400 naših državljanov in 5331 inozemcev, skupaj 14.711 proti 11.300 v istem razdobju lanskega leta. Letos je torej tujski promet na. predoval okroglo za 25%. Mnogo tujcev je tudi v Šibeniku, Trogiru, Makarski, Dubrovniku, Hvaru, Korčuli, Kotoru itd.
— Za ju goslo venski pomorski dom v Rotterdamu. Naš konzul v Rotterdamu g. i7an Dam je sklenil otvoriti letošnje jeseni v Rotterdamu pomorski dom za ju-goelovenske mornarje, če mu pojdejo naše oblasti na roko. Če se mu to posreči, smemo upati, da bodo sledili Van Damovemu primeru tudi drugi naži konzulati v svetovnih pristaniščih. Bivši minister socijalne politike dr. Drinković se je zanimal za stvar in gotovo bo podprl našega konzula v Rotterdamu v hvalevrednem prizadevanju tudi novi mlnieter.
— Zbori. Revija nove zborovske gflasbe. Ureja Zorko Prelovec, zalaga pevsko društvo »Ljubi]anski zvon«. LetnŠk VT., §t 3. M. Hubad: »Potrkan plese, C Adamič: »ZabučaSe jjoret (Teče vo-
de), mežaua zbora. Z. Prelovec; »Zadnje slovo (naarobmoa), moški zbor. E. Adamič: Ribice po vodi plavajo«, samospev za glas s kiavrrftem. — Krofi-ževni dej: M. Kimčfrč: Ptiček m ptK9ca« (pesem), dr. J. Mantaaoo: »O afrovensiki operi«, dr. St. Vnrntflc: »K vprašanju ob-jaktivne gtesb ene {crrtrkc. Opera- Koncerti. Novosti. Razno. Iz uredništva m upravni štva. Tudi tesa zvezka, kš je hjtro izšefl za drogira, bodo naročniki veseli. Dobe ga ie oni, kri so rtaročnrno vsaj delno poravoaK. Na »Zbore« bi pač moral b?tfi naročen prav vsak JJtufedtetj glasbe in petku saj je naročrcna (50 DGn fcetno) ae Bst z bogato vsebino res nfzka. Pevska društva, zbori, pevca in pevke, sofisti* in sofi-sttinie, naročite se na »zbore«!
Iz Ljubljane
■ Tvrdka F. ČUDEN ■
t Prešernovi ulici 1
ima v nedeljo in ponedeljek dopoldan odprto. Razstava in prodaja birmanskih daril in juvelov.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države deloma oblačno, v Skoplju in Splitu je nekoliko deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Saraje« vu 25, v Zagrebu m Beogradu 24, v Splitu 23, v Ljubljani in Mariboru 22, v Skoplju 15 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.8 mm, temperatura je zna* šala 10 stopinj.
— Poplava kobilic t Banatu. Kmetje iz Potiekl Sv. Nikole v Gornjem Banatu so te dni opazili, da je žito na polju poleglo. Ker zadnje dni ni bilo vetra, se jim je zdelo zek> čudno in šli so gledat, kaj je. Vsi presenečeni so opazili, da je sedelo na vsakem stebelcu najmanj 20 do 30 kobilic. O tem je bilo takoj obveščeno okrajno glavarstvo. Kobilice so se opustile na tla v dolžini 10 in Širini 2 kilometrov. Uvedena Je bila takoj obširna akcija za pobijanje škodljive golazni Oblasti so ukrenile vse potrebno, da zajeze poplavo kobilic.
— 30 obtožencev, 500 prič. SubotiSko državno pravdniStvo je te dni zaključilo obtožnico proti Članom I. jugoslovenskega pogrebnega zavoda v Subotici, v kateri je 30 oseb obtoženih zaradi 180 kaznivih dejanj. Obtožnica navaja, da so obtoženci oškodovati člane zavoda za 3 milijone Din, ker so dvigali članske prispevke in si pustili za vsak primer smrti izplačati 25.000 ali pa 50.000 Din zavarovalnine. Večina upravnih uradnikov je prijavila za Člane starčke, ki 90 že prekoračili 70, ali celo 80 leto in ki eo kmalu po zavarovanju umrli. Med drugimi je obtožen tudi predsednik zavoda Danijel Fekete, eden najbogatejših suboti-Skih trgovcev, ter njegov sin, ki sta imela štiri Članske knjižice ter sta štirikrat dvignila po 50.000 Din. Med obtoženci pa je tudi več profesorjev, učiteljev, trgovcev in zdravnikov bolniške blagajne. Za razpravo, ki se prične 14. t. m., vlada v Subotici zanimanje. Trajala bo najbrž 10 dni, zaslišanih pa bo okoli 500 prič. Ker je sodišče premajhno, se bo razprava vršila v magi-stratni dvorani.
— Prijet irgovee i dekleti. Somoborska policija je prijela bivšega hotelskega vratarja Karla Leakarja, ki je kupcev al z dekleti. Nedavoo sta prišli v Sombor dve mladenki, ki sta iskali pisarniške službe. Le-škar ju je nagovarjal, naj raje sprejmeta gospode, bogate kavalirje, ki bodo dobro plačevali. Dati jima je hotel tudi lepo stanovanje na razpolago ter obljubil, da »gostov« nd bo zmanjkalo. Mladenki sta ga ovadili policij, ki ga je vtaknila pod ključ.
— Društvo zobotehnikov za Slovenijo v Ljuftfani vabi vse včlanjene in ne včlanjene zobotehnilke dravske banovine na svo>) občni zbor, bi bo 14. t. m. ob pol 8. v Ljubljani v restavraciji »Novi svet«, Prešernova soba. Udeležba obvezna! 365n
— Prispela nova velika pollljka upogljivih, nezlomljivih in ncizgorljivih, kot pero lahkih novovrstnih gramofonskih plošč, cena 50^—65 Din. »Tehnik* Josip Ba» njai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Glej današnji oglasi
— SHka Je najzgovornejši jezik — reklama brez besed! Samo tako lahko razumemo izredno zamrnivo sito treh originalnih srečlk, ki se nahaja v pomanjšan em fotograf i enem posnetku na današnji prilogi v našem današnjem lastu. Se posebno ramSva postane slika spričo dejstva, da je bfl v enem letu zadet dvakrat največ$ dobitek po 1.200.000 Dan pri enf in isti tvrdfci. To je precej osamlien primer. Pes, skica, ki mnogo pomeni in ne potrebuje nSkake reklame.
•Medni &• 0Cwit§
Turjaški trg štev. I
nudi cenjenim gospodom prvovrstno izdelavo vseh vrst oblek po najnoveišem krofu in izredno nizkih cenah. Angleško in češko blago najmodernejših vzorcev v zalogi. Dri av ii i m uradnikom tati na obroke !
Ako želiš imeti lepe knjige, pristopi k Vodnikovi družbi!
—C Otvoritev razstave sodobne francoske umetnosti V navzočnosti odlčrJh predstevnfrtoov naše javnosti Je predsednik Narodne zetertfe z. dr. Fran \M* n»di -scher včeraj ob le. otvor* v vefEfo dvorani Narodnega dome razstavo sodobnega francoskega sčkarsrva, o kateri prt-obcsnio obžrrnejSe poročnlo v eni nrsbod-ndSb številk. Predteedrfk Narodne salenfte ie v svojem otvoritvenem kovopo na-zfašal. da vtmmi razstava sodobne ftran-cesjke iniFeiDoetS za Urabliano in našo ofSo doroovtnrj vatfk, mark anten jfi svečan dogodek trajne kulturne vrednosti. Naše ob-čUnstvo ima pred seboj mogočno Jo mno-VOMi aiisfio sftnpD francoskega umetni-šikega poleta, ustvarjanja in dela. Razstavi?" emh je okoli 300 umetnin, med njimi 60 slik. Prepričani smo, da se bo naše občinstvo z veseljem oprijelo prilike, ki se tako lepo nudi, da si osi eda dela stavnih franooskfb umetnikov. Razstava pa ne Sftnfl samo pouku, vzgoji m prosveti. Naše prizadevanje za to odIKčno predstavo bodi priča m dokaz naj>e ^jbezni, vdanosti, verskega oih^iKlovanla in globofcrh simpatij do vetfkega in slavnega francoskega naroda, do nenacflCTrrjSve francoske kulture ter dm duhovitega francoskega ustvarjanja. Za nrediitev razstave gre velfka hvara T^žrtv'ovalnermi tmchi trpra^ka Narodne £a!erfje Z- Ivana Z o rmana. ^
— Pred pribodom rumunskih avtomo-biBstov. Dne 11. in 12. t m posetijo od-iični člani Riirmanskega avtomobiJskega kluba Ljubljano. Gostje se pripeljejo v sredo 11. t. m. med 10. in 11. dopoldne iz Zagreba po Dolenjski cesti čez Kar lovski most, zavijeio za Gradom ob Gruberjevem prekopu v StreKŠko ulico ter bodo vozili darje mimo Mestnega doma na Mestni trg, Stari trg, čez sv. Jakoba most na Cojzovo cesto, mimo spomen ka Ilirije, do Vegovi trtici, čez Kongresni trg pred Kazino, kjer bo sprejernm pozdrav. PribBž-no pol ure kasneje se odpel jejo rurmrnski avtomobih'Sti po Šelenburgovi ulsci, Prešernovi u-Sci. Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ubci in Celovšk* cesti proti Bledu. Prihodnji dan 12. t. m. prisoeoo romunski gostje z Bleda okrog 10. dopoldne zopet v Ljubljano ter se odpeijek) brez postanka po Dunajski cesti dalje proti Celju. Župan z. dr. Dinko Puc vaN IJobrJaosko meščanstvo, da mile goste iz domov me naše kralfice povsod prisrčno pozdravi ter okrasi domove v onfn ulicah, kjer se bodo vozil rmonski avtomobiirsti, s cvetjem m zastavami.
—i Umrfl so v LJubljani od 28. maja d0 7. junija. Malgaj Alojze j, piesker in posestnik, 36 let, Knezova u#ca 19: Neža Henfgsmao, zasebotca. S3 let, Vidovdan-ska cesta 9; Janez Brce, bivšii dninar, 66 let, VWovdans*ca cesta 9; Franc B*L<rk, zi-darsJci polir in posestnik, 50 let, Bohoričeva ufica 33; B'bijarra Frančiška Bano-vec, n^mffrjenka, 74 let, S^omigkova ufica 20; Boris Urbane, sin brivca, 5 mesecev, še^enbungova uHca 7; Jožefa Cimerman, vdova sodnega oScftala, 87 let, CeJov§ka cesta 61; Marite Blaž. bnvša deJaVka, 80 let. DoleraJska cesta 38; Ana Krute, bivša kuharica, 88 let, Mestni firg 19; Dora Lau-rič, zasebmica, 57 let, Zatošfra cesta 11; Franja Sega, poštna uradnica v pok., 64 let, ŽaloSka cesta H; Mariia Scu-rk, za-sebnica, 71 tet, Lepodvorska uhca 36: T van AlhJlin, mesar in rx>sestnjrk. 43 let, Karllovdca cesta 17, Herman CeSnovar, sin posestnice, tt let, Dolenjca cesta 3, Ivan Torkar, zaseib»mX 60 let, KavSkova
cesta 26. _       V bolnici: FTanc Kavčič,
železniški nadspreA-odrnk v pok., 77 let, Bo'ioričeva ufica 4; Anton Kol&ek. sm dnanarice, 2 meseca, Dmžanje 5; Danijel Marlcovič, sin služkimie, 3 mesece, Kotni-kova uEca 8; Josip StrumJbet!, žagaT, 51 let, POdgrad 19; Josip PodržaJ, posestnfk, 74 let, ŽeHrrtBje 37; Anton Šuštar&č, posestnik, Zgornja feSca; Zdenka Reja, zo-jenka, 20 let, Upičeva utica 2; Srečko Podreberšek, sin situžlkink, 6 mesecev, Li-Pičeva utca 2; Marija Koželj. biv?a shiž-krinia. 28 let. Podtgtrad 47; Marfja Oril, W lri^aria, 2 leti. Nova gora.
lj Železne ograje na naših cestah so tudi kakor ceste same v jako slabem stanju. Tako na pr. je železna ograja na mcetič* ku, že skoraj zunaj Viča, od rje tako razjedena, da se le še s težavo drži pokonci. Na Tržaški cesti je zelo živaben promet, zato je še tem bolj potrebna poprava ta. ke varnostne naprave. Rja je tudi močno razjedla železno ograjo na Opekarski cesti, kjer se v njo izliva Velika čolnarska ulica. Ce bi se Železne ograje od časa do časa prepleskale, bi bile veliko bolj trpežne in bi se prihranili večji izdatki.
—lj Promenadni koncert muzike 40. peS. polka v Tivolskem parku v nedeljo 8. t. m. ob 11. Spored: 1. Mahr: V daljni svet, marš. 2. Rendla: Veseli trenutci, srbske pesmi. 3. Strauss: Princ Metusalcm. uvertura. 4. Gleisner: Operne melodije. 5. Leopold Praha, češke pesmi. 6. Morena: Žive pesmi, valček. 7. a) Petersburski: Oh, donna Klara, tango: b)Arnold: Ti, samoti, boston. 8. Cerin: Slovenski fantje, marš. Svira polovica godbe, ker je polovica kot zdraviliška godba v Cerkvenici. Dirigent višji kapelnik dr. Josip Cerin.
_Ij Filmski spored v >Ljndskem kinnc. V kinu »Ljubljanski Dvor< se predvaja samo ie danes poelednjikrat ob 4., y?&. in 9. zvečer pretresljivi film »Sestra Marija< s Iris Arian in Wemerjem Pittecbaunom v glavnih vlogah. Krasna vsebina filma, katera nam predočuje nesrečno ljubezen lepe
in mladega, opata dominikanca gane usekne■ gledalca v dno dude. Ker je ta firm daaaee nepreklicno zadnjikrat na sporedu vabimo občinstvo, da si srp. danes signrno ogieda. Jutri in na bmkoštnt ponedeljek vsakokrat ob 3^ H5., 6., %S. hi 9. zvečer najboljši fTLm smeha in stcpt >Pat in Pata-rhon kot medna kraJja<. Za vse tiste, ki si Sele par uric razvedrila in dobre zabave n aJpripo ročl jfvej&i sq»red. Pri ve ©h pred-stavab cniiane ljudske cene 2.—, 4.—t 6.— m 8.— Dm.
Ij— Nov sToeni Rim >Bnsterova 34 karatna nevesta<. Elitai kino Matica predvaja dane« ob 4., 7. m 9. zvečer promiero zvočnega filma »24 karatna nevesta« z znamenitim humoristom Bnster Keatonom v giavni vlo«ri. Buster Keaton nam predstavlja v tem filmu zaljubljen epa ženina, ki po mnogih avanturah in komičnih epizodah pride končno do evoje ljubljene žene. Pred tem sporedom se predvaja $e zelo posrečena filmska <rro4eska »Medvedji ple««, ki vzbuja istotako kot film salve smeha. — Jutrišnje predstave m v ponedeljek s« vrte ob 3^ 5., 7- m 9. zvečer. Smaha in zabave željna publika bo pri tem sporedu prišla prav gotovo na svoj račun.
— fli S čem M ga še razveseli? Tako premišlja in si befc slavo vsak boter rn vsaka boterca, ko misii na svoie«a mal-člca. odnosno biTmanoka. Ta koiljrv pro-biem pa je rešen v trenutku, ko obrćete velesejem, stopita v paviljon H, koja 211— 217 in si ojdedata razstavo tvornice Sonda. Toft'ko lepega, pestrega in dobrega je tam, da se bodo z-as skrila oče sca bimian-čkov. Res, prelep je aranžma, r/isane bonbona ere vseh velikosti m oblik, čokolade na izbiro, pa budi Donfronfikov in vseh takih dobrot, ka j&h Jrubi deca. Kakor izvemo, priredi tvx>rnica o binlcošt»ih na sejmu pravcato razjprodajo z znatnim popustom.
—lj Javne produkcije gojencev državnega konservatorija v Lju^liani. Ob sklepu šolskega leta 1929/30 se bodo vršile štiri javne produkcije go>encev dTžavnega konservatorija in sicer I. v četrtek dne 12. junija, n. v ponedeljek dne 16. junija, im. v petek dne 20. juniia jn XV. poslednja v ponedeljek 23. junija. Vse produkcije se vrše v Folbarrnonični dvorani. Začetek ob 20. irri. NastopalS bodo gojenci vseh oddelkov konservatorija. Spored vsake pro-dukci«ie je izredno pester, pa tudi bogat. Spored I. produkene bomo objavili v ponedeljkovi številka. Občinstvo opozarjamo na nastope naših nadebudnih gojencev -konservatoristov. Sedežii po 5 Din, stojišča po 2 E>in bodo v pT^dprodaii v Matični knii ganm.
—i) Uprava Sokola I. svoje Član-
stvo, da se v čim večjem Števihi udeleži župne priredatve v nedeljo 8. t. m. po možnosti v kroju. Zdravo! — U p ar a v a.
—lj Šentjakobska knjižnica v LJubljani, Stari trg 11, je izposodila maja 3408 strankam 12.107 kmjtg. Knjižnica, U je 31. m. m. stop#a v 20. leto svojega obstanka, postoje vsak delavnik od 4. popoldne do 8. zvečer in izrjoso.te slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske krtEge ter modne Este vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knfge se pošiljajo tudi po pošt*. Izposoj U rok tri tedne, za znanstvene knjage 4 tedne. Na rarpolaso poTJOina imeniki kn^g, k! si jih kirni, da s! napišeš številke knjig doma. 3f>m
—3(5 Ljubljanski Sokol naznanja, da so čfanski ziiaki za beograjski \-se sokolski zlet dospefi ter so vsem pri+av^encem na razpolago v društveni pćsami v Narodnem domu med nradmmi urami od 6. do pol 8. ure zvečer. Cena znaku je Din 30.—, za poštnino Din 1.—. V društveni pisarni se sprejemajo tvda naročniki za Tvršev zbornik, zgodovino jugoslovenskega Sokoistva in čitanko za sokolsko mlađano, katere knjige izda še letos Jugos4ov. Sokolska Marica. Cena vise m trem MttM I>in 20. Knjjtse aanstvu in naraščaju naKopde^e pri poroča rr K). Istočasno pozivamo svoje članstvo, da se poinoštevikio udeleža zieta sokoteke župe Ljubljana. Vsak član, ki ima svečani kroj, naj smatra udeležbo za svo»o sokolsko dolžnost. Zbiramo se na Taboru v nedeljo 8. t. m. ob tričetrt na 2. popoldne. Zdravo! — Odbor.
—Hj Spiošno žensko društvo opozarja na krasno razstavo ročnih del v Jakopičevem paviljonu. Zanimive in poučne so razne tei-mike. Od večsto predmetov je skoraj vsak umetnina zase. Oglejte si to edino-vrstno razstavo, ki bo trajala samo še do binkostnega ponede!5ka zvečer.    36In
—lj Dr. med. Mila Kovač je otvorila prakso za rent g enološka preiskavanja in obisevanija in za kemično • rnikroskoplčne preiskave v Mariboru. Aleksandrova cesta 6. Tel. inteffurb. 2$S£. Ordrnrira od pol 9. do 17. (S.) ure. 362u
—U Promenadni koncert Narodnega že-lezničarskega glasbenega društva »Sloge« v Zvezdi drevi ob pol 8. Spored: Uvodna koračnica; Ros«™: Stabat mater — arja; Gounod: Faust — fantazija; Jessel: The Gibson Girl — two step; \Vagner: Poši-liam ti te rožice — pesem; Beethoven: Egmunjd — uvertura; Bardorfer: Slovenske ptsmi — potpuri; Zaključka koračnica. Kapelnik g. Meri Svetel.
—lj II. državna realna gimnazija na Poljanah v Ljubljani prtredj v ponedeljek 9. t m. dopoldne in v torek 10. t. m. ves dan razstavo med poukom od učenk in učencev izvršenjrh ročnih del iz šivanja, risanja, prirodopisja in zemltepisja. Ravnateljstvo najvijudneje vabi na ogled zlasti starše otrok, ki obiskujejo ta zavod. Vstop prost. ....
—lj Harley Davidaon 1930.   Ko   ao se
pred dobrim mesecem pojavili v Ljubljaru nova, olivno oranžno in v raznih komht* nacijah pobarvana motoma kolesa. no Ljubljančani kar strmeli. Tovarna Harlev Davidson, ki je bila vsaj v barvi svojih motornih koles dosedaj kolikor toliko konservativna, češ da je olivna barva tra.* dicija, ae je tudi v tem pogledu moderni« zirala. Tudi v tem pogiedu pravimo' Za» kaj model Harlev Davidson se ni mod* niziral samo na zunaj, marveč je nov, po« polnoma preurejen in prilagođen lodob* nosti. O tem se lahko osvedoči vsakdo, ki poseri razstavo Harlev Davidsonovih motorjev na Miklošičevi cesti. Tehniška ko. mercijalna družba kot generalna zastop* niča namreč radi pomanjkanja prostora na velesejmu ni razstavila. Posebnosti Harlrv Davidsona so; Popoln komfort, medsebov no menjajoča kolesa, nove konstrukcije vilic, sedla m veliko dimenzijoniranih b.i» Ionskih pnevmatik.
