JB&
Časopis
za]
naše verno ljudstvo
zlasti
za ude tretjega reda.
S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja
frančiškanska provincija si Križa.
XXXIX. tečaj.
7.-8. zvezek.
V Ljubljani 1922.
A. Slatnarjeva tiskarna v Kamniku.
Poitnlna plačana v gotovini
Vsebina 7—8. zvezka.
Stran
t P- AvguStin Čampa..................73
Pridi, Duh svetosti vse!.............74
Asketična šola ali vadnica popolnosti 77 Skrb za bolnike in tretji red . . . 83 Spomini na generalni kapitelj 1. 1921	87
Stra«
BI. Marija Magdalena Postžl, devica
• tretjega reda....................91
Dopisi.............................92
Razgled po serafinskem svetu . . 9-t Priporočilo v molitev in zahvala na ovitka
„Cvetje“ izhaja za nedoločen čas v začetku vsakega drugega meseca. Naročnina znaša za celo leto 20 K, s poštnino 22 K ali 5 dinarjev in pol. Naslov za naročila: »Cvetje«, frančiškanski samostan v Ljubljani.
...... ■	-	-rs;
Na znanje I Več gg. voditeljev še ni poslalo imen duhovnikov, ki s<* v njih skupščini zapisani v tretjerednem zapisniku. Prosimo, pošljite takoj* 1 ime, redovno ime itd., kaker je razvidno iz zadnje „Priloge“. Radi bi namreč imeli cel zapisnik vseh duhovnikov, ki so v tretjem redu. Vsem onim pa, ki so nam imena že poslali: presrčna hvala!
Slovenski jezik pri procesiji presv. R. T. Na presv. R. T. praznik smfl letos prvič slišali peti ljubljanskega g. škofa in odgovarjati bogoslovske pevc« v slovenskem jeziku. Nad to »novotarijo" se radujemo. Sv. rimska stolic« je dala to pravico, zakaj se je ne bi posluževali? Popoludne istega dne s« pri pogrebnih obredih za pok. p. provincijalom Avguštinom peli še vse v U' tinskem jeziku; pravijo pa, da bodo kmalu vpeljali tudi pri tem obredu slovenščino. Nas veseli, da je zmagala misel vpeljati živ slovenski jezik tudi v cerkvene obredne molitve. Pokojni p. Stanislav Škrabec je to misel davno in najbrže prvi sprožil — pa so mu takrat grozno zamerili; žago varjal jo je in utemeljeval s tehtnimi dokazi, pa so mu domačini to šteli v zlo P. Stanislavove misli so bile prave, zato zmagujejo.
Veselo novico smo zvedeli iz »Slovenca" iz dne 15. jun. Tam piše n» strani 3. o seji višjega šolskega sveta v predzadnjem oddelku:... pokrajinska uprava je na smrt obsodila tisti mehki 1, ki so g a d o s 1 eJ izgovarjali po šolah pri preteklem deležniku in ukazala p°' vsodi trdi 1 (= v).“ — Vender enkrat, smo zdihnili zadovoljno. P. Stanislav Škrabec ga je desetletja pobijal, pa ga ni mogel ubiti, ker so n*11 razni padarji vedno z nova vcepljali serum življenjske moči. Pokrajinska uprav* je nemškega pritepenca na smrt obsodila; prav, saj zasluži, dolgo časa na*J je kvaril našo lepo govorico — samo pomilostiti ga ne smete. Ko bodo va$ otroci ali dijaki brali: »Sem dolgo upal in se bal" . . . bodo izgovarjali trd
1 v obeh deležnikih: upaw, baw, ali upau, bau, ker se trdi 1 izgovarja ne
v, kaker sporoča Slovenec (= v) ampak ko angleški w ali slovenski kratkiu Ne bilo bi pa prav, če bi brali upau in bau, pa bi v besedi »dolgo" izgovarja1 čisti 1; tu je tudi trdi 1 in ga je brati ko w ali kratki u, torej d6ugo. Tako tud* Beugrad (piše se pa slovensko: Belgrad, — Beograd je hrvaško), poun (p$ se poln) itd. — Zapisali smo te vrstice iz veselja, da je resnica prišla & svojih pravic in da bi trdi 1 izgovarjali prav ne samo v »preteklem deležniku
□□□□□□ □□□□□□□eaoociGi /Az
P. Avguštin Čampa,
Predstojnik frančiškanske okrajine sv. Križa v Sloveniji.
ne 13. junija, na sv. Antona dan, je umrl v deželni bolnici v Ljubljani ob 3/410 dopoldne preč. p. Avguštin, provincijal slovenske frančiškanske okrajine v 53. letu starosti, 31. letu redovnega življenja in v tretjem letu provincijalata.
P. Avguštin Čampa je bil rojen v vasi Slatnik blizu Nove Štifte pri Ribnici na Dolenjskem 28. dec. 1869. leta. Par razredov ljudske °'e in štiri gimnazijske razrede je dovršil v Ljubljani, peto in šesto šolo pa 'f Novem mestu. Po dovršenem šestem razredu je stopil v frančiškanski red •sept. 1891. leta. V novicijatu je bil eno leto na Trsatu, potem je šel na °tnačo gimnazijo v Gorico, kjer je ostal še dve leti v domačem bogoslovju Kostanjevici, na to je odšel v Ljubljano v tretje in četrto leto bogoslovja. Pašnika je bil posvečen v drugem letu bogoslovja v Gorici 20. oktobra . 5. leta v knezoškofijski kapeli. Po dovršenem bogoslovju so ga predstoj-lai odločili za učitelja ljudske šole v Novem mestu, pa so ga vsled potrebe ^ Par mesecih premestili v Klanjec v hrvaškem Zagorju, ki je takrat še spadal Panjski provinciji. Tam je ostal dve leti do ločitve samostanov na Hr-Vaškem od Slovencev, ko je naša okrajina morala odstopiti Hrvatom samo-s atle na Trsatu, v Karlovcu, Jaški, Samoboru in na Klanjcu. Odtod je šel P; Avguštin na Brezje, kjer je pridno deloval v spovednici, na pridižnici in v mskem času po misijonih v raznih župnijah. Z Brezja je bil prestavljen v režice za gvardijana, pozneje je tu opravljal odgovorno službo magistra Vincev se vso vestnostjo. Ko so na Viču ustanovili novo župnijo, so predniki provincije iskali novega župnega upravitelja in predstojnika samo-na- Moral' je biti obdarjen z lepimi čednostmi, posebno s krotkostjo,
skromnostjo, previdnostjo in potrpežljivostjo. Izbrali so pokojnega p. Avguština in težko bi bili koga boljšega našli. Pred tremi leti ga je pa provincialni kapitelj izvolil za provincijala. Ko tak se je preselil z Viča v Ljubljano. Tu se ga je pred dobrim letom lotil želodčni rak in mu je pretrgal nit zemeljskega življenja ravno na god sv. Antona, zaščitnika viške župnije. Nekateri so rekli, da je prvega župnika Vičanom vzel sv. Anton.
Rad bi napisal dragemu sobratu, ljubljenemu tovarišu v novicijatu in klerikatu, vnetemu sodelavcu v domačih misijonih in ljubeznivemu predstojniku najlepši nekrolog (posmrtnico), pa moram zdihniti s prerokom Jeremijem: „A, a, a, gospod ne znam govoriti, ker sem otrok." (Jer. 1.) Prevelik si bil, predragi in ljubljeni sobrat! Velik po svoji postavi, še večji po lepih lastnostih svoje plemenite duše! Bog je dal p. Avguštinu lepe zmožnosti, pridnosti in previdnosti, usmiljenja in rahločutnosti in potrpežljivosti v tako obilni meri, da je ravno v teh občudovanja in posnemanja vreden.
P. Avguštin je bil zelo priljubljen spovednik; mnoge duše je potolažil v njih dušnih stiskah in marsikaterega grešnika je njegova mehka beseda rešila. Radi so ga poslušali, kedar jim je govoril s pridižnice; sicer ni bil ognjevit pridigar, pa je govoril prepričevalno v poljudnem domačem slogu in jedernato; ni bil mož fraz in umetniških olepšav, pač pa v govoril zvest posnemovavec Jezusa in sv. Frančiška. — Ko misijonarja so ga povsod radi poslušali in njegovo spovednico oblegali. Menda so bili misijoni njegovo najljubše delo, čeravno je to delo mej vsemi duhovniškimi najbolj utrudljivo. — Ko predstojnika so ga radi imeli, mej boljšimi je bil eden najboljših; večkrat se je njegova mehka narava uklonila tujim vpli' vom iz ljubezni do ljubega miru, v bistvenih stvareh je pa bil mož jeklen in zelo vesten redovnik. Sebe ni iskal, rad je pa povsod ustregel, kjer je mogel.
Počivaj v božjem miru, dragi sobrat in tovariš! Dobro si se bojevali tek življenja srečno dokončal, Bog ti bodi plačnik!
Truplo pokojnega so na lastno željo prepeljali na Vič in ga pokopali na ondotno pokopavališče. Kjer je največ delal, tam naj vživa zasluženi počitek'
-—
P. MARIJOFIL HOLEČEK.
Pridi, Duh svetosti vse!
v. katoliška Cerkev še menda ni bila nikedar tako radodarna, kaker je dandenes. Njena zakladnica, ki jo je obogatil Jezus Kristi sč svojim neskončnim zasluženjem, je vernikom odprta noč dan. K tej zakladnici nas vabi sv. Cerkev po duhovnih vaja!’; misijonih, tretjem redu, bratovščinah, raznih družbah, sč svetih1'
_________ odpustki, sv. mašami, božjo besedo, blagoslovili, zakramenti 1,1
drugimi zveličavnimi pripomočki. Iž nje zajemajo verniki neštete duhovni

Pa tudi telesne dobrote. A mej vsemi nam v porabo danih milosti je najbolj Poznana in obiskovana ona, ki ima napis: „To je kruh, ki je prišel nebes, ... Kedor je ta kruh, bo živel vekomaj." (Jan. 6. 51).
Iz sv. obhajila se razliva po svetu neizčrpljiv studenec milosti; ljudje tudi v resnici iž njega največ zajemajo. A nehote se vriva misel, kje so pričakovani sadovi? — Vsaki dan se bližamo angelski mizi in vender, kako malo je takih, ki bi vsaj približno angelsko živeli. — Vsaki dan se pokrepčamo z nebeškim kruhom in vender smo na zemljo tako močno navezani. — Vsaki dan nas obseva „Luč sveta", mi pa tavamo v temi dvojb in zmot. — Vsaki dan nas ogrevajo gorki žarki »Večne ljubezni", a naša srca ostanejo trda in mrzla ko ledeniki pokriti z večnim snegom. —■ Vsaki dan hodimo v šolo »Večne Resnice", in vender slabo napredujemo v spoznavanju božjih resnic, kako motni so še naši pojmi o Bogu in naših dolžnostih do njega. — Vsaki dan se najtesneje družimo ž njini, ki nam je dal zgled, kako moramo živeti in ki nam daje tudi milosti, da moremo prav živeti, in vender smo daleč, zelo daleč od vzora — Jezusa Kristusa!
Predragi tretjeredniki! Kje tiči vzrok, da mi mladike, ki se vsaki dan takorekoč na novo vcepamo v »Trto", iz te »Trte" vsrkavamo tako malo življenjskega soka, da naše duše bolj životarijo, kot žive? Odkod to, da se v nas ne vresničuje, kar je o sv. obhajilu zapisal sv. Gregor iz Nise: »Bog Se je zato združil se slabotno človeško naravo, da bi bil človek po združenju 2 Bogom deležen božanstva"? (Vel. Kat. str. 37). Najboljši odgovor na vsa *a vprašanja se mi zdijo besede, ki jih je govoril nadangelj Gabrijel Devici v Nazaretu: »Sveti Duh bo prišel na te in moč Najvišjega te bo °bsenčila“. (Luk. 1, 35.)
V knjigah stare zaveze nam Sveti Duh v prerokbah in izrazitih pred-Podobah zelo slikovito predočuje Marijo — močno ženo. Tudi v njenem Zetneljskem življenju se čudovito lepo družijo in spolnujejo vse prednosti uarave in milosti, predpravice in časti.
