PROSVETA
ÄTEV — NUMBKR 25
CH1CAOO.KM PETEK. ft. FEBRUARJA (FEBRUARY ft). 1W7 Buk.crlptioa 14.00 Yearly
.n lift, Act of Oct. 8, 1917, aothorlisd on Juno 14. M;
Izbo Jo v wik ton ra»*» *obot, nedelj " in praaalkov.
Issued daily except Saturdays, Sunday* and Uolidaya.
Uredniški In upravnilkl prostortt SM7 South Lawndhle Ava.
Off Ico of Publication i 2067 8. Lawitdale Ava. . Telephone. Rockwell 4904
>ETO—YEAR XXX
PODPORNE JEDNOTE
CLASILO SLOVENSKE N
Cena Unte jo 86-00
Acceptance for mailing at ipocial rato of poetago provided for
!---r—- . ----- . „ _- -- —.....-............ .. . i —ii "i t hf
redsednik Roosevelt izsilil konferenco glede a vtne stavke
»overner Murphy namignil, da avtni stavkarji ne bodo izgnani iz tovarn, dokler bodo trajala pogajanja med voditelji stavkarjev in uradniki avtne korporacije. General Motors se uklonila pritisku, ko je pristala na sestanek z Lewi-som pred evakuacijo stavkar jev. Demobiliza-cija policijskih rezerv v Flintu
Roosevelt zahteva pet
RALI NOVO T0-|u»tavl>e,,^OT,od
VARNOVfUNTür-ä'Ä^"
Detroit, Mich„ 4. febr.—Kon-lerenca med John L. Lewisom . uradniki korporacije General lotors je prišla danea v zastoj, lorporacija se na vse načine ^rani priznanja unije avtnih de-ivcev.
Detroit, Mich., 4. febr. — Mi-jvna konferenca med W. S. Inudsenom, podpredsednikom korporacije General Motors in lohnom L. Lewisom, ki je bila klicana na zahtevo predsednika loose velU, je bila sinoči zaklju-jena z naznanilom, da se bo dale» nadaljevala. Governer Mur-[hy, ki je predsedoval konfe-£nci, je izjavil, da je razgovor rajal več ko štiri ure in da sta stranki pokazali voljo za >orazum.
Oba, Lewis in Knudsen, sta Iklonila komentar o pogaja-[jih, katerih cilj je poravnava et tednov dolge stavke, v ka-eri je prizadetih okrog 185,000 jvtnih delavcev. "Governer naj lovori," je dejal Knudsen repor-prjem, Lewis pa je pripomnil, |a mu je žal, "ker vam ne mojem pomagati." Včerajšnja konferenca in dej-tvo, da se bo danes obnovila,
Rekordna sedeča stavka končana
Avtni stavkarji dobili koncesije
Canton, O* 4. febr. — Sedeča stavka avtnih delavcev pri Hercules Motors korporaci j i, ki je izbruhnila 10. decembra preteklega leta, je bila včeraj končana, ko je unija avtnih delavcev podpisala dogovor s korporacijo. Ta je bila najdaljša sedeča stavka v zgodovini.
V tej stavki je bilo zžVojeva nih 1700 delavcev v tem mestu in sto drugih v Muskegonu, Mich., kjer ima korporacija svojo tovarno. Charles Balough, predsednik korporacije, je naznanil obnovitev obrata prihodnji pondeljek.
Dogovor določa priznanje u-nije, zaščito starostnih pravici! in ureditev mezdnega vpraši- h nja. Ako bo korporacija pove-|| Marahfield, Ore
Domače vesti
Nesreča v rudniku
Midvale, Utah. — Tone Kam-nikar, član društva 12 SNPJ, se je težko ponesrečil pri delu v rudniku v Bingham Canyonu, v katerem je uposlen le več let. Nahaja se v bolnišnici St. Mark's.
v Salt Lake Cityju.
Vlak ubil rojaka Cleveland. — Pred nekaj dne
vi se je smrtno ponesrečil rojak John Trepal, ki je bil uposlen pri železniški družbi New York Central. Pri delu ge je povozil vlak in eno uro po nesreči je umrl v bolnišnici. Doma je bil i iz Rovt pri ¿ogatcu in v Ameriki je živel 28 let. Bil je dlan društva 142 SNPJ in tu zapušča ženo, sina, dve hčeri in brata, v Chicagu zapušča drugega brata In v Little Fallsu, N. Y. sestrično. — Na nekem komunističnem shodu v Slov. del. domu v Cillinwoodu je bil napaden, osuvan in skoro vržen iz dvorane rojak Jos. Mo-šan, češ, da je Trockijev špion!
Povodenj se seli na severozapad
Država Oregon prizadeta
Anglija zavrgla pakt proti sovjetom
_ ________ _____bili zvišanje plače
dokaz, d* so Mis pogajanja treh mesecev, ispešna. Knudsen je nedavno ijavil, da se ne bo pogajal z Ivtno unijo, dokler se stavkarji ■ umaknejo iz tovarn, katere okupirali, včeraj pa je rekel, |a je pristal na konferenco v aglaaju z željo, "ki jo je izrekel predsednik Združenih dr-IV." Ta "želja" je bila zapoved, kateri ae je morala korporacija «»koriti.
Lewis je pred dvema tednoma lejal, da se stavkarji ne bodo imaknili iz tovarn, dokler ne bo ivtna unija dosegla zadovoljive Izravnave konflikta. Sedeči ktavkarji so se uprli injunkciji, M jo je izdal sodnik Gadola v prilog avtni korporaciji in ostali v tovarnah. Včeraj je izbruhnila nadaljnja sedeča stavka v iovarni Chevrolet Co. v Flintu.
Poleg governerja Murphyja, k'wisa in Knudsena so se mirovne konference udeležili Horner Martin, predsednik unije združenih avtnih delavcev, Tho-a h Smith, pravni zastopnik ivtne korporacije in James E. Dewey, ¿lan federalne spravne turni*»j«. Vsi razen governerja no odklonili komentar o detajlih razgovora,
Governer Murphy hoče pred-v <■ po preteku) Oreaona so zadnje | stavaerje.
vor na _ General
IZBORNA ZASUK.
FUnt, Mich. — so drago plačani gočne General "" tirali pred Gadolom, naj isc sedečih sUvkarjei vih tovarn št. 1 in nik tudi storil, »e znotraj tovarn« Co. odigraval čen boj. ki ee je okupacijo tovarne
To je tretja ral Motors, ki j« delavcev na pi sodnik Gadola stavkarjev ls d' tovarn. Okupaciji šena na tako s| najtemnejši ud poteza delala čaat ne ral nem u štabu, je izborno in nila sliko stavke kovni fronti v prJ lavcem.
Vsa stvar je bil nirana po drznih — Powersu Hap| therjevih bratih» in Franku Trager] tantni socialisti) ■ tafl
Madrid. 4. febr. — Fašisti ao danea obnovili ofenzivo za Ma-lago na suhem, i morje in ii •raka.
, Madrid, 4. febr. — Poveljitvo TEZA madridake obrambe poroča, da IKO J* fašistična ofenziva uaUvlje-na na vseh fronUh, ilaati ps ns
dni. ko
milijard za javna dela
•i^mmmmm^mmmm
Šestletni program uključuje projekte za reguliranje rek in odpravo poplav ter gradnjo cest in modernih stanovanj.—Kongres sprejel načrt za potrošnjo 948 milijonov dolarjev za relif in drugo do 30. junija _
iki mo-argumen-lodnikon za iagon Fisherje-je sod-1
stmaj in
dramati-
lUČil s — delavcih I iva Gene-v posest , ko je I istiranje Fisherjevlh |e bila isvr-način v da bi i« ge-»osrečlla m zaobr-vsej stav
ega Oregona so zadnje stavkarje. Ge
ni naiSjTv hiModrnlke, ki «o | bila na konju, poplavili mnogo krajev in pa-ralizirali promet. Avtobusi v o-kolici Scottsburga so prenehali voziti. Mesto Banton je tudi pri-| zadeto.
Cairo, III., 4. febr. — Nasipi Ae vedno drže vodovje proč od
11 pristanlščno mesto Vodja mednarodne madridski fronti, ge Uj Kleber, avstrijski k*nadaki državljan, slan v Malago, da v tega mesta. Kleber ima na razpolago 40,000 miličnikov, ki kon trolirajo cesto, ki vodi U Mar belle do Fungirole In ki je edina pot 8 zap*dne smeri do Malage. Z madridske fronte ni nič nove-gg.
Gibraltar, 4. iebr, — Dve nemški bojni ladji sta pripluli v gl-braltarsko ožino vsekakor 8 namenom, da sodelujeta s španskimi fašističnimi oboroženimi ladjami sa napad na Malago s morske strani.
Medtem, ko se diplomatje v Londonu prlčkajo, kako bi sa-
l vsei sUv-|Pr» ««i* ^^ ln p?prtf1lli avtJimX «^ Prostovoljcev v Španijo, a «e je 29. januarja spet iskrealo nia večje šUvilo Museolinljevih
nizanjih prliUniij6nem mpitU| ki je
lUuTravlsu P-fc** "^ZTL (vsi mili- SaiMwüska, Rpanlja, 4. febr.
Olneral Francisco Francs je lavno čestlUl nemškemu itoriu Hitlerju ns
mornarske stavke je blizul
Waahington. D. t\. d. febr.— 1'redsednik Rooaevelt je včeraj priporočil kongresu v kratki poslanici. naj dovoli pet milijard dolarjev sa dolgotrajna javna I dela. Program teh Javnih del Je Člani mornarskih unij preračunan na šest let ln uklju-
odobrili dogovor «uJ« regulacijo rek, katere po-
odporni dogovor I vtri^0 povodnjl, kopanje ras-
San Franclaeo, Cal.. d. febr.— |nih kanalov ln Issuševanje moč-Mornarski delavci so odglasova' virnatih pokrajin ter gradnjo
U z veČino SO proti enemu salavtnih cest ln modemih stano-takojšnjo vrnitev na delo. Ko- vanj, ki naj nadomestijo današ-nec sUvke bo oficielno razgla- lnje alume v velikih meatlh. U-ion jutri. ključen« so še druga Javne dela.
