Po»tnlna pavttl)r«Rii Lete II.* itev. 232 V Ljubljani, sobota dno f. oktobra, 1921 SO par • 2 K ... 240« ....... K ouid enml]*. M . .m. OglMlMVMkMiVtHM rtoTp« (U aa). 1K ■•M ogla«! do 10 mm •tolpe« (58 aa) . I B Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urotfnlfttvo« IdkMUm «k Ml M^t ---HIB Upravnlitvot la kt O« SeTu-aSt LJubljana, 80. septembra. 51 neopravičena tožba v naši dr-bvt, da se reUml prenaglo menjajo. N*eki reeortl so že desetiB pod drugim šefom. Denimo, da so vsi mislili pošteno z drlavo. Vendar »o smer menjavali ln predno se je minister nživei v svoje delo, le je nastopil drugi. To je pozitivna Izguba in ljudstvo težko •renala nestalnoet. Demokratska stranica ta čas* Na-'odnega predstavništva ni mogla za-•jireSiti teh prememb. Protič je tiral državo od krize v krizo in vsa radikalna stranka mu je sledila. Zvezala so je z izdajalskim Kovačeviesm in z rimskim klerikalizmom, samo da se v«pne na lado. V ustavotvorni skupščini je navala nova situacija. Radikalci so prišli v železno retorto, kjor jih je javno innonje pritisnilo, da. so morali sprejeti demokratsko koncesijo državno ureditve in omogočiti ustavo. Z vso močjo so srbski seljak in meščan in vee boljši del Hrvatstva in Slovenstva izrekli, da so siti teb kriz in zadrževanja ustave: Stranka, ki bi poskusila sabotirati ustavo, bi izginila v srbskem delu naroda kakor sneg na solnCn. Tako je prišlo, da je stari in-rrigant v radikalni stranki moral v esadje. Po sprejetju ustave je radikalna stranka poskusila po starih me-iddab. Poslala je v boj Protiča po •janskem tiru. Tu pa je takoj nastopila Demokratska stranka in zahtevala, da ae na! i j« ' jej in javnosti čistega vina. Zave-iala so je, da jo vsa poštena javnost •oper vsako revizijo ustave in da \natra take poskuse za nepatrijotično. Zopet eo bili radikali t retorti javnega mišljenja. Ob zid pritlsnjenl so morati okazati barvo in desavuiratl svojega drugega vodjo«, kakor nazlvajo sami S. Protiča. In tako nas je energični ia stop demokratov rešil nove krize, ki bi meseco in meeece demoralizirala javnost prav tako kakor je bilo leta 1920., ko je umiralo Narodno ured-•'avpifitvo. Država ne more uspevati brez stabilnosti: velik program so ne da izjesti v par mesecih, marveč lo v vo-iiinib razdobjih, ki trajajo leta. To velja posebno za države, ki se šele urejujejo in za narode, ki selo nastajajo. Z našo državo ne bo šlo prav, >ko ne pride pri prihodnji volitvi do krepke konsolidacije, do tvorbe mogočnih strank, ki so v stanu prevzeti odgovornost za celo razdobje, v katerem morejo res pokazati, kaj hočejo in znajo. Kdo moro to biti? Mali drobci so v •aprej izključeni. Oni so le privesek. Med nje Štejemo tudi klerikalce, ki jim '•odo vzeli radičevci v Dalmaciji, kar -lorda s trudom izbi,jejo v Sloveniji. Isto velja za Muslimane, ki bodo pre) di slej prestali kot verska stranka in ■o razkosali po kulturnih načelih. Hrvatske cdržavnopravne* stranko so v okviru to usta,ve nemožno na vladi, ali pa morajo zakopati program in se mo-lajo odločiti za — demokrate ali radikale. V poštev pridejo le demokrati in radikali. Pa tudi tu izgleda, da se konture izida že vidijo. Demokrati, stranka lugoslovanstva, stranka storili borcev, \'i so izza volitve kralja Petra do-lodno na delu za Jugoslavijo, stranka ljube Davidoviča in Svetozara Pribi-čeviča, ki B8 proti njihovi narodni in ■sobni časti ni še nihče upal ni črh-tiiti, stranka, s socialnim in demokratom programom, stranka, ki že skozi i leta nesebično na svojih ledjih nosi rje, kar jo nehvaležno in širšim krogom nasimpatično, pa je vendar dobir pri volitvi največ glasov. Ta stranica more samo pridobiti, čun bolj pre-taja povojna, psihoza in nezadovoljnost,. Radikali, stranka zastarelih nazorov, antisocialuega programa, stranka, Velesrbstva, stranka kompromitirala med vojno v boju za, in proti Jugoslaviji, stranka, ki je izjavila soglasno, da zruši ustavo, če bi demokrati še naprej zahtevali za, državo inu Jugoslavija, stranka, ki se je družila s klerikalci ne le taktično, ampak je •davila v Mariboru polet ornega. Orla v višave, stranka, ki je o njej ve a!; na, jasnem, da jo edinole Pašič more Se Iržati skup, in bo razpadla v kosce, čim on ne bo več njen vodja... Demokratska stranka se pripravlja na, evoj glavni zbor v Beogradu. Iz vseh strani Jugoslavijo pridejo možje '■•te demokratske smeri, da se utrdijo v boiu za. državo in kulturne ideale, " boju za, enakopravnost vseh Ireh H "men in ver, v boju za soeijalno pra- Brezposelnost !n velika stavka v Trstu - Požar pri, Piccolu' Trst, 30. septembra. (Izv.) Stabili-mento San Marco in San Rocco sta ustavila delo, ker nimata niti naročil niti dovolj vladno podpore. Nad deset tisoč delavcev je brez posla in v bedi. Vsled tega ie takoj po zatvoritvi obeh ladjedelnic izbruhnila včerai ob 11. url zvečer v vsem Primorju dobro pripravljena generalna stavka, ki je malone popolna. Vsa produkcija počiva, časopisje ne izhaja, obrati so ustavljeni, tramvaj ne vozi, trgovine so zaprte in le z največjo težavo se vzdržuje preskrba mest z vodo in lučjo. Tudi vse velike delavnice v Tržiču ob Soči in podjetja v Gorici počivajo. Ni Se gotovo, ali se pridružijo stavki tudi železničarji, ki se odločijo nocoi na sestanku zaupnikov. Tudi italijanski del primorskega prebivalstva sedaj Jasno ln neprikrito priznava, da jc Italija prinesla Primorju le popolni gospodarski propad brez nade na obr^-o Danes zjutraj je izbruhnil požar v poslopju -'-osliilega «Picco!a» v prostorih trgovske »Cooperative Giuli-ane». Zgorelo ie vse, Kastlci so pogasili toliko, da ogenj ni prodrl skozi strop v tiskarno in uredništvo «Pic-colas. Urudno se zatrjuje, da jc bil kratek stik vzrok požara, ves Trst pa j govori, da so zažgali stavkujoči ko-Imunisti zaradi dosedanjega stališča , <-Picco!a» napram zaprtju ladjedelnic. | Okrog «Piccola» straži močan kor-;don, po vsem Trstu hodijo močne 1 patrulje s strojnicami. Zborovanje Glavnega Zadružnega Saveza in zadruž« ni kongres (Glej poročilo na tretji strani.) Izgovori ljubi], škofa Nov položa} glede Madžarske ULTIMATNI ROK NEODLOŽLJIV. - BENES ODLOŽIL POSREDOVANJE, NAMESTO NJEGA POSREDUJE — ITALIJA! MADŽARSKO NORČEVANJE. Prag«, 30. septembra. (Izv.) Reu-ter Javlja skle- veleposlaniške konference. da se mora Burgenland brezpogojno izprazniti do ultimativnega roka 4. oktobra. Obenem Je obvestila Madžarsko, da prepoveduje že sklenjeno mobilizacijo nadalnjih 20.000 mož. Temu nasproti je zelo sposobni madžarski dopisni urad objavil vest, da je Friedrich v Budimpešti in da o kakšni proklamaciji samostojnosti Zapadne Madžarske nihče nič ne ve! Friedrich je res včasih tudi v Budimpešti. Včeraj Je govoril v Narodni ligi, da so Madžari s proklamacijo samostojnega Burgenlanda končali vsako barantanje In da z orožjem odpravijo vsakogar ki se približa. — ČešM ministrski predsednik ln zunanji minister Beneš je odklonil nadaljnje posredovanje med Avstrijo ln Maždarsko, ker je temeljilo na pogoju, da se ne nadaljujejo sovražnosti. Proklamacija samostojnega Burgenlanda je pa položaj popolnoma spre- menil« in BeneS za sedaj odlaga posredovanje. Pač pa se še enkrat sestane v prihodnjih dneh z avstrijskim kanclerjem Schobrom v Budjejevicah. Madžarska vlada se je med tem obrnila -■» posredovanje na — Italijo. Della Torretta le posredovanje sprejel in izjavil zaradi lepšega, da posredovanje nc odlaga izvršitve enten-tinega ultimata. Med tem na iavljajo sigurne vesti, da se madžarske čete grozeče zbirajo tudi na češki meji. V mali en-tentt se razvoj dogodkov zaslednje z največjo pazljivostjo, tembolj, ker se pojavlja vedno huja madžarska agitacija tudi ob jugoslovanski meji, v Prekmttrju, Medjimurju In Vojvodini, In ker postaja v Baranji preganjanje Srhov že neznosno. Budimpešta, SO. septembra. Komisija za razmejitev med Madžarsko in Jugoslavijo je prekinila svoje posle, dokler posebna medzavezniška komisija ne prouči pritožbe Jugoslavije zara/li pristranosti te komisije. Zakonodajni odbor Beograd, 30. septembra. (Izv.) Danes je imel zakonodajni odbor sejo, kateri je predsedoval Svetislav Popovič. Ljuba Jo-vanovič je predlagal, naj se vsi odloki pred glasovanjem in pred publiciranjem še enkrat pregledajo, ali odgovarjajo sklepom odbora ali ne. Predlog je bil sprejet. Nato so bile rešene še nekatere druge uredbe. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Beograd, 80. septembra. (Izv.) Danes je zboroval pododbor zakonodajnega odbora za pretres zakona o centralni upravi, državnem svetu in upravnih sodiščih. Za predsednika je bil izvoljen Ljuba Jo-vanoviS, za podpredsednika Jovan Jova, novic, za tajnika in poročevalca Ivurhe-govič. — t_ NOVI ZAKON O ZAŠČITI DI LAVCEV IN OSEMURNIKU. Beograd, 30. septembra. (Izv.) Danes popoldne je imel sejo tretji odsek zakonodajnega odbora, ki je raz- pravljal o uredbah ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja. Razpravljal se je zakon o zaščiti delavcev. Odsek je sprejel vseh prvih 43 točk tega zakona. Daljša diskusija se je razvila okoli člena 6. in 8. o definitivni določbi osemurnega delavnika, od katerega naj se izvzame-jo le obrtna podjetja z manj kot 5 delavci. Taka podjetja naj bi imela za prihodjih pet let do deset ur delovnega časa. Dr. 2erjav je predlagal, da sc z ozirom na potrebo dela v sedanjem času podjetjem, ki niso industrijalne-ga značaja in ako sc pismeno utrdi sporazum med delodajalcem in delavcem, dovoli podaljšanje delavnega časa brez posebnega predhodnega dovoljenja državne oblasti. Proti temu predlogu so glasovali klerikalci in socijalni demokratje, vsled česar ,ic bil ta predlog odbit. Določeno je bilo, da se delavkam zviša porodni dopust od 6 tednov na 2 mcseca. Beograd, 80. septembra. (Izr.) Ljubljanski škof Anton Bonaventura je danes po-setil ministrskega predsednika PasiiSa, da objasni povod zadnjih Incidentov v raznih škofijah in v Ljubljani, kjer je zabranil parastos za kralja Petra. Zatrjeval Je Pa-šiču, da je 40dnevni parastos nekaj neobičajnega in da je mislil, da je to la- tama zadeva pravoslavne cerkve. JegJii', je pri Pašiču tudi intervenira! zaradi Zboljšanja plač nižje duhovščine. S svojimi izgovori pa g. Škof ne moli prikriti, da pomoni postopauje duhovščine v tej radevi naroden in državen škandal, KRALJEV POVRATEK. Beograd, 80. septembra. (Izv.) V dobra informiranih krogih «e zatrjuje, da se bo kralj Aleksander najbrže že v prvi polovici oktobra vrnil v Beograd. POPRAVILA PROGE BEOGRAD- LJUBLJANA. Beograd, 80. septembra. (Izv.) Minister saobračaja bo takoj, kakor hitro bo podpisano državno posojilo, zahteval kredit za položitev novih pragov na progi Beo-grad-Zigreb-Ljubljana. NARODNI ŽELEZNIČARJI PRI MINISTRU SAOBRAČAJA. Beograd, 80. septembra. (Izv.) Pomočnik ministra saobračaja Jelio je sprejel delegacijo narodnih železničarjev, ki mu je izročila resolucijo kongresa, s proSnjo da se zahteve sprejmejo, sicer prično železničarji v dosego svojih zahtev legalen boj. — vico. Tu se bodo razčistila nasprotja. Ako je med vami kaj slabega, kar treba izčistiti, zdaj je pravi trenutek, da se to izvrši v demokratski obliki. Nihče ni obdit, nihčo odklonjen, nijjčc naj pe misli, da bi ne mogel biti enak med enakimi. Kjer se družijo desettiso-či, je vedno trenja in nesporazuma-, lo je naravno, a vsi se moramo združiti za višji cilj. Vsaka, napačna občutljivost in obzirnost, bi bila neprimerna. Državni iti ter ee zahteva konsolidacijo vseh naprednih elementov zlasti v Sloveniji, kjer je cepljenje neposredno v interesu klerikalizmu. Kdor dobro misli z jugoslove-nsko idejo z našo in misijo na za.padu, da. obvarujemo Jugoslavijo klerikalizma. ta, ho storil vso, da eo demokratski elementi kotisolidujojo od Triglava do Vardara in stvorijo eno mogočno organizacijo, ki bo po čistili demokratskih principih prinesla konsolidacijo tudi Jugoslaviji, njenemu ljudstvu 1» soeijalno enakopravnost in čim najvišjo kulturno stopnjo. za štedisi-vo državno gespo-darstvo Beograd, 30. septembra. Danes dopoldne je bila glavna seja odbora demokratskega kluba, na kateri se je razpravljalo o proračunu. Poudarjalo se je. da, je treba štediti v vseh resor-tih. Demokratski ministri so sklenili, delovati pri vseh ministrstvih na to, da uvedejo vsa ministrstva sistem varčevanja. Svctozar Gjorgjevič in Pera Markovič sta, predlagala, naj so takoj odredi kredit, za poljedelce iz tistih krajev, kjor jo bila letos slaba žetev, da bodo za,mogli kupiti semena,. Nadalje se jo govorilo na. tej seji tudi o ponudbi »Onnnium Serbe». O tom vprašanju vztraja, glavni odbor pri svojem prejšnjem sklepi', namreč, da mora o tem odločati skupščina, ne pa ministrski svet. Nadalje so je sklenilo zahtevati, naj se ministrski svet čim prej začne baviti z uradniškim vprašanjem. TVORNICA OROŽJA ,DRŽAVA IN •OMNIUM SERBE«. Beograd, 30. soptembra. Na sinočnji soji ministrskega sveta ee je pretresala pogodba naše državo, ki naj se sklene z dražbo lOmnium Serbe* in eindika-tom francoskih bank. Odbor ministrov, ki jo to ponudbo na prejšnjih sejah sprejel in zahteval samo gotovo izpremembe, je na tej podlagi sestavil načrt pogodbe iu poročal ostalim članom vlade o temelju, na katerem so vrše pogajanja za sklep te pogodbe. Člani kabineta in ministrski predsednik Pa-: šič so o tej ponudbi podrobno razpravljali. Oddala so ee razna mnoja, vsi : člani vlade pa se v glavnem strinjajo v temeljnem načelu, da naj se naša voj-jska z ozirom na negotovo situacijo na •bližnjem vzhodu, kakor tudi v drugi Evropi oboroži čim prej. Ker s;e oborožitev ne more izvesti v enem letu, stoje člani vlade na stališču, da se mora zgraditi tovarna, orožja v državi. Ministrski svet se je tudi strinjal v vprašanju radi soudeležbo države glede kapitala, ker kolikor več kapitala vloži v : podjetje, toliko večji -vpliv bo imela pri njem. Nadalje so proučili jamstva, I ki jih ponuja družba «Omnium Serbe« skupno s pariškimi bankami. Zahtevalo se je, da se morajo državni interesi za-j varovati. Dokler bo trajala družba, se jbo pospeševal pravilen potok oborože-| vanja, kakor tudi izdelovanje metalur-gičrilh predmetov za privatno uporabo i v državi in zunaj nje. Posebna poz.or-nost se je posvetila odredliara, ki govo-!re o državni kontroli. S soeijalnega j stališča so se pretresali potrebni ukrepi za zavarovanje domač« delavno sile. ! ki bi bila zaposlena v tovarni. Raapra-iva šc ni dovodla do noiienega deimi-tivnega sklepa.. Odboru minsfrov so je naročilo, da skupno z generalnim Štabom še enkrat prouči projekt. POLOM DUNAJSKEGA VALUTNEGA VERIŽNIKA, Dunaj, 30. soptembra. (Izv.) Scf holajid-• ske bančno hišo Dame) Tojni, ki ja bil v i zvozi z vsemi večjimi dunajskimi in mad-1 žarsklml bankami, je nenadno izginil iz Dunaja, odnesti je s seboj denar in oškodoval svoje klijente za velikanske vsoto ! denarja. Kolikor se jo moglo ngotovitl i znašajo terjatve oškodovanih preko 2 mili jardi avstrijskih kron. Najbolj so oškodovane banke, med njimi Vorkehrsbank za 8 milijonov kron, potom pa razni privatni bankirji in trgovci z valutami. Govori so, da j« ena največjih dnnajskih trgovin z valutami že vsled tega ustavila Izplačila. PRAVOSODJE SLOVENIJE.