221. številka. Ljubljana, vtorek 29. septembra. VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD Izhaja vaak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter veija po posti prejeman, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. la četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za meaec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah \n za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt, leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „n^tnl Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. (V. seja 26. sept.) Dvorni svetovalec Widman vabi poslance naj pridejo 4. oktobra ob 10 nri k slovesni sv. maši v stolno cerkev, kjer bode škof inaševal na godovni dan cesarjev. Občini davkarskega okraja Bistrica in Metlika sti izročili peticijo, naj se rabijo v pribodnjič kot referenti pri okrajnih in pri deželni komisiji za »ravnanje davka samo taki možje, ki imajo postavno sposobnost. (Postava zahteva, da morejo biti referenti domačini in slovenskega jezika popolnem zmožni.) Peticija se izroči narodno-gospo-darskemu odseku. Poslanec M u r n i k izroči prošnjo dramatičnega društva in prošnjo slikarja J. Su-bica za podporo. Obe se izročiti finančnemu odseku. Dr. Schrey izroči peticijo ljubljanskega mesta proti postavam, ki jih je deželni odbor predložil zarad odprave šolnine in zarad doneskov od zapuščin za normalni šolski zaklad. (Izroči se šolkemu odseku.) Poslanec Ho rak in drugovi stavijo sledeči predlog: Slavni zbor naj sklene, c. kr. finančnemu ministerstvu naj se izroči prošnja, da se po ukazu Nj. Veličanstva od 20. avgusta 1821 in z dvornim dekretom od 6. septembra 1821, Št. 12560, v starih avstrijskih provincijali uvedena postava, po kateri so od hišnega davka 15% za vzdrževanje poslopij odtegne, katera je bila tudi za Ilirijo z gubernijalnim razglasom od 15. septembra 1821, z začetkom 1. novembra 1821 uvedena, in še dandenes velja, v toliko prenaredi, da t* is te k« Kantorčica. Roman s pogonskega zakotja. (Češko spisala Karlina Svčtla; poslovenil Franjo Tomšič.) (Dalje.) Doktor se ga je zdaj tako ustrašil kakor on njega, ko mu je prinesel roževo in lilije v o olje. „Kaj se jočeš" ? vprašal ga je z negotovim glasom. „Saj to menda dobro veste", odgovoril mu je fant kljubovalno in zaničljivo. „Kaj so meni tvoje muhe mari, dečko!" „Slišal sem vsako besedo, ko ste dokazovali, da se delate iz moje sestre norca; in kdor sc pridnemu Človeku smeje, nij sam nič prida." „ Ali nijsi dobro poslušal, ali si pa napak slišal." se bode v Ljubljani na meito 15%, 30% odtegovalo. Predlog bode g, Korak v pribodnji seji z razlogi podprl. Nasvet Dr. Razlaga in drugov: „Slavni deželni zbor naj sklene: deželnemu odboru se naročuje, naj za preudarek, ali bi se uravnala reka K r k a od lielecerkve do Krške vasi na Dolenjskem, poizve potrebe niveliranja po deželnem sta vi tel j u (inženirju), v prihodnjem zasedanju pa o tem poroča in nasvete stavi. Deželni glavar pravi, da bode ta predlog postavil na dnevni red prihodnje seje, da ga dr. Razlag utemelji. Dr. P o k 1 u k a r in drugovi stavijo sledečo interpelacijo do vlade: „Vsako leto dohajejo deželnemu zboru pritožbe da se delo za poBušenje močvirja — za ljubljansko mesto iu okolico kakor tudi za vrhniški okraj, naj dragocenejšega prostora za poljedelstvo — stanovitno zanemarja. „Zmirom je tudi deželni zbor dela za po-Bušenje močvirja deželnemu odboru in ces. kralj, vladi najgorkeje priporočal pa vse to je bilo kakor se kaže brez uspeha. — Ko hvalevredno pričeta dela in močvirski zaklad 60000 gld. mirno počivajo, se prekopi od leta do leta bolj zasipajo, voda bolj zastaje in vsled tega je močvirsko polje vedno slable namesto da bi bilo vedno boljše. „ Kljub u tema pa se vplačevanje doklad za močvirski zaklad neprenehoma in trdno izterjava. „Pri teh okolščinah stavijo podpisani to vprašanje i a) Zakaj uže nekoliko let nij sledu ne tiru o delovanji c. kr. komisije za o s u š e n j e m o čvirja? b) AH je