Leto unn. šteuiiRo 132. v UMUani, v nedelio u. junija 19Z5. ceno Din t izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inseratt: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenskl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Upravnfštvo: Kn a Slav a ulica stav. 5, nriflicfe. — Telefon ste v. 304. Uredništvo: Saafiova nlica it. 5, S. nadstropje. — Telefon Atev. 34, Poštnina pJažana v gotovini. Posest Koroške ! Od ugledne strani smo prejeli i.i pnobčujemo tale članek, ki se nanaša na Koroško in njeno bodočo usodo: »Slovenski del Koroške smo izgubili v nesrečnem plebiscitu leta 1^20. Edina tolažba v tem težkem trenotku je bilo naše notranje prepričanje, da s tem slovenska Koroška za nas vendar le Še ni končnoveljavno izgubljena. — Računali smo sprva, da Antanta ne potrdi veljavnosti tega plebiscita in di odredi ali reviziio plebiscitnega post-> panja ali pa nam kar kratkim potom prisodi ono ozemlje, kjer je prebivalstvo v pretežni večini glasovalo za Jugoslavijo. Vse svoje nade smo takrat stavili na najvišji zavezniški svet v Parizu in na veleposlaniško konferenco, o katerih smo bili uverjeni, da ne bosta za nobeio ceno dovolila, da bi se s slovenskim delom Konjske povečala Avstrijska republika, ker bi se s tem v bistvu samo ojačila noražena Nemčija. Vse te nade so se izjalovile. Izjalovile so se zategadelj, ker sta se dve izmed treh članic Antante izrekli proti našim asoiraciiam. Bili sta to Anglija fn Italija. Kako in zakaj si nismo Jugo-sloveni znali pridobiti naklonjenost Anglije, o tem ne kaže danes raznrav-Iiati. Z Italijo smo bili takrat v naj-ostrejŠem konfliktu zaradi naših iužno-zapadnih meja in zaradi Peke. In baš to je bilo za nas usodno. Povsem um-ljivo je. da ie Italija v tem konfliktu izrabljala vsa sredstva proti nam. Zato ji je bil posebno dobrodošel koroški plebiscit, ki ga ie izkoristila v to, da na eni strani pokaže svojo moč* fn veljavo, na dru.cn strani pa nam zada težak moralni udarec in nam obenem novzroči občutno teritorijalno izgubb. Xko bi bili v tistih časih naši politki in državniki na svojem mestu, bi uvideli, da se ae kaže spuščati v plebiscit na Koroškem, dokler ni izravnan spar z ftalijo. ki je imela kot članica Antante tehtno besedo pri izvedbi plebiscita. Storiti bi morali vse. da bi se sklenil sporazum z Italijo glede ostalih meja vsekakor pred koroškim plebiscitom, üi pa bi morali delovati na to. da bi se bij ta plebiscit odgodil vsai dotlei. dokler ni popolnoma izglajen snor z Italijani. Naši takratni merodajni činitelji na to seveda niso mislili. Obstojala na je takrat še tretja možnost. Lahko bi si vkltub konfliktu zaradi dalmatinskih in primorskih mein za-sigurali tam ne samo nevtralnost, marveč morda celo aktivno podporo Italije. Kako? Stvar ie bila dokai enostavna. Italija bi rada imela ugodne meje na vsi črti tudi proti severu. Na vso moč bi rada prišla v posest Beljaka in okolice, katero ozemlje je po prevratu tudi že za neka! Časa zasedla- — Beliak je važno železniško križišče, ki leži takorekoč ob veznem pragu v Italijo. Da bi bila posest te vele važne točke za Italijo velikega pomena in neprecenljive vrednosil. je jasno. Ako bi bili naši državniki dalekovidni politiki, bi to italijansko težnjo za Beljakom z lahkoto izrabili v svoje svrhe. Brez vsakega pridržka hi naj Italiji priznali posest teg?» važnega prometnega kri-žfča z vsem njegovim za?ed»em v zgornii Dravski dolta? pro^i temu, da italijanska vlada podpira naš trud za pridobitev slovenskega dela Koroške. Za to ceno bi bili. kakor smo informirani, prav lahko dosegli aktivno pomoč in nodnoro Italije T>ri plebiscitu. Kai bi nam bila takrat koristila ta italijanska Dodr>:>ra. ali recimo samo nevtralnost, nam ni treba razlagati. Slovenska Koroška b? bila danes naša m za nieno usodo bi se nam ne hUo treba več bati! Tega naši merodajni Činitelji takrat niso storili Posledica ie znana. Se danes treoečemo za usodo te zibelke slovenskega živlia! Ali bi ne kazalo, da se vsai za vbodoče pobrigamo, da nas dogodki ne presenetijo in ne najdejo nepripravljene? Nedavno tega ste nagla-šali v svojem članku, da je treba vzeti v kalkul evenruelno zdruržitev Avstrije z rajhom. Točno 1 Prihodnji proces je to, ki se ga pač da zavlačevati z nasilnimi sredstvi, traino pa sc ga ne da zadržati ali preprečiti. Vzemimo slučaj, da pride do tega dogodka. Ali moremo računati, da v tem primeru rešimo zase Koroško? — Nikakor? Navezani zgolj na svoje moči podoirani morebiti od Češkoslovaške in Poljske in morda tudi od Francije, smo vendar še preslabi, da bi mogli izsiliti odstop slovenske Koroške za ceno našega priznanja za ujedinje-nje Avstrije z Nemčijo. Najb^ü intere-sirana na tem problemu Daleč nas ie arodna skupščin VeriSkacijski odbor ponovno razpravlja o spornih mandatih HRSS. — Zakon o narodnem priznanja kralju Petni Velikem« Osvoboditelju in zakon o priznanju za domovino zaslužnim možem — Beograd, 13. junija. (Izv.) Narodna skupščina je včeraj to živahni debati sprejela predlog vladine večine, na podlagi katerega se vrača poročilo anketnega odbora o preiskavi v Zagrebu glede spornih mandatov HRSS veri-fikaciiskemu odboru v pretres. Verifi-kacijski odbor ima končno predložiti skupščini primerne sklepe. Pok za verifikacijo ie določen do 27. t. m. Včerajšnji skupščini sta bila predložena dva zakonska načrta. Predložil ju je ministrski predsednik Nikola Pašič. — Prvi zakon se "anaša na narodno Priznanje kralju Petru Velikemu Osvoboditelju. Prvi člen tega zakona se glasi: »V znak g^oboke0^ narodnega Priznanja In hvaležnosti moram v«*!'kim zasUJURrn kra?*a Petra Vel;keea Osvoboditelja, Ki ie za črsa svoje sTavne vlade fn po sijajni zmag* "~vede? zgodovinsko delo osvnhoferja tu ujediHe-n»a naseda tro'niercesrq narorfa v e*io*«o nacionalno državo in s tem uresniči! stoletne narodove n^de in ;dea?e. narodna sknnSč:na sMene, dn se kralji Petru Vel'ker1*! Osvobod'Telui pos+^vl v Beogradu soorre^k, dostoien ve**ke hvaležnost? in sno^ovan^a naroda napram svojemu velikemu in mnogoza-služnemn vladarja « Ministrsk? predsednik N'knla Pas'C" ie dalie predložil zak^n, ki se nanaša na. narodno orižn^nfe za dnn^.vmo zaslužnim možem. Ta za^on dol**£a med drugim, da se na* čuvajo vojaški grobovi, da se naj dvigne hram in spomenik borcem za osvob Človeku ni treba biti diplomat ali državnik, marveč samo praktik, da uvidi, da moramo svoje aspira-cije glede Koroške oživotvoriti samo v sporazum in v soglasju s takisto v stvari zainteresirano Italijo. Kaj sledi \z tega? Da se moramo s svojjfmf italijanskimi sosedi sporazumeti za slučaj, da stopi združitev avstrijske republike z raihont vendar le v akuten štadu. Zato bi ne bilo neumestno, ako b? že sedaj stopili v pogajanja z našo preko-jadransko sosedo, in sicer na podlagi razdelitve Interesnih sfer. Pri tem se vsiljuje vprašanje: Ali bi se ne dal doseči sporazum na temelju, da bi Italija dobila Beljak z ziljsko In zgornledrav-sko dolina Jugoslavija pa vso ostalo slovensko Koroško do Vrbskega jezera fn Drave? O tem predloga naj resno razraQxaJo nali državniki in prdit^kj. mesovina i za poznavalce Finančni minister dr. Stojadinovič je odgovarjal na interpelacijo posl. Žebota in tovarišev glede izpiačiLi pokojnine nekas terina državnim uslužbencem. Kakor je ii* rančni minister obveščen, jw bilo po novem prometnem zakonu vpokoienih 57 državnih železničarjev. Direkcija državnih železnic v Ljubljani jc do marca meseci pri svoji blas gajni tem vpokojencer.i izplačevala pokoj* nino. Glavna direkcija državnih železnic v Beogradu je končno ugotovila iormalno ed* ministrativno pogTeško, ker ima v smislu zakona izplačevati pokolnme državnim žc* lezničarjem blagajn?, delegacije v Ljubljani, a. , nc pa direkcija drž. železnic v Ljubljani. Radi formalne pogreške jc zastalo iTplačilo pokojnin. Stvar je sedaj urejena. Vsi vpo* kojcui železničarji prej-inajo sedjj svete pokojnine pri blagajni hnančne delegacije v Ljubljani. To je odgovo? tininčnega mini? stra na interpelacijo. Posl. Zebot (kler.) se s tera vprašanjem ni zadovoljil. Xarcdna skupščina \z zx tem prešla na dnevni red. Skupščina je odobrila poročilo odbora za prošnje in pritožbe, na podili katerega se priznavajo leta. ki so jih medi* cinci služili med vojno v bolnicah, v pmkso. Zbornica je za tem izvolili 13clan.ski odbor 2L proučavanje znkona o priznanju naroda nih zaslug vojvodi Putniku in vojvedi M iš i č u. Zakon jc predložil Ljuba Davi; d o v i č. Zbornica je končno bili opoldne gotova z dnevnim redem. Prihodnja seja se naznani pismenim porom. Med sejo narodne skupščine je bila ministrska konferenca, na kateri so razpravljali o nadaljnjem delovnem programu narodne skupščine. Ker je z današniim dnem izčrpan ves delovni program in ker n: zbornici od odborov predložen še noben zakon, je vlada za to, da se plenarna skupščinske seje od-godljo vsaj za en teden. Prihodnji teden zborujejo v skupščini sa***^ posamni parlamentarni odbori. Parlamentarni odbor za invalidski zakon ima prvo sejo v ponedeljek ob 16. popoldne. Pred carinsko vojno mi Poljsko In HeiuDijo. — Varšava, \2. junija. (Izv.) Poljski trsk zelo obširno razpravlja o gospodarskih odnešajih med ?\emČijo in Poljsko. Pred mesecem započeta gospodarska pogajanja med obema sosednima državama so dospela po izjavi političnih krogov na povsem mrtvo točko. Nemčija je sravila v tclcu pogajanj razne zahteve političnega značaja, ki jih Poljska načeloma ni mogla sprejeti in odobriti, ker bi bila kršena suvemost poljske republike. Poljski gospodarski in finančni krogi računajo, da se gospodarska pogajanja z Nemčijo popolnoma prekinejo in da izbruhne carinska vojna med Nemčijo in Poljsko. Merodajni krogi računajo s to zadnjo even-tualnostjo in so pripravi j sni na daljši gospodarski boj. Kriza belgijsko vlade še vedno traja — Pariz. 12. junija, (izv.) Politično senzacijo ie povzročila vest, da je Poulet vrnil cd kralja mu poveri eni mandat za sestavo vlade. Kriza belgijske vlade traja že 70 dni. Prvotno se je Pouletu posrečilo, da sestavi katoliško-socijalistično vlado. Soei-jalisti so odobravali koalicijo s katoliki. Za to koalicijo je bila večina socijalistične stranke. Jud katoliki so bili za sodelovanje s socijalisri. Za koalicijo je bilo 74 katoliških poslancev, proti pa 42. Poulet je računal, da bo v skupščini razpolagal s 121 glasovi od 187. Zadr.ji čas pa so se pojavili v katoliški stranki važni pomisleki proti koaliciji s socij'ilisti. To je bil povod, da je Poulet, ki je že koraj sestavil ministrsko listo, vrnil mrndat kralju. DR. BENEŠ PRIDE V PARIZ. — iPraga, \7. junija (Fzv.) Iz Pariza javljajo, da za danes pričakujejo prihod češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Bene-ša iz Ženeve. Zunanji minister Briand se je včeraj z avtomobilom povrnil iz Ženeve. Briand izroči Nemčiji odgovor glede varnostne pogodbe takoj ko prejme odgovor Italije in Belgije. ODSTOP GRŠKE VLADE. — Pariz, 13. junija (Izv.) Agentura »Agence Havas* je objavila iz Aten vest o demisijf grške vlade s kratkim komentarjem glede razlogov sedanje krize na Grškem. Komentar navaja, da ie kriza vlade tudi v gotovi zvezi z agitacijo oficirjev, ki očita vladi, da se ne briga dovoljno z reorganizacijo armade. Ta agitacija se je baje zelo razpredla, ko so prispele vesti o diferencah med Jugoslavijo ia Qrsko dfled.s 1 sklenitve zavezniške pogodbe. Porocevate^ -»Asence Havas« konstatira, da bi bilo nc smiselno mislit! o kakem neprijateljskem razpoloženju grškega oficirskega zbora na-» pram Jugoslaviji, dejstvo je le, da oficir^ zahtevajo od vlade politiko na. popolnoma demokratični podlagi. VELIK ZBOR SAMOSTOJNO. DEMOKRATSKE STRANKE V SISKU. — Zagreb, 13. junija (Izv.) Minister ir\ govine iu industrije dr. O r i s o g o n o iS odpotoval danes popoldne v Pariz k otvoritvi jugoslovenskega paviljona na razstavi dekorativne umetnosti v spremstvu svoje- j. kabinetnega šefa Petra Milosevics in načelnika dr .Branka š e n o e. Jutri prisostvuje minister dr. Grisogono velikemu zboru samostojno-demokratske stranke, na katerem poleg Svetozarja Pribičevica tudi govori. Za ta shod vlada v Slsku povsod veliko zanimanje, ker bo obenem sljajnai manifestacija narodnega in državnega ediu-stva oziroma politike samostojnodemokral-ske stranke. Z vseh bližnjih in oddaljeneših krajev jc naznanjen mnogoštevilen prihoq gostov in somišljenikov. Organizirani S tudi posebni vlaki, SOVJETSKA RUSIJA PROTI GARANCIJSKEMU PAKTU. — Berlin, 13. junija. Zunanjo politiko sovjetske Rusije vodeči faktorji obračajo pozornost na vsebino garancijskega pakta. Sovjetski tisk dokazuje, da je sklenitev ga~ rancijskega pakta tako za Francijo, kako? zlasti za Nemčijo zelo kvarna in neugodna. Z garancijsko pogodbo je v nevarnost? prijateljsko razmerje med sovjeti in Nemčijo, ki bo prisiljena vstopiti v odvisnost od Aru glije. Veliki Britaniji je sedaj edini ideal, ustvarit: enotno fronto protf sovjetski RusU ji. »Izvestja« naglašajo, da fe Rusija doslef še vedno nastopala sporazumno s Francija v azijski politiki; z garancijsko pogodbo bo to onemogočeno. Sporazum med sovietl in Francijo je na drugi strani zelo nujna in aktuama zadeva. Splošno sovjetski tisk na-; vaja potrebo, da mora Rusija delovati ni to, da pride do popolneoa sporazuma med Nemčijo m Francijo in da se s -tem spora« zumom ustanovi enoten in trden sfeteri kontinentalnih držav proti Angliji. TRI SMRTNE OBSODBE V SARAJEVU. — Sarajevo, 12. junija. Že pred kratkim smo poročali, da se je v Sarajevu pričela; razprava proti Hankinfi Breza, ki je s pomočjo svojega sina Hasan in brata ATiia Hasana v spanju umorila svoie^a moža. Vs* trije obtoženci so bilf obsojeni na smrt na vešalih in sicer ima biti Prvi obešen Hasanü zatem Ahja. a zadnja Hankinja. Obtožene! so vložil! priziv. KONVENCIJA O ŽELEZNIH VRATIH. — Beograd. 13. junija. (Izv.)' Ronfun^ ska in naša delegacija ste v načelu prev gledali od našega zunanjega ministrstva seJ stavljeno konvencijo glede Železnih vrati V diplomatičnih krogih izjavljajo, da bodq pogajanja med Romunsko in našo država že prihodnji teden popolnoma končanai Predsednik naše deiegacije dr. Vasa J o-vanovic je snoči priredil večerjo na čast romunskim delegatom. Borzna poročila. Ljubljanska borza danes n} poslovala. Zagrebška borza danes nI poslovala. V prostem prometu so notirali: Ctirih 11.20* Pariz 2.SZ, Praga 172, London 2S250, Trs£ 229.50, Newyork 57.50, Dunaj 0.0820. Inozemske borze. — Curih, 13. junija. Predborza: Beio^ grad S.9Ö—8.95. Pariz 25.—, London 25.03 Newyork 515, Milan 20.35. Praga 15.30. Du* nai 0.007265. — Trst, 13. junija. Predborza: BeograÖ 43.80—44, Pariz 125—123.50, Newyorfc 25.30—25.50, London 12d^U3.30, Praga far $ pomočjo cenenega domaČega dela vzeti kruh iz ust nesrečnih kitajskih kulijev. Razmere v Šaaffhaju so take, kakor so bile v Lancashim začetkom industrijske revolucije, ko ie nedorastla deca delala pod bičem 12 do 14 ur na dan. Deca izpod 10 let je v šanghajskih tovarnah zaposlena vseh 7 dni v tednu in sicer 12 ur dnevno. V tem industrijskem kraju je zaposlenih 22.400 »otrok, nesreče in smrtni slučaji so na dnevnem redu, ker ni nobenih varnostnih naprav. Hoteli so sicer regulirati det-sko delo, toda plemeniti prisan.ači mednarodnega settlementa so bojkotirali zborovanje in tako je bila nezadostna udeležba kriva, da angleška ve-j čina občinskega sveta ne da nobene inicijatrve za to prepotrebno reformo. Miss Agata Harrison. ki zastopa v šanghaju ameriško društvo za pomoč siromašni deci, pripoveduje iz svose prakse, kako je našla v neki šanghajski oskrbo v alnici tri razmesarjene otroke. Med delom so jim stroji raztrgali roke. Tbvarniške delavke so polagale dojenčke na razne odpadke, kjer Je bil zrak tako okužen, da niso mogli dihati. Deca Je delala tako dolgo, dokler je ni premagal spanec. Ni čuda. da so ljudje v takih neznosnih razmerah nezadovoljni. Fantastična ie misel, da bi moglo nasilje večno držati 400milijotiski narod v ponižujočem robstvu. Neprimerno manjša Japonska nam je najlepši primer. Tudi Kitajska dočaka svoj dan in tujcem bj zelo žal. da se niso pravočasno spametovali. Comllle Flamrnorion - pesnik vsemirja POLICIJSKI KONGRES V NEWYORKU. zbrani na Madisoii Square. 