Postaba parSaHra*»*. Leto IV., štev, 13 V LJuDIJanf, torek dne 23. januarja Í923 Posamezna Rev. ftana i Din l«h»|» oft 4 glutrot. Stane mesečno I (h— Día n inoaemBtvo 2t>— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: lliklošiieva cesta st. 16/L Telefon it. IX Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnffttvox Prdtfuuff »L it. 64 Telet Ü.X Podružnice: Maribor. Barvarska «lka it L TeL it. 22. Celi«. Aleksandr. Sait» pri pošta, čekov, za vodo i lev. 11.842, Ljubljana, 22. januarja. Pad dinarja «e ne nadaljuje, a u-, povedano izbol.i.anje ni nastopilo. Ka kor smo rekli že v nedeljskem uvodniku. je nesreča že tu in malo napredovanje kurza ne moro več pomagati, Cene se skokoma prilagodujejo novemu položaju. Priznati moramo, da naj»ram temu problemu štor« ta hip vse drugo za nas v ozadje. V primeri z brezmejnim obupom, ki se polašča vseh kon^u-mentov, je vse drugo malenkostno. ¡Izdatki čez noč |*omnožcni za 50 %, dohodki pa so ostali isti! Napram temu dejstvu mora vlada, ako ima kaj vesti, zavzeti stališče. In, ako bi bilo povoljno, ni je resne ono-zieijonalne stranke ki bi ee upirala, da v naorej da svoj pristanek za kasnejšo parlamentarno odobritev storjenih izrednih korakov. Preišnja vlada je uvidevala nevzdrž-nost položaia. Poskusila je rešiti ga s forsiranjem dinarskega kurza in s tem znižati cene. Zadela je na nečuven odpor vsega kapitala in veleagrarnih krogov, ki «o začeli obupen boj za visoke ceno žita in masti. Združena plu-tokracija v z«lenih «zemljoradniških» kakor tudi v rinili bankokratskih oblekah je pritisnila in — zmagala. Čim je vlada videla, da je diferenca med dohodki in izdatki fiksno nameščenih opasna. je pripravila predlog za povišanje dravinjskih doklad kot prehod v dobo službene praermatike in izenačenja draeriniskih doklad. Kriza je ta predlog sunila nazaj, radikalska vlada ga je vrgla pod mizo. Zdaj r» je diferenca postala tako ogromna, da izključuje vsako možnost zavlačevanja. Piodaja se onrava h roslednie pritikline. da se vzdrž življenje. Vlada se mora odločiti v eni ali drugi smeri: A11 mora najti sredstva, da reducira cene življenjskih potrebščin. ali pa mora zvišati plače. Tretjega izhoda ni. F.no in druiro m je mogoče in ob dobri volji izvedljivo. Ako se vlada straši odgovornosti, ker so naslanja le na eno stranko. ji je na pro=to. da poda ostavko In bo predsednik narodno »kunSčine Stavil kroni predlog i a tako kom-binariio. ki sc bo tipala obračunati z vele agrarno in kapitalistično družbo. Predvsem nam tr.-ba radikalnih pier zr>i>or I u k s u s. Treba samo pogledati. kaj gotovi kroti vse znosijo in uvozijo- preko meje. da služilo svoji gizdavosti in drucim strastem. Če Človek pomisli, da moramo za to dragocene obleke, za okraske, za luksus-no mobilijc, za svilene nogavice, da jih plačamo, izvažati pšenico, mastne prašiče, koruzo, ga mora res obiti sveta jeza. Ta «voz se v masah vrši javno in skrito in ravno tista družba, ki naiveč apeli-a na varstvo države, v največji meri greši z nečuvenim luk-susom. Tak «natrijotizem» imcKT-opu-je državo v njenih temePih in bila bi prva jKitreba da so ž njim obračuna. Ko je prejšnja vlada poskušala stopiti na vrat nekim znanim valutnim tihotajiccm. ko je začela ban'nm gledati v knjige, ie vse protestiral in vpilo. A drugega izhoda ni. Ves izvoz mora pol absolutno kontrolo rn r.voz-nik mora vsako izkupilo rrermstiti za pokritje kupnine najnn'nekega uvoza. Nismo proti forsiranju izvoza, na-Fprotno. zlasti na noljn železniškega Prometa tre t a storiti, da se dvigne, a čim s* ima t«-» izvoz \TŠiti na stroške domačega prebivalstva in povzroča dvfannje cen doma. je tak izvoz efektivna škoda za ravnotežje našecra gospodariva. Zadr^imo s krepko roko izvoz glavnee-a ljudskega živila (žito. mast\ dokler so gg. vele-ag^nrci ne oMočiio za znižanje cen. V kolikor irvanredne mere v uvozni fn izvozni politiki ne zadoščaio treba — in to je neizlicžno — pristopiti r e-e u 1 a c i j i draginjskihi doklad. Minulo je že nad teden dni. kar je vlada pred gorenjim problemom. Do danos izdaja le komunikeje in resno jo zanimajo le volilni računi. Prvi februar se bliža. Javni nameščenec bo moral plačati stanarino. Zadnn trenutek je tn. da se vlada odloči. Vsa javnost pričakuje nestrrv no. kaj bo storila. Mi smo v opoziciji in na« ne zadeva o-tgovomost. a ozir na državo, na trpeče stotisoče nam veleva, da vlado kličemo na resen ko rak z izjavo, da smo opozicija, ki hoče olajšati vladi odločitev e tem. da prevzema soodgovornost za vsako še tako dalekosežno aku>o. ako je v korist lindstva in predvsem državnega oameščenstva. Zunanjepolitična situacija SPORAZUM Z ITALIJO. — POMIRJENJE NA MAD2ARSKEM. - BOLGARSKA IREDENTA. Beograd, S2. januarja, r. Na današnji seji ministrskega sveta je min. Ninčič sporočil, da bodo konvencije k rapallski pogodbi dne 6. februarja predložene laškemu parlamentu, nakar se bo tekom do-ločonega najkrajšega roka izvršila rapall-ska pogodba. Glede odnošajev z Madžarsko je zunanji minister poudarjal, da se je položaj na Madžarskem znatno pomiril. Častniki mednarodne kontrolne komisije, ki so prošli teden prepotovali madžarsko-romunsko granico, niso mogli ugotoviti ni-kakih koncentracij ali premikanj madžarskih čet kar so tudi uradno potrdili. Izjave madžarske vlade dopuščajo nado. da bo mogoče vzpostaviti normalne od-nošaje. Naša vlada in zaveznice bodo vse kakor budno pazile na razvoj dogodkov. Kar se tiče Bolgarije, sta dr. Ninčič in notranji minister poročala o doseda- njem uspehu preiskav glede delovanja bolgarskih komitaških tolp. Vesti, da namerava vlada zahtevati okupacijo bolgarskega ozemlja, so izmišljene. Pač pa bo zahtevala od bolgarske vlade strogo kaznovanje banditov ter event njihovo izročitev. Zaenkrat preiskava v tej zadevi še ni končana in Bolgariji se Se ni poslala nobena nota. Iz Sofije poročajo, da se vrši tamkaj v kratkem val'k kongres makedonskih iredentističnih organizacij, ki se nameravajo združiti v enotno «stranko makedon skih emigrantov», katera bo začela novo akcijo za «avtonomijo Makedonije». Naša vlada bo Bolgarijo opozorila na te poskuse zasejati med obema državama nove spore. Vesti o mobilizaciji v Albaniji, ki so zadnje dni vznemirjale javnost, so se izkazale za neutemeljene. Boj proti Orfuni? ARETACIJA NOVOSADSKEGA PREDSEDNIKA. — SISTEMATIČNA GONJA PROTI NACIONALISTOM. Beograd, 22. januarja, p. Opetovanl spopadi mod OrjunaSi In velesrbsklmi hujskači In pa dejstvo, da je Orjuna odklonila vsa vabila radikalske stranke, so napravili med radikaici hudo kri. Ze ope-tovano so radikaici poskušali z državno močjo nastopiti proti nacijonalistični omladini. Izgleda, da so se sedaj odločili za energičen nastop. Pcvod jim je dal incident, ki se ie dogodil v Novem Sadu. Tam so nacionalisti vdrli v redakcijo klerikalnega madžar-sko-šovinlstičncga lista «Dell Bacska» ter so glavnega urednika pretepli. Kot odgovornega krivca je veliki župan dal aretirati predsednika «Orjunc» v Novem Sadu Jevdjeviča. Vojvodinski radi-kali so pritisnili na vlado, da Orjune po celi državi razpusti. Svoje postopanje utemeljuje predvsem s tem, da bodo sicer vsi volilni kompromisi z Madžari padli v vodo. Danes se Je vršila konferenca Tadikal-skih ministrov, na kateri se Je razpravljalo vprašanje razpusta Orjune v Vojvodini, v Dalmaciji in na Hrvatskem. Konferenca se ni mogla odločiti. Sklenili so, da zahtevajo najprej poročila od velikih županov, na podlagi katerih bodo storjeni nadaljnl ukrepi. Radikalsko in separatistično časopisje uprizarja zadnje dni pravcate gonje proti nacionalni jugoslovenski omladini, da bi podprlo namene notranjega ministra. Na drugi strani pa se pojavlja tudi tak odpor javnosti proti preganjanju nacionalnih organizacij, da so vlada ne upa odločiti. Nemška sfavka v Poruhrju OGROMNA VEČINA DELAVSTVA ODLOŽILA DELO. — OSTRE FRANCOSKE PR OTIOBREDBE. Sklepi kongresa soc. dem. stranke OSTER NASTOP PROTI CEPLJENJU STRANKE V SLOVENIJI. — POGOJNA VOLILNA ABSTINENCA? — POGOJI ZA SODELOVANJE S KOMUNISTI. legatov nI bila zadovoljna. Sklenilo se Je, NAJBOLJŠI SLOVENSKI DNEVNIK JE «JUTRO»! Beograd, 22. januarja, g. Kongres so-cialnodemokratske stranke, ki sc je kon-čal v soboto v poznih urah, nI razčistil položaja v stranki. Dolge razprave na kongresu je povzročil razcep organizacije v Sloveniji. Delegat dr. Korun je v daljšem govoru obsojal separatizem in cepljcnje v stranki in povdarjal, da skupine okrog «Zarje» sploh ni smatrati več za pristaše socialnodemokratske stranke. Bernotova skupina se naj do 1. februarja izjavi, ali prizna edinstvo stranke in njene statute ter ali jih hoče izvajati, sicer se bo napram njej postopalo, kakor napram bivšim članom okrog »Zarje«. Mariborski socialisti so sc izjavili za edinstvo stranke. Dr. Korun je nadalje dementiral vest «Slovenca», da hoče kan-didirati na Bernotovi listi. V debati sc le ostro povdarjalo, da male skupine, ki bodo skušale samostojno nastopiti pri volitvah ne bodo imele nobenih Izgledov na pomoč s strani stranke. V okrožjih, kjer imajo socialdemokrati tako malo pristašev, da nimajo Izgleda, da bodo doscg'1 vsaj enega poslanca, se bo pristašem priporočila volilna abstincncai Poslancc Divac Je predložil načrt za proglas stranke, s katerim pa večina de- da izdela glavni odbor stranke nov proglas. Glede eventualnega skupnega nastopa socialdemokratov s komunisti so bili postavljeni sledeči pogoji: Komunisti se morajo odreči vsem vplivom Iz Moskve ter priznati amsterdamsko intcrnacionalo. Dalje naj se odrečejo moskovskim 21 štatutom ter sistemu tajnih terorističnih organizacij. Glede volilnih list sta bili zastopani na kongresu dve struji: prva, srbski pristaši, je zahtevala, naj se pri kandidatura» vodi račun o intelektualnih prvakih, katerim naj bi bila osigurana izvolitev, druga, prečanska struja sicer nI Izključevala in telcktualccv, povdarjala pa Je, da naj se Berlin, 22. januarja, s. Francozi pošiljajo vedno nove čete v Porenje; Mainz je napolnjen s francoskimi četami. Adju-tant generala Degoutte.ia kapetan Bras-saiil je izjavil, da ima Francija pripravljenih za zasedbo 220.000 mož. medtem ko je do sedaj vkorakalo šele 9G.000 mož. Pruski minister za narodno gospodarstvo je po sporočilu o zaplembi državnih gozdov v Porenju prepovedal svojim uradnikom izpolnjevati naredbe medza-vezniške porenske komisije. Nameravana uvedba posebne valute v 7asedenem ozemlju bo izvedena dne 1. februarja; od tedaj bo veljala kot edino plačilno sredstvo. Zaenkrat bo znašala emisija eno milijardo francoskih frankov. Iz Pariza poročajo dalje, da bo francoska vlada zatrla vsako obstrukcijo Nemcev z najostrejšimi sredstvi. Ce nemški železničarji ne bodo vršili svoje dolžnosti, jih bo zamenjala s francoskimi in belgijskimi. Napetost v ruhrskem ozemlju raste od ure do ure. Francoski generalni štab je pre:el iz Pariza tajno povelje, v kateremu se mu nalaga naj pazi, da bodo čete ohranile svoj ugled in se ne bodo pustile po nemških protiukrepih demora-iizirati. Komandanti so dob"li nalog poskrbeti čimpree za večje transporte premoga v Francijo in zaprositi za slučaj potrebe delavcev iz domovine. i ! ¿v i- i«-ictt'jev rudnikov, zaradi zaplembe državnega premoženj po Francozih in zaradi francoske vojaške kontrolo v rudnikih je danes opoldne večina delavcev in uradnikov stop la v stavko Nad stotisoč delavcev stavka: tudi mnogo želozničarjev se jim je pridružilo, vendar pa se železniški promet še vzdržuje, četudi v zelo rcduciranem obsegu. Stav. ka e bila sklenjena na zboru delavskih zaupnikov včeraj popoldne v F.ssenn. Zaradi zaplembe državnega denarja v Državni banki in okupacije njenih lokalov po francoskih četab so zaprle svoje prostore tudi skoro vse privatne banke, tak« da se je polotila prebivalstva velika panika. Zato so bile francoske čete danes iz Državne banke odpoklicane, nakar je ta zopet začela s poslovanjem. Sle. dile so ji tudi privatne banke, vendar pa pričakujejo, da se bodo tudi bančni uradn-ki pridružili ttavkujočim. Londo«-, 21. januarja, ud. Nemški industrijalci so pričeli naročati velike mno. žine angleškega premoga, ki ga plačujejo po 2* funtov. Organizacija angleških prodajalcev premoga je sedaj sklenila zahtevati pri vsakem naročilu plačilo v angleških funtih naprej in sicer potom londonskih bank. PREPOVED PLAČEVANJA DAVKOV. Berlin. 21. januarja. w. Finančni mini-nister Hermes je s;noči objavil naredbo. ki porivlja prebivalstvo zasedenega ozec Ija, da ne plr.ča Francozom in Belgljcetr r.oberlh carin, nobenega davka, nobenlt taks. Nemški nradniki so dob:li ukaz, da odklonijo izvrševanje odredb, ki bi jih izdala antantna Porenjska komisija. ZAPLEMBA OBČINSKIH GOZDOV. Wiesbaden, 22. januarja, s. Francoske zasedbene oblasti so zaplenile vse občinske dohodke iz g07.dov. ki ležijo v zasedenem ozemlju. Vse delo v gozodovü je ustavleno. PREOKRET V ITALIJANSKI TAKTIKI Dunaj, 22. januarja, s. «Neues Wienet Tagblatt» poroča iz dobro informiranih krogov, da je gotovo, da bo skušal Mussolini najti nov iriiod iz skrajno nevarne evropske situacije in s? na vsak način prizadeval, da spravi Francijo v pogaja-n'a t Nemčijo. Obenem je skušal pridobiti Anglijo, da bo stala ra njim. Italija se namreč boji, da ne bi Francija do*e-?la z zasedbo ruhrskega ozemla nekake hegemonije o premogovni produkciji STALICE CESKOSLOVA5KE. Praga, 22. januarja, s. Večerni uradni list poroča k položaju v ruhrskem ozemlju: Kabinet zasleduje s pozornostjo dogodke na zapadu in jih nikakor ne podcenjuje. Češkoslovaška ne bo mibilizirala. Ona je zaveznica Francije in sosedica Nemčije, kar ji daje samo po sebi smernice za nadaljnjo postopanje. Češkoslovaška nima nolienih obveznosti niti po mirnvn'h pogodbah niti po pogodbah z zavezniki. Francija je poleg tega sami. di/v.jlj močna za rešitev svoje zadeve. Seja cel«sk<*ga občinskega svet? Celje, 22. januarja. S trlčetrturnlm zakasnjenjem Je otvo-ril župan dr. Hrašovec ob četrt na 7 ob- BILANCA NARODNE BANKE. Beograd. 