Sv. Duh je obdaril »skrinjo nove zaveze" s toliko naravno lepoto, pri-kupljivostjo in častitljivostjo, vlil je v njen razum toliko luči spoznanja, obžaril je njeno srce s tolikim plamenom ljubezni in dobrotljivosti, okrasil njeno dušo s toliko popolnostjo, da je imel Jezus, njen Sin, tudi v naravnem °z*ru na nji in v nji nekako enakovredno spremljevavko, služabnico in mater. e naravne prednosti pa so nadkriljevali še zakladi milosti in čednosti, ki s° povzdignile Marijo do časti »Neveste Sv. Duha".
Njeno brezmadežno spočetje, njena popolna brezgrešnost, njeno deviško Materinstvo in njeno čudovito vnebovzetje so nov jasen dokaz, nam neumitih milosti, v katerih je Sv. Duh takorekoč izčrpal svojo ljubezen do Marije.
Vse to pa je Sv. Duh izvršil na Mariji, svoji nebeški prečisti nevesti 'M*0, da jo je usposobil za Mater božjo. Življenje Marijino je nad vse ču-°vito. In vsa velikost, in vsa čuda, ki jih opažamo na nji, so dar moči in jubezni Sv. Duha do Marije.
Kaker v življenju, tako je Sv. Duh poveličal svojo nevesto tudi po njeni smrti. Obdal jo je z močjo in častjo, ki pristoja materi božji. Umevno je, da je ni milosti, ki bi je ne prejeli po Mariji. Zato sta nam tudi umevna izreka: „Po Mariji k Jezusu" in „Za Bogom Marija!"
Za vse to pa, kar je Marija bila na zemlji, kar je in kar bo Marija vso večnost, se mora zahvaliti Sv. Duhu. „Sv. Duh bo prišel na te in moč Najvišjega te bo obsenčila". „Velike reči mi je storil on, ki je mogočen in sveto njegovo ime." (Luk. 1, 49).
Predragi tretjeredniki! Kaj mislite, zakaj sem vam toliko govoril o Mariji in njenem čudovitem življenju? Zato, ker nas Marija najlepše uči, kaj premore milost Sv. Duha in kaj zamore človek, ki z milostjo zvestd in resno sodeluje.
Res je sicer, da nas Bog ne kliče k tako izrednemu odlikovanju, kaker je Marijo, izvoljeno mater in devico. Ne smemo pa prezreti, da je tudi nas pozval v življenje, da bi ga vedno bolj ljubili, mu vedno zvestejše služili in se enkrat za večno k njemu preselili.
Tej dolžnosti bomo najlaglje zadostili, če bomo odločno sodelovali z neprecenljivimi milostmi sv. obhajila. A to se nam brez pomoči Sv. Duha ne bo posrečilo. Vsakidanje življenje to potrjuje. Sv. Cerkev nas takorekoč kar obsipa z milostmi. Armade kristjanov se slehrni dan zbirajo pri obhajilni mizi. Človek bi mislil: Tu mora cvesti krščanska čednost; tu mora delati milost prava čuda! V resnici pa pri mnogih, zelo mnogih ne zapaziš močnega verskega življenja, nobenega izrednega poleta k Bogu! Mnogo je mrzlih, živečih trmoglavo v sovraštvu, vztrajajočih v opravljanju in spečih v mlačnosti. Kje tiči vzrok?
Kristjani so večalimanj pozabili na Sv. Duha. Spominjajo se ga morda enkrat na leto o binkoštih. Takrat ga malo počaste, potem se pa celo leto več ne zmenijo zanj. Sv. Duh je razsvetlil neuke in nevedne učence Gospodove, da so razumeli skrivnosti božjih resnic. Sv. Duh je ojunačil preplašene učence, da so Jezusa brez strahu pričali pred svetom. Sv. Duh je okrepil Simona Petra, ki je trepetal na Pilatovem dvoru pred slabotno žensko. Sv. Duh je navduševal milijone in milijone kristjanov, da se niso zbali marterniške smrti in največjih kazni. S pomočjo Sv. Duha so milijoni paganov sprejeli nauk Jezusov in so zapustili laž in zmoto, ki je tako zelo prijala človeški poželjivosti in so se oklenili vere Križanega, ki napoveduje poželjivosti neizprosen boj.
Sv. Duh je prenovil obličje zemlje. Naj Sv. Duh tudi dandenes preobrazi obličje zemlje, da bo odvrglo ta čmerni, črnogledi in nezaupni izraz, zgubilo te žalostne poteze obupa, trme, razdvojenosti, onemoglosti, dvojb, besnega nasprotovanja proti krščanski Cerkvi in Bogu.
Naj Sv. Duh vnovič prenovi obličje zemlje, da bodo krščanski narodi začeli živeti novo življenje, življenje pravice in resnice, življenje dela in molitve, življenje vere, upanja in ljubezni, življenje prostosti otrok božjih, živ-
Ijcnje, ki zajema svojo mikavnost, moč, veselje, ljubezen do življenja in moč >z pravega pojmovanja našega bivanja na zemlji, iz prepričanja, da moramo sicer živeti na zemlji, a tako, da ne zgrešimo svojega pravega in konečnega cilja _ sv. nebes!
P-KAJETAN KOGEJ.
Asketična šola ali vadnica popolnosti.
DRUGI DEL.
O ovirah popolnosti.
6. Pohujšljiva tovaršija.
lovek je družabno bitje in čuti v sebi nagnjenje in potrebo živeti v družbi. »Človeku ni dobro samemu "biti“. Te besede, ki jih je govoril Bog prvemu človeku v raju, imajo še vedno svojo veljavo. Kako močan je v človeku nagon po družabnosti, priča človeško življenje. Poglej otroka! Kar vleče ga in ne more obstati brez družbe. Kar opažamo pri otroku, isto velja o odraslih. Človek s‘ izbira družbo, ki mu je najbolj všeč. Otrok si poišče otroka za tovariša, v°jak vojaka, dijak dijaka, kmet kmeta, drugi zopet svojega sovrstnika. Za hudodelca je že to občutna kazen, če je le parkrat na mesec sam v zaporu '°čen od tovarišev.
Bog je človekovo življenje tako vravnal, da z drugimi skupaj prebiva jn drug na druzega vpliva. Ta vpliv je pa lehko ali dober ali slab, kakršna le že družba, ali dobra ali slaba.
Zgledna tovaršija pospešuje lepo krščansko življenje.
Dobre tovaršije so priporočljive in donašajo božji blagoslov za časnost ju večnost. Salomon piše: »Bolje je tedaj, da sta dva skupaj, kaker en sam, '^ata namreč dobiček svoje družbe. Ako eden pade, ga drugi podpre. Gorje satnemu; zakaj če pade, ga nima, ki bi ga vzdignil". (Prid. 4, 9—10). Sv. Ber-nard hvali dobre druščine, ki prinašajo po njegovem mnenju dvojni dobiček 'n sicer: »Spoznanje dobrega, da je storimo in spoznanje hudega, da se varujemo; zakaj kjer je več čednostnih zbranih, tam je tudi več du ^vnih °č'> ki več vidijo. Kar namreč eden spregleda, opazi drugi, in kamer ne Se8a bistroumnost enega, to izsledi drugi. Kedor se vdeležuje čednostne družbe, se more nadejati mnogih pomočnikov" (Krdnes. Lexic. VII. 159).
Vender je pa treba tudi pri dobri tovaršiji previdnosti. Dober kristjan v slabe tovaršije sploh ne hodi, v dobre le redko. Človek, ki je veliko v ružbi, četudi v dobri, zgubi notranjo zbranost in pravo pobožnost. Znane
so besede Tomaža Kempčana: »Kolikerkrat sem bil mej ljudmi, sem slabši domov prišel”. Tudi v najboljši družbi se z mnogim govorjenjem srce raztrese in se vanj vtihotapi posvetni duh. Sv. Duh opozarja: »Veliko govoriti ni brez greha; kedor pa svoje ustnice kroti, je moder" (Preg. 10, 19).
Zdaj lehko razumemo, zakaj so se po popolnosti hrepeneče duše tako rade umikale občevanju z ljudmi in zakaj po vseh dobro vrejenih samostanih strogo zahtevajo samoto in molčečnost. Sv. Terezija ni mogla popolnoma pretrgati stika se svetom, zato si je v svojem srcu napravila celico, v katero se je pogosto zatekala, da bi tem manj slišala o dogodkih sveta.
Sklep naš bodi: V slabe druščine nikoli, v dobre redkokedaj! V druščini pazimo na svoje besede, čim manj jih bo, tem bolje za nas.
Slaba druščina je strup za krščansko popolnost
Slaba druščina je vsakemu škodljiva, prav posebno pa škoduje mladim ljudem, ki še nimajo skušnje in utrjene volje. To resnico so spoznali že stari paganski narodi. Kako mično so znali opisati hude nasledke slabe to-varšije že stari Grki. Mpogim je znana dogodba o junaku Herkulu; kateri jo pa še niste slišali ali brali, za te jo tukaj napišemo.
Mladenič Herkul je premišljeval o svoji prihodnjosti. Kar opazi, da se mu bližate dve ženski, ki se mu ponudite za spremljevavki na potu življenja. Prva, vsa nečimrna in gizdava, reče: »Če slediš meni, te bom vodila po vseh udobnih in prijetnih potih. Nobene naslade ti ne bom odrekla, dovolila ti bom vsa vživanja in nobena težava ti ne bo grenila življenja." Mladenič vpraša po njenem imenu. Ženska odgovori: »Prijatelji mi pravijo »Sreča", nasprotniki pa »Pregreha". — Na to pristopi druga ženska in pravi: »Mehi je ime »Čednost". Če greš za menoj, boš imel sprva težave in mnogo truda; boji te čakajo in se silo boš moral podvreči telo svoji volji. Ali plačilo ti bo čast in sreča in največja blaženost v večni delež." Herkul obrne »Pregrehi" hrbet in gre za »Čednostjo" in postane junak, ki ga še dandenes svet občuduje.
Ta zgodba se v človeškem življenju neprestano ponavlja — vsaki dan in vsaki čas. Slehrnemu človeku veljajo besede sv. pisma: »Glej, pred teboj je pot življenja in pot smrti". (Jerem. 21, 8).
O da bi si izbrali tudi mi, zlasti pa naši mladeniči in naša dekleta vselej tisto pot, ki pelje k čednosti in popolnosti! Ali zgodi se pogosto ravno narobe. Ali se ne oprijema človek rajše tega, kar mu je v pogubo, kaker tega, ki mu služi v blager? Ali ne mikajo človeka bolj slabe druščini kaker pa dobre?
Kaker lahka ladjica plava človeško srce po morju življenja v nedolžnih otroških letih. Žal, da ta nežna leta tako hitro minejo. Deček doraste v ml*' deniča; nepokvarjen je še. Tu se začne ozirati po tovaršijah, ki ga vedn° bolj mikajo. Vest ga sicer svari, svarijo ga stariši, svarijo dušni pastirji. ^ tovaršiji sliši in vidi dotlej še nepoznane reči. Vedno bolj mu vse to do-pada. Mladenič postane zamišljen, prejšnja prikupljivost gine, upornost n*'
sproti starišem vedno bolj sili na dan. Mladenič je na razpotju. Kam, na katero stran se bo obrnil ? Velika nevarnost je, posebno ako domača vzgoja ni prav trdna, da bi zavil na levo in zgubljen je za lepo krščansko življenje.
Deklica dorašča, postane dekle. Tudi ona se začne ozirati po svetu. Vse kar vidi in sliši je novo za njeno nežno, nedolžno srce. Takih reči v domači hiši ni videla, ne slišala, zato so skrbeli blagi stariši. Toda zlo seme Pade na rahla in rodovitna tla; bati se je, da začne kaliti. Deklica postaja bolj in bolj zamišljena, molitev ni več tako srčna, za svete reči ni več prav vneta, vsaka kretnja, vsaka njena poteza kaže, da v srcu ni več tako, kaker je pred kratkim bilo. — Ta deklica je na razpotju. Na katero stran se bo °na zasukala? Dobra domača vzgoja in skrbne oči starišev jo še znajo ohraniti na pravem potu; toda gorje, ako se oklene slabe druščine!
