Posamezna številka Din I. Št. 99. V Ljubljani, v soboto 26. aprila 1924. Poštnina v gotovini. Leto I. X > Q s Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. j f Mesečna naročnina: f l V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I 3...................................................... O Neodvisen političen list. ------------~n-------------— Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. m/m I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? 1 Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. i Eh"......................................................... □ Teror demagogov Gospodu Lemežu in njegovim tovarišem gre žalostna slava, da so priborili Ljubljani novo sramoto, delavstvu pa novo razočaranje. Povabljenemu gostu, vrhu tega priznanemu delavskemu organizatorju so ti pritlikavi demagogi s surovim terorjem zabranili Prosto besedo, ker so se bali, da bi bila njihova nesposobnost razkrita in da bi si potem moglo najti delavstvo sposobnejših voditeljev. Ni naša stvar, da bi reševali problem enotne delavske fronte, pač pa je tudi naša stvar, na nastopimo, kadar skuša katerakoli skupina s terorjem kratiti komurkoli njegove državljanske Pravice. Med osnovne državljanske Pravice pa spada tudi ta, da je vsakomur dovoljeno javno delovati za svoje Pazore, samo če ti ne nasprotujejo do-tečbam zakona. V tem je temelj demokracije in zato mora biti to pravilo Sveto za vsakogar. Prav posebno pa še 2a tistega, ki venomer kriči o lastnem svobodomiselstvu in ki se kar ne more ‘kvolj nadikati v pozi zatiranca. V četrtek pa smo v Ljubljani doživeli, da so ravno isti ljudje, ki venomer Pišejo in kriče o nasilju, ki so postali pravi patentni .pisatelji manifestov o svobodi, da so isti ljudje s surovim terorjem preprečili svojim delavskim tovarišem svobodo govora. Te dvojne morale, te ogabne farizejščine, da bi tisti, k} kriče o terorju, ki ga ni, sami terorizirali druge, pa res ne sme trpeti slovenska javnost. Menda si vendar ne domišljuiejo gospodje Lemež in tovariši, da so že v sovjetski Rusiji, kjer ni zakona nad komunističnim terorjem, kjer se dovoljuje samo ortodoksnim komunistom svoboda, vsem drugim pa tudi najneznat-Pejša svoboda odreka! Smo hvala. Bogu še v svobodni Jugoslaviji, kjer sme vsakdo javno izpovedovati svoje mnenje in kjer je vsak teror, zlasti pa rdeči, nezaslišanost. In te pridobitve svobodne Jugoslavije si ne damo kratiti od nikogar, najmanj pa °d gospodov komunistov, kričavih poginih demagogov. Četrtkov surov nastop komunistov a ima še drug pomen, vsled katerega .e moremo molčati. Po vsem Balkanu mogel gospod Sassenbach mirno go-°j)ti, samo v Ljubljani je moral doži-eti divjaštvo, ki je v sramoto vsemu mvenskemu narodu. Kako pa pridemo .. tega, da bi vsled strankarske ambicioznosti gospoda Lemeža in sodrugov pijal trpeti ugled slovenskega naroda. Kako pride končno do tega Ljubljana, a bi jej smeli delati neljubljančanje Samoto? V interesu našega dobrega jmena, v interesu Ljubljane je zato tre- a narediti komunističnemu terorju konec! Gospodje komunisti sicer silno radi »riče o nasilju, ki da ga preživljajo. In k0 te Izšla obznana je tudi res izgledalo Za površne ljudi, ko da bi bilo to kri- ,nie upravičeno. Toda ravno tedaj ga nistn° slišali, ker kot pravi demagogi so se tedaj komunistični generali lepo Poskrili in prilezli s svojim kričanjem 0 nasilju šele na dan, ko so se zasigu- rali, da ne bo nobenega »preganjanja«. ln cim bolj varno so živeli, čim bolj fe ?e toleriralo njihove kričavosti, tem- opl] so kričali o preganjanju, dokler jim m zrasel greben že tako, da so mislili, * moraio že oni pričeti z izvajanjem terorja. Ampak gospodje sodrugi se kruto v x 9bznana n' razveljavljena, tem-ec le bila njena uporaba odložena. Če a Počenjajo rdeči demagogi zopet z tod ianjetn sv°i'b terorističnih me-> Potem pa postane obznana zopet bo treba ž njo zaščititi m: 'v* u°xe!° rec* v življenju pred oni-rorja! 0 ^iveti od nereda in te- Homunisti bodo seveda ’ f te to silno reakcijonarno tahšče, toda tej hinavski frazi nobe-Pp0?tevania! Kdor krati drugim n' , °' )e sam izsubil pravico do nje! ‘ak je zakon pravičnosti! d„_y čet.rtek so pokazali komunistični demagog! svoj apetit do terorja, odločen nastop oblasti in javnosti jim mora « apetit pregnatL In če ne gre to zlepa, P@iitižs%3 še vedno negotov. Beograd, 25. aprila. (B) Današnji * dan je bil v politični situaciji prilično ži-vaher in to kljub pravoslavnega Velikega petka. V parlamentu je bila seja glavnega in akcijskega odbora demokratske stranke, v predsedništvu vlade pa je ves dopoldan konferirala vlada. Beograd, 25. aprila. (B) V vladnih krogih se je danes govorilo, da se prav lahko zgodi, da vladna kriza še ne bo rešena do 3. maja in bodo skupščinske seje še za nekoliko dni po 3. maju odložene. Toda kot pozitivno se trdi, da je volilni mandat. Pašič-Pribičeviče- vi vladi zagotovljen. Beograd, 25. aprila. (B) Opozici-jonalni blok se nadeja, da bodo po 1. maju poklicani na dvor na posvetovanje gg. Predavec, dr. Kraft in Šerif beg Ali Draga. Vlada pa je mnenja, da do tega ne pride, ker se narodne manjšine ne konzultirajo, a radičevci nimajo edinstvene politike; nasprotno je vlada prepričana, da dobi Pašič 2. maja volilni mandat. Nastop naciionalnega bloka pri volitvah. Radikali in samostojni demokrati bodo nastopili s skupnimi listami, kjer bo potrebno. Beograd, 25. aprila. (Z) Danes dopoldne je bila pri g. Pašiču konferenca, katere so se udeležili ministri gg.: dr. Kojič, dr. Janjič, dr. Srskič, Krsta Miletič in Marko Trifkovič. Sklenilo se je, da bodo povsod, kjer bo to potrebno, radikali nastopali s samostalnimi demokrati na skupni listi. Na podlagi že doseženega sporazuma s Pribičevičem morajo radikali pustiti samostalnim demokratom svobodne roke v Hrvatski, sebi pa bodo pridržali samo oba dosedanja mandata v zagrebški in viroviti-čki županiji. V vseh drugih krajih pa bi radikali glasovali za Pribičevičevo skupino, da bi ojačili Pribičevičev položaj v Hrvatski. Konferenca v§ade. Beograd, 25. aprila. (B) Danes od 11. do 1.30 je bila konferenca na vladi, katere so se udeležili gg. Pašič, Kojič, Srskič, Trifkovič in Slavko Miletič. Razpravljalo se je največ o situaciji. G. Pašič je obvestil ministre o rezultatu dr. Peleševe avdijence, ki je zelo po-voljna. V vladi je položaj v toliko neugoden. ker so mnenja glede uradniških draginjskih doklad deljena, del ministrov namreč smatra, da bi bilo treba uredbo o draginjskih dokladah, ki je pred kratkim izšla in ima mnoge pogreške, popraviti. Radičeve izjave. Beograd, 25. aprila. (Z) V pariški reviji »Mercur de France« objavlja bolgarski publicist Memanov inter-vijev z Radičem, o priliki katerega je Radič med drugim izjavil tudi sledeče: »Mi smo republikanci in federalisti, Srbi. pa so monarhisti in centralisti. Mi imamo različno psihologijo, različno zgodovino in različne navade. Mi smo kulturen narod, dočim se Srbi še do danes niso otresli balkanskih upravnih metod. Od nas se zahteva, da zavržemo lepe in čiste roke, ki jih imamo. Proti taki politiki se bomo borili z vsemi mogočimi sredstvi. Obvladali smo Madžarsko, a obvladamo tudi Srbijo.« Koncem intervijeva dodaje Memanov, da je dokazano dejstvo, da se je med Radičem in Todorom Aleksandrovim dosegel sporazum o vzajemni pomoči. Radič je kategorično izjavil, da bo Hr-vatska na srbsko diktaturo odgovorila s tem, da ne bo hotela plačevati davkov, da se ne bo odzivala vojni dolžnosti in da bo bojkotirala upravne urade. Beograd, 25. aprila. (B): Opo-zicijonalni krogi so zopet vznemirjeni vsled vesti, da je dal Radič listu Cankove vlade »Demokratskemu zgovoru« izjavo, v kateri poveličuje bolgarskega in hrvatskega seljaka, češ da sta kulturna, dočim je srbski seljak lokav in nekulturen ter večen rob z zahtevo po vedno večjem ozemlju. Vsled tega da mora tudi propasti. Beograd, 25. aprila. (B) Iz Londona poročajo, da uredništvo lista »Morning Post« ponovno izjavlja, da je svoječasno objavljeni rezurne Radičevega intervjuva doslovno točen. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 25. aprila. Napoved za 26. april. Zmerna pooblačitev, najbrž začasno popolnoma jasno, v severnih Alpah južno, toplo. mora iti zgrda, zakaj teror demagogov je največja nesreča, ki more zadeti narod in obenem njegova najžalostnej-ša sramota. Teror demagogov je namreč vedno surov, vrhu tega pa glup in sramoten. Jugoslavija, haša ponosna Jugoslavija ga zato ne more in ne sme trgetll Pašfčeva konferenca z dr. PeleSem. Beograd, 25. aprila. (B) Danes ob 10.30 dop. je posetil min. predsednika Pašiča bivši minister socijalne politike dr. Peleš in ostal pri njem dalje časa v razgovoru. Dr. Peleš je obvestil Pašiča o rezultatu avdijence pri kralju, ki je trajala dve uri. Dr. Peleš smatra, da je zelo dobro, da se je sedanja kriza tako zavlekla in je tako mogoče preizkušati vse v poštev prihajajoče okolščine. Dr. Peleš je mnenja, da je kombinacija o koncentracijski vladi nemogoča, ker bi ta ideja naletela na zapreke v parlamentarnih skupinah. Te ideje se ne oprijemljejo ne radikali in tudi ne opozicija. Dr. Peleš je potem posetil Ljubo Jovanoviča in je tudi z njim konferiral, nocoj pa je odpotoval v Zagreb na velikonočne praznike. Volilne priprave. Beograd, 25. aprila. (B) Nocoj je odpotoval minister za kmetijstvo in vode Krsta Miletič v svoj volilni okraj. Istočasno so odšli iz Beograda še oni radikalni poslanci, ki so bili tam, na agitacijo. Beograd, 25. aprila. (Z) Minister na razpoloženju g. dr. Ninko Perič odpotuje jutri v svoj volilni okraj, kjer bo imel več shodov. Čez nekaj dni se vrne v Beograd, po velikonočnih praznikih pa se vrne zopet v volilni okraj, kjer bo ostal do 1. maja. Beograd, 25. aprila. (B) V radikalnem klubu je bila danes konferenca prisotnih članov kluba z gg. Krstom Miletičem in Vel jo Vukiče vičem. V glavnem so se razgovarjali o situaciji in o predvolilnem stanju v narodnih množicah. MADŽARI BODO NASTOPILI PRI VOLITVAH SAMOSTOJNO. Subotica, 25. aprila. (B) Madžarska stranka je na svoji seji sklenila, da se udeleži volitev samostojno. Na seji se je ugotovilo, da je dosedaj 25 občin, v katerih so Madžari v večini obljubilo radikalom pomoč na volitvah. S KONCENTRACIJSKO VLADO NE BO NIC. Beograd, 25. aprila. (B) Nocoj demantira tudi list opozicijonalnega bloka »Odjek« vest o koncentracijski vladi, češ da opozicija ne privoljuje v tako vlado in jo smatra z ozirom na današr njo situacijo za nemogočo. POGAJANJA Z MADŽARSKO