s ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik IX - št. 116. - maj 2000 - cena 250 SIT NEŽIV I K TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA u Banka Koper OBČINA ILIRSKA BISTRICA Vsem občankam in občanom Občine Ilirska Bistrica čestitam ob 4. juniju, prazniku naše občine in vam želim prijetno praznovanje. ŽUPAN Franc Lipolt,dipLinž.kem.tehnoL k______________________________________________________________J Vsem bralcem čestitamo ob 4. juniju, prazniku naše občine! Uredništvo r, ....... n’ OB PRAZNIKU OBČINE 4. JUNIJU: PRIZNANJA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 2000 Občinski svet je na seji dne 31.5. sklepal o podelitvi priznanj Občine Ilirska Bistrica. Priznanja občina podeli ob občinskem prazniku 4. junija zaslužnim in izstopajočim posameznikom, podjetjem, društvom in združenjem ali drugim organizacijam in skupnostim. Na razpis za podelitev priznanj je v roku prispelo veliko utemeljenih predlogov in komisija, občinskega sveta, ki ji je bila naložena izbira in priprava predlogov, je imela težko delo. Tudi svetniki občinskega sveta so se strinjali, da je zaslužnih posameznikov in organizacij v občini mnogo več, kot bodo podelili priznanj, ter da se vsem, ki prispevajo k razvoju in rasti kraja, ne morejo na enkrat in ustrezno zahvaliti. Kljub “nehvaležni nalogi”, so odločili, da priznanja Občine Ilirska Bistrica za leto 2000 prejmejo: Zlato plaketo - Radoš Gregorčič, direktor podjetja Plama-PUR d.d., Podgrad- za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Srebrno plaketo- Anita Berginc, Zabiče- za dolgoletno delovanje in prispevek na humanitarnem in socialnem področju, pri opravljanju rejništva. Bronasto plaketo- Pevska skupina Hrušiški fanti - za uspešno delovanje na pevskem-kultumem področju in za ohranjanje narodne tradicije. Spominsko plaketo - Območna organizacija Rdečega križa Ilirska Bistrica- za 55 let predanega delovanja na humanitarnem področju. Priznanja bodo podeljena na svečani seji Občinskega sveta, v nedeljo, 4. junija ob 18. uri v Domu na Vidmu. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in želimo še mnogo uspehov pri delu in v življenju. Bogdan Jugovič ^ .....U r 'n Adriatic zavarovalna družba d.d. č/jART grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2. IIirska Bistrica MITJA HAIR TEAM v verigi frizerskih salonoyrse£iaj tudi frizerski salon v Ilirski Bistrici - Poslovni centerMikoza-Bazoviška 32 Objriz&rskih uslugah nudimo še: * s vdevanje/glede vašezpričeske * ugodne cp^frižerskih uslug "^rizobraijevanje frizerjev Odprto od ponedeljka d&petka od 9. do 19. ure, ob sobotalipd 8. do 17. ure. Naročila sprejemamo natel. 05/744-44-43. Prijazna frizerska ekip&*se Vanrzahvaljuje in Vas vabi! g I '5> 5 -E Društvo Sožitje: SREČANJE PRIJATELJEV 6. maja 2000 smo imeli v bistriškem varstveno delovnem centru posebno srečanje izvršnih odborov “Sožitja” iz Sežane, Ribnice, Kranja in Ilirske Bistrice. Iskali smo skupne rešitve, se učili drug od drugega in se podpirali. Prijateljevanje smo nadaljevali na Mašunu, kjer smo si tudi napolnili baterije. Ljudje smo si sorodni po mnogočemu. Nekatere druži šport, druge zabava, tretje podobne skrbi... Posebne vezi si spletamo tisti, ki nas je usoda zaznamovala ali obdarila s posebnimi preizkušnjami. Eno človekoljubnih druženj nam omogoča “Sožitje”, kjer smo zbrane družine s posebno željo poskrbeti za svoje otroke ali sorodnike, ki imajo posebne potrebe in bodo vse življenje potrebovali varstvo in zaščito ljudi, ki jih razumejo in spoštujejo. Z nami pa sodelujejo tudi drugi, posamezniki, ki tega problema nimajo. Dolgo sem mislila, da mene najbolj skrbi za mojega Roka, da sem posebnost, da drugi lažje nosijo svoja brenea v življenju. Prav vsi smo po podobnih vzorcih zakorakali in zaživeli, pa nič manj bogato in ljubeznivo, kot družibe, ki so na zunaj brez težav. Le drugače. Pa naj bomo bistričani ali kdor koli na svetu, tako se naša prijateljstva širijo in bogatijo. Hvala vsem, ki ste z nami podelili lepo soboto in nasvidenje. Minka Hrvatin, društvo Sožitje II. Bistrica VAŠČANI BAČA POKAZALI SVOJO VOLJO V Baču, kije po številu prebivalcev največja vas v KS Knežak, na lokalnih volitvah konec leta 98’ niti v dveh poiskusih vaščani niso predlagali in izvolili svojih predstavnikov v svet KS. Do danes tudi niso Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124 e-mail: ga-comrnerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ksenija Montani Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: “GA Commerce" d o.o. Naklada: 1300 izvodov Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Javno glasilo Sne. nik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679. imeli sveta vaške skupnosti. Vset KS Knežak je na Baču lani in letos sklical dva zbora krajanov, enega za obravnavo idejnega projekta kanalizacije in čistilne naprave v vasi, drugega pa za prvo predstavitev zasnove Regijskega parka Snežnik. Že na prvem zboru so bačani predlagali enajst sovaščanov, ki naj bi prevzeli funkcijo sveta vaške skupnosti. Izbrani predstavniki so se pričeli tudi udeleževati sej sveta KS. Prva akcija, ki jo je spodbudil vaški svet, čiščenje in urejanje okolice, je uspela nad vsemi pričakovanji. Vaščani so počistili vsejavne površine in uredili zelenice, pogled na vas je sedaj dosti bolj prijeten, prav tako so se prepričali, da so lahko složni in da si lahko še marsikaj uredijo za kvalitetnejše počutje in bivanje. Želimo jim, da po prvih skupnih korakih enako složno nadaljujejo po poti do lepšega izgleda vasi in kvalitetnejšega življenja na Baču. Krajevna skupnost jim bo, četudi je omejena v zmožnostih zaradi skromnega financiranja, nudila vso podporo. Vojko Mihelj BISTRIŠKE GASILSKE NOVICE Naša prva naloga je gašenje, reševanje in pomoč pri raznih nesrečah.Letno imamo kakih 100 intervencij. V maju smo tako naprimer posredobvali pri izlitju nevarne tekočine v reko reko,reševali vkleščeno voznico iz razbitega avtomobila, v Zelenih dolinah očistili in z vodo napolnili “štimo Studenec”, čistili razlite naftne derivate na cesti, pomagali pri odpiranju stanovanja... r--------------------------—-----— — i ■ V petek, 5. maja, smo se na zadnji poti poslovili od najsfarejšega ■ člana v našem društvu, 95. letnega gasilca Alojza Čekade. L——————————————————J 14. maja je naša mladinska ekipa sodelavala na tekmovanju v Moščeniški dragi. Nastopilo je 52 ekip, v svoji kategoriji so naši mladinci dosegli 2. najboljši čas. Upamo, da se bodo tako dobro odrezali ,skupaj s pionirsko ekipo, tudi na slovenskem državnem tekmovanju. PripraviI Janko Slavec. Slike: od gasilcev in Petra Nikoliča. 6. maja smo priredili presenečenje svojemu kolegu, poklicnemu gasilcu Jadranu Derenčinu, ki se je s vojo izvoljenko Dajano odločil, da zapustita samski stan. Ko sta odhajala od matičarja, ju je presenetila sirena, na Plaču pa so se svatje peljali skozi prekrasen gasilski vodometni špalir in v spremstvu gasilcev odšli še na cerkveno poroko. V nedeljo, 7. maja je bila v Dobrepoljah maša v čast Sv. Florjana, zavetnika vasi in tudi nas, gasilcev. Ešalon bistriških gasilcev se je udeležil tudi “Shoda ku koda”. 13. maja smo imeli pohod na Kozjek. Izvedli smo ga kot operativno -kondicijsko vajo z upoštevanjem vseh pravil za akcije in intervencije (vodenje, osebna oprema,prva pomoč, radijske zveze itd) ter seveda- kot naročeno- tudi v slabem vremenu. Sodelovali so tudi predstavniki gasilskih društev iz Opatije, Skalnice, Materije in Vrbova. Na vrhu smo tudi krstili vseplaninsko-gasilske novince. ODPRT JE NOV KMETIJSKI CENTER NA ŽABOVICI 17. je Kmetijska zadruga Brkini na Žabo vici odprla nov sodoben Kmetijski center. V sodobni trgovini kmetom, vrtičkarjem in ljubiteljem nudijo širok izbor orodij, naprav, semen, zaščitnih sredstev in sadik ter vse drugo, kar potrebuje kmečko gospodinjstvo. Posebej so ponosni na programske asortimane potrebščin za različne dejavnosti na kmetiji. Pri nakupu zaščitnih sredstev bodo strankam nudili tudi strokovno svetovanje. Uvajajo tudi vrtni center z vrtnarskim programom in demonstracijskim prostorom. V njem bo na voljo in na ogled vse, od sadik do sistemov namakanja in rastlinjakov. Trenutno pa nudijo tudi traktorje IMT po zelo ugonih cenah in prodajnih pogojih in več vrst motokultivatorjev ter vrtnih kosilnic. OBČINA ILIRSKA BISTRICA Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2000 (Uradne objave Snežnik št.2/00), 16.člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN št. 18/95, št. 18/97 in št.30/98, Uradni list RS št. 31/99) ter na predlog Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem, je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica, v zvezi z razdelitvijo sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v Občini Ilirska Bistrica, na 13.redni seji dne 4.maja 2000 in 14. redni seji dne 31.05.2000 sprejel naslednji SKLEP o razpisu sredstev za dodelitev finančne pomoči a) za ureditev travnikov (ravnanje terena - buldožiranje) b) za ureditev trajnih nasadov (zemeljska dela, postavitev ograje in opore, zasaditev) c) za ureditev pašnikov (postavitev ograje, ureditev napajališč in solnic) I. Višina razpisanih sredstev finančne pomoči: 4.250.000,00 SIT II. Upravičenci do sredstev so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju občine Ilirska Bistrica in: pod a) so travnike uredili v letu 1999 in 2000 pod b) so trajni nasad uredili v letu 1999 in 2000 in ima upravičenec skupaj: - najmanj 0,6 ha sadovnjaka jablan, hrušk in je najmanjša na novo obnovljena površina 0,2 ha - najmanj 0,2 ha sadovnjaka jagod in je najmanjša na novo obnovljena površina 0,1 ha - najmanj 0,2 ha sadovnjaka ostalih sadnih vrst in je najmanjša na novo obnovljena površina 0,2 ha - na novo obnovljenega nasada špargljev vsaj 0,10 ha in da znaša gostota sajenja najmanj 9.000 sadik/ha pod c) so pašnike uredili v letu 1999 in 2000 in ima upravičenec skupaj: - najmanj 2 ha na novo urejenega pašnika. III. O dodelitvi sredstev bo odločal Občinski svet na podlagi mnenja Kmetijsko svetovalne službe Ilirska Bistrica, katerega služba pripravi na podlagi ugotovitve oziroma ocene dejanskega stanja. Občinski svet bo najpozneje v roku 15 dni po odločitvi dostavil prosilcem sklep o odločitvi. Za ureditev 150 kv. metrov trgovine in 600 kv. metrov skladiščnih prostorov je zadruga porabila 20 milijonov SIT, dokončati pa morajo še 1200 kv. metrov zunanjih površin, v katere so že vložili 8 milijonov SIT. Kot pravi direktor Emil Vuga, bo v naslednjem letu zadruga zagnala tudi hladilnico za prevzem vrtnin, v investicijski vrednosti 15 milijonov SIT. Bogdan Jugovič PERSPEKTIVNI EKONOMISTI 17. maja je bilo na Srednji ekonomski in družboslovni šoli v Kopru državno tekmovanje iz znanja ekonomije, katerega smo se udeležili tudi dijaki Srednje šole Postojna. Tekmovanjeje potekalo na dveh nivojih, 3. letniki posebej, 4. posebej. V konkurenci 17 srednjih ekonomskih šol iz vse Slovenije smo ekipno dosegli 1. mesto in tako pod budnim očesom mentorice Branke Likon postali državni prvaki. Ta rezultat je odraz odličnih uvrstitev posameznikov, saj sta Nataša Grlj iz Smrij in Zvonko Boštjančič iz Harij dobesedno pometla s konkurenco in zasedla prvi dve mesti med 3. letniki. Nataša je postala državna prvakinja, Zvonko pa je zasedel drugo mesto. Njunemu uspehu seje pridružil tudi Marko Simšič iz Planine, kije med 4. letniki dosegel odlično 11. mesto in tako pripomogel k skupnemu uspehu. Pa naj še kdo reče, da na bistriškem primanjkuje dobrih ekonomistov. Ekipa Srednje šole Postojna v__________________________________;_________________v IV. Vloge z vso potrebno dokumentacijo je potrebno oddati najkasneje v roku 30 dni od objave sklepa v Primorskih novicah oziroma do 12.06.2000. V. Nepopolne vloge in vloge, ki bodo prispele po končanem razpisnem roku, bodo zavrnjene. VI. Prosilci bodo prejeli le delno povračilo stroškov, in sicer je višina finančne pomoči odvisna od površine urejenih zemljišč prosilcev in predvidenega zneska sredstev za delitev. Maksimalna višina finančne pomoči je lahko največ 30% predračunske vrednosti investicije. VII. Vlogi s podatki o vlagatelju, z obrazložitvijo ter prikazom strukture in vrednosti dosedaj opravljenih del prosilci priložijo dokazilo o izpolnjevanju g pogojev za opravljanje kmetijske dejavnosti (potrdilo KSS), mapno kopijo ^ (velja samo za pašnike), zemljiškoknjižni izpisek ali pogodbo o najemu zemljišča za parcele, zaradi katerih prosilci prosijo finančno pomoč. VIII. Prosilci pošljejo svoje vloge z vso potrebno dokumentacijo na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarstvo in finance, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica (067/41-361) I $ 31. maj PO OBČINI DOM STAREJŠIH OBČANOV: ODLOČITEV ZA ŽIVLJENJE V DOMU 'I i i 4 »Za vse kar je bilo: HVALA Vsemu kar bo prišlo: DA« (Dag Hammarskjold) Spremembe, ki posežejo v človekove ustaljene navade in njegovo bivanjsko okolje mu povzročijo začasno nelagodje, ki običajno traja toliko časa dokler se na to prilagodi. Ena izmed takih sprememb, ki se človeka globoko dotakne, je prav gotovo tudi prihod v dom za starejše ljudi. Kako in v kakšnih okoliščinah starejši človek sprejme odločitev za tako obliko življenja, pomembno vpliva na njegovo nadaljnje prilagajanje in počutje v novo nastalih razmerah. Odločitev za to naj bi bila zelo osebno, intimno dejanje človeka, ki je pogojena z novimi usmeritvami v življenju in z drugačnim načinom razmišljanja. Še več, odločitev je povezana z notranjimi tehtanji, ki se nagibajo tako k pridobivanju, kot izgubam, tveganju in odgovornosti. Osnovni element vsake odločitve pa ostaja človek kot posameznik in človek v odnosu do bližnjih in do skupnosti drugih ljudi na katere bo vplivala ta odločitev. V tem konceptu razmišljanja prihajamo do sklepa, da so odločitve vedno tukaj in zdaj sestavni ter neizogibni del našega življenja. Razlikujejo se le v izbirah,ki jih ponuja čas odraščanja, mladosti, ustvarjanja življenjske kariere v srednjih letih in nazadnje v poznem življenjskem obdobju in starosti. Kako ravnati v trenutku, ko zaradi bolezni in lastne nemoči ne moreš skrbeti zase in ko ti zaradi lastne nemoči ne morejo več pomagati bližnji? To so vprašanja, ki spravljajo ljudi v stiske kadar se morajo nenadoma odločiti - kako naprej? Kako ravnati v taki situaciji, žal ne razmišljamo v mladosti, pa tudi v starosti to odločitev človek odlaša z mislijo, saj bo že kako... To je tudi razlog, da večina ljudi, kadar morajo sami, ali skupaj s svojci sprejeti odločitev za bivanje v domu, doživljajo ta odhod kot velik stres. Nenadna preselitev v dom zaradi nujnih razlogov je za človeka hujši šok, kot če ta korak sam predvidi. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da nenadna preselitev v dom pomeni za človeka nasilno prekinitev stikov z znanimi ljudmi in predmeti, ki so bili del človeka in del njegovega življenja. Pogosto ljudje v svoji zavesti tako nenadno bivanje v domu enačijo z izgubo svojega doma in svojih ljudi. V institucionalnem varstvu se človeku bistveno spremeni tudi družbeni položaj. Vsaka družba ima namreč svoje vrednotenje položajev posameznika. Vemo, da so nekateri družbeni položaji bolj, drugi manj cenjeni, kar povezujemo z družbenim statusom, ki med drugim lahko pomeni več ali pa manj ugleda in spoštovanja posameznika. Ker pa je družbeni položaj človeka v nenehni odvisnosti od njegove aktivne družbene vloge, pomeni odhod v pokoj prvo resno spremembo posameznikovega položaja v družbi. Z odhodom v oskrbo in varstvo institucije pa je človek postavljen v novo še težjo situacijo, ki mu narekuje igro drugačne vloge v okolju in v odnosih z ljudmi, katerih doslej ni poznal. Da bo igro novih vlog v svojem novem družbenem položaju lahko uresničeval, potrebuje veliko pomoči in socialne podpore osebja v domu. Prav s tem področjem različnih oblik socialnih podpor in pomoči, pri ustvarjanju položaja človeka v instituciji, se strokovni delavci Doma starejših občanov Ilirska Bistrica veliko ukvarjamo. V izvirnem programu projekta - DELA S SVOJCI STANOVALCEV DOMA, ki gaje že leta 1994 zasnovala in ga še vedno vodi direktorica ga. Marija Šlenc Zver, dipl.soc.delavka, se podpore tako stanovalcem kot njihovim bližnjim odvijajo: -na osebni ravni, -in v skupinah, ki dajejo človeku možnost hitrejšega spoznavanja in sprejemanja ljudi v novi skupnosti. To so hkrati tudi možnosti za različne oblike sodelovanja stanovalcev Doma na področjih, kijih želijo in zmorejo opravljati. To jim daje ponovno prepoznavni družbeni položaj, omiljena pa je tudi stiska ljudi, ki so postali stanovalci doma za starejše. Mira Lenarčič PREJELI SMO ODSLUŽENA OBČINSKA GALEJA ALI MALOMARNOST BREZ MEJA Da je 25 let več kot dovolj za vsak čoln, pa tudi za veliko ladjo so nas prepričali naši ladjarji iz Pirana ob nedavnem brodolomu čezoceanske ladje BOVEC, kije nasedla ob kalifornijski obali. Menda jo bodo kar razrezali in prodali za staro železo. Verjetno se tudi naši nebogljeni ladjici z občinskega grba piše enaka usoda. Sredi oktobra bo tudi ona dočakala starost 25 let odkar zastopa našo občino. Odnos do nje pa ne najavlja zanjo nič dobrega. Pohiteli so tudi v bistriški krajevni skupnosti, kjer so ladjico, 130 let star krajevni simbol Ilirske Bistrice enostavno potopili in jo izbrisali iz svojega statuta. Očitno se ladjica še najbolj drži v zaščitnem znaku Trgovskega podjetja Ilirija. Verjetno zato, ker je bila izdelana bolj kot letalonosilka in gotovo iz debelejših železnih zaplat. Sploh je zanimivo, da se pri nas najbolj držijo razne nakaze pa naj si bodo likovne, gradbene ali kakšne druge. Kot zanimivost naj zapišemo še to, da so bistriški študentje že pred desetletjem napovedali ta žalostni dogodek in predstavili bistriško potapljajočo se ladjico tudi na svojem plakatu. Kaj vse seje v tem času pri nas že potopilo pa se ni zgodilo nič. Kaj bi nas torej skrbelo še za en potopljen čoln, pa čeprav je to bil nekakšen simbol kraja in občine. (JM- naslov v uredništvu) OBČINA ILIRSKA BISTRICA Bazoviška ulica 14 6250 Ilirska Bistrica Občinska zlutorumena ladjica-galeja, na dan, ko je bila uveljavljena, kot občinski grb pred 25-leti, natančno dne, 13. oktobra 1975. Na desni pa kako v občinski poštni nalepki izgleda danes petindvajsetlet pozneje. Usoda ji je resnično zapečatena! ZDRAVNIK SVETUJE: 31. MAJ - SVETOVNI DAN NEKAJENJA Ocene o številu kadilcev v Sloveniji so