c. kr. vlada volje deželnemu „Prav se godi Enefi"; dedček jo je vedno pred vami svaril, da bi z vami nič ne imela, če ne pride v jezike in jaz sem jej to tudi zmirom pravil, da bi boljše storila, ko bi pred vami bežala, nego da se z vami prijazni." „Pravim ti, da si napak slišal, o tvoji sestri niti govora nij bilo v sobi. A ti si nekako na skrivnem jezen na mu in neveš bog ve zakaj, da bi k vam hodil in misliš mi to s tem načinom skaziti. Ako te je to razžalilo, da sem te takrat malo urno za roko prijel in ostro na te zakričal, pozabi to ter bodiva dobra prijatelja. Tu imaš nekaj za semenj in izpusti te bedarije iz glave." S temi besedami je potegnil doktor iz mošnje velik cek*n. A Jenik ga je močno od sebe pahnil. „Le vtaknite ta svoj svitli denar nazaju vskliknil je razkačen ; ..jaz se vam ne dam zboru Še v tem zasedanju predložiti postavo o po8iišenji močvirja in ako tega ne c) ali hoče do tedaj vsaj za to skrbeti, da se močvirski prekopi v dobrem stanji vz-drže in končno d) ali hoče c. kr. vlada vsaj tehnično osnovo za dokončanje in vzdrževanje za posušen jc potrebnih del nemudoma pričeti in posebno na teh delih, ki jih je zadnji čas poprejšnjim posestnikom nazaj prodala. Ta interpelacija se izroči vladnemu zastopniku. Dr. I> 1 c i w c i h utemeljuje svoj predlog zavoljo pomnoženja števila okrajnih zdravnikov na Kranjskem. Govornik pravi, da Radovljica, Kamnik in Krško so okraji, ki nemajo okrajnih zdravnikov. Leta 1850 ko so se osnovala okrajna glavarstva na Kranjskem, bili so povsod okrajni zdravniki, ki so se pa pri organizaciji na število petih zmanjšali. To se nij zgodilo nikjer drugje nego samo na Kranjskem. Na prošnjo deželnega zbora je vlada postavila še dva okrajna zdravnika v Litiji in Črnomlju Pa potreba jih je še več, to kažejo zmirom se bolj ponavljajoče kužne bolezni in posebno živinska kuga. Dr. IJleivveis stavi nasvet, da se njegov predlog sprejme in deželnemu odboru izvrševanje sklepa izroči. To se enoglasno sprejme. Poročilo deželnega odbora z uačitom nove občinske postave se izroči odboru, ki ima pretresati preselitev okrajne sodnije iz Planine v Logatec. Postava, s katero se izključuje po dohodkih hišnega davka prostih poslopij odmerjena dohodnina od prikladov za deželne, okrajne in občinske potrebščine, in o kateri poroča dr. Gosta, se s sledečim tekstom debate sprejme v drugem in tretjem branji: plačati — kar sem slišal, to sem slišal. Euefa to mora zvedeti od besedo do besede, da se vam ne bode pustila več goljufati..." In predno je mogel doktor braniti pobral se je Jenik ter vzel j>ot pod noge in bežal iz dvora kar je mogel. Doktor je dolgo na mostovži stal, ne da bi se mogel domisliti, zakaj je ven prišel; stoprv po dolgem času je zaklical po Anki, veljevaje jej, naj pri{>ravi gorko vodo za punč. Ril je, kakor bi bila strela vanj udarila od Jsnikove grozitve; vedel je, da jo bode dečak izpolnil. .. Knela mu ne bode verjela", tako seje tolažil j nin Če mu verjame ter jaz pridem in jej vse izgovorim, gotovo bode meni več verjela nego njemu. To bi bilo lepo, ko bi tacemu dečku več verjela nego meni". Doktor se vrne v sobo; ali kar je pomnil, nikoli mu nij bilo še tako pri srcu. Pil je pivo, vino, punč, vse kar sta mu pri- Člen I. Od dohodnine, katero vsled vsakokratnih finančnih postav plačevati morajo posestniki popolno ali deloma časno hišnega davka prostih poslopij od čistega letnega dohodka takih predmetov, se ne smejo odmerjati davčni prikladi za deželne, okrajne in občinske potrebščine. Člen II. Te določbe se je držati glede vsih ob času, kadar se veljava postave prične, se ne pobranih davčnih prikladov. Člen III. Postava ta pride v moč tisti dan, katerega se razglasi. Člen IV. Zvršiti to postavo naročam Mojima ministroma za notranje in za denar-Rtveue zadeve. O prošnji okrajnih ranocelnikov zarad povišanja plače poroča v imenu finančnega odseka dr- P o k 1 u k a r in stavi sledeči predlog: „Slavni deželni zbor naj sklene: prošnja društva zdravnikov na Kranjskem od dne 29. novembra 1893. 