—lj O avtomobilski razstavi na velesfaM. l^etoSTija avtomobilska razstava na l.tub-Lianskem veiesei mu \"zbifia rad: prek^as-n;b avtomobilskih voz, i:marin vrotnft in turističnih avtomobnov ter raotorjev .splošno pozornost. Stevtfni deonkai pt ie zlTs-ti ustavljajo pred razsta\-ji4m oc1 kom avtr>mohBls.ke rvnđke inž. Žužka. Pre-kra^on voz je »Aubum«, ^lepnntna tpninr>-barvana limuzina, eden najboljših sodob. mb amerikanskih izdelkov. Oni, ki ti ne morejo kupiti dražjega stroja, imajo na razpolago cenen in ličen mali Mratt in štirisedežni vc«z »Hanaman«, ki je kljub nfaU ceni kvalitetno res prvovrsten. Vb "'-njo na JezeTsko sedlo in druge ^'soone je z lahkoto zmogel. Tretji s*rod ie »Essex«. tudi ameriški avtom ob«, ki nudi ves komfori je i-zredo praktičen, a razmeroma cenen. Nedvomno največjo senzacijo pa vzbujajo prekrasni A. J. S. motorj', svetovna znamka. Nova tipa imata porrfkljan tank, vsa armatura je nova, konstrukcijske naprave za tehnično tako sjajne, da se meto-ciki:-stu za voz ni treba prav nič brigatv kajti kontrola za olje itd, je nameščena spredaj. Zanimanje za angiešfci stroj »Franctss Bamett«, katerega zastopt^vo ima rudi omeni ena tvrdka.
—11 Opozarjamo za birmo na fotografsk-ateljc STAUT y Korodrvorskl utici 18. ki dela precdzoo in poceni. 3n0o
Iz Celja
—c Na Pod^redo in ftt. Peter pod Sv. (Jorami bosta za binkoštne praznike vozila v soboto, L j. 7. junija popoMne odroma zvečer i% Celja dva avtobusa, v tore»k t. j. 10. junija zjutraj pa bo prišel rezervni vo<t pomagat do Kozja in do Sedlarjevega, vozni čas pa ostane seveda kakor jo za redne vožnje. Sicer pa opozarjamo ponovno, da s^daj že vozi redno vsak dan iz Celja poseben avtobus ob 12.50, ki prihaja v Ropaško Sla--tino 13.25. odhaja odtod 5 minut kasneje proti št. Petru pod Sv. Gorami <*kozi M«^-stinje, kjer vstopijo na ta avtobus potniki na št. Peter ter se zvečer vrača iz Petra pod Sv. Gorami ob 19.41 skozi Mestinje, Rogaško Slatino ter odtod ob 10.55 skozi Mestinje na Grobelno 20.40, kjer ima zvezo z osebnim vlakom na Maribor in Celje ob 21.15. Potniki iz smeri £t. Petra proti Ceiju oa. Mariboru ter potniki ii Celja oziroma opoldne iz Maribora se lahko iz M^stinja peljejo proti doplačilu 5 Din v Rogaško Slatino in nazaj, da jim ni treba v Mest inju okoli tri četrt ure čakati.
Avtobus mesta Celje,
—c Vstopnice aa opero >Bi5olertot, Id
jo vpriTOre člani mariborskega Narodnega gledališča v petek 13. junija zvečer ob 20. uri v celjskem Mestnem gledališču, se dobe oziroma lahko rezervirajo v knjigami Go-ričar & Leskovsek aa Kralja Petra cesti. V operi nastopijo kot gostje pa. Tinka We-sel-Pola iz Gradca (bivša primadona zfigT^b-ške opere) in bivša člana naaribonske opere £a. Vida Zamejič-Kovičeva ter g. Xeralič. Vstopnice morajo biti obvezno rezervirane oziroma kupljene najpozneje do srede 11. junija opoldaej ker mora biti gostovanje sicer v slučaju premajhnega odziva odpovedano.
—c Občni zbor društva slovenskih sodnikov. Društvo slov. sodnikov bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 15. t. m, ob II. uri dopoldne v prostorih okrožnega sodišča v Celju.
Bogata letina biserov
Bahreinovi otoki v Perzijskem zalivu so zdaj obljubljena dežela, kamor romajo bogastva željni ljudle iz vseh delov sveta. Na tisoče večjih ladij rn okrog 5000 čolnov križari okrog njih v vseh smereh. Iz otičje pers-pektive se vidi to mrzlično vrvenje kakor ogromno mravljišče.
Kje tiči vzrok, da drve ljudje na Bahreinove otoke? Vabi jih neizmerno bogastvo v obliki biserov, ki so se pojavili v ogromnih množinah. Neizmerno bogastvo so nakopičile na morskem dnu školjke. Vrednost biserov, ki so jih našli doslej r>ri Bahreinovih otokih, se ceni na 1000 milijonov. Med njimi so tudj prekrasni eksemplarji, kakršnih >e na svetu malo. Bisere išče okrog otokov nad 30.000 ljudi. Biseri so letos tako bogato »obrodili« zato, ker je školjke napadel neki parazit in jih prisilil izločati snov, iz katere nastanejo v školjki biseri. To je tOTej vzrok, da so postali omenjeni otoki kar čez noč obljubljena dežela.
•
Sokolska župa Ljubljana
Obvešča se vsa droStra, da Je đorolOo Ministrstvo Saobraćaja naknadna žuta* tinako vožnjo sa župni det ft. jnnjja lftSO pod br. M. S. 10.528 s dne 4. VL 19M, na kar se opozarja vse ndeležnlke. Kupi naj se polovična karta, kl je veljavna ■n povratek na podl&gt zletne l*j^Hlmav-dje, katere so prejela vsa društva.
Pričakujemo polnoštevilne udeležbe vseh društev.
Z dravo!
ZUFNA UPRAVA.
0C\
štttt <D«MMm /umfMrji in rut« po ecaficm pranju
LUX
Zupanova jama s krasnimi kapniki
Podzemske dvorane pri Grosupljem, ki jih je odkril pred štirimi leti
župan Perme
Grosuplje, 5. junija. Slično, kakor Kras, ima tudi Dolpnjskd logo podzemskih jam. M^d njimi je ena najzanimivejših Županova jama v slikoviti dolenjski pokrajini jugozahodno od Grosu plja v neposredni bližini Ledenice pod Ta borom, znana že od Valvazorjevih b Ha-eqetovih časov sem.
Zupanova jama leži na posestvu župana g. Josipa Permeta. ki ima največ zaslug za njVno odkritje in sa zato tudi po njem ime. nuje. Dostopna je najlažje z železniške postaje Grosuplje. Pot vodi eno in pol ure pešhoje od postaje po deželni c<?sti mimo tovarne motvoza in vrvarne v Ponovo vas, odtod pa po poljski in gozdni poti mimo Šentjurskega Tabora protj Ledenici. Županova jama je približno 100 m oddaljena od nje in leži okoli 410 m nad morjem.
Vroč popoldan je bil, ko eem korakal po opisani poti proti Ponovi vasi. Cesto od Grosu plja proti Ponovi vasi temeljito popravljajo; tudi so jo znatno skrajšali, tako da ne dela v*č velikih ovinkov. Ko sem prišel do delavcev, ki že zunaj grosupeljskega gozdiča posipavajo cesto, sem si mislil, da ne bo napak. Če povprašam po Per-mptu. Tukaj jp! so mi odvrnili. Srečo imate! mi je rpkel. Če se ne bi dobila, bi bil vaš obisk zastonj, ker so vsi na polju.
GredoČ proti Ponovi vasi mi je g. Perme pripovedoval, da je v okolici Tabora na 1 km okoli 10 brezen. Zanimal se je zanje se kot šolarcck. Pokojni učitelj RemP« je znal zelo lepo opisovati Postojnsko jamo. Svoj opis jp navano končal z besedami, da je tudi v okolici Šentjurja mnogo jam in da uče izkušnje, da kjer je ena jama, je rudi druga. To si je vzel tako k srcu, da je začel raziskovati Ledenico, pri čemer si je svetil z lojevimi svečami, ki si jih je naredil sam.
Ledenico in druga brezna Je raziskoval od svojega 11. do 24. leta. Ko je postal leta 1898. občinski odbornik, j p nehal z raziskovanjem, da bi se mu ne smejali. Pred Štirimi leti pa mu žilica ni dala več miru.
Spustil se je v brezno pri Opolzlem kamnu s svojim I61etnim sinom Josipom, krojaškim mojstrom Ivanom Ognnofm in njegovim sinom Antonom ter odkril sedanjo Zupanovo jamo.
Na svojem domu v Ponovi vasi mi je pokazal g. Perme debelo spominsko knjigo, v katero se podpisujejo obsikovalri Zupanove jamp. Gotovo je v njej več tisoč podpisov. Jamo obiskujejo zlasti učenci ljubljanskih osnovnih in srednjih šol. Zadnji so obiskali jamo prvošolei II. državna gimnazije.
Xa poti proti Županovi jami me je opozoril g. pprme na lipe, ki jih je zasadil od svojega doma do Ledenice v razdalji 2D0 metrov.
— Ko bodo zrasle, bodo najboljši kažipot.
Spotoma je menil Perniet da bi bilo d>-bro. ee bi Sj ogledal Tabor, ki stoji Se izza turških časov. Res je ae prav dobro ohranjen. Impooanten je zunanji obrambni zid. Lepo je ohranjena tudi le podružnična cerkev, restavrirana le*a 1897. Oltar in freske je restavriral znani ljubljanski akademski slikar g. Matej Sternen.
Na Taboru nameravamo zgraditi razgledni stolp. Tabor ima 492 m nadmorske višine in se z njega vidi velik del Dolenj-skp. Krasen je razgled proti Ljubljani, za katero se vidijo Kamniške planine in tudi Triglav,
Vhod v jamo je zaprt z vrati iz železne pločevine na cementnem podboju. V jamo vodijo položne stopnice. Tloris votline predstavlja skoro k rožnico s premerom 15 do 20 m z dvema izrastkoma na vzhodni strani. Strop se je tu očitno udri. Zato je prenehalo pronicanje vode skozi apnenčeve sklade in e tem tudi tvorba kapnikov.
Po dr. Bohinjcu, ti je jamo opisal v »Oeocrrafskem v«*stniku<, je Županova jama razdeljena v štiri dele. Iz pravkar omenjeno votline se spuščajo tlia proti jugovzhodu naglo navzdol v rov B, ki doseže na lpvj strani 38 m globine. Siga pokriva tu velik del severne stene in je napravila na njej velike >orglec. V tem delu jame zagledaš prve večje kapniške tvorbe. Prav Miru najožjega dela rova B, ki je obenem najožji kraj jame sploh (3 m), krasijo strop rn jugozahodno steno lepi zveneči zastori, s tal pa se dvigata proti stropu dva vitka, bela stalagmita.
Pri veliki ročni jamski kici — 300 sveč-ni. kakor mi je pojaejil g. Perme. je napravila name najmočnejši vtis velika dvorana, dolga 54 m, široka in visoka pa okoli 30 m. S stropa so se tu utrgale ogromne skale, ki napolnjujejo dvorano v obliki nasipa. V iugozahodnem delu dvoraje je ob stenj 22 m globoka globel m strmimi gladkimi stenami. Njeno dno ie najgloblji, kraj v jem i sploh. 44 m pod vhodom.
Stene so po vsej južni dvorani zasigan*. Tu so ponekod nastale krasne stalaktitne akupine: baldahin, šal, kapelica in druge.
Severna stena je brez sige, zato pa prepre-
zajo strop stalaktiti v najrazličnejših oblikah. Poleg več mogočnih kapnikov je vse polno manjših stalaktitnih tvorb. Zdelo 63 mi je, kakor da sem prišel v začarano dvorano.
Iz velike dvorane vodita v zadnji, morda najzanimivejši del jame, v Blatno dvo-
— Tu me čaka še mnogo dela, da bo mogoč prehod. Paziti bom moral, da mi ne bodo poškodovali kapnikov, ki so tu še posebno lepi. Poglejte, kako se svetijo, kakor bi bili iz srebra!
Po ogledu Županove jame sva odšla v bližnjo Ledenico. Ta jama, ki je brez kapnikov, je dolga 70 m in visoka 30 m. Gosp.
rano, dva vhoda. Znamenite tvorbe so v tej dvorani, oz. se pred njo: Kalvarjja, kjer bo stala godba za posebne slovesne prilike, kamrica, briljantni steber, krstni kamen in oltar. V Blatni jami je več tolmunov z značilnimi tankimi stenami iz sige in eiganim dnom. Nelkateri so se razvili že v prave sigave ponvp. Povsod v njih stoji voda, zlasti v ponvah na vzhodni strani.
— Po mojem mnenju je ni zlepa tako dobre pitne vode kakor je tale iz studenca pri krstnem kamnu, — je rekei Perme in mi ponudil kozarec vode. Izpil sem jo in moral sem priznati, da ima prav. Voda je čista, mr.zla  in obenem krepčilna.
Županova jama je dolga 200 m. Ko bo zvezana z bližnjo Ledenico, bo dolga 350 metrov. Perme me ni le vodil po stopnicah in mostovih, po katerih hodijo navadno izletniki, temveč tudi tam, kamor nikogar ne pusti, ker se preveč boji za svoje kapnike. Tako mi je med drugim razkazal Srebrno dvorano, 6kozi katero bo napravil dohod v Ledenico.
Na lev) del Županove Jame s tkzv. Županovim kapnikom. Zgoraj S. Perme.
Perme mi je pokazal kje namerava napraviti hodnik in mi je še zaupal, da bo napeljal v jamo, ko zveze Ledenico in Županovo jamo, električno razsvetljavo.
— Vbod v Zupanovo jamo ne bo potem več direkten, temveč skozi Ledenico, katere vhod bom potem prav tako zaprl. S tem bosta obe jami pridobili na privlačnosti.
G. Perme mi je razkazal Še Mikličevo jamo, ki jo je odkril njegov sin 11. junija 1925. Jama je dolga 50 m, 2 m široka in 5 metrov visoka. Tudi v tej jami eo krasni kapniki, ki pa ne dosegajo onih v Županovi jami.
V Zupanovo jamo je napravilo Društvo za raziskovanje jam več ekspedjcij in jo preiskalo. O prazgodovinskih najdbah sicer ni našlo sledov, pač pa ee je prepričalo, da je v njej zbranih toliko speleoloSf^ih in morfoloških zanimivosti, kakor redko kje drugod. A. P.
Jugoslovensko gledališče
v Pragi
V Pragi so ustanovili »Jugoslovenski oder«, katerega umetniško vodstvo je prevzel Zvonimir Rogoz
j žMi misel nekak&nega »J ugoste venske ga odra« v Pragi. Ta misel doago mi na Sla moža, ks bi jo uresničil, dokler ie m obu-dii k življenju s svojim prihodom iz Ljub-Ijane v Prago zek) jntefcgentrri 'n pozervo-valinri hrvatski Igralec Zvonnmir Rogoz.
CeSkosfrovaško - j u«oslov črnska Loga in Jtrg»sk>vensko kolo sta ustanovila »Ju-soslovenski oder« in Zvonfimrr Rogoz je prevzel u-metntslco vodstvo. Na razpolago ima ansambli dobrovoljcev. ki so deloma že znatno izftušent Z tatrččnmi in teme^
ltfrtim delom fin je znal takoj prvič združiti v oetoto, kji se je močno razKkovak* od diletantske povprečnosti. Ta oder, ki reflektira na nadatjno redno življenje. Ima svojo eksflsrenčno upravičenost in cilj. Njegova naloga je sistematično se-znan/iti praSko javnost z ori gin a ta imi ki-gostevenslkirni de«, obenem pa naj postane dobra šola klasičnega jezika onim, to se za nO zanamajo. a teh je v Pragi mnogo. Zato hrta možnost pritegniti krog svojega svojega specialnega občnsrva v nasprotju z neštetimi drugimi maltam odri. Stalno občinstvo, to Je temelj in življenje gledališča. »Jugoslovenski oder« tudi nima za začetek drugega namena, kakor srnotreno prizadevanje. Brez kakršnekoli finančne podi age je afcso+v%raJ ■ svoio otvoritveno predstavo v MeŠČansšri Besedi zefo častno. Predstava je imela bolj oficijelni značaj z nagovori in oVamsIcimi drobna rioami dei B, Lovriča m duhovitega P. Petroviča.
Jenkia Karasova priobči*;« v Narodmrih Liatvb zanimiv članek o jufoslovenskern gledališču v Fragtf. Članek se gtesi: Nihče ne dvorm, da so medsebojne snmjpatnie Cehov in Jugoslovenov spontane, splošne in iskTene. Čudno je pa, da so še vedno bob' alri mano p>laton4č»io čurs-tvo. Ma louitofuiTTri Kazi so na stiki naiJazVjti m zato tudn na&'vahnej&i. In vendar n>ihova intenzivnost se daleč ne izčrpa dattih možnosti. Tudfi BtodtHoi gMKNmM niso zadovoljna. V Jtrgoslaviji se dela na tem poWu zsa zbiižanije in medsebojno spo zna varuje mnogo več. nego pnf nas. LM^iansiloo gledališče dobiva počasi svojo čeSko tradicijo. V Ljubljani radi Snpafro rz češkega repertoara. Ljubljana je postala tako rrekakšna preflztousna etapa za naSe ustvarjenje. Kar doseže tam uspeh in pozornost, gre naprej v Zagreb in v Beograd. Pra-ga ne vrača v enaki mer Na naSb vodomib odrih smo sponnalf samo neznaten del ingoslovenske dramske tena ture in sicer samo nekatere avtorje, prt katerih je odločalo se noihovo tesno razmerje do Prage v Sondo strogjo umetnji-§ke stranri. Sistematično ah preglreonjo torej dramske produkcije Jugo sto veno v nje pozMMMHO in pri zapadnjaSki orčjentaca^ •*^^>^h giedat^č bi teh nedostarleov rwM v bodočnostii tako lahko ne odstranili. W torej ficda. da so delavci na poliu česlco-krostovenskioga zrjkLžaoaa nedavno spro-
ža bodoče pa ima Zvonimir Rogoz smo-tren načrt. Priprav to aH onn komedijo Branislava Muoiča in kako Cankarjevo delo, morda »Pohujšanje« v dolini šentf.orjan-skic. To je že veliko, močno zahtevajoče deio. Ce se taka predstava posreči, bi rad dobu" Rogoz za njo poslopje manjšega pravega gledališča, da bi mogel vprizoriti predstavo v šersem obsegu. 2e rz propozi-cij prvih večerov je razvidno, da gre režiserju »JugosJ o venskega odra« res za sistematično delo in pregJedni repertoar, se&tavtjen enakomerno iz vseh jugo&lo-venskih vel. Rogoz deluje za ustanovitev rednega odra. lei bi >gral vsaj en»krat v mesecu. Na profesionalno gledališče je težko misliti, to je finančni problem, nujnost vsakodnevnih predstav, a o tem še tako navdušeni prfjateli Jugoslovenov zdaj nit: sanjati ne sme. Toda vsi odri začenjajo amatersko, odgovarja Rogoz mirno     trezno na našo skepso.
Sicer je pa ogromna naloga ustvariti tako trden diletantski oder, postaviti ga na resničen umetniški nrvo in naštudfratii vsak mesec igro za cel večer. To ni samohvala, temveč vzdih na Rogozovih ustih, če pravi resignirano: »Zdaj vse to z menoj stodi m pade«. Rad bi si vzgojH vsaj pomočnika. Toda treba je \"zgoiiti in zdramiti še nekaj — gledališko   Prago, ono
širšo, kajti s krogom iskrenih interesentov, ki so stali ob zibelk »Jnsosioveo5ke< ga odra« se ni mogoče zadovoljiti. čeprav jih je mnogo. Ta krog b,, »Jugo^lo-venskega odra« vesel, toda zase ga toliko ne potrebuje, kakor vsi drugi, katere Čaka težka preizkušnja njihovega prijateljstva do Jugoslovenov v soboto 7. trn. Navzočnost g. Rogoza, katerega je samn nebo poslalo v Prago, da predrami lukajšn.e gledališke kroge iz nepazljivosti do jugo-slovenske umetnost in ki je svojo igralsko misijo pri nas med nami za to nalogo tudi udano razširil. je povzročila, da spravlja Narodno divadlo po mučno dolgem presledku na oder novo hisosloven-sko delo, Ogrizovičevo »liasanaginico« v vzornem prevodu Hudcove. To je močno in originalno de!o, sposobno očarati češkega gledalca z ekso-tično milino jugoslovensko - muslimanskega sveta in njega tradicijonelne  vsesrvarne psihologije.
Zal se je sezona že močno nagnila h koncu m predtrnkoštna sobota v dvojni meri odvaja zanimanje od gledališča. Na-vz-fcc temu je pa zdaj na občinstvu, da se zdrami iz letargije in s svojim zamhna-ngem za premi'jero pokaže, jeli njegovo zanimanje iskreno, a gledališču s tem nazna-ft, da Želi še več takih premijer.
Turistika na Dolenjskem
Studenec Gospodična se bolje zaja hovskega gradu naj se
Novo mesto, 3. junija. Novomeška podružnica. SPD praznuje letos 10 letnico svojega obstoja. Zal, da občni ni bil obiskan primerno jubileju ter da erta odložila svoji funkciji po lOletnem požrtvovalnem in vnetem delu tajnik, višji glavarstvom komisar g. Otmar Skale (že koncem januarja, nakar je odbor izvolil na njegovo mesto davčnega upravitelja g. Zdravka Novaka) in blagajnik g. Rudolf Smola. Predsednik, vladni svetnik g. Ferdo Seidl, ki je že delj časa bolan in je hotel tudi epričo svoje vieoke starosti odložiti »vojo funkcijo, je moral še nadalje ostati predsednik, kar je že od ustanovitve podimžnice.
Iz tajniškega  poročila  posnemamo: Odbor se je predvsem ha vil z
markacijo potov
Obnavljale «o se stare markacije in napravile nove. Novo zaznamovana pota eo: Novo meeto-Mirna peč-izvir Temenice pod Sv. Ano-Ponikve, nadalje Straža-Lipovce-AJdovec, Soteska-Sv. Peter, Straža-Topli-ce-Podturn-Podetenice. Pri markacijskem delu gre glavna zasluga g. Alojziju Liliji. Priskrbel je kaži potne tablice — nič manj kot 37 — ob začetku markiranih potov. Izobesili smo tudi orijentacijeke table v Novem mestu (na Romanovi hiši), dalje na kolodvorih v Novem m^stu, Kandiji in Straži.