^ Beograd, 30. septembra. (Izv.) Da-nes popoldne je Imel IV. odsek zakonodajnega odbora sejo. Dr. Komu Je referiral o uredbah za pravosodje v Ljubljani. Spreiete so vse uredbo razven ene in to glede pravne rcci-pr'~'tete z Avstrijo. Odločitev o tem je odgodena do prihodnje seje ki se določi naknadna MEDNARODNI KONGRES VOJNIH PO. SKODOVANCEV. Dunaj, 80. septembra. (lir.) Danes s« je otvoril tu mednarodni kongres to mili poškodovancev. Udeleiujojo se ga delegati Jugoslavija, Češkoslovaške, Belfpj«, Nemčije, Italije, Švice, Madžarske, Avstrija, Angliie, Francije, Ameriških Zedhjj«. nih držav ln Portugalske. NA8E MEJE Z ALBANUOi Pariz, 30. septembra. (Izv.) «Journal de« Debats» javlja, da se je obenem s soplait-jem med Italijo in Anglijo zaradi albanskih mej sklenil tudi Italijansko-angleBd dogovor zaradi obsežnih eksploatacijtklfc koncesij Angležem v Albaniji! NASA RAZMEJITEV Z RUMUNUO. Beograd, 30. septembra. (Izr.) Ka današnji seji ministrskega sveta je predsednik Pašič referiral o regulacij naSe maj« napram Rumuniji. Upat! je, da se glede tega vprašanja doseže v kratkem spon-v.um z Rumunijo. Razpravljalo se je po-tem o državnem bndžetu za leto ltML Sprejet je bil bndžet ministrstva ver«. S*, daj pride v razpravo budžet ministrstva trgovine. Borza Zagreb, devize: Berlin 196.50 — 200, Bukarešta 198 — 204, Milan Izplačilo SMO — 945. ček 930 — 940, London 885, Newyork ček 227.50 — 229, Pariz 1690, Praga 248 — 245, Dunaj 9-50 — 9.90, Budimpešta 33.25 — 38.50, valute: dolarji 222 —- 227, avstrijske krone 0 — 15, češko krono 250, funti 850, napoleoni T?5 — 790, marke 190 — 200, leji 1T5,1"" 23 — 930, madžarske krone 85. Banka za Priraorjo 750 — 775. Trg. obrtna banka 235 — 210. Hrv. eskomptna banka 662 — \ Brodska banka 400 -- 420. j Jadranska banka 1850 — 1375. 1 .Tugoslovenska banka 400 — 500 1 Ljub. kreditna hanka 8!0 — S60. i Narodna banka 330 — 583. Praštediona 5000 — 5050. j llečka ptička banka 410 - 420. Srprkit banka 605 — 700. Eksploaturi.ja drva 650. Goranin «no — 650. Gutman 1500. Nar. Šuniska industrija 5S0 jCewyotK 578, London 2152, Pariz 4125, Milan 2300, Praga 6.0", Budimpešta 0.60, Zagreb Silo, Bukarešta, 5.15, Varšava 0.17. Dunaj 0.37, avstrijske žigosane krone 0.26. Dunaj, d o v I z e: Zagreb 1098 — tl02, Beograd 48.95 — 44.15, Berlin 2174—2188, Budimpešta 360.50 — 36S.50, BukaresU 2220 — 2230, London 9460 - 94S0, Milau 101.40 — 101.60. Newvork 2548 — 254T. Pariz 18180 — 18220, Praea 2647 _ 2653, Sofija 1695 — 1705, Varšava 3080 — 328<1 Zttric.h 4307.50 — 4402.50, valute: do-larji 2518 — 2522, levi 1645 — 1655. marko 2172 — 2178, funti 9430 — 9450. francoski franki 18.130 - 18-170. lire 10.105 — 10.125, dlnar.jl 4881 — 4404, poljske marko 3185 — 3385, le.« 2215 — 2225, švicarski franki 4S92.5i> — 4502.75, češko krone 2642 — 2648. madSarskc krone 858.50 — 861.50. oije v Ljubljani. Obrtniško s tališče je j pravično in mora radi tega prodreti, j četudi g. Kocmiiriu pomagajo vsi Ide-' riknlci in narodni socljulci. ftolnISfco In neigodno nvarovsnie in naS ©tor!©'. stan ♦ tjlUibene Xoviifc>. br. 181 od 20. avgusta 1921 prinašajo «Uredbo u zavarovanju delavcev zoper bolezen in uozgole. s katero sa izjednafcujo zako-nodav st.vo glede delavskega zava.ro- j vanJa v vsej državi Brez dvoma je ta j naredba. ki je danes zakon, velik na-j predel;. Odkrito smo -v- izjavljali neprestano za čim popolnejšo organizacijo '•olniškega in nezgodnega zavarovani.;. Ker država, le posredno s subvencijo, z nadzorstvom in e tem, da daje na razpolago izvršilno silo. podpira zavarovalno" organizacijo, je čisto pravilno, ila ?e uprava izroči onim, ki so na zavarovanju najbolj internirani kovi a avtonomija). V tem jvogledn se je uredba. Ia na stališče, da naj bosta delodajalec in delojemalec paritetično j ska sinagoga ne manjka, t. j. enak neravno in v enakem številu Predavanje profesorja llešiču o po zastopana. Na delavskem zavajovanju j krajinah, ki so sedaj pod Italijo ali Av- ffrfffl stallfRa «wnokrafe1m strank." po^om okraja KovfSJČ, Velikega more odnehati iti ugoditi želji so, . ".du Cerkve, babca in ru- ] nih demokratov, pa naj potem bo — < '-»viške občine ter nekaterih občin v 'mera. še tako velika In e.e so tudi rsdilfrni gori, odkoder lzksr.i niso pravo- Po svetu Nov plebiscit v Gornji SlezijiV Šport In tiirlstika Istega kontnega cflji kakor se.clJaH.j sti.» Sooljalistična zavest da je »ona. eonditio sine qua non», brez katere pro letarsko gibanj« ne more in ne sme ] Kolesarsko dirko za prvenstvo Primi.,. biti »Naprejev* članek je očividno Ia 1921 priredi v nedello dne 2.oktob- napisan kot odgovor ua Kocmurjevo politiko v občinskem svetu ljubljan- tržaško kolesarsko društvo .Balkan* n progi OpCIna-Prosek-Štlvan-MIren-Kre- skem ter z ozirom na kompromis, ki ga berg - Solkan - Kanal - Oorica-Ajdovšfin, je sklopila socijalno - demokratska delegacija s klerikalci in Peskovo kliko i v tej korporaciji. Končni cil j klerikal-»Pragtr Presso poroča., da je med-j00v na ,emijj so j.olni žepi denarja, na zavezniška plebiscitna komisija prišla j onf)m gVBt|l pa ,10besa. Kakšne končna. idejo, da se v spornem ozemlju Sejne (,jjj„ zasleduje Peskova klika, ie enkrat izvede ljudsko glasovanje.. razodei njen voditelj sam zlasti s tem, Podrobnosti o tem novem načrtu te ,jR ge je na stroške ubogega ljudstva Ladja je plula po Donavi; iz zelenja niso znane. prikopal do SOmilijonskega piemože- je gledala Kanumica, krason kraj, kjor. _ Pater Hlink.t pozdravlja Masars nja. NSS je še danes popolnoma odvis-(sloves primorskih kolesarjev, je svoj čas živel čika Jova, pesnik ;kiu Najvažnejši moment na celem po--na »i tega človeka. Čudno gotovo ni, ingoslavli Zmaj Jovan Juvanovic. Z drugo oMo toTWJ nrttfsedniia Masirvka je br-z tla se -Naprej* obrača proti Kocmurje-; tlavMU ®aw* » i"*0*™« ----' .»••. ■ -■->----«~:l - ^ politiki. Ako pa članka ni tako1 novi v nedello dne 2. oktobra v Zagreb« razumeti, potem je bil pisan le za pre-; Jugosl. ollmp. odbor poživlja vse klube V Novem S*«lu stprift srbskih stenah (Jugoslovenska Matica.) Razdrto-Senožeče-Opčina. Dirka |e o, stopna slovenskim primorskim klubom Vršila sc bo ob vsakem vremenu v lahl (dirkalni) in težki (turni) skupini. Stav ob 7. za težko, ob 7.30 za lahko skupin, zamenjava koles je dovoljena le v lahl; skupini. Dirka bo prva povojna slovo-ska kolesarska prireditev v Primorh Upamo, da bo zopet oživela tiekda- irani tstro pu je žo pozdravljal Novi Sad s svojimi I dv0in3 njc{fov setanek s ftunozuim mnogimi stolp;; šest je v njem pravo-j trom vUiitkoin v Kužemberku na Slo-! Iba postavi- slavnih cerkva, ena katoliška, mn ; vagk(>tiu niinka -i V t svulem po-' a v upravi evangelijska in ena kak aiska; izraelit.^^.^, g0V0rU odrekel tve;; dosa- varo je interesirau ves narod in vsa. država j strijo, je napovedano za 4'i popoldne.] posredno, neposredno pa. sta interesi-; Ali bo kaj publike ob tej nenavadni rana- delodajalec in delojemalec. Je 61-juri? Ali jo bo zamikalo putje kvarteta; -to naravno! da delojemalec občuti do- dr. Kozine? V mestu jo 40% Madžarov i ^tovanje* Ka; zuafci Ružemberg v brotc zavarovanja v večji meri kakor | i„ kakih 10rr Nemcev; bati se je zgodovini Slovaške, to znate oceniti | danji politiki, ki je bila nape j ea pro-ii edinstvu češkoslovaške republiko in vezaiut z zunanjimi u•.