8an Franclaeo. Cal. 4. febr Projekti Javnih del se raste-— Vse kale, da bo tri mesect-l^o na vae Zdruiene države, to-trajajoča atavka mornarakih de- da središče je ohljska dolina, lsvcev, ki Je parallslrsla promet miNslaalpplška dolina, okrožje v pristaniščih ob sapadni obali, Mlchlgsnakega Jesera in rMni kmalu končane. Velika v«čln« kanalski projekti n« vshodu ln Izmed 40,000 sUvkarjev je prl|jugu.
avtne
volitvah odobrila provlslje dogo-vora. ki Je bil sklenjen med uni jami ln deiodajalei. Tri tisoč pri-atanlščnlh delavcev v Seattlu, VVash., Ima še odobriti dogovor, kar 88 bo sgodllo danes, nakar se bodo stavkarji vrnili na delo Stavka Je po isjavl uradnikov parobrodnlh družb ujela 28ti parnlkov v pristaniščih ob I'a ciflku ln temed teh 70 v Ha» ^ Likvidacij« konfHk |s oomeni eMvttev «ktlvnoati v
, , . mest« C«lr«. Prebivalstvo up«,
Eden povedal Hitlerju, dft Je rekM 0hio dosegla višek in
da Rusija mora biti "—t--1 J-*u ^ ,,n,H"fl
zraven
London, 4. febr. — Anthony Eden, angleški zunanji minister, je včeraj izjavil v parlamentu, da Sovjetska unija mora biti uključena v vsakem evropskem mirovnem paktu. To je bil di-
v nekaj dneh bo začela upadati. Ako se to zgodi, je mesto rešeno poplave.
Delavska zakonodaja v Illinois«
pre*
nik Sloan se je rogal admini-straciji v Washingtonu in delavski tajnici takorekoč rekel, naj se gre solit. Z Lewisom in voditelji avtne unije da se ne bo pogajal, "dokler stavkarji ne izpraznijo naiih tovarn."
Vsi zakulisni manevri, d« se prisili mogočno korporscijo na pogajanje s unijo, so izpadli v nič. "Javno mnenje" je družba pričela obrač«ti n« svoj mlin z dobro plsčano prop«g«ndo. Izgledalo je že, ds je na konju. Potem se je zatekla še na sodi« šče, ki naj etavkarjem zasadi nož v hrbet. V Wall streetu kot med vigilanti v Flintu in dru-
Odbor, ki bo vodil U del«, js pod vodstvom t«jnlk« notranjih ladev, toda prlkljušen« J« tudi jprev« relifnih d«l In depart-mentl sa poljedelstvo, delo ln trgovino s večjim številom strokovnjakov.
Medtem sU nlšj« sbornlc« ln «an«t včeraj sprejeli načrt sa-Sasnegs rellfa do konca tega fiskalnega leU (»0. Jun. mi)t ki snaš« vsoto Ml milijonov dolarjev. Od te vsote Je n«menje-fft^MU—» se «o
milijonov p4 gre v področje u-
; * i !!!vJiiTi^eatltTo in B00 ekaportnih ursdih, k ao^bl- mllljonov pa gre v pudroč e u-je včerej sahvalil za čeetiUo_ in ^ -Uvkl> Vae for prAV| fft prešel evsnje obuboU-
izrekel željo, da M Ffsneo taj HJJMJ ¿ Jutr| n. I . y v b||l|no lndut.
kmalu slsvil svojo zmago "nad
boljševizmom" , . . -
Razkol v eleve-
landski federaciji
"* ■ i i
Novo grupiranje industrijskih unij
Cleveland, O. — (FP) - Cle-velandakd delavska federacija ae je razdelila v dva nasprotna al taliora, ko je ekawkutlva izrekla
UMJuts"° T . • i L« j - __mea viguauu v r....v« ... . . ko je eka<*kut va ooreaia
mirovnem paktu. To je bil d - --J§ bi|o vfllko VW(e,je. SUv-™•B-U¥tafJtil v to-
rektni odgovor Hitlerju, ki J«' Načrt krajšega delovne- Lje je pričel objemati obup. ^PliT^Ca danijo je
zadnjo soboto izjavil, da Nem- j ^ zbornico Prošli pondeljek pa se je zgo- \ M d , fj obljubil«. Fisher
čij« ne bo sklepa a nobenega __ dilo v Chevroletovi tovarni št. ' Jjdru4nIca Vorpors-
kompromis« z boljševizmom In, ne pojde v noben evropski pekt Springfle d, l\L, 4. febr. --Ji v kateri bo Rusija. Program delavske zakonodaje se
Malo pnej je^Eden "varU .n- očltuJs v velikem številu zakon-vUiki kabinet nai se pripravi Ukih načrtov, ki ao bili predlože-
m Jm.tWen konf^kt z Nem- hi v državni zbornici v prvem te-na diplomatičen konflikt z Nem I ^^ GUvn| ^ uh
Eden je dejal v svojem govo- Je o-nutek glede skrsjšanja de-
ru v zbornici! d. je Anglija n. lovnega Ud na na pst dni. n tališču, da pri garancijah za Državna delavska federacija
aplošen evropski mir ne more bi- je uverjena, da bo prodrla s sv0 * ^jl^vni zbor^-
biti pozitivna. «L Prednik zbornice je Umis
1 E. Lewls, navdušen unionist.
dilo v Chevroletovi tovarni št 4 ki izdeluje motorje, nekaj, kar ae lahko Izkaže za WaUrk>o. Sigurno je bila naj bril jantnej-ša strategična poUsa v vsej stavki. Prej omenjeni organl-zavedaii, da bo
nekaj dni prej obljubila. Fiaher Body Co. Je pridruAnlca korpora-Iclje General Motora.
Predlog, naj federacija umakne jKidporo atavkarjem, Je ekae-kutlva sprejela na pritisk svetov stavbnih In kovinarskih unij, ki *o prejele zadevne InatrukcIJe od mednarodnih organizacij is Wa.
malnosti bodo urejene jutri, na-| kar bodo unije |wj*valu stavkar
je, naj se vrnejo na delo.
Boj proti anti-
pike t ni postavi
Berkeley, Csl. — Orgsnlzira-no delavstvo v okraju Alamicii je pričelo z akcijo za odpoklic antipiketne občinske postav«. ! Hodnik Leon K. Gray Jo Je eicer le en koa odgriznil, ko Je razve-1 Ijavil točko, ki je prepovedova-la "piketlranje in pohajkova-| nje" na trotoarjlh.^_
Nogavičar ji kritizirajo Murphyja
Žigosajo ga, ker je poslal milico nad avtne stavkarje
nih farmarjev trijakih meat.
za tor J i ao se —
atavka dobljena ali izgubljena v. ^MPodnIh or^nizacij i« rru¡yj- ""V"., I1(,¿' m||ll4l
tovarnah, ne v WaahingWi. ali I hj tmm Ko je bil predlog dan Je odredil 8^ mlllw
zakulianim manevriranjem BB ^ vladala velika do enforsira «tav^Umwko ln
1 zminjava. Nekateri delegatje l.mkrii«. ie orinóla na «lan ve«
ao is javili, da v konfuslji sploh niao vedeli, za kaj gre. Članom
višjih glav.
Oprijeli so sé drsne misli, na redili načrt In g« isvedll. To-
Rusija pripravlja udarce Trockiju
Trockijev govor po telefonu v New York
Mexico Oty. 4. febr —Tukajšnji» acanu, prttdmealju glavnega me-TunkcIJo, je prlnaala na dan več-|ftw Mehike, je bil povabljen, da io krizo In je direktno izzivanjek»»K«»vorl shoracija ne bo odprla tovarn, y stavkam v J
ream naerv in k» -- nlHO veoeu, zrn ar«.
varna št. 4 ni bila v eUvkl, ^'l111 Hvtrw* unije Je bila odvseta tiravl-pa je prizadeta po etavki kakor I. Ä ^«^nja, Ml, i>M üUnarln«
Ii
s plačevanjem članarine T« akcija ekaekutlve fador ar i jo je dala pi»gon grupiranju In-
vse tovarne General Motors. Po
akon proti seas- I delavske federacije je dejal, da I sua^ndiranju obrata Je nedav-
BLovriO, r.igovort. 3e-| '^tZilrMS^^ ^
[' m Mirijo poročil», (U Je banu M pripravlja! lui«koni rt kr.JieK. (inmtiii. i ()d<|ovltv( ^ .„„..niirtov, k« u To „»„„j. Irn» oporo pri-arl
¡Murphy prepovedal li«on «».v- Montgomery. Al... *. febr. . _________ killobl.Lu« boUli »keUtl. k.U-rlh močnih d.i.vrtcih or*»- pom.rf «vlnin, "•""JT'
kur jev iz tovr» kljub injunkci- Z.kon, ki uvr.ti ««leče .Uvke v ^^'^t^^nk Do upr.vMj. CMvr^h nlMrlJ.h. R«kogovor določa vamami. Sledil je poh.Hl "» 'I« mobilisadjo policijske reser- nihče ga nI oviral. Herif Tho-ve MM) mož. katero j« nekaj ur mas W. Wolcott je dejal, da je a prej mobiliziral meetni upravi- tem. ko Je psečital beaedilo in-telj John M. Barringer. NaMunkcije «Uvkarjem. Izpolnil drugi atraai je unija obljubila, svojo dolžnost. "Vem. da so
da ne bo prirejala demonstra-1 sUvkarji v tovarnah. U»da sto-cij, ki bi ovirale cestni promet riti ne morem mčeaar v tem mo-VčtraJ popoldne, ko bi mora- mentu," Je rekel šerif. "Nadalj tax kar ji v amlslu injunkcije | nji korak naj I s«puatiU tovarne, se )e množica j racija Genoral
v zadnjem zaeedanju
.., 0 'i '■ —
Hitler bi rad kontroli-ral vse Nemce v tujini
Berlin, 4. febr. — Hitler Je organiziral poseben department propagande sa Nemce v Združe. nih državah in drugod v tujini, katerih je 12 milijonov. Te de-partment bo vodil Krnet W1I-Bohte v svtho intrig m«d ;imi izeeljotu.