Kot novo    podjetje naše podružnice je odbor  priredil   začasno turisto-veko
zavetišče pri Sv. Miklavžu
poleg Trdinovega vrha. Vzel jf> od župnije v Šentjerneju v najem kletni prostor in eno sobo mežnarije poleg cerkve Sv. Miklavža La letno najemnino 100 Din in košnjo trave v okolišu mežnarije za 50 Din. Naša marljiva prijatelja gg Lilija in K<»s sta priredila pridobljene prostore za prenočevanje. Denarna sredstva za preprosto notranjo opravo je povečini pridobil g. Litija z nabiranjem prostovoljnih darov. Obema gospodoma izrekamo najtoplejšo zahvalo za njiju planinsko zanimanje in požrtvovalni trud. Zal, da je bilo zavetišče že v prvem letu dvakrat okradeno. Prvo tatvino srno naznanili sodišču. Osumljena storilca iz Brunie sta bila pozvana na odgovor. Smatrali pa smo za primerno, ako se storilcema kazen odpusti in tako zabrani morebitno maščevanje. 0 drugi tatvini, ki so jo izvršili iz Šentjerneja došli delavci nimamo še podlage za sodno ovadbo. Nasa
dva prijatelja gg. Lilija in Kos sta zavetišče v svoji neumorni prizadevnosti nanovo priredila in opremila ter zavarovala zoper tatvino z novimi, boljšimi ključavnicami _ Zavetišča ee turisti radi poslužujejo, ker jim je dobrodošla opora in ker stoji na mikavni razgledni točki pjl^g znane cerkvice in ob robu Širne tratne planote, ležeče v gozdoviti okolici.
Odbor se je lani zanimal tudi za
studenec Gospodično
na severnem pobočju Trdinovega vrha. Ta studenec je velika dobrota vsem, ki jih vodi pot in opravek na ta oddelek Gorjancev — bodi turist ali domači kmet in njegova živina. Posebna poezija se prostira okoli njegovega imena, zlasti odkar je proslavljal Gorjance pisatelj prof. Trdina. Glavne poti na Trdinov vrh se križajo tik studenca. Odbor je spoznal za potrebno, da ohrani •►groženi studenec turietiki in domačemu gorijanakejnu stanovalcu. Nevarnost je, da ižsekavanje go*da nad studencem in zamo-čvirjenje tal okoli izvirka ogrozi ta neprecenljivi dar prirode. Na podlagi strokovno izjave predsednika   naše   podružnice kot
me in obzida — Na razvalinah me« postavi razgledišče
geološkega izvedenca smo zaprosili sresko glavarstvo da stavi gozd nad studencem pod zaporo s prepovedjo sekanja in zaprosili obkratu Higijenski zavod v Ljubljani za podporo, da se studenec bolje zajame in ob. zida ter tako zagotovi za bodočnost. Higi-jesenski zavod nam je zagotovil denarno in strokovno pomoč. Pokazalo se je, da bo naSe prizadevanje imelo trajen uspeh samo, ako smo sami laetnik ozemlja okoli 5luri-j~a. Nakupi' smo za podružnico že parcelo, na kateri je izvirek. Ker pa pri-trk* zvir^k jrav ca meji dveh pHrr.*l moramo pridobit nekaj ozemlja aa drugi strani meje Dimačin arh'tenl «jt \Lr:j«n Mu&^r rani je h prijaznosti tu i |fl narisal lep in praktiče*) uačrt za obzida vi studenca Gospodična. Upamo, da se nam posreči »zvr^!i rr.pr?ve in delo ter tako ihraoiit studenec in ga prikupljivo ograditi Se ▼ letošnjem poletju.
Predsednik g. Seidl je sprožil v odboru še mieel, da bi se vrh z razvalino M«hov-skega gradu priredil za
razgledišče
ker je zato zelo pri praveći in je iz Novega m^sta lahko dosegljiv. Otvorilo naj bi se to odlično razgledišče *e leto* v proslavo lOktfnice podružničnega obstoja; pred 10 leti je podružnica naredila svoj prvi izle* s 40 udeležniki prav na Mehovo in dokazalo s tem sposobnost za življenje.
Občni zbor je soglasno odobril tajniko-vo poročilo, nakar je bila na predlog notarja g. Marinčka izrečena zahvala za zaslužno poslovanje odstopi vsemu tajniku g. Skaletu. Liliji in Kos«.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Smola, ki je dobil absolutorlj.
Občni zbor je izvolil za delegata na prihodnji skupščini ^PD, ki bo letos v Celju, notarja  g. Marincka.
Po predsednikovem pojasnilu o vpraŽa-nju premestitve uredništva Planinskega Vestnika iz Maribora v Ljubljano je občni zbor ugotovil, da je soglasno za ohranitev sedanjega stanja uredništva v Mariboru in da hvaležno priznava velike zasluge sedanjega mnogoletnega urednika dr. Josipa •Tominška. Večje reforme v publikacijah SPD smatra spričo sedanjega 'ozkega gospodarskega stanja za preuranjene.
ObČni zbor je naposled soglasno povs-ril odbor, da po svoji uvidevnosti po opciji izpolni Tif^zasedena mesta fnnkeijonariev.
NOGAVICE z llGOM
Najboljše, najtrafnejse. zato 13 najcenejše I
Otroška logika.
— Ne plakai. Mihec. — pravi mamica! — saj ni nikjer rečeno, da moraš takoj plakati, če se malo pobiješ.
— Mu, hu, hu — čermi pa je torej jok?_ ■ ,
Spominjajte se slepih!
Moda in ženski kotiček
Družabni položaj
moderne ženske
Položaj ženske v družbi se Je temerpto izpremenil, odprta so Ji malone
vsa vrata
Družabni položaj ženske v preteklosti je bil tak, da je privedel sociologe do zelo žalostnih zaključkov. Nepozabne besede je izrekla o ženski v preteklosti Lily Braunova.
— Vsak tos naše obleke od platna do svile in jezička v čevljih bi lahko pripovedoval trpljenja polne zgodbe o dekletih, oropanih mladosti, o ženah z upadlimi očmi. utrujenih in bledih, pravd Braunova. Visoko zrcalo, ki odraža sliko krasne in srečne žene, je morda uničilo nastajajoče življenje. In iz bar-žuna, pokrivajočega našo otomano, se rež" strašilo lakote. Prostitucija je edini privilegij ženske. Dekle se ne sme poročiti brz očetovega dovoljenja, dokler ni polnoletno, pač pa se lahko uda komur se hoče. ne da bi jj mogel oče braniti. Ženska ne sme studirati medicine, kajti gotovi gospodje skrbno parijo na njeno krhko ženstvo in njeno moralo, lahko si pa preskrbi obrtni last, da more sebe in druge moralno in telesno ugonabljati. Ženska se ne sme udeleževati javnih volitev, lahko pa z izkupičkom od prodajanja svojega telesa plačuje državi davke. Veliki in mah* govore o duševni inferiornosti ženske. Opirajoč se na to nam nočejo priznati politične enakopravnosti. Toda šele ko bodo ženskam dostopni vsi viri znanosti, ko jim bodo odprte vse šole, kakor so moškim, bo mogoče govoriti o tem, kako je z njihovim razumom. Moški nam očitajo, da iz naših vrst še ni prišel noben genij. Ali so pričakovali od amriških črncev tudi šel gerrija, ko so jim bile dane politične pravice? In vprašam vas, ali nimata enake pravice odločati o usodi države moški, katerega je podrla sovražna krogla, in ženska, ki daje v smrtni nevarnosti nove državljane? Vsaka trideseta ženska umre pri tem svojem naravnem poklicu.
Od takrat, ko so veljale te trditve, se je v družabnem položaju ženske marsikaj izpremenilo. Socijalni položaj onih, ld si morajo same služiti vsakdanji kruh, ni več tak, da bi morale živeti v nehigijeničnih razmerah ali celo gladovati. Položaj delovne ženske se je izboljšal, čeprav ne tako daleč, da bi si mogla privoščiti luksus, kakor si ga njene bogate sestre. Vendar ji je pa marsikaj dostopno. Postala je družabno in večinoma tudi gospodarsko ne-
Malenkosti, ki so važne
O maJenkoertiiih, ki so pa važne, piše AngfeS&mja Rut Jordanova: — Neka znana rnodfetika rrri je nedavno dedala, da ni treba posebnega talenta, če hoče narediti lepa dami lep klobufle. Večaa umetnost je narediti lep klobuk grdi ženski. Imela je baš v delu klobuk zame in hotda me je potolažiti, ker se ji je tudi posrečilo. Prepričana sem. da je od obleke in klobuka res močno odvisna zunanjost ženske- Zato vam hoteč dati nekaj pTaktačmih nasvetov giede malenkosti, ki pa v resnici niso malenkosti.
Začnimo kar pri klobukih- Recimo, da imate piikantno zavihan nosek. V tem primeru nikar ne nosite klobučka, ki ie narejen odnosno potasn j«n na glavo tako, da se rob krije kz profila z linijo nosu. Ce imate širok in okrogel obraz, ne nosite klobuka, ki štrM preveč od obraza, sicer pride široka brada premočnn do veljave. In nikdar ne nosite nepočesanih las, sicer se vam obraz razširi. Češite si lase gladko, da se obraz na videz zoži. Sedanja moda zahteva zadaj dolge klobuke, toda če imate JBrok obraz, imate najbrž tudi kratek vrat in zato niflcar ne nosite takega klobuka, sicer se bo zdel vaš vrat še kra&i. Ce pa imate dolg vrat, se vam ni treba bata take mode. Zadaj dotgš klobuki vam
N. Tasin
Profesor
Profesor Sobolev je sedel pri oknu v svojem kabinetu in globoko povešal močno osivelo glavo. Pred četrt ure, ko se je bil vrnil domov, je zasačil v salonu svojo ženo v naročju mladega inženjerja Dombrovega.
Veliko presenečenje to zanj ni bi* lo. Že davno se mu je zdelo, da sta sklenila zvezo, že opetovano je videl, kako se zaljubljeno spogledujeta. Ne* koč je dobil celo anonimno pismo, v katerem sta se mu posmehovala, češ, da je star in da nosi rožičke,
V kabinetu jc bila tema in profesor ni hotel prižgati luči. Tako je bilo pri* jetneje — otožne misli se boje svet* lobe.
Globoko je vzdihnil in zadržal Fa* po. da bi bolje slišal. V hiši je bilo vse tiho. Dombrov je bil seveda odšel in Nina se je zaklenila v svojo sobo. Najbrž plače.
Krenil je iz kabineta naravnost k ženici v sobo. Ustavil se je pri vratih in boječe potrkal.
— Smem k tebi. Nina?
— Nobenega odgovora.
— Ninohčka, samo za trenotek.
odvisna, možu ni več p>dložna, o svoji usodi lahko odloča kakor mož. Tudi v njeni vzgoji so nastale izpreraembe. Udeleževati se sme javnega življenja in uveljavljati svoje zmožnosti kakor sama najbolje ve in zna. Ce je dekle nadarjeno, lahko študira in si izbere poklic, ki odgovarja njenim željam. Fakultete medicine, prava in filozofije so odprle vrata tudi nji, polje ženske delavnosti se širi in kmalu ne bo stroke, v katri bi se ne mogla uveljaviti tudi ženska.
V novih družabnih razmerah prostitucija ni več privilegij ženske, temveč samo njena žalostna pravica, v katero se žal nihče ne sme vmešavati. Ce si moderna ženska izbere ta nedostojni poklic, ji delovna ženska ne zavida, ker dobro ve, kakšne so posledice in konec prostitucije. Delovna ženska ima mnocro priložnosti, da si olajša življenje. Po delu se lahko zabava in kratkočasi s svojimi družicami v sportu aH telovadnih organizacijah, poleg tega pa lahko deluje politično in kulturno ter zavzema razne upravne in kulturne funkcije. Tudi glede ljubezni ni več navezana na dovoljenje svojih roditeljev. Kakor moški, je prosta in svobodna, zakonsko zvezo sklene kot pogodbo, ki se da zakonitim potom razveljaviti, če ji zakonsko živlienie ne ugaja. Moderna ženska ni več navezana na celibat ali na prikrivan ie ljuba ,rnega razmerja. Zdaj ie ženska n> višji kulturni stopnji, nego Je bila v preteklosti, skupno z moškim si prizadeva na vseh poljih storiti čim \eČ za zboljšanje vladajočih razmer.
Vse gre v normalnem tempu svojo pot in če se bodo ženske zavedale dolžnosti, katere jim naloga naša doba. če se bodo zavedale svojih moralnih dolžnosti do življenja, postanejo glavni steber, na katerega se bo opiralo vse človeštvo. Čim več ima narod izobraženih žensk, tem lepša ie njegova bodočnost. In če se ozre moderna ženska nazaj na svojo družico v preteklosti spozna veliko razliko in prednost, ki jo ima pred njo. Vse se je zbo!iša<o in do njeni zaslugi se bo še boli zboijsalo. Na svetu se namreč vse v razvoju približuje popolnejšim oblikam in tako e tudi z družabnim položajem ženske.
ne nosjj izrezov v obliki V. Tak izrek sicer podaljša ItaUo, toda v našem primeru se neprijetno ranSfri baš čez prsa. Izreze je treba torej zaključiti v tem primera dokad visoko.
Bodite tudi previdne pr, izbiri blaga. Svetfi odtenki delajo postavo vedno pei-nejSo, kar veli a tuda za rozasto blago. Ossdko blago m temne barve deiajo postavo vrđcejgo Obleke z nagubanimi krili, volani in prosto mahedrajočkni resami napravilo sjičen vtis, kakor rozasto blago. Nasprotno pa napravi gladka, prilegajoča se obleka tud' močnejšo postavo na videz si oko. Nobena dama bi ne smela pozabiti, da ima pa«. Zdaj je pas pomaknjen visoko. Ce nima dama naravnega pasu res stokega m lepega, najf pozabi, da pa« spjoh ima. Vse to so samo malenkosti, na katere ie pa treba dobrn paziti, če hoče biti dama elegantna
bodo pristojali prav tako dobro, kakor visoki kožuho\'i nas tj ovratniki.
Posebno vlogo igra brada. Klobuk je treba spraviti tudi v sklad z brado, sicer izgubi obraz mnogo na mikavnosti. Končno mora biti klobuk tudi v skladu s frizuro. Ce imate kratek, močan vrat ne nosite ogrlice, ki vasi okrog vratu kakor obroč. Ce imate močna prsa, ne nosite ogrfece, ki sega do pasu. S tem se obHnost telesa še bolđ povdari Če imate široko roko, ne nosite nobenega prstana, izaberite raje prstan z veliikim kamnom. Ce imate laket kratko., nosite rokavice samo v barvi plašča ali obleke, kajt; rokavice drugačne barve skrajšajo laket. Važno dopolnilo celote so tudi noge Ce imate kratice noge, nosite samo nogavice, ki se po barvi ujemajo s plaščem al-* obleko. Čevlji z jer-menčki iz drugačnega usnja skrajšajo stopalo.
Barvaste, kockaste športne nogavice so samo za tenke noge. Bojte se tudi pasu drugačne barve, razen če hočete skrajšati svojo postavo. Sloko dekle bi nikoli ne smelo nositi stoječega ovratnika, kajti s tem se njena postava še bolj podailša. Na ovratnike je treba sploh pazirti. Zidaj so moderni kTatfti, daljši in zelo dolgi. Daljše in dolge dopolnjuje telovnik. Ce so prsa polna, se je treba varovati Skokih tel »vodnikov,, segajočih do pasu. Take ženske naj nosijo ozke in dolge telovnike. Ce je ženska zgoraj polma, čez pas pa slaka, nad
Letošnja damska moda
Če bn hotel' letos slepo ubogata* modne d<iktatonje, bi morali potrositi vse svoje prmranke in delati še dolgove, pa bi navzlic temu $e ne btio ustreženo vsem zahtevam mode. še rdcofc ni bila moda tako lepa in zapeljiva, kakor je letos, zato je pa tudi draga. Draga pa ni zato, ker je j treba ra obleko malo več blaga, temveč zato, ker v lanskih zalogah ne najde dama >koro ničesar, kar bi se dalo letos pora-brtj.
Glavni ztnak letošnje mode je višje pomaknjeni pas in daljše bogato krilo, po vrsti obleke. Dopoldansko krajše krilo je malo razširjeno, popoldansko bogato, zvečer pa sega do tal in je resasto, z volani itd. Dopoldne predpisuje moda krilo približno 35 cm od tal, popoldne pa 30.
Letos zmagujejo nt oeti črta kostumi. Dopoldne se ne nosijo svileni kostumi, razen če je svila zelo groba. Za dopoldne ie najlepši kostum iz lahkega volnega blaga, h kateremu se nosi klobuček iz enakega blaga. To vejja seveda samo za dneve, ko ni prevroče. Naj nove.ise Jopice kostumov se močno približujejo boleru. Za vsakdanjo rahn je pa boljša nekoliko daljša jopica.
Poglavje o moških
Samo ženskam očitamo nečirosruost, kakor da bd ne bilo moških, ki z navdušenjem mučijo krojača pri izberi in pomerjanju obleke, ld potrošijo mnogo denarja za svilene srajce, ovratnike, nogavice m kravate, katerim ni nič dovolj drago in lepo, pa naj bodo svilene pižame ali pristni angleški čevJ^. To s0 navadno stari samci, ki nimajo nobenih dolžnosti do rodbine in ki posvečajo vso svojo skrb svoji sebičnosti m nečiimernosti. To so navadno takn zvoni reprezentančni moški, katerim je ntfthova reprezentanca izgovor m modna pretveza. K sreči so tafcr moški t manjšimi. Večino imajo moSci, ki se obla-
Elegantne obleke za gospode
izdeluje atelje
Josip Ježek
LJUBLJANA — Šetenborgova 6
čioo samo zato, da so oblečeni in le iz-prememba vremena ali letnega Časa jih opozori, da je treba privoščiti krojaču nekaj zasiuflca- So pa se tretje vrste moški, katere oblačijo njdhove žene. Na teb človek že od daleč spozna, zakaj njihova obleka čevij: in kravata drugim moškim nfkoh' ni všeč Moški ima vedno drugačen okus, neg^ ženska in zaman je dopovedovati ženskam, nad si nakar ne pnza de-vajo zmagat- v teh estetskih sporih.
Moda je kriva, da je zunanjost moškega tafco enolična in samo krvata je tisto, kar moško obleko poživi. Seveda pa kravata ne sme Doti preveč pestra in kričeča. Gosto progasto kravato lahko nosi s potrebno eleganco same moški, ki ima brenhrbno narejeno in vedno lepo zlikano oHefco. Če pa ima moški na vesti tu ;n tam kak madež na suknjiču aJi telovniku če hlače nvso zlikane če drgnejo rokavi
suknjiča dan za dnem vestno p0 pisahri mizi, se ie treba v barvah nekoliko omejiti, zlasti pni nogavicah. V takih primerih je pametneje kupni šopek rdečih nageljnov, čeprav raso v skladu s poHtičnim prepričanjem. V kravati pa naj pusti tak moški rdečo ali modre samo nitko, kvečjemu ozko progo.
Barvaste nitke so se pojavile letos tudi v blagu za moške obleke. Zelene, sive in modre ševiijote to sejo poči vi. Naomo-derneJRi vzotci nimajo izrazite barve. Celota je pa vedno zelo decentea Lrmja moške postave je ostala netapremenjena. Stroka ramena, ozek pas. suknjič v bokih prilegajoč, zadaj oniapnejši. Treba je najti srednjo pot, da ne ndružimo nožic rahiti-ka z boksarskim hrbtom. Sako na dve vrst gumbov ima dokaj globoke revere, gumb so prešiti v obliki četver oko m ka. Sako na eno vrsto ima dva gumba, spodnji Je prišit v višin« pasu, drugi pa kakih 7 om nad njim. Reveri so daljši, telovn'k vedno na eno vrsto gumbov in bolj Izrezan. Rokavi so zgoraj širši, spodaj se pa zožijo. Hlače so v pasu složene ali nabrane, proti kolenom pa gladke.
Za športno obleko se rabi letos pri-IjtriVjeni tweed rjavih, zelenih aii vvih odtenkov, torej niti izrazito temne, niti svetle barve. BHago je lahko, toda dobre kakovosti. Sportn? sako je na eno vrsto s tremi gumbi in velikimi žepi na bokih ter enim žepom na prsh. Narejen ie zelo udobno, rokavi so srt$i, negn pri prome« nadnem saku. namesto telovnika se nosi pulover. Anglija nam je pred leti poslala caka zvane pumpke, toda naši krojač? niso naprjvvh* iz njih Mač, temveč vreče. Zdai se nosijo prave »pumpke«, udobne, 'z enakega blaga, kakor suknjič. Svršnfki so na eno vrsto, segajo samo za spoznanje čez kolena, zadaj so gladki. Klobuk mora bitj mehak. Za tenis je letos novost kombinacija Wač in telovnika iz be!ega trfcotma s kratkimi rokavi, čez katere se nosijo samo flanelaste ali platnene tenis hJače. Če pa imate Še plašč iz belega flavša z zavihanim ovratnikom in širokim pasom na šest gumbov v dveh vrstah ter z velikimi žep,- m man&eti, lahko greste naravnost k fHmu.