Vsa vzgoja, vsi napori starišev, vsi nauki dušnih pastirjev — vse utegne biti pokopano za veliko let. Prejšnji pobožnosti bo sledila brezbožnost, prejšnji Popolnosti strast in pregreha. In kedo je temu vzrok? Pohujšljiva tovaršija, ki v par letih zruši v prah, kar so vzgojitelji s toliko težavo sezidali v dobi nedolžnih let.
Da! Pohujšljive tovaršije strašno kvarljivo vplivajo na pobožnost in sploh na krščansko življenje; o tem noben pameten človek ne dvoji. Kaj Pa pravi o tem sv. pismo? Kaj sv. cerkveni očetje?
Modri Sirah piše: „Kedor nevarnost ljubi, bo v nji poginil". (Sir. 3, 27.) »Kedor se dotakne smole, se ž njo umaže; in kedor se peča s prevzetnežem, se bo prevzetnosti navzel". (Sirah 13, 1). „Z neumnežem ne govori mnogo *n z nespametnim ne hodi. Ogibaj se ga, in boš našel mir in ne boš omadeževan ž njegovim grehom. (Sir. 22, 14—15). Slaba tovaršija ne spridi samo Posameznih, ona okuži cela plemena in veliki narodi niso varni pred njo. —
Dokler izraelsko ljudstvo ni prišlo v stik z malikovavskimi narodi, je ohranilo vero v pravega Boga in mu je žvesto služilo; kaker hitro se je pa začelo ž njimi družiti, je zabredlo v malikovanje in ostudne pregrehe. Po Pravici toži kraljevi pevec nad spridenostjo svojega ljudstva: „Pomešali so Se mej narode in so se naučili njihovih del, in so služili njih malikom in b'lo jim je v spotikljej". (Ps. 105, 34).
Sv. Terezija toži o sebi, da bi bila po slabi tovaršiji skorej postala vsa Posvetna in da ji je Jezus že pokazal prostor v peklu, kamer bi bila prišla, bi se ne bila odpovedala pravočasno dotični tovaršiji. Pomenljive so be-Sede sv. Lavrencija Justinijana: „Kedor hoče ^iti tovariš grešnikov, ne vbeži grehu." Sv. Vincencij Fererij opominja: »Deni k zdravim jabelkom le eno 8njilo, kmalu bodo gnjila vsa."
Ne misli nikoli, da tebi slaba druščina ne more škodovati. Sv. cerkev, k> je nezmotljiva tudi v nravnih naukih, uči, da človek, če je še tako dober, v slabi druščini oslabi in pade v greh. »Kedor dolgo pri ognju stoji, se slednjič omeči, če bi bil tudi iz železa". (Sv. Izidor). Isto velja tudi o branju slabih knjig in časopisov.
Mej brezbožneži ostati veren, mej nečistimi čist, mej mlačnimi goreč, niej hudobnimi pobožen, je zelo redka prikazen; skorej prej boš našel bi-
sere in dragulje v blatu, kaker pa čednostnega človeka v trajnem pajdaštvu z grešniki.
Ali nam ne potrjuje tega vsakidanja skušnja? Nebrojni kristjani bi dobri ostali, ke bi ne bili zašli v družbo slabih. Spomnimo se le tega ali onega mladeniča, tega ali onega dekleta. V prvih letih je bila pobožna, rada je hodila v cerkev in prejemala sv. zakramente. Zvečer je ostajal doma, o pravem času je hodil k počitku, o pravem času je vstajal. Ljubi Bog ga je bil vesel in vsi dobri ljudje. Kakšen je pa potem, ko je nekaj časa zahajal v slabo družbo? Ne moli več, ne hodi rad v cerkev, svojeglaven in nepokoren je; zahaja v krčme in na plesišča in cele noči ga ni doma. Od kod ta sprememba? — Slaba tovaršija ga je spridila.
Marsikatera deklica pridna in sramežljiva, pobožna in zgledna v mnogih čednostih, je postala vsa posvetna; druzega ji ni mar ko lišpanje, lepa obleka, plesi in vesela družba . . . Slaba tovaršija je tega kriva.
Kje so drugi moji tovariši?
Holt je bil svoj čas eden najboljših sodnikov na Angleškem. V mladih letih se je ta sloveči mož veliko pečal $č slabimi tovariši. Redno so se shajali v poznih urah v krčmi, kjer so strastno napadali vero, cerkev in čednost. Zapravljali so dragi čas, denar in zdravje pri pijači, igrah in v slabih pogovorih, ki jih nudijo visokošolcem velika mesta. Vsaki večer so prihajali pijani domov. Holt se še v pravem času strežne, in da slovo tolikanj nevarni druščini. Oprijel se je zopet učenja in po končanih naukih je postal sodnik. — Veliko let potem pripeljejo pred sodnika Holt moža, v katerem je takoj spoznal svojega tovariša iz mladih let. Ta mož je bil obdolžen velike hudobije zoper domovino in šlo je za življenje ali smrt. Prebrisani Holt je bil v tej zadevi preiskovalni sodnik. Ker je bil nekedaj sam pristaš tako nevarne družbe, ves ginjen vpraša zločinca: »Povej mi, kje so pa drugi najini tovariši iz tistega časa?“ Obtoženec odgovori: »Dragi gospod, razen vas in mene ni nihče več pri življenju, — vsi so končali pod mečem ali so pa drugače umrli žalostne smrti." (Fuhlrott, Mater. I. 1032).
Slabe druščine so že od nekedaj na svetu; vender pa spridenost ni bila nikoli tako velika kaker v naših. Kedor je poznal naše javno življenje v Sloveniji pred 40. leti in opazuje sedanje, bo z glavo zmajal in rekel: »Ali je mogoča tolika sprememba v tem kratkem času! Nekedaj se je pohujšanje sukalo le okoli nekaterih zapovedi, zdaj se napoveduje boj Bogu samemu! Nekedaj se je sramotila le ena ali druga cerkvena zapoved, zdaj pa preganjajo Cerkev samo sč vsem, kar je njenega.
Tudi nevarnost pohujšanja je v današnjih časih večja. Zapeljevanje je bolj skrito, je torej strup, ki se polagoma prijema, a gotovo učinkuje. Kakef na svetu vse napreduje, tako napredujejo tudi pohujšljivci in zapeljivci. Pri' pomočkov jim ne manjka, vse jih podpira: slaba vzgoja, navidez nedolžne, v resnici pa pohujšljive veselice, igre, izleti, plesi, zlasti pa napačna načela sveta in slabo berilo. —
Vse to z brzimi koraki poplavlja svet, ga hoče popolnoma vkleniti v verige greha in satana. Razume se, da je vsled tolikega pritiska ravno mladina v največji nevarnosti, da se popolnoma izneveri lepemu krščanskemu življenju.
Predragi v Gospodu! Ta spisek o pohujšljivi druščini nas le še bolj utrjuje v našem prepričanju, da je slaba tovaršija res kuga ali smrt čednost-mu življenju. Po vsej pravici lehko trdimo, da spada slaba tovaršija med naj-večje zapreke krščanske popolnosti. Kedor redno zahaja v druščino pohuj-šljivcev, bo še tisto malo, kar je imel dobrega in popolnega na sebi, v kratkem času vse zgubil. Tretjeredniki, pozor! Pregovori so resnični. Nek slovenski pregovor pa pravi: .Po slabi tovaršiji rada glava boli."
7. Napačna načela sveta.
V vseh časih zgodovine človeškega rodu so bili ljudje, ki so širili krive uauke o veri, čednosti in grehu. Toda toliko in tako sprijenih oznanjevavcev zmot in hudobije še menda nikoli ni bilo, ko današnje dni. Višek vsega pa l'e. da moderni (novodobni) svet svoje hudobije niti ne spozna, temveč jo celo opravičuje, hvali in povzdiguje ko napredek. Zaslepljenost! Kako prav P^e sv. Janez: „Vemo, da smo iz Boga in ves svet v hudem tiči" (I. Jan. 5> 19). Moderni človek nima zmisla za krščansko popolnost. Odtod opomin: »Otročiči! Varujte se malikov" (I. Jan. 5, 21.) Svet, ločen od Kristusa, je ^orje hudobij. Zato piše prerok Ozej: „Poslušajte besedo Gospodovo, Izraelovi otroci, ker bo Gospod sodil prebivavce zemlje: ni namreč resnice in ni usmiljenja*in ni spoznanja Boga v deželi. Kletev in laž in ubijanje in tatvina in Prešuštvovanje so se namnožila in kri se dotika krvi (t. j. greh se nalaga na
greh). Zato bo žalovala dežela...........vender nihče ne prevdarja in nihče
Se ne da svariti; tvoje ljudstvo je namreč kaker oni, ki zoper govorijo duhovniku" (4. 1—4).
Človek brez krščanskih načel se poniža do živali. Večina ljudi naše dobe se ne more ponašati sč živo vero, ki se razodeva v delih. Mesto repice vlada laž, mesto blagodejnega krščanstva moderno paganstvo. Kaker Velika umazana reka se vali nevera in nenravnost po celem svetu in hoče Poplaviti vse.
Načela današnjega sveta so mnogim vodniki, katerim slepo sledijo. Če Pa človek od sebe peha resnico, ne bo več dolgo, ko se bo pogreznil v globočino nravne propalosti.
Človek brez vere more biti strahovitiši od divje zveri. Zver se drži od B°ga ji določenih mej, brezveren človek pa ne pozna nobenih mej več, ki bi ga odvračale od pohotnosti in zadrževale v hudobiji.' Namesto udanosti vlada duh upornosti zoper vse božje in človeške naredbe. Človek, ki ne veruje v Posmrtno povračilo dobrega in hudega, hoče imeti nebesa na zemlji. Da bi dosegel ta namen, se ne straši nobenega sredstva, naj je še tako krivično; zadovolji se s tem, da ne pride navzkriž s kakim paragrafom državnih postav,
radi katerega bi utegnil imeti sitnosti pred sodiščem — za božje postave se ne meni.
Ali ni tako ravnanje povsem naravno? Kedor namreč noče služiti najvišjemu Gospodu v nebesih, on tudi ne bo služil zemeljskemu gospodu; če mu pa služi, mu služi le prisiljen. Moderni človek vedno govori ali si vsaj misli, kaker egiptovski Faraon: „Kedo je Gospod, da bi slušal njegov glas?" (2. Mojz. 5, 21).
Pojmi modernega sveta so čisto zmešani: graja, kar krščanstvo priporoča in hvali, kar krščanstvo zametuje.
Naša sv. vera uči zatajevanje, potrpežljivost, delo, molitev itd., plačilo pa obeta za vse trude onstran groba. Novodobni svet se pa za posmrtno plačilo ne meni, imeti hoče nebesa že na tem svetu. Po njegovem mnenju je zastonj živel, kedor je samo delal in trpel, ne da bi bil tudi užival vse nasladnosti sveta. Z ozirom na uživanje je na isti stopnji, kaker so bili stari Grki in Rimljani tik pred svojim propadom. Držijo se paganskega načela: »Uživanje je namen življenja." Vse drugo je prazen nič. Denar, vživanje, trdno zdravje, obilnost zemeljskega imetja — to ima veljavo; le tisti, ki ima vse to in drugo, si more preskrbeti vse užitke sveta.
Pri takih paganskih načelih modernega sveta je popolnoma umevno, da si hoče preprost delavec, ki je brez vere, preskrbeti užitke, ki si jih privoščita bogatin in kapitalist. Ker mu je pa to nemogoče, postane nezadovoljen, od tod prihaja tudi tisti uporni duh, ki grozi svetu s pokončanjem, ne da bi mesto tega mogel kaj boljšega dati.
Ogibaj se modernega sveta, ki graja skorej vse, kar Kristus priporoča, ako nočeš, da te za seboj potegne. Spreobrnil ga ne boš — ker je za dobre opomine nedostopen; tvoja vera in čednost pa lehko veliko trpite, če bi se ž njim pajdašil brez prave potrebe.
Moderni človek hvali, česar krščanstvo ne odobruje.