tovarn v Flintu Arnoldu Lsnsu ao organizatorji jaislali unijski! odix>r t zahtevo, da z njimi kon-
no še povečal, ker so idaj dve gristi delavcev, eUvbinalur ln ko-vinarake unija, boriU za kontro-
ntaviti Industrijski mir, tedsj naj slodi zglwiu mlnneeotakegs in aouth-carolinakrgs governor-
js In popoln'*"* W|l,r<, ÄVlf,Ä ^ varn«. dokler se družba nI pripravljena na miran način po-liotati z dolavci." I Nogavlčaraka konvencije Je
v New Yorku |h» telefonu pri-hiHlnji torek. Troeklj se Je od-zval H hod sklicuje odbor v o-brambo Tria: kij a. V Um «idbo-ru so Troekijevl komunisti, ml-litantnl Nociallsti In razni libe-
ralci. ^ f
Waahinglofi, I). C.. 4 fobr Akej Aftn riskn vlada ne Ih. branila
Trockiju govoriti |a» telefonu i» MfXiro Cltyja v New York prihodnji torek, ampak njegov o-biak Združenih drtav ne Iki do-voljen |aid nobenim imgojom
ii nitemr. LKiblll so le "run I upniki mednarodnih unij M*-around", kakor pravijo delavci. j0 družiti obe grufrt s namenom,
Htvar je kmalu priSla na ušesa\dm bodo vodili bolj uapešno of^n ;
delavoam, ki so ae pričeli prl-L,vo pr<>tl l^rvemu odlxrru za proti UJ akciji P^-tlra « tud pravljatioa demonatr^ije ffedl^J^Uo «anis^lj«. a w pri pr.daedniku Ruoseveltu kot tovarno. Tukaj namreč nI bilo| nAj*t#ii na velike ovire. vojaStva
I Ko so priAli pred tovarno, je nanje uauU vsa tovarniška policija Pričel se je boj. ki Je trajal trlčetrt ure. Udeležilo ae ga je tudi 80 žensk. Bojna are-
Cikaiki policaj bren jen,
čet, da je komunist
Chicago, 4. fobr —PolkaJ Joe. P. Coano s poeUje »hakeopearo
vrhovnemu ermadnemu tiovelj nlku Ur gs urgirala, naj narod ni gardi v Michigan prepove rabo orožje in uniform zvezne armado. __
u ae jo «skala zdaj v prid Uj.lava. Je bil včeraj vrim» Is služ pi Wet v prid drugI ekuplni. | lie na obtožbo, da J. aktiven ko;
(Ueljt se 8.
ihunistlCni agitator. Cosne Je, k ar jem;
na nekem ehodu delavcev rekel, da ne bo nikdar dvignil evojega poMetJstaofS kollčks proti oUv-
Msstni elektriiarji
dobe zvišanje
C h I c s g o. — Kot poaledles kratki* mmIočo aUvke, liodo meetni elfktrlčarji dobili vzpooUvl-lov aUrih plač. HUvka Je dvignila precej prahu v meščanakem časopisju, ki je udarilo na etru-no, tU je vsaka sUvka Jsvnih nami-Sčoncov kriminalna. Pred nekaj leti Je prišla redukcija «a vm meetne u.lužben«e v obliki bresiilačnegs dela po 89 dni na leU.
-----------^^
PB 0 S VT!TÄ
PR08VETA
THE BNL1GHTBNMINT WIM« I» UfTNUU IIOVBMD MSBOMfB POD P CT« NB J BOHOTI «f mmé i + Mt* i bf ttM
iTnuIii'htoiiuB1!!"«*!1 ¡iT! »
la Ctoi «fM M MU Uto. »I» M pri tate« • !■ ■ ■
(Ml
■■hurtgOi» fur «IM U»iu4 Blat* («M«t
m4 Ci»»i» M M Mr rw. Ckk«c» M4 CW* Sl-M B« M M rrr r«M
niMM mMM («rti*, f»
'ilM, 114 > M TOM» pUüitUÜm U V »toteJ«.
¿rltoftil MUIM. _
HSS^ NiM M i«TMM*( — lUMHHpto MMM*I-•■4 «»MiWtW Mttotoi wtiI —A fc« wtanni Otter ni—, tU.. will te N«mtm4 »•tori te
te to
m «M, ter Im MÉ •
PROSVETA
Mêf-M te. LmmmdmU A»«., MBMBBB Of TVS PBUBBATSO
ItotHM v «fclapsj«. »• primer (J*n II. lt»T>, l*>W« «•!«(«
M M wlm HMil, te *M. to • tM teUflMM
r«MvtU to »nwteu. te tt tmm liât a
Nekaj tega in onega
Vode dveh velikih razlitih rek Ohlo in Mis-Miaaippi no najbolj udarile revne delavce-in farmarje. TI so navadno naseljeni v dolinah in nižinah, ki no izpostavljene poplavam. Bogatini imajo svoje krasne rezidence na višinah, do-čhn so si roma An i delavci stlačeni v bajtah pri tovarnah ob rekah in železniških tirih. Žalostna slika, toda resnična.
Socialna plat vsake velike prirodne katastrofe • je najbolj tragična. Za vssk materialni udarec, ki ga dobi bogatin, dobi revež deset udarcev. Ameriiki bogatini, ki zdaj bivajo v Floridi in drugih toplih krajih, so pri takih nesrečah prizadeti le na svojem btislnessu, ne izgube pa strehe. Skoda jim izbriše nekaj ims-tjs, ali njih privatno življenje se nadaljuje brez razlike.
e • •
Nikar ne mialite, da bi mi radi potegnili bogatine v nižine, da bi enako trpeli kakor reveži. Ne I Kar mi hočemo, je, da gredo tudi reveži na višine In da bo njih materialna ekaistenca enako zavarovana kot je danes ekaistenca pe-žčice kapitalistov. Človek, pa naj bo revež ali bogatin, samo enkrat žlvf — in zakaj bi ne živel človeiko? Enake priložnosti materialne eksistence za vse ljudi! Proč z ekonomskimi in
socialnimi razlikami!
e e e
Avtni kralj Slosn kriči, da ao sedeči stav-karjl "ugrabili (kldnapali) njegove tovarne In, jih drže proti odkupnini". Bloan bi rad vedel, kakšno pravico imajo delavci sedeti v njegovih tovarnah, če nočejo delati. Sloan—In cela vrsta drugih takih ameriških ekonomskih avto-kratov—ne morejo pozabiti, kar je bilo,In ne morejo poj miti tega, kar prihaja. Amerilka burbonija pozna le individualne lastninske pravice, nima pa najmanjšega pojma o socialnih pravicah onih, ki ustvarjajo vrednost posameznih laatnln.
• • e
Koliko bi bile tovarne General Motors vredne, če bi ne bilo v njih delavcev, ki proizvajajo avtomobile? Odkod izvira vredhost delnic, odkod dlvldende, če bi ne bilo delovne energije tisočerih delavcev, katera ustvarja kapital in njegovo vrednost? Arogantni Bloan vidi le sebe in avoje delničarje, vidi le svoj kapital, toda delavske lastnine: delovne energije — noče videti. Sloan ne ve tega, da delavci, ki sede v njegovi tovarni, Imajo tudi avoje Interese v tej tovarni, imajo socialne pravice, od katerih zavisi njih eksistenca in obenem eksistenca vsega mesta. v katerem se nahajajo tovarne. Hurbonski ameriški kapitalisti ne tx»do tega nikdar razumeli, zato pa izzivajo konflikte in svojo—propast.
• • •
Važnost socialnih pravic (skupnih pravic za blaginjo vseh) je bila najlepše demonstrirana zadnji teden v dolini ob reki Mississippiju, ko je oblast ukazala skupini farmarjev, da morajo zapustiti svoje domove in jih prepustiti poplavi. Razstreliti je bilo treba jez, da odteče voda in se s tem zsvsruje večji krsj preti poplsvo ne glede ns to, če nekaj farmarjev izgubi imetje. Fsrmsrjl eo se neksj čaaa upirali in zastražlll j*z s pt**ksmi v rokah, ali morali so se podati premoči in pobrsli eo svoje cule ter odšli. Zs-ksj ne bi oblsst ris ensk način ukorila Sloana in ostslih ekonomskih tiranov, ki drže v ekonomski popis v I (depresiji) ns tisoče delsvekih družin ssmo zsto, ds očuvajo svoj individuslni profit— In k vrsgu s gmotno blsginjo vseh teh tisočev, stotisočev in milijonov?!
Ameriks stoji ns prsgu nove dol*. v ksteri bo trebs dvigniti socisllte prsvice nsd individualne prsvice. Ali pride Ameriks v to dobo ns lep. miren nsčln? To Je docels odvieno od ekonomskih burboncev. Ameriks mora priti v to dobo t Nazaj ne more več. Mora naprej— ns lep sli grd nsčin. Kdorkoli Imi |toakušsl A me-"rtfco ustaviti ns tej poti, ho nemil odgovornost zs poeledice Nsšs iskrena željs js. ds ss ta . pot izvrši ns lep način: s izobrazbo, organizacijo in demokracijo. Ce pa bodo burboncl in re-skrionsrji sploh hoteli drugsče, tedsj ne bo to krivds smeriškegs delsvetva. ne bo to krivds demokracije Demokracija se mora »»raniti! In branila se bo! .,
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
Poročilo o poplavi Bridgeport, O.—Reka Ohio je 23. jan. doaegla višino 46 čevljev in 9 palcev, nakar je pričela padati, ponovno deževje pa jo Je apet pognalo višje. Dne 26. jan. Je radio sporočil, da bo voda dosegla višino 60 čevljev. Naslednil dan je voda dosegla svoj višek, to je 48 Čevljev in 9 palcev. To Je dalo ljudstvu vcepi je, kaiti letošnia višina po-nlave fe bila 7 in desetinko čevlja nižja ko lanska. Dasl je napravila nrecejšnjo škodo, ni niti senca škode, ki jo je nspravila lanska povoden j radiu napovedali in svarili Hudi; da se izselijo iz svojih domov. Vedeli so skoro natančno, kdai In kako visoko bo voda narasla. Kadar začne voda naraščati, recimo, v Pittsburghu vzame celih 18 ur nredno nride-re do nas. V tem času radio obvesti. da se prizadeti Hudi« pripravijo In umaknejo, da jih ne zajame. Tako so naši Hud je že prej spravili svoje pohištvo na varno v višie prostore, predno je prišla voda v stanovanja, razen par izjem. Sploh pa niso bili toliko prizadeti kot lani. Naši ljudje pa ne gredo k dobrodelnim organizacijam, kajti te so fl dobro zapomnili od lanske poplavne kataatrofe, ker so jih prezirale. Pomagali pa smo si drug drugemu z Izseljevanjem In kmalu bo vse pozabljeno, čim ae hiše In kleti poauše.
Letošnja poplava nI puatila toliko blata za aeboj kot ga je lanska. Odrezani smo pa bili od»t>stalega sveta brezmala teden dni, tako da nlamo dobili nobene pošte, železniška In vsa oatala tranaportacija je bila pa-ralitirana, Dne 28. jan. je vae apet oživelo, ker je vodrčez noč toliko upadla, da ao se spet vse tranaportacljske zveze obnovile Vsa drugačna poročila pa priha Jajo iz krajev kakih 100 in več milj ob reki Ohio. O tej katastrofi, ki je zadela nižine ohijake doline vse do izliva reke Ohio v reko Mississippi in dalje proti Jugu, Prosveta dnevno poroča, zato meni tega ni treba ponav (jati.