Nekaj o porokah
Srečnih zakonov ie na svetu vedno tri*:,. Zakonska zvezi je zda: res rskatr-na stvar. Ce bi se mladi zaljubljene! odnosno zaročena dooco zavedali, da hočejo skleniti zvezo za vse življenje, bi ne b>io toliko nesrečnih zakonov. S poroko se pri-čenda docela novo življenje. Zakonska zveza vzame obema svobodo, naloži jima nove naloge, posebno ženi, nastane nov krog prijateljev, za moža pomeni žerritev večkrat poslabšanje gmotnega položaja. Nazori o zakonski ive^zi so pri raznih narodih ki v raznih časih razJičrti. V Indija in v Angini se sme npr. poročiti 12 letno dekle ki 14 letni fantič. Pribiižnn tako je tudi v Grčiji, Siamu. Venezueli in na otoku Kubi. Tudi pni nas se je v tem pos-iedu že marsiikaj iz-premercMo. V Nemčiji se smejo žemti 2\ letni mladeniči in 16 letna deWeta, ▼ Fran-cij5 18 letni mladeniči in 15 letna dekleta, v Turčiji je pa določeno za oba spote 15. leto starosti.
Fantom in dekletom se ne da zapove-dati, kako dolgo naj odlašajo s poroko, da nastopi nadiprimerneaši Čas, toda opazovanja in izkušnje so pokazale, da mora biti fant star vsaj 29 let, dekle pa 34 let, če hočeta biti godna za zakonsko življenje. Pri tem odloča seveda telesna, pa tudi duševna zrelost, kajti zakonci naj bi ne bih' sanv> Čraiteldd, Jri skrbi za razmnoževanje človeškega rodu, temveč morajo btti tod« važen element duhovnega napredka človeštva. Važna je tudi razlika v starosti zakoncev, kajti zakonci, ki so si po starosti močno različni, se pogosto ne razumejo. Z razvojem kulture in civilizacije se je izpre-minjaio tudi naziranje na zakonsko zvezo. V starih časib so velaale ženske celo pri Grkih za nižja bitja, dekleta so se možfla po voli' staršev, brez lastnega interesa ali višjega cilja. Tudi naše razmere so se temeljito izprementle. BHi so časi, ko sa je moraJ fant če že ne priboriti pa vsaj pridobiti dekletovo sTce, zdaj je pa ravno narobe, kajti pri sklepanju zakonskih zvez postajajo moški vedno bolj pasivni.
Med vojno je bilo polovico ali pa ce4o dve tretjinj manj otrok, nego pred vojno, kar velja za vse države, ki so posegle v svetovno klanje. Posledica je bila, da je število porok po v odra izredno naraslo. La-
Zopet vse tiho. Tedaj je pritisnil na kljuko in vrata so se odprla.
Tudi tu je bila tema. Zagledal se je v njo in opazil, da leži žena na oto* mani na drugi strani sobe ha tišči gla» vo v blazinico. Zdelo se mu je celo, da jo sliši ihteti.
— Ninončka, kaj ti pa je?
Stopil je k nji in se dotaknil z roko njene rame. Čutil je, da drhti po vsem telesu.
— Pomiri se, draga moja. To, kar se je zgodilo, se je prej aH slej mora* lo zgoditi. Nehala jc ihteti m zdelo se je, da je začela poslušati.
— Kriv sem prav za prav jaz, ne pa ti. Nisem imel pravice zvezati te,
tako mlado, življenja žejno.
Previdno je sedel k nji na rob oto» mane in ji rahlo božal lase. Obrnila ^e k njemu glavo in malo se je odmak« nila, da bi imel kje sedeti.
Dolgo sta oba molčala.
— Povej mi, — je spregovoril končno tiho, — ali ga že dolgo ljubiš?
Namesto odgovora je skrila obraz v blazinico in zaplakala.
e
Sklenjeno je bilo, da poskrbi pro* I fesor za ločitev zakona. I
— Nič se nikar ne boj, — je dejal ženi, — vse prevzamem jaz. Vidva pa odpotujeta ta čas kam... recimo na Krim ali v inozemstvo. V mestu se človek lahko »daj zaduši.
Ni mogla skriti veselja, ki jo je obšlo, in krepko je objela starega mo« ža okrog vratu.
— Kako dober, kako velikodušen
si!
— No. no, saj ni tako hudo. Kdo bi govoril o takih malenkostih, m- je ugovarjal in odrinil od sebe njene roke.
— Ne, ne, to je čudovito plemeni* to. je vztrajala pri svojem. — Veš kaj, k nama Koš hodil v pose te! — se je veselila pri misli. Id j! je bila šinila v glavo. — Oba te bova vesela.
— Dobro, dobro, bomo že videli. Otožno se je nasmehnil.
Nina te je vsa ispremenila. Vesela in živahna se je pripravljala na pot, posvetovala se je z možem, kaj naj vzame s seboj in v sebičnosti zaljub* ljene ženske niti opazila ni, da ima mož vsak dan bolj upadla lica in več sivih las.
— Ninčka,   kar vse vzemi, saj se I itak ne vrneš več. Perilo, obleke, ia» misno srebro... i
Sam ji je spravljal v košaro drage drobnarije, katere je s toliko ljubezni* jo kupoval, ko je opremljal stanova* nje.
Nina je na videz ugovarjala.
— Čemu mi bo to? Saj ni treba, si« cer ostane stanovanje docela prazno.
— Tega mi je pa res hudo treba! Ostanejo mi moje knjige. Kar poskusi prositi — nobene ti ne dam! — se je prisiljeno nasmehnil.
Ves svoj prosti čas, kadar se ni pripravljala na pot, je preživljala Ni« na pri Dombrovu ali je pa hodila i njim po trgovinah. Vračala se je na* vadno pozno v noč, utrujena, izčrpa« ns. toda srečna. Profesor jo je vedno čakal.
— No, to si se nahodila, a? — jo je pozdravljal.
— Strašno! Kar nog ne čutim pod seboj, tako sem trudna. Kje vse sva danes bila! A ti si mi pripravil čaj in zakusko? Kako lepo je tol
— Veš, Ninočka. — ji je dejal nekaj dni pred odhodom, ko se je vrnila po polnoči domov. — Danes sem bil v banki in sem prepisal na tvoje ime ne* kaj denarja.
— No, to je pa res docel.i odveč. — je dejala žena. — Koliko si pa pre* pisal?
rri je odpada« na 1000 prebivalcev v Bolgariji 10. v CSR9.49, v Rueni 11, na Ukrajini 12, v Guatemari 3.5, v San Sajvadoriu 3.5» na Jamaiki 4.1, na Irskem 4.5, v Argentini 5.5, na Norveškem 5.7 porok. Za na&o driavo žal mraarao točne statistike. Razmeroma največ, porok je na Slovaškem, kjer odpade po vojni na 1000 prebivalcev letno 16.5 porok- Zanimivo je, da sklepajo fantje in dekleta slovanskih narodov zakonske zveze prej. nego or, drugih na-rodrh.
Dopolnila poletne mode
r7e£antna dama pazi na vsako ma'ew-kost, ki lahko po vdati njene vrBne in zasenči njene hibe. Tu prihaja v postav llrf-ia obleki -n odtenki barv. Za to dvoje ie kompetentna Šivilja. Potem pa pr,de »a. distka, ki mora spraviti oblike m birve v sk'ad s crtoto. Zunanjost elegantne dame b! na «eveda ne btla lepa fn mfktvna. fle bi manjkale malenkos.tr. ki jo dopolnjuje;:.. Poleg uhanov, ogrlic in raznih zaoestnic ne smemo pozabiti na cigaretno dozo, škatlice za puder, velik žepni robec itd. Nove ročne torbice so včasih ^t»^ zanimive. Usnjene ročne torbice se nosijo skoro izključno samo na potovanj drugače pa nosijo elegantne dame poleti -arne vrU nene ?n svHene torNce. FflflltOilsiiiiiJla »o gobelinove torbice. Praktične -očne torrr-ce imajo zadaj zopet jermenček. da ifc n4 treba nositi pod pazduho, če ima dama p)lne roke druge robe. i
Mnoge ročne torbice so »z enakega biaga, Vakor obleka. Ker so 'etv, ze"o moderne npr ime obleke, vidimo tud ročne torbice z najrazličnejšim! vz^rc? Mo-nogtamov ne vidimo več tako pogosto na ročnrh torbicah, kakor pozimi Nekatere dopoldanske torbice sa celo !z trikotna. ZveČeT se nosilo zelo majhne torbice Is moare v barvi obleke.
Najnovejše dopolnilo toalete so I^tos rokavice. Govorimo seveda o večernih rokavicah, kajti čez dan elegantna dama ne gre z doma brez rokavic, razen če Je huda vročina. Drugo vprašanae Je s?veda, če se bodo vse dame uklonile tej zahtev4 mode. Gola rofca je zvečer lepa tembeo, če je okrašena s prstani in z zapestnico. Dolge večerne rokavSce so pa tudi drage, kajiti moda zahteva zelo razkošne. Popoldne se nosijo podolge rokavice v pastelnih barvah aH pa iz črne jelenje kože, ki so letos zelo v modri. K barvastim kostumom se nostio tudi roza, zelene, modre in rdeče rokavice, ki so lepo dopodnflo obleke.
Jt
očrt
Nedelja, 8. Junija.
9.30: Prenoe cerkvene glasbe; 10.SO: Dubrovnik in njega okolica, ravnatelj Plntar; 11: Koncert radlo-orkestra: 12.15: Tedenski pregled; 15: Ljudska igra: Pozna pomlad; 16: Reproducirana glasba: 16.50: Prenos koncerta iz unionakega vrta; 22: C*t govna napoved in poročila, nadaljevanja prenosa; 33: Napoved programa sa naslednji dan.
Ponedeljek, 9. junija.
10.30: Dr. Veber: Izhodišče Avgustinova filozofije; 11: Koncert radio orkestra; 15: O vinogradništvu, g. Kafol; 15.30: Resetar i* VeL Lašč pripoveduje, kaj Je doživel >že pa svajt, po zimi in polajt«; 16: Reproducirana glasba; 1630: Spoštujmo svoj ma-terni jezik! (Branje Slomškove pridige na binkofitni ponedeljek L 1838); 17: Moški pevski zbor iz Št. Vida nad Ljubljano; 20: Pevski koncert haritoniata g. Marijana Rusa; 21: Koncert balalajk >Kremelj<; 22: Časovna napoved in poročila; 22,15: Prenos koncerta iz uni©nekega vrta; 28: Napoved programa sa naslednji dan. Torek, 10. junija; sreda, 11. Junija; četrtek« 12. junija In v petek 18. Junija — postaja
ne oddaja radi čiščenja prostorov.
Sobota, 14. Junija. 12.30: Reproducirana glasba (Mešan program); 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 18.30: Iz današnjih dnevnikov; 18: Koncert radio orkestra; 10: Dr. Ivan Grafenauer: nemščina; 19.80: Dr. Lojze Campa: Novi kazenski zakonik; 20: Prenos iz Beograda; 22: Časovna napoved in poročila; 23: Napoved programa sa naslednji dan.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
— Petnajst tisoč.
— Kaj poveš! Ne, ne, za vse na svetu ne sprejmem toliko denarja. Saj si imel vsega skupaj v banki okrog dvajset tisoč, če se ne motim.
— No in kaj za to? Meni ni treba mnogo. Sicer pa dobivam plačo...
Stopila je k njemu, objela ga je in ga krepko poljubila, Potem mu je po* ložila glavo na prsa in zaplakala.
— Pomiri se, neumnica. To pa res ni vredno, da bi se človek razburjal.
Toda ona se ni pomirila, ie dolgo je plakala in mu govrila lepe, laskave besede. To so bili za starega profesor* ja najsrečnejši trenutki v težkih ^neb
pred ločitvijo.
s
N ina je odpotovala v daljnje kraje radosti in sreči naproti. Nina ie odpotovala, stari profesor je pa ostal v svojem zapuščenem domovanju osi« rotc!, nikomur potreben, sam in sam s svojimi mislimi. In često sedi zvečer pri oknu svojega kabineta, nizko po« veša svojo sivo glavo in obuja sporni* ne na srečo, ki je posijala liki žarek zahajajočega solnca v njegovo osam« ljenost. pa je liki žarek zahajajočega solnca takoj zopet ugasnila.
Star 120
«SEOVBNSKI NAROD«, dag 7. jnni» 1930.
Novo ljubljansko letalo dograjeno
Danes ali prihodnji teden se prvič dvigne — Udeleži se mednarodne
letalske prireditve — Kakšne je novo letalo
Ljubljana, 7. junija.
Letalstvo, za časa slovitega francoske« ta romanopisca Julesa Vernea še utopija, ae je začelo razvijati v začetku 20. sto« let j*. Prvi početki so bili seveda zelo skromni. Ljudje so se smejali drznim konstrukterjem, ki so delali prve osnutke za letala, letalci, ki so tvegali življenje, so bili v njihovih očeh tepci in samomo* rilci. Zato je umevno, da se letalstvo spri« ce popolne apatije javnosti ni moglo raz* ▼iti tako. kakor bi se moralo. Led je bil šele prebit, ko sta nastopila brata Lillien* thaL ki sta bila med prvimi orači ledine, ko je prišel smeli Bleriot, ki je z drznim poletom čez Rokavski preliv presenetil svet, ko so se pojavili novi konstrukterji, tako Etrich in drogi.
Že pred vojno se je začelo letalstvo polagoma razvijati, toda gotovo je, da bi ie danes ne bilo tako razvito, če ne bi bflo svetovne vojne. Od svetovne vojne je imela največjo korist moderna tehnika, ki jc neverjetno napredovala. Na polju letalstva so bili doseženi novi veliki uspehi, gradila so se vedno enostavnejša, a vedno bolj uporabna letala, pojavili so se novi konstrukterji z novimi idejami in novimi letali. Svetovna vojna je bila za razvoj letalstva nedvomno največjega po« mena in položila  je  temelj poznejšemu
razvoju avijatike.
Po vojni so posamezne države, njim na Čelu Amerika, Francija, Nemčija in Angli* je. še bolj začele pospeševati letalstvo. Zapadni narodi so kmalu spoznali propa* gando. kakor tudi veliko praktično pro* metno vrednost letala, in zato ni čuda, da se je letalstvo tam v prvih povojnih letih neverjetno razvilo.
Največje važnosti za razvoj letalstva pa so bili nedvomno smeli prekooceanski poleti, ki so jih tvegali junaški letalci Nungesser in Colli, katera so za vedno zagrnili valovi oceana, dalje Lindbergh, Chamberlain in Bvrd, Nemci Huhnefeld in Kdhl in mnogi drugi. Mnogi so imeli srečo, premnogi so pa našli smrt v oceanu.
Vendar te žrtve niso bile zaman. Po prekooceanskih poletih se je zanimanje za letalstvo po vsem svetu podesetorilo. Vse države so začele pospeševati letalstvo, tekmovale so med seboj, kako bi čim bo* lje opremile svoja letala in kako bi do« segle čim boljšo konstrukcijo, obenem pa so z izdatnimi podporami pospeševale in Se pospešujejo ter širijo zračni promet, dobro vedoč. da igra dandanes letalo v praktičnem življenju važno vlogo, da je letalska služba važen faktor mednarodne« ga tujskega prometa in da dobra ter red* na letalska služba privablja tujce v deželo, S tujci pride denar, denar je pa podlaga blagostanja narodov.
V zadnjih treh letih so bili na polju letalstva po vsem svetu zopet doseženi krasni uspehi, rekordi so se kar vrstili, gradila so se povsod orjaška letala, sport« ni avijoni m velikanski potniški aeroplani, prave zračne ladje. Nemci so zgradili ogromno letalo v delavnicah ob Boden* skem jezeru »Dornier X«, ki je op remije« no z 12 motrji in ima 4500 Hp. Letalo je ponos nemške civilne avijatike. Tudi Američani so zgradili več takih zračnih oris« kov. Na krilih največjega ameriškega le* tala lahko stoji do 200 ljudi.
Nihče ni hotel zaostajati, vsak narod, vsaka država je stremele za napredkom in izpopolnitvijo na polju letalstva. Tudi na« ša država ni bila med zadnjimi, čeprav je treba priznati, da je pri nas letalstvo šele v povojih. Mreža našega zračnega prome« ta, ki je bila še pred leti osredotočena sa« no na progo Beograd »Zagreb, se polago-
ma veča. Vse kaže, da dobimo v dogled« nem času nove zračne zveze, zlasti ko do« be naša mesta moderne aerodrome. Aero* drum je prvi pogoj za razvoj letalstva.
Ljubljana je zaradi svoje zemljepisne lege kot važno mednarodno križišče ustvarjena za zračni promet m vse kaže, da bo po zaslugi in iniciativnosti agilne« ga ljubljanskega Aerokluba v pogledu le* talskega prometa kmalu med prvimi v dr* žavi. Obeta se nam moderen aerodrom, kar bo za razvoj našega letalstva, tako ei*
vilnega in vojaškega, gotovo velikega po* mena. Lani je bila zadeva z aerodromom še pesem bodočnosti, toda letos je bil storjen velik korak naprej in prepričani smo, da ni daleč čas, ko bo Ljubljana imela aerodrom.
LJubljana hi njena civilna avijatfka
Ljubljanski Aeroklub, ki šteje okoli 1500 članov, je gotovo najagilnejši v dr* žavi. Priznati pa moramo, da so tudi Za* grebčani lani na polju letalstva lepo na* predovali. Ko je vladalo pri drugih Aero* klubih v državi Še mrtvilo, je imel ljub* ljanski Aeroklub že svoje letalo. Bila je to lična »Ljubljana« ki je v glavnem slu* žila  za  letalsko  propagando,    deloma pa
rudi v športne namene. Kot tako se je le* talo izvrstno obneslo.   Toda aeroklub ni
držal rok križem in je nadaljeval z zapo* četim delom. Lani je Aeroklub sklenil zgraditi novo letalo, ki naj bo tipično športno, a naj obenem po možnosti služi potniškemu prometu. Zgradba letala je bila poverjena odličnemu domačinu kon* strukterju in letalskemu strokovnjaku inž. Stanku Bloudku.
O Bloudku. njegovem delovanju pri le* talstvu,   izrednih konstrukcijskih sposob*
nostih ter visoki tehnični naobraženosti zlasti na polju letalstva, smo poročali že lani. Že kot študent je posvečal vso po* zornost letalstvu, ki se je začelo v tistih letih baš razvijati. Napravil je osnutek aeroplana in je to samolasno konstrukcijo poslal na Dunaj, kjer je podjetje financi* ral neki Cermak, premožen, a nekoliko ekscentričen posestnik. Letalo je bilo za tiste Čase naravnost sijajno zgrajeno in je presenetilo vse, ki so ga videli. Ko je bila »Libela«, kakor se je imenovalo letalo še v gradnji, dograjeno, so se nekateri du* najski konstrukterji šalili in brili norce iz nje, češ, »Wos tie Schochtel wird fliegn?«. Seveda so umolknili, ko je »Libela« si*
1
črpa na scen letal
jajno absoivtrala prvi polet in se kasneje izkazala kot najsolidnejše letalo pokojne Avstrije. Inž. Bloudka je povabil znani konstrukter Etrich k sebi. Pri njem se je Bloudek šolal in izpopolnjeval, kasneje pa je delal v tovarnah »Albatros« v Ltpskem. pri D. F. W. v Monakovem, pri Škod ori h tovarnah na Dunaju, v Dunajskem Novem mestu in v Budimpešti. Bil je znan kot kapaciteta na polju letalstva, njegove teh* nične naprave, izumi, odkritja in konstruk* cije so  nedvomno    mnogo    pripomogle k
razvoju letalstva.
Od besed k dehi
Aeroklub se je lotil dela Začel je z nabiranjem prispevkov, nekaj so dali za* sebniki, znatno podporo bivša oblastna samouprava, nekaj je založil konstrukter sam. Za začetek je že bilo, dasi se je Aeroklub ves čas in se še danes bori z velikimi gmotnimi težkočami, ki jih bo jedva zmogel, če mu javnost ne priskoči na pomoč v izdatni meri.
V prostorih Srednje tehnične  šole na Mirju so lani poleti začeli graditi novo le* I talo. Leseni trup so deloma dogradili, nato , pa so gradnjo   letala   prenesli v tovarno I inž. Bloudka v Šiško. Tu se je nadaljevalo delo vse do včeraj, ko je bil pribit zadnji žebljiček.
Konstrukcija novega letala
O konstrukciji novega letala smo krat« ko že poročali. Inž. Bloudek se je držal načel moderne gradnje: Čim manjša teža, tem manjši zračni odpor. Da dosežemo ta efekt, je treba konstrukcijo kolikor mo* goče poenostaviti, t. j. da posamezne večje teže po možnosti koncentriramo na eno točko. Motor, oba potnika in tanki za ben? cin so kolikor mogoče koncentrirani. Dru« go važno dejstvo jc, da se ni uporabil si* stem prostih kril, temveč so krila, katerih nosilci so križani, pritrjena potom jekle* nih profiliranih žic na podnožje ali vozilo. Razumljivo je, da je tudi zato konstruk* cija podnožja drugačna Posledica tega je, da ostane krilo kljub razmeroma mali te« ži odpornejše. Važno je tudi nameščenje tankov. Tanki so bili odstranjeni iz letal* čeve bližine in nameščeni v krilih. S tem je seveda varnost povečana in izključena eventuelna eksplozija bencina Če bi na« stala eksplozija v motorju in bi začelo goreti, prepreči požar avtomatična briz* galna naprava, nameščena blizu motorja Bencin črpa iz tanka v krilu avtomatična
Novo letalo v gradnji
Konstrukter letala inž. Bloudek
Novi avijon je opremljen z motorjem Cirrus Mark II, ki je bil naročen v Londo« nu pri družbi ADC. Motor, ki razvija okoli 200 km na uro — gre za specijalni dirkalni motor — ima 80 Hp, njegov akcij* ski radius znaša 600 km, plafon, t. j. do* segljiva višina, pa 4500 metrov. Z istim motorjem je poletela lani tudi ladv Bai* j lav iz Londona v Kapstadt, ter menda te
\ dni tudi kraljica   zraka Any Johnson iz
Londona v Sidnev v Avstraliji. Motor je bil že večkrat preizkušen in krasno delu* je. Spredaj je zavarovan in krit z aluminijasto karoserijo, radi boljšega odtoka zra* ka. Važna naprava je tudi ta. da motorja m treba pognati spredaj pri propelerju, kar je vedno združeno z nevarnostjo. Pro* peler se da pognati od znotraj.