1. zavoljo poboljšanja stanja ranocelnikov prepusti se s priporočilom c. kr. deželni vladi in s prošnjo naj bi ona gledala, da se pri sestavljanji proračunov okrajnih blagajnic po zakonu od dne 18. decembra 1852. 1. dež. zak. št. 438, skoz in skoz povišajo okrajnim ranocelnikom na naj menj 300 gld." Poslanec Kramarič je proti vsakemu povikšanju plač, ker imajo okrajne blagajnice uže zadosti stroškov. Poročevalec dr. Poklukar opomeni, da imajo okrajni ranocelniki v nekaterih krajih slabše plače, nego hlapci. Poslanec Kramarič se zopet oglasi, ter hoče govoriti. Deželni glavar ga opomeni da je debata uže sklenena, vendar posl. Kramarič še govori in pravi, da se okrajnim ranocelnikom ne godi tako slabo, ker Si celo hiše kupujejo. Predlog poročevalca dr. Poklukarja se potem sprejme. Dr. Poklukar poroča dalje, v imenu fiaančnega odseka o prošnji občine Vrhniške, za podporo po ognji poškodovnih. Poročevalec pove da je odsek obžalovaje videl iz prošnje, kako malo se skrbi v deželi še za zavarovanje. 46 rodbin je poškodovanih za 28.000 gld. od katerih je bilo le kakih 3000 gl. zavarovanih. Končno predlaga, da se dovoli iz deželnega zaklada podpora 1000 gl. Sprejme se. Prihodnja seja bode sredo 30. septembra. jatelja nalila in predenj postavila, spraznil je kupico za kupico na njuno zdravje, smejal se je, delal z njima vtlpe, ali v srci je imel trn. Na pol omamljen se je vlegel, a nij zaspal od strašnih mislij, „kaj je neki Enefa rekla, ko je prišel deček domov, ter tožil kar je slišal. Ne bode mu verjela", tako si je ponavljal v dremoti; „ne bode mu verjela", ponavljal je ko je vstal in pogledal h hišici pod gajem; a akoprem si je ta stavek Še stokrat dopoludne ponavljal, vendar nij imel nobenega miru, nobenega obstanka. Hrepenel je po Jeniku, da bi z dečkovega obraza bral, kako doma stoji; ali slišal je od Anke, da se na dvorcu niti pokazal nij, akoprem je pre ravno denes čakalo nanj delo po vseh kotih. Ta tuja gospoda sta zmirom kaj hotela in si poročala, bil je z njimi celi dvorec po konci. (Dalje prih.) Deželni zbor goriški. [Izv. dop.] 5. seja. (Konec.) V drugi točki državnega reda poroča poslanec D e p e r i s o vladnem načrtu postave zastran varstva divjačine. Glede da je v naši deželi uže po stari navadi določen čas, kedaj se ima divjačina ubijati, in da je tu lov le za zabavo; glede dalje, da nij prav izdajati v tem oziru enolične določbe in da bi trebalo posebno zastran ptičjega lova nekake mejnarodne postave, ker če se pri nas letavina varuje, v drugih deželah in posebno na Laškem pa ne, po tem malo basnijo take določbe, ki veljajo samo za našo deželo, — glede na vse to je zbor o vladnem predlogu prestopil na dnevni red. Po predlogih poslanca Candussija, kateri poroča v imenu finančnega odseka, se soglasno potrdijo računski sklepi za 1. 1873 glavnega zaloga za uboge, zaloga deželne gluhonemnice, štipendijskega zaloga, gospin-skega zaloga in račun položenega in tujega denarja. Pri računu gospinskega zaloga predlaga odsek, naj se naroči deželnemu odboru, da na to pazi, da bodo prebendiste po pravilih ustanovitve v deželi Živele. Vladni komisar ugovarja temu predlogu ; on pravi, da stoji ustanovitev plemenitih gospi naravnost pod varstvom presv. cesarja in da je Nj. V. samo dovolilo eni izmej preben-dist da sme nedoločen čas zunaj dežele stanovati. — Na to se sprejme predlog v tej obliki, da morajo imeti prebendiste posebno dovoljenje pristojne gosposke, če hočejo zunaj dežele stipendije uživati. Dcperis bere poročilo dež. odbora o nadzorstvu kmetijske šole. Ker je vlada mnogo podpor dovolila za to šolo in jo še vedno izdatno podpira, sklene zbor, da bo imela vlada tudi svojega zastopa v dotičnem nad-zorovalnem odseku (kuratorij), kateri bo po tem takem sestavljen iz enega zastopnika dež. odbora, enega vladnega zastopnika in treh udov tukajšnjega kmetijskega društva. Dr. Paj er predlaga v odborovem imenu, naj se dovoli podpora 4000 gld. za izmočvi-renje