Ko sem poslušal radijske klice iz mesta Louiaville, Ky., nisem mogel prenesti grozot In sem radioprejemnlk zaprl. Pripomnim naj, da je bil bližnji otok Wheeling a svojimi 10,000 prebivalci vea v vodi, ljudje so pa kljub temu oatali na auhem. Okoliški kraji ae nikakor ne morejo primerjati s kraji nižje ohijski dolini, ki jih je povodenj zadela najhujše v vaej zgodovini. letošnja povodenj nam ni zaprla ne plina ne elektrike, kakor nam je lani. Radio je bil namreč noč in dan na delu ter svaril ljudi. Zato so se pravo-čaano pripravili in ostali na au hem. V resnici ao to bile tri povodnji v eni, vsaka je bila večja, a vse tri skupaj nam niso prizadjalc niti sence škode, k smo jo utrpeli lani.
Ves čss povodnji sta premo-gorova Blaine In Stanley obratovala. razen par izjem, ker ae »«» V nekaterih krajih udrla eem-Ija in zasula železniške proge In ceste. Zdi se—kakor je razvidno iz poročil po radiu—da ai dobrodelni organizaciji Rdeči kril in Zveličavna armada (Salvation Army) konkurirata pri reševalnem delu. Pač žalostno, da se morajo tudi nesreče In katastrofe izrabljati v privatne namene in ambicije.
Caaopisi poročajo, da je med l^wlsom in Rooseveltom nsstal preftsd lewis ae je obrnil na Roosevelta. ksteremu je poms-gsl z milijoni glasov do izvolitve, ds bi pomagal in p redo val v prid št raj kar jem pri General Motors. Toda Roosevelt je to odklonil in listi se Lewisu posmehuje jo ter komentirajo, češ, da Rooeevelt bi bil izvoljen brez 1 ¿»«risove pomoči. Celo njegovi nasprotniki sedaj Roosevelta plosksjo.
Tu je na mestu vprašanje tistim, ki so tako grmeli proti onim, ki so agitirali za delavako stranko in njene kandidate: Ali ae bodo delavski voditelji in delavci aami zbudili ter spoznali, da so vedno vsrani od obeh strani starih atrank? Alf bodo v bodoče gradili avojo lastno delavako stranko a soc. principi, ki bo atala na njihovi strani vaelej in poveod? Ako jih ne bodo zbudili letošnji delavaki boji, ki so v teku vsepovsod In še bodo, potem good-by delavska zavest!
Joeeph 8noy, 13.
Prireditev Cankarjeve ustanove Cleveland, O.—Prihodnji teden, dne 14. februarja, bo imela slovenska javnoat v Clevelan-du priliko pokazati, da ni res "črna" in reakcionarna, kakor bi jo radi pokazali naši katoliški konaervativni voditelji z Grdino, Pircem in Debevcent na
Na koncertu je kolekta prinesla $40.97. Omenili bomo le imena onih, ki so več prispevali: Tamburaški zbOr 'Beskučnik' in 'Crvena zvijezda' $6, št. 876, IWO $6, št. 472 SNPJ $6.16 in Blaž Aljtnovič $6. Prireditveni odbor se vsem skupaj iakreno zahvaljuje, aeveda tudi vaem o-nim, ki ao prispevalPmanjše vsote, katerih imen pa nam ni mogoče na*vstl,%er bi vzelo preveč prostora. •" ^
Lahko z veseljem poročamo, da je bila naša prva skupna akcija v tem kraju uapešna. Zato je potrebno, da smo složni i v bodoče ter da skupno pomagamo vaakl dobri stvari. Naj živi španaka republika in španaka demokracija! (Denar je bil poslan na naalov North American Committee to Aid Spanish Democracy.) x
Prireditveni odbor.
Novice iz Johnstowna
Johnstown, Pa«—V petek, dne 29. jan. je umrl Anton Urbaa v starosti 70 let. Bolehal je sa naduho, ki je posledica dolgoletnega težkega dela v jami. Doma
čelu, ampak napredna in devoij bil Jf? ÂE^^^Ïl inteligentna, da razume namen £ znane M*toye družine. Pwd
Cankarjeve ustanove, ki bo imela na ta dan veliko kulturno prireditev, katere čiati dobiček bo šel za bodoči književni mesečnik "Cankarjev glaanik".
O programu te prireditve sem že zadnjič piaal. Sodelovala bodo vaa napredna kulturna društvu in naši priznani solisti, tako da bo prireditev res sijajna. Glavni točki pa sta enodejanka "Pla-člca", delo Ivana Molka In govor Etbina Kristana, ki bo ob tej priliki prišel v Cleveland.
Slovenska napredna javnost! Uspeh Cankarjeve ustanove ae ne tiče aamo nekaj oseb, ampak nas vseh, vsaj smo tedaj, ko se je ta akcija začela, vsi sklenili, da bomo delali za stvar, da bomo uresničili revijo, pa če nam še tako naaprotniki nagajajo. Sedaj je prilika, da avojo obljubo Izvršimo, da agitiramo *a 'Cankarjev glaanik1, da se udeležijo prireditve Cankarjeve ustanove in pokažemo, da je nam napredna mlael reanlčno pri arcu!
Na svidenje v nedeljo i 14/februarja v avditoriju Slovanskega doma na St. Clalr a ve!
MIlan Medvešek.
Nekaj o odškodnini Ekalaka, Mont.—Omeniti *e-llm, da sem se boril pet mesecev za odškodnino ali kompenzacijo za poškodbe, katere sem dobil dne 18. avg. m. 1. pri delu WPA, toda vsied hudobije pred-delavca in hinavščlne časovnega nadzornika je bila odškodnina dvakrat zavrnjena. Preddelavee nI upošteval prijave o poškodbi, pozneje pa je trdil, da ae nisem poškodoval pri delu. Pri tem mi je pomagal zvezni aenator B. K. Wheeler, ki je za Montančane to, kar je La Follette sa Wis-consinčane ali Norria za Nebra-ščane. Poalal ml je zadevni telegram v odgovor, ki se glasi: "Glad to say that employeee commission has approved your claim and authority la going forward for immediate operation and payment of compensation." Joe. liovislk, 131.
V pomoč španskim dels v rem
Verons, Pa. — Osem tukajšnjih In okoliških podpornih dru-. * štev in hrvatakl prosvetni klub 86 mno*Ä ,eU'
6 leti mii je umrla soproga. Bil je vseskozi zavednega mišljenj^. V Ameriko je prišel leta 1898, kar znači, da je tu bival 89 let. Bil je ustanovitelj raznih društev. Ob amrti jefal član društev "Danica" št. 44 SNPJ in sv. Alojzija št. 86 JSKJ. Za pušča štiri otroke, ki so vsi odrasli in člani naših društev, in sicer dva sinova in dve hčerki. Pokojnik je bil tudi soustanovitelj tukajšnjega Slov. hranilnega in posojilnega društva in dolgoletni odbornik. SvojeČasno je bU tudi član kluba št. 6 JSZ.
V nedeljo 80. jan. smo bili obveščeni o zopetnem slučaju smrti, da je Frank Hiti v starosti 39 let umrl v sanatoriju Mont Alto, odkoder je bilo truplo prepeljano v Conemaugh. Pokojnik je bil doma iz Cerknice, v Ameriko je prišel takoj po vojni, bil je močne poetave, skoro gotovo pa so bile njegove rane vzrok njegove amrti — prestani napor mladega fanta v svetovni vojni Bt\ je član društva št. 36 JSKJ in svoječaano tudi član Št. 44 SNPJ. Dolgoletna depreaija je tudi njega zadela. Tu zapušča sestro Mary Roes na Park HI1-lu, v stari domovini pa brate in eeatre. Zapušča aoprogo Antonijo (roj. Savnik) in tri nedorasle otroke (s prvega zakona. Obe ma pokojnikoma obranimo ča aten apomin, prizadetim jÄ naše sošaljo!
Koncert zbora "Jugoalavije" pri katerem ao aodelovall zbor "ftpdoljub", Cohran Jr. High school Band, mlade pleaalke itd. ki »se je vršil v soboto 80. jan v ADD, je nad vae kraano uspel Ni bilo aicer občinatva, kakor se je pričakovalo, vseeno je bila avdljenca zadovoljiva..Program ne «točke ao se izvršile skoro breihibno in občinstvo je bilo zelo zadovoljno. Hvala vaem, k ae aodelovall in pomagali, ka kor tudi občinatvu, ki se je udeležilo koncerta.
Srebrno poroko sta alavila Anton Kamnikar in soproga dne 30. jan. in prišlo je mnogo pri jateljev in znancev tudi iz Bridgevilla. Zal, da se je istočasno vršila kot koncert in mnogim ni bilo mogoče priaoatvova-ti obema. Jubilantoma kličem:
imeli može, Id ao se ločili od naa. Niso se vpisali v tisto čudno bratovščino Živih mrliče v, temveč so dokončali svojo naravno pot smrt jim je vzela delo iz rok. Delali so do konca in našelbina tega še ni pozabila. Naj omenim le tri izmed mnogih.
Frank Tamše. Kar pridrdžite ae skupini rojakov, ki ae pogo-varjo o dramatiki in garantiram vam, da boste slišali: "Ko je bil Tamše še živ, je dosti delal na tem polju, zelo ga pogrešamo." Da, pogrešamo ga in spominjamo ae ga in to valed tega, ker ni umrl v brezdelnoati.
Geo. Schuler. Ljudje v veseli družbi za po jejo in ob takih prilikah ne pozabijo pionirja alo-venske pesmi v naselbini. Mož pač ni živel zaman in ae ni hotel podati amrti pozabljen j a. Vedel je dobro, da komur narod nameni pokop pozabljenja, tisti je temeljito pokopan!
Frank Novak. Tudi njegove ideje še vedno živijo med nami. Ko si človek v kritičnih momentih misli, da bo šlo vse k vragu, zaveje med rojaki Novakov duh in naaelbina napravi svoje! Naselbina pokaže, da je po miselnosti delavska, po delu pa samosvoja. In po pravcu delavske miselnosti si usmeri svoje delo.
Tri sem omenil, tri, ki so svoje življenje posvetili trem različnim problemom, to pa zato, da pokažem razliko med tistimi, ki so preminili, a še vedno živijo, in pa med živimi mrliči, ki so za vsako koristno stvar mrtvi! Namen tega dopiaa ni, da zbudim žive mrtvece. To je nemogoče, kajti kamor se naseli lenoba, tam je vsak pameten argument neuspešen. Ta dopis sem napisal zato, da se junaki in junakinje prostovoljnega prezgodnjega počitka in ljubitelji gorkih peči prehitro ne pozabijo. France Puncer.
O tem in onem Sygan, Pa. — Tudi pri nas smo bili deležni poplave, četudi potok, ki teče mimo, ni velik. Voda je izpodkopala navoženi material, ki ga dovažajo Iz rova št. 1, in plaz je zajezil potok, da je naatala poplava. Proge so bile pod vodo in mnogi so dobili nezaželjene počitnice.