5000 ameriških pvlicisfov defilira pred udeleženci kongresa, ki so KlerflulnB V zadnjem času so klerikalci in pod j fcjibovirn vplivom sroječi duhovniki or- I ionizirali sistematično gonjo proti So-kolstvu. Na javnih shodih in v cerkvi Ščuvajo ljudstvo proti Sokolom, prepovedujejo poset sokolskih telovadnic ter nagovarjajo roditelje, naj ne dovole svoji deci. da bi vstopala v sokolska 'društva. Je to sistematična gonja, ki je večinoma v rokah fanatičnih duhovnikov in Se razteza po vsi Sloveniji. S prižme na severni naši narodni in državni meji. kakor na Gorenjskem in Dolenjskem grme nedeljo za nedeljo proti sokolski misli in sokolski organizaciji ter jo predstavljajo nerazsodni ljudski masi k-1 izvržek Človeštva, kot organizacijo, ki se bori proti veri in rasi cerkve, skratka, ki je protnHn vsega zla Neprestano ima ljudstvo v ušesih prepoved tega besnega sovraštva proti Sokolstvu, ali se je potem čuditi, da se končno le navzame tega duha in jame v prepričanju, da je na pravi poti, z vso dnšo sovražiti one, ki mu jih dan za dnevrcm predstavljajo brezvestni duhovniški hujskači kot služabnike samega 'antikrista?! AH more še ootem koga presenečati, ako si začne to nerazsod-ro. zapeljano ljudstvo v svoji naivnosti domišljati, da stori dobro, samemu Bagru ugaja joče delo, ako kakor garievega osa pobije na tla vsakogar, ki ie včlanjen pri sokolski organizaciji?! V takih razmerah seveda morato bi-tj na dnevnem redu zločini, Dob j ji in umori, ako oznanjevalci božje besede uče mesto blagovesti ljubezni nauk neu- kročenega sovraštva, brezmeme mržnje proti bližnjiku, ki ni zakrivil drugega, j kakor da noče biti tnalo za klerikalno kladivo. , V taksnem miljeju se kai1""^ moralo množiti taksni žalostni d^ndki, kakršen se je dogodil v petek 5 .t. m. na Gorenjskem, kjer so fanatrzirani duhovniški podrepnikj dejanski nanadlj z vilami sokclsk? naraščaji jn eno Izmed deklic ceio ranili. To je taka surovost, kakršna je redka celo v naših političnih borbah, ki se niso nikoli odlikovale po nosebni ftnosfi in obzirnosti. Toda da bi odrasli liudie iz slepe politične strasti in mržnje napadli deco, tega doslej še nismo doživeli Na vsem svetu se smatra za sramoto, ako kdo dvigne rok'- na slabo žensko ,kj se ne more braniti, a kaj naj šele porečemo. ako se kdo v divjem sovraštvu loti celo dece, ki ni ne dolžna ne kriva?! Kam jadramo? Ali so že res omajane vse vezi morale in primitivnih človeških Čustev? Kaj norelo) k tem barbarstvu naše oblasti? Nadejamo se, da ne bodo mirno trpele, da bj se takšni škandalozni dogodki pri nas množili. Treba jih je preorečiti za vsako ceno in z vsemi sredstvi. Zato ima sedaj besedo državno pravdmšiva. Od n^a nričakujemo. da stori svoio dolžnost, brivce mora zadeti efcsemmaričia kazen, zakaj, ako se to ne zgodi, bodo taki in slični poko-Iji na dnevnem redu. V imenu zakona, javnega miru in reda to zab+^-^mo! Ozadje nemirom na Kitajskem Zunanja plat šanghajskih nemirov )e zelo zanimiva. Je namreč do pičice podobna dogodkom v industrijskih krajih Evrope, kjer gospodarijo tujci in kjer tuji kapital pritiska na socijalno slabe delavske sloje. Razlika plemen in krajevne razmere vodijo samo k večjemu številu žrtev v Aziji. V Šanghaiu je bilo dk>slet 21 ubitih. Simpatične demonstracije se vrše po drugih kitajskih mestih. Pokret je naperjen proti tujcem, proti tujemu imnerijalizmu sploh, proti angleškemu in japonskemu pa še posebej. Nemiri so se začeli s stavko 40.000 delavcev v predilnici v Cingtao. ki je v japonskih rokah. Neki japonski delovodja je med stavko ubil kitajskega delavca. Kitajsko delavstvo je začelo proti temu nasilju demonstrirati. Demonstrantom se ie pridružilo tudi dija-štvo. Množice delavcev in študentov so metale po mestu letake s proteslnm proti izkoriščanju Kitajske od strani tujega imperijaliznia. Inozemska policija jih je hotela razgnati. Demonstranti so se uprli in branili svoje voditelje. Policija je rabila orožje, 6 oseb je bilo ubitih, več pa težko ranjenih. Šanghaj-ske strokovne organizacije so takoj odgovorile s protestno stavko. Sledili so novi izgredi in spopadi. Število žrtev je narastlo, z njim pa tudi ogorčenje kitajskega prebivalstva. Inozemski občinski svet je proglasil obsedno stanje, konzuli so zahtevali od svojih vlad, naj pošljejo po morju vojaško pomoč, vsi tujci so bili takoj mobilizirani in oboroženi, policija je dobila stroga navodila, naj strelja in pobije čim več demonstrantov. Oboroženi avtomobili so drveli po mestu, skratka. Sanghaj ie izgledal kakor zasedeno mesto. Doslej niso tuje države niti s prstom ganile, da poravnajo spor mirnim potom. Nasprotno, tujci so pripravljeni dati Ki iajcem pošteno lekcijo in naučiti jih, kako ie treba ubogati. Očividno je. da tiči za tem sklepom strah za bodočnost. >Ni mogoče povedati, kako» resna je nevarnost, v kateri so zda i inozemski trgovinski interesi in življenje vseh tujcev« — brzojavlja poročevalec »Daily Newsa«. Iz dosedanjih poročil ni razvidno, kakšno vlogo igra pri teh dogodkih Moskva. Dolže in obsojajo ruske bolj-ševike — to ie za enkrat vse. Na mase kitajskega delavstva so boljševiške ideje doslej zelo malo vplivale, pač pa se ie komunizem zelo razširil in utrdil med kitajskim düastvöm. Študenti so namreč taktični voditelji tega najnovejšega pokreta proti tujcem. Angleški listi so glede kitajskih zadev zelo previdni in molčeči. Redko se je pripetilo, da bi se ta ali oni list zmenil za delovanje komunistov v Kantonu. Zato so pa ameriški listi bolj zgovorni in postrežljivi. Menda že vedo. zakaj. Angleži imajo v tem delu sveta ogromne trgovinske in politične interese. V njihovih rokah je sicer Hongkong, otok, ki ga ščiti angleška mornarica, toda razmeroma naiveČji del zunanje trgovine s Kitajsko gre skozi šanghaisko pristanišče. Leta 1923 je znašala kitajska zunanja trgovina 1.701,551.336 ta-elov (1 tael ali kitajski tsien == 38.246 gr). od tega je šlo 694,708.685 taelov skozi Šanghai, dočim ie šlo skozi največje bližnje pristanišče 182,000.000 taelov. Od te Šanghaiske trgovine je pripadlo Angležem (Hongkongu) 423 milijonov S79.705 taelov, Japoncem pa malone ves ostanek . Kitajska ni tuja kolonija in Kitajska se probuja k narodni samozavesti. — Zato Čuti Kitajska vse pravno stanje takozvanih pogodbenih pristanišč kot globoko rano v svojem organizmu. Tuja policija, tuja administracija, tuje vojaštvo in oboroženi avtomobili pa to rano še bolj zastrupljajo. Morebiti rji več daleč čas, ko bo moral oni. ki bo hotel trgovati s Kitajsko, potovati tja samo z zavojem vzorcev in prijateljskimi namerami ter se ne bo mogel več zanašati na tuje bajonete. Je torej v prvi vrsti v interesu samih tujcev, da se sedanji nemiri čim prei končajo brez temeljitih lekcij in sličuih receptov iz puškinega slovarja. V interesu miru na Daljnem vzhodu je, da se nemudoma sestane konferenca, ki naj uredi administracijo pogodbenih pristanišč, da se nova Kitajska ue bo več čutila zapostavljeno in razžaljeno. Zahteve štu-mentov in odločna beseda pekingske vlade kaže več samozavesti, nego bi jo človek v sedanjem kaosu pričakoval. In ta samozavest ne bo pojemala, temveč naraščala. Poleg politične ne smemo pozabiti tudi na socijalno in gospodarsko plat tega konflikta. Tuji kapitalizem, ki ne čuti doma pod nogami trdnih tal. se zateka v Indijo in Kitajsko, kjer še ne poznajo modernih zakonov o zaščiti domačega delavstva. Mogotci, ki doma Jamentirajo o brezposelnosti angleškega delavstva, so vedno pripravljeni ustanoviti v Indifi ali Kitajski tov«—- Kakor smo kratko že poročali, je umrl 4. junija na svojem observatoriju . v Parizu 831etni znameniti francoski astronom in pisatelj Camille Flammarion. Pokojnik je bil v prvi vrsti književnik in pesnik, iu sicer Pesnik vsemirja. Stanoval je v štirinadstropni hiši v ulici Cassina, odkoder je bil z balkona krasen razcl'^d na ogromno kupolo pariškega observatorija. To je preživel Flammarion nad polovico svojega življenja Opazoval je neprestano zvezde in skušal prodreti v zagonetno vsemirie. To, kar se ie godilo v učenjakov! duši, ko je v iasrrh nočeh občudoval veličino stvarstva, je čitafo človeštvo pozneje v njegovih delih ter se čudilo, zabavalo ali smejalo. Spočetka so le redki čitate-lu razumeli pomen te kozmične rMeziie. ki ie našla pozneje toliko gorečih pristašev. »Astronomski študij — piše po-koini v svojih spominih — ne more biti hladna obstraktnost. Ta študij ie izvor nepopsnega odusevb'enja in ljubezni do vsega lepega, vzvišenega in idealnega. Misli lete z ogromno brzino daleč v neskončno prostranstvo, ko opazujemo v vsemirju nebesna svetila.« Nastopil je čas. ko so se vsi zvez-doslovci klanjali starcu Flammarpanu — kakor da so v cerkvi. Krepki starec s črnimi živahnimi očmi, svežega obraza in sivih las je bil zelo prijeten družabnik. V kratkem razgovoru pred obedom ie znal izstreliti v aforizmih rakete filozofije celega stoletja. V poznejših letih se je njegov veseli značaj nekoliko umiril. Flammarion se ie začel z vso vnemo pečati z zagonetnimi silami za-grobnega življenja. Smrt mu je bila nežna in romantična prijateljica. Tako je postal Fiammarion sniririst in vnet zagovornik okultističnih hipotez. Zadnja leta svojega življenja je oznanjal vero v zagrobno živlienje — v tem se je strinjal s plemenitim nemškim idealistom-filozotom Gustavom Fachneriem in belgijskim pisaremielm in mistikom Maeter-linckom. Pokorni ie gojil vročo želio. da postane vodia pariškega observatorija, toda zavist nekaterih njegovih *-M<*gwv je to preprečila Zato si ie zgradil lastno opazovalnico v Juvisy, ki jo Je osebno vodil do svoje smrti. »Z veseljem se spominjam onega večera,« piše neki inozemski novinar, 5>ko sem prvič posetil Camilla Flamrna-riona. Pokazal mi je svojo bogato knjižnico, ki si jo je bil uredil v štirih velikih sobah. sEvo, zakaj ne menjam stanovanja in hočem tu končati svoje življenje« — mi je pojasnil s pritajeno prijaznostjo. »Ne morete si misliti, kako se bojim ločitve od priljubljenih knjig.« — Učenjak je imel čudovito zbirko vseh prvih izdaj francoskih klasikov in romantikov. Ko sem ga posetil drugič, je v navzočnosti književnikov odprl posebno omano in vzel z nje dva zvezka, ki mi jih ie ponudil z zagonetnim izrazom na obrazu. Morete li uganiti — me je vprašal — iz kake tvarine so platnice? Po njegovem tonu sem spoznal, da ni mogoče uganiti. Zato sem molčal. Tudi ostali gosti so se začudeno spogledali. Platnice so bile iz krasnega nekoliko oru-menelega usnia. fiammarion je nekaj Časa molčal, nato na spregovoril povsem mrno: »Ti dve knjigi sta vezani v človeško kožo.« Dasi smo pričakovali nekai izrednega, smo bili vsi zelo presenečeni . In učenjak je nam pojasnil zgodovino teh zanimivih platnic — romantično storijo, ki bi io lahko smatrali za fantazijo, če bi ne bilo v dotičnih knjigah pisma nekega zdravnika. Ko ie Flammarion napisal roman ->Stella«, je njegovo ime zaslovelo sirom sveta. Jeseni tistega leta sa je novabila grofica de Saint-Ange na počitnice, kjer naj bi napisal nov roman. Flammarionu je bilo takrat 30 let. Še vedno je ljubil svojo umrlo ženo.z druge strani pa je opazil, da je grofica strastno zaljubbena vanj. Bila je lena in nihče ni mislil, da ima ne od zdravi ji v o bolezen. Zvečer pred Fiammarionovim odhodom je prišla grofica zelo dekoltirana v salon in Flammarion se je mimogrede laskavo izrazil o lepoti njenega telesa. Grofica je kmalu nato podlegla tuberkulozi. Obenem z obvestilom o njeni smrti je dobil Flammarion zavoj in pismo njenega domačega zdravnika. Pismo se ie glasilo: i>Dragi učitelj! Izpolniti moram želio mrtve, ki jo obožujete. Ta mrtva ženska me ie rotila., nai vam pošljem po njeni smrti kožo z njenih divnih ramen, ki ste jih vi nekoč tako občudovali. Njena zadnja želja je bila, da napravite iz te kože platnice za roman »Stella«. Drugi roman vezan v Človeško kožo, je bil »Nebo in zemlja«. Črke na naslovni strani so Škrlatno rdeče in pod njimi je napis: »Spomin na neko žrtev«. Fiammarion ie izrazil želio, da ostaneta ti dragoceni knjigi vedno last njegove rcdblne. Politične vesti e ikansko struno še vedno brenka Prepeluhovo glasilo »Slovenski Republikanec«, dasi so njegovi krušni očetie — radičevci že zdavna vrgli reoublikanstvo med staro šaro in se je dal Pavle Radie, predsednik Hrvatskega seliaškega kluba, v katerem sede tudi trite slovenski »republikanski« poslanci, izvoliti za predsednika odbora za postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju. Cemu vodi g. Prepeluh še vedno svoje somišljenike za nos? Čemu um ne natoči čistega vina, da je tudi niemu republi-kanstvo samo prazna fraza?! s= Za lastno slovensko državo pretaka grenke solze g- Prepeluh v svojem glasilu in piše: »Leta 1918. smo imeli Slovenci svo*o lastno državo. — Slava naše lastne države pa ie trajala le nekai tednov. Ker nismo bili mi niti najmanj pripravljeni na uresničenje kakšnega našega političnega cilja, smo obležali na tistih hlapčevskih tleh, na katerih smo ležali nekaj stoletij pod Avstriio.« — Po lastni slovenski državi se torej toži g. Preneluhu in rad bi imel neodvisno slovensko republiko, državo, ki bi štela 1 milijon prebivalcev! preoameten je, da bi ne vedel, da bi takšno slovensko samostojno državico, Pa naj bi bila republika ali kraljevina, prav hitro pohrustali naši ljubeznivi sosedje Nemci, Italjani in Madžari. — Priporočamo mu. naj čita knjigo »Deutschlands gerechte Grenzen« in naj se zanima za cilje n. pr. društva »Probu-jajočih se Madžarov«. Ali ni zločin ob takšnih dejanskih razmerah begati ljudstvo s fantomi, ki bi bili narodu v pogubo, ako bi se uresničili?! = Minister dr. 2erjav namestnik pravosodnega ministra. Nj. VeL kralj ie podpisal ukaz, s katerim ie imenovan minister za šume in rudnike dr. Gregor Žerjav za namestnika pravosodnega ministra dr. Eda Lukiniča, ki je odpotoval na bolezenski dopust, češki Usti ooročaio, da se dr. Lukinie pride zdravit v Karlove Vare. = Proti prečanski fronti se ostro izjavlja Radičevo glasilo -DoiTU' in Izvaja: >No-ben pameten in pošten človek ne veruje v prečansko fronto, niti je to pot k sporazumu, marveč do vedno ostrejših sporov in končno do katastrofe. Naše stalno prepričanje in neomajna odločitev je, da je neposredni sporazum Šumadiie in Hrvatske narodna in državna potreba In da je vsako izigravanje tega sporazuma težak in neu-pravičljiv greh proti narodu in državi. Niti prečanska, nit! srbska ironta, marveč zbli-žanje Šumadije in Hrvatske je začetek pravega in trajnega narodnega sporazuma!« — Kako brenka docela na druge strune v zadnjem času Radičev »Dom^! In prav isti možje, ki so še pred meseci snovali blok vseh protisrbskih elementov in skušali proti Srbijancem organizirati fronto vseh strank fzven bivše kraljevine Srbije, govore sedaj, da bi bila prečanska fronta v povod za vedno ostrejše spore, ki bi končno vodili do katastrofe.« Kakor nas veseli, da je radičevce sedaj očividno srečala pamet, tako nam je žal, da so isti ljudje preje dolgih šest let sistematično zavirali ono delo, o katerem sedaj pravijo, da je temelj in začetek ^pravega in trajnega narodnega $po. razuma.« jlouesen preuoz italijanskih vojakov Ljubljana, 13. junija. Düne« dopoldne so slovesno prepeljali v domovino pepel italijanskih vojakov, Id so umrli v ujetništvu in bili pokopani v Ljubljani in v Soveniji. Mrtvaški sprevod se je vršil izpred mrtvašnice sv. Krištofa na Dunajski cesti Ob 9. je prispelo voja* šrvo, pehota in arttijerija, ki je formirala ändbr. Med tem so voiaki s ookonafišča Dres nesli v priproste krste položene kosti poj kojniii vojakov in častnikov; na lesene krste so bili položeni lavorjevi venci z italijanski* mi trakovi. Ob pol 10. se je pred mrtvašnico pripeljal dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki jc ob asistenci kanonikov dr. Merharja in dr. Klinarja opravil pogrebne obrede ter krste blagoslovu. Po končanih cerkvenih obredih se jo pričel do Dunajski cesti no* Radio senzacija!" Najbolje in najceneje naročite moderne radia aparate in sestavine pri daleč znani firmi Radiospezialhaus und Auslandskonzertsalon 6raz. Neue Weltgasse 3, Telefon 2351 Brzojavi: RADIOHAUS Graz, Neue Weltgasse 3 Velika zaloga 1 do 10 svettlčnih aparatov od Din 1500 naprej kompletne naprave. Tri leta jamstva. Zahtevajte takoj specialne ponudbe Odjemalcem na debelo najvišji popust. Pred nabavo naprave za radio pros.mo, da se prej zaupno obrnete na nas in se prepričate o naši zmožnosti glede kakovosti in cen. Dobro uvedeni zastopniki z majhno varščino sr iščejo povsod. mikati žalni sprevod. Na čelu sprevodu & nosili črao zastavo, nato je sledila častn*. četa vojaštva in tej nosilci vencev. Vojaki so nosili pet prekrasnih vencev z italijan« skimi trakovi, ki jih je poklonil italijanski konzulat v Ljubljani, dalje venec, ki so gi poklonili Častniki ljubljanske ga mizi je, zi tem so nosilci vencev nesli krasni venec vo likega županstva z jugoslovenskimi trakov* in mestne občine z mestnimi in državnim, trakovi. Nosilcem vencev sta sledila voza 3 duhovščino, nato je nesel naš vojak čn drog, na katerem sta bili privezani jugo slovenska trobojnica ter italijanska triko lora. Za tem sta sledil dve topovski lafeti v kateri je bilo vpreženo po šest konj. Ni vsaki lafeti sta bili dve kriti. Nato so vo> jaki nosili krste vojakov, za. temi pa sta sy zopet razvrstili dve lafeti t štirimi krstami Na prvih dveh lafetah so prepeljali zemelji ske ostanke štirih višjih častnikov, na dru» • gin dveh kr?te treh nižjih častnikov in ene* ga vojaka. Takoj za lafetami je stopal celo* kupni zbor tukajšnjih konzulov, na čelu ita> Ijanski konzul markeze Parerno di Sessi ter polkovnik conte Visconti Präses, daij< češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš francoski konzul Paul de Flache, avgtrijsk konzul g. Sfraulz, honorarni konzul portu* galske g. Strucetj, konzul Belgije g. Milao Dular, vlado je zastopal veliki župan gosp. dr. Vilko Baltič. Mestno občino sta zastoi pala gerent g. Josip Türk in dr. M. Zamik Za konzularnim zborom so sc razvrstili čast* niki ljubljanske garnizije z brigadnim g* neralom Zivkoxncem na čelu. Sledili so zastopniki raznih oblasti, državnih in privatnih uradov: podpredsednik deželnega sodišča dr. Rog in a, zastopnik delegata min. financ viš. fin. svetnik gosp S p i u d 1 e r, polic, ravnatelj g. dr. G u-š t i n, poštni direktor Al. G r e g o r ič. pod-predsed. Trgovske in obrtniške zbornice g Ivan O g r i n in g. Jean Schrey, svetmk g. Viktor Rohrmann ter tajnik dr. Fran VVIndischer ter dr. Ivan P1 e s s. Mnogoštevilno je bila zastopana tudi duhovščina. Sprevod je zaključila baterija artilerijskega polka. Žalni sprevod se je med svitanjem žaiostink godbe Dravske divizije pomikal po Dunajski cesti. Sodni ulici in Miklošičevi cesti na Južni kolodvor. Povsod se je zbralo mnogoštevilno občinstvo, ki je nemo in odkritih glav zrlo na žalni sprevod ter izkazovalo zemskim ostankom ita-lijansklh vojakov na poti v domovino pa slednjo čast. Na kolodvoru so vojaki prinesli krste pred vagon, ki ima prah pokojnikov odpe-Ijati v njih domovino. Na krste so položih vse vence, nato pa je stopil pred krste knezoškof dr. Jeglič, opravil še enkrat pogrebne obrede in krste blagoslovil. Častna stotnija je zunaj oddala poslednji salut, zunaj v parku pred kolodvorom pa je odjeknil grom štirih topov. Pred krste je nato stopil general Živ-kovič, ki je imel v francoskem Jeziku spominski govor. Nato je pristopil italijan-^ konzul marchese Pa temo di Sessa ki se je v italijanskem jeziku spominjal nerednih vojnih žrtev in poveličeval njih za-Sluge za domovino. Končno je pristopu še polkovnik conte Visconti Prasca, ki je imel spominski govor v imenu italijanske armade. Godba Dravske divizije je nato zaigrala žalostmko, na kar so bile žalne cere* motrile zaključene. Obiaue — Razstava Dobrovič, Dolinar, Kos ^ Jakopičevem paviljonu. Vod tvo po razstavi je v nedeljo 14. t. m. ob enajstih Nar. Gal. — Na Tehniški srednji šoli (prej Držav« ni obrtni šoli) v Ljubljani se vrši vpisovanje v L letnik Višje stavbne šole In Visit strojne Šole v torek, dne 30. junija, v I. letnik Ženske obrtne šole v sredo, dne l. julija. Vsprejemni izpiti se vrše 1. julija, odnosno 2. julija. Vpisovanje v ostale letnike in druge oddelke te šole so vrše po 1. septembru. — Na drž. ženskem učiteljišču v Ljub Ijani se vrši za šol. leto 1925/26 vpisovanje v I. letnik v torek, dne 30. junija. Vpisati se morejo le absolventke 4. razreda srednje ali meščanske šole, ki so z uspehom napravile nižji tečajni oziroma končni izpit Prinesejo naj seboj krstni (rojstni) list in tozadevno šolsko izpričevalo. One, ki niso rojene na ozemlju naše države, naj se izkažejo s potrdilom o državljanstvu SHS. — Podrobnosti so razvidne iz oglasa v veži šolskega poslopja. — Znatno znižane cene modernih dam> skih slamnikov. Oglejte si zalogo v modnem salonu A. P e kol j, Ljubljana, Aleksandrova cesta. l\32x Objj I lava. Tvornica cigaretnega papirja «Golub* d. d. v Zagrebu (Maksimirska cesta 10) je dobila uradno potrdilo monopolske uprave. da nima nič skupnega v aferi Mira d. d. \ Osijeku s ponarejenimi monopolskimi bani derolami ter se opozarjajo gg. trgovci iu trafikanti, da morejo dobiti pravilno ban* deroliziranj cigaretni papir , Od opere se ne mislim postavki tako 1-itro. Toda po diplomo sem šel ladirega, ker mi na studi.'nh in izpitu itak ni manjkalo mnogo, potem pa tudi radi reda in pre-skrbljenosti volje: zakaj glas je vedno ja-ko varljiv tovariš, ki Vam danes dela kakor suženj, jutri pa poreče ^Dosti*. Za ta slučaj imam torej še vedno svojega drugega tovariša, ki jc mnogo zanesljivejši in vernejši.