257. Stevntra.
I Ljabljanf. ■ petek L umntn 1918.
11. leto.
.Slovenski Nered* velja po polti t
S Av¥tro-Ogrsko: za Nemčijo:
četo l«to akupaj naprej. pol lets     m ^ četrt leta    »      - »
K 50— . 25 -. 13--. 4-50
celo leto naprej .... K 55 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej  .... K 60-
VprHanjem glede Inssratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka.
(spodaj, dvorišče levo). Enaflova ulica št. 5, telefon 31
•shaja vsak dan svalar iivsanU aadalja la prainike.
I ns era ti se računajo po porabljenem  prostoru tn sicer    1  men visok, ter 54 mm Širok prostor:enkrat po 12 vin.,#1*akrat po 11 vin,, trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte In zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih Inserdfah no domovom.
Not! naročaflri aaj pošljejo naročnino redao     aj- 90 a«k?««lol. Nt samo pismene aarotbe brez poslatve denarja se ne morem« afkakor ozirati. „Naroda* tiskarna*' teleto? šs. sS.
celo leto naprej pol leta
.Slovenski Narod" velja v Ljubljani
dostavljen na dom ali če se bodi ponj:
. . . . K 48-— I Četrt leta „ .  .  .  .   . 24*— I na mesec „
.    • 12 -
Posamezna Številka velja 30 vinarjev«
Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. OradnUtvo 1   Snaflova ulica IL S (v L nadstr. levo), ielelon it 14
Predsedništvo Narodnega Vjeća v Zagrebu kot vrhovna oblast države Slovencev, Hrvatov in Srbov je na predlog Narodnega sveta v Ljubljani za S!o-*en;ja imenovalo to-le vlado 1
Predsestvoi vitez Pogačnik;
notranje zadeve 1  dr« Brejc;
finance 1   dr« Kukovec;
pravosodje3 dr. Ravnihar;
kmetijstvo 1 prelat Kalan;
nauk in bogocastjea dr. VersiovSekj
javna dela in obrt:  ing. Remec;
trgovina in industrija a  dr. Triller;
prehrana a  dr. Tavčar;
prometi  dr. Pestotnik;
narodna obramba a  dr.  Lovno Pogačnik;
zdravstvo 1 dr. Brecelj;
socijalno skrbstvo:  Anion Kristan.
Vlada si je zvesta, da je prevzela za prehodno do« bo do končne ureditve naše edinstvena države težko in odgovorno dolžnost.
To dolžnost bo mogla vrši*! le s pomočjo rn podporo Vas vseh.
Državljanil Združite vse svoje sile v blagor naše domovine I
Vzdržujte red in mir!
Vsi dosedanji zakoni in naredbe ostanejo še nadalje V veljavi9 enako vse narodne vojaške in oivišne obiasšs ter- uradi, dokler vlada drugače ne u&rene.
NiSce ni upravičen si sam delati pravice.
Rojaki, spoštujte imetje, čast in poštenje drugo-rodnih sodržavljanov.
Vojaki, bodite na službo domovini, gre za Vaš lastni
apjsaj 1
Zvesti velikim načelom, v imenih kateri smo dosegli svojo svobodo, Vam vlada obljublja, da hoče zvesto služiti narodu.
LJUBLJANA, 31. oktobra 1918.
Josip Pogačnik, I. r.
predsedniki
Vojaki Jugoslovani!
Vojaki!
Država SHS. je ustanovljena, Mir bomo* sklenili v kratkem časa. Naše ozemlje ie nevtralno. Vlada za Slovenijo je imenovana. Da na se prepreci nevarnost za živrienie in imetie državljanov, da ohranimo red in mir v naši državi, vas poživljam, da ne odlaurate orožja in ne hodite svojih potov, temveč se takoj priglasite slovenskim kadrom v Ljubljani fbeleiiska vojasnieaV CeUu In Trstu. Poživljam vas. da se slovenskim častnikom, ki so priseffli zvestobo državi SHS. pokorite breZPO-gOjnO.
Domovina vas kliče, poslušajte jo! V Ljubljani,   dne   SI. oktobra
Dr.  Lovro Poeaenik. komisar za Narodno obrambo.
01 Jtaciiskesa poveijm-Jtufl v Ljubliani.
Slovenski častniki naj se nemudoma javijo štAciiskemu povelinižtvn t Ljubljani.
Za štaciisko poveliništvo:
P o u t . polkovnik.
Orožništvo v narodni službi.
Deželno orožniško PO-Teljstvo v Ljnbljani ie izdalo slaaaJSo uradno okrožnico:
Št. 590 res. Adj.
Na vsa orožniška postajna poveljstva na Kranjskem.
LJubljana, dne 31. okt. 191S.
Dodatno k ukazu št 590 res. iz leta
191 S. se ukazuje:
1. ) Vse orožniStvo na Kranjskem je podrejeno Narodnemu Svetu v Ljubljani.
2. ) Službeni jezik ie slovenski.
3. ) Trikolora na kapi je službeni znak.
4. ) Orozništvo je slej ko prej dolžno vse jugoslovanske državljane in vse ljudi sploh pred nasilstvom ščititi in pospešiti ustanovitev krajevnih oddelkov narodnih straž, oziroma bramb.
5. ) Orožniške napise je samo s slovenskimi nadomestiti, cesarske orle in znake je odstraniti.
6. ) Sicer ostanejo vsa službena navodila v veljavi in ravno tako vsi dosedanji avstrijski zakoni, kar naj se takoj objavi prebivalstvu.
Za Narodni Svet poverjenika;
Dr. K o b a 1 m. p. Dr. Jure A d 1 e š i č m. p. Za deželno orožniško poveljstvo* O a w a n s k 1 m. p.
Odredbe oddelka predstojnika za pravosodje.
Oddeini predstojnik za pravosodje dr. Ravnihar je odstavil predsednika deželnega sodišča Adolfa pL Elsncr-ja, podpredsednika deželnega sodišča Jožefa Pajka, vodjo državnega pravd-ništva Edvarda Pajniča, vodio okrajnega sodišča Henr. Sturma, vodjo okrajnega sodišča v Radovljici Luschina, vodjo okrajnega sodišča v Kočevja Cera-
steina. predsednika okrožnega sodišča v Rudolf oveni Garzaroliia.