• prijatelji države. Illinka je pozdravil predsednika bese-dami: »Pozdravljam Vas s tradicijo-) nalno, Slovanom prirojeno ljubeznijo in Na prejev ih mu Mitov in bral- ki gole plavanje, da pošljelo na ustanov V objemu s klerikalci it, Petkovo I no skupščino svoje delegate. Zborovanji kliku ni mogoče, da bi se delavstvo se začne ob 10. dopoldne v hotelu «7,la m enian-ipiralo. ta krona*. I najbolje Vi sam,, prve ni dovolj, da ne nasprotujejo delavske- j fidCa; ravnatelj gimnazije, "[profesorji, I '3ds*avnlki mu zavarovanju, nasprotno oni bi želo- j dramaturg, pravoslavni prola in drugi |m delodajalec, i-a delodajalec ne ob- ska. „ I najbolje Vi sami. Pozdravljamo Vasi Po d^edlldem cut, -urno . ampak tuU breme. Bliža se napovedani čas; mladežžeL' ^ ,n nnjVečjega sina Slova, feTi HubfjansHem pošlnočekov-Nata obrtniki m mdustnjalmtso uvrfe«-, polni prostore novosadskeg;a gleda-1 gkfl) javljam Vaa kot rourezentan- j uradu državno uradništvo na ^največje in_ najver- j ozemlju pokrajinske uprave za Slov* i ... skupuj nekaj nad državnega posojila. J...J___r____prihajajo. Vrhu togi jih 'T; atr,nt lMat.ee se izvtši; p oskanhi m odobra, i wl(rotovijena že v llstavi in da bo tudi T- (-ia .nj -oeijaldemotratične stranke vanj„ ni korK.a jj, kraja. Zvečer se vsa 1 ' ljanskega žnpana izvoljene.ga od !mn0gošte\ ilna družba zbere s krogom i>ei.,ai d"inokratsko-klorikalno-narodno oeijal. koalicijo, začenja veliko akcijo j -ros i temu. da hi v bolniških blagajnah Iti v neugodnih zavarovalnicah bila ubrluik iu delojemalec enako zastopana. ". :i stranka se izreka za to, da mo-i;. pris|>evke za socijalno zavarovanje . : 1 j za avtonomijo najširših narodni .,zagotovljena že v ustavi in da bo tudi:" Ta ncprifakovani velikanski uspeh posvetil vse svojo moči. da se j _ uota prj sloju, ki danes najhu-čuva narodna individualnost Slovaške. !je 0beuti posledice ekonomskega in so- _____i r,.n<>*otem ni hotel gradili. Namesti movinrke ljubezni ln samozatajovania,; • vsled anarhije večina izgubila. Yji to je v teh letih rinogo temnega in neznanega. Tako na priliko nihče natančno ne ve, ali je bil nepravi ali pravi Dimitrij. carjeviii, katerega so mogli rešiti njegovi pristaši. Zavoljo tega sprejmemo (e historične dogodke tako. kakor jih je sf-isal Puškin. Ob konca istega, iti začetkom 17tega stoletja je eatoval v Rusiji zadnji car redu Rjurikovlčev Fedor Ivanovlč, ki ril imel etmk. Po tedanjih nailedetvrnih po-stRvah bi bil moral zasesti prestol mla.iM njegov brat Dimitrij, ki ie bil še otrok. Najbližji svetovalec Fedora Tvanoviča jo bil pametni in močni bojsrin Boris Oodit-»i.nv, ki je vedi! državne posle in na tihem sklenil, da posadi p° *rarti carja carsko krono na svojo glavo. Treba pa se je bilo iznobiti pravega naslodnika prestola, ma-lega Dimitrija, kar je Godunov storil. NVsfovi prHsf po njesnvem »ka«.i | ubili mladega carjeviča v mestu Ugliču, nedaleč od Moskvo, kjer se je nahajal. Ta dogodek jo znan v ruski zgodovini | pod imenom «ugliški zločin*. Poznejo bo-1 ;no videli, da. je privedel ravno ta zločin i Borisa na carski prestol, in v tem tiči tragični moment dramo Puškina in mit-! zikalne drame Musorgskega. So to muko ! Borisove slabo vosti, katerih ne prinese i ln zaradi katerih umrje, j Zgodovina nam pripoveduje, da jo po-i stal ruski carski presto! prazen s smrtjo j carja Fedora lvnnoviča in malega Dimitrija. Hojarji, ruski plemiči, svetovalci pokojnega carja se nikakor niso mogli zedi-niti v tem, kdo izmed njih naj bo carjev naslednik. Vsak je mislil, da jo najbolj plemenit in najbolj opravičen, nasledovati carju. Tedaj so se odločili, da izvolijo človeka, ki bi bil v njihovih rokah samo igrača. Izbrali 80 Borisa Godunova — in se zelo zmotili. Boris .ie dobro vedel, zakaj so ga izvolili. Odrekel se jc in odšel v samostan k svoji sestri. Bojarji so nato sklicali narod, naj on voli Borisa za carja, in to se je zgodilo. Godunov je narodovo izvolitev sprejel iu sedel na carski prestol. Izvoljen od naroda ni več vpošteva! bojarjev ter vodil samostojno državne 7,adevo. Caroval jo šest let. Ei! je zelo izkušen vladar, toda njegovo vladanje vseeno ni bilo srečno. Lakota, kuga !n druge narodne bede so bili stalni gostjo tistih časov. Narod pa, ki je zvedel za »ugliški zločin*, je smatra! te nesreče za svojo kar,en, katero mu nalaga božji gnev r.n t.o, ker je izvoli! za carja velikega grešnika. Tnlrf«/ ».' \m "Q'.1Vi! n-i p/ijttilcom mlS denič, zelo nadarjen in zelo smel, ki je izjavil, da je on carjevič Dimitrij. Nihče natanko no ve, kdo jo bil ta mladenič. Puškin pravi, da je bil to preprost menih ču-dovskega samostana Grigorlj Otrepjev. Živel jo pri starem monihn Pimenu, ki je vodi! ruski letopis. Pri njem jo cital o ugliSkcm zločinu in čul tudi pravljico, živečo v narodu in govorečo teko, da je bil mali Dimitrij čudežno otet- Rodila sc mu je torej misel, naj so razglasi za rešenega Dimitrija. Pobegnil je iz samostana na Poljsko. Poljski magnati eo takoj sklenili, da izrabijo idejo Otrepjeva v svojo korist, Poizkusili so 7, vestjo o živem carjeviču Dimitriju razširiti upor med nezadovoljnim ruskim nkrodom. vreči Godunova a prestola, posaditi nanj lažnega Dimitrija in tako potoni njega vladati svojim vednim sovražnikom Rusom. To se jim je posrečilo. Prepričati narod, da Dimitrij živi. ni bilo težko. Otrepjev jo s pomočjo lahkovernega ljudstva in poljsko vojske zasedel moskovski prestol. Tik pred njegovim prihodom v Moskvo pa je Boris Godunov umrl. Umorila ga je lastna vos t, kljuvajoč njegovega duha vsled tega. ker Je umoril malega Dimitrija. To vsebino je razvrstil Musorgski v več slik in sicer tako-!e: Prva slika: Boris se je umaknil k svoji sestri v samostan, in bojarji inscenirajo narodno izvolitev. Njim udana policija pripel,jo množico na dvorišče samostana. Večina to množice ne ve, po kaj je prišla tja, ve pa dobro to, da ji je ukazano jo-Uati na da*, kar pod nadzorstvom poli- icije stori. Nato prihajajo slepci ki jih je narod spoštoval kot božje ljudi, za njimi pa se vrsti slavnostna procesija s svetimi podobami, prirejena od policije. Pesmi slepcev in procesija navdušijo množico, ki gre prosit Borisa, naj sprejme carsko krono. I Druga slika: Boris jo kronan !n stopa med slavnostno procesijo v cerkev, da se pokloni senci 6vojih prednikov. Narod ga navdušeno slavi. Trelja slika: Starček Pimeu piše ruski letopis in končava z ugliškim zločinom. Navzoč je Grigorij Otrepjev, katerega muči tudi v sanjah častiljubna misel, kako bi izrabil v svojo korist dogodek o ubitem carjeviču Dimitriju. Četrta slika se vrši v krčmi na lrivan-ski meji. Dva vagabunda, Varlaam in Mi-saji!, tipična za rusko življenje, sta pripeljala sem Otrepejeva, ki jo pobegnil iz samostana. To sta človeka, ki ne moreta živeti v miru. Vedno nekaj iščeta, ne da bl vedela kaj. Spadata med ljudi, ki se preživi,jajo tako, da izvabljajo denar od preprostega naroda z raznimi pobožnimi pretvezami, češ, zbiramo milodare za božji hram in podobno. Pride policija, ki išče odpadnika Otrepjeva, kajti samostan ga je bil že naznanil oblasti. Toda lastna zvitost, in smelost Otrepjeva rešita, Peta slika se godi v sob! carja Borisa. V njegovi družini vlada prijateljstvo, toda nad glavami vseh visi težka usoda, Borisa muči zavest,, da je kriv nesreče svoje rodbine in svojega naroda. Knez Sujski mu prineso zdajci vest o groznem poiavu: ubit. esrieviS jo tu v osebi lažne- ga Dimitrija. Ubogi car zapade strašni o' lasti svoje težko vesti. Šesta slika. Deklice slave lepoto svo gospodarice Marine, hčerke vojvode Sa domirskega. Lažni Dimitrij je vanjo 1 ljubljen. Marina ni zaljubljena, tcmvi častihlepna. laska ji, postati ruska c, rica. Zato ga podpihuje na boj za rus! prestol In mu obljubi ljubezen, če postat car. Sedma slika se dogaja pod moeto Kromi. Otrepjeva pristaši so naščuv; sodrgo zoper Borisa in njegovo obla-Ravnokar zasmehujo drhal Borisove; bojarja Hruščova. V to pride od rojst' blazni Ivanič, simbol uboge Rusije, ki potepta vsak, komur je ljubo. Vagabuni Varlaam in Misajil agitirata uspešno Dimitrija. Nastopita dva jezuita, ki m simbol nesreče Dimitrija, zakaj za 6a svojega vladanja je dovolil propagir; papizem. Sodrga hoče oba obesiti, prih Dimitrija ju reši. Narod vse pozabi in g navdušeno za Dimitrijem. Osma slika. Bojarji se posvetujejo granoviti palači v Moskvi. Knez Šujs sovražnik Borisov, jim pripoveduje o V lezni carja, ki prihaja ves v njeni obla! Starček Pimen — naročil ga jo nala Sujski — pripoveduje o čudežih, ki se p kazujejo na grobu ubitega carjeviča. [ pripovedovanje stre Borisu zadnje si Car čuti bližino smrti, poslovi se od si jega sina in hoče v samostan, da nai tam odpuSčenje za svoj strašni