164. ftevMm. .31tr«a**J Mar »d* ral|» * MafcliaHl aa da« a*stavl|«Hf V ■la lato ....... , K 24— »sa'sl u) t« rraakiralt. KaHfM aa ■• tiaW* Cr»**!*tv«* KuISOTi s!!tt C 5, sa***r8*?* *3V*V to. 94. aaiaUa bi praznika. i aaarat po 14 vin., aa dvakrat »• lf vta. Pri vaifai tauavcrjaii po dogovoru. MnaerarJ itd. aa aa oaira. Mr«4M «•**>»•" t*J*f*n ti. m. .Slovaasld Karo** valja po pošti: aa Avttrtv-Ograkot aa Nemčijo: celo lato.........K » - t#io leto.........K 28*- pol leta..........ločeni leta ......... • 0*50 na mesec. ......... 2-» aa Ameriko In rta druge dežele i eelo leto.........K 30.— Vprasan)em gloda Inaaratov aa) aa prlloii aa odgovor dopisnica ali znamka. Uaiavnlltvo i Knaflova nllta i (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 8B. Dalmatinski poslanec o Justerflfevl politiki. Zagrebški »Obzor« z dne IS. t. m. reproducira pogovor svojega poročevalca z nekim dalmatinskim po-slancem. »Susteršičevo obnašanje,« taku j«' dejal dotični poslanec, »je na me napravilo ta vtis. kakor da nima on nič drczega pred očmi, nega svoje osebne ambicije. Kakor veste, so 1»111 obstrukcionisti v zadnjem času pripravljeni popustiti v vsem, samo če se dovoli razprava o novem nujnem predlogu glede bosanske agrarne banke. Susteršič je avidel, da je storil pred slovanskim svetom finsko, ko je zapreci] razpravo glede Trgovinskih pogodb z balkanskimi državami, pa se je hotel s tem rehabilitirati. On je Kalite val, da vlada izjavi, da s«« l>o agrarno vprašanje v Bosni in Hercegovini rešilo potom državnih oblastij, t. j., da se ]><> razbremenitev vršila potoni države. Ker pa je to vprašanje v parlamentu že bilo rešeno, ni hotela vlada dopustiti, da št- ponovno razpravlja o njeni; tem bolj, km* j«1 ta novi nujni predlog bil ponekod naperjen proti vladi. Busteršiču j«* bilo do prestiža, pa tudi vladil Pole«i tega j«- dr. Sustcarčiž za-al. da se uniči izvolitev dr. Ploja v delegacije, ki je izvoljen za Štajersko, a proti dr. Šusteršičevi volji. Dr. Susteršič se je namreč bal, da kodo jugoslovanski delegati, ki odločajo «> izvolitvi poročevalca o Bosni in Hercegovini, to pol predlagali ali dr. Ploja ali dr. Bal jaka; dočim 1»i se dr. Susteršič mogel nadejati, da bo on poročevalec, če l»i mesto Ploja bil izvoljen v delegacje kak pristaš dr. Susteršičev. To je drugi osebni razlog, radi kojega se je dr. Šuster-šič podal v obstrukcijo. Pa je še Tretji. Z zatvoritvijo parlamenta se tudi zaključuje parlamentarno zasedanje. Pri zopetni otvoritvi se tudi vnovič volijo podpredsedniki. Mesto podpredsednika, določeno Jugoslovanom, je doslej imel Hrvat dr. La-ginja. dočim pripada to mesto vsled dogovora po zopetni otvoritvi parlamenta članu dr. Snsteršičeve stranke. Vse kaže. da bo to on! . . . Kakor vidite, sami osebni razlogi. Avstrijski parlament še ni videl frivolneje obstrukcije, koje Id se sramovati moral dr. Susteršič tudi kot Slovan. On je predvem razdrl slogo med Jugoslovani, ker je »Zveza Jugoslovanov« sklenila pri zatvori tvi parlamenta izstopiti iz »Narodne Zveze«, v k < >j i so bili vsi jugoslovanski zastopniki. Poleg tega je preprečena odobritev trgovinskih pogodb z balkanskimi državami, akofavno je dr. Susteršič vedel, kako važne so te politične pogodbe s političnega in ekonomskega stališča, in to ne samo za državo, temvee osobito za Bosno in Hercegovino ter južno Dalmacijo. V tem oziru baš z ozirom na Bosno in Hercegovino - je bil dr. Susteršič dobro poučen. Pa bilo je zaman, njegova osebna ambicija je bila jačja od obzirov napram blaginji našega nnroda. Tega se mu ne more Pozabiti. Poleg tega je dr. Susteršič s svo-jf> silovito obstrukcijo preprečil Ozakonjenje predloga o lokalnih železnicah, med koje je bila uvrščena buli električna proga Gruž-Dubrov-nik. Istotako zakonsko osnovo, s katero se odpravlja carina na žito. Siromaki v naših južnih krajih ga si-fnrno ne bodo blagoslavljali. Kontno so zaprečeni razni zakoni socialne narave ter zakon o hišnem 'lavku. Tovariši dr. Šusteršiea so se »Valili v parlamentu, da je vse odvisno od volje dr. Susteršiča. Gotovo, njemu bi se prilegala vloga Ivana Silnega — kakor ga v parlamentu zovejo toda, Če di\ Susteršič mirno razmišlja kaj je storil, se preveri tudi sam, da njegovo obnašanje ni bilo niti pametno niti rodoljubno in da je našemu narodu napravil veliko škode na političnem in ekonomskem polju.« _• Notranji politični položaj. D u u. X o v o mest o, 21. julija. Posl. Pernerstorfer je imel tu shod, na katerem je med drugim dejal: V začetku ni hotel Udržal, potem ni hotel Susteršič in nazadnje ni hotel Bienerth. Najbrže bodo nove volitve. Shod je v resoluciji obsodil obstrukcijo in protestiral proti zaklju-čitvi zasedanja. Slovanska Enota". D u n a j, 21. julija. Zaupniki akcijskih strank »Slovanske Knote« so imeli včeraj pri poslancu /azvorki razgovor, o katerem so izdali naslednje poročilo: »Z velikim zadoščenjem se konstatira, da javno mnenje v češkem in slovenskem narodu brez zadržka (.M odobrava (energičen nastop akcijskih strank proti Bie-nerthovi vladi. Obenem se naznanja, da se ni posrečilo omajati obstoj »Slovanske Knote«. — Poslanec Ploj objavlja v »Neue Freie Presse« izjavo, v kateri pravi, da bo težko v jeseni stopili s tem kabinetom pred parlament. Na vsak način bi bilo potrebno pogajanje o novi koaliciji. Oni jugoslovanski poslanci, ki se z obstrukcijo ne strinjajo, bodo v jeseni sestavili jugoslovanski klub. Posle za sedaj vodi Ploj. Istrski deželni z'or. Trst, 21. julija. Včeraj se je vršila v Poreču konferenca laške liberalne stranke, kjer je bil tudi dež. glavar Rizzi. Sklenili so pozvati ma-joriteto v dež. zboru, naj doseže podaljšanje zasedanja, ki se jutri otvori in naj skuša s slovansko manjšino za|m>četi nova pogajanja ter razrešiti še pred konstitucijo dež. odbora vprašanje glede narodnostnega sporazuma. Kdo bo Strossmayerjev naslednik? I) u n a j, 21. julija. Javlja se, da , bo St rossma verjev naslednik v I Ujakovu sarajevski nadškof Stadler. Francija. K padcu ministra Clemeiiecau. Pariz, 21. julija. Zbornica je razpravljala o poročilu mornariške preiskovalne komisije. Ker je večina odklonila dnevni red, ki izraža kabinetu zaupanje, je kabinet podal demisijo. Pariz, 21. julija. Po glasovanju v zbornici je za klical Clemenee-au: »grem stran« in je zapustil svoj sedež, sledili so mu vsi ministri. Opozicija je to sprejela z burnim odobravanjem. Poraz vlade je le slučajen, kajti v zbornici ni bilo navzočih (17 radikalcev večine, ki so na počitnicah. Pariz, 21. julija. Predsednik Fallieres je demisijo kabineta spre-jel. Pariz, 21. julija. Padec vlade je vse presenetil. Pri glasovanju je manjkalo 200 j>oslaneev. Najbrže se bo sestavil kabinet republikanske koncentracije, v katerem bodo sedeli levi republikanci, progresisti in skrajna levica, izvzemši združene socialiste. Ne ve se še, kdo bo ministrski predsednik. Pariz, 21. julija. Kot naslednik C1 eni en cea u o v se imenuje Leon Bo-urgeois; vendar z ozirom na slabo zdravje ne bo najbrže tega mesta prevzel. Dalje se imenujejo tudi Bri-and, Poincare, Pichon in Barthon. — Predsednik Fallieres ho danes konferiral s Clemenceauom in 8 predsednikoma obeh zbornic. Pariz, 21. julija. V poučenih krogih se trdi, da se težišče novega ministrstva ne bo premaknilo v zmernejše stranke. Novi kabinet bo radikalnega značaja. Turčija. Kreta. Malt a, 21. julija. Transportni paruik »Kamses« je na potu na Kreto, da odpelje angleške čete. Atene, 21. julija. Po informacijah s kompetentne strani želi novo ministrstvo tesnih in prijateljskih stikov s Turčijo. Vlada bo vse opustila, kar bi moglo dobre odnošaje med obema državama kaliti in bo storila vse, da dokaže, da si v resnici želi prijateljskih razmer med sosednjima državama. Revolucija v Perziji* Tebe r a n , 21. julija. Danes je izšlo prvo lastnoročno pismo novega šaha, v katerem želi, da st1 skliče parlament. Sah obljublja, da Imj vsem Željam ljudstva po možnosti ustregel. Jutri se bo vršilo slovesno kronanje. Objavlja