različne, a se Tobak štejemo med legalne droge! Te droge se manj gibljejo okrog 30 odstotkov populacije. Tudi v Sloveniji bojimo morda tudi zato, ker smo le redkokdaj priča število kadilcev upada , še vedno pa v Sloveniji umre predoziranju, pa še ti primeri niso smrtni, kar se lahko zaradi kajenja letno približno 3 tisoč ljudi. V primerjavi z zgodi pri drugih drogah. Učinek tobaka se akumulira, vidne drugimi državami je več smrti zaradi kajenja v naši državi posledice pa so odmaknjene v prihodnost, kot v Avstriji, Španiji ali na Švedskem manj pa kot v Veliki Zavedajmo se, daje kajenje zelo nevaren način Britaniji ali na Madžarskem. drogiranja, saj droga po pljučnem krvnem obtoku doseže učinek že v manj kot pol sekunde. Tobak izvira iz Južne Amerike. V Evropi ga poznamo od leta 1560, ko gaje Jean Nicot, francoski ambasador na Portugalskem, iz Amerike prinesel kraljici Katarini. Ker j e hitro postal priljubljen je dobil ime “sveta trava”. Ime NIKOTIN je nastalo po imenu Nicot. Tobak je rastlina iz katere pridelujemo cigarete, cigare, žvečilni tobak in tobak za pipe ali njuhanje. V cigaretih je zelo veliko snovi med katerimi so najpogostejši NIKOTIN, KATRAN, OGLJIKOV MONOKSID. Najbolj škodljiv in nevaren je nikotin, zlasti v tekoči obliki, saj lahko že ena ali dve kapljici povzročita smrt. Prenehati s kajenjem ni lahka odločitev. Marsikdo je že večkrat poskusil, pa ni uspel! Vsak kadilec, ki si želi spremembo, se mora najprej prepričati,da kajenje želi opustiti, nato si mora pripraviti načrt, po katerem bo kajenje opuščal in se ga neomajno držati.. Pri tem mu lahko veliko pomaga okolica - dmžina, sodelavci, prijatelji. Ob dnevu nekajenja postavljam vsem kadilcem kratko vprašanje: ZAKAJ KADITE ? Vsak pri sebi razmislite o vprašanju , ki vam ga postavljam, pokadite ta dan nekaj cigaret manj in si razen cigaret privoščite nekaj kar vas še razveseljuje . Morda pa nekajenje le ni tako slabo ali nemogoče! Andreja R. p PO OBČINI Tonetu Gašperšiču v spomin: PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE PREMSKI ZVONAR Na Premu smo 24. aprila pozdravili izid knjižice pesmi domačina Toneta Gašperšiča. Pesniška zbirka PREMSKI ZVONAR je izšla le nekaj mesecev po njegovi smrti in je prijazen spomin na pesnika samorastnika in ljudskega pevca. Z milozvočnostjo svojih pesmi nam je razkril svojo občutljivo dušo, kije spet in spet pela o lepoti vasi na robu Brkinov. V zgodovino svojega kraja seje zapisal tudi kot zvonar in mežnar v župnijski cerkvi sv. Helene, ki gaje častitljivo opravljal več kot štiri desetletja. Na premskem gradu so se ob predstavitvi pesniške zbirke zbrali ob svojcih tudi številni Tonetovi prijatelji, sovaščani in bistriški kulturni delavci. Knjižico pesmi je založil in izdal Franc Valant iz Radovljice, Tonetov sorodnik. Pesnikovo podobo je predstavil Joško Stegu, v govorni besedi sta se pesnika spominjala tudi Franc Gombač in Danica Pardo. Pevski skupini, Dekleta s Prema in Kvartet bratov Boštjančič, sta obarvali večer s pomladnimi in starimi narodnimi pesmimi, ki so se kdaj ob večerih cule sredi vasi, pos okni, sredi polja... in vemo, da jih je tudi Tone imel rad. Tako je bilo na našem Premu, ko so se po brkinskih policah in gmajnah na vso moč razcvetale češnje v spomin Tonetu- Premskemu zvonarju. Slika: Ivica Smajla, tekst Danica Pardo Pevski večer v Košani “PUSTI PETI MOJCA SLAVCA” Košanci ostajajo zvesti svoji pevski tradiciji, tokrat v soboto zvečer, 13. maja 2000 so prepevali pod gornjim Prešernovim verzom. Košansko kulturno društvo v okviru katerega delujejo tudi pevci je v prirejeni dvorani v gasilskem domu s prijetnim koncertom zaključilo tokratno pevsko sezono. Z izborom umetnih in narodnih pesmi sta nastopila Moški pevski zbor z dirigentko Katjo Smrdelj Zafretovo in Mešani pevski zbor, ki ga vodi Damjana Morel. Posebno vzpodbuden je bil nastop Otroškega župnijskega pevskega zbora, ki so mu na koncu pritegnili še člani obeh pevskih zborov in skupaj zapeli simbolično pesem. Domiselni je bil tudi inštrumentalni nastop družine Volk iz Ilirske Bistrice. Tokrat sta nastopila le oče Romeo in hčerka Nina (sin Gregor je zaradi bolezni ostal doma) in s nekoč značilnimi inštrumenti oprekljem, diatinično harmoniko in kontrabasom, predstavila vrsto starih domačih melodij, ki so na prelomu stoletja vabile plesa željno mladino na plesišče. Prepolna dvorana zvestih poslušalcev in skoraj sto nastopajočih košanskih pevcev vseh generacij, j e gotovo dobro zagotovilo, da ima košansko zborovsko petje lepo prihodnjost in da ostaja zvesto svoji bogati tradiciji. Letos košanski pevci slavijo 95-letnico pevskega delovanja in tudi zato letos upravičeno pričakujemo še dosti tako prijetnih pevskih večerov v Košani. Zapele so vse generacije košunskili pevcev. Desno, dirigentka Damjana Morel in predsednik košanskega kulturnega društ\’a Andrej Godina. (Tekst in foto Vojko Čeligoj) PREMSKI ZVONAR -TONE GAŠPERŠIČ Kdo je bil Tone Gašperšič? Bilje izjemen človek, izjemna osebnost. Iz vsake besede j e v hipu sestavil pesmico. Bilje veseljak. Svoje pesmi je prebiral na raznih prireditvah, ki so se odvijale v dvorani preroškega gradu. Bil je izredno dober človek. Prišel je na obisk in vprašal “ali imaš kaj kratkega?” To je pomenilo namreč, če imam kaj Brkinske slivovke, rad je srknil, toda ne preveč, bilje veseljak. Zakaj ga imenujemo Premski zvonar? Bil je res zvonar, mežnar pri farni cerkvi na Premu. Ni minila maša, da Tone ne bi zvonil. Izredno radje pesnil. Mislim, kot domačinska ,sovaščanka, prebivalka te lepe vasi- Prema, da gre posebna zahvala založniku Zbirke Tonetovih pesmi “Premski zvonar” g. Francu Valantu, zato, da pesmi ne gredo v pozabo in da se ga bomo lahko vedno spominjali, kot dobrega človeka, ki je ustvaril tudi nekaj za naš literarni svet. Mojca Memon V_____________________________________________________V Ob novi samostojni razstavi Jožeta Šajna “PRESLIKANI KRAS V ŠAJNOVIH AKVARELIH” Postojna, IS. maja: z otvoritve likovne razstave Jožeta Šajna (v sredi), ob njem umetnostna zgodovinarka Polona Škodič in Hrušiški fanti!) Včeraj, 16. maja 2000, so v Postojni v prostorih uprave za obrambo odprli že deseto likovno razstavo. Tokrat je slikar Jože Šajn iz Ilirske Bistrice pripravil izbor svojih 19 velikih akvarelov na temo Kras. Razstavljeni akvareli obsegajo slikarjevo doživljanje kraškega sveta, kraških vrtač, kamnitih ograd, kolovozov vrezanih v kamen in skrivnostnost podzemeljskega sveta. Uveljavljenega slikarja je številni publiki predstavila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič in z izbranimi besedami komentirala Šajnovo likovno izražanje v njegovih podobah “preslikanega Krasa”, ki slikarju ne pomeni zgolj beleženje videnega, temveč poskuša v svojih delih pokazati tudi na izhod v prostost, v svobodo, tako iz kamnitih ograd, ograjenih vrtač, kot s svetlobo, ki naznačuje vztop v naš svet iz strašljivega kraškega podzemlja. Vodja uprave za obrambo Milan Šajn, kije razstavo tudi odprl pa je z zadovoljstvom ugotavljal, da so vse dosedaj organizirane likovne razstave v tem sicer vojaškem okolju, pomembno obogatile kulturni utrip v Postojni in ponudile avtorjem razstav možnost, da predstavijo svoje delo. Prijeten likovni dogodek je še oplemenitila znana vokalna skupina Hrušiški fanti, kije predstavila nekaj značilnih brkinskih pesmi. Slikarju Jožetu Šajnu sta čestitala k razstavi tudi postojnski župan Josip Bajc in predsednik kneške krajevne skupnosti Vojko Mihelj, kije izrazil veselje nad slikarskim uspehom avtorja, ki se kot Knežan, tudi s slikarskim platnom in čopičem tako rad vrača v svoj rojstni kraj. Likovna razstava Jožeta Šajna bo odprta še mesec dni. Tekst in slika Vojko Čeligoj S 'S' I Prvomajski prazniki so mnogim najlepši del pomladi. V času od 2 7. aprila do 2. maja se dogaja marsikaj zanimivega.Na predvečer L maja zagorijo kresovi. Naslednji dan se mnogi odpravijo na tradicionalno srečanje in piknik v naravi. Mnogi Mnogi praznike povežejo v mali dopustniški paket in se odpravijo na daljši izlet ali krajši oddih. Nekaj od vsega tega smo zabeležili tudi v našem časopisu. KRESOVANJE V VRBOVEM Kot vsako leto, smo tudi letos Vrbovški mladinci pripravili kresovanje za 1. maja. Dogodek se zgodi na hribu “Goričca” nad vaško cerkvijo Sv. Križa. Fantje se zberemo teden pred 1. majem in navlečemo na kup borovih vej. Ker smo se že malo modernizirali, si pomagamo z motorno mehanizacijo, še vedno pa je potrebno vsako vejo posebej zložiti na kup ročno. Do zadnjega aprila mora biti kres narejen. Ko se zvečeri, se zberemo ter kres zakurimo, veselje pa traja do zgodnjih jutranjih ur. Včasih so imeli kresovi namen alarmiranja pred napadi Turkov, dandanes pa nam pomenijo druženje in ohranjanje tradicije, ki smo jo podedovali od naših prednikov. Naš namen j e ta običaj ohraniti, da ne bo zašel v pozabo. Slike in tekst: Klavdij Logar Na predvečer 1. maja je samo okrog mesta Ilirske Bistrice gorelo več kot 9 velikih kresov. Na sliki je Vrbiški kres. (Foto P. Nikolič) Na sliki je le nekaj od vseh fantov, ki smo letos delali kres v Vrbovem. r 1 C: I 'I 1" 'I cJŠ Vztrajni podgorski planinci še vedno iščejo najstarejšo fotografijo | ■ z vrha Kozleka. Imajo že fotografije iz letu 1958 in 1948. Tokrat pa so ■ 1 udeleženci prvomajskega slavja prinesli fotografijo planinskih izletnikov I iz Bistrice, ki so vrh Kozleka obiskali 29. avgusta 1926, torej celo pred I I 74. leti. Z leve: dentist Ivan Biček (po drugi vojni prvi predsednik | ■ domačega planinskega društva) in do njega advokat Fortunat Mikuletič, g 1 zadnji predsednik bistriške čitalnice, predno so jo italijanske oblasti ! I prepovedale. (Iz albuma družine Biček-Grilc). Imate še starejšo I I fotografijo s Kozleka? Prinesite jo s seboj prihodnjega prvega maja! L___________________—---------------------------------------------J PRVI MAJ NA KOZLEKU Kot toliko let prej je tudi letošnji prvi maj na vrhu našega 997m visokega Kozleka nad dolino reke Reke ponudil prijetno srečanje vseh, ki jim je pri srcu tako praznik, kot pomladna narava. Kljub oblačnemu vremenu in meglicam je Kozlek tudi ta dan ponudil čudovit razgled po vsej dolini gornjega toka reke Reke, do Učke, morja z otokom Cresom in Krkom, čez cele Brkine, tja do Vremščice, Nanosa in obrobja Julijcev. Udeležence vspona, zbralo se jih je vsaj petsto in so prišli iz Bistrice in vseh podgorskih vasi, da celo iz Ljubljane, Kopra, Pivke in Postojne, je pred Kočo na Kozleku pozdravil predsednik podgorskih planincev Boris Prosen in jim zaželel prijetno praznovanje. Prostor pred kočo je živahno valoval ob neprestanem prihajaju novih in novih obiskovalcev. Še posebej je bilo opazno mnogo mladine in mladih družin. Tudi letos so se podgorski planinci izkazali v gostoljubnosti in so udeležencem ponudili vse, kar so Plesalo se je na vso moč. lahko na svojih hrbtih znesli iz doline. Prvomajsko srečanje seje na Kozleku ob zvokih harmonike in prijetnem klepetu izteklo šele v poznem mraku. Čeprav je srečanje na Kozleku že uveljavljeno, saj traja že 43 let in je bilo letos edina prvomajska prireditev v občini in okolici ni bilo nikjer opaziti nobenega predstavnika številnih sindikatov, ki bi v občini z največjim deležem nezaposlenih delavcev, morda imel kaj povedati. Morda pa je bolje tako, da praznik pustimo praznovanju in da delavske probleme pustimo za čas delovnih dni. Vojko Čeligoj “Gamsi”počivajo na pečini nad dolino. 6 'A VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB 4. JUNIJU,^ ji 'Kj PRAZNIKU OBČINE ILIRSKA BISTRICA! O " py primorje !■ ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. LESONIT dd Lesno kemična industrija 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija Nikole Tesle 11, p.p. 92 Telefon: +386(0)7641 241 Tclefax: +386 (0)76 41 433 I Ulil Url, trgovina, d.d. Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 28 pgftm4 PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o. VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +586 (0)67/81-612, GSM: 041/750-641 * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51, 6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 067/836-210 centrala 067/836-211 direktor Fax: 067/85-415 GSM: 041/611-395 ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva 24 6250 ILIRSKA BISTRICA cppiama-pur h H/o> F> E T /? O L TRANSPORT CESTNI PREVOZI: * NAFTNIH DERIVATOV * TEKOČIH KEMIKALIJ * PRAŠKASTIH MATERIALOV ■VZDRŽEVANJE GOSPODARSKIH VOZIL -PRALNICA TOVORNIH VOZIL ■TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475. ciUlrtlS Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - In pisarne Informacije: tel. 067/81-188 RIGA 3 7 ILIRSKA BIST Prešernove Suma inženiring a.0.0. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica e|/fax: 067A 1-362 N (? l ccoic 52 C/ č K Banka Koper Adriatic zavarovalna družba d.d. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ILIRSKA BISTRICA postojna tradicija varnost znanje prijaznost C, I '3* S 1 ‘E s 7 EMIL SMAJLA s p Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica decra* MONTAŽA PRODAJA tel.: 067/41-684 tel/fax: 067/42-273 GSM: 041/566-985 Življenje nas vsak dan preseneča, prijetno in, žal, tudi neprijetno. V Zavarovalnici Triglav se zavedamo, kakšnim nevarnostim je izpostavljeno Vaše premoženje. Da bi Vam pomagali čim bolj zmanjšati tveganje, smo pripravili posebne pakete premoženjskih zavarovanj. PAKET PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ V paket premoženjskih zavarovanj za gospodinjstva lahko vključite tako obstoječa kot tudi nova zavarovanja, ki bodo zagotavljala celovito zaščito Vašega premoženja. Več zavarovanj pomeni manj tveganja, pa tudi manj stroškov. Za premoženjska zavarovanja, združena v paket, Vam bomo priznali poseben popust ter ugodne plačilne pogoje, in sicer: 1 0% 5 zavarovanj in več VELIKI PREMOŽENJSKI PAKET 1 n najmanj 3 zavarovanja MALI PREMOŽENJSKI PAKET Osnova za pridobitev paketnih popustov: * požarno zavarovanje ali zavarovanje stanovanjskih premičnin Za vse informacije smo Vam prijazno na voljo na območni enoti v Postojni (tel. 05/728-22-00), na vseh predstavništvih in v zastopniških pisarnah ali pri vašem zastopniku. V triglav premoženje zavarovalnica triglav, d.d. območna enota postojna y g I I 55 I MARTINČIČ SEAT FRANC MARTINČIČ s.p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 42 tel/fax; 067/444-094, GSM: 041/622-417 * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV * PREPISI VOZIL Radio 94 d.o.o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 067/27-120 in 27-100 SKUPAJ V SEDMO LETO Gotovo bralcem Snežnika Radia 94 ni več potrebno predstavjlati, saj se na naših frekvencah srečujemo že skoraj šest let. V teh šestih letih seje marsikaj spremenilo, med drugim smo razširili dopisniško mrežo, prešli na štiriindvajset urno oddajanje iz lastnega studia; oddaje pa so se med tem časom rojevale, se spreminjale, nekatere pa tudi umirale. Na vsak način smo iz leta v leto postajali vaši zvesti spremljevalci, vi pa naši nenadomestljivi prijatelji, brez katerih ne bi bili niti senca tistega, kar smo. Zaradi tega je prav, da se vam vsaj delno oddolžimo; za vas vsako leto pripravimo skupno praznovanje radijskega rojstnega dne v centru Postojne. Lani se nas je na praznovanju zbralo več kot 15.000 in upam si trditi, daje prireditev z vašo pomočjo in udeležbo prerasla v največjo na območju, ki ga pokrivamo z našim signalom. Letos bomo skupaj praznovali že šestič. Skupaj bomo 1. julija v centru Postojne; od poznih popoldanskih do zgodnjih jutranjih ur. Za nastop se dogovarjamo z več kot dvajsetimi skupinami in solo izvajalci; slovenskimi in hrvaškimi, svoj nastop pa je že potrdila tudi pop-rock skupina Warm iz Velike Britanije. V zadnjih letih smo vas že tako navadili na veličasten ognjemet, da si ga tudi z letošnjega umika praznovanja ne upamo izpustiti... Ognjemet torej definitivno bo!!! Bo pa tudi drugi oder pred staro Gimnazijo. Na njem bo imel glavno besedo Andrej Bratož, voditelj priljubljene oddaje Prijatelji, ostanimo prijatelji, ki je v vas povabil ansambel Slapovi in tudi drage goste. O podrobnosti sedaj še ne bomo govorili, upam pa, da si boste 1. julij rezervirali za nas in počastili z vašo prisotnostjo ter skupaj z nami prestopili prag sedmega leta. Prijazno vabljeni in nasvidenje v Postojni. Glavna in odgovorna urednica Sabrina Mulec POLICIJA SVETUJE TURISTIČNA SEZONA NA MEJNIH PREHODIH Spoštovani krajani! Na Postaji mejne policije Jelšane smo se odločili, da vam na kratko predstavimo pričakovanja glede turistične sezone 2000 , obenem pa bi vam radi tudi podali nekaj koristnih nasvetov o prehajanju mejnih prehodov Starod in Jelšane v času turistične sezone. Letos realno pričakujemo povečanje prehodov potnikov preko obeh mejnih prehodov, ter tako tudi večjo gnečo. Žal je predvsem mejni prehov v Jelšanah premajhen, da bi se lahko promet hitreje odvijal. Zato vas, spoštovani krajani, pozivamo k strpnosti. Še predvsem, ko se ob videndih vračate iz Hrvaške. Po izkušnjah iz preteklih let vemo, da so najdaljše čakalne dobe za vstop v Slovenijo ob sobotah in nedeljah med 16. in 22. uro, pri izstopu iz Slovenije proti Hrvaški pa j e naj večja gneča ob sobotah od zgodnjega jutra do 14. ure. V tem času vam osvetujemo prehajanje meje, če to seveda ni nujno. Spremljajte tudi radio, ker bo redno poročal o obremenjenosti posameznih prehodov. Pred potovanjem preverite veljavnost dokumentov za prehod meje (potni list ali osebna izkaznica). Za otroke do 15 leta ustreza zdravstvena izkaznica, dijaška izkaznica, rojstni list ali potrdilo o državljanstvu. Če potujejo brez staršev, mora imeti tisti, s katerim potujejo pisno dovoljenje staršev, overjeno na upravni enoti. Dokumente si pripravite za pregled že pred prihodom na mejo. Želimo vam prijetno in varno turistično sezono! Zlatan Kovačevič, komandir Postaje mejne policije. Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 067/400-281, 067/400-280, fax: 067/400-285 Bistričani na romanju ob svetem letu: VEČNO MESTO RIM Sveto leto je ustanova, ki jo je Cerkev tako kot mnogo drugega podedovala od Judov. Jubilejno leto, kot smo mu pravili Judje, je bilo vsakih 50 let in je pomenilo, da seje vse povrnilo nazaj k svojim lastnikom. Judje namreč, ko so prišli iz sužnosti v Egiptu v obljubljeno deželo Izrael so razdelili deželo med vseh enajst rodov, dvanajsti pa je bil brez nje, ker je bil duhovniški rod. Zemlja seje nato kupovala in prodajala, vendar da bi med Izraelci ne bilo siromakov je veljala zapoved, da se po 50 letih vsa zemlja povrne prvotnim lastnikom. Romanje ali izlet, avantura ali pohajanje, prisluškovanje preteklosti ali občudovanje zgolj sedanjosti, so izbire, ki se postavljajo pred človeka, ko se odloča za daljšo pot. Sam imam rajši prve izbire, to je romanje, avanturo in prisluškovanje preteklosti. Naša dekanija in njeni verniki smo izbrali romanje, ki je bilo avantura doživetja Rima kot mesta krščanstva z vso težo kamnitih skladov, ki spominjajo na Rimljane, velike zavojevalce Sredozemlja. Zapisalo se mi je naša dekanija in njeni verniki, pa je že prav tako, saj smo resnično ponesli naš kraj s seboj v prošnji, spominu, pesmi, molitvi in zavesti, da je nešteto Slovencev romalo na grobove mučencev. Nenazadnje nas je papež Janez Pavel II. pozdravil kot vernike iz dekanije Ilirska Bistrica. Naj na tem mestu zabeležim njegov pozdrav: »Pozdravljam romarje iz Slovenije: bogoslovce iz bogoslovja v Ljubljani in Mariboru, romarje iz dekanije Ilirska Bistrica, pevski zbor iz župnije Črenševci ter vse druge Slovence. Naj bo vaš svetoletni obisk mesta syetih apostolov Petra in Pavla pomemben trenutek vašega življenja.! Stopili boste skozi sveta vrata. S tem boste izpovedali vero v Jezusa Kristusa, ki je vstal od mrtvih. On vam po zakramentu sprave in svete evharistije podarja milost in vas vodi v novo življenje. Bodite vedno pričevalci Kristusove ljubezni. Vam in vašim dragim dajem svoj apostolski blagoslov. Hvaljen Jezus!« Obiskali smo vse štiri velike bazilike in v njih pomolili. Sveto mašo smo imeli v baziliki Marije Snežne in v baziliki svetega Pavla izven obzidja, v apsidi cerkve svetega Petra s čudovitim barvnim oknom, ki ponazaraj Svetega Duha, smo izpovedali svojo vero in v lateranski baziliki svetega Janeza počastili Jezusa Kristusa v duhu spoštljivega molka pred Bogom, ki nas je ustvaril in odrešil. To držo smo ohranili tudi malo za tem, ko smo kleče molili na svetih stopnicah. Videli smo še spomenike starega Rima od slavoloka zmage do Panteona in rimske arene, baročno delo Beminija in Salvija v umetninah Fontana di Trevi in Piazza Navona. Menda bomo še šli v Rim, ker smo metali kovance čez hrbet v vodnjak iz 18 stoletja. Uživali smo ob pogledu na rože na španskih stopnicah. Videli smo Pavlovo ječo, bili pri sveti maši v cerkvi sv. Marcelina in Petra, ki je naslovna cerkev našega slovenskega kardinala Ambrožiča, kije nadškof v Torontu. Angelski grad in Hadrijanov stolp, slavni obelisk na Piazza Venezia in spomenik združene Italuje, katakombe svetega Kalista in cerkev svetega Klemena in reka Tibera ter galebi, ki so letali nad njo in se niso zmenili za tisoče romarjev in turistov nam bodo ostali v spominu tudi zaradi izčrpne razlage vodiča. Ne pozabimo na Michelangela in Raffaella, na Pieta in Jezusovo spremenenje in končno na sliko Marije, ki jo je upodobil evangelist Luka in jo lahko vidimo v cerkvi Marije Snežne. Kaj je moč reči ob tej dolgi in burni zgodovini mesta Rim? To, da V svetem letu se odpro v vseh štirih velikih rimskih bazilikah sveta vrata, ki so odprta samo v času jubileja, verniki pa lahko prejmejo svetoletni odpustek, če so notranje pripravljeni, torej nenavezani na greh in so prejeli zakrament svete spovedi ter svetega obhajila ter molili po papeževem namenu. Odpustek Cerkev podeljuje svojim vernikom iz zaklada zasluženj Jezusa Kristusa, device Marije in svetnikov ter na ta način kaže na tisto povezanost zemeljske in nebeške Cerkve, ki nam sicer redno pride pred oči pri vsaki sveti maši, bolj v zavest pa v trenutkih, ko se obračamo v molitvi na Boga, Marijo ali svetnike. Bistriški romarji - bilo nas je za tri avtobuse- na spominskem posnetku. mu je vsaka genaracija vdihnila svoj pečat, kot smo vdihnili svoj pečat romanju mi, ki smo ob večerih v hotelu peli slovenske narodne pesmi in se zaradi tega počutili kot doma. Bilo je lepo, prisrčno, poučno in upam za vse nas tudi blagoslovljeno romanje v mesto Rim. Ob povratku smo se ustavili še v Sieni, pili lepoto srednjeveškega mesta, kolikor so nam še dale moči in čas, kajti vsak je bil z mislimi že doma in pri svojih domačih in svojem delu. Viljem Čušin Cerkev je pod papežem Bonifacijem VIII. leta 1300 razglasila prvo sveto leto. Od tedaj so se sveta leta vrstila v presledkih od 25 do 50 let. Namen svetega leta je, da bi se kristjani vrnili k prvotni gorečnosti. Fraza - vrniti se k prvotni gorečnosti, je vzeta iz knjige Razodetja, to je zadnje knjige Svetega Pisma. Nekateri so za leto dvatisoč napovedovali tudi konec sveta, papež pa je dovolj zgodaj Cerkvi predložil pripravljalni načrt na to sveto leto, dvatisočo obletnico Jezusovega rojstav. Tako je priprava potekala tri leta in Cerkev je v tem času razmišljala o Jezusu Kristusu, Svetem Duhu, Bogu Očetu in končno v svetem letu o Trojici, o Bogu, ki je Bog odnosa in si odnosa želi. Na nas je, da si ga želimo tudi mi, zato ima sveto leto tudi ekumensko razsežnost, saj je bistvo ekumenizma prav dialog. Končno je v svetem letu povdarek še na evharistiji, saj se je Jezus Kristus rodil v Betlehemu, kar v prevodu pomeni hiša kruha in je za nas postal kruh večnega življenja. 0 1 'I rit £ 9 0 1 I 1 I £ 10 “SHUOD KU KODA” JE MIMO, 7.MAJ PA TUDI Kot vsako leto je tudi letos Kulturno društvo Vasovalec iz Rečice s pomočjo številnih soorganizatorjev organiziralo Tradicionalno prireditev “Shuod ku koda.” Pričetek prireditve je zaznamovala maša v cerkvi sv. Florjana - zavetnika gasilcev v Dobropolju.Prireditev povezuje namreč tri vasi, saj imajo vse te tri na ta dan “Shuod” in povedati vam moram, da zares ku koda, saj sem bila deležna tudi povabila na pijačo v eno izmed domačij, ne boste verjeli, prejšnji dan so slavili poroko, tako daje bila miza polna dobrot.Lahko vam je malo žal, da niste bili blizu.Zaupam vam lahko le to, daje to bilo v Dobropolju.Te tri vasi pa so Dobrepolje, Rečica in Zarečica. Pomembno vlogo na prireditvi so imeli člani Prostovoljnega gasilskega društva iz Ilirske Bistrice, saj so glavni predstavniki prireditve- Floijan brez gasilcev pač ne gre. Sledilo je žegnanje gasilskih vozil, ki ga je udejanil g. župnik Bogdan Berce. Seveda je postavitev gasilske lestve dalo prireditvi poseben pečat. Nato pa se je prireditev nadaljevala in sicer pred Okrepčevalnico Pri Korajžniku v Rečici.Ta je, pod vodstvom gospe Kovačič Vide, poskrbela za celotno gostinsko ponudbo ter pogostitev vseh nastopajočih na prireditvi. V kulturnem programu so nastopile predstavnice pevskega zbora kmečkih žena iz Ilirske Bistrice, Ženski pevski zbor Prijateljice iz Knežaka, Družinski Kvartet Batista iz slovenske Istre (iz Kopra) z zanimivim zabavnohumorističnim programom. Nastopili so tudi naši Avstraljanci- Hrušiški fantje, kot verjetno vsi veste so bili v Avstraliji in so svoje pesmi ponesli s seboj, tako da tudi tam vedo, kje je Dežela Ilirskobistriška, ki se razprostira od Brkinov, bregov Vjlke vuode do Snežniških vrhov. Povezovalec programa g.Jurač Rado je povabil na oder gospo Dragico Volk, kije orisala z opisom, kako je včasih na shod bilo, kako so včasih ta dan praznovali, kar je bilo posebej zanimivo slišati. O svojem življenju in težavah pa nam seje zaupala gospa Antonija Škrlj, kije napisala že veliko pesmi in zgodb, ker jih piše v svojem prostem času, katerega pravi da ima veliko. Kvintet prijateljice iz Knežaka. Tradicionalni otvorit\’eni ples. Vasovalci so zapeli. Godci igrajo za ples. Gasilci in otroci so vedno skupaj, kajne? Pravi pa, da ji manjka toplina in razumevanje ljudi, zato vam svetuj em, da če se boste kaj potikali okoli Rečice, da jo obiščete, zelo vas bo vesela. Zaključni pečat celotne prireditve pa so dali seveda naši znani,krivci za prireditev Kulturno društvo VASOVALEC. Ves popoldan in večerje zbrane obiskovalce prireditve zabaval domači ansambel SNEŽNIK. Kot vsaka stvar je tudi “Shuod ku koda, najdu svuj kraj”. Moramo priznati, da so se fantje VASOVALCI in Turistično društvo Ilirska Bistrica ter vsi drugi sodelujoči zelo potrudili, da je prireditev uspela.Res pa je , da jim je tudi vreme bilo izredno naklonjeno. Opaziti je, da ljudje rabijo takšne prireditve, saj so dobro obiskane.Pomembno je predvsem to, da takšne prireditve temeljijo na naši dediščini, katere pa vsekakor ne smemo zatreti.Potruditi se moramo, dajo bodo imeli od kje graditi tudi poznejši rodovi ali kakor bi mi temu rekli “naši zanamci “, mar ne ? Pripravila: Mojca Metnon, Turistično informacijski center občine Ilirska Bistrica Organizatorji prireditve “Shuod ku koda” se zahvaljujejo vsem posameznikom, ki so priskočili na pomoč. Zahvaljujejo se tudi vsem sponzorjem za pomoč in prispevek: Gostilna Korajžnik, BMD Mala Bukovica, Občina Ilirska Bistrica, Banka Koper, Liburnia, Tomex, gostilna Škorpijon, KSP, diskont Balasty, Mlinotest, TIB Terminal, Ribiška družina 11. Bistrica. PREJELI SMO ŠPORTNI OBJEKTI »V PONOS KRAJU« Bazen v »vsem svojem sijaju« (ŠZ) Športni objekti so pogoj za kakršnokoli športno udejstvovanje in tudi v našem kraju naj bi bili. Poleg tega so še odraz kulture in odnosa občanov do tega segmenta družbenega življenja tako kot so knjižnica, osnovne šole ali druge javne ustanove. Da ne govorimo o dejstvu, da so ravno tako sestavni del programov lokalne skupnosti v finančnem smislu. Pohvalno je, da se zadnja leta (po uveljavitvi zakona o športu) namenja športnem programu v občini precej več sredstev kot prej in da so v tem sklopu našli svoje mesto tudi programi vzdrževanja športnih površin. Nekoliko pa bode v oči sledečerazmerje: pred leti se je z majhnimi sredstvi sofinanciralo programe športnih društev za okrog 3.000 člani in včasih tudi zagotovilo kakšna sredstva za manjšo investicijo v klubske objekte; po novem pa se iz 50% »bogatejšega« športnega programa sofinancira investicijsko vzdrževanje objektov še v krajevnih skupnostih, osnovnih šolah in drugih organizacijah, ki se prijavijo na letni razpis - tako rekoč za populacijo 14.000 občanov. Nedvomno j e sofinanciranje vseh športnih objektov pravilna usmeritev še posebej, če vzamemo dejstvo, da se v ožjih lokalnih skupnostih v zadnjem času gradi športne površine za rekreativne namene občanov z lastnimi in sponzorskimi sredstvi. Vendar za vse te programe ni niti približno dovolj sredstev. Ob vsem tem je prisotno še spoznanje, da kapitalni pa tudi drugi manjši športni objekti praviloma niso nikoli v celoti dokončani in s tem funkcionalni za višje nivoje tekmovanj. Na drugem koncu pa nekateri klubi v vrhunskem tekmovalnem sistemu, kot na primer lokostrelci, nimajo normalnih pogojev za vadbo. Seliti se morajo z obstoječega začasnega strelišča. Že planirana nova lokacija v opuščenem kamnolomu v II. Bistrici po novem ni več dosegljiva, ker j e predvidena za drugo dejavnost. Drugega primernega prostora v bližini mesta, ki bi omogočal pristop tudi mladini, pa ni na razpolago. Ostaja le upanje, da bodo športni funkcionarji v klubih sposobni zagotoviti za posamezne investicije čim večji delež sponzorskih sredstev. Slednjih pa v naši občini verjetno še lep čas ne bo. Na žalost tudi prioriteta pri realizaciji posameznih programov v teh primerih ni v ospredju in bodo objekti sofinancirani po trenutnih interesih, smernicah in vplivih. Večina objektov pa bo še naprej ostajala v fazi gradnje, adaptacije in navsezadnje propadanja. Na to temo bi moral še marsikdo kaj povedati, da se potegne primeren zaključek. Navsezadnje je vsak, kjerkoli v šport vložen vložen tolar, večkratno oplemeniten. Z \ Pobuda: Športna zveza Ilirska Bistrica je z Občinskim odlokom dobila v upravljanje poleg »uporabnih« športnih površin v Športnem parku N. Žagar še bazen, včasih ponos mesta. Mnenje Športne zveze glede bazena je, da je v teh pogojih izredno nevaren objekt, ki bo do nadaljnjega ograjen (zaprt za dostop) pred naključnimi obiskovalci. Športna zveza ne prevzema odgovornosti za vse, ki ne bodo upoštevali opozorilnih označb ob objektu. Prosimo vse, da se objekta izogibajo po za to primernih poteh. Apel velja posebej staršem, ki naj opozorijo mladino na nevarnost ob samem objektu: globina je 5 metrov\ jaški ob bazenu so dotrajani, bodeča ograjaje zarjavela, nihče ne ve kaj se vse skriva v neurejeni zelenici, itd...! V tem primeru pa Športna zveza postavlja javno vprašanje vsem, ki si bazen predstavljajo kot mestno (občinsko) dobro, da posredujejo na zvezo ali neposredno na časopis Snežnik predlog za idejno rešitev stanja v katerem se bazen nahaja. Vsak nasvet bo dobrodošla pomoč pri nadaljnji usodi objekta. V________________________________J TEDEN RDEČEGA KRIŽA je potekal od 8. do 15. maja tudi v Bistrici. V kampanji smo razdelili 500 značk. Del značk pa smo razdelili v OŠ z gradivom o tednu Rdečega križa in priporočilom, da si B.maja nadenejo značko vsi učitelji in s tem izkažejo naklonjenost našim programom. Na vse šolah so pripravili informacijske panoje o RK in njegovi dejavnosti, pa v marsikaterem razredu so posvetili uro za dejavnost Rdečega križa. Akcija “Tolar za sošolca” je postala tradicionalna akcija v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine in otroškim parlamentom z namenom zbiranja sredstev za pomoč sošolcem v stiski. V lanskem letu smo na ta način zbrali 223.000 sit. Iz teh sredstev se pomaga otrokom pri premeščanju težav s plačevanjem izletov, šole v naravi, malice. Akcija ima dvojni namen: humanitarni in motiviranje otrok za dobra dejanja skozi vse leto. Ob 7.aprilu - Svetovnem dnevu zdravja, smo na šole poslali nagradni natečaj za likovne in literarne izdelke ne temo :Kri rešuje življenje. Izjemno dobro je komisija ocenila 3 literarne prispevke, ki jih bo objavilo tudi republiško glasilo RK Slovenije. Eden od nagrajenih literarnih prispevkov ob 7.aprilu - Svetovnem dnevu zdravja na temo Kri rešuje življenje: SREČA NESREČA Sreča Nesreča se plazi po tleh. Kdor jo vzame, se znajde na tleh. Sreča Nesreča je kot kakšen prah, ki se vsak dan zliva v strah. In ko zmaga Nesreča, je kri rdeča tista, ki pomaga, da zopet pride Sreča. (Miha Čosič, 5c, OŠ Dragotina Ketteja) 11.maja smo pripravili razstavo izdelkov, skupaj z DPM, ki bo razstavil fotografije iz foto delavnice. Ob S.maju je Rdeči križ Ilirska Bistrica je pripravil za Radio 94 tudi prispevek o zgodovini RK, razvoju organizacije, ženevskih konvencijah. Postojna je pripravila prispevek o občinski nagradi, ki so jo prejeli ob občinskem prazniku za svoje dolgoletno delo. Cerknica pa je v program vključila razmišljanja najmlajših, ki so modrovali o RK. Za poslušalce pa smo pripravili nagradna vprašanja. Oddaja je bila zelo odmevna. Stojnica RK- to je tudi že tradicionalna dejavnost Večkrat na leto izkoristimo prisotnost večjega števila ljudi v mestu ob semanjih dnevih. Letos je bilo to dan po zaključku TRK, 1 b.maja. V sodelovanju s krožkom OŠ Dragotina Ketteja, smo pripravili stojnico z gradivi iz založbe. Delili smo značke, zbirali prostovoljne prispevke, merili pritisk in prikazovali oživljanje. Ob naši stojnici se je ustavilo veliko ljudi. Izmerili smo pritisk 120 ljudem. z------------------------------------3-------------N OBMOČNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA Ilirska Bistrica čestita vsem krvodajalcem in krvodajalkam ob prazniku - 4. juniju, Dnevu krvodajalcev. Iskrena zahvala vsem, ki ste z darovanjem dragocene tekočine nesebično pomagali udejanjati življenje za druge. --------------------------------------------------J I 11 I 'I f ‘E 50 let filatelističnega društva: ZBIRALCI ZNAMK SO SLAVILI Polstoletno zbirateljsko delo bistriških filatelistov so v petek, 28. aprila simbolično proslavili v pizzeriji Park z odprtjem zanimive razstave priložnostnih poštnih žigov pošte v Ilirski Bistrici. Ob domačih filatelistih so se slovesnosti udeležili tudi društveni prijatelji iz Pirana, Ljubljane, Vrhnike, Kamnika, Žalca in Kopra, ki so bistriškim filatelistom tudi čestitali k jubileju in uspehom, ki jih sedaj dosegajo vključeni v domače Primorsko numizmatično društvo. Obudili so spomin na društveno dejavnost pred petdesetimi leti, ko je tedanje filatelistično društvo vodil ugleden Bistričan, gospodarstvenik, tudi nekdanji župan in filatelistični strokovnjak Aleksander Saša Ličan. Slavja sta se udeležila tudi Roman Kopriva in Vojko Čeligoj, ustanovna člana takratnega filatelističnega društva, ki sta prisotnim pokazala svoje tedanje skromne zbirke, dokumente društva in pripovedovala o delu v društvu pred pol stoletja. Na dan prireditve, je pošta 6250 Ilirska Bistrica uporabljala spominski priložnostni poštni žig. Numizmatično društvo pa je založilo spominski dotisk poštne dopisnice, ki predstavlja številnim zbiralcem poštnih celin posebno dragocenost. Danes povezuje domače filateliste primorsko numizmatično društvo, ki poleg strokovnega dela, skrbi za društveno zbirko, za delo z mladino in skrbi za prirejanje filatelističnih razstav. Po letu 1975 je bilo društvo pobudnik nad 80 priložnostnih poštnih žigov s katerimi so bili obogateni pomembni dogodki na Bistriškem, na Krasu, da celo na Postojnskem. Pripravili so tudi šestinpetdeset dotiskov na poštnih celinah in sodelovali pri pobudi za vse tri poštne znamke, ki so doslej izšle z motivi iz ilirskobistriške občine: Znamka Snežnik in znamki Izbor štirih od 19 priložnostnih poštnih Žigov pošte Ilirska Bistrica. Avtorji so: Edo Seleš (1), Leon Belušič (2), Ivan Razboršek (3) in Romeo Volk (4). .s5 I O zadnjih treh letih Lesonita smo se pogovarjali z bivšim stečajnim upraviteljem, sedaj Direktorjem delniške družbe, Francem Lipoltom. Podjetje Lesonit d.d., lesno kemična industrija, nekoč največje podjetje v Ilirski Bistrici, je po osamosvojitvi preživelo najhujša leta, odkar obstaja. V njegovih najboljših časih je dajalo kruh 1200 zaposlenim. Po izgubi trga izdelkov in surovin v SFRJ bi se moralo “čez noč” popolnoma preusmeriti na svetovni trg ter prilagoditi proizvodno strukturo svetovni konkurenci. To je nemogoča zahteva za vsako, še posebej za veliko in kapitalno intenzivno podjetje. Lesonitovci so poskušali in marsikaj jim je uspelo. V procesu lastninskega preoblikovanja so zaposleni izvajali notranji odkup, z raznimi ukrepi so prepolovili število zaposlenih, iskali so kupce po celem svetu... Vendar vsi napori niso bili dovolj. Pred tremi leti, 19. maja 1997, je bil za podjetje Lesonit uveden stečajni postopek na okrajnem sodišču v Kopru. Z dnem