greh. 1 da umira tik svojega prestola, katere je osvojil za tako grozno eeno. Boris Putjats. m« sa je udeležilo vojaštvo, ČaetnIU la 00ftvo, kakor tudi Sokoli. Rezultati bodo ofioielno objavljeni šele v nedeljo, vendar ,,j se lahko že sedaj trdi, da so vaje poležale, da so tako naši vojaki kakor tudi Sokoli dobri strelci. » Akcija za rešitev stanovanjske bede , Mariboru. Stavbena družba «Hitrozid» v Mariboru je včeraj popoldne pred obrtnim zhorom delegatov sklicala posvetovanje, katere' i so jo udeležil župan g. Orčar, upravnik Narodne banke, g. Sku-^tk. zastopniki časopisja in drugi. Poslovodja . ki bodo stale po 5)0.000 do 1,200.000 K. S tem' bo stanovanjska beda v Mariboru znatno zmanjšana, Po daljši debati je bila sprejeta resolucija. ki poživlja vlado, naj čimprej Iz-vrfi svojo obljubo in akcijo za gradnjo dcla. kih in uradniških hiš kar najlzdat-nojf) podpre. * Izprcmemba posesti. Spedicljska tvrdka »Orijent. v Maribora je kupila hišo na Meljski cesti št. 12. - Proti navljalcera cen je ostro nastopilo oMinsko sodišče v Mariboru. Na prvi javni obravnavi pretočeno sredo so bili obsojeni: mesar Uuport Lederhas, ki jo prodni kaznilnišlcemu pazniku Bajili 30 dkg govedine za 12 kron na en mesec lapora Iti 25.000 dinarjev globo; predsednik mesarsko zadruge Franc Hohnjeo, kl jo pmdal gospe Latorer -lo dkg mosa za 1/1.10 kitni, na cn mesec zapora In 25.000 (iii. irjtv globe. Trgovec Vinko Hmeljak, ki jo kupil olje po 68 ki-on, prodajal pa ga jo po 90 kron, bu sedel tri mesece r zaporu, globe pa bo plačal 10.000 dinarjev. Razsodbe občinskega sodišča so v kroga konzumentov splošno odobravajo, ker jc upati, da bo strogo izvajanje naredbe za pobijanje draginje na navljalce cen ibla&odojno» vplivalo. * Izlet na Kum. Hrvatsko planinarsko društvo v Zagrebu priredi za svoje člane skupni izlet na Kum, pri Zidanem mostu, ki spada med na jI ep T,o štajerska planine. Odhod iz Zagreba v nedeljo, dne 2. oktobra ob 5.50 zjutraj. Od posta'e lladečo na vrh K uma je štiri ure hoda, s Kuma v Trbovlje dve in pol uri. Iz Trbovelj sc vrnejo nrvati z osebnim vlakom v Zagreb. a Protlkomunistlčen proces v Zagrebu. 1'rcJvferajsnjim se jo pred sodnim stolom v Zagrebu pričela obnovljena obravnava proti komunističnim dijakom Janku pl. Mišieu, Zlatku Schneiderju in Marijanu Stilinoviču, ki so meseca iprila lotos pripravljali atentat proti ministru notranjih del, pokojnemu Miloradu Draško-vlču. Pri prH obravnavi mesena mn.ia je hi) Sehncider zaradi predstavljanja pod Vrtvim imenom obsojen na mesec dni za-/ora, njegova tovariša pa sta bila oproš-frnji. Državno pravdništvo jo vložilo to-'laj ničnostno pritožbo. Obnovljena obravnava bo trajala več dni. e Umrl jc predvčerajšnjim v Sarajevu urednik tamkajšnjega »Jugoslavonskega I,ista* g. Antonijo Štražičič v starosti 56 let. Celih 85 let jo sodeloval pri maiih hrvatskih in srbskih listih. " Nemška grozodejstva v Hercegovini. V hercegovinskem okraju Gacko se je te dni sestavil poseben odbor dobrovoljcev, katerega nnloga je, da Izvrši prenos kosti obešenih dobrovoljcov tega okraja tor jim postavi dostojen spomenik. Na treh mramornih plo£Sah bodo zabilježena imo-n.i nad 200 obešenih dobrovoljcev. " Asta Nlelsen v Splitu. V Split je pri-fpol glavui režiser državnega gledališča v Berlinu, dr. Britck, da preskrbi vso potrebno za prihod ugledno nemške trupe kino-glumeev. V družbi, ki prispe v Split tekom prve polovice oktobra, nahaja se slovita kino-glumica Asta Nielsen. * Mala kronika. Ciril Polojnar, vrtnarski vajenec pri Korziku je copil drva. Pri tom se je vsekel v lovo roko. — Franc I.etonja, sin sprevodnika, stanujoč Kav-škova cesta, jo doma na dvorišču telovadil, pri tem pa je padel in si zvil nogo v gležnju. — Paholje Janoz, gojenec nit Rakovniku, je šival na šivalni stroj. Vsled nepaznosti mu jo šla živanka v kazalce desne roke in se zalomila tako, da mu jo obtičala v prstu. — Franc Tratnik, ilclavec v tovarni na Javorniku, je šel ilornov z dela. Med .potoma, je zadel ob kameu in padel ter si zvinil desno nogo. —- Ivan Loboda, ključavničarski vajenec v tovarni cBistrai v Domžalah, je delal na, stražniku. Pri tom mu je odletel košček železa v desno oko in ga ranil. — Ema Verk, dekla v Scšoveui, je nesla na glavi škaf vodo. Pri hoji pa so je spod-taknila in padla. Pri padcu Bi jo zlomila levo roko. — Alojzij Platiša, ključavničarski vajenec na Viču, je Btal na lestvi in pritrjeval nek vijak. Padel je z lestve in si zlomil lovo roko. 5 Tatvina v Vevčah. V stanovanje Avguština Mallorja v Vevčah so vlomili te dni doslej neznani storilci ter odnesli po-rila in drugega blaga za šest tisoč kron. * Tatvine na železnici. Na carinskem skladišču v Maribora so vdrli tatovi v plombiran vagon ter odnesli precej poriia. Tudi na tezenskem premikališču eo odprli dvanajst vagonov, a odnesli so le nekoliko fižola, ker so bili prepodeni. En član tatinske družbo, Ferdinad MajceuoviB s Pohorja je bil zasačen in aretoviin. ,v GostUnlčarska zadruga v Ljubljani vabi vse gostilničarje k seji, ki se vrši •toneš v soboto dne 1. oktobra v »Narodnem domu« ob pol 3. url popoldne. Prosimo polnoštcvllne udeležbe, ker Je na dnevnem redit velevnžno aktualno vprašuje. Glavna skup&čina in kongres Glavnega zadružnega sa veza Danes ob 10. dopoldne je bila otver-jena v akadomsketn domu po^S ''ni-ona glavna skupščina »Glavnega zadružnega saveza SHS». Skupščin) je otvoril predsednik ljubljanske »Zadružne zveze* dr. Anton Korošec, ki je pozdravil zbrane zadrugarje (okrog 100), zastopnike češkoslovaškega zadružništva. šefa poljedelskega ministrstva g. Miloša Stiblerja, vladnega svetnika g. Uohrmanna in g. M. Obuljena iz Milana. Na zborovanje doSll češki gostjo so bili gg.: in Fersdln. Klindra, predsednik Osreduo jodnote gospodarskih društev v Pragi, ravnatelj te jednotc idr. Ladislav Dvorak, prof. dr. Hrdlifi-,ki, podpredsednik gospodarskih zadrug v Bratislavi, in dr. Fr. Bulla, predsed-j nik gospodarskih zadrug za t-slezljo ln : Moravsko. Češke goste so naši zadru-jgarji pozdravili i navdušenim ploska-! njem. j Kongres so brzojavno pozdravile sle-jdete zadruge: Savez srpsklli zemljorad-iničkih zadruga v Zagrebu, Savez srj*-■ «kih zadruga v Sarajevu, Poljedelska -kili zadruoga v Sarajevu, Poljodel-ka i zbornica v Pragi po predsedniku g. Ma-rskuveju, in Aloidcm -ld kongres v Pra-;gi po predsedniku prof. Anciferovu, bivšem predsedniku moskovske narjd-I no banke. Nato jo prečita! zapisnik tajnik dr. iLjudevlt Prohaska. Poročilo |e bilo 'sprejeto. Po blagajniškem poročilu j blagajnika g. Nikoliča je skupščina rui | predlog revizorja prof. Glaviniča ; ode-Jlila ubsolutorij centralnemu odboru. Nato jo prešla skupščina ua točko o I predlogih. G. dr. Frangeš jo govoril o | pomanjkljivosti naših želoznlc ln mu-(rejenosti prometa ln predložil resolucijo proti povišanju železniikih tarifov, [Ravnatelj Saveza hrvatskih s ijačnih | zadruga g. lludolf Galjer zahteva, da se vprašanje obdavčenja beljakih za-idrug čim prej povljno reši in predlaga resolucijo proti previsokemu obdavfie-Inju zadrug na Hrvatskem in v Slav> i niji. Dr. Korošeo predlaga, naj se ta resolucija priredi za vso prečan6ke kraji, oziroma celo kraljevino. Potem govori dr. Rudolf Horvat, odbornik Saveza hrvatskih seljaCkih zadruga. o slabih prometnih razmorah v Primorju z ozirom na dostop v luke. Predlaga resolucijo za zgraditev proge G os pi6 - Knin in Bakar - Senj. Gospod Jurie, ravnatelj osješkega gospodarskega društva, predlaga za prihodnji, t. j. četrti kongres, Split, kar se sprejme. Predsednik zbora nato zaključi sku|v Solno in se v zaključnem govoru spominja umrlih zadružnih strokovnjakov Petra Lorinija, znanega strokovnjaka v pomorskem ribarstvu, in dr. Stjepana Kukriča, člana upravnega odbora Glavnega zadružnega saveza. V