« Tako mi pripoveduje fnž^rjer o pevcu in pevec o svojem inženjer.m. In danes nas ta pevec zapušča. V razmeroma kraikem času treh let se je povspe* od malih partij do uglednega prvega baritonista naše opere, ki je zmagoval ves junaški repertoar in katerega bas ta leta ni bilo malo. Na$tudiral je v tem času 20 velikih oper, s katerimi jc nastopi ca našem odru 205krat Rastel je od vloge do vloge, da velikokrat celo od predstave do predstave. Njegovo delo je pričelo dobivati po prvih začetnikih poizkusih svojo lastno noto, njegove vloge so počasi oričele dobivati lice Cvejiceve tverbene sile. In tako nam je podal mnogo dobrega, mnogo samosvojega, ostal nam je v spominu, kar dokazuje, da je bil dober in da je znal govoriti s svojim občinstvom. Njegovim vestno do potankosti na-šttrciranim vlogam je bilo poznati Izobraženca visoke inteligence, njegovemu zunanjemu podajaniu je bilo videti resnega moža, ki ni stremel ncikdar za puhlimi neslanostmi kričeče reklame. Da navedemo samo nekaj njegovih vlog, za katere ne bo tako brž enakovrednega naslednika: Amonasco (Aida), Scar-Pia (Tosca), Tonio (Giumači), Zrinjski (Zrinjski), Arcliiciaconus (Notre Dame), Escamillo (Carmen), Sebastiano (Nižava), Don Juan (D. Juan) itd. In ravno tako kakor odhajajoči g. Za-they, tako je bil tudi g. Cvejič dober, fin kolega svojim stanovskim tovarišem, kolega, kakršnih je danes pri našem gledališču, kakor tudi kje drugod, bore, bore malo. — Težko je gledališki LJubljani gledati, kako odhajajo počasi, toda zanesljivo, eden za drugim. Žikova, Šimenc, Rozumova, Cvejič, Zathey, Popov. Vse od nas proč, da ne pride nikdar več nazaj . . . Oospod ing. Cvejič" bo trael gotovo na svojem poslovilnem večeru, v operi »Nižava«, priliko spoznati, kako rada ga je imela ljubljanska ptiblika in kako težko ga prepušča požrešnemu in močnejšemu Zagrebu. Poznamo njegovo marljivost, njegovo veliko muzikalno sposobnost, in zato smo trverjeni, da bo šla tudi v Zagrebu njegova pot navzgor, do najvišjih dosegljivih meja, s katerih se bo tudi z veseljem in mehkim spominom ozrl na kraj svojega začetka — na Ljubljano, ki mu želi na novi poti mnogo, mnogo uspeha! JNa literatura o ruskem gledališču V zadnjih letih je dala Rusija človeštvu ne le izborno gledališče, čigar predstave so zaslovele po vsem svetu, nego tudi bogato gledališko literaturo. Žal, da ruske gledali* ške literature splošno ne vpoštevajo, da je malo komu znana, dočim je nemška povsod prodrla. Nas zanima v prvi vrsti to, kar so izdala o gledališču ruska založništva v ino« zemstvu. Priznati moramo, da so ruski gle=> daiiški krogi v emigraciji navzlic bedi in pomanjkanju, v katerem žive, zelo agilni in produktivni. Izdali so namreč poleg ob« sežne literature nekaj tako zenimivih knjig, da lahko govorimo o znatnem napredku v tej stroki Prva knjiga je F. Stepuna ^Temeljni problemi gledališča^ (Berlin, založništvo «51 ovo»). To delo je bilo napisano večino* ma v času, ko jc živel odlični mislec še v RiT?:ji in jc deloma izšlo v prvem zborniku Akademijo umetniških znanosti v Moskvi. Knjiga jc povsem teoretična, rekli bi filo* zcfska. Obstoji iz treh g~Iov. in sicer: *Pod= laga igralčeve duse», «Temeljni tipi igralske rvorbe» in ^Gledališče v bodočnosti^. Do* čim sc da o prvem ic drugem delu debati* rati in ugovarjati avtorjevi klasifikaciji, je fretj del absolutno dober in dobrodošel ne le igralcu in režiserju, nego tudi dramatur* gu. Stepun pravi v njem. da je pravzaprav edino resnično gledališče tragedija, kjer stoji človek med smrtjo in ljubeznijo in da nam naša doba take tragedije m dala. Dalje ugotavlja, da je naše življenje samo obljuba življenja in da niti v velikih katastrofah svetovne vojne nismo znali najti tega, kar je potrebno za veliko tragedijo. Vsa dela o vojni in revoluciji so bila napisana iz njenih nagibov, toda prave tragedije ne naj* demo mkjer. Vendar pa lahko domnevamo, da navzlic temu dremlje nekje v globini umetniške d"še zarodek, ki mere pretvoriti življenje in najti izraz in ob'"ko za razna* daiočo in v prostoru izgub!jajočo se trage* dijo. Avtor noče nuditi gotovega režiser* skeea programa, pač pa kaže pot, po kateri bodo mo^Ii hoditi bodoči voditelji moder* n^ga gledališča. V knjigi so tudi zanimivi ods-avki o retrspektivnem razvoju trage* dijo od najstarejših antičnih čarov do naše dobe. N-TJosredro sr rice gledališča kot real* nega. obstoječega fakta drvga knjiga, nam» reč ZncskosBorovskega delo «Rnsko gleda* lišče začetkom 20. stoletja?*. (Praga, založ* ništvo «Plamja-* 1925). Znosko^Borovskij že davno in sistematično študira zgodovino ru* skega in evropskega gledališča v vseh nje* govfh poiavih. Do najnovejšega časa je bil avto*- v R"siji. kjer je lahko opazoval vse glavne etape v razvoju ruskega gledališča do revolucije. Videl je malone zadnjo fazo v rarvoju Ta j rova in Meiercholda, sledil jc Prolctkuitu in drugim značilnim pojavom na polju gledališke umetnosti. — Njegova knjiga obsega ta«le poglavja: Kratek pres gled ruskega gledališča do 20 stoletja, Mo* skovsko hudožestveno gledališče. Boj z na* turalizmom in realizmom, Gledališče in rc* volucija. Prvo poglavje je res nekoliko pre* kratko in predstavlja samo uvod. Najpo* polnejše in najboljše je poglavje o moskov* skem hudožestvenem teatru. V njem je vsa zgodovina razvoja tega znamenitega gleda* lišča, popis poedinih inscenacij in teorija Stanslavskega. Očividno je, da Znosko*Bo* rovskij, z razumem sicer marsikaj odkla* nja, zato pa s srcem ljubi marsikaj na tem K. Makuszvnski: Zadeva z zlato uro V veži mojega stanovanja se nahaja tabla, na kateri ie napisano z velikimi črkami: »Beračenje in kroŠnjarjenje prepovedano!« Cemu je dobra ta tabla, še nisem mo-a:el dognati. Ko bom pa imel le en dan miru pred krošnjarji in berači, ki neprestano pritiskajo na gumb mojega električnega zvonca na vratih, bo moie prvo, da pričnem to nikakor ne nezanimivo raziskovanje. Najenostavnejše bi bilo, da bi človek sploh ne odprl vrat. kadar zvoni, tJDda ker zvonijo tudi pismonoše z denarnimi nakaznicami in tudi druge osebe, s katerimi mora človek občevati in ne samo krošnarji in berači, ne preostaja človeku drugega, kot vsakokrat vstati s kletvico od dela in stopiti k vratom. Še ni dolgo tega. ko so bih spet Izpuščeni menda celokupni varšavski pocestni individui. Neprestano ie zvonilo. Tako mi je bilo pri duši. kot bi sedel na postaji, kjer se kriza nešteto brzo-in luksuznih vlakov. Ko sem že tridesetemu beraču razlagal, da mi njegova opisana beda toliko časa ne bo prav nič imponirala. dokler bo dišal po vodki in špiritu in bo imel njegov nos barvo ledenika ob solnčnem zahodu, in ko sem ne baš prijazno odslovil štiridesetega krošnjarja. sem se odločil, da ne prekinem svojega dela in pustim ljudi enostavno zvoniti zunaj na vratih. In komaj sem storil ta sklep, sera že - *uäJ *ak** srčni "dr v sebi. knt bi «a- del pravkar glavni dobitek in io odrinil veličastno v zasluženo privatno življenje milijonarjev in r^n'irjev. Tako blaženega sem se počutil! Pa usoda ie menda hotela, da bi ne živel dlje časa v tem staniu. karti jet tako divie pozvoni! nekdo hipnma no vratih, da sem oianil ves rresfraš?n s stola pokonci 2e sem hotrl skočiti spet k vratom do zvomka . . . oa sem se obvladal, nasmehnil in obsedel. In je zvomio vse močnejše. In vedno še bolj in še bolj . . . slednjič Da mi je postalo le pre-neumno. Kot tiger, ki so ga šči^^l; z ža-recimi kleščami, sem planil ven. In je stala služkima sosedne stranke pred vrati. Pa se ie smehljala tako. kot bi hotela stati slikariu model za ^Pomlad«. »Želite?« sem vprašal, dušeč svojo peklensko jezo z dvajsetimi konjskimi silami. »Prosim leno.« je šepetala dekla, »rada bi govorila z vami.« Vstopila je, ponudil sem ü stol in jo vprašal za njeno želio. »Prosim« je dejala, »naša milostiva so imeli na stanovanju gospoda, študenta; pa Jim je ostal dolžan in ni mogel plačati, pa jim je dal svojo zlato uro, naj jo prodajo. In hočejo naša gospa staviti uro v srečkanje. srečka en rubel . . dajte, prosim, milostivi gospod, vzemite še vi par srečk. Prva številka varšavske loterije zadene! In sem si ogledal uro. Bila je videti, kolikor sem mogel presoditi, resnično zlata in je šla. Pravzaprav sem imel že aro. pa sem se odločil, da poiščem za svojo on*, ki ni imela več moderne ob- like, prihodnie Bin^ošti birmanca za slučaj, da zadenem to uro. Vzel sem dve srečki, podpisal svoje ime k detičnima Številkama, in je dekle odšlo ter sem iaz nadaljeval svoje delo. In nisem nič več mislil na uro, še manj pa na to. ali je imela moja soseda oblastno dovoljenje za srečkanje na to uro. In mislim, da ga .11 imela, toda to ni prav nič težilo moje vesti, ko sem Čez teden dni zaznal, da sem jaz srečno zadel uro. In mi io je Drinesla služkinja. Dal sem ji rubeli naoitnine in sem prišel tako za tri rublje v posest zlate ure. In moram takoj sedaj pripomniti, da so me v hiši jako zavidali. In so spravili nafbrž. kot je to že navada, moj dobitek ure z mojo pametio v zvezo, kajti je že tabo. da »imajo norci največjo srečo«. In ie bilo to meni prav vse eno. — Kajti se nisem nikoli mnogo brigal za mnenja ljudi, ki naziva jo vsakega cigana z »gospodom baronom« in zro ubogega poštenjaka vedno preko rame. — Imel sem uro in mi je bilo to dovolj. Odkrito rečeno, sem bil tudi sam malo začuden, kajti me še nikdar ni srečala slepa gospa Fortuna in sem imel že nešteto državnih in privatnih dobrodelnih srečk. Da nisem zadel še nikdar malenkosti. I» je bito strašno sumljivo s strani sreče, da me je sprejela v vrste svojih ljubljencev, in ni bilo pri tem vse v redu. Pa res ni bilo vse v redu. Kajti sem sem naslednji dan spoznal, da zadeta ura prehiteva. V štirih dneh približno je hü*. *a.cßL4aa **nr*i~ Iimm fread uro 1 gledališču, kl tvori celo epofaO. Za tujca je najbolj zanimivo poglavje, v katerem pre* haja avtor na današnje razmere in razprav* lja o študiji Moskovskega hudožestvenega teatra. Tekom zadnjih deset let je nastalo in izginilo gledališče Komisarčevske, Ko* momo, Tajrova, Meierholda, Jervreinova in mnogo drugih. Tretje delo, ki je izšlo tudi v Pragi, je knjiga zgodovinarja A. Kiesewettra cM* Sčepkin, epizoda iz zgodovine ruske gleda* liške umetnosti*. Ta knjiga je dopolnjena in popravljena izdaja avtorjevega dela, ki je izšlo v Moskvi L 1916. Vsa gledališka dela tega znamenitega ruskega učenjaka spadajo med monografije o poedinih igral* cih, ki so v Franciji in Rusiji zelo razšir* jene. Delo j? razdeljeno v dva dela: Živi je* nje in Delo. Zanimivo je, kako podrobno in skrbno je avtor zbral fakta iz Ščepkino* vega življenja, ki se tičejo samo gledališča. Xikjer nc najdemo tistega osebnega inter* esa, ki tako rad uide izpod peresa drugim biografom. Drugi del je zanimiv tudi za one, ki se ne mislijo podrobno pečati s tem voditeljem realizma na ruskem odru. Zani* miv je samo proces razvoja realizma in one Ščepkinove gledališče teorije, ki se v marsičem ujema s teorijo StamVavskega. * ★ ★ — Dva poslovilna večera v naši operi. V ponedeljek, dne 15. t. m. se poslovi od našega odra baritonist £. Mikola Cvejič v operi ^-Nižava*, v četrtek dne 18. t. m. pa g. Hu%o Zathey v operi -.riofimannovc pripovedke.;. G. Zathey je bil od prevrata dalje član Narodnega gledališča, ki je posvetil z redko vnemo in vestnostjo vse svoje odlome sposobnosti slovenski operi. Kreiral je z najlepšimi uspehi vel'ko važnih — prvih basovskih vlog in bil pri občinstvu tudi izredno priljubljen. GledaPško publiko, posebno pa Še česiuce obeh umetnikov opozarjamo na oba poslovilna večera in vabimo na številen poset predstav. — Dr. Ben AH nastopi v našem gledališču (drama) v torek, dne 16. in serdo, dre 17. junija ob 20. zvečer. Spercd prvega večera tvorijo sledeča predvajanja: 1. Kirur-SCično-anatcmski poskusi. 2. Slučaji hipnoze nad gledalci, letargicno spanje, popolna ka-laiepsijs, prestanek bitja žile in srca. som-nambuüzem. 3. Pogod:tev tujih misli. 4. Hipnotiziranje mase. 5. Voda v dvorani s pomočjo hipnoze. 6. Sneg v dvorani s pomočjo hipnoze. 7. S pomočjo hipnoze postane kadilcem zoperno kajenje. S. Obglavljen je. 9. Halunciuacija vsega občinstva. 10. Živi in mrtvi duhovi. Na sporedu se nahajajo in-teresantni slučaji, za katere se zanimajo zlasti gg. zdravnik*, in k: pomenijo zago-neiko za ves učeni svet. Vstopnice za oba večera so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Cene dramske. — j\lathie?a dramatične Sule s vrši v nedeljo ob pol 11. uri ^opoldne v dramskem gledališču. Spored jc zelo pester in se bodo recitirale pesnitve Shakespe; rja, Župančiča, Wildgaiisa, Wedekinda. V drugem delu na-stopijo gojenci v ritmičnih študijah prof. Vleka, ki so nadvse zanimive in speeielno za ljubljansko občinsko novost, ker nudijo vpogled v to panogo umetnosti. Predpro-da;a vstopnic se vrši pri dnevni blagajni v operi. Cene so znatno znižane, da je omogočen vstop najširšim slojem. — Ljubljanski koncerti. Letošnjo ken* cert-io sezono jc skoro gotovo zaključi! zad* nji koncert Glasbene Matice, na katerem se je izvajal Cesar Franckov oratorij: »Blagri^ TJnionski dvorani in Frančiškanski cerkvi. Skupni izdatki za cba koncerta brcr notne* ga materijala znašajo 27.781 Din 75 para. Inkasiralo se je pa pri obeh koncertih na vstopnin: 25.104 Din 70 para. Tako znaša ta primanjkljaj 2677 Din 5 para. K temu primanjkljaju pa moramo pTišteti še vse izdatke, katere je imela Glasbena Matica z izpesojilom zborovega in orkestrskega ma* terijala ter s prevodom tega dela, ki zna* šajo v celoti 5.855 Din 30 para. Tako vidi* mo, da mora Glasbena Matica k tema dve* ma koncertoma doplačati za njene razmere naravnost ogromno svoto 8.532 Din 35 para. Glede podrobnih stroškov navajamo slede* če: državni davek obeh koncertov znaša 2384 Din, tiskarna in plakatiranje 2.163 Din, vojaški orkester 9.650 Din, ostali stroški odpadejo na honorar solistom, na najemni* no prostorov, policije, ognjegascev, bilje* terjev, reklamne notice itd. Koncerta bi bila le v tem, slučaju aktivna, ako bi občinstvo polcupilo vse vstopnice, kakor je bilo to do sedaj pri Matičnih koncertih v navadi. Akr: se razmere ne preokrenejo, bo v Ljubljani težko misliti na umetniške koncerte velikih svetovnih del. ki 2a izvedbo zahtevajo ve* lik aparat. 1205/rj — Stanko Premrl: Štirje ženski dvo-spevi s spremljevaniem klavirja na besedilo Karla Siroka. 1. Pojdimo spat. 2. Starček roma na goro. 3. Je^us je majhen. 4. Tri kaplje krvi. Ob dvajsetletnici društvenega obstoia založilo i:i izdalo pevsko društvo --Ljubljanski Zvon>. v Ljubljani. Vsako pomnoževanje prepovedano. Izdajo in litografirane glasove (sopran in alt) razpošilja založnik. — Štiri ljubka, narodno nabožna besedila tržaškega pesnika široka z melidijozno, v narodnem tenu zloženo Premrlovo glasbo. Primerne so za izvajanje na koncertih, dobrodošle bodo pa zlasti šolskim zborom, ker so lahke. Izdajo, ki je krasno litografirana in ima mično zunanjo opremo toplo priporočamo v nakiro pevskim zborom in šolskim vodstvom. Julijska krajina — Planinski klub v Goric!. V Ooric"! nameravajo ustanoviti »Planinski klub«, ki bi naj nadomestil svoječasno v Goriei obstoječo podružnico »Slovenskega planinskega društva*:. Dne 22. maja je bil v Goric! sestanek planincev, na katerem se je sklenilo čim nojpreje osnovati društvo, ki bi gojilo turistiko in vzbujalo ljubezen do domačih gora. Izvoljen je frl pripravljalni odbor, ki ima nalogo vse potrebno pripraviti za ustanovitev -Planinskega kluba'<. V odbor so bili izvoljeni gospodje: Zorko Je-1 i n č ? č, Ivan Rudolf in Mihael K o ši r. — Ne zanašajte politične borbe v Primer je! Nedavno tega je ljubljanski vSlovc-necs pricbčii notico, v kateri pravi med drugim: »V Trstu izhajajoči »Mali Hst«, ki pogumno brani slovenske pravice med narodom v tržaški okolici in po Krasu, je trn v peti slovenskim liberalnim krogom, prav fako tudi seveda Italijanom. Ta boj na dve strani proti italijanskemu nasilju in slovenskemu svcbodomiselstvu, ki hoče izpodko-pati krščanski temelj našim organizacijam v Primorjti, je težak, priča pa najbolj, da je list na pravi poti.« — Na to notico odgovarjajo goriške »Novice^: s>Vprašamo. r Slovenca-, kje so ti slovenski liberalni krosi in kje ono slovensko svobodomlsel-štvo, ki skuša kar naravnost izpodkopavati krščanske teme'ic »Vašim« organizacijam. — V Primorju imamo sedaj v splošnem dve politični organ:zacijir eno, ki zastopa enotno fronto vsega slovenskega ljudstva v Italiji, v katero naj se strnejo vsi brez razlike političnega prepričanja in strankarsko pripadnosti in ki hoče, da na5 se prepusti hiksus strankarskega boja bratom, ki so dosegli kulturno, gospodarsko in politično samostojnost in drugo, ki povdarja svoj stran-karskl program in ki si hoče povsod samostojno, politično udejstvovati v veliko škodo naših narodnih koristi. Prva je narodna, slovenska, druga pa krščansko-socijalna mednarodna, pripravljena tudi paktirati r. italijansko klerikalno stranko proti lastnim bratom... »Slovenec bi ne smel poročati iz Primorja stvari, ki so notorično navadna laž...-- Kaj jc klerikalcem mari, ako škodujejo narodni stvari, katoliška vera \\x\i je glavno, zato bi raje danes nego jutri spravili vse primorske Slovence v italijansko kler. stranko, ako bi se ne bali slovenskega ljudstva samega. 25 letnico vladanja italijanskega kralja so v nedeljo praznovali na najslovesnejši način po vsi Italiji. Posebno slovesno Je bilo to praznovanje v prestolioi, v Rimu. Tudi v Julijski Krajini so uradi priredili svečanosti v proslavo kraljevega Jubileja. Ob prilik: kraljevega jubileja so bile izdane posebne znamke, v kratkem pridejo pa v premet zlatniki po 100 lir, ki naj spominjajo na 25 letnico vladanja kralja Viktorja Em> nuela. — Prosvetno društvo nameravalo ustanoviti v Lokavcu. V nedeljo 7. t. m. se je vršil v Lckavcu sestanek, za ustanovitev takega društva. Ustvanovuega posvetovat nia se ie udeležilo nad 40 oseb. k iirarju. Pogledal je uri skozi kukalce v obisti in dejal, da ie pero ničvredno, tudi je nekaj zobcev okrusenih in je treba vse to popraviti. In je proračun stroškov znašal šestnajst rubljev. Čez ^sem dni sem šel po uro. Iz šestnajst rubljev ie nastalo enaindvajset, kajti ie moral urar »vse pošteno osnažiti in opiliti«. Ura me je stala potemtakem ze petindvajset rubljev. To je bilo še vedno zelo ceno za zlato uro. In je šla potem nra sest dni res krasno, nato pa sem cesto zaslišal v žepu telovnika sum. kot bi kje v daljavi odlagali gramoz. Ura je preskočila je šestdeset minut naprej. — Kako ie bilo to mogoče, ne vem, bilo pa je. Tudi sem opazil, da sta se kazalca opoldne, ob četrt na tri. o pol Šestih in tričetrt na devet zatikala. Potem sta korakala nekaj časa v vzajemni složmo-sti, nato se pa spet ločila. Drug urar. ki je trdil o prvem, da ie moral biti »bolj drvar« kot urar, mi jo je popravil za osem rabljev. In so moji stroški znašali že trintrideset rubljev. Štiri ali pet dni sem imel spet dober vzrok biti zadovoljen s svojim dobitkom, pa Je postala nakrat čudno lena in je zaostajala vedno bolj in bolj. Sprva še niti nisem botel k urarju. pa je moralo biti, kajti če bi bil Še dalje odlašal, bi bil hipoma s svojo uro v starem veku. Šel.sem k tretjemu ur^;" In je dejal ta svojemu pomočniku: »Popolnoma skvarje.ia. To je zato, ker se ljudje takoj ne obračajo na strokovnjake U Meni pa je dejal, da misli, da se mu morda posreči, urediti za dvaiset rubliev uro tako*, da bo ur? Dvajset in triintrideset je triinpetde-set. Še vedno ne mnogo za zlato uro. Ko sem šel po uro in jo plačal, je dejal urar: »Vpozariam vas samo na to, da to ni pravzaprav zlato. Je nekaka inozemska mešanica, nekaj zlata je že zraven« ampak ne mnogo.