ODLO-ŽENA. Beograd, 25. aprila. (B) Ker se je danes v ministrstvu zunanjih poslov ugotovilo, da niso izvršene vse potrebne priprave za pogajanja z Madžarsko, je bila danes odposlana madžarski vladi brzojavka, da se pogajanja odlože do 12, pr. m. Mariborski občinski svet na 3. strani med Mariborskimi vestmi. Posvetovanja o zvedeniških sklepih. Pariz, 25. aprila. (Agence Havas) Reparacijska komisija je imela danes dopoldne sejo in je vzela odgovor francoske, belgijske in angleške vlade na znanje, v katerem so te vlade sprejele zaključke poročil izvedencev. V belgijskem odgovoru je rečeno, da bo stopila Belgija glede izvršitve onega dela novega načrta, ki pripada njej, z drugimi zavezniki v stik. Odgovor itali- janske vlade se pričakuje za jutri. Odgovori bodo, ko prispejo vsi, objavljeni. Reparacijska komisija je naprosila Barthouja in Bradeburyja, da s finančnimi osebnostmi razpravljata in se posvetujeta o zaključkih izvedencev in o možnostih za uresničenje načrta. Stopila bosta v stik najbrž z Morganom. V torek bo imela reparacijska komisija oficijelno sejo. Občinske volitve v Italiii bodo Sele prihodnje leto. Rim, 25. aprila. (T) Danes dopoldne se je sestal ministrski svet in sklenil, da se odlože občinske volitve, ki bi se imele vršiti tekom tega leta, na prihodnje leto. V Italiji je danes od 9156 občin 4742 pod vodstvom vladnih komisarjev. Ministrski svet je občinske volitve odložil zato, da se jih bodo lahko udeležile tudi ženske, kakor je bilo predlagano. Pred 3. majem 1925 se namreč novi volilni imeniki ne morejo sestaviti. Komendator Sorge Michele, vice-prefekt v Benetkah je bil imenovan za prefekta kvarnerske pokrajine. Ministrski svet je zopet dovolil na letoviščih hazardne igre, ki so bile dosedaj prepovedane. Mussolini odpotuje 4. maja v Sicilijo, kjer ostane do 13. maja. Obiskal bo Salermo, Marsalla, Trapanl, Calcanisetta in Catanija. Ceškoslov. - italijanska zveza. V Pragi vest demantirajo. Beograd, 25. aprila. (B) Vest o predstoječem potovanju g. Masaryka, ki se spravlja v zvezo s sklepanjem če-škoslovaško-italijanske obrambne zveze med nami in Italijo smatrajo naši politični krogi kot verjetno, dočim se ista iz Prage demantira. RENEŠEVO POTOVANJE V ITALIJO. Praga, 25. aprila. (K) V tukajšnjih političnih krogih se doznava, da bo zunanji minister dr. Beneš najbrž sredi maja odpotoval v Italijo, kjer se bo sestal z Mussolinijem. ZakSJucitev kongresa za zrakoplovsfvo. Rim, 25. aprila. (T) Na zadnji seji 6. mednarodnega kongresa za pravna vprašanja zrakoplovstva se je vršila zelo živahna razprava o načrtu glede režima zrakoplovstva v inozemstvu. Nato je kongres razpravljal o poročilu italijanskega delegata Luzzattija glede zavarovanja. Italijan Giannini je predlagal, naj se vsled pomanjkljivosti orga-nične celote načrta razprava odloži za prihodnji kongres. Predlog je bil sprejet. Na današnji seji je bila na dnevnem redu razprava o pravu zračne vojne. Delegat Giannini je istotako predlagal, naj se tudi ta načrt prej izpopolni, pre-dno se o njem sklepa. Tudi ta predlog je bil sprejet. S tem je £il dnevni red kongresa izčrpan. Kongres je sklenil, da se ustanovi višji svet za zrakopkuv-stvo. Prihodnji kongres se bo vršil v Bruselju. Kongres mednarodnih dijaških zvez. P a r i z, 25. aprila. (T) Včeraj je bil otvorjen v Parizu kongres mednarodnih dijaških zvez, ki so bili ustanovljene po vojni. Francoski in inozemski zastopniki, ki se udeleže kongresa, zastopajo 18 mednarodnih udruženj, v katerih je vpisanih okoli 250.000 dijaikov vseh držav. Kongres bo sestavil dnevni red za zvezno zborovanje, ki se bo vršilo v Varšavi meseca septembra tega leta. ZBOROVANJA NA JAPONSKEM PROTI PRISELJENIŠKEMU ZAKONU Tokio, 25. aprila. (T) Tukaj in v Osaki se vrše velika zborovanja v znak protesta proti ameriškemu zakonu, ki skoro popolnoma prepoveduje priseljevanje Japoncev v Zedinjene države. Švicarski predsednik je baje izjavil, da je vlada prepričana, da bi proglas na ameriški narod gotovo zboljšal sedanji položaj. Japonsko propagandno udru-ženje za okrepitev Društva riarodov se je obrnilo na ameriško javnost s pozivom, naj prepreči razglasitev proti-i&ponskega zakona. Amerika za svoje vojake. W a s h i n g t o n, 25. aprila. (K) Senat je s 67 proti 17 glasovi sprejel tako-zvano botiusbillo, ki priznava ameriškim vojakom, kateri so se udeležili evropske vojske, za dobo 20 let letno pokojnino. Negotovo je, če se bo prezi-deiit Coolidge poslužil svoje pravice veta. Zabranjene proslave 1. maja. Budimpešta, 25. aprila. (Madž. dop. ur.) Notranji minister je prepovedal za čas od 27. t. m. do 2. maja vsa zborovanja in obhode. Madrid, 25. aprila. (Agence Havas.) Direktorij je preklical dovoljenj* za manifestacije delavcev 1. maja. SESTANEK MALE ANTANTE V PRAGI ODLOŽEN. B e o g r h d, 25. aprila. (B): I* Prage se javlja vest iz službenih krogov, da se sestanek Male antante V Pragi ne bo vršil meseca junija, kakor je to bilo dogovorjeno na konferenci V Beogradu, to pa radi potovanja g. Be* neša v Ameriko. VPRAŠANJE FRANCOSKO-ROMUN-SKE-JUGOSLOVENSKE ZVEZE Beograd, 25. aprila. (B) V beograjskih političnih krogih se predvideva, da bo g. Ninčič, kakor se poroča iz Pariza, odpotoval iz Marseilla v Pariz. To potovanje je baje v zvezi s sporazumom, ki se ima skleniti med Ru-munijo in Francijo kakor tudi s pozivom romunske vlade, da se naša država udeleži tega sporazuma. PRIZNANJE GRŠKE REPUBLIKE. Atene, 25. aprila. (Agence Hav.) Anglija in Turčija sta priznali grško republiko. Borzna poroiila. C u r i h, 25. aprila. Beograd 6.95, New York 563.75, London 24.70, Pariz 35.80, Milan 25.20, Praga 16.60, Budimpešta 0.00725, Bukarešta 2.95, Sofija 4.05. Dunaj 0.00795. Berlin , 25. aprila. Beograd 5.28, Dunaj 6.08, Milan 18.75, Praga 12.46, Pariz 26.73, London 18.405, New York 4.19, Curih 74.41. Praga. 25. aprila. Beograd 43.05, Dunaj 4.85, Berlin 7.85, Rim 156, avstrijske krone 4.835, Italijanske lire 155.75, Budimpešta 4.10, Pariz 223.25, London 149.30, New York 34.15, Curih 606.50. 0„, u n ^ i, 25. aprila. Devize. Beograd 8)3—877, Berlin i 16.05—16.3S, Budimpešta 0.88—0.94, Bukarešta 363—365, L ondon 311.000-312.000, Milan 3169-3181, New York 70.935—71.185, Pariz 4532-4548, Praga 2095—2105, Sofija 513-517, Curih 12.600 —12.650. Valute. Dinarji 870—876. dolarji 70.460—70.860, bolgarski levi 496—504, nemške marke 15.20—15,60, angleški funti 309.200—310.800, francoski franki 4495— 4525, italijanske lire 3165—3185, romunski leji 358—362, švicarski franki 12.510—12.590, češkoslovaške krone 2072—2088, madžarske krone 0.85—0.91. Stran 2. 1JAS0DNI DNEVNIK, 26. aprila '1924. Evropa v pričakovanju. (Od našega posebnega poročevalca.) Dogodki so se pričeli razvijati in do-sedaj Imajo optimisti prav. Izvedeniško poročilo je bilo objavljeno in enodušno mu je pritrdila Evropa in pritrdil svet. Nemčija je odgovorila na jasno vprašanje reparacijske komisije ravno tako jasno in tedaj so se oddahnili narodi. Vrsta, je prišla na druge države in tudi te so se podvizale v svoji odločitvi. Besedo ima znova reparacijska komisija. Njej in zavezniškim vladam je pustilo izvedeniško poročilo gotovo svobodo, ki je omejena samo po verzajski pogodbi. Tu je torej odloičitev. Površnost ne vidi teme, ki se nam odkriva na tem mestu. Med seboj se borita«gospodarski in po-ttlčni problem. Gospodarski, morda tudi finančni problem, lahko smatramo z izvedeniškim poročilom za rešen: kako pa je s političnim, ki je z gospodarskim nerazdružljivo združen? Ako odpovedo v tem oziru vsi napori, potegne neuspeh s seboj v brezno tudi gospodarske sklepe. Macdonald je sprejel sklepe izvedencev v imenu Anglije brez vsakega pridržka, brez kritike. Poincare je sledil njegovemu vzgledu, toda pečal se je s podrobnostmi, ki jih noče Francija Spregledati. Pred nami se pojavljata dva problema: Kdaj naj se vrne gospodarsko izkoriščanje zasedenega ozemlja Nemčiji? Kaj je z vprašanjem varnosti hi mednarodnih dolgov?. Anglija in Nemčija sta mnenja, da s« mora Francija takoj odpovedati svoji poruhrski politiki, da lahko stori nem-ijjfea država; one korake, ki jih predla-fftjo izvedenci. Francija odgovarja: V «misJu izvedeniškega poročila samega mora spraviti Nemčija izvedbo določb »V tek«, predno se Francija odpove dosedanjemu izkoriščanju. Pod to označbo »v tek«,, razume gospod Poincare sledeče: vzpostavitev emisijske banke, tntemacijonalizaciio železnic, predajo industrijskih obveznic zaveznikom, glasovanje o vseh teh ukrepih v državnem zboru. Ko da Nemčija ta jamstva, #6 odpove Francija Porubrju. Niti dan prej, sicer bi izpustila radi goloba na strehi vrabca itz roke. Drugo vprašanje je varnost. Po francoskem mnenju je to v tesni zvezi-Š celotnim reparacijskim problemom. »Kaj koristijo vse pogodbe, ako se nem-Stoa država odkrito in tajno oborožuje, «fco napovedujejo nacijonalisti revanšo, WO se vzgaja nemška mladina v mrž-njl 'do Francozov?« Dokler bosta želez- Pariz. 23. aprila. niški progi na obeh straneh Rena v francoskih rokah, ni misliti na nemški pohod; kaj pa če bi dobili narodnjaki z vzpostavitvijo gospodarske enotnosti Nemčije svoje akcijsko polje do lotarin-ških mej? Bo nudil jutrajšnji ali po-jutrašnji državni zbor jamstvo, da želi Nemčija res mir? Zadostuje k temu vstop Nemčije v Zvezo narodov? Vsa ta vprašanja navdajajo tudi zmerne Francoze z veliko bojaznijo. V uradnih krogih smatrajo, da je prišel čas za sklenitev pogodbe z Anglijo in Ameriko v zmislu Wilsonove pogodbe. V slučaju, da bi se Amerika upirala, ostane samo še Anglija. Pri tem se misli na pogodbo z določenimi državami Male antante. S takim »mirovnim kartelom«, kakor ga nazivajo v Parizu, bi se paralizirale nemške priprave oz. bi morala Nemčija uvideti nesmiselnost svojih vojnih priprav. Nerazdružljivo z reparacijskim problemom je tudi vprašanje medzavezni-ških dolgov. Ako se Francija zadovolji s prejemki, ki jih mora ftlačati Nemčija v 37 letih, mora na žalost priznati, da znašajo komaj toliko, da lahko vrne svoje vojne dolgove Angliji inn Ameriki. Ce se pa enkrat pogodi, ne more več preklicati. Nekega dne bi se lahko zgodilo, da bi anglosaške države zahtevale integralno poročilo in bi zadobila operacija sledeče lice: Francija, ki je v vojski največ trpela, ki je izdala za svoje porušene kraje 120 milijard frankov, dobi od Nemčije 23 milijard zlatih mark in plača Angliji in Ameriki okoli 25 milijard zlatih mark. Rezultat: Francija bi morala doložiti še 2 milijardi iz svojega državnega premoženja. Tako stoje danes stvari, ako izhajamo iz tega, da je današnja; in jutraj-šnja Nemčija prožeta z najboljšo voljo. Francoski narod je povečini za čimprejšnjo rešitev reparacijskega vprašanja; toda pri tem hoče živeti in noče plačati obnove Evrope z lastnim poginom. »Evropa je bolehala in ni mogla ozdraveti, ker je trpela vsled nemške epidemije: ozdravi-li, če pride na njeno mesto hirajoča Francija?