Trup in krila so lesena. V trupu je pro* štora za dva letalca. Potnik je spredaj, pi« lot zadaj, vendar je letalo konstruirano tako. da lahko po potrebi krmarita oba. Zato so tudi pri obeh sedežih nameščeni instrumenti. Za varnost potnikov so v se* dežih pripravljena padala. Pilot in pasažir se lahko pogovarjata po telefonu. Za le* talcema je rezerviran poseben prostor za prtljago.
Trup in krila, katerih ogrodje m kon* strnkcija sta razvidni tudi iz slike, so zgrajena iz takozvane zidane smreke. Je to gorska smreka, ki raste v celi Jugosla« vi ji edino v Kokri. Les je brez grč, izredno prožen in odporen. Trup je prevlečen s furnirjem, krila deloma tudi z močnim impregniranim platnom. Poleg stranskega in višinskega krmila ima letalo tudi v kri* lih manjša krilca ali takozvane aflrone.
Letalo je dolgo okrog 7 metrov, razne« tisa znaša 9.20, celokupna ploskev pa me« ri 13 kvadratnih metrov. Letalo z vsemi prrriHinami tehta okrog 320 kg. Vse letalo je živo rdeče barve m napravi po svoji so* litin osti m eleganci zelo dober vtis, tako da bo Aeroklubu in Ljubljani v ponos, j Letalo je bflo zgrajeno kot rečeno po načrtih mž. Stanka Bloudka. Razen motor« ja, bencinskih tankov, instrumentov in žic, so bili vsi deli izdelani doma Motor je iz .Anglije, žice za krila iz Francije, bencinski rezervoarji so bili izdelani v Elberfeldu v Nemčiji. Vse okovje je izdelal poslovodja tovarne Bloudek & Go, Blaha, karoserijo in kleparska dela klepar Dadek s Karlov« ske ceste, ogrodje in vsa lesna dela m o* delni mizar državnih železnic Bertoncelj, liČanje hi tapetniška dela pa tvrdka Belan« tič. Omenjene tvrdke so se res potrudile, da je bflo dovršeno precizno in brezhibno, točno po navodilih. Zlasti zasluzi vse pri« znanje mojster Bertoncelj, ki je rešil tez« ko nalogo nadvse zadovoljivo. Delo je bilo selo naporno. Isto velja za mojstra Blaho,
'Aleksander Jakc^ie\K
Strahovi
Izkopali so pet sežnjev dolgo in štiri sežnje široko jamo, potem so pa zmetali v to jamo gola trupla kar tako brez krst. Trupla so bila vsa razme* sarjena, poznali so se jim strahotni sledovi prestartih muk. In jamo so za* tuli.
Ko je oddelek vojakov tako pokopaval ubite, je korakala skozi mesto rdeča armada, polk za polkom beže* Čim kozakom za petami.
En del je krenil ob reki Ural. drugi se je napotil pri mestu čez reko in jo ubral v stepo, h kozaškim stanicam, h kalmiškim aulom.
Mesto se je pa ta čas potuhnilo in Čakalo. In noben vojak oddelka, ki je pokopaval ubite, ni bil prepričan, da bo noč mirna. Spali so kar oblečeni kakor psi z napol odprtimi očmi držeč puške v rokah.
Toda noč jc prišla in minila, nc da bi se bilo kaj zgodilo. Zjutraj, ko je krenil oddelek s čolni čez Ural, da bi se napotil v stepo, k neznanim stani« cam borit se z neznanimi kozaki, je dejal nekdo v Sali:
— Kdo bi nas mogel zdaj napasti od zadaj? K večjemu oni, ki spe tam v jami večno spanje ...
In pokazal je z roko proti pokopa* liscu, kjer je bil takoj za zidom skup* ni grob.
Vojaki so se zasmejal!. Šala jim je ugajala. Sla je od čolna do čolna, s splava na breg, z brega na splav. Vo» jaki so jo ponavljali m vpraševali drug drugega:
— Kdo bi nas še mogel zdaj napa* sti od zadaj? Kvečjemu oni tam...
Vsa stepa v tem kraju je prepreže« na z nfzkirni jfriS.
Oddelek vojakov se je napotil čez te griče. Vojaki so se ozirali na zeleno mestece, na cerkvene zvonike, moleče iznad drevja, smejali so se prisiljeno in ponavljali šalo z mrliči.
Po stepi se je hodilo dobro — pot je bila lahka in na videz mirna. Pred njimi se je pomikalo prejšnji dan po isti noči več drugih oddelkov, za seboj so imeli mesto, tam za pkopališkim zidom pa skupni grob, ki se je bil vtis* nil vsem globoko v spomin.
Vozovi s hrano in strelivom, škri* pajoči vozovi, dvokolice s strojnimi puškami in kuhinja z zakajenim dim» nikom, vse to se je pomikalo sredi če« te, na obeh straneh ter spredaj in za* daj so pa korakali vojaki, pripravljeni vsafc hip na boj. Krog in krog čete, na primerni razdalji je bil pa še en živ obroč — patrulje na konjih, prikazu« joče se v daljavi zdaj na grebenih gri* cev, zdaj zopet ob vznožju.
Vojaki so bili vsi iz tambovske in rjazanske gubernije — sami krepki fantje, plavolasi, mišičasti, plečati. in vsi so korakali nekam leno, udobno, počasi, toda vztrajno, približno v istem koraku, kakor njihovi dedi in pradedi, ko so se vile dolge rjave kače ruskih vojakov po Kavkazu, Poljski, Turkestanu m bolgarskih njivah. Nji* hove bistre, sive oči so zrle v meglene oči zauralske stepe — lahno hribovite, prazne brez najmanjšega drevesa.
Čakali so, če bi se prikazal kje so« vražnik, katerega so že vnaprej zanič« Ijivo krstili:
— Kozački.
Kadarkoli se je ta sovražnik prika* zal, so se tambovski in rjazanski fantje počasi razkropili po stepi in se borili z njim žilavo in vztrajno, umi* rali so molče, in ko je bil napad odbit, so nadaljevali svojo pot, kakor da se
bbb—m^sm ■■MiaMSMiBMrtaBMMsppasasssssasBaSMi
ni nič zgodilo, kakor da niso mnogi obležali na bojišču.
Danes je pa bila stepa pusta, nič ni vznemirjalo naših fantov.
Soince se je bilo že nagnilo čez poldne m se bližalo zatonu. Sence so se podaljšale in stepa je začela živeti novo življenje. Kar je pridirjal ordo* nanc od prednje patrulje in sporočil, da so se pojavili na desni. strani ko* zaki. V oddelku je vae oživelo.
— Z desne strani. Torej desno glej!
Gledali so vsi, toda ne samo na desno, temveč tudi na levo, naprej in marsikdo tudi nazaj. Po stari navadi so pričakovali sovražnika od vseh strani.
Iz onih, ki so se ozirali tudi nazaj, so se drugi norčevali:
— Pa se vendar ne bojite, da jo ubero za vami »oni tam«?!
In prisiljeno so se smejali. Mislili so na »one tam«, katere so bili poko« pali za pokopališkim zidom.
Toda minila je ura, minila poldni« ga. a kozakov ni bflo od nikoder. Vojaki so se pomirili in znova so kora« kali počasi, leno. Kar je nekdo za« kričal:
— Poglejte!
In pokazal je z roko nazaj, na ce« sto. vodečo s hrfba v ravnino.
Samo trenutek in krik se je pono vil. Toda zdaj so kričali že mnogi in vsi prestrašeno.
— Gredo! Gredo! Gredo!
Ves oddelek sc je zganil. Bilo je, kakor da je zapihal močan veter v gozdu. Vsi so se začeli pripravljati na boj. Začula so se kratka povelia. Vo* jaki so zavzemali svoja mesta ob cesti.
S hrfba so pa že galopirali proti njfm jezdeci. Prvi. drugi, tretji, peti, dvanajsti. Vse patrulje na konjih*.
Drug za drigim so prigalopfrali, z
tika, če bi pa ta odpovedala, je letalcu razpolago rezervni tank, ki je name* i za motorjem. Bencina lahko vzame lo s seboj za 4 ure.
Stran 7
ki je napravil nebroj delcev najprecimej* šega okovja itd.
Letalo je rdeče, na strani je emblem ljubljanskega Aerokluba in značka Blou« dek XV. Na strehi so napisi po predpisih glede mednarodne civilne avijatike: U« NSLO. U  pomeni Jugoslavija.
Krst in prvi start
Kako bo letalo krščeno in kdaj bo krst, še ni točno določeno. Baje dobi novi avi« jon ime »Bistra ptica«.   Ta   teden so na avijonu izvršili zadnja dela in kakor izve« mo. se bo nova ptica nemara danes ali pa prihodnji teden dvignila v zračne višave Kakor  znano,  se  ljubljanski Aeroklub urdeleži  z  novim   letalom   krožnega letalskega poleta okoli  Evrope, ki  bo v avgu« stu.    Letos    je    start k poletu z letališča Tempelhof v Berlinu, od tu pa vodi zračna proga preko Nemčije. Francije. Italije, Ju* ! ^oslavije,   Madžarske in Poljske nazaj ▼ ,  Berlin.    Prepričani  smo,   da  nas bo novo i  domače letalo v  težki  mednarodni kemku« \ renči  uspešno zastopalo.
-----
Odmev »Imenoslovja Julijskih Alp
BoVaaTsfa« »Msirc pod redakcijo dr. Konst. Stoj«ik>va rjriobcu-je v svoji Stevitfoi z dne 2. t. m. članek znanega filologa prof. St. Mladenova pod naslovom: »Po za v iz Slovenije na boćarske turistec. Pisec Man»ka pravi, da je pred kratkem \7&o »Imenoslovje J<u4ijsfclh A4p«, delo dr. Henrika Turne, v katerem so zbrana vsa krajevna imena od Be4e do Save. S knrjdgo se je obrnil dr. Turna na znaneza bolsrarskesra turista in pisatelja Detoradeva s poavorn. naj bi se tudi med Bolgari po z>gredu nje-
gwega **rrreoos*ovja« jela nabirate krajevna imen«. Po rej poti bj dobiti stara prasko renska rnena na BaHkami ter dokazali, da so l-a finska, grrš/ka. turška in droza
imena zanesena h poznej&ih žasov. Imena ba se rnoraia naibiraoi iz ust stare&ih pastirjev v Kodopah in dmugrh sarnoeriih, zapuščenih psanioan in sicor imena paš« mikov, g&r, vrhov, voda rtd.
Profesor Mlad eno v na to poudarja, da bi se pozivu dr. T trme morali odasvati vss boksarski tor&sts, stani iti mJ-adr. da h* na vsakem svojem rzie-bu izjpraAev-a^i starejše ljudi domačega rtaselenba po pl-arMinah ter točno zapisovali imena voda, gora in obn-nov. Nabrranre naj hi se vršilo tako. da bi se na po »mešane Ws*Ke napisala imena gotovega sela in okoSša z vsemi podatiki, kakio se ie prri-slo do imen. Vsak nabirata na} podipiše svoje ime in navede osebo, ki mo je narekovala dončm rmena. Vse to nad se prične že takoj od maja t. 1. S tem dekan bi botarsflq turisti tz-poartjevali visoko dolžnost napram svo* rod*** zernfed. TJSftdda pri tem deftu done bo^gaa-sici tjurterti v osebi g. Defcradeva, W ie i«da1 lepe atpinsfee kntSse: »Vrtnfe*, »Osogovo«. ki »£Ha<. kier je zbral že mnocK) imenosrovneaa gradiva, ie nArjer zapmnega. Nabrano gradfivt) naj hi se od meseca do meseca zireraio. Po tej po« bi prf5&o tudi botsanfco tfjrtsticno druftfevo dV> enakega izdajanja, kakor je Turrrrvo Jme-nosftovtje. Hir^ejra Mflad enov končuje s uoceš vomi »Boteansfci tunisei! Ne pozabite veSkeea pomena krajevnega imer*osfov1a in dajte na ra/jpolaon ztrirko imen, kakor so slo venska, a. pr. Čukfa, Oiimno, Kulda t t. d.c
Odfinev, ki ga je našlo dek) našesa od-Učnega rjaanJnskesa pisaleaja med Bolgari, ie rvajbotišt dokaz, da je padlo prvo seme na irjdo\Trtna tfa in da bodo sredilH hvale-vredmemu ngfledru drr. Turne poleg Bolgarov gotovo to<C drugn slovanski narod*. Tate> se bo ohrarrio iz bogatega jezikovnega  zaksada mansAcai, kwr h   se sicer
f2grjfe#0.
Ali si že član Vodnikove družbe?
nagajkami so priganjali besne konje, ki so bili v divjem galopu kakor pri« tisnjeni k tlom, jezdeci so se pa skla« njali do konjskih griv. Počil je prvi strel.
— Držite se! — je vzkliknil nekdo vzpodbujajoče.
— Oofao! Ti galopirajo, kakor bi drveli za njimi hudiči.
Nekaj neatrpnežev je hitelo prvi patrulji naproti. Mahali so z rokami in kričali:
— Kaj ae je zgodilo? Zakaj tako drvite? Da bi vas vrag...
Toda patrulja se je v divjem galopu že bližala.
— Stoj! Kaj je? Stoj!
Vojaki so že videli obraza dveh jezdecev na čelu patrulje, bledih, z iz« bul j enimi očmi.
Vsi so ostrmeli. Prva dva sta bile že čisto blizu in sta s težavo krotila konja.
— Kaj je? Stoj!
Poveljnik z revolverjem za pasom je stopil naprej.
— Govorita vendar, vrag vaju vzemi!
Tedaj je zajeeljal prvi jezdee vet iz sebe:
— Oni mrriči ... so vstali ... Za nami hite ...
A drugi jezdec, bled, gologlav in ves preplašen, je zakričal:
— Mrtvi hite za nami... Oni mr« liči...
In oba sta se sukala vsa zmedena na penastih konjih. Kmalu je prigalo« piral za njima tretji, četrti, peti...
In vsi so prestrašeno kričali:
— Mrliči hite za nami! Tamle, tanv le so!
In vsi so kazali z rokami nazaj na najbližji hrib'.
Soince je že zahajalo. In naenkrat so videli vsi vojaki s poveljnikom m
komisarjem vred, kako hiti po hribu za njimi dolga vrsta nagih ljudi.
— Saj res! Mrliči!
Soince je zahajalo baš za hribom, po katerem so drveli nagi mrliči, po* dobni orjakom. Njihova gola bela telesa so se razločno videla na rdečka« stem ozadju in ko so prvi že dosegli vznožje hriba ter hiteli na vso moč proti strmečim vojakom, so bili šc večji in strašnejši.
,V dolgi, redki vrsti so hiteli drug za drugim, mahali so z rokami in bili so strahotni. Vojaki so odprli usta in izbuljili oči.
— A — a... je vzkliknil nekdo od groze.
Ta klic je bil kakor znamenje. Vse se je zganilo in spustilo v beg. Vojaki so metali od sebe puške in nahrbrni* ke, tu pa tam je kdo ustrelil, ne da bi vedel kam, zaletavali so se drug v drugeg*» padali, vstajali in zopet be« žali po stepi na vse strani, kamor so koga nesle oči. . . Splaseni konji so se vzpenjali, lomil! oje, se zapletali med vojake, jih podirali in teptali s kopiti. V splošni zmešnjavi je še nekdo za« kričal in vse je obšla groza. Nastala je nepopisna panika.
Nista minili dve minuti in že je ostala pod hribom samo peščica voja« kov. pripravljena boriti se tudi s strahovi. Vsi drugi so se v paničnem srra* hu razbežali po stepi.
Ko so se pa čez dve uri zopet vsi zbrali na istem kraju, so se vsi do solz smejali in kleli. Vse se je pojasnilo. Ko je bil zapustil mesto zadnji polk, so sc nenadoma pojavili kozaki in so napadli štab s provijantnim oddel« kom. Razvil se je kratek boj. Stab so kozaki brž pobili, oni, ki so srečno od« nesli pete, so pa preplavali Ural in be« žali nagi v stepo, kjer so dohiteli svo« je tovariše. Bilo jih je okTog trideset.
SAnao 8
«SEOVENSKf  NAR OD«, dne 7. junija 1930.
Sfev. 12Q
Odkod dobivamo banane
Velik porast konzuma banan — Amerika obvladuje trg — Francozi
se boje konkurence
V času« ko miški francoska vlada prepreci deželo z najmodernejšimi cestami, železnicami, pristandsči, bolnicami, raznimi znanstvenimi zavodfi it)d, v času, ko žrtrvtše država za vse te naprave približno 40 milijard frankov, ne bo odveč omeniti eno polije niene delavnosti, ki zasluži tem večjo pozornost, ker je zanimivo in ker utegnie postati prav kmalu zek> pereče. V Franciji pojedo ljudje mnogo banan, kar lahko povzroči krizo, s katero se bo morala temeljito baviti vlada sama. Pa ne samo da Francozi mnogo banan pojedo, temveč fi'h pojedo od leta do leta več. To velja z malimi izjemami za ves svet. Od 1. 1919 se je svetovni konzum panan podesetoril. V Francki so pojedli 1. 1919 samo 10.400 ton banan, lani pa že 111.400 Ion, kar ni malenkost niti za tako sladkosneden narod, kakor je francoski. Svetovni pridelek pa lahko krije ta konzum in ker se stalno boljša in veča, lahko računamo, da bodo cene banan v prihodnjih letih padle in da se bo s tem povečal tudi konzum.
Ravnatelj poljedelskega kolonija-1 nega zavoda v Parizu M. E. Prudhomme ceni približno množino po svetu razvo* ženih banan na 66 milijonov režimov. En režim = 20 kg; torej bi znašalo to okrog 1,300.000 ton. In ta soltidni tovor je treba prepeljati letno ž enega konca sveta na drugi. V tem pa tiči ves problem. Banane razvažajo po svetu v glavnem iz dveh važnih središč, ki prednjačila vsem drugim, s Kanarskih otokov in iž Srednje Amerike (AntiM, Gostarioa, Panama, Corumbia. Honduras in Jamaika). Kanarski otoki dajejo desetino celega svetovnega pridelka (okrog 6 milićonov režimov), doShu odpade na Ameriko skoro 60 milijonov režimov. Ti dve središči se po značaju kulture ki po fzvožn tako razlikujeta, da je tr^ha zavzeti pri reševanju vprašanj izvoza docela nasprotujoči si stališči.
Srednjeameriško drevo ie zelo visoko (do 8 m), plodovi so dolgi, robati, manj sočna ti *n duh teči, zato pa kljubujejo vplivu drugih podnebij in dolge vožnje. Na Kanarskih otokih doseže drevo komaj 1.50 m, banane so kratke, skoro okrogle, zelo sladke in sočuate, kožo i mak) pa tenko. Zato jih je težko prevažati in prevoz je tudi mnogo draž-JL toda strokovnjaki mu dajek) prednost. Drugačna je stvar s pridelovanjem samim. Kanarski otoki niso posebno veliki Sn zato se uveljavlja tam samo intenzivna kultura banan. Podnebje je manj tropično, kakor v Ameriki, in zato je z bananami več dela. ki v Srednji Ameriki odpade, ker lih pri delujejo ekstenzivno.
2e iž teh razlogov je izvoz iz obeh središč različen. Kanarski izvoznik mora paziti, da gre prevoz hitra, ker so banane dokaj občutljive. Toda razdalja m velika, iz Orotave do Marseilla je komaj 1400 milj in ker porabi skoro vso letino Evropa, gre plantažniku samo za to smer. odnosno za not do Mar-se3la, kjer je njegove odgovornosti konec. Banane natovorijo v pre4uknjanih zabojih po 2 do 4 režime. Ameriška banane morajo biti natovorjene na posebnih tovornih parmkih tako, da so neprestano na prepihu. Konzumira jih vecfrioma Amerika sama in šele od lanskega leta skuša znana -tvrdka Elders & Fvffes izvažati ameriške banane v •Evropo.
Razumljivo je, da je manipulacija z bananami zek> draga. Čim prispe tovorni pa mik z bananami v evropsko pristanišče (Rotterdam, Le Havre). nalože banane takoj v vagone, katere ob bladnem vremenu električno kuriijo. Za Pariz namenjene banane iztovorijo v Saint Ouenu, kjer Jih spravijo v posebne prostore, da dozore. Totplota v dotičnih prostorih mora hrti vedno enakomerna. Ce hočemo imeti banane Žol-te v 3 do 4 dneh, morajo ležati 24 ur pri temperaturi 20 stopinj, potem sc pa zniža temperatura na 18 stopinj. Če naj postanejo banane žoHe v 5—-6 dneh, zadostuje toplota 17 do 18 stopinj.
Čeprav francoski pridelek ni velik (4Š00 ton letno) m sicer največ it Mar-tinique in Ouadeloune, kjer bi pridelali najmanj 7000 ton banan, če bi ne bik> neprestanih ciklonov) ima Francija vendar velik interes na tem, da dova-žajo banane iz njenih kolonij francoske družbe in da ščiti svoje plantažnike pred tujo konkurenco. Ladje za prevoz banan je treba specijalizirati. V Ameriki obstoji n. pr. družba United Frult Compauv. ki je obenem plantažnik, lastnik posebnega brodovja za izvoz lastnih banan in lastnik železnice ter vsega, kar je z njo v zvezi tako, da pridejo banane z drevesa naravnost v pristanišče in da gredo samo skozi roke uslužbencev omenjene družbe.