se razglas, da se ho izdal nov volilni zakon. Nositi orožje je prepovedano. Reci je vzoren. Kolin, 21. julija. »Kolnisclie Zeitung« javlja iz Teherana: ministrstvo je definitivno sestavljeno. Zunanje ministrstvo prevzame Nasr el Milk. London, 21. julija. Novi ministri in regent Arad Fmek so vsi evropsv.o izobraženi in so študirali po več časa v Parizu, Londonu in na Dunaju. Zato je pričakovati, da se poveča evropski vpliv v Perziji. Boji pri Melili. M a «1 r i d, 21. julija. Ministrski svet je sklenil generalu Morinu dati na razpolago vse potrebne čete in vojne potrebščine. Madrid, 21. julija. V Maroku se oznanja sveta vojska. Brez dvoma bo Španija morala bojevati dolgo vojn« >. „»elGijdajniar proces v Zagrebu. Velik proces. Včeraj je bila stota razprava v »veleizdajniškem« procesu, ki traja sedaj že peti mesec in se vedno še ni nadejati, da bi se skoro končal. Pri včerajšnji razpravi je sodišče nadaljevalo zaslišanje kronskega svedoka Gjorgje Nastiea. Zagovornik dr. H in kovic ga je vprašal, ako se je v Zagrebu po cetinjskem procesu izrazil, da ga Crna gora plača za razne politične usluge 1 t Predsednik je zabranil to vprašanje. Dr. Hi u kov ić:, To je Nastić rekel Otonu Krausu, uredniku »Agramer Tagblatta«. Xa zagovornikovo vprašanje, kdo je ona zaupna oseba, ki jo je priporočal črnogorskemu ministrskemu predsedniku dr. Tomanoviču in kaj je to »zaupna oseba«, je Nastić odgovoril, da je to konfident. Dr. H i n k o v i ć: Ali z drugimi besedami povedano —- vohun. P r e d se d ni k: O ne, konfident ni treba, da bi bil vohun. Nato je prečita! dr. Hinković iz-povedbo S. Proi'ča, sestavljeno pred notarjem dr. Poljakom. V tej izpo-vedbi zatrjuje S. Protić, da ga je Črnogorec Jovičevic, Nastieev so t rudnik, hotel nagovoriti. Ha bi postal vohun črnogorske vlade in da bi prenesel bombe iz Srbije na mejo Orne gore. Tu bi ga navidezno aretirali. Za vse to mu je J o viče vic obljubljal stalno mesečno plačo 100 kron. Nastić ni na to razkritje reagiral, marveč je samo pripomnil, da se naj zasliši dopisnik lista »Die Zeit«, znani Steinhardt, ki bo izpovedal, kakšen človek je S. Protič. Na vprašanje, ako je res prodal svoje dokumente hrvatski vladi, kakor to zatrjuje dr. Friedjung v svojem članku v »Neue Freie Presse«, je Nastić zatrjeval, da to ni res in da se lahko v tem oziru zasliši dr. Friedjung kot priča. Dr. Hinković: Stavil bom predlog, tla se zasliši dr. Friedjung. Sicer pa, ali je morda vas plačal baron Rauch N a s t i e: Ne! Dr. H i n k o v i ć: Svojemu prijatelja Mandiću pa ste priznali, da vas plača baron Rauch. Nastić: To je bilo samo v šali! Dr. H i n k o v ić: Trdili ste, da je srbska vlada podpirala »Slovenski Jug« in da je kralj Peter žrtvoval U0.000 K, da se kupijo na I. jugoslovanski umetniški razstavi »ničvredne umetniški1 slike«. Ali veste, da so bile takrat kupljene najboljše slike naših umetnikov ! Nastić: Rekel sem, da se je na ta način pokril primanjkljaj umetniške razstave. Dr. Hinković: Ali mislite, da so naši umetniki Frangeš, Crnčić, Valdee in drugi cul skupila za prodane slike kaj žrtvovali za »Slovenski Jug« Nastić: Da, tako sem mislil. D r. H i n k o v i č: Toda, prosim vas, ali veste, da je tudi Njegovo veličanstvo naš vladar nakupil slike na jugoslovanski umetniški razstavi ! Potemtakem bi bil tudi on vveTikosrbski propagator«. Predsednik: Takšne stvari .ie spada je semkaj! Po odmoru se je državni pravdnih Accurti pritoževal, da se je zagovornik dr. Budisavljevič izrazil: »Ako bi mi obelodanili vse informacije o gosp. državnem pravdniku, bi gosp. Accurti ne bil več državni pravdnih.« D r. B u d i s a v 1 j e v i ć je priznal, da se je tako izrazil, a da je replicira! samo na besede državnega pravdu i ka, ki je rekel, da bi marsikateri izmed braniteljev ne mogel biti zagovornik, ako bi on obelodanil vse svoje informacije o zagovornikih. Senat je nato obsodil dr. Budi-savljeviča na 100 kron disciplinarne globe. D r. H i n k o v i ć je nato citiral date iz brošure »Moje afere«, da konstatira, kdaj da je dobil Nastić 3000 kron. Predsednik: Saj tudi vi kot zagovornik dobivate plačo. Dr. H i n k o v i č: Torej tudi priča sme hiti plačana. P r e d s e d n i k: Ne kot priča, marveč za brošure. Dr. Hinković: Ali ste res pisali pismo Njegovemu Veličanstvu našemu vladarju, v katerem ste mu naznanili, da se prične revolucionarna akcija v Bosni s pomočjo bombi Predsednik: Tega vprašaš • nja ne pripuščam! i D r. H i n k o v i ć: Ali se je na sejali »Slovenskega Juga« sklepalo, da se naj vodi na Hrvatskem veliko-srbska propaganda s petjem srbskih pesmi in z raznimi »pojavi«? P r e d s e n i k: To vprašanje se ne tiče svedoka. To vprašanje odklanjam ! Dr. Hinković: Ali v obtožnici se zatrjuje, da so vsi ti pojavi v zvezi s »Slovenskim Jugom«. Državni pravdnih; To vam boni že jaz raztolmačil. Mali proces. Svoječasno smo poročali, da je državno pravdništvo dvignilo obtožil proti kmetu Radovanu Popoviću zaradi razžaljenja veličanstva in radi »veleizdaje«. Pred tedni se je vršila obravnava pred sodiščem v Gospiću proti njemu, ki pa je bila preložena na torek, da se zaslišijo še nekatere priče. Druga obravnava je bila te dni. Popoviću niso mogli ničesar dokazati, samo nekatere priče so izjavile, da je baje pri neki priliki klical« »Živio kralj Peter Karagjor- jević«. In za to ga je sodišče obsodilo na 12 mesecev težke ječe. Ta gospiški proces je veleznni-miv v toliko, ker se jm> njeni laliko sklepa tudi na izid zagrebškega »veleizdaju iškega« procesa. Fvaževaje sodbo gospiškega sodišča se laliko z vso gotovostjo pričakuje, da bodo obsojeni tudi vsi zagrebški »veleizdajniki«, dasi se jim do sedaj ni moglo dokazati niti toliko krivde, kolikor j«- črnega za nohtnih So pač takšne razmere na Hrvatskem, da je pravica mrtva, gospoduje pa samovolja nasilnikov. Dopisi Iz Postojne. Da ni imel »Slavni« dopisnik prav, ki je pred kratkem, kakor po navadi, lažnjivo v svet trobenta], da novopečeni postojnski purgarji nimajo prave narodne zavednosti in ponosa, prepričal nas je koncert dne 11. t. m., katerega sti priredili moška in ženska podružnici družbe sv. Cirila in Metoda s prijaznim sodelovanjem »Salonskega orkestra v Postojni«. Prostorna dvorana »Narodnega hotela« je bila vsa zasedena odličnega in preprostega meščanstva in narodno naprednih sosedov Postojne. Vse točke obsežnega programa so izvajali odlično pod spretnim vodstvom kapelnika g. Ku-liište. Pred vsem je ugajalo izbori.o petje mešanega zbora. Bubadove pernice »Luna sije«, »Šherjanček poje, žvrgoli« in pa »Je pa davi slanca pala« — tako petje mora ugajati še tako razvajenemu poslušalcu. Dolgotrajno ploskanja, katero kar ni hotelo prenehati, je bilo priča, kako m> ceniti občinstvo lepo petje. Koncertu je sledila šaljiva loterija in odprli so obenem v ta namen nalašč iz Reke poslani kinematograf znanega posestnika predmetov za smeh in dobro voljo g. prof. mag. Ktueconija. Kinematograf je spravil marsikoga v dobro voljo, šaljiva loterija pa se gmotno podprla blagajno. Hvala vsem darovalcem dobitkov. Pa tudi gmotni uspeh ni izostal, kajti čistega dohodka je '250 K, zadovoljiv uspeh z ozirom na to, da je bila prireditev le lokalna in da ni bilo vstopnine. Ob tej priliki pa z veseljem poročamo, da se je za sklad *J00 X1000 prvi v Postojni oglasil povodom koncerta gospod notar Gojmir Demšar. Ljubljanski občinski svet. (Konec.) Dve novi ljudski šoli. Obrtna šola je Ljubljani zagotovljena. V županovem poročilu o zgodovini te Šole je tudi omenjeno, da se je šentjakobski okraj zelo potegoval zato, da bi ostala obrtna šola v okraju, ko je izgubil sodišče in druge javne naprave in bil vsled tega zelo oškodovan. Obrtna šola v Prulah bi bila vsaj nekoliko nadomestila to izgubo. Toda vlada je hotela drugače in šentjakobski okraj ni bo-tel v svojo korist oškodovati celega mesta in je prostovoljno opustil svojo zahtevo po obrtni šoli, obenem pa seveda tudi iskal nadomestila za to novo izgubo. Reči moramo, da je bila preti vsem zasluga »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj« in tu v prvi vrsti njegovega člana g. nadučite'ja in obč. odbornika L i k o z a r j a ter društvenega predsednika, obč. svet. B e r g a n t a, da se je tako hitro našlo nadomestite za izgubo. Poročevalec obč. svet. D i ni u i k je poročal v imenu finančnega in šolskega odseka o županovem dopisu glede zgradbe dveh novih ljudskih šol. Obstoječe ljudske šole so v resnici prenapolnjene. Sedaj obiskuje mestne slovenske ljudske šole vsega skupaj 2689 otrok, ki se razdele po šolah tako-le: I. deška 664 v 11 razredih, II. deška 750 v 15 razredih, III. deška 257 v 6 razredih. Slovenska dekliška osemrazrednica z 19 razredi pa štej-; 1018 učenk. Nujno je potrebno, da se razbremenite I. in H. deška in pa dekliška šola. Treba je bilo misliti nato, da se zgradi novo poslopje za III. deško šolo in še ena dekliška šola. O tem je obravnaval občinski svet že 1. 