Ker moderni svet v večnosti ničesar ne pričakuje, je tem večje njegovo poželjenje po zemlji in njenih dobrinah. Uživanje je značilni znak našega časa. Kje so nekedanji zlati časi zadovoljnosti? Kako prijetno je bilo v naših krajih še pred 50 ali 40 leti! Na ulicah in potih si srečaval ljudi z veselo-zadovoljnimi obrazi ... V našem času pa pri vsem obilnem uživanju in potratnem razveseljevanju komaj naletiš na zares zadovoljnega človeka, ki je veselega obraza! Kedo ja vse to zakrivil? Di/h časa, ki je toliko ljudi oropal vere in čednosti, brez katerih ni prave zadovoljnosti in sreče.
Tudi moderni svet bo enkrat spoznal, da v grehu ni sreče in rešitve, toda najbrže še le po velikih prevratih.
Rekli smo, da v grehu ni sreče in rešitve. Pa kaj se današnji svet meni za greh! Greh ima za prazno stvar. Pa pojdi v bolnišnice v oni oddelek, kjer živi gnijejo oni nesrečneži, ki so si s pohotnim življenjem skvarili zdravje, — ali je to prazna stvar? Krive prisege, zakonska nezvestoba, prešuštva, tatvine, goljufije in druge krivice — ali je vse to prazna styar? Ko se ne-
dorasla mladina zapeljuje, ko se celo med njo godijo samomori vsled po-hujšljivih spisov, ko se vršijo dvoboji in pade tisti, na katerega strani je pravica — ali je to prazna stvar?
Kar smo rekli o slabih tovaršijah, vse to moramo še z večjo pravico tfditi o napačnih nazorih in načelih sedanjega časa. Kristjani, ki so napojeni s takim duhom, so za vsako popolnost v krščanskem zmislu nesposobni in nevredni. Jezus je rekel: „Nihče ne more dvema gospodoma služiti." (Mat. 6> 24.) Načela sveta so načelom Jezusa Kristusa nasprotna; ni mogoče tedaj Bogu in svetu obenem služiti.
Ta nesrečni novodobni duh se vedno bolj širi. Prej je bil omejen na 'nesta, sedaj je prodrl tudi na deželo; tudi v samotni gorski vasici ima svoje Pristaše. Vprašaj se, ali ni že tudi v tvojem srcu dobil kakega prostorčka?
Omahovati so začeli mnogi poprej dobri kristjani, katerim bi prerok Blija lehko zaklical, kaker svoj čas Baalovim častivcem: „Kako dolgo bote °niahovali na dve strani? Če je Gospod vaš Bog, služite njemu, če pa Baal, hodite za tem". (3. Kralj. 18, 21.)
Stara prislovica pravi: „Kedor hoče biti vsem prav, ni nikomer prav." Omahljivca prezira vse: dobri in hudobni in Bog sam. Kedor namreč hoče hiti vsem po godu, dobrim in hudobnim in se vedno boji, da se komu za-rtleri, je omahljivec ali neznačajnež; neznačajnost je pa mogočna ovira krščanske popolnosti. Ne pečaj se zaupljivo z onimi, ki se drže novodobnih napačnih načel sveta. Kedor se ž njimi pajdaši, bo kmalu njim enak. Zapiši s* v srce besede sv. Alfonza: „Z enim samim napačnim načelom more brez-hožnik vse svoje prijatelje pokvariti." Volk ostane volk, četudi tiči v ovčji koži.
^AROL PIRC:
Skrb za bolnike in tretji red.
ri slavnostnem zborovanju ob sedmi stoletnici ustanovitve tretjega reda v Ljubljani sem sprožil misel, naj bi slovenski tretjeredniki pri svojih delih ljubezni do bližnjega posebno skrb obračali na bolnike.
Ljubljanski tretjeredniki so se takoj oprijeli te misli. Zložili in nabrali so v ta namen že nekaj denarja in ženski odbor Se je že večkrat posvetoval, kako bi se najprimerniše izvedla nameravana skrb za postrežbo bolnikov. Pozval je na delo tudi pisavca teh vrst in mu Poveril nalogo, naj sestavi poglavitne misli ali smernice, po katerih naj bi dosegli zaželjeni cilj.
Temu naročilu sem se s tem spisom odzval. Ravno naše Cvetje naj 0 tem sporoča, da seznani o naši nameri tudi zunaj Ljubljane biva-
joče tretjerednike, ker tiče ta naša zadeva vse tretjerednike cele Slovenije.
I.	Gotovo je, da so bolniki pri nas prav pogosto zelo slabo oskrbovani in jako pomanjkljivo postreženi. Ljudje držeči se starodavnih razmer in navad, puščajo v nemar zlasti tri glavne stvari, ki so bolnikom potrebne: svetlobo, zrak in snažnost. Premnogi bolniki so skorej popolnoma zapuščeni in pogosto jih nevešči ljudje zdravijo njim v pogubo. Če okrevajo od težkih bolezni je pogosto pripisovati le njihovi krepki naravi, ki kljubuje bolezni in vsi neumestni postrežbi.
Pomanjkljivo in ne prav urejeno negovanje bolnikov je večkrat vzrok hiranja in pešanja, ki se vleče do smrti, da ne govorim o nešteto drugih zlih nasledkih, kaker so: nezmožnost za delo, dolgotrajno trpljenje, motenje delavnosti telesnih udov (zlasti pri ženskih), zguba udov itd.
Vzroki teh žalostnih nasledkov so različni; tu navedemo le sledeče:
1.	Ker so ljudje ubogi in preoddaljeni od zdravnika, zato pokličejo zdravnika le v skrajni sili, navadno takrat, ko je že prepozno in še tedaj pošljejo do zdravnika katerokoli osebo. Zdravnik na prazna, pomanjkljiva, zmedena in nejasna sporočila nevešče osebe pogosto ne more iz daljave spoznati bolezni in ne dati zanesljivih zdravil. Tu je treba iz-vežbane osebe, ki more ali z besedo ali s pisanim sporočilom na zdravnika jasno vse potrebno povedati in popisati, iz česar more zdravnik spoznati bolezen in dati prava navodila in zdravila.
2.	Opravilni pripravi bolniške h rane, o zračenju, temperaturi, premeni posteljnine, bolnikovega perila, o nalezljivosti bolezni in o vporabi bolniških potrebščin ima redko kedo prave pojme. Za vse to je
treba izurjene osebe, ki je zmožna (Jhjati Da^tne našvete in je v vsem tem izurjena.	*
ftedki so, ki znajo pripravljati obveze za prvo silo, še bolj redki, ki bi znali pravilno ranč obvezovati,
Koliko ponesrečenih izkrvavi, ker ni v bližini nikogar, ki bi znal kri ustaviti. Kolikokrat izvira iz preobilne izgube krvi mesece trajajoča oslabelost in hiranje, hude bolečine, pogosto zgubi ta in oni ude, mnogo časa za delo in si nakoplje veliko nepotrebnih stroškov. Če bi bila rana takoj v začetku prav izprana in obvezana, bi vsi ti našteti zli nasledki izostali in bi se zdravljenje pospešilo.
3.	Primanjkuje primernih priprav za bolniško oskrbo.
Koliko nedostatkov in škode povzroča to pomanjkanje pri težko obolelih ni treba posebej naglašati. Bolnik, zdravnik in bolnikovi sorodniki: vsi ti trpe vsled tega, ker manjka potrebnih priprav za prvo pomoč.
Vse to zahteva, naj si pomagamo sami in kliče na pomoč dobromi-sleče osebe, naj se darujejo bolnikom v pomoč in rešitev. In za to delo je gotovo tretji red pripraven. Mnogo udov tretjega reda je, ki bi radi pomagali, pa nam manjka organizacije.
- 85 —
II. Kako naj se organiziramo?
1. Po zgledu zaščitnikov sv. Ludovika in sv. Elizabete naj tretji red ■odpomore pomanjkljivoslim v postrežbi bolnikov in naj v ta namen vpelje Po Sloveniji bolniške obiskovavke. S tem ne mislimo izobraziti bolniških postrežnic po poklicu, ki bi služile svoj kruh s postrežbo kolnikov. Tega ne mislimo. Namen pa imamo, da bi se, koliker je mogoče, P° vsi h krajih Slovenije nekatere naše domače tretjerednice, ki imajo SlCer drugo delo, pa tako, da se morejo za čas odtrgati, izobrazile v bolniški Postrežbi. Tem bi dali izvežbani zdravniki potreben poduk, glavni odbor Potniške postrežbe tretjega reda bi jim pa preskrbel in izročil za čas njihove službe za bolniško postrežbo potrebne stvari: toplomer, obvezila in drugo 2a prvo pomoč potrebno.
Naloga teh obiskovavk ali postrežnic ne bi bila streči bolnikom za daljši čas, ampak dajati le prvo pomoč ob nezgodah, sestavljati na travnika zanesljiva sporočila o bolezni, izposojati bolniško ^od j e za prvo pomoč, navajati domače v hiši bolnikovi k pametni olniški postrežbi, ter v prostem času, kedar bi lehko mogle, za kak daljši f1' krajši čas mej dnevom, ali v sili tudi po noči, za kako uro postreči kolniku v sili.
2. Da bi se to doseglo, bi se morale združiti vse tretjeredne skupščine v Sloveniji; najbolje bi bilo, da bi vrhovno vodstvo prevzel pro-^ncijalni p. komisar tretjega reda, oziroma ljubljanska tretjeredna skupščina, j. bi delali na to, da bi se od časa do časa prirejali v Ljubljani, v Mariboru, f1 v Celju, ali drugod, kjer so bolnišnice, posebni tečaji za izobrazbo D°!niških obiskovavk.
Tečai ti irajal nekaj tjednov in bi obsegal potreben poduk o boleznih *n vaje v postrežbi. V prvem delu bi predaval vešč zdravnik o rasti in uredbi človeškega telesa, o najvažniših in bolj pogostih boleznih in o predpisih za bolniško oskrbo. V praktične vaje bi gojenke vpeljala kaka izvedena Usmiljena sestra v bolnici, kjer bi se nekaj dni ali tjednov vadile. Duhovni v°ditelj tečaja bi pa pojasnil v nekaterih predavanjih versko in duševno stališče bolniških postrežnic.
3. Stroški ne bi bili majhini; krile bi jih pa v prvi vrsti vse tretjeredne skupščine v Sloveniji s prostovoljnimi prispevki. Prosili bi pa za pomoč tudi druge dobre ljudi, ki bi gotovo radi pomagali, če bi videli, da se za kolnike res kaj stori.
Mislim pa, da bi nam ne odrekle svoje podpore tudi posamezne ob-^'ue in sama vlada. Rdeči križ zida v Belgradu z obilnim prispevkom mi-ulstrstva za narodno zdravje veliko šolo z internatom za strežnice. (Gl. »Zdravje" 1921, str. 295.) Ako ima ondi toliko denarja, bo imel menda tudi za nas kako podporo.1)
') Morebiti bi se dalo kje kaj malega doseči — mislimo pa, da nam v začetku ^ogi ne bodo veliko zaupali. Zato se moramo po naših mislih pred vsem opreti na astno pomoč. Bolje bo skromno in z malim začeti in računati le s tem, kar bomo imeli, aker pa zanašati se na prazne obljube. (Op. uredništva.)
4.	Dolžnost bolniških obiskovavk bi bila pomagati bolnikom, zdravniku in domačim, ki strežejo bolniku. Imeti bodo morale zabojček za bolniške priprave v redu in snagi; ničesar ne bodo smele odrediti brez zdravnikove vednosti in vestno zaznamovati vse dogodke od tjedna do tjedna, ali še v krajšem času, ob letu ali na pol leta pa o vsem poročati centralnemu odboru, kateremu bi ostale vedno podrejene.
Izvrševale bi vse posle prostovoljno in brezplačno. Imele bi pa pravico-zahtevati odškodnino za zamudo delavnega časa, stroške za pota itd. Pre-možniši bolniki ali njihovi domači naj bi ne izkoriščali postrežnic na sebičen način.2)
5.	Sposobne za ta posel bi bile ženske osebe od 25 do 40 let stare, zdrave razumne tretjerednice, ki ljubijo snago in red ter morejo vsaj deloma prosto razpolagati s časom. Biti morajo resne in molčeče, navzete duha sv. Frančiška.
