p Amep:kanski Slovenec v >• v > liški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA 3; JOLtET, ILLINOIS, 20. MARCA 1914. LETNIK XXIII i Odgovor uredniku * Clevelandske Amerike. Slovensko Trgovsko Društvo v Clevelandu, Ohio, zavrača g. Pirca izbruh v št. 21. C. A. ter podrobneje opisuje početek in razvoj "bojkotnega boja >> # Izjava. Spodaj podpisani tem potom javno lobdolžujem Louis J. Pirca, urednika Clevelandske Amerike, da je lažnik. To svojo obdolžitev utemeljujem sledeče: Dne 4. marca sem nesel v tiskar-Cl. Amerike dopis za tukajšnje slov. trgovsko društvo ter vprašal urednika Louis J. Pirca, če hoče sprejeti dopis "rez spremembe, brez vsakega dostavna. Pire je obljubil. Toda, ko je list [l2sel, sem videl, da je iz dopisa spustil *eč točk in dopisu dodal več žaljivih ^Pazk. Ker je bilo trgovsko društvo društvo vsled tega početja nezadovolj« n°> je izvolilo odbor šesterih trgovcev, ki naj se osebno o tej zadevi pogovore 1 urednikom Pircem. Prišli smo v ti-rftno dne 6 .marca popoldan, toda 'rc se je oprostil, češ da nima časa. tkli smo mu, da naj si sam izvoli čas Stanka. Pire je. rekel: "Dobro, prizmo skupaj nocoj zvečer ob devetih i *klubovih prostorih Vašega društva."' večer jedno uro pred sestankom mi Pire telefoniral, da se boji priti k tanku. Jaz sem ga vprašal: "Zakaj, se boji priti?" Na vprašanje mi je Ogovoril: "Tam okrog je nevarno ho-®ti." Na to sem mu jaz smehljajoče ^ljubil "stražo''. Pire mi je odgovo-da bode gotovo prišel ob napove-^oem času. Ko smo se ob devetih 'sešli člani 0(lbora, Pirca ni bilo. Čakali smo ga * uri, toda o Pircu ni bilo ne duha, sluha. ^rugo jutro sem Pirca poklical na *fon in mu rekel v angleškem jezi-"Mr. Pire, Vi ste pomilovanja dni bojazljivec. V 24. urah ste se ste Vi bližje onega jednega odstotka, kakor pa mi trgovci in fara Sv. Vida. Pire jako rad "posega nazaj" in pove, kaj se je zgodilo pred leti. Dobro gremo pa še mi nekoliko nazaj. Saj človek se itak vedno rad peča s sladkimi spomini nekdanjosti. Ali se še spominjate, Mr. Pire, kako sta jo pred leti in leti priromala v Cleveland Vi in Vaš pajdaš Edward Kalisch? Ali veste, kako pridno sta delala v tiskarni Clev. Amerike, ki je bila takrat še last delniške družbe? Da, tako sta jo zavozila, da je bila družba prisiljena Vama prodati tiskarno za jako nizko ceno. In ali se spominjate, Pire, kako dobri so Vam bili ti delničarji, z jedno izjemo slov. trgovci, katere Vi sedaj imenujete odiralce naroda? Ali veste Vi, da še danes niste plačali dolga. katerega bi morali že davnej poravnati? Ali veste, da bi Vam ti slov. trgovci že zdavnaj lahko tiskarno vzeli, oziroma jo pripravili do bankerota, če bi bili tako neusmiljeni, da bi se držali tega, na kar ste se Vi in Vaš partner podpisala? Vidite, Mr. Pire, to so slov. "trusti", kakor jih Vi naziv-ljate, storili za Vas. V začetku se je Pire še precej dostojno obnašal kot urednik lista. Le tu in tam je kako zasolil trgovcem ali pa katoliški cerkvi. Toda dolgo to ni trajalo. Kakor so se časi boljšali in je število naročnikov rastlo, je tudi Pircu greben rastel. Vedno je postajal bolj "neodvisen", pri vsaki priliki se je nekoliko ponor-čeval iz sv. cerkve, udaril po duhovnih, dal brco kakemu slov. trgovcu. Posebno groceristi so mu bili že od nekdaj trn v peti. Res čudno je, da -aLi.r.r..52»? t ni 3krat zlagali. S takim lažnikom, ^(foja-ižTasVi taki* kiv radi puste nepla-a*Or ste Vi, nečem imeti nič več J £une račune pri groceristih, tako piko raviti. Ali Vaš pogin, ali pa moj." nanjc To je dobesedno,'kar sem govoril s' p;rc je v začetku navidezno zelo soncem. Zato imam priče na razpola- Tražil socijaliste,: toda to je bilo le Pire je zajecljal nekaj besedi, toda navidezno. Zadnjih par let se jim je nisem poslušal, temveč sem tele-zaprl. Ker sem jaz zadnje leto skoro naj-^ reklamiral v njegovem listu in mu I približno $200.00 zaslužit. Sedanje jrfčevo surovo postopanje pa mi je ' že odveč, nakar sem ga zagotovil, ji od mene ne bo več pričakoval ka-^ e reklame od moji' trgovine. Če že « radi tega poginem jaz ali pa on. CU 'y Prihodnjem listu je. Pire napadel » t lovsko društvo, češ da mu je napo-P»lo bojkot in pogin. Na drug na-r tudi društvo ni' imelo s Pircem /Jikega dopisovanja. Cela stvar je nesramna laž, in Pire ostane dokler ne dokaže resničnosti Vj>je trditve. •Ur se tiče družili napadov na mojo fJo, naj za sedaj rečeni, da bo Pire '•can na drugem mestu dokazovati trditve. Jaz nisem uredniku Ijindske Amerike nikdar storil "e krivice, nikdar mu rekel žal l(le, dokler se ta ni pokazal, da je h>ož in strahopetnež. Poštenega % se še nisem nikdar ustrašil in se Wdi sedaj ne. F. J. Turk. gorenja izjava tajnika našega dru-j i« dovoljno dokazilo, da je Louis j„ irc, urednik Cl. Amerike, lagal, da l l napovedani bojkot sanjo izmiš-S|l'"a njegovih razburjenih možgan. .„it'!v' trgovsko društvo ni niti uradno, p '.''rogače komu napovedalo boja in ^'"a. Toliko v pojasnilo. tU |lamo, da Pire ne bo s tega sklepal, * ~ bojimo; povemo mu v obraz, a prišlo. Pire dr-izbruhnil, Dvoje mu t* n list. Pire ni imenoval "krvosesa", "ljudsko pijavko", "izkoriščevalca naroda" itd. samo jednega trgovca, ali nekaj trgovcev. Vsi brez izjeme so take zverine, Pire je svoje čitatelje huj-skal na vse trgovce. Ker mu je pa sedaj srce ušlo v hlače, ker se je zbal slov. trgovcev, zato se pa laska nekaterim in želi ljudsko nevoljo obrniti na samo nekatere trgovce. Pircu sc res slabo godi. "Ker mu nikdo ne daje posebne vspodbude, si pa sam dela korajžo z "bluffanjem". Pravi, da je dobil takoj drugi dan po istem napadu na trgovce in cerkev 50 novih naročnikov. Pire, le preveč ne lagati, se ne splača. Boljše je samo malo lagati, bi Vam mogoče vsaj kak posamezen človek verjel; ker pa tako debelo poveste, pa vsak ve, da ste navadni blulfar, lažnik. Radovedni smo pa, na drugi strani, koliko naročnikov ste zgubili ravno vsled onega članka. Tega nam Pire seveda ne bode povedal, da pa jih je veliko, smo prepričani. Konečno naj še zakličemo slov. trgovcem, da le pogum. Nikar ne pustite, da bi Vas nesramno'napadal vsak "faliran" drugošolec, vsak greenhorn, ki je še v starem kraju krave pasel, ko ste Vi že trdo delali in varčevali tu v Ameriki. Slov. trgovci v Clevelandu so bili vedno radodarni napram fari, napram vsakemu narodnemu podjetju. Kadar je bil kdo -v sili, kadar je bil kdo v nesreči, se je vselej naj-prvo obrnil na trgovce in ne zaman. In naše pošteno ljudstvo tega ne pozabi; socijalističnih hujskačev, kakor je Pire in njegova banda, ne bodo poslušali pametni, razsodni možje. O-gromna večina slov. delavcev bo vedno držala s svojimi trgovci, dobro vedoč, da sta si delavec in trgovec jeden drugemu potrebna, da je prepir in hujskanje med njima v gmotno škodo obema. Pirca pa pustimo v Božjem imenu, da naj še nadalje bruha in si pridobiva nove naročnike z vsakim napadom po 50, tako da bosta nazadnje on in njegov list od prevelikega števila naročnikov — propadla. Slov. Trgovsko Društvo. 8REZDELCI SNOVALI BAJE REVOLUCIJO. Po nekem uradnem poročilu so nameravali upor proti zavezni vladi. NEKI VOHUN OVADIL ZAROTO. Kelleyeva "armada" razkropljena — in domovina rešena! Dostavek uredništva. Ravno, ko gre list v tisk, dobimo :i/A.T, Jrter Beremo L<5j'zefove*v.ztii- % >.ai že vrelo, težko sc je prav, da je do lo l j)0y Toda sedaj je |i,. c,'al jc, kaj da ga teži. Dvoje mu L, njegovi lastni izjavi trn v peti: L;"v<:' in župnišče. Mi sprejemamo 11 «1 tli ... HP ftra ,,J podlagi, slovenski trgovci ni •Iti Pircu njegovi "Cleveland- rik ci li^. sedaj nekoliko podrobneje na '/■bruh v št. 21. Clev. Amerike. l>rvi vrs,i Pire govori o nekem C s'ov. trgovcev. Vse skozi po-rai i^.'" besedo "trust". Pire je mo- »d D't> ali pijan, ko jc to pisal ali pa del, kje se drži. Skozi ccle tri kolone 8U klobasanja kaže, da sploh pomeni beseda trust. I* c prašajte vsacega paglavca tan .V1' kaj pomeni beseda trust, po- razburjenosti ni s,ava | Jv«ga M*' P h Pire. 'ti, trc r Pa dajte krepko zaušnico! od-Čc- upitja? Ali za revni jeden odstotek to* v Vašem Jtotk pravi, da ima za seboj 99 v Prebivalstva v Clevelandu. f Potem treba tolik drair« '•»Koccnega prostora Grabit Jc, ne, Pire, Vi veste, da vedno bolj približeval in se jim laskal. Kako že pravi pregovor o "ptičih jed-nake vrste"? Ko je bila lansko leto v' Clevelandu ustanovljena Delavska zadruga, sie Pire ni mogel več vzdržati. Tako prenapet je bil same ljubezni do ubozega delavskega trpina, da je predala svojega lista na široko odprl vsakemu socijalistu in pokvarjenemu študentu, vsakemu greenhornu, da ljudstvo pouče, kakšni "trusti" so slov. trgovci v Ameriki. In kar mrgolelo je psovk: "izkoriščevalci naroda", "pijavke", "krvosesi", "goljufi", "zatiralci naroda" etc. etc., vse to in še več ste imenovali poštene slov. trgovce. Toda Zadruga je propadla, vkljub temu, da je Cl. Amerika zastonj delala zanjo največjo reklamo. Nam se revni delavci smilijo, ki so zgubili pri tem podjetju lepe novce. Naše društvo ni nikdar obsojalo teli revnih in zapeljanih delavcev, nastopili pa smo proti vodnikom Zadruge, ki so jedini krivi, da so ljudje zgubili svoj denar. In Pire, ki je priporočal to podjetje in pustil, da so se v njegovem listu širokotistili in hvalili zadružni voditelji, je kriv še največ. Ljudstvo bi ne verjelo tem širokoust-nežem in jim centa ne zaupalo. Toda ker so pa čitali v časopisu, kako varna je cela stvar, kako po ceni bo naenkrat vse, kakor hitro sc Zadruga odpre, oživi: kakor hitro ubogi revež izroči svoj desetak organizatorju, zato so se pa vjeli na limanice. Svetovali bi ogoljufanim delničarjem, da popravijo Pirca, če mu je Zadruga še vedno tako pri srcu in zahtevajo od njega, da jim povrne zgubljeni denar. V prepir, ki ga ima Pire s faro sv. Vida in posebno pa še s povsod priljubljenim kaplanom č. g. Omanom, sc nc bomo obširneje spuščali. Ta gospod se bo že sam znal zagovarjati, če sc mu bo zdelo vredno se sploh prepirati s "sfrderbanim" petošolcem. O-meninio naj lc toliko, da Pire ni bil nikdar "galanten" napram nobenim drugim, kakor soeijalistom. Faro sv. Vida je pustil pri miru, dokler jc vladal v fari prepir, dokler ni bilo napredka. Toda sedaj, ko je pa začela napredovati in zlasti odkar je bila sezidana krasna nova šola, sedaj pa ni Pircu več po godu. Čuti pač, da ljudje nc bodo več poslušali njegovega hinavsko prikritega socijalizma. zato pa zabavlja in sc jezi na župnika, na kaplana, na faro in na trgovce. Z;clo smešna je trditev Pirčeva, da jc večina slov. trgovcev za njim, da jih samo mala peščica nasprotuje njegovi politiki. Nam ne more v glavo, kako bi mogel kak trgovec, pa naj bo njegovo versko prepričanje kakoršno koli hoče biti, še nadalje podpirati tak -a' he: "Govori se, da je bilo sklenjeno pri trgovskem društvu, da se pošlje večja svota denarja na "Amerikanskega Slovenca" v Jolietu, da se ga brezplačno cirkulira po Clevelandu, dokler baje trgovsko društvo ne ustanovi lastnega lista! Ljudje, ne pustite, da bi vas držali še dalj časa za neumne in v temi! V dotičnem listu itak ne zveste druzega kot kako se moli! Ne pustite, da bi se denar, od vas izdan uporabljal za vaše nazadovanje! Pomeč-ljite poneumnevalni list "A. S." iz svojih stanovanj, če ga vam prinesejo!"— Vidite, vrli Clevelandčani, kako se Lojzetu hlačice tresejo. Zdi se nam, da je tudi Lojze pozabil moliti. Clevelandčani, naučite ga Vi moliti, mu ne bo nič škodilo. Clevelandčani sodite sami: 1. ali res A. S. uči samo moliti? 2. ali je to kaj slabega, če pošten kristjan moli svojega Stvarnika? Lojze, vidimo se še. Visoka globa. Washington, D. C., 16. marca. — i "Grant Brothers Construction Company" je po razsodbi najvišjega sodišča zaradi kršenja pogodbenega zakona kaznovana z najvišjo dopustno globo $45,000. Tvrdka, ki je korporacija v Californiji, je uvozila 45 delavcev iz Mehike. Šlo se je za priziv proti razsodbi nižjih sodišč. Na štrajku. Lawrence, Mass., 17. marca. — Barvarski oddelek katunarnice Pacific Mills, ki je v nji zaposlenih nad 2000 delavcev in delavk, je moral danes vsled proglasa stavke ustaviti svoj o-brat za nedoločen čas. Delavci zahtevajo povišbo plač. Kitajski gusarji. Hongkong, 16. marca. — Blizu ustja reke Mater se je morskim roparjem posrečilo, priti na krov norveškega parnika "Childor". Zvezali so kapita-i na in pomorščake ter uplenili $35,000. Nesreča na morju. London, 15. marca. — švedska barka "Trifolium" je zadela snoči v viharju na višini Land's End a ob čer. Kapitan Olscn in štirje pomorščaki so utonili. Šest brodolomcev se jc rešilo na varno. Tisoč žrtev vsled povodnji. Ekaterinodor, Rusko, 14. marca. — Nad 1000 oseb je danes utonilo pri poplavi mest Staniča in Ahtyrskaja, ko jc Azovsko morje ob visoki valovitvi predrlo zaščitne nasipe in so valovi poplavili pokrajino Kuban. Napravljena ginfttna škoda je velikanska. Sacramento, Cal., 17. marca. — V znamenitem, na vojno ministrstvo naslovljenem poročilu razkriva general-adjutant Forbes od kalifornijske državne milice namišljeno dejstvo, da so brezdelci pod "generalom" Kelleyem nameravali, polastiti se zavezne orož-nice v Rock Islandu, 111., da založijo z orožjem in strelivom armado nič manj nego 500,000 mož ter uprizorijo upor pr$ti vladi. Poročilo generaladjutantovo je utemeljeno na naznanilih poročnika Franklin Grimma od državne milice. Grimm se je po naročilu svojega predstojnika, preoblečen kot hobo, pred nekaj dnevi pridružil voditelju brez-delcev iu je svojo ulogo vršil tako dobro, d| si je že po primeroma kratkem času pridobil zaupanje Kelleyevo in mu je ta sam razodel vse podrobnosti načrta. Opirališče "puntarskega gibanja" je imelo postati mesto Chicago. V večjih in manjših oddelkih bi se bili zbrali tamkaj brezdelci, da bi potem združeni odkorakali v Rock Island. Železniške proge bi si nasilno zagotovili, tako da bi bila armada namah v za-veznem glavnem mestu. Vladi ne bi potem seveda nič drugega preostajalo, nego se vdati na milost in nemilost. Nadalje bi po načrtu odstavili civilna in vojaška oblastva, in "armadni poveljniki" bi se proglasili za vrhovne glavarje cele dežele. Poročnik Grimm trdi, da se je gibanje ?apočelo na vzhodu in da so Kelleyeve "bojne čete" tvorile samo majhen del armade, ki so jo hoteli postaviti na plan. Sicer lleyeva "armada", kakor se poroča, ;>flpOlnoma razdružena. Samo nekaj razpršencev je še tu pa tam v okraju videti. ' Association of Bridge and Structural Iron Workers"; M. J. Young, E. Smythe, P. J. Morrin, F. J. Higgins, T. E. Munsey, F. Mooney, J. N. Barry, P. J. Smith. G. Anderson, W. E. Red-din, F. E. Painter, H. W. Legleitner, E. W. Basey, E. A. Clancy, M. J. fian-nan, W. Shupe in M. J. Cunnan^, Zavezno nadsodišče je dne 9. mkrea odbilo prošnjo za revizijo ali preglaj slučaja. Prošnje se obračajo brez izjeme zoper način, kako je sodnik Anderson vodil "dinamitno pravdo". Dopuščal da je samo take prigovore zagovorni-štva, ki niso škodili obtožbi, je rečeno med drugim. Kadarkoli se je pričela kaka podrobna razlaga porotnikom, je sodnik odrekel zagovornikom besedo, da je tako preprečil, porotnikom prav pojasniti stvarni položaj. Obenem je Zoline naslovil na predsednika pisanje, v katerem ga opozarja na to, da je bil že 40 ur pred razglasom razsodbe pripravljen poseben vlak, da prepelje "obsojence" v zavezno kaznilnico v Leavenworth, in da so bili obsojenci res že eno uro po razglasu obsodbe na poti tjakaj. Nadalje je rečeno, da je sodnika An-dersona med pravdo neprestano sprem ljal policist, vsled česar so porotniki dobili vtisek, da vladajo v Indiana-polisu. z nevarnostjo preteče razmere. Vrh tega da se je sodnik med razpravami ponovno pogovarjal z odvetniki združbe "Erectors Association". HUERTA USMRTIL 149 UPORNIKOV. V krdelih po dvanajst mož so bili odvedeni na morišče in ustreljeni SAMOSILNIK Z ŽELEZNO ROKO. Guv. West napoveduje vojno z Mehiko. O bitki pri Torreonu. "Mati" Jones. Denver, Colo., 16. marca. — Po imenu "Mother Jones" splošno znana 82 let stara delavska voditeljica, ki so jo izza dne 12. januarja imela vojaška oblastva države coloradske v neki bolnišnici v Trinidadu zaprto in šele danes osvobodila, je že prvi dan svoje na novo pridobljene svobode z lastno ji odločnostjo naznanila sledeči program : "Še pred koncem tega tedna se povrnem v Trinidad. Vem, da me primejo in spet vržejo v ječo. Toda noben guverner ali predsednik me ne more prisiliti, da bi se odrekla po u-stavi zajamčeni mi pravici do svobodne selitve. Dokler živim, hočem iti, kamor se mi poljubi. Vojaškemu sa-mosilstvu se ne bom pokorila. Če me ne bodo takoj prijeli, hočem iti v ša-torišče stavkarjev in tam spet pričeti s svojim delovanjem, kjer sem morala pred dvema mesecema prenehati. Podpirati hočem žene in otroke stavkarske ter osrčevati moške." Mati Jones je dospela davi v Denver, ko je bila snoči skrivaj izpuščena iz bolnišnice v Trinidadu in spravljena na vlak. Kmalu po svojem prihodu se je podala h guvernerju, s katerim se je pogovarjala dve uri o