22. januarja, g. Danes popoldne je upravni odbor Narodne banke imel bilančno sejo. Od čistega dobička odpade državi 30.800.000 Din, akcioner-ji si bodo razdelili za leto 1922 20 mili- ' hišnih posestnikov zavrnjeno najemnin■> intelektualci uveljavljajo predvsem doma ' na ta naC'n. da se deponirajo pri magi-v organizaciji In agitaciji. Druga struja stratu ,c knjižice, denar pa se naloži činsko sejo. Odgovarja na interpelacije ¡onov farjev dividende. Generalna zadnje seje in naznani, da bo odslej prt- skupščina akcijonerjev se vrši 4. marca sostvoval Občinskim sejam tudi zastopnik vlade, da more dajati takoj potrebne informacije. Sledi poročilo posameznih odsekov. Pravno-pcrsonalni odsek predlaga, da se vsaki seji določita dva verifikatoi-ja zapisnika. V stanovanjsko razsodišče se Izvoli po 20 zastopnikov najemnikov oziroma hišnih posestnikov. Mestnemu knjigovodstvu sc naroči, da sprejema oo Je v premoči. Končno je bilo sklenjeno, da se v Vojvodini kandidirajo poslanci Divac. dr. Se-kullč, Tatič in Topolovič, v Sremu Kmet, v Sloveniji pa kandidati še niso določeni, ker se pričakuje še Izjave Bcrnotove skupine. Delegati so včeraj In danes po večini odpotovali domov. Kaj le z MussoBini em? Trst, 22. Januarja, e. Vaš dopisnik se je z ozirom na Jutrovo vest o atentatu informiral pri tržaških listih, kjer so mu Izjavili, da res krožijo po provinci vesti o atentatu na Mussollnija, da pa so vesti neresnične !n da gre le za lahko pre-hlajcnje. kl pa ministrskega predsednika ne ovira v Izvrševanju vladnih poslov. (Iz Sušaka smo prejeli dodatno k brzojavki, objavljeni 20. t. m. pismeno poročilo, da so na Reki še vedno trdovratno razširjene vesti o atentatu na Musso-V.nija. Baje je poročalo o tem tudi več manjših italijanskih listov. Glede atentatorja obstojata dve verziji, prva. da je bil komunist, druga, da Je bil izključen lašist. Listi še vedno molče: le zadnji «Popolo di Tricste» demantlra vest z besnim napadotn na — «Jutro». Ured.) STANJE DR. RAŠINA. Praga, 22. januarja, s. Uradno poročilo o zdravstvenem stanju dr. Rašina se glasi danes: Vnetje dihalnih organov traja dalje, vendar se ni poslabšalo. Stanje spodnjih ekstremltet Je nespremenjeno. Bolnik po malem kašlja tn kaže utrujenost Konvencije z Italijo Beograd, 22. Januarja, g. Danes Je bila v zunanjem ministrstvu konferenca, katere so se udeležili dr. Ninčič. Panta Gavrllovič, dr. Nešič, general Milič In dr. Ribar. Razpravljalo sc je o naših konvencijah z Italijo, o Izvršitvi rapallske pogodbe ter o pravicah narodnih manjšin, katerih, kakor znano, Jugoslovani v Italiji ne uživajo. General Milič odpotuje te dni v Split DELO DRŽAVNEGA ODBORA. Beograd, 22. januarja, g. Na današnji plenarni seji državnega odbora Je bilo odobreno vse dosedanje delo odbora in sekcij. Nadalje se Je ugotovilo, da so izvršene volitve predsednikov vseh volilnih odborov. Sklenilo se je. Intervenirati pri notranjem ministrstvu, da dobijo predsedniki čim večje dnevnice. celjskih denarnih zavodih. V domovinsko zvezo se sprejme železniški delavec Anton Jelen, mizarski mojster Anton Kopri va in kuharica Marija Kosi. Provizoričm sluga na mestni osnovni šoli Kmecl postane definitiven. Detektivom državne policije se določi za 1922 majhne nagrade za zadovoljivo službo pri stanovanjski oblasti. Radi malomarnega pobiranju nočnega davka se naloži dmarna globa Ant. Prlstovniku (500 Din) In hotelirju «Uniona» g. Martlnoviču 1000 Din. Prizlv obeh se zavrne kot neutemeljen. 2e dalj časa se opa/a v Celju, da le Savinja ob večerih kalna. Kolikor se )e moglo ugotoviti. Izvira to ponesnaženjc od tovarn v Libojah. Sklene se naprositi okr. glavarstvo in gradbeno dirckcijo, da ta nedostatek čim prej odpravi. Za obrtno nadaljevalno šolo se prevzame jam-stvo za cventuclno kritje primanjkljaja za 1922-23. Odobre se izdatki za popra* vo mestnega gledališča. Prošnji Friedrich Skabcrneta za podelitev kino konce-sije se ne more izreči lokalna potreba, ker ima občina že lastno koncesijo. Glede te se sk'ene principijelno, da se naj koncesijo prične Izvrševati in naj mestni urad predloži konkretne predloge. Radi sklepa obč. odbora pristopi mestna občina celjska kot družabnik k družbt za elektrifikacijo ccljske kotline. Izvoli se sledeči odsek, ki bo zastopal pri sestankih za priprave tega podjetja mestno občino: Ivan Rcbek (JDS), Maks JaniC (SLS), Drago 2abkar (NSS), Alojzij Le-skovšek (JSS). Pritegne se še uradni SKLICANJE ZVEZE NARODOV. Dunaj. 22. januarja, s. Kakor se do-znava iz danes došle brzojavke general- predstojnik In par strokovnjakov. Pro-nega tajništva Zveze narodov, Je sklica- ; šnje strank za Instalacijo električnega na prihodnja seja za 29. Januarja v Pariz.: toka se morajo vsled pomanjkanja clek-Seja avstrijskega komiteja se bo vršila trične sile odkloniti, naibrže v dneh od 26. do 27. Januarja» 1 Scia se še nadaljulo Borza dne 2 j*n. Zagreb, devize: Dunaj 0.165 — 0.168. Berlin 0.55 — 0.62, Pešta 4.25 — 4.75. Milan 560 — 571, London 565 — 570, Nevvjork 115 — 117. Pariz 750 — 760, Praga 335 — 340, Švica 2250 — 2350. Varšava 0.42 — 0.44, efekti: Ljub. kreditna 230 — 235, Praštediona 1210 - 1230 Slov. eskomptna 159, Trb. premog, družba 725 — 740. Valute: dolar 112 — 114. avstr. krone 0.165 — 0.1675. češke krone 330 — 333, funti 550 — 554, lire 54C švic. franki 2225 — 2250; tendenca ie bila danes mirna in promet slab. šele proti koncu so bile devize nekoliko bolj čvrste. Današnji tečaji odgovarjajo curi-škemu tečaju dinarja 4 — 4.15, akoprat notira dinar faktično lc 3.85. Beograd, devize: Bukarešta 57 - 57.8. Berlin 0.59 — 0.62. Dunaj 0.164 — 0.170, Pešta 4.25, Sofija 70 — 75, Pariz 700 — 750, Praga 310 — 325, Ženeva 2200 — 2400, Milan 525 — 570. Newyork 110 — 113, London 525 — 530, valute: dolar 105 — 108, češke krone 310 — 315. Dunaj, devize: Beograd 474 — 476, Berlin 3.25 — 3.35, Budmpcšta 26.95 — 27.05, London 332.100 — 332.700, Milan 3376 — 3384, Newyork 71.350 — 71.500, Pariz 4564 — 4576, Praga 1967 — 1973, Sofija 444.50 — 445.50, Varšava 2.45 — 2.55. Curih 13.285 — 13.305. valute: dolarji 70.950 — 71.250, levi 423 — 427. n. marke 3.35 — 3.65, funti 331.300 - 332.300 fr. franki 4505 — 4535, lire 3342.50 — 3357.50, dinarji 465 — 470, poljske marke 225 — 2.55, Icji 374 — 376. Praga: Dunaj 4.70, Berlin 12.50, Rim 171.25, Budimpešta 133.25, Pariz 231.75, London 167, Newyork 35.80, Curih 669.75 Beograd 26.75, avstr. žig. kTone 4.75, lire 171.25. Berlin: Dunaj 30.62. Budimpešta Sli, Milan 105.735. Praga 61.146, Pariz 141.643 London 104.488.12, Newyork 22.344, Curih 417.952, Bf ograd 15.960. Curih: Beriin 0.025, Newyork 535.75. London 24.94, Pariz 34.45, MIlan 2545. Praga 14.90, Budimpešta 0.2025, Bukarešta 2.75, Beograd 3.80, Sofija 3.40, Varšava 0.01875, Dunaj 0.0075, avstr. žigosane krone 0.0076. roiTtsn rjanjem östr feolîkor mogoče vzdrže ve 5- m.i(9UI ti««»«»««!" 1 jega nakupovanja. Prebivalstvo v drugih f«l\rvevs KSraiTSSS j krajih driave se ni dalo begati od neres-Prl metiraniu današnjega nadaljevanja ničnih in tendeucioznih vesti. našega romana * Krvavi kardinal» se je zgodila neljnba tehnična pomota, kar nam naj e. čitatclji blagovolijo oprostiti. Tekst je zalomljen in se mora praviino čltati takole: pričetek je v drugi koloni zadnji odstavek ('Vaša sestra?*). Za drugim odstavkom 4. kolone naj se čita tekst prve in druge kolone (od «Okrog» do «izbranost ponašanja»). Nato se na-daljuje ostalo besedilo (*Mauluys»> do konca. Politične beležke sko Cene v tuji valuti? ¿varilo pokrajinske unrave In izjava trg. gremija. Od predsedstva pokrajinske oprave za Slovenijo smo prejeli naslednji komunike: «Pokrajinski upravi je bilo naznanjeno, ¡ia so se ljubljanski veletrgovci baje dogovorili med seboj, da bodo svoje blago oddajali svojim odjemalcem samo za tujo valuto. Vsi veletrgovci se opozarjajo, da je vsak tak dogovor, ako se je res izvršil. ne le nepatriotieen, temveč tudi neveljaven in protizakonit. S takim do govorom izpodkopava se vera v dinar, ki je v naši državi zakonito plačilno sred stvo in s tem obenem se uničuje tudi njega vrednost. Tak dogovor je naperjen direktno proti državi sami, ki ščiti one, ki delajo na ta način sedaj proti njej. Kdor bi v posameznem primeru, držeč ?o tega dogovora, zahteval za prodajo blaga tujo valuto, se pregreši proti zakonu o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacij, odnos-no njega pravilniku, kakor tudi proti zakonom z dne 17. aprila 1870, drž. zak. št. 48, ker s tem jasno izraža namen na-kopičevati življenske potrebščine, odnos-no podraževati njih cene. Pokrajinska uprava bo proti vsakemu, ki bi se pregrešil v tem smislu, najstrož- Priprave na volitve ▼ ljubljan-novomeškem volilnem okrožja od strani demokratske stranke «o v polnem tiru. V soboto In nodeljo so se vršili v več okrajih sestanki, ki so se vsi izrekli z željo za napredno koncentracijo in obsojajo vse one, ki jo odklanjajo. Sestanki so dalje zavzeli stališče h kandidaturam v posameznih okrajih Na vseh sestankih se je pokazalo popolno soglasje, veselje do dela in zaupanje vodstvu. Kandidature so predložene načelstvu radi razglasitve, čim ee končno ugotovi ne-možnost koncentracije ncklerikalnih strank na deželi. 4- Srezkj kandidat JDS za okraja Laško . Brežice. Na zboru zaupnikov v Zidanem mostu je bil postavljen za okrajnega kandidata za srez Laško-Brežice laški župan dr. Fran jo Koš in kot njegov namestnik g. Hollv iz Brežic. -f- Enotnost demokratske stranke. Nasprotniki demokratske stranke, ki niso maloštevilni, ker se te stranke bojijo, se tolažijo vedno z nekakim razdorom, z nekimi strujami v dem> kratski stranki. Tako so tudi razglašali. da vlada razdor med dr. Ribar-jem, nekdanjim skupščinskim predsednikom in zagrebškimi «Pribičevi-čevci». Pa se je oglasil dr. Ribar sam v «Riječi» in je temeljito demantiral vse te glasove. On ne pozna nobenih «kril» in «struj» v demokratski stranici, katere volilni proglas so podpisali ! vsi dosedanji demokratski poslanci, j ker on popolnoma odgovarja progra-jmu demokratske stranke. Izjava drja. ' Ribarja je zelo odločna. je postopala in ga izročila sodišču, da ga i . ~___. , doleti pravična kazen. Obenem opozarja +. ^pet "ova Stranka; «Skupina pokrajinska uprava, da so glasom člena ?k-0,J S,°V" Nar°da* P°ro5a V V^raj" 8 pravilnika za izvrševanje zakona o no-bijanju draginj življenskih potrebščin in i^T brezvestne špekulacije tudi vsi prodajalci ! Pnznava= ** Je Proffram demokratek življenskih potrebščin na debelo zaveza-ni, označevati cene posameznim potreb- Ji6 ščinam in sicer v zakoniti državni valuti, to jo v dinarjih». Z ozïrom na predstoječi uradni komu- mijalni odbor, niti nobena sekcija gremija na nobenem zborovanju sklenMa, da prodaja blago samo za tujo valuto. Gre-mijn ni o takem sklepu, odnosno dogovoru ničesar znanega. šnjem svojem glasilu, da se odslej imenuje «narodno-napredna stranka». brezvestne špekulacije tudi vsi prodajalci Pfrizn.ava; da je program demokrateke j.,..,. _ J !stranke brezhiben, potreba stranke se pa utemeljuje 6 tem, da bo meto-1 a nove stranke druga od stare demokratske stranke. Kot delovni program se navaja: sporazum s Hrvati, boj režimu. delo za konsolidacijo države, (v nike pokrajinske uprave smo prejeli od JJ Tev^taveTrad^ Tie-' grem,,a trgovcev izjavo, da ni niti gre- i fj^'-osti Slovenije) Sokrat? ¿t pri- vimo. da za revizijo ustave zdaj ni čas. Programski članek dalje trdi. da smo nacijonalno tak orel; oč nasičeni (pozabil je na Koroško in Primorje\ in da se nam ni več bati, da bi nam j klerikalizem zrastel čez glavo (?). Je-gro stranke naj tvori meščanstvo t. j. srednji sloji. V pripravljalnem odboru s0 dr. Ivo Tavčar ml., dr. K. Triller, dr. VI. Ravnikar, dr. Vodušek, advo-katje; Jelačin. veletržec; Danilo Sap-lia. ravnatelj Pogrebnega zavoda; A. Ferant, vrtnar; Rasto Pustoslemšek («Slov. Narod»): Fran Škulj, učitelj. Pripomniti je še. da je s tem odpadla takozvana «Jugoslovanska za.jedni-ea». — Ustanovitev nove stranke je v dobi splošne želje po napredni kon-centraeiii vsekakor zanimiv pojav. -f Volitev ljubljanskega župana. V soboto ob 11. dopoldne se vrši prva seja novega občinskega odbora, na kateri se izvolita župan in pod žu nan. Združeni klerikalci in komunisti imajo v občinskem svetu 85 mandatov, demokrati 5, NSS 4. skupina «Slov. Naroda» 4, socijalni demokrati 1. Klerikalno - komunistični kandidat je dr. Perič. -f ProletnrskI blok. Na pobudo komunistov in NSS. ki je 7. t. m. sklenila kreniti «na levo» po govoru g. Brand-neria, se je vršila v nedeljo ves dan kon- VLADNI KOMUNIKE O DRAGINJI. Predsedstvo pokrajinske uprave nam poSHja ob;avo, v kateri je m. dr. rečeno: Zadnje dni se širijo vsled padca dinar-fi med prebivalstvom, in sicer ne le med fconsumenti, temveč tudi med trgovskimi in bančn;mi krogi na;fantastičneiše vesti o mobilizaciji naše vojske, o velikih kreditih z.a vojsko in slično. Te vesti so povzročile vznemirjenje med poslovn;mi kro gi. Konsumenti so začeli z mrzlično naglico naknpovati blago, ker menijo, da bo draginja vedno bolj naraščala. Na podlagi uradnih poročil se obvešča občinstvo. da so vse vesti o kaki mobilizaciji, o kreditih za vo'sko itd. docela izroišlie-ne in da ni nobenega povoda za vznemirjenje. Naš finančni položaj se v resnici izboljšava. D'nar se mora dvigniti. Vlada z vzemi sredstvi pospešuje izvoz(!) o čemur priča pred kratkem dovoljeni izvoz prašičev, svinjskega mesa in masti(l), moke od uvožene pšen:ce. otrobov, odpadkov od sladkorne pese in hrastovih pragov. Vse to mora brezdvomno povzro čiti dotok tujih valut. Konsumenti se v lastnem interesu opozarjajo, naj se v se- ferenca v ljubljanskem Zeternlfarskem domu, katere so se udeležili razun komunistov in Peričevih socialistov tudi odposlanci klerikalne Jugoslovanske strokovne zveze, dalje pa v Imenu NSS cz. P a-k i n in J u v a n. Gost Je bil g. Dimnik Iz Krškega. Komunisti so zahtevali, da mora, kdor hoče v blok podpisati socialistični program Karla Mar*a (komunizem vseh produkcijskih sredstev zlasti obratov in zemlje). O lede NSS so še posebej zahtevali, da ne sme biti mod kandidati g. Deržič. Oficielnl socialisti so sodelovanje odklonili. Pertčcvcl so gladko sprejeli predloge, NSS pa si Je odločitev pridržala, da skliče za danes Izredni sestanek načelstva, za nedeljo pa shod zaupnikov. 