doline mej Kobaridom in Staroselom. Dottori pa nasvetuje, naj prevzame dežela dolžnost, da povrne tistih 4000 gld., kateri so bili posojeni v ta namen iz državne pomoči 30.000 gld. — Ta predlog je sprejet. Slede poročila peticijskega odseka. Antonu Fornasariču izšolanemu dijaku tukajšnje kmetijske šole dovoli zbor 300 gld. podpore, da se more više izobraziti na gozdarski akademiji v Mariabrunu. Orglarju gradiške farne cerkve je dovoljen donesek k njegovi plači iz deželnega zaloga, katerega je dobival vsled neke stare ustanovitve uže njegov prednik. Prošnja občinskega obhodnika iz Medije Franceta Dibarbone za denarno pomoč — se zavrne. Društvu studentovskega konvikta na Dnini j i dovoli zbor 50 gld. podpore, toliko tudi društvoma italijanskih visokošolcev v Gradcu in na Dunaji. Zadnjič potrdi zbor predlog peticijskega odseka, da se ima vpeljati v deželno gluho-nemnico plinova svečava. Deperis je ta predlog iz sanitarnih razlogov izpodbijal. Dr. M auro vic h (zdravnik) in poročevalec Dottori sta ga zagovarjala. Sledi tajna seja. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 28. septempra. Minister Htremayr je v Lipnici svojim volilcem račun dajal o svoji parlamen-tarični delavnosti in rekel, da bode zmirom stal za zmerno in pametno izvrševanje kon-fesijonalnih postav. Će&ki deželni zbor je 25. t. m. dovolil praškemu mestu, da sme pet milijonov posojila vzeti, kar prej nij bilo dovoljeno ko so Cehi zborovo veČino imeli. V ftoifrr.r/.t«i zboru je Fax predlagal odpravo šolnine in dovoljenje volilne pravice učiteljem in ranocelnikom. VŠ4t države. Srhski knez Milan se vrača s svojega potovanja po Francoskem, Italijanskem in Švajcarskem v Iielgrad domov, kamor pride 28. t. m. — Postava o državni narodni banki za Srbijo se bode prihodnji skupščini predložila. Franeoske novine se pečajo največ z Kazainom, kateri je prelomivŠi svojo dano častno besedo, da ne bode izkušal uteči, vendar pobegnil. Pravijo, da misli uiti na Španjsko in tam prevzeti poveljništvo v voj-Bki, — samo da se še nij odločil, ali bode služil Serranu ali Karlistom ali celo Izabeli. Taki možje glede prepričanja nijso baš trdni. IVemški naučni minister Falk je izdal določbo, vsled katere duhovniki po privatnih učilnicah ne smejo več učiti. — Cesar je sprejel rumunskega vojnega ministra Florescu in turškega generala Radjid-Paša. Škof ItMartin v Paderbornu je pisal nadpredsedniku, da nikakor noče zapustiti škofovskega sedeža. V drugi ni^i*^t>tnski komori je liua-čni minister predložil proračun za l. 1875. Vsota stroškov znaša potem 110 milijonov torej 10 milijonov več, nego letos. Ti pa pridejo na račun za inostranske poslanike, za nove luke, za železnice in obrambo. Prihodki znašajo okolo 103 milijonov; deficit se bode pokril s preobiljem indijskih financ in z rastočimi navadnimi stroški. Finančni minister vzdržuje dosedanje davke, naglasa ugodne doneske indijskih produktov in navadnih davkov, in pravi, da se bodo vsi stroški pokrili, tudi za atšinsko vojsko, z domačim denarjem, v čemer vidi ugodno znamenje za prihodnost. Dopisi. Iz Cirorl&keffa 24. sept. [Izv. dop. Če človek pridno in z malim zadovoljno ljudstvo najti hoče, naj hodi po naših okra-jinah. Če kdo na svetu zasluži boljšega stanja, biti bi moralo oratarju na Krasu, o katerem si ne moremo razložiti da ne zapusti teh neplodnih krajev. Kamen, nič nego kamen in tu in tam kamnena ograja, v katero je priden človek nanosil malo zemlje, katera mu daje malo koruze ali ajde, katero mu Še večkrat huda burja vzame. V Trst nosi oglje, ki Bi ga je napravil iz malega redkega drevja, daleka mu je pot, malo dobi za svoj trud. Ovce redi seveda siromašno, ker tudi tem je malo klaje, sir dela in sicer dober, proda ga po 40. kr. funt, ali koliko tudi to nese. In vendar je ljudstvo krepko, Se mu tudi le redkokrat v življenji lepi, siti dnevi danijo. Moške postave so krepke, Se tudi le srednje velikosti širokega oprsja, in zavrli koščeni obrazi pogumno gledajo v evet, kazaje, kako