« Tako je rekel na nekem volilnem zborovanju neki poslanec, ki le redkokdaj odobrava Po-incarejevo politiko. Nevarno bi bilo, ko ne bi Nemčija in tudi anglosaški narod upoštevala teh francoskih pomislekov. Še nikdar po vojni niso bile šanse za evropsko pom ir jen j e tako dobro* kakor za letošnjo Veliko noč. Krhanje klerikalnih pozicij. / M a r i b o r , 25. aprila. . Počasi toda sigurno se pričenjajo krhati klerikalne pozicije v naših podeželskih fctajih, kjer je imel še pri zadnjih volitvah U. KoTošec s svojo stranko absolutno moč to skoro vse, kar leze in gre, na svoji stra-»f. Sprva ie izgledalo, da te klerikalne moči m ljudstvu ne bo mogoče zlomiti in da bi Ml# vsako delo v tel smeri brez uspeha, že*sr pa ni bilo mogoče storiti od zunaj, to *e je zgodilo samo od znotraj. Naše ljud-»tvo ni tako neumno, kakor bi hoteli klerikalci in pride končno tudi samo na sled nesramni farbariji • svojih dosedanjih voditeljev, 2e celih pet let obljubljajo klerikalni porianci in agitatorji našemu ijudstvu vse mogoče dobrote, katerih bodo deležni, če ila*uiejo pri volitvah zanje; izpolnitev teh obljub pa ni in ni. Posebno o priliki agitaci-, je ja volitve v narodno skupščino dne 18. muca lanskega leta so ti voditelji zagotavljali volilce, da bodo v novi narodni skup-/ šciui gotovo dosegli izpolnitev vseh svojih zahtev, da je avtonomija Slovenije že tako-fekOč gotova stvar in da je le še malo dni 3o popolne sreče na tem svetu. Preteklo je leto dni od teh volitev in mesec za mesecem so volllci zaman čakali na izpolnitev danih obljub. V klerikalnem časopisju so čltali mesto napovedi novih časov neprestane napade in psovke na vse. kar ne trobi v njihov rog, drugega ničesar. Ljudstvo je začelo premišljevati in dvomiti v odkritosrčnost in resničnost besed svojih voditeljev in polotila se ga je skepsa. To je bilo prvo. Zato pa je tudi tako občutno zamrlo na deželi navdušenje za klerikalno stvar, ki je bilo pred dobrim letom še brez meje. Danes postaja razočaranje že vsesplošno in mnogokrat se čujejo besede nekdanjih trdnih pristašev klerikalne stranke, da je Koroščeva politika popolnoma napačna in da je stranka svojo vlogo definitivno zaigrala. Tudi shodi in sestanki, ki jih prirejajo klerikalni voditelji in agitatorji zadnje dni po deželi, kažejo, da je nekdanje navdušenje in slepo zaupanje bilo, pa ga ni več. Obisk je mnogo slabši kakor poprej in tudi oni, ki še pridejo, večinoma molčijo in zmigujejo z glavami. V nekaterih občinah, kjer so dobili klerikalci pri zadnjih volitvah skoro vse glasove, bi se pri volitvah, če bi se celo že sedaj vršile, odrezali prav slabo. — Nikdar več ne bomo glasovali za dr. Korošca — pravijo danes ljudje. Klerikalci to prav dobro vejo in sami med seboj tudi priznavajo, da silovito izgubljajo, zato se pa tudi tako boje volitev in napenjajo vse sile, da bi dobili vlado v svoje roke in si podaljšali življenje vsaj še za tri leta. Danes je vse to prepozno, priložnost je zaigrana in kar je izgubljeno, bo izgubljeno najbrže za vedno. Ta pojav je razveseljiv in dokazuje ponovno, da je demagogija pač v stanu priboriti si trenutnih uspehov, da pa se trajno ne more obdržati. Manj razveseljivo pa je dejstvo, da spremlja spoznanje naših podeželskih mas obenem tudi apatija. Razočarani klerikalni volilci so postali skeptični in pravijo, da se prihodnjih volitev sploh ne bodo udeležili. Krivda na tem leži mnogo na naših naprednih in narodnih strankah, ki premalo Izrabljajo ugodno konjunkturo, ki je nastala vsled razočaranja nad klerikalci. Sedanji čas je zelo ugoden za delo med narodom in treba bi ga bilo izrabiti. Če se ne posreči organizirati teh raz- očarancev s takojšnjim in hitrim delom, potem obstoji resna nevarnost, da bo postal del njih žrtev Radiča. Posebno pa je to mogoče za kraje, ki leže bližje hrvatski meji in kjer živo učinkuje Radičeva »šepetajoča« taktika, na katero zidajo radičevci najbolj. Brez shodov, brez hrupnih besed hodijo od hiše do hiše in samo šepetaje agitirajo za Radiča. Ta agitacija ima dvojno prednost. Na eni strani je nevidna oblastem, na drugi strani pa najbolj učinkovita pri kmetskem ljudstvu. Te Radičeve taktike se morajo posiu-žiti tudi naprednjaki, dolžnost oblastev pa je, da pazijo na Radičeve agente ih da preprečijo, da se ne bo s šepetajočo taktiko tudi razširjalo protidržavne ideje. Ostravske resolucije. Češka socijalno demokratska stranka je imela na Veliko noč svoj strankarski zbor, na katerem so bile sprejete važne resolucije glede njene bodoče politike in taktike. Resolucije- dokazujejo, da vodi češka soci-jalna demokracija zdravo realno politiko in da bi se osobito naši slovenski socijalni demokrati mogli od svojih severnih sodrugov marsikaj naučiti V prvi resoluciji odobrava zbor dosedanjo notranjo politiko stranke, ki vztraja pri svojem prvotnem idealu — pretvoriti kapitalističen družabni red v komunističen. Temu končnemu cilju mora biti tudi podrejena taktika stranke. Sodelovanje so-cijalne demokratične stranke pri vladi se odobrava, toda to sodelovanje mora pomeniti pospešitev demokratiziranja javnega življenja. Zbor se je torej celotno izjavil za evolucljonlzem, kar potrjujejo tudi ostale resolucije. Vprašanje koalicije z drugimi strankami je presojati s stališča končnega cilja. Enostranske koncesije delavskemu razredu ne smejo biti merodajne. Kongres smatra zbližanje med vsemi socialističnimi strankami za potrebno. Strankino časopisje se vsled tega pozivija, da piše o drugih socialističnih strankah strpljivo. Tudi se naj sh-emi za tem, da se doseže za začetek vsaj delno sodelovanje z drugimi socialističnimi strankami. Sodelovanje s komunisti je nemogoče in to ne samo vsled različnosti nazorov, temveč tudi vsled nemogočih metod, ki jih uporabljajo komunisti. Komunistična stranka sploh ne pozna praktične politike, temveč presoja vse samo s stališča bližnje svetovne revolucije, ki pa je dosegljiva le z nasiljem. Parlamentarno delovanje komunistov je zato negativno in slabi pozicijo delavstva. Kot stranka pozitivnega in kon- struktivnega dela zato ne more češka so-cijalna demokratična stranka iti skupno 3 komunisti. Češkoslovaška soc. demokraška stranka bo nadaljevala svoje delo v korist Internacionale. V ta namen je stranka vedno pripravljena pospeševati interese miru, demokracije in socializma v republiki. Prvi pogoj za ustvaritev internacijonale pa je v okrepitvi Rusije. Stranka je zato za priznanje Rusije. Odločno pa odklanja vsako vmešavanje Rusije v notranje posle kake druge države ter protestira proti preganjanju so-cijalistov v Rusiji. Kongres pozdravlja vsako stremljenje, ki more koristiti miru med narodi. Je za likvidacijo ruhrskega konflikta in za likvidacijo ran, ki jih je prizadejala vojna Franciji. Stranka je za Zvezo narodov, ki bo dala človeštvu mir, če bodo vse velesile zastopane v Zvezi. Končno pozdravlja češkoslovaška soc. demokratična stranka vlado Macdonalda. Tretja resolucija je veljala strankinemu programu. Osnovna misel je, da je demokratična republika najboljša podlaga za zmago socializma. Zato bo stranka vedno odločno na braniku češkoslovaške republike in njenih zakonov. Končno se je zbor izrekel še za intenzivnejše delo na gospodarskem pollu, ker je samo tako mogoče zlomiti naraščajočo silo komunizma. češkoslovaška soc. dem. stranka bo z delom za državo skušala državo pretvoriti v socialistično. Temu primeru naj slede tudi naši socialisti, zakaj s hujskanjem proti državi in praznim govorjenjem se ne koristi niti sebi in niti delavskemu razredu. Menda nam ni treba še posebej povdarjati, na koga mislimo, vsaj je četrtkov shod v Mestnem domu poklicne kričače jasno ožigosal. Politične vesli. = Radič in avdljenca na dvoru. »Beo-gradske Novosti« pišejo, da je Stjepan Radič z Dunaja poslal poslancem svoje stranke fiaročilo, naj se drže zelo rezervirano glede vprašanja avdijence na dvoru. Isti list pa je izvedel iz dobro poučenih krogov bloka, da Ljuba Davidovič in njegovi tovariši vztrajajo na tem, da se poslanci Radičeve stranke na svečan način predstavijo kralju in izrečejo tam mnenje o položaju. V krogih bloka je danes prevladovalo mnenje, da bo vodstvo hrvatske republikanske se-ljačke stranke pozvano h kralju na dvor zaradi konzultiranja. = Politika SLS. Šušteršičev »Ljudski Tednik« piše sledeče: »Poslanec Brodar se je potrudil na velikonočni pondeljek v Šenčur. Tam je razlagal volilcem med drugim sledeče resnice: 1. Vsa »generaliteta« je na strani opozicijonalnega bloka. Častitamo! 2. Jugoslovanski klub ie odpravil kuluk. 3. Opozicijonalnemu bloku je treba samo večino Srbijancev dobiti na svojo stran. Potem mu poveri kralj zanesljivo vladno oblast. — Točko 3. so verjeli vsi poslušalci, tudi tisti, ki je niso razumeli. Ostali dve točki so pa verjeli samo tisti, kateri niso razumeli točke 3. Od tistih pa, ki so razumeli točko 3 je bil eden tako nepreviden, da je glasno povedal, da ne verjame na točke 1. in 2. Temu se je precej slabo godilo in težke pesti so mu dokazovale, da mora verjeti. Morebiti sedaj verjame — ali pa tudi ne! Gospod poslanec pravzaprav ni izrecno povedal, katera »generaliteta«, da stoji ob strani tigrov. Morebiti je imel le prav, ker ni dvoma, da »generaliteta« SLS stoji na tej strani. Za kuluk je precej znano, da ga je odpravila sedanla vlada gospodov Pašiča in Pribičeviča. Vsaj tako je bilo čitati v Uradnem listu in je tudi zelo verjetno, ker je edino vlada imela pravico in možnost, ukiniti kuluk. Toda gospod Brodar trdi s tigersko pogumnostjo, da ga je odpravil kuluk g. Korošca.