zahvalo za njuno delo na polju zadružništva zaklidejo zborovalci Slava in obenem vstanejo. Glavna skupščina preide nato v kongres jugoslovanskih zadrugarjev. Kot prvi govori g. načelnik Miloš Štiblcr 0 pravnem in gospodarskem stanju današnjih pokrajin in pripravah za skupni edinstveni zadružni zakon. V govoru 1 poudarja, da je več vzrokov, ki preprečujejo izkoriščanje bogastva naše zetn-[ 1 jo. Eden vzrokov jo novednost in ne-' izobraženost naroda, ki zlasti primitivno obdeluje zemljo na jugu. Istotako ni na višini naš obrtnik. Nelzobraženost naroda povzroča izkoriščanje, ki ovir.i. da bi prišel naš narod do blagostanja. Zato da jo treba organizirati kmete, obrtnike itd. v malo ekonomsko edini-ee. Nato obravnava govornik različne zakone in naredbo, ki c o nanašajo r.a zadružništvo. Dotakne se vseli teh zakonov in naredb. ki veljajo v posameznih pokrajinah šo izza časa Avstrije, Ogrske in Srbije. Zaključuje s poudarkom potrebe, da se čim proj izdela novi edinstveni zadružni zakon. Sedanji kongres naj označi samo najvažnejša načela. Govornik jo proti umivanju plemenskih organizacij. Po predavanju so je razvila živahna debata, katere so se udeleževali gg.. Lesničar, Avramovič, Prcdavec Lil. i tem je bilo dopoldansko zborovanje zaključeno. Popoldne ob 2. so si nekateri zborovale! ogledali v «Uuionu» poskus s štedilnikom inž. Bogatirjeva. Od 8. popoldni se je zborovanje nadaljevalo. G. Miloš štibler jo prečital še svojo resolucijo, nakar je govoril Mihajlo Avramovie, upravnik Glavnega zadružnega saveza, o zemljorndniškem kreditu. Opisal ie razne oblike poljedelskega kredita v raznih državah in zgodovino teh oblik. Izvajal jo. da je naša država v tem oziru zaostala. Govornik je proti neposrednim državnim kreditom. pač pa naj država podpira zadružni kredit. Gosp. Anton Kralj, tajnik ljubljanske Zadružne zveze, jo predaval o varčevanju in njegovih oblikah. Dejal je, da jo največ razsipnost kriva ilana-šnjerau socljalnemu zlu. Zadružništvo ne sme glodati tegu brezbrižno. Naj se povsod ustanavljajo male posojilnice, najboljšo sredstvo za varčevanje. Stavi resolucijo. Dalje je predaval g. Avramorič o kultur! sela. Kot y prvem pjedavaiiju. Ljubljana, 80. septembra« je tudi v tom šel g. Avramovid precej v podrobnosti. Razpravljal je o zaostalosti prometnih razmer, higijene, šolstva itd. na dežclL Oba njegova predar vanja sta bila zelo zanimiva. O podobni temi sta govorila Stjepan Jurid ln Janko Lesničar. Slodnji je predlagal resolucijo. S tem je bil kongres zaklju-8en. Jutri se odpeljejo zborovale! preko StražiSča In Krope na Bled. Pojutrišnjem poeetijo Maribor. RESOLUCIJA O ZADRUŽNEM ZAKONU. Kongres Olavnega zadružnega saveza poziva vlado, da člmpre) Izdela zadružni zakon na podlagi sledečih načel: 1.) bitni znaki zadruge so: a) nedoločeno število članov, b) skupno poslovanje, c) poslovni višek se sploh ne deli, alt, ako se delt, se sme deliti le razmerno vrednosti poslovanja zadružnikov z zadružnim podjetjem, a nikdar na podlagi vlofcnega kapitala. 2.) Za snovanje zadrug nI potrebno nl-kako prehodno odobrenle. 3.) Zadruge moralo biti registrirane v sodnih zadružnih registrih, sodišča vodilo tudi spisek zadružnikov. 4.) Z zakonom se zagarantlra največja svoboda v poslovanju zadrug. 5.) Revizija le obligatna, najmanj dvoletna. Vsaka zadruga mora biti član ene revizijske zveze. Pravo revizije Ima vsaka zveza, v kateri jc vsaj sto zadrug. Kontrolo o vršenju revizijskih dolžnosti vodi sodišče. Zveze kmetijskih zadrug revidira Olavnl zadružni savez. Zveze, katere glavni Zaveznl savez ne sprelme, revidira posebna strokovna komlsl|a kmetijskega ministrstva. 6.) Vseh davkov, pristojbin In poštarl-ne so oproščene V"ictl)ske zadruge, rokodelske zadruge ln delavske konzumne zadruge pod sledečimi pogoll: a) da poslujejo samo s člani; b) da gotov procent poslovnega' društva vsako leto vlože v rezervni lond; c) da dajejo zadružnim deležem obresti, kl ne presegajo povprečne obrestne mere narodne banke v dotlčnem poslovnem letu, za katero se višek deli; d) pravila morajo predvideti, da se za slučaj razpusta zadruge preda vse preostalo Imetje zadružni zvezi, oziroma glavni kreditni zadrugi. Istotako so oproščene vse zveze kmetijskih zadrug, ako so včlanjene v Glavnem zadružnem savezu. 7.) Naziv zadruga se mora v zakonu zaščititi samo na lkeišl7Ž 2.)dce hca zaščititi ln omelltl samo na udruženja, ki odgovarjajo zadružnemu zakonu. Olavnl zadružni savez Jc mišljenja, da bo zakon, Izdelan na podlagi takih načel, i odgovarjal potrebam naroda v naši drža-i vi. Zato prosi vlado, da ta zakon Izdela j In načrt dostavi Glavnemu zadružnemu ! savezu na premotrivanje, predno ga tz-! roči skupščini. RESOLUCIJA GLEDE ŠTEDN.IE III. zadružni kongres v Ljubljani priporoča zadružnim zvezam In kreditnim zadrugam, nai kolikor mogoče Intenzivno pospešujejo varčenje. V ta namen nai se: 1.) Na vseh občnih zborih zadrug s primernimi predavanji navaja ljudstvo k štedljivostl: 2.) posojilnicam nai zveze preskrbe kratke propagandne spise o pomenu varčevanja In na) se te tiskovine o primernem času v okolišu posolilnic dele med Hudstvo brezplačno; 3.) staršem, varuhom, botrom In delodajalcem nai posojilnice priporočajo, da se za darila in nagrade mladini In poslom poslužujejo hranilnih knjižic; I 4.) šolska uprava se naproša, da odredi, nai učiteljstvo vzgojevalno vpliva na mladino s primernim poukom o varčnosti; 3.) naj se po možnosti v posojilničncm obratovanju upotrebljajo tudi druga, za posamezne kraje in razmere primerna sredstva, s katerimi bi se dalo pospeševati varčevanje. RESOLUCIJA GLEDE POSPEŠEVANJA 7 '.DRUŽNEGA MLEKARSTVA. 1.) G. Z. S. kakor vse zveze naj skrlie sistematično za oagojo perzonala za zadružne mlekarne. Nai se pošlje vsako leto v inozemstvo, na Češko, Nemško ali Dansko gotovo število kmetsklh mlade-ničev, da sc oiigoje za zadružne mlekarje. Ako ena ali druga zveza teh stroškov ne zmore, naj lo podpira država. 2.) Živinorejski nadzorniki in inštruktorji, pa tudi od države nastavljeni živi-nozdravnlkl nai dobe izrecen nalog, posvečat) zadružnim mlekarnam posebno pozornot ter Jim iti z nasvetom in delim na roko. RESOLUCIJA O POLJEDELSKEM KREDITU. 1.) Zemljoradnlčki kredit Je tt prvome redu problem maloga zemljoradnlka, aH kako mali zeniljoradnlk nlje poznat van svoga sela I kako ne može da da druge saranclje do Učne, zetnlloradnlčki kredit samom prirodom svojotn mogučnn Jc samo kao lokalan: 2.) kredit je poshiga tudjint novcem u privredne sinerove. Samo takav kredit, 1 interes, kojl so plača za poslugu kreditom, imaju smisla. Za »uitloga »piRjjor.ad" ntka Kredit samo tako ! Ima koristi. Ka ko le kredit uz to stalna polava u zem-IJoradnJl, to pravilno organlzovanle 1 prakttkovanje zemjoradnlčkog kredita može biti samo kao autonomna Institucija. 3.) Zemlloradnlčkl kredit po tome može se pravilno organlzovatl I vršiti ledino na zadrugarskoj osnovi. Zadrugarstvo oslm toga nosi u sela uzornu organlza-torsku I vaspltnu osnovu za dlsclpllnova-nje I morallsanle na setu te služi kao najholja podlaga za podlzan)e kulturno-ga nivoa na selu. S toga zadrugarstvo sa svake strane zaslužuje pažnju svlh državnih člnllaco. 