uvedbe stečaja je vsem zaposlenim, bilo jih je še 560, prenehalo delovno razmerje,podjetju pa je bila omejena poslovna funkcija in opravilna sposobnost. Podjetje je do takrat pridelalo 1,6 milijarde tolatjev dolgov in zaposlenim že več mesecev ni zmoglo izplačevati osebnih dohodkov. Isti dan je sodišče imenovalo stečajnega upravitelja, Franca Lipolta iz Ilirske Bistrice ter mu, tako kot v drugih stečajnih postopkih, naložilo izpeljavo zaključevanja proizvodnje in drugih nujnih ukrepov za preprečitev nadaljne škode in za zavarovanje premoženja podjetja v stečaju v prid upnikov. Stečajnemu upravitelju j e uspelo znova pognati proizvodnjo že v štirinajstih dneh. Do konca leta mu je uspelo poslovne funkcije podjetja rekonstruirati do te mere, da jedosegalo vzpodbudne proizvodne rezultate, pridobilo nove kupce in si zagotovilo dobavo surovin. Stečajni sodni senat je, tokrat, redno mesečno spremljal dogajanja v tovarni in sproti odobraval predloge upravitelja za revitalizacijo tovarne. Februarja 98. leta so že nastali pogoji, da se stečaj spremeni v prisilno poravnavo med upniki in podjetjem. Postopek poravnave je trajal do konca leta 1998, večina upnikov (93 % v strukturi dolgov) je pristala na poravnavo. Z januarjem 1999 Lesonit d.d. posluje kot normalna delniška družba. Stečajnega upravitelja, kije vse to izpeljal, pa so lastniki nastavili kot direktorja podjetja. V svojem prvem “normalnem” poslovnem letu po prisilni poravnavi, v letu 1999, je Lesonit d.d. ustvaril 226 milijona SIT dobička in obenem 336 milijona SIT amortizacije, kar j e med največjimi zneski dobička in amortizacije v občini. Poslovne rezultate, ki so pri vrhu v lesni branži, bo skupščina delničarjev obravnavala predvidoma v mesecu juliju. Od starih dolgov je Lesonitu ostalo še 118 milijonov SIT, lastnih depozitov na bankah pa ima že več, kot znašajo stari dolgovi. V tekočem poslovanju terja za 400 milijonov SIT več kot je dolžan. Pred uvedbo stečaja je bila lastninska struktura Lesonita taka, da je 60% vrednosti kapitala pripadalo notranjim delničatjem. Po zaključku poravnave, znaša delež notranjih lastnikov 40%, med lastnike pa sta se Lesonitove plošče so vhodni material za Analizirane izdelke. Ko so se v Lesenim pogovarjali s tujimi partnerji o možnostih postavitve obratov za finalno obdelavo, so se poslovni partnerji iz tujine odpovedali vlaganjem. Izračunali so namreč, da prednosti bližine tovarne, geostrateški položaj Slovenije in majhne plače zaposlenih ne morejo odtehtati vseh drugih stroškov in dajatev, ki s strani države bremenijo investicijo in poslovanje. vključili Banka Koper z 13% in država z 12%. Odpisov terjatev pri njiju ni bilo, banka je v lastninski delež spremenila le manjši del terjatev. Od srede leta 1997 se plače redno izplačujejo. Niso velike, vendar so primerjalno v lesni branži med večjimi. Sedaj podjetje zaposluje 310 ljudi, dosega tak fizični obseg proizvodnje, kot ga še ni nikoli in prodaja preko 80% proizvodnje na trgih EU. Kvaliteta izdelka in servisiranje kupca je ob tem, tako kot za vsa druga podjetja, ki tržijo v svetu, samoumevni predpogoj poslovanja. Lesonit sedaj uspešno trži vrsto novih izdelkov, ki mu zagotavljajo konkurenčnost in perspektivo na evropskem trgu. To so lahke MDF plošče, plošče s povečano odpornostjo na vodo, (kijih prodaja Skandinavcem za vgradnjo v stavbno pohištvo) ter posebne plošče za izdelavo podov in vrat. Do konca leta bo trgu ponudil tudi plošče s povečano odpornostjo na ogenj in visoke temperature.Eden poslovnih ciljev podjetja je, proizvodnja nad 40% plošč višjih cenovnih in kakovostnih razredov do leta 2002. V Sloveniji se uspešno povezujejo z domačimi proizvajalci končnih izdelkov na skupnem razvoju artiklov s povečano ognje odpornostjo. Lesonitovci načrtujejo tudi za 15 milijonov mark investicij v naslednjih štirih letih. Najprej bodo postavili novo kotlovnico na lesne odpadke. Ob velikem prihranku energentov (sedaj v proizvodnji trošijo mazut) bodo tudi potrošili deponijo neuporabne lesne mase, ki jim je ostajala v proizvodnem procesu. Druga velika in nujna investicija je rekonstrukcija sekalnice, ki bo odpravila ozko grlo in zmanjšala stroške priprave surovine. Po besedah direktorja Lipolta, še ni nastopil najugodnjejši čas za O težavnosti obstoja na evropskem trgu, in po drugi strani o nedvomnih dosežkih podjetja, pričajo tudi objektivni podatki. Uradno priznana inflacija v Sloveniji v treh letih znaša 28%, tečaj nemške marke pa je zrasel samo za 6%, Lanska recesija v EU je povzročila, daje nemška lesna industrija prvič v zgodovini terjala posredovanje in ukrepanje vlade za svojo zaščito. Pri tem pa imajo nemške tovarne, ki proizvajajo enake artikle kot Lesonit, za polovico manjše vhodne cene lesne surovine in cenejšo energijo. Kjub temu Lesonit največ izvozi prav v Nemčijo. povezave v strateška partnerstva, vendar se na to pripravljajo. Partnerstvo je ugodno, ko trdno stojiš na svojem, si urejen, stalno nižaš stroške in imaš lastno perspektivno proizvodnjo ter realno in trdno vrednost podjetja. Ti pogoji pa bodo kmalu izpolnjeni. Bogdan Jugovič \ MLEKO - 'j i NEBODIGATREBA? i Postojnska kmetijska zadrugaje 25. maja predlagala bistriški občini, * I da z junijem ne bi več odkupovala mleka, ker se ji to nikakor ne izide. | I Pri vsakem litru zbranega mleka ima namreč 11 tolarjev izgube. Obenem I - pas 1. junijem velja nov predpis o dovoljeni vsebnosti mikro organizmov . * v mleku (do 100.000/1). Odkupljeno mleko sedaj predelujejo v vipavski * I mlekarni in tudi tam pravijo, da bodo morali mleko, ki ne bo ustrezalo | I novim pogojem, zavračati ali pa odkupovati za 1/4 ceneje. Pa še to samo I - do februarja 2001, ko bo predpis stopil v polno veljavo in neustrezno _ I mleka sploh ne bo smelo priti do mlekarne. Postojnci so predlagali, naj * | si v Bistrici organiziramo odkup sami, preko KZ Brkini ali direktno z | i mlekarno v Vipavi. Na to potezo je ostro reagirala občina Ilirska Bistrica. Ne le, daje * I kritično preurejati odkup mleka na hitro, saj krave ne moreš izklopiti in I | ustaviti proizvodnjo. Zopet je v zraku pridelava mleka, ki seje že itak | ■ skrčila po zaprtju bistriške mlekarne. Že dosedaj je KZ Postojna v ■ " zaostanku s plačili, kmetom dolguje štirimesečni odkup mleka. Zbiranje * I majhnih količin postaja resnično neracionalno. Velike težave pa se obetajo I | tudi z kvaliteto zbranega mlega glede na vsebnost mikroorganizmov. Bistriška občina je zahtevalapomoč tudi pri Ministrstvu za ■ kmetijstvo. Poskušala bo doseči, da se odkup mleka nadaljuje in da bodo * I kmetje dobivali redna plačila. S problematiko pa seje na seji 31. maja I I seznanil tudi občinski svet. Bistriško kmetijsko proizvodnjo, z proizvodnjo mleka vred, je ■ 1 katastrofalno prizadela osamosvojitev in zaprta meja s Hrvaško. * I Tradicionalni trg j e bil s tem izgubljen. Brez maloobmejnega sporazuma I I in vlaganj v posodobitevin preusmeritev pridelave pa okrevanju I ■ tradicionalne kmetijske proizvodnje zelo slabo kaže. ■ Bogdan Jugovič ■ Ilirska Bistrica, 31. maj 2000 št. 3 NEŽN I K URADNE OBJAVE OBČINA ILIRSKA BISTRICA Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave št. 18/95, 18/97, 30/98 in Ur. 1. RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 13. seji dne 4.5.2000 sprejel PRAVILNIK O ŠTIPENDIRANJU I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določajo merila za dodeljevanje kadrovskih štipendij ter postopki za izvajanje štipendiranja Občine Ilirska Bistrica. Občina Ilirska Bistrica lahko razpiše štipendije za kadrovske potrebe občinske uprave, javnih zavodov in druge deficitarne poklice z območja občine, če z zakonom ni drugače določeno. Višina kadrovske štipendije za dijake ne sme biti nižja od 20 %, za študente pa ne nižja od 30 % zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za prispevke in davke od zajamčene plače. Poleg osnovne štipendije pripadajo učencem in študentom še dodatki k štipendiji za: - povečane stroške za čas šolanja zunaj kraja stalnega bivališča, - stroški prevoza v šolo, - dosežen učni uspeh. II. MERILA ZA DODELJEVANJE IN DOLOČANJE VIŠINE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ 2. člen Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo učenci srednjega izobraževanja in študenti visokošolskega in univerzitetnega programa, ki imajo status študenta. 3. člen Pri dodeljevanju štipendij se upoštevajo šolski uspeh ter učenčeve sposobnosti in interesi za izbran izobraževalni program in poklic. Ob enakih pogojih imajo prednost kandidati z nižjim dohodkom na družinskega člana. Dohodek na družinskega člana se izračuna na podlagi podatkov odločbe o dohodnini, ki jo izda Davčna uprava za preteklo leto. 4. člen Kadrovska štipendija obsega: - osnovno štipendijo za dijake in študente, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča in je za dijake največ 50 %, za študente pa največ 60 % zajamčene plače določene po zakonu, zmanjšane za prispevke in davke od zajamčene plače, - dodatek k osnovni štipendiji za povečane stroške bivanja za čas šolanja izven kraja stalnega bivališča (staršev, skrbnikov ali zakonitih zastopnikov), ki znaša 45 % zajamčene plače po zakonu, zmanjšanega za prispevke in davke od zajamčene plače, - dodatek za stroške prevoza v šolo za primestni in medkrajevni promet po ceniku, vendar največ do 45 % zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za prispevke in davke od zajamčene plače. Dodatka iz druge in tretje alinee se med seboj izključujeta. Občina lahko v skladu z možnostmi določi najnižji odstotek osnovne štipendije od zajamčene plače, kot je določeno v prvi alinei tega člena. 5. člen Na podlagi potrdila Centra za socialno delo se prosilcu oz. kandidatu zaradi izredno težkih razmer družine, na njegovo zahtevo izjemoma lahko določi do 30 % višja štipendija, kot mu pripada po 4. členu tega pravilnika. 6. člen Dijaki in študenti, ki dosegajo prav dober oziroma odličen uspeh, so upravičeni do posebnega dodatka (stimulacije) za dosežen učni uspeh. Dijakom in študentom, ki so dosegli prav dober ali odličen uspeh v preteklem šolskem letu, se izplačuje dodatek v naslednji višini: L Dijakom: - za prav dober uspeh 10 % od zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za prispevke in davke od zajamčene plače, - za odličen uspeh 20 % od zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za prispevke in davke od zajamčene plače. 2. Študentom s povprečno oceno: - 7,0 do 7,8 5 % -7,9 do 8,1 10% - 8,2 do 8,3 15% - 8,4 do 8,6 20 % - 8,7 do 8,9 25 % - 9 in več 30 % od zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za prispevke in davke od zajamčene plače. Pri študentih se uspeh določi tako, da se izračuna povprečje vseh številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu. Dodatek za dosežen učni uspeh ne pripada dijakom in študentom 1. letnika. 7. člen Štipendije se izplačujejo za celo šolsko leto, razen v primeru, da se dijaki zaključnega letnika srednjih šol po končanem šolanju zaposlijo še pred zaključkom šolskega leta. 8. člen Kadrovske štipendije se med šolskim letom valorizirajo ob spremembi višine zajamčene plače. Štipendija se valorizira za odstotek spremenjene višine zajamčene plače. 11. člen Kriteriji za izbiro kandidatov so: 1. učni uspeh v zadnjem letniku končane šole, 2. stalno bivališče v Občini Ilirska Bistrica, 1. Učni uspeh - 6,7 do 7 -7,1 do 7,3 - 7,4 do 7,7 - 7,8 do 8,1 - 8,2 do 8,5 - 8,6 do 8,9 - 9,0 do 9,2 - 9,4 do 9,7 - 10,0 število točk 1 2 3 4 5 7 9 11 15 Dodatek za stroške prevoza se spremeni, ko se cene prevoza povečajo za več kot 5 % in se izplačujejo od prvega naslednjega izplačila. III. DODELJEVANJE ŠTIPENDIJ 9. člen - odličen 5 - prav dober 4 - dober 3 - zadosten 2 Ob enakem številu točk odloča socialno stanje kandidata. Štipendije se dodeljuje na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v javnih glasilih. Javni razpis se objavi po sprejetju proračuna Občine Ilirska Bistrica za tekoče leto, štipendije pa se dodelijo od začetka šolskega oziroma študijskega leta začetega v tekočem letu. Predlog razpisa pripravi strokovna služba občinske uprave na podlagi predloga Komisije za štipendiranje. Pri pripravi predloga lahko k sodelovanju povabi predstavnike posameznih zavodov in predstavnike s področja deficitarnih poklicev, za katere se v skladu s prvim členom tega pravilnika lahko razpiše štipendija, zaradi pridobitve podatkov in predlogov o kadrovskih potrebah na tem področju. Sklep o razpisu štipendij sprejme župan. Razpis vsebuje: smer in vrsto usmeritve izobraževanja, število razpisanih kadrovskih štipendij, navedbo dokumentacije (dokaz o materialnem stanju družine in učnem uspehu, dokazilo o vpisu v tekoče šolsko oz. študijsko leto, potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, potrdilo o stalnem prebivališču, življenjepis) ter rok sprejemanja prijav. 10. člen Minimalni pogoji za pridobitev kadrovske štipendije so: - kandidat za štipendijo na srednji šoli mora imeti najmanj dober uspeh, - kandidat za štipendijo na višji ali visoki šoli mora srednjo šolo zaključiti najmanj z dobrim uspehom oz. mora imeti povprečno oceno najmanj 6,7. Če se na razpis ne prijavi zadostno število kandidatov, se lahko štipendija dodeli kandidatu s slabšim učnim uspehom. 12. člen V roku prispele vloge za kadrovske štipendije obravnava Komisija za štipendiranje, ki šteje 3 (tri) člane. Komisija, ki jo imenuje župan, je sestavljena iz dveh predstavnikov strokovnih delavcev občinske uprave in predsednika Odbora za družbene dejavnosti. Komisija obravnava popolne in v razpisanem roku prispele vloge. Na podlagi zbrane dokumentacije in strokovnega ovrednotenja vseh zbranih dokazil pripravi poročilo ter predlog o dodelitvi štipendij. 13. člen Vloge, ki sojih prosilci oddali po določenem roku, se štejejo za zamujene, razen v naslednjih primerih: - ko se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka (v tem primeru mora oddati dokumentacijo v 30 dneh po končanem služenju), - ko prosilec do roka še ni dobil obvestila o rešitvi vloge za kadrovsko štipendijo (v tem primeru mora vlogo z dokumentacijo predložiti v 30 dneh po izdaji obvetila), - če so nastopile izjemne okoliščine (težka bolezen, smrt v družini ipd.), kijih kandidat dokaže z ustrezno dokumentacijo. 14. člen Na podlagi poročila Komisije za štipendiranje izda direktor občinske uprave ustrezen sklep o dodelitvi štipendije. O pritožbi zoper odločitev o dodelitvi štipendije na drugi stopnji odloča župan. 15. člen 18. člen V pogodbi o dodelitvi štipendije se določijo višina štipendije, ki prosilcu pripada na podlagi meril tega pravilnika, čas prejemanja ter obveznosti štipendista. 16. člen Dolžnost štipendista so: - da opravlja vse učne dolžnosti v rokih, ki so določeni z vzgojnoizobraževalnim programom za napredovanje v višji letnik in za zaključek šolanja, - da o končanem šolanju v roku 30 dni o tem pismeno obvesti štipenditorja, - da do konca šolskega leta oz. dijaki najkasneje do 31. avgusta študenti pa najkasneje do 30. septembra, predloži dokazilo o uspešnosti in potrdilo o vpisu v naslednji letnik, - da ne spremeni vzgojnoizobraževalnega programa brez soglasja štipenditorja, - da v času štipendiranja ne sklene štipendijskega razmerja z drugim štipenditorjem. Štipendisti so se po končanem šolanju dolžni zaposliti pri štipenditorju oz. v javnem zavodu v občini ali pri drugem delodajalcu v občini v primeru, da seje štipendiranje izvajalo za potrebe deficitarnih poklicev z območja občine in delati najmanj dobo enako dobi štipendiranja. Te obveznosti so oproščeni samo v primeru, če jim štipenditor ne more zagotoviti zaposlitve v roku 60 dni od zaključka šolanja oz. v primeru štipendiranja za potrebe javnega zavoda v roku 60 dni od začetka šolskega leta, ki nastopi po štipendistovem zaključku šolanja ali v primeru štipendiranja za potrebe deficitarnih poklicev, če jim delodajalec, ne more zagotoviti zaposlitve v roku 60 dni od zaključka šolanja. Štipendist lahko v času počitnic opravlja počitniško prakso pri štipenditorju, četudi ta praksa ni zahtevana z vzgojnoizobraževalnim programom. 17. člen Dolžnosti štipenditorja so: - da redno izplačuje štipendije od dneva sklenitve štipendijskega razmerja dalje oziroma od začetka šolanja do zaključka rednega šolanja, in sicer 12 mesecev v letu, - da omogoča štipendistom ustrezno prakso, - da omogoča štipendistom obvezno prakso v času šolanja, - da zagotovi štipendistom opravljanje pripravništva v občinskih organih ali v javnem zavodu oz. poklicu, za katerega potrebe se je štipendiranje v občini izvajalo, v skladu z možnostmi in področno zakonodajo, najkasneje v roku 1 meseca po prejemu obvestila o zaključku šolanja, razen če se s štipendistom dogovori drugače. Štipendistu, ki predčasno zaključi študij, se izplačajo štipendije kot enkratne nagrade na podlagi sklenjene pogodbe o štipendiranju za čas, ki bi mu pripadala po pogodbi. Ta nagrada se izplača štipendistu samo v primeru, da sklene delovno razmerje s štipenditorjem. Štipendijska pogodba se prekine, štipendist pa je dolžan vrniti izplačano štipendijo z veljavnimi obrestmi za dolgoročne kredite s prvovrstnim zavarovanjem Banke Koper d.d. od dneva prekinitve razmerja v naslednjih primerih: - če ne izpolni učnih obveznosti za napredovanje v višji letnik, niti po enoletnem ponavljanju letnika, - če ne zaključi šolanja v rednem roku, določenem s statutom vzgojnoizobraževalne organizacije, - če izgubi pravico do nadaljnjega šolanja, - če brez soglasja štipenditorja spremeni smer izobraževanja, - če sklene štipendijsko razmerje z drugim štipenditorjem, - če sam želi razdreti štipendijsko razmerje, - če predčasno prekine redno šolanje. Štipendist mora vrniti prejeto štipendijo in stroške prevoza skupaj z obrestmi za dolgoročne kredite s prvovrstnim zavarovanjem Banke Koper d.d. tudi v primeru, če med izobraževanjem pisno sporoči štipenditorju, da ni pripravljen skleniti delovnega razmerja pri njem ali pri zavodu oz. delodajalcu, za katerega primanjkujoče poklice prejema štipendijo, v skladu s pogodbo o štipendiranju. Smiselno se določba prejšnjega odstavka uporablja tudi v primeru, da štipendist ni bil v delovnem razmerju najmanj toliko časa kot je trajalo štipendiranje in je tako dolžan vrniti sorazmerni del štipendije in prejetih stroškov prevoza, skupaj s pripadajočimi obrestmi. Način vračanja štipendije se določi v pogodbi o štipendiranju. 