« Kar besnel in penil sem se od jeze. Triinpetdeset rubljev za zlato uro, v kateri jc le »nekaj« zlata. In sem sklenil, da ne poiščem prilodnje leto o Binko-štih za svojo, ampak za dobljeno uro birmanca. Pet dni po tem sklepu je ura popolnoma obstala. Ne zlepa ne zgrda je nisem mogel pripraviti, da bi šla. V meni se je kuhalo kot v loncu. Zlata itak ni bila . . . tresk, zakadil sem uro ob steno, da se je razletela. In me je še tisti dan srečala ona soseda, od katere sem jo dobil. Pa me ja vprašala, kako sem zadovoljen. In sem postal sirov in dejal, da je goljufija, in nI ura zlata. Ženska me je tožila. K obravnavi sem vzel ostanke ure s seboj. In ie bilo ugotovljeno, da je ura vendar iz zlata in sem moral plačat? d^n'sei rubljev kazni. Seveda mi je bilo pa v veliko zadoščenje, da je bila tudi ženska kaznovana od pristojne oblasti 7aradi nenajavljenega srečkama. In bi bila a tem končana vsa zadeva z zlato uro, zai čile črepinje sem izdal triinsedemdeset rubljev in si nakopal na neomadeževa-no preteklost velik madež v obliki kazni. Ampak je že tako. da imajo norci, pardon! pisatelji vedno največjo srečo! Saj v na& hiši so ljudje takega mglje& WIM 4. »SLOVENSKI NAROD* dne 14 junija stev. 152. Dnevne vesti. P Liubijarü. dne 13. /tini/a 1925. is* Ustanovitev okrožnega sodišča j* Ormoža« Parlamentarni odbor, ki prončava zakon o organizaciji sodišč, je včeraj razpravljal tudi o predlogu dr. Pivka, da se v mariborski oblasti ustanovi še eno okrožno sodišče. Minister dr. 2 e r j a v kot namestnik pravosodnega ministra je k predlogu izjava, da ie predlog umesten z ozirom na veliki obseg mariborskega okrožnega sodišča- Soglašal je, da se iz okrajnih sodišč Murska Bobota, Dol. Lendava, Ormož in Ljutomer ustanovi posebno okrožno sodišče s sedežem v Ormožu. Parlamentarni odbor ic predlog sprejel m odobriL _ — Odličen tuj znanstvenik v Ljubljani. f9 sredo, Četrtek in petek se je mudil v jLjabliani odličen prijatelj našega kemičnega Instituta na univerzi, sloviti koloid-kemtk, dolgoletni profesor dunajske univerze, gospod dr. Pauli, prvak-znansivenik na polju koloidne kemije. Nedavno se je vrnil iz Švedske in Norveške, kamor je bil pozvan od tamošnjih znanstvenih akademij, da predava o svojih epemalnih deiih o anorganskih koloidih. Poleg velikih slavnosti, katere so mu bile ob tej priliki prirejene, dokazuje o slovesu, katerega uživa nas gost it- znanstvenem sveru, dejstvo, da ie pred- r iagan Pauli za Nobelovo nagrado, najvišje odlikovanje, katerega more doseči znanstvenik na internacionalnem polju. Ravnokar je dobil poziv od Argentinske, da tudi tam predava o svojih novih preiskavah. Profesor Pauli je predaval v sredo v ke-mičnem institutu o temi »Allgemeiner. Bauplane der anorganischen Kolloide* in si je nato temelüto ogledal posamezne laboratorije m naprave kemičnega instituta ljubljanske univerze. Gotovo bode našo javnost zanimalo, kake utise je sprejel Pauh* v Ljub-!jani in posebno v kemičnem institutu samem. Njegove besede so v oisrvu: s-Lično fn prijazno mesto Ljubljana s prekrasno okolico napravilo je na mene največji utis, enako pa me je očarala prijaznost in po-strežliivost njegovih prebivalcev. V kemičnem institutu, kojenru je bil v prvi vrsti namenjen moj poset, vlada lepo poučno in znanstveno življenje vkljnb temu, da so razpoložljivi prostori vsestransko premali In da trpi večina laboratorijev vsled dejstva, da so nastanjeni pod cestnim nivojem v kleti realčnega poslopja. Tu bi bilo brez-dvomno treba poskrbeti Za razširjenje kemičnega Instituta v kaki novi zgradbi. Globoko ginilo me je navdušenje, s katerim dela dijaštvo v laboratorijih in se ne plaši pred težkočami novih in težkih problemov, katere nam stavlja hiter razvoj kemijske znanosti, in z velikim veseljem sen) pozdravil svojega bivšega učenca in sotrudnlka v institutu, katerega je ustvaril in vkljub težkim materijelnkn razmeram popolnoma moderno uredil. Vkljub težki obremenitvi z naučnim in organizatoričnim delom videl sem ga nadaljevati svoja daleko znana znanstvena dela o ogljikohidratih, specljelno o škrobu In celulozi. Veliko dek> njegovo o koloidni kemiji škroba, v katerem bo dal tudi pre-■£led njegovih lastnih preiskav, je domala končano. Ne morem pa prikrivati težkih ovir, s katerimi se imajo borni gospodje kemičnega instituta. V prvi vrsti opozarjam na nerazumljivo malo plačo asistentov, ki krarkomalo onemogoča pridobiti skupin pomočnikov, ki bi imela toliko znanstveno izkušnjo, da bi res uspešno podpirala predstojnika instituta in vodje laboratorijev. Povdarjam, da prejemajo asistenti na kemičnem Institutu, ki pod težkimi pogoji opravljajo svoje trudapoino delo od zjutraj do večera plačo, ki ne doseže plače kake snažilke na institutih na Dunaju. Ker pa po-menja asistentsko delovanje na univerzitetnih institutih ob enem po globi jen je strokovne In znanstvene izobrazbe, brez katere tudi industrija ne more pridobiti prvovrstnih moči, pomenja asistentski položaj v Ljubljani direktno škodo v narodnogospodarskem ozira. Absolutno enako slabo preskrbljeni so v Ljubljani profesorji, predstojniki institutov, ki uživajo na primer Te 1K onih prejemkov, katere ima na enaki stopnji profesor na Švedskem, od koder ravno prihajam.« Dr. Pauli je včeraj odpotoval na Dunaj. — Polovična vožnja udeležencem informativnega zleta v južno Srbijo. Že vsa "!eta po osvobojenju se Slovenci mnogo zanimamo za južno Srbijo. Mnogo je i juti: kmetskega stanu, ki želijo priti do zemlje potom agrarne reforme ali pa potom privatnega nakupa. Ravnotako pogosto se oglašajo razni obrtniki, ki se želijo naseliti v južni Srbiji. Je pa tudi mnogo premožnejših Tjudi, ki bi si na jugu žele M udariti kakorsnokoli trgovino ali industrijo. Toda vsakdo niti prav ne ve, nI kod. ni kam, razmer pa naši ljudje sploh ne poznajo in so tudi sicer premalo orijentiranl. Tudi je za manjšega človeka dosti drago, ako bi sam hrl'"I r gledat na uro.-. Doznavamo, da organizira lastnik ^Agrarnega biro-a« gosp. dipl. agr. A. Jamnik v Ljubljani, ki pozr.a Srbijo že iz predvojnih časov, — skupen Snionnativni zlet v južno Srbijo in s tem daje udeležencem priliko, da se tudi na licu mesta informirajo o vsem, kar jih zanima. Zlet bo vodil g. dipl. agr. A. Jamnik sam In zbere tudi ves potrebni .specialni informacijski material. Preskrbel je pri Mini-stajsrvu Saobračaju ugodnosti. Udeleženci plačajo samo polovično vožnjo, ki bi utegnila znašati okoli Din 600.—, po provizor. potnem načrtu pa tudi s prenočišči po večini ne bo stroškov. Zaradi že nastopajoče vročine, bi se zlet pač najbolje vršil s po-četkom septembra. Ako pa bi veČina udeležencev zahtevala, da se vrši prej (a ne pred 15. julijem), bi ee njfli žel* moglo ustreči. Prijaviti se je do 30. junija t. !. Izletniki se ustavijo — po en dan v Beogradu in NiŠu, potem pa gre pot dalje v Vranje, Skopi je na Ovčje in Kumanovsko polje, Tetovo. Prizren, Ohrid, Bitolj, Veles, Kos. Mitrovico, Kosovo polje itd. ter event. tadi v Solun, če se bo za to (posebej pri- javilo) dovolj interesentov. Potni program še ni popolnoma definitiven in se lahko še kaj opusti (zlasti Ohrid) ali dopolni Prijave sprejema in daje pojas/ila »Agrarni biro.-: dipl. agT. A. Jarrraika v Ljubljani, selen-burgova JfJ. Pismenim vprašanjem je za odgovor priložiti Din 3.— v znamkah. Davno je že bil čas, da bi se bili poklicani faktorji spomnili in organizirali tak informativen zlet m zato privatno inicijativo In prevzem vsega težkega dela po g. dipL agr. A. Jamniku še tembolj pozdravljamo In mu čestitamo na prvem uspehu, ki ga jc v tem vprašanju že dosegel, ko je izposloval za udeležence polovično vožnjo, o ostalih uspehih, ki jih bo dosegel za udeležence pa tudi ne dvomimo. — Promocija. Na dunajskem vseučilišču ie bil promovran dne 9. t. m. za doktorja filozofije g. Hubert Pehai i iz Trebnja. — Pra\ihio opremljen jc prošenj za po-višice. Ministrstvo prosvete obvešča, da naj učiteljsrvo svojim prošnjam za višjo polo-žajno skup-no prilaga tiskovino >Uverenje o službeoi dobi in službovanj u~ v dvojniku. Vloge, ki niso opremljene z vsemi predpisanimi tiskovinami, ne bodo vpoštevane. —f Fran Prijatelj. Z Dolenjskega nam pišejo: Pretekli pondeljek smo v Tržiču pri Mokronogu izročili materi zemlji pepel enega najodličnejših naših naprednih borcev na Dolenjskem g. Frana Prijatelja, trgovca in posesmika. Kako so pokojnika spoštovali in cenili, je dokazal njegov pogreb. Številni njegovi prijatelji in znanci so prihiteli od blizu nt daleč, da mu izkažejo zadni očast. In pokojnik je to tudi zasluži!. Njegovo ime je slovelo po vsi Dolenjski. Povsod: so ga poznal; kot moža značaja, čegar beseda je veljala kakor pribita. Bil je prepričan naprednjak, ki je skušal napredne ideje razširiti tudi med ljudstvo. Kot tak je b:l steber naprednega po-kre;.i v svojem okraju. Nanj so letele tudi vse klerikalne strele. Toda on je stal neomajen, kakor hrast je stal sredi razburkanega političnega valovja ter hodil svojo pot naprej, ne meneč se za napade. Ko je 1. 1911 pri državaozborskih volitvah v mo-kronoškem okraju kandidiral A. Ribnkar, se ie pokojnik z mladeniškim navdušenjem lotil agitacijskega dela in znatno pripomogel k temu, da je dobil napredni kandidat naravnost presenetljivo veliko glasov. Tudi kasneje je bil pokojni Prijatelj vedno na mestu, kadar ga je klicala strankarska dolžnost. Za to se nI čuditi, da je na Dolenjskem njegovo ime značilo program. In sedaj je ta vrli mož legel v grob, mož. ki je bil zgled m vzor navdušenega narodnjaka In neomahijivega naprednjaka! Z njegovo smrtjo ie nastala v naprednih vrstah na Dolenjskem globoka vrzel. Kje ?e njegov naslednik, ki bi mu bi! enak v navdušenju 'n v požrtvovalnosti za napredno stvar? Kar ie med nami naprednega In narodnega, ohrani Prijatelja kot vzornega rodoljuba v trajnem spominu! — Poljedelski tečaji za ueiieljstvo. Prosvetno ministrstvo je dogovorno z ministrstvom za poljeprivredo odredilo, da se bo \ rsH v času od 10. julija do 20. avgusta t L v Adi (Bačka). poljedelski tečaj za učitelje, obsegajoč pouk v vseh panogah kmetijstva. Pravilno kolkovane prošnje je vložiti na odstavni odsek ministrstva prosvete do 15. junija t. L Potni stroški se učiteljem, ki bodo v ta tečaj sprejeti, povrnejo iz drž. sredstev. — Ratni album 1914.—191S. je že tiskan in ga naročnik', k! so v naprej plačali 300 Din, v kratkem dobe. Prvotno je bilo nameravano, da bo obsegal samo 250 strani s 1500 slikami. Ker pa je materij al narasel in obsega sedaj album 370 strani s 1800 slikami, sc je morala tudi cena zvišati in znaša sedaj za naročnike, ki so do 1. jul. 1924. plačali 300 Dra, 400 Din, za one, ki so plačali 300 Din do .50 nov. 1924. 450 Din m za vse ostale naročnike 500 Din. Doplačila je treba poslati na Francusfco-Srb-sko Banko v Beogradu na naslov urednika Albuma Audro P o p o v i ca. Album Je bil natisnjen v Berlinu. Delo je izredno krasno. Knjigo je pregledal naš poslanik v Berlinu Baiugdžič m se o nji nad vse laskavo izrekel. Naklada znaša 5000 izvodov. Ker ie večina teh že v naprej naročenih, se novi naročniki sprejemajo le, dokler bo trajala zaloga. Ta notica naj služi v odgovor tistemu gospodu, ki se je nedavno tega pri nas informiral, kdaj izide Ratni Album. Uerdništvo mu ni moglo preje odgovoriti, ker samo ni imelo informacij. — Jamsko društvo. Pišejo nam: Svo-ječasno so listi povdarjali, da bi bilo priporočljivo večje zanimanje za naše podzemske krasote, za različne jame in za njihovo fauno in floro. In res- skoraj na to se je ustanovilo Jamsko društvo, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Društvo je porazdeljeno v več sekcij: v tehnčni, naravoslovni in zemljepisni oddelek. Nabavilo si je najpotrebnejše predmete kakor različne luči, lestvice, vrvi itd., kar se potrebuje za raziskovanje podzemeljskih prostorov. Razni člani in tudi nečlani so prijavili v zadnjem času precej jam, katere bo treba raziskati. Za dosego tega za našo državo, posebno za našo pokrajino veievažnega cilja pa je potrebno, da pridobi Jamsko društvo še mnogo novih Članov in prijateljev narave, ki bodo pomagali pri zanimivem delu. Neobhodno potrebne pa so tudi denarne podpore, zakaj rrmogo predmetov bo Še treba nabaviti, ako bomo hoteH uspešno delovati in se vsaj nekoliko približati delovanju enakih društev v naših sosednjih državah, ki pa nimajo tako lepih prilik kot mi, so pa vendar dosegla že velikanske uspehe, naj-sibo na geološkem, zoološkem, botaničnem in geografskem polju. Upajmo, da se bo to za našo vedo skrajno važno društvo primerno upoštevalo in v vsakem ozlru podpiralo. Kdor ima željo vstopiti kot član, naj se obrne pismeno ali ustmeoo na društveno ramrštvo na univerzo, zoološki mStitut. Pa tudi eventualne podpora nag sei blaso-vofijo tja naslovi tL — Obupeo k«c železniških upokojencev. Pišejo nam: Gori imenovani upokojenci in Invalidi se nahajajo v obupnem položaju. Kaj se zgodi z njimi, ako ne bodo mogli plačati stanovanja?! Nekateri hišni gospodarji izvajajo proti njim stanovanjski zakon že z vso strogostjo, poudarjajoč, da ni njih dolžnost skrbeti za upokojence. V tem trsodepolnem trenofku še enkrat kličejo vladi in narodni n poslancem: Zenači-te in uredite nam pokojnine in nezgodne rente ter nam izplačajte vse zaoostankel Izgovor, da ni kritja, ne drži! Zlati milijonski fond, k! znaša 60 milijonov za upokojence, dalje 15- do lömilijonski fond, ki leži pri Središnjem uradu v Zagrebu za železniške invalide, to je kapital, ki se lahko uporabi za izplačilo. Torej! Upokojenci in invalidi. pa vendar ugan ], da je le »M I R i M" čokolada res ta prava! l764 — Iz RogaSke Statins. Kakor lani ob tem času, je napravil slatinski in rogaški Sokol tudi letos In sicer v nedeljo izlet k Sv. Florjanu, kjer se je izvršil telovadni nastop članov, članic In naraščaja. Bilo je vse v redu in dobro. Za Vidovdanski praznik se pripravlja večja sokolska prireditev. — %Slov. Narod* se prodaja, odkar voza" večerni vlak, v tobakarnah zjutraj ob osmi uri. Ljubljanski jutranji listi prihajajo v razprodajo po 10. uri dopoldne. — Fo progi Rogaška-Slatina—G-robel-no vozi sedaj toliko vlakov, da je prav dobro preskrbljeno za zveze proti Beogradu, Ljubljani in Mariboru. Tudi k potniškemu vlaku, ki pride v Ljubljano ob šesti uri zvečer, ni treba več čakati celi dve uri na Grobelnem, marveč samo tri četrti ure. Napačno je, da se ne ustavi na Grobelnem tržaški brzovlak. — Kažipot v Sečovo in Rogatec ob drevoredu za na. Hvalnico je bü na potu nemirnežem, pa so ga izruvali. Nekteri kažejo svojo moč s preobračanjem klopi po gozdnih potih. Ako jim siatinska voda krepi mišice, naj hranijo svoje sile za boljše prilike. — Sedaj je odprto vse. Restavracija, v Aleksandrovem domu Ttnrfi francosko in dunajsko kuhinjo. Stopamo v glavno sezono. Dan za dnem je živahnejše, odslej se pričakuje vsakoletni naval. Slovencev pride, kakor kažejo imeniki gostov, na Slatino pravzaprav le malo. Giavni kontingent je iz srbskih pokrajin. Prav bi bilo, da bi se Slovenci bolj zanimali za lepo naak> doma čo Slatino! Med dosedanjimi gosti je mnogo bolnih in kopališča so polna. Zanimivo jih je poslušati, kako si cesto med seboj pripovedujejo o dobrem nčinkovanju pitnih in kopalnih kur. — Napovedanih je za glavno sezono več umetniških prireditev. Sedaj hodijo gostje poslušat radio-koncerte in pesečajo kino, ki je v spretnih srrckovnjaških rokah. — Jugoslovenke! Zastopnice združenega ženstva pobirajo podpise za popolno Izenačenje zakona o dednem pravu moških in ženskih sorodnikov. Jugoslovenske državljanke, podnišite! — Slušatelji visoke montanlstlčne so. fe iz Pfibrama so e četvorico svojih pro. fesorjev minuli teden pod vodstvom prof. dr. mont g. Alojza Parme. priznanega strokovnjaka na polju montani-stike, člana Masarykove akademije dela in odličnega prijatelja našega naroda pose tili Zagreb. Na svojem na učnem potovanju so si gostje ogledali tudi naše rudniške na-prdave v Mežici, Trbovljah, Rajhenburgu in termalno kopališče v Laškem. Gosti so priznali našemu rudarskemu ustrostvu visoko stopnjo, d i vili so se krasoti naših krajev in kar najbolj hvalili naše gosto-primstvo povsod, kjerkoli so bili. G. prof. dr. Parma želi prihodnje leto proučiti še naše rudniške naprave v Velenju in Zabu-kovei in s tem poglobiti svoje nadaljnje uspešno delo za čim tesnejše zbližanje obeh bratskih narodov tudi na polju mon-tanistike. Odkrito pozdravljamo njegovo delovanje in mu želimo kar največ uspehov. — Iz Metlike. Metliška osnovno-šolska mladina je pod vodstvom svojega uči+elj-stva zbrala v pros'avo obletnice porrke Nt. Vel. kralja Aleksandra I. in Nj. Vel. kralrce Marije za *Ligo proti tuberkulozi« 25.— Din in za Rdeči Križ 387 Din 25 p. To sporočamo vsem onim meščankam in meščanom, ki so blagovolili sumničiti, da zbirko peba-še učrteljstvo. Ti ljudie sodijo pač učkeli-stvo po gotovih osebah. — Drž. realna gimnazija v Novem mestu. sSprelemni izpiti v I. razred na drž. real, gimnaziji v Novem mestu za Šo\. leto 1925/26 se vrše po tem-le vzporedn: 1. Vpisovanje v nedeljo, dne 21. !un. od 9.—12. ure in v četrtek od 8—9. ure. 2. Pismeni izprri v Četrtek dopoldne od 9. tire dalje, ustni popoldne ob 15. ure dalje. 3. K vpisu naj se z glasilo z učenci starS' ali njihovi namestniki fd prmeso sabo obiskovalno Izpričevalo osnovne Sole in rojstvenj list. Vpiše se lahko tudi pismena — Vas Vranjsfca Mrkoaitt. Z ukazom NFj. Vel. kralja ie po predlogu g. ministra za notranje posle rešeno, da se selo Vranf-ska Vadnjevic v srezu Bos. Kmpa, po izraženi želji prebValstva tega sela odslej naprej Imenuje Vran iska Mrkonjič. — Raz vitle oritmskfh praporov. Dne ZU iunüa bo v .Škofu Loki razvitje praporov onecbdfa Orion Škota. Loka. ta OrJune Žetaa- näri za Sorsko dolino. Ker sta to dve dru-§M v naših najvažnejših obmejnih okoli-šm in so v njih zastopani po večini kmet-SÜ, delavski in obrtniški sinovi, zato je dolžnost članov in prijateljev našega naci-jonalnega pokreta, vseh stanov, da s svojo innogobrojno udeležbo podkrepijo in povzdignejo za naše pokrajine in naše ljudstvo prevažno idejo. Bratje na plan! 1202-n — Zgled nacijonalnega dela. Organi ii-nančne kontrole v Sorlci so priredili dne 1. t. m. neko prireditev in čisti dobiček iste v znesku Din 211.50 nakazali Jugoslovenski Matici v Ljubljani. Iskrena hvala. — Krško. Podružnica Kola Jugoslawen? skih sester KrŠkosVidem je priredila v ne^ del j o dne 7. junija javno tombolo, katere čisti dobiček se bo porabil pri prihodnji bo žičnici za tukajšnje najrevnejše Šolarje. Z ozirom na humano prireditev je bilo sicer pričakovati večje udeležbe krškega občina stva, vendar jo kljub temu gmoten uspeh povsem zadovoljiv. — Podružnica se tem potom najprisrčneje zahvaljuje vsem tukaj* Snjim obrtnikom in trgovcem, kakor tudi vsem drugim, ki so nam s tako lepimi do* bitki priskočili na pomoč, ali so z denarnimi prispevki pripomogli k moralnemu in gniot» Dcrnu uspehu prireditve. — Pohvalno naj bodo omenjene tudi male učenko, ki so s tako veliko vnemo prodajale srečke in cves tiče, ter s tem pokazale, da se kot prave podmladkarice ravnajo po geslu: Pomagaj bližnjemu! — Končno, a v prvi vrsti pa bo^ di zahvala gospodu Francu Rcndlu, ki nam je z veliko požrtvovalnostjo in krepko toj ko pomagal pri vsej prireditvi. 