4- Kupčija mariborskih Nemcev z radikalci. Iz Maribora nam poročajo: Sedaj se je razvedelo, kakšne pogoje sta stavila zadnjič pri obisku radikal-skega ministra Zupani ča v Mariboru dr. Orosel in Na«sko. V mariborskih narodnih krogih vlada veliko razburjenje. kajti Nemci zahtevajo za kompenzacijo. da volijo radikalce. vrnitev nekdanje Marburgorhfltte. ki jo je predlansko prevzela mariborska podružnica SPD ter jo izvrstno upravlja kot Mariborsko kočo. Proti nemškemu rekurzu so se izrekli tudi vojaški krogi iz tehtnih vzrokov. Mariborski Nemci zahtevajo tudi vrnitev gledališkega poslopja, v kateri zadevi še leži nerešen rekurz pri notranjem mlni-tru. Nemci so hvalijo, da jim ie dr. Zupa-nič obljubil svojo jx>moč. Včeraj se je zbral širši odbor mariborske krajevno organizacije JDS ter je soglasno sklenil resolucijo, ki izreka, dn ne sme vlada v volilni dobi odločati o tako važnih zadevah naeijonalno - političnega značaja in na i to reši nova vlada. ki pride iz parlamenta. Demokratska stranka opozarja vse nneijonalne kroge na nevarnost, ki preti slovenskemu Mariboru, protestira proti takemu postopanju in odklanja vsako odgovornost za posledice. -f Iz volilnega gibanja na Hrvatskem. Okrajna zbora demokratske stranke v Karlovcu in Pisarovini »ta sklenila soglasno, da predložita za no-sitelja liste v zagrebškem volilnem okrožju gosp. dr. Kdo Lukiniča. dosedanjega predsednika narodne skupščine. Za kandidata v karlovškem okraju je določen go*p. dr. Ivan Tuškan. — Kandidaturi dr. Cliše Tadlčn v ko-stainiškem okraju se je pridružil tudi netrinjski okraj. — V volilnem okraju Dvor je proglašena kandidatura g. Milana Prihičeviča in tei proglasitvi se je pridružil tudi okraj Glina. — V Zagrebu «e ie hotelo postaviti za kandidata izrazito jugoslovansko osebnost, da se nastopi složno proti f«nnkov?ii-ni. Predlog je izšel v «Slobodni Trihu-ni». ki je takoj naslednji dan nrišla s predlogom da bi bil ta kandidat — dr. Trumbid. 4- JuriS Pašičeve vlade na južno Srbijo, pod tem naslovom priobčujc Demokrntija» članek, v katerem pravi, da radikalci v južni Srbiii niso čisto nič strankarsko organizirani in se zato zanašajo le na nnsilie. Z vso silo so se vrgli na južno Srhijo. najprej so tam odpustili vse neradiknlske uradnike in jih nadomestili 7. radikalsMmi. ki terorizirajo narod. «Demokrntija» piše: Glavni in prvi ukazi nove vlade so se nanašali na južno Srbijo. Pod lažniivim izgovorom, da vzpostavi tam red in avtoriteto državnih ohla«ti. kakor je to z neke višine izjavil novi minister Vujičič, je razgnala iz iužie Srbije vse unravne nradnike demokratskega mišlienia. Ta vladina ukazna politika v južni Srbiu je najboljši dokaz, da radikalska vlada nc mara za svobodne volitve, ker ji one niti od daleč ne bi dale onih rezultatov, ki si jih radikalci želijo.» Svoj članek kon- 5uJb «Demofcraflia» z besedami: «MI, ■ blešJečo seMfooetJ®, nadutostjo hi maki verujemo v zdravo zavest načih so-, lonkostjo. Madama Sans Oene m v Ljub- državljanov na jugu, katerih odpor- Ijanl v tekoči sezoni ponovi. Premiera bo no^ti niti Turčija v petih stoletjih ni j v gredo dne 24. jan. Režijo vodi g. Put-mogU vpogniti in ki so še pred gve- jata. Glavne ženske vloge igrajo ga. N* tovno vojno občutili teror radikalske blodska Katarino, ga. Wintrov» kraljico policije; mi, ki imamo najboljše mne- napoljsko. gna. Mira Danilova princesi- nje o teh naših sodržavljanih južne Srbije — verujemo, da se oni ne bodo vklonili in vplašili pred nasilji radikalske policije in da bodo pokazali dne 18. marca, da je južna Srbija demokratska.» Po svetu — Bes kristjanov Iz Carigrada. Časopisje poroča, da Je do sedaj zapustilo Carigrad 284.000 kristjanov, to Je skoraj vsi Orkl, Armenci In Rusi, da se na ta način ognejo represaliiam od strani Turkov. njo Elizo. V mojtkib vlogah nastopijo g. Putjata-Napoleon, g. Cregorin-maršal Le* febvre. Kralj Fouchd in g. Peček-Noipperg Umetnostno-zgodovlnsko predavanj« ie v soboto zvečer zof|pt priredilo umet-nostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani v prcdavalni dvorani univerze. Predaval je profesor dr. J. Dostal o «Umetnosti zgodnjega srednjega veka». Predavatelj je na podlagi mnogoštevilnih skioptičnib slik demonstriral umetnost stirokrščan-skih katakomb ter njen razvoj, pokazal na nekaterih plastikah in sarkofagih umetnostno stremljenje prvih kristjanov ter nato obširneje olidelal atarokr&čansko baziliko. Preko miniatur iz irskih ilumi* — Grška vlada kcniisclrala Imovl- no kralja Konstantina. Grška vlada niran h psaltorijev je nato povedel k ro- k.mfisclrala vso zapuščino umrlega kra- manski umetnosti v Nemčiji. Italiji in n» tja Konstantina in Jo proglasila za držav- Francoskem ter obdelal posebno arhitefc no lastnino. — Novi predstavnik Anglije v re paracljskl komisiji. R° poročilh london- • turo. Predavanje je bilo, kakor vsa do-sedanja predavanja umetnostno-zgodovin-skega društva, izvrstno obiskano. Prihod- skega i sta .Daily Cronlcle. pride v re- »J1* predava vseučiliščni pmfosor dr. Izi. dor Cankar o umetnosti italijanske rene-sance. Sokolsivo paracijsko komisijo mesto odstoplvšega Bradburyja lord Pisher. — Oboroževanje Amerike. Amerika bo Imela letos 137.000 mož stalne armade. Predsednik Harding se Je odločno uprl predlogu, da naj b! se stanje oborožene sile znlfalo na 100.000 mož. Amerika pa se tudi sicer pripravlja za vse slu- Sokol I. v Ljubljani ima svo| redni letni občni zbor na svečnico dne i svečana dopoldne. Kraj In spored se bc čaje ter producirá v znatni meri strupene ! pravočasno objavil. Odbor. pline. Razen tega Je zahtevala vlada nak nadni kredit v znesku 6 In pol milijonov dolarjev za moderniziranje bojnih ladij. — Statistika Poruhria. V rudr.kopih zasedenega Poruhria dela 81.955 delavcev iz inozemstva. Narodnostno je številčno stanie delavstva sledeče: Poljakov le 52.708. Holandcev 1922. Jugoslovanov 3867, Italijanov 950. Cehoslovakov 6324, Rusov 1539. Avstrijcev 7201, Madžarov 1777, Švicarjev 134, Francozov 35, Belgijcev 192, Lukscnbnržanov 32. Iz Alza-clje-Lorene 1041, iz Malmedije «4, Iz Odanska 872, iz saarske oblasti 2606 in ostalih 247. — Nemcev Je zaposlenih v rudokoplh 463.425 (84.97 odst.), ostalih Je torej 15.035 odst. Dnevno se izplača rudarskim delavcem 2200 milijonov mark mezde. Prosveia Litthlianska drama. Torek, 23 : Zaprto. Sreda. 24.: «Madame Sans Oene». Izv. Četrtek, 25.: «Čudež sv. Antona» in «Črna dama iz sonetov». A. Petek, 26.: «Liliom». D. Lhibllanska opera. Torek, 23.: «Lakme». B. Sreda, 24.: «Meflstofeles». E. Četrtek. 25.: «Nižava». D. Petek, 26.: «Gorenjski slavček». A Sobota, 27.: «Triptychon». C. Mariborsko gledališče Torek, 23.: «Cvor». C, kuponi. Četrtek, 25.: «Cvor». Izv. Sobota, 27.: «Traviata». Izv. • Mariborsko gledališče. Dan« se vrši promiera znamenite Petrovičeve komedije «Cvor» (vozel). Ta veseloigra je bila 2 leti na repertoarju zagrebškega gledališča. Cela vrsta interesantnih zapleti ajev povzroči res pravi vozel, ki ga Petrovič z mojstrsko tehniko reži še zad- : nji hip. «Madnme Sans Gene» ima svoje za^ , služeno mesto v repertoarju vseh gleda- Sokol Ljubljana H. vabi svoje člane na 11. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 28. t. m., ob 9. uri dopoldne v telovadnici državne realke. Dnevni red je objavljen v društvenih prostorih n» realki. Zdravo! Sokol v Tržiču Ima svoj redni obfi-nI zbor z običajnim vzporedom v soboto 27. t. m. ob 8. url zvečer v »alon» pri Jegliču. Zdravo! Odbor. Sokolsko društvo v Radovljici ima svoi redni letni občni zbor v pondeljek, 29. t m. ob 20. z običajnim dnevnim redom. Kdor bi hotel med slučajnostmi staviti kak predlog, ki ne spada direktno k dnevnemu redu, ga mora do 25. t m. predložiti odboru, ker se sicer o nJem ne bo razpravljalo Posebnih vabil za ta občni zbor se ne bo razpošiljalo. Odbor. Glavna skupščina Sokola v Zagorju ob Savi se vrši v nedeljo, 28. t m. ob 14. v Sokolskem domu. Člani In članice, udeležite se skupščine polnošte-vilno. Sport S. K. Prlmorje v Ljubljani. V sredo dne 24. t m ob 20. uri sestanek nogo-I metne sekcije v restavraciji Union (soba ! vse v «Rožah»). Dnevni red: volitev od-! bora nogometne sekelje in kapetana. : Dolžnost vseh nogometašev Je, da se se-; Stanka udeležilo! Tajnik. Sankališče v Bohinjski Bistrici Je ; bilo v nedeljo, dne 21. t. m„ otvoriene i ob zadovoliivi udeležbi občinstva. Sankališče ie izborno urejeno in saninec zelo ugoden. Sankači dobe potrebne Informacije za sankanje v Bohinjski Bistria, pri Jugoslovanski zvezi za tujski promet v Ljubljani, v trgovini Magdič nasproti glavne pošte in pri Zimsko športnem sa-vezu v Narodnem domu. Mariborska nedelja Na večer. V peči prasketa ogenj in sunaj škriplje mraz, kot sem si ga želel v zadnjem nedeljskem krami ianiu. Le da je to škripanje veliko manj poetično. kot sem si ga slikal v dneh mokrih luž. Komaj par dni je vmes, pa ________________________ smo padli v vrtinec dviganja cen, ki j ne'~in nova vetopnina desetih dinarjev. divja kot besni snežni metež. Maribor- • ....... čani so se na to nedeljo pripravljali, kot bi_ imela otvoriti sedem lačnih let. Navalili so na trgovine s torbami, jer-basi in vrečami. In trgovci so komaj ugrabili čas za premtmenranje. Od ust do ust je vršaio r-kozi ulice: «Dinar drvj navzdol,» po bankah in kontsar-jih 60 brneli telefoni in nihče ni imel denarja, banke niti vložkov niso izplačevale. In šlo je od ust do ust — nalagajo v tujih valutah, gremo torej za Avstrijo, Madžarsko. Poljsko ... In mraz je pritiskal, na večer si srečaval same vprašujoče oči. Ko pa se je nagnil delavni dan in so žarele obločnice na promenadi, je zginila tudi skrb z nlic in zopet se je družba smejala, kramljala, življenje je dihalo kot druge dneve, težki kožuhi so kljubovali mrzli noči in kmalu se je val množice bližal razkošno osvetljeni GCtzovi dvorani, kjer je hotel ves Maribor okusiti čar pravljične japonske noči, zajeti odlomek živi jen ia iz bajne ulice vztočnega mesta Tokija. Japonska noč — saj to je bil ta teden motto vseh onih. ki imajo in onih, ki nimajo. Po ulicah je šumelo stoterih in stoterih svilenih oblek_ in kmalu je v morju luči lesketalo tisočero fantastičnih barv, le pestre halie in pentlje so zakrivale smejoča. vabljiva telesci. Življenje je zaplalo ob zvokih godba, vse v razkošiu. zazvenele so čaše in ljudje so se gnetli, prerivali. Iskali, koprneli. Kdo je še mislil na dinar! Krog 2000 se jih je dvignilo nad vsakdanjost visokih, vsem drugim j skoraj nedosežnih cen sladkorja, moke' in masti, stražnik ie moral braniti bar v Budhovem templju prod navalom množice, ki jo niso strašile visoke ce- Drugo jutro so si hoteli oni drugi, ki so se ta večer gnetli krog štedilnikov in računali, ogledati vsaj praz.no tokijsko ulico, cvetoče breskve in strogega Budho. žal. da so bila zaklenjena vrata, skozi katera so silili le ostri duhovi božje kapljice. Ko bomo postavili z dobičkom te noči umetniški pa vil ion in bodo našo notranjost dvigale slike velikih, lepoto ustvarjajočih um-tnikov, bodo naše misli morda svetlejše in — upajmo, tudi dinar močnejši. Toda skoraj bi se bil zaletel in pozabil povedati, da postaja Maribor vsaj ob nedeljah velikomesten. In danes smo se res zopet izkazali. Ponol-dne je mladina napolnila gledališče pri «Pogumnem Tončku» — lože so sicer samevale, saj je Maribor prespa-val japonsko noč. s tem večjim duškom pa smo srkali poezijo mladosti mi mladi s srebrn olasim Parmo. In ko so končali, je bilo ravno še dovolj časa, da smo se preselili v Narodni dom, kjer je mladina krog «Ljudskega odra» z vervo in sočno igrala v veliki nezakurjeni dvorani ravnotako številni mladini, voiakom In številnim drugim — «nižjim» Kotzehujevo pet-dejanko «Babilon». Tudi tu rasto talenti, raste kultura in ml.vla energiia premaguje mraz. dobra volia zmaguje. Medtem pa se je tudi japonska publika okremla in že petnaistič naool- nila gledališče pri «Baron Trenku». kjer je naša nova zvezda z Lidijo vendar zopet vžigala navdušenje. Ampak sedaj bo tega Trenka menda res dovolj. Pa še majhno baharijo, pristno mariborsko. V torek bomo s premi ier0 Petrovičeve drame «Cvor» slišali že četrto srbohrvatsko delo v- izvirniku. a. r. Sneg in vihar v Jugoslaviji Po poročilih, ki prihajajo iz števil-.. ... . nih krajev naše države, so divjali zad-lišč. P pada med igre, v katerih tiči razon nje dni" ^ vsej severnj ilovici Jugo-lepih form. smešnih situacij in bistronm- : gjavij0 8illli ^nežnj viharji in zameti, nosti še nekaj več. Tako je v de.