Oddeini predstojnik za pravosodje dr. Ravnihar je izdal te-le naredbe:
1.) Uradni jezik pri vseh sod lih oblastih ter finančnih prokuraturah je slovenski, odnosno srbo-brvatski. Glede jezikov drugih v Jugoslaviji bivajočih narodov se začasno odreja, da so upravičeni podajati vloge v svojih jezikih, da se pa rešujejo le v državnem jeziku.
2. ) Vsi dosedanji zakoni in naredbe veljajo še nadalje v veljavi.
3.) Sodbe se razglašajo v imenu zakona.
V slovo!
Otresli smo se vas, ki ste nas zatirali. Ne prožimo vam roke v slovo. Same vesele obraze vidite po naših deželah. Od kod to? To je naša hvaležnost za vaše stoletno zatiranje, to je izraz našega upanja in našega prepričanja v boljšo bodočnost   Pet dolgih let smo se pripravljali na ta dan. Pet dolgih let smo zaupali v svoje vstajenje. Naše prepričanje in naše zaupanje je bilo trdno kakor skala. Škrtali smo z zobmi, kadar se je vam posrečilo doseči kak malenkosten uspeh, ki ste ga vedeli z vso lažniivostjo  razbliniti v velikanske zmage. Škrtali smo z zobmi in stiskali smo pesti, ko smo videli, kako ste goljufali cele narode in jih oropali svobode, najdražje svetinje, ki jo ima narod. Toda vedeli smo, da pride dan obračuna. Videli smo žrtve, ki so podale iz naših vrst. Ni bilo to topo prenašanje trpljenja, kar ste zrli v naših oka-menelih obrazih. To je bila zavest, da pride ura, ko bo zadelo vas, kar ste namenili nam.   Videli smo, kako ste morili naše brate Srbe na jugu, videli smo, kako ste prelivali kri nedolžnih otrok in žena v Bosni in Hercegovini.   Živo se spominjamo   matere, ki je   stala topo oprta na steno svoje   zažgane   hiše in gledala brez solza svoja dva ustreljena sinčka   v nežni   starosti 5 in 7 let Videli smo mater Lalovič, ki je morala gledati, kako so si nieni otroci obgrizli prste same lakote.   Videti   smo ženo ubogega   seljaka, ki   je nosila vašim pandurjem   najboljšega  belega kruha, da si   ohrani   moža,   očeta sedmero otrok. Videli smo ženo odvetnika, ki je gostila vaše vojake v upanju, da ohrani življenje svojemu možu, očetu svojih otrok in slišali smo med glasnim krohotom vaših krvnikov strele, ki so storili   konec   njenemu nadepolnemu življenju. Naši pesniki In pisatelji vam bodo povedali še mnogo, kaj ste storili ž njimi. Med prvaki našega naroda danes slepi pesnik Ivo conte Vojnović po vaši krivdi dviga svojo roko v obtožbo proti vam.Pred našimi očmi vstajajo vrste izravnane   po pruskem paradnem sistemu — natančno drug za drugim — obešenci — naši ljudje. Ječe, kdo jih je polnil v blaženi vaši državi, begunska taborišča, kdo je umiral v njih, kdo drugi kot Slovan? Nemca, Madžara nisi videl v begunskem taborišču,  za njega je bila  postlana postelja drugod, gorka in mehka, Slovan ti umiraj na trdih tleh brez slame, brez odeje, v blatu in mrčesu. ,Kadar pa je zatrobilo na boj, takrat Slovan naprej! Takrat smo bili zvesti sinovi, junaki, levi, železni zbor, takrat ste nas izro-čili generalom, ki jih imenuje naš narod danes še krvnike slovanstva. Takrat ste se poskrili vi v gorka kritja, da vas ni  dosegla kosa, ki je kosila m živi poljani narodov. Najboljši naši ljudje so umirali, a umirali niso za vas. Umirali vsled vaše krivde*  Znani so nam naši ljudje, ki so stali tri leta na fronti in niso izorožili na sovražnika niti enega strela. Znani so vam tudi naši ljudje, ki so- potrpežljivo   čakali, da pride prilika, ko  brez nevarnosti za svoje rodbine ostaviio to vašo domovino.  Dostikrat ste lih proglašali za velezdajnike. Nam so bili dragi bratje, in so se izkazali kot zveste sobojevnike za našo stvar. Čakali ste, da bi iz-bruhila naša  jeza z elementarno silo. Izzivali ste nas po časopisju, v govorih svojih državnikov,   z veselimi obrazi svojih mamelukov, z agenti, provoka-terji, a varali ste se. Slovan je vedel, komu   zaupa.  S hinavskim prikritim orožjem pod krinko pravičnosti, pod
krinko državnih interesov ste nas zati-. rali in hvaležni smo vam, da ste odpirati tudi zadnjemu izued nas oči. Tako se poslavljamo od vas z veselimi obrazi, ne stiskamo vam rok. a tudi pesti ne kažemo za Vami, ker vemo, da vas je usoda udarila v vaši oholosti, v vaši sveta- in gospodstvaželjnosti tako kruto, da vaša duša ne bo našla utehe. Zato vam pravimo samo: Veseli smo, da smo se vas iznebili. veseli bodite tudi vi. da vam ne bo treba več živeti skupaj z nami, ki ste nas .zaničevali vedno kot manjvreden napol zverski narod. O zverinstvu se bomo Domenili še na mirovni konferenci. Radostnega srca se poslavljamo od vas in upamo, da ne bomo imeli nikdar več z vami opraviti več. kakor je nam samim koristno in ljubo.  • ■
Pnff asitev narodne vlade.
Doživeli smo trenotke, o .katerih so sanjarili naši pradedi le v najsmelejšem hrepenenju, — za katerimi je drhtela stoletja duša vsakega zavednega Slovenca in Slovenke, — doživeli smo trenotke, ki so bili težko priborjen sad vsega narodnega napora naših pesnikov-prorokov. naših voditeljev, naših prosvetnih delavcev, ideal naših mučenikov po ječah, zadnja misel na vislicah in po krvavih bojnih poljanah umirajočih naših očetov, bratov in sester! Doživeli smo hip, ko se je proglasila-p-*-v-a-*" 1 a-da slovenskega dela resnično svobodne in neodvisne Jugoslovanske države.