120S n — Gasilno društvo v Šmartnem pri iiji praznuje 12. julija t. 1. 401etnico obstoja, na kar že danes opozarja bratska okoliška društva, ter se priporoča, da ta dan v čim večjem številu posetijo našo Šrnarsko vas! 120o/n — Tragičen dogodek v Sisku. V S sku na Hrvatskem se je dogodil te dni tragičen slučaj. Neka delvka, ki ie bila v blagoslovljenem stanju, je odšla s svojim petletnim sinčkom h Kolpi, da opere perilo. .Medtem ko je mati prala perilo, se je deček igral ob vodi, ali je nenadoma zdrknil in Izginil v valovih. Preplašena žena se je bliskovito pognala za svojim otrokom v vodo. Ker pa je bila Kolpa že takoj pri obrežju silno globoka, se je pričela nesrečna mati potapljati. Obupno se boreč z valovi, v eni roki držeč sinčka, je skušala doseči obrežje, toda moči so ii odpovedale in Še predno so nrmoldoči na njene obupne krike prišli na pomoč, je izginila pod vodo ter utonila. Čez pol ure so nesrečno mater potegnil! Iz vode. Pravijo, da se ie z rokami krčevito oprijemala deteta. V Sisku je slučaj vzbudil splošno sočutje. — Varani zakonski mož. Premožni in vpokojeni inšpektor nekega ministrstva v Beogradu, g. J. je imel zelo mlado in lepo ženico, ki ga je pričela varati z njegovim dobrim prijateljem. Služkinja je o početju gospodinje obvestila inšpektorja. Da se pr&3 priča, koliko je na stvari resnice, je g. J. uporabil star trik. Svojemu prijatelju v Zaj grebu je pisal, da naj mu pošlje brzojavko, da naj takoj pride v Zagreb. Rečeno stors jeno! G. J. je dobil brzojavko in se je «od* pel ja!». Ali samo eno postajo od Beograda. Nato sc je vrnil v Beograd v svoje stanovanje, kjer je oba ljubimca zasačil in flag^ rantL S samokresom v roki je jima zagrozil, da ju takoj ustreli, ako se le ganeta. Tako so presedeli do jutra, on oblečen, ljubimec in žena pa v spalnih oblekah. Ko se je pri^ čelo svitati, je g. J. vzel pripravljeni fotos grafski aparat ter dvojico fotografiral. Za tem je ženo vrgel iz stanovanja, prijatelja pa nalomil in istotako treščil preko praga. Drugi dan je vložil na podlagi izgotovljenib fotografij pri sodišču tožbo za ločitev zas ko na. — Slovenske penizion Triglav V Crikvenicl bo letos omogočil mnogim, Ca pohiti na plavi Jadran. Gobra hrana in soba dnevno I>ln 63. Lep položaj, odprto celo leto. S9-L — »Neosan« krema napravi usnje elastično in neobčutljivo proti vremenskim vplivom 50/L |7 I it*l*Ii!>ne. — Žene, zdramimo se! Medtem ko se me borimo za enakopravnost, nas hočejo oropati še onih najbistvenejših pravic, ki smo jih že imele. Srbski državljanski zakon hočejo razširiti na vso državo. To bi pomenilo, da žena sploh ne bi mogla podedovati premoženja ... Tedaj žena, mati, hči, sestra! Če nočeš biti v lastnem domu uboga brezpravna para, dvigni se! Dokazi z energičnim protestom, da ne daš teptati še tistih borih pravic, ki jih že imaš. Pribiti na protestni shod v sredo, dne 17. t. m. ob 8. zvečer v veliko dvorano hotela Union! Združeno ženstvo. — 50 letnica II. mestne deške osn. šole v Ljubllani Prijatelj, zakaj si tako otožno zam"š'jen? »Pogledal sem se v ogledalo- siva btada — sivi lasje — starost.« Pred 40 leti smo se tu igrali, smejali in skakaii življenja polni — otroci brez skrbi!« Kam si pa hodil v šolo?« *A saj ves, na Graben! Kako je bilo tam, ti že povem.« »Ali pa veš, da se pripravljajo velike svečanosti na Grabnu v šoli?c »Ne, ne vem! Kaj pa bo?< »Veš, v soboto 20. t, m. bo zvečer vsa šo!a umetno razsvetljena, v nedeljo pa veliko praznovanje 50 letnice šole na Cojzovi cesti.: »Ali pojdeva na slav-flost?* Gotovo, saj imava nebroj spominov nežne mladosti na tej šoli! Tora j gotovo v tedeljo 21. t m. na Graben!« »Na vsak način. Na svidenje!« Mestro tržno nadzorstvo je zadnje čase pregledovalo mleko po večlh mlekarnah in krajih, kjer se isto prodaja in dovaža ter dognalo, da so nekatere prodajalke mleko ali posnele ali pa zalile z vodo. Pregled mleka se nadaljuie, Vse one prodajalke, ki so prodajale pokvarjeno mleko, se ie ovadilo sodišču. Občinstvo se opozarja, da pusti lahko brezplačno preizkusiti sumljivo ali slabo mleko pri mestnem trznem nadzorstvu na Vodnikovem trgu ■— Četniki Mestne Orjune Ljubljana st poživljajo na sestanek, ki bo v nedeljo 14. t m. od S. do 10. zjutraj na Gradu -»pri okopih«. Zbor točno ob 8. uri. Udeležba obvez na. Odbor. — Načelstvo zadruge mesarjev in pre» kajevalcev v Ljubljani naznanja, da vrši proizkušnja mesarskih vajencev dne 19. junija t I. v petek dopoldne ob 8. uri v mestni klavnici. Priglasiti se imajo vsi vajenci, kateri se podvržejo preizkušnji, pravočasno mesarski zadrug!, ter predložiti vse tozadevne listine. 1201-u >— Prostovoljno gasilno društvo v Sto-žicah priredi dne 14. t, m. popoldne javno tombolo z bogatimi dobitki ter ples na prostem vrtu g. Iv. Pečnika (pri Urbančku). K obilni udeležbi vabi odbor, 114Sn — Mestno kopališče na Ljubljanici se orvori v nedeljo dne II. t. m. ob 8. ur j zjutraj. — Promenadni koncert mnzlke Dravske civ. obl. v -Zvezdi- bo danes v soboto 13. u m. ob 17.30. — Spored: 1. Zaje: Čarovnica, ouverture. 2. Gleisner: Potpourri iz Wagnerjevih oper. 3. Muhvič: *>Srb, Slovenec in Hrvat.« 4. Strauss: *Net)pir*. nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) 5,ključ" da se prepričate, kako en pai traja kakor šurje pari drugih. Dobivajo se v prodajalnah, Nogavice brez žiga .ključ sc ponarejene. 9a-a v Iz Celja. —c Ljudsko vsoučiHšče v Celju. V ponedeljek 15. t. m. predava ob 20. zvečer v risalnici deške meščanske šole g. inž. J. Ahtik. Na mnogih skioptičnih slikah nam bo predočil razne električne stroje fn električne naprave. Vstop dovoljen tudj nečlanom. —c Morilec Gaišek prepellan v Celje. Kakor smo pred kratkim poročali, se ie v Avstriji posrečilo prijeti morilca Gajšeka. ki je 28. marca L 1919 v kolodvorski Čakalnici v §t Jurlu ustrelil polcijskega agenta Ivana Ribariča. Gajšek je bil v četrtek zvečer prepeljan v Celje ter izročen v zapore okrožnega sodišča. Pred poroto pride v jesenskem zasedanju . —c Samomor invalida. 11. t m. zjutraj si je v celjskem invalidskem domu 561etnl vojni invalid Matija Novak, rodom Iz Po-lenšaka pri Ptuju, prerezal žile podkolenice na obeh nogah m žilo na levi roki. Vsled Iz-krvavljenja je tekom xk ure umrl. V smrt ga Je baje gnala neozdravljiva trebušna bolezen. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna ^Pri Mariji Pomagal^ na Glavnem trgu. —c Kolo fugosloveosklh sester inu svoj občni zbor 23. junija ob 20. ur! zvečer v mali dvorani Narodnega doma Sokol Jutri vsi v Stožice na javno telovadbo Sokola na Jezici! — »»Sokok na Jezici vabi vse ljubljansko In okoliško Sokolstvo na veliko javno telovadbo, ki bo v nedeljo 14. junija ob 4 pop. v proslavo društvene petletnice na senčnatem vrtu gostilne I. Ramovž v Sto-žicah, ob Dunajski cesti. Nastopijo z izbranimi telovadnimi točkami vsi oddelki društev Iz Jezice in Št. Vida. Igrata izvrsten salonski orkester in iamburaški zbor »Sokola« Št. Vid. Za jed in pijačo ie dobro preskrbljeno. — Vstopnina po S in 5 Din. Ugodne zveze z vlakoxn in avtom. 14. junija vsi na Jezico! — Sokolsko društvo v Vel. Laščah priredi v nedeljo, dne 21. Junija javno telovadbo. Spored: dopoldan ob 10. uri skušnja prostih vaj, popoldan ob 3. uri Javna telovadba. Sodeluje godba dravske divi-zijske oblasti pod osebtrm vodstvom g. ka-peinika dr. Čerina. Po telovadbi prosta zabava. — Vožnja po železnici s savezniml izkaznicami polovična. K ob;lni udeležbi vseh vljudno vabimo. — Odbor. 1185Ai — Sokol šiška priredi v nedeljo 14. junij pri Brandtu lavno telovadbo m ve-riko vrtno veselico. Po telovadbi prosta zabava z Šaljivo pošto, petjem, srečolovom z bogatimi dobitki. Vsa bratska društva in narodno občinstvo se vabi Paviljoni najboljše oskrbovani. V nedeljo poletimo vsi v Šiško, da pripomoremo k lepemu sokol-skemu uspehu. Zdravo! 1174/n — Sokolsko društvo v Kočevju priredi v nedeljo dne 21. junija t. 1 javno telovad« bo z j ako pestrim sporedom. Po telovadbi prosta zabava. Sodeluje godba jugosloven* skih narodnih železničarjev. Jedača in piiača v lastni režiji. 1207/n — Zlet cel;se Sokolske župe 14. L m. se vrši s sporedom kakor že javljeno. Dodatno še poročamo, da nastopi tudi oddelek vojaštva ISO mož iz Celja. Telovadišče ie v Lavi pivovarne v Laškem. Ljudska ve-sel'ca se pa vrši v parku za Savinjo. Sodeluje železničarska godba »Drava« iz Maribora. Vožnja je na vseh progah Slovenije do Zagreba polovična. Veljajo za železnico običajne Savezne legitimacije. Vsi vlaki so ta dan ojačen? na vse strani. Izven tega so še osebni vozovi prklopljeni k tovornim vlakom za Laško-Celje ob 6.20 uri za naraščaj In deco ter 23.17 uri za članstvo. 1209/n Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS :>tev. 132. »SLOVENSKI NAROD« dne 14, junija 1925. Stran 5. Gospodarstvo Carina in valuta Ni dvoma, da Je carina v nekaki zvezi z valuto. Toda ta zveza ni mehanična in je ni mogoče z matematično točnostjo naprej določiti. Ne moremo pozabiti, da tu imamo opraviti z mrtvim mehanizmom, strojem, temveč z živim organizmom, v katerem zbudi vsaka akcija takoj reakcijo in da noben vzrok ne učinkuje sam zase. Za razumevanje vzajemnosti med carino in valuto vzemimo najprej občinske carine, ki vodijo cesto k padcu vrednosti denarja na domačem tržišču. To je isti učinek, kakor deflacija in koncem koncev vodi ta carina tudi k povečanju obtoka novčanic. Razlika je samo v procesu. Pri inflaciji pridejo v promet nove novčanice, kar vodi k povišanju cen. Pri občinskih carinah poskočijo cene prej in jim večji obtok novčanic šele sledi. V prvem slučaju je to prava inflacija, v drugem pa to še ni inflacija, marveč neobhodni korak, ki je nastal že prej radi drugih okornosti. Če presojamo stvar mehanično in matematično, bi morale po uvedbi občinske carine cene naglo porasti. V gospodarski zgodovini nimamo pri roki dobro preizkušenega primera, da-H in kako naglo se to zgodi. Imamo pa slične in dobro preizkušene primere v inflaciji. Aleksander De! Mar, eden najboljših finančnih strokovnjakov prejšnjega stoletja, se je zanimal za časa ameriške državljanske vojne za porast cen kot posledico inflacije. Množina denarja se lahko pomnoži ali zmanjša takoj prav tako, kakor se uveljavi carinski tarif mahoma. Toda že David Hume in pozneje slavni finančnik lord Overston ter John Stuart Mili so se prepričali, da pomnožijo cene v tem slučaju šele čez nekaj časa, ne pa takoj dasi bi morale po mehaničnem presojanja tega pojava poskočiti naenkrat. Aleksander De! Mar je študiral porast cen med državljansko vojno in je priobčil rezu'tate svojega opazovanja 1. 1S64. v uewyorskl reviji »Nation«. Dasi je bil prirastek obtoka novčanic zemljepisno zelo naglo razdeljen, je trajal ta proces par let, predno so se cene prilagodile povečanju obtoka novčanic. V tem razdobju so se najprej podvojile cene gotovih izdelkov, potem šele so se podvojile cene drugih izdelkov In tako je šlo po vrsti daije, dokler ta podvoütveni proces ni bil končan. Tako jc Aleksander Del Mar sestavil vrstni red desetih kategorij :n ta red je igral važno socpalno vlogo tekom 60 let. Vrstni red je ta-le: 1. drage kovine; 2. zadolžnice in vrednostni papirji: 3. akcije! 4. vrste blaga, ki se ne pokvari; 5. življenske potrebščine in blago, ki se hitro pokvari; 6. sukno, stroji, obleka itd.; 7. ue-premičnine: S. plače klasificiranih delavcev; 9. plače dnevnrčarjev, pomorščakov itd.; 10. plače proiesijonistov ali prejemki novinarjev, pisateljev, odvetnikov, inženirjev, duhovnikov in vseh drugih duševnih delavcev. Merilo za podvojitev cen ni bilo pri vseh kategorijah enakomerno. Recimo, da so se cene splošno podvojile v 10 letih, kar pa še ne pomeni, da zadene ta porast cen vsako leto eno izmed navedenih 10 kategorij. In tu moramo nekoliko revidirati mehanično naziranje glede gospodarskega življenja. Cim cene pod vplivom povišanih taritov splošno poskočijo, je mehanizirano nazira-nje na napačni poti. To se je videlo najlepše te dni ko je Angleška uvedla zlato valuto. Statistiki primerjajo nivo cen in presojajo, da-Ii je valuta previsoko ali prenizko cenjena. V marcu je znašal ameriški indeks 169, angleški pa na podlagi takratnega papirnatega funta 174 aH 171, če računamo na podlagi sedanje zlate valute. To pomeni, da je bil angleški nivo v marcu previsok in sicer v primeri s tečajem papirnatega funta za v primeri z zlato valuto pa skoraj za 3%. Ker se od marca ni tnc spremenilo (ameriške cene so v maju samo za spoznanje poskočile), sodijo vsi, da mora Angleška z deflacijo potisniti cene za 3% navzdol. Cene v trgovini na debelo se torej spreminjajo. Tu pa nastopi prof. Keynes in pravi, da je ta kalkulacija v celoti napačna. Zdravi temelj za kalkulacijo o kupni moči denarja In funta so po njegovem mnenju edino-le cene v trgovini na drobno. Te cene pa kažejo, da se mora Angleška ukloniti več nego 3 odstotni deflaciji z odgovarjajočimi posledicami za trgovino in Industrijo. Cene v trgovini na drobno so res boljši indeks nego cene na debelo, toda za relacijo dveh valut nudi indeks na debelo in na drobno I samo približno merilo. Za tečaj valute jc odločilna plačilna bilanca, t. j, povpraševanje in ponudba valut. Amerika bo kupovala angleške funte samo po predhodnem nakupu angleškega blaga. Za valutne cilje je torej takozvaui nivo cen brezpomemben, če ga ne izpopolnimo tako, da pimerjamo cene na drobno in debelo v eni državi, bodisi v Ameriki ali Angliji, ne pa v obeh. Naš uvoz v prvem četrti 1925 Statistika o našem uvozu v prvem četrb let ju 1925 navaja te*Ie podatke: Blago kg ali količina vred, v Din poljedelski stroji in orodje 20,062.799 240,250.917 mesni izdelki 3303.041 69,930.950 izdelki Šumarstva 848.478 4,641.016 poljedelski pridelki 10,636.998 74,117.298 ostala živila 285.492 9,059.734 mazila in min. olje 145,850.966 149,589.987 izdelki iz masti, olja in voska 933.521 12,269,288 kemični izdelki 31,726.085 113,237.560 blago in materij al za prejo 11,964.482 664,278381 kože in krzno 810.868 66,366.056 kavčuk in gutaperča 222.249 14,711.852 pletarski izdelki 19.087 994.901 ščetkarski izdelki 18.799 1,192.474 rezbarijo 1,046.023 17.S22.073 papir in pap. izdelki 4,666.156 32,072.192 kamnoseški izdelki 6,048.414 23,583.561 steklo in stekl. izd. 2,655.879 23,813.543 kovine in kov. izd. 33,072.368 219,759.954 stroji in aparati 6,914.936 113,759313 naučni predmeti 61.183 5.766 756 ure in orožje 60 478 o 255.502 Skupaj kg 231,778.052 2.163,473-553 komadov 539.497 56,618.053 kub. metrov 43.527 S.273.690 Skupaj ton 305.763 2.128,396.296 V prvem četrtletju 1924 jc znašal naš uvoz: kg 204,971.986 1,892.654.674 komadov 317.9S5 31,757361 kubičnih metrov 27.780 3,645.180 Skupaj ton 219.680 1.928,057.415 Državni premogovnik Velenje cene premogu Prekernl položaj številnih industrijskih podjetij, s kojih normalnim obratovanjem je tesno združen tudi obstoi in razvoj velenjskega premogovnika, ima za slednjega vsled občutnega restriugirauja naročil premoga težke posledice, ki se kažejo v rastoči nezaposlenosii tukajšnjega delavstva ter postopne n obubožanju okraja, čegnr pridobitni sloji so umevno zavisni od procvita rudnika. Med protiukrepi v zaščito domače industrije premoga je pred vsem omeniti nove železniško-tarifne določbe za prevoz premoga z uvedbo izjemnega in direktnega tariiiranja, kar znatno znižuje poprejšnjo vozarino, ki je bila zelo draga ravno vsled dotedarfe klasifikacije premoga in lomlje-nega tarif Iran ja. Efekt navedenih tarifnih olajšav znaša n. pr. pri prevozu našega premoga v Ljubljano pocenitev za Din 180, v Maribor za Din 200, v Zagreb za Din 190 itd. za lOtonski vagon, kar pada na vsak način močno v kalkil. V teku je tudi odprava oziroma vsaj izdatno znižanje dovlačnine, ki znaša od nakladališča v Skalah po industrijskem tiru do prve postaje v Peslem Din 85 za lOtonski vagon. Uprava premogovnka je vrhutesa v svrho pridržanja dosedanjih in pridobitve novih odjemalcev premoga znižala cene Istemu do skrajne meje možnosti in uvedla s 1. aprilom t. 1. za prodajo velenjskega premoga v tuzemstvu sledeče originalne cene: lignit Din 17, kosovec Din 14.50, drobni premog Din 13.50, zdrob Din 12.50 in prah Din 2.—. Na gorai obrazložene momente se javnost opozarja in se pripominja, da je vsled velikega depoa premoga upravi mogoče strankam vsak čas poslu-žiti s poljubno množino res dobrega, suhega premoga, katerega kurilna vrednost in nizka cena dajeta istemu v času potrebnega vsestranskega štedenja gotovo prednost pred drugimi, nerazmerno dražjimi vrstam! premoga. Apeliri se obenem tudi na merodajne faktorre pri drž. in javnih ustanovah, da upoštevajo pri oabavkan premoga prven-stvenost istih Iz domačega, tudi državnega podjetja, da se zamore vzdržati neprekinjeno obratovanje, največjesa državnega rudnika v Sloveniji in prepreči nadaljna redukcija obrata, ki bi imela v gospodarskem in socijalnem ozira nepopravljive zle posledice. Dočim v lastni domovini ni skoro pravega razumevanja za prosp erriete državnega premogovnika, kakor so iste pokazali n. pr. ob času hude krize i_ privatniki i industrijska podjetja ter državne in javne ustanove v Čehoslovaški,^ — je v zadnjem času zaznamovati precejšen porast izvoza v Avstrijo, — dokaz, da naš premog popolnoma odgovarja industrijskim m hišnim potrebam In da konkurira v cenah z istovrstnim inozemskim premogom. Izvozne cene so za lignit Din 17.—, kosovec Din 13.—, drobni premog Din 12.—, in zdrob Din 11. Dalje ima premogovnik Velenje tudi veliko zalogo izvrstne žgane, strojno napravljene zidne opeke. V splošnem interesu je torej pričakovati pri oddaji premoga tudi podpore od strani javnosti in se nadejati, da bi bile pri količkaj dobri volji pomagano i interesom rudnika i tukajšnjega delavstva, ki je vsled nedelavnih dni v naravnost obupnem gmotnem položaju, nasprotno pa bi se z nizkimi prodajnimi cenami premoga In tarifnimi olajšavami koristila tudi industrijska podjetja in privatniki. Naročila in dobave se vršijo lahko direktno potom Direkcije drž. rudnika Velenje v smislu predpisov zakona o drž. računovodstvu ali pa poleg glavnega razpeče-valca: Prometnega, zavoda za premog v Ljubljani oziroma njegovega posrednika tv. Oswatitsch cc Dejak v Celju. 