Toliko naj zadostuje za danes. V podrobnosti se za enkrat ne spuščam; pokazati sem namreč le hotel, da stvar ni kaka sanjarija brez jedra.
*
* *
Sedaj nam je treba potrebnega denarja in požrtvovalnih tret j e-rednic, ki bi prevzele sicer težak, a lep, zaslužljiv in Bogu dopadljiv posel bolniških obiskovavk. Te naj se zglasijo pri voditelju tretjega reda v Ljubljani v frančiškanskem samostanu. Skažejo naj se s potrdilom svojega voditelja. Nanj pošiljajte tudi prostovoljne prispevke. G. voditelji! Naznanite to pri prvem shodu in sporočite imena onih, ki so se oglasili. Zbirajte pa tudi prispevke, da bomo prej pričeli. Voditeljem smo priložili čeke.
Nadjam se, da se bo dobilo prvo in drugo. Kar vzorno in z veliko vnemo opravljajo že leta in leta bavarske, tirolske in v najnovejšem času tudi zalcburške tretjerednice — ali naj bi tega naše vrle slovenske tretjerednice ne zmogle?
Najlepše se razodeva krščanska ljubezen do bližnjega v postrežbi bolnikov. V svitu sv. vere se kaže to delo kot najlepše, sveto, blagotvorno delo usmiljenja, v resnici je to človekoljubno, zaslužljivo delo, — delo, ki je je opravljal Jezus sam, sv. oče Frančišek, sv. Elizabeta in mnogi drugi tretjeredniki s posebno ljubeznijo. Sv. oče Frančišek je s posebno ljubeznijo obiskoval bolnike, mej njimi zlasti najbolj uboge in zapuščene — gobove.
Začnimo takoj, začnimo vsi tretjeredniki po celi Sloveniji. Vsaka skupščina naj prispeva po svojih močeh z izdatno podporo, Bog bo pa dal svoj blagoslov.
2) Uredništvo je prepričano, da bi oni bolniki ali njihovi domači, ki kaj imajo, radi darovali centralnemu odboru bolniške postrežbe tretjega reda v namene bolniške postrežbe večje ali manjše zneske, samo da bi videli, da je vsa stvar v poštenih rokah in da se zares dela v blager bolnikov. Iz te podpore bi se postrežnicam lehko dala primerna nagrada.

Spomini na generaljni kapitelj 1.1921.
t P. A. Č.	(Dalje.)
redstojnik porcijunkulskega samostana je imel gotovo mnoge in velike skrbi, kam bo to številno družino spravil, kako jo bo prehranil, kako se bodo razvrstili za maševanje itd. Priznati moram, da je bilo že naprej vse dobro preračunjeno in urejeno, tako da celi čas zborovanja ni bilo opaziti nobenih posebnih težav ali zmešnjav. Kako velik in prostoren je porcijun-kulski samostan, razvidite lehko iz tega, da šteje domača družina čez 40 članov, gostov nas je bilo do 110, torej nas je bilo vseh skupaj do 150 pod eno streho, in vsak je imel zase posebno celico. Da smo vedeli drug za druzega, kJe stanuje, je bil samostan razdeljen v sedem spalnic (dormitorijev). Na Vfatih slehrne celice je bilo pa zapisano ime onega, ki je ta čas v nji sta-n°val. Z domačimi patri nas je bilo do 130 mašnikov. Do 8. ure zjutraj smo korali biti vsi provincijali se sv. mašo gotovi, ker so se ob 9. uri začela Posvetovanja. Torej je bilo tudi v cerkvi treba reda glede maševanja, strež-n|kov, altarjev itd. Pa tudi v cerkvi je bilo vse v redu. Vsakemu patru je P'1 določen altar in čas, kje in kedaj naj mašuje. Mašna obleka, kelih, hobije, vino, vse je bilo že pripravljeno pri altarju. Tudi strežnik je po navadi *e tam čakal. Trije altarji so bili pa prosti in sicer: v kapelici Porcijunkuli, v kapelici smrti sv. Frančiška in v kapelici cvetlic sv. Frančiška. Kedor je kotel pri katerem teh treh altarjev maševati, se je moral že več dni prej 2glasiti v zakristiji in se podpisati na posebno polo. Najtežje je bilo priti v Porcijunkulo. Jaz sem imel dvakrat to srečo, da sem opravil sv. daritev v Priljubljeni Porcijunkuli.
Za kapiteljska zborovanja je bila prirejena obširna samostanska knjižnica. Otvorjen je bil gener. kapitelj 7. maja se slovesno sv. mašo. Po sv. maši se vsi zborovalci sešli v knjižnici, kjer je imel vsak že določen sedež. ^aj smo na teh zborovanjih govorili, se posvetovali, sklepali itd., ne bom P°pisoval, ker deloma ne smem, deloma bi vas ne zajemalo. Samo nekaj bot« omenil.
Zborovanje je trajalo od 7.—24, maja; ob nedeljah in praznikih smo '** prosti. Najprej so nam naznanili stanje prvega Frančiškovega reda. Red ^lcie zdaj: 1627 redovnih hiš, 16,225 redovnikov, mej temi je 8738 mačkov, čez dva tisoč klerikov, okoli 5 tisoč bratov lajikov. Naše misijonsko . e'° je lepo razvito na Kitajskem, v sv. Deželi in v Ameriki. Svetovna vojska vsekala redu hude rane. Stotine sobratov je moralo zamenjati redovno °b|eko z vojaško suknjo, rožni venec z mečem. Mnogo jih je obležalo na D°jnem polju; nekaterim je na bojnem polju mrtev obležal redovni poklic ‘n se niso več vrnili.
Zvedeli smo, da bo prišel na naše zborovanje g. pokrovitelj frančiš-anskega reda, kardinal Orest Džordži (Giorgi). Pri sprejemu se je nabralo razen nas vseh tudi mnogo ljudstva. Zvečer je g. kardinalu na čast pred

samostanom še precej lepo svirala godba iz Asiza. Vse dni do 19. maja je predsedoval zborovanjem g. kardinal sam. Iz Rima je od Sv. Očeta prinesel lep duhovni dar za porcijunkulsko cerkev. Sv. oče Benedikt XV. so poslali po g. kardinalu pisanje, v katerem so določili, da se za naprej za vse čase more dobiti popolni odpustek v porcijunkulski kapelici vsaki dan in ne samo 2. avgusta. Za take vrste odpustek je prosil že sam sv. Frančišek, a je bil vslišan še le zdaj po 700 letih. Razume se, da smo to dragocen o novico vsi z veseljem in hvaležnostjo pozdravili in poslali zahvalo Sv. Očetu. Ljudstvu so pred kapelico tako pomnoženi odpustek slovesno razglasili.
Na celem zborovanju je bilo najvažniše: volitev novega generaljnega ministra ali poglavarja celega reda, ter njegovih svetovavcev ali generaljnih definitorjev. Šlo je, ali naj bo v bodoče p. general voljen za 12 ali 6 let, ali naj ima 12 ali 6 svetovavcev. Večina je odločila, naj za obojno velja število 6, in pri tem je tudi ostalo. Po slovesni sv. maši v čast Sv. Duhu smo se na binkoštno soboto vsi volivci zbrali v veliki obednici, tedaj odločeni za naša zborovanja. Volitev poglavarja reda je zelo vestna zadeva: kedo bo prevzel skrbi, vodstvo in odgovornost za veliko družino Frančiškovo? — Voli se tajno, po listkih. Pred volitvijo priseže vsak volivec, da bo volil tistega, katerega po vesti za boljšega spozna. Izvoljen je tisti) ki dobi večino glasov. Ker pri prvi oddaji glasovnic nihče ni dobil zadostnega števila glasov, smo volili v drugo. Izvoljen je bil p. Bernardin Klumper, dosedanji generaljni prokurator reda. Novoizvoljenega poglavarja smo takoj v procesiji, pojoč zahvalno pesem, spremili v cerkev, kjer smo se zahvalili Bogu za srečno izvolitev ter se pred altarjem poklonili novemu najvišjemu predstojniku. P. Bernardin je rojen Holandec, v redovnem življenju vtrjen mož, ponižen in skromen, prav po duhu sv. Frančiška. Izvolitev so takoj sporočili Sv. Očetu. Iz Rima je kmalu došla od Sv. Očeta brzojavka: Sv. Oče so z velikim zadovoljstvom sprejeli izvolitev novega poglavarja serafinskega reda. — Isti večer je asiška godba pred samostanom godla podoknico na čast novoizvoljenemu p. generaljnemu ministru.
Drugi dan, na binkoštno nedeljo, so bile na Laškem volitve poslancev za državni zbor. Ker so mislili, da bo mej Italijani v Asizu prišlo do kakih nemirov, smo vsi frančiškani ostali v samostanu. Saj je bilo tako ravno prav. V porcijunkulski baziliki je bilo namreč ta dan izpostavljeno presv. Rešnje Telo v celodnevno češčenje. Veliki altar je bil nad vse bogato okrašen. Nad njim se je razgrinjal velik rdeč baldahin (pregrinjalo) od stropa do tal. Sveč je gorelo na altarju in v bližini nad 200. Slovesno sv. mašo je opravil g. kardinal Džordži z obilno azistenco. Vsi drugi smo oblečeni v roketih prisostvovali slovesnosti. Vse je bilo lepo in veličanstveno. Samo nekaj sem zelo pogrešal — ljudstva. Vernikov je pa bilo za tako slovesnost zares pre-malo. Naši Slovenci Lahe daleč presegajo. Laška je res dežela svetnikov, pa tudi dežela verske mlačnosti. („Ali angelj, ali hudič", pravijo o Lahih. — Ured.)
19. maja se je g. kardinal v lepem govoru od nas poslovil; podelil je blagoslov in se še tisti dan vrnil v Rim. Nadaljna posvetovanja so se vršila pod predsedstvom novoizvoljenega p. generala.
Pri zborovanjih in posvetovanjih, ki dolgo trajajo, se človek zares utrudi. Več ur skupaj neprestano sedeti nič kaj dobro ne vpliva na telesno zdravje.* Slediti pazljivo govorom in raznim, včasih živahnim razpravam, utrudi duha. To smo čutili tudi mi na generaljnem kapitelju. Potrebni smo bdi primernega razvedrila; tudi za to so skrbeli naši sobratje v Asizu. V zavodu sester frančiškank deteta Jezusa so nam lepo in živahno, kaker Znajo otroci Italije, vprizorili igro: Sv. Cecilija, z ljubkim petjem. Druga Predstava je bila pri „belih sestrah" misijonarkah. Tu so prav lepo vprizorili igro: „Tema in luč." Tretje gledališko razvedrilo so nam pa napravili asiški •uladeniči. Frančiškani pri porcijunkuli vodijo tudi kat. mladeniško družbo, igrali so igro: „Sv. Frančišek Asiški." Prav živo so nam predstavljali Frančiška. Gledali smo Frančiškove rojake, ki so nam nad vse živo klicali v sPomin prva mladostna Frančiškova leta. Igra bi bila zelo priporočljiva tudi Za naše odre. Rad bi jo bil sč sabo vzel, pa so mi rekli, da nimajo tiskane, uiti jo je dobiti v več izvodih. — Mej to igro smo doživeli še nekaj spodbudnega in veselega. Po prvem dejanju se zavesa zopet dvigne, in na odru Zagledamo mladega, krepkega moža. Predstavi se nam ko novoizvoljeni po-slanec kat. ljudske stranke, dr. Mario Cingolani, rodom Rimljan. V ognjevitem uagovoru, kaker Italijani znajo, nas je najprvo vse uljudno pozdravil, na to ie pa obljubil, da se bodo poslanci ljudske stranke potrudili, da bodo v Svojem delovanju za ljudstvo sledili naukom in nagovorom sv. Frančiška Asiškega. Razume se, da je bil mladi, navdušeni poslanec od naše strani Pozdravljen z navdušenim „Živijo“ in „Evviva“ in z gromovitim ploskanjem. — V samostanu samem so nam tudi dvakrat preskrbeli prav prijetno, poučno zabavo. Če se ne motim so nalašč poklicali tam iz Napola nekega Patra, veščega zgodovinarja, ki nam je na širokem samostanskem hodniku fazkazoval v skioptičnih slikah glavne kraje Umbrije, Frančiškove domovine, s Posebnim ozirom na dogodke iz življenja sv. Frančiška. K vsaki sliki je dodal kratek zgodovinski opis.