položaju. O načinu njenega "izpusta" so poročila različna. Mati Jones trdi, da je bila proti svoji volji izgnana in pod vojaškim varstvom poslana v Denver. Vojaška oblastva izjavljajo, da je prostovoljno odpotovala v Denver. Posvetovanja z guvernerjem se je udeležilo tudi več stavkarskih voditeljev. Razprave so se sukale okrog u-stavnili pravic in pooblastila miliških čet za izvrševanje aretacij. V čast priletni delavski voditeljici nameravajo prirediti tukaj v bližnjih dneh velik shod. Milosti prosijo. Washington, D. C., 17. marca. — Osemnajste.'i delavski voditelji, ki so bili kot p< vzročitelji več dinamitnih atentatov zaradi razdejanja mnogih poslopij obsojeni v večletni zapor v kaznilnici, so danes po svojem odvetniku Elijah Zolinu iz Chicage vložili prošnjo za pomiloščenje. V prošnji se poudarja, da so bili obsojenci nedolžni na zločinih, katerih so bili o-krivljeni, in da jim sodnik Albert Anderson, ki je predsedoval v njihovi pravdi v Indianapolisu, ni dovolil nepristranske pravde. Odvetnik Zoline je izjavil, da se bo najmanj 20 članov zbornice osebno zglasilo v pravosodnem department!! ali pri predsedniku, da izpregovorijo v prid obsojencem. Pomilostitve so naprosili: Frank M. Ryan, predsednik zveze "International Pogreb kardinala Katschthalerja. V Salcburgu so dne 3. t. m. slovesno pokopali rajnega, za katoliško Cerkev in za katoliško ljudsko organizacijo velezaslužnega dobrotnika in sodelavca, učenega bogoslovnega učenjaka in pisatelja, velikega dobrotnika revežev, rajnega solnograškega nadškofa kardinala Katschthalerja. Dunajskega nadškofa je zastopal monsignor grof Ladislav Esterhaszy. Pogreb je vodil la-vantinski knezoškof dr. Napotnik. Cesarja je pri pogrebu zastopal nadvojvoda Jožef Ferdinand, vlado pa naučni minister vitez pi. Hussarek. V solno-graški stolnici je propovedoval škof dr. Hittmair. Rajnika so pokopali v stolnici; blagoslovil ga je briksenški škof dr. Egger. Večina hiš je razobesila med pogrebom črne zastave, gorele so s-črno »ančico obrobljene jmj* ulične svetilke, skoraj vsi trgovci so med pogrebom svoje trgovine zaprli. Jolietske novice. —Ponesrečen ubeg. Kaznjenec Matt Stariha, 26 let star, v dosmrtnem za- Mestb Mexico, 1& marca. — V krdelih po dvanajst mož, je bilo danes 149 upornikov privedenih iz žavezrffh kolib v Jojutli, razvrščenih proti zidu iz kamena in ustreljenih. ' V manj nego pol uri so bili poklani možje, ki so se uprli proti službi v armadi generala Huerte. Člani strelne čete so brzo delali in s svinčenkami usmrtili svoje prejšnje tovariše, bržko so bili razvrščeni. Trupla so bila visoko nagrmadena ob steni, ko so privedli zadnje upornike iz kolib, in v smrt idoči so se spotikali ob trupla pravkar ustreljenih tovarišev. Ko je bil ustreljen zadnji upornik, so zmetali trupla v bližnji jarek. Huerta je zaukazal, da se ima vzdrževati najstrožji red v vseh posadkah. Vsak upornik se ima takoj ustreliti. Odobrava klanje. Časopisi glavnega mesta prinašajo danes popoludne v .debelih črkah natiskano izjavo iz vojnega departmen-ta, naznanjajočo v pohvalnih izrazih usmrčenje 149 upornikov. Popolnoma razvidno je iz besedila izjave, da so Huertovi častniki s svojim klanjem v velikem prav zelo ustregli vladi in da je Huerta namenjen vladati z žele?no roko. Časopisi naznanjajo, da je bilo več mož usmrčenih v Jojutli, nego v kaki posamezni dobi izza časa, "ko je general Scott obesil oseminsedemdeset ubežnikov v predmestjih glavnega mesta 1. 1847." Pri Torreonu še ni bitke. Paso, Tex., 18. marca. — Naj-nat. nčnejše poizvedovanje pri tistih osel jh, ki so najbolj poučene o vojaških razvojih okrog Torreona, je dognalo, da so bila poročila o spopadih med zavezniki in vstaši pri Escalonu in Rosariu pretirana. Uradno glasilo v Juarezu je optimistično in prorokuje, poru vjolietski državni kaznilnici izza da s£ bo resnična bitka pri Torreonu* leta 1908., ker je umoril grocerja Avgusta Beltznerja, Hunter avenue, in nekega Arthur Yacka iz III. warde, je ubegnil iz kaznilnice v sredo ob 8. uri 30 minut zjutraj, a že čez sedem ur so ga spet prijeli v Bracevillu, kjer je čakal tovornega vlaka blizu postaje Chicago & Alton-železnice. Ujela sta ga kapitan E. J. Faulkason in stražnik šele vršila v prihodnje. Guverner prorokuje vojno. Salem, Ore., 18. marca. — "Uverjen sem, da prihaja vojna z Mehiko, in zato hočem svetovati narodni straži (National Guard) te države, da se brzo pripravi, kajti prav gotovo bode sklicana k orožju v kratkem." je rekel J. P. Connorton od jolietske kaznilni- (]anes t\ikaj guverner Oswald West, ce. Ujetnik je imel revolver v svojem | Guverner West se je snoči povrnil žepu, a se ga je menda bal rabiti, ker od mehiške meje, ki jo je obiskal po ni nič streljal, pač pa se je obupno bo-' večdnevnem posetu v Washingtonu, ril z redarjema, dokler ga nista ukle- d c. Bil je tudi v Juarezu, Mehika, nila- j Guv. West je rekel, da odkritosrčno — G. Josip Erjavc. naš dobro znani odobrava čakalno politiko predsednika rojak in posestnik v Rockdalu, je kan- Wilsona, a da misli, da bo predsednik didat za aldermana in vreden vsega prejkone prisiljen, poslati vojakov pre-priporočila. Volitev bo dne 14. aprila, ko meje. SMRTONOSNI DINAMITNI TOPOVI IGRAjtf ULOGO V MEHIŠKIH HOMATIJAH. Smrtonosni dinamitni topovi, ki sosi jih oskrbele mehiške zaVezne čete, so jim bili od velike vrednosti v nedavnih bitkah, zlasti pri Tampicu. Te vrste topovi so zelo pogubonosni. Na sliki so dinamitni topovi videti v ospredju stare vrste topov, s kakršnimi so bili zavezniki poprej založeni. Zgornja slika kaže zaveznike na pohodu v Torreon, ko so to mesto zapustili vstaši. Okrog tega mesta se zdaj razvija odločilna bitka med zavezniuii četami in vstaši. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 18. marca. — Prihodnja nedelja bo že sredpostna, in bližajo se velikonočni prazniki. Še pred Veliko nočjo, ki bo dne 12. aprila, pa bomo imeli v Jolietu mestne volitve, in sicer dne' 7. aprila. Tega dne se ima odločiti, ali ostane Joliet "moker", ali postane "suh". Na ta odločilni, boj se pripravljata obe stranki, a mi si sko-ro misliti ne moremo, da bi se tudi Joliet "osušil", ki živi edinole o delavskem znoju! — Pogreba. V aoboto dopoludne se je vršil pogreb mladega rojaka Martina Fir, ki ga je v cvetoči starosti 24 let pobrala jetika in je umrl dne 12. t. m. v domovanju svojih staršev, g. in ge. Martin Fir st., 1313 N. Broadway. Po črni sv. maši ob 9. uri v naši cerkvi so spremili pokojnika na slovensko pokopališče prav mnogi rojaki in rojakinje. Užaloščenim staršem izrekamo iskreno sožalje, a pokojnik naj počiva v miru! — V nedeljo popoludne pa je bila pokopana na hrvatskem mi-rodvoru 61etna Mary Pavešič, ki je umrla v bolnišnici sv. Jožefa v petek zvečer za opeklinami, ki jih je zadobi-la istega dne ob 1. uri pop. na začasnem sežigališču mestnih smeti na desnem bregu kanala blizu h. št. 909 N. Bluff st., kjer se je med igranjem preveč približala nezastraženemu ognju. Udeležba pri pogrebu je bila ogromna. Staršem naše sožalje, a njihovi hčerki večno radost v nebeškem raju! — Gdčna. Mamie Stefanich je že nad dva meseca uslužbena v tiskarni Am. SI. kot knjigovodkinja in sicer z najlepšim uspehom, tako da je Slov.-Am. Tisk. Družba popolnoma zadovoljna z njenim vzornim delom. — G. Jos. Stukel, ki se je pred kratkim podal v Montano, nam piše: "Savoy, Mont., 14. marca. Na zdat,! Danes ob 12. uri smo vložili svoje prošnje ter si izbrali svoje homesteade. Jaz in sin Gustav imava vsaki 320 a-krov skupaj. Dobili smo zemljišča 18 milj od mesta Savoy ravno severno na Township 34 R. 25. Jakob Bluth in John Zimerman sta zraven nas, tako da smo sosedje. Strašno ljudstva je zmeraj tukaj. Še se dobi zemlja za Slovence, če kmalu pridejo. Jos. Stu-kel, Savoy, Mont." nostno blagajno, pa se jim ni posrečilo. Vendar so odnesli suhega mesa, gnjati in k'obas za kakih $15. Predrzni so bili tako, da so v mesnici prižgali vse luči, ki so še gorele včeraj zjutraj, ko je lastnik odprl mesnico. "Res imenitno nas slavna policija ščiti tu okoli, da vlomilci tako predrzno rogovilijo," je rekel g. Sitar. — Nadalje je bilo vlomljeno isto noč v C. J. Axlingovo mesnico, 409 Cass st., v urad trrdke C. E. Woodruff Co., 510-520 New St., v stanovanje dr. John Fahrnerja, 609 Nicholson st. in v stanovanje A. Danielsona, 324 Campbell street. —Obsojeni radi uboja. Litvin Aidu-kis iz Rockdala, ki je s sekiro ubil svojega prijatelja Tamauskisa dne 8. dec. m. 1., je bil v ponedeljek obsojen zaradi uboja v državno kaznilnico za nedoločen čas, a najmanj 14 let. — Oropan. Na koncu cestnoželež-niške proge v Rockdalu je snoči ob 8. uri 47 minut okrinkan razbojnik z revolverjem napadel sprevodnika kare št. 247 in ga olajšal za $15, prejemke včerajšnjega dneva. Cleveland, O., 15. marca. — Cenjeno uredništvo! Dasiravno nerad, vendar se mi vidi zelo potrebno, da posežem tudi jaz v vrsto dopisovalcev in sicer z namenom, pomagati resnici na dan. Naj mi čitatelji oprostijo, da posegam med mnoga društvena poročila tudi iz trgovskega stališča, to pa storim zato, ker se čutim opravičen posredovati resnici na ljubo iz trgovskega stališča, o katerem se mnogo pisari, se krade pošteno ime in se krivo razlaga po mnenju nekaterih, ki se ne prepričajo, koliko je resnice na tem. Napad je obžalovanja vreden in je storil veliko krivico, ker je krivičen in se razlaga krivično, pomešano z lažjo, da bi gorje vplival na ljudi in obudil v njih srd nad elevelandskimi trgovci. Jaz sem tudi član Trgovskega društva in ni me strah to priznati, ni me sram biti član, ki se nimam česa sramovati, kakor nam nazivlja "Cleve-landska Amerika", pač pa hočem resnico in vsebino Trgovskega društva popisati, da zvedo Slovenci v Cleve-landu in okolici, zakaj se gre, kdo je kaj zakrivil, in kaj naj se pričakuje od Društva slov. trgovcev. ■— Detektiv Ivec spet v žb' -' petmesečni bolezni se je tajni rr Jos Ivec ^Hvitz) sp**" zglasil v sla z bo prj načelniku mestne policije. Kakor emo poročali svoje dni, si je bil g. Jos. Ivec zlomil nogo, ko je padel raz streho svoje hiše. Dokler popolnoma ne okreva, bo uslužben kot ponočni pisarniški seržant (desk sergeant), a v nekaj tednih bo sposoben, da spet prevzame službo kot detektiv, katero je že opravljal z največjim uspehom. — Tlakovanje N. Chicago ceste. V ponedeljkovi seji mestnega odbora je bila sprejeta odredba za tlakovanje North Chicago streeta, glavne ceste jolietske, ki drži skozi našo II. wardo. Tlakovana bo cesta na novo od Webster do Ruby streeta. Po nasvetu al-dermana Harneya je bila odredba a-mendirana ali popravljena tako, da bo mestni delež na stroških za tlakovanje 10 odstotkov, odštevši znesek, ki ga plača Joliet & Southern Traction Com pany. Skupni precenjeni stroški za tlakovanje so $41,541.40. — Ogenj. Preveč zakurjena peč v prodajalnici za obleko g. M. Radako-viča, 902 Scott st., je davi povzročila ogenj, ki je napravil škode med $800 in $1000. Štirinajst stanovalcev v sobah nad prodajalnico je bilo v veliki nevarnosti, a so se rešili napol oblečeni in zatekli v sosedne hiši. Mestna požarna bramba je prihitela na lice mesta še o pravem času, da je rešila prvo nadstropje in hišo, tako d4 je le blago v prodajalnici zgorelo. — Sv. Patricka dan so obhajali včeraj jolietski Irci z običajnim navdušenjem, dasi je bilo mrzlo vreme in je vmes tudi snežilo. — Brivska unija in salooni. Mestni odbor (city council) je v svoji pone* deljkovi večerni seji popolnoma zavrgel predlagano odredbo (ordinance) glede nedeljskega zapiranja saloonov in drugih obrtnih zavodov. Samo dva aldermana, Stansbury in Collins, sta glasovala za odredbo, a vsi drugi al-dermani so jo vrgli v koš in na ta način slavno pokopali. Navzoči zastopniki brivske unije (Barbers Union) so bili po sijajni odklonitvi svoje predloge "razžaljeni" in so zapustili zbornico razgorčenih in zardelih lic, kuhajoč v svojih srcih maščevanje. A čudna je njinova osveta, kajti "razža-lil*" jih je mestni odbor, a maščevanje prisegajo nedolžnim saloonkeeperjem ali gostilničarjem! In tudi sicer je postopanje brivske unije prečudno, kajti ogromna večina brivcev nikakor ne odobrava brivske vojske proti saloonkeeperjem; naši slovenski in hrvatski gg. brivci v severnem delu mesta se na tako čudno bojno stezo — smejejo! — Pet vlomov je bilo izvršenih v Jolietu v ponedeljek zvečer. Vlomili so neznani uzmoviči med drugim tudi v mesnico g. Josip Sitarja, 801 N. Chicago st„ kjer so poskušali razbiti var- narodom v Clevelandu. Kdo zamore biti zbegan in se ustrašiti krivičnega obrekovanja in kar lepo zamižati in pustiti ljudem sumničenje nad nami. Kar je resnice, naj se zve, in potem naj ljudje sodijo, kadar sta oba zvona zvonila. Kar je meni znano od Trgovskega društva, da ima podlago, katero bi moral urednik C. A., kakor tudi vsak do-bromisleč rojak čislati in odobravati, ker je namen zaradi koristi in napredka slovenskega naroda v Clevelandu. Jaz sem se kolikor mogoče udeleževal društvenih sej in danes častno priznam in zmenoj mora vsakteri pričati resnico, da ni Trgovsko društvo nikdar vsebovalo in njegov namen ni bil nikdar tak, da bi se govorilo ali sklepalo o katerikoli točki, ki bi bila protivna ali škodljiva odjemalcem slovenskih trgovcev, pač i»a je resnica nasproti, da je Društvo slov. trgovcev imelo hajboljši namen, najlepše ideje, da se zavzame v skupščino sporazumljena družba, katera bo rešila narodno vprašanje slovenskega Narodnega Doma in se bo zavarovala proti nekaterim izkoriščevalcem, kateri so neprenehoma izkoriščali slovenske trgovce s tem, da so prvega, druzega in še tretjega prevarali in se zgubili iz Cleve-landa zadolženi in s seboj odnesli denar, namesto da bi plačali, kar jim je bilo sveta dolžnost, za blago, katerega so prejeli od slov. trgovcev, katerega >o trgovci morali plačati svojim kom-panijatn. Kaj pravite k temu vsi vi trezno misleči ljudje, da je to kakšna krivica ali hudobija slovenskih trgovcev? Ne, ni, pač pa je vaš dobiček, kateri pošteno plačujete! Prepričan sem, da se je šlo za zboljšanje pravice in red pri odjemalcih, in ako more dokazati urednik C. A., da to ni res, mu Trgovsko društvo zloži nagrado v denarju. To nismo slov. trgovci naredili prvi, ampak poučili smo se od družili v mestu obstoječih kreditnih Co., kateru sistem je ta, da se ne da goljufati, in nič druzega. Ured. C. A., Anton Grdina ali Fr. Turk smo vsi zapisani v Kreditni knjigi, ko|iko se nam sme dati "na puf" (kredit). Torej na eni strani je zguba denarja slov. trgovcev zaradi prevarantov, ki bi lahko plačali in utečejo, na drugi strani pa moč, ki bi v združenju lahko kupovali v večini cenejšc in cenejše proda-I jali, je bilo vzrok in začetek Trgov-kega društva. Knjige' trgovcev kaže-o velike svote denarja na ta način gubtjenega. Trgovec v potu obraza ženo in družino mora noč in dan dead, da sc poravna zguba odnesenega cuarja in pri tem nima trgovec še obenega napredka, da bi razpolagal v Kako naj pričakujejo jim trgovci zbojjšajo je šlo z upom po vodi. eba, da se sporazunie-loveflski trgovci, da bolj skrbijo za poštene odjemalce in se zavarovajo proti izkoriščevalcem? Jaz ne vem, o kc ld, riti kdo ne bi to odobraval in jaz to tudi spričujem, da se ni šlo za nič druzega. Žalostno je bilo delovanje med trgovci pred ustanovitvijo društva. Eden druzemu so pomagali v jamo. Ko se je zadolžil pri enem, mu je drugi podal roko, naj pride k njemu, on mu bo tudi dajal. Zopet drugi mu je ponudil voz, da je odpeljal blago in kovček na postajo, da je lahko ušel in odnesel prvemu dolg. Tako se je godilo. Pogosto je bila nevoščljivost in nespo-razumljenje vzrok slabih posledic, in sedaj, ko se trgovci zavedajo pomagati sebi in svojim odjemalcem, pa njih lastni list, ki bi moral idejo oblažiti. jim biti v pomoč, pa jih lažnivo obre-kuje! Kako je to mogoče, se čudi vsak človek. Mi Slovenski trgovci pa ne bomo zgubili poguma. Neopravičen napad naj nas še utrdi, da združeni izpeljamo cilj in pravi namen trgovske zavesti. Ne bodimo razdvojeni po želji urednika C. A., ampak skupno na delo! Mnogo smo že žrtvovali in mnogo izgubili, sedaj pa bodimo previdni, složni, združeni, sporazumljeni! Ostanimo dobri in mili onim, ki so siromaki in ne morejo plačati; pač pa se obrnimo v bran proti onim, ki hočejo, da bi delili na^ imetje in kaj nepoštenim dobili. Kdor hoče imeti zastonj, naj prosi, kajti druge poti ne sme biti in goljufati se ne pustiti. Možje trgovci, ako se čutite, da ste pošteno trgovali, ne bodi vas sram, ako stt šteti med zavržence domačega lista. Če tudi se zaničuje še posebno enega rojaka s tem, da bi se druge o-mamilo, mi se moramo potegniti za trgovski stan, ki je dobrota svojemu narodu, in to se izpričuje na vseh straneh in naši odjemalci to sami vedo. Naj nobeden trgovec ne reče, boječ se: "Ja, jaz nisem nikamor." Kajpa da si, trgovec si in imaš opraviti z ljudmi, trgovati moraš in to pošteno, torej tudi pošteno lahko rečeš: "Da, jaz sem pošten trgovec in hočem tudi pošteno trgovati s poštenimi ljudmi, samo goljufati se ne pustim, kajti jaz moram blago pošteno plačati." Rojaki trgovci, mnogo nas je v Clevelandu, mnogo je še, da se doseže, nam je vse mogoče. Nam je mogoče, da se zavzamemo za Narodni Dom, potem druge stvari spadajoče v narodno korist. Ostanite na začetem delu, da se bo Spričala resnica in se izpopolnil pravi namen Trgovskega društva. Bodimo vztrajni in se ne ozirajmo na obsodbe Clevelandske Amerike, kajti oni merijo po sebi in svojih tovariših. Žalostno je tudi, da je toliko hitre naprednosti med nekaterimi našimi nasprotniki, da jim je katoliška šola, duhoven in trgovec "nazadnjaštvo", ako - lepra drži. Ni čuda, ako so žaljenega. Vsakro.nekaj •• Hwr- 900 otrok za vzgojo, izobrazbo in vero, kar je ogromno delo. Pri tem pa so še stotere težkoče, številni bolniki in vprašanje tako velike fare. In časopis, namesto pomagati, se obrega i" ponižuje zaničljivo, kar je skrajno nesramno. Trud in prizadevanje sedanjih duhovnov presega vse meje, in za zahvalo je poleno pod noge od napredne strani. Namesto da bi se delalo s pogumom, se mora delati bojevito. Treba je več razsodka in pogledati bolje, kaj je prav in resnica, koga se graja in kaj je napredek naše naselbine. Sicer pa ima urednik prosto roko, kakor se je hudoval nad trgovci in duhovni, piše karkoli hoče: kakor si bo postlal, tako bo ležal. To je moje mnenje. Če se njemu tako prav zdi, mogoče mnogim drugim prav ni. Vsaki nekaj, vsi pa vse. To je moje prepričanje in moje ime kot vedno neustrašen z imenom in ne bojazljivec "svobodomislec" itd., pač pa Anton Grdina, trgovec, član Društva trgovcev, ki šteje dobrih članov 45, za vsak odgovor pripravljen. Moon Run, Pa., 14. marca. — Dragi Amerikanski Slovenec! Iz naše naselbine se redkokdaj čuje, zato sem se namenil, opisati tukajšnje razmere. Z delom gre bolj slabo, še za potrebne reči se komaj zasluži. — Zastopnik od N'arodnega Vestnika tudi prodaja svojo modrost. Dne 8. f^br. je prišel v neko hišo, ko so imeli krstinje, pa je šel okolo žensk, pa je rekel: "Katera mi bo dala kis? Jaz sem Jezus Kristus". Pa mu je ena žena povedala: "Jaz imam eno kuzlo, pojdi k nji, naj ti da kis." Naročnik. Iz Adlešič, 3. marca. — V št. 7. "Am. Slov." sem sporočil o požaru v Tribu« čah z dne 1. decembra m. 1. Omenil sem v dopisu, da sumijo, da je zažgala neka udova iz Zorenec črnomaljske župnije. In res je dokazala preiskava, da je ona zapalila. To je bila Ana Vranešič roj. Ktizma. 