posamezna Številka stane 1 din,
Naročnina lista : Celo leto 80 din., pol leto 40 din,, četrt leta .20 din,, mesečno 7 dtn. Irren Jugoslawe: Celo leto 160 din. Inse-r«tti alt oznanila se zaračunajo po dogovoru; nti večkratnem inserì ran ju primeren popust ilpravništvo sprejema naročnino, Inserate In reklamacije
PoStnina piotano v gotovih
.Naša Straža" Izhaja v pondcijek, sredo In petek. Uredništvo in upravnlštvo Je v Maribora, Koroška oastaJR. 5 Z uredništvom se more govoriti	samo od 11. do
12. ure	||ii^Nj%Jsl e« ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste Telefon interurban št 113.
26. številka.
pravilni nazor o večini.
Samostalnim demokratom ni všeč, da je poglavar Jtatoliške Cerkve obsodil načela takozvanoga liberalizma, ki so prava sramota za princip svobode. Zlasti se «uganjajo v Syllabus (seznam krivih naukov) papeža PSja IX., v katerem so specializirani in poedino obsojeni nauki modernega liberalizma, materializma in egoizma.
»jutro« se je že večkrat zaletelo v 60. stavek Syllaba, fei obsoja ta le moderni nauk: »Avtoriteta ni nič drugega, kakor svota števila in materialnih sil«. Rimski papež je s tem obsodil ono grdo načel o modernega materi-1 zibana in egoizma, ki smatra navadno večino glasov za ; kompetentno, da proglasi kot zakon vse, kar hoče, brez ; ozira na to, ali je storjeni sklep ali sklenjeni zakon v I skladu z večnimi principi prava in pravice ali ne.
S to obsodbo je rimski papež nastopil 'kot branitelj prava človeške osebnosti, poedinih ljudi in onih društvenih tvorb v človeški družbi, Id so nujne ter imajo prioriteto (časovno prednost) pred samo državo, kakor Čađi kot branitelj narodov.
Kako racionalna (v skladu z razumom) je obsodba rimskega papeža, dokazuje mišljeje velikih mislecev, ki m'v raznih časih živeli med raznimi narodi. Da ne bo njihova sodba našim mladim in starim liberalcem' v jpodtiko, hočem navesti besede samo takih mož, ka-! terim tudi »Jutro« ne more na čelo pritisniti žiga klerikalizma.
Že Ciceron, stari rimski pravnik in državnik, je o , glasovih, ki izjavljajo mišljenje, izpovedal, da jih je treba ne šteti, marveč tehtati. Rekel je doslovno: »Non •«nini numero haec juđicantur, sed pondere.« Ker bi >Jutrovci« Ciceronovo pričevanje lahko odklonili kot mišljenje moža, ki je predstavnik starega poganskó-rimskega klerikalizma, jih nočemo s Ciceronom dalje nadlegovati. Poglejmo rajše, kaj uči Montesquieu, ki bi kot učitelj demokracije moral tudi za samostalne demokrate biti avtoriteta. V svojih »Perziških pismih« izjavlja Montesquieu, da je treba mnenje manjšine pro-1 glasiti kot sklep, ker je večina ljudi nespametna, pametni pa so vedno v manjšini. Isto mnenje zastopa tudi mani švedski pisatelj Ibsen v svojem delu »Ljudski sovražnik«. Drastično izraža svoje spoštovanje pred velino nemški pesnik Schiller v svojem delu »Demetrius«,
; kjer vzklika:
»Was ist die Mehrheit? Mehrheit ist Unsinn;
Verstand ist stets bei wen’gen nur gewesen.«
.‘Sfc ostrejše sodi Goethe v svojih »Sprichwörter in Prosa««, kjer pravi: »Nič ni bolj zoprno kakor večina: saka j ona obstoji iz maloštevilnih voditeljev, hudob-•»ežev, ki se akom odira jo (prilagodijo), iz slabotnežev, Id se asimilirajo (priličijo), in iz množice, katera za tijimi caplja, ne da bi najmanj znala, kaj hoče.«
Dozdeva se nam, da so s terni Göthejevimi beseda-«Dti ostro obsojeni tisti možje in tiste stranice, ki so pri nas glasovale za centralistično ustavo: bilo je nekaj vo-aditeljev, katerim so se pridružili hudobneži in slabotne-ii/za njimi pa je capljala množica poslancev, ne da bi «e zavedala dalekosežnosti svojega glasovanja.
Hudobneži so imeli prvo besedo, ker so za sprejem («stave proglasili kot zadostno navadno večino, dočim so za spremembo ustave v ustavi sami določili kot potrebno dvetrfetjinsko, odnosno tričetrtinsko večino.
Zastopniki hrvatskega in slovenskega naroda so dosledno branili stališče, da je za ustavo potrebna kva-Slifieirana večina, ker so v njej videli večje jamstvo za obrambo neoddatnih, v naravnem pravu zagarantiranih pravic slovenskega in hrvatskega naroda.
Razvoj razmer v naši državi je dokazal, da je bilo stališče zastopnikov slovenskega in hrvatskega naroda -o večini in njenem pomenu v naši državi pravilno. Vidovdanska ustava se je izkazala za nesposobno, da bi mogla urediti notranje prilike v naši državi. Tista slu-čajnostna večina, ki je glasovala za njo ter jo proglasila za temeljni državni zakon, je državi storila slabo »uslugo. Potrebna je revizija v smislu tistih pametnih ! predlogov, ki jih je zastopala manjšina in v njenem krogu zlasti posla niški klub Slovenske ljudske stranke.
Tisti, ki so v vprašanju ustavne ureditve naše države igrali ulogo hudobnežev, nočejo doslej še ničesar slišati o reviziji. Med temi hudobneži zavzemajo prvo mesto samostalni demokratje. Tisti pa, ki so nastopali v «logi slabotnežev, so deloma že spregledali ter uvideli j svoje napake. Zato so se začeli nagibati k pripravljenosti, da sodelujejo pri reviziji ustave. Ko se bodo celot-I no osvoddbili svojega materialističnega naziranja o j bistvu in pomenu večine, bodo se docela sprijaznili z načelom, da je edino le sporazmn pravi graditelj države v njenem notranjem ustrojstvu.
«■■■■■■■■■■■»■■■■■■■»■■■■■M
Širite „Našo Stražo“!
•■■■■■■■■■BiiiiiiiRflaiaiiiiiRi
MARIBOR, dne 22. aprila 1925.
! Politične vesti.
Pasic se vrača v Beograd. Pašič je že odpotoval iz j Cavcata v Dalmaciji, kjer je bil na velikonočnih počit-> nieah. Pričakuje se, da se bo v Sarajevu ustavil ter predložil kralju ukaz o rekonstrukciji vlade. Pašičev : povratek je v zvezi z nujnimi zunanje-političnimi vprašanji. V pivi vrsti se bo sklepalo glede dogodkov v Bolgariji s posebnim ozirom na to, da se iz bolgarskih vlad nih krogov širijo v svet vesti, kako v Beogradu podpirajo ustaše. Vlada bo te vesti zavrnila ter bo sklepala o korakih za slučaj državljanske vojne v Bolgariji in ogroženja naše posesti.
Politična ugibanja. Dočim daje glavno radikalsko glasilo »Samouprava« samo lepe nasvete radičevcem ter »Balkan« močno hvali frankovce, prinaša »Vreme« v svojem političnem poročilu iz Zagreba naslednje možnosti in izhode sedanje krize: Ali naj radikali sestavijo vlado s pomočjo hrvatskih zajedničarjev in radičevci bi vlado podpirali, ali naj bi se sestavila homogena radikalna vlada, ki bi bila delazmnožna do verifikacije še neverificiranih radičevskih mandatov, ali pa naj, bi ostala sedanja vladna koalicija kot prehodna vlada. Kombinacija z zajedničar ji je propadla, ker so jo za-jedničarji odklonili, homogena radikalska vlada se radikalom ne zdi dovolj močna, zato je najbolj verjetno, da bo obveljal predlog koalicije na krmilu kot prehodna vlada, dokler nadaljna pogajanja ne omogočijo radi-fcalsko-radičevske vlade.
Pogoji sporazuma med radikali in radičevci. Beograjsko »Vreme« piše, da so- za sporazum med radikali in radičevci stavljeni sledeči pogoji: En narod srbohrvaško- sloven ski, ena država z dinastijo Karadjordje-vičev na čelu in s širokimi samoupravami, ki bi se omogočile event, tudi z revizijo ustave; ustvaritev gospodar-! sko socialnega programa v duhu kmečke demokracije;
! ukinitev vseh posledic obznane in oprostitev Radiča in tovarišev iz zapora, kar bi se po mnenju radikalov dalo izvršiti še le po končanem procesu tudi s poiniloščenjem onih, ki bi bili morebiti obsojeni; sporazum se ne bi smatral kot sporazum med Hrvati in Srbi, ampak sporazum med radikali in radičevci kot med dvema najmočnejšima strankama v* državi in radičeVcem bi sc omogočilo sodelovanje v državni upravi brez vsakega pridržka.