V posebno telesno in duhovno razvedrilo pa so nam bili v prostem času sprehodi in izleti v okolico Asiza. Cilj teh sprehodov je bil vselej kraj, Svetišče ali samostan, ki nas je spominjal na našega sv. očeta Frančiška. n takih krajev je okoli Asiza mnogo. Najrajši smo seveda ponovno pohi-teli v njegovo rojstno mesto Asiz. To je res prijazno mesto. Zlasti od daleč nudi opazovavcu najlepši razgled. Mesto leži ob hribu Subaziju. Čaroben je P°gled na mesto zlasti zvečer iz samostana Porcijunkule, ko se zasveti po Uišah in ulicah na stotine luči. Zdaj šteje mesto okoli 4 tisoč prebivavcev, CeIa občina pa nekaj nad 17 tisoč. Mesto krase mnoge, lepe cerkve, najlepša 'U najveličastniša je trojna bazilika sv. Frančiška, ki mogočno kraljuje na Jraju mesta. To so tri cerkve ena vrh druge. V spodnji je grob sv. Frančiška.
vsaki strani groba je altar. V srednji cerkvi je več altarjev. Tu se po Uavadi vrše sv. opravila. Zgornja cerkev je pa podobna velikanski dvorani, ^kateri je galerija slik umetnikov, ki so v raznih prizorih naslikali dogodke
* P. provincijal je že takrat čutil kal svoje bolezni, ki ga je spravila v prezgodnji gr°b- (Urednik).
iz življenja sv. Frančiška. Tik zakristije je posebna zakladnica ali shramba za razne svetinje sv. Frančiška. Tu je shranjen njegov pas, njegovi sandali, njegov kapuc, tunika itd. Tik bazilike je velik samostan, v katerem živijo minoriti, varihi cerkve in groba sv. Frančiška. Večino samostana ima v svoji oblasti vlada, ki ga jim je nasilno vzela in je v njem naselila dijake in šolarje. Nekako v sredi Asiza je majhina, a lepa cerkvica, „nova cerkev" ime-novana, s frančiškanskim samostanom. Na tem kraju je stala rojstna hiša sv. Frančiška. Pokazali so nam nekatere ostanke in spomine na tisto hišo: podboje pri vratih, votlino, kamer je Frančiškov oče Bernardon zaprl svojega sina-. Bolj na vrhu mesta je mogočna stolica, sedež asiškega škofa-Pred to cerkvijo stoji velik, bronast kip sv. Frančiška, ki so ga postavili asiški meščani na čast svojemu svetemu rojaku. V južnem delu mesta je pa dokaj velika cerkev sv. Klare. V njej so shranjene razne dragocenosti-
V	sredi cerkve peljejo stopnice doli v kapelico, kjer počiva truplo sv. Klare, ki je natanko videti pri oknu. Na desni strani v cerkvi je kapelica sv. Jurija, kjer je Frančišek prvič pridigal in pridobil Klaro za spokorno življenje. V kapeli je veliko okno, skozi katero se vidi v samostan Klaris in tik okna je videti dotični križ, s katerega je Gospod Jezus v cerkvici sv. Damijana nagovoril Frančiška rekoč: »Frančišek, pojdi in popravi cerkev, ki razpada.'
V	bližini križa je lubanja sv. Agneze, sestre sv. Klare. Kake pol ure od Asiza proti zahodu je zgodovinsko znana cerkvica sv. Damijana. Cerkvica in samostan sta po večini ohranjena kaker sta bila za časa sv. Frančiška 1° sv. Klare, kateri je Frančišek izročil samostan. Tu je vse nekaj skrivnostnega, ki človeka kar gane k zbranosti in molitvi. V cerkvici in v samostanu priča vse o serafinskem uboštvu. Ohranjena je še molitvenica, kjer so se zbirale k molitvi sv. Klara in njene tovarišice; ohranjena je obednica in mize v njej iz časa sv. Klare; tudi prvotni vrt sv. Klare je še ohranjen. V samostana smo si ogledali posamezne nizke, priproste celice. Stopil sem v celico, v kateri je umrla sestra sv. Klare, sv. Agneza Asiška. Nad cerkvico smo s* ogledali prostor in okno, kjer je sv. Klara za časa napada divjih Saracenov v zaupanju v božjo pomoč vzela posodo se sv. hostijami, jo dvignila prof* roparskim napadavcem, ki so prestrašeni zbežali izpred samostana. PostreŽ-ljivi frančiškani so nam razkazali tukaj še razne starinske sv. spomenike-Nemogoče je izraziti in opisati razne svete misli in čutila pri ogledovanj*1 teh krajev in njihovih znamenitosti; spomin na sv. očeta Frančiška, na prv'e sv. sobrate in sestre sv. Klare tu vse prevladuje in posvečuje.
Še en kraj v okolici Asiza sem posebno želel obiskati. Ta je kako pol' drugo uro od Asiza v gori Subaziju skrit samostan s cerkvico imenovan „de* karčeri". Neko popoludne takoj po kosilu, ko smo bili ravno prosti, se od' pravim na pot v družbi češkega, portugiškega in dveh amerikanskih pr°' vincijalov. Precej utrujeni od vedno strmo dvigajoče se peščene poti pridemo do gosto poraščenega gozda, sredi katerega zagledamo mal samostan s cer' kvico. Oboje je skrito v kotu mej dvema hriboma. Vse je naslonjeno na pe' čino. Hodniki, celice, molitvenica, obednica, cerkvica — vse je majhino, kake* bi bili takrat, ko se je stavil samostan, tu prebivali samo mali redovniki. Pa
niso brez vzroka zidali ta preprost, majhin samostan. Že ime „ječa“ nam pojasni namen tega puščavniškega samostana. Sv. Frančišek sam si ga je izbral za se in za svoje sobrate za tako imenovani „ritiro“, t. j. samostan za duhovno samoto. Semkaj je prihajal sv. Frančišek sč svojimi sobrati, sv. Bernardin Sijenski in mnogi drugi sobratje od časa do časa, da so opravljali stroge duhovne vaje, ter se s tem pripravljali za smrt ali za apostolsko delovanje. Obiskali smo skozi ozek hodnik navzdol skalnato votlino pod samostanom, kjer je bival ob takih prilikah sv. Frančišek. Po vrtu je še več takih v°tlin, v katerih so se pokorili razni drugi sv. sobratje. Postrežljivi pater spremljevavec nam je še marsikaj razložil in pojasnil. Pravil nam je, kako radi prihajajo semkaj bogati Francozi in Angleži. Zvedavo se hočejo prepričati o vseh podrobnih posebnostih samostana. Natančno ogledajo vsak kotiček in vse shranjene reči iz časa sv. Frančiška. Rekel je, da je ravno mnogo takih, ki so prišli semkaj še polni posvetnega duha in razkošnosti, tukaj duhovno spregledalo, da so se odpovedali nečimrnosti in uživanju nasladnosti sveta ter so začeli resnobno, katoličana vredno življenje. — Obisk v „ ječah" •nočno vpliva na človeka, ako s pazljivim očesom ogleduje ta kraj pokore 'n zatajevanja. Nešteto redovnikov je doseglo zaželjeni dušni mir in so se Pripravili na srečno, blaženo smrt, katero je mej šumečim svetom težko doseči. Pravili so nam, da je ravno tiste dni nek amerikanski avtomobil z dvema frančiškanskima provincijaloma pridihal prav do samostana. To je bil prvi avto, ki je dospel do tu; dohod je namreč silno težaven in pot ne-yarna. Amerikanci si pa seveda vse upajo! — Mi smo se duševno okrepčani 'n duhovno poživljeni poslovili od samostana, v duhu smo tu gledali nazaj v čase sv. Frančiška, ki jih je tu v strogem zatajevanju preživel. V sveti branosti smo se spustili po peščeni poti navzdol skozi Asiz proti Porcijun-kuli. Na mislih sem imel obiskati še »Rivo torto", Folinj itd., pa ni bilo več časa. Generaljni kapitelj se je bližal svojemu zaključku. Ko smo izvolili še šest generaljnih definitorjev in uredili še nekatere važniše zadeve, je bil ge-neraljni kapitelj dne 24. maja ob 4. uri popoludne zaključen. (Dalje prih.)
BI. Marija Magdalena Postel, devica tretjega reda.
(24. julija.)
Ta blažena devica je bila rojena 28. novembra 1756. 1. na Francoskem, °d pobožnih starišev, ki sta dala svoje dete krstiti precej po rojstvu, ker je bilo zelo slabotno. Deklici so dali ime Julija Frančiška Katarina. Že v otroških }etih je rada molila. Ubogim je z veseljem pomagala. Enkrat se je sezula 'n dala svoje obuvalo ubogi siroti, ter hitro domov bosa tekla. Ko je močno §rmelo in treskalo, je veselja poskakovala. Ko so jo vprašali, zakaj je tako Vesela, je odgovorila: »Veselim se, ker v nevihti ljudje z grehom Boga ne žalijo«
Z materjo je hodila k sveti maši. Devet let stara je bila prvič pri sveten* obhajilu. Na to so jo poslali k benediktinkam v šolo, kjer je 6 let pobožno preživela. Komaj se je vrnila domov, je priredila prostor za šolo, kjer jo uboge in zapuščene otroke učila brati, pisati, računati in v krščanskem nauku. Živela je za se zelo, zelo strogo; spala je na golih tleh; postila se je zmiroml bičala je svoje telo, da je varovala sveto čistost. Bila je zgledna tretjerednica Frančiška.
V tistem času je na Francoskem divjala kruta revolucija in preganjanje sv. Cerkve. Sestra Julija ali Magdalena je v svoji hiši imela skrite preganjane duhovnike: hranila je tudi svete posode in celo presv. Rešnje Telo so imeli shranjeno v njeni hiši. Otroke je učila krščanski nauk in jih pripravljala za prvo sveto obhajilo; za bolnike je skrbela, da so prejemali svete zakramente v pravem času. Cele noči je prebdela pred presv. Rešnjim Telesom in je oskrbovala večno luč.
Ko je preganjanje nekoliko ponehalo, je še dalje učila otroke; nesrečne in uboge je pa osrčevala; svoje rojstno mesto je zapustila, ko so jo začeli hvaliti. Se škofovim dovoljenjem je ustanovila društvo za poučevanje ubogih in zapuščenih deklic. Dne 8. septembra je s tremi sestrami napravila redovne obljube in si izbrala ime Marija Magdalena. Začetek je bil težaven; ker so ji mnogi nasprotovali, zdelo se ji je, kaker bi bil Bog sam nanjo pozabil* pa ni obupala. V mestu Tamervili so ji podarili star, zapuščen samostan; preuredila ga je za dekliško šolo. Tu je veliko let učila deklice; 82 let stara je še poučevala v šoli, vpeljala je tudi šmarnice. Sveta stolica je potrdila njeno društvo s pravili vred.
Njeno truda polno in sveto življenje je Bog že v tem življenju nekoliko poplačal; dal ji je dar zamaknjenja, prerokovanja; pogosto je poznala tudi misli druzih ljudi. Umrla je 16. julija leta 1846. stara 90 let. Po njeni smrti jo je Bog s čudeži poveličal. Papež Leon XIII. je potrdil njeno češčenje, Pij X. jo je prištel mej blažene, dne 22. januarja 1907.
Za tretji red je vedno pridobivala nove ude, tudi svojega spovednika Kaberta je nagnila, da je stopil v tretji red svetega Frančiška.
P. Alfonz Furlan.
Dopisi.