« = Koroščev prijatelj o opozicijonalnem bloku. Dr. Šimrak, ki je hrvatski pobratim našega Korošca, je napisal o opozicljo-nal-nem bloku sledeče: »Slabost bloka obstoji v Vilko Mazi: Borut. To Je moj edini sin, nad katerim imam doffcdajenje. Zdaj mu bo dve leti, pa je že pokazal, da bo »korenine prave«. Svoje tri sestrice užene v kozji rog kot nič. čeprav starejše od njega. Povleče za lase, strga jfm mimogrede pentljo in če ni zadosti, še agrlzne. Najbolj ga razgadi, če mu katera pokaže jezik. Njemu, ki nosi hlače — kak-Sna predrznost! Ne ostane ji na dolgu. Ka-iJat se one spravijo v kak kot, postavijo hišico in pripravijo posteljce, da bi jim »jate punčke, jih gleda od strani, potem pa {nMie kakor jastreb in v trenutku je vse razvalina. One v jek in vrišč, on pa se polt avi v zmagoslavno pozo in vrti nogo na fetl, češ: Koliko vas pa ie! — Ob letu, ko je shodil, mu je bila naj-ljaiSa zabava loputanje z vrati. S katerimikoli: od sobe, od omare ali od ognjišča. Salti® da je počilo; bumf! Takrat sem mislil, 4 * bo za vratarja. In ne bi imel proti temu afttfikih pomislekov. Vratarji so imenitni go-***dje. Potem se je spravil na ključe, če jih ni mefel doseči, je privlekel kak podstavek. Vrtel je in vrtel, dokler se mu ni posrečilo ižlaknitt ključa. Nato se je trudil, da bi ga zopet vtaknil v ključavnico. Če mu ni šlo, ie prišel k meni ali k ženi, vlekel za roko do vrat in ponujal ključ: e—e! (ti znaš to reč, pomagaj no!). In sem sodil, da bo ključavničar, kar bi ne bilo nič napačnega. Ne-tlavfto mi je tak gospod napravil majhen vijak. Vem, da se ni zamudil ž njim p©] Ure. Prinesel pa ga ie šele čez teden dni, da je lažje računal štirideset dinarjev (to je toliko, kolikor plača najstarejši slovenski dnevnik za feljton, s katerim imam vsaj eno »opoldne opravka). Imenitnejše od ključev se mu je zdelo plezanje. Najprej na stol, potem na mizo. na posteljo, na ognjišče, celo na omaro. Nikdar se ni prekucnil. Dejal sem. da bo turist in ga bom kmalu peljat čez Prag na Triglav. Da bo odnesel rekord juniorjev SPD. Proti rekordom vobče nimam pomislekov. Oni dajo ime. In kaj Je človek brez imena,^ če ne prah in smet, nevredna velikega življenja in zgodovine. Potem se je lotil knjig. Kar odkraja, samo da je bilo kaj papirja. In je trgal, da je bilo veselje. Veselje pravim, zakaj tega ne bi rad, da bi se mi zakopal v knjige. To je pod Bogom največja izguba. Pa se mi je veselje kmalu izprevrglo v žalost. Nehal je trgati in je začel kazati po straneh: o — a_o — o — a. In s kako važnim obrazom! Samo knjige so mu šle po glavi, od jutra do večera. Še jesti se mu ni ljubilo. Pod pazdujvo jih je nosil in hodil zamišljen po sobi. In še zaspati ni mogel brez knjige. Olej. nesreče! Študent bo, uradnik. Morda ga bo še zmotil vrag In bo začel pisati feljtone za najstarejši slovenski dnevnik? — Jabolko ne pade daleč od drevesa ... Reči moram, da sem se oddahnil težkih skrbi, ko sem videl, da so ga jele zanimati slike. Tako navdušen je bil tudi za najmanjšo vinjeto, da je kar trepetal, ko jo je ugledal. Sploh ni več pogledal knjige, če ni bilo v njej podob. In sem mu še sam začel risati kake spake, samo da bi ga docela odvrnil od knjig. To se mi je tudi posrečilo, zlasti, ko sem mu dal svinčnik. Res, da nam je počečkal stene in vrata in vse pohištvo, pa je to še majhna nesreča v primeri z ono, če bi bil dečko vztrajal pri o — a — o — o — a... Morda bo slikar? To le sicer beden poklic, pa še zmerom dobič-kanosnejši, nego pisati feljtone za najsta-rejii slovenski dnevniki : ‘sem tem, da še danes po izstopu Pribičeviča niso izčiščene njegove vrste. Med demokrati se nahajajo še danes ljudje, ki sporočajo vse načrte Svetozarju Pribičeviču in stoje z njim v najožjem stiku tako, da so vsaki čas pripravljeni preiti na drugo stran. Vodja je Kosta Timotijevič, ki zastopa načelo, da se demokratska stranka ne bi smela cepiti, temveč, bi morala iti komipaktno v volitve. Druga slaba stran bloka ie v tem. ker je Davidovič še neprestano plašljiv in se boji stopiti v sredino bitke. On je kunktator in brez iniciative. Medtem so .največja nesreča bloka Radičeve Izjave na Dunaju. Radi demagogije načenja on danes makedonsko, albansko, bolgarsko in črnogorsko vprašanje. Razen tega se obnašajo njegovi ljudje v Beogradu zelo nespretno. Neki Karla Kovačevič je govoril na velikem shodu opo-zicijonalnega bloka v hotelu Slavija pred obrazom dr. Korošca, govor, v katerem je z najogabnejšimi besedami napadal duhovščino, ki da se ne sme baviti s politiko, temveč jo je treba izgnati iz zakristije in cerkve. On je govoril o duhovnikih, ki so sežgali Matija Gubca.« — Pogajanja z Madžarsko. V Budimpešti so se začela pogajanja med našo in madžarsko delegacijo. Hkrati bi se bila morala pričeti pogajanja tudi v Beogradu, pa so bila iz tehničnih razlogov odgodena do 1 maja. Včeraj dopoldne je bila prva seja naše delegacije za pogajanja z Madžarsko, ki se bodo vodila v Beogradu. Seji je prisostvoval načelnik naše delegacije, minister na razpoloženju dr. Ninko Perič in vsi izvedenci, dalje prometni minister dr. Svetislav Popovič in finančni minister dr. Stojadino-vlč. Na tej seji so se posamezni člani naše delegacije poučili o raznih načrtih, konvencijah in drugih vprašanjih, ki so gospodarske, finančne in socialne narave. Konferenca se bo nadaljevala te dni in potem po kratkem odmoru med pravoslavno veiiko nočjo, tako da bo naša delegacija s svojim delom popolnoma gotova do 1. maja, ko se prično vzporedna pogajanja v Beogradu in v Budimpešti. Te dni pridejo v Beograd delegati madžarskih železnic, da se z našimi Še enkrat /sem mislil, da bo za vratarja. Ko je namreč dosegel kljuko. Uboga vrata! Ni mu bilo prav, če so bila odprta in tudi ne. če so bila zaprta. To je trajalo natančno teden dni. Nato si je izmislil nekaj novega. Vsedel se je k vratom in je čakal, da bo hotel kdo odpreti. Zaman vse klicanje, naj se umakne. Morali smo ga s silo odriniti. Nekoč pa se je prevari. Postavil sem ga bil iz sobe, ker mi je bil že preveč tečen. On pa mi je hotel vrniti milo za drago in se je zopet vsedel k vratom. Čakal Je, da bom hotel ven. Tako je ždel že četrt ure in še več in se ni premaknil. Pozabil pa je. da se vrata odpirajo nav-znotraj. Zato se je prav nerodno prekobalil, ko sem jih bil odprl. In se mu je zdelo to tako za malo, da se poslej ni več vsedel k vratom. Nekaj časa je imel posebno veselje, da je treščil skozi okno, karkoli mu je prišlo v roke: čevelj, krtače, nočno posodo, celo stolu ni prizanesel. Potem se je vrgel na Pepel. Izbrskal ga je iz peči ali ognjišča in ga, raztrosil po vsej sobi In pohištvu. Vse to mi ni ugajalo, ker ni merilo na kak do-bičkanosen poklic. Zato sem si prizadeval, da ga napeljem na kake druge misli. No, zdaj mu gredo po glavi samo konji. Konj mu je »oto«, kakor mu je bila še nedavno voda »ava«, sladlcor »koko«, ptič »kaka«. Otroci imajo svojo terminologijo, ki se je drže jako'konzervativno. Konj mu je vse, od zajtrka do večerje. Rad ga ima na podobi, še rajši na cesti. Sleherna solza se mu posuši ob konju. Morda bo mešetar? Naj postane karkoli, samo da ne bo pisal feljtonov za najstarejši slovenski dnevnik. Če bi se kdaj tega lotil, hi ga bil žalosten do smrti. \ Prosveta. Gostovanje gospoda 2. Tomiča, tenorista beograjske opere v Ljubljani, Danes zvečer gostuje v naši operi tenorist beograjske opere gospod 2. Tomič in sicer nastopi v vlogi Pinkertona v operi »Madame Butter-fly«. Gospod Tomič ]e mlad nadebuden tenorist, ki je dosegel dosedaj v vseh svojih vlogah in kreacijah najlepše uspehe ter postal ljubljenec gledališke publike. V naši operi nastopi tudi v nedeljo kot Alfred v operi »Traviata«. V tej operi nastopi poleg njega še gospa Vesel-Polla v vlogi Tra-viate, starega Germona pa poje gospod Popov. Sobotna predstava se vrši za red D, nedeljska vprizoritev »Traviate« pa kot izven predstava. V drami se vprlzori češka veseloigra »Kamela skozi uho šivanke« za red E v soboto zvečer. Nedeljska dramska predstava. V nedeljo se igra v drami drama »Ana Karenina« v Putjatovi režiji in ne kakor je bilo prvotno javljeno izvirna slovenska igra »Dom«. »Ljubljanski Zvon« prinaša v 4. številki to-le vsebino: 1. Ferdo Kozak: Gospe A-.2-Mirko Pretnar: Pada mrak na čudna polja. 3. Juž Kozak: Šentpeter. 4. Dr. Ivan Prijatelj: Vloga omladine v prvem obdobju mla-doslovenskega pokreta. 5. F. M. Dostojev-skij - Vladimir Levstik: Stavroginova izpoved. 6. Dizma: Literarni epigrami. 7. Cvetko Golar: Svetnik. 8. Karlo Kocjančič: Pogledi. 9. Tone Seliškar: Umazana povest. 10. Avgust Pirjevec: Maks Pleteršnik. 11. M. Dolenc: Slovensko ljudstvo na Dolenjskem pred dvemi, tremi stoletji. 12. Književna poročila. 13. Kronika. — »Ljubljanski Zvon« stane na leto 120 D. Naroča se pri Tiskovni zadrugi z o. z. v Ljubljani._________ lili sl član luplotenslie Malic: 7 Štev. 99. pogode glede sklenitve železniške konvencije, direktnih tarifov in drugih vprašani, ki se tičejo železniškega prometa med nami ta Madžarsko. . = Naš Incident z Romunsko. Ministrski predsednik Bratianu ne bo šel med velikonočnimi prazniki v Turčijo, kakor je nameraval. V Bukarešto je prišel romunski poslanik v Beogradu, da informira vlado o incidentu med Jugoslavijo in Romunijo. = Namen Masarykovega potovanja v Italijo. Praški dopisnik »Matina« poroča, da ima potovanje predsednika češkoslovaške republike Masaryka v Italijo namen skleniti zavezniško pogodbo med češkoslovaško in Italijo, s čemer bi bila zapečatena piiključitev Češkoslovaške k italiansio-jugoslovenski antanti in s čemer bi- se vnovič potrdila solidarnost obeh slovanskih nasledstvenih držav. Novo zavezniško pogodbo bodo na pobudo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša brez dvoma vodila enaka načela jamstvene pogodbe, kaicor francosko-češkoslovaško pogodbo. = Nemški državni kancelar proti poljskemu koridorju do morja. Kancelar Mar* ie dejal v svojem govoru na shodu hohen-zollernske stranke med drugim: »Misel Zveze narodov je čisto krščanska, ali Zvez* narodov je danes orodje Francije, s čimer se ne moremo strinjati. Da še nismo vstopili v Zvezo narodov, je vzrok to, da ne moremo soglašati s pogoji, ki so združeni z vstopom. Zahteva se od nas ponovno priznanje versajske pogodbe in sedanjih naših državnih mej Nikdar ne bi mogli dopustiti, da M bila prvotno nemška ozemlja v Šieziii In Saarskem za vedno odtrgana od domovine in da bi poljski koridor delil Vzhodno Prosijo od ostale nemške zemlje.« = Mussolini za Izpraznitev Poruhrja. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča o stališču ItaHje k načrtu izveden* cev, da je Mussolini odločno za to, da se na najmanjšo mero znižajo okupacijski stroški in upravni izdatki raznih zavezniških komisij v Porenju. Baje hoče delovati z vso silo za vojaško in gospodarsko izpraznitev Poruhrja. = Nemčija dobi 200 milijonov dolariev posojila? Pariški »Matin« prinaša vest, da ima ameriški finančnik in glavni družabnik Morganov David Morrovv nalogo, pripraviti mednarodno posojilo Nemčiji v višini 200 milijonov dolarjev. — Ruski odpor proti angleškim zahtevam na londonski konierencl Pretirane zahteve angleških bankirjev so naletele na hud odpor ruskih gospodarskih krogov. V, moskovskih trgovskih krogih smatrajo spomenico bankirjev za političen akt, na katerega podlagi je popolnoma izključena rešitev vprašanja anglo-ruskega zbllžanja. 