Nastas Petrovič o Radiču, V soboto je objavil bivši minister Nastas Petrovič v beograjskih »Novostih« svoje nekdanje razgovore z Radičem v Zagrebu. Te razgovore je Petrovič že tedaj spisal in predločil vladi in kralju, sedaj jih pa objavlja, da se vidi, od kedaj datira i preokret HRSS. Petrovič ugotavlja Radičevo priznanje, da se je republikanska firma vzela samo iz taktičnih razlogov. Radič hoče demokratično seljaško vlado, pri-poznava pa, da so take vladavine lahko tudi v monarhijah. Radič ve, koliko je monarhija, posebno današnja dinastija, posebno kralj Aleksander vezan s Srbi. On je bil, pravi Radič, na isti Golgoti, na kateri je bil ves srbski narod; on je mučenik in narodni junak‘kakor so tudi Srbi bili junaki in mučeniki, in če niti on, niti vsi Hrvati ne bodo nikdar šli iz te države, četudi Hrvati čutijo, da je sreča za vse južne Slovane, ker so se končno in prvikrat našli pod skupnim državnim krovom, zakaj ne bi sprejeli monarhije, ako je parlamentarna in če njej na čelu stoji tak kralj in Karadžordževič kakor je Aleksander. Radič je svoječasho iz globočine svoje duše klical: »Živijo prvi jugoslovanski kralj!« in to je bil 'kralj Peter. In ni treba misliti, da se je tako globoko čutenje moglo tako lahko izgubiti. Nastas Petrovič iz tega in na podlagi še nekaterih drugih momentov, ki jih navaja, izvaja, da je bil preokret zasluga vlade Ljube Davidoviča, nikakor pa ne posledica nasilnosti, ki jih izvršuje PP. režim.
Interniramo vodstvo Radičeve stranke in sodišče. — Zagrebški sodni stol je odbil zahtevo državnega pravd-nika po kazenskem zasledovanju dr. Mačeka in tovarišev. Povod in podlago kazenskega postopanja naj bi tvorila ovadba policije, da so dr. Maček in tovariši skupaj z Radičem od leta 1920 naprej po Hrvatski potom krajevnim organizacij HRSS snovali prave bojne odrede v svrho nasilnega prevzetja oblasti in odcepitve Hrvatske od kraljevine SHS. Tej ovadbi je priložila policija obsežen spis v ruskem jeziku, pisan na stroju, ki ima tudi odstavek: »Organizacija HRSS za prevzemanje oblasti.« Ta odstavek govori, da bi se HRSS polastila oblasti, če bi v Beogradu izbruhnila dvorska revolucija, če bi nastopila vojaška diktatura ali pa če hi oblastniki začeli državo amputirati. Navaja se tudi, da so že organizirani bojni oddelki, in sicer večji po 200, manjši pa po 20 do 50 mož. Policija trdi, da je ta načrt ali spis sestavil Radič s sovjetskim fiinkcijonarjem Sandouiir-skim v Moskvi, Radič pa pravi, da je s Sandomirskim res gdvoril, kaj naj bi storili Hrvati za slučaj amputacije itd., da pa takega spisa ni sestavil in da stvari, ki jih je Sandomirski sam spisal za moskovske liste, ni odobril in da radi tega niso prišle v tisk. Radič trdi, da
Letnik I.
ima policija v rokah njegove prave spisane izjave, £! jih noče pokazati. Preiskava, ki se je dolgo in temeljit® vodila ni našla o »bojnih odredih« drugega kot pri nekem kmetu-zaupniku HRSS seznam moških od 20. da 50. leta. Dotični kmet in mnoge priče pa trdijo, da so zaupniki. pred leti povodom Karlovega puča po obmejnih! hrvatskih krajih popisovali svoje ljudi, da bi v skrajnem slučaju mogli postaviti Madžarom narodne straže nasproti. S tem se vjerna tudi tedanji Radičev poziv Vi »Slobodnem domu«. Dr. Maček, Predavec, dr. KmjeviS in oba Košutiča pa niso v nobeni zvezi s. to zadevo ii» dognano je tudi, da glavni odbor stranke ni nikdar razpravljal o kaki bojni organizaciji. Vsled tega je sodišče odbilo zahtevo kazenskega zasledovanja prej navedemE poslancev. Po tem sodnem sklepu so se razširile vesti, da so dr. Maček in tovariši že izpuščeni. Govorilo se je, da so dr. Mačeka brez policijskega spremstva videli nas ulici. Pozneje se je pa izkazalo, da so poslanci še vedut» internirani, samo policija jim daje zopet malo več (prostosti.	\
Bolgarski krvavi Uskrs.
V	Bolgariji je nastal za Veliko noč. pekel ali 'bolj® rečeno razvil se je že blizu vrhunca od časa, ko je prišla: na krmilo sedanja Cankova vlada. To je bilo 9. junij® 1923, ko je bil kar čez noč zrušen zemljoradnički režimi Aleksandra Stambolijskega.
Stambolijski, nekdaj predstavnik male opozicije proti kralju Ferdinandu Koburškemu, je ustvaril novo povojno Bolgarijo. S prav malo politično močjo si je upal Stambolijski kralju Ferdinandu, ki je navdahnjen! od germanofilske politike, napovedal Srbiji vojno, zaklicati v obraz: »Bojte se za svojo glavo!« In ko je ob! trdni nemški fronti še velika večina Bolgarije odobravala kraljevo politiko, je Stambolijski na kraljevo prigovarjanje, naj se rajši uda, kot pa izpostavlja življenje, odgovoril: »Moja glava bolj trdno stoji, kot p® vaša.« Par let je bil na to v ječi, končno je pa le zmaga® ter se je z največjo odločnostjo in vnemo lotil preureditve Bolgarije v zemljora4niško državo.
„ Lela 1819 bi bil prav lahko proglasil republiko, a je vendar pustil Ferdinandovega sina Borisa na prestolu. Skozi par let je njegova politika dosegla nepričakovane uspehe, imela je pa vendar to napako, da se je preveč ozirala na vasi in veliko premalo na mesta. Meščani ins pristaši prejšnjega režima so bili od prvega početksr njegovi najodločnejši nasprotniki in on jih na eni strani ni znal pridobiti, na drugi strani je bil pa preveč nepazljiv glede dela in priprav svojih sovražnikov. O kralju je menil, da se je popolnoma uživel v zemljo-radniško ureditev države, kralj je pa vzdrževal zveze z i zarotniki in Stambolijski, ki je malo poprej pri volitvah od 246 dobil 206 poslancev, ni imel na dan vstaja
9.	junija niti 206 ljudi, da bi ga branili. Zarotniki so sredi noči prevzeli oblast, pozaprli in pomorili glavno zemljoradniške voditelje poleg Stambolijskega, ki je bil zverinsko umorjen, njegovo truplo pa na drobne kose razsekano in pometano v vodo, da bi se. sel jaki na grobu I svojega voditelja ne bodrili k osveti.
V	krvi in zločinih se je ustoličil Cankov režim im takoj ob začetku se je videlo, da ne bo govora o parla-
i mentarizmu in o zakonitosti. Režimski ljudje so za-' sedli vojsko in uradniška mesta. Oficirji so postali naj-: boljše plačan stan v državi, ki porabi dobro tretjino vseh državnih izdatkov. Oficirska liga in pa organizacija oboroženih režimskih dobrovoljcev sta postali glavni faktor v državi. Ta faktor je začel takoj od kraja omalovaževati vse zakone. Zaprte zemljoradniške voditelje so oficirji in dobrovoljci po noči ubijali z izgovorom, da so hoteli 'bežati. Pa tudi meščanski politiki, ki so bili slabo zapisani v oficirski družbi, so se morali umakniti, če ne z lepa, pa z grda tudi — z umorom.
Drugi del režimovcev je zasedel uradniška mesta, in sicer tako temeljito, da so postali uradi naenkrat prenapolnjeni in da je nastalo za vsako navadno stvar, ki! se je poprej reševala v par minutah pri enem samem uradniku, kar po deset instanc. Uradnikov Cankova via da sicer ne plačuje tako dobro kot oficirje, zato jim pa pusti v skrajno in dObičkanosno izkoriščanje uradno oblast.