Včeraj, v četrtek, ob 7. zvečer se je zgrnila pred Deželnim dvorcem ogromna množica, ki je napolnila ves Kongresni trg in sosednje ulice. Od vseh strani so odmevali zbori, prepevajoči narodne himne. Vojaška ^rodba 53. hrvatskega polka, ki je priredila pred magistratom in pred Škofijskim dvorcem viharno aklamirane podoknice, je prikorakala v mogočnem spremstvu vojaštva, dijašrva in občinstva ter se je postavila nasproti glavnemu vhodu v dvorec. Na razsvetljenem balkonu so se pojavili gospodje in izmed njih se je dvignila elegantna, mladeniško prožna postava viteza Pogačnika, In med gromkim vzklikanjem množic je prečital sledeče naznanilo:
Svobodni državljani in državljanke! Po sklepu Narodnega sveta Vam naznanjam, da so združene stranke postavile danes to - le listo bodoče vlade slovenskega dela države SHS:
Predsedstvo: vitez Pogačnik; notranje zadeve: dr. Brejc; finance: dr. Kukovec; pravosodje: dr. Ravnih a^r: kmetijstvo: prelat Kalan; nauk in bogočastje: dr. V e r s t o v-šek;
javna dela in obrt: Ing. Remec; trgovina in industrija:    dr. Tril-
1 e r;
prehrana: dr. Tavčar;
promet: dr. P e s t o t n i k;
narodna obramba: dr. Lovro Pogačnik;
zdravstvo: dr. Brecelj;
socijalno skrbstvo: Anton Krista n.«
Po vsakem prečita nem imenu so prirejale množice prirčne ovacije.
»V težki dobi prevzemamo nase težko nalogo,« je delal predsednik prve slovenske narodne vlade, »in zavedamo se, da jo bomo mogli dobro vršiti le, če bo vsak državljan vršil svojo dolžnost V slogi in ljubezni, vsestranski pravičnosti in strpnosti leži jamstvo uspeha našega dela in sreča nase domovine. 2e doslej smo jI poklanjali z radostjo vse svoie srce in svojo dušo; odslej ji posvetimo še z večjo vnemo vse svoje
duševne in telesne sile. Zaupajte nam! Podpirajte nas! Zlasti pa poživljam Vas. vojaki, Častniki in moštvo, da skrbite za red in mir, kakor ste vso dolgo, nad štiriletno dobo vojne skrbeli za disciplino in za varstvo v zaledju! (Viharne ovacije vojaštvu.) 2ivela svobodna Jugoslavija!«
Godba je zaigrala »Lijepo našo domovino«, »Hej Slovani« in »Kje dom je moj?« — trume pa so odkritih glav navdušeno prepevale.
Bil je veličasten, nepozaben tre-notek!
Vse pa se je izvršilo v najsijajnej-šera redu.
Pred sodiSiem.
Manifestacijski obhod je okrenfl la^ pred deželnega dvorca pred sodišče, kjer je nagovoril množico deželni poslanec R i b n i k a r. Spominjal je na tisti večer, ko je napovedala nekdanja Avstrija vojno Srbiji. Tudi tisti večer so nastopili slavnostni govorniki, a naroda takrat ni bilo blizu. Nemci in nemški oficirji so takrat dvigali meče, naše ljudstvo ni dvigalo src. Danes je prvi slavnostni dan, prvi praznik zadoščenja za tiste, ki med vojno nikda* niso klonili tilnika, pravica pa bo zadela vse tiste, ki so bili boiazljivci, strahopetci, zlasti pa tiste, ki so prodajali in zatirali naš narod. Nič čudnega ni, če stopa govornik danes na oder pred sodiščem* kjer je delila stara Avstrija pravico tako, da so tu notri (govornik kaže na vrata sodišča) hodili pod policijskim spremstvom najboljši sinovi našega naroda in ko so zaklenjeni za tem zidov-jem prenašali najkrutejši absolutizem ln najgrše tiranstvo. Danes je začela 01 naš narod tudi-— pravica Skozi ta vrata so danes marširali policijski svetnik Skubl, ravnatelj Kunigl, skozi ta vrata pa je sel danes največji tiran našega naroda, ki mn je skozi desetletja pil kri, dvorni svetnik Kaltenegcr. Pravica je začela vladati. Od narodne vlade pričakuje narod pred vsem pravice. Njeno delovanje mora biti tako, da pride v J»-goslaviji do resnične veljave geslo ena-kopra nosfi. Govornik opozarja na sistematično podrobno delo. ki Čaka slovenski del jugoslovanskega naroda. Govornik konča z apelom na jugoslovansko republiko. Velikansko navdušenje ogromne množice naroda je sledilo gr> v   Mikovim izvajanjem.
Jugoslovansko Brodovje.
Dunaj, 31. oktobra. C. in kr. vojno ministrstvo, mornariški oddelek, razglaša :
Dunaj, 30. oktobra, Vsled Najvišjega naročila se odrejo: Vsemu moštvu, ki ne pripada jugo - slovanski narodnosti, se je po zahtevi dovolil po-vratek v domovino ob sočasnem trajnem dopustu. Brodovje, mornariške naprave in druga mornariška lastnina se potom krajevnega odbora postopno tzroče jugoslovanskemu Narodnemu Vječu v Zagrebu - Rulju. Izročaj oče c in kr. oblasti in poveljstva morajo obveljavljenje lasrtiuiske pravice nej jugoslovanskih držav oziroma narodnosti v zapisniku izrecno pridržati v svr-ho svoječasnega odkupa. Ker se premena zastav (prapora) iz mednarodnih razlogov ne da izvršiti tak^L se po Izročitvi jugoslovanskemu Narodnemu Vječu glede rabe narodnih znakov poleg vojnih zastav niso delale nobene ovire. Celokupnemu štabu je na prosto dano, da ostane po pravoredno izvršeni predaji v roke Narodnega Vjeća še nadalje v službovanju pri enotah bro-dovja ali pri oblastvi. V interesu gra-vorednega vrejevanja in ohranitve mornariške lastnine imata brod ovne poveljstvo in vojno ministrstva mornariški oddelek, vplivati na Dostopno odhajanje odgovornih državnih oseb* Zastopnik vojnega ministrstva, mornariški oddelek, bo z jugoslovanskim Narodnim Vječem stopil v dotik zaradi določitve nadaljnih podrobnosti. C. in kr. mornariške oblasti m poveljstva morajo nadalje skrbeti za vdržavanje miru in reda ter za ureditev odvoza. — Poveljstvu donavske flotilje so razen tega ukazuje, da mora ob izročitvi donavske flotilje v roke kralj, ogrske vlade postopati iv istem STnisju to potemtakem odpustiti   neogrsko moštvo.