18. febr. je bila vsled tega obsojena pred novomeškimi porotniki, četudi je svoje dejanje tajila, kakor je pisal ljubljanski "Slovi-nec", "na 10 let težke, poostrene jefle". V zadnjem dopisu sem omenil, da upamo, da bo zime zdaj konec, ko je 17. febr. pop. nastopil jug. In res je bilo potem nekaj dni prav toplo vreme, tako da je sneg, čeprav ga je bilo še prav veliko, v malo dneh popolnoma zginil in da ga o sv. Matiji ni bilo nič več. Sploh pa jc bil februar v prvih dveh tretjinah prav stih, a v zadnji tretjini pa je večkrat d< Kako so živeli ljudje včasih in sedaj? Že v sredi preteklega stoletja je marsikje veljalo za odlično, obedovati pozno popoldne. Naši pradedi v srednjem veku pa so vstajali poleti ob 4. uri zjutraj, pozimi pa ob 6. uri iz postelje, povžili nekoliko juhe; ko so se oblekli, šli nato k maši in se lotili potem svojega dnevnega posla. Ob 10. uri dopoldne so se pošteno najedli, pravo kosilo pa je bilo ob 4. uri popoldne. Glede razdelitve dnevnega časa so naši pradedi bili precej enaki sedanjim Angležem. Pa tudi mladina je imela v srednjem veku bolj ugodno kot sedaj. Ker se je šolski pouk pričel že ob 6. uri zjutraj, je morala zgodaj vstati. Ob 9. uri je bil dopoldanski pouk pri kraju, nakar je bil odmor do 12. ure in potem zopet pouk do 3. ure popoldne. Tak red je bil v mestih pri bogatih in ubožnih. Ob 7. uri zvečer in najpozneje ob 8. uri so hodili pozimi spat. Da so bili ob 9. uri zvečer v najlepšem poletnem času že vsi v posteljah in da je vladal ob tem času po ulicah najlepši nočni mir, pričajo vse zanesljive stare kronike. Zanimivo je, kako se je pozneje premikal čas za obede. V 17. stoletju so jedli ob 11. in 5. uri, v 18. stoletju ob 12. in 6. uri in tako je polagoma postal prvi obed kot glavni. V velikih mestih so že davno naredili iz noči dan. Pozno vstajajo in o polnoči hodijo spat, vsled česar se ura glavnega obeda pomika vedno bolj proti večeru. Razen produktivnih slojev obeduje malokatera rodbina opoldne. Na deželi in v malih mestih žive seveda bolj naravno in zaraditega tudi bolj higijenično. V splošnem velja na deželi in v malih mestih opoldanska ura kot najpriprav-nejša za kosilo, kar so začele sedaj po velikih mestih uvajati tudi nekatere družine, ki si žele dolg popoldne, kar je zlasti poleti za bivanje na prostem in izlete pripravno. Drag protiverski boj na Francoskem. Nedavno je v francoskem parlamentu ne m # * m $ * * m f * u * * * Si * Joliet, 111., 16. marca. — Iz urada društva sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. se naznanja udom tega društva, fia bo imelo skupno sv. spoved dne aprila zvečer, in dne 5. aprila zjutraj se zberemo ob 5. uri 45 min. v šolski dvorani ter nato odkorakamo skupaj k prvi sv. maši k skupnemu sv. febliajilu. Omenim pa tudi, da mora "neti vsak regalijer in bele rokavice: liratje ste prošeni, da sfe udeležite v Polnem številu. In fudi seja se bo vršila istega dne Popoldne ob 1. uri. Na tej seji bo Predložen 3mesečni račun ter se bo govorilo o drugih važnih rečeh, kakor tudi o društveni veselici, katera se bo vršila dne 18. aprila zvečer v Sternovi dvorani ob pol 8. uri zvečer, na katero so vabljeni v$i rojaki in rojakinje. Z bratskim pozdravom Rudolf Kuleto, tajnik. Joliet, 111., 16. marca. — Naznanja s« vsem članom Dr. sv. Cirila in Metoda štev. 8 K. S. K. J., fta se je sklenilo "a seji dne 15. marca, da sc udeležimo ^kupnega obhajila na Tiho nedeljo, ; to bo 29. marca. Zatorej naj opravijo člani sveto spoved v soboto zvečer, to fco 28. marca. In v nedeljo zjutraj ob Pol ostnih (7:30) naj se zberejo v šol-dvorani, da skupno odkorakamo k °snii sveti maši. t' Tudi opozarjam vse člane, ki so na Potnih listih, da opravijo svojo versko s dolžnost ill da pošljejo spovednc Hst-tia spodaj podpisanega, Kjit«" ne opravil svoje dolžnosti. >-e'i>o proti "Meniu postopalo po društvenih oziro-,r'4 Jednotinih pravilih. Sobratski pozdrav vsent članom in Danicam K. S. K. J. In vesele" velflco-n°čne praznike! Mathew Buchar, tajnik, 706 N. Broadway. I f J Chicago, 111., 15. marca. — Tem po-°m naznanjam vsem članom in člani-Društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. . da bode imelo gori omenjeno dru-svojo velikonočno spoved v so-dne 28. t. m. in v nedeljo dne 29. ^t»Pno sv> obhajilo. Vsaki član in a,,'ea naj zahteva od spovednika spo-listek, katerega naj potem na t.e'< odda tajniku. To velja tudi za ki m, na potnih listih. Opozarjam ^0*thno par članic, katere so v tem jako nemarne. Vsaki član(ica) ^ "'Pra skazati s »povednim listkom. I1.at*ri ali katera ne bode opravil vc-^ ''nočne dolžnosti", bode suspendan, v . or zahtevajo pravila. Kajti tni smo ni" c,le 'ste Je^nole tcr "na' 0 "'na in i*ia pravila, in radi tega jih °"»mo spolnovati vsi, ne pa samo 'cn in drugi ne. Ker sem slišal od otove strani radi par članic, tla »o v bn> °*'ru jako nemarne, radi lega se v , ^a'l,rvalo »povedno potrdilo od "»Kega brez izjeme. . končno pozdravljam v#e člane in '*nice. Dr. sv* Štefana in K. S. K. J. Math Grill, tajnik. Sublet, Wyo., 14. marca. — (Iz ur.v K dr. Marije Zdravje Bolnikov »t. 94 »ok ^Naznanjam, da se je naš j., »t Frank Robnik. I tajnik, prese-I v drugo inesto. In je bil izvoljen '»Mikom na zadnji mesečni seji »po- daj podpisani. Torej prosim vse zunaj stanujoče člane, da blagovolijo pisati in pošiljati vse na zdolaj podpisanega. In prosim vse zunaj stanujoče Člane, da mi blagovolijo sporočiti v najkrajšem času svoje bivališče, da mi bo mogoče uradovati. In naznanjam, da je zadela nas žalostna vest, ker je iztrgala neizprosna smrt iz naše sredine Matevža Golob in Jakoba Štigelc. Prvi je bil član dr. Marije Danice št. 28. J. S. K. J., drugi je bil dr. S. S. P. Z. Prvi zapušča v Ameriki v Indianapolisu, Ind., brata in sestro; v domovini zapušča pa žalujoče stariše in dve sestri. Drugi, zapušča tukaj žalujočo soprogo in v domovini pa mater in eno sestro. Doma sta oba iz Rečice na Spodnjem Šta jerskem. Neizprosna smrt ju je našla na križišču, kjer se spušča premog iz premogokopa na tehtnico ali na "dumpo". Nesreča se je pripetila 9. marca ob 3. uri popoldan in pogreb se je vršil 11. marca ob 10. uri dopoldan. Sprevoda se je udeležilo 8 podpornih društev iz okolice s tremi zastavami in spremili smo ju iz hiše žalosti do cerkve in iz cerkve na pokopališče, kjer smo ju izročili v naročje matere zemlje, ki ju bo krila na veke, kakor bo tudi nas enkrat. Naj počivata v miru in njunim sodnikom naše sožalje! Z bratskim pozdravom Frank Kramar, I. tajnik. Box 61, Sublet, Wyo. Si Sli K M »K « S K S »WW Kili ss s Sfi PREDLOGI IN RAZPRAVE Bi £ ČLANOV K. S. K. JEDNOTE. £ Si Si ffi « S K S S^K^jfi W K w » W Op. ur. Pod tem zaglavjem bomo priobčevali vse dopise, naivete, predloge in razprave članov K. S. K. J., namenjene v korist naši slavni organizaciji, katera se tako najprimerneje pripravi na svojo letošnjo konvencijo meseca avgust« v Milwaukee, Wis. (11. dopis.) K,. S. K. J., naia katoliška mati. Polagam na srca delegatov, da bi prejeli na prihodnjem glavnem zborovanju otroški ^iddelek. Ker je naša mati K. S. K. J. edino katoliška mati med jednotami, zato bo gotovo vsaki oče in mati rad zaupal ali zavaroval svoje otroke pri K. S. K. J. Vsi člani in članice naj bojo zavarovani za poškodbo pri Jednoti: le tako nam bo mogoče lepo napredovati, ker bomo z malimi prispevki pomagali ponesrečenim sobratoni in sosestram. Nikakor se ne strinjam, da bi Jed-nota prevzela bolniško podporo: to bi bilo naši slavni in mogočni Jednoti v nazadovanje. Bratje in sestre, ne glejte, kako v tem oziru delajo druge jednote, dobro veste, da so druge jednote velike sovražnice naše matere K. S. K. J. Strinjam sc, da bolnega sobrata po šestmesečnem bolehanju prevzame Jednota in za dolgotrajno bolezen naj bi bili vsi člani in članice zavarovani. Nikakor sc nc strinjam, da bi Jednota plačevala vožnjo delegatov; kajti asesment bo itak povišan, torej če pa ie vožnjo delegatov prevzamemo, bojo preveliki dokladi na asesment. Bratje in sestre, gotovo nam je napredek Jednote pri srcu, zato premislimo: Jednotino zborovanje sc vrši le vsaka tri leta in v treh letih pa si že vsako društvo toliko preskrbi, da plača vožnjo in drugo za delegata. Torej glejmo za skupni napredek Jednotine blagajne, društvene stroške plačujmo sami. Resnica je, da so društva, ki imajo veliko bolnikov, ki težko plačujejo bolniško podporo. Ali bratje, kjer se za bolniško podporo težko sklada, bi se še težje za stroške delegatov. Torej kjer je društvo majhno po številu članov, agitirajmo, da bo postalo večje, saj sem dodobrega prepričan, da so z vso večino katoliški možje in mladeniči mej nami, prav malo je takih, ki obrekujejo narod. Torej na delo! Bratje in sestre, imejmo vedno ljubezen do naše katoliške matere K. S. K. J., ki je že marsikaterega sina ali hčer obvarovala pred zlobnimi sovražniki sv. vere. Možje, ki so ustanovili K. S. K. J., so bili res možje, čast jim! Iz K. S. K. J. tudi odseva žarek ljubezni do Boga, kajti K. S. K. J. ima duhovno vodstvo. Zato polagam na srca bratom delegatom, da se duhovno vodstvo, dušno pastirstvo prepusti duhovnemu vodju, da se mu duhovno vodstvo izroči kot strogemu dušnemu pastirju. Katoliška jednota brez duhovnega vodje je to kot hiša brez gospodarja, je to kot fara brez dušnega pastirja. Čast duhovnega vodje je velika čast, tako je pisal mesečnik "Ave Maria". Da, bratje, res čast duhovnega vodje je velika čast, pa je tudi tru-dapolno delo. Zato ker se imenujemo med sabo bratje in sestre, zato je naša sv. dolžnost, da duhovnemu vodju pomagamo s tem, da radi poslušamo njegov mili glas, da se približamo njegovemu vabilu za \e^,konočno sv. dolžnost, da ga spoštujemo in ljubimo. Le tako, če bomo poslušali glas duhovnega vodje, potem nam se bo mogoče boriti proti 'sovražnikom katoliških jednot. Da, bratje in sestre, veliko je že dobrega storila K. S. K. J. med nami Ameriškimi Slovenci, in to največ po zaslugi č. slovenske duhovščine in vrlih mož. Tako tudi pri katoliški jednoti mora biti duhovni vodja, sicer ni jednota katoliška. Tudi mora biti v katoliški Jednoti sv. vera, da ohrani poštene katoliške mladeniče in može, le takim je potem mogoče živeti v slogi in bratski ljubezni, le tako bo vladal en hlev in en pastir. Mihael Železnikar, preds. dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. v Barberton, O. PROSTOZIDARSTVO. (Xadaljevanje s 4. strani.) stavi Pike Kristusa na enako stopnjo z Mohamedom; mohamedanizem pa stavi Pike nad krščanstvo (str. 35) češ: "Splošno je mohamedan na vzhodu mnogo bolj pošten in zanesljiv nego kristjan"; ko je • krščanstvo obne-* mdglo in propadlo je mohamedanizem vse izčistil in izboljšal, piše Pike. Vitez Kadosh torej s slovesno prisego potrdi, da je mohamedanizem boljši nego krščanstvo. Pike opravičuje pogansko obožavanje narave (644), kajti narava je le drugo ime za besedo Bog, to prizna tudi Valentin Kos. In ker Pike na str. 745 stavi prostozidarsko kabalistično judovsko - poganske* filozofijo in vero nad krščanstvo, zatorej je prostozidarstvo naperjeno pro ti krščanstvu. Valentin Kos pa vpraša: Zakaj goji katoliška cerkev tako strašno sovraštvo do prostozidarstva, saj; — pravi zopet na drugem mestn— prostozidarstvo ni nobena verska organizacija. Vera prostozidarjev je Ka-balah (str. 744) in Pike vzklikne (str. 745): "Človek je prešinjen začudenja v svetišču Kabale." Prostozidarstvo je po veri protikrščansko, protikatoli-ško — je kabalistično. Valentin Kos, ki si se rogal papeževi nezmotljivosti pomisli, da ti sam si poln zmot in nevednosti. Knjige v roke, uči se in potem še le piši! Neustrašen Hrvat. Hrvat dobi od sodnika pozivnico, naj pride v nedeljo v sodnijo na od-covor >-adi posebne zadeve. Hrvat pa ne pride v nedeljo, temveč še le v ponedeljek. "Zakaj,' zareži sodnik, "nisi prišel včeraj?" "Mislil sem, da jc nedostojno, ker nedelja je posvečena gospodu Bogu," odreže se Hrvat. Razburjen sodnik pa zagrmi nad njim: "Tukaj sem jaz gospod Bog! Zapomni si!" — Po kratkem odmoru ga vpraša sodnik: "Kako se zoveš?" Hrvat molči. "Kako se zoveš," zavpije sodnik, j "če ne odgovoriš, kaznoval te bom z zaporom!" Hrvat izpregovori: "Ali j tega ne veš? Prokl-to si ti en slab ' gospod bog, ki niti ne veš, kako se zovem!" Potem sta se pa pomirila. Katoliški duhovnik odpeljan v Sibirijo. Pobožnega in pri svojih iupljanih priljubljenega katoliškega župnika Ko-bilovič-a iz Oratova (Mala Rusija) je sodišče 1. 1852 ukazalo nahotoma zapreti, ker je sumilo, da jc umoril kmetijskega uradnika. Bilo je seveda drugače. Kapelnik godbe v Oratovu si jc preskrbe! župnikovo puško in ustrelil onega uradnika, da bi mogel oženiti se z uradnikovo ženo. Da bi sumnjo odvrnil od sebe, zvrnil pa na župnika skril je morivec puško za veliki oltar v cerkvi. Potem jc pa vse tako izo-negal, da je sodišče izvedelo, da je za oltarjem skrita župnikova puška. Mo-rivca je tudi navdihnila misel župniku se izpovedati in pri izpovedi umor pri znati, in župnika prisiliti k molku na isoduiji. Morivcu se je posrečilo vse. Puško «o našli za oltarjem in puška, krogla i. t. d. je izvrstno pričala proti župniku. Župnik jc pred sodnijo in pred svojim škofom zatrjeval svojo nedolž- nost, pravega morivca pa ni omenil niti z eno besedo. Lahko bi se bil opral in rešil z eno besedo — saj morivec, ki se mu je izpovedal, mu je bil znan— toda molčal je, ker ni smel prelomiti spovedne molčečnosti. Naposled je bil kot zločinec in morivec obsojen v dosmrtno težko delo pod zemljo — v sibirskih rudnikih. Polegtega ga je njegov škof Borovski v katedrali v Ži-tomiru vpričo nebrojnega občinstva odstavil od duhovniške službe, in tako je ta ubogi župnik izgubil duhovniško čast, poštenje in bil javno osramočen in razglašen za morivca. A vkljub temu je ta pobožni mož svoje duhovniške molitve opravljal celo v sibirijskih rudnikih ob brleči svetilki. Čez 20 let je oni kapelnik na smrtni postelji priznal sodnijskemu uradniku in drugim pričam, da je on ustrelil o-nega uradnika in da se je tega zločina izpovedal župniku še taisti dan. Seveda je takoj šel v Sibirijo ukaz, naj nedolžnega duhovnika izpuste, a on je že davno umrl od truda in — globoke žalosti in britkosti. Katoliški duhovnik mora raje trpeti ječo in smrt nego izdati kaj iz spovedi. Spovednik kaznovan z zaporom. Našim čitateljem je še gotovo v živem spominu lepa povest, vzeta iz življenja pod naslovom "Žrtev spovedne molčečnosti", ki smo jo pred kakim letom objavili v našem listu in pripoveduje o Rev. Lurtz, ki je bil 1. 