4.) Država treba da pomaže zemlloradnlčkl kredit. Za ovo ima opravdanja i u prirodi zemlioradnje, koja ne daje rente, kao industrija lil trgovina, te u prinašanju prlvatnog kapitala prema zemlJoradnjL Alt državna pomoč treba, da ne kvari zdravu osnovu zemljorad-nlčkog kredita. Državna pomoč treba, kao Isto to biva u drugim zemljama, da pomaže raspoložlvlm sredstvlma zadružne ustanove, to Jc, zadružni kredit, a ne da sama dale neposredno Individlju kredit, kojl uz materilalne opasnostl po dr-žavuu kasu nosi u sebi još I podstlca) za razbijanje privredne snage na atome, što vodi nazadku I zastoju maloga zemllo-radnlka. Prama ovome poziva se vlada, da bitno promeni uredbu o zemlloradnlč-kom kreditu od 21.marta 1921. RESOLUCIJA GLEDE ELEKTRIFIKACIJE DEŽELE ZADRUŽNIM POTOM. Pospeševati le preskrbo dežele z električno silo zadružnim potom. Država na) podpira to akct)o z vsemi razpoložl)lvI-ml sredstvi RESOLUCIJA GLEDE ZADRUŽNE NAOBRAZBE. Naprošajo se prizadeta ministrstva, da uvedejo obrtni pouk o zadružništvu v vseh višjih In srednlih kmetijskih šolah, dalje v meščanskih, trgovskih In obrtnih šolah ter v uittelllščlh. Na vseučiliščih In drugih visokih šolah se na) vodilo stolice o zadružništvu. S pripravami za uvedbo tega pouka Je treba nemudoma pričeti. Pri postoječi preureditvi poljoprlvrcdnc službe se naj polaga osoblta važnost na to, da kmetijski potovalni učitelll vseh strok seznanijo kmetovalce sistematično z zadružništvom, njegovimi principi In kolikor možno, tudi s tehnično urcdltvllo. Država na) podpira osoblto podučne tečale In predavan)a, kl )lh v to svrho prirejajo zadružne organizacije, v prvi vrsti Glavni zadružni savez In njegove članice, pa tudi posamezne zadruge. Za sistematično ureditev tega zasebnega zadružnega poduka naj sc osnuje pri glavnem zadružnem savezu poseben odsek. Podpira naj sc nadalje Izdajanje knjig, brošur, časopisov In sploh propagandi-stlčne literaturo za zadružništvo. RESOLUCIJA O OPROSTITVI PLACANIA DAVKOV. KOLKO-VINE IN POŠTARINE ZA ZEM-L.IORADNICKE ZAHRUGr. Zadrugarstvo, kao izrazito nacionalno demokratska ustanova, nije bila rado gledano u blvšoj Austro-ugarskoJ, pa su t za zcmljorr.dničkc zadruge bile niero-davne ustanove trgovačkog zakona. Samo za pogodovane madjurske vjeresijske udrttge vrcdilc su pogodnosti zakonskog čl. XXIII iz god. 1898. Trebalo Je dakle vrlo mnogo samopregora I žilavog nesc-blčnog zadrugarskug rada hrvatskih i srpskih zadrugara, da :;e razvije i uzdrži naše nacionalno hrvatsko-srbsko zemllo-radničko zadrugarstvo. Nakon sloma Austvo-ugaiskc bila je jedan od prvih akata Narodnog Viječa SHS naredba prcdsednlštva br. fibt> iz god. 1918., kolom se I našim nacionalnim hrvatskim I srpskih zadrugama priznaju sve pogodnosti tog zadružnog zakona (zakon čl. XXIII ex 1898,), kojc pogodnosti su do tada uživale samo gospodarske veresijske udruge, osnovane na osnovu spomenutoij zakonskog člana. Sestog novembra 1920. Izdala je generalna direkcija posrednih poreza pod br. 10.055 nejasno rešenje o tikldanju ovili pogodnosti za tudjlnske veresijske udruge, pa ga flnansijske vlastl tumače i pri-menjuju na štetu našega nacionalnoga hrvatskog i srpskog zemlioradničkog i zadrugarstva te uoravo abnormalno vl-j soko oporezuju zadruge. Tako n. pr. kre-i elitne zemljoradnlčke zadruge Raiffcise-novog sustava mora sada na plačaju da-leko večje poreže nego iznosi njihov poslovni vlšak, pa če morati da svoje poslovanje llkvldlraju, Jcr moraju poreže namtrlvatl od dugim radom teško prikup-IJcnili rezervnih fondova. Ta porazna čl-n.ienic.i jc rezultat ovc naredbe generalne direkcije posrednih poreza. Naše financl-Jalne vlastl nalmc uzlmajti kao osnovni kapital zadruge samo one zadružne udje-le od nužde, koji nc predstaviiaju nika-kao poslovni kapital, a ne i neograničeno jamstvo, to Je sav imetak zadrugara, koji je zapravo osnov za kredit I poslovanje zadruga na neogranlčeno Jamstvo. Usled toga nastaja ovo nerazmerno iporezlvanje, kojc preti' katastrofom I likvldacliom .svili hrvatskih I srpskih zemljoradnlčkih zadruga na teritoriju Hrvatske, Slavonije 1 Vojvodine. Kongres stogu energično tražl, da ml-nistar finansila ponlštl rešenje generalne direkcije posrednih poreza br. 10.05S od 6. nov. 1920, I uputi flnancijalnim ravna-teljstiima, da respektlraju naredba Narodnog Viječa br. 66fi/Prs. od god. 1918. sve do tada, dok se ovo pitanje opore-zovanja zcmljoradničkih zadruga nc uredi ustavnim putčm prihvatom zadružnog S.ajcgna ?a čttavu krjiljeviui^ t™ zemlloradničke zadruge u Srbiji uživa Ju takove pogodnosll na osnovu zakona o zemlloradničklm zanatsklm zadrugama (čl. 95, 96 I 98) i za kole Je več prvi kongres Glavnog zadružnog savezu u Beogradu g. 1919. od nadležnih mlnistarstvu tražlo, da se potegnu na ctjeli teritorij kraljevine SHS i Glavni zadružni sa\er. po nekoliko puta urgirao, a do sada be^ uspeha. Kongres nadatle stavlja u dužuost Glavnom zadružnom savezu, da poduzuto sve potrebne korake kod nadležnih niini-starstva, da se odmah odstrani ova anomalija sadašnjega načina opoiezovaiija zadruga, koje značt kata.strotu zemlioradničkog zadrugarstva na terltoriiu Hrvatske, Slavonije i Volvodlnu I da Izdej-stvuje te pogodnosti za sve zemljoradnlčke zadruge, koic nc dele dobit, u čl-tavoi kraljevini SHS. RESOLUCIJA O PROMETU iN TARIFAH. U glavnom Zadružnoin Savezu udrti-žent poljoprivrednlcl čltave naše države zadovoljstvom pozdravljaju nedavno ogla-šenl raspored, po kojem če se IzradJIvati želleznice i ccste ler Izvesno Iščekuju, da če izvedbom tih željezntca poljoprt-vreda a I šumarstvo I rudarstvo dobiti nove, žive pobude za povoljni svoj raz-vitak. Naročlto, to vredt za normalno-tračnu žellcznlcu, koja bi Imala da spoji Beograd sa naišim morem. O. Z. S. mc-djutlm opaža, da bi postoječi sistem usko-tračnlh želleznlca Srbije, Bosne Herccge-vlne I Dalmacije I po po ovom raspo-redu Imao svoja Izlazišta samo u lukani i Metkovič, Gruž I Zelcnika, koje več do-sada nikako nisu mogle, da svladavajti promet, a nemogu se povečati nI izradii-vatl zbog prlrodnih nedača. Pošto ovaj sistem uskotračnili željezntca ima da sa-blre vrlo važne proizvode prvotne produkcije u ogromnim količinama, kole na svojo! eksportnoj sposobnosti trpe, ako se pretovaruiu n. pr. voče, uglienl kamen I drvenl itd. to hI ovim prolzvodima bez-uvjetno našu Inku na dalmatnsko) obali, iedinu našu luku na dalmatinsko) obali, kola može da primi neograničene količine robe — u Split. U tu svrliu treba samo da sc — uz u programu več prevld)c-ne kratke komade uskotračnili želleznlca u Srbiji, te Užlcc-Vardlšte Izgradi Jos uskotračna želleznlca BugoJno-ShiJ ili koja druga trasa do Splita. Iz kongresa svoga, koji Jc obilrža\an 29. IX. u Ljubljani umoljava GZS mini-starstvo saobračaja, da ovoj prvenstve-noj potrebi pokloni svoju osobltu pažnju tc uskotračnlm želleznicama što skorl ie otvori Izlazište u Split. Naše zeljeznlčke tarife poviscnc su mineralno za sve vrste robe u Jednakoj meri. Tini povišanjem relativno |e najteže pogodjena najjeltinlie gromadna roba, a to sil gotovo svi proizvodi naše poijopri-vrede (sijeno, slama, voče, mllieko- po-vrtljc, žito itd.). Ovim postupkoin tesko sn pogodjeni ne samo svi prolzvodjuči več i svi trošači, ler se njlme nerazmjer-no poskupljuju najvažnijc žlvcžne namlr-nlcc za ljudski potrošak i Krma za stoku, j Današnje tarife oneniogučulu n. pr. da ! oskudnl krajevl na zapadu dobivalu lira-I nu Iz Banata III sileno Iz Srbije, da so j istočni krajevl koriste obiljem drva i ug-i Ijena iz zapadnlh, da se naše voče izvozi | u Inozemstvo, da se naši gradovi obskr-J be iz udaljentllh krajeva mlilekom I po-| vrtljem itd. itd. Ministarstvo saobračaja I več ie u Jednom slučaju (Izvoz vina i svi-jcžci: grozdja) hvalevriicdnom brztnom i razumevanjem došlo u susret željama po-Joprlvrednika. Obračamo njegovu pozornost na štetnu neodržlvost sadanjega ta-riiiranja I tražimo, da se pri izradjivanju nove tarife na potrebe poljoprlvrede t konsnma uzme naiveči obzir. U tu svrlm GZS umoljava, da sc pri konačnom redi-govanju novo tarife sasluša i njegovo mnljenic glede svih stavaka, koie se tlču poljoprivredc I njezlnog rada. Tim povodom traži GZS da se pojeiti« nI i tehnički usavrši još i pretovarivaujc sa iiskotračnilt na normalnotračne željez-nicc. RESOLUCIJ* O ZGRADBI ŽE-LEZN^^H PROG V PRIMORJU Profesor dr. Rtidoli Horvat predlaga sledečo resolucijo: 1.) Naj se čimpreje dovrši gradba železniške proge Knin-Gosplč, da se tako Hrvatska preko Like spoji z Dalmacijo s čemur se bo velik del izvoza Iz Slovenije, Hrvatske, Slavonije in Vojvodine obrnil na dobre luke v Splitu in Sibeniku. 