V Franciji ima dovoz banan v rokah francosko-danska družba, lrt jih izgovarja v iDiefjjpe, od koder jih po&ljaio naravnost v Pariz in druga mesta. Zadnja leta prehaja ves dovoz banan v ameriške, angleške in holandske roke. United Fmit Oompany skuša spraviti pod svoj vpliv tudi izvoz banan s francoske Guadeloune. Nemška družba »Afrikanische Frucht Compagnic« v Hamburgu se pa poteguje celo za monopol zveze med Kamerunom in Pot-terdamom. Vse to je malo razveseljivo in v francoskem parlamentu so bile vložene že številne interpelacije, naj bi vlada ščitila francoske koloniste pred to nevarnostjo. Sedanja uvozna carina fia banane znas-a v Franciji 20 frankov za 100 kg. Predlaga se na povišanje na 30 frankov, da bi Mi ffartdoski izvozniki vsaj gotovo dobo v letu zaščiteni in da bi labko svote banane dražje prodajali.
Francija bi pa seveda nikoli tie mogla misliti na graditev lastnih ladij za prevoz svojih banan, čeprav bi slednje komibinirala z drugim tropičnim m pol-tropičnim sadjem, kajti stroški bi ne odgovarjali celotnemu dovozu, katerega vrednost se ceni na 1,500.000 fran* kov lemo, d&Čim ba bilo treba plačati 9 milijonov frankov samo za 1 cargo (tovor okrog 8000 ton) in njega vzdrževanje. Kct ves dovoz ne znaša niti 6000 ton, bi Francija nita tega minimalnega tovora v celoti ne izkoristila. Moderna prometna sredstva So pa 2e itak tako komplicirana, da se rentirajo samo, Če je promet reden. Če ladda ni popolnoma natovorjena, se prevoz n6 izplača.
Bridka usoda kraljic lepote
Navada, voliti kraljice lepote, se ja razširila po vsem svetu. Ni večjega mesta ali letovišča, kjer bi vsaj enkrat v letu ne priredili volitve kraljice lepote. Dekleta, ki v tekmi zmagajo, so nekaj časa predmet občudovanja, od vseh strani dobivajo ženitne ponudbe, darila, cvetlice itd. Vse to pomeni zanje nepričakovano izpremembo, ki jih tako prevzame, da se jim kar v glavi zvrti toda pozneje morajo radost plačati z mučnim razočaranjem. Usoda večine * takih deklet je bridka.
Mis Evropa, madžarska Židovka Elis Simonova, se je poročila z nekim manufakturnim trgovcem. Njena slavna epizoda je bila pa zelo draga in je spravila njenega očeta malodane ob vse premoženje. Svetovna kraljica lepote, Dunaj-čanka Laza Goldarbeiter, živi v rodbinskem zatišju. Njena slava je hitro ugasnila. Usoda teh dveh lepotic pa ie ni tako bridka, kakor mehiške kraljice lepote Marije Terezije Landove, ki je bila obsojena zaradi atentata na generala Viđala na več let ječe. Usoden vpliv je imela izvolitev za kraljico lepote tudi na filmsko zvezdo Barbaro Marrovo. Slava ji je tako zmešala glavo, da je izvršila samomor. Najlepša Angležinja iz 1. 1923. je bila obsojena tri mesece ječe zaradi tatvine in poneverbe. Njen oče je objavil nedavno hudo obtožbo na naslov onih, ki so brez odgovornosti izvolili izmed 50.000 angleških deklet dobro in pošteno dekle in jo s tem pahnili v nesrečo.
Med andamanskimi pritlikavci
Andarnansln Negriti so se ohranili samo zato, ker se tujcev krčevito
branito
Zmagovalec
— Jaz da ne znam loviti rib? — je godrnjal Pigeonneau ves iz sebe.
— Ne, še stare copate ne znate ujeti. — je odgovoril Chicorin smeje. — Kajne, gospodje, da Pigeonneau ni noben ribič?
Nihče rri odgovoril, vsi so se potuhnjeno smejaJi.
Omizje v zakotni kavarni >e bilo že vaieno zabavati se na račun neprestanih prepirov, prerekanja in zbadljivk, ki so že od nekdati delile Pigeonneaua in Chicorina. Oba sta hotela veljati za na/boljša ribiča pod solncem.
Pigeonneau. debeluhast nadusljfv nrožic. se je vedno razburjal in Jez41, dočrim se je znal Chicorin, mož visoke, koščene postave, imenitno obvladati.
— Ab! čujte! Jaz da ne znam ribariti! — se je razburjal Pigeonneau m si odpel ovratnik, da bi Lacaje dihal. — Ze dobro, dragi gospod. Stavim z vami sto frankov, da ujamem prihodnja četrtek na svojem običajnem prostoru pri mosta Mirabeau več rib nego vi. Lovit pridem zjutraj ob devetih. Velja? Gospodje so priče,
— Velja! —- je odgovoril Ghicorrfl mirno. -  Obeta se nam imeniten tea-
F. 'Poda stavo   sprejmem samo pod
pogojem, d« se ne ganeva s svojih postojank.
— To se razume. In ne pozabite, — ie kričal Pigeonneau ves razburjen, — da mora biti palica iz trstike, trnek št. 10. za vabo na morate vzeti samo močne črve ln švicarski sir . . . zlasti švicarski sir.
— Imenitno. Sprejmem vse pogoje. Vaše orodje bo moje orožje.
Potem sta se stara tekmeca razšla, eden razburjen, druga s potuhnjenim in §kodoželmiim smehljajem.
Oba sta se pripravljala na zgodovinski dan odločilne borbe.
Po pravici rečeno, Plgeonneauova postojanka pod mostom Mirabeua je bila imenitna. 2e več dni je bila zasidrana blizu mostu pontonska ladja z žerjavom, na kateri so delali delavfci in potapljači. Toda ti sosedi mu še mso kalili veselja, ki ga je imel z ribarenjem. Bil je torej poln nad, ko se je v četrtek zjutraj ob določeni uri samozavestno utaboril Pod mostom.
Nekaj mmut za njim je prišel Chaeo-rin v spremstvu prijateljev iz kavarne, ki na i bi bm* pričie težke borbe za Častni naslov najboljšega ribiča pod solncem.
— Začniva! — je zaklical Pigeonneau. — ste pttivavljenđf?
Pravi pritlikavci, ne. anatomične po-kveke, temveč ljudje enake rasti, tođa zelo nizke postave, so v raznih deJih sveta razširjeni bolj, nego bi človek mislil. Med zelo zanimiva in antropološko zagonetna plemena pritlikavcev spadajo Negriti. imenovani tudi Aeti ali Ajeti na Andacnanskem otočju v Bengalskem zalivu. To otočje obstoji iz Velikih Andamanov in Malega An-daim»ana in meri 4500 km2. Arabci, ki so prihajali s svojimi ladjami v Bengalski zaliv po trgovskih opravkih, so bili prvi, ki so si upali k temu malo znanemu otočju. Drugače je pa zašla v one kraje malokatera ladja in še to le, če se je hotela umakniti -nharju ali pa načrpati pitne vode.
Največji strah so imeli pred prebivalci tega otočja. Bili šo sicer Sami pri* tJikavci, živeli so prirrntlvno življenje lovcev, vendar so Pa vedno energično bdbijali pritepence, ki so jih hoteli z Otočja pregnati. Na vsak tak poskus so odgovarjali s strupenimi pšicami, ki šo pomenile neizogibno smrt. In prav so imeli, da so se branili pritepencev, kajti ko sb prodrli v njihovo domovino v davnih časih malajski pirati, niso imeli Z ubogimi domačini nobenega usmiljenja. Življenje Negritov se ni mnogo iapremenilo niti ko so Angleži 1858 ustanovili na Jt*žnem Andamanu kolonijo za svoje kaznjence. Tujcem dovoljuje angleška vlada dostop na otočje samo v izjemnih primerih. Sicer pa leži otočje na oni strani trgovskih prog in tudi gospodarskega pomena nima.
V novejšem času se je mudil na tem otočju ravnatelj antropološkega zavoda univerze v Brešlau dr. Eickstedt, ki je z velikim Uspehom proučeval Življenje Negritov. Njetnu se je posrečilo pridobiti si naklonjenost nezaupljivih domačinov, ki so se polagoma ižpremenili v njegove prijatelje in dobre pomočnike pri njegovih narodopisnih in antropoloških raztiskavamjih. Dr. Eickstedt je Objavil o sVojin us^ehth več zanimivih razprav, poleg tega je pa napisal ob* širno razpravo o andamanskih pritlikavcih. Nobena rasa na svetu ni bila niti približno tako dolgo izolirana, kakor andamanski Negriti. Moški so visoki pmmrečrio 148, ženske pa 13§ cm. Poleg tega Se odlikujejo z mnogimi prastarimi telesnimi znaki. V predhi-storičnl dobi so. bili Negriti pregnani iz svoje prvotne^ domovine, sedanje Birme, in našli.4^^veti9ce na pustih otokih v Bengalskem zalivu, kjer so se ohranili kot prastari ostanki rase iz davnih časov razvoja človeškega rodu na zemlji.
Port Plair, edini večji kraj otočja, je bil izhodišče mnogih manjših Eick-stedtovih ekspedicij v naselbini andamanskih pritlikavcev. Na severni polovici Južnega Andamana pre&iva pleme Jarava, ki Še »daj brez pardona ubije vsakega tujca, če se drzne v njegove džungle. Zato so tri pritlikavci mak) znani. Najbližji sorodniki teh krvoločnih zamorcev so na Malem Andamanu živeči Ongi, s katerimi sta se Eick-stedt in njegova žena, ki ga jfe na eks-pedicijah spremljala, seznanila ter si pridobila njihovo naklonjenost tako, da sta delj časa ostala pri njih. Spoznala sta pritlikave, črne človečke kot otroško naiven in vesel narodič in kmalu, sta jih vzljubila. Pritlikavci so se radi podvrgli raznim znanstvenim proceduram, kakor merjenju, zobni statistiki, fotografiranju itd., ker so dobro vedeli, da to ne bo zastonj. Čeprav hodijo moški in ženske skoro popolnoma nagi. so ženske, ki so v mladosti celo lepe, navdušene za zapestnice in ogrlice iz pisanih steklenih biserov. Za to robo radi da jejo pritlikavci rodbinske spomine, katerih bi drugače za noben denar ne dobil od njih. Neka vdova je nosila v počastitev moževega spomina na hrbtu obešeno njegovo lo- 1 banjo in jo je rada zamenjala za nakit. 1
Ongi kot nomadsko pleme lovcev si ne grade kritih koKb, temveč nekaka začasna zavetišča iz vej in trave, ki so.pa znotraj zelo snažna. V vsaki kolibi je okrog 20 cm visok podij, na katerem pritlikavci spe, da se ne prehlade. K opremi skromnega bivališča spadajo lepo okrašeni leseni škafi za vodo, košarice in manjše posode za želvino mast, katero stari in mladi navdušeno srkajo skozi dolge bilke, kakor pri nas na kmetih otroci čmrljev med. V kolibi vise košare s prekajenim svinjskim mesom, s črnim barvilom za barvanje telesa, s torpedu podobnimi svitki palmovih listov, katere rabijo namesto vreč na potovanjih, itd. Zveri adamanski pritlikavci sploh ne poznajo. Love najraje divje prešiče. Mnogo se pečajo tudi z ribolovom, poleg rib pa love tudi želve, katerih mast jim kot rečeno izborno tekne.
Negriti so zelo marljivi. Ženske ple-to košare in mreže, kuhajo, mažejo si obraze, strižejo s primitivnimi kamnitimi ali steklenimi »škarjami« moškim lase ali pa hodijo po oseki z njimi lovit ribe. Moški so na lovu ali na opravljajo doma razna težja dela. Ce jih tujec prosi, nai mu podarijo ta ali oni predmet domače norabe. mu prnšnie nikoli ne odbijejo, ker pričakujejo, da dobe kaj drugega, kar bo vredno najmanj toliko, če ne še več.
Muhe so nevarne
Moderna zdravniška veda je nas že prepričala, da povzročajo mnoge nalezljive bolezni bacili, katere prenašajo v tro-pičnih krajih komarji, pri nas pa muhe, bolhe in druga taka golazen. Mrčes prenaša najtežje nalezljive bolezni, med njimi tudi kugo. Naša domača muha je torej nevaren mrčes. Nemški učenjak Uffenmann >e imel muho deli časa v kulturi bakterij kolere, potem 10 je pa položil v steklenico s sterelizi-rartim mlekom. Ko je muha nehala piti mleko, je ugotovil v njem mnogo mikrobov kolere. Neki drugi učenjak je ugotovil, da lahko prenašajo muhe bacile kolere čez 24 ur ipo infekcij. Slične poskuse so delal? učenjaki tudi z drugimi boleznimi, zlasti s tifuzom.
Da ugotove obseg infekcije, katero povzročajo muhe. so napravili učenjaki zanimiv tposkirs. Mnogim muham so namazali nožice z barvasto kredo, potem so jih pa izpustili. Čez 24 ur so opazili sledove zaznamovanih muh 300 do 1700 m daleč, kakor je pač pihal veter. Eno muno so našli že čez 10 minut, drugo pa čez 35 minut 800 m daleč. Ugotovili so tudi, da prenašajo muhe zarodke drugih parazitov.
Ekspedicija v puščavo Gobi
Te dni je zapustil dr. Andre\vs s svojo ekspedicijo Peking. Šestič od leta 1920 se je napotila mala skupina ameriških učenjakov z dr. Andrewsom na Čehi v Kalgan na kitajsko-monecolski meji, od koder namerava prodreti v puščavo Gobi in znova iskati raj Eden, o katerem govori mongolska legenda. Raja tain doslej ni našla, pač je pa spotoma neletela na pekinškega človeka. Ekspedicija se je zelo zavlekla, kar ;e zakrivilo neko kitajsko znanstveno društvo, toda dr. Andrews noče o tem n:-Česar povedati. Zdaj ostane ekspedicija v Srednji Aziji več mesecev. V avtomobilih in na velblodih poiščejo učenjaki zopet kraj, kjer leže ostanki davne, m.^rda najdavnejše dobe. ko se je človek prvič pojavil na zemlji.
Ameriškim učenjakom sta se pridružila to pot dva odlična tuja učenjaka in sicer mladi kitajski geolog Pei in predsednik francoskega geološkega društva, odlični geolog Telhardin. Dr. Andre\vs ie zonet vodja in organ'zator ekspedicije, katere znanstveno delo bo vodil
— Da. sem. — je odgovoril Chico-
rm.
Z drhtečo roko je razmetal Pigeonneau po Seini mnogo svojih črvičkov in švicarskega sira. Potem je začel v pobožnem navdušenju loviti.
Najprej je ujel majhnega klina in zmagoslavno je vzkliknil. Toda tudi Gfoicorin je imel srečo in tako so bili izgledi na zmago enaki.
Potem je utel Pigeonneau staro la-terno.
Okrog stoječi gospodje so se začeli smejati.
Š rjrkajemm gnevom ie odmota 1 la-terno od trnka in vrgel trnek nazaj. Chfcorm je pa njel ta čas lepega
sulca.
Pigeonneau je ujel raztrgan čevelj in komaj ga je potegnil na soho misleč, da vleče kapitalno ribo.
— Le smejte se! Kar smejte se! — je godrnjal ves iz sebe na priče. — Zadnji se bom pa smejal gaz.
Kmalu je potegnil iz vode kos raztrgane košare.
Pigeonneau je bri kar zelen od jeze, kajti videi je. kako ga Chicofih prehiteva. Da. Chicorin je metal fibe fla suho kar po vrsti.
Ribe so se smukale okroz njegovega trnka kakor divje. Pomlle so pripravljeno košaro in se premetavale po nji
blesteče kakor živo srebro.
Ves Pigeonneauov plen ni bil vreden nočenega groša. Od jutra do večera je potegnil nesrečni ribič iz trebuha Seine vse, kar je bilo v njem neporab-nega. neužitnega in ostudnega. S fiksno idejo, da koncem koncev vendarle mora zmagat^, je spravljal svoj plen lepo na kupček: — star škarp... otroško kangllco... tri pnevmatike ... kos stare vreče . . . pločevinasto ponev in žokejsko čepico.
Nazadnje, ko je ujel kolešček otroškega vozička, se mu je trnek zlomih
Borba >e bila končana.
Pigeonneau je bil ves iz sebe. Stava je bila izgubljena. Oči so se mu tako srdito iskrile, da je vse minilo vesdje šaliti se z njim. In ko je stopil k Ghico-rrnu. da mu izroči izguKje-no stavo, se je zdelo, da hoče pahniti zmagovalca v vodo.
Chicorin, samozavesten in ponosen na svoje delo. ie ostal zadnji na boJSČu« Ko so vsi odšli, je stopil previdno k pontonski ladji, na kateri ie potapljač baš odlagal svojo nerodno obleko.
— Iskrena hvala, prijatelj — je de-ial Chicorin . . . Delali ste zame. da je bilo veselje gledati. Moj tekmec ;c dobil od tega zlatenico.
Potem mu je velikodušno stisnil v roke bankovec za dvajset frankov.
predstojnik pale>ntoIoškega oddelka ameriškega naravoslovnega muzeja dr. Walter Oranger. Zt v marcu so se naporih kitajski pomočniki ekspedicije v Ka gar, da najamejo velblode. Iz Kal-gana so odpotovali že pred dvema tednoma, toda ekspedicija jih bo lahko z avtomobtti dohitela. Ekspedicija bo mo-ra"a skozi ozemlje, kjer gospodarijo roparske tolpe. Ekspedicija se pa ne misli boriti z njimi, temveč je dobila od njih dovoljenje za prehod, katero je moral dr. Andrews drago plačati. Sicer se ? pa bi! dr. Andrews sporazume1 s no-glavarji roparjev že na prejšnjih ekspe-dicijah in tako mn zdaj ne preti nevarnost.
Med odhene člane ekspedicije spada tudi pes, line nru je Wolf. To je nemški policijski pes. ki spremlja dr. Andreja v pustinjD že tretjič. Tudi pes se že dobro razume z mongolskimi knezi, ni pa prijatelj z njihovimi psi. Znan je kot pasji šampijon Mongolije. Dr. Andrews je pred odhodom izjavil, da upa najti drugeea pekinškega Človeka al: oa še starejšega človeka in da odkrije ekspedicija vrt Eden, če bo jmela srečo.
Karte in prestol
Te dni je umrl v svojem gradu na Škotskem bivši podpolkovnik škotske garde sir \Villiam Oordon-Cumming, ki je živel skoro 40 let docela ločeno od sveta. Pokojni plemič je bil svojca s glavni junak procesa, ki je malone omajal angleški prestol. Leta 1890 so se vršile V Doncasteru velike konjske dirke in bogati trgovec Arthur Wilson je priredil gostijo, katere se je udeleži* poleg \Valcškega princa tudi podpolkovnik Gordon-Cumming. Po gostij: so začeli navdušeno igrati bakkarat. Med igro so ugotovili, da je podpolkovnik goljufa1. V družbi je zavladalo silno ogorčenje. Podpolkovnik je moraj podpisati reverz, da ne bo nikoli več igral. Samo pod tem pogojem so mu obljubili o škandalu molčati.
Toda vest o plemičevi sramoti je končno le prišla v javnost. Podpolkovnik je vložil tožbo, obravnava je trajala cel teden in Oordon-Cumming je tožbo izgubil. Proces je bil za angleško javnost senzacija, ki se nam zdi sedaj skoro neverjetna. Ves puritanizem hirajoče viktorijanske dobe je bil na nogah. Angleško me§ČanstVp je nastopilo zlasti proti prestolonasledniku. Češ da ga ;e baron Cummng grdo kompromitiral. »Times« so pisale, da je monarhija v nevarnosti. Kraljica Viktorija je morala zaradi te afere resno razmišljati o iz-premembi prestolonasledstva. Malo je manjkalo, pa bi vvaleški princ nikoli ne bil poznejši kralj Edvard VII. deležen pozneje velikih simpatij istega meščanstva, ki se je tako zgražalo nad mim. Slavni advokat Clarke. ki je podpolkovnika zastopal pri obravnavi, je bil pa do smrti prepričan, da so (iordona-Cumminga po "nedolžnem obdolžili sleparije.
Leninova trma
Leninovo trdovratnost in nepopustljivost kaže zelo lepo anekdota iz njegove mladosti, katero pripoveduje P. Chasles v svojem životopisu velikega ruskega revolucionarja.
Bilo je 1. 1892. Lenin je bil star 24 let. S svojim svakom je hotel prepluti Volgo pri Sizranu in zato je poklical moža z barko. Toda neki Arcfjev, ki je imel pravico prevažanja v zakupu, je začel na ves glas protestirati, češ da nameravajo kršiti njegov m.>no«poi. Zagrozil je. da pripelje barko nazaj s silo, če ne pojde drugače. Prevoznik je bil pripravljen vrniti se k bregu. Vedel je, da ima Arefjcv narnik. s katerim bi prav lahko dohitel njegovo barko. Vla^ dimir Iljič se je pa odločno uprl. češ da Arefjev nima pravice ravnati tako. Prevozniku je dejal, da bo mož kaznovan, če yn prisili vrniti *e, ker bi si se tem sam delil pravico. Prevoznik je pa ugovarjal, da je Arefjev že večkrat oviral prevažanje potnikov čez Volgo, pa se mu ni še nikoli nič zgodilo. TrdU jc, da je mož v Sizramu vsemogočen in da bo imel sodnike na svoji strani.
Na energično Leninovo zahtevo je pa le pognal svojo barko. Toda pamik je barko sredi reke dotekel in Arefjev je zahtevni, naj Lenin in prevoznik prestopita. Lenin je tako? nastopil s kratkim govorom, da bi potolažil Arefjev a in njegove pomočnike, kar se mu pa ni posrečilo. Morala sta se ukloniti in Lenin si je takoj zabeležil imena Arcf-ievih uslužbencev in prevoznika, ki naj bi nastopil pozneje kot priča. In res je toži!. V ta namen je moral peš 100 km daleč do okrajnega glavarja, k| je bil v takih primerih obenem sodnik. Ta Je pa pnd nekakšno pretzelo zadevo odložil. Jeseni je moral Lenin drng;č prehoditi dolgo pot. Novo zaslišanje — nova odgoditev. Bilo je jasno, da so priskočili tožencu na pomoč vplivni možje. Leninu ni bilo mnogo ležeče na tem. da bi bil Aref;ev kaznovan. Toda njegov značai ie bil tak, da ni mogel popustiti. Hočeš nočeš je moral okrajni glavar končno popustiti m Izreki sodbo. Arefjev ie bil obsojen na mesec dni zapora.