Zagreb, 31. oktobra. Narodno Vjece v Zagrebu je dobilo z Reke tole Informacijo: Vojna morn. je prišla v last Narodnega Sveta. Avstrijska zastava Je odpravljena. Na vseh enotah je razobe-šena jugoslovanska trikolora. Vojaštvo je zapriseženo na Narodno Vječe tn Nemci in Madžari ter Italijani bodo kmalu odstranjeni. Danes so delegati Narodnega Vječa odšli v Dalmacijo, da odstranijo ram avstrijsko zastavo in za-prisežejo brodovje v Šibeniku, Kotom m drugih mestih.
Zagreb. 31. oktobra. Za povefjnfltn jugoslovanskega brodovja je imenovan kapitan Janko Vukovič.
Stran 2«
,SLOVEN5Ki NAROD*, cinc 1. novembra I9lf.
25Ta. štev.
Zagreb. 51. oktobra. Iz Ercesrnove-ea ie sprejelo Narodno vieće to-le brzojavko. Brodovno poveliništvo pripravlja oddajo brodovja. Pomorske vojne sile v pristanu Kotorskem bodo oddale ladje legaliziranim pooblaščencem Narodnega vjeca v Zagrebu v sporazu s tu navzočim deželnim poslancem Antonom Frani ćoru. Članom vodstva narodne organizacije za Dalmacijo. Prosimo za takojšnjo odposlanie legaliziranih pooblaščencev in. za instrukcije. Franii. — Križarsko brodovno noveliništvo.
Protokol o prepustitvi Pulja.
Pnlj, 31- oktobra. Danes dopoldne bt> 11. uri SO minut se je vršila izročitev brodovia v velikem salonu dread-nonghta »Viribus nnitis«. Sestavil se je protokol, ki se glasi:
Zastopnik, sestavljen v stvari na povelie Nj. apostolskega veličanstva, izvršene izročitve c. in kr. brodovi a narodnemu odposlanstvu narodnega sveta SHS. Navzoči s strani c in kr. brodovia: c. in kr. komornik in konter-auimiral Miklosz Hortv de Nag▼ -ban v a, poveljnik brodovia; c. in kr. kapitan linijske ladie in komander Fran Lauf f er. poveljnik druge bro-dovne divizije; c. in kr. kapitan linijske ladje Adoli S c h m i d t. poverjenik prve brodovne diviziie. c. in kr. kapitan linijske ladie Emil K o n e k plera. N o r w a 11, načelnik brodovnega štaba; c. in kr. fregatni kapitan Fran M o-rin, poveljnik druge f lotil io torpe-dovk. Navzoči s strani Narodnega vjeca SHS. dr. Ante Tresič-Pavičić, dr. J. M. Č o k , Ivan B u k š e k ter člani krajevnega odbora Nadko Križ dr. Lovro S k a 1 i e r. dr. Mirko V r a-tović. dr. Marin Krm potic in c. in kr. fregatni kapitan Metod Kock
C. in kr. brodovie ob enem z materijalom in zalogami se z ozreenim pridržkom uveljavilenia lastninskih pravic nojngoslovanskih držav, oziroma narodov do sedai obstoječe avstro - ogrske monarhije s tem izroča Narodnemu vjecu SHS. v Zagrebu.
Pulj, dne 31. oktobra.
Podpisi.
S^astopniki Narodnega vjeca SHS. so takoi prevzeli brodovie. Dali so častnikom in poveljnikom do %b. ure popoldne časa, da so uredili svoje zadeve. Nato so bile z vseh ladij snete avstrijske zastave in razobešene narodne trobojni ce. Potem je moštvo priseglo Jugoslaviji.
Po mestu se je vršil nato ob splošnem navdušenju sprevod jugoslovanskih vojakov ter so govorili zastopniki Narodnega vjeca
Popoldne so imeli Italijani manifestacijo in sprevod. Proti Jugoslaviji ni bilo nobene demonstracije. Vse se je izvršilo v popolnem redu.
Tekom jutrišnjega dopoldneva nri-diejo odposlanci Narodnega vieća 8H8. ▼ Trst, da rudi tam prevzamejo vso biv-V> avstrijsko vojno brodovie.
PoveliniStvo v Trstu,
Danes se je ustanovila v Trstu iz dveh jugoslovanskih polkov narodna straža ter je prevzel poveljništvo nad njo podpolkovnik Svetlič.
Matko Laglnja poverjenik
za Istro.
Zagreb. 31. oktobra. Istra se je v upravnem oziru priključila Hrvatski. Vrhovna oblast SHS. je imenovala drja. Matka L a g i n j o poverjenikom za Istro pri hrvatski vladi.
Demonstracije v Trstu.
V Trstu je danes v splošnem mirno. Mesto je v zastavah. Na mestnem magistrata vise poleg italijanske zastave tudi mestna zastava in socijalistiČna zastava. Vsi orli so odstranjeni. Tudi pri Llovdn je razobešena Italijanska zastava, na drogu namestništvene palače ni zastave, pač pa je okrašen vhod v palačo z italijanskimi barvami. Dopoldne so v veliki vojašnici jugoslovanski vojaki prisegli zvestobo državi SHS. Proti večeru je prišlo pred nekaterimi vojašnicami do streljanja, ker so skušali vojaki razorožiti nekatere straže, ki so se branile. Odbor za ljudski blagor postopa zelo strogo.
Vesti o iikrcaniu entent-nih tet
Dunaj, 31. oktobra. »Arbeiter Ztg.« poroča v svojem večerniku, da je prejel od ravnateljstva avstrijskega LIoyda brzojavno poročilo, da so ameriške čete zasedle Trst in nekaj dalmatinskih pristanišč. Ameriške čete so prisade z Malte.
Notifikacija suverenosti države SHS.
Zagreb, 31. oktobra Narodno vječe SHS. je notificiralo tujim državam SVOJO suverenost.
Prva seja narodne vla* de za Slovenijo-
Takoj po konstituranju se je zbrala nova vlada pod predsedstvom predsednika Josipa Pogačnikak svoji prvi seji. Tej seii je prisostvoval tudi član vrhovne oblasti SHS. tajnik dr. Albert Krame r, ki ga je predsedništvo NV. poslala kot svojega pooblaščenca v Ljubljano.
Tržaški namestnik baron fries-Skene v Ljubljani aretiran.