1903, a stvar se je opustila, ker ni bilo sredstev. Letos pa je dovolil deželni zbor mestni občini, da najame posojilo. Leta 190*1 je kupila občina od »Slovenskega pisateljskega društva« nekdanje Ge-strinovo posestvo št. 17 na Poljanah z vrtnimi parcelami vred za :U>.000 kron. Na tem prostora je nameravala občina potem zgraditi III. deško in II. dekliško ljudsko šolo vsako v posebnem trakta s posebnim vhodom. Načrte je izdelal prof. Maks Fabiani in jih je občinski svet v seji dne 17. oktobra 1905 odobril. Stroški bi znašali 711.000 K. Deželni zbor je dovolil najeti posojilo in pričakovati je bilo, da bo tudi dovolil podporo k zgradbi, ko tako munificent-no podpira šolske stavbe na deželi. Zaceli so se pa za ljudskošolsko vprašanje zanimati Šentjakobčanje in prav po inicijativi obč. svet. Lik o-zarja je župan dal preiskati, ali so zahteve Sentjakobčanov po ljudski šoli v njihovem okraju upravičene. Pokazalo se je, tla bi šolo, ako s.' zgradi v Prulah, obiskovalo 294 učencev, ne glede na one, ki bi se po dograditvi mosta s Prul na Opekarsko cesto, iz Trnovskega okraja v šolali v to šolo. Zato predlaga župan, da naj se III. mestna deška ljudska šola zgradi v Prulah, všolajo naj s* vanjo otroci, ki bivajo v II. okraju do Tranče, potem s Kuhnove in Domobranske ceste, vzhodne polovice Streliških ulic do Klizabetne ceste, Hradeekega vasi, Dolenjske ceste in severnega dela Karolinške zemlje; ko se zgradi most; pa tudi z Opekarske ceste in okolice. Takih otrok j«.* 1100. torej bi >ela šola ravno 400 učencev. Dekliška šola bi na Poljanah ne bila na pravem mestu, ker je tam že Lichtenthurničcu zavod z dobro urejene dekliško Šolo. ki ima pravico javnosti. Poleg lega pa je ta del malo obljuden. Bolj" bi bilo, da se Šola zgradi na levem bregu Ljubljanice, kjer ni druge dekliške šole. kakor pri Uršulinkah. Najprimernejše stavbi šce bi bilo na vogalu Pristavske in Čopove ulice, v bližini I. mestne deške Šob'. Nova šola bi imela proti deški tako velik vrt. kakor ga ima ta, in bi bila pendanl k deški. Svet je občinski. Načrte nuj bi izdela.« nadinžener Jaromir Hanuš. ki je napravil načrte za deško šolo. Če se sprejme ta predlog, naj se potem zemljišče na Poljanah parcelira. Sedem parcel naj se proda, ena (druga) naj se pa porabi za napravo nove ulice namesto Kapiteljske ulice, ki naj se opusti. Cena sedmerim parcelam bi znesla 51.033 K, s čimer bi bila kupnina (36.000 Ki pokrita in bi se napravilo Še nekaj dobička. Ravnotnko naj se še ostali svet v Prulah razdeli v pet parcel in proda po 6 K za m2 v skupnem znesku 35.712 K (kupnina 16.000 K). Odsek predlaga, da se sprejmejo vsi županovi predlogi s pripombo, da hodit«1 obe novi šoli petrazredni. Načrte za dekliško šolo napravi nadinžener Jaromir Hanuš, za deško pa po predlogu obč. svet. d r. T rili e r j a mestni arhitekt Ciril K o c h. Deželni odbor naj se naprosi za prispevek k gradnji. K besedi se oglasi obč. svet. L i-k o z a i* ki z veseljem pozdravlja predlog, da se ITI. deška šola zgradi v Prulah. To ho v^aj nekaj nadomestila za vedne izgub«' šentjakobskemu okraju. Dekliška šola na Poljanah je res nepootrebna, a je prav na mestu poleg T. deške šole. Priporoča h . da s«- naj z zgradbo obeh šol začne čim prej in ravnotako tudi z mostom preko Ljubljanice.. Šole in most naj bi bile gotove že leta 1911. Nadalje priporoča, da naj občinski svet stopi v dogovor z deželnim odborom, da bi se zadnji trije razredi I. deške in dekliške šole izpreinenili v meščanski šoli. Ljubljana je edino stolno mesto, ki nima nobene meščanske šole. To bi se pa dalo doseči prav lahko, ako bi deželni odbor pritrdil nato, da plača dežela učiteljstvu Ijudsko-šolske plače, kar pa manjka do ine-ščanskošolsk«1 bi pa dodalo mesto. Učni načrt je za meščanske šole skoraj isti, kakor za ljudske osemraz-rednice, ali spričevala pa le nimajo iste veljave. Dočim učenci in učenke s spričevalom dovršene meščanske šole dobe prav lepe službe pri pošti, železnici itd., jih s spričevalom osem-razredne ljudske šole ne dobe. Niti k Mahru jih ne sprejmejo. Še večjega pomena pa bi bila dekliška meščanska šola, ker se sedaj opusti višja dekliška šola, katero je pohajalo veliko deklic slabše situiranih slojev, katerim je licej predrag. Občinski svet naj sklene primerno resolucijo na deželni odbor. Obč. svet. Kozak lojalno podpira predlog odsekov, ker uvideva, da so drugi okraji bolj potrebni šol, kakor pa poljanski. Obč. svet. Tur k pogreša v županovem poročilu dejstvo, da so bili Šent}>eterčanje za dekliško Šolo v Komenskega ulici. Župan pojasni, da je pač tudi sam želel šolo v Komenskega ulici, da pa dotična lastnica ni hotela pod nobenim |>0gojem prodati stavbišča. Poročevalec pripominja, da je obč. svet že dvakrat razpravljal o ustanovitvi meščanskih šol in se obr-nis s prošnjo na deželni odbor, ali žal obstoji postava, da mora vsak okraj skrbeti za svoje meščanske šole. V Krškem se je ustanovila s privatnimi sredstvi, v Postojni pa le izjemoma plačuje dežela učiteljstvo. Ysekak«> pa priporoča sprejem Liko-zarjeve resolucije. Predlogi in resolucija se sprejmejo. Razširjenje poslopja višje dekliške šole. Frekvenca na mestnem dekliškem liceju je vsako leto večja in ker ima v poslopja nameščeno tudi društvo »Mladika« svojo prav dobro (d)iskauo in izvrstno urejeno ljudsko šolo, ki je nekaka pripravnica za licej in se razširi v štirirazreduico, je nujna potreba, da se poslopje razširi s prizidavo novega trakta ob Šuhi-čevi ulici. Stroški bi znašati okrog 70.000 K. S stavbo naj bi se začelo čimprej, da hi bila že letos pod streho. Stroški se pokrijejo s skupili za zemljišča. — Sprejeto po poročilu poročevalca obč svet. Malija. Poročila stavbnega odseka. Obč. svet. T u r k poroča nujno o prošnji Josipine Kosove in Jerneja Babica za subparcelacijo in zgradbo dveh trinadstropnib hiš, ki bi imeli skupno fronto in bi bili na zunaj ka-k«>r ena hiša. Nujnost se prizna in prošnji ugodi. Po nasvetu vlade se izpremeni regulacijski načrt za Sv. Petra predmestje II. del. Prizivu Josipa barona Sch\vegla proti odloku mestnega magistrata glede nazidave podstrešnih stanovanj pri hiši št. 11 na Blei\veisovi cesti se po poročilu istega poročevalca ugodi in dovoli nazhlanje III. nad-st ropja. Obč. svet. d r. O r a ž e n predlaga v formalnem oziru, naj mestni magistrat poskrbi za slovenske prevode nemških dopisov, ki se čitajo v sejah občinsk«'ga sveta. —- Sprejeto. Priziv Antona Dečmana proti stavbnemu dovoljenju Marije Kosove za zgradbo nove hiše v Ciril-Me-t odo v i ulici se zavrne. Poročevalec obč. svetnik T u r k. Priziv Franca Medica proti odloku mestnega magistrata, ki je prepovedal nnzidavo II. nadstropja pri dvoriščnem traktu njegove hiše na Kl iza bet ni cesti št. 5 po poročilu obč. svet. «1 r. Novaka — kot neutemeljeno zavrne. Stavbni ura 1 je v svrbo demonstracije dal napraviti model projektirane zgradbe in poleg stoječe hiše. Okna cele stavbe gredo edino le na dvorišče in očividno je, da ne hi bilo za stranke niti dovolj svetlobe niti dovolj zraka. Komisija in ods«»k sta