19. člen Štipendist je oproščen vračila štipendije: - če ga štipenditor ni sprejel v delovno razmerje oz. ga ni sprejel v delovno razmerje javni zavod ali delodajalec, za katerega primanjkujoče poklice je bila razpisana štipendija, - če šolanja ni zaključil zaradi dolgotrajne bolezni in trajne nezmožnosti za nadaljevanje šolanja na podlagi zdravniške dokumentacije. 20. člen Štipendija se obračuna z začetkom šolskega leta za vse prosilce, ki so oddali potrebno dokumentacijo v razpisnem roku, in za prosilce, ki so zamudili rok zaradi razlogov, navedenih v 13. členu tega pravilnika. V primeru iz 13. člena tega pravilnika se štipendija obračuna s prvim naslednjim mesecem po prejemu vloge. 21. člen Štipendist mora predložiti dokazila o izpolnjevanju meril iz II. poglavja tega pravilnika za vsako šolsko leto v skladu z razpisom. Štipendistu, ki ne izpolni obveznosti iz prejšnjega odstavka, se štipendija ne izplačuje, dokler ne predloži dokazil, štipendija se začne ponovno izplačevati s prvim naslednjim mesecem po predložitvi dokazil. IV. OBRAVNAVA ŠTIPENDISTOV, KI NE IZPOLNJUJEJO OBVEZNOSTI 22. člen Štipendist, ki ponavlja letnik, ne more prejemati štipendije, razen v upravičenih primerih, ki jih oceni Komisija za štipendiranje in o tem odloči direktor občinske uprave. 23. člen Štipendist, ki prekine izobraževanje, je dolžan povrniti izplačane štipendije z obrestmi za dolgoročne kredite s prvovrstnim zavarovanjem Banke Koper d.d., razen v upravičenih primerih, kijih oceni Komisija za štipendiranje. Način in roki vračila se lahko določijo z izvensodno poravnavo. 24. člen Če štipendist oziroma njegovi starši ali zakoniti zastopnik ne pristanejo na izvensodno poravnavo dolžnega zneska, se sproži tožba, za poravnavo pred pristojnim sodiščem. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Pogodbe o štipendiranju, sklenjene do uveljavitve tega pravilnika, ostanejo v veljavi in se glede višine štipendije uskladijo z določbami tega pravilnika. 26. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o štipendiranju z dne 31.1.1992, št. 604-1/92-3/1. 27. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah glasila Snežnik. Številka: 10008-0006/00-21 Ilirska Bistrica, dne 4.5.2000 OBČINA ILIRSKA BISTRICA Zupan Franc LIPOLT, univ.dipl.inž.kem.tehnol. Nova priložnost za obmejna področja: PROGRAMI ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO DROBNO GOSPODARSTVO Rubliko pripravlja: Alenka Penko SKUPŠČINA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE Programi čezmejnega sodelovanja vsebujejo poleg razvojne tudi povezovalno komponento. Gre za povezanost obmejnega prebivalstva skozi konkretne programe, ki prinašajo tesnejše in boljše sodelovanje med ljudmi na obeh straneh meje. Zato pozdravljam takšne programe in jih kot poslanec tudi podpiram. Eden od pomembnih načinov sofinanciranja v okviru programov PHARE so programi čezmejnega sodelovanja. Takšne programe čezmejnega sodelovanja pripravlja tudi Slovenija v sodelovanju s Hrvaško, ki bodo predvsem za obmejna področja, kar pomeni, da bi v teh programih morale najti svoj interes predvsem obmejne občine ter skozi te programe reševati razvoj na obmejnem področju. Skoraj celotno obmejno področje vzdolž slovensko-hrvaške meje je demografsko ogroženo in gospodarsko slabo razvito. Prav ti programi so namenjeni temu, da bi imela meja skozi takšne programe razvojno pozitivne učinke. Ti programi segajo na področje transportne in obmejne infrastrukture, na področje okolja in naravovarstva ter na področje urejanja prostora, gospodarskega sodelovanja. Prav v naši Občini Ilirska Bistrica imamo kar nekaj že zastavljenih programov, od kateiih bi jih bilo nekaj smiselno vključiti v programe čezmejnega sodelovanja: Meddržavni mejni prehod Jelšane Eden od treh glavnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško. Urediti zazidalni načrt z vso potrebno infrastrukturo za mejne službe in servise za ves tovorni in osebni promet v smislu navezave na hitro povezovalno cesto. V skladu z zazidalnim načrtom izvesti projekt mejnega prehoda s projekcijo naraščajočega prometa na tem koridorju osrednja Slovenija in zahodna Italija proti Kvamerju in Dalmaciji. Meddržavni mejni prehod Starod Premaknitev na mejno črto, izvedba projekta in realizacija projekta mejnega prehoda na sami meji z vso potrebno infrastrukturo. Ureditvijo nemotenega izvoza in vstopa na magistralno cesto za vas Starod. Maloobmejni prehodi Novokračine in Starod 1. Izvedba projekta za postavitev maloobmejnih prehodov. Rekonstrukcija ceste v posameznih predelih do maloobmejnih prehodov. Razširitev posameznih vsekov na relaciji Novokračine - meja, asfaltiranje ceste skozi Ubrš do Sušaka ter asfaltiranje in delna razširitev ceste Starod - Mune do meje. Oskrba s pitno vodo Varstvo in izboljšanje stanja voda na območju obmejnih rek Slovenije -Hrvaške. V ta okvir sodi tudi oskrba s pitno vodo. V primeru Ilirske Bistrice, ki delno oskrbuje s pitno vodo sosednje Matulje, bi kazalo proučiti možnosti izboljšave oskrbe s pitno vodo sosednjo Občino Matulje. Čezmejni program sodelovanja zajema tudi okolje in naravovarstvo. Gre za varstvo zavarovanih območij, v okviru katerih pa se lahko vzpostavljajo peš poti in kolesarske steze za rekreacijo. Za ilirskobistriško občino bi bilo nujno izdelati študijo prostorskega razvoja na Bistriškem z razvojno vizijo in usmeritvijo našega področja. Izkoristitije potrebno položaj obmejnosti za dejavnost terminala in obmejnih servisov, zgraditi hitro povezovalno cesto ter povezovati Ilirsko Bistrico s centralno Slovenijo ter z Italijo. Marsikateri projekt j e časovno naravnan na daljše obdobje, toda če danes začnemo načrtovati projektno dokumentacijo, tudi čez 10 let ne bo ničesar narejenega. Načrtovati razvoj pomeni načrtovati prihodnost. Vladimir Čeligoj ŠE 1 KM ASFALTA OD ZABIČ PROTI SUŠAKU Ob zadnjih razgovorih na direkciji RS za ceste v Ljubljani je bilo dogovoijeno, da bodo letos na cesti Zabiče - Sušak položili 1 km asfalta. To delo naj bi bilo opravljeno predvidoma do konca letne sezone. Čeprav bi si krajani Sušaka, Novokračin, Fabcev, Nove vasi in Zabič želeli, da bi bila cesta skozi Ubrš v celoti asfaltirana, bo potrebno potrpeti še eno leto. Vladimir Čeligoj, poslanec Državnega zbora RS V sredo, 19. aprila 2000 so se sestali člani skupščine Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica. Z željo, da se tudi člani skupščine seznanijo z delom in prizadevanji svojih stanovskih kolegov, je bila skupščina organizirana v graščini Gotnik, v času trajanja razstave pirhov in kulinaričnih dobrot. Člani skupščine so se seznanili s poročilom o delu za preteklo leto in sprejeli program dela s finančnim načrtom za leto 2000. Kot gostje so seji prisostvovali še bivši poslanci skupščine, katerim seje želelo vodstvo Območne obrtne zbornice oddolžiti za njihovo štiriletno delo s skromnim prigrizkom. Pogostitev smo pripravili s pomočjo sponzorjev Pekarne Slava, Zorka Iskra s.p. Ilirska Bistrica, PK Pivke d.d. in Avtoprevozništva Jolič, Davor Jolič s.p. Ilirska Bistrica, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. V mesecu maju poteka pospešen postopek Pred tem je zasedal Izvršilni verifikacije učnih mest za šolsko leto odbor Območne obrtne zborni- 2000/2001. ce Ilirska Bistrica. Slednji je potrdil zaključni račun za leto 1999 in obravnaval skupščinski material. Večino časa je namenil obravnavi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na čmo in problematiki v zvezi s tem. Meseca maja so se sestali še člani Izvršilnega odbora Sekcije za gostinstvo in turizem Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica. Obravnavali so predlog pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za gostinske obrate in okvirno določili program dela za prvo polletje letošnjega leta. Konec meseca maja je bila dana s strani Zdmženja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije G IZ pobuda za ustanovitev regijskega odbora G IZ. Regijski odbor bi pokrival območje OOZ Postojna, Cerknica in Ilirska Bistrica. Posveta na to temo seje udeležilo pet poslancev skupščine Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica: Margita Gratner, Peter Urbančič, Zorka Iskra, Hubert Šlosar in Anton Lazar ter sekretarka zbornice Alenka Penko. O bodočem regijskem povezovanju pa bo imel zadnjo besedo Izvršilni odbor Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica. ANA DOLGAN V sredo, 26. aprila 2000 smo se na domačem pokopališču zavedno poslovili od gospe Ane Dolgan, rojene Šabec. Gospa Ana Dolgan se je izučila frizerskega poklica pred drugo svetovno vojno v Trstu, kar je njene starše takrat veljalo celo tele. Po končani učni dobi je delala sprva kot vajenka in pozneje kot delavka na Pivki. Leta 1955 je začela samostojno pot v Ilirski Bistrici. Obrtno dejavnost je opravljala petindvajset let in v tem času izšolala veliko učenk- vajenk. Pri delu in učenju je zahtevala red in disciplino, čistočo in racionalno porabo preparatov, ki so bili takrat še zelo skromni. Med prvimi v Ilirski Bistrici je naredila »najlon trajno« in se v šestdesetih letih navduševala nad »gobansko pričesko« Beatlesov, zato se je po nova znanja odpravila kar v London. Leta 1968 si je dal v njenem frizerskem salonu postriči dolge lase bobnar skupine Kameleoni , ki so jih takrat imenovali kar koperski Beatlesi, Tulio Furlanič. O tem so pisali domala vsi jugoslovanski časopisi in salon je postal sila popularen. I 'S> S I 15 Er ti NA MLADIH SVET STOJI OS DRAGOTIN KETTE: GLEDALIŠČE ‘KOT SE ŠIKA’ V četrtek, 18. maja, smo bili ‘na velikem odru’ dvorane Doma na Vidmu priča pravcati gledališki predstavi, ki jo je pospremil tudi gledališki list. Petnajst fantov in deklet z osnovne šole Dragotina Ketteja je ob koncu šolskega leta z uprizoritvijo igrice Jakoba Špicarja ‘Martin Napuhek’ pokazalo rezultate dela šolske dramske skupine v iztekajočem se šolskem letu. Navdušeni smo bili nad igro, nad sceno in nad kostumi. Ob koncu predstave smo mlade igralce trikrat nagradili z aplavzom, vse tri pa so si zaslužili tudi vsi tisti, ki se niso prišli poklonit na oder in smo za njihova imena izvedeli iz gledališkega lista: režiserki Sonji Šteinbergar, kostumografinji (in kot smo izvedeli tudi šivilji) Anici Primc, scenografoma Milojki Primc in Ljubu Zatkoviču. OŠ PODGORA KUTEŽEVO: KAPLJICA VODE ZA ŽIVLJENJE Na predlog UNICEF-ove prostovoljke Magdalene se je naša šola vključila v projekt Kapljica vode. V tednu od 17. do 21. aprila smo učenci od prvega do osmega razreda skupaj z učitelji opravljali najrazličnejše kemijske in biološke analize. Poiskali in na zemljevidu označili divja odlagališča, vodnjake ter korita. Mlajši so spoznali pot vode od izvira do pipe in njeno uporabo. Vsi učenci so zbirali stare predmete, ki so bili kakor koli povezani z vodo in njihova stara domača imena ter jih razstavili ob zaključku projekta. Delo smo zaključili s prireditvijo, ki so se je udeležile tudi predstavnice UNICEF-a. V tem tednu, ko smo se z vodo tesneje povezali, smo postali zagotovo bolj odgovorni in zreli. Zavedli smo se, da smo premalo skrbeli za čistost okolja in predvsem za reko Reko, ki je bila dolga leta zanemarjena. Zanemarili je nismo samo mi domačini, ampak tudi odgovorni za okolje. Pri delu smo se potrudili, kolikor je bilo v naših močeh. Delali smo z veseljem in se pri tem veliko naučili. Literarno-novinurski krožek OŠ Podgora Kuteževo PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNEVOV V VRTCU V enoti vrtec O.Š. Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, otroci praznujejo rojstne dneve na način kot to samo oni znajo, prisrčno in iskreno. Slavljencu voščimo s petjem znane pesmice, deklamacije, pripovedovanjem zanimive vsebine, ter rajanjem ob prijetni otroški glasbi. Na koncu se posladkamo z bonbončki, piškoti, kdaj pa kdaj tudi s torto. Tako je bilo tudi v aprilu ob praznovanju Urbanovega 6. rojstnega dne. Velika slavljenska torta (muca) je zvabila vedoželjne poglede otrok, a okus po čokoladi in sladki smetani jim je šel dobro v tek. S takimi prijetnim trenutki ustvarjamo delček družinske atmosfere, krepimo odnos do skupine in spoštujemo posameznika. PREDAVANJE DR. JANE BLUESTEIN »Disciplina 21. stoletja« je bil naslov predavanja, ki ga je v petek, 12. maja 2000, organizirala OŠ Dragotina Ketteja v sodelovanju s svetom staršev in Greto Bratovš, direktorico Inštituta za razvijanje osebne kakovosti iz Ljubljane. Predavala je dr. Jane Bluestein, ki je malo manj kot tri ure v Domu na Vidmu navduševala polno dvorano slušateljev iz Ilirske Bistrice in njene okolice, Pivke, Postojne in drugod. To je bil že peti obisk dr. Bluesteinove v Sloveniji. Tokrat je, poleg Ilirske Bistrice, predavala še v Ljubljani in Mariboru. Jane Bluestein je mednarodno priznana strokovnjakinja s področja vzgoje otrok in mladostnikov ter avtorica številnih knjig (nekatere so prevedene tudi v slovenščino). Že vrsto let se posveča razvijanju odgovornosti, samospoštovanja in občutka osebne vrednosti pri otrocih. Znanja in izkušnje je pridobila kot razredna učiteljica in kasneje kot svetovalka pri usposabljanju učiteljev. Večina njenega delaje namenjenega gradnji zdravih, pozitivnih odnosov med odraslimi in otroki. Je dinamična in zabavna govornica (o tem smo se lahko prepričali tudi v Ilirski Bistrici), ki predava tudi zunaj meja ZDA in je bila gostja številnih TV oddaj, med drugim v popularni Oprah Winfrey Show. Njena zanimiva, sproščujoča, poučna predavanja so že večkrat navdušila tako učitelje, vzgojitelje in svetovalce iz številnih šol in vzgojno izobraževalnih ustanov, kot tudi starše po Soveniji. Navdušenje je bilo obojestransko. Njeno predavanje pri nas je samo še potrdilo njen sloves. Preprosta, jasna in popolnoma sproščena je predavateljica zbranim staršem, učiteljem ter ostalim v slabih treh urah predstavila njen pogled na vzgojo otrok in odnose med starši ali učitelji in otroki ali mladostniki. Jezik pri tem ni bil nikakršna ovira. Ob koncu predavanja so se predstavniki sveta staršev s simboličnimi darili ob navdušenem aplavzu poslušalcev poslovili od zanimive predavateljice, njene prevajalke Neže Rojko, ki je med predavanjem besede dr. Jane Bluestein prelivala v slovenščino, ter Dr. Jane Bluestein med predavanjem v dvorani Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici, 12. maj 2000: Predvsem se je osredotočila na meje - meje, ki jih moramo pri vzgoji in vzpostavljanju odnosov postaviti otrokom pa tudi sebi. Da meje ne bi izvenele kot nekakšna prisilna omejitev jim je definirala še pet osnovnih lastnosti: meje morajo biti jasne, v odnosih morajo zagotoviti, da ni poraženca na nobeni strani (zmagam - zmagaš), delovati morajo pozitivno in proaktivno. Te štiri lastnosti ni težko zagotoviti. Zadnja, peta lastnost pa vsem dela obilo preglavic. Doslednost. direktorice Inštituta za razvijanje osebne kakovosti iz Ljubljane. Da nam je uspelo organizirati gostovanje dr. Jane Bluestein v Ilirski Bistrici, gre zahvala predvsem številnim sponzorjem: Plami-pur Podgrad, trgovskemu centru Balasty, Banki Koper, SKB Banki, zavarovalnici Adriatic, trgovskemu podjetju Ilirija, trgovini Tarsel, Vidi, d.o.o. iz Obrova, Petrolu TIB Transport, Ključavničarstvo Valter Frank iz Gornje Bitnje, Pekarni Slava, Inblue iz Hrušice, Pedikerstvu Milka, Irbis - Marjan Macarol, papirnici DZS ter občinski upravi, ki nam je omogočila brezplačno uporabo kinodvorane Doma na Vidmu. Lepa hvala vsem, ki ste z denarjem, delom ali moralno podporo pripomogli k uspešno izvedeni prireditvi! OŠ Dragotin Kette OS JELŠ ANE: MEDVED PREČKAL POT Moj očka je lovec. On se z medvedi velikokrat srečuje, ker so pri nas redni gostje. Medved je po naravi plašna žoval. Velikokrat zbeži ali pa se vzpne na zadnje noge in renči., a kmalu za tem pobegne. Redki primeri so, ko medved napade. Napade, ko je ranjen, ali ko so mladiči v nevarnosti. Je vsejeda žival. Ko pride jesen, si nabere pod kožo zadosti masti in gre na zimsko spanje. Velikokrat se med zimo zbudi in išče hrano. Zato, ker je lačen, povzroči veliko škodo na živalih. Zaradi tega ga ljudje ne marajo. Prejšnji teden sva se z očetom vračala domov, na Veliko brdo in mrcina nama je prečkala pot. Oče je šel domov po mavec in ga vlil v medvedjo sled. Bila je ogromna. Ostala bo v spomin na srečanje z medvedom. Samanta Mikuletič, 2. razred, OŠ Jelsane OŠ PODGRAD: PROJEKT DROGA IN ODVISNOST OD DROG V aprilu 2000 je potekal na osnovni šoli »Rudolfa Ukoviča« v Podgradu za učence 8. razreda projekt Droga in odvisnost od drog. Projekt smo izvajali pet šolskih ur v okviru predmeta etika in družba. Prvo uro nam je predavala gospa Andreja Rebec iz zdravstvenega doma v Ilirski Bistrici. Povedala nam je, kako lahko postanemo mi, oziroma naše telo, odvisni od drog, s kakšnimi posledicami se soočamo in kako odvisnost zdravimo. Naslednji teden smo skupaj z učenci 7. razreda gostili policista Iztoka Ljubiča, ki predava učencem naše šole o drogah že peto leto. Njegovo predavanje je bilo za nas učence tudi najbolj zanimivo. Predstavil nam je vrste drog, pokazal vzorce nekaterih drog in nas seznanil z njihovimi učinki. Poleg tega nas je opozoril na kriminalna dejanja, ki jih lahko povzročijo odvisniki ter nam povedal, v katerih državah sveta so posamezne droge najbolj razširjene. Zadnji dve uri pa smo se pogovarjali še s šolsko pedagoginjo Sonjo Škrlj Počkaj, kije ta projekt tudi organizirala. Tu smo več časa namenili vprašanjem, zakaj mladi posežejo po drogah in kakšen vpliv imajo pri tem njihovi vrstniki. V ta namen smo si ogledali knjižico Kako naj rešim problem? Odločaš ti!, ki jo je izdal Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše iz Ljubljane. Ob prebiranju te knjižice smo se pogovarjali kako reagirati v situaciji, kadar smo pod pritiskom prijateljev oziroma družbe, kako si lahko dvignemo samozavest, da se lažje postavimo po robu prijateljem, ko nas silijo v dejanja, kijih nočemo storiti ter na kakšen način lahko zavrnemo prijatelje, ne da bi jih pri tem užalili. Spoznali smo tudi, da smo za vsako dejanje, ki ga storimo, dobro ali slabo, odgovorni sami. Sami moramo sprejeti vse posledice, kijih prinesejo naše odločitve. Na koncu smo rešili še vprašalnik o naših delovnih navadah, interesih, o prijateljih ter družbi. Ugotovili smo, da učenci 8. razreda naše šole porabimo povprečno štiri ure na teden za pisanje domače naloge, tri ure in pol za učenje in štiri ure in pol za vse naše domače obveznosti. V prostem času največkrat obiskujemo razne interesne dejavnosti, se družimo s prijatelji ali pa gledamo televizijo. Nekaj časa pa namenimo tudi poslušanju glasbe, vožnji z motorji, sprehodu, igranju z računalnikom, branju in risanju. Temi Droga in odvisnost od droge smo namenili tudi nekaj prostora na oglasni deski v večnamenskem prostoru. Katja Hrvatin in Mateja Zidarič, 8. razred ŠESTOŠOLCI IZ PODGRADA O MED VRSTNIŠKEM NASILJU Učenci 6. razreda iz Podgrada smo marca in aprila sodelovali v projektu o nasilju, ki gaje vodila šolske pedagoginja Sonja Škrlj Počkaj. Pri našem delu smo bili razdeljeni v tri skupine (po sedem učencev), saj j e delo potekalo v obliki delavnic. Na teh srečanjih smo se pogovarjali o tem, kaj je nasilje, kaj so vzroki zanj, kje in katere oblike nasilja najpogosteje srečujemo, kdo so ponavadi nasilneži in kdo žrtve, kje so vzroki za nasilna dejanja ter na kakšen način preprečiti nasilje, predvsem med vrstniki in v šoli. V ta namen smo oblikovali dva plakat z našimi mnenji o tem, kaj je nasilje in kaj lahko storimo učenci, da bo nasilja manj. Spoznali smo, da so konflikti del našega življenja, da smo mnogi konflikti rešljivi in da lahko nenasilna razrešitev konfliktov pozitivno doprinese k medsebojnim odnosom. Naučili smo se učinkovite metode reševanja konfliktov ter v skladu s svojimi ugotovitvami tudi načine, kako usmerimo lastne aktivnosti v nenasilno reševanje medvrstniških sporov. Izmenjali smo si tudi svoje izkušnje, ki smo jih imeli z nasiljem med vrstniki ter o tem, kako smo to razrešili. Ugotovili smo, da lahko različne probleme rešimo tudi na nenasilen način oziroma tako, da oba udeleženca nekaj pozitivnega odneseta iz nastale situacije. Učenci 6. razreda oš jelšane: BRALNA ZNAČKA Ker smo 23. aprila praznovali Svetovni dan knjige, smo v petek, 21.4. 