čani. So seveda tudi kraji, kier trpe razmere vsled slabih prometnih zvez. Takšnp kraje pa dobimo tudi po drugih deželah. Hrana je tukaj dobra in razmeroma poceni. Tako nam pravzaprav dela neprili-ke samo v šolskem poslopju stantitoča rodbina nadnčitelja. da si je kdo zlom i ali spabnil nogo. bodi si da >e obiskal kakega posestnika tat. ali če jb imel sosedov Janči to srr.olo da se je moral 10. jan. poročiti, pa vestni kronisti take in enake nezgode in epiz > d:ee zabeležit jejo in ob;avija'o v Kleklo-vih «Novinnh». Da so pa lj"d'e re* dobrosrčni, so pokarali pied nekaj dnevi, ko ie posestniku Štefanu Horvatu v Bo-gojini št. 75 pogorela ob filovskem bregu stoeča hiša. Nabral je po občini »oliko milih darov, da si bo kaj kmalu zopet vzpostavil domačijo. Človek, ki se je naselil med temi ljudmi in jih spozna,, mora postati zadovoljen. Prazen strah Imajo oni, ki se boje priti v Prekmur.i«. Razpisana so učiteljska mesta po celem Prekmurjn. Oni, ki misPio. da n« smek) iti služit tako daleč. da bi jim izginil» Šmarna gora z. obzorja, seveda ne bodo kompetlrall. Povedano pa bod:. da se da v Prekmurju tudi udobno živeti. Marsikdo raje ječi onkraj Mure pod peto razmer dalje, kakor da bi se do trudil temkai Je predaleč, pravi v snegu. Enaka nezgod 6e je. kako? smo že poročali, zgodila v soboto tudi kralju na lovi v Belju. Le Sloveniji je prizaneslo neurje, čeprav je tudi pri nas bril zelo neprijeten veter. Beogral sam se jc v petek in soboto kopil v snegu. Po ulicah je bilo kljub prazniku le malo ljudi, trgi pusti in tramvajski promet ustavljen. Vlaki so prihajali z ogromnimi zamudami, iz Su-botiee in Zagrela pa sploh niso prišli. Izostal je celo ekspresni vlak iz Pariza in to ne toliko radi snega, kolikor radi silnega mraza. Zmrznile sc mti namreč jiarne cevi. Na novosadski postaji je v p3te* vlak, ki vozi v Stari Bečej. skočil s tračnic, ki so bile pokrite z ledom. V Osijeku sneži še neprestano. \ msstu je ti«ta vi; en tramvajski («romet^ v okolici leži sneg do dva metra viso- . H-.o.^ ___________ ko. Vlaki imajo kolosalne zamude. \ ina tukajšnjega kanjona, bivšega vsej zajodni Bosni besnijo veliki me-......JČitelja. ki j bil zaradi protidržame- ¡teži. Med Banjaluko in fcarajevom je ga rovarerva odpuščen iz šolske služI*. ! ustavljen Železniški promet Velike Ima krasno stanovale. Pred dvema me- ' r>!a«ti snega pokrivajo tele.onsAe m brzojavne droge, žice so potrgane. V Sitnici in Cadžavi je sneg tako zasu: tamkajšnje orožniške postaje, da orožniki celo s streh ne vidijo drugega seeema je bila razpuščena tukajšnia orož-niška postaja in se je v dotični hiši izpraznilo stanovanje. Ali bi se ne mogel orglavec presePti v ono hi*o, da bi na- ...... -- - , ,., pravil prostor učiteljstvu. ki se mora po- pred seboj kakor samo veliko «nežne tikati po tesnih in temnih čumnatah. Na- I morje. , , . . ga'a nam tudi pošta. Dve pismi, ki sta j Zagrebški vlaki imajo vsi velike za- vsebovali poročala o tuka inj h narodnost mude. tako beograjski 12 ur. doeim nih razmerah in ki sta biti oddani že so vlaki iz Osijcka in Bielovara obti pred šestimi tedni, sto se kratkomalo iz- čali na odprti prorn v tri metre viso-guhlli. To pa kriči co naitemeljitejši re- .kem snegu. Normalen je le promet meduril ¡med Zacrebom in Bakrom. Domače vesfi poljedelcev in dragih interesentov agrarne reforme ter začasni pravilnik o uporabljanja znakov za obeleževanje vodne potL * Izpreracmhe v državni službi Dr. Ivan Part.-», tajnik četrtega razreda pri našem poslaništvu v Berlina, je imenovan za tajnika drugega razreda na dosedanjem službenem mestu.— Za začasna radarsko-računska asistenta sta imenovana: Ljndov'.» Šinkovec, absolvent v i* je realke v Idriji, pri upravi rudnika r Vrd-niku in Albin Smid, absolvent vi i je giro-r.izije v Kranju, pri upravi solarne v Kreki. — Ivan Sadu, pisarniški pristav okrožnega rudarskega urada v Celjfc je trajno «pokojen. * Absolventi celjske radarske Sole bo- fal» AlaSiC je bil zadet v koleno in tel- do imeli v \ujaStvu iste ugodnosti kot o ranjen. Ker je nastopilo za*tru >i,|t>- absolventi poljoprivrednih in obttmh srednjih soL * Zavod za statistiko manjšinskih narodov, Na dunajski univerzi je bil v petek ustanovljen institut za statistiko man'šin*kih narodov. Vodja instituta je privatni docent dr. Winkler. * Sprejem davčnih praktlkantov. V področju delegacije ministrstva financ za Sloveni'o je izpraznjenih več mest davčnih prakt;kantov z začetnim ad:utom letnih 600 Din in pripadajočimi dravinjskimi dnevnicami. Vpoštevajo se samo prosilci, ki imajo najmanj nižjo srednješolsko izobrazbo. Prednost imajo prosilci z več nego štirimi rarredi srednješolske izobrazbe. Prošnje je vložiti v 14 dneh. Prosilci, ki so dovršili 20. leto starosti, morajo tudi dokazati, da so izpolnili aktivno vojaško dolžnost ali pa da so jo trajno oproščeni. * Smrtna kosa. Včeraj je po daljši bolezni umrla v Ljubljani Ta. Marica K»tte. soproga trgovca g. I. Ketteja na Aleksandrovi cesti. Rila je navdušena turisti-n:a in imela odprte roke za vsako narodno društvo. — V celjski bolnici je umrl davčni nadupravitelj v pok. Frane Stlplovšek, svoječasno edini zavedni ¡'lo-venec pri celjski davkariji. — V Radom-l*ah pri Kamniku je umrl v soboto v 78. letu starosti nadzornik v pok. Ivan Vi-dergar. — V Mariboru je v nedeljo pre-minu'a ga. Josipina Leupnšček, roj. Peru šek, 6oproga ravnatel'a «Drave» v Mariboru. — Na Zg. Polskavi je umrl dne 21. januarja posestnik g. Kari Herman, oče ravnatelja podnžniee «Centralne ban'e» v Mariboru g. Maksa Hermana. — V Sevnici je umrla dne 20. jan. t?a. Marija Vrščnj v starosti 77 let. — Blag jim spomin: uglednim rodbinam iskreno so-žalje! * Pasteurjeva proslava v Mariboru. V soboto je v mariborskih srednjih šolah predaval zdravnik dr. Toplak o delu in živPenju Pasteurja. Včeraj zvečer pa ,'e proslavila njegovo stoletnico tudi mariborska ljudska univerza, ki je priredila v kaminski dvorani predavan'e za širše občinstvo. Tudi tu jc predaval zdravnik dr. Top'nk. * Monopolne takse na vžlgalhe bo se neznatno spremenle. vendar pa ostane prodajna cena vžigalic nospremen:en.v ičem. Po razpustu narodne skrnSeino! * Posebna vodovodna naklada za LJub-je bilo proti «Straži» vloženih že 1J 1Jano" Pokra nnska uprava za Slovenijo tožb radi častikraie. ko ra ie njen od- J® mesrn' ob,"lnl ljubljanski dovolila, da * Zaroka kraljevega kuni a. Princ Albert, sin angleškega kralja Jurija, vojvoda Yorški, se je zaročil z Elizabeto, hčerko grofa Stratmora. Princ Albert, kum našega kralja pri poroki, je kajiitan v angleški letalski komandi. Njegova zaročenka je ena najlepših devojk v Angliji. * Voditelj jugoslovanskih nacijonu dstov težko ranjen. Iz Osijeka poročajo. da je bii v sredo zvečer izvršen atentat na voditelja tamoSnje organi zacije jugoslovanskih nacionalistov, Branka Mašiča, urednika nacionalističnega lista «Budučnost». Neki dijak. pri|iadnik frankovske stranke, je z revolverjem streljal na Mašiča v tre-notkn. ko je ta zapuščal kavarno «Ropal» MaSič je bil zadet v koleno in tež-?o ranjen. Ker je nastopilo za roevič po prevratu potegoval zn sprejem v našo armado, zahteval r» je čin vojvode. Ponudili so mu čin generala, kar pa je on odklonil Boroevič^va vdova živi v naši državi. * Vrnjeni naši parniki. Po poročilu h Beograda, bo italijanska vlada koncem tekočega meseca vrnil:» pačim brodola-tnPom zadnjih Bcet imniikov. ki so plovili do«orlaj pod baliinisko zastavo in na račun italijanske vlade, a so bili v smislu svn;ečasr>egr\ sporazuma rneij dr Trutnbičem in Bertoli-nitem prisoieni nam. * Posojilo beograjske občine. Beograjska občina namerava pred zaključkom velikoca posoiila na Angleškem naleti jiosoulo nekoliko miliionov dinarjev pri Prvi hrvatski ftpdio"ici v Zagrebn. To posoipo bn ix>ra'dla za |z«vlr'čtlo net-nteri1' oVin^T' c'n'«iiv, * Iz eUrndnca l!s'a». «Uradni li«f» po kraiinske np-ave ?a Sbivcni'0 ob:avl!.i v včerajšnji številki zakon o postopanju pri delitvi državnih imovin v svrbo agrar ne reforme, zakon o brezobrestnih posojilih «družba® najielienih dobrovolicev. , fine v delno kr:t:e stroškov za vzdrževanj in obratovanje občinskega vodovoda pobfrati v letu 1923 posebno 12odst. vodovodno naklado od povprečja najem šč"n v dvolefiu lf21 in 1022. * Celjska dijaška knhinia je razpo«bh na razno korporacije, denarne zavode ter zasebnike poštne položnice ter prosi, da vsak posameznik prispeva po svoji moči. Društvo ima vsled splošne bede okoli PO dijakov na hrani, prispevki pa so bili doslej zelo pičli. * Kamenarovičev list, ki je Jadranski banki vedno na razpolago za njene ma-hinacije, priobčuje o volitvah za Pokojninski zavod notico, ki je polna laži in zavijanj. Morda se «Slov. Narod» tudi tokrat opravičuje s tem, da je napad — plačan. * Na naslov moronolske ntravc. Iz krogov vo'nih invalMov-trafikjintov ni deželi smo pre jli: Kakor se čn:e. namerava monopolska uprava prodajalcem tobaka znižati en odstotek zaslužka, tako. da bi imeli namesto 0 komaj 5 odstot kov kosmatega zaslužka. Trafikanti na deželi bndo s tem močno oškodovani. Pomisliti je nam-eč treba, da im.vo nekateri 3 do 4 železniške postaje daleč do glavne zaloge tobaka, vsled česar že tako na raznih stroških izgube cn odstotek zaslužka. Holisa trafika v industrijskem kraju ima 5000 do 10.000 Din prometa na mesec, praveca zaslužka pa komaj 200 do 500 Din, slabcjSe trafike pa komaj 50 do 200 Din. Vrhutega ima Vi trafikanti za dobavo tobaka vec'noma denar ¡7pr>so'eii in morajo plačevati 5- do 8od=t. obresti. Upravičeno smo pričakovali, da nam bo monopolska uprava vsled naše-a bednega položaja dala nazai, če ne 10 pa vsa' 8 odstotkov, namesto te-ra pi nam je ie odvzela en odstotek zaslužka, \peli ramo na vse meroda:ne čin'telje in na osredrre vodstvo vojnih invalidov, da intervenira pri monopohki upravi in ji dok.iJe naš obupni položaj. * Opororilo onim, ki se natreravajo Iz seliti v Ameriko. Generalni izselieniški konvsariat v Zagrebu objavlja: Glasom uradnera poročila ie kvota za izseljevane v Zrdinjene države izčrpana. Vsled tecra se do 1. iulija 1023 v nobenem slučaji ee bo ¡7'tiln oduhrtev za izselitev v Zedirrene države In se tmli ne bodn sp-ejemale prodne za izstavitev polnih listov za Ameriko. * Ogromni snežni zameti na štajerskem Kakor poročajo praški listi, je na Gor-niem Štajerskem orošli teden nadlo to- liko enega, kakor p ae pomnijo Sé dolgo vrsto let. Nekatere vasi »o popolnoma odrezane od ostalega sveta. Po dolinah je snega po dva metra, po hribovitih krajih pa eelo po tri metre. Ker so ljudje lani le malo pridelali, se boje. da bo v zasneženih vaseh nastala lakota. * Japonska no{ v Maribora. V soboto je mariborski umetniški klob «Grobar» priredil pod navedenim naslovom veliko plesno veselico t Goetzovem poslopju. Naval je bil tak, da ga ljudje ne pomnijo. Glavno reklamo st» preskrbela «Slovenec» in «Straža», ki sta pisarila, da bodo ljudje plesali v Budovem trebuhu. To sicer se ni zgodilo. kaHi Bnda je sedel nemoteno pred svojim hramom in z očetovsko zadovol'nim smehljajem gledal na pe «tre valove plesa iočih parov, ki se niso nič zmeniti za n:egov častitljivi trebuh. Dekoracije v pristnem japonskem slogu so nadkrilile vsako pričakovan:e. Bndov «tempelj» je nosd na krovu celo vojaško godbo, v notranwsti pa je bil pretvoren v krasen japonski bar, kjer so lepe ee.i-žice stregle družhieam. ki so napolnile prostore in prostorčke v njem. Vsi prostori so bili bogato dekorirani t japonsko ornamentiko, s slikami in cvet;em. Dva stražnika sta morala s silo zadrževati poset občinstva v japonskem baru, sicer bi b!1a stvar končala tragično. Teto so nra:ali tudi kipi in slike v dvorani in japonski šotori na iralerrah. Posebno ori-•rnalna je bili ladi;«ka kañita. Rešilni pa sovi, platneni stoli in mornarji so še povečali vtis, da si na ladji. Da je bil uspeh prireditve tako veličasten, se le zahval't i sol'darnostl mariborskih umetnikov. Glav ni organizator šfa:erskega ncmSfva, katere se udeW.e tudi Nemci iz inozemstva, vlada m-sd celj «kimi Slovenci upravičeno ogorčene Ni še deset let od tega, ko Slovenci na lastnih tleh niso mogli prired'ti v najožjem krogu kake zabave, ne da bi bili napadeni od nahujskane nemške poulične d;u-hali. * Poroka pod čndniml okončinami V Aradu je češko visokoJolko, ko ;e morala prenočiti v nekem hotelu, neki detektiv posilil. Ko 'c klicala na pomoč, je prišel drugi detektiv, ki jo j Istotako zlorabil, j Oba sta bila aretirana in odvedena v za- | por. Drugi detektiv se je reš;l sedaj za-nora na čuden način: prosil je namreč di jak in o za n :cno srce, v kar je ta tudi privolila. V soboto re je vršila poroka. * Prijeti madžarski vlomilrL V Pubo-tici «o se v zadn'em času zelo pomnožili vlomi in škoda je že znašla okoli nol mili:ona Din. Po neki palici, ki so jo vlomilci pustili za sabo na kra'u na:-nove'šega vloma, je dobila policija sled 7.a Jurijem Sala'em, ki je nedavno ušel iz subotiških zaporov in se je nah.val v madžarskem obmejnem kraju Kelebiji, dkoder je delal s tovariši vlomilske ekskurzije v Suhotico, ukradeno blan;e pri Rogaftki Slatini, ki je bil zaposlen pri posestniku Janezu Praha, je pri razstreljevanja skalovja predčasno eksplodirala dinamitna patrona, nakar mn je velika skala priletela s tako bilo v glavo, da mu je razbila lobanjo. Nesrečnež je bil na mesta mrtev. • Prekoračenje »llohrana. Cecilija Laz-nik. monterjev« žena z Zidanem mosta, ie živela s svojim možem vsled ljubosumnosti v nesrečnem zakonu. Ko je prišlo v neki noči do prep:ra in jo je mož davil. >e pograbila Cecili'a Laznik za revolver ter zadela svo:e;ra moža v <:lavo. V celjski javni bolnici se je posrečilo primariju kirurg:čne!ra oddelka g. dr. Steinfelserju težko poškodovanem začasno rešiti. Za dobra dva meseca pa je nastopilo gnojenje, ki je povzročilo smrt monterja Laz-nika. Cel'sko okrožno sodišče je obto-ženko obsodilo zaradi prekoračenja siio-brana na dva meseca težke ječe. • Nevaren postopač pod k I bičem. Orož-ništvo v Mislinju je aretiralo zloglasnega postopača Lovrenca Rad o vi ča iz ?kof. je Loke, katere Ta je rasledovala orožniš. ka posta'a v Bwnm'ah r.aradi tatvine v znesku 1900 kun. Radovič. ki je bil iz-ročen okrajnemu sodišču v Slovenjgradcn «e imel pri sebi s petimi naboji napolnjen samokres, na.ibrže za osebno obrambo pri izvrševanju tatvin. • Se en «Spi.lon» v madžarski Ječi. Razen Rožidara Severja se v madžarski ječi na ha ;a še Stefan Krčman iz Murske Sobote, ki * šel brez vi7irma obiskat »vo-!o b^lno so«tro v RiidimpeSio. ker ni vedel. kako bi vizum hitro dobil. V Budimpešti ga je zgrabila policija ter vrsla kot «špiV>na» v ječo, kjer se nahaja ie skorai leto dni. • Drobne vesti. Trgovcu Ivanu Samcu v L'ubUani je hlo ukradeno za f>000 K cigaretnega papirja, v Dravl-ah pa po-sestnid neleni Ccrgoli 0000 kron gotovine. Kakor se j dognalo, je tatvino izvršila Ivana Pečnik. ki je tatvino pri-7n-la. Ukradeni denar ie skrila med fižol v podstrešja. k:er ga je policija našla in vrnila CergoI:evL • Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so na.ibol'ši in na'cenejši. Zahtevajte jih povsod. Olavna zalo-n na drobno in debelo Lhihljana. Breg SI. 20 in Aleksandrova cesta št. 1. Objave Lovski pfes v LJubljani, ki se vrši na svcčnico v prostorih Narodnega doma, bo brez dvoma največja in najlepša družabna prireditev letošnlcsa predpusta. V Narodnem domu te bodo ta dan pozdravljale med dchtcčlmi smrekami in sivimi skalami nairaznovrstneiše živali. Čutil se boš kakor zunaj v prirodi, proč od vsakdanjega življenja in skrbi. Na plesu bodo zbrani lovci iz vseh krajev širom Slovenije in sploh prijatelji pestre narave in neprisiljene zabave, katere med lovci nikdar ne manjka. Saj so lovci kot nepokvarjeni sinovi prirode najbolj zabavni in odkriti. Slišal bos samo čisto in golo resnico in nikake lovske latinščine, katero podtikujejo Icvccm iz gole zavisti zlob nI jeziki. Cisti dobiček je namenjen za «Zeleni križ», ki podpira reveže, onemogle v vestnem izvrševanju svojih poklicnih dolžnosti, njihove vdove in sirote. Tako bodo imeli od veselja nekaj tudi oni. ki jim jc naklonila kruta usoda bedo in uboštvo. * Kino «Matica» v Ljubljani. «Tajnosti kineškega predmestja» je naslov filma, ki j se predvaja v totek 23. t. m. Del te sen-1 zacionalne drame je vzet Iz časov bok- j sarskesa ustanka leta 1900. Dru;i del pa se vrši v kitajskem predmestju ameri- j kanskega velemesta in nam pred drugim kaže življenje v kitajskih kadilnicah opl- j ja. Od srede do petka je na programu Tolstega: «Krentzerjev® sonafa» s P, Zelnikom In E. Kaiser Titzoni v {lavnih vlogah. • Slovanska čitalnica v Maribora vabf vsa narodna druStva na sestanek glede slovenskega gledališča in «Mariborske koče», ki se vr&l v sredo 24. t. m. ob 20. uri v mali dvorani »Narodnega doma«. Radi nujnosti se ne pošiljajo posebna vabila. • Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani opozarja, da se vrSI društveni občni zbor Jutri, dne 24. januarja, ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma z U objavljenim dnevnim redom. DruJtvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure Informacije Sv. Petra cesta St 12 pritličje, desno. • OWni zbor podružnice Jugoslovenske Matice v Cerknici Je sklican za 4. tebru-arja t. L ob 14. v Soli. " Goriška podružnica SPD. se je razšla glasom sklepa svojega občnega zbora dne 19. t m. Tem potom se bivSI odbor zahvaljuje podružničnim članom in članicam za njih stanovitnost in družabno zavest Ako ne v tem druStvu, bomo drugim potom nasledovall naS si postavljeni cilj. Vsi cenjcnl člani blvSe Goriške podružnice naj ostanejo zvesti Planinskemu druStvu. V naprej dobijo Izkaznice kot člani Osrednjega odbora v pisarni Slovenskega Planinskega društva na trgu Kralja Petra I. — Bivši odbor. • J. n. a. d. «Jadran». Društveni odbor Je sklenil, naj vložijo tovariši novinci, ki so prestali 3mescčni rok, prijavo za de-finltivni sprejem v društvo. V poštev pridejo samo oni tovariši, ki so se aktivno udeleževali v ku'turnem društvenem delovanju. Rok traja do konca meseca januarja. — Danes ob 20. uri se vrši debata o novem, predelanem poslovniku. Ude ležba Je obvezna. • Redna letna skupščina Sadjarskega društva za Slovenijo bo ncprekllcno na SveČnico 2. februaria (ne pa 4. kakor Je bilo pomotoma objavljeno v «Kmetovalcu) in sicer ob pol II. dopoldne pri Kmetijski družbi na Turiaškcm trgu St. 3 v Ljubljani. Na skupSčini Je najvažnejša točka preustroj društva v Sadjarsko in vrtnarsko druStvo. Ker gre torej za važne odločitve, se člani Sadjarskega društva opozarjajo, da se v čim večjem številu udeleže skupščine. Obenem pa vabimo tudi vse druge sadjarske in vrtnarske Interesente, ki doslej še niso bili člani Sadjarskega društva, da s svojo navzočnostjo in s stvarnimi nasveti in predlogi podpirajo naše stremljenje: postaviti sedanjo organizacijo na širši In trdnejši temelj. — Odbor. • Poziv vpokojencem in vdovam fntne žc!ezn:ce. Prejeli smo: Društvo vpokojen-cev Južne železnice v Ljubljani Ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 28. t m., točno ob dveh popoldne v salonu restavracije «Pri levu», Gosposvctska cesta St 16. Dnevni red glasom društvenih pravil. • Najdena dcnarnica. V trgovini 1. C. Maver v Stritarjevi ulici je našel sluga tvrdke pri pometanju pod prodajalno mizo listnico z večjo vsoto denarja. Ni izključeno, da Je ležala listnica že ve? mesecev pod omenjeno mizo. Izgubitelj naj se javi na policijski direkciji v LJubljani med uradnimi urami v sobi št. 1. • Najdeni ameriški čeki. Prejeli smo: Ivan Ortan, poštni uradnik Iz Maribora, je našel Junija meseca 1922 v stranišča hotela Štrukelj v Ljubljani zvezek fekov, vsebujoč 15 čekov, «American Bankcrs Associatainon». po 20 dolarjev na ime Jahn Tomažič. Izgubitelj oziroma oni, kt bi mogel dati kake podatke o sedanjem bivališču Jalin Tomažiča, se naproša, da se zglasl na tukajšnji policijski direkciji v sobi št. I. Dtlgoviirni urednik Pr. Brozovlč. l astnik In Izdalatell Konzorcll «lutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LiuhlianL Prave Jacobi antinikotin strofnice št. 3 v zalogi pri E. Dobriču, Prešernova ul ca. - Vsaka množina na razpolago, dokler traja zaloga. f0t r= tii'Uj Milunimuniutni'eHMiiii'inHfiuHnuHiMMtu'"'»""""»"1"'?"!!"! iiiM'!ii''''!"i""'iuii'i«i(iiu'iiuiutiii!i'iuiiiMiii"i'ni't|iMiiiiiiiiiiii'n»'miai Franc LeuouSček, ravnatelj „Drave" d. d naznanja v svojem in v imenu svojega sina Emila vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je nlegova nepozabna soproga oziroma mati itd., gospa Josipina leupušček roj. P^rušek v nedeljo, dne 21. januarja 1923. ob 22. uri po dolgotrajni mukepolni bolezni Bogu vdana preminula. Pogreb predrage rajnice se vrši v torek, dne 23. januarja ob 16. uri iz mrtvaške veže obče bolnice na magdalensko pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo, dne 24. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. Maribor, dne 22. januarja 1923. Brez posebnega obvestila , !.V:.., ,„i!iVI.\. ..-Illll! :,:!. Mestni pogrebni zavod. j jr?îv- K Zeracot 34 «Krvavi kardinal14 Zgodovinski roman Okrog poldneva torej stopi v to veselo družbo neznan plemič. Dolg plašč nru pada z ramen ter se dviga le tam, kjer gleda izpod plašča dolgi borilski meč. Klobuk ima plemič potegnjen na obraz, na ustnih zaničljiv Izraz, oči gledajo predrzno in izzivalno. S pogledom se ozre in išče, kje je še prosto mesto, kamor bi sesedel. Potem odide tja, kamor se ic odločil, pri tem pa mrmra: «Hudič naj nosi tega kardinala, ki me po-lilja semkaj nadzirat takšne šleve. Vprašam se, kaj more Saint-Priac imeti skupnega z ljudmi Corignano-»ega ali Rascassovega kova?» Nekoliko je še bled od prebolele globoke rane, toda mnogo predrznej-gi kakor kdaj prej, odkar se zaveda, da je v kardinalovem varstvu, tako se vsede bahato na klop, si zavihne rdečkaste brke in udari s pestjo po mizi: «Hej, dekleta! Semkaj! Da vidim Od blizu vašo lepoto!» Mladenka, kateri je bil namenjen ta poziv, se obrne, premeri kričača s hladnim pogledom, na to pa ukaže drugi: «Nadefon, pojdite in vprašajte onega gospoda tam-le, kaj želi piti!» «Da, gospodična Roza!» odgovori strežajka in se požuri. «Ej, vraga!» razgraja še dalje Saint-Priac. «Gospod želi piti steklenico anžovinskega vina, ki ga pa naj ne prinese Madelon, marveč Roza, ker je Roza tukaj!» Hčerka edinka vdove Houdartove, gostilničarke, lepa Roza, pa ponovi z zelo mirnim glasom: «Madelon, nesite gospodu steklenico anžovinca. Potem pa poglejte, kaj žele oni mušketerji pri dolnji mizi. Pa le brž!» «Pri hudeievem trebuhu!» Vrnil sedaj Saint-Priac na ves glas. «Jaz pa zahtevam, da mi vi sami natočite tega vinca!» Toda Roza mil ne odgovori. Ta čas baš gleda proti vratom, kdo je vstopil. Bil je grof Mauluys. Za njim se zakotali po stopnicah nizko čokato in trebušno bitje ter si pristavi nekak stolček, da stopi nanj in se ogleda po pivcih, čim zagleda Saint-Priaca, skoči zopet s stolčka in se približa baronu, pri tem pa mrmra zase: «Dobro, dobro! Prekletega Corlg-nana še ni tukaj! Prvi prihajam. Vscdem se k temu vražjemu Saint-Priacu, ki se je tako prikupil kardinalu ...» In se mu približa, s klobukom v roki. Z dolgim peresom klobuka pometa tla, stopi k mizi in se nizko prikloni baronu, ki še vedno glasno kolne in razgraja. __ Grof Mauluys maršira skozi vso dvorano s svojim mirnim korakom, dospe do Roze in jo pozdravi z umerjenim, toda spoštljivim pozdravom, kakor da pozdravlja visoko damo, čeprav je samo hčerka gostilničarke, v tistih plemiških časih, ko še niti v Franciji ne poznajo besede «égalité». Tudi odzdrav je bil umerjen in spoštljiv. Le Rascasse, ki ima nenad-kriljiv vohunski pogled, opazi, da se deklici pri tej izmenjavi pozdravov grudi burneje dvignejo in da se jej izvije neslišen toda globok vzdih. Mauluys je imel takrat okrog štirideset let. Trencavel, ki je še v najlepših mladeniških letih, v dvajsetih, ga vseeno zavida za njegovo moško mirnost in ravnodušnost, za prirojeno uglajenost in za izbranost ponašanja. «Vaša sestra? Da, ni še dolgo, da ste me kot sestro objeli. Toda ne. monsignor! Ne spadam k rodbini. Ne priznavam svojega očeta. Za vas in za vse sem Annais de Lespars. Za me je kralj le kralj in vi, gospod, ste l njegov brat, ste Gaston, vojvoda «n- žovinski, brat Ludvika XIII----Nočem obnavljati nesrečne nečasti svoje matere*» Gaston vzdrhtl. Glas lepe Annais je bil zveneč, neizprosen. «Kaj hočete torej?» «Ubiti hočem Richelieua.» odgovori mlada vojščakinja. «Ne brigam se za njegov vpliv. Toda njegov^ življenje je oblak nad mojim. Pridem torej na sestanek, toda ne v namenu, da bi se udeležila politične zarote. Med menoj in Richclieuom jc dvoboj, javen in jasen, obraz v obraz in na smrt. Od mojega rojstva dalje ni delala moja mati ničesar drugega, ko da jc nad menoj plakata solze sovraštva proti Richelicuu. Te solze materine moram umiti z njegovo krvjo, gospod!» Brat Ludvika XIII. zopet pobledi, naglo se ozre okrog sebe, da li nikdo ne prisluškuje, potem zatvori vrata vrtinec napolnjuje obokano prostrano dvorano in se gnete okrog hrastovih miz, vrči so polni, v njih se iskri rujno vince in peni srebropeni ol, velikanske paštete, rjavopečena pleča, zlate fritaje in druge dobrote te pa žgečkajo v nos s svojim zapeljivim vonjem. Strežajkc švigajo med gosti sem ter tja v svojih kratkih ali vsaj izpodrccanih krilcih in z rokami, golimi do ramen, se temu nasmihajo, onega nalahno udarijo v lice, se izmikajo in pritnikajo ter strežejo, strežejo, strežejo... Bakrene posode se svetijo, kakor toliko lunic, s polic pa se smejejo modre fajansc, kakor da se^vesele nad tem živahnim in veselim pivskim in drugačnim prometom. To vse se godi osem dni po dvoboju Trcncavclovcm z lepo Annais, torej baš na dan, ko bi se moral vršiti v palači vojvode Gviškcga tajin-stveni zarotniški sestanek, o katerem je govoril Gaston, vojvoda gviški. in katerega bi se imela udeležiti tudi in ponovi s tihim glasom: «Vsekakor, ne pozabljajte. Danes Annais' kakor jc obljubila-osem dni pri Gviškem. Dogovorili se bomo, ker se naši načrti izpopolnjujejo. Mi hočemo uničiti Richelieua iz političnih nagibov, vi pa, ker hočete na njem maščevati smrt svoje matere. Toda Annais: «Zopet se motite, gospod. Ne smrti svoje matere, marveč svoje rojstvo hočem maščevati nad njim! IX. Gostilna «Pri Lepi železarkl». «Lepa železarka» jc na oglu Železarske ulice, ta čas tako slavne v staroslavnem Parizu. Velika dvorana je okrog poldneva polna in vsa odmeva krohota, ogluš-cnih veselih klicev in krikov, popevk, zvenka čaš in ropota vrčev, nožev, cinastih krožnikov in druge takšne priprave. Študenti, oficirji, mušketirji, plemiči, menihi in vsa ta množica neustrašenih pivcev, ves ta Mauluys je bil srednje postave, govoril je malo, nikdar ni krilil z rokami okrog sebe. Izgledal je hladno in kakor da skrbno prikriva, kaj ga veseli ali žalosti, če ga sploh kaj. Kakor visok gospod, ima plemenito dušo in plemenitaško vedenje brez ba-haštva. Saj je tudi visokega rodu, čeprav obubožan. Toda to premembo nosi z dostojanstvom. S ponosom. Roza pa jc Ic hčer gostilničarja. Toda če vidiš ta dva drugega poicg drugega, ne bi vedel, kdo njiju izhaja iz plemenitega rodu in kdo iz nizkega. Oba kažeta ono pravo plemenitost, ki izvira iz srca in Iz glave. «Sta li dospela Trencavel in Mon-tarlol?» vpraša Mau!uys stiha. «Čakata vas v posebni sobici, gospod grof!» odgovori deklica istotako stiha. «Hvala gospodična!» odgovori sedaj grof glasno. «Gospodična!» sponese Safnt-Prlac od svoje mize. «Ta je pa res lepa, na mojo čast!... Odslej bomo torej rekli svojim Genovcfam in Žoržetam, da so gospodične... Hej, vi tako zvana gospodična, prinesite mi torej ...» Ni končal. Njegov besni pogled, k! je doslej kar požiral Rozo, se obrne na Mauluysa. Toda namesto besnosti se na njegovem obrazu pokaže sovraštvo in... strah. Saint-Piiac postane sivkastobled in otrpne negibno, z znojem na čelu. Mauluys hladne zmigne z rameni in pravi: «Mislim, da ste me spoznali... tc zadostuje. Pojdite, gospodična. Baron de Saint-Priac vas prosi za oproš-čenje in obljublja, da bo poslej tako dobro prikrival svojo nesramnost, di boste imeli pred njim mir.» Rckši mu obrne hrbet in se mirna poda v posebno sobico. Tudi Roza odide. Saint-Priac pa je ves izpre-menjen in spačen. 