2e* lezničarski in rudarski kongres sovjetskega Sojuga, ki se pravkar vršita v Moskvi, sta sprejela sklep, da se pozove angleški proletariat, naj prepreči grozeče pretrganje pogajanj. Delavske organizacije pozivljejo sovjetsko vlado, naj kategorično zavrne zahteve angleških bankirjev. Šport. OSTMARK : ILIRIJA 4 : 0 (2 : 8). Ostmark: Keil—Maninger,Graf II,—Graf L Piber. Jarosch—Wohlmut, WeddUnger, Svoboda, Hofbauer, Meisner. Ilirija: Miklavčič—-Dolinar, Beltram—-Mi- lan Z., Gabrijel Z., Lado Z. — Zupančič 1., Pevalek I., Učak, Oman, Vidmajer. Sodnik g. Beneš. Gledalcev 700. Na potu v Beograd iz svoje tirolslco-koroške turneje se je ustavila Ostmark tudi v Ljubljani. V dunajskem prvenstvu stoji sicer Osmark na zadnjem mestu I. razreda-a to kakor naglaša dunajsko časopisje, ne morda vsled svoje šibkosti, ampak predvsem vsled izrazite smole, ki Jo spremlja* Da je res zelo dobra, je pokazala tudi v, Ljubljani, kjer je sicer utrujena od moogih tekem igrala le toliko dobro, da je zmagala. Svojo prvorazrednost pa je pokazalo moštvo predvsem v sistemu in v onih tehničnih in taktičnih potezah, ki so značilne za slična moštva. Posebno zanimanje je vzbujal pri gostih njihov »star« Hofbauer, internadjon*-lec, ki igra 5. maja zopet v avstrijski reprezentanci proti Ogrski. V njega stavljene nade ni izpolnil, kajti igral je s toliko rezervo, da bolj že skoro ni mogel. Kljub temu pa je naznačil svojo visoko klaso v nekolikih potezah. On je duša moštva So njegova pasiva je drugi vzrok, da se Ost-maTk ni odrezala v igri tako dobro, kot smo pričakovali. Svoje najboljše moči 90 imeli gostje včeraj v srednjem krilcu z obema stranskima ter v vratarju In obeh branilcih. Napadalna vrsta, v kateri je najbolj ugajal Svoboda, se ni mogla prav razviti ter izpeljati dovolj skupne igre. Ilirija je Igrala spočetka s tremo, pozneje pa sila nervozno. Da ni prišla vsaj do enega gola je zasluga Učaka, ki je s svojo klasično počasnostjo zamudil vse dobre prilike. Sploh je bila napadalna vrsta izrazito šibka. Posamezniki so sicer imeli dovolj elana, pač pa premalo prodorne sile. Še najboljši v tem razglašenem kvintetu je bU Oman. Zelo dobro se je odreaala kril&ka vrsta, ki je v drugem polčasu naravnost dominirala ter tvorila za Ostmark pravcat živ zid. Obramba le bila tudi na mestu. Vratar je v zadnjem času popustil. Ostmark preide takoj v ofenzivo. Ilirija se v tremi brani zelo slabo in že v 4. minuti pošlje Svoboda prvič v mrežo —1:0. Čez nekaj časa se Ilirija vendar nekoliko znajde, toda ne povzpne se toliko, da bi bila nevarna. Igra, ki teče skoz v hudem tempu v premoči gostov je zek> živahna. V 25 min. strelja Svoboda po lepem predlo žku Hofbauerja v prazen gol 2 :0. Tempo je še nadalje hud, vendar Ostmark Popušča. Ko se slednjič umakne Hofbauer V . obrambo, igra napad gostov precej brezglavo. Kot ob polčasu 3 : 2 za Ostmark. yse drugače Je nastopila Ilirija P® pavzi. S sUnim elanom je prešla v napad ter v evidentno premoč, ki jo je obdržala tudi skozi 2 tretjini igre. Krilska vrsta Ilirije prevzame vajeti igre popolnoma v »voj« roke ter pošilja svojo napadalno vrsto znova in znova v ogenj. Marsikatera nadvse kočljiva situacija je nastala pred vrati Jf°' stov in le slabi igri domačih napadalcev se imajo gostje zahvaliti, da niso odnesli l* Ljubljane vsaj enega številčnega spomina- V zadnjem četrtu se igra zopet otvori inv 33 min. beleži Ostmarka zopet po Svobom svoj tretji uspeh, ki bi ga pa Miklavčič večji pazljivosti lahko ubranil. Sedem nn-nut kasneje pošlje Jarousch Iz precejšnje oddaljenosti 4. v prazen gol. Koti 2:2. Sodnik g. Beneš Je sodil izpod v sala.’, forme. Spregledal je na obe strani veuW>> med drugim tudi očiten hands v kazenskem prostoru gostov. Za težke tekme bo mo«* sodniški kolegij delegirati že bolj rutinirane sodnike. * Stev. 90, NARODNI DNEVNIK, 26. aprila 1924. Dnevne vesti. POZOR NENAROČN1KI! Z današnjim dnem pričnemo zopet pošiljati »Narodni Dnevnik« na ogled nekaterim nenaročnikom v svrho na-rolbe. V se te opozarjamo na naš dnevnik, ki je edin neodvisen političen list v Sloveniji, ki prinaša prvovrstne izvirne informacije iz tu- in inozemstva, katere nam nudijo naši posebni poročevalci. Dalje nudi naš dnevnik vse ono, kar se modernega lista lahko zahteva. Naš Ust je najcenejši dnevnik, ker stane le D mesečno. 'Te dni prične »Narodni Dnevnik« Priobčevati tudi nov velezanimiv roman *Tarzan — sin opice«, ki je zadnja svetovna novost. Priporočljivo je, da se takoj naročite na list. V svrho naročbe prilagamo današnji Številki položnico, da vplačate naročnico v naprej. Na položnici je Gznačiti hatančen naslov. — Kdor plačila sedaj te zmore, naj nam naročbo sporoči z fopisnicO' denar pa pošlje pozneje. UPRAVA. , — Pravoslavni Veliki petek v Beogra- Praznik Velikega petka so proslavili v °&ogradu na najsvečanejši način. Slavnosti trajale v cerkvah ves dan. Vse trgovine ® sole so bile zaprte. Ob treh popoldne sta i 'Sjjborni cerkvi prisostvovala svečanosti wai| & kraljica. Navzoči so bili tudi mini-Predsednik Pašič, ministri in drugi »ostojanstveniki. _ 7“ Prometni minister na Sušaku. Pro-?*®tni minister g. Popovič, je dospel da-rj* na Sužak, kjer bo pregledal ureditev Ke ta pa sušaško pristanišče. Neresnične vesti. Vlada demantira današnje »Pravde«, da so g. Pašič S ®taistri prejeli razliko med starimi in no-Plačami, in sicer Pašič 50.000 In mini-1 40.000 dinarjev. Razmefltev z AibanHo. Danes }e «55® Panto Gavrlloviča Frank Gills, an- Podpolkovnik, član mednarodne ko-Alha •Za razmejitev med našo državo in flalv* • Naša razmejitev z Albanijo ima £'y*ie težkoče glede vprašanja samosta-Sv-Nauma in Vrmoša. y 7'~Ceškoslov. poslanik na našem dvoru {e,fa*rebu. Sinoči je odpotoval v Zagreb Jan iS'ovaški poslanik na našem dvoru g. jjTj ^eba. Sprejet je bil od češkoslovaškega Dan a in konzularnega osobja v Zagrebu. Veh?S 10- UTi ta P°1 ie službeno posetil g.jv®Sa župana g. Cimiča, generala g. *ela 4a “ mestnega načelnika g. Hein- Nadvojvoda Friedrich protestira. Iz poročajo: Nadvojvoda Frie- ^tožli -e> svo^em Pravnem zastopniku Samerw *l«2ova last. - Pri jugoslovenski vladi ugovor proti nameravanemu zakupu imetja Belje, ki je t.. Obisk angleških pedagogov. Meseca 'vS? POsetila Beograd in našo državo sela skupina angleških pedagogov, ki fa h !e pri nas kal£a dva tedna, da se pouči T. delovanju naših prosvetnih ustanov. Mi-S*trstvo za prosveto je določilo uradnike, * bodo goste spremljali. v — Angleški parlamentarci v Bosni Na '.Mikonočno nedeljo sta posetila Sarajevo ~taa angleške spodnje zbornice Josip Ha-59** ta Filip Dawson, ki sta prišla tjakaj, ae informirata o gospodarskih razmerah. 3«>n in Mawson pripadata konservativni ^«aki in sta člana parlamentarnega odboju* Pospeševanje industrije. Iz Sarajeva lt«knSn odP^ala angleška parlamentarca Banjaluke v Zagreb in od tam v sdso^^ar Studin v Zagrebu. Po triletni ►eb v inozemstvu se je vrnil v Zait Zs>o^ini hrvatski kipar Marta Studin. —- - odpotuje Studin v Niš, kjer Je za zgraditev nekega spome-t Londl Marta Studin priredi koncem t. L ^“onu razstavo svojih del. državnim nameščencem do* z* jTrl.PodoIlcIrjem v vednost: Komisija “služben I?v za^oaa ° drž. uradnikih In *ktom « . Pri min. pravde je podala z 4«5e ? dne 26- ian- 1924- štev. 64.655 sle-ilto »Kako odredba prvega sta- IiUzetav •246, Pomenutog Zakona postavlja Ha i37~ 12Pod odredbe četvrtog stava čla-U prx)5]w5mo 23 ona lIca ko j a su učestvovala 1 jSL1 ratovima, ostaje ta odredba stava y na snazi u pogledu onih služ- JbfePilfn , ,,’ ua 9uOrtoiuL ? j’0 i- maia svečano ■febed na«ensnTa alc,aoemije znanosti je ena I “,,epilh poslopij v Beogradu. Sf* ■borntea^?nLtnT?*ai?k0 mesto. Notar-v Ormožu razPisuje notarsko bi M tSreb,t?a,drusK> notarsko me- dtaih"^ ž(S“7ke ‘“‘emacljonalne II- ^ ® 1)0 v Washing- fni£ S rfdBKfe' vn.H -Jr* . ie “deležlk) 14 držav do?im se * ^'oiavnffeTa Vstopnice ^ f.P letošnjega kongresa Ljubljana, 25. aprila. — Brezžična telegraiična postaja v Rakovici Po naročilu ministrstva pošte In telegrafa po postavili v Rakovici brezžično telegrafsko postajo. Cez nekoliko dni bo nova brezžična postaja že redno poslovala. — Izseljevanje meseca februarja. Iz seljeniški komisarijat v Zagrebu javlja, da se je meseca februarja izselilo iz naše države vsega skupaj 179^ oseb in to 1212 moških in 582 žensk. Iz Slovenije se je izselilo 64 oseb, iz Vojvodine 996, Hrvatske in Slavonije 367, Dalmacije 264, Srbije 85, Cr-negore 19 In iz Bosne in Hercegovine 9 oseb. Po poklicu je kvalificiranih 86, nekvalificiranih 205. kmetijskih delavcev 1070; svobodnih poklicov 27, dece in starcev, ki so za delo nesposobni 406. Od izseljencev je odpotovalo v Brazilijo 825, Kanado 322, Zedinjene države ameriške 250, Argentinijo 221, Avstralijo 121, Novo Zelandijo 34, Chile 9 in v ostale države ameriške 10 oseb. — Dobrovoljska izkazila. Kakor smo že poročali, je ministrstvo za socijalno politiko odredilo, da se izkazila dobrovoljcem nanovo ne izdajajo več. Dognalo se je, da je od 80.000 izdanih dobroveljskih izkazil, najmanj izdanih 41.000 izkaznic nepravilnih. Nepravilno izdane izkaznice se bodo odvzele imejiteljem. — Popoldnevno uradovanje v državnih uradih. Na intervencijo Saveza javnih nameščencev v Zagrebu je vlada dovolila, da se mesto Zagreb izvzame od uredbe, ki predpisuje prekinjeno in dvakratno dnevno uradovanje v državnih uradih in zavodih. Vlogo javnih nameščencev je priporočal vladi v zadovoljivo rešitev tako pokrajinski namestnik, kot delegat ministrstva financ. — Liga društev Rdečega Križa. V Parizu bo od 28. aprila do 2. maja III. konferenca Glavnega sveta lige društev Rdečega križa. Na konferenci bo zastopal našo državo in naš Rdeči Križ pariški poslanik Spalajkovič. — Žrtve žeiezniške nesreče v Švici Kakor poročajo listi, so v mrtvašnici v Bellinzoni na mrtvaškem odru preostanki 13 trupel. Pod razvalinami razbitih vozov se nahajajo še trupla, tako da se število mrtvih še zvišuje. — Izlet sarajevskih, trgovcev v Prago. Češkoslovaškp-jugoslovansko narodno go-gospodarsk. udruženje v Pragi je povabilo potom sarajevske trgovske in obrtniške zbornice