Na 16. jan. sem se udeležil delničarske seje Hranilnega in posojilnega društva v Strabanu. To društvo je v zadnjih deset letih izredno dobro napredovalo. Delničar, ki je vplačal recimo 134 na delnico, je prejel 200, ko je delnica dozorela. To je dokaz, da je društvo imelo dobro in pošteno gospodarstvo. Treba je bilo seveda mnotfo dela in truda, da je šla ta kooperativna ustanova tako vzorno naprej — v korist delavcev.
Dne 24. jan. je gospodinjski klub, ki sodeluje z društvom št. 6 SNPJ, povabil mlade In stare na okusno večerjo. Temu klubu in društvu gre priznanje za ao-delovanje in akupno aktivnost.
Na 6. feb. priredi predpustno maškeradno Veselico društvo Bratetvo akupnb a sodelovanjem ženak. Na tej prireditvi bo obilo zabave za stare in mlade, maake pa bodo aeveda deležne nagrad, namreč najlepša in najgrša. Na svidenje 6. februarja!
Lorenz Kaučič. 6.
"Crvena zvijezda" je priredilo akupni koncert v pomoč španskim delavcem, ki se borijo za demokracijo. Ta koncert se je vršil 18. jan. Sodelovala so sle-dežs društva: 218, 880 In
A. Vidrich, 44.
2ivl mrliči Milwsakes, Wls — Nikar se jih ne bojte! Ne hodijo okoli 472 'strašit pametnih ljudi. Ne, lepo 8NPJ, 802 In 770 HBZ, 176 JS- mirno sede doma pri peči. prid-KJ, ogranci 1WO št. 867 in 4312 no sdehajo in se ne brigajo za in Še omenjeni proavetni klub. drugo kot za žlico in akledo. Uspeh je bil Jako zadovoljiv f|- Mnogi izmed njih eo zmošni vee nančno in moralna Dohodki ao kaj drugega ; najalbo to ali dru-znašali $218. Ako bi imeli večje *o delo na kulturnem, političnem, prostore, bi bH uspeh še večji, drvštvenem ali pa na polju de-tako pa se Je mnogo ljudi vrni- levčkih strokovnih organizacij, le, ker ni bilo prostora. Proda- tta'veeh teh poljih krvavo po-nlh je bilo 860 vstopnic. K uspe- trebujemo zmožnih delavcev in hu ao dosti pripomogli pevski človek nikakor ne more doume-zbori Prešeren, tamburaški R*e- ti. zakaj se jih toliko vpiše v ta-kučnik' In klub Crvena zvije»- ko malo spoštovano In tako meda. ki ao brezplačno nastopili, lo upoštevano bratovščino šivih peli In igrali, zakar ae jim iskre- mrličev. Normalno razvitemu no zahvaljujemo. Pripravljalni človeku je težko zapopasti, kalto odbor je bil pridno na delu Tr- morejo as koristno in potrebno govei so prisptvsli rasna darila delo amašni ljudje poetatl žrtve v hrani In pijači, njihovih imen udobnih foteljev, (". mu Ijadje. pa ne bomo pozabiti Ht ne njiho- ki po vseh naravnih zakonih še vin trgovin Hvala vsem. teko živijo. siHjo v pnaabljenoet tudi onim. ki ao darovali vtoo • Pri nas v Mllwaukeeju
Spet presenečenje Lihrair* Pa. — Tukajšnji člani SNPJ, stari in mladi, so se domenili in priredili našemu o-četu Bebasti snu Dolencu veselo presenečenje k njegovemu 76. rojstnemu dnevu v Slovenskem domu. Zbralo se je mnogo prijateljev in znancev. Ko je vstopil, je zaorilo iz mnogih grl, on pa je bil tako preeenečen, da ni mogel spregovoriti niti beaede, tako tudi naša mati, ki je tudi bila de ležna tega veeelega presenečenja Miaaje bila lepo okrašena in oblošena s rasnimi dobrotami, na sredi pa je bil poetavljen velik fcejk — večji kot ga je oče še kdaj videl — in na njem 76 svečk. Ta prisor je nudil kraano sliko vaem navzočim. Ofte ta ma 'ti pa eta sedela pri mizi, harmo-1 nika je zaigrala in lokalni pevski sbor jima je zapel poeebno' pesem. Veaelje je trajalo do treh v jutro. Ne morem povedati, kako veeelega sem ee počutil, ko sem videl svoje starše tako srečne. Oba ee najietrreneje zahvaljujeta vsem nsvsočim za to ve* > sem prireditev.
PETEK. 6. FEBRUARJA
Smeh pomaga k zdravju
Piše dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New Yorka
Kar dandanes ta narod in vsak drugi m. rod na svetu najbolj potrebuje, je prisrin smeh z vsakim obedom in tudi par smehljaj« vmea. Smejati ae je dobro za zdravje in eno ismed poglavitnih zdravil, nasmejati se ne ma. remo zadosti nikdar. Le oglejte se okoli in na Šli boate, da človek, ki trpi na kronični dispen. siji, se kislo drži in da ae redkoma srnehljTl kamoli pa da bi se zasmejal. Veaeljak redkonl ] trpi na želodcu in je malokdaj bolan.
Zdravonosne učinke smeha utegnemo pripi. sati dejstvu, da podlaga smeha je emocija m
da, ko nekaj vzbuja naš smeh, je naše dufev.! no razpoloženje radostno. To pa s svoje strani ima ugoden vpliv na večino naših organov. Um in živčni sistem imata popolno kontrolo I telesa, zavedno in nezavedno. Kontrola je uj vedna, ko iaražamo svojo voljo. Zato gibljemo svoje mišice po svoji volji, hodimo, govorimo, zavživamo jed in pijačo in moremo celo za nekoliko čaaa ustaviti svoje dihanje. Moremo tudi se smejati in ako bi se večina mogla i smehom iznebiti manjših skrbi, namesto da ae vanje zakopamo, bi mi vsi -uživali boljše zdravje.
Smeh povzroča lažje duševno razpoloženje in ravno radi tega smeh ne le razvedruje ves «i-stem, marveč pomaga našim življenskim organom izvajati njihovo nalogo. In vsak zdravnik' vam pove, da je mentalno razpoloženje ono, ki pomaga uravnavati zdravje. *
Iz tega razloga bi moral biti čas obeda v vsa-ki družini radosten in srečen dogodek. Dobri j porcija smeha med eno jedjo in drugo bolj po-maga prebavi kot vse medicine na svetu. Zato se učite smejati se. Jutranjega mačka odpravi-1 te s pršno kopeljo in pokažite se s smehljajem i pri zajtrku. Smehljaj je okužljiv in kmalu bo smehljaj na licih vse družine. Smeh bo nastal sam od sebe.
Pazite na to, da uživate svoje opoldansko' kosilo skupaj z vedrim prijateljem, da morete uživati nekaj smeha med obedom. To vam pomaga h dobremu razpoloženju po kosilu.
Večerja naj bo čas veselja. Naj bo polno smehljajev in smeha pri mizi in kmalu se bo vsa družinska atmosfera razvedrila. In tudi, i ako je jed pičla, bo smeh pomagal.
Zato učite se smeha, ako hočete biti zdravi
—FLIS. 1
VaiaoRusi
Ljudsko štetje se je začelo v Rusiji €. jan. Že par mesecev prej so se izvršile obširne priprave in na določeni dan je bilo že na tisoči števnih komisarjev v določenih področjih. 2e prvi dnevi štetja so prinesli dokaj zanimivosti in poaamezni komiaarji sporočajo javnosti po časopisih, kaj so doživeli izrednega.
Popisni komisar enega izmed moskovskik okrožij poroča:
Vprašal sem po narodnoati mladega delavci, o katerem sem že po obrazu sklepal, da ni Rut Bil je rodom iz mordvinskega ozemlja, toda obiskoval je ruske šole in je živel že dolgo med Rusi.
"Jaz sem Rus!" je izjavil.
"Kako Rus, ko pa si Mordvin?" se, je začudil komisar.
"Rodil sem se res kot Mordvin, toda sedaj imam dosti več skupnega z Rusi. Zapišite, di sem Rus."
Pri drugi rodbini je komisar naletel na Kitajca, poročenega z Rusinjo. Zakonca imiti enajstletnega otroka, ki je po obrazu tipičea Kitajček.
"Kakšno narodnost zapišemo otroku ?" vpn-ša komisar. Starši ao se spogledali, potem pi stopili malo v atfan ter se tiho posvetovsU Nato je pristopil oče in povedal odločitev:
"Deček je sicer po zunanjosti podoben Kitajcu, toda rodil se je v Rusiji: hodi v ruski šole, kitajski ne zna, zato je Rus."
Ločitve v Londonu ae množijo
Londonska ločitvena sodišča imajo ta ¿K veliko opravka. Več nego 6000 tožba za lotit*] je treba pregledati in urediti. Kakor vedno k* dar ae gospodarsko atanje boljša, se je poissij žilo v zadnjih čaaih število sakonskih parov, P bi radi šli narazen. Pri tem ae ponašajo s prvenstvom baš imoviti in odlični krogi. V znamu oseb, ki bi se hotele ločiti, bere* ¡m«* vojvod, grofov in lordov. Med drugimi se Hsjt od svojega moša ločiti tudi znana l<>Mi"»kl lepotica, grofica Jereeyeva. Tudi sin znsalPj angleškega generala Smis-Dorriens j« loi' tožbo zs ločitev svojega sakona.
(Iz Prosvete t dne i. februarja 1917 )
Domače ventl. V NewcomerJu, Pa j« *** ftMftni Anton Hribar, ki je bil član SNPJ.
Mavake vesti. Socialistična stranka + znan i Is. da skliče celo vrsto proteatnih ' ^ za obrano miru.