1894 v Baltimoru obsojen v 10 letno ječo, ker se je dokazalo da je pri sebi imel vrednostne papirje umrlega bankirja. Tega bankirja je namreč previdel s sv. zakramenti. Sodišče je zaključilo, da je duhovnik deleč sv. zakramente o-kradel umirajočega. Pri sodnijski obravnavi ni duhovnik niti namignil, zakaj da so pri njem bili vrednostni papirji; zatrjeval je pa, da on ni tat. Čez dve leti potem (1896) moralo ga je pa taisto sodišče oprostiti in je globoko obžalovalo krivično obsodbo. Iz opazk bankirjevih se je med tem časom zasledilo, da je bankir za toliko svoto ogoljufal neko osebo. Sodišče je jasno razvidelo, da je bankir na smrtni postelji dal ono svoto duhovniku, naj jo vrne ogoljufani osebi. Vedno naglo. Nemarnemu človeku se vedno mudi i in je vedno prepozen. Vsako stvar ^pdlaša do zadnjega trenotka in kadar se loti kake reči, je navadno prepozno. Nekateri ljudje zanemarjajo celo, skrbeti za svoje zdravje o pravem času. Mi vedno priporočamo svojim prijateljem, naj dobro pazijo nase. Če nimajo primernega teka. ali če jim moč pojema, naj takoj prično uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To slavno zdravilo jim očisti drob in ga obenem okrepi. V razdraž-ljivosti, malokrvnosti in slabosti do-naša zaželeno olajšbo. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Za revmatične in nevralgične btolečine je priporočljiv Trinerjev liniment.—Adv. Kadar ste se namenili kupite automobil, je najbolje da pridete k nam. Mi vam damo vsa pojasnila in navodila, ker smo agenti za Ford, Overland, Mitchell, Chalmers AUTOMOBILE. Istotako imamo polilo zalogo truckov. J. D. Strutzel Auto. Co JOLIETLL. I Joliet Citizens Brewing Co- North Colliiis St.. Joliet, III. NOVA GOSTILNA Matt. Stefanlcli Corner State & Clay Street« across the track, one block south o* Ohio St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo na klonjenost. — DOBRO-DOŠLI1 ^•fiSiHBiSHi^ai^Sfi^tfi^ifi JOHN PRUS STAVBENIK IN KONTRAKTO* Stavi in popravlja hiš«. Woodruff Read. Joliet. II Hi^ffiSŠMiBiaSSHiSfiSfiSiRKSfi J. C. Adler & Co. priporoča rojakom »vojo Mesnica Tel. 101 Joliet. Ill Pozor, Slovani! Edina slovanska trgovina na severu priporoča si. občinstvu bogato zalogo oblek, gotove ali delane na order. Nova zaloga takozvane kravanet O cote, tople suknje, sweather cote, sploh vse kar eden potrebuje. Posebno velika zaloga čižem vseh velikosti; poskusite en par, potem glišno ste nas odjemalec. Vse blago garantiramo in spremenimo. Sakem kupom damo od sto vredne znamke aH Register ticket. Mi kupimo 10 od sto boljše blago kod druge prodamo po cene kod druge. Za vašo lastno korist nas o pri liki obiščite. IPiite "Elk: Bra-nd." pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. w. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. 8749 COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. OBA TELEFONA 67. ---------------- Pravijo da bo spet štrajk 1. aprila, zato kupite premog za poletje zdaj ko dobite pri nas Najboljši Wilmington Premog $3.50 TONA American Coal Co. 1210 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Frank Juričič John Vidmar 1001 N. Chicago St. JOLIET, ILL. 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem in prodajam tem-Ijišča, hiše in lote; zavara» jem poslopja in pohištva prati ognju. Siliffi^ffiSaSiliSiaHiiiBiffiifi Junaštvo in zvestoba. Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije. (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * W » s (Dalje.) Gospa je nosila zelo preprosto obleko iz belega perkala; široka ruta iz či-pek, na prsih prekrižana, je ogrinjala vrat in rameni, a preprost širokokra-jen slamnik je pokrival svetle lase. Izjemna visokost, zdaj od prijaznosti omiljena, ji je sijala iz oči, mej tem ko ji je ob pogledu na skupino, ki je bila nastala cJkoli koza, vesel nasmeh zaigral krog plemenitih usten. Vodila je za roko malega, blizu štiriletnega dečka. Ko je ta zagledal tuje ljudi, se je boječe privil k materi, a je vendar radovedno gledal na koze; očitno ga je veselilo, kako so čilo poskakovale in kako so jim zvončki za vratom čisto zvonili. Na drugi strani gospe je stala desetletna deklica angeljske lepote, prav tako preprosto oblečena kakor mati. V» mali razdalji so sledile nekatere osebe. Ko je gos'pa nagovorila čuvaja, smo se vsi obrnili, in Reding je rekel polu-glasno: "Kraljica!" — Vsi smo se globoko priklonili. Invalid je bil tako zmeden, da, mu je od same zadrege u-.šia stara vojaška kletvica. Potem je rekel, položivši roko na usta: "Blagovolite oprostiti, Veličanstvo! Toda če se tem Švicarjem ne zagrozi s tezalni-co in vi-licanii, se obnašajo v kraljevih vrtovih kakor v svojih —- brez zamere — kravjih štalah." "Na, Bercy. nikar je še bolj zavoziti, s tem da svojo slabo voljo stresate na ljudi, ki so od daleč prišli, da mojim otrokom in meni napravijo veselje."— "Gospod d'Hervilly," se je obrnila na postarnega gospoda od malega spremstva. "Saj -te mi govorili o ljubeznivi nameri svojega starega prijatelja Zur-laubena, ki mi je dobro v spominu, da mi hoče poslati par izredno lepih koza za mojo pristavo. Ce se ne varam, je prav ta namera pred našimi očmi izvršena. Ti se> pač mladi prijatelji Zur-laubenovi, ki ste mi o njih pravili." "Veličanstvo, Vaš spomin je tako zanesljiv ko moje srce," je odgovoril d'Hervilly. In zdaj smo bili predstavljeni z mnogimi hvalnicami na rodbini Redingov z Biberegga in Keyserjev s Fraueiisteina — o moji je malo vedel, vendar jo je imenoval staro in slavno -— vse z neko svečanostjo, ki je bolj spadala v kak salon nego pa v pričujočo skoro komično okolico. Pa se je res kraljica malce šegavo nasmehnila, a je nam rtt'ifdstiv'ci dala roko poljubiti ter rekla: "Prepričana' sem da bo>te kralju, mojim otrokom in meni svojo vdantist še vse drugače dokazali nego s tem ljubeznivim darilom, ki mi ga prinašate iz svoje lepe domovine. Dnevi postajajo od dne do dne resilob-niši. Pravijo mi, da se opasen nemir bolj in bolj sir- po naši mili Franciji. Junaštvo in zvestoba Švicarjev sta prišli v pregovor. AkO bi res nastale težkoče, česar pa ne verujem, se zanašamo na vas." "Kri iii življenje za kralja, ki smo mu prisegli zvestobo!" je oduševljen zaklical Reding "Kri in življenje za kraljico!" se je oglasil Keyser. "In za njene vzvišene otroke!" sem pristavil - toplim čustvom. Z vidnim zadovoljstvom gledala Marija Antoinetta na nas in rekla: "Hvala vam Vem, 'da se lahko zanesem na vas in vaše tovariše. Povejte jim to. A zdaj dovolj resnobe! Moj Trianon ni prostor za skrbi, ki jih dela krona, ki često mnogo bolj tišči, nego si ljudstvi misli. T\i nisem kraljica, ampak vftnarica, pastirica in pred vsem mati svojih milili otrok. Moj stari prijatelj, gospod d'Hervilly, vam razkaže malo vilinsko kraljestvo, kjer ..kitšam živeti mirno selsko življenje." Nato se je obrnila Marija Antoinetta k skupini, stoječi okoli koza. Vali-jev vnuk se je bil že oddahnil od strahu in je z glasnim smehom dajal kozi in mladičema sveže trave, mej tem ko se je kozel še vedno bojaželjno postavljal, in sta ga Brunner in Stoffel držala za roge. "Ivanka," je zaklicala kraljica, "pripelji nam semkaj zala mladiča in njuno mater! Glej, otrok," je rekla malemu vojvodu od Normandije, "glej lepe bele kozliče, ki ti jih je ta prijazni Častnik pripeljal iz svoje domovine, iz Švice." Deček je zaploskal z rokama, božal srčkani živalici in rekel: "Mama, s sabo vzeti? mojemu bratu, dofenu, peljati?" . . . "Lepo je, moj sin, da s« spominjaš ■svojega bolnega brata! Toda kozli-čev ne bomo ločili od njune matere. Kaj bi ti rekel, ko bi te hudobni ljudje ločili od mene?" , "Tepel bi tiste hude ljudi in nikakor ne bi šel od tebe, mama," je rekel deček in se je z eno ročico krčevito prijel matere, z drugo pa dalje gladil koz-liča. Potem je govoril kozi, ki je silila k mladičema: "Ne vzamem ti ju, ne; Ivanka vas popelje vse k mojemu bratu, in kadar ga tvoje mlfcko ozdravi, te bom krmil z najlepšimi cveticami." Smehljaje je pogladila Marija Antoinetta svojemu sinčku svetlo kodrasto glavico in rekla "Tvoje cvetice težko da bi ji šle v slast. Kar pa o mleku praviš, ni tako nespametno. Ze večkrat sem slišala, da je tolsto kozje mleko zelo rediino." "In kraljevskega otroka dostojno," je prav resno pripomnil d'Hervilly. "Zakaj stari pisci poročajo, da je bil sam Jupiter vzrejen ob mleku koze Amaltheje." "Tu imamo zopet klasičnega d'Her-villyja," se je smejala kraljica. "Pa naj se tudi ta lepa koza imenuje Amalthea, in dvomim, da bi bila ona mnogo opevana božanska žival, ki je med zvezde prenesena, lepša in večja nego je ta tukaj iz Švicarskih gora. Videli bomo tudi, kaj zdravniki porečejo- k božan- srčno se je zahvalila piscu in donašav-cu svarilnega pisanja in rekla, da je nekaj podobnega pač domnevala od strani Orleana; a da je v zvezi s tako razsežno zaroto, in da lože, ki jih je vedno imela za čisto neškodljive, na-merjajo tako splošen prevrat; tega bi ne bila nikoli mislila. In tudi zdaj še ne more prav verjeti, vkljub navedenim tehtnim razlogom, ki podpirajo sum. Na vsak način bo o nekaterih točkah še pozvedovala, predno izpre-govori o stvari z Njegovim eličan-stvom. Ako se res prepriča, da se major pl. Bachman ni varal, bo poskusila, h kakšnim dejanjem bi mogla skloniti kralja, da odvrne nesrečo od sebe in Francije. S temi besedami in z zagotovilom svoje hvaležnosti je nas hotela milostno odpustiti. A Reding ji je z.živimi besedami prigovarjal, da treba brez drugih svetovavcev, popolnem tajno in odločno izvršiti nujna dejanja, predno se zberejo državni stanovi. Kraljica je zmajala z glavo in rekla: "Ne da bi zaslišal svojih sveto- George Leparc & Sin 400 Ohio Street JOLIET STARA GOSTILNA NAJBOLJŠA # POSTREŽBA. JOSIP ZAI.AK JAVNI NOTAR, 1994 N. Chicago St.. Joliet, 111. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne h st.-ne in izvršuje vse v notarsko stroki spadajoče zadeve za Združene Držav in staro domovino. Chicago tel 1048, N. W. 770 proti požaru, mala in ve-i lika posojila pojdite k I SnHBBNSTED F & CO. '503.\Voodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet. Ill 1R0ST.&KRET | vavcev, Njegovo Veličanstvo v tako ski pijači kozjega mleka. Lpajmo, da va£ni stvari gotovo nič ne ukrene. Te- tudi dovole dofenu danes popoldne, ko I ga tudi n£ smem pričakovati od njega, je tako toplo pomladno vreme, skupaj : S]ce]. pa svetovavce žalimo, če dvo-z nami obiskati to moje zavetno selo. j mimQ Q njih zvestobi in molčečnosti. ; Mej tem je bil tudi kozel - se ved- Pomislite> kaj zahtevate: zapor tako | no v Brunnerjevem varstvu - prišel; vplivnega moža, kakor je vojvoda Or- ! bliže kozi in mladičema. Tedaj mi je , leanski> in obtožbo za veleizdajo!" I od njegove koze mahoma udaril v nos «Dokazi so določni," si je dovolil poseben duh, m vprašal sem fanta, kaj j Reding dafje pripomniti. "In kakor j da je počel z živaljo. j vdano predložena spomenica razlaga, j '•Eh," je rekel, "napudral sem ga je edina pQt k rešUvi od]očno dej^ifje. I malce in za pol reparja rožne vode i Va-g Veličanstvo boste kralja k tem* sem poškropil nanj. Premočno je smr- : skloni]i in tako njega in Francijo re- j del. In to sem si mislil, da bi fini no- j Prepustite zvestim Švicarskim ' sovi na dvoru ubogemu vragu lahko četam> da stvar izvrše Z odločnim zamerili. ^Zato sem ga pa malce po- nastopom udušimo nemire, ki utegnejo j madiziral. ^ nastati o prvi vesti, da je vojvoda z Keyserju je usel glasen smeh. Red- , glavnimi pomagači v Bastiii. Orožja ! ing je bil v zadregi, in jaz bi se bil od i ni{j ne bo {reba rabl-tj> ako4bmo imeli sramu najrajši v zemljo pogrezml. Si- dovoljenje> resno nastopiti. Tista dr-cer ne verjamem, da je kraljica umela j ha, ki j0 je vojvoda po provincah na- HAVANA IN DOR/lACiH SMOL K vsako, besedo Brunnerjeve Švicarske je)_ jn se nabira v parjških predmest- nemščine; a toliko je pac razumela, dajjih ,c bo razpr§iia kakor cestni prah i Posebnost so naše je fant kozla napudral in pomadiziral. , ^ . .. bo id , da so voditeiji „Mp. , /clo mi ie odlech. ko e Mar a An- ■ , , , The U. S. 10c m Meerschaum Si /-Cio mi je ouicfeio, ko je .uuuja t\n ™ftl in da se vlada ne sah. Ce pa toinetta to poietje smatrala za pastir- , zamudimo ta treiiotek, l»o gotovo te-i drobno se Podajajo povsod, jevo otročarijo ter je poklicala, bliže ,da ^ jn sicer tem več ilT tem ž!aht-dame svojega spremstva, da jim raz- nejša -im da,je b; prizanašaH krivcem, loži, kaj se je zgodilo. Nastal je velik Veličanstvo, zadobite nam zaporno posmeh, in prepričan sem, da so se na vejje ;n prosto roko za sH,čaj rabuke, dvoru še dolgo smejali našemu "poma- ju poroki smo vam> da bosta oteta preciziranemu kozlu". j stol in oltar " Kraljica se je zdaj obrnila naravnost Reding je govoril spoštljivo, a ob-na Brunnerčka, ki je s svojo pastirsko i enem zdo prepričevalno. Kraljica ga torbo, široko razkoračen, stal zraven ; je mjrno poslušala do konca, potem je j v kozla in si je smeh visoke gospode štel ^ekla: "Ne dvomim o vaši vdanosti. : A I izdelovalci — na debelo pa na 108 Jefferson Street, Joliet, lil Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLII 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. SENO! Slama, Seno. Pripeljem tono finega sena $15, ali $14.50 na treki. Zakelj fine moke $1.25 v prodajalni ali $1.30, če jo pripeljem, ah $5 za barel in vožnjo. Zmes za kokoši po $1.85 sto funti. Imam zalogo vse vrste sena in kla-je za konje, krave, kokoši in drugo živino. Prodajem tudi žagovino. W. H. BERST 201 E. Washington Street in 116 S. Joliet St., JOLIET, ILL. N. W. tel.'l. — Chicago tel. 2520. THE Eli i. Mmi mm soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL. -o- ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU, TUDI OKNA IN DELAVCE Hitro in ugodno uredi poškodbe. Anton Pukovitz, 3400 Kosciusko St., St. Louis, Me Slovenska Gostilna Vabim vse rojake, da me v obils« številu posetite ko se mudite ▼ ma okolici v posebno čast. Vprašala ga je, ali ^plela bi, da vas je slišal kralj. More- j bi znal zapeti lepo pastirsko pesem. biti je vaj dober, vendar težko, da \'i mu bilo treba dvakrat reči, ampak bJ S£ da, izvršiti Ako bi se Njegovo ! je koj začel s čistim grlom: , Veličanstvo k temu odlpčilo, dobi ma- I "Pridite, kožice — nimam palice, jor pi. Bachmann zaporno povelje. Na imam pa v rokah soli. i Vsak način pa se vam prisrčno zahva- Hati, hali, holi — ho! ljujem in se zanašam na vašo presku- ho — ali — ho!" i šeno zvestobo." Potem je nas vpra- Brunncr je res pel čisto ko zvon, in šaJa, bi li nam mogla s čim veselje na-^Ifisti jodler je 'donel tako veselo, ka- rediti. In ker smo skromno odgovo-j kor bi ga bil zakrožij na so!i;čui plani- rili*, da.nam jeVrcpa kraljevska milost ! g^ ni. Pa mu je kraljičino sprehistvo res najdražje plačilo, je zabeležila naša j glasno zaploskalo. Kraljica ga je vpra- imena na pisalno pločico ter nas od-1 šala, ali ne bi hotel ostati v Trianonu pustila, prijazno naklonivši glavo. Le | pri kozah za pastirja. Odgovoril je, jaz sem bil toliko drzen, da sem pro-1 da če postati grenadir, zaenkrat pa sil, če bi smel kdaj risati njeno sliko-j bobnar. Prijaz'no mu je kraljica po-: vito >e!o v Trianonu. Zdelo se mi je. kimala in mu po služabniku dala en da je bila prošnja vesela, in rada nn i louisdor (b. lu'idor) napitnine, kar je . je dovolila za rane ure do osmih; ob j bilo fantu tako zelo po misli, da je za- tem času da bom či-to nemoten delal, krožil še vesel ekstrajodler. ! Pri Amorjevem Templu smo našli Kraljica je zdaj naklonila glavo in d'Hervillyja, ki je nas obsuj z rado- ■ se hotela umakniti. Tu mi je Reding vednimi vprašanji. Reding je pa znal zašepetal, da je skrajni čas, izročiti tako spretno odgovarjati, da maršal, Keyserjevo spomenico. Resnično sem niti ni zaslutil pravega namena nase , bil v razvnetosti nanjo pozabil! Te- audience. Peljal je nas po drugem j daj sem stopil k njej in ji dovolj ne- potu k mrežnim vratom zraven prista- j rodno podal obširno pisanje, proseč jo ve, kjer je Ivanka imela opraviti v vr- j poluglasno po nemško, naj bi ga čim tiču pred očetovo hišo. Zaklical sem prej in brez prič prebrala, ker je nje- ji, ali nam ne hi hotela podariti par j gova vsebina za kralja in Francijo cvetek z njenih leh v spomin na Tria- j največje važnosti. Zavzela se je in non. me osupla pogledala; ato je pa pisanje j Bliskoma jc urnih rok natrgala par vendar sprejela in ga zataknila za čip- šopkov in nam jih razdelila. "Saj j kasto ruto, ki je bila na prsih zvezana, smem še priti, gospica Ivanka, m po-Še je velela d'Hervillyju, naj nam raz- gledati zavoljo koza? sem vprašal, kaže lepote Trianona. ter se je odda- "Zavoljo koza? — O gotovo, kadar Ijila z otrokoma in malim spremstvom hočete, da vam le stan Bercy odpre ] po skrbno očiščeni poti skozi gozd. | vrata v naš raj. A mislim, da bo držal j Nismo bili z ogledovanjem še pri lepo zaprta," jc odgovorilo dekle in iz | kraju, ko je prišel dvorni sluga in po- ginil# v hišo. . I I vabil Švičarske častnike h kraljici. Mej tem je bil Bercy odprl vrata, m ( I D'Hervilly se je močno zavzel in vpra- smo se poslovili od d'Hcrcillyja. Ko. sal če ni tudi on naprošen k audienci. { smo šli po krasnem dvojnatem drevo-1 \ sluga je odgovoril, da je Njeno Ve- ; redu, ki vodi naravnost v ersailles, mi j ličanstvo izrečno pozvalo le tri Švitar- jc nagajal karel-Franc z gospodično ske častnike. Tedaj se je nanV maršal Ivanko, ker sem jo prosil cvetek A j priklonil in rekel: "Castitam gospo-! Reding je naju grajal, ces, da sva lah- i dom k tej brc/.primerni odliki. Vsej ; komiselna veternjaka, da se saliva po dvorni šegi nasprotuje taka tajna audi- resnem razgovoru s kraljico, enca pri kraljici, in prosim vas, da o| "Jaz mislim, da je vse izgubljeno, visoki časti nikomur ne pravite. Ce je rekel.. "Kraljica ne bo dobila zapor bi bilo Njeno | nega povelja. Bral sem ji z žalostnega obraza, ko sem ji govoril o nujnosti odločnih dejanj." "Rudolf, ti pa re> prečrno vidiš," je Frank Bambicii urar in zlatar, 5270 Buttler St. PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Phone Canal 498. August Poglajen 2300 S. Robev Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM Emil Bachman 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime ce-| ste se je premenilo. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GAL1JA, MARŠALSKIH ŠTAP0-f VA i. t. d. Prodajemo zlatne znakove za sv»' slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustroMani ci nik, tiskan u svih slavjanskih jezicib koji šaljemo na zahtjev svakome ba dava. Vlastnik je Ceh, ali govori slovenski- Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. N. W. Phone 420. MARTIN ZAGAF Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, 111. Vljudno vabi vse rojake, Slovence Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠL1 ! FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopeI ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Toliet National Banke- ZAYAROYANJET Vsaka pametna oseba zavaruje svojo obitelj zoper revščino v slučaju ne- « nadne in prezgodne smrti s tem, da si zavaruje svoje življenje. Sicer je dolžnost in želja vsakogar, da podaljša svoj život in ohrani svoje telo zdravo. Kakor hitro kdo počuti IZGUBO OKUSA, RIGANJE, TEŽAVE V ŽELODCU, KOSMAT JEZIK, ZABASANOST, BOL V ČREVIH, HRBTOBOL, ŽGANJE SRCA, NENADNO SLABOST, -naj takoj začne rabiti- tej se ta dogodek raznese, Veličanstvo gotovo zopet tarča naj-podlejših obrekovanj. Čakal bom tam gori pri 'Amorjevem Templu' na vas." Sli smo za služabnikom in smo mimogrede videli mramorne stebre okroglega templiča, ki >o se belili iz goščave. Peljal je nas čez most, ot1 odgovoril Keyser. Jaz pa sem spomnil na rek Latinskega pesnika: carpe I diem! "Kaj nam pomagajo žalostne i misli?" sem modroval. "S tem ne-1 SCUVC. » J> ........ - .. sphinksov zastražen, na mal otok in je j vihte vendar ne zagovorimo Vcseli- nam po'kazal lično, osmerokotno grad bo, ki se je dvigala na najvišjem mestu osredka. "Tam v belvederu najdete Njeno Veličanstvo," je dejal mož in ostal za stražo na mostu. Močno mi je tolklo stcc na tej kratki poti. Najprej je vstopil Reding, za njim Keyser in jaz. Našli smo kraljico v svetli vrtni dvorani, ki skozi.visoka okna in stekla vrata dopušča razgled nad vse strani. Sama je sedela pri mizi; pred njo spomenica velikega sodnika. Pozdravila je naklonivši lepo glavo in pokazala na tri 1'čno rezljane in pozlačene stole, ki so bili za nas pripravljeni. Potem je začela zelo resno, a mirno govoriti o stvari. Rabila je nemščino, ki je pa ni več popolnoma dobro znala, tako da je večkrat vpletala francoske stavke in besede. Pri- mo se torej ljubega solnca, dokler nam ga Bog da. A glejte, podvizati mora-mol Aprilov dan, ki je bil tako prijazno začel, se zdi, da bo končal z nalivom. Urno naprej, da dež ne pokvari naših lepih uniform!" Toliko da smo še.ušli nevijiti. Doma smo našli majorja pl. Bachmana, ki nas je čakal. Ko je čul Redingovo poročilo, je nam povedal, da se je prej šnji dan v Svcto-antonskem predmestju drhal pobunfla, a polk Salvs-Sama-den jc nemir udušil. "Morda ta dogodek kralja pouči, kako nujno je potreba, vojvodo prijeti; zakaj očitno je on sodrgo najel". Naslednji dan je bil Karel-Franc obveščen, da njegov polk Chatcaux-vieux (b. Sato-vie) pride v kratkem v Saint-Germaln. Kakor druge Švicarske pot-(Nadaljevanje na 7. strani.l ELIXIR. bitter-wine trinerovo horkevLHO •MwWd brJ0»EPH TRINtR SA»l>l».nd Ave. CHICAGO, ILL Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Ta zeliščna priprava mu da hitro pomoč in popolno zdravje, ker očisti telo in ves sestav brez neprijetnosti, ter odstrani zaostalo in neprebavljeno hrano. Istotako začeli ranjeno drobje ter ga okrepča, da deluje brez pomoči. Odstrani tudi zabasanost, ter tako prepreči posledice iste. Rabite to slavno zdravilo kakor hitro čutite katero omenjenih nepriliki da preprečite nebrojne nadloge, ker daje naravni oku*, telesno moč in bist" duh. — Istotako prinese novo ljubezen do življenja, čist obraz in stalno zdravje, kjerkoli mogoče. V vs h lekarnah. Ne jemljite „otiare:!kov. JOSEPH TRINER, 1333 1339 SOUTH ASM AVE. CHICAGO U CE r IX pa je šel v sobo in se obesil. Bil je velik alkoholik in delomrznež. — Velika nesreča v Zagorju ob Savi. Dne 28. febr. okrog 10. ure dopoldne se je dogodila v kamnolomu gospoda Birolla velika nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Delavca Glavač Lenart in Sajovec Blaž sta izstreljevala skale z dinamitom. Pri tem pa sta, kakor se splošno sodi, prišla na neko nekaj dni staro duplino, iz katere baje ni bil dinamit popolnoma izstreljen, ter ondi zopet naprej vrtala. ,, ........ Naenkrat pa se je užgal dozdevno prej tem predlogu se uredijo^ učiteljske ostali kos dinamita ter obadva delayca — Vseslovenska Ljudska Stranka je imela dne 1. marca sejo v Ljubljani. ; Obravnavale so se izključno koroške narodne zadeve. |> — Kranjski deželni zbor. Delo gre v kranjskem deželnem zboru vrlo na-. prej. V seji dne 24. februarja je pred-; loži! dež. šolski svet načrt zakona in službenih prejemkov za učiteljstvo.' Po ce- vrd- RE-PO- svJ' cie | - icib bi' iski opi-drU- R e » t ,perj plače po vzorcu drugih dežel. Izvolil se je poseben odsek, ki bo ta predlog ! prerešetaval in ga predložil prihodnje-J mu zasedanju. Deželni odbor je nato predložil deželnemu zboru poročilo o deželnem proračunu za leto 1914. Proračun izkazuje 7,879,167 K potrebščin, pokritja 3,702,528 K, torej primanjkljaja 4,176,639 kron. Primanjkljaj je tako velik vsled tega, ker izda dežela velike svote za številne melioracije, ■ ceste, električne in druge naprave, ki ■ bodo vse ljudstvu v velik hasek. Ko s so bili liberalci gospodarji v dež. zboru, pa se za dobrobit kmečkega in o- ■ brtnega stanu niso brigali. Sklene se pobirati sledeče doklade: 55 odst. od ; realnih davkov, 55 odst. od splošne pridobnine in 75 odst. deželnih doklad fod vseh ostalih davkov. V tej seji se '' je sklenilo na poročilo verifikacijskega ■ odseka, da se izvolitev liberalnih po-: slancev Lavrenčiča (notranjska me-: sta) in Mazelleta (dolenjska mesta) Rjnulira, ker se niso vsi volilci, ki so .v teh skupinah upravičeni voKti, pri-; pustili k volitvi. Liberalci so kar divjali od jeze in nazadnje so osramočeni spremljali imenovana moža iz zbornice. — ("Straža".) — Občinski posredovalni uradi — liberalna jeza. Nič manj kot eno tret-;jiho vseh liberalnih poslancev v deželnem zboru je advokatskega stanu, zato vrgel kake štiri metre visoko v zrak. Delavec Glavač, ki zapušča vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok, je ostal na licu mesta mrtev in ves razmesarjen. Drugi delavec Sajovec. je sicer ostal še živ, toda tudi ta 'je zelo poškodovan; zlomljena mu je ena roka in poškodovane ima oči, da ne bo nikdar več videl. Vsekakor bi bilo priporočati pri rabi dinamita malo več pozornosti. — K nesreči v Vremskem Britofu. Z dne 2. marca poročajo: Še zdaj niso izkopali onih devet ponesrečenih delavcev v vremskem premogovniku. Kopali so od nesreče do sedaj, torej blizu tri mesece, izhod za silo. Ta je sedaj dovršen in pričakujejo samo komisije in potem se očisti znani nesrečni kraj, imenovan "Gesenke", kjer leže ponesrečenci. —■ Ravno .sedaj pa, ko se pričakuje, da dobe ponesrečene, je pa naenkrat družba, ki vodi premogovnik, odpovedala delo vsem delavcem, izvzemši one, ki delajo pri strojih, po številu šest. O d slo.vije n je tudi delovodja Schmidt, ki je nemški državljan. —Radi tega so. nastale, med ljudmi razne kombinacije o vzroku tega koraka, ki je neznan. Sodi se, da je to korak, ki je storjen'le, da se družba ' umakne preiskavam in raznim kaznim, j Vsi namreč vedo, da delo ni ustavlje- nem gumbu, 12 cm globoko v rebra in zbežal. Z njim je stekel tudi Fadlerič. Jerin se je zgrudil in obležal nezavesten. Poklicani zdravnik je konstati ral, da ima ranjena pljuča. Jerin se bori s smrtjo. — Radakoviča in Fadle-riča je pa orožnkštvo še isto popoldne popoldne prijelo in izročilo okrožnemu sodišču. — Ljubljančan v Gorici obsojen. Oni človek, ki se je pred časom v Gorici predstavljal kot baron Levetzov, naročal blago na to ime in celo dvigal pisma, na to ime naslovljena, je Avgust Rumpel, zasebni uradnik, 27 let star, doma iz Ljubljane. Goriško sodišče ga je obsodilo na 16 mesecev težke ječe. — "Konjskega tatu ženo", so vpili dne 16. febr. po Novem mestu. Orožniki iz Vrbovaca so prišli namreč z lastnikom ogledat si ukradene konje v hlev g. Košaka, kamor jih je pustila shraniti mestna občina. Posestnik A-leksander Smito je namreč od svojega prijatelja zvedel, ki je to bral v "Slovencu", da so prijeli pri Mirni konjskega tatu z mladima kobilicama. Takoj je odšel na dolgo pot. Za vse slučaje pa je naprosil orožniško spremstvo, da potrdi identiteto njegovih konj. Vse se je zgodilo. Konje, vredne 1600 K so izročili gospodarju Smitu. Stroškov za hlev in krmenje v Mirni in Novem mestu je bilo 110 K. —Orožniki so poizvedovali po znanem tatu Figerju. Dognalo se je, da je bil v Mirni sam gospodar te obrti Figer z delavskimi bukvicami svojega poraa-gača Molan-a, ki so ga pred kratkim odpeljali v zapore v Krškem. Figra so pozneje zasledili in ustrelila na Hrvaškem. no za vedno. Delavcem je odpoveda-, je jeza na posredovalne urade umljiva. no s I5 marcem I; Zdaj ko so posredovalni uradi komaj i ' leto dni v veljavi, kažejo številke, ki • — Bogoskrunstvo. Alojzij Kropiu-jih je; zbral deželni odbor, prav jasno, nig, 48 let star, iz Sela pri Fari, pek, kako utemeljena je bila liberalna skrb , sedaj v prisilni delavnici, je skrajno S|ta^— kmeta. Pravili so namreč, da iz dclomržen, ljubši mu je ječa nego de-SBgolj skrbi za kmeta ne morejo pritr-! lo. Zato mrzi prisilno delavnico, v zditi posredovalnim uradom. Poglej- kateri je bil že opetovano. Rad sitno številke! Posredovalnim uradom mulira blaznost, in res se mu je že je bilo predloženih v razpravljanje v { enkrat posrečilo rešiti se neljubega enem letu, in sicer od strank samih: zavoda. Navadno pa izvrši hudodel-t -civilno-pravnih slučajev 1310; kazen- • stvo žalitve cesarja samo, da se reši fcko-pravnih 1868,' sodišča so predloži- j prisilnice, ker mu je ljubša ječa. Obis la v poravnavanje 1677 slučajev, tako dolžcnec je trdno upal, da bo koncem fc da >o imeli vsi posredovalni uradi raz- j leta 1913. izpuščen iz prisilne delavni-^ravn^ti o 1310 civilnih in 3545 kazen- čtj.n je pra.il svojim tovarišem, da bo, ^kih slučajih. Brezuspešnih je bilo če se niu to. iie posreči, nekaj takega 332 civilno-pravnih in 1564 kazenskih ; storil, Ja gotov« ne pride več nazaj v '••'Slučajev,' ali vsega skupaj 1896. Uspeš- ■ zavod. Pravil jim je, da se bo delal i * no se je razpravljalo v 1009 civilnih in '1672 kazenskih slučajih. Tedaj se je sklenilo pred posredovalnimi uradi nič fclanj kot 2681 poravnav. Ako se šteje ."'iia vsako tako poravnavo stroškov 30 po 40 K, pa bo umljiva liberajna skrb z» kaneta! — ("Slovenec".) J — Ce d0 dvakrat na teden. O genj. Dne 24. ni. m. zvečer je blaznega, ker se mu je že enkrat posrečilo zdravnike na ta način premotiti. Ko je zvedel, da ga komisija ni vrednega spozpala, izpustiti ga na prosto, se je zglasil k spovedi, čeravno preje ni tega nikoli storil, potem pa pristopil k sv. obhajilu. Ko ga je pa hotel duhovnik obhajati, izbil. mu je obdolženec sv. Rešnje Telo iz rok ter napravi! pri tem zaničljiv obraz. Od tega časa naprej je simuliral blaznost, vprašanjem preiskovalnega sodnika ni odgovarjal, vendar je pa dostikrat, zlasti nasproti sojetnikom in paznikom na svojo vlogo pozabil, tako da ni bilo težko zdravniškima izvedencema razkrinkati ga. Zakrivil je poleg tega tudi žalitve cesarja. Sodišče ga je na štiri leta težke ječe obsodilo. — Ječa ga ni poboljšala. Franc ( crnologar, 29 let star, pristojen v Šebtejje, mesarski pomočnik, nestalnega bivališča, je prišel dne 26. decembra m. I. iz Gradiške, kjer je zaradi tatvine sedel 15 mesecev. Pri mesarjih ni dobil posla, drugega dela se pa ni hotel lotiti. Dne 19. januarja t. 1. je v Ziniiicu v Krajnikovi gostilni v odsotnosti gospodarja ukradel 62 K gotovine, a ker se je tatvina takoj zapazila, mu je Krajnik ukradeni denar s silo vzel. Černologar ne more tajiti tatvine; sodišče ga je obsodilo na dve leti težke ječe. — Posledice prepira. , Janez Pet-kovšek, posestnik v Tomačevem, se jc dne 19. januarja t. 1. v Dovčevi gostilni v Smartnem pri Savi spri s posestnikom Francetom Maroltom. Po prepiru se je Petkovšek za nekaj časa odstranil, a se je kmalu vrnil, stopil pred svojega nasprotnika in ga sunil z nožem v desno stran prsi. Zgodilo se je to tako hitro, da nihče ni opazil ; Hudelje v Knežini, občina Draga- '»I pogorelo gospodarsko poslopje tega. Marolt je dobil smrtnonevarno 'v "........... " 'poškodbo. Vbodljaj je segel v prsno votlino in povzročil notranjo krvavitev. Obdolženec, ki se .zagovarja s pijanostjo, je bil na poldrugo leto težke ječe obsojen. "ien. Sumi sc, da je bil ogenj podtak- •j. Smrtna kosa. V Lukovku pri ^b„jcm je umr| g Janez Katajec , Ustnik in gostilničar ter izvrsten "*Podar in družinski oče, več let ob ^'nsk ftelc svetovale časa tudi župan občine Trebnje. * Kranju je umrla ga. Terezija »■one, roj. Dolenc, vdova c. kr. post oficijala in posestnica — V Lju-, je umrla K»tipa Marija Zebre, •ti'' ° kr' soJll«K» svetnika, v 80. letu K>» 1*"' ~ Umrla je v Ljubljani go-V 'va»a Prevc, mati nedavno tinir-'ogaškega sodnika g. Prevca. yt 2rtcv alkohola je postal Anton 'Vi-J. r' ST°st»č na Kavranu obč. Pod tej rfška. D »eno tepsti, pa ,„u jc uil». Nato — Uboj. Dne 22. febr. sta v Novem mestu Hrvata Peter Radakovič in :erkvem ključar, J0" Fadlerič iz Like, železniška de-• ' lavca, prišla v Košakovo gostilno, kjer sta zbadala domače fante in slednjič tudi zapilka nista hotela plačati. Gospodar je poklical domačega hlapca Simon Jerina, doma iz Družinske vasi, in mu ukazal, naj zahteva od njiju zapitnino. Ker le nista hotela plačali, jima je pokazal vrata. Toda odšla kljub temu nista. Zato ju jc potisnil n« ulico skozi veži. Ko pa sta prišla na vezne stopnice, ju jc pustil in hotel oditi v sobo. V tem trenutku pa se je Radakovič obrnil in porinil Jerinu bodalo, katerega je imel na hlač ne 21. febr. je v prepiru ho- — 50 gjqvih podružnic "Slovenske Straže" na Štajerskem. Mariborska "Straža" prinaša oklic na.Štajerske ro- ((loJjube, naj 5001etni spomin ustoličc-' nja zadnjega koroškega vojvode pro-1 slavijo s tem, da ustanovijo vsaj 50 no-| vih podružnic "Slovenske Straže" ali zveze kat. narodnoobrambnih društev. I | — Ptuj.. Tudi Nemci. sedaj prizna-j vajo, da slovenska obstrukcija ni bila I tako kvarljiva za Slovenski Štajer, kakor so jo slikali v svojem zloglasnem ' listu. Ako bi slovenske obstrukcije ne ' bilo, bi nikdar ne prišla železnična za-I deva Ptuj—Rogatec tako naprej, kakor je v istini in tudi zakon za regula-■ cijo Dra^e- bi ostal nespremenjen. Prej so' zmerjali nemškutarji slovenske poslance, sedaj pa pravijo, da sc. "verfluchte Kerle". — Pivola pri Hočah. (Sijajna slo-venska zmaga.) Pristaši Kmečke zve- ; ze so pri občinski v plitvi dne, .26. f.e-i brusrja, zmagali 'na ,eeli črti; Samo ' edeft nasprotnikov je vsled milosti naših zlezel v odbor. Boj je bil izredno hud. V III. razredu smo prodrli z 6 I glasovi večine, v II. z enim glasom in | v J. tudi z enim glasom večine. Nemškutarji so silno poparjeni, ker so izgubili našo občino popolnoma. — Ljutomer. (Pristni Nemci.) Da si vsaj nekoliko preženejo svojega pustnega mačka, so priredili tukajšnji veliki Nemci svoj običajni "Hering-schmaus." Za zabavni del so skrbeli sami pristni Nemci, kot: Derniatsch (Dernjač), Anoschegg (Anošek), Ar-nuscli (Arnuš), Komposcht (Kompost), Paick (Pajk), Sideritsch (Zida-rič) ter Wicher (Vihar). Naj sedaj še kdo poreče, da ti možje niso sami pristni Nemci, potomci tistih Germanov, ki so v tevtoburškem gozdu jedli želod. — Nova advokata. Znani vodja Narodne stranke, dr. Koderman, je otvo-ril v Mariboru odvetniško pisarno. — V Ptuju je na novo otvoril odvetniško pisarno dr. Rajmund Sadnik, rodom "Nemec". —Dva Slovenca ponesrečila v rudniku. Ljubno, 27. febr.: V rudniku Seegraben se je zgodila snoči velika nesreča. V nekem rovu se je namreč podrl strop in zakopal Slovenca Petra Kolmana in Jakoba Gorjupa. Kolma-na so po šestih urah potegnili živega izpod razvalin. O polnoči so prišli tudi že do Gorjupa, a se je v tem tre-notku strop zopet udri in nesrečnega vnovič zakopal. Po 13. urah napornega dela se je končno posrečilo izkopati iz razvalin tudi Gorjupa, ki je nevarno ranjen, a je še vedno upanje, da ga zdravniki ohranijo pri življenju, — Smrtna kosa. Umrla je v Št. Lovrencu 701etna ugledna gospodinja-Marija Oblak, mati župnika Antona Oblak in revizorja Val. Oblak. Bila je žena in mati kakor jih je malo. — V Kamilici pri Mariboru je umrla bivša posestnica Marija Dobaj; bila je iz u-gledne rodbine. — V Mariboru je umrl lastnik gostilne "pri gozdu", g. V. Spatzek.