se boj za življenje vodi v lapidarstilu uboštva. Mrzla burja nemilo premaguje slabo odetega krašovca, kaj mu de, on ne rabi zdravnika, mej njimi niso redki 80 letni starci, ki še trdno hodijo bremenom na pleščab. Ce bi npr. vlada mal del tega, kar izdaje a pomoritev ljudij, za vojsko, obrnola za Šole, za Šole, v katerih bi se razna rokodeljstva in obrtništva ta 1 j ud učil, postavila bi si krasen spominek. Marsikateri „ljudskih osrečevaljcev" seje vozil v lepo Italijo po Krasu, videl je mačeho naravo tam in uboren ljud; ali si ni mislil, da ima država dolžnosti] i do teh človekov, in da je razmerje mej gladom in polnim želodcem pri teh tudi državljanih „mogočne srečne Avstrije" prav krvavo, imajoče 250 dnij v letu posvečenih pajčevini v želodci! V „srečni naši Avstriji" se zida dvorna opera za 14 milijonov gld. na državne stroške, bilo bi jo lehko zidalo mesto, katero samo ima korist od nje, doli v jugu, se ve da ne pred očmi državnih kas, strada ljudstvo duševno in materijalno, slovensko je in za to je (kali) zanj nij treba kaj potrositi! v drŽavi v ka teri se novi muzeji stavijajo, ko bi stari še veljali do poznih časov, v kateri se hitro začne zidati in delati na državne stroške če na priliko dunajski proletarijat nema de'a v tej državi se nema novcev za najmarlji vejŠi ljud v Evropi, kateremu bi se stavile šole, katere bi Človeka sposobile, si bolji kruh pridelati* Pisalo se je enok toliko, kako storiti, Kras pogozditi. Prišli so tako daleč, da vidijo nemogočnost tega početja. DoSro pišite še za mogoče in glejte da izluščite vohrnici državi par milijonov za izobraženje Krasa in prebivalstva in operijte berača iz grba „srečne, mogočne Avstrije". Ne manj priden, krotek in zadovoljen rod biva v bolj rodovitnih okrajinah okolo Gorice. Ima tu včasih samo polente iu še te ne včasih trikrat na dan, ali grozdje in sadje odškoduje za lačne dni in mej prebivalstvom je dosti bogatinov, ki v slabih časih ubožnejSem upajo. Vesel je pot v letih kakor letošnjem po teh krajih. Povsod človek vidi vesele obraze in veselo prepevanje sliši se na trtnih bribih, in sladak je graš, ki ga delajo sodov nabijači. K j letos smem pa uže cel lot tabaka ponoslati na dau, koruza je lepa, sadje obilno in trta je polua, da se le šibi", bere se lahko na obrazih teh seljakov. Vina bode letos okolo Kifenberga, Šmarja itd. obilo. Trta, visoko se po drevesih raztezajoča, nosi zdravega in obilnega grozdja. Kar cele gruče grozdja se vidijo in sladko je da le žeri! Je pa tudi lepo vreme zanj. Dobilo hc ga bodo dosti „kvinčev". Domače stvari. — („Narodna tiskarna") je imela v nedeljo občni zbor. Zastopanih je bilo 156 akcij. Sklenilo se je mariborske tiskarne ne prodati, nego od početka narejeni dolg (od katerega pa je v letu 1874 uže plačanega nad 3000 gld.) poplačati s posojilom, katero se dobi po subskripciji mej rodoljubi. — V novi odbor so večjidel enoglasno voljeni gg.: dr. Ahačič, dr. Dominkuš, Fr. Hren, Ko dela. veliki trgovec v Mariboru, Fr. Kol man, dr. Moše, dr. Munda, Naglic iz Šk. Loke, V. Tfeifer, Pire is Kranja, Iv. Tanšek, H. T ur k, Iv. V i 1 h a r, dr. Vošnjak, dr. Zarnik. — (Novorealka)v Ljubljani se bode do 12. oktobra slovesno odprla. Naučni minister Stremaver je vodstvu ljubljanske hranilnice poročil, da bi se pozneje ne mogel osobno udeležiti svečanosti. — (Kranjska trgovinska zborni c a) je vodjem severno-polarske ekspedicije gg. Weiprechtu in Payeru poslala telegrafi čno v Boboto sledeči pozdrav: Vednost, je tolmaČica narave in išče luči. nrčna voščila k srečnemu povratku, z nevarnega potovanja v službi vednosti! — Tudi novomeški župan g. Rizzoli je telegrafično v imenu mestnega zastopa prav srčno pozdravil vodje severno polarBko ekspedicije. —o — — (Na Krškem) se je odprla 26. sept brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, — (Iz Slatine) se graškemu listu piše, da je sv. križki krajni šolski svet, v nemškutarskih rokah, sklenil šolo ponemČiti V prvem razredu je slovenski