2000 na naši šoli podelili Kettejeva priznanja in značke tistim učencem, ki so se vključili v tekmovanje za bralno značko in ga tudi uspešno opravili. Na naši šoli zelo radi beremo, zato nas je sodelovalo kar 73% učencev. Prireditev smo zaključili z mislijo: » Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo.« Učenci OŠ Jelšane Vrtec: MALOŠOLARJI NA SUŠCU IN GRADINI V sklopu vzgojno športnega programa se otroci male šole trudijo osvojiti "zlati sonček", ki med dragim vsebuje realizacijo petih planinskih izletov (jesenski, zimski, trije pomladanski). S svojim vzgojiteljicami so že osvojili nekatere planinske točke. Tako je bilo v aprilu, ko nas je lepo pomladansko vreme zvabilo na Sušeč in Gradino. Spoznali smo novo planinsko pot, opazovali gozd, ptice, mravlje, nabirali kamenčke. Uživali smo ob opazovanju čudovitega slapa Sušca, njegovih korit, mogočne stene bistriškega gradu, od katerega so žal ostale le še ruševine. Z izleta smo se vrnili veseli in zadovoljni. Z izleti navajamo otroke na zdrav način življenja, bogatimo otroška doživetja in domišljijo, ter krepimo ljubezen in pravilen odnos do narave. DAN SONCA 19. maja praznujemo “DAN SONCA” . Ker ima ta žareča krogla velik pomen, seje svet odločil, da mu posveti en dan v letu. Na naši šoli pa smo mu posvetili nekaj uric. Šestošolci smo izdelali plakat o SONCU. Napisali smo nekaj pomembnih podatkov o njem in njegovih lastnostih: velikost, temperatura, njegov pomen za življenje na ZEMLJI,...V osmem razredu so pri tehničnem pouku izdelali sončno peč. Ogledali smo si tudi poskus delovanja ventilatorja s pomočjo sončne celice. Na blagajniški trak je vsak učenec napisal svojo misel o soncu. Pripravili smo tudi razstavo različnih sončnih očal. Zadnjo šolsko uro smo si vse to ogledali. BREZ SONCA NI ŽIVLJENJA! Doris in Borut, OŠ JELŠANE UČENCI OŠ JELŠANE V VARSTVENO DELOVNEM CENTRU V sredo, 29. marca so so Varstveno delovni center v Ilirski Bistrici, ki nudi varstvo, vodenje in zaposlitev sedemindvajsetim osebam z zmerno in s težjo motnjo v duševnem razvoju, obiskali učenci OŠ Jelšane. Varovancem in njihovim staršem so se pod mentorstvom učiteljice Nives Pirih že drago leto zapored predstavili z recitacijami, šaljivimi prizori, petjem in plesom. Z vsebinsko primerno izbranimi točkami ter s prisrčnim in sproščenim nastopom so med gledalce vnesli dobro voljo, smeh in navdušenje, ki piesna točka v sporedu učencev OŠ Jelšane. je doseglo višek ob koncu, ko sta se otrokom pridružili še harmonikašici Vojka Pirih in Anki ca Udovič. Tovrstni dogodki pomenijo varovancem Varstveno delovnega centra popestritev in obogatitev vsakdanjika, otrokom OŠ pa omogočajo spoznati drugačnost kot sestavni del sveta, v katerem odraščajo. Sonja Munih I I I g >2 Teden gozdov od 28. maja do 3. junija: GOZDAR V SLUŽBI NARAVE IN ČLOVEKA Slovenija sodi med najbolj gozdnate evropske države saj gozdovi pokrivajo več kot polovico države. Več kot 2/3 gozdov je v zasebni lasti. Za Slovenijo je značilna velika pestrost rastlinskih in živalskih vrst ter geoloških, talnih in podnebnih razmer. Na Postojnskem gozdno-gospodarskem območju je povprečna velikost zasebne gozdne posesti 3,8 ha, povprečna velikost parcele pa le 0,8 ha. Ohranjenost obsežnih gozdov nudi ustrezne življenjske razmere za velike zveri kot so medved, volk in ris, v ohranjenih gozdovih pa so še vedno redke vrste ptic, med nj imi velika uharica, planinski orel, divji petelin in gozdni jereb. Gozdovi, kot obnovljivo naravno bogastvo opravljajo številne funkcije: -ekološke: varovanje zemljišč, hidrološka, biotopska ter klimatska funkcija -socialne: rekreacijska, turi-stična, poučna, raziskovalna, estetska, higiensko- zdravstvena, funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot, obrambna funkcija -proizvodne: lesnoproizvodna funkcija, pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovskogospodarska funkcija Temeljna načela za ravnanje in gospodarjenje z gozdovi so trajnost gozdov in trajnostna raba njihovih funkcij ter sonaravnost (raba gozda v taki meri in na tak način, ki omogoča ohranitev vseh naravnih sestavin gozda). Lastnik gozda mora z gozdom gospodariti v skladu z veljavnimi predpisi in zakoni. Temeljna državna dukumenta za ravnanje in gospodarjenje z gozdovi sta Zakon o gozdovih Republike Slovenije in Program razvoja gozdov Republike Slovenije. Lastnik mora v svojem gozdu dovoliti prost dostop in gibanje drugim osebam, čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov, gob in zelnatih rastlin. Gozd s svojimi funkcijami daje koristi, kijih lahko pod enakimi pogoji uživajo vsi državljani, zato država lastnikom gozdov omogoča materialne spodbude. Po Odredbi o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove se financira izvedba protipožarnih ukrepov v požarno ogroženih gozdovih. Sofinancira se gojitvena in varstvena dela ter dela za vzdrževanje življenskega okolja prostoživečih živali, zaščita za zavarovanje premoženja pred zavarovanimi zvermi, obnova gozdov po naravnih ujmah in na pogoriščih. Financira in sofinancira dela, ki so vključena v program vlaganj v gozdove, ki ga za tekoče leto pripravi ZGS. Za dela morajo biti lastniku gozda izdane odločbe. Zavod za gozdove Slovenije ne opravlja sečnje, spravila, transporta in prodaje lesa. V gozdovih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije to delo opravljajo gozdna gospodarstva, v zasebnih gozdovih pa lastniki ali pa najeti izvajalci. Za strokovno pomoč delavcev Zavoda za gozdove Slovenije se lahko osebno zglasite na sedežu krajevnih enot ali pa pokličete po telefonu Janez Fabec, inž. gozd -se Krajevne enote Zavoda za Gozdove Slovenije na območju občine Ilirska Bistrica 1 OBMOČNA ENOTA KRAJEVNA ENOTA NASLOV TEL. ŠTEVILKA j= 1-Postojna Ilirska Bistrica Bazoviška 4 05 /704-00-00 2-Postojna Knežak Knežak 202a 05 /788-00-01 18 3-Sežana Ilirska Bistrica Vilharjeva 4 05/71-44-165 Zakon o gozdovih RS je sodoben, ekološko in naravovarstveno naravnan. Na podlagi zakona o gozdovih je Vlada Republike Slovenije ustanovila javno gozdarsko službo, ki ima status javnega zavoda z imenom Zavod za gozdove Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je pričel z delovanjem 1.5.1994. Sredstva za svoje delovanje pridobiva iz proračuna Republike Slovenije in s prodajo svojih storitev. Zagotavlja javni interes nad gospodarjenjem in rabo vseh gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo. Javni interes ZGS usklajuje z interesi lastnika gozda v mejah, ki jih dovoljuje gozd kot ekosistem. Glavne naloge Zavoda za gozdove Slovenije so : -zbira podatke o stanju in razvoju gozdov -skrbi za popularizacijo gozdov in osveščanje javnosti o pomenu gozda z namenom spremljanja naravnega razvoja gozda so izločeni posamezni gozdni rezervati v katerih je prepovedana vsaka dejavnost. Izločeni so tudi gozdovi s posebnim namenom. Z namenom izobraževanja širše javnosti so delavci ZGS izdelali številne učne poti po katerih zainteresirane tudi vodijo. -izdelava gozdnogospodarskih, gozdnogojitvenih in lovskogojitvenih načrtov. Lastniki gozdov imajo pravico sodelovati pri pripravi oziroma sodelovati v postopku sprejemanja navedenih načrtov. -izvajanje upravnega postopka ( izdajanje odločb, soglasja, dovoljenja) -izbira drevja za posek skupaj z lastnikom gozda, sečnja drevja brez odkazila in izdane odločbe za posek je nezakonita -svetovanje lastnikom gozda -zagotavlja sadike gozdnih drevesnih in grmovnih vrst -financiranje in sofinanciranje nekaterih vlaganj v gozdove iz proračuna Republike Slovenije, ter prevzem opravljenih del. -varstvo gozdov -usmerjanje gradnje in vzdrževanje gozdnih cest -strokovno svetovanje in izobraževanje lastnikov gozdov za varno in kakovostno delo pri gojitvi, varstvu, sečnji in spravilu, merjenju in krojenju lesa -načrtovanje razvoja populacij prostoživeče divjadi in ukrepov v okolju v prid živalskega sveta -spremlja razvrednotenje in poškodovanost gozdov Poleg zgoraj navedenih nalog ZGS pripravlja strokovne podlage za oddajanje načrtovanih del v državnih gozdovih, nadzira njihovo opravljanje in prevzema opravljena dela, če ga za ta dela pooblasti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. ZGS ima osrednjo (centralno) enoto s sedežem v Ljubljani in 14. območnih enot. Območje občine Ilirska Bistrica pokrivata območna enota Sežana - krajevna enota Ilirska Bistrica in območna enota Postojna s krajevno enoto Knežak in Ilirska Bistrica. V okviru območne enote Postojna je organizirano tudi Gojitveno lovišče Jelen, ki v osrednjem delu snežniških gozdov skrbi za razvoj populacij prostoživeče divjadi. Krajevne enote se nadalje delijo na gospodarske enote in revirje, ti pa še na oddelke in odseke. PISANI SVET Navadna kotoma in poljski jereb sta predstavnika jerebic.Zivijo tudi pri nas, vendar so vedno bolj ogrožene. V naravi jih že počasi redko vidimo. Če jih bi radi videli v živo sijih lahko ogledate pri nas v Podbežah sedaj imamo tudi mladiče teh in seveda drugih ptic, o katerih sem že pisal. NAVADNA KOTORNA-SKALNI JEREB Navadna kotoma (A.graeca) se drži suhih in kamnitih tal z nizkim rastjem, pa tudi svetlih,odprtih gorskih gozdov. Doma je v goratih krajih jugovzhodne Evrope, od Alp, Balkana do Karpatov in ter v Prednji Aziji, od Sinjskega polotoka do severne Indije,Mandžurije in Mongolije.Gnezdi tudi v Sloveniji na kraških tleh. Samec in samica tehtata kakih 400g, dolga sta 33cm ter oba enakih barv. Grlo, lica in sprednji del vratu so beli; od čela sega čez oči do vratu čma proga, vrat, hrbet in zgornji del prsi so sivi, spodaj na prsih in po trebuhu je rumeno rjave barve, boki so popolnoma beli s črnimi in rjavimi prečnimi progami. Kljun in noge so rdeče. Samec ima prav neznatne ostroge. Kotorne se zelo spretno skrivaj o,vendar se pogosto oglašajo z žvižgajočim glasom “vit-vit”. Živijo ŽIVALI: v majhnih jatah, ki se spomladi razpršijo.Takrat se samec pridno oglaša iz svojega okoliša s svojim “kakabis” .V gnezdu lahko maja vidimo 9-15 rjavkasto- rumenih listnastih jajc,ki so dolga 4 cm in tehtajo po 20g. V domači vzreji samica znese do 30 jajc. Piščanci, ki se izležejo po 24 do 26 dneh, lahko letajo šele po treh tednih; znajo pa se izvrstno skrivati. Baje leže samica dvakrat zapored; prvo gnezdo prepusti v valjenju samcu, ki tudi skrbi za piščance, medtem ko oskrbi drugi zarod popolnoma sama. POLJSKI JEREBICA Poljska jerebica je v srednji Evropi najbolj navadna pernata divjad. Dolga je 30 cm in tehta 400g Značilni so njen zaokrožen trup, kratek rep in hitre noge.. Njeno telo Poljska jerebica je sivo s črnimi progami, po vratu je rdečkasta. Jerebice so bile prvotno stepske ptice, sedaj pa se držijo polj in suhih travnikov. Večino življenja preživijo v parih . Konec aprila najdemo v gnezdu 10-20 olivno rjavih ali zeleno sivih jajc, ki so dolga 3,5cm in tehtajo 14g. Vali le samica, piščančki se izvalijo po 24 dneh in po 3 tednih že frfotajo lm visoko, po 3 mesecih so samostojni. Naše jerebice se ne selijo, neke vrste pa se, kot recimo Rjava, Bradata, Frankolin. Po videzu so jerebicam zelo podobne prepelice, a 0 teh kdaj drugič. Slika in besedilo: Kinkela G. r —— — — — — — — | REŠITEV KRIŽANKE IZ | | PREJŠNJE ŠTEVILKE: g J VODORAVNO: 1. ŠANTEL.7. ! 1 PERAST, 13. ARIANA, 14. $ | RAEDER. 15. LEST, 16. LAST, | ■ 18. ADA, 19. ENA, 20. STOK, 21. g 1 OMAN, 22. KANTA, 24. 1 | KSENON, 26. OSTRAVA, 28. | | SATIRI, 30. ENL1L, 34. SALO, g * 35.EDIL, 37. 1RA, 38. RNK, 39. * I OPAL, 40. ATEJ, 41. AJANTA, I | 43. KURENT, 45. BERNIK, 46. g | ANDREA. g Med pravilnimi rešitvami smo g „ izžrebali tudi nagrajenca. I Nagrado, VEČERJO ZA DVE I g OSEBI V GOSTIŠČU GRILE g - DANILO dobi: I DAVID BIZJAK, Rozmanova * g 24B, 6250 Ilirska Bistrica 1» Eimen elektromehanika Miklavec Borut s.p. Vojkovo nabr. 37, 6000 Koper tel. 066/674-53-35 041/506-527, 041/891-124 ‘PRODAJA, MONTAŽA IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV ‘POPRAVILO VSEH GOSPODINJSKIH APARATOV ‘POPRAVILO ELEKTRIČNEGA ORODJA ‘PREVIJANJE ELEKTROMOTORJEV ‘ČIŠČENJE BOJLERJEV g Rešitve križanke pošljite na | g naslov: g Uredništvo časopisa g Snežnik, Bazoviška 40, - 6250 Ilirska Bistrica . do 20. junija 2000. _ Med pravilnimi rešitvami * bomo ižrebali eno za I posebno nagrado: I VEČERJO ZA DVE I | OSEBI v priznanem g gostišču GRILL DANILO. KRIŽANKA VODORAVNO: 1. kar se pošlje ali prejme po pošti, 6. vojaški spopad, 11. mesto in pomembno pristanišče ob Volgi, 12. pas zemlje ob morju, jezeru, 13. spor, 14. povojni hrvatski skladatelj zabavne glasbe (Mario), 15. vulkan na Siciliji, 16. poljski pisatelj (Marek), 18. osebni zaimek, 19. dvojina, 20. veznik, 22. občutek velikega nezadovoljstva, daje nekdo deležen česa, 25. madžarski režiser (Istvan), 27. svojat, drhal, 28. francoska igra na karte, 30. pogosto moško ime, 31. fotoaparat, 32. nigerijska valuta, 33. Slovenski slikar (France). NAVPIČNO: 1. helebardi podobno orožje, 2. znamenje, kateremu se pripisuje, da kaj napoveduje, 3. živalska noga, 4. glavni števnik, 5. drugo največje mesto na Danskem, 6. vrč, 7. sveta ptica pri Egipčanih, 8. oklopno vozilo, 9. egiptovska kraljica, 10. ameriška letalska družba, 11. arija, 17. kavkučov mlečni sok, 19. rimska boginja lova, 21. kocka (lat.), 23. stari Slovani, 24. vpad, 25. grška črka, 26. vrsta ogljikovodika, 27. slovenski igralec (Ivo), 29. junak roman Vzhodno od raja.. Dimitrij Grlj 19 PRVI KONCERT NA SNEŽNIKU 25. SREČANJE NA VREMŠČICI Čeprav se planinska sezona še ni prav začela, je vrh Snežnika in njegova okolica dobro obiskana. Debelo snežno odejo je pobralo že kmalu prve dni maja, poti in dostopi na Snežnik so zato že kopni. Gozdarji pridno urejajo ceste. Odlom ceste pred Sviščaki so pokrpali z betonom že v snegu. Ta čas pa zaključujejo z dvema podoroma ceste med Grdo drago in Mašunom, ki bo kmalu prevozna tudi za avtobuse. V nedeljo, 14. maja je bilo na Snežniku še posebej živahno, saj je poleg nekaj večjih skupin planincev obiskala vrh tudi celotna godba na pihala iz Loža v Cerkniški dolini. V sončnem vremenu je trideset godbenikov v polni zasedbi uprizorilo pravcati koncert na samem vrhu Snežnika. Predsednik godbe Franc Poje je povedal, da je bil to v 125 letni tradiciji te godbe prvi tak podvig. Želeli pa so si ga že dolgo. Še posebej si ga bo zapomnil njihov član Franc, kije s koncertom na Snežniku proslavil svoje petdesetletno igranje v orkestru. Resda je manjša skupina Bistričanov že pred dvajsetimi leti zaigrala na pihalne inštrumente na Snežniku, je pa tokratni koncert celotne godbe na pihala prvi tak podvig. S tretjim vikendom v juniju bo Koča na Snežniku redno oskrbovana, do tedaj pa vsak sončen vikend ali po dogovoru z oskrbnikom Francem Zirensteinom (041-806-288). Vabi tudi Planinski dom na Sviščakih. Odprt je stalno, vsak dan razen ob torkih. MLADI IZ TRZINA RAZISKUJEJO Živahno je bilo tudi že naslednjo soboto, 20. maja so vrh Snežnika obiskali planinci iz Črnomlja in Kopra. Skupina marljivih mladih planincev iz Trzina nad Ljubljano z mentorjema Ireno in Emilom pa je izbrala bolj raziskovalno pohajkovanje po snežniški okolici. Pregledali so številne znamenitosti, pokukaki so v stare italijanske bunkerje, prižgali svečko ob letalskem krilu na Jarmovcu, kjer je preminil pilot Josip Križaj, na Gomancih so obiskali tri kralje - tri največje bukve v snežniških gozdovih in še opazili niso, da sojih otroške igre nehote zanesle čez državno mejo. V povratku proti Zabičam so še občudovali (meglen) pogled na morje in se zadovoljni vrnili domov. * Dolgoletni oskrbnik planinskih koč na Snežniku in Sviščakih * ’ Vojko Žnidaršič - Zemljakov ; • je slavil sredi maja okroglih osemdeset let. " Njegovi planinski prijatelji mu iskreno čestitajo, mu kličejo, še na * • mnoga leta in iskreno želijo da bi s prijatelji še dosti prepeval tudi • * na samem vrhu Snežnika. I PESNIK BAUMBACH POVEZUJE 0 1 'o' E ‘E V Nemčiji se letos vrstijo prireditve v čast 160-letnice rojstva pesnika Rudolfa Baumbacha. Slovencem je pesnik znan po upesnitvi čudovite alpske legende “ZLATOROG”, nam Bistričanom pa po sodelovanju pri graditvi prve planinske koče pod Snežnikom. Čeprav je preteklo že devetdeset let od njegove smrti pokojni pesnik še vedno povezuje kraje kjer je živel in deloval. V nemškem mestu Meiningen se bodo konec maja meseca zbrali poleg nemških tudi predstavniki nekaterih primorskih občin. Predstavili bodo svoje občine in značilnosti krajev od koder prihajajo. Srečanja v Meiningenu se bosta udeležila tudi župana Nove Gorice in Bovca. Samo upati je, da bo na prireditvi tudi kdo iz