se izivkla iz sanitarnih ozirov proti nazidavi drngegn nadstropja. Po poročilu istega poročevalca s<> priziv Ivana Kregarja proti odloku mestnega magistrata gled«1 stavbe Franca Medica na dvorišču hiše Flizabetna cesta št. 5 - kot zakasnel zavrne. Prizivni rok je bil daleč prekoračen. Poročila policijskega odseka. Mestni magistrat je dal po policijskem svetniku Lauterju z ozirom na izpremenjeni tarif za ljubljanske izvoščeke odgovarjajoče izpremeniti tudi nekatere določbe prevozniškega reda za Ljubljano Na predlog poročevalca obč. svet. d r. O r a ž n a se ta izprememba odobri. Isti poročevalec poroča o delo vanju gasilnega in reševalnega društva v drugem četrtletju 1909. Društvo je imelo 13 straž, 'J požarje, 10 vaj, 25 raznih straž, rešilni voz s«* je uporabil lOOkrat. Društvo ima 82 dobro izvežbai.ih, vestnih elanos. Nevarnost zaradi smodnišnic. Obenem s svojim poročilom opozarja društvo na velikansko nesreč*), ki se je zgodila meseca junija t. 1. pri Krakovu, ko je udarila strela v smodnišnico in užgala 15.000 kg smodnika, pri čemer je ponesrečilo okrog .'JO ljudi. Naj bi občinski svet vse storil, da bi se tudi v Ljubljani odpravila vedna nevarnost, ki preti mestu zaradi bližine smodnišnice na ljubljanskem polju. Poročevalec poudarja, da sta občinski svet in župan storila vse, da hi se ta nevarnost odpravila za vedno, ko je 27. julija 1906 udarila strela v malo smodnišnico na ljubljanskem polju. Ljubljana je tedaj trpela materijalno in duševno. Kaj bi bilo, ako bi se bila razletela velika smodnišnica! Mogoče je, da bi bila Ljubljana potem ravno taka, kakor je bila po po potresu. Župan se je tedaj obrnil na stacijsko poveljstvo in vprašal, ali morda strelovodi niso bili dobri. Odgovorili so, da je posebna komisija preiskala strelovode in jih našla v popolnem redu. Torej ne zadostujejo dobri strelovodi. Edi- no na mestu bi bilo, ako se hoče Ljubljana obvarovati grozne nesreče, da se odpravijo smodnišnice. Vojna uprava pa je zadevo vedno zavlačevala, ker so ji fiskalični interesi bolj na srcu, kakor na korist in blagor davkoplačevalcev, ki vzdržujejo to drago vojno upravo. V imenu odseka predlaga: 1. Poročila gasilnega in reševalnega društva se odobri. 2. Občinski svet ogorčeno protestira proti temu, da vojna uprava ni odpravila smodnišnic iz bližine mesta, dasiravno je bila opetovano opozorjena na nevarnost, ki preti mestu vsled njih. 3. Ker občinski svet uvidi, da je vojni upravi več na fiskalični h interesih ter zastarelih in okostenelih predpisih, kakor pa na hlagru in koristih davkoplačevalcev, pooblašča župana, da stori vss korake, da se odpravijo smodnišnice iz bližine mesta za slučaj nesreče, ako ne ugode upravičeni zahtevi, pa pade vsa odgovornost na te faktorje. Ž u p a u pri]m)inni, da je vložil v tej zadevi predlog v državnem zboru, da pa ta predlog še ni prišel na dnevni red, vsled česar se tudi ne more očitati vojni upravi, da se bolj briga za fiskalične interese kakor za korist davkoplačevalcev, ker zadeve še ni definitivno odbila. Poročevalec dr. O r a ž e n ostane pri svoji trditvi, da se niti tukajšnje in graške vojne oblasti niso zmenile za stvar, da je očitanje upravičeno, umakne pa prvi del tretjega predloga le z ozirom na to, ker stvar še ni prišla na razgovor v državnem zboru. Nato se sprejmeta prva dva pretiloga in drugi del tretjega. Poročila šolskega odseka. Po poročilu obč. svetnika dr. Pipe n b a c h e r j a se zagotove na tozadevno prošnjo društvu »Mladiki« za njeno zasebno ljudsko šolo prostori v poslopju višje dekliške šole in sicer letos za tretji, s prihodnjim letom pa tudi za četrti razred. Na pedagoškem tečaju višje dekliške šole se je vršil pouk v telovadbi doslej samo eno uro. Ravnateljstvo želi, da bi se določili za telovadbo odslej 2 uri na teden. Na predlog poročevalca obč. svet. L i k o z a r j a se ugodi tej želji, povišek stroškov v znesku 100 K pa se pokrije z učnino. Računi o porabi dotacije za šol-sk«> leto 1908/09 I. slov. deški, slov. dekliški, nemški deski šoli, osemraz-rednici v Lichtenturničnem zavodu in II. mestnem otroškem vrtcu se odobre. Ne odobre pa se neplačani računi mestne nemške dekliške šole v znesku 426 K 28 v. katere naj pokrije vodstvo samo. (Izostala podpora »Kranjske šparkase«). Vodovodna zadeva. Poštni uradnik Ivan Rak in še dva njegova tovariša so si zgradili vile ob Cesti na Rožnik in so vložili prošnjo za podaljšanje vodovoda do svojih vil. Poročevalec obč. svetnik dr. T r i 1 1 e r sicer poudarja, da bi se to podaljšanje bolj slabo rentira-lo, komaj po 3'//; ob 4500 K stroškov, ali vendar predlaga, da se prošnji ugodi, ker bodo ob tej cesti gotovo tudi še drugi ljudje zidali in ne gre iz malenkostnih ozirov jemati ljudem veselja do zidanja. Stroški naj se pokrijejo iz amortizačnega zaklada, — Sprejeto. Ker se je o razširjenju električne mreže že nujno razpravljalo, obč. svetnik M o 1 o h n o j a , ki je prijavil samostalen predlog, pa ni navzoč, vsled česar odpade razprava v njegovem predlogu, je bil dnevni red javne seje izčrpan. Konec javne seje ob 8. uri 45 minut. Sledi tajna seja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. julija. + Ploj o položaju. »N. Fr. Pres-se« se je obrnila do poslanca dvornega svetnika dr. Ploja z vprašanjem, kako sodi o političnem položaju. Dr. Ploj ji je odgovoril sledeče: »Slovanska enota« je — izvzemši obstrukcijo — izpolnila nade, ki so jih glede nje gojili. Njeno taktično postopanje je imelo uspeh, kajti pod-kopala je stališče Bienerthovega ministrstva tako, da je moralo biti vsakemu jasno, da ministrstvo v sedanji svoji sestavi ne bo imelo moč doseči rešitev važnih predlog, s katerimi se bo bavil drž. zbor v jesenskem zasedanju. Samo to ni bilo utemeljeno, da so gotove stranke »Slovanske enote« začele z obstrukcijo, da hi na eni strani strmoglavile ministrstvo, na drugi strani pa razbile nemško-polj-sko zvezo. Očiščenje ministrstva onih svetovalcev krone, ki so Jugoslovanom in Cehom sovražni, je samo vprašanje časa. Zveza nemških strank s Poljaki pa je vsled večkratnih diverzij Stapinskega tako omajana, da mora jesen prinesti rekonstrukcijo ministrstva in obnovitev koalicije. Pospešitev tega procesa z razbitjem parlamenta se je »kazala kot preveč dvorezno orožje. Obstrok* clja ni dosegla svojega namena — kar bo gotovo pripravilo voditelje obstrukcije do uvidevnosti in do pre- vidnega postopanja v novem zaseda- l nju. V tein smislu bodo delovale tudi one stranke »Slovanske enote«, ki se obstrukcije niso udeležile, obenem pa bodo delale na ohranitev in nadaljnjo krepko izpopolnitev »Slovanske enote«. Stranke »Slovanske enote« bo združevala ostra opozicija proti sedanjemu ministrstvu. Upam, da se bo prihodnje* zasedanje mirno začelo, ker sodim, da bodo tudi na nemški strani bolje uvideli, da sedanjega režima proti Jugoslovanom ni več mogoče vzdržati in da proti Jugoslovanom in brez njih v sedanjem času, ko ima javnost vedno opraviti, z jugoslovanskim vprašanjem, ni mogoče ne vladati, ne ohraniti parlament v trajno delavnem stanju. V spoznanje tega so morda tudi parlamentarni dogodki zadnjega časa nekoliko pripomogli. Celo o neki pozitivni strani obstrukcije bi dalo v tem oziru govoriti, če bi bila taka kritika v parlamentu splošne in enake pravic« sploh dopustna. + Marsikatera smrdeča cvetka nemške kulture nam je že prišla v roke, a kaj tako podlega, tako nesramnega, kakor je naslednje pismo, nam pa še ni prišlo pred oči. Komaj se je izvedelo, da dobi Ljubljana svo jo državno obrtno šolo, že je začelo vreti v nemškonacionalni gnojnici in butnilo je pot'mi na dan z vso ono nečuveno, «'«lino le pristnim in še bolj nepristnim pripadnikom vso-nemštva lastno perfidnostjo. Nimamo, hvala Bogu, v našem jeziku primernih izrazov, da bi mogli točno prevesti ta izliv junaške zahrbtne vsenemške duše, zato ga objavljamo v izvirniku. Pismo je bilo poslano ljubljanskemu županu. Kvo ga: »Sie \vimlischer, oder v.ie die Serben sa gen, »Kranerc-iseher hoch- und