1199-n Pclcm Stinnesovega kencerna Nemški listi obširno pišejo o finančni krizi, v katero je zašel Stinnesov koncem. Listi navajajo, da gre za 115 milijonov zla* tih mark- Od teh zapade v plačilo 10. jul:ja 110 milijonov. Nemška državna banka je pripravljena prevzeti sanacijo koncema in najpreje kriti 50 milijonov v gotovirr". Poskušajo obenem podaljšanje inozemskih kreditov v znesku 40 milijonov. Ce ostane to brez ubpcha, tedai jc državna banka skupno s sanacijskim konzorcijem priprava ljena izplačati tudi te kredite. — Zadnje dneve je vladala na berlinski borzi velika panika radi plačilnih težkoč Stinnesovega koncema. Sedaj javljajo, da se je borza pos mirila. — Stinnesov koncem jc organiziral svetovno trgovino, ki je* razpečavala in pres skrbovala razne industrije s premogom, stroji in pozneje z železom; zadnji čas je koncem organiziral tudi uvoz sirovin. Že leta 1924. je Stinnesov koncem v Hamburgu dosedel rekord glede uvoza bombaža. V vzhodni Pruski je Stinnesov koncern razpolagal z mnogimi lesnoindustrijskimi poda jetji, imel je več papirnic in tovaren za pre* delavo lesa. Obstoječe zaloge raznega eks* portnega in importnega blaga cenijo na 90 milijonov zlatih mark. Sfrofno tovarne in livarne i i v Ljubljani Občni zbor Strojnih tovarn in Ih ■ n d. d. v Ljubljani se je vršil dne 12. juniia. Iz poročila ravnateljstva posnemamo, da je imela družba vzlic jako slabi konjunkturi še precej zadovoljivo poslovanje, ter je za* ključila z dobičkom Din 618.778 77 in da iz* plača S % dividendo, to je Din 8.— na del* nico, ki se izplačuje od 22. junija t. 1. nas prej pri družbeni blagajni, Ljubljana, Dus najska cesta 35. V upravni svet so Še izvoljeni: generalni ravnatelj Jadransko^podunavske banke-, Beograd, Stevo Karamata: ravnatelj Jadran* sko^poduravske banke. Beograd, Svitoslav Jovanovič; ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani Ha^uš Krofta; ravnatelj Jadransko^podunavske banke v Ljubljani dr. Iv^i Bc-ce, Ivan Knez in inž. Ignacij Šega v Ljubljani. V nadzorstv. svet so bili še na novo izvoljei.i: ravnatelj Ljubljanske kre* ditne banke v Lj*-Hjani dr. Aco Pavlin in Nikolaj Bulaič, revizor Jadranskospodunavi ske banke v Beogradu. 1210/n —g Hmel*. VI. poročilo Hmeljarskega društvo za Slovenijo. Zatec, Č. S. R., dne 6. junija 1925. V obče se mora stanje hmeljskih nasadov označiti kot ?ako različno. Poleg prav lepih so tudi prav slabi. — Aphis muha je napadla v večj: ia manjši meri vse nasade. V nekaterih krajin se je NEMŠKA PROMETNA RAZSTAVA V MONA K O VEM, — Vlak v miniaturi. — s škropljenjem že pričelo, v drugih krajih je to delo pa odvisno od nadalinega razvoja hmeljske ušice. Ta razvoj j°- zopet odvisen od vremena. Podnevi je prav toplo, noči so pa občutno mrzle, kar je razmnoževanju mrčesa vprid. Dasi smo imeli nevihte s padavino, vendar bi želeli, da bi dež temeljito premoči! zemljo. Tržno razpoloženje je zelo čvrsto, cene pa rastoče. Danes se plačuje od 3900 do 4000 č. K. za 50 kg. Savez hmeljarskih društev. —g Nova blagovna borza v Vojvodini. V nedeljo 14. t. m. sc bo vršil v Somborn ustanovni občni zbor «Somborske poljedel^ ske borzen, ki je bila nedavno ustanovljena. Tako bo imela Vojvodina dve blagovni borzi. —g Nova carinska tarifa. Te dni stopi v veljavo nova carinska tarifa. Sporazumno z ministrska m odborom bo nova tarifa kmalu končnoveljavno stilizirana in objavljena. —g Za povzdigo živinoreje. Poljedelsko ministrstvo je odredilo v interesu povzdige naše živinoreje večji kredit od čistega do> bička državne razredne loterije, s pomočjo katerega naj bi se prirejale po vseh večjih mestih živinske razstave. —s Izvoz češkoslovaškega lesa. V prvem četrtletju je izvozila Češkoslovaška 100.000 vagonov lesa, od teh v marcu 32.000. Izvoz čsl. lesa v Italijo, Švico, Francijo in Nemčijo ;e nekoliko nazadoval. Nasprotno pa je namstel izvoz v Anglijo in v srednjeevropske države. —g Otvoritev našega paviljona na pariški razstavi. 20. t. m. bo zelo svečana otvoritev našega paviljona na razstavi dekorativne umetnosti v Parizu. V imenu vlade bo prisostvoval otvoritvi trgovinski minister dr. Grisogono, ki je danes odpotoval v Pariz. Po'eg njega se udeleži svečane otvoritve tudi načelnik umetniškega oddelka g. Šenoa. —g Cme sladkorja v Jugoslaviji in Češkoslovaški. Češkoslovaške sladkorne tovarne so znižale cene sladkorja na drobno na 4.40 KČ (8 Din) za kg. V Osijeku stane 1 kg sladkorja 16 Din, torej celih 100% več nego na Češkoslovaškem. Čas bi že bil, da se najde tudi pri nas kdo, ki bi poskrbel za odstranitev teh šknndalozmh pojavov. Sladkor ni luksuzno btego. Tovarnarji bi že lahko imeli neko'iko več zmisla za bedo nižjih slojev In mani skomin po oderuštvu. —g Italijanski krompir v Zagrebu. V Zagreb so pripeljali večje količine italijanskega krompirja, ki je baje boljši od našega. Dnevno prodajajo v Zagrebu 2 vagona tega krompirja za 80.000 Din. —g V Zagrebu so se živila pocenita povprečno za 20%. Piščance so prodajali prej po 35, zdaj pa po 25 Din. S Obtok novčanic v Češkoslovaški se je zvišal koncem maja za mil. Kč in znaša. 7.434,000.000 Kč. g Češkoslovaški državn? proračun za I. 1926. Vsi centralni uradi ČSR so končali priprave za novi proračun. Strokovnjaki trdijo, da davčna reforma sploh ne bo vplivala na celokupni proračun, ker se bodo poedine postavke tekom prihodnjih let postopno zniževale. Že za 1. 1926. je pričakovati, da stopijo v veljavo povsem znižane in stabilizirane davčne postavke. Celokup< ni efekt davčne reforme bo znašal približ« no 100.000.000 Kč. Sreike razredne loterije kupite pri Dobrovoljački banki, LJUBLJANA, Dunajska cesta 31 Telefon št 5 in 720 17?» g Stinnesov verna koncernu je ponudila dunajska tvrdka Hartmann izdatno pomoč s tem, da hoče prevzeti celokupno papirno industrijo tega koncema. Hartmann ima velik vpliv na največji avstrijsko podjetje tg srroke, na »Leykam d. d.* g Ureditev prometa z Bolgarijo. V kratkem se nadaljujejo naša pogajanja z Bolgarijo o ureditvi medsebojnega prometa, g Direktni promet z Romunijo. Po sporazumu z romunsko železniško upravo je naše prometno ministrstvo otvorilo direktni blagovni promet med Jugoslavijo in Ro* munijo. Promet pojde preko Zombolja. g Dobave, Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 6. julija t. I. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave pisarniških potrebščin In 19.732 kg pocinkane pločevine. Dne 8. julija t. L pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 50.000 kg raznih krp za čiščenje in 500 kg platnenih krp za Izdelovanje Uda. Dne 9. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznih krtač in sirkovih metelj, raznega železnega materijala; dne 10. julija t. L pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 40.000 kg bele kovine za lokomotive in 15.000 kg mehkega svinca; pri direkciji državnih železnic v Subotici pa glede dobave 40.860 kg železne pločevine. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v p:sarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani Interesentom na vpogled. —g Dobave. Direkcija državnih želez* nie v Ljubljani sprejema do 20. junija t. L ponudbe glede dobave 100 m3 mehkih desk. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 31. junija t. 1. pri Komandi 8. žandan merijskega polka v Ljubljani glede dobave 400 m3 drv za kurjavo. Dne 4. julija t. 1. pr! direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železnih delov za štedilnike, dne 8. julija t. 1. slede dobave ois, dne 9. julija t. 1. pa glede dobave 120 ton negašnega apna. Dne 9. julija t. I. sevrši pri Upravi barutane v Kamniku ponovna ofertalna licitacija gle» de dobave strojev, sodov od keramike, ein* ka, solne kisline, svinčene pločevine in gra* fitspirometrov. Dne 10. julija t. 1. pri direk* ciji državnih železnic v Subotici glede dci bave krovne železne konstrukcije; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede do« bave železnih pragov, mila, dekstrina, raai sti in olja; pri direkciji džavnih železnic n Sarajevu pa glede dobave gradbenega matt i rijala ter posamentrijc. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgov» ske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Daraimo za mbhkl Mor! OSKAR H. 72 (0^ji%paü eins loa Roman zadnjega avstrijskega cesarja. »Tega tudi jaz ne storim,« je energično povdar-jal cesar, kar mu je doneslo oduševljeno pritrjevanje njegove soproge. »Ustrezati hočem vsem upravičenim zahtevam, nečem pa nikogar razvaditi. Ako hoče Ogrska na stroške Avstrije živeti, je moja vladarska dolžnost, da temu napravim konec« »Potem je razbito edinstvo med narodom in Krono,« je živahno pripomnil Andrassy. Veličanstvo, ne razumete težav, s katerimi se ima boriti vaša vlada. Ljudstvo se je naveličalo vojne in hrepeni po miru. Ako, veličanstvo, v kratkem ne izpolnite tega hrepenenja, izpodrineta ogorčenje in nevolja današnje navdušenje. Da obdržimo ljudstvo v dobrem razpoloženju, je dovolitev narodnih koncesij edino sredstvo.« Cesar je uvidel resničnost teh predstavk. »Nadejam se, da mi bo mogoče izposlovati mir. Ako bi enostransko podpiral Ogrsko, bi s tem kršil svoje vladarske dolžnosti. Bilo bi to nespametno, ker bi za to želel nevoljo avstrijskega ljudstva.« »Avstrijci so bolj potrplüvi. kakor Ogri,« je rekel Andrassy Tisza je popravil breztaktnost svojega ministrskega tovariša. j>Ni to, Veličanstvo. Madžar je predvsem zvest svojemu kralju, kar se ne da trditi o vseh drugih narodih države. Poljaki in Čehi delujejo odkrito za prevrat, za ločitev od skupne monarhije. Ako nastane katastrofa in Avstrija razpade, bo zvestoba Madžarske vašemu veličanstvu edina zaščita in opora.« Cesarica Je napravila jezno kretnjo in zaklicala: »Ekscelenca, vi vidite pač samo strahove. Avstrija je neštetokrat dokazala svojo udanost in zvestobo vladarski hiši. To je žalitev — avstrijskega naroda, ako se misli kaj takega.« Tisza je ostal hladen, zavedajoč se svoje izkušenosti in poučenosti. »Zvestoba gineva s pomanjkanjem in bedo. Narod, ki gladuje, se nadeja pomoči od vsake spremembe in deluje za prevrat« Vladarska dvojica, ki so jih navdajala ista čustva, se je spogledala. Tisza se je v svojih idejah strinjal z idejami grofa Wolkensteina. Ali so razmere v resnici tako obupne? »Ali smatrate položaj za tako nevaren, grof?« ie razburjeno vprašal cesar. *Za nevarnejši, kakor bi hotel priznati, veličanstvo. Mednarodne organizacije, ki propovedujejo socijalizem, razkrajalo s svojimi družbi sovražnimi stremljenji odpornost ljudske duše in v teh težnjah jih podpira pacifistična propaganda inozemstva. Po- slopje se ruši. Za vzgled nam je Rusija. Toda tudi Nemčija ni sigurna in pri nas se odkrito in javno šopiri veleizdaja. Položaj je zelo nevaren, ako ne bo vojne kmalu konec« »Kako naj sklenem mir, ako sovražniki tega nočejo?!« Cesar se je takoj skesal vzklika, ki mu je nehote ušel, zato je hitro dostavil: »Minovna ponudba z naše strani bi pomenjala slabost in bi zahtevala velike žrtve. Prepričan sem, da bi nobeden mojih ministrov zato ne prevzel odgovornosti. Pred svetom pa zadene krivda samo vladarja.« Oba ministra sta molčala. Nista mogla uvovar-jati cesarju. Njiju avdijenca je bila brezuspešna, nista se mogla nadejati, da bi cesar ob takem razpoloženju ustregel njiju zahtevam. Slovo je bilo znatno hladnejše, kakor sprejem. Vladarska dvojica je odšla. Cesar je spremljal svojo soprogo v njene sobane. Tamkaj se je zleknil v nasloniač in si stavil v stanju največje obupanosti vprašanje: »In ako Wolkenstein vendar le prav prorokuje? Tisza m Andrassy nimata, kakor se mi zdi, nobenega zaupanja v srečen izid vojne!« Cesarica se ie nagnila k njemu in njena roka je nežno božala njegove lase. »Ne obupaj, Karel! Kjer človek ne najde več izhoda, pomaga Bog. Stopaj po začrtani poti, kakor ti te narekuje volja in ne daj se spraviti s te poti V takšnih slučajih ne razmišljanje in razglabljanje, marveč samo odločno tveganje.« »Kaj naj tvegam?« je vprašal cesar, »saj mi je vzeta skoraj vsaka lastna odločitev. Vse se giblje v izvoženih tirih. Vojna, kakor se zdi, bo trajala večno in moje roke so mi zvezane!« »Osvobodi se!« Cesarica je naslonila glavo na njegova prsa in mu tiho govorila: »Mržnja Francije velja Nemčiji, Nemčija nas potegne sabo v propad. Ne verujem več v zmago nemškega orožja. Osvobodi se zveze z Nemčijo. Ti sam se lahko sporazumeš z Antanto. Mi imamo prijatelje povsodi po svetu, samo Nem' čija je osovražena!« Cesar je presenečen zrl v razgret Zitin obraz. »Nato misliš, Zita?« je tiho vprašal. »Da, na to mislim!« je odločno odvrnila. »Rešiti se moramo iz tega kaosa, v katerem razpads ves svet!« »Tudi jaz sem nato mislil, pa sem to misel zavrgel. Še je Nemčija močna in velika in bilo bi nevarno, ako bi se od nje ločili. Doma pa bi vse meni sovražne stranke kričale, da sem izdal zavezništvo* Nibelungov zvestoba!« Cesarica je zaokrožila ustnice. »Samo fraze! Dolžnost samoobrambe stoji vU šje, kakor zavezniška zvestoba in prijateljstvo. Ako bi ne stala na poti mržnja Francije, bi se bila Nemčija že zdavna sporazumela s sovražniki na naše stroške!/ Stran 6. .SLOVENSKI NAROD" dne 14. junija 1925. To in ono Naša mladina Dan za dnem čitamo po novinah. in ču* 'jemo na predavanjih staro pesem, da je naša mladina moralno do skrajnosti po-•kvarjena. Tudi dnevna fcronlka tatvin, umorov, samomorov in drugih zločinov jpriča dovefij jasno, da živimo v nezdravih razmerah. Ta psihoza vlada po vsem svetu in celo angleški publicisti so spregovo. rili, da kaj takšnega kot je zdaj še ni bilo v Angliji. V nedavni romantični prostosti. 5>iše neki angleški publicist, je bila še nedolžna mladina. V detskih dušah še nt rastlo drevo spoznanja dobrega in zlega. Seme mladosti ni bilo uničeno že v zibelki. Zdaj ni več zibelk. Detetu se odpro oči že prej, prodno je odstavljeno od mater, mih prsi. Deca postane cinična že s 17. letom in mladina se naveliča življenja z 54. letom. Mladina obeh spolov čita, vidi tn ve vse, hodi povsod in mora imeti svoj nos vedno tam, kjer ga ni treba. Star: ljudje se zgražajo nad pokvarjenostjo in sOieptlcizmom danaSnje mladine in pravico, da čuvajo oni kot predstavitelji starega pokolenja ?>svete ideale«. Starim ljudem bi dalo obilo posla, če bi hoteli točno dognati, kaj pomenijo ti sveti ideali, še težje bi odgovorili na to vprašanje razni apostoli morale. Mladina ima navzlic svoji ipokvarjenosti pravico vprašati te glas. nike človeSke popolnosti: če ste vi tako zvesto stali na braniku moralo in čednosti, zakaj so vam potemtakem očitali vas ei očetje, ko so sa postarali in ste bili vi mladi, pesimizem, skeptieizem in mržnjo do življenja, zakaj so vam neprestno trobili v ušesa ,da morate živeti po njihovem vzgledu? če karajo očetje deco, je deca s svoje strani trdno prepričana, da .bi bilo treba staro pokolenje radi idejne zaostalosti že davno poslati v kremato-rij. Stari t?o pozabili, kaj so bili v mladosti, mladina pa ne vidi vnaprej, kakšna bo, ko se postara. Eao pokolenje vidi kr»-fkor pesnik Heine »na razvneli poDOsni glavi liarlekinovo čepico«, d očim je mladina prepričana, da so možgani vseh starih okosteneli ali zmešani. V dvajsetih letih 19. stoletja je bil vsak mladenič, ki je reflekt'ral na razvoj, v.prenasičen z življenjem (he feit the fullncss of satiety), ka= kor Childe Harold, že z IS. letom. Tak! so v«.i literarni junaki iz te dobe v Angliji, Franciji, Xemciji in Rusiji. In s 25. le=» tom je postarani Namune, junak Musseto-ve pesmi, hudo karal mlado pokolenje svoje dobe radi skopticizma ia pomanjkanja 5deaiov. V tej dobi je pisal 50 letni znameniti ruski pisatelj A. Herzen: sKar groza me je današnjega človeka. Kolika apatičnost in omejenost, kako naglo pojema v mladini navdušenje in., energija I« Herzenu i?e bila mladina tiste dobe tako zoprna, da mu je bilo zelo žal, da se ne more prese-Irtt v kak drugi živalski rod .Trdil je, da 5e neprimerno večja čast In sreča biti žaba a1: pes. nego ž-iveti kot član takratne mlade družbe. Komaj pa je minilo 25 let, ^e i-to pokolenje očitalo novi mladini, da nima č&ealov in da živi samo v grobem msterljaS-izmu. — Tako sodi angleški publicist o tistih. Iti neprestano pridigujejo mladini, naj se revna po njihovem vzgledi.-.. Očtvidno imamo opraviti z običajnim vp'.javoin, ki ga lahko označimo kri*L.> tako-le- V poljubnem stadiji razvaja in poljubiti kufiic u: družbi nalot:nio ca iCjj-v iesumnostjo in z vsemi strastmi, na katere je sploh mogoče misliti. Pečati se z zločinskimi mislimi, pomen j a ustvarjati iz sebe zločinca, iskati in najti dopadenje na nečistih mislih, pomen j a postati nečistnik. Olovek se namreč nikoli ne more od* daljiti sam od sebe. vedno je obdan od samega sebe, njegov ideal in njegova au. tosugestija delujeta nanj neprestano. Toda če ni mogoče, da bi »topili iz svojega lastnega ozračja, pa je nam vendar vsak čas mogoče, da to ozračje predrugačimo, in to se zgodi na ta način, da predruga- čirno svoje misli. Je namreč v naši moči. da živimo ali v raju ali pa v peklu Kdor trpi rasti svojih slabih navad, lahko na nje vpliva Sz svoje podzavesti tako, kakor da bi ne imel z njimi ničesar skupnega. To je danes že znano in znanstveno ugotovi j eno dejstvo. Kako moreš sploh upat!, da bi privabil iz svoje notranjosti vse svoje obseäne sposobnosti, ako izčrpavajo skrbi in strah, bojazljivost in otožnost četrtino, polovico, da celo tri četrtine tvoje duševne energije? T! moraš osvoboditi svojega duha vezi Škodljivih učinkov teh razpoloženj, zakaj ako ne napra\iš tako, plačal boš to z izčrpanjem svoje življenjske moči in s popotno izgubo svoje energije. Predstavljajmo si ua primer samo uničujoč vpliv, s katerim učinkuje divja ljubosumnost na človekov značaj, srečo in delazmožnost! In to je samo ljubosumnost! Toda vse- kar je leglo na duh kot ntez. tesnoba in skrbi, to vse, enako kot ljubosumnost, izpodkopava tla njegovi ustvarjajoči sili. Nasprotno pa je narav, nest čudovito, do kako visoke mere lahko stopnjujemo svojo duševno silo, ako se držimo trdno predstav svežosti. sile ln poguma. Pro« o i obolel o it l «tÄS VILFANOV C A J kar prizravafo vsi strokovnjaki — Dobiva se v vseh lekarnah in droben »ah - Proizvaja: Kern, pharm. laboratorij *p D. VILFAN, ZAGREB, ILICA 2C4 116L 1—1 1 mm ipi— 1 »um------—— Kaj je razkužilo ? Solnčna svetloba je najboljše razkuže-valno sredstvo (disinfeetant), kaiti bolezenske klice (bakterije) mre jo takoj, čim so direktno izpostavljene solnčni.n žarkom. Tako je trdil zdravstveni komisar države N?w York, dr. M. Nicolls, v svojem zadnjem ra» dio-predavanju. Tekem svojega govora je predavatelj tudi opozoril na dejstvo, da mnoga domača razkužila, ki so na prodaj, so le malo vredna, in dal je svojim poslušalcem nekoliko praktičnih podukov o pomenu dlslr.fekcije. tDa ste v stanu odgovoriti mi Iz svojih radio-aparatov.« je rekel predavatelj svojim nevidnim poslušalcem, »in jaz bi vas enkrat vprašal: Kaj je razkužilo? — bi Iz tisočerih ust zadonel odgovor: Vsaka stvar, ki ubija klice. Ako bi vas vprašal: Kako morete reči, da-II je kaka snov razkuževal-na ali ne, — bi sledila velika tišina, razun ako bi kak pogumnež odgovoril: Treba pogledati na napis. — Zalibog pa napisi ne povedajo vselej, -resnico, vso resnico in samo resnico.