V	enem letu Cankove vlade je bilo že 800 levov na vsakega prebivalca več davkov kot pa poprej in kg kruha, ki je stal poprej 4 leve, je poskočil na 16 levov. Poleg davkov, ki jih nalaga državna uprava, so pa še posebni davki makedonske ustaške organizacije. Ta organizacija pošilja kmetom in trgovcem pismene zahteve
i po toliko in toliko deset in stotisoče levov s točno na-1 vedenim rokom, do kedaj in kako je treba plačati zahtevano v »izogib posledic«. Kdor tega davka ne plača, si kar lahko naroči mrtvaško rakev, kajti točno v treh dneh po zapadlem »davku« pride komitski »eksekutor« in ga ubije, pa če bi bilo to tudi sredi mesta. Da so se iz vladnega ali iz vladno-komitskega kroga pošiljali tudi atentatorji za političnimi begunci, je še posebno
poglavje in ko je režim za svoje pristaše otvoril vse pravice, za nasprotnike pa najhujše nasilje, je razumljivo, da se take razmere ne morejo v' miru Likvidirati,
Nedavno se je objavila naslednja statistika zločinov iz kratke dobe štirih tednov: 36 političnih umorov, glede katerih se da sklepati, odkod in iz kakih razlogov so se izvedli, 150 umorov iz neznanih motivov, 163 razumljivih in nerazumljivih, uspelih in neuspelih atentatov in 172 razboj štev. Sami vladni politiki, komiti in drugi pristaši so se že tako navadili na ikri, da so začeli tudi med seboj reševati nesoglasja in tekme z morHnim orožjem.
Ko je bil sedaj poskusen atentat na kralja, potem umorjen režimski prvak Georgijev in ko je ob pogrebu te žrtve v cerkvi sv. Nedelje s strašnim učinkom eksplodiral peklenski stroj, so seveda več kot čudne rame izjave bolgarskih oblastnikov, da je vse to delo zunanje protidržavne agitacije in da bolgarsko ljudstvo ni v slabšem položaju, kot narodi drugih držav, ki se tudi borijo z raznimi težavami. Ko bolgarski diplomati po Beogradu in drugod tako govorijo, pa vlada dama na tisoče političnih nasprotnikov zapira ter stotere ponoči na trhem ubija. Zaprti so tudi desničarski zemljoradniki, ki so se hoteli že pomiriti z vlado in ko so tuji diplomati vprašali bolgarske: zakaj, — so dobili za odgovor, da samo za to, da bodo na varnem pred revolucionarnimi zemljoradniki in komunistk Bodočnost bo pokazala, če bodo ti ljudje prišli iz »zavetja«, ali pa če bodo na tihem ubiti z izgovorom, da so hoteli bežati. Povodom atentata na kralja je med drugim izjavil bolgarski zastopnik na Dunaju, da so neki roparji že poprej enkrat kralja napadli, a do so spoštljivo pozdravili ter se takoj odstranili, ko so videli, koga imajo pred seboj. To je tudi značilna slika bolgarskih razmer in dokaz, da za zločinstva v Bolgariji ni ravno potreba tuje agitacije, o kateri se sedaj toliko piše.
Bolgarija je obkoljena od vojaštva in od vladnih dobrovoljcev. Vlada razglaša, da vlada mir, a ta mir je mir smrti in pokopališča. Aretacije in justifikacije v velikih množinah silijo k obupu, uporu in samoobrambi vseh, ki niso najboljše zapisani pri režimu, — in tako nas ne more presenetiti prej ali slej vest o pravi državljanski vojni.
Cankov režim, ki je najhujša diktatura ter počenja vse, kar se prav in krivo razume pod boljševizmom, pa ne govori samo o boljševiški propagandi, ampak po svojih predstavnikih tildi izjavlja in namiguje, da so krive tudi države, ki dajejo zavetje bolgarskim zemljoradničkim begiincem. Bolgarski režimom mislijo pred- j vsem na Jugoslavijo.
Bolgarske režimske obtožbe naše države so skrajno j krivične, s tem pa ni rečeno, da ne bi bila beograjska j vladna politika mnogo kriva na kruti usodi bratskega ? bolgarskega naroda. Kriva je najprej radi tega, ker je \ zamudila dobo pokojnega Stambolijskega. Z njim bi se j bilo dalo sporazumeti, beograjski vladinovci so ga pa ; napadali, dokler je bil še živ, pohvalili so ga pa, ko je j bil že umorjen. Z njim, ki je svojo glavo zastavil v ob- j sodbi holgarsko-carsko-koburške vojne napovedi Srbiji, j niso hoteli stopiti v Stike, pač pa so sprejeli v Beogradu j krvavega Cankova. Druga krivda Pašičeve politike je pa j slaba uprava v Makedoniji, ki je ustvarila toliko emigrantov, škodljivih nam in bolgarskemu narodu.
.	' i
flaši m li ^ln■l-ll■ ■	WintW —rtli
Mali svef naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
3
Vsi trije so stopali proti pokritemu hodniku, s katerim je -na zapadni strani vila Maironi mejila na pot, vodečo od pristanišča do župne cerkve v Cressognu. Z občutki blaženosti sta vlekla župnik in Pasotti vase neki poseben, nedoločen, topel vonj, ki je prihajal iz odprte veže.
»He. he, rižoto, rižoto«, je šepetal župnik in obraz .mu jé zažarel od skomin.
Pasotti, ki je imel dober nos, je zmajal z glavo, na mršil obrvi ter s tem očitno pokazal, da ne ceni onega drugega nosu.
»Ne, to ne 'bo rižoto«, je rekel.
»Kaj, da to ni rižoto?« je vzkliknil župnik razdraženi. Je, rižoto z gobami (gomoljikami); ali ne vohate?«
Obstala sta sredi veže in sta na glas vohala, kakor 1 dva lovska psa.
»Ljubi moj gospod župnik, govorite raje o »pošan-dri«, je rekel Pasotti po daljšem molku, in namignil s tem na neko preprosto kmetsko jed iz zelja in klobas. Gobe so, dà, rižoto pa ne.«
»Pošandra, pošandra«, je godrnjal tovariš, nekoliko užaljen. »Kar se tega tiče ... «
Uboga, pohlevna gospa je zapazila, da se prepirata; ustrašila se je in začela kazati s kazalcem desne roke proti stropu, češ, da bi tam gori lahko slišali. Soprog pa jo je zagrabil za roko, ki jo j« držal v zraku; dal ji je znaaneiije, naJ voha, nato pa ji je zašepela v njena široko odprta usta: »Rižoto!«
Oklevala je, ker ni dobro razumela. Pasotti je sko-
osmo
\M*1	Sl		M
□pooood
Prosvetna mn v Marinom
vabi vljudno na
koroški večer,
ki bo v petek, 24. aprila t. 1. ob pol osmih zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. — Na sporedu je predavanje dr. K. Capudra iz Ljubljane, predavanje lepih skioptičnih slik, petje moškega zbora, orkestralne točke, simboličen nastop »Gor čez izaro«. — Vstopnice od 1 D do 5 D se dobe zvečer pri blagajni.
Čujmo, Slovenci, ob pritokih Drave, tožne koroške bratske pozdrave!
4

m »
po svetu.
Vladna kriza v Belgiji. V Belgiji je poverjen s sestavo nove vlade voditelj socialistov Vandervelđe, kot predstavnik številčno v parlamentu najmočnejše stranke. Ker pa s samimi socialisti ne more sestaviti vlade in z liberalci mu je nemogoče že radi programa svoje stranke paktirati, se pogaja s 'katoliško stranko, ki šteje v parlamentu par glasov manj, nego socialisti, za koalicijsko vlado. Pogajanja so se pričela 20. J. m. in še ni sigurno, če bodo imela uspeh. Socialisti stavijo namreč težke zahteve, katere jim 'bodo 'katoličani težko priznali. Od 11 ministrstev zahtevajo za sebe 6 in to pred V6em predseduištvo in prosveto; nadalje njihova glavna zahteva, da ostane njihov socialistični program vladni program. Če se pogajanja razbijejo, bo najbrž poverjena s sestavo nove vlade katoliška, stranka, 'kateri bodo pomagali liberalci. Vsekakor pa kriza z zadnjimi volitvami še ni bila rešena in vršiti se bodo morale 'kmalu no, ve, ki bodo prinesle ali socialistom ali katoličanom absolutno večino.
Poljska in čehoslovaška. Med Čehoslovaško in Poljsko izginevajo vedno bolj nesporazumljenja, ki so kalile dosedaj medsebojne odnošaje obeh 'bratskih držav. Razni obmejni prepiri so prenehali; sedaj se sklepajo med obema državama razne pogodbe trgovskega značaja. V Varšavo je prispel čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš, da podpiše čehoslovaško-poij-sko trgovsko pogodbo, padalje konvencije o transportu in arbitraži. V pogodbi šo rešene še vse sporne zadeve med obema državama. Poljska je dobila v Čehoslovaški tudi dobro zaveznico v obrambi njenih mej proti Nem-čiji.
Dnevne novice.