jezik učni, v drugem in tretjem slovenski in nemški, v nadaljnih pa samo nemški! Taki sklepi bo mogoči, ker se Slovenci volitev v krajne šolske svete premalo udeležujejo. Kam pridemo ! — (Državni p o s 1 a u e c Martin Hočevar dolžnik kranjske dežele.) Sledeče poročilo je izroč.l deželni odbor, deželnemu zboru: „Slavni deželni zbor je v svoji 6. seji 10. dećtinbra 1873 deželnemu odboru zaukazal, zaostale priklade na užit-nino z vso resnostjo in kakor vi in zna izterjati, ter deželnemu zboru v njegovem pri hodnjem shodu posebej poročati, kaj se je v tem oziru storilo. Ta visoki ukaz spolnovaje je deželni odbor najprvo deželnemu računovodstvu naroČil, naj napravi izkaz vseh teb zaostankov. Iz tega izkaza se razvidi, da je koncem decembra 1873 na vžituinskib pri-kladah bilo dolga in sicer: za deželni zaklad 51.105 gld. 87 Va kr., za zemljiščno-od-vezni zaklad 77.781 gld. 81 kr., skupaj 128.977 gld. 67 V« kr., v letih 18G7 —1873 86 je vplačalo 329.070 gld. 90 Vi kr. Največ je dolžan Martin Hočevar iz Krškega, državni poslanec dolenjskih mest in trgov in sicer 130.015 gld. 95V« kr. Iver v pogodbah, ki jih je c, kr. finančna direkcija pred letom 1874 z zakupniki in pogod-niki užitninskega davka sklenila, deželne priklade čisto nič nijsi. omenjene, je slavna finančna direkcija odgovorila, da teh prikladnih dolgov nikakor ne more po navadni ekse-kntivni poti izterjati, iz česar je samo po sebi razvidno, da deželnemu odboru za izterjanje omenjenega dolga nobena druga pot ne ostaja, kakor tožca pri soduiji. Deželni odbor je tedaj vse potrebne pripomočke, kvkor: zapisnike vzajemnih pogodcb, zakupničke pogodbe itd. si poiskal, ter je vso to stvar s potrebnimi razjasnili slavni c. kr. li-nančui prokurat .rij v Ljubljaui izročil s prošnjo, naj te dolgove kolikor je v njeui moči in uaj pred ko je mogoče iztoži. „Naj tedaj slavni deželni zbor to poročilo na zuanje vzeti in odobriti blagovoli. Dežela mora denar na posodo jemati. — (O posušenji ljubljanskega močvirja) bode vlada izročila deželnemu zboru postavo še v tem zasedanji zakousko osnovo. — („Rimski romar") Anton Petovar, se je pretečem teden z Žabjeka preselil na ljubljanski grad. —o — — (Obsojen.) Porotna sodni ja v Cel ji je obsodila kovača Kunača, kije umoril taščo, ženo in taščino vnuko enoglasno k smrti. — (Tatovi.) Piše se nam: Na Ilolmu blizu Ormuža so biti tatovje na petih mestih v eni noči 24, t. m. in so pokrali zabele, obleke, žganja vse do česar so pač prisili in tako so napravili ljudstvu mnogo škode. Dva fanta sta jih videla in pričata, da jih je bilo osem. Imeli so hlače in belo srajce in bili bo bosi. Brl ko so bili tihotapci, ki so nesli tobak iz Medjimurja, ali so bili od fiuancev napadeni in pregnani, da so morali tobak zalotiti, da so leže pobegli. Slutimo, da so si to Izgubo lu>teli tukaj nadomestiti, da bi pomirjeni odili v SVOJO domovino na gornjo strau, kder imajo baje tatinsko zakotje okolo sv. Tomaža. Tudi roje, razbijajo in kradejo, ker jih je letos pri nas mnogo. Poziv na naročbo. Vse gg. dosedanje naročnike, katerim naročnina poteče konec septembra in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda". .>Iov. \;ei «m1 velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljauja na dom: Za četrt leta .... 3 gld. 30 kr. Za mesce oktober ... \ „ IO .. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta .... -4 gld. — kr. Za mesce oktober ... % „ IO „ Za gospode lkt-it0 kr. Po pošti sprejemau „ „ 3 „ — „ PefttlfrlaO« Vsem bolnim motf in zdravje brea leka in brez stroškov po izvrstni Eeifalesciere fln Barry Nobena bolezen ne more izvrstnej Kcvalesciero du Rarry zoperstaviti so in odstrani taista brez leka iu brez stroškov vse bolezni v želodci, v živcih, v prsib, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v duš-njaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sulico, naduho, kašelj, neprabavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bjje-vanje tudi ob času nošečosti, Bcalno