Včeraj popoldne se je pripeljal rta begu iz Trsta v Ljubljano bivši tržaški namestnik baron Fries s soprogo v Ljubljano. Imel je seboj dva naložena avtomobila prtljage. Narodna straža je avtomobile ustavila ter barona Friesa aretirala. Narodna vlada je zvečer odredila, da naj se barona Friesa in njegovo soprogo pusti, da svobodno potu-
t jeta naprej. Njuna prtljaga je bila pred
. odhodom pregledana*
Aretirani funkcionarji
vlade.
Danes dopoldne je narodna strafca aretirala ravnatelja policijskega ravnateljstva v Ljubljani grofa Kiinigla, policijskega svetnika dr. Skubla, predsednika deželnega sodišča pi, Ejsnerja, dvornega svetnika Kaltenegerja in jetuISnič-nega ravnatelja Rabitscha. Zvečer je oddelni predstojnik za pravosodje dr. Ravnihar odredil, da je aretirane funkcionarje avstrijske vlade zopet izpustil.
NemSkutarske trdnjave
na Štajerskem kapitulirajo.
Nemškutarske trdnjave na štajerskem se rušijo in podirajo. Zmagovita jugoslovanska trobojnica se razvija nad njimi. Zvečer smo prejeli sledeče poročilo:
Brežice, 31. oktobra. Danes so nem-škutarji izročili mesto slovenskim rokam. V imenu Narodnega Sveta je prevzel dr. Stiker mestno upravo, nad nemško hišo plapola trobojnica. Iz Celja je bil poklican ravnatelj Smertnik, da likvidira mestno hranilnico. V mestu je okolici vlada nepopisno navdušenje.
Narodno Vječe in madžarski Narodni svet.
Zagreb, 1. novembra. Narodno Vjc-če v Zagrebu je stopilo v telefonsko zvezo z grofom Karolvjem, ki je prevzel vlado, in mu sporočilo, da je življenje in imetje Madžarov na Hrvatskem, zlasti železničarjev, popolnoma zaščiteno. Narodno Vječe pozdravlja prostost in neodvisnost naroda Madžarov. Narodno Vječe želi, da tu se vse jugoslovanske čete takoj vrnile v domovino in da odpokličejo Madžari takoj svoje čete iz naših pokrajin, posebno iz Srijema. Mi pa bomo vse ukrenili, da se madžarske čete lahko mirno vrnejo v domovino. Sporoča se nam, da madžarske čete delajo velika nasilstva zlasti v Medjimurju ter želimo, da se tamkajšnje ljudstvo proti takemu postopanju zaščiti.
Zahvalna služba božja!
Danes ob 10. dopoldne se vrši v stolnici Sv. Nikolaia zahvalna služba božja in po nie Te Deum ter se te službe božje    udeleže    zastopniki narodne
vlade.
Iz cehoslovaške države.
Praga, 30. oktobra. (Oeško slov. ti* skovni urad.) Po naročilu Narodnega Vvbora se vsi železniški vozovi s premogom pridrže na Češkem. O njihovi porabi odloča na ukaz deželnega gospodarskega sveta ustanovljena komisija za upravljanje premogovstva. Za izvoz določeni premog se bo porazdelil s posebnim ozirom na najnujnejše potrebe vodamic, plinaren in veleobrtnij. Izredno se naglasa, da je vsa premogovna služba podrejena premogovnemu, uradu, oziroma komisiji za upravljanje premogovstva, tudi doslei dunajskemu ministrstvu za javna dela podrejena premogovna služba. Za izvrševanje poslov, ki jih je doslej opravljalo dunajsko ministrstvo za javna dela se je pri deželni poslovalnici za premog ustanovil poseben oddelek.
Praga, 30. oktobra. (Ceško-slov, ti-kovni urad.) Predsedstvo Narodnega Vvbora je ustanovilo samostojen češkoslovaški tiskovni urad.
Praga, 30. oktobra (Ceško-slov. \U skovni nrad.) Predsedništvo praškega namestništva razglaša: Namestništveni podpredsednik Jan Kosina se je danes dopoldne v družbi namestništvene-ga svetnika dr. pl. E y s s e 11 a in na-mestništvenega tajnika dr. S a p e r e v imenu vsega namestništva zglasi! pri Narodnemu Vyboru in tam izjavil, da bo namestniŠtvo odslej uradovalo v službi nove državne oblike. Pri tei priliki se je izvršil dogovor o glavnih potezah bodočega postopanja Glede urad-ništva so se sporazumeli, da se ne izvrše nobene prevratne izpremembe, tudi ne v narodnostnem pogledu. Narodni Vvbor je vzel v vednost, da bo morebitne premembe, ki bi bile potrebne z ozirom na izpremeniene razmere, izvedel namestništveni podpredsednik Jan Kosina Pripomnilo se je, da se sedaj od uradnikov ne bo zahtevala zaobljuba. Nadaljnje odredbe v tem oziru so pridržane.
Poslanik iežko-slovaSke vlade na Dunaju.
Dunaj. 3L oktobra. Diplomatični zastopnik češko - slovaške vlade na Dunaju poslanec Tusar ima od ponedeljka naprei svoje prostore v hotelu Continental v II. okraju.
Pnnai. 31. oktobra. Zunanil minister nemško - avstrijske vlade dr. Viktor Adler je napravil danes svoi nastopni obisk pri din loma tičnem sas topniku češko - slovaške vlade poslancu Tasarju.
Nemiri ne Dunaju.
Dunaj, 31. oktobra, Pri včerajšnjih dernonstracijab so dernonstrantje oropali neko trgovino modnih predmetov v III. okraju, neko kavarno v III. okraju in neko trgovino z optičnimi predmeti na Alzerici -
Dunaj, 31. oktobra. Danes so bile izdane vsled včerajDfiSh izgredov Uredne varnostne odredbe. Ob 3. uri popoldne je bil zastražen cesarski dvor z vsemi prehodi in dvorišči Vojaške straže na cesarskem dvoru so znatno ojačene.
so se pred deželno hišo vršile manifestacije. Velik del udeleteneev je potem odkorakal pred parlament, kjer so i sažUi bmbtocL in as ie razvila rdeča
zasjav*.   P° livahnih maalfestfcij ffj
prišlo prea vojnim ministrstvom. Tukaj, kakor na posameznih drugih mestnih krajih ie nezorna mladež porabila prilikp za neporeduosti. Glavna mno-iiea udalainikov na pojenja nja mladostnih zlikovcev ni podpirala.
Cesarska naredbe v Avitrljl.