O	"	.......—	=
Marija Nazaret: Dne 19. aprila so se sešli v našem samostanu duhovniki tretjeredniki k zborovanju, na katerem je predaval veleč. g. Alfonz Požar, župnik na Rečici ob Sav. V temeljito zasnovanem in globoko zamišljenem predavanju je g. župnik opozoril na tri glavne vire sedanjih razrvanih verskih in nravnih razmer — mehkužnost, pomanjkanje vere, sebičnost ter je naglašal, da se njemu zdi tretji red najboljše sredstvo proti temu, kef
navaja k molitvi, daje lep zgled in pospešuje ljubezen. Referent je žel za Sv°j izvrstni govor splošno pohvalo. Pri zelo živahni debati, v katero je po-Seglo vseh 14 navzočih duhovnikov, so stavili gospodje udeleženci mnogo Predlogov, ki bodo, kakor upamo, rodili mnogo dobrih sadov posebno z 0zirom na pristop mož v tretji red.
G. A. Požar je naglašal, kako velike važnosti je tretji red za povzdiguje krščanskega družinskega življenja in je rekel, naj katoliški shodi, ki Se bodo letos vršili, ne prezro to prav posebno povdarjati.
Tretji red bo moral najbrže prevzeti — vsaj zelo umestno bi bilo in 2a razširjenje tretjega reda zelo priporočljivo — v doglednem času važno nalogo — podučevati mladino kršč. nauk — z ozirom na kulturno bojne načrte naše vlade, ki resno pripravlja predloge, s katerimi želi in hoče odpraviti krščanski nauk in verske vaje iz šol. (G. Goth. Ferme). Nekedo je rzrazil željo, naj vodstvo tretjega reda v Ljubljani izda nov obrednik v slo-Venskem jeziku in malo brošuro ali letake o namenu, pomenu, zgodovini in koristi tretjega reda za zasebno in javno življenje.
Pri misijonih naj pridigarji bolj povdarjajo tretji red — in to tudi oni Misijonarji, ki niso iz frančiškanskega reda; tretjeredne skupščine naj mar-'jivo dopisujejo v Cvetje (g. Ivan Rottner).
V župnijah naj se pridno agitira za Cvetje, ki naj prinaša poljudno Pisane kratke članke (g. M. Klun.)
Vsak voditelj naj pridobi v svoji župniji nekaj dobrih, vnetih mož, ki ^ prevzeli agitacijo za tretji red mej možmi in mladeniči (g. Ant. Novak.) ^ odbor so bili izvoljeni: P. Kerubin Tušek, gvardijan, predsednik; Ivan jtattner, dekan, g. Anton Novak, dekan, g. Martin Medved, dekan, odborniki;
Marijofil Holeček, učitelj novincev, tajnik.
Prihodnji sestanek, na katerem bo predaval veleč. g. Gothard ^erme, župnik pri Novištifti o »zgledu (dolžnost in nagib) tretjered-n'ka“ smo določili za praznik sv. Frančiška dne 4. okt. t. 1.
P. M. H.
Dostavek. Stavljeni predlogi so za tretji red zelo koristni in je le j^ti, da bi jih zares tudi izpeljali. Ker se pa v mnogem dotikajo uredni-tavih služb, naj bo dovoljeno, da takoj povemo svoje misli.
Predlog, naj letošnji katoliški shodi ne prezro tretjega reda, se bo iz-Peljal, če bo kedo v pripravljavnem odboru za te shode posebej zahteval tak referat o tretjem redu. — Glede odstranitve "kršč. nauka iz naših šol Mislimo, da nasprotniki ne bodo mogli tako lehko predreti, če bodo naši j^°žje hoteli to preprečiti. V neki občini so dobili učiteljico, naročnico »Jutra", M ni hodila ob nedeljah k sv. maši. Možje dotične občine to kmalu opazijo, f°Pijo k nji in pravijo: „Če želite, da vam bomo pošiljali svoje otroke v s°*°. prosimo, da hodite vsako nedeljo k sv. maši." Zdravilo je temeljito Pomagalo. Mogoče bi je mogli rabiti tudi drugod z enakim uspehom. Do-lva se v »katoliški značajnosti naših mož" na recept »ljubezen do Boga M otrok." Če bo pa kedaj treba nastopiti, bodo tretjeredniki radi pomagali, e malo več mladih naj pristopa. — Želji, naj se izda nov obrednik, je urednik
Cvetja oz. voditelj ljubljanske skupščine že pred nekaj časom hotel ustreči; zato je prosil na platnicah „Cv.“ vse voditelje, naj mu naznanijo, kedo in koliko obrednikov bi potrebovali . . . Oglasil se je le en sam voditelj za pet ali 10 izvodov . . . Gospodje in sobratjel Oglasite se. Knjiga bo draga* ker se je ne bo veliko oddalo, zato tudi ne kaže brez potrebe zalagati se ž njo. Kedo naj jo založi, ko so vse blagajne s pajčevino preprežene? Pr°" simo torej oglasite se! Namesto brošure ali letakov se poslužite že parkrat naznanjene knjižice: »Red za ljudi živeče mej svetom." Bo več uspeha.
Prav hvaležni smo g. dekanu Rottnerju za predlog, naj iz raznih skupščin dopisujejo v „Cv.,“ še bolj bomo onim, ki bodo zares pošiljali kratka in jedrnata sporočila in članke pisane v domačem, poljudnem slogu. Vender pa ne smemo svojih čislanih bravcev pitati sč samimi drobtinicami, treba je tudi krepke hrane zdrave askeze in resnega poduka.	Urednik.
Sv. Križ pri Mariboru. Dne 14. 2. je zatisnila svoje oči najstarejša tretjerednica župnije, Marija Gartner, svojčas dolgoletna gospodinja na Mi' kličevem obširnem posestvu. Njene čednosti — dobrotljivost, globoka vernosti j ljubezen do Boga in bližnjega so zapisane v knjigi življenja, pa tudi v premnogih srcih hvaležnih župljanov. Njena ljubezen do kat. cerkve je vzgojila dva zgledna duhovnika: preč. g. Gašparja Zrnko, sedaj župnika na Hajdini pri Ptuju, ter lastnega sina Franca, sedaj župnika na Planini. Svoja leta slabosti in onemoglosti je preživela pri hčeri, posestnici na Pipušovem. Zadnjih par let ni mogla več iz izbe — njeno edino delo in edina tolažba je bila molitev. Kljub visoke starosti 84 let je še prebirala Kristusovo trpljenje, in vsakedo, ki jo je prišel obiskat in tolažit, je lehko bral na njenem obraz11 mir in notranjo srečo, ki jo ima le on, ki je celo življenje žrtvoval ljubezni do Boga in bližnjega. — Sladko počivaj, ljubezniva mamica in uživaj neminljivo radost pri Njem, ki si ga ljubila v dnevih svojega zemeljskega potovanja 1 — M. G. župnik.
Na Sv. Gori pri Gorici stoji že majhin enonadstropen samostan, h® novo zidan na dvorišču približno na tistem mestu, kjer je bila nekedaj tni' žarnica in shramba za vozove in razno orodje. V dolžini ima na vsaki stran1 po sedem oken, s konca pa tri. Oblika je podobna prejšnjemu samostanu1 po sredi mostovž, na vsaki strani mostovža pa celice, ki so prav lične, toda popolnoma prazne, brez vsake oprave. Par postelj so dobili na posodo prvo silo in nekaj stolov. Manjka pa tudi vse drugo: posoda, mize, stoli' umivalniki itd. Na zgornjem mostovžu je lesen pod, na spodnjem še ni tlaka-
^ pritličju so napravili iz dveh izb preprosto kapelo z malim altarjem, na katerem je lesen tabernakelj (delo p. gvardijana), na steno je pa pritrjena Svetogorska podoba v pozlačenem okviru, ki so ga dali napraviti ljubljanski jr®tjeredniki (izvirna slika je še vedno v stolni cerkvi v Gorici), v drugi manjši *zbi zadaj je ena cela spovednica (delo p. Kapistrana) in dve polovični za silo. Poleg tega ste še dve nepobarvani preprosti stolici za štiri ljudi in Pfed altarjem je lesen klečavnik za obhajilno mizo. To je vsa oprava v ka-Pelici. Imajo pa vsaki dan po dve sv. maši, eno ob polu šestih, drugo ob 8- uri. Lehko se opravi sv. spoved in prejme sv. obhajilo; za romarje je torej Poskrbljeno, le prenočišče je težje dobiti za več ljudi, par jih pa tudi kam stisnejo. — Poleg samostana na strani proti pokopavališču je zidana nova tapela, ki bo do julija že pod streho in najbrže v avgustu že tudi znotraj in zunaj ometana, tako da upajo, da bo za veliki ali vsaj mali šmarin mogoče pravo podobo iz Gorice v to kapelo prenesti in notri maševati. Meni Se zdi ta kapela malo manjša, kaker je cerkev na Rožniku. Ljudje pravijo, da ni na pravem mestu. Tudi meni se zdi, naj bo Marijino svetišče na vzvišenem prostoru; ta kapela je pa na severni strani, kjer bi imel biti glavni altar, do dva metra v zemlji, na južnem delu pri vhodu bi bilo pa treba hetjino vrta porabiti za stopnjice in primeren prostor za romarje. Marijino svetišče naj bo tam, kjer je bilo — na najvišjem prostoru. — Stara cerkev, samostan, obe gostilni in romarska hiša, kapelica sv. Frančiška, ter vse prejšnje je velikanska groblja kamenja in peska. Ravno tako je razdejano tudi poko-Pavališče. Za sedaj so iz razvalin odkopali veliki altar, ki ima na dnu v tlaku Vsajeno nerazpočeno granato. Ta je priletela na krasni svetogorski taber-ttakelj, ga popolnoma razbila, da ni najti od njega ničesar, tudi koščekov 2elenih stebričev ne in se je zasadila na dnu altarne mize, kjer tiči še sedaj °Pozarjajoč vse: ne dotikajte se mel Altarne mize sprednja stran je večinoma cela, le na vogalih je odkrušena. — Altarna miza v kapeli sv. Mihaela ie tudi odkrita, pa že manjka na nji več marmornatih vložkov. Grob g. kardinala Misija je cel, relijefu na steni manjka glave; plošča je prelomljena Počez preko kolen. — Odkrili so tudi del kleti, ker niso imeli nobene shrambe. Popravljena jim prav dobro služi, samo poletne vročine se ne bo mogla ubra-niti, ker je preveč soncu izpostavljena. Vrt je precej dobro obdelan, potov Š® nima, škarpa je tri do pet metrov notri potisnjena in le pri vrhu za silo ^spravljena, oni kos vrta proti pokopavališču je pa že obzidan na vzhodni 'n severni strani. Tudi stopnjice od ceste do vrha so očiščene, deloma so jfislo popravljene, deloma jih pa nič ni, ampak pelje gori samo steza. — j*ide se pa na goro lehko. Še Češnovarjeva gospa iz Kolodvorske ulice v HUbljani je prišla v letošnjem juniju peš iz Solkana do vrha in drugi dan nazaj peš do Prevalja, čeravno je nosila na svojih podplatih nad sto kilogramov. — Za postrežbo na Sv. Gori skrbi „mežnarjeva mama" in njena "ši Anica s „tatom“. Černetova družina ima namreč na prostoru pred po-"Opavališčem dve baraki, kjer dobijo romarji izvrstno jed in dobro pijačo.
opomniti pa moram, da je za nas Slovence zunaj laške meje potovanje Qrago. Potni list sam stane 600 K, železnica vzame tudi svoje, plačevati je
je treba v laških lirah, za vsako je treba dati v tem času 14—15 kron. Izpod tisoč kron ne hodi tja; bolje pa je, da imaš nekaj sto kron nad tisoč, ker ima svetogorski p. gvardijan zelo rad, če mu kedo kaj pomaga pri dragem in težavnem zidanju. Kar naravnost mi je naročil, naj Sv. Goro v Cvetju toplo priporočim.
Pri Sv. Martinu na Pohorju je bila 25. majnika ustanovljena nova tretje-redna skupščina. Pristopilo je 40 novih udov.