silo, otožnost, sušenje, revniatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lokom zo-prstavljala se: Spričevalo št. 57.942. Gleinaeh, 14. julija 1873. Vašej Revalescicre imam razen Bogii v mojih strašnih boleznih v želodci in Čutnicah življenje zahvaliti. Janez Godec, provizor fare Gleinaeh, pošta Pod goro pri CelovcL Spričevalo št. 02.914. VVeskan, 14. septembra 1868. Ker sem dolga leta za kronično bolezen zlat« žile, na jetrah in zapor vsakovrstne zdravniško po moči brez uspeha rabil, bciu prihužal v svoji obup nosti k Vašej Kevalesciere. Ne morem se ljubemi Bogu in Vam dovolj zahvaliti za dragi dar narave kateri je zame velika dobrota bil. Franc S t e i n m a n. Tecnejfti kot iue«o, prihrani Kevaloaciero pri ^iir**č<*nih in rri otrocih Sokrat bvojo ceno zu zdravila, V plehastih poJHeah do pol funta 1 gold. BO kr., i. fuui 8 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun> vjv 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalesciere-Biacuiten v palicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — ltovaleseiero-Chocolatee v praha in v ploščicah za 12 tai 1 gold. 50 kr., 24 ta« 2 gold 60 kr.. 43 tu 4 gold. 50 kr v prahu za 120 taa 10 gold., za 2S8 las 20 gr' L, — za 573 tas 36 gold. — iodajo: Barry dn Barrv "i Coinp. na ilo-mm|>, Wt*lJllxa: Zupan hi Ueko. — Stcnovic iz Zagorja. — llcgnor iz Pešte. — Kopač iz Slatine. — Fron z družino iz Koroškega. — Šiško z Dunaja. — Pajk, Kapo iz Maribora. — Golubić iz Zagreba. — Supan, prolesor iz Keko. — Ncubar, Grilec, Žuža iz Žavea. Pri_ Klonu: Kaniičnik iz Dohrov-uika. — Brus iz Štajerskega. — Novotni iz lioke. — Kezok iz Rudoliovega. — Eder iz Olomiua. — Slavik iz Dunaja. — llonigman iž Kočevja. — Lima, Gosan, iz Trata. — Kramar iz Monakova. — Ulrich iz Zidanega mosta. — \Vrema iz Dunaje. — Kudkovski iz Planino. — Kronborger iz Gradca. — Adamovič It Puli a. Fri lllatli^l: Klegna iz Prage. — br. Schweizor iz Gorenjskega. — Šuiid, sč goipo, iz Brcgenca. — VVolhcim iz Dunaja. — VVieder, Basi, Wtirm, Kein-hardt iz Dunaja. — Pesjak iz Celovca. — dr. Do-minkuš iz Maribora. Žerovec iz Italijo. — Dolinar iz Gradca. Pri Zamorci s Svetina iz Gorenjskega. — Pretner iz Trsta. — Botti iz Belgrada. — Vidmar iz Zagreba. Dtm&Jska borza 28. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 71 gld. 15 kr. Enotni drž. dolg v srebra . . 74 „ 15 „ 1860 drž. posojilo.....108 „ 75 „ Akcijo narodne banke . ■ 991 „ — „ Kreditne akcije .... 251 „ 50 „ London........109 „ 45 . Napol.......... 8 „ 80 C. k. cekini.......— „ — „ Srebro......... 103 , 80 „ X MiofjiownS Zaradi brzoga odhoda na moje mesto „Sela** v hrvatskom Zagorju kličem s tom milim mojim prijateljem in znancem v Metliki, Novem mestu in Črnomlju kakor tudi vrlemu rodu belokranjskemu iz vsega,srca: Živili!«* V Žakanju 86. sept. 1874. Ivan Gogolja, (273) kaplan žakanjski. Razglas. Podpisani c. k. notar kot sodni komisar daje na znanje: Da je veleslavna c. k. deželna sodnija ljubljanska z odlokom dne 19. septembra t. 1. št. 6199 dovolila prostovoljno očitno dražbo raznih k v deželni tabli se nahajali •čemu I4n.il a li-, •vem gradu »padajočih v Iirezovski srenji ležečih parcel, kakor: njh . gozdov in travnlKov v skupni ceni 12710 gold. s tem pristavkom, da se vknjiženim upnikom njuna zastavna pravica, brez ozira na skupilo, pridržuje. K tej prodaji se odločuje dan 8. oktobra t. I. od 9. do 12. ure dopoludne in 3. do 6. ure popoludne in ako treba tudi dan 9. oktobra o ravno istem času v ..Kušlan-ovtm" gradu z doBtavkom, da se bodo parcele le za izklicno in ne pod izklicno ceno prodajale. Dražbeni pogoji, vsled katerih mora vsak kupec 10% varščine vložiti in kupnino v šestih letih v enakih obrokih izplačati, ter da si prodavec pridržuje pravico to prodajo v osmih dneh potrditi, dalje izklicna cena prodajajočib parcel, izpisek iz deželnih knjig in katastralni izpisek se lehko pregledajo pri podpisanem c. k. komisarju v navadnih uradnih urah. V Ljubljani dne 22. septembra 1874. C. k. notar in