—V Ljutomeru je umrla gospa Postružnikova, veleposcstnica in učiteljeva vdova po zglednem učitelju g. Gabrijelu Postružnik. — 500!etni spomin ustoličenja zadnjega koroškega vojvode bodo po celi Sloveniji slovesno praznovali. Celo leto od 15. marca dalje bo določeno tej proslavi. Osrednji odbor "Slovenske Straže" je odobril tozadevne predloge in stopi v kratkem pred javnost s posebnim oklicem. , — Koroški deželni zbor. Nemški nacionalci, ki so gospodarji deželnega zbora, bijejo sami sebe po-čeljustih. Tako je v seji dne 25. februarja poslanec Poltnig napadal obstoječi ljudsko-šolski sistenj, vsled katerega se mladina vedno huje seli iz dežele. Razni govorniki so tožili, da je beg iz dežele v mesto redno hujši. — Deželni odbor je predložil proračun, kateri izkazuje skupnih potrebščin 7,517,347 K, pokritja samo 1,180,764 K, je torej primanjkljaja 6,336,583 K, ki se bo moral pokriti z novimi dokladami. — Poslanec Grafenauer je dne 26. ! febr. v seji koroškega deželnega zbo- ! .ra odločno nastopil za pravice koro-1 ških Slovencev. Na Nemce so njego- \ va izvajanja tako vplivala, da v celov- ' ških listih poizkušajo njegova izvajanja prikriti. Poslanec Grafenauer je ! polemiziral z dr. VValdnerjem in dr. i Angerjem ter je v tej polemiki "roent- [ geniziral" koroški deželni zbor ter je ! večini razvil register njenih grehov, j Dokazal je, da nemškonacijonalna ve- i čina melijoracijski zaklad strankarsko izrablja, ožigosal je postopanje deželnega kulturnega sveta, zahteval je iz-premembo občinskega' volivnega reda proporcem, govoril je o nepravični razdelitvi volivnih okrožij za državni zbor in je protestiral proti temu, da ečina manjšino izključuje od dela. Obširno se je govornik bavil s pravičnimi zahtevami koroških Slovencev. Oscar J, Stephen 'r s Telefon Canal 32*7. Bobe 801 In 80S B&rbet B d g JOLIET, ILLINOIS JAVNI NOTAH '.A v ji Kupuje in prodaja zemljišča js v mestu in na deželi, uj Zavaruje hiše in pohištva pro-§fS ti ognju, nevihti ali drugi po- K škodbi. H Zavaruje tudi življenje nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar-^ sko stroko spadajoča pisanja. Slovenkam In HrratlMB »• priporoča SlaieiiU Babica Marija Sigi 1610 LOOMIS ST, CHICAGO, ILL. proti Govori nemško in angleško. Chicago Telephone 2760. Jos. Perttsh SLOVENSKA GOSTILNA 1137 N. Hickory St. :: Joliet, 111. PRIMORSKO. I KEGLJIŠČE (bowling alley) po sta-rokajski šegi. Kogar veseli keglja-| nje, naj me poseti. j Pri meni je dobra postrežba in dosti zabave. PRVI SLOVENSKI Zdravnik in Kirurg V AMERIKI. Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdravi tudi VSE DRUGE BOLEZNI. Kadar ste bolui, pridite k meni osabuo, Urad zraven slovenske cerkve. Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Telefon K, \V. 1012, ali C bičajo telefona-Urad 1354 J. Dom 2192 L. — Goriški deželni zbor. Poslanec j Roječ je predlagal, da naj se sklene j nov zakon, po katerem bi bil na vseh ljudskih in meščanskih šolah na Goriškem učni jezik slovenski, oziroma ilijanski. Isto je zahteval glede juč- ,--- nega jezika na realki. Poslanec Fon Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev STENSKI PAPIF m firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. e pa interpeliral zaradi izdajanja u-radnega lista za Primorje v slovenskem jeziku. — Volitve v Istri. Tržaško namest-tištvo je rok volitev za de*želni .zbor že določilo, in sicer voli splošna kurija 7. junija. 14. junija ožje volitve, kmet- -,ka kurija 19. junija, ožie volitve 26. 120 Jefferson St. JOLIET, ILL junija, mestna kurija 30. junija \Važno uprašanje?' mi opravi najbtije in najceneje SIS Konzularne Hanover S*. a? mestna kurija 30. junija, ožje volitve 4. julija, trgovska zbornica 6. julija, veleposestvo 7. julija. — Tržaški tatovi, imenovani "svedrovci", so vlomili v veletrgovino Oehler & Co. in oropali blagajno, iz katere so odnesli 9,6C0 kron. N. W. telefon 556 Antpn Bolte 101 Indiana St. KING/? Lesni Clinton in Detrplaines 8U. Joliet JOLIET, ILL. Sl OVENSKf S4LUN — Na nevarnega tička je naletelo i >rožništvo v Devinu. Bil je to neki Henrik Barufaldi, rodom iz Mantove. ki ga je varnostna oblast zasledovala i že cela štiri leta, a se jej je znal ved- ! no pravočasno umakniti. Sedaj pa so Vabim svoje znance in vse rojake, da ga vendar zalotili devinski orožniki in J me ^osetijo v moj; gosti!ni_ so našli pri njem različno vlomilno o- j rodje. Toda. Barufaldi se ni dal tako i lahko prijeti. Strgal je orožniku ba- \ loilet s puške in ž njim napaWT dru-j gega orožnika, Josipa Paladina, in ga ranil na levem očesu, potem pa po-1 begnil. Za njim sta se spustila v dir j oba orožnika in tudi nekaj kmetov, i ki so videli ves prizor. Barufaldi pa j je potegnil iz žepa revolver ter začel streljati na svoje zasledovalce, kar je 'e-te zaustavilo, da je lopov v tem pobegnil. Po sreči ni bil nihče zadet. SlUTH CHICAGO SLOVENSKI LIQUOR HOOSE Jobu Fugina, lastnik 9510 Ewing Ave. So. Chicago. 111. Prodajem najboljS. domače in Iniporiira-r,o vino in žganje na debelo i drobno. ^ISaKinFIII^-IllillllllUllIliinSIlliSIEJIiilElISiEŠIIl^SIilBIl^:!!: 3 A. NEMANICH, pred«. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA, blag L. HRVATSKO. — Železniška" zveza z Dalmacijo. I 3 Glede tega piše zadrski "Narodni List" I 5 z Dunaja: Proga Novo Mesto—Metli-! «■ ka, oziroma Bubnjarci, dolga 50 km. I 5 se otvori 1. maja. Proga Bubnjarci— i «g Karlovec, dolga 29 km, je tudi že do- \ 5 gotovljena. Drugi del zveze z Dal - j S macijo, to^e proga Ogttlin—Knin, dol- j g; ga 207 km "(liška železnica) se ima j 3 zgraditi do leta 1918. Financirajo jo: , «jj Peštanska komercialna, Ogrska agrar- | g na in Union- banka ter Ogrsko delni- j 3 čarsko društvo za lokalne železnice, JJ gradi pa tvrdka Gruenwald & Schiffer. ' S Proga Ogulin—Plaška, 26. km dolga, je skoraj popolnoma dogotovljena, ka kor je tudi že veliko kilometrov med j Gospičem in Gračacom zgrajenih. Pro-; ga bo tu precej prej izvršena, kakor j je dogovorjeno. Zadnji del, proga Knin—Pribulič, se tudi začne kmalu j graditi in so dela že razpisana. i — Konjski tat Figer ustreljen. V Kozju na Hrvatskem je prosluli konjski tat Figer, ki ga kranjske, štajerske in hrvatske oblasti že dolgo iščejo, prignal par volov, ki ju je na posestvu Krajačiča ukradel, na sejem. Listka ni imel in hotel vola nekomu zelo po ceni prodati. Kupec, kateremu se je to seveda čudno zdelo, je zato poklical orožnika, pred katerim pa je Figer naglo bežal, ko ga je zagledal. Ker se na orožnikov poziv ni ustavil, ga je orožnik ustrelil. , Liquor Co. GLAVNICA $50,000.00. Uttan. in inkorp. leta 19' 0 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Piš-ite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. ' t , . —-n "• - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. IIIIIEIIIIIIIIIIIUIIIUIIUIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIS I llirij annmnii Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackaon Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI21 WJWAB trjutm fi^imw RBVMAT1ZMU wtoMosn BOLEST! T KOUCU MLBSIW i OENKM NUVRAbOA PR0TMJ OTRPLOSTI M&C JLAMOTNiai KRt&J SLABOSTIH » ČLENKIH FlJUftH IN HUNIH BOLEZNB HRAZBfJU t ŽIVOTU VNETJU OPRSNB tKENB PRBHLAJBNJU BOLESTIH » LH)JIU BOLESTIH . KRIŽU HUUfli KAiUU SLWNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Ciin več ga piješ tembolj se li priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. J tliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 3U =cat Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLO VENSKO-AM. TISKOVNA DRlkBA. Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik Anton Nemanich Vyilliam Grahek John Grahek Rev. John Kranjec Lahko duša, nevesta Jezusova, veselo reče: "Živim, pa ne več jaz, Kristus v meni živi" (Gal. 2, 20). Koliko svetnikov je po svetem obhajilu svetih postalo, vernih kristjanov hudega obvarovanili, v dobrem po-krepčanih, koliko skušnjav premaganih! Ako je z nami Jezus, kdo bo zoper nas? Polne roke milosti deli u-smiljeni Jezus v presvetem obhajilu svojim vernim; ta zakrament je živi vir vse svetosti, pa tudi vsake pomoči za dušo in telo, iz kojega milo Jezus zove: "Pridite k meni vsi, ki trpite" itd. (Mat. 11, 28). Kako pa je to, da se jih le malo vseli teh dobrot veseli? Oh. to je bilo in bo. Pri poslednji večerji je usmi- ki piše o prostozidarstvu drugače nego Kos, dokazal bom jaz, 1) da je Kos v tem oziru ali nevednež ali pa slepi sam, 2) da večina prostozidarjev ne ve tistih posebnih tajnosti, 3) da cerkev zato sovraži načela prostozidarstva, ker večinoma pospešujejo poganstvo in ker prostozidarji preganjajo katoliško cerkev, pa naj Kos še tako glasno kliče, da verska vprašanja ne igrajo v ložah nobene vloge, da prostozidarji niso nasprotniki pozitivnega verstva, da prostozidarstvo svojim članom pušča popolno versko svobodo. Kaj je prostozidarstvo? I'o mojih mislih ni prostozidarstvo nič druzega nego protikrščanska, skri- Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta... .$1.00 lo- Pomishmo Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the 'SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 22. marca Nedelja Jedert, dev.. Baz. 23. " Pondeljek Viktorijan; Mikl. 24. '• Torek 25. '• Sreda 26. " Četrtek 27. " Petek 28. " Sobota ljeni Jezus svojim učencem ffoge umil, i ,a' Pokrita, potuhnjena sebična polipa je dejal: "Zdaj ste čisti, pa ne vsi" lična StVanka, katerej je blaginja člo-(Joan. 13, 10). Prvo sveto obhajilo veštva deveta, zatiranje katoliške cer-je bilo apostolom v večno življenje. kve pa 1>rva briSa-Judežu izdajalcu pa v pogubljenje, j Sklicujem se «tia vrhovnega mojstra Nnaj bi se nam kaj takega ne pripeti- Grand Master Alberta Pike, ki je ; liii najodličnejši prostozidar kar jih je II. j poznala Amerika. Njegov kip, ki so Vredno pripravo k svetemu obhajilu, mu ga postavile lože, se vidi v Wash-Ima k vam priti kak imenitni gospod, ingtonu, D. C. v bližini kapitola. Bil hišo lepo pometete in izbo okinčate K prvoboritelj prostozidarjev v Zdru-po svojem premoženju. Jezus, kralj /enih državah in bil je on. ki je v ime kraljev k vara priti želi, pa noče drage,: \ seli prostozidarjev odgovoril — (Go-bogate, posvetne oprave, temveč: j vor njegov bereš v The Voice of 1. Cisto srce,, brez smrtnega greha i Masonry) — na encikliko (Humanimi in brez nagnjenja v odpustljive pre- Mentis) papeža Leona XIII., v kateri greške. Nič ni tvojega, kakor saiiio I je papež slovesno obsodil vse prosto-srce; srce lahko daš, komur hočeš: ! zidar-tvo 1. 1884. Jezusu ali pa hudemu. Milo Jezus v ; Albert Pike — tako priznavajo vsi presv. zakramentu prosi: "Sin! hči! daj t pisatelji — je še do današnjega dne meni srce svoje." Ali trdovratni greš- j največji veljak v prostozidarskih vpra- Mar. Dev. 7 Zal. Oznanie Mar. D. Emanuel. mM. Ruperts, bis. Siksto. CERKVENI GOVOR ZA ČETRTO POSTNO NEDELJO. Spisal škof Anton Martin Slomšek. Velikonočno sv. obhajilo. Bila je blizu velikanoč. Ko je tedaj Jezus videl, da je silno velika množica k njemu prišla, je dejal Filipu: Od kod bomo kupili kruha, da bi ti jedli? Joan. 6, 4—5. Kako lepo je gledati množico ljudij v puščavi krog Jezusa sedeti, ki jih čudovito s kruhom nasiti! 5c lepše je videti o svetem velikonočnem času milijone pravovernih kristjanov krog božje mize, kako jih Jezus, nebeški kralj, s svojim presvetim Tejom in s svojo rešnjo krvjo nahrani. Zopet je za velikonoč božja miza pogrnjena, vse pripravljeno; oh naj bi tudi mi pripravljeni, bili, sveto velikonoč z Jezusom vredno obhajati! Premislimo torej: I. Imenitnost sv. božje mize. II. Potrebno našo pripravo. Jezus! hrani nas s svojim sv. naukom; le-ti imaš besede večnega življenja. I. ' < VcliJko čudežev, brez števila, je storil Jem*! največji Čudeži njegove ljubezni so trije: 1. da se je učlovečil; 2. da je na križu umrl; 3. da se nam v presvetem rešujem Telegu zavživati daja; in ravno posledicja^ticd vsemi največji čudež Jezusoi®ifepKoiKiie ljubezni, ki veli: "Z vulikim poželenjem . sem želel to velijkonTicrjo jagnje z vami jesti" (Luk. 22, 15). Zato je vzel po zadnji večerji kruh, rekoč: "To je moje Telo, ki bo za vas dano; jejte vsi od tega". Potem je vzel kelih z vinom, rekoč: "To je kelih moje krvi, koja bt> za vas prelita; pijte vsi iz ujezit. To storite v moj,spomin". To se ponavlja vsak dan, vsako nedeljo, posebno pa o veliki noči, kedar vredno .sveto obhajilo prejmemo. Ravno tisti Jezus, ki je bil od Marije rojen, na križu za nas umorjen in zdaj na desnici božji sedi, se v podobi kruha z nami združi, rekoč: "Kdor zavživa moje meso" itd. (Joan. 7. 56). "Jaz sem vinska trta, vi mladike" itd. (Joan. 15, 5). "Ako je ravno Bog vseveden, nam ni imel kaj boljega dati, kakor svoje meso in kri" (Sv. Aug.). Oh, vi nebeški angeli, čudite se! Pridite vse stvari in poglejte čudo božje ljubezni! — Kako je velika čast, pri božji mizi biti, tako veliki so tudi darovi milosti božje, ki jih v svetem obhajilu zadobimo. Duša oživi kakpr roža od jutrnje rose in ponovi lepoto svetih čednostij. Za-dobi se inoč, vse skušnjave premagati. Prejme se zastava življenja večnega. nik, prešestnik, požrešnik itd. ne da Jezuu sfea, marveč ga svoji pregrešili navadi zastavi. Jezus pride, pa prostora ne najde; hitro človeka zopet zapusti, ki božji rop stori. Hudi duh se povrne in sedem drugih duhov privzame; in tak grešnik je potem' sedemkrat hujši od poprej (Mat. 12, 45). Bog nas obvaruj vsake nesreče, pred vsem pa nev rednega obhajila, katerega očitne kazni so časna nesreča, ne-spokornost, pogosto nagla in večna smrt. "Kdor bo li kruh po nevrednem jedel" itd. (1. Kor. 11, 27—28). 2. Pobožnosti svatovsko oblačilo, molitev in obujenje svetih čednostij Jezus želi. Pobaraj, kdo pride? Kdo si ti, kdo je On? Obudi vero. upanje in ljubezen; ponižaj se, kakor stotnik v sv. evangeliju, rekoč: "Gospod! nisem vreden" itd. "Potem ga sprejmi kakor Cahej v svojo hišo" (Luk. 19, 1). — Pa tudi tvoje telo bodi čedno pripravljeno: 3. Telo po tann in premoženju spodobno Oblečeno. Ako pride k hiši imeniten gopod, mu vsaj trdo klop s kako belo ruto pogrneš, mizo pobrišeš. Kako nesnažni pa gostokrat možaki, ne obriti, ne počesani, ne umiti, prejmejo svojega Gospoda in Boga! "Pripravite Gospodov pot" itd. (Luk. 3, 4). Pa tudi: 4. T?šče mora telo biti od polnoči, ali vsaj šest ur pred sv. obhajilom v spodobno spoštovanje angelske hrane. "Vemo sicer, da učenci iz prvega niso tešči telo in kri Gospodovo prejeli. Ali od tiste dobe je svetemu Duhu dopad-lo, da iz velike časti do njega telo Gospodovo poprej v usta kristijana pride, kakor druga jed: po vsem svetu je taka" (Sv. Aug.). Ne daj pa tudi Bog, se na dan sv. obhajila upijaniti, ali v slabe, stare tovarišije povrniti se: Svetega obhajila dan je vesel, dan pokore za dušo, Jezusovo nevesto. Veselo lahko izreče: "Kdo me bo. ločil od ljubezni božje" itd. (Rim. 8, 55). Konec. Preljubi! Življenje naše je podobno veliki gostiji; vsi smo Kosti Boga, nebeškega kralja, ki nas živi kakor usmiljeni Jezus v današnjem sv. evangeliju svoje poslušatelje. Kosilo imamo že na tem svetu, velika, večna večerja bo pa v nebesih. Oh jskrbimo, da bomo z Jezusom veseli pri nebeški gostiji sedeli. Amen. PROSTOZIDARSTVO. Valentin Kos je v Svobodi pisal o prostozidarstvu. Vprašal je v svoji razpravi: Zakaj pa katoliška cerkev goji tako strašno sovraštvo do'prostozidarstva? Odgovoril je, ker katoliška cerkev ne pozna plemenitih načel in namenov prostozidarjev in ker verjame lažnjiva obrekovanja, ki merijo na tajnosti prostozidarstva; ker je cerkev sebična, prostozidarji pa studijo sebičnost in nesebično delujejo za blagor človeštva; ker so prostozidarske lože (društva) pomagale italjan»kemu narodu otresti se cerkvenega jarma, v katerem ga je držala cerkev asužnje-nega, da ga je lože izkoriščala. Kos zna tudi tolažiti; le 'nikar ne misli, pravi, da imajo prostozidarji bogve kake posebne skrivne mistrrije, katerih najskrivnejših bi niti vsi prostozidarji ne poznali; ti verjeipi le uie-ni. pravi Kos, jaz sem strokovnjak v prostozidarskih zadevah; če bi sc pa kdo drznil o prostozidarstvu govoriti drugače nego jaz, verjenvi mi, oti te samo slepi. Onemu ki hoče verjeti menri, povem jaz, Valentin Kos, to-le resnico: "Res imajo framasonlke lože (prostozidarska društva) še posebne tajnosti, ki jih nihče ne more izvedeti, kdor ni sam član framasonske organizacije. Toda te tajnosti, o katerih so si razni brez-vestneži izmislili neštete bajke, da s tem zadovolje radovednosti občinstva, so prav za prav le postranskega pomena in nimajo s cilji frainasonstva nobenega posla." Tako je zapisal Valentin Kos, ki se je tudi še malo pošalil s papeževo nezmotljivostjo. Za to brco zasluži tudi Kos brco. Iz Kosove razprave sklepam, da ve Kos o prpstozidarstvu jako malo; ker Kos trdi, da vedo le prostozidarji vse tajnosti in ker Kos trdi, da slepi oni, šanjih. List, The New Age, pravi, da je Pike bil "prvak prostozidarstva" na svetu; 1. 