Praktično veselje.
— Ali veseli tudi vas. ko vidite tn v parku zaljubljene parčke, kako se imajo radi?
— Pa še kako me veseli. Sa! dobro vem, da so to bodoči zakonci, a Jaz iz-detfujem otroške vowčke.
Ltffo Lovrić (Beograd):
Sokolstvo od aneksije Bosne
do svetovne vojne
Z avtorjevim dovoljenjem priobčuje B* Drenik
V naši nedavni zgodovini je bil po leg vojne napovedi Srbiji malokateri dogodek za na tako fatalen kakor je bila aneksija Bosne 1. 1906. V tem času nam je bilo vsem popolnoma jasno, da 5e dua]istična monarhija uresničila samo enega prvih ukrepov med zasnovanimi načrti germanskega prodiranja na Balkan in Daljni vzhod. Vsak dan smo nriČakovali nove udarce po našem na-Cijonalnem življenju. Bili smo v največji nevarnosti, da uduši germanska poplava prej ali slej v našem narodu smisel za svobodo in da nas na ta način po-ookioma uniči.
Takoj po aneksih* je pričela sistematična kolonizacija Nemcev in Madžarov tako. kakor se je vršila že prej po Slavoniji in Sremu. Reagirati na vse to z odkrito borbo nt bilo mogoče, ker nas je ta težki udarec presenetil nepripravljene.
V teh težkih Časih smo obžalovali, da pri nas sokolstvo še ni bilo tako globoko pognalo korenin in ni bife razširjeno med ljudstvom tako, kakor -pri bratih Cehih. Bolj kot kedai prej smo uvideli neobhodno potrebo globoko nacionalno vzgojene generacije, ki bi nesebično in sokolsko storila vse. da bi dosegli davno zaželjeni cilj: svobodo in n jedi njen je.
Sokolstvo nam je dak> vsem ne slede na pleme, vero in družabni položaj polno možnost, da vse zdrave sile posvetimo našemu narodu in njegovi bodočnosti. Rečeno je bilo, da mora sokolska ideja bratstva čim globlje prodreti med narod, in da se za njo zainteresira vsa srednješolska mladina, ker bodo ti dijaki v kratkem Času nosilci in glasniki sokolske misli in dela med ljudstvom. V našem narodu je bilo treba ohraniti in nanovo dvigniti duh borbenega razpoloženja in možatosti tako, da bi vsak pripadnik te generacije bil pripravljen na največja samozatajeva-nja, težke žrtve in borbo za srečno bodočnost svojega naroda. Sokolstvo je bilo prvo pozvano, da s svojimi vrlinami dokaže vsemu narodu vrednost in moč ujedinjenja. — Sokolstvo >e umelo pred seboj dve nalogi. Prva naloga je bila. da se ves naš narod ne glede na pleme, vero in kraj seznani m pripravi na veliko delo nacijonalnega ujedinjenja in osvobojenja. Druga naloga je bila ta. da se izobrazijo naše najmlajše intelektualne moči   v   dubu sokolskega naziranja v neobhodni potrebi borbene akcije   proti vsakemu   poskusu naših tlačiteljev. Skratka: iz naše napredne mladine je bilo treba vzgojiti ono generacijo, ki bo kot deca nase nacijo-nalne   revolucije   predstraža odkrite borbe za svobodo in ujedinjenje našega naroda, in ki hoče svetu pokazati, da na slovanskem jugu ne bo miru vse dotlej, dokler našemu narodu ne bo dana popolna svoboda. Avstrijske oblasti so uvidele nevarnost sokolskega dela v narodu, zlasti pa nevarnost zase v tem, ker je vsa srednješolska mladina stopila v sokolske vrste in začela svobodno in ognjevito širiti veliko idejo osvobojenja in ujedinjenja.
Ta vzvišena ideja našega nacijonalnega pokreta, kakor tudi ideja sokolskega programa, ie bila ona čvrsta vez, ki je vedno združevala naše pokrete, ljudi in njihova stremljenja. V duhu sokolskega programa in kot hvaležna posledica te borbene organizacij« so se vrstili dogodki drug za drugim tako naravno in tesno spojeni, da jih niti danes ne moremo ločiti. Vse represalije neprijateljske vlade in vsi poskusi, da se naš narodni pokret obrne v drugo smer nekakšne trijalistične politike, so
ostah pooolnofna brez uspeha. Mlade generacije, vzgojene v sokolskem duhu, stopajoč v življenje, so začele organizirati nova sokolska društva in širiti idejo sokolstva; istovetile so p z idejo narodnega osvobojenja in ujedinjenja. Kot posledica preganjanja sokolske organizacije je bila naredba banske obla-
jev naše sedanje domovine. Tedaj je naša mladina prvič stopila v odkrito borbo proti žandarmerijskim bajonetom in v Sarajevu ie bfla prebita prva kri
Kakor na Češkem, tako je tudi pri nas narod pričel pozdravljati Sokole n* njihovih manifestacijah z vzkMkom: »Živela narodna vojska!« Ti vzkliki so
Avgrustus Midr:
18
Krog zločinov
Roman
— Prokleto! — Slišala je Georgov glas. — Le čakaj, ti prokleti nestvor!
5 pogledom sovražne škodoželjnosti je stal tam sklonjen nad klopjo pritlikavec Nekaj korakov od njega je visel na kljuki Georgov jazbečar Sandv. Z dolgim ebenovinastim valjarjem je možic potiskal odmašeno steklemco pod psa. V laboratoriju je po nečem močno dišalo. Pes se je krčevito zvijal, tulil je od groznih bolečin, kajti iz tekočine v steklenici je uhajala strupena para in Žgal a ubogi živali nežno kožo okrog oči ki na gobcu.
George je srdito zakričal in p4anil med klopi. Pritlikavec se je vzravnal. Motiv je bila presenečena, ko je nenadoma opazila, da je grbast. imel je izredno krepka, široka ramena, med katerimi je čepela njegova glava. Poteze njegovega obraza so pričale o rojenem pohabljencu. Razlika med visokim, širokim čelom ter mesnatim«, visečima ustnicami in ozkimi čeljustmi je bfla markantna. EVolge, močne roke so mu segale do kolen.
— VI ste nestvor. Sternhold! George je dvignil steklenco in jo
brž zamašil, da strupena para oi mo-
Starosta SKJ prestolonaslednik Peter
sti in pozneje komisarja za Hrvatsko in Slavonijo, da dijaki srednjih šol ne smejo obiskovati sokolskih društev.* Kot kazen je bila odrejena izključitev iz šole. Take prepovedi so pa dosegle ravno nasprotni cilj. Omladina, kot bodoča narodna inteligenca, je popolnoma razumela svojo dolžnost in ie skrivaj obiskovala sokolske telovadnice, ter se rx>polnorrra posvetila sokolski misli In delu. Kjer je bil pritisk vlade najhujši, tam se je borbenost mladih generacij še bob" razvijala. Največjo skrb sta povzročali vladi Hrvatska in Bosna. Na Hrvatskem je bil uveden k^misarijat In ukinjena banska vlada, v Bosni pa je bi! pokrajinski namestnik aktiven general avstrijske vojske. Kot viden protest najmlajših generacij in jasen dokaj narodnega ujedinjenja omenjam generalno stavko srednješolske mladine na našem jugu. Vodniki tega pokreta. Id je našel odmev širom vsega sveta, so bili sokolski gojenci iz vseh kra-
* Enafca prepoved je bila iw*ana rudi v Jjjob-tjair; io za Stovenrrjo sploh.
napovedovali čase naše nacijoname predrevolucije. Delalo se je marrjivo tn na vseh straneh. Medsebojni stiki med SokDli v severa in našim sokotetvom na jugu so bili zelo tesni. Ideja slovanske vsesokolske vzajemnosti se je bližala svojemu vrhuncu. Slovensko, hrvatsko in srbsko sokolstvo je pripravilo vse, kar bi bilo potrebno za prehod v enotno jugoslovensko sokolstvo, ki bi v svoji sredini združevalo vsa sokolska društva ne glede na kraj in na tedaj obstoječe državne meje. Posebna pozornost je bfla posvečena organizaciji sokolskih dmJtev v Severni Ameriki. Razni zleti večjega ali manjšega obsega, vzajemni obiski in večkratne izmenjave mish so bili neprecenljive vrednosti. Sokolstvo je vedno globlje prodiralo med ljudstvo. Sokolstvo je razširjeno zdaj med vsemi slovanskimi narodi. Mirno lahko rečemo, da so ti mladi sokolski gojenci ki borci naše nacijonalne predrevolucije. v kolikor niso padli v borbi za osvobojenje. danes naši skoro najboljši sokolski delavci.
Napoved balkanske vojne je dala sokoktvu novo pobudo za stvarno in požrtvovalno delo. Dočim so prvi Sokoli kot borci za osvobojenje našega juga padali v prvih bitkah zmagonosne srbske vojske, so hiteli mnogi naši Sokoli v Srbijo in Crno goro, kjer so vstopali kot dobrovoljci v vrste osvobodilne vojske. Približno istočasno te Mla Avstrija zaradi bojevitosri naših mladih generacij prisiljena ostati pasivna ki proti svoji volji nevtralna. Takrat je sokolstvo po svojih mladih generacijah vidno manifestiralo svojo pripravljenost za borbo in žrrve.
Podstarosta SKJ E. Gangl
Začeli so se pojavljati mladi Jugoslovani, ki so prezirajoč smrt in brez Strahi pred mukami krvnika napadali krute predstavnike sovražne oblasti. Omeniti hočem kot najvažnejše poskuse atentata Dojčiča, Planinščaka in Luke Jukiča na komisarja Čuvaja v Zagrebu: poskušeni atentat mladega 2erajića na pokrajinskega namestnika generala Varešanina v Sarajevu. Ideja osvobojenja in ujedinjenja vseh južnih Slovenov se je zaradi sokolskega dela in organizacije številnih sokolskih zle-tov in sestankov razširila z neverjetno brzino po vseh krajih našega juga. Plamen revolucije je zajel ves naš narod. Vsi poskusi in vse grožnje onih. ki so stoletja trpinčili naš narod, so bili brezuspešni. Narod ie bil zaveden; njegova duša ie dobila krila Sokola in v sokol-stvu je videl v najbližji bodočnosti svoje osvobojenje.
Od velikih sokolskih prireditev, ki so nedvomno velikega pomena v zgodovini našega nacijonalnega osvobojenja in ujedinjenja, hočem omeniti samo obisk hrvatskih in slovenskih Sokolov v Beogradu 1. 1910; vsesokolski zlet v Zagrebu 1. 1911 in vsesokolski zlet v Pragi 1. 1912. Ne da se z besedami opisati navdušenje in manifestacije bratske soJfdarnosri in težnje za nacijonalno državo, kakor je to bilo v polni meri 1. 1910. ko so hrvatski, slovenski in srbski Shkoli iz bivše monarhije sesTi v srcu našega Pijemonta, današnjem Beogradu. Rezultati te zdrave izmenjave misli in praktične podlage dela so se najbolje pokazali na vseso-kolskem zletu v Zagrebu, ki so se ga v največjem števttu udeležili srbski, slovenski m češki Sokoli. Kot zelo značilen moment omenjam, da so se na tem zletu združili vsi srbski Sokoli ne glede na tedaj obstoječe meje v neraz-deljivo skupino in bili v sprevodu pod enotnim vodstvom br. Miroslava Vort-noviča. načelnika sokolstva v Srbiji In pod zastavo tega Sokolskega saveza. Manifestacije naroda in sokolstva so bile očiten dokaz, da se našemu narodu pripravlja boljša bodočnost. Bratje so se razšli s trdnim sklepom, da nasto-
pijo na bodočem vsesokolskem zletu kot enotm" Savez jugoslovenskega sokolstva. V tej smeri so bile izvršene priprave pri vsakem poedinem savezu. Vse je bilo gotovo, da se 1. 1914. na ljubljanskem zletu izvrši tudi formalna stran proglasitve enotnega sokolskega saveza za vse Sokole našega juga. Največja in po svoji organizaciji najbolj uspela manifestacija sokolske ide-ie je hf! vsesokolski zlet v Pragi leta 1912. Češki Sokoli, že takrat znani kot vzorni organizatorji, so znaK s polnim usoehom zainteresirati vso evropsko iavnost in z zletom vsemu svetu dokazati svo;o voljo in pravico do svobode svoje zemlje in svojega narodi.
Danes, ko moremo mirno z zgodovinskega stališča oceniti vrednost po-edinih momentov v naši nedavni zgodovini, lahko trdimo, da je bil vsesokolski 7ler v Pragi največja prireditev predvojnih olimpijad, kakor tudi to. da te značaj vsega zleta bil očividna manifestacija vseslovanske bratske solidarnosti. Cehi so že takrat sigurno gledali v svojo narodno vojsko, ker so bili oopomoma prepričani, da ona ne bo nikdar tuje orožje, in da je ni mogoče poslati, da hi branHa meje umetno sestavljene monarhije. — Vse to se Je naravno preneslo k nam in rdeče srajce na higi? in na severu so plašile go-spotro na Dunaju in v Pešti, ker je mislila, da je sokolska ideja tako močna, da bi mogla poruSiti trhle zidove stare monarhije in njenega militarizma. Z ene strani manifestacija bratstva in slovanske solidarnosti v borbi za svobodo naroda, z druge strani velike zmage srpske vojske in ujedinjenje z brati iz Jnžne Srbije in Crne gore, vse to so bili nemimi dnevi vodilnih krogov stare monarhije. Glavni vojalki stan ie neumorno forsiral svoj davnn sklep, da napade Srbijo, predr?o bj se mogla okrepiti po končani balkanski vojni.
Sokolstvo se ie medtem razvijalo dalje; delegati vseh treh zvez iz Ljubljane. Zagreba in Beograda so se shajali k sejam. Definitivno je bilo sklenjeno, da se organizacija enotne zveze izvede na ljubljanskem zletu, katerega je bilo treba prirediti v poletju L 1914. Pred tem je Ml določen zlet v Brnu. Prireditev zleta v Brnu je bfla prekinjena »e v začetku sporeda, ko se Je raznesla vest o atentatu v Sarajevu. Po naredba komandanta Brna je bilo nadaljevanje zleta strogo prepovedano. Lftibljanski zlet. za katerega so bfle priprave že končane, je bfl tudi prepovedan. Sokolstvo je sprejelo te prepovedi stojično; vedelo je, kaj ga čaka.
S sokolskim delom se je doseglo že pred svetovno vojno to, da je vsak Sokol — v svesti si veličine in moči vseslovanske ideje in sokolske vzajemnosti — izoblikovat samega sebe, da je vsak od nas kot poedkiec vedel brez vprašanja in brez nasveta za svom dolžnost popolne zvestobe v skižbi naroda in domovine. SvetH primeri sa-rnožrtvovanja in prostovoljnega odhoda v smrt za življenje svojega naroda so samo rezultat samostojnih odločitev mladih in navdušenih jugoslovenskib' Sokolov kri so v skrajnem naporu svoje mladosti hoteli z vidnim zgledom vsemu svetu dokazati, da v Evropi rri mogoče vzdrževati kolom j. V svetovni vojni je dalo sokolstvo popom dokaz svoje pripravljenosti.
Vlogo sokolstva med svetovno vojno opišemo v eni pruTodn^b številk.
- Sokol n. v LJubljani priredi v nedeljo dne 15. kaši a (v stečaju stebega vremena 19. tafta t I.) javni nastop
— združen z otvoritvijo novega posflop«, i*a letnem tekrvadaš&j na Prolaft. Tek>-vadme fročflce bodo vzvajali v«ri oddefkn, pt< katerdi <aodekiie srvdlba 40. peSpolka. Po telovadbi prosta zabava s plesom. Začetek ob 16. uri popokine. Vabimo vsa društva, članstvo jn vse ostalo občinstvo na ta nai nastop pred žiletom v Beograd. dč&o
Naročajte
„Našo dobo"9
gla več uhajati. Potem jc odvezal psa in se obrnil k pritlikavcu.
Njegov delovni plašč je bil odpet in Moflv je opazila, da je moderno in elegantno oblečen. Njegove velike roke so bile bele in gladke, nohti negovani. Naslonjen je bil na klop in njegov obraz je bil podoben oblakn pred nevihta.
— Učil sem vaJega psa. da ne bo renčal name, Bentlev. — Kar se je zarezal in pokazal bele, na znotraj zakrivljene zobe. — Kaj ne odobravate moje metode?
V njegovem glas*u in pogledu je belo
nekaj podlega, satanskega.
— To m metode prekletega hudiča. George je planil k pritlikavcu, zgrabil ga je za vrat in treščil ob tla.
— Vem, da sovražite mojega psa, toda s tem še ni rečeno, da lahko izlivate svoj žolč nanj, — je zakričal George srdito. — Dam vam lekcijo, Sternhold, katere vse življenje ne boste pozabili.
Iztrgal mu je valjar iz rsk in začel udrihati z njim po pritlikavcu. Trikirat ga je ndarfl na vso moč, predno se je SternhoMn posrečilo iztrgati se mu iz rok.
Moflv je prestrašeno odskočila. Pritlikavec se je sklonil, kakor da misli napast! svojega nasprotnika. Oči so se mu srdito svetile, ustnice so mu drhtele, čeprav jih je krčevito stiskal. In njegove dolge roke so*bfle iztegnjene pred telesom, beli prst! pripravljeni liki kremplji, ki bi razmesarili nasprotnikovo grlo pri prvem napada.
Mollv je zakričala in Sternhold je planil naprej. Georgove pestj so s dvema krepkima udarcema odbile napad. Sternhold se pa ni dal ugnati. Napadel je Georga ponovno, beli zobje so samu svetili, oči so bile 2alfte s krvjo, toda do Georga se mu ni posrečilo priti. Kar je izpremenf! tektiko in se umaknil z bojišča.
George je videl njegov srditi pogled in roko. ki se je iztegnila po steklenici na klopi. Takoj je spoznal, da ga hoče Sternhold politi s strupeno tekočino. Zato se je zaletel na vso moc v pritlikavca. Možic se je oDoteke?. še predno je pa padel, ga je George dvignil m treščil ob tla.
Sternhoki je nepremično obležal. Iz senca mu je pricurljala kri, ena roka je ležala nepremično na tleh. Jazbečar, ki je poprej srdito lajal pri njegovih nogah, je začel oblizovati njegove bele, nepremične prste.
SternfhrJd ie nrivadterrB glavo, sunil psa od sete in s težavo vstal. BH je mrtvaško (bled. Njegove ustnice so postale naenkrat tenke. Glava mu je zte-zfla Se rrijfe med grba sta ramena.
— To mi boste drago ptača):, BerrtJev. — Dtiha* je hrtro, govori pa
počasi — Drago mi (boste plačali. Pride Čas. ko se boste aponinaTS današnjega dne.
Obrnil se je in loo je že hotel rt! mirno klopi proti vratom, je pofcasai George na tla, kfcer je leftafto nekaj rooo4ft? te njegovih žepov.
— Najbolje bo, da voamete SMose
imetie s seboj, Sternhold.
Pogledal jo na tk, se pripomnil t^r pobral nekaj Ključev, vžigalice m star svinčnik. Ba6 se je hotel vzravnati, ko se je zdrznil in roka mu je kar sama posegia rtaforej.
George ga je pa prehitel. Njegovi prsti ao stisnili prstan, to se >e bil zartr-kUal k steni. Prebledel ie in vprašal z oMite&itrn glasom:
— Kje ste cto#Wti ta prstan, Stem-hokf?
PritMkavec je o*j?ledovra'l prstam s t«anno-zeler»m &mafagjdotrn in srdito je L-ztegnH roko.
— To je prsten mojega očeta. — je deial George.
— Dal mi ga je pred svojo smrtjo, — Je odigovoril Sterntiold. totrgal je Ge-orgu prstan iz rok in ga vrgel »>pet na tla. — Vzarnrte ga Bentlev. Saj sem že rejke*!, da mi . boste to drago plačali. Plačah mi bDste to na način, o katerem se vam rad ne sanja. Ste me dobro razumeli, prijatelj?
To pot se m obrnil, temveč s»e je potmiksrl s hrbtom proti vratom. Geotrge in Molrv sta mu sledila z očmi prav do vrat. Škodoželjno se je zarezal in iz-gi-nfl skooi vrata.
Mollv se je vtrniia v svojo sobo in pustila Georga s prstanom samega. Po glavi so $ rotffle čmdhe misli m groza jo je ottajak. ne da bi vede&a zakai.
»To mi boste plačali na način, o katerem se ram nrtf ne *anja.«
To so brle Sternhoddove besede n ko jfc je pritrikavec izgovarjal, ie Motiy
opazila, (ia se je pjegov pogted za frfe> ustavil na steni, kjer je visel portire* Georgovega otčeta.
Mož na straži
Ko je prišel George Bentlev v svoto sobo v pritličju na zaparfžm stran: no-Mopja. Je omahnil v nesAaijač ki si ori-žeal staro pipo. h kateri se je zatekal vedno, kadar je moral pciasrijti m-motan znanstveni problem.
Toda problem, s katerim si je betel glavo zdaj, ni bil znanstven. Po gUvi so mu rojfli dvomi in sumničerrja. Kako je dofbS M-a-ne Sbemhold T*rst*ru katerega je nosil oV>lgo vrsto let ruegov oče? Instinkt ga je silil zgrabiti Stern-boWa za vrat in ga prsilrtl da nove vse po pravici. Toda odirava pamet mu je svetovala počakati, češ, dla rvarHca m nikjer dobra.