staatsverratherischer Haderlump ! (Moskau-Pulcher!) \Yie verlautct, sollen Sie sieh in eeht windiscfa ver-schlagener binterlistiger (die Hin-tergehung kommt schon spatei; Weise die Nichtunterstiitzung der ebenso erbarmliehen. niedertrach«i-gen, Reich und Stenerzaler schadi-genden SustersičVchen Krpressungs-obstructiou durcli Zusage der Erricb-tung einer bei dem tiefstehemleu Culturgrad der Windisehen ganz uberf liissigen Kinrichtung einer schwer theuren (}e\verbe-Fnchsehuh abkaufen lassen. Die Deutschen, die 70f/< der Gesamiutsteiierleistuiig in diesem unhaltbareu, durcli Hass sieh gegenscitig bekampfenden nationa-len Harlekinstaate žalen, \verden mit aller Kntschiedeuheit dagegen anf-treten, dass dieses total passive, mir 4Vs% Steuern liefernde, nur vom brutalsten Demschenhasse erfullte slovenische Gesindel aus i hreni Sacke noch soutenirt wird. Ein so ein \vin-zig kleines, von Deutschen, Italie nem und Mad jarcu eingerahmie Dreckvolkerl noch aus seinen Ta-schen subventioniren, ein soleh Ge-sindel, das jeden Moment bereit ist. wenn sie konnten (t s existiren leider 75,000.000 bereite Deutsche) die Deutschen niederzuschlagen, s«dl noch von denselben nnterstntzt wer-den? Hoher geht von diesem Bettel-volk tlie Frechheit niminer. Da bat das slavisehe Lumpenpack keine Schon und Seham, keine Wurde in Charakterfestigkeit, wenn es die Steuergttlden der Deutschen fiir sieh zu erhalten kanu. Dixit Veritas.« — Edino le človek, kateremu je besna nemškonacionalna zagrizenost zato pila vsak boljši čut. more napisati kaj takega. Kakor je razvidno iz rokopisa in pravopisa, je to pisal kak boljši človek, starejši, gotovo izobraženec. Vprašamo le potem, ali ni res umljivo, da se kulture naroda, ki se ponaša s takimi izobraženci, branijo celo Hotentoti v Afriki?! In kje naj iščemo tega siritelja te izrecno po govnu dišeče nemške kulture? Najbolj gotovo bi ga našli v naši najbližji bližini, najbrž za kako mizo v ljubljanski kazini, kjer se skuha vse, kar je žalečega za naš narod. Toda preveč hi se ponižal Slovenec, ako bi se čutil žaljenega po taki podlosti. Za take ljudi in take stvari pač nt nič druzega na mestu, kakor — fej! + Volitev volilnih mož za HI. razred pridobninske komisije za radovljiški okraj je razpisana na dan 5. avgusta t. 1. Kandidat je za volilne može so: Anton Gnbrijelčič, gostilničar na Brezjah; Ivan Legoš, gostilničar v Lescah in Ivan Mencinger, gostilničar in mesar na Boh. Bistrici. Volilci naj pošiljajo izpolnjene in podpisane glasovnice naravnost na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici. Prav bi bilo, da bi se tudi volilci IV. razreda zjedinili glede kandidatov. V tem razredu je voliti 48 volilnih mož. -f- O imenovanju nemškega okrajnega šolskega nadzornika na slovenskem Štajerskem se nam piše izpod Pohorja dne 21. julija t. 1.: Kar je že pred meseci pisal vaš cenjeni list, to se je zgodilo: za nadzornika »nemških« šol na slovenskem Štajer-ju imenovan je vodja dekliške meščanske šole v Ptuju, Anton S t e -ring. — Učitelji naših ponemčeval-nic imajo torej svojega nadzornika, ki bode imel posvetovalni glas pri se- jah raznih naših okrajnih šolskih svetov. To je danes dejstvo in s tem dejstvom nam je resno računati . . . Zdaj pa slednjo obzirnost v stran! Slovensko učiteljstvo je bilo pri nas dosti dolgo radi peščice »nemških vem. Ljubljana: 140. Fran Serko, trgovec in posestnik v Cerknici; 117. ilr. Josip Malerič, okrožni zdravnik v Črnomlju (plačal na račun 10 Ki : 148. in 140. podružnica sv. Cirila in Metoda Stari trg pri Ložu (plačala 2 X 200 = 400 K); 150. Gnus Kazimir, nhiturient. Dol pri Hrastniku; 151. Mastnak M., profesor v Gorici; 152. dr. I. Ozvald prof, v Gorici; 153. Povšič I., prof. v Gorici; 154. Znidaršič I., proi*. v Gorici; 155. dr. Josip Tičar, okr. zdravnik v Kranj ski gori; 156. Dolenjska podružnica Prosvete v Novem mestu; 157. po »Iružnicn družbe sv. Cirila in Metod«*) Hrastnik - Dol; 158. Neimenovani župnik v pokoju v Celju; 159. Bren čič Rado, abiturient v Celju; 100. dr. I. Fodlesnik, zdravnik v Velenju; 101. Bralno društvo v Ložnici pri Žalcu (plačalo 200 K). — Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral učenec II. razreda na Ledini Kane Pavel 5 K 0,*$ v. iskrena zahvala! Ob tej priliki pri poročamo tudi slav. občinstvu trge vino g. Antona Kanca v Židovski1« ulicah. Mož, ki svojo deco že v zg«xl nji mladosti navaja k delovanju /a narod, pač zasluži vsestransko la-upanje. — Dramatična šola slovenskega deželnega ffledališča. Vpisovanje bc vrši v soboto, dne 31« t. m. od pol S. do pol 0. zvečer, ter v nedeljo, dne l avgusta dopohlhe od 8. do 9. v gle«ke liški pisarni. Sprejemajo se le Bfcdosl no izobraženi gojenci in gojenke d«> stojnega vedenja, z resničnim v«-, ljem tlo igralskega stanu in ki so Že izpolnili vsaj 10. leto. Šola se otvor: v nedelj«), dne 1. avgusta ob 0. dopoldne v gledališki dvorani. Poučev; se hoda vsako nedeljo in vsak pra/ nik dopoldne od 9. do 11. ter vsak torek, sredo, četrtek in vsako sobob> zvečer od pol 8. de 9. — Za zbor slovenske opere h1 operete se angažujejo dobri pevci i» dobre pevke, zlasti za sopran in tenor. Priglasila sprejema g. kapelnik Hilarij Benišek v »Narodnem doiiui< vsak «lan od 10. dop. do pol 1. pop Dosedanji člani zbora naj se oglaša jo v gledališki pisarni dop. od 10. & 1. ali popoldne od 5. do 7. — Razstava slovenskih umetnikov. Danes se je vrnil slikar R. «la' kopic z Dunaja, kamor se je peljal t namenom, da prii>oroča naučnenmi ministrstvu razstavo slovenski'1 umetnikov. Tekom tega meseca odpošlje ministrstvo svojega zastopa1' ka v Ljubljano, da si ogleda razstavo, oziroma nakupi nekaj umotv<> rov. — ^Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« vabi na »šentjakobski semenj«, ki se vrši v nedeljo, dne 25. t. ui. pri Plankarju na Dolenjski cesti. Iz prijaznosti so-tleluje si. pevsko društvo »Slovan«. Svira si. domžalska godba. Spored* 1. Godba. 2. Petje. 3. Srečolov. 4. V raznih paviljonih 5. Boj za šentjakobski bob. 0. Na plesišču. — Posebna godba. 7. Osuševanje barja. Začetek oh 4. popoldne. Vstopnina 30 v. Otroci prosti. K najohilnejši udeležbi vabi — odbor. — V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne 1. avgusta. — Pri grad bi cestnega predora na Martinovi cesti visi izzivalno za >lovensko občinstvo velika napisna tleska s saiiioneiiiškim napisom: »Bruckeubau - Gesel l se ha f t Kura & foinp. Graz.« Ker k gradbi prispeva tudi ljubljanska občina s precejšnjim zneskom slovenskega denarja in se gradi predor na slovenskih tleh, zahteva občinsvo odločno, da poskrbe merodajni krogi za odstranitev sa-monemškega napisa ter napravo dvojezičnega, da se ne žali in zaničuje neopravičeno nadalje narodni č"t Slovencev. — C. kr. poštno oskrbništvo v Ljubljani se prosi, da ukrene vse potrebno, da se m bodo konfiscirale poštne pošiljat ve naslovljene na vojake v Ljubljani. Zadnja taka zaple-nitev se je izvršila nad razglednici-, katero sem pred pričami vrgel v :n>štni nabiralnik dne 1"). t. m. in je bila naslovljena na vojaka 7. ton. polka v Ljubljani, ki pa razglednice i.- 20. julija ni prejel. Na tej razglednici je bil prilepljen narodni kolek in brez dvoma je to povod samovoljne eksekucije. Pošiljatve s »šul-?'erajnskim< kolekom se pa neovirano vroča j o naslovnikom. Čemu >e ača poštnina!! — C. kr. finančno ravnateljstvo \ Ljubljani nujno potrebuje penzij-— - date penzijonistov takozvanega starega sistema. Oni državni usluž-benci (državni uradniki, državne osebe, v vrsto slug spadajoči uslužbenci, žends rraerijsko moštvo, nastavljenci finančne straže) ter njih v.love. katerim so bili nakazani pokojninski užitki pred 1. oktobrom 1S98. oziroma 1. septembrom 1899, 1. oktobrom 1899, ali 1. januarjem 1900, se poživljajo, tla prineso vse na njihovo upokojitev, oziroma nakazi-pokojninskega užitka se nanašajoče listine Ijkvidujočemu oziroma iz-plačujočemn tiradu (v Ljubljani računskemu oddelki, c. kr. finančnega ravnateljstva, ni deželi pa c. kr. davčnemu uradu) med predpisanimi radnim i urami, najkasneje pa pri »rihodnji likvidaciji, t. j. 2. avgusta '!