1910 ga je imenoval "proroka prostozidarstva". Znani prostozidarski pisatelj Robert izjavlja, da je bi! Pike "največji prostozidarski veščak in pisatelj v 19. stoletju, čegar ime je bilo znano vsakemu prostozidarju." Ta Albert Pike, ki o prostozidarstvu ve nekoliko več nego Kundov Kos, je dal 1. 1871 tiskati knjigo z S61 strani. To knjigo so 1. 1905 dali prostozidarji ponatisniti in jo krstili: Moral's and Dogma of the Ancient Accepted Scottish Rite of Freemasonry". V predgovoru je pisano: "Pooblaščen od vrhovnega sveta na 33. stopnji je to delo za južni (in zapadni) sodnji okraj v Združenih državah izdal The Grand Commander" (vrhovni poveljnik). Toda te knjige dolgo let ni mogel kupiti nihče drugi nego le prostozidarji na 32. stopnji. Zdaj si jo lahko omislijo tudi nižji prostozidarji. Prostozidarstvo je polno simbolov uči ta knjiga; in ker se ti simboli različno razlagajo, zato se prostozidarski simboli prilegajo različnim nazorom različnim naukom in okusom; zato so v prostozidarski organizaciji lahko ljudje različne vere, narodnosti, strank in različnih teženj; prostozidarstvo smatra sedanje verske, političn in dru žabne zavode za nestalne, prehodne posledice ali izpremembe človeške c-volucije, ki se morajo preosnovati v korist prostozidarskega napredka sredstvi, ki jih prostozidarji izumijo iz simbolov: ker morajo imeti in tudi imajo simbqli različne namene in zmi-sfie, zato prostozidarstvo lahko skriva svoje nakane' pred neprostozidarji in tudi pred prostozidarji, ki se ne brigajo za cilje, za katerimi dehti prostozidarstvo. "Prostozidarstvo", pravi Pike, "skrbno varuje svoje ta'jp.osti in nalašč slepi prevarane tolmače" I, 105. Str. 104 te knjige nam pove, da najviši prostozidarji prostozidarje na nižjih stojmjah nalašč varajo glede na tajne nakane prostozidarstva. Mojstra namreč, ko je povišan na 3. stopnjo, nagovori tako pooblaščeni uradnik: "Prostozidarstvo skriva svoje tajnosti pred vsemi razun pred veščaki, modrijani ali izvoljenci (Adepts, Sages or Elect), napačno razlaga in tolmači svoje simbole, da slepi one, ki to zaslužijo, in da skriva resnico — luč pred onimi in jih odvrne od nje" (resnici). Tako nagovorjeni novi mojster si zdaj domišlja, da pripada zdaj k izvoljencem (Elect) in bo kot tak izvedel vse prostozidarske skrivnosti in sc mu niti ne .sanja, da ga zopet vodijo za nos, kakor Kos in Kunda svoje bravce. Ta mojster jc dosegel sedaj' še le 3. stopnjo in še le, ko doseže 30. stopnjo, katere večina prostozidarjev nikdar ne doseže, še le ko on postane vitez Ka-dosli. (Knight KadoshV obvestijo ga (str. 819), da najniže tri stopnje (apprentice, fellow craft, master) so le preddvor v tempelj. Nekaj simbolov mojstru razUužc. raklože mu jih pa nalašč napačno; toda on in večina prey-stozidarjev si domišljajo-,, da jih razumejo prav in da vedo vse o prostozidarstvu; in Mor poskuša mižje prostozidarje oprostiti zmote, trudi se zastonj in prelomi svoja, prisego kot veščak (adept». Zatorej če nas prostozidarji na nižjih stopnjah do vštet« 29. stopnje zagotavljajo, da je njih društvo nedolžno in brez zlobnih nakan, verjeti jim ne smemo in ne moremo; oni ali sami ne vedo ali pa tudi pod prisego povedati ne smejo; taki dobromisleči nižji prostozidarji utegnejo biti prav pošteni možje, ki so pa od svojih predstojnikov nalašč prevarjeni tako, da mislijo, da vedo vse o prostozidarstvu, v istini so pa le preslepljeni. Tako jc torej Valentin Kos; ti si ali nevešč prostozidarstvu ali si pa slepar. In ti se upaš norčevati iz papeževe nezmotljivosti! Razlog, zakaj* mnogi člani prostozidarske organizacije ne vjdijo nobenega zla v prostozidarskih naukih, jc, kakor piše Pike, ta le: ''"Prostozidarstvo ne zabičuje svojih naukov; pove jih enkrat pa kratko; ali pa jih nami-gava, morebiti temno; ali pa nauke zakriva z oblakom, in za oblakom skri- ti nauki slepe oči." (Moral and Dogma 218.) In Oliver, ena največih svetilk prostozidarstva, piše: "Prostozidarji utegnejo biti 50 let predsedujoči mojstri in vendar še ne upoznajo tajnosti prostozidarstva. (Cuješ Valentin Kos?) Ta skrivnost je po svojem bistvu neranljiva; kajti prostozidar, ki je doznal skrito resnico, mogel jo je samo uganiti, nikakor pa se je ni naučil od koga drugega; iznašel jo je, ker je v loži si za-pominjal, učil se in prebavljal. Ko pa resnico izsledi, obdrži jo brez dvoma za se in je ne razodene niti svojemu najzaupnejšemu prijatelju-f ramasonu; kajti če ta ni sposoben izslediti jo za se, ni tudi zmožen rabi: i jo če bi jo slišal od koga drugega." (Historical Landmarks I. 11) in (Freemasons' Quarterly Rev., 1. 31.) Čemu so tajnosti v prostozidarstvu? Ce najviši jirostozidarji nimajo zlobnih nakan, zakaj je treba skrivati in nižje prostozidarje voditi za nos? Če jc v prostozidarstvu vse tako nedolžno, zakaj zapriseže prostozidar 1. stopnje tako-le: "Jaz, vpričo Velikega -tavitelja vsemira, prisegam slovesno in odkrito, da bom zmerom skrival in zakrival in nikdar izdal niti enega dela niti delov, niti ene zadeve niti zadev glede na skrivnosti ali tajnosti svobodnih in vzprijetih zidarjev, ki so mi bile dozdaj znane ali pa mi bodo pozneje razodete-i. t. d. Prisegam slovesno, da bom to izpolnjeval pod kaznijo, da naj se mi gr.lo prereže na-vskriž, jezik izdere pri korenini in moje telo pokoplje v pesek morja" ali kar je še občutnejša kazen, da "me označijo za krivoprisežnika, ki ni vreden nobenega spoštovanja." Tako mi pomozi Bog" i. t. d. S podobnimi prisegami, toda s hujšimi kaznimi se obvežejo prostozidarji na viših stopnjah. Kunda, kaj praviš k taki prisegi? /Oglejmo si prisego, s katero se obveže vitez Kadosh, ali prostozidar, ki doseže 30. stopinjo. "Slove-no in svobodno prisegam pokorščino do vseh pravil in odredb društva, čegar vera bode moja vera, in obetam pokorščino vsem mojim rednim predstojnikom." (Pike's Inner Sanctuary p. 470.) On torej prisega, da vzprejme vero prostozidarstva. Kakšne nauke ima ta vera? Te nauke nam odkrije in za-tracujc prostozidarski veljak, Albert Pike v knjigi: Morals and Dogma of Freemasonry. Na straneh 38 in 161 beremo, da so katoličanstvo in vsa druga verstva bila nekaj časa resnična; toda vsa verstva so zastarela in resnico popačila z zmoto. Prostozidarska dogma ali verska resnica je: Nobena vera ni resnična. Druga dogma prostozidarstva je, da Kristus ni Bog (str. 310). Na str. 525 (Nadaljevanje na 5. strani.) E. Wunderlicl Granite Go. 804-806-808 N. HICKORY STREET JOLIET, ILL. : ■ /. .*.',. i • zaloga spomenikov, Naše podružnice so: Bethania in Ressurec-| tion Cemetery bliz Summit, Cook Co. in Naperville, 111. Chicago Phone 949] N. W. Phone 949 ] T a banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Ml Barber Building, Joliet, 111. HMO,000.00 Jisiva fund $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERV1N T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. Rojaki priporočajte Amerik. Slovenca. nited Spring Openir and FASHION WEEK Pomladna otvoritev jolietskih prodajaln se prične v pondeljek zvečer 23. marca ob 7. uri s L__yparado in se končas=s=3 ob 8. uii s krasnimi izložbami v o P Nobena prodajalna ne bo odprta v pondeljek zvečer. Vse vrste trgovine bodo prisostovale tej POMLADNI OTVORITVI V TOREK, SREDO in ČETRTEK. Slavno občinstvo se najuljudneje vabi, da obišče prodajalne tekom teh treh dnij> ker se je potrošilo mnogo časa in denarja za to stvar. Vsakdo hoče videti najnovejše mode, za to je zdaj najlepša prilika. Pridite v sredino mesta, če kaj kupiti ali ne. V pondeljek se vrši parada i godbo po mesto 7. do 10. ure—za mlade in stare, ter izložb* krasnega blaga v razsvitljenih oknih, v TOREK, SREDO IN ČETRTEK bo posebno veliko zanimivosti za žene in dekleta, ki naj ne opuste te prilike. Vsi trgovci so zastopani v tej zadevi in vas tem potom vse vabijo, da gotovo pridite te večere v mesto. EDINA SL0YENSXA TVRDKA lasfave, regalije, znake, kape, pečate in vet potrebščine z društva in jednete. JEiO PRVE VRSTE. CENE NIZKI F. KEBŽE OO. 2711 S. Millard Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ r* ge w ^ r*****jf***» a****************-j, ■ i r ^itj. JUDSKA BANKA Vložite s^ oj denar na obresti y največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vloge z SI. First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 '*****^******** a **************************************f***m* I S DOMAČA NARAVNA OHISKA VINA kaker Delaware, Catairaba, Iwes, i Conkord predaja ilosip S\rete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. takerd, radeče Tine, (tiou............ Ol/C Dataware bala viae, $1— Catawba ramena viao, QA galona............OUC Pri nareiilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ. % Pri naročila 25 galonov je priložiti (1.50 za sodček. . ' 1 - i. . ■ ■ t i i . Kaapeii^aai ga mI 25 galoaer naprej. Naredila je pridejati daaar aU Mene/ Order. Vina »o popolnoma naravna, kar jaatčim. t Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za 8,arost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% ha prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno ali pa P'smeno. Vse uloge pri nas so absolutno vame. Naša banka je pod "adzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet Bank § JOLIET, ILLINOIS § Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T KELLY, pr.d., CHAS. C. PEARCE. kniir STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač . prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih -^"»ko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČI-ri a Vsebina kni'Ke ie: SloT.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgavo-• AnRiejita pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan po-K največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja, jo i .08r°krojna pohvalna pisma odrojakov širom Amerike dokazuje-' a je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. <~cna knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V- J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Jray-eva Lekarna l®ri»0roč, slovenskemu K< Jolietu * 1*1 občinstv* Velika zaloga. Nizke cene. er«on St., blizu mosta, Joliet Antonija Rifel izkušena babica. N. \V. Phone 1042. 512 N. Broadway JoH*t, Ilia JUNAŠTVO IN ZVESTOBA. (Nadaljevanje s 6. strani.) ke, so bili tudi tega poklicali v bližino Pariza. "Zdi se, da kralj vendar za vsak slučaj pripravlja krepak odpor," je govoril zadovoljen naš major. "Morebiti je bil tudi od druge strani že poučen o rovanju Orlean'jvem in njegovih ložinih bratov. No, tudi sam naš polk bi bil opravil z njimi." A zaman smo čekali zapornega povelja. Tako je prišel 4. maj, in z njim otvoritev državnih stanov. Še prej je moral odriniti poročnik Keyser k svojemu polku v Saint-Germain. Bil je od mojih tovarišev edini, s katerim sem res prijateljsko občeval; Reding mi je bil le preresen, drugi mladi gospodje pa so mi bili še preveč tuji. Tako mi je bilo zelo žal, da je Karel-Franc odhajal. Vkljub silnemu naliva sem ga spremljal do Maly-ja. Pri slovesu me je še svaril pred "grofačem", češ, da je znan pretepač. Zahvalil sem se mu in dejal, da me je bila tudi sicer volja, ogibati se nevšečnega tovariša. Nato sva >se poslovila z obljubo, da bova eden drugega obiskala, kolikor krat nama bo služba dopuščala. X. Veliki sprevod. Klavrni deževni dnovi so sledili našemu obisku v Trianonu. A 4. maja, na dan otvoritve državnih stanov, se je svetlo solnce iskrilo na puškah in bajonetih, ko se je naš polk razvrstil na dvorišču vojašnice. Sam naš polkovnik, grof d'Affry, je za to priložnost prišel iz Pariza, da nas je osebno poveljeval. Bilo je prvikrat, da sem videl gospoda na konju. In res, vkljub 76 letom se je še vrlo držal v sedlu s komtursko zvezdo reda Sv. Duha na prsih. A seveda, ko je razjahal in obšel fronto polka, se mu je poznala vi- j soka starost. Ko je bilo prebrano dnevno povelje, .je stopil čisto nenadoma k meni ter mi vročil imenovanje' za poročnika. "Vsekako ste si v teh malo dneh pridobili že izvanrednih zaslug ali pa zelo visoko zaščito," mi je rekel malone porogljivo. "Prav storite, da se zahvalite pri gospodu maršalu d'Hervil-lyju, ki mi je doposlal patent za vas. Na, vsekako častitam!" D'Arffy bi mi bil pač lahko vročil patent z bolj prijaznimi besedami; a zavoljo tega nisem bil nič manj vesel. In kako se bosta veselili moja mati in Verenka, da sem bil tako naglo povišan! Toliko da sem utegnil pripeti epauletto na svojo levo ramo ter sprejeti častitke tovarišev, in že je ob zvokih godbe in s plapolajočimi zastavami odkorakal polk skozi vrata vojašnice. Prideljen sem bil Redingovi stot-niji, to je 3. stotnija 4. bataillona, ki ga je poveljeval baron pl. Diesbacli. Ko smo prišli na Vojni Trg, je bil že skoro poln ogromne množice, tako da je bilo težko, napraviti široko pot za kraljeve karosse in svečani sprevod. Kako se je zibalo in zaganjalo, glava pri glavi, od konjarnice do visokih mrežnih vrat prvega grajskega dvoril In še vedno se je ulival val za valom po treh velikih avenujah, ki se z različnih strani Stekajo na trg. Množica ni ubogala kakor druge krati; vmes je bila sodrga, ki se je Francoskim stražam laskala, z nami Švicarji pa tu in tam iskala prepira ter nas izzivala z zabavVjico "betteaves" (t. j. pese). Naposled se je vendar posrečilo, ljudstvo zlepa nazaj priniti in odpreti široko gaz od palače do cerkve Notre-Dame globoko v mestu. Ob eni strani je tvorila špalir Francoska, ob drugi pa Švicarska garda. Naša stotnija se je vmej tem postavila pred cerkvijo Notre-Dame, kjer so se poslanci zbirali, da od tam sprevodoma gredo s Sv. Rešnjim Telesom v cerkev sv. Lud vika, kjer so se imeli s slovesno božjo službo otvoriti državni stanovi. Imel sem dovolj časa, motriti poslance in poslušati opazke, ki jih je ljudstvo izrekalo o njih, ko so posamezni ali v gručah dohajali v cerkev. Obnašanje naroda je bilo zelo pomenljivo. Plemstvo je bilo sprejemano počeni mrzlo ali celo z zasmehom; tako tudi večina duhovščine. Člane meščanstva pa so pozdravljali z radostnimi vzkliki. Ponosno so korakali, vkljub preprosti noši, ki jim jo je bil predpisal kraljevi ceremoniar: vsa obleka črna z malim svilenim plaščkonV, in okoli vratu robec iz belega musselina. "Ti so možje, ki hočejo 'Storiti konec groznim nerodnostim naše vlade," sem ' slišal za seboj moža iz ljudstva govoriti. "Tako je; ti sol možje, ki bodo osre- i čili Francijo," je pritrdil mož, zopcrno grde vnanjosti. "Naši otroci bodo j svobodni možje. Kralj misli, da so | poslanci le zato prišli v Versailles, da j mu plačajo dolgove, ki je naredila pro- ' kleta Avstrijka. Več ko 400 miljonov! i A razumete? To sc pravi, čc bi vsak) Francoz, od novorojenega otroka v j plenicah pa do najstarejšega berača, ki; se bori s smktjo od lakote, plačal 20 liver, pa bi še dolgo ne ^pravil skupaj \ teh 400 zapravljenih miljonov. In zdaj \ misli kralj, da ti možje, ki ljubijo na-1 rod, ne bodo imeli drugega dela, ko I skleniti tako strašno po>tavo, da vsak' črviček v zibeli in vsak berač ob ber- j gljah plačaj 20 liver davka. Ali rasen-1 mete? Torej na primer vi, boter, s j svojo ženo in šesterimi nedorastlimi otroci, bi morali plačati 160 liver za j vnebovpijočo potratnost one Avstri- j janke. Kako naj spravite skupaj ta denar, ko v sedanjih "žalostni h in bednih časih niti vsakdanjega kruha ne morete plačati? A če davkov ob uri ne od raj tate, vas vtaknejo v ječo, in pre-dno zopet pridete ven, utegnejo žena in otroci že desetkrat lakote umreti. Toda nič se ne bojte! Ti možje ne bodo kralju dolgov plačevali, ampak bedo naredili druge reči. Svobodo nam bodo dali, kakor so si jo Severo-Ame-ričani z našo pomočjo priborili, ali pa vsaj ustavo kakršno imajo Angleži." Vprašal sem Redinga, ki je stal poleg mene, ali naj primemo, tega človeka radi hujskajočega govorjenja? A mi je odgovoril, naj si ne osmodim prstov; d'Affry da je izrečno velel, da nastopamo mirno in se brzdamo; in ako bi hotel prijeti vsakega Parižana, ki se širokousti, bi kmalu ves Pariz sedel v Bastiji. Dokler le klepečejo se nimamo vmešavati. — Prav! Torej