Dunaj, 31. oktobra. (Kor. urad.) Uradno s« razglaša: Njegov.» Veličan-stvo cesar je dovolil, da se smejo častniki in častniški a.-piruntie vojsk©, c. kr. dež. hrambe oziroma črne vojska tar orožništva, ki so v zalediu in imaio domovinsko pravico v deželah, za katere so se ustanovili narodni sveti, ako za to prosijo, dotičnim narodnim svetom dati na raspolaganje v namen. d» sluz-bujejo v korporaciiah. ki se ustanavlja* jo ali so ie ustanovljene za vzdrževanje javnega miru in reda in so no vojaško organizovane. častniki smejo nositi za novu službo predpisane uniforme ali odznake. Prošnje dotičnih častnikov se moraio predložiti neposredno vojnemu ministrstvu. Niesrovo Veličanstvo ie že dovolilo, da smejo vojaška oblastva osebam iz moštva, ki za to prosijo, dovoliti vstop v zeroraj označene po vojaško oreranizovane korporacije.
Dunaj. 31. oktobra (Kor. urad.) (Uradno.) V?em osebam, ki prestaiaio v vojnih ietnišnjcah kazen na, prostosti zaradi hudodelstva ojrledovanta ali drugačnih zoper voino moč države naper-lenih dejani (§ 3*21. do S30. vojaškega kazenskega zakonika), zaradi hudodelstva veleizdaje (% 334. yoi. kaz. zak.V sokrivde na veleizdaii (s 336. v. k. z.i. razžaijen.ia Veličanstva (% 339. v. k. z 1 razžalitve člaiViv cesarske hiše ($ 310. v. k. z.), motenja javnega miru (§ 311. v. k. z.), vstaie fS. 344. v. k. z.) in punta (§ 349. v. k. z.) aH pa zaradi nreerreška zoper iavni mir in red (§ 531. do Bol:, 561.. 565. in 5C>7. v. k. z.), dokler se ne ukrene druerače. podeli nretrganie kazni. Osebe, ki so zaradi kakega zgoraj navedenega kaznivega deiania v preiskovalnem zanoru. ie takoi izpustiti na svobodo. Osebam, ki so v preiskovalnem zaporu zaradi hudodelstva de-zereiie (ubega). se prenehliai kazni podeli le tedaj, ako se poleg izkaže kot delen pojav narodnostno - političnega gibania. Osebe, ki se v preiskovalnem zaporu nahajajo zaradi tuke dezereije, je izpustiti na svobodo. Predstoieče odredbe veljajo zlasti tudi za prehodna taborišča Wieselburg an der Erlach in Kenvermezo. Kazenski slučaji, pri katerih konkurira drugo, kazenski zako* ni k zadevajoče hudodelstvo, za nretrganie kazni ali za izpust iz preiskovalne; ga zapora ne prihajajo v poštev. TV označenem smislu potrebni ukrepi se moraio izvesti brez odloga.
Ubeini nadvojvoda.
Dnnaj. 31. oktobra. >Der Abendc poroča da ie nadvojvoda Leopold SaJ-vator s svojo rodbino na 10 avtomobilih zbežal v Švico. Pri tem ga ie podpirala policija List zahteva da nai nova nemška avstrijska vlada skrbj za to. da se prepreči, da bi privatno nremoženje izginilo v inozemstvo. Tudi drugi vojni dobičkarji bodo posnemali nadvojvoda Zato zahtevajo Nemci, da nai stori novi državni tajnik za notranje zadeve vse potrebno, da se meje strogo zastra-žijo in da se tako zavlačevanje premoženja nrepreei. Nai etre pri tem za kakega Rotschilda. sa kakega nadvoivodo Friderika, kakega milijonarja Kestra-neke. Reizesa, ali za kardinala Piffla.
Revolucija v Sudim-peiti — Tisza ustreljen.
Budimpešta. 31. oktobra. Oddelki uporniških vojakov so korakali danes skozi mesto. Prišli so tudi do vile grofa fitefana Tisze. ki io ie stražilo 6 orožnikov. Vojaki so razorožili orožnike ter vdrli v vilo. V foieriu vile iim ie prišel nasproti grof Tisza sam. Voiaki so ustrelili na njega ter ie bil težko ranjen v trebuh in ie kmalu nato umrl.
Budimpešta. 31. oktobra. (Ogrski koresp. urad.) Tudi nocoj se je pred klubom Karolvieve stranke in pred sedežem Narodnega sveta zbrala večja množica demonstrantov. Bilo ie več govorov. Ko se ie medtem raznesla govorica o deraonstraciiah na Dunaju, ie množica demonstrantov iela vikati: Živela republika! in večie gruče so se razsule po mestu. Od častnikov so zahtevale, naj s čepic odstranijo rozete. Častniki so zahtevi ustreeli. Ko se ie raznesla vest, da nai noeoi odide marš« kompaniia budimpeštan6kega pešpolka št. 32., so se dernonstrantje usuli k vzhodnemu kolodvoru, kjer se io izkazalo, da vest ne odgovarja istini. De-raonstrantje so pobili nekaj oken pri nemškem nadzorovalnem poveljstvu. Demonstracije so traiale v pozno noč. Iz množice ie zadonelo tudi nekai strelov, toda streljalo se ie izključno la v srak. Izgredov proti lastnini in življenju ni bilo nikjer.
Karolyi ministrski pred* sednik.
Dnnaj. 31. oktobra. Tekom včerajšnjega in današniaga dneva so se primerili v Budimnešti velikanski izgredi. Prišlo ie do boiev med vladi zvestimi četam; in četami madžarskega Narodnega sveta, ki so traiali do 2. ure ponoči. Maršbatalioni, ki bi se imeli odpeljati z vzhodnega kolodvora, ao bili pridržani in so se stavili na razpolago Narodnemu svetu. Poelopie žtaciiskega noveljstva je bilo prevzeto od Narodnega sveta, ravnotako tudi glavna pošta. Ves brzojavni promet je ukinjen. Voja-klt ki so bili izpuščeni iz zaporov, so pretepli svoje ječarie. Ob 2 uri zjutraj je došel krajevni poveljnik budimpeštanski gen Barkonvi nn Narodnem svotu in izjavil da *a sicer vrže vojaška prisega, da sa mora pa sili ukloniti >T» trenutak sem vjernik svojih voia> kov in polagam vojaško oblast v roka Narodnega sveta« Kasneje je prevzel narodni svet tndi vojažko policijo, podonavsko flotilio in celo erste javnih poslopij in uradov. Za notranjega ministra ta bil imenovan posl. Abra* h s m, ki ie takoi odstavil bneUmpeitaii« skeca višjega mestnega poglavaria dr«
?>tM0M% Wajo4ni svet ie famil ob-mstvn. da je prevzel vlado grof K a -
r o 1 v i. Vse mesto ie v zastavah, občinstvo in vojaštvo je okinčano z belimi pvetkann. Policijska ura za gostilne ie bjja podaljšana do 12. ure. prodaja al-koholičnih pijač pa strogo prepovedana. Narodni svet je prepovedal osebni promet na železnicah, dovoljeno ie !• pravalapie iivil. Izvoz živil ps je prepovedan Is ječe so oprostili ms4 drugim njdi Laitneria, ki ie pred kratkim napravil atentat na Ti-/.o. Socijalna «ie-mokraciia ie izdala oklic ki se pries-nia s besedami- Revolucije ie izbruhnila, bodite edini! Delavci so ustavili danes v Budimpešti za cel dan delo. tudi električna železnica na vozi. Občinstvo demonstrira po ulicah s klici: Živio Karolvi, fivela republika!