Potegnil je prstan iz žeca in ga začel offVedovan*. Led&afl je na njegovi cflarri In vdelam smeragd se je lesketa-1 kakor ze#enfc*sto cino gozne^a jezera. Nekdo je ootrrkad na vrata m George je hitro spravil prstan v žeo.
— Prosto!
Bil je Maddox z naročilom od pro-fe sorja Gasrjiaria. — Gostjo*!, danes bo večerjal s profesorjem dr. Dravtori.
Ivor Dravtoo je bi odbcen peiii-.iater. Stanoval je v svoji mračni N&i na Lauriston Squ*re bftau arotesorie-venra rtsnovarrla. Bff te o**eaien zcM m če je prišel na večerjo, je Jedd profesor Cospiao s f&m
Stran 10
»SEOVENSKT  NAR O
Stev. 129
Popolna razprodaja
Sonda čokolade
v paviljonu H, ko j a 211-£17
Botri in botrice,
pri posetu velesejma pripeljite malčke k nam! Pestra Izbira. — Bonbonjere, bonboni in keksi
Botri! Ljubljančani! Okoličani in drogi!
-   KAM ZA PRAZNIKE? -
K MLOVTOU na Zaloftko cesto, Moste. — Tam dobite pristna dalmatinska vina, vedno sveže pivo, Jestvine po izbiri in rasne morske ribe.
BOTRI! Na razpolago Vam je na vrtu fotograf z znižanimi eenami — prihranite na časa in denarju!
V soboto, nedeljo in ponedeljek velik vrtni koncert.
Dovolj razvedrila, senčnat vrt in prostor za balinanje.
Ako hočete biti zadovoljni v razvedrilu, ceni in postrežbi, ne zamudite!
DRAGO LUNDER
cz/rta tettnlCcM
Vele s! i paviljon »N« (veranda)
Šivalne stroje dobite najceneje, ako jih kupite direktno iz glavnega skladišča v veliki izberi. — Ceniki franko. — Prodaja na obroke.
F. Batjel, Ljubljana. Karlovska cesta 4
SUNCOBRANE! SVAKE VRSTI NASLONJAČE IPOTJSKE KREVEK
mm
l.OOO Dinarjev
plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice .trda koža, trdi žulji ne bo v treh dneh brez bolečin, brez nevarnosti, brez noža, brez vnetja odstranil zdravniško priporočeni »BIA-BALZAMc. — G. gozdni svetnik L. piše: >18 let sem trpel na kurjih očesih; vsak čevelj in vsak korak mi je povzročal bolečine.« — Enako pišeta vladni svetnik dr. Bodenstein in grofica Zeppelinova. Cena z jamstvenim pismom Din 8.—,
3 lončki 15,— Din.
»Dr. Nlc Kemenj, Konice, Postfaeh 12/E IS, Ceakoslovaika.«
Naše hrenovke,
kranjske klobase
in sploh vsi mesni izdelki žanjejo splošno pohvalo. — Oglasite se na velesejmu v naSem paviljonu na veselicnem prostoru. — Toči se tudi izborno >Unionskoc pivo. Se priporoča
Ivan Javornik
Najcenejše čevlje kupite na odprodaji do preklica
Več tisoč parov čevljev vseh vrst po ZELO ZNIŽANIH CENAH. Damski že od Din 120.— naprej. — Prepričajte
se pri
„Doko" Prešernova Q, dvorišče
IV. ČABHAN.
PROIZVADA HAIBOIJEINAJJEFTINIJE
MAKSO SALG0.K.D.
0SnEK*IBEOGRAD,KRAIJAPETRA13
Oglejte si veKko Izbiro   gornjih proizvodov na Ljubljanskem velesejmu od 29. maja do 9. junija t- I.
Vse dni razstave se je pokazalo veliko zanimanje za naše solidno in elegantno izdelano pohištvo. — Za ogled in nakup na velesejmu se priporoča
Rok Berlič
Paviljon »F« 21—23—25
.....' *
Pohiitveno mizaretro v Z&pužah 22 pri fttVldu
TVRDKA
J. L
priporoča svojo veliko zalogo manuSakturnega blaga in lepo izbero damskih, moških in otroških čevljev tvrdke F. L. P0PPER.
ZA BIRMO
bomo slikali ceneje — Foto STAUT.
Kolodvorska ulica št. 18% n., dvorišče, vhod za avtomobile tudi iz Čopove uL 10
POLETNE
nouosTi
ZA OBLEKE, PLAŠČE, POVRŠNIKE ITD. ITD.
PRI
HOUHK-U
LJUBLJHIIH
KONGRESNI TRG 1*
> mM al i Gg1oLSi<
Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez — ndaovariamo - Najmanja oglas IM«
Suho skladišče
9^7 m prostora se odda takoj- Lta-barto v.   nloa 28.
Blagajno prodam
AJefcMBdrova cesta 17. 1602 Trgovski lokal
x inventarjem, »a prometnem kraju kfer Je bila ie več let dobro idoca eraoviaa, oddam n več iet v oajem SUoovaiae v hiši. Jo-s. Zupančič,
ocvijarski mo$5<er *n trz- z Ktsnjctm DoL Locatec. 1706
Velika izbira rabljenih
kriesuznih, tovornih avvtomobilov avtobusov,  nadalje  motociklov z ip brez  prikoKce  nudi po konkurenčnih cenah O. Žužek, Ljubljana,
Tavčarieva tri. 11. 1731
RADIO
Neotrodvoe V, skoro nov, s čistim m tako giasnara zvočnikom, $ priključkom na električni tok, ko-m-nJeten, sek> usodno naprodaj. Na-stov v opravi »5k>v. Naroda'lSOlc
BBBBBBBEEB
Izvežbano dekle
ki dobro razume kmečko in gosposko krubo, iščem za takojšen nastop. Pri te*n delu bi jd bito dekle
v pomoč. PJača po dogovoru. — Ponudbe na gospo,  Ano    Len ar i'"
veleposestnika aa Vrhniki. 1799
IHHHHHHHHHH
Posečajte
hotel-res t a vrači Jo
»Mariborski dvor« Oset
Prenočišča, garaže, kopalnice, avto
50T
Stanovanje
2 sob in kuAinfe oddam takoj za tratino ali le čez podetije na Črnučah št. 66, poleg železniške postade. 1779
Pekovskega učenca
z obleko, hrano io stanovanjem v brli. na leta. spre ime pekarna Vrečko, Pisece pri Mrežica*.. 1776
Prodam psa ovčja k a
starega poldrugo le-to. Vprašati }e pri C-egnca pri Skoftfici St. 37.
Znanja želi
re&en gospod s stalno službo s sa-
roostojno damo ne glede na ore* moženje, staro 18—16 let, evei«. z
vdovo. L« resne ponudbe s pokMrn naslovom poslati na upravo pod »Poletje/1600«
P. t. kupcem klavirjev
sporočamo, da razstavlja svetov-noznana češkoslovaška tvornica klavirjev »Dalibor« v Zakolanech pri Pragi. ČSR, svoje prvovrstne klavirje in piaaine na veleserm« v LJubljani, paviljon E 17. Cene orezkonkure-nčrte, lep zvok te ugodni plačilni pogoji. 1760
Poceni in vendar najboljša ]e
SEVER JEVA OTOMANA
s 32 peresi v sedežu In 4 v
zglavju; velikost 185  X 78
Cena. Din 570— do 850.— po Izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce!
najboljši materijal!
RUDOLF SEVER, Ljubljana,
Marijin trg št. 2
Tesan les
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo, za sra/vbe ima stalno v z_a boli iKrtja, dr. z o. z- LlubUana — Dunajska c. 46, telefon stev 2g30.
47/T
Prepir — kreg
hi življenjske nevarnosti, izvirajoče radi elektrike. 100% odpravim! Obisk — proračuni — brezplačno
— brerobvezno, informacije na telef.   It.  43-21.   (Sv.  Petra  c 5.
dvorSče). 17/1
Mlin
pred 8. leti na novo preurejen. I cilindrov, l čistilnik, stope, pie-nar, vse v dobrem stanju, na prodaj. Na&aja se v bostaii pri Žirovnici  na  zelo prometnem kra>u.
Plačilni pogodi nzodni. Več se izve pri Ivan Bizjak,   Moste pri
ŽirovnioL 1741
L Mikuš
Heatni trg stev. 14
Tvornica dežnikov, zaloga izprehajalnih palic
Pozor na paviljon H 570
SoIp, zastopniki, trgovci Jugoautomat
111 j 11 ii n n laaaaonnn Gramofonske plošče
več komadov, se ocodno proda. Ogled« se danes od 6.-7. zvečer in /etri dopoldne. Stan m dom. Vita Horvac, pritliCJc. 1700 □□□rxi[xiODrxiDODDDarx]^
Uradnik
odrve-to'iki soAici<atoT. knjisovo-d)a. riov.. srbo-brv. is netn&kj kore spondent. ste no gret in si roj epi-sec išče mesta v odvetniški pisarni aH večjem trg podjetju. Ponudbe  pod »Prvovrstna moČ«'160g.
TRIIJJIIP1I-AUTO PKUŽBA Z O. Z. I .11 »IIAN \
ZASTOPSTVO
SVETOV^OB«fA»[lH    ć^te^ PROIZVODOV
Osebni typis
500 A, 514, 5»09 5»5, 595 SL
je otvorila stalno razstavo svojih avtomobilov za prodajo. Predno si nabavite osebni aH tovorni avtomobil, si oglejte pri priložnosti to razstavo in našli
boste sigurno vozilo, ki Vam ugaja in odgovarja Valim f^01¥W01t<'I#I A
Tovorni typi:
621. 621 Rl«9 S PA 25 € lO, 30, 31, 34.
najnovejši modeli $14
odprti in zaprti, to je izboljšani sol, v najmodernejši obliki in izdelavi na razstavi v prostorih
i
Ljubljana Vila Medvedova cesta — zraven Gorenjskega kolodvora«. Telefon 2444
CELOVŠKA CESTA
in delavnice: STEV. 38. — TELEFON
NA LIUBUANSKEM VELESEJMU PAVILJON »I«
Pisarna in skladišče rezervnih delov: DUNAJSKA CESTA STEV. ?1. — TELEFON 2187«
24
AUBURN
l-:tabl is m
6 In 8 ciL kvalitetni avtomobili Amerike
s pogonom na zadnja ali prednja koloma, val modeli opremljeni a hidraolicniml zavorami, amortizerji in centralnim mazanjem sistema Bijnr. — Modeli 1930 dospeli! Plačilne olajšave! Rezervni deli na
»logi!
Generalno zastopstvo* O« fUtEK, LJubljana,
Tavčarjeva it* 11«
Oglejte si razstavo na velesajma paviljon W«
(Poeetttifct oe/etfe/ftto / G$tepte mi
naio razstavo KOLES v paviljonu »♦! 589'* in razstavo GRAMOFONOV, KADIO APARATOV ter ŠI» VAL\*H STROJEV v naviloiu ,.<* 159"
^Tehnik46-Josip Banjai
Ljubljana. Miklošičeva cesta stev. 20
V palači Okrožnega urada.
Ribiške potrebščine
palice, kolesa, vrvice, muhe, vezane in proste trnike ima
vedno v zalogi
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg. DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ
aaijlažfe&a In najmodernejšega tip* najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od oarPriprostejšeza do na.'i'inejšego modela. Izdelujejo se tu<di po okusu naročnika 5rva!nJ ttroji. motorji, poeumacika. posamezni de!:. VeBka .zbera, aa.iniž-3« oene. Prodaja na obroke Ceniki
franke.
»TRIBUNA«   F.  B.   L., tovarna   dvokoles   in   otročkih vozičkov. Ljubljana. Karlovška cesta it 4.
i\ovosti
sttojev in orodja $a pse oCdeCovanje losa
Hch. WEISS, Wien X., Laxenbnrgerstrasse 75
Ljubljanski jubilejni velesejem, koja F 95—97.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
DiOiOiCDiOiOiOiOiC
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12 v oblekah in površnikih najcenejši!
OLLA
GUM
Antiseptično prepariran
Čuvajte   svove   največje   Waao — ZDRAVJE
dokazano nedosegljiva!
prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo:
Premog
domači in inozemski za domačo kurjavo   uo   industrijska svrhe
Kovaški premog £?,
Krk Ir o ftvamifid, plav-U K b   ttnM io pUoskJ
Brikete
Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta Stev. 15/1
Vsa pleskarska in ličarska dela
izvršuje tečno, solidno in po koo-karsnčnib   cenaJj   pod   garancijo,
J.   H L E B Š pkskarstvo in Kanovo
Sv.   Petra   cesta 33.
Za birmo
ure, zlatnina in srebrnina s popustom 15 % t>rj
Ivan Pakiž
Ljubljana.  Pred Skotilo 15.
Nnrtja Roseli
manafsktarna trgovina
perilo za dame in gospode. Blago dobro — cene nizke.
Sv. Petra cesta 26
L Stjepušin
um Jidenta 5?
priporoča aajtoljie tambure, lice, Skele, pirtitore i ostalo pa* trebJtfie za iTiflubala. i Odlikom sa pariškoj Met M Cjoaici Iranko
Za bio
najlepša .n najcenejša darila dobita It
Dri tvrdki
A. FD€H§
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal
Bajeanojae Id najfmejOe
MATEK a MIKEŠ, Ljubljana
(polog hotela Štrukelj) Entlanje, stažiranje, predtiakanje takoOI
3&ar* (kPe+daf* nastednl&i
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga nudi po naj* nižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejšo namizno olje, testenine, ea), žganje in vse drugo Špecerijsko bla^o. Postrežba točna in oolidna
3o (ŠmVarchalctvstci
Wien 111. &<*Uli*m$<Mmmm S
išče za prodajanje svojih bencinskih motorjev pre* prodajalce In zastopnike, dobro uvedene v kmetijstvu
Srečke drž. razr. loterije
za SO. kolo so dospele
Nase srečke bo od jutri dalje dobiti v sledečih uradih:
V Ljubljani: V Mariboru, v Celju, na Je-
V oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici št. 4. — V Ekspozituri »Jutra« v diski na Celovški cesti.
senicah in v Novem mestu na v podružnicah „Jutra".
L žrebanje se bo vršilo dne 8. julija t. 1. Bodite do tja vsi v posesti naših srečk. Zunanjim naročnikom bomo pravočasno priložili naročilnice.
Zadružna hranilnica. Ljubljana, r. z. z o. z., Sv« Petra
cesta štev. 19«
Kolodvor Vrhnika
restavracija, kavarna ta preaofiHče
se priporoča. I68S
LJUBLJANA Mestn tro 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni r palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno —
L. Mikuš i£iub!}a"
GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA
Beton, Železobeconske vodne »gred-be, arhitektura ter vsakovrstne vb
soke zgradbe itd. Sprejemanje   v   strokovno izvršitev
vseh načrtov stavbene stroke. Tehnična   mnenja.   — Zastopstva strank v tehničnih zadevah.
Post. ček. račun it. 12.834,
telefon št. 2103.
MIROSLAV ZUPAN. Ljubljana
vseh  vrst  enobarvne  in  večbarvne   izdeluje klisarna
Račun Poštne hranilnice Ljubljana, štev. 10.680 Telefon Štev. 2481.
KRANJSKA HRANILNICA
je denarni zavod dravske banovine, ki jamči za vloge z vnem svojim prem oženjem in vso svojo davčno močjo.
Daje posojila
proti vknjižbi na prvem nrestu, proti odplačilu na dalj so vrsto let, proti menici, vodi vse kontokorentne posle.
Najbolj varna naložba denarja
V neizmereni žalosti nazanjamo. da je naš srčno ljubljeni so-proc oče, brat. svak in stric, gospod
Ivan Ahlin, vulgo Svečar
mesar m Posestnik
danes po kratki in močni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boflu vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne S. junija 1930 ob 16.30 rz hiše žalosti, Karlovska cesta št. 17 na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo truplo položeno v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Slovesna zadušnica za biagopokoinega bo v torek 17. junija ob HrS. ari v župni cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, dne 6. junija 1930.
FRANČIŠKA, roj. BABNIK. soproga; — RADKA. IVICA, hčeri; — MICI DOLINŠEK, FRANČIŠKA KASTELIC, JOSIPINA MASLE, sestre; — PAVEL DOLINŠEK, ALOJZU KASTELIC. BUDIVOJ MASLE. svaki. — Nečakinje in ostalo sorodstvo.
4939
HARLEV DflPIDSOfl
Generalno zostopstuo za Jugoslavijo
TefeDiSto luncitOtiH družin z o. z.
LIb&Sbh, HikioSičevo cesta D.
Doftua promptaa! Plačljivo no obroke! ■ larTEaV"      ~"    nolveeio zolosa vseli rezervnih delov!
;   ... Zopet prispela* velika pošiljka modelov 1930, ki so brez konkurence. ,
(
Pozor! Pristne perzijske preproge
V. H. Adjiitian iz Carigrada
imetnik tvrdke „Teppichhaus zum Tiirken",
Graz, Kalchberggasse
je zopet v Ljubljani in vabi p. n. odjemalce in reflektante na neobvezno ogledovanje bogate zaloge. —   Na velesejmu: paviljon »Ec, št. 14—16. Pazite natančno na naslov. — Reelne cene!
SREČKO POTNIK
IN DRUG Ljubljana
METELKOVA ULICA 8T. 13. — TELEFON ŠT. 2110
Parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov, izdelovanje sadnih sokov ter marmelad.
POZOR LOVCI!
Popravila orožja najceneje pri novootvorjeni puskarski tvrdki
ALBL\ §1FRER
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12
(poleg restavracije >Novi Svet«. —--Orožje, streljivo, ribarske potrebščine.    — —• —
KRALJEVICA
Prekrasno morsko kopališče in letovišče, $4 ure od SuŠaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. Številni hoteli, pen-sioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so >Praha«, »Union«, >Riviera«, »Carovo«.
Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne.
Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljevica, in pisarne »Putnika«. 52/1
Klavirje
planine in harmonije prodaja, izposoj u je, popravila in Cisto ojia-šuje najceneje tudi na obroke — tovarna klavirjev WARBINCK, Ljubljana, Gregorčičeva nI. 5-, Rimska c. 2. 1743
QQQQQQQQQQ
Krušno moko
in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Stari trg 32, Ljubljana.
Klavirji!
Svarkn   pred  nakupom navideznega   blaga,   cenah Havirjev!
Kupujte  na obrok«
od Din 400"—
prve svetovne fabrikate: Bdsen-dorier, Šte4away. FSrster H&lrl. Stingl   oristaal,   ki   so nesporno
najboljši!   (lahka,   precinza mehanika). Prodaja jih Izkjncoo le sod izvedenec in biv. učit. Glasbene Matic«
Alfonz Breznik
Mestni trg 3 Najcenejša posotevalnica.
o z
KUHINJSKO POSODO
i
I
O
s
m
<
POUKU!!
ŽELEZNINO - PLOČEVINO NOSILKE-CEMENT VSE VRSTE ORODJA
NAJCENEJE PRI
n
Ca
H
w «0
B. ŽILIC • LJUBLJANA
Dunajska cesta štev. 11 - Poleg Figovca
Šivalni stroji
,Crritzner* ,AdIer*
in kolesa, najboljši materijal, precizna konstrukcija, krasna oprema tei najnižja cena kakor tudi pisalni stroji „U rani a"
so *amo
pri JOS. PetelinC« Ljubljana
Telefon 2913
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija! Pouk v vezenin brezplačen
Zastonj
pošljemo vsakemu na zahtevo bogato iflustrovani cenov-nik električnah lestencev in drugih razsvetli.
Tvorniško skladišče lestencev, Zagreb, Gundullćeva ul. 7
PP
Jta
a*
UVlakutatutni paph
fi$ a (DtM 4*— inodafa uptava f$£oven&&ega Hatoda,
Hajboijil čeJhl blnsool
Zajamčeno čistovolnene
moške in damske blago ve
zadnjih  novosti za pomladno in letno sezijo
razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE
SUKNA
Siegjel - Imhof — Brno
Palackeho tf. 12, Češkoslovaška.
Največja izbira. - Najnižje tvomiške cene. - Najsolidnejša izvršitev vseh naročil. - Na zahtevo vzorci zastonj in postnme prosto.
XA DROBNO!
NA U>£BKLO:
Vrvarske
lastne izdelke
rn   motvoz   nudi   po  znižanih cenah
Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino
IVAN N. ADAMIČ
Hjuhljatia, Sv. <Pmim
Telefon »441 (Pv dr umni€+4 t
Telefon 2454
©• it. 31
i. OLC
QQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQ
GRAZER WAGGON- und M ASCHINEN - FABRIKS-ACTIENGESELLSCHAFT vormals JOH. WEITZER
Avstrija Wien
DVOTAKTNI DIEsIt-OVI MOTORJI
od 8 konjskih sil naprej.
Graški Stiritaktni Diesel-ovi motorji do največ}e
delazmoittosti. *
ZASTOPNIKA   ZA JUGOSLAVIJO: BEOGRAD: Ing. Oskar Meinhard. Knez Mihajlova ul. št. 49. ZAGREB: Slavko Besendorfer, Gundulićeva ul. št. 35.
Pri vprašanjih se sklicujte na naš časopis.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
———  LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. SO (v lastnem postopna) s====—
Olirestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de ris in volni, horzna naročila, predujmi iD krediti vsake vrste, eskompt in inkaeo menic ter neka-lila t ta- m inozemstvi safe • depositi itd, itd. itd.
Brtojavke; Kredit, Ljubljena _ Telefon
ft. 204a 2457, 8548     Interurban 2706 28W
87 L
Uresnfc lom
- Za »zaredao
Pran
— Za eeravo in
dal
ki Osna Conaaol - Vsi v Lfrotoni
66
1784