sem dalje poslušal govorjenje! Marat (b. Mara) — tako sem čul nazvati tega človeka —.je bil na vprašanje, kakšne ugodnosti da prinese ljudem ustava, pravkar zapel celo hval-no pesen o nji; potem je zagnal zopet •staro lajno obrekovanj zoper kraljico. "Ze njena poroka z našim kraljem je bila zmaga naše dedne sovražnice, Avstrije. Pravijo, da je celo svoji materi, Mariji Tereziji, prisegla, da s svojo potratnostjo upropasti Francijo." "Gospod, s tem so vas pa debelo potegnili," je pogumno odgovorilo čvrsto dekličje grlo, ki sem ga koj spoznal. Bila je Ivanka, ki je vsa ogorčena ugovarjala Maratu. "Kraljica še daleko ni zapravljivka, ako par liver več potrosi ko midva. Zamerila bi Francoski kraljica, ako bi stiskala." "Kaj, da ni zapravljivka? Pa ona zloglasna zgodba z ovratnikom? In njene z diamanti in rubini in safiri o-bložene sobe v Trianonu? Brezumna zapravljivka je! Znoj in kri Francoskega naroda trosi!" "Ta zgodba z ovratnikom se kraljice prav nič ne tika. Saj je sodnija dognala, da ona o vsemu sleparstvu, ki ga je ničvredna La Motte spletla kardinalu Rohanu, niti pičice ni vedela," je odgovorila Ivanka. "Priznani, da se ni docela posrečilo, kraljici dokazati krivde. Imeli so pismo, ki so ga proglasili za ponarejeno. No, črke so bile kraljičinim presneto slične. Bržkone ga je bila vendarle pisala. In če bi bilo ponarejeno, je bilo njeno, in ko je bilo njeno, je tak vendarle kraljica naročila po kardinalu Rohanu one slovite diamante, vredne dva milijona. Gospodje pri sodniji so ji pogledali skozi prste; saj vsak otrok ve, da sodniki to storijo nasproti kraljici, če le količkaj morejo." "Kaj nihče ni tukaj, ki bi temu obre-kovavcu zamašil nesramna usta?" je srdito zaklicala Ivanka. "Ko bi jaz bila mož, bi bila zlobnega lažnjivca že-kedaj pobila na tla." "Lepa gospodična, nikar se ne vznemirjajte brez potrebe zavoljo Avstri-janke. Kar ta mož pravi, bo že res," je dejal krepak mladič v strganem delavskem jopiču in je pri tem Ivanko tako nemilo prijel, da je glasno krik-nila. Tedaj se nisem mogel dalje zdržati. Skočil sem naprej, pograbil z desnico moža v delavskem jopiču, z levico Marata in ju pozval, naj takoj prekličeta nesramno govorjenje, sicer ju dam zapreti in ju kot obrekljivca kraljice izročim sodniji. Nastalo je prerivanje in vpitje, da hočemo narod moriti. Naglo je bil stotnik Reding tudi na mestu in je zaklical: "Mir, red! Nič se vam ne zgodi, ljudje! Kaj se je primerilo?" "Gospod polkovnik," je tresoče zaklical sramotivec, ki sem ga še vedno držal za vrat, "ali ne vidite, da vaši ljudje Francoski narod napadajo in davijo?" "Na, ti pač nisi 'Francoski narod', in o davljenju ni govora," sem odvrnil. "Gospod stotnik, ta človek z nesramnim obrekovanjem hujska zoper kraljico, in ako takoj ne prekliče, predlagam, da ga odvedemo v zapor in izro čimo sodniku." "Francoski narod kličem za pričo, da sem le pogojno govoril," je vreščal Marat. "No, zavoljo vas ne bomo motili svečanosti. Prekličite, kar ste nepremišljeno govoričili zoper kraljico, sicer vam ne uide javno šibanje in pa en dopoldan v mlinu na okretalo v lopah," je dejal stotnik. "Gotovo, gospod general — vse nepremišljeno," je jecal bojazljivec bled od strahu. "Tudi vse premišljeno — ne izmuzneš se mi s to ceno advokatsko zvijačo!" sem zaklical in stresel človeka, da se je cel oblak pudra vzdignil iz njegovjh las. "Tudi vse premišljeno," je momljal. "Dobro. Zdaj prosite odpuščanja to vrlo gospodično, ki je tako hrabro branila kraljico, in f>otem iditi v božjem imenu!" Tega sramotivcu ni bilo treba dvakrat reči; kakor jegulja se je izmuznil med gnečo ljudi. Tudi mož v delavski obleki je zamrmral nekaj kakor opravičilo in se je umaknil. Ivanka mi jc hvaležno dala roko in me tako toplo pogledala s svojimi črnimi očmi, da sem se skoro ustrašil. Tudi Reding je opazil ta pogled in ga ni tolmačil v mojo dobro, kakor sem koj videl. Mislil je, da mu je ta pogled povedal, zakaj sem nastopil zoper bahavega širo-koustiV-ža, in je nevoljen rekel: "Treba je bilo, zavoljo lepih oči te Ivanke malone rabuko izzvati! Naloga mi b(j, vaš neprevidni nastop javiti pri poro čilu." (Dalje prih.) N. W. Phone 809. MIHAEL KOCHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, III Naši cenjeni čitatelji in čitateljicel Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. list "AVE MARIA" (naslov) 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. To je prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. Naročnina $1 na leto. Prinaša vsepolno podučnega in zabavnega berila. Dolžnost vsakega hišnega gospodarja je, da si naroči list "AVE MARIA". V tem listu ni strupa. Čim prej ga naročite tem bolje za Vas in Vašo družino, ki bi morala imeti dober slov. in kat. list pri roki, da se ne spridi z zlobnimi časopisi, ki preže in vlečejo mnoge mlačne rojake v prepad brezverstva, in konečna v pekel že na tem svetu.. Naročajte dober list "Ave Maria". f Geo. Svttlecich PRVI SALUN ONKRAJ MOSTA Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL. DOBRODOŠLI! Michael Conway 106 Lenghran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Cyclone in Tornado Insurance Posojuje detiar,zavaruje proti po aru. SURETY BONDS Chicago Ml 500 (Fhre bnadred.) W. O. ^lOONBY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th £1. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni Novo krojačnico —sta otvorila— Mejak & Barich 209 Ruby Street, JOLIET, ILL. -o- Priporočata se rojakom za izdelovanje, čistenje in glajenje rse vrste oblek. Hrratsko-Slevenskl Dom. GEO. M1KAN SALUN 201 Ruby St., Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli! Glasba po nizki ceni — Mance & Cigo Co. Oscar Weinbrod • BUFFET 321 RUBY ST. JOLIET, ILL. Chicago Phone 349. Vsem Slovencem in Hrvatom pripo> ročam mojo gostilno "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO-VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu t najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošlil NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 3339 Pesna Ava. Pittsburg, Pa. John Grahek ...GkMitilaičax... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim nAboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. GarL^ey, Wood & Len 11 on ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, I*. Edina slovanske fotografija t Joliet«. Zmerne Cene. Najboljie delo. Juliet ta Dye Mi '{ofetsional Cleaner« and Dyers STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Cat* Oba telefona 488. The Will County National Bank 4 •f Joliet, Illmoia. ^ Prejema raznovrstne denarne alo«i ter pošilja denar na vse dele svet«. Kapital in preostanek $300,001.60 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. Kadar se mudite v okolici moje gostilne se oglasite pri meni za okrepčilo. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke ceno Dobra postrežba, električna s.itljara, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabint 3. razreda na parobrodih K^s^r Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka Za via nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: PHELPS BROS. 9t CO. 2 Wasnington St., New York, N. Y. ali na njih peoblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT DVE PISARNI V So. Chicago, Ills.: \ Soba 218 — 9206 Commercial Ave, Telefon: South Chicago 579. V Chicago, 1Kb.: Soba 612 — 155 North Clark Street Telefon: Randolph 810. Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti Kadar se mudite na vogal« Kuby aiyl Broadway ne pozabite vstopiti t MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje pmteeSem. Fino pvto, najlo/jia vina in rmedke. Wm. Metzger Ruby and Broadway J O LIB T Volilci in Volilke Pozor! V Jolietu šviga ognjevit boj med svobodim ljudstvom in "suhači" ali vodopivci, ki delavcem ne privoščijo malenkostnega okrepčila po trudapolnem delu. Odločilni dan je: V torek aprila 1914 Boj naj odločijo cenj. volilci in volilke, katerim naj bo blagor mesta in davkoplačevalcev glavna stvar. Ob tej velevažni volitvi bo prav spodaj na baloti postavljeno sledeče, velevažno vprašanje: Shall This Town Become Yes To se pravi po Ali naj postane to mesto Da Anti-Saloon Territory ? No X slovensko W protisalunska "gmajna"? Ne X Na to velevažno vprašanje naj vsi odgovorimo kot eden tako, da naredimo velik križ poleg besedice "NO". Ako zmagajo ''suhači" bomo pili le vodo. Salunov ne bo več in tudi ne bo mesto dobilo nikakega denarja za licence, kakor je to v navadi doslej. Do $142 000.00 dolarjev davka ali denarja, ki se vsako leto vplača za salunske licence, se bo nekako zavrnilo, kakor bi ta denar ne bil nič vreden. Mesto bo v temi, ker ne bo denarja 'za razsvetljavo, ter bo nesnažno, ker ne bo s čim plačati delavcev; okuženo bo celo mesto, ker ne bo odkod plačati za^vzdrževanje zdravstvenih naprav. Davki se bodo podvojili, ker odnekod itak morajo dobiti denar vsaj za skrajno silo. Že zdaj je mesto v takih dolgovih, da je ob robu kankerota, kaj se naj potem pričakuje, če se zavrže denar od salunerjev? Ohranite svojo osebno svobodo, varujte se večjih davkov in ne zavrzite denarja, ki se plačuje za letno salunske licence, volite vsi, možje in žene, da se pokaže pravica, in da ozkosrčnim vodopivcem za vselej pokažemo, da fias ne bodo vodili za nos. Vsi kakor eden pojdimo na volišče in volimo tako, da naredimo velik križ poleg besedice W Poštenim Slovencem v prevdarek. (1. dopis.) Katoliški Slovenci, na noge! Zelo me je razveselilo, ko sem čital v št. 28 A. S. veselo vest, da se je začasno vstanovila Zveza Slovenskih Duhovnikov in da se je storil korak za organizacijo poštenih ameriških Slovencev, da napoči dan, ko se ameriški Slovenci zdramimo iz spanja, da se krepko zganemo in kot en mož združimo v mogočno organizacijo, da vstanemo in z vso odločnostjo nastopimo proti zakletim sovražnikom naših najdražjih svetinj ter jim glasno zakličemo: Do tu in ne dalje! Mnogo hudega so že naredili, mnogo gorja in zla med narodom povzročili in še več ga bodo, ako se jim z vso resnobo in odločnostjo v bran ne postavimo. Za» to je skrajni čas, da se ameriški katoliški Slovenci dvignemo proti brezvestnim goljufom, ki z vsemi sredstvi in silami delajo le na to, da sv. vero, ta naš najdražji zaklad, iz našega Slov. naroda iztrebijo, naš narod duševno in telesno oslabijo in vničijo; da se sovražnikom naše sv. vere, največjim sovražnikom naroda z vso silo upremo, da njihove satanske namene in zlobne načrte preprečimo, da naš narod rešimo pred prepadom, v katerega ga hočejo strmoglaviti njega navidezni prijatelji, prikriti sovražniki, da ga ovarjemo s ^varjenjem in poukom, da mu ti krivi preroki ne vzamejo sv. vere, dedščino svojih očetov, za katero je pri.šel ^ant božji Sin Jezus Kristus iz nebes na zemljo trpeti in umreti, za katero je toliko kristjanov smrt storilo, toliko mučencev svojo kri pre-1 e, . i i kapitanom lilo, za katero so se nasi predniki ju-1 naško borili in za njo žrtvovali kri in življenje ter jo nam ohranili; da branimo svoje najdražje svetinje, da se potegnemo za čast imena "katoličan", da povemo odločno, da imamo še toliko verske zavesti, da nam je vera največja sreča, najdražji zaklad, najsvetejša svetinja, najvišja čast in naš ponos, da smo in ostanemo zvesti, trdni in neomajani katoličani in da nočemo več mirno gledati in molče trpeti, da bi se s sv. vero tako grdo delalo, da bi peščica propalic in odpadnikov narod pripravljala ob vero in poštenje. Zato rojaki na noge! Zadosti je že spanja! Ne pustimo se več sramotiti našim nasprotnikom, ne trpimo več, da bi nas še nadalje tako kruto žalili, narod begali, motili in v verskem vprašanju ga tako mešali. Ne trpimo več tako sramotnega ponižanja, ampak dvignimo se in organizirajmo se, ker Ie z združenimi močmi se da kaj doseči. Živimo v dobi združevanja; vse se organizira, da z združenimi močmi lažje doseže svoje cilje; še posebno pa so potrebni organizacije katoličani, ker sovražniki katolicizma so 'organizirani in katoličani se morejo vspešno proti njirfi bojevati le, ako so organi-rani tudi oni. Naj ta prekrasna ideja vstanovitve zveze Slov. katolikov prodira in se širi naprej v sleherno Slovensko naselbino, kjer bivajo pošteni Slovenci in naj se v kratkem vresniči. To mora vsakega katoličana in rodoljuba veseliti. Naj zašije med nami ameriškimi Slovenci doba novega gibanja, novega življenja! Podajmo si bratsko roke in združimo se v močni organizaciji, v kateri nam bo mogoče veliko dobrega storiti in veliko slabega preprečiti. Stopimo skupaj k delu za narod in njega ,-vetinje, naše razmere nas k temu silijo! Tako, kot sedaj, ne sme več iti. Zavedajmo se, da živimo v dobi napredka iri organiziranja in da če hočemo, da vsaj ne nazadujemo, se moramo organizirati in iti s časom naprej. Zavedajmo se, da je za nas ameriške Slovence usodepolno, ako ne razumemo potreb sedanjega časa in se še nadalje ne začnemo živahnejše gibati. Toliko za danes. Ob priliki želim še kaj o tem pisati. Z velikim zanimanjem bom čital vse, kar se bo o tem pisalo in želim, da bi se veliko katoliškomislečih rojakov o-glasilo. A. Tomec. Tristo obtoženih sleparstva. Berlin, 11. marca. — Uvodna preiskava glede tihotapstva v prometu proge "Hambiirg-Suedamerika-Linic'' je sedaj končana. Vršila se je šest mesecev in zaključila s tem, da je bila J vložena formalno obtožba proti tristo častnikom, strojnikom in uslužbencem zaradi sleparstva. Laž v šali in v sili. Učitelj: "Pepče, ali mi veš ti povedati razloček med lažjo v šali in lažjo v sili? Povej mi kakšen izgled!" Pepček: "Ako bi moj ata rekli mami: Dane« sem dobil dvakratno mesečno plačo, bi bila to laž v šali. Ako bi pa svojim upnikom rekli, da ta mesec niso dobili nič plače, bi bila to laž v sili." POZOR! Naznanjam vsem mojim prijateljem in rojakom, da nisem obhajal mojega godovanja že 6 let na mojem lastnem domu, ampak sem ga obhajal v salu-nu. A to leto pa me veseli, ker bom imel dovolj mojih prijateljev na mojem domu. Torej vsi moji prijatelji in rojaki so uljudno vabljeni, da me obiščejo na dan 22. marca. JOŽEF BOŽIČ, 205 Bridge St. JOLIET, ILL. N. VV. Tel. 690. Glej! Cuj! Citaj! Posebno rodaja 24., 25. in 26. MARCA Te dni se bo razprodal ves les, Singli in drugo po zni-žanfti eenah---saino za gotov denar. Pomislite fesa rabite pa se oglasite te dni, da prihranite novce. Lahko telefon, nam St. 123 W. J. LYONS Najnižje cene lesa. Vogal DesPlaine« in Clinton St*. JOLIET, ILL. 3ESEZ331 "Kaj je prišlo gospodu baronu na misel, da se je poročil?" "Dolgovi!" Pozor, rojaki! Uqbil iem iz Washin-t,.ma za (tvoje zdravila s«rixlt>o fttevilko kten jamči, di so zdravila prava in koristna. t Po dolgem tasil se mi je posrečilo iznajti f'ravo Al pen tinkture n Pomatfo proti izpadanju in za rast las, Kakurdne šedoBedaj na svetu ni bilo, od kHtera motklm in ženskim Kosti ln dolgi lasje resni-pno popoln* ma zr iftte-jo in ne bodo več izpadali ter ne osiveli. R^vnoti, ko zrastejo moSkim v 6. teduih kiasni brki popoln, ma. Bevmatlzein » rokah in nogah In krii eah v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očes- , bradavice, potne n ln ozebline se popolnoma odstranijo Da je to rasnica jamčim s $500. Pliile po cenik katere K't poSljem zastou|. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. MALI OGLASI. Kdor kaj išče za vsakokratno priofc- čtnje po 25c. Za zahvale, naznanila in drago p« 2 centa od vsake besede RABIM DVA SLOV. FANTA ZA stalno delo na farmi — stalna plača. Naslov: J. M. Nemanich. R. 1, Tower City, N. Dak. 27-8 E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. I.EPO POGNOJENIH IN UREJE-nih z vodo in fencem pet lot za rent. Kdor želi ta prijazni plač rentat, naj sc oglasi pri: Mrs. Jos. Stukel, 209 Indiana St., Joliet. ufn NAPRODAJ DVE LOTI BLIZU slovenske cerkve v Chicagi na 22 Place, med Lincoln in Wood cestama. Cement sidewalk in navotlako-vanc ulice — vse plačano. Cena $750 za gotovino ali na lahke obroke. Krnil A. Besener, 2116 W. 22 St., Chicago, 111. 2-3 Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje jSLC*EI iXUF*OR. T? ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet, 111. Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: >—12 a, m. 1—5 wni-7—4 p. n. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. Math. Gerdesicb GOSTILNA Broadway and West Avenue. BRADLEY, ILL. Kadar se mudite v naši okolici pozabite se oglasiti v mojem salunu- NAJBOLJŠA POSTREŽBA- Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257- Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, fr1* gostilničar VINO, ŽUAN.JE IN SMODIŠ' Sobe v na iem in Lunch Room- POZOR, ROJAKINJ® I Ali veste kje je dobiti najboJjl« •o po najnižji ceni? Gotovol V me«"'* J. & L Pasdertz ie dobijo najboljše »veže in jene klobase in najokusneji« Vse po najnižji cenL Pridite t»r«J poskusite naie meso. Nizke cene in dobra postr«*** ^ naie geslo. Ne pozabite torej okiskatl * naiej mesnici in groceriji na lu Broadway and Granit« Str«««* "*Ic. Phone 2768. N. W. 11U