Vlada misli prepovedati proslave 1. maja. Beogr. vlada, ki bi imela največ vzrokov, pobijati vero v izjave bolgarskega režima, da so vsega, kar se sedaj v Bolgariji godi, krivi zunanji agitatorji in boljševjki, namerava vzeti bolgarske dogodke za povod prepovedi vseh
prvo-majskh proslav v naši državi. Kakor pravijo nekateri zagrebški listi, še lahko že danes pričakuje izid take prepovedi. — V vladnih krogih so se najprej posvetovali, ali ne hi kazalo, da se prvo-majska proslava samo nekaterim organizacijam prepove, drugim pa dovoli. Do sklepa v tem oziru pa ni prišlo, ker so se stavili pomisleki, da ho mogoče delavstvo skupno praznoval«
1.	maj in da hi se pri tem ne dalo določiti, kdo bi ga lahko in kdo bi ga ne smel proslavljati Torej, je boljše, da se vse skupaj prepove in tako odvrne »nevarnost-». Prav posebno spričevalo si dajejo oblastniki s to prepovedjo. Druge države, ki so vse prej kot pa komunistične, so vzele 1. maj za državni praznik, pri nas bodo pa proslave najbrž prepovedane in oni, ki jih prepovedujejo, se gotovo ne zavedajo, 'kako slabo uslugo naravij« s tem in s pritrjevanjem bolgarskim režimskim laže® naši državi.
Prepoved delavskih zborovanj in obhodov 1. maja
in izjava zunanjega ministra dr. Ninčiča. »Jutro« od torka javlja pod zgorajšnjim zaglavjem: Radi 'krvavih dogodkov na Bolgarskem, ki so jih aranžirali komunisti, namerava tudi naša vlada še bolj poostriti svojo akcij« proti komunistom in bodo prepovedana zborovanja ia obhodi 1. maja. K ravnokar omenjenemu poročil« »Jutra« je treba dostaviti najnovejšo izjavo našega zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki jo je dal sotrudnika »Philadelphije Public Ledger«. Med drugim pravi dr. Ninčič o nadah ruskih sovjetov na Balkanu, sledeče, »Nade ruskih sovjetov na Balkanu so oživele radi netočnih poročil o našem notranjem položaju. Nerešen« hrvatsko vprašanje je bilo vir raznih špekulacij. Ja2 (dr. Ninčič) sam sem osebno prepričan, da ni v Jugoslaviji nikdar obstojala resna 'boljševiška nevarnost Mi smo država skoro brez vsakega proletarijata. Komunistična propaganda je bila sicer neprijetna, a celi pokret se je razblinil v zrak, odkar je Radičeva stranka zadnji mesec dni sklenila, da priznava dinastijo, vidovdansko ustavo in opusti vsako zvezo z Moskvo. To vodi dò razčiščenja notranjepolitičnih prilik na celi črtk Sicer ne moremo reči, kako se bodo razvili politični do-godljaji po sestanku skupščine, jasno je, da je položaj normalen in da je mogoče še preostale poteškoće rešiti parlamentarnim potom.« Dr. Ninčič, ki je torej tolikanj bobnal o boljševiški nevarnosti za našo državo, izjavlja, da ni nikdar verjel v obstoj te nevarnosti, a vendar h« vlada prepovedala delavska zborovanja in obhode dne
1.	maja in to radi poostritve akcije, proti komunistom Izjava zunanjega ministra in vladni ukrepi proti delavski proslavi prvega majnika so kakor yoda in ogenj,
Položite račun, samostojni demokrat je! Iz Mareh-berga poročajo: Gg. propadlega kandidata Podlesnika in »veledemokrate« Pahernik, Mravljak, Predan, Kolšek itd, vprašamo, zakaj nismo ponovno dobili podpore ža škodo, povzročeno po toči, katero je določila Dàyidò-vičeva vlada in preskrbela denar? Kam so šli dotiči milijoni? Nemara so gg. agitatorji demokratske stranie polagali tako visoke račune, da ni nič preostalo za po loči oškodovane? V zahvalo za skrb Davidovičeve vlad za naš okraj so hoteli gg. velemodri demokrati razbili shod pristašev" Davidovičeve stranke, a ker se jim to ni posrečilo, so — nadučitelja Lešnika spravili iz Mare» berga, četudi je Sokol in orjunec. Gospodje ohmejif »delavci«! Imate mjlnistra žerjavi, velikega župani Pirkmajerja, poslanca Pivka, same prave »demokrate Preskrbite nam po toči oškodovanim revežem ono pod poro, katero nam je po prizadevanju klerikalnih poslan-
mignil z rameni. »Danes ne sliši prav nič«, je rekel. »Vreme se spreminja«, in stopil je po stopničah navzgor. Žena mu je sledila. Debelušni župnik je hotel Še enkrat pogledati za čolnom don Franca. »Ta že ne bo jenjal«, je pomislil; v tem pa ga je že poklicala gospa Barbara in ga prosila, naj sede pri mizi poleg nje. Tako je bila boječa, revica!
Dim, ki je prihajal iz ponev je napolnjeval tudi stopnice s toplimi dišavami. »Ne bo rižoto«, se je slišal tihi glas spredaj.« »Rižoto bo«, se je pravtako slišalo za-
daj.	In tako se je ponavljalo, tiše in tiše: »ne bo rižoto, rižoto bo«, dokler ni prišel Pasotti do vrat rdeče dvorane, kjer je navadno bivala hišna gospodarica.
Grdo, sulio ščene je lajajoč priteklo nasproti gospe Barbari, ki se je skušala nasmehniti, dočim je delal Pasotti kar najudanejši obraz, župnik pa, ki je vstopil zadnji z najslajšim obrazom, je na tihem to pasjo mrcino pošiljal k vragu.
»Friend, sèm, Friend!« je nežno klicala stara markiza. »Draga gospa, dragi gospod kontrolor, dragi gospod župnik.«
Z neprijaznim nosljajočim glasom je govorila pravtako flegmatično in z istim tonom z gosti kakor s psom. Radi gospe Barbare je vstala, ni pa naredila niti koraka naprej, ampak je stala pred zofo s svojo čokasto postavo, hladnimi, ugaslimi očmi pod marmornatim čelom in črno lasuljo, ki se' je na sencih končavala v drva velika, polžasto zavita kodra. Obraz je moral biti nekdaj lep in je ohranil v svoji rumenkasti bledoti antičnega marmorja še neko mrzlo veličastvo, 'ki pravtako kakor pogled in glas ni izrazilo mkakega čustva, župnik se je od daleč dvakrat ali trikrat neokretno priklonil, Pasotti pa ji je poljubil roko, dočim gospa Barbara, ki jo je zazeblo ob tem mrtvem pogledu, ni vedela, kaj naj stori in kaj naj zine. Hkrati z markizo se je dvignila z
zofe še neka druga dama in stala, ošabno zroč na gosp« Pasotti, to ubogo, staro revico, odeto v novo oblek« »Gospa Pasotti in njen soprog«, je -rekla markizi »Dona Eugenia Carabelli.«	■ ?
Gospa Eugenija je komaj nagnila glavo. Njffl» hčerka, gospica. Carolina, je stala pri oknu in se razgo-var jala z neko ljubljenko markizino, nečakinjo njenega oskrbnika.	'1
Markiza ni smatrala za potrebno, da hi jo motila k ji predstavila novodošleoe. Povabila jih je, naj sedejo nato pa se je začela mimo razgovarjati z gospo Evgenij1 o milanskih znancih, dočim se je smukal Friend v« hajoč in kihajoč okoli pokafranega ogrinjača gospe D' sottijeve, obdrgnil se je ob župnikova meča ter gledf s svojimi vlažnimi in udanimi očmi Pasotti ja, ne dat se ga dotaknil, ko da bi vedel, da bi mu gospodar if dijskega ogrinjača, kljub svojemu ljubeznivemu obrf zu, najraji vrat zavil.
Markiza Uršula je še dalje govorila s svojim oi» čajnim, neprijaznim, zaspanim glasom, gospa Carahef pa si je prizadevala, da bi omilila odgovarjajoč ji, s¥ oblastni glas. Prodi menni očesu in zlobnemu bistro umju Pasottijevemu pa vMjub temu ni ušlo, da skf vata dami neko nezadovoljstvo, Maironi bolj in Car® belli manj. Kadarkoli so se vrata odprla, so se obrni* tja ugasle oči prve, kakor tudi mračni pogledi dm# Ko so se prvič odprla, je vstopil upravitelj svetišča Caravini z malim gospodom Pavlom Sala, ki so ga ÙJ# navali »Paolin« in z velikim gospodom Pavlom Po>' ki so ga imenovali »Paolon«, ki sta si bila nerazdružlji’ tovariša. Ko so se odprla drugič, je vstopil mar^ Banchi di Oria, star častnik italijanskega kraljestva/ svojo hčerko. Bila je to plemenita postava starega * teza-vojaka poleg očarljive prikazni živahne deklic«-
(Dalje sledi)
cev naklonila Davidovičeva vlada, a ni izplačala Pašič-Žerjavova vlada, ker je denar porabila za — volitve! •— popravite od demokratov prizadjano krivico!
Umrl je v pondeljek na Libanji pri Ormožu naš avesti in vrli pristaš, veleposestnik Jožef Habjanič, Pogreb blagopokojnoga se bo vršil včctrtek ob 8. uri zjutraj na pokopališče, na Svetinjah. Rajni je unni v starosti 51 let in zapušča ženo ter 7 nepreskrbljenih otrok.