> na upogled u\tomobilni klub v posvetovalnici c. v Ljubljani usta-/a katerega jc \ a dalo veliko zanimanje in je bil dobro »iskan. Občni zbor je odobril po reskušenih vzorcih drugih kronoviu sestavljena in od deželne vlade potrjena pravila. Na to so se vršile volitve in mi izvolili predsednikom g. Friderika barona Borna, grajščaka pri Sv. Ani in gg. Leopolda barona Liechtenberga, grajščaka v Ablah in Kdmundu Kavčiča, trgovca v Ljubljani, podpredsednikom. Tajski posel se je izročil gg. Otmaru lanibergu mL. lastniku tiskarne in Alfonzu Mencingerju, tajniku dene zveze za tujski promet u a Kranjskem, oba v Ljubljani, nado-estuje ju pa g. Viljem Tonnies, tovarnar v Ljubljani. Odborniki so: -r_r. Andrej Gassner, tovarnar v Tržiču; dr. Valentin Krisper. odvetnik v Ljubljani; Milan Lenarčič, inžener na Vrhniki in Viljem Treo. Nato je pozdravil baron Friderik Born zbo-rovalee in razložil nah>ge kluba, ki se imenuje »Krainer Automobilklub Kranjski avtomohilni klub«. Njegove glavne naloge so: Organizacija lastnikov avtomobilov in motornih koles na Kranjskem in pospeševanje ter podpiranje tujega avtomobilnega prometa skozi Kranjsko. Zlasti pa se .}♦• povdarjalo, da bo ena glavnih na-log kluba, pojasniti ljudstvu pomen avtomobilizma in posebno poučiti rožnike, kako se najlažje obvarujejo nesreč. Tudi se je prerešetaval načrt, da naj bi se v gotovih, redno se ponavljajočih časih v posameznih okrajih dežele prirejale poučne vožnje z avtomobili, h katerim bi se povabili lastniki upreg, da se na ta način privadi živina na avtomobile. Poudarjalo se je, da je v drugih krajih vozna živina že vajena avtomobilov in 'la bodo tudi na Kranjskem zginili Prav gotovo razni predsodki proti avtomobilom med ljudstvom, ko se jih privadi. Klubu je že pristopilo 19 članov, med temi Njena ces. in kralj, visokost gospa kneginja Elizabeta Marija Windischgraetz, roj. nadvojvod inja avstrijska, Nj. svii-lost Oton knez Windischgraetz in Nj. fcvitlost Hugon knez VVindisehgraetz kakor druge visoke osebe. Ustanovitev avtomobilnega kluba moramo z zadoščenjem pozdraviti, ker se s tem zadosti že davno pojavljajoči se potrebi. Vsled lege kranjske dežele na — Kranjski 4 imel 17. t. m dučil, kaj so dolžni storiti napram družbi. Ni dovolj, da ima kdo čast, biti predsednik ali odbornik, temveč svojo sveto dolžnost napram družbi mora izpolniti. Tudi v naši občini Vič-Glince se je ustanovila podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda. 20. septembra lanskega leta, ravno na tisti dan, ko je tekla v Ljubljani nedolžna slovenska kri. Torej tisti dan se je položil v naši občini temeljni kamen-podružnici in pri ustanovitvi se je nabralo precejšnje število podpornih članov. Takoj se je pokazalo, da nova podružnica ne bo ena najzad-njih. Res je priredila veselico, ki je nepričakovano dobro uspela. Ali od takrat ni slišati nič več o kakem delovanju. Kaj je neki temu vzrok? Z eno prireditvijo še ni vse storjeno. otrebno je, iskati vedno novih dohodkov in novih dobrotnikov. Ali nič ui videti, kako se ravno sedaj steguje sovražna nam roka po naši slovenski decil Potrebno je torej, da se občinstvo zbudi in navduši za tako plemenito stvar, nujno je potreba tudi agitacije za nove podpornike. Će se bode čakalo, da bodo člani sami prišli se vpisat, potem ui pričakovati velikega uspeha. Ali ne bi bilo tudi umestno, da bi se v poletnem času priredila kakšna primerna veselica v korist družbi f Uspeh je gotov, samo malo dela in dobre volje je treba, saj občinstvo je naklonjeno družbi. Kakor vidite, polje je odprto, ceste so široke — torej na delo, poklicani faktorji, tako vam kliče — član d r u ž b e. Iz Višnje gore. K poročilu iz Litije z dne 20. julija blagovolite sprejeti sledečih pojasnilo: Napadalca sta brata France in Janez Vene, doma iz TelČ, občine Škocjan pri Mokrono gu. Premogar iz Trbovelj je šel obiskat svojo v Podhorštu pri Št. Vidu hivajočo ženo, ter ji hotel povedati, da se i »rese lijo z otroci v Trbovlje, in iz Amerike prišedši brat ga jc tje spremljal. Lesarju sta plačala že v Litiji 14 kron voznine. Ko se pripeljejo blizo Radohove vasi, je ustrelil z revolverjem eden bratov enkrat na desno in enkrat na levo ter pri drugem strelu zadel — baje po neprevidnosti — voznika v hrbet. Priletna nesrečneža — eden celo slep na eno oko — sta potem seveda hitro bežala proti Podhorštu, kjer so ju prijeli orožniki in privedli v Višnjo goro. Zdaj se nahajata tu v zaporu Seveda bo vse natanko dognala c. kr. sodnija. Za lovce. Piše se nam iz Ribnice: 21. t. m. se je vršila v občinski sarni v Ribnici dražba lova, katera jc posebno za nekatere občine nepričakovano dobro izpadla. Fspeb dražbe priča, da se lovski šport v naši dolini jako lepo razvija, priča pa tudi, da smo se znebili nemških in laških najemnikov in da je prešel lov v slovenske roke. Lov so izdražili: Dane za 000 K (poprej 250 K), Puce! Janez, posest. v Danah, Dolenja vas za 1950 K (poprej 220 K), Klim Anton, posestnik in trgovec Dolenja vas, J ur je vica 710 K (poprej 830 Ki Arko Josip, instalateur v Ribnici, Loški potok 1070 K (poprej 1050 K), Rus Fran, gostilničar na Hribu, Struge 200 K (poprej 100 K), Pisker Fran, tovarnar v Ribnici, Suš je 150 K (poprej 145 K), Šile Fran, posestnik Gorenja vas, Velke Poljane 620 K (poprej 08 K), Pirnat Ant., posestnik in gostilničar Hvojce. Grozno pijančevanje itd. Iz Metlike. Imeli smo zopet priliko opazovati naše dične klerikalce, ki so v nedeljo pokazali, vse kar znajo: splošno pijanost. »Bratovščina sv. Re-šnjega telesa« priredila je v nedeljo veselico — kakšen bo konec te veselice, je že vsakdo vedel, a da se bodo take stvari godile, kakor so se, ni nihče pričakoval. Kakršna vzgoja — takšni uspehi. Krasno je bilo opazo vati, kako so se »Marijine device« proti večeru — nekatere totalno pijane, tako da so celo padale - podile po Metliki - stvari pa. ki so se godile na veseličnem prostoru, ni niti mogoče omeniti. Sicer nas to popolnoma nič ne skrbi — le si naj tako vzgajajo ljudi naši »božji namestniki« in se tudi popolnoma nič ne čudimo, da je toliko umorov v najbolj klerikalnih delih Belo Krajine — a proti nečetnu bočemo protestirati in tu imajo starši prvo besedo: nikoli ne bodemo pripustili, da bi ti »katoliški« »očetje« na ta način pridobivali otroke za svoj tabor, kakor so delali v nedeljo. Otroci, ki so prišli k veselici, so dobili pijače kolikor so hoteli in mnogo se jih je tako napilo, da so jih morali nest i domov. Starši, tako delajo z vašimi otroki oni, ki jih svare pred grehom. Ali ne čuti nič vaše srce, ko vidite, da vam vašo nado navajajo že na alkohol, ki je smrt narodov? Ali naj bodo vaši otroci res njihova žrtev? Zapomnite si to in vedite, da se je to godilo pOO protektoratom onih, ki oznanjujejo božjo besedo v cerkvi. Le poslušajte, kaj pravijo ljudje po Metliki, kakšne stvari so se godile na veseličnem prostoru. Ako le malo ljubite svoje otroke, tedaj jib boste svarili pred takšno druščino in ne bodete nikdar dopustili, da bi prišli v njihove kremplje. Gospodine Stanko in Da-vorinšek — le tako naprej, kmalu boste lahko zabeležili mnogo uspehov. Zelo se čudimo tudi postopanju godbe, ki je šla za boro kronco igrrt k tej veselici, medtem ko se je pred kratkim zahtevalo za vsakega moža 5 K in to pri napredni veselici. Vedite, da so podporni člani skoro sami naprednjak i. Kje je suknja? O priliki sokolske ga izleta dne 4. julija v Metliko je ostala v gostilni pri Kendi karirana zimska suknja. Če je še tam, ozir. če jo je kdo zamenjal, naj jo pošlje na naslov: Vekoslav Papež, trgovski pomočnik v Novem mestu. Društvo za otroško varstvo In mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija izreka svojo najtoplejšo zahvalo gospodu Štefanu Rejcu, posestniku v Doleh št. 8, ki je pristopil kot usta-novnik z zneskom 100 K. Občni zbor ženske in moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Postojni