« Ker je temu tako, sledi, da se moramo zanašati na izjave znanstvenikov, ki so brez predsodkov ali trgovskih interesov in ki na podlagi eksperimentov znajo, kaka snov je v stanu ubijati klice pod gotovimi okoliščinami. Na primer, tekom mnogih let je bila na trgu neka raztopina, ki je bila obširno oglašena kot splošno domače razkužilo. Ponovne preizkušnje so pa pokazale, da ta snov je bila le jako mil aniiseptik in poleg tega da ie bila učinkovita le po podaljšani dotiki. Tovarnarji so jo celo oglaševali, da je v stemu očistiti zrak v hiši, ako se nekaj te količine vlije v lonec vode ali pa v peč. Resnično m bilo v njej ničesar, kar b! moglo izhlapeti v zrak — razun vode, v kateri je ke-.nična zmes bila raztopljena. *V rabi besed tdeslntectant-* in »anti-sepilc« prevladuje precejšnja zmešnjava. Antlseptik je snov, ki preprečuje rast klic, dočim deinfektant (razkužilo v pravem pomenu besede) je snov, ki dejanski ubija klice. Na primer, raztopine (solutlons) borove kisline in jako močne raztopine navadne soli so dobri antiseptiki, ali nikakor niso dobra razkužcvalna sredstva. Na drugi strani je za nekatere snovi treba le ojačiti dozo, da antiseptik postane dobro razkužilo. »Mnogi ljudje brežkone si predstavljajo, da razkuževanje obstoja v tem, da se nekaj zažge, kar povzroča odporen smrad, kakor se to godi v bolnikovi sobi v slučaju kake nalezljive bolezni. Pred leti je bila navada žgati žveplo v takih prilikah. V zadnjih letih sc mesto žvepla rabi formaldeirv-de, ki je bolj učinkovit in dela manj škode blagu, ki je v hiši. Ali našlo se je, da ta način razkuževanja po nalezljivih boleznih je več ali manj nepotreben; glavni vir nevarnosti je bolnik sam in ne toliko njegov okoliš. V času, ko je otrok že okreval od osep-nic ali oslovskega kašlja, ne preti drugim nič več nevarnosti od dotikanja stvari, s katerimi je bolnik bil v stiku. Klice, davice, škrlatice, koz in tuberkuloze pa utegnejo živeti še precej časa dalje v kakem temnem kotu. Na drugi strani pa tudi klice teh bolezni poginejo takoj, čim se izpostavijo -_i-rektni solnčni svetlobi. Popolno prezračevanje in soinčenje je nn-"boljši način razkuževanja bolnikove sobe. Disiniekcija ne pomenja le razkuževanje prostorov, marveč vsako metodo ubijanja klic. Vsak bi se moral zanimati, da zna kaj je dobro razkužilo za domače potrebe. Mnoga razkužila na trgu so malovredna. Kar se tiče rok, eno izmed najboljših razkužil za navadno rabo je milo in vroča voda. Ako okoliščine zahtevajo močnejšega razkužila, alkohol, kakršen se rabi za ,ua-zanje ali drgnjenje, prav dobro služi. Nekateri preparati iz premogove smole, ki dajejo oni mlečnati videz vodi, ako se k njej primešajo, so tudi dobri, ako se človek ravna po navodilih. Peroxeid vodika ni zanesljivo razkužilo, ker hitro izgublja na moč!, čim se steklenica odmaši. Da se razkužijo oblačila in odeje, treba te stvari zavreti. Za nekatere svrhe, kot za razkuženje bolnikovih izmečkov, utegne biti potrebna raba karbolične kisline v jakosti od 5 procentov. Ali v teh slučajih bo že zdravnik nasveto-val, kaj in kako naj se rabi. Nekaj pa, kar treba imeti vedno pred očmi, je to, da razkužila so strupena pri notranji rabi. Ra<£ te£a treba jih vedno držati v takem kraju in v takih posodah, da jih ne pomešamo z drngmi leki. Na posodi naj bo vedno napis. Zlasti treba paziti, da ne pridejo v roke otrokoJi. Slučaji zastrup-lienia so iabo sosoeti F. L. L S. Kako je v Hollywoodu ? Hollywood... Na mesta kjer sc danes razprostira Hollywood, centrum ameriškega filmskega sveta, je stala pred 20. leti samo skupina bornih farmersklh hišic. Na zemljepis'h, izšlih v 20. stoletju, Hollywood sploh ni označen. Takrat malo predmestje Los Angelesa se je pričelo v drugem desetietju tega stoletja širiti, steklen atelje se je pričel naslanjati na drugega, dokler ni nastalo na tem, od narave naj-krasnejšem kraju sveta, iiimsko mestece. Narava Je bogato in razkošno obdarla ta kraj. Na nižje ležečih mestih uspeva uprav tropična vegetacija, na pobočjih gora pa se širijo krasni temnozeleni gozdov'. Narava je tu sem pričarala naravni oder, ki se razširja od obrežja velikega oceana da'ec v puščave Ccrade in Mojave. Ni čuda, da so tu zrastr filmi »Deset boži'h zapovedi« in »Bagdadski tat;. Tropični kraji Kalifornije so kot naravno ozadje zadali scenam značaj pravega življenja. Cela mesta iz poslikane, na les napete jute rastejo iz tal, da pr prvem posnetku zopet izginejo z zemeljskega površja. Katedrale, grški templji, mošeje gradovi in graščine v pestrem redu so večkrat dokaz neverjetnega pojmovanja sloga. Za časa snemanja mrgole po-samne skupine igralcev v različnih nošah, historičrrh kostumih semtertja, polnagi, režiserji Švigajo kriče po prostoru ter dajejo direktive. »Ribici« fn obiskovalci so tem ljudem vedno napoti in najraje vidijo, da ni nobenega =>firbca« bl:zu Naval mladih, po slavi hrepeuečih ljudi k filmu je še vedno velikanski. Kakor veletok se zbira v Hollywood dnevno na stotine in stotine mladen:čev in mladenk katerih edini cilj je: k fHmu. Reveži Sakajo včasih mesece dolgo, marsikdo se vrne že po preteku nekal dni design'ran in s praznimi žepi domov, le malokdo ima srečo, da se pririje do filma — ob:čajno je nato mesece, da leta dolgo priprost štafst s petimi dolarji dnevno. xMnogo krivde na teh razmerah imajo takozvane filmske šole. ki izvabljajo k filmu nagnjene mladeniče irj mladenke v svoja podjetja, kjer se tak kan-, d'dat »Izšola« in pripravi za poznejši poklic. Vse skupaj* je običajno navadna sleparija in ie taka Šola samo za izkoriščanie teh kandidatov. Pri razdeljevanju *v!ogc so družbe vsled ogromne izbire silno točne. Sprejet1 se razdele v razrede ki so za njih rajprimernejši. Tu imate akrobate, igralce, deco, plešce. t;pkarice, Mehikance, častnike, vodne vile ,kovboje, Črnce Kitajce, Žide, musTmane. Irce. natakarje, vratarje, mornarje šerife, diplomate, lopove, skratka na tisoče tipov, potrebnih za film. V Hollywoodu je nad 150.000 oseb. ki si kot »postranski« služijo svoj borni dnevm kruh. Kolosalno je urejena tudi telefonska služba, ogromne dvorane preprežene s telefonsko žico. V vsaki dvorani sedi 20 do 30 telfonistov, ki sprejemajo in odgovarjajo na razna vprašanja. Okoli sedi ob:čajno pet do šesto mesta iskajočih filmskih tipov. »Rabim tri Črncem zakliče režiser. Zdrvi jih petdeset. In teh 50 premerjo, izbirajcs zavračajo. Še enkrat pregledajo in končno jih pošljejo k podjetju, kjer se jih rabi. Običajno jih tam Še desetkrat pregledajo, predno so sposobni za vlogo — statista. Ne cveto rožice v Hollywoodu! Usoda grofice Karoiy Soproga prvega predsednika madžarske republike, grofa Mihaela Karolyja in vnukinja bivšega avstrijskega zunanjega ministra, grofa Julija Adrassva, starejšega, grofica Katinka Karoiy živi sedaj v Parizu v največji bedi in je sedaj sprejela mesto koristke pri gledališču Porte Saint Martin z dnevno plačo 10 frankov in mora s to vsoto preživljati tudi svoja dva otroka. Grofica Karoiy je veljala za eno najlepših žena Budimpešte. Plavala je v bo* gastvu in gotovo se ji ni nikdar sanjalo, da pridejo časi, ko bo stanovala v mali sobici petega nadstropja s samimi revnimi prole-tarci. Grof Mihael Karoiy je bil dedič ogromnega posestva, čigar dohodki so bili tolikšni, kakor civilna lista bivšega avstroogr-skega monarha. Samo juveli grofice so predstavljali večmilijonsko vrednost zlatih kron. Politika grofa Karolyja je postala zanj usodna. Moral je bežati Iz Ogrske, njegovo premoženje so zaplenili. Bogati grof je sedaj — siromak. Grofica je sicer uvedla več procesov proti državi, a ie izgubila vse. Odšla je nato v Ameriko, kjer je imela propagandna predavanja. Toda tudi s tem ni imela sreče, kajti na podlagi inter« vencije madžarske vlade je bila Izgnana iz Amerike. Oropana vseh sredstev in pravic je odšla v Pariz, kjer je sprejela mesto koristke. Od kod so prišii cigani Čudni, dokaj originalni običaji in jezik ciganskega plemena že dolga leta zanima učenjake. Dasi imamo o ciganih in njihovem poteku celo literaturo, so vendar še vedno zagoneten narod. Jezikoslovci smatrajo, da je ciganski jezik mešanica poedi-nih indijskih jezikov. Ker so pa vplivala nanj različna narečja, je izgubil svojo slovnico in mnogo svojih izrazov, ki jih je nadomestil s tujimi. Iz teh podatkov jezikoslovci sklepajo, da je domovina ciganov Indija. Tudi poznejša raziskovanja potrjujejo to teorijo, Splošuo smatrajo, da so se cigani izselili iz prvotne domovine v 10. stoletju. Njihovo preseljevanje je šlo v dveh velikih skupinah. Prva skupina je odšla ob 'morski obali v notranjost Indije, ob reki lud in beledžistanski obali proti Perzijskemu zalivu tja do Arabije in Ornega morja. Svojo pot je nadaljevala ta skupina preko Sirije do Arhipelaga, Krita in Cipra. Od te skupine se je ločil del ciganov, ki so odšli v Egipet in Alžir. Drugi del se je razkropil po Mali Azili. Druga skupina je odšla iz severne Indije v Perzijo, Mezopotamijo, Malo Azijo ter na obalo Kasoiškega ln Črnega morj3, kjer se je deloma pomešala s prvo skupino. Tako sta nastala tudi dva tipa ciganov v Mali Aziji in Turčiji, ki se razb" kujejo po jeziku in običajih. V Evropi so se pojavili cigani v 15. stoletju. Tu so se sto let klatili po vseh krajih. Celo ocean jih ni oviral, da bi ne prišli do ameriške obale. Danes so cigani raztreseni po vsem svetu. Ker smatrajo vso zemljo za svojo domovino, se klatijo vse življenje in ne priznavajo nobene meje, nobenih zakonov ne oblasti. Etnografi s: že dolgo belijo glave s tem Čudnim plemenom, toda točnih podatkov o ciganskih običajih, o 'z-voru c / nskega jezika. Šeg, navad itd. š& vedno nimamo. Kako dolgo je treba spati ? Tega važnega vprašanja zuanost doslej še ni rešila. Mnogi učenjaki priporočajo 8 urno spanje, kar je danes tudi splošno v veljavi. So pa tudi ljudje, ki na podlagi izkušnje ugovarjajo trditvi, da potrebuje človek za upostavltev sil in okrepčilo živcev dnevuo S ur spanja. Poznamo namreč mnogo znamenitih mož na vseh poljih znanosn in umetnosti, ki so spali dnevno samo nekaj ur in delali malone vse noči. Tako je sedel na pr. znameniti oksfordski orijentalist g. Lidge navadno do 3. ponoči pri delu 'in je vendar dočakal visoko starost 95 let. Znani inženir Brunei je naporno delal 20 ur na dan, spal pa samo 4 ure. Umrl .;e v starosti 80 let. Težje bolezni sploh nj poznal. Sir George Helliot, poznejši lord. se je hvalil, da skozi štiri leta. ko je branil Gibraltar ni spal dnevno več nego 4 uro. Tudi on je dočakal visoko siarost SO let. Brata Humboldt sta bila sploh zelo vneta za močno delo. Aleksander Humboldt je spal vsako noč samo 4 ure, sicer je pa neprestano delal. Njegov brat ga je v tem še prekosil. Spal je zelo malo, delal pa zelo mnogo. Bil je navzlic temu vedno zdrav. Znameniti ameriški izumitelj Edison spi vsako noč po 4 ure, preos/ü nočni čas pa presedi v laboratoriju. Tako bi lahko navedli še več ju-imerov, iz katerih je razvidno, da dolgost življenja ni tako odvisna od spanja, kako ljudje navadno mislijo. Avtomobilske, letalske in druge nesreče Na praznik v četrtek se je povsod zopet primerilo obilo avtomobilskih, letalskih in drugih nesreč. Na Dunaju sta se tfk pred južnim kolodvorom treščila z vso silo skupaj tovorni in luksuzni avto. Zadnji se je prevrnil in so bile tri osebe težko ranjene, — Iste noči je na Landgürtelstrasse zavo-zil neki avto v mlekarski voziček. Pri ka-rambolu so bile tri osebe težko ranjene Šofer je pobegnil, a so ga že prijeli. V Char-Iottenburgu je tovorni avto na dosedaj nepojasnjen način zavozil v skupino delavcev, ki so popravljali cestni tlak. Avto ie štiri delavce zrušil. Težko ponesrečne so prepeljali v bolnico. Šofer je izjavil, da mu je odpovedala zavora. V bližini Chemnltza v Nemčiji se je na ostri kurvt prevrml avto nekega messra In pokopa! pod seboj štiri osebe. Lastnik je bil takoj mrtev, ostali trije težko ranjeni. V Thüringenu so se v Četrtek primerile tri težko avtomobilske nesreče. V bližini Liebensteina se je neki avto zaletel v kup kamenja in se razni!. Tri osebe so bile težko ranjene. Dalje s*o v kraju Roda ponesrečil avto s šestimi osebami. Dve osebi sta bili mrtvi, ostali štiri težko ranjeni. V bližini Yorka v Angliji je potniški avtomobil, s katerim se je vozilo 30 oseb, zrušil ograjo mestu in treščil v globino. Sedem oseb je bilo pri tem ubitih, več težko ranjenih. V Dtaždanlh (Dresden) je moralo leta-lo Saške zračne družbe vsled neugodnih zračnih razmer šiloma pristati in se je tik nad letališčem prevrnilo. Pilot Graf je bil težko ranjen in je podlegel poškodbam. Od potnikov je podlegel poškodbam tudi rav. natelj »Volte-telefon signal družbe« v Berlinu, Baracs. — V Schönebergu je iz višine 150 metrov treščilo na tla potniško letalo. Pilot in njegov spremljevalec sta bila težko ranjena. V Koblenzu je nastala 10. t. m. v vo» jašnici francoskega artilerijskega polka tež. k a eksplozija, pri kateri so bili trije vojak; ubiti, 3 težko in 4 lahko ranjeni. Naši rojaki v Ameriki Iz Amerike poročajo: V West Newtonu se je pri avtomobilski vožnji smrtno ponesrečil rojak Alojzij Zorko, star šele 13 let. — V Jolietu je 13. aprila umrl Fran Hribar v starosti 50 let. Pokojnik je zapu>ti: ženo in hčerko. — Dne 7. maja je v Chisholmu umrl 591etni Anton Ložekar. Pokojni je bii rodom iz vasi Luče pri Ljubnem na Štajerskem. — V Springfieldu je dne 3. maja umrla Mary Potnik, doma iz Sv. Pavla pr! Preboldu v Savinjski dolini. V Ameriko je prišla šele pred štirimi leti. Podlegla ie srčni hibi. — V Pittsburghu je umrla štiriletna Pavla Kluna. — V Pittsbur^iu se je obesil Josip Svobodnik. — V Chi^a'iu je po kratki bolezni preminula ga. Agneza Spolar v starosti 33, let. Doma je bila iz Kamnika. V kraju Dun^awood, Ohio, je 22 aprila umrl Danilo Koprivnica, star 15 let- — Tragična smrt je dole'eia našega iciaka Miko Pankoviča v kraju Aveili. V nedelje dne 5. aprila je šel zjutraj v bližuo naselbino k svojim prijateljem na obisk. Oii 22. se je vračal proti domu, dr-ig^ jutro pa so ga našli na progi vsj,;a razmesarjenega. Hodil je ob progi in ga je povozil vlak. — V kraju Blomfield, Amerika, se je med ta-mošnjimi Slovenci primeril dne 23. maja strašen slučaj. Slovenec Fran Marthi. flltt-ni voznik, se je s svojo h-iSar^-) zrradi ia^a-njanjenega psa spri. — Prepir se je nadaljeval celo popoldne in ^e zvečer. Nekako okoli 22. so se čuu iz hilai Martina pridašeni kriki na pomoč. Polica ;2 tak.ij vdrla V hišo, katere vrata so bila zabarikadirana. — Cim so policisti ods-ranili barikada jn vdrli v stanovanje, se jun je nudil strašen prizor, Na tleii ie ležala vsa okrvavljena Martinova hčerka Mary, ponč2-a Smlth. pol22 nje pa okrvavljena sekira. Martin je sedel mirno v kuhinji, topo je zrl v zrak ter se dal končno mirno odvesti. Nesrečna hčerka je bila v blagoslovljenem stanju. Ko je prišel lasneie njen mož domov in jo našel tako razmesarjeno, je dobil hud živčni napad in štirie stražneiki so ga ledva umirili. Zanimivo j», da so sosedje policijo porvalj zaradi kra-vala že uro pred tragedijo v Martinovo hi* šo, da pa je hčerka Mary izjavila, da je njih navzočnost nepotrebna, ker se bosta z očetom že sama poravnala. Revica si je sama podpisala smrtno obsodbo. Sport Uraguayoi na Dunaju Igrišče na Hohe Warte na Dunaju se je pričelo v četrtek okolf 17. polniti in okoli pol 18. ie bil ves ogromen prostor gosto zaseden, človek pri človeku, glava pri glavi. Cemu se je zbrala ta tisočglava nemirna, semtertja valujoča množica? Da vidi sne športnike, ki so s svojim fenomenam*m znanjem nogometa irapirali staro Evropo, da se drvi klasični dovršenosti igre eksotičnih gostov Južne Amerike — Uruguaycev. Med množico je zavalovilo, ko so se okoli pol 18. pojavile pri vhodu čvrste postave južnih ^dečkov-;. Godba je intonirala nruguavsko himno. Južno Američani pa so prikorakali z avstrijskim belo rdečim in urusuayskrm belo modrim praporom pred glavno tribuno, ki er so obstali. Kapitan je imel na moštvo kratek nagovor, nakar je moštvo odvrnilo r>aira>% nato po besedah sapetanovih :.efre-. zatem s-ifrk?, »ofro« in smru- in na koncu s.ira, fre, fri, fro, fru«. fe to njihov bojni krik, ki so ga nato ponovili še na drugi strani igrišča. Igra je bila polna napetih przorov. Uruguayci o predvedli presenetljive trike In pokazali sijajno igro z glavo ter občudovanja vredno obvladanje tela. Bliskovito 50 se menjale s:tuacije. Napad Vienne Je imel Izvrsten dan in tako so tudi pred vrati Uruguaycev nastali kritični prizori. Publika je bia nad krasno igro vzhičena in je neprestano z glasnimi kriki ter aplavzem dajala duška svojemu zadovoljstvu. Neverjetno spretne akcije krilca Scarone, Izvrstna skupna Igra desne strani Castro-Romano je občinstvo, k! je pozab'Io, da manjka glavna opora, črnec Andrade, zadivila. Zibecki na sredi krilske vrste je poleg sijajnih zmožnosti tudi neprostovoljno pokazal svojo plešo povodom padca pokrivala z glave. Oba branilca, krasni postavi, sta napravila izvrsten vtis. Borba je valovala neodločno semtertja. Vse je računalo na uspeh Uruguaycev, ko se je zgodilo nepričakovano. Žoga, poslana cd Senferta. je nenadoma krenila mimo presenečenega urugv. vratarja, ki je menil, da gre v aut, v goal. Baš toliko, da se niso srušile tribune od silnega navdušenja mase. Seveda ie publika sedaj navduševala domačine do nadaljnih uspehov, toda kakor je presenetil prvi goal, tako je presenetil tudi drug;: žoga se je nakrat znašla v mnežl Vienne. Sedaj nastali prizor je bil vreden snemanja Celo moštvo južnoameričanov je pnhitelo k srečnemu strelcu, ga objemalo in po'jubovalo. V drugem polčasu je ostala Igra isto-tako odprta, sicer ob tehn:čni premoči Uruguaycev, k" pa niso znali streljati. Zdi se, da je to Piihova slaba stran. Če bi znaü streljati, bi b:l:: idealno moštvo. 14. VI. Nogomet 14. VI. i. kola z* prvenstvo države v Ljubljani tekmujeta Ilirija prvaka liub! anskega in subotiŠkega nogometnega podsaveza Igrišče Ilirije ob 17M5, ob vsakem vremenu. Predprodaja vstopnic : J. Goreč. Podrobnosti ustih PRVENSTVENA TEKMA BAČKA (Subotica) s ILIRIJA. Jutri 14. t. m. ob 17.45, igrišče Ilirije. Predtekma lür'ja rez - Primorje rez. ob 16.30 Moštvo JAD »Backe«, prvak subotiške-ga nogometnega podsaveza. ki nastopi jutri v prvenstveni tekmi proti našemu prvaku Iliriji, je dospelo včeraj dopoldne v Ljubljano. Trije igrači I. moštva prispejo iz Su-botice šele tekom današnjega dne, tako da bo nastopila B?čka ju-ri s popolnim moštvom. doč;m je morala igrati v Zagrebu proti Hašku z nekoliko rezervami. Slika moštva je razstavljena v izložbi trgovine Magdič. — Predtekma med rezervama Ilirije in Primorja v slučaju deževnega vremena odpade, glavna tekma se vrš" ob vsakem vremenu. Tribunski sedeži se izdajajo v predprodaji pri tt. J Goreč po nižjih cenah, V predprodaji se dobe nadalje navadna stojišča, dočim se znižane d'jaske in mladinske vstopnice izdajajo le pr dnevnih blagajnah. Do dijaških vstopnic imajo pra- vico tudi verificiram nogometaši proti predložitvi podsavezne izkaznice. 