trgovce iz Sarajeva na obisk v Prago. Izlet sarajevskih trgovcev bi se izvršil od 21. do 28. septembra t. 1. — Nov list. V Novem Sadu je pričel izhajati list pod naslovom »Heimat«. Novi list bo službeno glasilo nemške stranke v Vojvodini in bo izhajal tedensko. — Brezposelnost. Po uradnih podatkih je v Osijeku 2000 nezaposlenih delavcev, večinoma nekvalificiranih delavcev. — Mostarska tobačna tovarna je te dni popolnoma ustavila svoj obrat. Vse delavstvo je odpuščeno iz službe, kar je povzročilo veliko brezposelno bedo v Mostarju. — V Sarajevu je pirotehnični zavod odpustil iz službe 125 delavcev ta jih zaposluje samo še 25. Vzrok velikega odpusta delavstva so mezdne zahteve, ki so jih stavili zaposleni .delavci, katerim pa pirotehnični zavod ni hotel ugoditi. Ljubljana. »Nova ureditev sveta«, — V spomin 60 letnice bivšega ljubljanskega župana M. Ambroža. K naši včerajšnji notici, kjer se spominjamo 60-letnice, odkar je umrl ljubljanski župan Ambrož, nam piše prijatelj našega lista: V spomin na pokojnega župana niste navedli, da se imenuje trg na Poljanah njemu v spomin: »Ambrožev trg«. Poleg drugih vrlin tega moža, naj omenim, da je skrbni župan Ambrož pregledoval vsa dijaška stanovanja v posameznih hišah. Kjerkoli je opazil kak ne-dostatek, je moral dijak takoj izpremeniti svoje stanovališče. Zato so Imele tudi di-Sažke gospodinje velik rešpekt pred gospodom županom. Kako potrebno bi bilo pač dandanes tako nadzorovanje stanovanj, ko se dogajajo nad mladino v nekaterih stanovanjih pravi zločini v moralnem ta higi-jeničnem oziru. — F. G. — Promocije. V sredo dne 30. aprila t. 1. ob 12. uri dop. bodo promovirani v zbornični dvorani ljubljanske univerze abs. pravniki g. Željko Jeglič iz Ljubljane. Andrej Dolinar iz Smlednika ta Bogdan Kur-bus iz St. Vida za doktorje prava. Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani vabi na 28. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo (bela) 27. aprila 1924 ob»9. uri dop. v salonu hotela »Lloyd«. Sv. Petra cesta z običajnim dnevnim redom. — Odbor. — Pazniki za mestne nasade. Mestna občina ljubljanska potrebuje za letošnje poletje nekaj paznikov za mestne nasade. Plača 1200 K mesečno. Upoštevajo se predvsem potrebni upokojenci z neomadeževa-no preteklostjo. Reflektantje naj se glase med običajnimi uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu. — Ljubljanski trg je bil včeraj izredno bogato založen posebno z raznimi postnimi jedili. Izredno veliko je bilo na prodaj raznih domačih rib, rib od ribogojstva Zden-čina ptI Zagrebu in pa nekaj donavskih in morskih rib. Vsled precej ugodnih cen, ki so posebno proti poldnevu padale je bilo tudi povpraševanje precej veliko. Okoličani pa so prinesli na trg večje zaloge mlečnih Izdelkov, jajc ta veliko kuretine. — Umrli so v Ljubljani: Dne 23. aprila: Fran Glivar, čevljarski vajenec, 25 let — Kristjan Vernik, strugar. 28 let. Dne 24. apr. Anton Kerže, učitelj v p, 49 let. — Jožef Goste, užitkar. 74 let. — Novo otvorien moderni damski če-salnl salon s prvovrstno postrežbo se cenj. damam priporoča za obisk. Izdelava vseh lasnih del, zaloga parfumerije, manicura, masa ge. — Gjud Aleksander, mi. Kongresni trg 6. — Mestna zastavljalnica dne 30. apr. in 1. maja t. I radi snaženja uradnih prostorov ne posluje. — Policijske prijave. V zadnjih 24 urah so prispele na policijo naslednje ovadbe: 2 tatvini, 1 poizkušen samomor, 1 kaljenje noč. miru, 9 prestopkov cest. pol. reda, 2 prekoračenja polic, ure, 1 nošenje orožja brez dovoljenja, 1 lahka telesna poškodba. — Tatvina ročnega vozička. Pleško Anton, preddelavec pri tovarnarju Kobiju Je prijavil policiji, da mu je bil v noči od 23. na 24. t. m. ukraden iz dvorišča njegovega stanovanja na Ižanski cesti štirikolesni ročni voziček, ki je na novo rujavo pleskan in vreden 300 Din, Klub fratsnev. Nadebudna mladina ljubljanskega predmestja na Prulah je uvidela neizogibno do-trebo, da bo Ljubljana v svoji bližnji bodočnosti potrebovala bojevitih mož, ki naj bi se tako v obrambnih, kakor tudi napadalnih slučajih odlikovali v posebni eliti fračarjev. V ta namen je dozorela januarja 1924 ideja za ustanovitev kluba fračarjev. Sredi mrzlega januarja je bilo. Neke nedelje popoldne se je zbralo do 20 kratkohlačne-žev v starosti od 8. do 16. let na obrežju zamrznjene Ljubljanice. Vršil se je ustanovni občni zbor kluba fračarjev. Prečitana in pojasnjena so bila pravila, izvoljen predsednik, tajnik, blagajnik ter odbor. Pri tej priliki je bila določena in sprejeta mesečna članarina 1 Din. Osem dni po ustanovitvi je začel klub delovati. Nabavil sl je potrebno število frač Iz društvenega premoženja, ki je obstojalo iz nabrane članarine. Praktične vaje so se vršile na ljubljanskem gradu, a veliki manever naj bi bil to spomlad nekje na Golovcu. Teoretičen poduk in navodila so prejemali člani na sestankih ob Ljubljanici. Zgodilo pa se je, da je predsednik kluba na predlog blagajnika temeljem seje odbora sklical začetkom aprila t. 1. izredni občni zbor, na katerem je predložil blagajnik trimesečni računski zaključek slavnemu zboru na vpogled. Enoglasno je bilo ugotovljeno, da mora klub likvidirati, ker izkazujejo zaključeni računi pasiva. V pikrih besedah je grajal predsednik člane, ki so z zanemarjanjem rednega vplačevanja članarine povzročili razpad kluba. — Dobro vam je bilo znano —, je govoril, — da klub ni imel nobenega drugega vira dohodkov in so se morali vsi nastali stroški kriti le iz članarine. Ministrstvo vojne in mornarice nam ni dalo nobene podpore, ker nismo zaprosili zanjo. Tudi. ne bi zaprosili, ker smo avtonomna korporacija. Vi pa se niste hoteli zavedati našega vzvišenega cilja, zavrgli ste stremljenje, da postane klub ponos in dika bele Ljubljane! O vaši požrtvovalnosti niti sledu! Nasprotno, polomili ste na stotine rogovilic in potrgali Tavno toliko dragih gumic. Posledica tega je, da danes klub na najsramotnejši način razpada. — »Sej je use glih,« se je oglasil nekdo, »pul-cija tku al’ tku ve, de mama klub, k ga nisma naznanil!« S tem pa je bila Ljubljani definitivno odvzeta možnost, da bi jo v slučaju potrebe branili fračarji. — AAAAAAAAAAAAAA Tarzan - sin opice prične izhajati 1. maja! Maribor. Mariborski občinski svet. Maribor, 25. aprila. Nocojšnja seja mariborskega občinskega sveta se je vsled nenavadno slabe udeležbe občinskih svetnikov pričelašele ob 8. url. Polovica socijalističnih sedežev je bila prazna, pa tudi več sedežev SLS kluba je bilo praznih. Uvodoma je podal župan daljše poročilo o nujnih zadevah. Skoro enourna debata se je razvila o najetju posojila v stavbene svrhe. Zadeva je pestala akutnejša z ustanovitvijo Hipotekarne ban. ke, ki je dobila v Švici posojilo v znesku 15 milijonov frankov. To posojilo bo uporabila banka izključno v stavbne svrhe. Med prvimi reflektantl je bila mariborska mestna občina, kateri se je zagotovilo posojilo v znesku 5 milijonov dinarjev proti 151etni amortizaciji ta 9 odstotnemu obrestovanju. K besedi so se prijavili občinski Svetniki gg. dr. Leskovar, dr. Mulej, Bahun in Roglič, ki so se načeloma vsi Izjavili za najetje posojila, vendar pa so izražali pomisleke glede kritja z ozirom na valutarne izpremembe in porast dinarja. Sklenilo se je pooblastiti župana, da se z banko pogaja, nakar bo občinski svet definitivno sklepal o stvari Med tem pa se določi poseben odsek, ki naj izdela stavbni program in skuša najti primerno kritje za to posojilo. Po nadaljnih županovih poročilih se je sklenilo podaljšanje pogodbe glede dobave plina drž. moški kaznilnici in prodaje katrana pri mestni plinarni. O zamenjavi zemljišč med mestno občino in društvom za zgradbo Magdalenske cerkve je poročal obč. svetnik g. Roglič. Zamenjava se je odobrila. Z ozirom na splošno brezposelnost se je sklenilo izvesti podaljšanje Marijine in Magdalenske ceste. Pri teh delih bodo zaposleni izključno brezposelni. V to svrho se je odobril potrebni kredit. Narodno gledališče je prosilo za izredno podpore 100.000 dinarjev, ker je izostala pričakovana državna subvencija. Vsled visokega zneska se je stvar Izročila pristojnemu odseku. Na predlog gosp, Bahuna se je dovolilo praznovanje 1. maja na mestnem magistratu, kakor tudi v vseh mestnih podjetjih. Poročila odsekov so bila kratka. V občinsko zvezo je bila sprejeta ena prosilka. V zade- vi oddaje hladilnice v mestni klavnici je poročal šc naknadno g. Bahun o podrobnosti pogodbe s tvrdko Predovič in Brgljevič, na kar je bila ob 10. uri Javna seja zaključena. Nato se je vršila tajna seia. Razpis službe. Mestni magistrat razpisuje pri svojem stavbnem uradu mesto stavbnega inženirja. Prošnje je predložiti do 1. junija t. 1. Atlet. V Maribor je dospel atlet Marijan Matijevič iz Like. Matijevič se je vrnil iz Amerike, kjer je nastopal in se kosal z raznimi ameriškimi Tokoborci. Ameriška kritika se izraža o njem zelo pohvalno. V Mariboru nastopi zvečer v Narodnem domu. Koncert. Dne 3. maja priredi mariborsko državno žensko učiteljišče koncert z zanimivim sporedom, na katerem bodo sodelovale razne odlične pevke kot solistinje. — Samomor. V četrtek popoldne se je obesil 83 letni zelo premožen posestnik A. Primer, stanujoč na Aleksandrovi cesti št. 41. Poizkusi oživeti ga, se niso posrečili. Vzrok samomora je neznan. Celie. — Mestno gledališče. Opereta »Mam-zelle Nittouche«, se vprlzori danes v soboto zvečer, ob 20. uri zadnjič v tej sezoni. — Naš mestni vrt je pričel z lepim spomladanskim vremenom dobivati tudi novo lice. Pota, katera je jesenska povodenj raz-ruvala so zopet spravljena v red. Gredice se zasajajo s cvetlicami in razpostavile so se že klopi. Treba bi bilo spraviti v red tudi razruvano pot na levem bregu Savinje na otoku, katera je tudi bila razdejana od vode. Nekatera drevesa ob tej sprehodni poti so tako izpodruvana od vode, da se lahko ob večjem viharju podro. Tudi park pri kolodvoru je že lepo opremljen, istotako vrt pred meščansko šolo. — Z renovlranjem mestne iarne cerkve od zunaj se je pričelo minule dni. Zvonik in cerkev bo od zunaj popolnoma renovi-rana. — Občni zbor celjskega Rlbarskega društva se vrši danes v soboto zvečer ob 8. uri v hotelu »Balkan« v Gosposki ulici. Ptuj. — Vlom. Dne 20. t. m. med 20. in 22. uro je bilo vlomljeno v opekarno Kos na Bregu pri Ptuju. Pokradena je bila večja vsota denarja, zlatnine ta srebrnine ter drugi različni predmeti. Aretiran je bil dosedaj en osumljenec. Nadaljna preiskava je v polne teku. — Osnovala se je »Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju«. Zadruga ima namen dobavljati svojim zadružnikom električni tok. Res skrajni ča9 bi že bil, da dobi Ptuj električno razsvetljavo. — Letošnji kramarski sejem na Jurje-vo je bil Jako slabo obiskan. Radi prestopka kramarske obrti, se je moralo pri okr. glavarstvu zagovarjati več oseb. — Občni zbor prostovoljnega gasilnega društva za Ptuj se vrši dne 27. t m. v gostilni Beli križ. Iz raznih krajev. — Pošten hlapec. Začetkom tega meseca je vzel Anton Javšovec, posestnik v Dogošah v službo hlapca Viktorja Jerota, ki je po par tednih dokazal svojo zvestobo gospodarju na ta način, da je vdrl v Javšov-čevo stanovanje in ukradel iz zaprtega lesenega zaboja par moških čevllev, črno denarnico z 250 D, 3 hranilne knjižice na ime Anton Jašovec in več različnih spisov v1 skupni vrednosti 650 D. Hranilne knjižice in spise so našli v skednju pod slamo, z ostalim pa Je Jerot neznano kam izginil. — Vlom v Št. Janžu. Pred par dnevi je bilo vlomljeno pri poestniku ta gostilničarju Ivanu Majcenu v Št. Janžu v gostilniško sobo ter iz omare odnešeno 6 bankovcev po 100 D, 10 bankovcev po 1 D in nekaj srebrnih žlic v skupni vrednosti 1230 D. Storilec je neznan. 