Svetoma vsjaa. Akcija Združenih drU*l ao prelomile stike s Nemčijo, je pelo rs* zavezniške države Predsednik Wileon jt f*" «1 vas nevtralne države, naj ae prldruii** mcrikl Na evropskih bojiščih nič P"^1**
rTEK. S. FEBRUARJA
PROSVETÄ
Vesti iz Jugoslavije
Delavci okupirali novo tovarno v Flintu
(Iiviru poroiila is JnfealavfJe.)
itojadinovič.Maček.-Veoju.
lovanako javnost je relo za-jresiralo dejstvo, da sta se dr. jadinovič, predsednik vlade, dr. Maček, voditelj hrvaških ičevcev, sestala in imela 4 u-dolg razgovor. Vladni prednik se je mudil zadnje dneve ujini, od koder ae je vrnil z im vlakom čez Ljubljano. V ►žicah je vladni predsednik iz-pil in se odpeljal z avtom ti Dobovi. Avtomobilu eo se-a sledili tudi žurnalisti, ki so brže že vedeli, da je organi-in sestanek vladnega prednika z dr. Mačkom. Toda v du pred Dobo v o «o izza drev-jtopili orožniki in ustavili žur-iste. Vladni predsednik ae je ►pljal v lovsko kočo blizu Do-e, kamor ae je bil malo poprej Zagreba pripeljal dr. Vladko ček. Štiri ure je trajal raago-; o katerem pa ne dr. Maček vladni predsednik nista. dala akih pojasnil javnosti. Da da snubi opozicijo, ki ji nače-t dr. Maček, je znano, znano je tudi, da zahteva dr. Maček litev v stanje pred 1. decem-m 1918 in razpis volitev v avotvorno skupščino. Volitve bi seveda morale biti tajne in tacija z besedo in tiskom res ibodna. Ali je dr. Maček tudi tem sestanku vztrajal pri teh itevah, ni znano. Zanimivo je, je skoraj istoČaano bil spre-v avdijenco h knezu Pavlu ftelj srbske demokratske opo-je Ljuba Davidovič. Morda je i pot vladnega predsednika v iz v zvezi a pogajanji z opo» jo. Pripomniti moramo, da ae konference med voditelji o-
iije in tudi njih razgovori z »pniki vlade vrše na tihem pa o njih javnost ne izve nič bnčnega.
hi je Slovenija res zapostav-
ia, nam kažejo spet Številke ¡lezniških gradbah od prevra-lo danes. Od naatanka Jugo-rije do danes so posamezne «niške direkcije zgradile na lih področjih novih železni-i prog toliko:
.t i u km
teritoriju beograjake žel.
rekcije ............................1043
ibotiške žel. direkcije.... 28
agrebške .......................... 233
irajevske.......................... 120
ubljanske ........................ 60
e izrazimo te številke v pro-ih, je videti stvar takale: I vseh novih železnic ae je idilo na ozemlju beograjske zniške direkcije, torej v Sr-, na ozemlju ljubljanske diši je pa cele 4%1 To že pove >go. Omeniti pa moramo, da istih 60 km novih železnic v reniji predvaem zgraditev prega tira na dotlej enotirni ri Zidani most^Zagreb! Se čudno pa je to razmerje, če &tevamo, da dajejo aloven-železnice nekaj nad 60% i železniških dohodkov! Naše znice dajejo državi največ de-ja. gradi pa se pri nas naj-ij. pa čeprav je tudi po voja-oblasteh ugotovljeno, da bi t roba zgraditi pri naa nekaj . ki so važne v vojaškem po-u. In ta sistem — črpati iz <'nij<' največ, dati pa ji naj-0 —- traja neprekinjeno vsa «hI začetka države do danes, rlpde na to, da amo imeli Slo-I v vladi zastopnike vseh tfih strank in da ao večkrat tli v vladi ljudje, ki se sma-«> za velike Slovence in aamo-e. Ta sistem zapostavlja tako Hrvate. Od 233 km no-železnic na Hrvaškem odpa-
de namreč velik del na položitev drugega tira na dotlej enotirni progi Zagreb-Beograd! V Srbiji, kjer ao gradili največ — položili ¿o 728 km lirokotirne proge in 315 km oskotirne proge, skupaj torej 1043 km — ao polagali po večini nove proge. Na te proge ao morali z ozemlja ljubljanske železniške direkcije poslati tudi veilko množino samih novih ali zelo dobro ohranjenih, udobnih vagonov, a srbskih prog pa smo dobili v Slovenijo samo stare škatle, ngjbrže zato, ker večino tujcev prihaja v državo ravno čez slovensko ozemlje pa da vidijo takoj prvi hip, da so prišli na Balkan.
Strajk v Stanovskem. — V Stanovskem pri Poljčanah je apet 19. januarja atopilo delavstvo v štrajk. Rudnik Stanov-ako, last nekih ruakih emigrantov, ki imajo svoj" sedež v Zagrebu, je menda najbolj neredno podjetje, kar 8e tiče izplačevanja delavakih mezd. Zaradi tega 80 atanovaki rudarji lani že večkrat štrajkali in ta rudnik ima rekord štrajkov za lansko leto. Zadnjič so štrajkali meroda novembra ali decembra, ker jim je podjetje dolgovalo mezde še za oktober. Podjetje je tedaj obljubilo, da bo izplačalo vae mezde v obrokih do 15. januarja. Toda ta rok je potekel, rudarji pa še niao dobili plačanih mezd. Zato ao apet stopili v stavko. Vseh delavcev zaposluje ta rudnik okrog ato.
V Borovnici na znanem železniškem mostu ae je pripetila smrtna nesreča. Železniški delavec Jože Petrič ae je 18. t. m. zvečer vrnil iz Ljubljane in ato« pal po železniškem viaduktu proti svojemu atanovanju v železniški čuvajnici. Kaaneje ao ga našli mrtvega na progi. Povozil ga je bil tržaški brzovlak. Ali je Petrič po neareči padel pod vlak ali pa je izvršil aamo-mor, ni znano. Zdaj preiakuje-jo, kako je prišlo do neareče. Zapustil je več nepreakrbljenih otrok.
Podlegla je opeklinam. — Po-
ročali amo o hudi neareči, ki se je pripetila v Mariboru, v trgovini ročnih del, ki je laat trgovke Temerl. Komaj 23 let etari prodajalki Mariji Kunetovi (?) iz Studencev ae je ob peči vnela obleka in v nekaj hipih je bila vaa v ognju. Trgovka jo je skušala oviti v blago, da bi pogasila plamene, toda ogenj je zajel tudi to blago. Vsa goreča kakor baklja je skočila Kunertova na trg pred trgovino, kjer ji je nekdo z vodo pogasil gorečo obleko. Dobila pa je hude opekline, katerim je čez nekaj dni v mariborski bolnišnici kljub vsej negi podlegla.*
Kokainski proces v Ljubljani ^se je zaključil z obsodbo vseh obtožencev. Ceferin je bil obsojen pogojno na 1 mesec zapora, njegova žena Albina na 2 meseca zapora nepogojno (predvsem zaradi ugrabitve), Maksa Bizjaka, ki je pomagal pri u-grabitvi, na 1 mesec in pol zapora, drugi pomagač Burger na 1 mesec pogojno, tretji pomagač pri ugrabitvi Kraševec pa na 14 dni pogojno. Od kokainski h sleparjev pa so bili obsojeni: Širok na poldrugo leto ro-bije, Mauser na 1 leto in 2 meseca, Svete na 5 mesecev in Hladnik na 1 leto, vse nepogojno. Obeta pa se še nova razprava proti istim sleparjem zaradi drugih podobnih kupčij.
Plinske bombe ao pokale kakor pri Verdunu. Po tri četrt ure ao ae kompanijaki policaji, katere je družba zelo ojačala v tej atavki a profesionalnimi pretepači, vrnili zmagoviti z bojišča, toda na avoje veliko začudenje ao našli vae vhode v tovarne zaprte fn zabarikadirane od znotraj!
Medtem, ko ae je pred tovarno vršil boj, je namreč po drugi atrani vkorakalo atotine delavcev v tovarno, jo okupiralo in zabarikadiraio vae vhode! Pri tem ao pomagali unijaki in ne-unijaki delavci. To ae je zgodilo tik pred izmenjavo delavcev. Tleti, ki ae niao pridružili okupacijakim atavkarjem, ao jim pustili avoje lunče.
Ta drzna poteza je elektrizl-rala vae delavce ne aamo v Flintu, marveč tudi v drugih mestih. Situacija ae je takoj apre-menila. Vodje tega "puča" ao ob dveh ponoči telefonično poklicali Lewisa, mu razložili ai-tuacijo in ga pozvali v Michigan. Naslednji dan je aodnik Gadola izdal injunkcijo proti atavkarjem in odredil njih izgon iz Fisherjevih tovarn. Mogočna General Motora je "zmagala". Toda stavkarji ao v are-do aporočili governerju Murphy ju, da ae bodo umaknili iz tovarn le pod enim izmed dveh pogojev: da ae družba deflnitiv-no prične pogajati z unijo, v naaprotnem alučaju jih bodo pa odneali iz tovarne — mrtve.
Po teh dramatičnih dogodkih se je zganil tudi Rooaevelt, ki je naročil governerju Murphy-ju, naj v njegovem imenu takoj 8kliče konferenco obeh atrank. Lewis je le prej obljubil organizatorjem "puča", da pride v Detroit. Tudi mogočna korpo-racija ae je uklonila predaedni-ko vi zahtevi. Brez okupacije Chevroletove tovarne it. 4 bi ae aeveda ne bila. Tudi je dvomljivo, da bi bil Rooaevelt storil kakšen korak.
Tako sta ae v aredo sestala John L. Lewis, načelnik Odbora za industrijako organizacijo, in podpredsednik kprptjracije W. 8. Knudaon pod vodstvom governor j a Murphy j a. Z Lewisom je bil tudi Homer Martin, z Knud-aonom pa načelnik korporacij-skega odvetniškega Štaba.
Kako bo atvar izpadla, bo pokazala bližnja bodočnoat. Situacija za atavkarje še ni povaem rožnata, toda ae je z "bitko pri Waterlu", z drzno okupacijo tovarne ftt. 4 temeljito apremeni-la. Kar je v momentu tega poročila gotovo, je to, da stavkarji še drže tovarne, kljub korpo-racijaki "zmagi" na aodiAču in da ae jih oblaati ne upajo naail-no izgnati, ker v tem alučaju ni nobenega dvoma, da bi tekla kri in da bi marsikatera družina o-stala brez očeta.
Šerifu Wolcottu, ki je fte nedavno z drugimi vigilanti vred komaj čakal trenutka, da s alio nastopi proti aedečim atavkarjem, je padlo arce v hlače in ae je proilo aredo, ko je "izvršil 1 svojo dolžnost" In prečital atavkarjem sodnikov ukaz, tresel pred njimi kakor otrok. 8 pogajanji tudi ohola In mogočna General Motors ni čakala, "dokler niso izpraznjene nai« tovarne." -
»r » MiHJefceca
Mooneyjev slučaj bo prišel pred vrhovno sodišče
San Francisco, Cai. — Izgleda, da bo federalno vrhovno aodUf<-kmalu dobilo v roke Mooneyjev slučaj, ker je razaodnik A. C. Shaw, kateremu je califomljako vrhovno sodišče poverilo ponovno preiskavo Mooneyjeve zadele, odločil proti slovitemu delavskemu jetniku. Shaw je popolnoma ignoriral evidenco, katero ao mu predložili Mooneyjev! odvetniki in je dokazovala, da ja bil Mooney žrtev omreženja in zarote mogočnih industrijskih interesov, ki ao ae hoteli iznebiti mi-litantnega delavskega voditelja. 8hawove ugotovitve, da je imel Mooney polteno in nepristransko obravnavo, ao v sklad ju s argumenti generalnega državnega pravdniks Clearyja. Sedaj je gotovo. da bo tudi državno sotfiit* odobrilo Shawov odlok, nakar bo zadeva predložena federalnemu vrhovnemu
Stavka ob Pacifiku se bliža h koncu
Mornarji in priataniič-niki glasujejo o po-godbah
San Francim* — (FP) — Trimesečna atavka mornarskih in priataniičnih delavcev na tapad u je definitivno prešla v zaključni itadij. Ob Času tega po-ročiia ao razne unije pričele z glasovanjem o novih pogodbah. Stavka, ki je paralizirala vea po-moraki promet na Pacifiku* ima biti zaključena, ko vae unije sprejmejo pogodbe.