Iz Velenja. V nedeljo, 19. t, m. so se vršile pri nas tri prireditve: občni zbor krajevne organizacije SLS, sestanek rudarjev in sestanek izobraževalnega društva. Prvih dveh prireditev se je udeležil poslanec Pušenjak, ki je na občnem zboru krajevne organizacije podal poročilo o politični situaciji in bodril k vztrajnemu, podrobnemu delu. Na sestanku rudarjev je poročal poslanec da so se dosegle tarifne ugodnosti, za katere se še dolgo bori rudnik v Velenju in da se bode delo za pov-izdigo premogovnika nadaljevalo v* tem smislu, da sc jgpridobe staliliodjemjakji zla premog, osobito, da se državna podjetja (železnica, monopolska uprava, vojaštvo itd.) poslužuje v prvi vrsti premoga iz Velenja ter razpravljal o zahtevah delavcev in upokojencev. — Delavski zaupnik Vekoslav Zajc je razpravljal o novem pravilniku za bratovske skladnice, pozival k pristopu k Strokovni zvezi rudar jev hi k širjenju delavskega glasila »Pravica«. Glede proslave 1. maja se še ni moglo končnoveljavno ničesar skleniti, ker težke gospodarske razmere tukajšnjih rudarjev onemogočajo vsako večjo 'lavno slavnost, slavilo pa bomo ta naš delavski praznik Stiho in dostojno v nadi, da se kmalu zboljšajo naše razmere. — Našim demokratom niso všeč dopisi v »Pravici«, »Slov. Gospodarju« in »Naši Straži«; v svoji onemogli jezi iščejo dopisnike. Ne »Jutro«, ne dr. Žižek niso pravih pogruntall. — V Velenju in okraju Šoštanj je dovolj dopisnikov-domačinov, ne rabimo pomoči od aunaj ali od oseb, ki so pred1 kratkim v Velenje prišle.
Razstava vajeniških del v Ljubljani. »Zveza obrtnih zadrug« v Ljubljani bo priredila v paviljonih ljubljanskega velesejma vajeniško razstavo. Priglasilo se je preko 900 vajencev in vajenk iz cele Slovenije, ki bodo razstavili svoje izdelke. Zastopane bodo na njen vse obrtne stroke. Razstava bo jako zanimiva, ker bodo razstavljeni izdelki od najnavadnejšega do najfinejšega izdelka. Slavnostna otvoritev razstave bo 26. aprila, ot-vorjena pa bo potem 4. maja; Pokrovitelj razstave je veliki župan ljubljanske oblasti g. dr. Viljem Baltic, častni predsednik pa načelnik ministrstva trgovine in industrije, odd. Ljubljana g. dr. Rudolf Marn. Na dan otvoritve bo priredila zveza vajeniški dan, za katerega j se je priglasilo doslej čez 2000 vajencev cele Slovenije. Prireditev je prva te vrste v Jugoslaviji in obeta biti torej tem zanimivejša. Vsi posetniki vajeniške razstave imajo polovično vožnjo na vseh železnicah proti legitimaciji, ki stane 15 D. Kakor smo informirani, je Zveza obalnih zadrug razposlala vsem obrtnim zadrugam v Sloveniji legitimacije v razprodajo in si legitimacijo torej lahko vsak nabavi. Izdaja pa jih tudi Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani proti vplačilu 15 D. Legitimacija velja tudi kot permanentna vstopnica za razstavo. Prireditev bo jako poučna, ker bo jasno pokazala kaj slovenska obrt premore, važna pa tudi iz gospodarskega stališča, zato le priporočamo, da si jo vsakdo ogleda.
O samomoru polkovnika Pavla Jurišiča so začeli sedaj po več tednih nekateri srbski listi prinašati razne podatke.. Tako trdi novosadski »Narod«, da je bil Pavle Jurišič v jezi z generalom Pero Živkovičem, komandantom kraljeve garde. To sovraštvo datira še iz časov ssolunskega procesa in poznejših pravd med oficirji, ko je Jurišič ovrgel neko izjavo Živkoviča. Ta se je maščeval, kjer se je le mogel. Jurišiču se je sporočilo, naj odloži generalno tajniško mesto pri »Narodni odbrani«, ker drugače vladar ne bo prisostoval pri blagoslovitvi prapor ja »Narodne odbrane«. Jurišič je takoj vedel, odkod se dela proti njemu. Tudi predsednik »Narodne odbrane« vojvoda Stepanovič’ je bil naenkrat proti njemu in ga je. pismeno pozval, naj odstopi. Jurišič ogorčen in užaljen se je rajši ustrelil. Vzroke tega čina je razložil v pismu in to pismo je še sedaj v rokah šefa beograjske policije. Listi vprašujejo, zakaj se ne preda sorodnikom, ki bi morali prvi poznati ozadje tragičnega konca Pavle Jurišiča.
Nov način desinfekcije naših vagonov. Dosedaj se je vršila desinfekcija naših vagonov zelo pomanjkljivo, ker ni bilo mogoče z dosedanjimi sredstvi vagonov dovolj očistiti; zlasti nemogoče je bilo pokončati mrčes v kupejih I. in II. razreda. Sedaj je dobilo ministrstvo saobraćaja na račun reparacij iz Nemčije novo desin-fekcijško postajo. V bližini Beograda se bo zgradil nekak tunel, v katerega se bo spravilo par vagonov, nato bermet.rično zaprlo in napeljalo notri strupeni plin. S pomočjo plina bodo v kratkem času pokončani razni bacili in mrčes v vagonih.
A ma vtski vojak ustrelil tri oficirje v Petro varadinu. Dne 19. t. m. se je zgodil v Petrovaradinski trdnjavi iz-vanreden zločin. Dva administrativna poručnika Milan Pavič in Dušan Kokotovič sta prišla v trdnjavo s svojima soprogama, da bi se udeležila sokolske slovesnosti. Ko sta oficirja prekoračila vrata trdnjave, sta opazila, da ju zasleduje vojak stražar s puško v roki. Poručnik Kokotovič, ki ni slutil nič dobrega, je segel po revolver, a predno ga je utegnil rabiti, je že počil strel iz vojakove puške in poručnik se je zgrudil smrtno zadet. Na smrt zadetemu tovarišu je hotel priskočiti na pomoč Pavič, a komaj je napravil en korak, je počila v drugič puška ir» tudi njega je zadela fcroglja na smrt. Ravno v tem trenutku se je pripeljal mimo kraja zločina na kolesu ruski pukovnik Susepneki j. Ko je slišal strele, je postal, a mi se dolgo čudil dvojnemu uboju, tudi njega je pogodila krogla na smrt. Gospe od zgoraj imenovanih oficirjev, ki sta šle pred možema v trdnjavo, so se vrnile,
ko sta slišali strele, a sta na presenečenje videli koj: pri ! vhodu tri mrtve. Zbralo se je vojaštvo, da najde krivca. Ugotovili so, da ni straže št. 1 in to bi imel vršiti Amavt Hasan Nistar. Takoj je bilo jasno, da je ta Arnavt ubijalec. Poslali so za ubijalcem zasledovalce, a niso ga dobili. Po noči se je vinil Nistar sam v trdnjavo. Ko so ga pozvali, naj se prostovoljno preda, je začel streljati in se je umaknil. Ob treh zjutraj se je zopet pojavil in oddal na stražo štiri strele. ,V jutru so našli na kolodvoru njegovo patronsko taško, kapo, čevlje, 15 nabojev, a ubijalca ni bilo nikjer. Nistar je vojaški begunec, ki je bil svojčas utekel na Madžarsko, a so ga dobili in ga obsodili na eno in pol leta naknadne službe.
Smrt po tritedenskem spanju. V Hercegovini se je zelo razširila spalna bolezen, ki se konča za pacijenta po navadi š smrtjo v sled oslabelosti. V Bački je zaspala 23 letna Mara Ozinčič pred tremi tedni in vsi poskusi kmetov, da jo prebude, so bili zaman. Te dni je umrla vsled oslabelosti.
Pet ljudi utonilo na vozu. V banovski občini denti se je dogodila te dni strašna nesreča. Krnet Gjoko Pavlov se je peljal s štirimi sosedi na vozu preko reke Ta-miš. Ker je bil malo dobre volje, ni pazil pri prevozu žrez plitvo mesto in tok reke je odnesel voz in konje v globino. Voz se je prevrnil ter pokopal1 pod seboj pod vodo petorico možakarjev. Vsi napori ponesrečencev, da se rešijo izpod prevrnjenega voza, so bili zastonj, V par minutah je vseh pet utonilo. Poginili so tudi konji, ker jih je voz potegnil v globočino.,
Bogato starko obesili, V mesecu novembru lanskega lela so našli sosedje v Tordinčih v Slavoniji v sadonos-niku obešeno bogato staro Amerikanko Terezijo Horvat. Prvotno so mislili, da je storila samomor, toda kmalu je sum padel na nekega Saboja, pri katerem je starka ‘stanovala, da jo je obesil ter oropal. Preiskava v tej smeri pa se je morala vsled pomanjkanja dokazov opustiti. Zločinci, ki so starko umorili, so se že veselili, da so za vedno ubežali pravični kazni, ko jih je nekdo nenadoma izdal. Obtožena je cela družina Sabo — oče, mati in sin — ter še dva od sosedov, da so nesrečno starko obesili z namenom, da si prisvojijo-njen denar.