sodnijski komisar i (267—2) J9f*< ./arnp/ Ziipnnec. Mej mnogimi naznanili, posebno za ure, morijo marsikateri na to, pokrajinsko prebivalce preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička taksne ure kupiti, za katere firma prodajalca ne da dovoljne garancijo. Pri meni kupljeno ure so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzemejo, »loka« naj« stroge j se MoliduoMti ! Neverjetno, p resnično! y O/k j... "i O tf\ prava angleška, srebrna cilindrasta ura, s i-" 111 m, u čisto verižico, medaljonom, etnijem, ključem in 51etnitn garantilnim listom, in z roservnim urnim steklom vred. Taisto krono-časomorno uro, najfinejšo v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr. I tt j,^ Otk if I volja praktična, dobra in čista remontoirna ura, ™" & tako zvana cesarska ura, ki je najboljše delo, kar so more miBliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. se te ure ne morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da taksna trpežna ura niti za sekundo zaiti ne sme. -m K \n IW ,r| ae dobijo moderne vojaške ure, lehke, lične, mmX KO 111 JI O ^1. poleg tega jako elegantne In okusne, in kar je glavna reč, zelo natančno gredo in so po čudno niski ceni; k takoj uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, otuijem, medaljonom in 51etnim garantilnim listom. Anilin |w 0*ji o*| prava angleška srebrna siderna ura, sa- ►OclIIlU lu »li fCffcl 91* vonete z dvojnim pokrovom, najfinejše gravirana, b verižico in garantilnim listom vred. ^'lllin 1^ t**l Prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kro-kotllllU Mt9 nometer-ura z verižico, medaljonom iz talmi-zlata, usnjatim etuijuin in garantilnim listom. C,....« -jI! "|?% ^.1 prava angleška Prince of Walos-remon- lOmiaU M\9 (tU Ifl toarna ura, najmočnejšega obsega, s kri- stalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem talmi-zlatu; te ure imajo culo prod druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj. S'inin 14L *ili IT iH cel° maJhna ura za &osPe> iz pravega ►otalliv i*ti M. m « srebra in prav pozlačena, s verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. silili A <>" I Prava angleška najfinejša v ognji pozlačena sre- koHIIlU g*« Brna kronometerna ura z dvojnim pokrovom, naj- finejše emaiilratia, & fino verižico medaljonom in garantilnim listom vred. Samo 18 ali 20 in 35 gl. gj* IITV?^,", verižico, medaljonom, usujatiin etuijem in garantilnim listom vred. Anilin in «H 8I*ebrna remontoarna ura, se brez ključa ► ?illIIU r*,\J III 'f ^1 - navija, z verižico in medaljonom vred. Ni III a O 40, 50 IU 60 gl. z]ata ura za gospu z diamanti. Samo 30, 35 in 40 gl. fSE^.^S garantovana in patentovana. Samo 23, 25 in 27 gl.z,ata-Mra za gospo 2 V0Ii romon-rovom. v rod. medaljonom in garantilnim listom Samo 35, 45 in 50 gl. MKm8idorna ura S'ilt.n fiO T6* in lOO ir\ fina zlata remontoarna ura s Oilliill UVj 4*3 III ±\J\J glt kristalnim steklom, 105 in 115 gld. z dvojnim steklom. >^»mn &f\f\ Q.flfl <*-1 pravi angleški kronometor, z romon-K^aillO naprsne Igle. V raznih oblikah, Jokcy, Sport itd. od gld. 5 do 30. Z žlahtnimi kameni od gld. 5 do 30. Z briljanti gld. 15 do loO. Zlafe bracelette. Gladki obroceki različno velikosti gld. 18, 20, 86, 30 do 60. Z žlahtnimi kameni ali biseri 30, 86, 40, 50 do 80. Z briljanti od gld. 80 do 500. Pismena naročila bo na iiošiuo povzetje ali »ONilfatev zuegku v £1 urah izvrš6. Na posebno zahtovanje se pošiljajo tudi ure in verižico na povzetje na izbirko in se za neobdržano denar nazaj pošlje. Mojo ceno so vedno nižjo kakor najnižjo povsod iu jaz stojim b svojimi terjatvami na visočini časa. Vsi, ki si novo uro in zlatnino naročiti žele, Vsi, ki stare uro ali staro zlatniuo za novo zamenjati hočojo, so prošoni, so na mojo firmo obrniti. Ulireii- und Goldwaaren-Fabrikant, RollieuUiurmstrassc 9, nasproti Wollzeile, (188—10) KiiNlov ituj se dobro zttnouiui. izdfetelj in za uredništvo odgovoren: Maks A rune. Lastnina in tisk „ In ar o dne tiskarne".