2c!ezno zgrabi Rascassa za roko in mu šepne: «Na svoje življenje, ne izpusti tega človeka izpred oči, poizvej, kam gre ra h komu, po kaj, ne izgubi ga izpred oči!» Rascasse je poznal gostilno «Pri lepi železarki» in vse njene kote, kakor svoj žep. Vedel je, da ima soba« v katero se je podal Mauluys, okne ali okence na ozko dvorišče. Na to dvorišče se sedaj poda Rascasse prisluškovat. in zapre vrata za seboj. Tu se ustavi in se ogleduje, kako bo bolje vohunil, ne da bi ga pri tem delu kdo opazil. Okno je dva koraka od njega, toda zatvorjeno. Nekaj minut stoji Rascasse pred njim, toda naenkrat zasliši z drugega kraja dvorišča glas in besede, ki so takšne, da Rascasse okameni: «Si li gotov, Lubin, da je on n» tem dvorišču?» (Dalje prib.) 93 samico na štiri liste ali polnojarmenlk na stalni vodni moči, v bliž ni železnice in bogati lesni okolici, se vzame za daljšo dobo, najmanj pet let, v najem od eksporterja z veliko inozemsko klijentelo Takojšnje poaudbe z natančnimi podatki na opravo „Jutra" pod šifro „Exportation de bois 333". U Brata Pohlin in drug tvornica vlasnic. kl.ukic in rinčic za čevlje Ljubljana I, poštni prodal 126 sprejema vsa naročila, ki «e takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cernk. l*ri večjih naročilih popust. 61 Objava. Uprava državnih monopolov namerja nabaviti 100.000 kg Smirnskega tobaka in 50.000 kg najfinejšega trak jsHega tobaka za izdelovanje najfinejših in luksusnih cigarct Interesenti se pozivljejo, naj ponudbe za dobavo omenjenih količin rlože do dne 16. februarja 1923. do 11. are dopoldne f zapečatenem zavitka direktno pri upravi, kjer se bodo ponudbo komisijsko odprle. V ponudbah naj bodo navedene cene, razpoložne količine, klasifikacija dubana in plačilni pogoji. Vzorec se pošlji posebej upravi monopolov. (z pisarne industrijskega oddelka uprave državnih monopolov I M broj ¿¿G. 91 111 P 3 16-23 Dr&žbeni oklio. Na pre 'loj; lastuice se bo prodala sa Javni draibl nepremičnina vi. 6t 190 k. o N»-a v»s, t. j hiia U 1U v Novi vasi pri Lescah na Gorenjskem, t vrt >m. l)ražl>a >e »rti oldnevu, sivemu, tujemu, odbijajočemu. Toda včasih se tudi v Ljubljani vreme kar pred f>oldnevom obrne; in ?lej. skozi oblake lije luč iu svetloba kakor iz večt!i>sti. Take nedelje so tudi v Ljubljani lepe. Zasj>ane lenuhe vzdignejo solnč li žarki kar sami z ležišča. Treba bo na promenado, kajjtada na promenado! V Zvezdi svira godba Dravske divizije. Od Selenburgove ulice pa do univerze na Kongresnem trgu se pretaka množica dam in gostov, omoženih in oženjenih. ločenih in šele na potu k ločitvi zakona. Zimsko solnce božajoče ogreva zemljo. A ženske oči niso na promenadi nič manj žive nego [>oleii. Tičč sicer . globoko nekje za kožuhovino. toda neprertano švrkajo sem in tja jn iščejo ubogih žrtev. In teh je neštevilno. Srečala sta se minulo nedeljo na promenadi v Zvezdi gospod in gospodična. Oba mlada, živahna. Oba hrepeneča po znanju. In j>ota njuna so se stekla v eno ccsto: popoldne sta se že «estala. Po obedu sta se praznično najn-avila Jn se našla na dogovorjenem mestu. Ne da bi se natančneje pomenila o smeri izleta, sta se [»olagoma umaknila ljubljanskim hišam, kjer je gnezdo karam in restavracij. Namenila sta se ven. A kadar pravi Ljubliatičan ven, misli na troja smeri: na Posavje. na Fužine ali Da na Rožnik. Gosnod in gospodična sta jo krenila proti Rožniku. Naš Tivoli je lep zmirom; spomladi ga dela privlačnega prerojenje narave, poleti hlad, jeseni - blago solnce, jx>-zimi drobne, s sneirom napol posute stezice in pa drsališče. Na tem drsališču je bilo v nedeljo posebno živahno. Drsalo se je mlado in staro; matere in hčere, očetje in sinovi, možje in žene. ženini in neveste. Tudi drobne dece je bilo mnogo na ledu; ah. bilo je lepo opazovati, kako mladina uživa v tem lej>em športu! Pa kako korajžni so bili vsi! Tu in tam je kdo padel, ali hujše nesreče ni bilo. Domov so odšli vsi celi. Rešilna postaja ni imel* skrbi z drsalci. Prijazne Gadove jirostore pod Rož nikom so gostje zasedi; šele proti [»oznejšim popoldanskim uram. Večina Ljubljančanov je to nedeljo izletela na Posavje. Alešove domače strežnice so imele polne roke dela. Na ognjišču je cvrčala pečenka in iz soda je teklo lepo belo vino. Gospod in gospodična jxi sta *c ta-čas jolagoma vzpenjala na Rožnik. Razgovarjala sta se. in govorila sta kot stara davna znanca. Občudovala sta zimko naravo, boli sneg. smreke in rorate veje listovccv. Tudi razgleda-vala sta se. Kako lepa sc jima je zdela pokrajina j>od hribom! Hišica je po stavljena poleg hišice kakor drobni kamenčki. Mod temi kamenčki pa so se vile rjave nitke: ceste. Kako majhen je svet, če ga opazuješ od daleč! Gospodu in gos)>odičpi se je zdelo, «'a nista kar nič velika. Zdelo se jima je. da živita ropot otoško življenje, da stojita pred igračkami iz nepozabnega detinstva. Toplo jima je bilo ori srcu. In sta korakala dalje tiho in nemo in ništa želela, da bi ju kdo srečal. Res. kadar se človek mudi pri spominih. si ne želi srečanja z nikomur. Po čudnih potih hodi. nepopisno mile sanje sanja. Nad njim se «klanjajo bogato obložena drevesa z zrelimi sadovi. Greje ga večno solnce. Svira mu veličastna narava. Zato ga okolica ne mika. Zeli si biti in ostati sam. A vselej tudi to ni mogoče. Gos[>od in gos|od in gospodična sta se zopet oddaljila. Pa sta začeja govoriti o vsakdanjih stvareh. 0 življenju. 0 službi. O denarju. Vedno več in več malih 'zletni-kov sta srečavala na poti. Dame so bile skrbno odete v sukno in kožuho vino. gosjiodje tudi. In dcca! Bila je ovjta v lepo čisto volno, da na sprehodu ne nazebe in doma ne oboli. Ko sta gospod m gospodična dospela v mesto, je padal na Ljubljano že mrak. Ulice so se poživahnile. promenada se je napolnila. Se stražnik je imripeljali z vlakom iz Rakeka. To vam je bila vesela družina! In sta se odločila, da se jima prihodnjič pridružita tudi onadva. Zdaj namreč začne nov kurz za začetnike v smukanju — pa tudi v Jpibezni... „Lire in mi" Prošli teden smo Ljubljančani doživljali žalostne dneve in neprijetne ure. Dinar je |>adal. Maso je zajela oaniVi. Vse je kakor brez slave begalo sem in tja. Po hranilnicah se je ljudstvo trlo. Vsak 'je hotel svoje prihranke nazaj. Zakaj nazaj? Ker je izgubil vero vase, v edinstveno državo jugoslovansko in v človečaustvo sploh. Videli smo. kako strašno jc čas vrgel ljudi s tira. Nikjer stalnosti — ue v posameznikih, ne v skupnosti. To so oposne prikazni. Svedočijo nam. kako malo ljubezni do naše stvari je v nas samih. Dinar je padal. In mi nismo šli raziskovat vzrokov, čemu se je to zgodilo, in ali jc mogoče, da zdr-čimo na uiveau nemške marke in Jru ge slabe valute. Vtepli smo si kratko malo v glavo, da bije za neš dinar smrtna ura. Pograbili smo tedaj dinar je. s katerimi smo razpolairali. in smo brž odfrčali k trgovcu. A zviti in prekanjeni trgovec dobro zna. kako mu je ravnati v podobnih «lučajih. Previ den je. Za takega, se je izkazal tudi to pot. Očistil je svoje stelaže v trgovini in se zatekel v skladišča. V ma-gazinih je namreč blago najboljše spravljeno. Ondi ga ne doseže ne roka ubogega konzumeuta. ne oest malo-briinih oblasti. Medtem pa so po ljubljanskih ulicah prepevali svoje ogabne pesmi naši de-fetisti. «Kaj nam mari dinar — naj gre!» Tiiko je bilo njih geslo. Ti pre-pevači, ki se i>ojavijo vselej, kadi» zabrede država na eden ali drugi način v kakšno 6tisko, so bili zadnje dni y Ljubljani triumfatorji. Špekulirali so z dolarji in lirami iu prišpekulirali selci« vsote. V nekein javnem lokalu se je pojavila taka kopiea nialovrcdnih elementov. Trkali so se na prsi: «Lire in mi!» Zaničeval no. (»omiljujoče in s prezirom so gledali na druge goste, katerih žepi niso hili napolnjeni z lirami Predrznost teh špekulantov je šla telo tako daleč, da so si ubogi naš dinar privoščili v l»0|>evki. ki ni dišala le po napuh» ampak tudi |>o vinu. «Lire in mi!» Kdo pa ste pravzaprav ,«mi»? Seveda svet. ujnijen po dedšči-| ni svetovne vojne, ustvarja danes * : družbi desetkrat več razredov nega smo jih imeli |»rejšnje čase. Nekoč so i se ljudje delili samo na delavce in le-nuhe. Potem ko je soeijalizem pokaz.fi] «voja rdeča krila, se je družba razdelila na troje predelov: na zgornje de-settisoče. na srednjo, «meščansko» kla-so. in na razred zatiranih in vsled tega po vladi hlepečih ročnih delavcev. Drzneš imamo i>oJeg vseh teh razredov še dnijrer meri nje spadajo tudi oni «mi»; od Kr. v r.ašem domačem jeziku rižniki. špekulanti in borziianci. ki jim ie hrbtenico ustvarila šele svetovna vojna. Ti «mi» se sedaj ponašajo « svoiimi umazanimi sposo!wo*tmi po Liiibljmi, j Sloveniji. Jugoslaviji, po našem po-! «rednem in neposrednem sosedstvu ia j sploh do celem sveta. Iz povojne od- r» «Altern mrtveca» lö «icrnotu» Je aterih slikah dosesala resnično silne Irjme. Mod najboljiini je bil tudi doktor Mšega inteligentnega in aniMeijoznega g. Lipaha. Z malimi, a neštetimi j,ute7;c;.mi je ustvaril sijajen gro-.esken »nafaj, kj se nam je zapičil v 3|iOinin. Dober. nekcl ko pretiran ia ril astmatično puhloglaveeptotnik g. Pečka, war naturastično resničen ital. izzklieeva-lec it. Grccorlna, takisto gg. Plut, Per-6ič, Kral], Drenovec in Danilo. Vsa predstava je bila na čast naši mladi drami. ipremljeranjein Mavtrja, katere ji floin Emil Adamič na besedilo Cvetka Golar-ja iz bosanskega perivoja. Prva, «Soln-ce sije», datira S* v leto 1912., ostale pa v zadnja leta. Mnogo se bo pela zlasti «Cuj, petelin» z originalnim klavirskim spremljevanjem, dalje «Zgodaj ostala je devojka», ki se doslej Se ni izvajala, pa tudi ostale, ki so vse posrečene. G. Adamič je izredno plodovit, Se bolj pa popularen in priljubljen, zakaj danes ga ni zbora, ki bi ne zna! cele vrste njegovih pesmi, ki so efektne in ne pretežke, da se jih je mogoče takoj naučiti na pamet. Obe zbirki, kateri toplo priporočamo v nakup vsem našim društvom in ljubiteljem vokalne glasbe, se naročata, prva ; v pisarni ljubljanske «Glasbene Matice», drugo pri pevskem društva «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani, ali pa pri ljubljanskih knjigarnah. —k. Nove muzikalije Pevski zbor «Učiteljske zveze» v Ju Hjski Krajini je izdal nedavno sedem pesmi za mešane in moške zbore pod naslovom «Prvi plameni». Zbirko je uredil Prečko Kumar, naslovno stran je napravil lesorez A. Černlgoj. Ivan Gerhec je uglasb:l Župančičevo «Otroci molijo» za mešan zbor s sopran-skimi soli. Pesem je fino občutena moderna skladba, ki pa bo napravila vtis le, če jo bo izvajal velik, zelo rntiniran zbor, ki bo razpolagal tudi s fundamen-taln;mi basi. Premrlova «Zakaj» je mnnu-mentalna stvar, kakršne v naši vokilni literaturi še nismo čuli. Začne se kakor katera religiozna pesem, sledi kratek fu-gato, po izrazitih un'sono-mestih z zna-čilnimi akordi v triolah Izzveni pesem v osmeroglasni ff. Pesem bo napravila v Izvedbi močnega zbora velikansk učinek. Skladba Emila Komela na Bevkovo «Vstajenje» je zelo dclga stvar, pisana za osem glasov, trr.d z učencem se bo pa pri njej izplačal. Sledi Vodopivčeva «Pričakovanje», ki morda v koncepciji ni tako posrečena, potem Ravnikov moški zbor «Kam si šla, mladost ti moja», zelo zrela pesem, ki jo bodo naši moški zbori gotovo po večini vsi našt udirali. Ljubek je Mirkov scherzoso «Zeleni Jurij», narodno pobarvana skladba z značilnim skakljavira uvodom v šestosmin-skein taktu, ki se v izpremenih večkrat ponavlja. Adamičeva «Narodna» bo zahtevala dobrega zbora. Pisana ie v dve-četrtinskem taktu v obliki, podobni polki, kateri se basovske kvinte lepo podajo in povzroče bizaren vtis v tipično Adamičevem okusu. Težka pesmica ne bo, men:mn. da se spodnji basovski e, kjer pride, lahko brez velike škode poje tudi sa oktavo višje. Zbirka bo našim zborom dobrodošla. Naj bi gotovo vsi segli po njej, saj se izplača kupiti. Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je : tzdalo pet ženskih dvospevov (zborov) s j Zveza slovanskih gledališč. Kongres i slovanskih gledališč, ki se je vršil povodom 50 letnice beograjskega gledališča v Beogradu, je bil v petek zaključen. Izvršeni so bili razni važni sklepi, ki bodo velikega pomena za uresničenje ideje kulturnega zbližanja med slovanskimi narodi. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi «Zveza gledališč Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljsko in Bolgarske», ki naj bi posredovala med posameznimi gledališči za repertoar in osebje in dvignila slovansko dramsko in operno umetnost. Izdana je bila obenem inicija-tiva za ustanovitev «Udruženja slovan skih igralcev». Prihodnji kongres slovanskih gledališč se bo vršil v Sofiji o priliki 20 letnice obstoja sofijskega gledališča. «Društvo slovenskih književnikov» v Ljubljani je na svojem zadnjem litinam zborti dne 18. decembra 1922. sHs nilo. da bo vodilo seznam o vseh prevedenih delih in zato naj vsi slovenski pisatelji pismeno sporoče «Društvu slovenskih leposlovcev» v Ljubljani, Kongresni trg 7 (Slovenska Matica) naslove del. ki so jih ali že prevedli, ki jih prevajajo, ali pa ki jih nameravajo prevesti, da se s tem prepreči morebitna kolizija. Tudi se bodo vsakomur na prošnjo dajale tozadevne informacije. Ravnotako je sklenilo društvo, da bo prevzemalo brezplačno pravno zastopstvo za svoje člane v vseh slučajih kršitve avtorskih pravic, ¿lani naj se zato v to svrho obrnejo na društvo z natančnimi podatki. Novi zapiski prenehali izhajatL Av-tonomistična revija Novi zapiski, ki jo je izdajal s klerikalno pomočjo g. Albin Prepcluh, a urejal dr. Dragotin Lončar, naznanja v svoji zadnji številki, da vsled prevelikih stroškov preneha izhajati. Goriška «Straža» je že poprej naznanila, da preide večinoma sotrudnikov Novih zapiskov h klerikalni reviji Socijalna misel. Sotrudniki Novih zapiskov v preteklem letu so bili med drugimi: A. Prc polu k, Dragotin Lončar, Josip Pelrič, France Gnršič. Karel O/vald. Knižnlca Slovenského Dennlka. Svi-zok III. Prosper Mérimée: Carmen 1922. Nakladom Slovenskih knihkupectva v Bratislave. Str. 09. Cena Kč 4.20. Znano novelo o Carmen, lepi zapeljivki, ki poje v Bizetovi operi po vsem kulturnem svetu, so dobili sedaj tudi Slovaki v svojem jeziku. Slovenci jo imamo že nekaj let.. Kakor je videti, goje Slovaki leposlovje zelo živahno in izdajajo mnogo knjig, odkar so svobodni. Ustanavljajo se nove knjižnice in novine za ljudstvo in Inteligenco. Ta knjižnica pa ima namen prinašati bisere iz tujih slovstev. Nemška usoda. lïermann Sudermann je zbral v enoten zvezek tri svoje po-sledne igrokare pod skupnim gornjim naslovom. V njih je želel izraziti tri trenutke poloma, ki ie pretresel Nemčijo. V «Sveti dobi» slika veselo vzhičenje cesarstva ob «izzivanju zavezniških velesil». — «Žrtev» označuje mlad»duš- most — K Je ona antantt le premalo znana — r Nemčiji leta 1917: samo vrtoglavo dete veruje Se v zmago; za druge preostaja še zgolj «ljubezen in smrt». S pobuno se končajo ta tri defetistična, po-razovska dejanja. «Zapomaganje» prikazuje, kako se vojak (feldgrau) vrača v domačijo. Ognjišče pa mu je razdrla vojna In boljševištvo. Najbolj čudovita nem- gka Trffedenka — Kršena, pametna, krepka in krepostna — katero je tudi zatela vesoljna blaznost, »e ne mara poročiti z najslavnejšim izmed pruskih častnikov in mu predlaga svobodno zvezo. Ker se m« vse gnusi in gabi, ker obupuje nad prihodnostjo Reicha, si P ms sam teže po življenju. Naše domače zadeve Prot. dr. A. Zalokan Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani Glej prilogi «Jutra» 18. In 21. t. m.) m. Pomen novega zavoda. O nalogah nove ženske bolnice samo par besed. Največje važnosti je porodnišnica. Vanjo se bodo sprejemale vso noseče v zadnjih tednih nosečnosti, nadalje vse porodnice brez izjeme. Porodnišnipa ni samo za težke porode, pri katerih je eventuelno potrebna kaka operacija^ marveč je tndi za vsak normalen porod. Mnen:e porodničarjev je, da naj vsaka porodnica porodi v porodniškem zavodu; to mnenje bazira na spoznanju, da je porod v moderni porodn;šnici najbolj si-rruren. sigurnejši nego v doma)® hiši. Toda to mnenje je le tedaj osnovano, ako .ie zavod v resenici moderno urejen. V slabo ure:enem zavodu ni za p-»rrd nobenih prednosti pred domaČo hiše. Upam, da bo nova porodnišnica tzKaro-vala v bodoče še boljše uspehe nego jih je stara. Za |.remožnejše sloj® bo na razpolago nekaj sob drugega razreda. Nadalje ie sprejem v žensuo bolnico zagotovljen vsaki ženski, ki boliiji na kaki ženski bolezni. Za h^je bolezni bo na razpolago (samo za levne) ambulan-ca. težji slučaji pa se bodo *|>rejemali v zaprto oskrbo. Zalibog da ostane ginekološko zdravljenje tudi v novi bolnici za nekaj časa še polovičarsko, ker ni na razpolago modernih terafieviičnih sredstev. Tako omenjem samo raka. pri katerem morajo po'eg operacije uporabljati še Rentgenov! in rndijevi žarki. Teh aparatov in preperatov pa ženska bolnica še nima in tudi ni upanjo, da bi si iih mogla iz državnih sredstev nabaviti, ker so silno dragi. Morfia so kdaj najde kak mecen, ki bo uvideT. da moramo tudi pri nas bolnim ženskam nuditi tisto, kar jim nudijo drugod. Pbt v inozemstvo je večini naših žensk vendarle predraga, Izvzemši ti dve sredstvi pa so vsi drugi aparati tako po ceni. da jih bo mogoče sčasoma nabaviti, ako parlament dovoli primerne kred te. Cilji nove bolnice s tem še niso izčrpani. Druga važna naloga je pedagoška. Ne samo za babice je treba pouka, ampak tudi za celokupna našo ženstvo. Spolna higiena je nauk, ki ga ja v današnjih časih naše ženstvo bolj potrebno nego kdaj prej. Obširna socialno-hieienska propaganda spada torej tudi v delokrog nove bolnice. Njena organ:zaciia bo naloga ravnateljstva in njemu prideljenega zdrarništva. podpore pa bo potrebna od strani našega 'tiska in od strani naših izobraževalnih organizacij. Tretja naloga je znanstveno proučevanje. Vsak zdravnik mora slediti napredkom znanosti, taka bolnica, kot je ta, pa mora ne samo ostati na tekočem, temveč mora tudi sama prinašati doneske k znanstvenemu napredku. Pri tej priliki bi omenil, da je naše ženstvo v porodniškem pogledu Izpostavljeno večjim nevamosrim, nego ženstvo ostale Jugoslavije. Primera med statističnim materialom ljubljanske po- } Todnišniee tn materialom drugih jngoslo-.' venskih porodnišnic kaže. da imamo pri nas razmeroma več patoloških porodov nego drugod. Naj omenim samo en vzrok tega dejstva: naša industrializacijo. Pri nas imamo n. pr. veliko nepravilnih me denic, zožene medenice pa so ena največjih in najtežjih komplikacij poroda, nevarnih tako za mater kakor za otroka. Znanstveno proučevanje specijelno naših tozadevnih prilik utegne obroditi praktične rezultate. Ne glede na naša domača 6trokovna rpraSanja pa nudi porodništvo z g;neko-logijo toliko snovi za znanstveni študij, stavlja toliko problemov, ki čakajo rešitve, da se jim tudi ljubljanska ženska smo preleti cJalf?» odgovor, irt «e fi«m |t radi pomanjkanja prostor» neljubo zakasnil in ga žal tudi danes ne moremo objaviti v celoti. Čeprav je nad vse zna. čilen In zanimiv. Navajamo ca zato v kratkem izvlečku. O. pisec pravi meč drugim: V enega mojih mnogoštevilnih razredov je prišel nedavno nov učenec, čigar zmožnosti ne odgovarjajo docela njegovi ambicioznosti; zato sem ga moral po-noino vzeti v zaščito pred njegovimi porednimi tovariši. Nekega dne pride k meni in mi zašepeče na uho: «Kdo zapisuje tukaj k orl.iem!» — «Jaz ne» ]e bi.' odgovor. Med tem se je začelo po Sol" liihitanje. na katerega sprva niti pazil nisem, ker puščam ded navadno prece; svobode. Ko pa sem v svoje presenečenj« razbral iz šumenja besedico «čuk», setr jih takoj ostro preklnlL To je bil ves Incident, na katerega V. tudi takoj pozabil, ko ne bi me dan kasneje opozoril ravnatelj, da Je dobil nekake pritožbe radi tega in dodal še «pri-meren» pouk s svoje strani. Prečita! mi je celo okrožnico, ki prepoveduje vsake «hujskanje» v šoli. Pojasnil sem mu dogodek. Kasneje še le sem zvedel, da Je g. ravnate!) dan poprej, ko ie bil bržčas bolnica ne moro in ne sme Zdravniki, ki delujejo na tem zavodu in ki bodo na njem delovali za nami, naj najdejo tu moderno mesto za študij izogniti. 1 po kadetu poučen o dogodku, znese' svojo Jezo nad nekaterimi sokoličL Al; je bilo to v smislu prečitane mi okrožnice, zelo dvomim. Naslednji dan sem čital notico v «SJo-vencu». Iste misli in ista logika, ki ml jih ¡e bil razvija! g. ravnatelj... Zopet dvomim, da je bila taka ekskurzija v carstvo j denuncijacije potrebna. Ali pa ji je bii vlčen napad na učitelja srbohrvaščine na i povod morda v današnjih političnih raz-nekl ljubljanski osnovni šoli. Na ta napad j merah? Malo odgovora «Slovencu. 12. t. m. le izšel neupra- îz živHenfa In sveta Zanimivosti iz ruskega v* 1 • • življenja Milanski «Corriere dtlla Sera» prinaša zanimive podatke o vsakdanjem ruskem življenju Cene življenskih potrebščin so modo, ki je bita začetnica rokoko-mode, tej pa je sledila moda z obroči. Pred francosko revolucijo so vladale v modi igralke pariških gledališč, Salnt Val, Con-tat I. dr. Leta 1761 je vodila modo sn-breta Mme. Favart, k! je Izumila damskl tako narasle, da se lahko reče, da ie j negližč. ki je bi! model pol stolctla. Ta-vreden I predvojni rubelj danes že 6 mi- ko je bilo vse doslej, zlasti na Prano iijonov rubljev. V moskovskih restavra- j skem. Nemške Igralke so si priborile te-cljah si v mcsecu decembru 1921. dobU ; žje vpliv v modi. Leta 1794 so se berlin-dober obed za 100.000 rubljev, v avgustu ski kritiki škandalizirali, da si je upata 1922. pa je stal enak obed že 4 milijone i igralka Baranius nastopiti z golimi roka rubljev. Kilogram mesa stane danes okoli 6 milijonov rubljev, kg sladkorja 3 mili Jone, hleb kruha 1 mil jon, I jajce 75.000 rubljev, 1 limona 1 milijon rubllev, škat-ljica vžigalic 50.000 rubljev, številka časopisa 150.000 rubljev. Vse časopisje je seveda Izključno komunistično. Glavni organ komunistične stranke je moskovska «Pravda», a službeni list so «Izvestija». Zanimivo bo tudi, če povemo našim kadilcem, da stane v Rusiji I cigareta 40 do 80 tisoč rubljev. Najdražji pa so sodežl v gledališčih. Sedež stane 5 do 15 milijonov. Obleka stane približno pol milijarde rubljev. Kdo dela žensko modo? Cim je smela ženska postati igralka, se je moda začela ravnati po okusu igralk. Vsaj lo le gotovo, da so igralke od nekdaj prinašale vedno nove poteze v modo. V Parizu, na Dunaju I. dr. uporabljaj-j najlepše igralke za tkz. mannequin, t J. za rnodde, ki oblačijo nove toalete in jili razkazujejo javnosti. Igralke so bile vedno prvoborlteljice mode. Ena prvih je bila lepa Moličrova žena, ki je leta 1673 kot «Ciroe» prišla z vlečko na oder in s tem uvedla vlečko v modo. 40 let kasneje so igralke odložile dolgo toaleto z vlečko in uvedle krajša krila. Leta 1703 je igralka Dancourt v komediji »Adrienne» prišla v kratkem modercu In v kratkem nabranem '' mi. «Ona žali nravnost, da. vzbuja stud!» so pisali, ker je imela gole roke do ramen. Leto dni pa so bile vse dame brci rokavov! Gledališki kostim in modna toaleta sta ostala posle) vedno ozko zvezana. Igralke, seveda ne vse. a mnoge, imajo okus In pogum, svo) okus uveljaviti. Lepe so rade vse, celo nalstarejše. morda baš najstarejše najbolj. Posnemat! pa jih sme modna dama le zelo pre vidno. Alkoholisti in anti alkoholisti Na Bavarskem je Izbruhnila nova državljanska vojna: državljani so se razcepili v dve ogromni stranki. Ena le za alkoholne pijače, druga pa proti njim. Strasti so razbičane, časopisi se pričkajo, vrše se javna zborovanja, sprejemajo se resolucije in pristaši raznih strank so s! postali smrtni sovražniki. Antialkoholikl so sestavili strog zakonski načrt proti pijancem, pijančevanju in proti brezvestnim krčmarjem, kavarnarjem, barovcem in drugim bczmčarjem. Ta zakonski načrt pride baje v kratkem pred bavarsko narodno skupščino. Alkoholiki so zato strašno razburjeni, češ, da hočejo «suhači» iz-premeniti Bavarsko v puščavo; antialko-holiki pa trdijo, da Je Bavarska danes že pivsko morje. V Monakovem se jc vršila v Wagnerjevi dvorani ogromna krilu; s tem jc ustvarila tkzv. «Adrl;nne»_ skupščina «mokračev». Sklicalo jo Je 2'; heze poganjaio kakor gobe po dežju. Žive na račun drugih, takozvanih «b'iržujev», ki so danes po nesreči prišlj v to kategorijo le radi neznosne bede. ki tare ves srednji sloj. ...«Lire in mi»___Živimo v ča.stt Sj>ekulacij. V dobi podiranja, ko se vsak veseli le destrukcije. Malo. najmanj je onih. ki se po^no trudijo, da ne bi oškodovali in orlrli svojega bližnjega. Veliko, največ je takih, ki pripadajo skupinam nepoštenjakov. Trrla kdor je pravičen, zdrav v svojem jedrn, »e ne bo dal okužiti od izmečkov, živečih na račun eneera samesra dneva. Zakaj tudi za trenutno notfač-e-ni dinar pridejo bol;5i časi. Id hodo s kožo in kostmi požrli junake, pripada joče orijentaciji po klika «lire in mi». R. Kregar Rado: Ekonomija gledališkega odra Važno vprašanje v proračunu našega gledališča tvorijo oder in njegova oprema ter inscenacija uprizorjenih del. Lahko trdimo, da je deficit ali suficit marsikaterega gledališča odvisen v veliki meri od ekonomične izrabe scenične opreme. Oprema odra obstoja iz dveh ločenih delov. Prvič iz delov, ki se uporabljajo pri vseh uprizoritvah, in iz delov, ki so za vsako uprizoritev drugi. Prvi deli so oder in njegova konstrukcija ter električna oprema- drugi pa kulise in oprava, ki ivori «ceno posameznega dramskega dela. Realistična «mer je zahtevala vedno bolj kompliciran oder. Velika množina opreme je zahtevala precejšnjega časa za izmeno v posamezn:h slikah in dojv njih. Iz te potrebe, da se premori ne zavlečejo in z njimi vsa uprizoritev, je nastal vrtilni oder. ki omogoča, da se med igranjem na sprednji polovici odra izmen'a scenerija zadaj na drusri polovici in se ob zaključku dejanja zavrti samo za 180 stopinj, pa je nova scena na razpolago. Posebna konstrukcija omogoča tudi dviganje in pogreza nje vsega odra. Poleg tega še nešteto drugih dvigal in sredstev, ki pa so za današnjo moderno smer insceniranja in igranja nepotrebna ter z ozirom na ogromne stroške za maniSa gledališča nedosegljiva. Eno pač mora biti na modernem odru moderno ter funkcionirati brezhibno, to je razsvetljava. Ona tvori bistvo modernega odra, moderne inscenacije ter nadomešča vse tehnične pripomočke kompliciranega odra. Svetlobni efekti nadomeščajo često vso izpremembo scene-rije. Svetloba vzbuja v gledalcu ra?po-loženje, ga poudarja ter postane tako del življenja dramske umetnosti Razsvetljava mora biti tehnično tako popolna, da omogoča vsako nijansiranje barve in iakostL Dana mora biti možnost razsvetliti ves oder ali le en del, učinkovati mora po potrebi ali povsem rea{t-j stično, bajno ali mist:čno. Prehodi e^ie ; barve v drugo se morajo vršiti povsem ; neopaženo, brez mučnih »tresljajev in i grobih skokov. Za pravilno uporabljanje in doloRinje svetlobnih efektov je potreben inscenar i tor. ki ima umetniški čut. cmiml ca. «•!