Orlovska srenja Marija Nazarje. Dne 2Ì. maja t. 1. na Vnebohod priredi orlovska srenja Marija Nazarje na Ljubnem v Savinjski dolini svojo prvo javno telovadbo s celodnevnim sporedom. Vsi naj iskrenejši vabljeni. — Bog živi!
Borza. Budapest 8.55—8.75, Berlin 1474.5—1489.5, Italija 253.22—256.22, London 296—299, Newyork 61.55 do 62,55, Pariz 323.5—328.5, Praga, 183.25—186.25, Dunaj 8.65—8.85, Curih 11.97—12.05, Amsterdam 24.70—
25.70.	Dinar notira v Gurihu 8.38.
Iz Maribora.
Zborovanje SLS v Mariboru. Na željo pristašev SLS je vodstvo stranke sklicalo za pondeljek, 20. aprila javno zborovanje, za sredo, četrtek in -petek pa občne zbore okrajnih organizacij v mestu Maribor. Javnega shoda se je udeležilo 360 somišljenikov. Predsedoval je shodu župan g. dr. Leskovar. Poročilo o političnem položaju sta podala narodna poslanca Fr. Kremžar iz Ljubljane in Fr. Žebot. Zborovalci so odobravali izvajanja govornikov ter izrazili Jugoslovanskemu klubu neomajano zaupanje. Ko sta govornika omenila, da Žerjavov poslanec Pivko v parlamentu, niti ust ni odprl za zahteve ! državnih nastavljeneev, železničarjev in invalidov, am- j pafc je celo ostentativno glasoval proti predlogom po- j slancev Pušenjaka in Kulovca za izplačilo razlike, so ■ zborovalci klicali: Fej Pivko!! Doma nam vse obljublja, ' a v Beogradu glasuje proti nam!« — Poročilo »Tabora« ; o shodu je povsem lažnjivo. Zborovanje je bilo dobro j obiskano. Pivko in Špindler bi vriskala veselja, če bi z eno skromno notico v listih spravila toliko zavednih vo-lilcev na zborovanje. Mi smo z našim shodom popol- j noma zadovoljni. Kaj o naših shodih mislijo in pišejo 1 »Taborovi« in »Jutrovi« poročevalci, pa nam je deveta j briga.
Or juna — represalije — bolezen šovinizma. V samostojno demokratskih listih čitamo o dostojnem na- j stopu ali represalijah mariborskih or juncev proti štu- j dentom nemške narodnosti. Represalije in dostojnost, to se enkrat že samo od sebe izključuje, z dostojnostjo pa ni v nobeni zvezi, nadalje tudi orjunaško divjaško : kričanje, razbijanje kozarcev ter končno vsa laži-po- . ročila o »dostojni« akciji. »Jutro« n. pr. piše, kdo je vse bil na »knajpi«, ki so jo orjunci proti dovoljenju policije razbili, ter našteva tudi magistra Königa, ki tedaj sploh ni bil v Mariboru. Ker je dopisnik »Jutra«, vzel že davno na piko restavraterja g. Halbwidla, pa lažnjivo j piše, da se je ta skril pod streho, četudi je g. Halbvvidl i or juncem spodaj in ne pod streho kazal dovoljenje po- ; licijske oblasti za sestanek študentov. — Ko so orjunci j omalovažujoč in žaleč državo in njeno avtoriteto, češ, 1 da morajo oni njo hraniti in varovati pred peščico štu- Š dentov, enkrat zopet izkopali bojno sekiro, so pa »pre- j iskali« še druge lokale. Tako so v nedeljo »pregledali« | gostilniške prostore Novosel in drug, dasi so lastniki j tega podjetja in ljudje, ki se tam po navadi shajajo, ne- j dvomljivi državljani in davkoplačevalci države SHS, v nasprotju z velikim delom orjune, ki se ob pozivih na dolžnosti do SHS države tako hitro izkazuje — s potnimi listi in drugimi dokumenti Mussolinijeve Italije j ter je tu pri nas samo za nacionalistične parade, za re- j presalije, za agitacijo za samostojno demokratsko stran- j ko, itd. — »Jutrovo« poročilo o sobotnem komornem ! koncertu ljudske Univerze pa tudi razodeva, da bi za ? bodoče znal zagrizeno-šoviništično Solani poročevalec tega lista zagnati orjunsko bojno sekiro, odnosno dostojne orjunske represalije tudi proti umetnosti in kul-
turi, katere danes že afriški divjaki ne sodijo več po barvi in nacijonalnosti izvajajočih umetnikov.
Znani finančni in transportni strokovnjak Kejžar,
ki se je posebno proslavil pri mestnem električnem podjetju, se vsiljuje h krontroli dohodkov državnih železnic v Mariboru. Direktor Borko ga bo nastavil najprvo za dnevničarja, a nato bo Kejžar reaktiviran, čestitamo i uradu kontrole dohodkov, da pridobi tako izbornega strokovnjaka.
) Čujmo, Slovenci, ob pritokih Drave, tužne koroške ; bratske pozdrave! — pod tem geslom priredi Prosvetna j zveza v Mariboru v petek, 24. t. m. ob pol osmih zvečer j v dvorani Zadružne gospodarske banke Koroški večer.
; Na sporedu je predavanje dr. K. Capudra iz Ljubljane, predavanje krasnih skioptičnih slik iz Koroške, petje j moškega zbora, orkestralne točke, simboličen nastop »Gor čez ižaro« itd. Vsak zaveden Slovenec bo rad pohitel ma ta večer. Vstopnine od 1 D do 5 D se dobe zvečer pri blagajni.
V smrt radi visokih sodnih in advokatskih stroškov. Na Pobrežju pri Mariboru v lastni hiši v Nasipni ulici št. 10 je živel zadovoljno s Svojo družino kovač iz delavnic južne železnice Simonič. Simonič je bil znan kot priden, vesten delavec, skrben oče, ki ' je s svojimi žulji družini preskrbel lastno hišo z nekaj zemljiščem. Žalibog Simonič v hiši ni stanoval sam, ampak še neke druge stranke. S temi strankami Simonič ni bil zadovoljen, prišlo je do medsebojnih prepirov in končno do sodni jskih tožarenj. Dne 20. t. m. je bil Simonič od mariborskega sodišča obsojen radi žalitve pri njem stanujoče stranke na 200 D globe in na poravnavo sodnih in advokatskih stroškov, ki so precej visoki. Po končani obravnavi sta šla Simonič in njegova žena v znano go-stilnp pri Majerseidlu, kjer sta pila. Simonič je odšel prej domov nego njegova žena. Doma je še na vrtu delal, a ko se je vrnila domov žena, ga je našla krog 6. ure zvečer obešenega v drvarnici. Simonič zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
Narodno gledališče. Danes, 22. aprila »Traviata« ab. G (kuponi). Četrtek, 25. aprila »Tri sestre« ab B. Premijera. Petek, 24. aprila ob 17. (petih popoldne) »Peterček«. Dijaška predstava — znižane cene. Sobota.
25.	aprila »Tri sestre« ob A.
Zanimiva premijera v drami. V četrtek, dne 23. t. m. vprizori naša drama v prevodu in režiji g. Koviča zanimivo rusko dramo A. P. Čehova »Tri sestre«. Čehov danes naši pöbiiki nič več neznan, mnogo , je pripomogla k temu zadnje čase vedno bolj obširna ruska literatura, največ pa gotovo Hudožestveniki, ki so bas v igranju Čehovih dram nedosegljivi mojstri. Lansko leto so igrali Hudožestveniki v našem gledališču Čehovo ; dramo »Češnjev vrt«. — »Tri sestre« je tragična izpoved, tragičen dnevnik treh sester Olge, Maše in Irine, ki hrepene neprestano po lepem, plemenitem, vzvišenem življenju, toda usoda jim prekriža vse račune. Ne preostane jim drugega kot udati se v usodo in skušati živeti popolnoma znova, na novo hrepeneti, upati, delati, četudi zaman. Drama je psihološko silno dramatična in bo zapustila v gledalcih nedvomno globok utis. Vloge treh sester so poverjene ge. Bukšekovi, g. Gaberjevčevi in gdč. Kraljevi. Poleg tega nastopi skoro ves dramski ensemble. Sodeluje za odrom vojaška godba.
Ljudska univerza. Jutri bo predaval g. dr. Mesesnel z ljubljanskega vseučilišča. Kakor je v zadnjem, predavanju temeljito in na zanimiv način obdelal češko stavbarstvo in kiparstvo, tako bo v četrtek seznanil slušatelje z razvojem in sedanjim stanjem čsl. slikarstva,, ki je zelo bogato in se ponaša z umetniki svetovnega imena. Predavanje bodo še bolj povzdignile skioptiène slike, katere bodo prikazovale dela pomembnejših umetnikov. Začetek ob 18.45 v kazini. Priporočamo kar naj-obilnejši obisk!
Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 26. aprila ob 5. uri popoldne predavanje v kazini na Slomškovem trgu. Odbor vabi vse članice, da se tega zanimivega predavanja gotovo udeleže.	•
Vajeniška razstava v Ljubljani. Da se mofejo datii vajencem in vajenkam, ki se bodo v nedeljo, dne 26. aprila udeležili Vajeniškega dneva v Ljubljani, vsa potrebna navodila, se pozivljejo vsi delodajalci (delodajalke), naj pošljejo svoje vajence in vajenke v četrtek (23. t. m.) popoldne, oziroma v soboto (25. t. m.) popoldne brezpogojno k pouku v obrtno-nadaijevalno šolo. Denar za K vožnjo (28 D) naj prineso vajenci in vajenke po možnosti seboj v šolo in ga naj izroče učitelju, ozir. učiteljici.
Izjava. Približno teden dni po »Dravinem« koncertu je ljubljanski »Slovenec« pod šifro »An« prinesel obširno oceno zadnjih treh mariborskih koncertov. Sum kritiziranih gg. pevcev se je takoj obrnil na acne in g. ravnatelja Topiča, odnosno na pevce mariborske Matice. Mučno afero se je nemudoma prikrojilo tako, 'kakor da bi bila omenjena kritika le slabo pritajen izraz? škodoželjne nevoščljivosti nad nepričakovano lepim napredkom pevskega društva »Drave«. Tudi g. notar Ašič se čuti užaljenega in je to tudi osebno pokazal g. Topiču. Po dokazih seveda nihče ne vprašuje, pač pa se je g. Ašič izrazil, da ne ho samo tukaj od hiše do hiše agitiral proti našemu koncertu, marveč, da bo celo V, Beograd poročal, kakšni tiči smo pri matičnem zboru, da nas bodo temu primerno tudi v prestolici nagradili; Zato izjavljam tukaj pod častno besedo, ne morebiti, ker se bojim groženj g. Ašiča, ampak da odvrnem od matičnega zbora nezaslužene udarce in da se mu ne nadalje delalo krivice, da niiham jaz, ne gospod Topič, m kolikor je mehi znano, niti en član matičnega zbora tudi najmanjše zveze s »Slovenčevo« kritiko. Obenem pa prosiva pravega g. kritika, da se sam izstavi kritizira--n im pevcem in vzame tarčo od Matice ter jo obesi na svoje prsi. V javnem protestu napisane pikrošti ne mo-
rejo torej zadeti nas. Zato prepuščamo zagovor drugim, .tanko Arnuš, predsedn. G. M.
rri »»i—bitu ran—m ■■■■ i——imiii im ■ mil i
Književnost.	j
Ministrant ali strežnik pri sv. maši. Maribor, 1925. Task in zaloga Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 16°, 19 str. Gena 1 D in poštnina. — Lična knjižica ima v začetku i »a vodil o, kako zvoniti, potem pa molitve strežnika pri sv. maši s kratkimi navodili pri posameznih delih, kaj je opravilo strežnika med sv. mašo. Odgovori strežnika so pisani v slovenskem pravopisu, da se jih lažje pravilno nauči izgovarjati. Ker se je po taki knjižici že mnogo vprašalo, je Tiskarna sv. Cirila s svojo izdajo gotovo mnogim ustregla. Gena je izredno nizka, tisk lep iu razločen.
»šumi, šumi Drava ... « črtice iz mariborske zgodovine, pravljice in pripovedke iz mariborske okolice in drugod. Zbrala Elza Lešnik. (Cirilova knjižnica XIII. zvezek.) Maribor 1925. Natisnila in založila tiskarna sv. Grila v Mariboru. Mala osmerka, 40 strani. Cena 5 D in poštnina. Kakor pisateljica na 38 strani omeni, je knjižnica v prvi vrsti namenjena mladini osnovnh šol v Mariboru in njega okolici. Knjižica je razdeljena na tri dele: I. črtice iz mariborske zgodovhie z 10. točkam;
II.	Pravljice in pripovedke iz mariborske okolice: 10 črtic iz 'krajev ob Dravi in mariborske oblasti severni del; III. Pripovedke in pravljice, iz drugih krajev, 6 črtic iz južnega dela mariborske oblasti; 'samo zadnja: Sovražna brata v Rajhenburgu, leži izven omenjenega okvirja. Vse črtice so v lepem, tudi mladini razumljivem jeziku pisane; tudi zgodovinska snov v I. delu je s pravljicami prepletena. Turškim bojem so 4 črtice I. dela posvečene, iz drugega dela dve. Knjižica je jako priporočljiva in mislimo da bodo učitelji pridno po njej segali in jo Sirili med mladino. — Kakor pisateljica pripoveduj u str. 11 in pred njo že drugi, n. pr. Janisch, Hist.-top. Lex. II 200, so Mariboržani cerkev sv. Barbare na Kalvariji sezidali i. 1681; Cerkveni letopis lavantinske škofije pa navaja 1. 1861.; ker je zadnja letnic« gotovo tiskovna pomota (zamenjava številk 6 in 8), bi , se naj v C. 1. še enkrat popravile, ker moti čitatelja. Lj. j
Slovenske gorice. Opis. Sestavil M. Ljubša. (Cirilova knjižnica XIV. zvezek.) Maribor, 1925. Tisk in zaloga Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Mala 8°, 79 strani. Cena 7 D in poštnina. Knjiga je ponatis iz »Straže« koncem j
1.	1924 in začetkom leta 1925 in obsega nekatera pisateljeva predavanja iz leta 1916 in 1917. Je samo torso, ker obsega samo: Ime »Slov. gorice«, njih obseg, razdelitev, velikost, površino, naravne pridelke, obrtništvo, prometne razmere, prebivalstvo in konečno sodbo tujcev o lepoti Slovenskih goric. Nadaljevanje »opisa« prepušča pisatelj mlajšim močem, ki imajo več časa in virov na razpolago. Pa tudi to, kar pisatelj, v 'knjigi nudi, bode marsikoga zanimalo, posebno učitelje in učečo se mladino, ker je porabil za spis razne vire, ki dandanes niso vedno na razpolago. — K opazki na str. 78. bi radii sledeče pripomnili, posebno k poglavju o narodopisju. Žal, stari običaji in navade med ljudstvom vedno bolj in bolj izumirajo. Ne samo izumirajo, tudi pozabljajo se. Skrajni čas je, da vse to zberemo in zapišemo. Kajpada je treba za njimi poizvedovati, kar najlažje storijo učitelji in duhovniki. V narodopisnem oziru ne smemo pozabiti na velikanski pomen v kulturnem in i narodnem oziru naših primici}, kakor so se nekdaj ob- i bajale posebno na Murskem polju in v Slovenskih go- i ricah. — Knjižici želimo obilo uspeha in kmalno nadaljevanje od katerekoli strani Cena je primeroma jako nizka.
V založbi kr. zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani izide tekom junija t. 1. šolska knjiga: Dr. Janko Bezjak: Nemška vadnica II. del za osnovne, meščanske in srednje šole.
Nove šmarnice za 1. 1925 so izšle v tiskarni sv. Cirila v Mariboru pod naslovom: Marija naša ljubezen. Spisal jih je veleč. g. dr. Ivan Žagar, župnik v Dobju. Stanejo s poštnino vred 21 dinarjev. Častilci Marijini, sezite po njih!
Priporočljivi izdaji Sv. pisma novi zakon. Ljubljanska bogoslovna akademija je izdala zelo priročno izdajo Sv. pisma, in sicer I. del: evangeliji in apostolska dela. Knjigo je založilo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani in jo je dobiti po vseh knjigarnah. Cene knjigi so: broširana stane 48 D, vezana 60 D in elegan tno vezana 84 D. — Cirilova Tiskarna ima v zalogi priporočljiv prevod Sv. pisma novi zakon od prof. Zidan-šeka. Ta knjiga stane v platno vezana 10 D.
Vodnik po Sloveniji. Vljudno prosimo vse znane in neznane rodoljube po mestih in po deželi, ki bi mi hoteli iti na roko pi izpolnjenju mojih vodnikov Slovenija (Vodič kroz Jugoslovanske alpe) in Pohorje, da mi blagovolijo vposlati svoje naslove. Vsak sotrudnik prejme nato po en list iz imenovanih vodnikov za dotični kraj ali izlet, ki ga dobro pozna, in 1 tiskano navodilo, kako naj se pripravlja, da bo delo enotno in pravilno opravljeno ter. bodo vodniki v novih izdajah vsestransko izpopolnjeni v splošno korist vseh potnikov. Rud. Badjura, Ljubljana, Marmontova ulica 18.