2.) Naj so v hrvatskem Primorju zgradi železniške proge od postaje Bakar do Scnja, tako da Izvoz iz Slovenije, Hrvatske, Slavonije In Vojvodine krene v luke Bakar, Bakarac, Kraijevico, Crikvenicu, Selce, Novi In Senj, da ne bo toliko odvisen od reške luke. Vremensko poročilo Ljubljani« 3(Jti m nad morjem. Dnn [:r Si s G.-5 O o s r a 2 2 «1 2 7. 737-7 14. 735 7 81. 788 » Srednji včerajšnja tompsratura 9-7, imr matna 12 9. Vremenska uapovnd: lopo,'hlaino vetr/mm« Solnco vzhaja ob 5 '67, zahaja ob "17-43 v,' & Prihodnji teden priine izhajati novi podlistek „Jutra", namreč senzacionalni moderni roman Claude Farrere-a: gorski: ropar („Les flibustriers cle M^rs"). Ne pozabite pravočasno obnoviti naročnine! Novi naročniki dobe v oktobru na zahtevo ponatise dotlej izišlih nadaljevanj. Velika izbira * stauovanjeui, «e tla s 1. novembrom 1921 v najem t prijaznem kraja ob žoloiinici, kjer jo sodnijo, davkarija, tiuanca in v kratkem bo tudi glavarstvo. Vpraša so pr: Al. Trlnk v Ljubljani, Linliar.ora ulica St. 8; ali pa t upravniStvu «Jutra». otroakih vozli- I kov, dvckolOB in ! filvalnth strojov poceni. F. Batjel,! Ljubljana, Btarl trg it. 28. Sprejme l te v polito popravo za omajliraajo z ognjem 1 in poniklauje dvokolcsa, otro&ki vozički, Si-' i valni in razni stroji. Kehanldna delav-nioa, Karlovska cesta 4. 1112 11-11 Iščem čevljarskega pomoCniha lioljSo moč za takojSen nastop. Hrana in stanovanje v hifii. Plača po dogovoru. Matej Stražar, čevljarski mojster, Domžale BO. L. Mikuš Ljubljana > Mestni trg 15 firmo J. B. Streicher & Sohn, zelo dobro obra- ! ujen ter z močnim iu čistim glasom, je po ' ceni na prodaj. Zelo pripravon je za kak ' veliki nalou ali gostilno kakor tudi za pevsko ] ali plesno iolo in vsako glaslieno uporabo. • Ugleda in kupi vo v Ljubljani, Hranll-niika ooata itev. 7, druga h>šna vrata,! I. nadstropje, vrat*. 48, vsak dan od 1. do '/,2. ure popoldne, v nedeljo pa od 9. do 12. ure opoldne. Sprejme se prodajalko v trgovino z meianim blagom, oziroma spe-cerijo in deželnimi pridelki, ki je vajena vsaj nekoliko knjigovodstva aH ima reielje se istega priučiti. Mori biti it starejša moč. Ilrano in stanovanje ima t hiil. Službi jo samostojna in ne težka. Plača po dogovora. Nastop takoj »li kesneje. Vpra&a :-.» pri tvrdki Hrast ln drug, Ljubljana 7. r teos s -i Največja zaloga finih platnenih robcev. Graumann - cefirji. 900 106 JI« Mestni trg 8. »sdelovatelj dežnikov Na drobno I Na debelo! Zaloga sprehajalnih palic. 1-327 Popravila točno in solidno 1 62—13 Proda radi selitve skoraj novo moško kolo, se takoj sprejme za veliko delo, Ljubljana, Ilirska nlloa It. 21'III.,! p CapUdST. Ljubljana, UMOVdaitkl CBSta 2. vrata 10. 1699 nos i—t 1605 Sprejmem izvežbanega 8-1 solicitatorja. Nastop takoj. Plača po dogovora. Dr. Fran Kloar, odvetnik, Kozje. | gpecljalna trgovina | raznovrstnega bombaža, športnih | čepic, čevljev in gamaš. » * u,........-i Na veliko in malo. ■ LJUBLJANA, Kolodvorska uliea S. Tehnična pisarna diplom, inž. Milosavljeviča in Popovlča, prejšnjih načelnikov Ministrstva, išče zastopništvo slovenskih domačih proizvodov tehnične stroke in sprejema iste tudi v komisijsko prodajo en gros. — Kataloge, vzorce in pogoje je poslati: Kotorska užica 57- Beograd. ieoi 5-1 Spalna sobazal dinar! Kje? Kako? Le i* Kopti tablico ia dobrodelno Javno tombolo Sokola □ t Ljubljani, ki »e Trii ▼ nodeljo S. oktobra ob IB, ari na Kongronem trgn. Baun tega ie veliko lepih dobitkov. 1608 8-1 Bprojmo M t trajno delo lsveibsnl mizarski pomočniki. Hrana in stanovanje v hiil ali isven hiie. Andrej Kregar, strojno mlsarstvo, St. Vid nad Ljubljano. 1568 6-5 Najnižje cenel Najnižje cenel fj Svcsernica gumsševih ™ izdelkov v Kranju 3 ca t ? Izdeluje « ij3 Ipefnike. Čisto domače podjetje! 1535 Prain« tn rabljen* 30-12 vrele (diakova) t vsaki množini po najnižji ceni pri FR< SIRC, Kranj. Enpnje suhe gobe, fižol, brinievo olie. Telefon int it. 9, Kranj. Odvetnik dr. Fran Kloar otvori s 5. oktobrom 1921 odvetniško pisarno v Kozjem. ieo6 2-1 VZAJEMNA ZAVAROVALNICA ▼ LJubljani, Dunajska cesta 17. Podružnica: Celje, Breg 33. je ustanovila oddelek »a ilvljenska «».varovanjt. Sprejema: V ilvljsnsketn oddolkni »varovanja sa doiivetje ia smrtvvaeh sestavah, zavarovanja na otroiko doto, rentna in ljudska ssvaiovanjs pod naj-ugodnejšimi pogoji. V polarnem oddelka: »varovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poikodujejo po ognju, streli la po ekiploiijl svetilnega plina po znano nizkih cenah. 1886 3—8 linnmnfnnp p1oSč8' flOdb0ne avtomJat,e' UltllllUlUllE, igle,peresa, posamezne dele tdiso pri tvrfU 568 48 LJubljana, Sodna nlloa B. dehaničRs delavnica n ni Mpritlli ln fttgi metal mtliiifti Naročajte dnevnik .Jutro'! fi »li ft ft ft ft ft ft ft ft ft ^e 1 Kdor hoče kaj prodati f Kdor hoče kaj kupiti i Kdor išče službe itd. 3 — inseriraj v „Jutru" g 333333 33 33 333 »T* I JZaSite-srcfcjte cenilce! a! *Fižol, suha goba Jiamalf i - osor pekli ,Diams.lt"-tvornice Hanser j & tobotka Beč-8tallau se dobiva zopet v : Predvojni kakovosti pri glavnem zastop-' niiStvu »a Jugoslavijo Edvardn Dnžaneo, V Zagreba. — Skladišče: 8troi»mayer-ova nlloa 10. 1381 15— Dražbeni oklic. Vsled sklepa okrajnega sodišča t Ljubljani z dne 32. septembra 1921. P I 803/16-142, se na predlog g. Roze Herzog, vdove Legat, kot mater« in varuhinje ndl. Leopoldine Legat, posestnice v Ljubljani na Gosposvetek cesti h. it 16 vrši dne 4. oktobra 1.1. ob 9. url dopoldne v pisarni podpisanega notarja, Sodna ulica h. št. 11, prostovoljna javna dražba zemljiških parcel — travnikov — vložka 290 kat. ob£. Trnovsko predmestje 1.) 286/1 travnik v Izmeri 8 a 55 m« 2.) 286/2 „ , 8,10 , 3.) 286/10 „ „ 8 , 64 , 4.) 286/11 j, 7 „ 82 5.) 286/12 , „ 8 „ 70 6.) 286/13 „ » 10 „ 73 7.) 286/14 » , 8 3 2 s ti o »■ o Samo 20 dni vel]ana.! Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roka 20 dni vsakomur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), i^borno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto 85 dinarjev franko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. Po povzetju se pošlje le proti, ari 10 dinarjev. 1577 5—6 Skladišče ur KDDlf MITU, Zagreb, Samostanska ulica 114. O in laneno seme knpnje ln plača najvllje dnevne eens Kmet & Komp. Ljubljana, Oosposvetska oesta 8. Telefon lnternrb. 310, Stalna zaloga moke vseh vrst, koron, ovsa, brinja in vseh dragih deželnih pridelkov. Zahtevajte ponndbe I Vzklicna eena je K 10-— za m' m vsako parcelo. Vsaka parcela se bo posebej dražbala in prodajala. Morebitnim zastavnim upnikom ostanejo vse njihove pravice brez orin na visokost najvišje ponudbe slejkoprej pridržane. Parcele leže ob Poti na pasji brod, ki pelje od Kopališke ulice ko poljska pot na Vič, torej ob periferiji mesta. Prikladen je ta svet tudi ko stavbep prostor. NatanSnejši podatki glede draibenih pogojev se dobe v pisarni pou pisanega notarja v uradnih ur-Ji, kjer se lahko vpogleda tudi mapni naCri Informacije daje tudi g. Josip Pollak, trgovec ▼ Ljubljani na Sv. Petra cest hiš. St. 9. V Ljnbl j ani, dne 27. septembra 1921. »85 s-i Dr. Kari Sehmldlnger l. r. jfc * a *** * * * & * * » * * 4. ^ * *** Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič. Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb, Wien, Opatija, Zadar, isosss ; New-York, Frank Sakser, State Bank. Poslovne zveze z vsemi večjim! mesti v tu- In inozemstvu. Jadranska banka! sprejema vloge na hranilne tinJlSice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle najtoHneje .in najhulantneje. * •t* * *