4 — Žepna tatvina. Na Kolodvoru v Zidanem mestu ie bila ukradena manipulan-tinji drž. železnice Lini Fettich-Frankheim črna usnjata denarnica z vsebino 260 D gotovine, želez, legitimacija s fotografijo, blok s 30 listki za prehrano v železniški menzi in posetnica neke niirnberške tvrdke z naslovom njenega zastopnika A. Biesera. — — Vlom na Zaplazu. Pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno skozi okno v leseno barako trgovca Antona Babnik na Zaplanu pri Čatežu ta pokradeno več manufaktumega blaga in izgovljenega perila v skupni vrednosti 6413. — Berač — tat. Te dni je prišel k Jakobu Pušniku na Loki pri Št. Rupertu nad Laškem neki 35 do 40 let star berač, ki je pravil, da Je doma iz Loke pri Zid. mostu ta da išče dela. Berač je ostal pri Pušniku čez noč in pri tej priliki ukradel svojemu gostitelju ene hlače in eno jopo v vrednosti 115 D, nakar je izginil. — Predrzna tatvina. Neki Mbtelko Martin, brezposeln delavec, rojen 1. 1904 v Dortmundu na VVestfalskem, pristojen v Krški okraj se je dne 19. t. m. mudil na postaji Rajhenburg. kamor je ravno prispel zagrebški vlak, Metelko je vstopil v potniški voz in ukradel s police zavoj, ki je bil last Jakoba Kokot iz Prfledora. V zavoju je bilo nekaj oblačilnih stvari, 1 kg kave, 5 kg sladkorja in 5 škatljic cikorije v skupni vrednq-sti 1750 D. Sokolstvo. Sokol Ljubljana 11. priredi v nedeljo dne 27. t. m. za vse članstvo in naraščaj obvezen peš-lzlet v Iški Vintgar. Članstvo v kroju. Zbirališče pri mostu čez Grubarjev kanal na Karlovški cesti točno ob 7. uri. Odhod točno ob en četrt na 8. uro na Ig. Na Igu med 10. in 11. uro zajutrek. Obed v Iškem Vintgarju, prehrano ja vzeti s seboj. Povratek z večernim vlakom preko Škofelj-ce. Prihod v Ljubljano ob 20. uri. Člani bratskih društev in sokolstvu naklonieno občinstvo se vabijo, da se izleta udeleže. Sokol I. Prosvetni odsek priredi v soboto, dne 26. aprila ob 20. uri predavanje za članstvo. Predava prof. Dolžan: »O razvoju svetovja«. Bratje ta sestre, udeležite se predavanja polnoštevilno. Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) priredi svoj prvi letošnji peš-lzlet (v civilu) v nedeljo, dne 18. majnika na Šmarno goro. Zbirališče pred Nar. domom, odhod točno ob 13. — Dne 10. in U. majnika se vrši izlet moške dece v Polhov gradeč, povratek čez Grmado, Katarino, Toško čelo in Podutik. Odhod iz Ljubljane v soboto ob 14. uri izpred Nar. doma; v Polhovem gradcu večerja in prenočišče: v nedeljo z.'u-traj odhod na Grmado, povratek v Ljubljano med 19. in 20. uro. Prehrano za nedeljo ie vzeti s seboj. — P- t. roditelji se vabijo, da se udeležijo vsaj delnega izleta m prihitijo v nedeljo 11. maja svoji deci nasproti na armado. Sv. Katarino ali na Toško Celo. — Bratje in sestre, udeležujte se izletov v prosto naravo v kar največjem številu 1 — Zdravo! — Odi»or. Stran 3. Gospodarstvo Tržna poročila. liro. Novi Sad, 24. aprila. Pšenica 315—320, ječmen 330—340, oves 250—255, koruza 227.5—247.5, moka »0g« 500, »Ogg« 520, »2« 450, »5« 380—390, »6« 320—330, »7« 280—290, otrobi 210—215 D. Budimpešta, 23. aprila. (V tisočih madi. kron.) Pšenica 325—335, rž 280—285. oves 270—280, ječmen za krmo 270—280. za pivovarne 310—315, koruza 235—240. otrobi 212 217. Dunaj, 23. aprila. Pšenica 2.200—2.300, jugosl. 1.65 češkoslov. kron, rž 3000—3500 avstr, kron,, koruza 2500, oves 2805 avstr kron. LES. Dunaj, 23. aprila. (V tisočih avstrijskih kron.) Iglast les, okrogel, 20 cm navzgor 215, koli 4—6 m 2.5 (oboje povpraševanje. Ponudba znatno višja.) Rezan iglast les, ponudba 560 brez odziva. X Prisilna poravnava je otvorjena o imovini firme »Napred«, prvo delavsko kon* zumno društvo v Zagrebu, narok 26. maja (dolžnik ponuja 25 odnosno 40%-no poravnavo in o imovini Jova Bunčiča iz Ja-bukovca, narok 13. maja, dolžnik ponuja 70%-no poravnavo. X Državna trošarina in občinska doklada na vino in vinski mošt v ljubljanski in mariborski oblasti je znašala leta 1922 4,192.313.65 dinarjev. Trošarina se je zaračunala za 11,978.266 litrov. Občinska doklada je znašala 1*216.678.22 dinarjev. Leta 1923 se je zaračunala državna trošarina na vino in mošt za 16,432.199 litrov in je znašala 5,751.299.98 dinarjev. Občinsko doklado za isto količino in za isti čas Je znašal* 4,705.706.12 dinarjev. X Zanimanje Japonske za naše gospodarstvo. Tekom tega meseca pride v našo državo japonski trgovski odposlanec, ki bo obiskal Beograd, Zagreb, Ljubljano ta Sarajevo. Namerava si ogledati naše gospodarske institucije ter proučiti naše gospodarske razmere. Njegov obisk spravljajc tudi v zvezo z nakupi, ki Jih sedaj sklepa Japonska v inozemstvu, da dobi obnovitveni materijal za porušene pokrajine. Z ozirom na to, da Japonska sedaj uvaža precej gradbenega lesa za obnovo po potresu porušenih pokrajin, bi bilo zelo umestno, da zainteresira predvsem naša lesna trgovina Japonskega odposlanca za naš les ta da s! tako pridobi nov direkten trg. X Produkcija jekla v Češkoslovaški jt dosegla 1. 1923 1,750.000 ton, t. j. tri četrtine ske predvojne produkcije. X Dopolnilo o povračilu voznine na prazne vozove. Točka 11 člana XIII »Predpisa ta službenih navodil za vršenje direktnega blagovn. prometa med kralj. SHS na eni in Avstrijo na drugi strani, ki velja od 1. aprila 1923, se izpolnjuje s sledečim: Voznina se povrne, če se priloži prošnji za povračilo tovorni list za prevoz praznega voza obenem s tovornim listom, ki dokazuje, da ie bil isti voz prepeljan poln. Proš-1 njo za povračilo mora vložiti pošiljatelj, ki je plačal voznino (za prevoz praznega voza) pri oni upravi, kjer se je Izvršilo plačilo in to v roku, ki ga predvideva član 12 mednarodne konvencije za povračilo, odnosno zastavo. Za prevoz privatnih vagonov za hlajenje polnih ni treba priložiti tovornega lista, če se vidi iz potrdila železnice na tovornem listu pri prevozu praznega vagona, da je bil dotični vagon prepeljan naložen. Radi tega se mora v slučaju prevoza med prevozom polnega vagona, predložiti tovorni list praznega vagona v potrdilo odpremni postaji, v obratnem slučaju, t. j. če se prevozi najprej naložen vagon in šele potem prazen, daje potrdilo namembna postaja. To dopolnilo velja takoj. X Ruska banka v Genovi. »Russpress« poroča, da bo otvorila ruska državna banka svojo podružnico v Genovi. X Prost izvoz iarvonca iz Rusije. Ruska vlada je dovolila prost izvoz čarvonca iz Rusije. • X Novo češkoslovaško posojilo. Češkoslovaška vlada namerava najeti v svrho kritja izdatkov za nekatere investicije v državi v inozemstvu posojilo 500 milijonov češk. kron. X Pasivnost avstr, trgovinske bilance. Avstrijska trgovinska bilanca je visoko pasivna tudi v letošnjem letu. Uvoz v prvih dveh mesecih letošnjega leta je znašal 391, izvoz pa 200 milijonov zlatih kron. Pasivili-teta znaša od pričetka leta pa do konca februarja 190 milijonov zlatih kron. X Nova carinska tarifa je gotova. Projekt je sedaj v tisku. Kakor poroča beograjski »Privredni pregled«, je predložil trgovinski minister novo carinsko tarifo, ki se precej razlikuje od dr. Stojadinovičevega projekta. To vest pa vladni krogi demantirajo. X Konkurzi so razglašeni o imovini trgovca Mateja Lakiča (Petrovac, Srbija, narok 15. maja), Vladimira Steliča in Jovana Miletiča, trgovcev v Petrovcu. narok 19. maja. X Krediti Narodne banke. Pričetkom maja bo pričela dovoljevati naša Narodna banka zopet kredite. Te dni bo imel upravni svet sejo, na kateri bo določil vsoto, ki pride v poštev za kredite. X Italijanska ponudba posojila. »Ob-zor« poroča, da je prispela v Beograd skupina italijanskih finančnikov, ki je baje ponudila naši državi posojilo 1 milijon lir. Posojilo naj bi bilo namenjeno za investicijska dela v celi naši državi. Pri teh delih bi bili udeleženi tudi Italijani (aha: Italijanski delavci, inženerji, uradniki, materijaj itd!!!) Današnje prireditve s v Ljubljani: Drama: »Kamela skozi uho šivanke«. Red E j Opera: »Madame Butterfly«. Gostovanje tenorista Tomiča iz Beograda, Red D. Kino Ideal: »Nasledstvo 9 mHijooovc. I. del. Velika detektivska drama. Predstave ob 4., pol 6„ 7. in pol 9. uri. Kino Tivoli: »Rmeni diplomat«. Drams v 6 dejanjih. Predstave ob 3„ 5.. 7. In 9. ort Kino Ljublj. dvor: »Povratek Odiaeja«, V gl. vlogi Lucijano Albertini. Predstave ob 3- pol 5., četrt na 8. in 9. url V Mariboru: Narodno gledališče: »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Red C. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Prochazka Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra in Jošt v Sp. Šiški, Celovika cesta. DNEVNIK, 20. aprila 1924. Začudeno ga je pogledal in nič prav se mu ni zdelo, da je oče tako domač z njim. Preslišal je njegovo vprašanje in dejal: »Skrbi imain, skrbi.« Zmirom polre roke dela, vidite, me že kliče dolžnost. Kar iti moram!« »Pa vendar ne! Malo bi se pa vsa) pogovorila!« »Ne morem! Le kozarček še. Oče! Prosit!« Ostala sta z Zalo sama. »Kam pa se mu le tako mudi? Ali mora res že v kancliio?« »Kaj pa mislite! Po kosilu hodi v kavarno k svojim tovarišem. Kako Da doma, ali je Ivanki dobro pri MihČevih?« »Mislim, da ji bo dobro, seveda ne tako kakor tebi. Delati bo morala.« »E, kdo pa ne dela dandanes! Ali so že tuji ljudje v naši hiši?