Samostojna ogrska armada.
Budimpešta. 31. oktobra. >Budape-sti Hirlap< poroča, da ie kralj odreHi' ustanovitev samostojne ogrske armade pod poveljstvom nadvojvode Josipa. -_—^ -
Shakespearov »Hamlet".
(K vprizoritvi pa odru Slovenskega Narodnega gledališča.)
Meseca aprila 1916. leta je bila naša duša polna sramu in gneva. Ko se je ves kulturni svet klanjal spominu največjega dramatskega genija, ni bilo poleg edino nas — Slovencev. Citali smo, da se ceni kulturna vrednost narodova v literarnem svetu po tem, koliko je poznanje in koliko je bil kult Shakespearja v dotičnem narodu, a mi nismo imeli niti gledališča Ne, imeli smo ga, toda barbarski fanatizem je bil pregnal iz njega božico Thalijo ter v njem traino nastanil — molzno kravo — Kino Central... Tako se je proslavljal jubilej 300!ctnice Shakespearove smrti le po našem Časopisju, ne pa na našem odru.
Zdaj hitimo plačevat svoj kulturni dol?: prvi poklon naše oživljene drame veljaj njemu, ki je Alfa in Omefca svetovne moderne dramatike.
»William. ti zvezda najlepše višine, tebi zahvaljam vse, kar sem!« je defal Geothe. »Njegovo ime pomenia radost in osvoboditev človeškega srca!« je zapisal Emerson. »Naši romani, naše /alo-igre, odkod jih imamo, če ne od Shakespearja? Naj le poskusi kdo s člove* ško voljo in s človeškimi silami ustvariti kaj, kar bi bilo Shakespearovim tvorbam vsaj podobno! Shakespeare je tak orjak, da ni možno povedati o nJem dovolj dobrega, in o njem govoriti se sploh ne da. ker vse je le bledo in ne-dostatrso«, je trdil Goethe. »Iz ene same epizode, iz ene same Shakespearove figure bi moRel marsikak pesnik napisati celo novo dramo.« je dejal H. Heine. »Globok kot ocean in neizmeren kot vsemir je Shakespeare!« je vzkliknil He-tofv.
Thomas Carivle je sodil: »Shakespeare stoji na čelu vseh pesnikov: naj* večji duh. kar jih- ie zapustil za seboj spomin v literarni obliki. Nikogar ne poznam, ki bi imel toliko silo spoznanja in teliko ostrost duha Lahko rečemo, da je bil Shakespeare popoln, popoinejli kot katerikoli drug človek. Bil je največji intelekt. Bil ie večji »božj! prorok« kot Mahornet in bil je večji kot Dante, ker se je hrabro boril jn zrna gal. Kakor Aishilos in Homer je odkritosrčen, sega v srlobine kot onadva, k univerzalnosti in večnosti. Novalis ie na^ pravil o Shakespearju lepo opombo, da so njegove drame produkti narave in globoke kot narava sama In meni se z,di, da vsebuje ta stavek veliko resnico.«
In čim temeljiteje se bavijo estetiki z njegovimi pesnitvami, tem jasneje postaja, da je Shakespeare največji dramatik vseh časov in vseh narodov. Karkoli ie krasnega, vzvišenega, podlega in zločinskega polnilo kdaj človeško dušo, vse. s čimer se je bavila svetovna umetnost od Homerja do danes, vse je bilo iziaženo že v Shakespearovih komedijah in tragedijah, a še nikoli s toliko silo, resničnostjo in lepoto. Njegove drame obsegajo vse. za kar se ie od Adamovih časov boril, trpel in umiral človek, berač ali kralj, tepec ali modrijan, bojazljivec ali junak, ženska, otrok, mož ali starec. Človeško srce ni imelo bistrovidneišega in sočutnejšega izpoved nika, niti pravičnejšega sodnika zato ga zovejo pesnika istine in vesti v naimoralnejšem zmislu. Shakespearova dela ostanejo po svojih idejah, po jeziku in stilu živa, moderna, dokler ostane človeštvo v svojem jedru neizprermi-njeno.
Sredi 16. veka je živd v malem angleškem mestu Stratfordu ob Avoni kmet - mesar - trgovec John Shakespeare. Prodajal je volno, kože in meso. Priden, podjeten mož. Nobenega dela se ni sramoval. A bil le rudi izredno nadarjen: česar se je politi!, je znal in dobro opravljal, V kratkem si je prigospodaril dve hiši, postal je občinski zaupnik ter nadzonik gostilnic in pivovaren. Kdor je točil slabo pijačo v krivičnih mericah, ga je John obsodil na tfobo ali v ječo. V svoji službi se je obnesel tako, da je postal nadzornik mestnih redarjev, nato mestni blagajnik, potem občinski svetovalec in končno stratfordiskj župan. Njegov ugled ie rasel, % ugledom na ie raslo njegovo imetje. In oženil se je s potomko imovite stare pjemiike obitelji Dne 26. aprila 1864. so mu krstili sina WHliama. Deček je ime! vse očetove talente. Vstopil je v latinsko šolo ter se Sil predvsem svoje materinščine, matematike, sv. pisma ter poleg latinščine tudi se malo grSčine. Latinske klasike so čitali v šoli zaradi lepote jeztkove jn zaradi vsebine, manje zaradi gramatike Wil}tam se je odlikoval z izredna nadarjenostjo in s prav čudovitim spominom. Toda še več kakor za Sok) se je zani-
maj za prirodo, za narodovo žtvijenje, za lov in za — lepa dekleta. Prav posebno pa so ga privlačevale groteske predstave raznih obrtniških cehov in cerkveni misterji potujočih Igralskih družb.