se je vršil dne 24. junija t. 1. Iz odhorovih poročil posnema mo, da je štela ženska podružnica 54 članic, moška pa 57 članov. Na osrednji odbor se je odposlalo okrog 1000 kron in sicer 700 K kot članarine in darila ob raznih prilikah, 300 K iz nabiralnikov. V odbor so izvoljeni pri ženski podružnici gg. Pikel Marija, prvomestnic*; Petteres Marija, zapisnikarica; Gerstenmaver Julija, blagajničarka; Droll Pavla, Milavec Ivana, Demšar Lca. namestnice; pi i moški podružnici pa gg. Pikel Gregor, prvomestnik: Baraga Andrej, zapisnikar; Droll Jakof, blagajni-čar; Rusjan Josip, Kutin Fran, Še-ber Makso, namestniki. - Sklenilo S2 je prirediti v prid družbi koncert dne 11. julija t. 1., o katerem poročamo na drugem mestu. Podružnieema želimo tudi v tekočem letu še več uspeha in večje delavnosti. Drago sadje. Z Vipavskega sc nam piše: Ne vem, počim plačujete v Ljubljani marelice, breskve in hruške; vemo p«i, da etno gotovo ne. Povem Vam pa, da tukaj plačujejo pre-kupovalci marelice po 6—12 v, breskve po Ki—18 \ iu hruške ravno tako. Prekupci delajo velike dobičke in se iz produeentov norčujejo. Producenti milujejo Ljubljančane, da morajo tako drago sadje jesti, a oni ga tako ceno prodajajo. Nočni napad. V ponedeljek po noči je napadel neki neznanec ravnatelja nemške mestne hranilnice Ka-sperja v Ptuju. Ustrelil je nanj, ko je šel čez dvorišče svoje hiše v Budini, dvakrat iz samokresa. Ranil ga je na oebb rokah. Pri natančni preiskavi so našli v hiši skritega brodarskega sina L Gomzija, ki je hišo radi večkratnih skrivnih obiskov dobro poznal. Napad je izvršil kakor vse kaže, v dogovoru s soprogo ravnatelja, katero so včeraj zaprli. Na celovško učiteljišče sta imenovana kot glavna učitelja dr. G r a-b e r iz BeTjaka in prof. Leopold P e t t a u e r iz Novega mesta. Laški beguni. Orožniki v Višku so prijeli tri laške begune, ki so pobegnili od 79. polka iz Vidma. Bili so še v vojaški obleki. Izročili so jih okr. glav. v Gradišču. Novo sokolsko župo so ustanovili v Dubrovniku. Pridružila so se sokolska društva Dubrovnik, Korčula in v okolici. Za starosta je bil izvoljen dr. Pero Čiugrija, za podstaro-sta pa dr. R. Arneri. Tatvina v Lužnici. Neznani tatovi so vlomili v grajščino v Lužni ci. ki je lasi brata hrvatskega bana Raucha, in odnesli iz blagajne 9000 kron. Prijeta tatica. Predvčerajšnjem je bila na Starem trgu aretovana neka kmetska dekle, ker je kradla pred trgovino razohešene predpasnike. Na stražnici so našli pri nji več ukradenih predpasnikov. Rekla je, da je posestnikova hči iz Iške vasi Ivana Janežič in šele pozneje je priznala, da je hči nekega posestnika iz Dobruiij. Policija je nadalje dognala, da je aretovanka v sol>oto hodila po mestu s košarico in jo potem spravila pri neki stranki v Študen-tovski ulici. V košari je bil krompir, koruza, ženske rute in mlekarske posode, kar je vse brez dvoma tudi pokradla. Oddali so jo sodišču. Kdo je lastnik? Na Virantovo dvorišče je pred kakimi osmimi dnevi pripeljal nekdo mlekarski voziček, katerega lastnik naj se zglasi. Nepreviden kolesar. V soboto zvečer je vozil nekdo po hodni poti oh Cesti na južno železnico tako naglo in neprevidno, da je podrl 41et-nega Bogomila Remeca ter mu zlomil levo nogo. Dečka so začasno oddali v deželno bolnico. S kolesa padel. Danes dopoldne se je na Bleivveisovi cesti onesvestil in padel s kolesa trgovec Rajko Tu-šek. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. Konj se je splašil včeraj popoldne na Marije Terezije cesti Lasni-kovemu hlapcu Karolu Koprivniku. Pred hišo št. 1 je zadel s tako silo v na cesti stoječa uprežena vola posest-nice Marije Zobelnikove, da je polomil jarem in enega vola na vseh štirih nogah znatno poškodoval. Izgubljeno in najdeno. Delavec Ivan Klanšek je našel srebno kolajno. Kuharica Ana Grdenova je našla srebrno zaponko, vpodobljeno orlu. Gdč. Ana Slatnerjeva je izgubila lorgnon. Gdč. Marija Slanovčeva je izgubila bankovec za 10 K. Gdč. Ma-ksimila Pernetova je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. Uradne vesti. Javna dražba posestva vi. št. 527. k. o. Hubajnica, obstoječega iz hiše in 8 zemljiških parcel bo dne 7. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne pri okrajnem sadišču v Krškem. Posestvo je cenjeno na 1923 K, najmanjši ponudek znaša 1282 K. -Pod shodno skrbstvo je prišel radi slaboumnosti posestnik Jože Zgonc iz Slepšeka šl. 2. Skrbnik jc Peter Ziherl, posestnik tam. Izpod skrbstva pa je prišel posestnik Jože Vidic, posestnik iz Zg. Lazov sod. okr. Radovljica. Drobne novice. *Umrl je v Krakovu poljski slikar Boleslav Laszinski iz Grabovja na Poznanjskem. Njegova najbolj znana slika je »Pan Tadeus«. * Češći na obligatni predmet. Občinski zastop mesta Olomuca je sklenil, uvesti na deški meščanski šoli češcino kot obligaten predmet. * Stoletnica Chopinovega rojstva se bo prihodnje leto slovesno praznovala v Parizu in v Varšavi. V Varšavi bodo postavili velikemu poljskemu skladatelju velik svinčnik. * S poštno znamko se je zadušila v Parizu neka lOletna učenka. Hotela jo je omočiti z jezikom, da jo prilepi na pismo. Pri tem jo je prijel kašelj, znamka ji je ušla v grlo, zamašila sapnik in jo zadušila, prediio so ji mogli priti na pomoč. * Kolera na Ruskem. V Petrovi radu je obolelo od 19. t. m. za kolero 08 oseh, 30 pa jih je umrlo. Število obolelih znaša 800. Tekom meseca julija je obolelo v okrožjih Petrograd, Arhangclsk in Vologda 3409 oseh in med temi 1253 umrlo. * Berlinski dolgovi. Mesto Berlin je imelo 1. 1902 nad 5052 milijonov mark na posestvih in rentah vknjiženega dolga. V petih letih je narastel dolg za 1000 milijonov mark. L. 1902 je prišlo na vsako posestvo v mestu povprečno KM.055 mark dolga, 1. 1906 pa že 215.124 mark. Od leta 1906 raste dolg pri gospodarjih tako rapidno, da lahko računamo na vsako berlinsko posestvo povprečno 250.00*0 mark vknjiženega dolga. * ProL Mattencci, ravnatelj opazovalnice na Vezuvu, je v minulih dneh umrl. Bil je znamenit vulkanolog in specijalist glede potresov. Mnogo priznanja si je pridobil pri zadnjem velikem bljuvanju Vezuva 1. 190(J. ko je v smrtni nevarnosti skoraj do najhujših treuotkov ostal v opazovalnici. Za svoj pogum mu je italijanska mladina darovala zlato kolajno in kralj ga je imenoval komtur-jem reda »Laške krone«. Profesor Mattencci je bil rodom Hrvat, sicer pa navdušen Italijan. Telefonsko in brzolauno porofliiL Ponesrečena turista na Triglavu. Dovje, 22. julija. V torek dne 20. t. m. oh 5. i>opoldne sta v hudi nevihti plezala turista Karel Pla-chinger in Viljem Lass, učitelja na Dunaju, po severni steni na Triglav. Navezana sta bila z vrvjo drug na drugega. Med plesanjem je spodrs-nilo Lassu in je z višini 25 m padel v globočino. Nekaj časa je še klical na |>omoč, kmalu pa je utihnil in izdihnil. Plachinger je nevarno poškodovan, vendar pa je še upanje, da ho okreval. Samomor ali umor? Dunaj, 22. julija. Na Raksi -o našli na električni žici obešenega nekega turista. Njegove identitete d.» sedaj še niso mogli dognati. Gospa Borowska. K rakovo, 22. julija. Gospa Bo-ro\vska, ki je na sumu, da je umorila odvetnika dr. Levickega, je hotela izvršiti samomor. Prerezala si je žile. Zdravniki so jo obvezal i.Ko aq odšli, je obveze zopet odstranila. Da so jo mogli zopet obvezati, so jo morali obleči v prisilni jopič. Srbsko posojilo. Pariz, 22. julija. »Temps« javlja, da se je doseglo med srbskimi delegati in zastopniki francoskih bank popolno sporazumljenje glede posojila. Srbija dobi 110 milijonov frankov posojila. Posojilo se najame šele na jesen, vendar pa dado banke srbski finančni upravi že sedaj primeren predujem. Pri denarni transakciji bodo vdeležene tudi petrograd-ske in druge ruske banke.. Od najetega posojila od 110 milijonov bo Srbija porabila 70 milijonov za zgradbo železnic. Ministrska kriza na Francoskem. Pariz, 22. julija. Predsednik Fallieres je sklenil poveriti sestavo novega ministrstva Bourgeoisu. Ako bi ta sestavo ministrstva odklonil, pride v poštev Briand. Liiliencron umrl. Berolin, 22. julija. Znani nemški pesnik Detlew pl. liiliencron je danes umrl na svojem gradiču blizu Hamburga. Vihar v Mehiki. Berolin, 22. julija. »Lokalanzei-ger« javlja iz New Yorka. V Mehi-kanskem zalivu divja grozovit vihar. Mesto Kalveston je popolnoma izolirano in morski valovi groze ga poplaviti. I Ustna voda EUODIN" »» ; Specijalite za kadile I 48i3 Glavna zaloga lekarna SI j Ob. 9l Trakta? ? Ljubljani. ^ U*9 M stanovanje a 1 ali 2 sobama in kuhinjo eiev temin. Ponudbe takol na uprav. Naroda4* pod MA. F." ii „Slov. 2712-1 » »—i* J_ Proda eo pod ugodnimi pogoji in aa nisko oeno m m m m m m erravai Ho vo m m železnafo Kina Vino Higij©nična razstava na Dnmaiu 1906: Državno odliko vame in čaatm diplem k alati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom = i in malokrvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Iagtjoi-nl okua. Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. 9ti! j. SERRAVALLO. c. Id ir. dvorni diaiiinn H£j - TRST-Barkovlje enonndstropno htta na Solu pri Ljubljani, Poljaka ^cesta it. 20. 2596-6 Wk Poiave se v pisarni dr. Frana £f Potka, odvetnika v Ljubljani, Stari jjgtrg it 30. |Trg. vajenec J|£iz dobre hiše, vešč slovenskega in S nemškega jezika, ki bi imel veselje <^do trgovine s špecerijskim blagom in žeieznino, se sprojMO takol pri ^Igotciju Sitar|u, trgovcu v Topli* ffccab na Dalenjsaem. 2623 7 |i»>- |pa>; - -x-rwx--j3arjcovije. - ateT^ * »***«**»*****$» Kompanjon Umrli so v Ljubljani. Trtouskl pomočnik M aproj.ua v trgovino i mešanim blagom. Naslov pove npravniitvo rS!o-venskega Naroda". 2 11 —1 Dne *0. julija: Marija MiheliČ, pesestni-ca, 38 let, K iezijske ulice 8. — Ivan Pirnat, pek in posestnik, 6< let, Poljanska cesta 41. — Marija \Volf, tapetntkova hči, 2 in pol mes stara, Gradišče 6 Dne 21. julija: Gabrijel Sluga, stro', namest sin, 2 in pol ieta Sv. Petra c. 62a. Žitne cene v Budimpešti. Dia 22. julija 1909 Pšenica za oktober 19oQ za 50 kg K 13 7' Rž za okt- 1909 za 50 kg K 9 99 Koruza za avgust „ za 50 kg K 7 87 Koruza za maj 19 0 za 5i kg k 69^ Oves za okt. \±04 za 60 kg K 7 65 tf.i -v t S Nespremenjeno. fleleorolositno porotno, . li-a* nad morjem 806*3. Srednji srečni tlti 786*0 mm m "3| c. ! tpi*z- j Tkaj* ! Stao je bars-3ttr* ▼ rr.m 1+ t m m k. H S Vetrovi Nebo 21 9. av. 73:> 4 185 si. szahodj jasno 2-2 1 7 *}. 7353 13 8| brezvetr. megla 2. pop. 7341 26*8 • ! jasno Srednja včerajšnja temperatura 19 0, norm. 19 9 Padavina ▼ 24 urah 00 mm. Slikarski in pleskarski pomočnik se sprefme tako] ▼ službo pod jako ugudmmi pogoji in dobro plačo pri OtOĐU Smilku, sl^karsk^m mojstra v Novem mesta na Dolenjskem. 27(4-1 licem prodajalko zmožno slovenskega in nemškega jezika z 200 K kavcije Pismene ponudbe na Marijo Mislivc v Celin, trafika v Narod nem doma. 27C3-i Isćem tolarskega in Rouoskeja pomočnika stara od BO—40 let, samska ali oženjena, veSča za navadno in boljše delo. — P ača po dogovoru. 27 Jožef Božič kova&ki mojster In posestnik. 2705 na Jurčičevem trgu 3 se da s 1. ai gosto« I. L z vso opravo vred v najem. Ponudbe na upravniitvo »Slov. Naroda« se sprejme takol za dobro vpeljano modne, manufakturno in galanterijsko trgovino v večjem mestu Prostor je v sredini mesta na najboljši poziciji, zraven postaje električne železnice Proda ae tudi sama zalega. Po treben kapital okoli 20 000 K. — Z* Slovenca lepa prihodnjost, oziroma lepa eksistenca. 2685—2 Naslov v uprav. „Slov. Narodaa. Oddati je več mest potnikov, nrailniknv in pomočnikov železninske stroke. Obralo se bo samo na ponudbe, te stroke popolnoma veščih reflek-tantov, ki so zmožni slovenskega, hrvaškega ali češKega in nemškega jezika Pcnudbe pod „Železo in Jeklo11 Celie, poštno ležeč*. : 405 5 vešče nekoliko Deml&ine, eden aa velika, dva aa majhna dela dobijo trajnega zaslužka pri 3 Srag. Benediktu v Volšperku, Koroško. Vajenca s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje d t-goviue, sprelme tako| JOS atodrič* trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Sv Krilu pri Eoatanjuvici na Dolenjskem. - i 67^-2 Vinske sode iz hraitovega lesa, in sicer: 30 komadov od € do 8 hekto 10 „ 15 „ 18 m 1 komad za 30 kekto 1 50 „ &»3 72 1 h » 80 oddaja po primerni oeni M. Rosner in drug veleiganjarna slivovke, tropi-droinika In brin le v ca v Ljubljani. novo«. Stecbenpferd Bov-Rum HaJboUša voda zo glavo zlasti proti prhljaja ia Izpadan i las I 964 Dobiva ae povsod. 11 P* n. gostilničarje in trgovce opozarjam na veliko zalogo brunšviških salam pri odjemanju pod 50 klg a K 140 nad 50 klg a „ 136 Za dobro blago jamčim. Z odličnim spoštovanjem J6J4—5 J Fran GolobprekftJe*alec' SpodnJa šiska 6t. so. Telefon št. 1B3. rfili hočete piti ceno in dobro vino? Obrnilo so na zalogo vlaa A. Rossi v Zagorju ob Savi, kjer dobite zajamčeno pristno vino liter Od 20 b napro| m debelo. 2453-9 Pri naroČilih preko 300 litrov, 5 odstotkov popusta! oisknalte, dam m** pr«prl«»te! *OI $ Rossi Z velespoštovanjem aa takoj apro|mo pri Janko ratnika« brivcu v Kranja. 2706-1 Vsled smrti gospodarjeve se proda s lopo trgovino« na zelo prometnem kraju — nekdanja last umrlega Ivana Majdiča — pripravna za vsako kupčijo. Več pove lastnica Kristina O me rs a v Kranju. 2*96-2 hiša lice se spretna w ■ ■ B ■ sivilia na Poljanskem naalpn št. 14, II. nadstropje v LJubljani 2709 mlji ležeče ob okrajni cesti med Zgornjo Sliko in Dravljaml, pripravno za etavbišča v velikosti 3 oralov, se bodo prodalo skupno ali razdelno na javni dratbi 2707 -1 v nedeljo, dne 25* julija ob 3* popoldne na lici mesta. Županstvo Zgor. Šiška. II oni dež. vlMrshe zadruge se vrši v četrtek, dne 22 julija ob 3. popoldne v hotelu „Union" o Ljubljani. 1. Sprejem Članov. 2 Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Sklicatelji. Hotel „TIU0LI" Danes in vsak dan 2 koncerta Začetek ob 4. pop in ob 1 .8. zvečer. Ob nedeljah In praznikih 3 koncerti Začetek ob 1 10. dop., 4. popoldne in 1 -8. zvečer. Vselej vstopnina prosta. K mnogobrojni udeležbi vljudno Ivan Kanda. Gostilna v Spodnji Sliki ao da v najem, Kje. pove upravniitvo „Sloven-skega Naroda". 2679-2 Večja množina 80 proda. Vsa ledenica ali pa tudi v brentah. 2515— u Naslov v upravniStvu „S1. Nar.* Prav na novo zgrajena par* hiša 80 proda iz proste roke, katera je še 16 let prosta od davka Natančna pojasnila Trg-Tabor ŠtO¥. 5. .676-2 Kompanjon sa izvrstno vpeljano slov. modno tr. govino v večjem mesta, najboljSi legi tik električne železnice, sa Spre|nte takoj Potreben kapital do 20 000 K. Naslov pove upravništvo „Slov Naroda-. 2686 -2 Trgovina jestvin jako dobro upeljana, sredi mesta w ■ rstu 2667 Z je poceni naprodaj radi od potovanja. — Ponudbe na upravništvo „Slov. Narodau pod ,,38' županstvo u Spodnji Šiški razpisuje sini bo poijjhesn čuuoio Dosluženi vojaki ali orožniki imajo prednost Plača po dogovoru. PrtSDJe je poslati do 1. avgusta 1909. Pogačnik znpsn. 2681-2 vabi 2688 2 Udobne sobe za tujce Razpis. Za ljudsko šolo v Spodo Sliki je nabaviti še oprava za tri šolske ik nadalje omare 30 hnližnlco in učila Vzorci se vidijo v Soli. Pojasnila daje Dodpisani. Ponudbe je vložiti do dne 30. julija 1909, V S p. ŠiSki, 20. julija 1909 Krajni šolski svet v Sp. Šiški. V. Maurer 2678—2 predsednik. projt ogled de 1. Gugu^to t. I. predejo ped cene. Ueč vrst platnenega blaga, prtov, prtičev, fepnih robcev, kravat, švicarskih ve^il, no* gavic in perila. Prilika je jelo ugodna. Samo proti takojšnjemu plačilu. Sv. Petra cesta štev. 8 v Ljubljani Izdelovanje perila in oprem za neveste kreditaa kaska v Ibfttfcljasi 1. &J«»l}saaka ej>a.waJi«ia. k a'a^e>e>e>.e>«« o. , Strltu1«v« eHe> itev. S. Podružnice v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnioa v Trstu. t4-8t = .prejem« Vtofft M tafUkt » M teke« raCu ter jih obretaje ei «M vtefe pe HeWi ===== II Ol 4 *>emje ki ereesle sreOn ki peplr|t vseh vrti p« Udajatelj in »devorai urednik B.ato Pn.to.lemi.k. Laatalna in tlak »Narodne ttoknrne«.