Vsa situacija pa je še jako zamotana in tudi nove komplikacije so na obzorju. Vprašanje je, kaj ae bo zgodilo, ko stopi 20. februarja v veljavo Copelandov mornariški zakon, ki predpiauje nekakšne defevake "skebake" knjižice sa vae mornarje. Mornarji na za/pak)u ao sklenili, da jih odklonilo, na vzhodu ao jih aprejell. Ako bodo družbe skušale importirati mornarje z vzhoda, tedaj ae zna odpreti nov pekel. ,r' *
Pristanišči i delavci so dobili vae stare pogoje v novi pogodbi. Veljal boté v bodoče fteaturnik in plača !« leta 1934. Tudi u-poalevalniee, ki ao bile glavna eporna zadeva, še ostanejo pod uinijako kontrolo. Priataniščni delavci bi bili te pogoje lahko dobili že zdavnaj, toda so ostali ao-lkiarni s drugimi delavci. S tem so vrnili mornarjem uslugo iz leta 1934. Tedaj je bil glavni spor med priatanlščnimi delavci in pa-raplovbnimi Interesi, sedaj pa z mornarskimi. Strategija družb je Šla za tem, da bi obe skupini razdvojile, nakar bi lahko sedaj u~ gonobile to in drugič drugo aku-pino.
Ta nakana jim je izpodletela
največ radi obstoja Obmorske pacifiČne federacije, ki je bila organizirana po splošni stavki leta 1934 in v kateri ao poveaane vae unije. V federaciji sami pa je v tej stavki nastal konflikt med strujo, katero vodi Harry Bridges in strujo, kateri načelu-je Harry Luhdeberg, tajnik mornarjev. Pričel ae je, ko ao komunisti zatVli napadati militantne-ga urednika federacijskega glasila The Voice of the Federation Barneyja Mayesa. Mayes je potem resigniral v Interesu sloge.
Vzroki njegove resignacije ao razvidno v resignacijskem pinmu. "Sem nasprotnik komunistične stranke", pravi Hays, "ne valed njenega 'radikalizma', marveč ker jo smatram za reakcionarno in za nasprotno militantnemu Industrijskemu unionizmu. Kadar bo sedanja atavka analisirana, sem gotov, da bo pokazala zastopnike komunistične atranke v federaciji med onimi, ki ao zastopali smernice, po katerih naj bi ae zaustavila prava efektivnoat atavke. Pokazali ae bodo tudi kot sabotažniki akcije za ustanovitev narodne obmofske federacije." Konflikt je nastal vsled ide-ologičrrih in tudi taktičnih diferenc.
Mornarji so sprejeli kompro» m is no pogodbo, ki določa $80 plače na meaec. Zahtevali ao alaskl-no lestvico $82,50. Toda nova je višja ko prejšnja leatvica. V tem povišku je uključeno tudi izredno delo, radi čeaar lahko pride do juriadikcijftkih potežkoČ med pristaniško in mornarsko unijo.
Več unij je pristalo Aa enake pogoje kakor ao bili v veljavi od 1934, nerešene sporne točke ao pa prepustile arbitraži. Telegrafisti in kuhinjsko moštvo ae še ni pobotalo s delodajalci, Se vedno vztrajajo pri svojih zahtevah.
Na vlačilnlh ladjah v San Franciscu in v Los Angeleau je naatala nova atavka. V tem mestu je prav za prav že 100%, v
Slovenska Narodna
U*«aa«m»aa ». aprila
ieo4
Podponu Jidiitt
Uk.rp. it. Jaatya lf07 v drtavi llliaaia
Tel. Rockwcll 4»04
M57-S0 8o. Lawadale Ava. Chicago. III.
GLAVNI ODBOK S.N.PJ. UPRAVNI ODHKKi
VINCENT CAIN'KAR. prcdaednib*......2667 8. Lawndalc Ave., Chicago, 111.
PRED A. VIDER, gl. tajnik.. ...........2657 8. Lawndalc Ave., Chicago, III.
LAWRENCE QRADIRHEK. taj. bol. odd.2657 8. Lawndalc Ave., Chicago, III.
JOHN VOQRICH, gl. blagajnik......... 2657 8. Lawndalc Ave., Chicago, III.
FILIP GODI NA, upravitelj glasila.......«657 8. Lawndalc Ave., Chicago, 111.
JOHN MOLEK, urednik glaalla..........2657 8. Lawndalc Ave., Chicago, III.
, ODBORNIK 11
FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.......»96 E. 74th St. Cleveland, a
JQHN E. LOK AR JR., drugi podpred»ednik. .1007 E. 168th St., Cleveland, O. GOSPODARSKI ODSEKt
MATH PETROVICH. predsednik............253 E. lBlat St., Cleveland, a
ANTHONY CVETKOVICH..............QMS Seneca Ave., Brooklyn, N. Y.
JOHN OLIP...............,.,...831 8. Proapeet Ave., Clarendon Hilla, 1U.
POROTNI ODSEK:
JOHN GORftEK. prcdaednlk..............414 W. Hay St., Springfield, III.
ANTON SULAR...................................Bos 17, Arma, Kana.
JOHN TRČELJ.................................. Boa 157. Strabano, Pa.
FRANK PODBOJ...,..............................Box 61, ParkhlU, Pa.
FRANK BARBICII....................10511 Moakoka Ave.. Clevalaad, O.
NADZORNI ODSEKI
FRANK ZAITZ, prcdaednlk...........IS01 8. lawndalc Ave., Chicago, III.
FRED M ALG AI...............................SB Central Park, Peru, III.
JACOB AMBROZIGH.......................618 Pierce 8t, Eveleth, Minn.
eoaoai—aamaeaeeaw ■ Clavulan «Ctor«*!. hI tata* v «t. eraCa. m «Hl «»hatoi VSA riSMA. hI w mmIiS aa *mh al. ew<»«CaHia. aai m »Mfev* m » iliilnm—. vaa DSNASNB Mitu«»». In rt««rt. hI m tU«» «U «H*«M(« **«ha la HmS mM* aaj m ealtUaia aa al. tajal**«.
Vm mS*v*. uk.m. h Malhe« e*4»«r*. aaj m e«*ajej« m M. «ajalllva, Vh «aCar« v «vmI h WacaJalfthtiM pmII. mJ m MM«J« aa Macajalll««. vaa paiTotaa cM« MmiiI« » at. •>»•«•« «Sm *ai M Miajej« »raah aajM,
vsi eaisivi m «i. m>.i«i >m m m "im. aa laka «Mika, »nmtii IMS-
VSI UOPISI In a ma I i#M, mmmiiIU. nIi.I, mm4»Im la «eMi m, kar ia t kní • vtaaifeai imImu. mj m m'u j «i. "raosvato", nit a. u»«e«u a»«., mime«, ia.
MOTS i Cwnaiiinw «Kk lh« a«ar«am Offto« ikaaM ka aiánwii a« ISImiii (.'•MMNMlMihiN« Ur Um Mar*«« iwMmI riwM k* mMhmS I« ki«.
kMMlii SmiM Im «san-tC l« ntntani i ilfln.
SiMk. «r hm«fli UhmM k» i«^ U Um mliliiil Mmlarv.
»lik ki«.
CiMpliIdli nitfiinlni iki werk et Mit ikocmIUi imêfd ik»tiw ka i4áfnml ia l^reafc
Los Angeleau pa grozi izbruhniti. V akladiščih so atavke že likvidirane. Zadnja ae je podala drogerijska firma McKeaaon-Langley-Michaels Co., ki je vrnila delo šeatifn delavcem, katere je bila odslovila radi unijakih aktivnosti.
1 «laten le the Yugucla»- Radie Hear el
PâUKOECirS TRAVEL BUREAU MO FOflEION EXCHMWE
Station WWAE. Every Sunday I te I 588 S. Clark St.. Chicago. - Mar. «006
Claudette Colbert pravi:
"Moje grlo je najbolj varno z
lêl> ' . •" "¿¿¿^ "• i >' ' ' * -v -a,' , i"
■■■■HHjM
t»r»H
Nrodvlurn prr-gliil J rt Ml prnl kratkim slorjm mrr IAUM" rOO
voorrvoM franka llovoa
- Û v ¿.iT)
¿LLf t
À
NAJPÎNIJÏI TOBAK— •»METANA PRIDELKA"
* Lahka Kaja
"It's Toasted"- Zaščita Vašega Grla
PROTI DRAŽENJU—raOTI KA&LJU
Martin Andornen Nexö
PROKLETSTVO
ROMAN
Prevedel Mirko Javornik
* PR08VETA
■■ m f ** ■»■
i ftak<
Sviea ee je z vzdihom ¿drznile, ko je goepa F ran kovu stopila z okovanimi cokljami na škrlj. Ko pa je videla, kdo je, ae je naemehljaia, »pustila predpasnik od ust, da je spregovorila:
"Pozdravljen tukaj, kdor že bol,
pa naj bo žena ali mož,
ki pride v mojo bajtico
čez morje, al' pa čez zemljo ,
in vse, ksr ima kaj moči, i
Kot v bukvah pisano etoji."
Te besede je ksr ns j brž izblebetala predse, ko je peljala gospo Frankovo za roko v hišo. Svisa* je imela močno spodnjo čeljust In dva dolga črna čekana, ki sta zunaj rinila čez upadlo zgornjo uatnico.
"Prosim, odloži coklje v kot!" je dejala Sviaa sladkokislo.
"To bo Ukoj, hvala," Je odgovorila gospa Frsnkova, ko je vrgla pogled postrani na ve-getasta glinena tla, ki ao jih kokoži In mačke kakor za stavo delale Ae bolj vegetasta.
Gospe Frankov! nI ugajalo, da je bilo tukaj tako umazano; vrh tega Jo Je tiato opozarjanje jezilo. Zdelo se jI je, da tu smrdi po vsem drugem prej kot po žveplu, toda aaj ao ljudje govorili, da ae etorije s hudičem vrže pod streho. Pa naj je Sviaa bila njegova neveeta ali ne, na noben način nI imela pravice učiti gospo Frankovo, da mora hoditi v nogavicah.