1311/n NOV SVETOVNI REKORD V META* NJU KOPJA. Znameniti finski atief Myrrä je dosegel v Chicagu svetovni rekord. — Kopje je vrgel 67.04 m daleč. — Velika srtelska tekma. Kakor vsako leto. tako tudi letos priredi S. L. D. veliko strelsko tekmo, ki postaja vsako leto zanimivejša in se tudi tehnično izpopolnjuje. Vsi lanski nedostatki so popravljeni in poleg streljanja s kroglo in streljanja na bežeče zajce s šibrami, kar je nudilo lansko leto dokaj prav zabavnih prizorov, streljali bomo letos tudi na lončene golobe, ki bodo precej hitro frčali nad streliščem. Točen program sledi. Vsi prijatelji modernega športa srrelstva v nedeljo 5. julija v Ljubljano na veliko strelsko tekmo, kjer bo borba za ča^t in krasne dobitke. — S. L. D. ljubljanska porota Vlom v Kobijevo trgovino na Bregu pri Borovnici- V noči na 19. februarja t. 1. je bilo vlomljeno v trgovino Srečka Kobija na Bregu pri Borovnici. Tat je odnesel razno blago, kakor srajce, spodnje hlače, raznega suk-na„ več kož, čevljev, šerp, rut, 10 dežnikov, nogavic, naramnic itd. v skupni vrednosti nad 21.000 Din. Tat je prišel na stranišče, ki je prizidano k stranišču, prebil debelo steno, razbil od znotraj zapahnjena vrata in tako prišel v trgovino, kjer si je prižgal električno luč — trgovina ima železne zatvornice na oknih, torej se luč ne vidi na cesto — ter si nabral raznega blaga. Vloma je bil takoj osumljen 32 letni kovaški pomočnik Anton Finderie iz Bu-zeta (Istra), katerega je zvečer pred vlomom videl trgovski vajenec Viktor Kržič postopati okoli trgovine. Ze dne 30. januarja t. 1., ko so ga orožniki aretirali, ker se je brez posla potepal v okolici Borovnice in imel pri sebi različno vlomimo orodje — gotovo je že takrat nameraval izvršiti tatvino — je Finderle orožnikom grozil, da se bo maščeval. Nakradene predmete je znosil obtoženec na Dol pod kozolec Milana Hrovatina, kjer je skoraj polovico blaga skril, drugo polovico pa nesel v Ljubljano, kjer je nekaj predmetov prodal, nekaj pa podaril. Orožniki so za storilcem poizvedovali in so pri tem našli v firovatinovem kozolcu skrito blago. Orožniki so par noči kozolec stražili. V noči na 22. februarja sta prišla h kozolcu dva moška med njima so orožniki takoj spoznali Finderla. Drugi moški je bil Jakob Tome iz Šiške. Tome pa ni b:i pri tatvini udeležen, ker je po pričah dokazano, da je bil usodno noč doma. Tome tudi ni vedel za to tatvino, ker mu je Finderle pravil, da je blago vtihotapil iz Italije. Finderle tudi priznava, da je sam izvršil tatvino, toda zanika, da bi bil vzel vse, kar mu obtožnica očita. Predmete, ki jih je prvi dan prinesel v Ljubljano, je prvotno pustil v' gostilni pri Pavlicu na Viču, potem jih je nesel k Tonem v Šiško in ko jih ta ni hotel razprodati, jih je sam raz-prodajal po Ljubljani. Porotniki so krivdo soglasno potrdili, nakar je bil Finderle obsojen na 5 let težke ječe ter se po prestani kazni izžene. Velike poneverbe- Obiožen je 47 letni trgovski nameščenec Jurij Grubačevič iz Vel. Bečkereka, da je jeseni 1922 na Rakeku kot skladiščnik tvrdke F. A. Uher iz Ljubljane poneveril tvrdki 17.436 Din. Kot svojemu skladiščni- ku ie nakazovala tvrdka od časa do časa gotove denarne zneske za plačilo carine in voznine, toda obtoženec je ta denar do zgoraj označene vešine poneveril tvrdk', pa pobegnil. Nadalje je poneveril tvrdki še 1631 lir, ki bi jih moral izročiti tvrdki Arr ton Piangari v Postojni. Obtoženi dejanje priznava, izgovarja pa se, da ni imel zadostne plače, vsled česar je bil prisiljen vzeti manjše zneske iz blagajne, da je mogel živeti. Ne glede na to, da ga ta zagovor ne more razbremeniti, je pač notorično, da je v tistem Času mesečna plača 1500 Din povsem zadostovala, zlasti še, ker obtoženec nima otrok. Oči-vidno je torej, da ie obtoženec, ako je sploh njegov zagovor resničen, le vsled svoje razkošnosti in zapravliivosti prekomerno trosil denar. (V svrho nadaljnih poizvedb je bia obravnava preložena, obtoženec pa izpuščen na svobodo.) Po svetu. X Srečni natakarji. V petih dneh so bili nekateri natakarji v Budimpešti izredno srečni. Pri žrebanju je dobilo pet natakar jev glavne dobitke. Tako je dobila hči ene* ga natakarja na Margaretnem otoku glavni dobitek v znesku 50 milijonov madžarskih kron, t. j. okrog 40.000 Din. To se je zgodi* lo na binkošti. Drugi dan je zadel drug na* takar pri žrebanju krasnega dirkalnega ko* nja. Nadalje jc bil tretji natakar tako arej čen, da je izžrebala njegova številka na av< tomobilski razstavi prvovrsten avtomobil, ; četrti motorno kolo in peti pri srečkanju v j gostilni dragoceno žensko večerno toaleto, ki bo prišla njegovi hčerki zelo prav. Konc-> no je še en natakar v Budimpešti, ki sicer ni ničesar zadel pri žrebanju, vendar je do=» bil veliko nagrado, ker je prišel kot prvi pri dirkanju na 25 km na cilj. Iz vsega teg* pa šc ne smemo sklepati, da gre natakarjem prvenstvo pri dobitkih. X Veseli roparski poglavar. Po Galiciii straši že delj časa roparski poglavar Panicz, ki je poslal sedaj krakovskemu «Kurjeni* pismo, v katerem pravi, da se čuti užaljei nega, ker so oblastva v Jaroslawu in Lan s čutu razpisala na njegovo glavo samo 5000 zlatih mark nagrade. Panicz pravi, da je na* grado iz lastnega zvišal na 30.000 zlatih mark in zagotavlja onemu, ki ga ujame, ra* zen tega tudi popolno amnestijo. Panicz so norčuje v tem pismu iz policije in pravi, da se nahaja sedaj v Przemyslu, da ne bi motil orožnikov in redarjev, ki ga iščejo v lan* cutskem okrožju. Da je temu res tako, do* kazujejo plačani hotelski računi, ki jih ro« par prilaga pismu. ÜNDBR WOOI>g pri LUD.BARAGA, Lfublgaaa, Selenburgova ulica 6\I. «.'eSS ÜBJDERWOOD rZjDDDDDnrXTDDDnD^ IVAH ZAKOTNIH ÜL'ÜV! Telefon 379 mestni tesarski mojster Telefon 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje ItcL Gradba lesenih mostov, Jezov in mlinov. Parna žaga* 161 T Tovarna furnirja. 15 letno Müströ najpopolneji STOEWER šivalni stroji s pogrezljivim transporterjem ferabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali Šivanie LUD. BARAGA LJUBLJANA Selenburgova ul. 6, L 116 T Telefon sf. 980. 3 E Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel restaoracijo na Smarjetni gori Otaonfeo se arši a neaeljo, dne 14. junija Za obilen obisk se priporoča tFranc (Änderte fi Ji 1776 IV. ROKE & Er. umi nleskaria fn li£ar|a Ljublana, Karei Kotnikova ulica (baraka za Ledmo) se priporočata ceni. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 L RESTAVRACIJA - PENSIJ0N SE t SE (Hrv. Primorje). Vodarn prvorazredno, v celem Prt-morju znano domaČo kuhinjo, imam 80 čisTih sob na razpo'ago. Posedujem vse pijače, ki so vedno na ledu. Za obilen obisk se priporoča lastnik 1745 Karl Dovečar« jj my m\\ mr wf» f ff.>>jl*?'.<*) wammmmmmmmmmm LOKOMOBILI 26L Wolf-Lanz do 600 HP tvorniško novi ali generalno popravi leni s tvori išklm jamstvom tudi na obroke motorji na sesani plin Oieselovi motorii brez kompresorja motorii na sirovo olje Generalno zastopstvo Motorenfabrik, Oarmstadt Mlinski stroil T r a n smisiie Poglejte naše skladišče I — Plačilne olajšav« — Kompletna montaža BRUCA FISCHER D. D. ZAGREB, Pantovčak lb HP« Ma9i onlasi, ki «lužove uprava cSlov. N uro da». 1781 Zamenjava stanovanja MARIBOR=LJUBLJANA — Stanovanje v Maribo* ru v sredini mesta, obstoječe iz treh sob, kc* palne sobe, poselske sebe, kuhinje, \V. C. bala kon, vodovod, plin, dvoj ni električni tok. snažno vzhodna in zapadna stran — se zamenja proti sta* novanju 3—4 sob in istüj mi ugodnostmi v Ljubljas ni. — Ponudbe pod «Za> menjava» na poštni. pre* dal štev. 70 v Ljubljani 1782 Slovenka v Dubrovniku se želi spo* znati z mladim gospo« dom. Prednost imajo že* lezniški uradniki. — Po* nudbe pod «Adrija/1772» na upravo «Slov. Nar.» MIMIWIIIIIII II I II I III 1 » Abadie « cigaretni papir zopet stano na zalogil — A l ampret, Krekov trg 10 Stanovanje 5—6 sob, kuhinjo in velik vrt v novi hiši v prav pris jetnem kraju na deželi, 30 km od Ljubljane, blizu železnice — oddam takoj dotičnemu. ki plača na« jemnino 10.000 Din za dve leti. —- Pismene po* nudbe pod Lep kraj'1783 na upravo aSlov. Nar.» Krasna soba fmeblovana) z eno ali dvema posteljama v vili umivalnik na vodovod, električna razsvetljava, posebni vhod takoj iz stopnic, krasni razgled v same vrtove — se takoj odda. — Anton Maver gostilna, Ahacljeva cesta št 5. 1770 I Dopisovanj? j Znanja želi gospod v svrho razvedrila s samostojno gospodič* no; izključene niso vdove. — Neanonimne dopi; se pod »Lepi večeri/1//3» na upravo «Slov. Nar.» Blagajne ' Wertheim» in jeklene denarne omare za vzida* nje —■ priporoča Ljubljana ska komercijalna družba Ljubljana, Bleiweisova 18 102/L Pristni, naravni 1 malinovec z najboljšim sladkorjem vkuhan — v steklenicah in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekarna dr. G. Piccoli, Ljubt l jana. 108/L I Širuklji, šarkljit bob in drugo se bo dobilo povodom žegnanja na Viču v nedeljo v gostilni pr. Pefriču v Rožni dolini. — Vrt In restavracija bo od* prta od 5. ure zjutraj. — Tudi godba ne bo mani* kalal 17od Otroški voz!čki dvokolesa, motorji, pneu matika — najceneje. — Sprejemajo se vsa popra* vila. Prodaja na obroke; ceniki franko. — aTRIj BUNA» F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov, Liubljana, Kar* lovska cesta 4. 107/L Nevesto ali ženina dobiš najlažje potom malih oglasov Slovenskega Naroda11! Prepriča] se I Pri »Solncu« za vodo! K. Widmayer Perilo za gospe, gospode in otroke. Vsa oprava za novorojenčke. Venčke za neveste in birmanke. — Edina zaloga abtahov (peče). Kravate, nogavice, rokavice, oblekce za otro* ke itd. Tovarniška zalo* g*» vseh vrst pletenega blaga. Vsakovrstne jopi* ce in jumperji en gros — en detail! 83/L Dvokolesa, otroški vozički, pneuma; tika — znižane cene! — Ceniki franko; prodaja na obroke. «TRIBUNÄ« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Liubljana, Karlovska ce# sta 4. 117/L Suhe gobe letošnji pridelek kupuje M. Geršak & Co., Ljubljana. Kongresni trg 10. □EH3EBEEE Pstl Patent 2538 S Samo «LUCIFER» uni» čuje trajno stenice (ščur« ke)! — Winter, L j ubija* na, Sv. Petra cesta 35. —. Medic, Maribor, Gospod ska 23. 118,L =3E as L J A II S K A 3E DE EDITNA BANKA rezerve nad Din 10. ustanovljena 1900 LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) PODRUŽNICE: — § *r«ilcef Celje, Crn0meljf Gori««, Kranj, Maribor, Metkovlc, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trot, Agencija Logatec. Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav. naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413. 502.503.504 2141 Stran 5. »SLU vCNoKT NAT?Qü< dne 14. ftinfla 1925 ste Odda se « SKupaj ali posamezno več prizem no ležečih vinskih ===== KLETI ■.- na Celovški cesti št. 43 s 15 sodi (ca. 350 hI) v dobrem stanju. Dopisi na: I. KNEZ, Ljubljana. Gosposvetska cesta 3 edino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo _rAl" f^l-iXi in Izpadanju las ter prhutam. Za eno ro-vQr0lI PIGSI oolno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu; Dobiva se povsod. Po povzetiu za Din 100 (irr 10 Din za poštnino) razpošilja SCozmetički zavodi LEL?Äf Zagreb, Nikoličeva 1, poštni predal 35. — Skladišče za LfVbliano: .S AL US' d. d. H3—L Dežni plašč 44 L molki iz trpežne ang'eJTte gumovlne tfconine, fjna dunajsto Itonfekdja Oin 270*—, damskl Din 250*— spectalitefii .Covercof moški Din 910*—. damskl Din 880*-- razpošilja veletrgovina R. STERMECKL Celje št 21. llustrovani cenik s čez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastoni, vzorci od sukna, kamgama in razne ^anufaktume robe pa samo 8 dni na cgJed. Kdor pride z vlakom osebno kupovat dobi nakugu primemo povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500*— p oštnine prosto. — Trgovci engros cene. Najboljši šivalni stroji m so edino Je I ©si p Petelin ca znamke (šrifzner m Adler za rodbinsko in obrtno rabo 9 L L"ufo!?ana blizu Prešernovega spomenika TTefilefria garancija - Pouk v vezenin brezplačen ■ '••*<.- .■ Zahvala. 1763 Ob prebridki izgubi našega nepozabnega Stanka Gabrilm se najiskreneje zahvaljujemo vsem za številne fzkaze sožalja, za poklonjene vence in šopke in za mnogo-brojno častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom in čč. duhovščini, dalje za udeležbo ob prevozu v Križali; g. tržiškemu županu Iv. LONČARJU in krhkemu cbč. gerentstvu, invalidom z Golnika, tržiškemu Sokolu, Šolski mladini z učiteljstvom v Krizah in trž:šfcim pevcem za pretresljive žalostinke, ob pogrebu v Ljubljani: šefu ljubljanske .Državne borze dela" g. Št. 'LEHPAMERJU kot zastopniku mariborskega g. šefa, starosti J. S. S., g. viš. šol. nadzorniku E. GANGLU, Sokolom iz Maribora in Ljubljane, tovarišem 1. Jugo-slov. dobrovoljskega polka, učit. pevskemu zb^ru'za v srce segajoče petje, gg. MILOSTU in ZAVRSX1KU za genljive nagrobne govore. Žalnjoča rodbina Gabršek in sorodniki. Alfonz Breznik bfvSa učitelj Glasb. Mat ce in sodni izvedenec. Najstarejša in najsposobnejša turtika Jugoslavije. Ljubljana, Mestni trg 3 ^ Zaloga in izposojevalnica najboljših klavirjev, pian"n^v in harmonijev Stecnway. Förster», BÖ£endorfec*} Hölzl, Hcfman, Original Sfingi, Czapka etc. etc. — Prodaja tudi na obroke — Ugodria zamena — 10-letno jamstvo. — Popravila in uglaševanjr. najceneje. — Najbogatejša izbira vljolin, vseh ostalih inštrumentov7 in pihal, muzikaTij in strun engros in detail, ss L ...enjski premog po izredno nizkih cenah dobavljata direhclja držav, rudnika Velenje 63 in glavni razpeoevaleci Prometni zavod za ran. ijotliana. (isti tudi potom posrednika tva Os(oatitsch t Dejali, Celje. Na zalogi tudi velika množina zidne opeke. Mehanično umetno vezenje parila, xaetorov, mopaogramov, oblek, bluz itd. v ploščatem in verižnem vbodu, madelra, rlchelle z belim in najrazličnejšim materijalom, — Entlanje, predtlahanje. M ATE K. Ljubljana, lM. _polog hotela MSfrukafiM. lma K HOCH jermena pogon vedno na skladišču 0. LAMPRET, LJUBLJANA, Krekov trg 10, Telef. 247. Razni zastopstva dobro uvedeni po'rnk v pokrajinah : Srem, Banat, BaČka Baranja, Bosna in Slavoniia. Poluje z lastnim avtom. Obiskuje vsa ztiatnejša mesta. Ponudbe pod „Provizija" postrestante Vukovar. 1726 aoncioc 1494 Na željo bivših odjemalcev pošiljam zonet pr stnr barvane, z roko tkane kanef^se. cef*re, *nletf ivche, flanele, barhenfe, d*lene, rrbce itd., v Jugoslavijo. Vzorci zastonj in poštnine prosto. Carinske in poštne pristojbine plačam sam. JAROSLAV NlAftEcfC, - ročna tkalnica v BISTREM pri Ne% ea mestu ob Met« Ceš. Slov. Rep ) llßlanta ii lin delavaloa Itu »rtotlk Imiika e. U# te priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 173.0 Ze 19 let 119 L priznane stogle ki kapsule La rac in najbolje zdravifo gnojni k3p3vec ftrlpeT^ bolezni m očitnih organov, beli iztok ptf ženskah. — V vseh lekarn ab, škatljica Din 20. S poito. lekarna BLUM, Sabotica. Teod. Korn, l'ubl'ana Polfanska cesta St. 3. *mvet. stavbni galanterijski in okrasni klepar instatecüe vedovodov 5praca strelfivido* Rosal:šte rnklosttneranraie Izdelovanje posod iz pločevine za Hrnež, barvo, lak fn med vsake ^likosti kakor tud* posod (škatle 10 i L za konserve. ! Najnovejša "znaidba! Trez kvarenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek ANTON BOS *i L'ubl?ana. Selenbur^ovj! ulica 6 L nadstr. Glince-Vič 4ti J. Stjcpušio = Sisak = preporaila najbolje tembure, Ske. pari ture I ostale ootrebStina u sva glav bala *i i Na:cenejše m na i večje sklad?š*e dvukoles, motoriev, o- trosk'h vozičkov, šivalnih strojev, raznovrstnih nadomestna delov, nnevmatike. Posebni oddele'-c za popolno por>" >. ema|liran:e in pon klanje dvo oles, otroških vozičkov, alnih stroev ifd. Prodata na obroke. Cen'ki franko. „TRIBPA", F. B. I. twm ifiWB fn mM vozičHof © Ljubljana, Kariovska cesta št. 4. 48 L M. KRfSTOFIČ- BUČAR, L|ttb,jav?Ärä*7o* Priporoča krasne: ravno doife najnovejšega krofa. OTROŠKE in SAMSKE OBLEKE, PLAŠČKE. — ceie^me^e. 0lajnovejši modeli C* ne nizke. ravnokar dosli v mori nem salonu Stach ff-fflntke - Preoblikanje in predelanje se izvršuje točno. 63 L a 1763 a ^□□.^nnnnnnnnnnnnn, ir n u u g H H H U II II H 11 inm mri iiö društvo za železniške potrebščine ====== vrlo sposobno za delo ======= IŠČ6 za Slovenijo (LJubljana) KSStopoIka z najboIj3'mi priporočili, dobro uvedenega r»ri industrijs' ih aodietiih in železniški direkciji. Ponudbe na PUBLidTAS d. d., oglasni zavod, Zagreb Grnitdnll ceva ulica 11, pod „Za-5332u 173S 3j5je 3 m m e HIŠI. Zadružna hranilnica registrovana posojilna ln gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 13 sprejema vloge na hranilno kn]ižlce in tekočI račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. Primarii dr. Kunst rentgenolog ,76! ne ordfnira do 1, lulif p t h Magistra päarmacije ili doktora kemije trati inostrano poduzeče Za propagandu svojih prerzvoda kod liječnlka i u bolnicama. U obzir dol.ize mladja gospoda s praksom u lekarni ili u tvornici farmaceutskih proizvoda LVjeti: državaljanin SHS i potpuno poznavanje srp.- hrvalskog i njemačkog jezika. Ponude s referencama i eurriculum vitae i s fo-tozrafijom na Fablicitas d. d. onlasni zavod L'abl*87ia, Šelenburcrovn til;ca 7/11. rod „Magister Za-5303" 17f0 _j PRAVI HOLQNDSKI KAKAO j_ I m~~ Q « O © T E S i II V ?0RÄ3I Hfi'IZDaTNSi!!. N.aiOKUSHEJŠI IN NAJCENEJŠI. _ j Pos'.fls ?as prpprič31 zahfgvafte ga nmi 1 j Prve vrste podružnica inozemskega koncema za industrij strojev isce zas vseh večjih mestih Slo\en;je. Prednost gospodje od stroke. Po nudbe pod „Za-r362* na Pnbiicitas a. d« anončna ekspedidj^ Zagreb, Gundu'fceva ul*'ca 11 176' nresKraaHMHHHBBiia* IIIIIBIIIIII« Makulaturni papir ä kg Din 5.- ^ai prodafa uprava .Slovenskega Naroda* i 0[,0«OJO!OBOIOIiOI010IO«OIOtC Mlin velike tvorilnostl s prve vrste mlevskiml proizvodi rI£e za uso SLOUEHIJG - zastopstva - Močne stroke že vajeni gospodje, ki morejo nuditi primerno zavarščino in so pri odjemalcih že uvedeni, na, naslove podrobne ponudbe pod: „SPRETEN 1000* na Ja^oslaveasko RUDOLF MOSSE d.dn ZAGREB, Gajeva 1 175i oioioaoaoBOBOBoioaoioioioic SnnntorlJ*.R.Szego Zdravljenje z ulrjevanjem in uCvrščevanjera, NajprijetnejŠe bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje, SSS3 69 T Prometni zavod ia premog d. d. r Ljubljani prodaja 22 L I J s: premo iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrrska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks fM"b vsaavjj mam «m*w■ vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča rosebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in br kete Naslov: Prometni zavod za premog d. d, v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 1. Popolnoma varno naložite denar v | Ljubljansko posojilnico v Ljubljani. Mestni trg štev. 6 ker ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjntev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon Stev. 9. 33 L Telefon štev. 9 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« 8438 5570