« »So. so. kar moral sem ven Drvi dan,« je potožil oče Jernej. »No, pa naj bo! Saj pri tebi mi ne bo sile! Denarja imamo za potrebo, in potem se bo že živelo.« Tako je ostal oče Jernej v mestu. Proti večeru sta šla z Zalo obiskat Marto. Tudi ona je imela lepo stanovanje, tri sobe, vse poslikane, z zofo in naslanjači. Vesel je bil, da se hčeram tako dobro godi, in Marta je bila pravtako vesela njegovega prihoda. Bila je sama doma. Rudolf je bil nekje na potovanju in se je imel vrniti zvečer. Pogostila ga je, in ko je zvedela, da ima oče denar, je bila njena prijaznost še večja. »Pa pri meni ostanite, oče, kaj bi hodili z Zalo!« »Jaz vas ne pustim, oče, pri meni morate stanovati,« ga je objela Zala, in starec je bil ves srečen. »Oj, oj, kako sta pa dobri,« se je branil. »Se obe me bosta siti, vama pravim; na kmete več ne grem, sedaj sem tukaj, m vse moje premoženje imate vidve.« Hčeri sta molčali in se spogledali. Zvečer so šli vsi štirje, hčeri in zeta, v gostilno. Oče Jernej je plačeval, klical vino in naročil večerje; vsi so bili zelo dobre volje. prto. Trkal je in trkal, a očlvidno ni bilo nikogar doma. Obrnil se je in šel k Marti. »Kaj pa vi tukaj iščete? Ali vam ni všeč pri Zali?« »Otrok, saj sem vendar tvoj oče! Poglej. Zala mi je zaprla duri.« »Le poglejte, prej vas pa ni bilo, ko ste imeli denar. Zdaj sem pa dobra!« »Imej usmiljenje z menoj in ne govori tako!« »Na tleh vam bom nocoj postlala, jutri boste pa že našli kje stanovanje!« Zelo slabo je spal tisto noč oče Jernej. Izjava. Podpisani Matko Malovič, lastnik^ PO-grebnega zavoda v Novem Mestu obžalujem neprimerno kritiko, ki je bila objavljena v zahvalni objavi za legarjem umrli gospe Kenda v časopisih »Narodni Dnevnik« in »Jutro« z dne 5. januarja 1924 glede nastopa gospoda dr, V. Gregoriča, okrožnega zdravnika in bivšega gerenta v Novem mestu, ker sem bil k temu zapeljan po drugi osebi in sem prepričan, da je gospod doktor pri svojih odredbah ravnal po zakonu. Zahvaljujem se gospodu doktorju Gregoriču, da mi je to žaljenje tudi z izjavo odpustil. Novo mesto* 18. aprila 1924. M. Malovič, 1. r. Tri poroke rad te imam!« »Oho, očka, ali ga imate že pod kapo?« se je zarežal industrijalec. »No, Edbart, ali še veš, kako sva se objemala in poljubovala? E-he!« Pokazalo se je, da je sodni strokovnjak zelo slabega spomina. Nič več ni vedel o tem in se držal zelo resno. Napram Rudolfu je zelo glasno začel govoriti o kmečki robatosti in neumnosti, nakar je oni omenil: »Kmet je kmet!« Oče Jernej je to slišal in vprašal: »Kaj praviš, Rudi, ali niste nekaj govorila o meni?« »Kmet je kmet, sem dejal,« je odgovoril in se smejal očetu v obraz. Zala je poklicala očeta in mu nekaj zašepetala na uho. »Kaj, jaz da ga ne bi smel tikati? Kdo ga je pa založil z denarjem! He, Edbart, veš, kaj mi je rekla? Da te ne smem tikati, o ti presneta punca!« Oče Jernej je postal zelo glasen in se je začel prepirati z gospodom industrialcem. »Ti praviš, da sem jaz kmet! Kdo ti je pa mošnjo napolnil, kdo te je pa pokonci spravil?« »Vi ste pijani, oče, se bomo jutri zmenili!« Vstali so in samo še toliko počakali, da je oča Jernej ceho poplačal. Zala ga je peljala domov in mu vso pot očitala, kako se more tako upijaniti in razgrajati. »In moj mož tudi ni z vami krav skupaj pasel!« Drugi dan je očeta Jerneja zopet bolela glava in bil je zelo slabe volje, a to je bilo tem hujše, ker ta bolezen ni več prešla. In kako naj tudi preide? Starec je začel spregledovati, mrena je padla z njegovih oči. Da je šlo hitreje, zato je že poskrbela Zala in njen mož. Ko mu je pošel denar in jih ni več vodil v gostilno, so ga začeli vsi štirje gledati po strani. Nekega večera se je sam vračal iz mesta k Zali. a njeno stanovanje je bik) za- Oče Jernej se je pripeljal v mesto in ■začudil, da ga nista prišli hčeri čakat na postajo, ko jima je vendar naznanil, kdaj se pripelje. Iskal je in gledal, a bili so samo tuji, suhoparni obrazi, ki jih je srečaval z očmi. »E, zamudili sta se, no, pa saj mi je znana pot v mesto. Sicer pa imam še nekaj denarja,« je mislil medpotoma. Šel je najprej v tisto gostilno, kjer so obhajali svatovščino, da se otešča. Krčmar ga je nadvse prijazno pozdravil. »Ali ste prišli malo obiskat svoji hčerki? Kakšni gospe sta zdaj. komaj jih boste spoznali!« Očetu Jerneju je zelo dobro dela ta pohvala. »Ali sta zdravi?« je vpraševal. »O, kdo pa naj bo zdrav, če ne mlada zena,« se je široko zasmejal krčmar. Očetu se ni dalo, da bi ostajal dlje v gostilni in je poiskal Zalo na stanovanju. »Očka, očka, vi ste prišli, le k nama, le noter,« se je razveselila hči in nehala očeta Skozi kuhinjo v sobo, kjer je sedel zet Edvard vprav pri kosilu. Pečenka je dišala na eizi, vino se je lesketalo v steklenici, in pol dača je okusno gledalo raz krožnik. »Dober dan. oče Jernej, vendar ste prišli, kako smo vas težko pričakovali,« je pozdravljal zet. »Res, raca na vodi, kako se pa dobro pnata! No, kako ti gre Edbart?« . »Očka, očka, kar čisto sem pozabila, da pridete danes,« se je opravičevala Zala, »drugače bi vas prišla počakat na kolodvor. Mislila sem, da pridete šele jutri! Sedite k nama!« »Prosit!« je trkal gospod zet. »Le pijte, Oče!« »EJ, Edbart, kako se pa vama dobro jodi, in kakšno vino pijeta!« Oče Jer-iiej si je brisal usta s prsti in odlomil kos kolača. »Koliko pravd si že dobil? He-he!« Mnogo je zvedel novega me'd tem časom oče Jernej, odkar je bil v mestu, in kar je zvedel, ga je potrlo. Sedaj je videl, kakšen sodnik in strokovnjak je Edvard! Po ovinkih mu je razodel gostilničar, da je Zalin mož navaden pisar pri nekem odvetniku, in da je gospod Rudolf samo trgovski ^agent. Še bolj bi to jezilo očeta Jtrhejar da sta ga hčerki ljubili, ali tako mu je bilo nazadnje vseeno. »Naj vidita, naj poskusita, kam pripelje otroška nehvaležnost,« je mislil. »Naj ju le izuči svet, kaj se pravi živeti, meni Je vsega dovolj!« Najhujše mu je bilo, da se je dal tako speljati od teh škricev, kakor ju je v jezi imenoval; ali sedaj je bilo vse prekasno. Dve noči je spal oče Jernej pri svoji najljubši hčerki Marti, in ko je hotel tretji večer v njeno stanovanje je bilo zaprto. Oče Jernej je zakril obraz in se vrnil na cesto. Temno in hladno je bilo po ulicah, po 1 'h je hodil, in o polnoči se je naslonil 1 d in zajokal. Z glavo je vdaril ob kamen.j, da so mu skočile iskre iz oči, butal se je ob zid, stiskal pesti in jokal. Sel je spat v hlev predmestne krčme in je tam ostal. Gospodar ga je vzel za hlapca, da je čedil in krmil konje. Oče Jernej, dolgočasno je na tem svetu! Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika*. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani* dobavlja 'j Družba Iliri!a, Ljubljana, * Kralja Petra trg 8. Telefon 220* Plačilo tudi na obroke* Promet ekspresnih pošiljk potom Simpion - Orient Ekspresa t lii some izdelujejo garderobo! • Najcenejši kroji po meri za dame in gospode izdeluje Modna krojna šola, Zidovska ulica št. 5, v veži na levo. Vsa tozadevna pojasnila daje tvrdka GROM Jesenice Stavb na vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB. zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Ravnokar došie najnovejše skladbe plesov: Shimmy, — Fox „ — Blues Song — Vatz Samba — Song Java Original — Java Boston Double — Fox Zahtevajte cenik! Cene konkurenčne! ZVEZNA KNJIGARNA LJUBLJANA, Marijin trg 8. m carinsko posredniški in špedidjskl biro n Ljubljana, kolodvorska 41 kot zastopnik Mednarodne družbe spalnih vozov za promet ekspresnih pošiljk. yi.v ^ moderni r MERAKL Najprimernejši velikonočni pirh za mladino so • površniki 0 po zelo nizkih cenah v oblačilni industriji A. kune, Ljubljana Gosposka ulica štev. 7. Ljubljana Gosposvetska c. št. 2 priporoča svojo bosato zalogo pisalnih strojev katere so izšle v »Splošni knjižnici" zvezek 7. Cena: broš. Din 12*—. vez Din 17-—. OGLASI e Styrla — DUrkopp • Orožno kolo (Waffenrad). : Ceniki zastonj in Iranko. SPLOSNA KNJIŽNICA Cena oglasom do 20 besed Din 5-—; vsaka nadaljna beseda 25 para z davščino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I v najlepsih letih, želijo v svrho skupnega poleta v novo naravo znanja z mladimi, humorja polnimi mladenkami. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Kaj nam pa morejo, £e smo vesel’«. Razpošiljam po poljubnih modelih po meri, vsakovrstne krojne vzorce za dame in gospode. Knafelj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Krlževnlška ul. 2/1. zidana hiša z opeko krita, gospodarsko poslopje, 20 oralov zemlje, 10 oralov gozda za sekat, njive, travniki, 8 glav živine. — Ivan Oblak, Žažer pri Podlipi št. 11, p. Vrhnika. v Hrastniku ob S. se prip01 za vsa k tej obrti spada dela po najnižji ceni. X Teržan, kleparski mojster. akademično naobražen pošten, agilen knjigovodja, zaupna samska mlajša moč, išče mesta pri lesni tvrdki, prevzame tudi mesto potnika ali zastopnika večje tvrdke, tudi proti enomesečni preizkušnji. Najboljše reference na razpolago. — Ponudbo pod »Brezposelni" na upravo lista. z vso opremo, en harmonij, ter en auto-voz se ugodno proda. Na ogled in cena pri gosp. MILKA ROGELJ, sodovičarstvo Radeče pri Zid. mostu. Registrirna blagajna m »o vrste se ugodno proda. Isto1 tudi velik okvir. Ogled# oboje v knjigoveznici Iv. Boi Selenburgova ul. 5. Drva iz trdega lesa (odrezki od žage in parket) in žaganje oddaja po znatno znižani ceni dokler traja zaloga Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica 4. Prodam dva popolnoma nova prekaj. stroja znamke »Wolf« in »Blitz« na električni pogon, zraven še nerabljen nov motor. Josip Križnar, mesar in preka-jevalec, Stražišče pri Kranju. ki je cel dan odsotna, išče meblovano sobo s posebnim vhodom, po možnosti v sredini mesta. Ponudbe pod »Odsotna" na upravo lista. znamke „Adier“ a!'oraj se ugodne proda. Na og cena pri Matija Knapi#, f ink, Stražišče 52, pri K* proti dobavi stanovanja in inta-bulaclji, v kakem mestu ali velikem trgu Slovenije. Rabim 3 sobe, 1 čumnato, poleg vseh pritiklin. Zaželjenl vrt nasadim in oskrbujem rad sam. Miroljubna stranka. Nakup hiše takoj ali pozneje možen. Pisma nasloviti : P. G. Višnjan, p. Višnjagora. mlad, dobro situiran z nekaj premoženjem^in pohištvom želi v svrho takojšnje ženitve znanja z gospodično ali vdovo od 25 — 35 let. Ločene brez otrok niso izključene. Ponudbe pod »Obrtnik" na upravo lista. z dobro vpeljano branjarijo v mestu, na trgu se radi bolezni odda v najem, eventualno proda. Ponudbe na upravo lista pod , Branjarija". Ma spiejtai: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8,