Toda izbruhnila ja gp*e^d>rsfca krizu: \Villiamov oče je zašel v doliove, se zapletel v nesrečne tožbe, izgubil K malone ves imetek ter padaj a županskega stolca. VVilliant j« moral zapustili šolo in pomagati očeta v mesnieJ. V svobodnem Času pa je hodil na lesr. Tatf vztrajen pivec je postal in ker je M čeden mladnič gladkih manh" in ojCTitpega jezika, ie bii lepim dialdctom in mladim vdovam baje zelo nevaren kavalir. V svoji (ovski strasti je večkrat prekor§r čil posestne meje. Zalotili so ga rn kot lovskega tatu zaprli za nekaj tednov v ječo. In kot marsikdo, je zagrešil WUfi-:.in se hujši £reh: oženil se je z osem let starejšo, zelo lepo. razkošno cveto* čo. a silno filistrsko in duševno omejeno Ano. Kmalu je bil ž njo čez mero nesrečen. Čutil se je brez poklica, a srce ga je vleklo h — gledališča: Omahoval je, a končno pobegnil pe$ v London. Tam je postal gledališki sluga« inspicijent in epizodist. Pošiljati je moral i*ral-ce na »iztočnice« izza »kulis« na oder. Včasih pa se je smel rudi sam za hin prikazati pred gledalci ter izpregovo-riti nekaj verzov.
A hote! je več. In začel je popravljati jn razširjati svoje neznatne vloge, začel piliti, dostavljati in izboljševat! vloge tudi tovarišem. Kmalu je predela-val že cele prizore, cele igre, in končno je začel pisati lastne drame.
In kar hitro je postal odličen igralec, slaven dramatik, bo^at literat večkratni hišni posestnik in plemič. Bivši mesarski pomočnik, lovski tat in gledališki shaga je postal najuglednejši pisatelj v londonu, najimovitejši mož v Strattordn ter po svoji slavi tovariš Ajshilov. Ew> picov... V dobi dvaindvajsetih let (1590 do 1612) je ustvari! okoli 37 velikih komedij in tragedij, dvoje epskih in dvoje lirskih velikih pesnitev ter 154 sonetov. Ogromna plodovitost! Njegov pesniški genij se je odlikoval nač s čudežno fantazijo, brzo koncepcijo ter z virtuozno lahkota s katero je premaga! vse težkoče sujetov, jezika, tehnike kt stila.
Takoj po »Juliju Cezarju«. Id se je pojavil na odru leta 1599., je Shakespeare napisal svojo najsubjektfvnejšo tragedijo, v katero je polofil največ svoje osebnosti, svojih misli, nazorov in načel o umetnosti, — »Hamleta*. Globoka melanholija, trpki peslrrrfzem in pereči sarkazem, s katerim sa pesnik v tej veliki tragediji roga vsemu velikemu na svetu, Hamletova kompricirana duša, traprična liubezen nežne device Ofelijc, čudovito fina psiholoSka analiza mača-, jev. etična veličina in poetična sila to hajsimpatićnejše tragedije je izzvala v literaturah raznih narodov že cele bibli-jottke študij. Ni je drame v svetovnem slovstvu, ki bi uživala kot umetnina večji ujded kot »Hamlet«: 318 let ie danes: star. a svež. modem in aktualen, kako*, bi se bil napodil včeraj.
»Hamlet« je užival ie v Shakespearovih časih največjo popularnost ter >* izšel v tisku zarx>redoma leta 1603.. 1604, 1605. in 1611. Po pesnikovi smrti pa ie leta 1623. izšel v prvi izdaji zbranih del ter nato v neštevilnih ponatiskih. Tudi po angleški reakciji, ki je udpšila gledališča in predstave, se je mad ur* vrmi dramami iznova pojavil prav, »Hamlet« ter se je nato brez ptekinje-nia vzdržal na repertoarju stalno do danes. »Hamlet« se le najprej med vsemi Shakespearovimi deli pojavil rut nemških odrih ter ustanovil s svojim silnim vplivom docela novo epoho nemSke drame. Snov za -Hamleta« je zajet Pesnik iz la-tir»ske kronike danskega zgodovinarja Saša Grammatica, oziroma iz svobodnega angleškega prevoda latinskega izvirnika. Angleška povest »The Hvstorie of Hamblett« se nebistveno razlikuje od latinske, a Shakespeare je porabil motive iz obeh. Seveda je r*6Tiik sirovo, brutalnih dogodkov polno zgodbo iz barbarske dobe idealiziral, izprem^nil junaka morilca v golobokočutnega modrijana ter zjrradil svoje vejedeio na iz-, virni tragični ideji: Hamlet ne more iz« vršiti trdno sklenjene in temeljito premišljene osvete, ker mu energijo veze in ubija preveč bogata refleksija; njesova. neodločna duša ni sposobna za izvrfi^ tev velikega dela; njegovo fino čostvo* vanje, globoka, široka izobrazba In njegov plemeniti, nežno blagi značaj s« upira brezobzirno brutalnemu činu, ki ga zahteva od njega ljubezen do rajnega očeta. V konfliktu Hamletove volje in moči leži torej jedro tragedije, Da mu je stric zavratno umoril očeta, še bolj pa dejstvo, da se je njegova mati hitro po umoru omožila z očetovim morilcem, ga pahne v najglobočjo melanhojilo. ki se stopnjuje do momentov resnične blaznosti. Pojavi se mu učetov duh in ga pozove na osveto. Hamlet sprejema strašno nalogo maščevalca, namenoma glumi blaznika ter se odpove vsemu, kar ga ie vezalo na življenje. Odreče se celo ljubezni do čiste, ne£ne Ofejije, unipi njo, ubij p očimove in materine sokrivce, ugonobi mater, očima In končno celo sebe. ki je le orodje večne pravičnosti.
Zdi se mi, da Slovenci čeprav zadnji in najmanjši med kulturnimi narodi — s slovensko predstavo »Hamletovo* ne proslavimo najslabše 3001e t niče Shakespeaove smrti ter da C njo do* kumentiramo bai o pravem čafu. da smo po svoji dramski umetnosti vredni stati kot enakovredni bratje v svobodni jugoslovanski zajednici.
Pran Ooveksr
Izdajate!] In odgovorni urednik/ Valentin Kopitar. 1 Ustnjoft ta tU »NarodM