naše občine, toliko bolj, ker v jeseni pričakujemo podobno predstavitev vseh sodelujočih občin v Ilirski Bistrici in večje skupine izletnikov iz Nemčije, ki naj bi poleg Ilirske Bistrice obiskala tudi Snežnik in mesto, kjer je nekoč stala “Baumbachova koča”. Dolgoletna zamisel nemškega literarnega zgodovinaija dr. Andreasa Seiferta, ki je kar nekajkrat obiskal vse naše kraje in navezal potrebne stike po občinah se tako uresničuje, tudi zahvaljujoč marljivemu delu kustosinje prof. Inge Brezigar iz Goriškega muzeja. Že 25 let se na 1028 m visoki Vremščici srečuje primorska planinska mladina. Enako mladostno, veselo in razigrano je bilo tudi tokratno srečanje, v sončni nedelji, 21. maja, ko seje na vrhu zbralo skoraj petsto mladih iz okoliških planinskih društev. Sežanski društveni planinski podmladek je pripravil prijeten kulturni program v katerem so se še posebej izkazale tudi številne skupine cicibanov planincev. Bistriški planinski naraščaj, ki seje vsa leta v velikem številu udeleževal teh srečanj, sta tokrat simbolično in častno zastopala le bratca Jurij in Urban Prosen. Srečanja mladih na Vremščici so prilika za mnoga prijetna planinska snidenja tudi manj mladih in starejših primorskih planinskih organizatorjev, med katerimi je bil tudi tokrat deležen posebne pozornosti g. dr. Branko Šalamun iz Kopra, velik ljubitelj Vremščice. Izrazil je željo, da bi se udeležil tudi srečanja čez štiri leta, ko bo slavil svojo okroglo devetdesetletnico. Seveda mu to vsi iskreno želimo, pa tudi še več, da bi vztrajal vsaj do stoletnice. ŠE O KNJIGI O SNEŽNIKU Knjiga o Snežniku, ki jo je izdalo domače planinsko društvo ob podpori svojega članstva in številnih sponzorjev ter prijateljev Snežnika je resnično lepo sprejeta tudi med bralci in kritiki. Berejo jo že po Evropi, v Kanadi in Avstraliji. Pohvalno so o knjigi pisali številni časniki, kot Primorske novice, Snežnik, Lipov list, Primorski dnevnik in dmgi. Mariborski Večerje Knjigi o Snežniku posvetil celo stran s pomenljivim naslovom: “Imenitna knjiga o Snežniku”. Društveni predsednik Janez Žibert, ki vodi tudi skrb za distribucijo knjige s veseljem ugotavlja, daje v prvem mesecu dni že več kot pol naklade razprodane. Če bo šlo tako naprej bo knjiga do novega leta že pošla. Knjigo o Snežniku je moč nabaviti v Knjigarni Linea Art v Bistrici in Knjigarni DZS v Trnovem, V turistični agenciji Oaza ter na sedežu planinskega društva v Bazoviški ulici 8, vsak torek med 17. in 19. uro (tudi po telefonu: 05/714-55-52). Vojko Čeligoj SPD SNEŽNIK V MARTULJKOVO SKUPINO IN ZAHODNE JULIJCE »Severno od Montaževe skupine se med Kanalsko dolino in Dunjo razteza dolg gorski greben. Najvišjo točko doseže v skrajnem vzhodnem delu - na Poldašnji špici (Jof di Mezegnot), 2087m. Zahodno od nje se dvigajo še tri skalne glave Piparjev (Monte Piper), 2069m, ki s strmimi stenami prepadajo na sedlo Čanalut (Forchia di Cjanalot), 1830m. Zahodno od sedla sta le še dva dvatisočaka - Dve špici, Cima Vildiver, 2008m, in Cima Alta, 2046m, nato pa se greben nekoliko zniža. Vsi ti vrhovi so prvovrstni razgledniki, posebno na Montaž in Strmo peč onstran Dunje, zato so vredni obiska. Poti v tem predelu so zelo zanimive, ker so pogosto speljane po avstrijskih položajih iz I. svetovne vojne: rovih, predorih, umetno izklesanih policah, mimo številnih kavern in ruševin. Teh nemih ostankov vojne vihre je tu vse polno.« iz knjige Andreja Mašere: »Zahodne Julijske Alpe«. Vasje zgornji sestavka navdušil in ste si mogoče zaželeli, da bi vse naštete naravne lepote in ostanke I. svetovne vojne ogledali na lastne oči, ter se ob tem nadihali svežega gorskega zraka? Če je odgovor pritrdilen se brž odpravite v Planinsko društvo Snežnik, kjer organiziramo izlet: »Na Poldašnjo špico in Dve špici (Italija)«. Tura na Poldašnjo špico (Jof di Mezegnot) in preko Piparjev (Monte Piper) na Dve špici (Due Pizzi) bo v nedeljo, 11. junija. Na izlet bomo odšli z avtomobili (v primeru večjega števila prijavljenih s kombijem) ob 5h izpred društvenih prostorov. Tura je zahtevna, hojeje za 6 ur, poleg običajne planinske opreme pa potrebujemo tudi osebni dokument (za prehod meje) in baterijsko svetilko (pot namreč pelje skozi umetno izklesan rov). Cena izleta je 3300 SIT, prijave pa zbiramo do 8. junija. Izlet vodi Aleš Poročnik. Še vedno pa vpisujemo v Planinsko šolo za odrasle. Šola vsebuje 14 predmetov, katere bomo obdelali tako teoretično kot praktično, traja pa približno mesec dni. Cena je 4000 SIT. Vse informacije o izletih ali Planinski šoli za odrasle dobite v prostorih PD Snežnik (vsak torek od 17h do 19h) ali na GSM: (041) 447 - 339. Na izlete se lahko prijavite tudi v Turistični agenciji OAZA. za PD Snežnik: Aleš Poročnik cA, TRGOVINA Sabina Murko s p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 067/400-610 ■■A/Ot/OK UGODNE CENE, ŠIROKA IZBIRA: - KOPALKE Lisca, Beti -CAPRI HLAČE - MOŠKE POLO MAJICE - MODNA DOLGA KRILA - POZLAČEN NAKIT VABLJENI! Digitalna satelitska TV pri vas doma preko 200 TV postaj in 100 RA, poleg tega pa tudi ureditev zemeljskih anten LJ, POP TV, A KANAL, HTV. ROBERT PODOBNIK s p. tel.: 05/714-21-03 GSM: 041/623-433 GOSTILNA TRGOVINA DISKONT 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 05/714-23-72, fax: 05/714-12-07 TIM MIT d.o.o. 5% POPUST Pri nakupu blaga in blaga v akcijski prodaji ponujamo upokojencem z izkaznico 5% popust. - TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO - PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI - EKOLOGIJA - PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3,6250 ILIRSKA BISTRICA TEL./FAX: 067/81 -838,41-091 GSM: 041/740-583 trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Zarečje 12a, Slovenija Tel.: +386 67 41 -91 3, Tel./Fax.: +386 67 41 -927 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net PRODAJNI PROGRAM: GRANULATI: * POLISTIREN * POLIPROPILEN * POLIETILEN * POLIAMID * ABS ... Surovine in polproizvodi za kemično industrijo BfiLfiSTV d.o.o. Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tcl/Fax: 067/41-063 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: PRODAJNI CENTER TRNOVO tel. 067/41-063, ODPRT 8-21, NEDELJE 8-12 MARKET POD VRTI tel. 067/ 400-661, ODPRT 7-21, OB NEDELJAH ZAPRTO AGR0TRG0VINA KOSEZE tel. 067/444-310, ODPRTA 8-12 IN 15-19, OB SOBOTAH 8-13, OB NEDELJAH ZAPRTO UGODEN NAKUP BREZALKOHOLNIH PIJAČ ZA VROČE DNI! ŠIROKA IZBIRA ODLIČNIH PREHRAN8ENIH IZDELKOV! PRIČAKUJEMO VAS IN SE ZAHVALJUJEMO ZA NAKUP IN ZVESTOBO! OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN OD 8. DO 21. URE, OB NEDELJAH OD 8. DO 12. URE. RENAULT AVTOH1ŠA Smrdelj Valter S.P. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 067/41-175, 400-760 Fax: 067/400-761 OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 067/400-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na tel. 067/400-510 NUDIMO VAM TUDI: "KOREKCIJSKA OČALA "SONČNA OČALA "URE IN ZLATNINO BREZA d,0,0. AVTO ŠOLA Bazoviška 4a, tel.: 41-584, 41-799 VPISUJEMO V TEČAJ CPP NOVO JAVNI PREVOZI STVARI k\ Bran Kosi tel 0 Nud JUR zave AR/ T0MEHANIKA islav Jovanovski s.p. 3ze 5E, ILIRSKA BISTRICA 57/714-58-55, 041/422-007 im o vam: ID-BENDEX m obloge, ploščice, diski L motorna olja ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 IN VSE, KAR ŠE RABI VAŠ AVTO. I f 1 g 1 's' ! 22 OGLASI______ MALI OGLASI RUJ NEPREMIČNINE, Nepremičninska organizacija KRASA IN BRKINOV tel: 067 32 212 aii 0609 648 066. KOZINA IN OKOLICA Kozina okolica, enonadstropna hiša, novogradnja, z mansardo, III. gr.faza, 237 m2, dva balkona, parcela 1320 m2, ob borovem gozdičku. Ugodna, mirna in komunalno opremljena lokacija. Cena 130.000 dem. Kozina okolica, nova, enonadstropna hiša, z mansardo, podkletena, dvojček, v V. gradbeni fazi, 180 m2, garaža, vrt, dvorišče pred hišo in ob hiši, asfalt do hiše, mirna in ugodna lokacija z panoramskim razgledom. Cena 135.000 DEM. Kozina okolica, pritlična hiša, 70 m2, manjše gospodarsko poslopje, dvorišče in vrt, parcela 420 m2, v naravi, mirna lokacija, delno vseljiva, 38.000 DEM. Kozina okolica, starejša hiša, potrebna obnove, enonadstropna, 150 m2 bivalne površine, gospodarsko poslopje ob hiši, z možnostjo preureditve v bivalne površine, dvorišče pred hišo 300 m2, vrt ob hiši 900 m2, cena 65.000 DEM. Kozina okolica, 136 m2, prenovljena hiša, enonadstropna, vseljiva, z gospodarskim poslopjem, elektrika, voda, dvorišče in vrt pred in za hišo, vrtna lopa, skupaj 250 m2. Cena 72.000 DEM Podgrad , starejša hiša z gosp. poslopjem, na robu naselja, 150 m2, 1000 m2 vrta ob hiši, južna lega, možnost dozidave ali prezidave, ugodna lokacija. Cena: 39.000 DEM Podgrad okolica , pritlična hiša, vseljiva, samostojna, 84 m2, ogrevanje na trda goriva, z vrtom, in asfaltom do hiše, voda, elektrika, telefon, kopalnica, parcela 246 m2. Cena 55.000 DEM Podgrad okolica, enonadstropna hiša, 120 m2, vseljivo zgornje nadstropje, gospodarsko poslopje, vrt 275 m2, vodnjak. Cena 73.000 DEM. ILIRSKA BISTRICA IN OKOLICA Ilirska Bistrica, poslovno stanovanjska hiša, starejša, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vrt, dvorišče, parcela 870 m2. Primerna za več družinsko stanovanjsko hišo, s poslovnimi prostori v pritličju. Cena 730.000 DEM. Ilirska Bistrica-Trnovo, nova hiša, podkletena, z urejeno mansardo, vseljiva, visoko komfortna, 285 m2 bivalne površine, parcela 830 m2. Kletna etaža oz. pritličje: garaža, kotlovnica, kolesarnica in shramba, shramba za živila. Nadstropje: kuhinja z jedilnico, tri spalnice, dnevna soba, sanitarije, kopalnica, pred prostor ob vhodnih vratih, hodniki. Mansarda: dve veliki sobi, kopalnica, priročno skladišče. CK in klima, tlakovano dvorišče, letna garažo, urejena trata in vrt. Cena 380.000 DEM. Ilirska Bistrica-Trnovo, visoko pritlična hiša, vseljiva, podkletena, CK, kopalnica, shramba, 100 m2, garaža 24 m2, dvorišče, telefon, asfalt do hiše, ugodna in mirna lokacija. Stavbišče 150 m2, dvorišče 200 m2, vrt ob hiši 850 m2. Mirna lokaciji, 10 minut od centra mesta. Razpored v pritličju: velika soba; kurilnica, shramba. Nadstropje: dnevna soba, večja in manjša soba, kuhinja, kopalnica in hodnik. Cena 130.000 DEM. Ilirska Bistrica-Trnovo, enonadstropna hiša, starejša, potrebna obnove, komunalno opremljena, 160 m2, parcela 330 m2, manjše gospodarsko poslopje 10 m2, pomožni prostori 75 m2, vrt 500 m2, ugodna lokacija, cena 95.000 DEM. Ilirska Bistrica, enonadstropna hiša, lahko dvodružinska, vseljiva, komfortno opremljena, 285 m2, parcela 1000 m2, na ugodni lokaciji, garaža, CK, popolna komunalna oprema, možnost ločenih vhodov. Cena: 280.000DEM. Ilirska Bistrica okolica, enonadstropna hiša, podkletena, v adaptaciji, 160 m2 bivalne površine, CK in kopalnica v pritličju, sedaj kot gospodarsko poslopje. Cena 30.000 DEM. Ilirska Bistrica, Rozmanova, 2. sobno stanovanje, 2. nadstropje, 61 m2, CK, cena 7.000.000 sit Podrobnejše informacije na telefonu 067 32 212 ali 0609 648 066. VABIMO VAS V DALMACIJO Pridite letovat v Orij pri Dugem Ratu V novi vili, 200 m od morja, vas čakajo tri počitniška stanovanja (3-4 sobna) pri prijaznih gostiteljih- družini Vavžik. Cena po osebi 20 DEM+ TT, popusti za otroke, popusti izven sezone, na najem celega stanovanja... Naslov: Leana Vavžik, Orij HR-21315 DugiRat Tel/fax: +385 21/876-138 V II. Bistrici ali okolici iščemo zazidalno parcelo ali starejše gospodarsko poslopje ali hišo. Lahko ruševina. Minimalna površina zemljišča nad 2000 m2. Tel/fax : 067/ 41-732, GSM: 041/682-549, 0609/652-769. V vasi Vrbica prodam dve zazidljivi parceli. Informacije na tel. 041/ 449-688. ?NP1RN1C4 Jlinea&sit Bazoviška 19, 05/714-20-77 * VELIKA IZBIRA FOTOALBUMOV, SPOMINSKIH KNJIG IN ČESTITK ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI! * ŠOLSKI NAHRBTNIKI “SEVEN”! * ŠOLSKE POTREBŠČINE ZA NOVO ŠOLSKO LETO! Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 067/41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 UGODNOSTI PRI IZPOSOJI: * Med tednom: 3 filme za 2 dneva po ceni za en dan. ‘Kasete, izposojene v petek, se lahko vrnejo v ponedeljek. ‘Veliki paket: 10 filmov za 7 dni po ceni za en dan. ‘Mali paket: 7 filmov za 5 dni po ceni za en dan. ‘Izven paketa popust 10% za izposojo 5 in več kaset. ‘Vsak petek novi filmi. Cena izposoje je 300 SIT na kaseto za en dan. ■VIDEO TOP 10 ™ 1 GLOBOKA MODRINA - triler u 2.13. BOJEVNIK akcija B 3. HI-A STRAHOV - grozljivka M A. INSTINKT triler u 5. VOJNA ZVEZD: GROZEEA m PRIKAZEN - ZF akcija m 6. VIHAR STOLETJA grozljivka ■ 7. MORILEEVA PISMA triler ■ 8. MUMIJA - srhljivka ■ 9. DIVJI WILD WEST-akcija ■ 10. MATRICA-ZFakcija POSOJAMO TUDI FILME NA DVD-PREKO 100 NASLOVOV! Agata Valenčič s p Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 067/81-746 OD TORKA DO PETKA DNEVNO SVEŽE RIBE! URNIK ponedeljek in sobota 8- 12 torek, sreda, četrtek in petek 8- 12 in 14- 17 FIZIOTERAPIJA /MS«; IN TRGOVINA 'pmm» Rozmanova ul. 1 m S » 0 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156 DODATEN PROGRAM: • limfna drenaža • prešo terapija • tui-na masaža z akupresuro • refleksna masaža stopal • podvodna masaža • aroma terapija /S. 1EURO MBI NIZKE GRADNJE V d.o.o. * KOMPLETNA IZVEDBA NIZKIH GRADENJ * STROJNO ALI ROČNO ASFALTIRANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN DRUGIH POVRŠIN VII. Bistrici ali okolici iščemo zazidalno parcelo ali starejše gospodarsko poslopje ali hišo. Lahko ruševina. Minimalna površina zemljišča nad 2000 m2. tel/fax: 067/41-732 GSM: 041/682-549,0609/652-769 GOSTILNA s prenočišči ^potok Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)67/42-648 GSM: 041/747-657 VSAK DAN ODLIČNE * MALICE - 500 SIT * KOSILA -1100 SIT * TURIST MENU -1100 SIT VABLJENI! ■I —< J Turki zadovoljni s slovenskimi košarkarji: GORAN JAGODNIK Košarkar iz Podgrada na “začasnem delu” v Ankari. Podgrad- Po zaključenih tekmovanjih v košarkaškem prvenstvu Turčije se je večina slovenskih košarkarjev, ki tam igrajo v raznih klubih, vrnila v domovino na dopust. Med asi pod košem, ki svoj kruh služijo v Turčiji je tudi podgradec Goran Jagodnik- Jagoda, nekdanji član Polzele, slovenski državni reprezentant, ki sedaj igra v ekipi Turk Telekoma v Ankari. Srečali smo ga v domačem Podgradu in priložnost izkoristili za kratek pogovor. -Kako da si odšel igrat v Ankaro? - Po petih letih igranja v ekipi Polzele sem, na pobudo svojih soigralcev Jurkoviča in Kraljeviča odšel v Turčijo, k Turk Telemontu, kjer so takrat ravno iskali igralca mojega profila igre na poziciji krila. Posebnih pogojev v zvezi z mojim odhodom ni bilo. Hitro smo se dogovorili, še posebej, ker sem bil jaz potreben trenerju turškega ligaša. Tako mi je tudi pomagal pri pospisu pogodbe za čas osmih mesecev. -Kako si se znašel na tujem? -Na začetku mi ni bilo enostavno. To je drugi svet, drugo okolje, novi soigralci... Pred nastopi v turški ligi smo na treningih, kasneje pa tudi v prvenstvu, morali odigrati veliko tekem, da smo se uigrali. Nato je teklo vse kot po maslu. Turk Telekom je v Pokalu Radi voja Korača prišel do četrt finala, med osem najboljših ekip. Nato nas je zaustavila ekipa Limogena iz Francije, lanskoletni zmagovalec Pokala. -Kakšno je videti turško prvenstvo? - V turčiji so ekipe tako izenačene, da lahko v vsakem trenutku izgubiš celo proti zadnjemu na lestvici ali pa premagaš prvo uvrščenega. V play offu prvenstva smo recimo izločili Fenerbahče, potem pa morali priznati premoč Efes Pilsna. V klubu so razočarani prevsem, ker se nismo uvrstili v nobenem evropskem pokalu. -Kako so v Turk telekomu zadovoljni s tvojo igro? Z mojo igro in igro ekipe je uprava zadovoljna.O tem pove že dejstvo, da smo morali vsi trije Slovenci pred zaključkom sezone podpisati nove pogodbe in s tem ostanemu v Ankari še naprej. -Sedaj si na dopustu? -Po napornem prvenstvu sem prišel domov v Podgrad. Želim se odpočiti v krogu svojih najbližjih, se nekoliko posvetil svojemu dekletu in obiskal svoje stare prijatelje in znance. Nato bom pričel z individualnimi treningi. -Pa slovenska reprezentanca? -S trenerjem- selektorjem, gospodom Zrinskim sem na zvezi. Še naprej me uvrščajo v sestav najboljše selekcije. Tekst in foto Petar Nikolič NARAVNI DREVESNI SIRUP MADAL BAL BOGAT VIR NARAVNEGA SLADKORJA IN VISOKOVREDNIH MINERALOV S sirupom MADAL BAL pripravimo "čarobni napoj", ki ga priporočamo vsem: zdravim in bolnim, športnikom, ostarelim. Pijemo ga namesto drugih pijač, pri shujševalnih dietah in postih ali pa z njim nadomestimo dnevni obrok. Naravni drevesni sirup MADAL BAL dobite v lekarnah, zeliščnih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano. SPELA MUHA POTRJUJE MESTO V REPREZENTANCI Bistričanka Špela Muha, ki zaradi nesporazumov s KK Samuraj iz 11. Bistrice od februarja 1999 nastopa za KK Ljubljana, je stalna članica reprezentance v mladinski in tudi članski konkurenci. Letos je uspešno zastopala državne barve na Evropskem mladinskem prvenstvu, ki je bilo v Celju med 11. in 13. februarjem letos. Na tem prvenstvu je v katah osvojila odlično 9. mesto med 28 tekmovalkami. Z odličnimi nastopi sije priborila mesto v članski konkurenci saj je nastopila tudi na Evropske članskem prvenstvu v Turčiji med 5. in 7. majem 2000. Špela je na tem tekmovanju nastopila odlično in se v konkurenci 38 reprezentantk iz evropskih držav uvrstila na 13. mesto. Reprezentanca se je pred prvenstvom deset dni pripravljala pod vodstvom priznanega španskega trenerja Olive, ki je tekmovalce spremljal tudi v Turčijo. Ta je poudaril, da imajo slovenski tekmovalci zelo dobro tehniko v primerjavi z vodilnimi selekcijami v Evropi, da pa se pozna prevlad španskih in francoskih tekmovalcev. Ti imajo zaradi »tradicije« dostikrat na svoji strani tudi sodnike. Španski trener je z drugačnim pristopom k treningom v večji meri poudarjal psihološko pripravo predvsem pred vrhunskimi tekmovanji. Poudariti je treba tudi podatek, da je Špela, ki se šola na Športni gimnaziji Ljubljana Šiška, dobitnica priznanja Zlati D1SKOBOLOS za leto 1999. To priznanje, ki ga dijak dobi po res visokih kriterijih le enkrat Špela v svojem elementu - na Svetovnem mladinskem pr\’enst\’u v Bolgariji 1999 v štirih letih, je prejela za uspehe na mednarodnih tekmovanjih v koledarskem letu 1999 (9. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v Bolgariji in 4. mesto na Evropskem univerzitetnem prvenstvu v Banjški Bistrici). Z. D. LOKOSTRELSTVO DRŽAVNO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVU Dolores Čekada državna prvakinja Dolores Čekada, doma iz Ilirske Bistrice, nova državna prvakinja v kategoriji olimpijski lok absolutno. V športnem centru Tmovoje Lokostrelski klub Ilirska Bistrica organiziral državno prvenstvo za člane in članice v absolutni kategoriji za kompa-und in olimpijski lok na 70 m. Pravico do nastopa so imeli samo tekmovalci, ki so se uvrstili v predhodnih kvalifikacijah. Nastopilo je 40 tekmovalk in tekmovalcev iz štirinajstih klubov. V olimpijskem loku je med članicami zmagala Dolores Čekada, LKMins, druga je bila Dunja Štemberger, LK II. Bistrica, tretja Katja Mozetič, LK Mamut. Med člani je bil prvi Branko Gradišnik, LD Koroška, drugi Matej Krumpostar,LD Mamut in tretji Primož Flerin, LK Kamnik. V kompaund lok je med članicami zmagala Bernarda Zemljak, LK Mozirje, druga je bila Irena Rosa, Ankaran, tretja pa Tanja Hodnik, LD Koroška. Med člani je bil prvi Dejan Sitar, LK Valvazor, drugi je bil Štefan Ošep, LK Mozirje in tretji Alojz Pavlovič, LK Valvazor. Tekst in slika: Petar Nikolič KULTURA ITD ALI TAKO NASTAJAJO PESMI? Ko je naš dragi V. Tone dobil obljubljeno povišico pokojnine, se je nemudoma ves ponosen in vitalen odpravil v trgovino, proslavljat in zapravljat. Mladostno oko in hudomušna roka pa sta izlet videla in opisala takole: BALADA O TRGOVKAH Niso vse trgovke špehovke. So tudi vitke, lušne so jim ritke. Dolge noge za maratonske proge, krožen korak, kot pleve lahak. Milega so pogleda tudi če bi gledale medveda. Pride tudi do smeha-iz lušnih ust ne pa iz meha. Pokončne so drže. tudi to jim nekaj vrže. Le tako naprej, pa bo prometa precej. (V. Tone) Po ogledu trgovine in izbiri blaga je treba pred blagajno. Trenutek resnice za žep in konec nakupovalne evforije: BLAGAJNIČARKE Blagajničarke niso bolničarke. Prve skrbijo za bolnike druge za dolžnike. Blagajne imajo točne, zato so proste službe nočne. Računi morajo biti točni prsti in možgani močni. Račun tipkaš, Znesek blagajne ven potiskaš. Na zaslončku so številke-majhne in velike. Ni lahko delo, a prijazne so na debelo. Tudi nasmešek na ustih se prikaže. To je znak da račun ne laže. Denar in blago seje izmenjalo, zaupanje pri obeh se ni zamajalo. (V. Tone) Sedaj doma neguje lepe spomine, cedi sline in čaka naslednjo povišico pokojnine. Nekaj mu ne da spati. Le kaj bi to bilo: PRODAJALKA ANA 5 I I •^5 •I 24 Ana, ti si kot mana. Sladka kot med na vsak pogled. Usta so pravilne oblike, za smeh nič prevelika. Nosek je srednje veličine, v prehladu so le manjše bolečine. Očka so prodoma, za vid popolna. Frizura je bakreno rudeča-verjetno to barvo narekuje sreča. Postava je kar visoka, ravna, pa ne sloka. Telo vitko, trebuša plitko. Veselega je značaja. Zato ji ni treba piti pomirjevalnega čaja. Delo ji ni tuje. Služba to potrebuje. Klijenta čimprej postreže. Tudi to precej zaleže. Stopi tudi za blagajno. Po potrebi- to ni trajno. Zlaga artikle na police z lahkoto kot da bi bile špice. Po proizvodih lepi cene. Pazi, da ne pozabi nobene. Služba ji ni breme, še posebno, če je lepo vreme. (V. Tone) Lea Grbec rada piše pesmi. Dve nam je poslala v ogled in pokušino: Torej naj jo napišem? Pesem, ki segla bo v srce? Verze naj ne brišem? Naj izlijem, kar teži globoko me? Pisala bi o smehu in radosti, neizmerni sreči in norosti, čudovitem tem življenju , veselem, tihem hrepenenju. Ampak ne morem! Pišem vam lahko o grozi, temnih slutnjah in skrbeh, o deklici, ki vsaka stvar jo povozi, o njenih čudnih, neizvoženih poteh. Pa kaj grenila vsem bi vam življenje! Skromen, sočen sadež ta, naj vam bo v tolažbo in prebujenje, da vsak uživati ga ne zna! Lea Iskanje sreče na tistih poteh, preplet vrtnice po grobeh, petje ptic na sosednjem vrtu, bela narcisa na črnem prtu. »Najdi me!« glas je moj nem, poišči v rokah me kmetic, poišči v lepoti prepelic, poišči v igrivosti kresnic. »Iščem te!« neznan mi je odmev, iščem v stmgi globoke te vode, iščem v očeh te temne usode, iščem v zrnih te neznosne tesnobe. Prišlo ni do stika rok, srci nista se uzrli, ostal je le gluhi jok, in telesi, ki skupaj ne bosta umrli. Lea KINO Gregorčičeva cesta 2, Ilirska Bistrica Informacije: 81-569 FILMSKI SPORED V JUNIJU 2000 2.06.00 ob 21. uri, 4.06.00 ob 21.uri - AMERIŠKA PITA (American Pie) 1999, ameriški barvni, komedija. Režija: Paul Weitz. Igrajo: Jason Biggs, Chris Klein, Mena Suvari. 11.06.00 ob 21.00 uri-NADARJENI GOSPOD RIPLEV (The Talented Mr. Ripley) 1999, ameriški barvni, drama, trajanje 139 min, 5 nominacij za Oskarja 2000. Režija: Anthony Minghella. Igrajo: Matt Damon, Jude Law, Gwineth Paltrovv, Cate Blanchett. 16.06.00 ob 21. uri, 18.06.00 ob 21. uri- JEBIGA, 2000, slovenski barvni, romantična komedija. Igrajo: Matej Družnik, Marko Mladinovič, Gorazd Otorepec. 17.06.00 ob 21. uri- FANTJE NE JOČEJO (Boys Don’t Cry), 1999, ameriški barvni, drama, trajanje 118 min. Režija: Kimberly Peirce. Igrajo: Hillary Swank, Chloe Sevigny, Alison Folland 23.06.00 ob 21. uri, 24.06.00 ob 21. uri- NOTHING HILL (Noth-ing Hill) 1999, angleški barv, komedija, trajanje 120 min. Režija: RogerMichell. Igrajo: Julija Roberts, Hugh Grant. 24.06.00 ob 19. uri- MIŠEK STUART LITLLE (Stuart Litlle) 1999 , ameriški barvni, komedija. Režija: Rob Minkoff. Igrajo: Geena Davis, Hugh Laurie, Jonathan Lipnicki, glasovi: Michael J. Fox 30.06.00 ob 21. uri- HAPPV , TEXAS (Happy, Texas) 1999, amer. barv, komedija. Režija: Mark Illsley. Igrajo: Ed Stone, Mark Illsley. 2.07.00 ob 21. uri- NEBEŠKA VABA (Nebeška udica) 1999, jugoslovanski barv, komedija/ drama. Nominacija za zlatega medveda, Berlin 2000. Režija: Ljubiša Samardžič. Igrajo: Nebojša Glogovac, Ana Sofrenovič, Ivan Jevtovič (PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO SPREMEMBE PROGRAMA) ILIRSKA BISTRICA NA INTERNETU Večina podatkov o Ilirski Bistrici, ki so dosegljivi na internetu, je možno pregledati z povezavo preko domače strani Upravne enote Ilirska Bistrica. Naslov: http// www.sigov.si/ueilibi/index.htm Lahko pa greste tudi po poti http//www.sigov.si in v stv arnem kazalu pod črko I poiščete Ilirska Bistrica. ( Na tej strani ne boste našli informacij o podjetjih in komercialnih informacij, ker so povezave narejene preko vladnega strežnika. Prišli pa boste do vseh uradnih, nevladnih, kulturnih in nekomercialnih organizacij in informacij. Od tam pa naprej!) Obilo zabave vam želimo! V__________________________________________________________/ KNEŽAČANI NAVDUŠENI NAD PETJEM V organizaciji Kulturnega društva Tabor Kalc 1869 iz Knežaka ter ob pomoči Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je bil 6. maja v osnovni šoli v Knežaku veliki letni “koncert treh pevskih zborov”. Izvirne ljudske pesmi so prepevali mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 in Knežaka, pevski zbor Kulturno umetniškega drušzva Dvor ob Krki in oktet Slavček iz Loške doline. Pevce in obiskovalce je v imenu krajevne skupnosti Knežak nagovoril predsednik KS Vojko Mihelj. Uro in pol dolgaa prireditev je navdušila polno dvorano, ki je vsak nastop pozdravila s toplim in dolgim aplavzom. Ob tej priložnosti so za pet ali več let neprekinjenega petja, iz rok Franca Gombača, predsednika Zveze kulturnih organizacij Ilirska Bistrica, prejeli bronaste Gallusove značke Ana Bakič, Tea Tomšič, Mojca Tomšič, Jana Knafelj c, Tadeja Dclost in Janez Žužek. Za častna člana društva so pevci razglasili Vojka Mihelja in dolgoletnega podpornega člana Toneta Škrlja. Tekst in foto: Petar Nikolič KARATE MLADI KARATEISTI K K SAMURAI NA TURNIRJU V LITIJI Karate klub Mladina iz Litije je 22. aprila izvedel že 5. KATA TURNIR LITIJA. Tekmovanje je potekalo v Športni dvorani Litija, odprl gaje njihov župan. Na dveh bojiščih seje po starostnih kategorijah pomerilo preko 150 tekmovalcev in tekmovalk iz štirinajstih hrvaških, italijanskih in slovenskih karate klubov. Pri tekmovalcih Karate kluba Samurai iz Sežane je Grega Horvat dosegel 5. mesto, Samir Junuzovič 3. mesto, Sanja Frank pa ( v kategoriji malčic) L mesto. Tekmovalci Karate društva Samurai iz Nove Gorice so se odrezali z dvema 4. mestoma in to Tomaž Vulič pri mlajših dečkih in Blaž Catelani pri članih. Luka Mozetič, Urban Šušmelj, Tina Hrovatin in Branka Vulič so, vsak v svoji kategoriji, pristali na 5. mestu. Iz Karate kluba Samurai Ilirska Bistrica so nastopili Darjan Smajla, Tamara Kovačevič in Ana Kresevič, ki so, vsak v svoji kategoriji, osvojili 2. mesta. Anja Čekada je dosegla 3. mesto in Matea Dogančič 4. mesto. V zaključku tekmovanja je Mateja Hrvatin osvojila v svoji kategoriji L mesto. Športni pozdrav! Stojan Šestan DRŽAVNO PRVENSTVO ZA MLADE KATEGORIJE V POSTOJNI 13. maja je Karate zveza Slovenije organizirala Državno prvenstvo za mlade kategorije v Postojni, pri Karate Klubu Postojna. Tekmovalci Karate kluba Samuari so se odrezali takole: v kategoriji malčic je Tamara Kovačevič osvojila 2. mesto v katah posamezno. Pri mlajših deklicah je Nives Demark zasedla 7. mesto, Doris Brne 5. mesto in Mateja Hrvatin 4. mesto. L mesto v katah ekipno pri mlajših deklicah je zasedla naša ekipa v sestavi Tina Markovič, Doris Bme in Mateja Hrvatin. 1. mesto v bojih pri starejših dečkih je osvojil Nejc Glavaš z petimi zaporednimi zmagami. Tekmovalcem je odličja podelil sam postojnski župan Josip Bajc (na sliki s Tamaro Kovačevič). Stojan Šestan EVROPSKI POKAL ZA MLADE V FERARRI - neverjetni uspehi naših mladih karateistov 20. in 21. maja so v Ferarri priredili 9. pokal Topolino, kije edino panevropsko tekmovanje v karateju za mnlade kategorije do 14 let v katah. Organizator tega največjega mladinskega tekmovanja je Karate zveza Italije. V dveh dneh seje na 16 boriščih v dveh dvoranah pomerilo 2283 tekmovalcev v katah posamezno in 255 ekip iz vse evrope- od Švice, Danske, Slovenije, Nizozemske, Anglije, Rusije, Litve, Avstrije, Nemčije, Češke, Madžarske, Grčije do Jugoslavije, Makedonije, Cipra in Izraela. Pokal šteje tudi za nacionalno prvenstvo Italije, kjer tekmujejo tudi tekmovalci iz vseh Italijanskih pokrajin. Tekmovalci Karate kluba Samuari iz Ilirske Bistrice so se uvrstili tako: Luka Mozetič, Tomaž Vulič in Urban Šušmelj so se v svoji kategoriji uvrstili med 5. in 10. mestom.Dobro so se odrezali tudi Grega Horvat, Grega Škapin in Samir Juzunovič. V kategoriji deklic so se po svojih kategorijah uvrstile med 8. in 12. mestom Anja Čekada, Tina Hrovatin in Nives Demark. Smolo je imela Doris Bme, ki se je zmotila v nastopu in zato ostala brez uvrstitve. ''4 f- * - <*<| r i & . V Pri malčicah je v svoji kategoriji Tamara Kovačevič, na presenečenje vseh, gladko osvojila 1. mesto. Andrej Spetič je pri malčkih osvojil 2. mesto. V naslednji kategoriji je Erik Kocjan pri dečkih dosegel 2. mesto, pri deklicah pa Saša Štefančič 3. mesto. V naslednji kategoriji je Mateja Hrvatin osvojila 1. mesto, Tina Markovič pa 3. mesto. Pri dečkih je Tine Maljevac osvojil 2. mesto. V starejših kategorijah je vse presenetila Branka Vulič, ko je osvojila 1. mesto. V naslednji starostni kategoriji pa je Ana Kresevič prav tako presenetila z 2. mestom. V tekmovanju ekip je ekipa mlajših deklic v sestavi Tina Markovič, Mateja Hrvatin in Doris Bme osvojila 2. mesto. Čestitamo vsem tekmovalcem! TUDI V KARATEJU NE GRE BREZ SPONZORJEV Karate klub Samurai, ki ga že vrsto let vodi Stojan Šestan, iz leta v leto “ustvarja” nove in nove mlade talente. Po Muhovi, Šajnovi, Logarjevi že prihaja na borišča nova generacija malčic in malčkov. Med njimi je tudi Tamara Kovačevič, kije začela pred 18 meseci, osvojila na državnem prvenstvu 2. mesto, v Ferarri pa je bila prva v svoji kategoriji. Mlada tekmovalka se za podporo in sponzorstvo na tekmovanjih opira na firmo Maksel iz Zabič, ki jo vodi Stanko Baričič-Vrtnar. “Vedno sem za šport in njegov razvoj. Skozi šport se ustvarja zdrava in za dražbo koristna osebnost, zato to podpiram in pomagam. To je bil majhen vložek in velik dobitek” pravi sponzor. Tekst in slika: Petar Nikolič Pripis uredništva: Mogoče je način, ki so ga ubrali starši mlade Tamare, ko so poiskali sponzorja in otroku omogočili športen razvoj in napredek, prava pot za nadaljevanje delovanja Karate kluba. Že vrsto let v Bistrici rastejo odlični tekmovalci, pod vodstvom izvrstnih trenerjev. A se vsaka generacija izgubi najkasneje na poti skozi srednjo šolo ali odneha zaradi nezmožnosti financiranja vedno bolj zahtevnih priprav in tekmovanj. Starši na neki stopnji ne morejo večfinančno slediti športni poti svojega otroka. Tekmovalci, ki jim uspe obdržati voljo, postanejo zvezde klubov v Ljubljani in drugod- in postanejo “naši športniki v tujini In to ni usoda samo karateja. Namesto, da bi imeli široko bazo odličnih tekmovalcev vseh generacij, začenjamo vedno znova, vedno na začetku. Na Bledu, v regatnem centru v Zaki je obešen transparent: “Mala Zaka ima dva svetovna prvaka. " Blejci svojih talentov pač ne naganjajo v svet. V Bistrici pa je slišati, da Stojan v naslednji sezoni ne bo več treniral bistriških karateistov, ker mu je dokončno dovolj domače scene. Tako bo, kot je slišati, za tekmovalcih iz gnezda odfrlel tudi njihov dolgoletni trener. Kakšen transparent si bomo izobesili? g I 'o- PRIREDITVE V MESECU JUNIJU KULTURA: -LITERARNA KOLONIJA MAŠUN, 9., 10.in 11.junij 2000 od 10 ure dalje -19.0BČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN, nedelja 11. junij, Zabiče, športna dvorana Ob 19.00 uri. Gostujoča zbora Slovencev Iz Zagreba in Reke. -14.PREMSKA SREČANJA - grad Prem v nedeljo 18. junij od 15.oo ure dalje. -Krajevna revija pevskih zborov »KNEŽAK V PESMI«, 25. junij ob 17.00 uri, OŠ Knežak in društvo Piškotek, inf.84-002, 84-169. ŠPORT: -Dnevi košarke 3. 6. - KK PLAMA PUR in Okrepčevalnica Baša Rihard v Športnem parku Nade Žagar -KNEŽKI TEK 17.6.2000 NA MAŠUNU od lO.oo ure dalje. Start in cilj -gozdna pristava Mašun.Društvo Piškotek Knežak,Knežak 126/b, tel. 067/84-169, 0609/331-611 -Rafting Klub »Mrzla Uoda« Ilirska Bistrica, tel. 041/333-438. SPUST SOČA -10.in 1 l.junij Ob 11 .uri, 24.in 25.junij SPUST SAVA (Tacen) ob 11.uri -občinska liga malega nogometa -športni park Nade Žagar, 1„ 2. 8. 9. junij ob 18. uri; inf. na športni zvezi, tel: 05/71-44-177 -3.mednarodni turnir za pokal mesta Ilirska Bistrica v nogometu za kategorije 8,10 in 12 let na stadionu v Trnovem, 23.,24.,in 25.6.00 od lO.ure dalje. Nogometni Klub Ilirska Bistrica, inf.041/688-621 PLANINCI: -Planinsko društvo Snežnik: izlet »Na Poldašnjo špico in Dve špici (Italija)« v nedeljo, 11. junija ob 5h izpred društvenih prostorov, prijave do 8. junija. ŠOLE: -20. 6.ob 20.00 uri v Galeriji v Domu na Vidmu -predstavitev zgodovinske naloge »BIVANJE PRI NOVAKOVIH«. OŠ Dragotin Kette Ilirska Bistrica, inf.067/41-455 -22.6.00 ob 18.00 uri v OŠ Jelšane zaključek projekta eko šole »ZELENI DAN« PARTV- ZABAVA: -Party- vsako soboto od 20.00 ure dalje- Bistro Delizia Jelšane -Brezplačen lovski golaž in glasba v živo -24.junij 2000 od 16.00 ure dalje Biffe Keš,Bač, inf. 067/84-400 -Party vsak petek Od 20.00 ure dalje. Triglav Pub Ilirska Bistrica , inf 067/ 42-137,041/639-127 -Discoteka Inblue-vsak petek živa glasba, vsako soboto promocijska cena pijač inf. 041/651-212 -Tenis Klub Ilirska Bistrica -šola tenisa vsak ponedeljek OŠ AZ Ilirska Bistrica, treningi v OŠ Antona Žnideršiča ob sobotah od 10.00-11.30 ure. Rekreativno igranje cel dan, možnost nabave letnih kart. Inf: (05) 7142-220 OGLEDI: -GRAD PREM-. Mojca Memon, tel.(05) 7860 400, (05) 7141 361 -ogled muzejsko urejene spominske sobe pesnika Dragotina Ketteja,OŠ Prem. Marija Dovgan, tel. (05) 7860-374, (o5) 7141-361 -stalna razstava starih fotografij Ilirske Bistrice avtorja Emila Maraža -bistro Baladur -stalna prodajna razstava slik Jožeta Šajna,gostilna-pizzerija ŠkorpionJl.Bistrica -stalna prodajna razstava slik Jožeta Šajna,okrepčevalnica grill Danilo,II.Bistrica DRUGO: -Redno srečanje numizmatikov dne 25.06.2000 v hotelu Turist od 9 - 12 ure. Primorsko Numizmatično Društvo Ilirska Bistrica tel.(05) 741 42 639 Koledar pripravila: Mojca Memon, TIC 9. SREČANJE LETNIKA 1938 [ BO LETOS V LOVSKI KOČI NA DEVINU J V SOBOTO, 10. JUNIJA 2000 ! ZBIRNO MESTO NA DAN SREČANJA l ' BO OB 13. URI ' PRED GOSTIŠČEM PRI MATETU. ' INFORMACIJE IN PRIJAVE ] DO 31. MAJA PRI VOJKI IN SILVI. J | VABLJENI! « Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 067/400-281, 067/400-280, fax: 067/400-285 PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU 4. JUNIJU 2. 6. 2000 Odbojkarski turnir osnovnih šol -Športni center Trnovo ob 14 uri. 3. 6. 2000 Rafting- SPUST ZA ČISTO REKO- Start pri restavraciji Lovec ob 10. uri. Odbojkarski turnir mešanih ekip -Športni center Trnovo ob 10 uri. Dan košarke - mlajše selekcije- -Športni park Nade Žagar ob 11 uri. Dan košarke - Občinarji: Sponzorji- -Športni park Nade Žagar ob 19 uri. Dan košarke - KKPLAMA-PUR: KK KOPER- Športni park Nade Žagar ob 20.30 uri. 4. 6. 2000 Lokostrelski turnir za netekmovalce- Športni center Trnovo ob 10 uri. PROMENADNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA pred domom na Vidmu ob 17.oo uri SLAVNOSTNA SEJA S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ TER KULTURNIM PROGRAMOM v domu na Vidmu ob 18.00 uri x____________________________________________________v Klub Študentov Ilirska Bistrica medse vabi Minko Kahrič, kije 16. aprila kot prva Slovenka stopila na vrh sveta. Preko diapozitivov nam bo v soboto, 3. junija 2000 ob 20:00 v dvorani Doma na Vidmu skušala prikazati svojo pot, od priprav pa vse do uspešnega zaključka odprave. Vstopnino časti Klub študentov Ilirska Bistrica. Vabljeni. r—“—— — —i I KRATEK STIK | Najboljše stvari v življenju so I I zastonj. Vendar smo ljudje narejeni 1 tako, da tisto, kar moraš plačati, | ■ več šteje, tudi kadar ti ni všeč, kot ■ 1 pa tisto, kar dobiš zastonj ali kar 1 I celo, bog ne daj, za tabo mečejo, j L————————J BTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA DOM NA VIDMU Gregorčičeva 2, II.Bistrica 067/42-434 VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO RAZPRODAJA -30% (ZARADI SELITVE V MIKOZO) BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D. -------------- ------ - ^Posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi *Kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: Koper, tel:066/274-232 Sežana, tel:067/31M0 Ajdovščina, tel: 065/61-494 Nova Gorica, teI:065/134-2*3 Postojna, tel:067/726-1050 Ilirska Bistrica, tel:067/419-35 ^ Ljubljana, tel:061/125-80-74^.