«- dališko umetnost ter potrebno prakso. Razsvetljač je samo sredstvo v njegovih rokah, ki pa ne sme nikdar samolastno operirati in določati svetlobnih efektov. Pač mora biti elektrotehnično izvežban tor mora aparate povsem obvladati in izraziti ono, Jiar želi od njega insce-nator. Moderna električna oprema za razsvet-litev odra je sicer precej draTa, je pa za moderno inscenaoi.io neobhodno potrebna. Pri pravilni uporabi se izplačuje, posebno če je oder opremljen tudi t okroglim obzorjem. Največjo pažnjo je treba posvetiti scenerijl, to je kulisam, zavesam in opravi, če naj se doseže res ekonomična izraba. Pod ekonom:čno izrabo razumem to. da morajo predstave same kriti vse izdatke za scenerijo in vsaj delno tudi hor.orar igralcem. Vzemimo n. pr. inscenacijo lanske opere «Boris Godunov». Uprizoritev je ' stala ljubljansko gledalsko upravo sko-j raj pol milijona kron. Č9 bi bila ta opera iskana, kar je maksimum, v eni se»oni dvajsetkrat, in bi hišo vedno napolnila, kar neso vsakokrat 12.000 kron, bi to krilo komaj polov:co izdatkov pre-mijere. Vsakdo potrdi, da je v tem oziru treba precejšnje reorganizacije, če se hoče doseči vsaj približno ravnovesje med izdatki in prejemki Giedal šča. ki imajo prostora za več tisoč ljudi, lahko žrtvujejo tako velike ▼sote 7.a opremo, r» ljubljansko gledališče bi pa pomenilo par takih uprizoritev gotov prop:id. Kakor za vsako večje delo, je ireba tudi tu sestaviti gotov program, po katerem naj se izvrše dekoracije ter nabavi kar ia ootrabno xa ioacenaeito. i V ta namen je potrebno že ob zaključ-| ku (ali vsaj ob začetku) sestaviti celo-| kupen repertoar. Na podlagi te>»|> M tO •»»•<*' ot* 9*—. «Ml» HtUimlt • sata« • Ot*. - r,p.,ui aglm m»«»« •» ».•rniöatn« 4. 20 »a,«d* - Dl-, ..«kl» .•dallfil*» 6 o*.»« 9 01» - Pi.fi. •• .»prst 'L.N.. *u premcuiti. »i-ši » gaianicrin, telezuiui. ^peetriji in v deirlnih pridelkih. \pra¿atije: 1'oium ležeče Manier pod «11. K. 100». «Jo hi-i preskrbi. Ponn^be pod «Dobra nagrada Sli» na opravo «Jutra», 311 Cona poitiantka stvar ta sobe Glaruo Čistost, do-muCuost in te mi>go. e s kurjavo t*r d« daleč od kolodvora Ponudi e pod «Prukn-ri»t Ü13» nji upravo «Jutra» Kasečno sobo, svetlo, tračno, ie le mogoče s kurjavo, iaetl» soba Z9J» Ksbllrano sobo 251 v sredini mesta išče soliden gotipod I pose Mi m »li Hlmn. I ouudbe na u;itavu «Jutra» pod «1'tgovec». Enodružinska blit v Ljubljani ali na periferiji se kupi. Ponudbe na upram «Ju ra» pod «Hite». 173 Prodam mita 245 t malim posestvom. Mlin je na dva para kamnov in pre^a za ¡'.delovanji-Oija, nam eni in alalui »odi »se aidauo in z opeko krito, na prometnem krajn, poleg rudokiva Zadaja cena b&i.OuO K Iran Lanuša, na Leauici it 6, p. Oimož. Poiten deček 237 želi vstopiti kot vajence » tntovino z ine-anim blugom Naslov: Aiit« n Bogataj, Ziri 47 nad Šknfjo i oko. Krasno stanovanje T vili, na železniški postaji, -JO km od Ljubljane obsto-teee is Mirih soli. kuhinje, verande in drugih pritikiin, s električno raisvet lavo, te takoj odda. — Ponudbe na upravo «Jutra- pod «Vila 327». 3-'7 Do 60.000 K dam ouemu, ki zamenja z meno primerno slanorauje aii mi tako ▼ stan ali no»i Za pet let naprej plač m najemnino, onemu ki uit da T najem stauo» njr, i bstojvče ii neb w b lu ku bin e. Cen 'eno ponudbe pod «Takoj ali pozneje 33'J» ua upravo «Jutra». SoU Prodam majhno vt:o ■ tremi wibami, gospodarskim poslopjem, vrtom iti */4 orala nji e, »se novo ti-dano, a ciektr rauvetljsvo Cena it" (logovom. 1'ouudbo na J. Robinšuk, Ormož. 325 Proda so htia s vrtom, pripravna ta obrtnike, dalje biša za vsak» podjetje, več stavl*nih par e I v Trbovljah ob glavni cesti Več pore Ivan t ireauik. posestnik T Trbovljah. Cene jako ugodne. 224 Trgovino na prometnem kraju v mesta ali na dežel' pri farni Cerkvi, iščem. Na dežel', če mogoče, vi mem poleg tigovine tudi gostilno v naicm. Ponudbe z navedtio najemni e na upravo «Jutra» pod «Triio-ree št 2i«J». 32« n. Samostojen trgoveo želi znan a v svrho pn*nei*e Cenitve z ljul« pr. «Jutra». ¿61 i/salicurstne ncžnje spre mo po najnižji ceni 8 tsrdba Josip in Hajko Turk UBbUaoî, VltiilaESb (Itfttktia) cuta 1 Prodajalka dobro izvežhana, se iiče za trgovino r mešanim blagom na deželi Ponudbe 8 sliko je poslati na npravo .Jutra" pod „Prodajalka" Claude Ffcrrftre: 39 Obsojenci Pietro stoji zravnan pred Andrejem, Nekoliko zaničljiv, in ga vprašuje: «Torej?» Toda ta trenutek že tudi umolkne. Andrej 6e sploh več ne briga zanj___ Tudi v najbolj zakrknjenem italijanskem srcu še živi nek ostanek privzgojene pobožnosti. Tudi v srcu Andrejevem se je poji vil sedaj zadnji ostanek tolažljive vere vsosane s to-skanskim mlekom. Sedaj se pojavlja, ko Andrej že čuti bližino smrti in jej gleda v oči... Andrej je pokleknil in pozabil na svoj srd, na svojo nesrečo, na Pietra in na Evo. Le zadnja prošnja še prihaja iz njegovih ust: «Sancta Maria, gratia plena, ora pro nobis poccatoribus, nune et in hora mortis...» Pietro onemi začudenja in ne najie niti več prave misli, tako ga zltega ta prepričevalni prizor. Eva gleda Andreja, ki se je tako trenutek prod nji tr.i poslovil od sveta in ki ne zalitjva ničesar več.. Naenkrat, se jej zdi lep. vzvišen. Morila je to sekundo s|>ozna-la, da je zares napačno izbirala in slabo izbrala... VII Človek. Stoinpetdeeet šefmženerjev so je zbralo k j>osvetovanju. Enako petnajst direktorjev, pet svčti.ikov in guverner: — izjemoma vseh |>et svetnikov: Athole. Tresham. Belloeourt, Galbraith — in Torral, Georges Torral. ki se tokrat ni dal opravičiti. Pred scsttvicset leti. oh času ene velikih vojn. ki so v početku dvajseteri stolet.ia vrgle Evrono v požar, kri in razvaline, je nek; Francoz, inženjer v Saigunu v Indokini. raje dezertiral me^to da se bije. Tega ni storil iz bo- JazTjTvostl: m o? je bîT Hraber. K« iz [Vztrajnosti fe tudf naJveSj? te cajboljT Medtem "ko je osemdesetletni Geor jacifizma: mož je bil človek, prežet od individualističnih idej in se je čutil Angb žn ali Nemcu svoje socialne plasti bližji kakor Francozu iz dedne aristokracije ali pa iz glupe maso. Dosleden s samim seboj se je torej izognil nacionalni vojni, ki jo je preziral. Bil pa bi z veseljem sodeloval v kaki meščanski vojni, v kateri bi se lahko jiostavll nagoti enemu izmed svojih dveh pravih sovražnikov: prolctarcu ali aristokratom. Dlzertiralo so je takrat lahko samo na en način: Zapustiti je bilo treba ozemlje vojskujočih rte narodov. Nemčija in Fili|>ini so. kakor znano v vojni leta 193.. ostali nevtralni. Z nekim hamburčkim parnikom se je Georges Torral |>rejieljal iz Sanguina v Manilo. Po sklenjenem miru. se je Georges Torral preselil v Zcdinjene države. V Francijo ni smel več nazaj. V Zediiijcnih državah »i je ustvaril novo življenje; in to življenje je bilo svetlejše kakor njegova mladostna le ta. Inženjer Torral je bil eden najbolj učenih metalurgov svojega časa. Kot nevtralizirani Amerikanec se je tam malu povzpel do visokih časti. Številna »olika podjetja so se borila za tega edinstvenega moža. ki je vedel vse. a je še več snoval, izumil in vstvarjal. Bil je znan in 6laven. Toda slava mu ni prinosla bogastva. Kakor vsi njegovi rojaku je tudi Torral premogel ninojro inteligence, spretnosti in ointsov in jc obenem omalovažujoče preletaval jutranje liste; list na minuto. V dvanajstih listih, od «Hcrabla» do «Tribune». zaporedoma čitati isto vest, enako poročilo o kaki iznajdbi, — tokrat je šlo za nekakšen nov anilin-ski proces — vse to ni bilo vredno, kratiti si užitek enajstega blue-poitiWi! Georges Torral je to ugotovil glasno govoreč s samim seboj: «Ko da nisem že prod enajst leti od kril in objavi! kemične tajnosti, ki za vedno osmešuje ves anilin . . .» Pomislil je in dodal: «Ako Bog živi. potem moram priznati, da me ostro pokori, ker sem se izognil enostranski dolžnosti, h kateri so me v francosko-angleški vojni leta 193.. hoteli prisiliti. V ostalem tni je vojna itak ugrabila mojega ubogega fierca-. iz njega bi bil napravil prav inteligentnega človeka. Imenoval jo enega svojih najstarej šib prijateljev, ki je f>adel na morju, v bitki dne 30. maja 193.. ges Torral tako besodičil in se s takimi izrazi zagleda val v nebo, se vzravna ob njem mlajši mož, ki je zajtrkoval tik ob njem za tanko šjan-sko steno. «Vi ste zares,» vpraša mladi mož, «vi ste zares mož. ki je iznašel anti-anilin?» «D4,» odvrne Georges TorraL «Georges Torral torej?» «Georges Torral. in vi?» «James Fergus Mac Ocad Vohr. Vi me poznate?» «Dd, včeraj ste dopolnili svojo četrto milijardo.» «Točno. Vi poznate mene in jaz vas. Vi si še niste pridobili ničesar?» «Nič še,» pritrdi Georges Torral; «in vseeno bi vam lahko iz vaših štirih milijard ustvaril štirideset.» «Čudno.» pravi Mac Oead Vohr. «v tem hipu sem imel prav isto misel. Ali mi hočete to storiti?» «1)1,» odvrne Torral; edino, kar se je tekom tridesetih let naučil od Ame-rikancev je bilo to. da ni nikoli postajal malenkosten. «Koliko zahtevate, da prifodete meni?» vpraša Mac Ilead Vohr. «Da pri|»adcm vam kakor jies?» precizira Torral. «Dobro! Pet oodjet-jo je spočetka iztrgalo le slabotne ročice. ki jih je zoi>et skrčilo, je objelo polovico sveta. In kakor je prad dvetisočtrieto|»etd®set leti Filip Mace-donski pozval Aristotela k Aleksandrovi zibelki. tako je Mac Ilead Vohr na mestu pozval Georgesa Tprrala k ril>elki porosta^nega [>odjetja Odtlej je Georges Tonal, ki jc stojal že v deveuloseto leto. fivel v Sl-turgiki in je ni več za(>ustil. izgubil I»a tudi ni mladostne svežine in živah. nosti. Samotni stolp, omamljeno l«0> slopje v bližini \ i«oke palače na umet. nem otoku, je bil njegovo stanovanje in delavnica olicncm. Vsi njegovi Ia<-boratoriji so se nahajali tam. Dvajset, sedem nadstropij — «samo devet.» je rekel on. «iaz štejem kitajsko: devet nadstropij, vsako trojno kakor Bog» — je obsegalo dvaj*etero dvorano za eksjierimente. opazovanja in praktične |>oizkuse; vse so bile tako opremljene. da so jih zavidale najmodernejše uredbe v Parizu. Bostonu. Londonu. Varšavi, Gla^govu in Cikaeri; poleg toga je pripidalo še šest poslopij za garažo, ushižl>enstvo. rezerve, skladišča. pisarne jn za razjoložljivi kom-fort, ki ga je iznašlo moderno življenje. Geonres Torral se jc priznaval Z3 civiliziranega človeka, torej oeroist najbolj inteligentnega, a obenem tudi najbolj rafiniranega . . . Stoinpetdeset inženjer.jev se je torej zbralo in z njimj petnajst direktorjev, ¡>et svčtnikov in Mac Head Vohr. Georges Torral. kj je vstopil poslednji, se je naravnost i»odal na svojo mesto, ^odel in potegnil pred početkom posvetovanja iz icjia suknje majhen stroj. (Dalje prihodnjič.' Sah Igra z damskim kmetom Igrana v X. kolu dunajskega turnirja dne 23. novembra 1922. A. Rubinstein. — A. Aljechin. 1. d2 — d4 Sz8 - f6 2. ¿2 —c4 g7 g6 a Sjrl — f3 Lf8 — g7 4. Sbl — c3 d7 — d5 5. e2 — e3 0-0 6. c4 - d5 : Sf6—do: 7. Lfl — c4 Sd5 — cS : 8. b2 — c3 : c7 —c5 9. Lcl — a3 Sb8— c6 10. 0 — 0 e5-d4: 11. c3 — d4 : a" — a6 12. Tal — cl b7-b5(i 13. Lc4 - n-f- Tf8— n: 14. Tel — c6 : Lc8-b7 15. Tê6-c5 Lb7 - d5 16. Ddl —c2 e7 — e6 17. Tfl —et Lg7-f8 18. S£3 — e5'(* IJ8 — c5 : 19. Pe5 — f7 : Kg8 — f7 : 20. La3 — c5 : Dd8 — g5 (* Pozicija po 20. potezi črnega: s « « mm, Ä ■ H 1 a mm SBŠJ x wm. ■ i x y//m Ü mi m i® m w3. wm ...... m & m m Seli: Kgl, Dc2, Tel, Lc5; - kmeti: a2, d-L, e3, 12, g2, h2 Srni: Kf7, Dg5, Ta8. Ld5; — kmeti: aß, ba, eG. gC, h7. tija pa diši vzlic temu remiju, ker sta tekliča neenakih barv. «) Odločilna pogreška, ki zamota belega v matovsko mrežo. Kmeta nikakor ni smel vzeti. Seveda jc bila nepotrebna tudi prejšnja poteza z damo, ki je ravno imela samo namen pripraviti Lf3:. To je druga partija, ki jo je izgubil Aljechin na dunajskem turnirju in ki je silno vplivala na končni izid turnirja, v katerem je imel dotlej niski velmoister še vodno šanse na prvo darilo. Humor v šahu. Udeležnik korespondenčnega turnirja, ki ga je svojčas priredil list «Novoje Vremja», so je bridko pritožil tedanjemu turnirskemu voditelju M. Cigorinu, da je v dotičnem turnirju uporabi! in t izgubo partije poplačal vartjanto Kieseritz-kvjevega gambita, ki jo je bil našel v 0. Cordelovi knjigi «Führer durch die Schachtheorie». Pri Cordelu je zaznamovana varijanta: 1. e4, e5. 2. f4. ef4 : 8. Sf3, g5 4. h4, g4 5. Sfeö, Lg7 6. d4, Stti 7. Sc3, d63, Sen -^ Kf7 9. Lc4+. d03 10. Sc<15:, LeO 11. Lf4:. c76 12. Sdf:, Lc4: 13. Sfg4 :. Thc8 14. Sge5+, Kg8 15. Dh5. S1xl7 16. b23. Tu zaključuje Cordel varijanto z zagotovilom. da ima beli izvrsten napad. Toda črni je odgovoril 10. ... Sde5: in pa 17. Lc5:, Lf7 18. Dg4, T8e5: 19. de5:, Ddl 20. Kc2, Lh5! 21. Dh5:, De4 •+• 22. K d®, Tad8-f 23. Kcl, Ddl se je moral beli vkljub «izvrstnemu napadu» sramotno vdati Nepoboljšati po žalostni izkušnji in podoben Bourbouom, ki se niso ničesar naučili in ničesar pozabili, je hotel beli to svojo izgubo popraviti z drugo, tudi od O. Cordela priporočeno varijanto tekliškega gambita ter je igral: 1. o4, e5 2. f4, ef4 : 8. Lc4, d5 4. L:, Dh4+ 5. Kfl, g5 6. g3, fg3: 7. Kg2, LdG 8. e45, Le5: 9. Del, Dd4 ia LfJ •+•, Ki7: II. SJ3. Do sem-le je prišel l>eli s svojim zmagovitim pohodom. Tu pa preseneti črni potomca Bourbonov z odgovorom 11. ... Lc8 — h3-f!l. ki ga O. Cordel ne pred videva, temveč podaje samo nadaljeva- nje 11. ... Dd5 12. De5 . Do5: ia Sfe5•+-, K/C 14. d4, Le6 15. lig J- i opazko: «beli stoji dobro». Po zgoraj na vedeni potezi činega (11. ... LbJ-i i dobi pa v resn u ostojankL ') Oba nasprotnika manevrirata fino. Polagoma pa zaide Aljechin. ki še tii pre- , maral vseh težkoč. v časovno zadrego i (bliža se 20. poteza in s tom kontrola). ' «) Zato najbrž se odloči za direkten na- j pad z damo in tekličem — torej z nezadostnimi sredstvi — na sovražnega kralja, kar mu ni ravno bilo treba. Rubinstein ima sicer res kmeta več, par- m n Snažno stanoyenie t večjo sobo in event še eno manjšo s kuhinjo ter pritiklinami v parterju ali I. nadstropju, išče mirna stranka brez otrok, za mesrc junij. 1'lača po dogovoru. — Ponudbo pod ..Junij" na anončno družbo Aioma Company. Lju diana Kongresni ti^ 3. «10 Naša skrbna, uepozaona žena, sestra, svakinja, sinaha in teta, gospa Marica Kette roj Ivanjšič je danes po mučni bolezni preminula» Pogreb se vrši v sredo 24. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše filosti Aleksandrova cesta 3 na južni kolodvor, odkoder se prepelje v domačo grudo v Št. Jurij ob Ščavnici. Ohranite jo v blagem spominu. Ljubljana, dne 22' januarja 1923« Rodbin:: Kette, Ivanjšič, m ■■ A & M if I ' * 'J