Begunje pri Cerknici. Naša tretjeredna skupščina je dobila zastavo. Blagoslovili so jo v majniku preč. g. dekan Juvanec iz Cirknice. K slovesnosti smo povabili tudi p. vizitatorja iz Ljubljane, ki so priporočili tretji red v toplih besedah vsem, posebej še moškim. Naša skupščina je komaj leto dni stara, pa šteje že nad sto udov. Pri ustanovitvi so prestopili stari udje, ki so bili vpisani v Cirknici, oziroma v Ljubljani v našo novo skupščino, kakih 30 ženskih in 8 moških se je na novo vpisalo pri sklepu sv. misijona, sedaj jih je zopet nekaj na novo pristopilo. P. vizitator so rekli, da je naša skupščina ena najbolj delavnih. Tudi naročnikov na Cvetje je že precejšnje število.
Semič. Novo, lepo zastavo, ki stane blizu 11.000 kron, smo dobili-Napravile so jo prav okusno šoljske sestre v Mariboru. Blagoslovili so jo premil, g. prošt iz Metlike. Pri tej priložnosti so p. prov. komisar iz Ljubljane pri jutranji božji službi našim možem in mladeničem pojasnili tretji red, ob blagoslovljenju zastave so nas spodbujali k edinosti in ljubezni, popoldne so pa opravili vizitacijo in imeli shod. Rekli so pa, da ima Cv. pri nas premalo bravcev, in da je mladine premalo v tretjem redu. Upamo pa, da bomo tudi v tem obojnem napredovali.
Polica pri Grosupljem. V naši župniji smo obhajali sv. misijon od 7. do 14. maja. Vodili so ga očetje frančiškani, ki so v nedeljo popoldne po sklepu sprejeli v tretji red 50 novih članov, mej njimi veleč. g. župnika Josipa Bambiča, 9 mož, katerim sta se pridružila drugi dan še 2; druge s o bile dekleta in žene. Bog daj sv. stanovitnost! P. M. H.
Spodnja Šiška pri Ljubljani. Odbor za zidanje nove cerkve sv. Frančiška v Sp. Šiški se župljanom na Polici prav iskreno zahvaljuje za darove v znesku 2155 kron. Bog povrnil P. M. H.
Iz Šmartna pri Kranju. V letu 1921. je bilo sprejetih 21 novih udov, 5 jih je umrlo. Sedemstoletnico smo obhajali s tridnevnico. Dne 9. oktobra je bila blagoslovljena nova slika sv. Frančiška. Shode imamo navadno mesečno. Naročnikov na Cvetje je 20. Slavnosti v Ljubljani se je udeležilo 60 udov, akoravno je vseh udov samo okrog 200. Upamo v Boga in sv. očeta Frančiška, da se bode še mnogo župljanov oklenilo tretjega reda. —
Fr. Sch. tajnica.
Vredil P. Salvator Zobec.
ampak dosledno povsod tudi sredi besed. (Glej: P. Stanislav Škrabec: Jezikoslovni spisi I. zv. 1. snp. str. 50—55). — Op.: Čudno se nam zdi, da »Slovenski Narod" in „Jutro“, ki vedno ponosno trkata na »svoja" slovenska prša in ljubezni polno srce za čistost slovenskega jezika, o tej pokrajinske uprave smrtni obsodbi mehkega 1 ničeser ne omenita. Nam bi bilo jako žal, če bi še nadalje sedeli kljub jasnih Škrabčevih dokazov v temi in smrtni senci, posebno ker oba lista vedno pišeta »Beograd". Ali so gospodje slepi, ali so bili gluhi, ali so pa zaslepljeni; to slednje je navadno najhujša božja kazen. Ali mislite, da se bomo Slovenci kar odpovedali svojemu jeziku? Ali, da bomo kar molče prešli v srbohrvaščino ? Mi smo in ostanemo Slovenci.
Prejeli smo knjižico: Rožica s Krasa, izdalo uredništvo »Bogoljuba"
1.	zv. 1921. Ljubljana. Tiskala tiskarna »tiskovnega društva" v Kranju. Cena 3 denarje po pošti, obsega 56 strani. Knjižica je pisana za naše mladeniče. Po naših mislih je vsebina lepa, mladenič Mlakar je bil zares dober, nadarjen mladenič, vreden posnemanja. Jezik nam ne vgaja povsod. Omenimo le str. 4. prvi odstavek, kjer za resen spis ni primerna neslovenska beseda: »korajžen" (iz laškega: coraggioso = srčen, pogumen, priden). Slovenci pravimo nam. vseskozi: skoz in skoz. Zal fant: zal ima lehko tudi slab pomen n. pr. zal hudič; »brihten" bo pa menda iz nem. »abgerichtet" in ni za književno slovenščino. — Sicer je pa jezik po večini lep, vsebina pa naravnost izvrstna. Knjižico priporočamo vsem našim mladeničem.
Priporočilo v molitev.
V pobožno molitev se priporočajo:
I.	Tretjerednik A. F. presv. Srcu Jez. in Mar. sv. Fr. in sv. Ant. P. za ohranitev
sv. čistosti, za vredno prejemanje sv. zakramentov in za pravo spoznanje poklica. — Dve močno bolni tretjerednici v Ljubljani.	.
II.	Umrli udje okoliša:
1.	nazarskega: Bočna: Marija Černevšek. — Braslovče: Ana Černe, Dominik Vovšek, Anton Rizmal, Marija Hribernik, Marija Dobnik, Jurij Baš. — Luče: Marija Prepodnik, Jožefa Jezernik. — Mozirje: Terezija Verbanec, Jakob Stvarnik. — Ljubno: Jožefa Krumpačnlk, Jera Kladnik. — Paka: Elizabeta Drofelnik. — Rečica: Jožefa Klemenšek, Frančiška Tratnik, Ana Žuntar, Marija Žedaznik. — Šmartno: Ana Dober-žaj, Jermenšek Uršula. — Solčava: Elizabeta Krivec. — Št. Andraž: Jožefa Čobal, Jurij Jan, Jera Počlvavnik, Marija Orešnik. — Šmihel: Anton Atelšek. — Št. Janž: Jernej Razbornik. — Skale: Marija Pečičnik, Plazel Marija, Marija Repnik. — Šmartin: Frančiška Artenk. — Št. Vid: Agata Krajnc.
2.	brežiškega: Vič. g. Jožef Potovšek, bivši župnik v Artičah, j- v Vojniku. — Cerklje: Žibert Anton, Teršelič Jožef, Škofljanec Neža, Žokal Cecilija. — Artiče: Cerjak Elizabeta, Medved Martin, Rožman Janez, Rožman Anton. — Pišece: Leskovšek Ana, Kržan Fr. — Dobova: Volovec Helena, Škvarč Marija, Rožman Marija, Savnik Barb. — Brežice: Metličar Marija, Merilni Jožefa. — Kapele: Merzlavič Barbara. — Sromlje: Krošelj Fr. — Sv. Križ: Kožar Neža. — Bizeljsko: Asi Marija, Ilijaš Janez. — Zdole: Vodopivec Neža.
3.	Skupščine v Sostrem: Fr. Remec, Cecilija Anžur.
4.	Skupščine v Rudniku pri L j.: Fr. Černič z Orlov.
Zahvala ža uslišano molitev.
K. H. se zahvaljuje Mariji, sv. Jožefu, sv. Ant. P. za večkratno uslišanje. — A. R. Iz obljube Materi božji, sv. Frančišku, sv. Ant. P., da se ji je po opravljeni devetdnev-nici bolezen zboljšala (Hvala lepa za poslani dar za Cv.!) — Ivanka Nagode presv. Srcu Jez., Mariji, sv. Jožefu, sv. Ant. P. in sv. Roku za ozdravljenje noge. Zahvalo sem obljubila. — N. presv. Srcu J., Mariji, sv. Jožefu, sv. Frančišku, sv. Ant. P. za srečen Izid težke zadeve. — Štibernik Jera iz Dobrunj se zahvaljuje Jezusu, Mariji, sv. Jožefu in sv. Antonu za ozdravljenje.
Tretjeredne vaje za avgust 1922.
Ljubljana: Mesečni shod: 20. avg. ob polu 5. pop.; za zadržane naslednji dan ob 5. zjutraj v dvorani. — Poduk za novince: 27. avg. ob 4. pop. — Odborna seja za ženske: 20. avg. po shodu. Maribor: Mesečni shod: 15. avg. (Marijino vnebovzetje). — Sv. Trojica: Mesečni shod: 15. avg. (Marijino vnebovzetje). — Novo-mesto, Kamnik, M. Nazaret, Brežice, Celje, Škofja Loka, Krško, Brezje, Vič, Nova Štifta: Mesečni shodi in drugo, kaker je bilo naznanjeno v zvezku 3—4.
Rimsko-seraf inski koledar za leto 1922.
Julij.	Avgust.
1	S	p.o.	Presv. Rešnja Kri.
2	N	V.O.	4. po bink. Obiskanje Mar.
3	P		BI. Rajmund Lul, m. 3. r.
4	T	p.o.	6. dan osmine sv. P. in P.
5	S		Sv. Ciril in Metod, šk.
6	Č		Osmina sv, P. in P.
7	P	p.o.	Molitve in sv. maša od dneva
8	S	P.O.	Sv. Elizabeta Portgl. vd. 3. r.
9	N	P.O.	5. po bink. Sv. gorkumski m.
10	P	P.O.	Sv. Veronika Jul., d. 2. r.
11	T	p.o.	Sv. Pij I, pap. in m.
12	S		Sv. Hermagor in Fortunat
13	Č	P.O.	Sv. Frančišek Solan, z. f.
14	P	P.O.	Sv. Bonaventura, šk. 1. r.
15	s		Presv. Grob Gospodov;
16	N		6. po bink. Karmelska Mat. božja
17	P		Sv. Aleš, sp.
18	T	p.o.	Sv. Kamil, sp.
19	S		Sv. Vincencij P., sp. Sv. Jeronim Emilijam, sp.
20	Č		
21	P		BI. Angelina Maršanska, vd. 3. r.
22	S	P.O.	Sv. Lavrencij Brundz. sp. 1. r.
23	N		7. po bink. Sv. Apolinar in Lib.
24	P		BI. Kunegunda in Mar. Mgdl., d.
25	T	p.o.	Sv. Jakob, ap.
26	8		Sv. Ana
27 28	O P		Bi. Mar. Mgdl. Martinengo, d. 2. r. Sv. Nazarij in tov., m.
29	S		Sv. Marta, d.
30	N		8. po bink. BI. Simon, Pet., Arh.
31	P		Sv. Ignaeij, sp.
1	T	p.o.	S. Peter v verigah. Sv. Mak, m.
2	S	P.O.	Porcijunkula. Sv. Alfonz
3	č		Najdenje trupla sv. Štefana, m.
4	p	PO.p.o.	Sv. Dominik, sp.
5	s	p.o.	Marija Snežnica
6	N		9. po bink. Spremenjenje G.
7	P	P.O.	BI. Agatangel in Kasijan; šk. m.
8	T	p.o.	Sv. Cirijak in tov. m.
9	S		BI. Janez iz Alverne, sp.
K)	C		Sv. Lavrencij, m.
11	p		BI. Ludovika iz Sabd. d. 2. r.
12	s	VO.PO.	S v. KI ara, d. 2. r.
13	N		10. po bink. BI. Vinc., Fr., Hip.
14 15	P T	VO.PO.	post. BI. Sanktes, sp. 1. r. Vnebovzetje bi. M. 1).
16	S	P.O.	Sv. Joahim
17	C	P.O.	Sv. Rok, sp. 3. r; sv. Hijacint
18	p		BI. Pavla Mant., d. 2. r.
19	s	P.O.	Sv. Ludovik, šk. 1. r.
20	N		11. po bink. Sv. Bernard, op.
21	P		Sv. Ivana Fr. Fr., vd.
22	T	VO.PO.	Sedmero Mar. veselje.
23	S		Sv. Filip Benicij, sp.
24	0		Sv. Jernej
25	P	VO.PO.	Sv. Ludovik kralj, zaščit., 8. r.
26	S	P.O.	BI. Timotej in Bernard
27	N		12. po bink.
28	P		Sv. Avguštin, šk. c. uč.
29	T	p.o.	Obglavljenje sv. Jan. Krst.
30	S		Sv. Roza Limanska
31	C		Sv. Rajmund Nonat, sp.
Op.: PO. pomeni popolni odpustek, s p. o. je zaznamovan odpustek za prve petke in sobote ter vse torke, VO — vesoljna odveza.