Sviaa je mrmraje racala po aobi, delala znamenja in čudne kretnje in al nadevala videz, ko da se pogovarja z nevidnimi ljudmi.
Goepa Frankova jo je vedno bolj jezno ogledovala; zdaj al je bila približno na jasnem, da ji te uboge kosti umazanega ženžčeta pač ne bodo pomagale.
"Nikar se tako ne delaj," Jo Je atrupeno prekinila, "in ml rajši povej, kaj naj počnem s svojim praeetom, da bi ga odvadila piti."
"Krmiti ga moral z žganjem," je odvrnila Sviaa, ki ae je v čarovnilkem udejstvovanju polagoma naučila pripravljati to ali ono ljudsko zdravilo.
"He, tega aem ae že naveličala/' Je odvrnila goepa Frankova a prezirljivim nasmehom.
"Ali *J, mu dajala žganje v vsako jed In mu tudi kruh namakala v njem?"
"Da, lahko mi verjamell Celo obleko aem devala v žganje — poateljlno in robce. Smrdelo Je po žganju, da bi svinja kozlala; pa mislil, ds Je nJemu kaj bilo? Paael ae je v smradu In ni vedel, na kateri nogi naj stoji."
Svisa je malo požvekala; čekana sta ae ji premikala ob zgornji ustnici.
"Ali si poskusila v žganju ugonobiti gada In mu potem dati tisto godljo?"
"Ne.M
"Potem stori to. Ce le to ne bo pomoglo, potem bomo morsli poskusiti s žganjem, ki je zmežano z mrtvaškim potom. To zmerom pomaga."
Obeh hilnih zdravil goapa Frankova le ni poznala, čeprav je bila doma Iz meateca. Začelo jI Je rasti spoštovanje pred Svieo, zlasti ko Je ta privlekla na dan pravcatega, pristnega, živega gada. ki Je pravila, da ga Je ujela, v resnici pa je beloulke, gade In drugo golazen kupovala od pastirjev na polju.
Goapa Frankova Je za krono kupila beloulko in steklenico, v kateri Je tičala In odlla proti domu. Visoki izdatek Jo je malo težil.
Skoraj si ni tipalu verjeti, da bo kaj učinkovalo, Ce bi pa utegnilo ree vplivati, da bi Frank postal reden človek, da bi morda spet spravil obrt na noge ln ae izkazal moža, ki ga hoče narava, ki ne bo samo za pečjo sedel In požiral prismojeno Jed, ne da bi se namrdnili Videla je v duhu. kako tolče a kostjo po mizi In se roti, da bo zdaj konec — naj ga hudič vzame — tega večnega pranja za drug« ljudi. Morda bi Jo že poljubil.
Ob teh mislih Jo Je preletel drget ugodja.
ne prežvekuje kakor plvovarjev njihovi trapasti dedci. —r — —
______ f 1|M*W » ■
sovražim iako imenovane prizore, toda z namenom jo bom žalil .. . Kaj ljudje ne počenjajo vse modi na ljubo!..."
Mogoče bodo pritekle tudi sosede in ji pri-povedovsle, da se mož preganja a to alf ono. Ali kaj bi ji bilo vse to mar!
Frank je molki, to naj izvedo. Frank ni samo vpreženo živinče pred zakonskim vozom in
vol —
kaker
Natalija mu je iztrgala čaeo-pis iz roke in srce ji je močno bila. ko je čitala:____ __
"V bližajoči sezoni bo spet moderna vitka linija. Poeta ve dam
Arkadlj Averčenko:
Muhavost mode
V elegantni sobi grofa Hyrdina i , « . .. , .
je zazvend kratek vzklik. Grof • W " ^ v Pjf
Ryrdin Je gledal s llroko odprti- N1 "T*1*
m, očmi naj no vej Ao Itevilko ps- lbr*f ,
riške modne revije 'Temina". Cirof,cl *rl*
_ . . „, . , se je na avoje lakti, na svoje no-
Tako )e! pravi zamolkla \ n|| §vojo ^^ p^ ^
Vzel je revijo in hitro stekel v
"Dragi ... razumi, jaz vendar ni«rm kriva ... Ne zapusti me!" Grof je nervozno hodil gori
in doli,
"Ne glej teko mračno." je prosila grofica. "1**11 vendar pameten ... Ce hočeš . . , odpotujeva odtod ... Grem n teboj ns konec svete ..
'Tudi ns konec sveta ae bo prerinila moda Povsod sdaj je v modi vitka linija in tvoja poeta-va a la Rubens j« nemoderna." "Dragi." je odvrnile grofica, morda ps se moda ne bo tzpre-menilaT
"Nesmisel." je pripomnil grof. "moda »e bo izprrmenila ... Naša hiša Je bila vedno odločilna za Petam modo. tn sdaj ne moram prireja-'akoj piečitajte tole modno po.'ti nobenih zabav, ko mo»s žena
i m o* moderne Unije."
Preteklo je Itirinajat dni. .
V Frankovi hili ao bili val le prej na nogah kot ponavadi; Že pred aolnčnim vzhodom je fro-apa Frankova odprla vrata in okna in napravila prepih, kot da hoče pognati akozi vrata vae, kar je živega.
Zrak je bil v neprijetni atopnji nosen nevihte in bliskov. Zato ae mojstru Franku ni zdelo pametno, da bi izzival božjo previdnoat a tem, da bi oatal v postelji; tem manj, ker se je bil fant Že z zoro spravil s poti, da ni bilo tu nikogar kot samo on, na katerega bi se nevihta kaj izlila.
Ni razumel žene.
Prejšnji teden mu je nastavila v kuhinji cel liter Žganja ln ga sama silila, naj pije — ona, ki je sicer pazila nanj kot ris. To je bilo pa le lepše kot v dobrih atarih časih, na katere se je moral vedno z žalostjo spominjati. Seveda ji je to pozornost pohvalno priznaval in se lepo udobno razpoložll doma; kajti kaj bi človek dirjal okoli, če mu je doma dobro.
V tem je pa moral dati prav župniku, da mora Žena pač znati moža obdržati doma.
In ona je imela tako dobre namene z njim ln je celo poizvedovala, kako mu ugaja.
A ko je bilo tega žganja konec in je hotel imeti novega, ae je razliaičila in razhtjdičila In ga stralno ozmerjala. No, to je bilo grozno In povrhu ga Je tako stražila, da ni mogel ne ponoči ne podnevi Iz h lic.
Pa če bi bil vsaj zdravi A bil je bolan, zares bolan. Nikdar ga nI la tako žgalo v vratu kot danes, udje so ga boleli in v glavi se mu je medlo nekaj popolnoma blaznega. __
Vrh vaaga pa je bil danea dvojni praznik. Praznik Gospodov in praznik danake ustave. Bog in kralj ata skupno določila ta dan, da bi bil mir na zemlji — in ljudem ugodje. Toda morda niti danes ne bo mogel ven, In bil Je vendar praznik ustave in morda bi moral apre-govorlti nekaj besed! O Bog!
Vsekakor je goepa Frankova nameravala, da bo moža držala doma — danea in vae dnj, dokler ae ne bo odvadi) pitja. In ko je prišel k nji ln ae ji ponudil, da bo pomel cesto namesto nje, mu je prošnjo gladko odbila. Saj mu vendar ni hotela prostovoljno odpirati vrata.
In čez njen prag ne bo prilla nfti kaplja alkohola, to ae je zaobljubila ter je zares nameravala držati prisego, pa naj dedec zblazni ali pa crkne. In zblaznel bo, za vraga, naj pije ali ne, to Je bilo kot pribito; aaj mu je že zijalo iz oči.
"Mrtvalki pot!" je dejala Sviaa,a to bi ae ne smelo zgoditi, nI ga hotela več krmiti z močnimi rečmi, kaj nI gadovca požrl kot da je sladica?
A sdaj bo delal, delal, pa če bo morala zanemarjati lastni posel in ga z metlo priganjati.
Gospa Frsnkova je bila divja do zadnje meje. Bila je utrdjena od dolgoletnega boja In je prerada puščala vajeti domišljiji — ker je upala. da bo gadji atrup zares učinkoval. Enkrat edinkrat Je vrgla a sebe črnogledost in se udala najboljim divjim aanjarijam — o prijetnem domu. o hilnem miru, o polteni obleki in o priliki zs počitek.
Zdaj pa je vae ležalo v cunjah pred njo In sama sebi je kazala jezik, v grlu jo Je davila grenkost. da Je morala pihati, kadar je odprla usta.
_ . (Dalji* prihodnjič.)
■bmsB
budoar svoje žene.
•
Grofica Natalija, prijetn<» debela lepotica v «logu a la Rubenž, je ležala na turški otomani in brala najnovejši francoski roman. Visoke, polne prsi so s«* ji dvigale, polne lakti so bile gole In tako bele kakor moderna domača halja, ki jo je nosila. N Jane na pol, oble, kakor izklesane n<»ge bi mogle očarati vsakega moža. Takšns Je bila Natalija Byrdina. kraljica mode v glavnem me»tu.'
a
Grof Je privihral v budoar svoje aoprofe in zakliral:
"Grofica.lsli ste brali najnovejše» "Femlno?" — Ne
;
"¿pozablja
"Grof. je šepetala grofica, "ver bom atorila. da ahujšam in bom «pet 'modema dama'.*
Grof j„ J,. |M»g1cdal. jo hladno poljubil na čelo in br« zapustil budoar,
s
Direktorica "lepotnega aalo-na", madame Lucy, jo srečala grofa Byrdina a prijaznim smehljajem ; ko pa je opazila njegov mračni obraz, je prestrašena vprašala:
"Goepod grof. ali ae Je morda grofici kaj primerilo ?"
Grof ji je pomolil številko "Fel mine" in dejal.
"Prosim, berite P
Ko je madame Lucy poročilo prebrala. Je pripomnil :
"Madame, morate mi pomagati T
Po dolgem premišljevanju je rekla direktorica: "Grof. grofica mora shujšati r "In kakšna sredstva ao za to T je brž vprašal grof.
"Dala vam bom čaj za hujša-nje .. •. In potem morate grofico neprestano Jeziti . . , Od ved ne Jase bo tudi shujšala."
"Dobro." je ««dvrnU grof, "ravnal ee bom p» vaših nasvetih Ljubun sicer avojo soprogo m
Ko je stopil grof popoldne spet v budoar avoje žene, je rekel jezno: m
"Kaj spat ležiš? Vetani, lenoba!"
je odvrnila grofica, ljttes»!"
svoj čaj m ne govori toliko . .