Knjige Matice Hrvatske za to leto so izšle in se bodo v najkrajšem času dobile pri poverjeniku prof. Iv. Favai, realka, Maribor, člani dobe za 60 D pet knjig, in sicer: 1. Gjalski: Dolazak Hrvata, historična novela; 2. Domjanič: Izbrane pjesme; 3. Kassowitz~Cvijič: F. Ž. Kuhač, monografija; 4. Ladanjski: Iz liječnikove duše, črtice; 5. A. Muradbegovič: Haremske novele. Zakladniki dobe te knjige za 40 D. Izredno so izšle sledeče; Vj. Novak: Izbrane pripovjesti 45 D; Shakespeare: Oluja 20 D; dr. Musič: Hrvatsko slovenski riječnik 12 D. — Vezava za vsako knjigo 16 D. — Obično se dobe vezane.
3ftsk Tiskarne s*. Girila ▼ Mariboru.
Prijave sprejema ustno in pismeno poverjenik (drž. realka) v
"čisTEK.
Slike z Balkana.
(Konec)
»Udri, udri potvoro. izdajalsko seme!« — vpijejo poslanci Drecun, Rnjez, Vlahovič, Tokov in še nekateri dragi ter derejo naprej, prevrnejo vladno mizo ter drvijo med zvenenjem predsednika iz skupščinske dvorane.
Drugi dan so pozivi na dvor in do tretjega dne so poslanci-junaki že toliko pomirjeni od Gospodarja, da se lepo zberejo na sejo, ki je zelo važna v njihovem »parlamentarnem« delovanju.
Jesen je že v drugem letu junaškega zasedanja skupščine. Najvažnejše kar je bilo nazadnje — vprašanje zunanje politike povodom arnavtskega upora proti turškemu sultanu — je odloženo, da se Gospodar ; in car rusijski dogovorita in skleneta, kar je in kar bo j vedno najboljše. Ko imata ruski car in črnogorski Go-; spodar kako stvar v rokah, črnogorski junaki samo ča-
I kajo ----- ’— ter so pripravljeni na vse, kar pride in
kar se sklene, — pa Bog in sreča junaška.------
Skupščinska seja v pozni jeseni se je izvršila v znamenju tega čakanja.
Predsednik jo otvori, tajnik pa čita polagoma razne prošnje, vprašanja in odgovore.
Nekaj starih poslancev-junakov sploh ni na svojih sedežih, ampak se gori na galeriji važno razgovarjajo s svojimi prijatelji, drugi so pa sicer spodaj, a vidi se jim, da že komaj čakajo, da bo vsega tega konec in da se rajši doma lepo mimo počaka, kaj bosta odločila ■— Gospodar in rusijski car.
Poslanec Lazovič je prinesel polne žepe lešnikov, pa jih tolče na klopi.
Zunaj se pa začuje streljanje, vse poskoči, leti ven ter1 vidi, kako sta si poslanca čelebič in Mujo Vlahovič na dvorišču poiskala tarčo ter začela v njo streljati.
Precej časa traja, predno se vsi poslanci zberejo na svojih prostorih.
Predsednik naznani, da so najprej vprašanja, potem pa sporočila vlade.
S poslanci je prišel v zbornico tudi vojvoda Ilija Plamenac, star nad 80 let, ki je bil nekdaj črnogorski vojni minister. Stari vojvoda se po izjavi skupščinskega predsednika oglasi:
»Dobro jutro, Črnogorci!«
»Bog Ti daj dobro«, odvračajo stari poslanci.
»Ali glasujete, sokolovi?« pravi stari vojvoda ter pristopi naprej in se lepo vsede v prvi vrsti poleg poslanca in bivšega brigadirja Lazoviča.
»Glasujemo, glasujemo, gospodine vojvode na zdrav je Gospodarjevo«, se odzove poslanec čelebič, drugi pa kličejo za njim: »Pa glasuj še Ti z nami, dragi vojvode!« —
Mladi poslanec Sekula Drljevič: »Vsa čast gospodinu vojvodi Iliju Plcmencu, pa ker on ni poslanec, ne more glasovati z nami.« —
»Molči, poganska prača! Ti boš trdil, da vojvoda Ilija ne sme sedeti in glasovati z nami«, vpije poslance D juro Drecun, — »ti se poberi ven, ne pa naš vojvoda!«
V silnem kriku gre poslanec Drljevič res iz dvorane, poslanci-junaki pa celo zahtevajo, naj se mu odvzame. mandata po »ustavi«. ---------
Predsednik miri, razlaga, pa vse to bi bilo brez uspeha, če ne bi vojvoda Ilija sam vstal ter lepo pomirljivo povedal:
»Pa kaj se kregate, glasujte lepo naprej po ustavi! Mladenič Drljevič je nekaj rekel, pa to še ni tako slabo po ustavi in Gospodarjevi politiki. Ne vzemite za zlo ter le lepo naprej glasujte po ustavi, kakor junaki in na Zdravje Gospodarjevo! — Sedaj mi pa ostanite zdravi; z Bogom!« —
»Na zdravje, pa z Bogom, vojvode!« — kličejo poslanci, »pa ne srdi se na tega mladeniča, ki ne ve, kaj govori!« —
Po odhodu vojvode Ilije se predsedniku le posreči prehod na dnevni red. Ko vpraša poslance najprej za predloge in želje, se oglasi poslanec Jokanovič:
»Slišal sem, da bodo letos okrog Lucijinega dne volitve novih poslancev. Prosim, naj se mi odgovori, če je to res in če bomo tedaj mi vsi, kar nas je tako lepo tukaj zbranih, pozneje zopet skupaj kot poslanci po ustavi in po volji Gospodarja.«
DjuTO Drecun; »Jaz, bratje, sem pa proti novim volitvam. Če bi se narod zopet pozval in dvignil na glasovanje volitev, je zopet prav lahko nemir in nered proti volji Gospodarjevi in zato predlagam, da glasujemo, naj ostane, kakor je doslej.« —
Poslanec Vujovič: »Tako je! — Kaj bi zopet volili, ko nas je vendar po zadnjih volitvah stalo toliko muke, predno smo se vsedli, kakor sedaj sedimo. Če se zopet voli, bogzna ka j bo, narod si lahko izbere klubaše in kaj bi bilo, če bi se oni prerili do oblasti ali pa vsaj sem, kjer mi doslej tako lepo glasujemo po ustavi in po volji Gospodarja. Jaz sem za to, da ostanemo mi še kako leto poslanci.«
Djukanovič, minister notranjih zadev: »Ustavna in zakonita doba skupščine je štiri leta in ko ta doba poteče, so na vsak način nove volitve. Skupščina se pa lahko tudi odgodi — in to je tudi sedaj. Evo, da vam pročitam Gospodarjev ukaz o odgoditvi skupščine do preklica.« —
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Minister čita, poslanci pa kličejo »žirijo Gospodar!« —- Poslanec Drecun pa še skrbno povprašuje: »Če le nismo pozabili na kakšno važno glasovanje. Prosim vlado, naj dobro pogleda v protokole, da ne bi kaj izpustili in pozabili.«
Poslanec Krsto Tokov: »Jaz bi pa rad točno vedel, kdaj se zopet sestanemo.«?
Podpredsednik Milič: »Vse, kar se bo odredilo, bo tiskano v »Glasu Crnogoraca« (uradni list) in se bo slišalo po celi črni gori. Bratje, sedaj pa pojdite z Bogom, da se — kakor pravijo naši stari ljudje — »v zdravju zopet sestanemo in za junaško zdravje vprašamo.«
»Tako je, ako Bog da!« kličejo poslanci in se razhajajo.
Pa ni bilo tako. Junaki se v skupščini niso več sestali. Po dolgem odlaganju so se izvedle volitve in skupščino so zasedli skpraj sami »mladiči«, junake je pa pobirala smrt — starejše doma, mlajše pa v 'balkanski vojski. Izmed redkih, ki so iz te in svetovne vojne ostali, je bit poleg Dragoviča tudi vojvoda Lukič Voj,vodič, ki je v Andrijevici lužno preživel avstrijsko okupacijo in je tam tudi umrl predlanskem.
Nekdanji skupščinski predsednik Mile Dožič je bil večkrat minister. Med okupacijo je bil nekaj časa interniran, potem pa izpuščen, po preobratu ga je imenovala beograjska vlada za predsednika najvišjega sodišča v Črni gori, leta 1919 so ga pa komiti ubili v okolici Podgorice.
Jovo Plamenac, večkratni minister je bil med oko-pačijo nekaj mescev interniran; iz internacije je prišel domov in prepričan, da bo zmagala centralna zveza ali Avstrija, je med narodom celo delal za Clam Mar-tinecov avstrijski okupacijski režim. Ob preobratu je zbežal iz črne gore kot vodja legitknistov in nedavno se je zopet vrnil.
Sekula Drljevič, ki je bil nekdaj v precejšnji opoziciji proti Gospodarju, predstavlja danes črnogorsko opozicijo ali federaliste v beograjskem parlamentu.
Mitropolit Mitrofan, ki je tudi pred dvemi leti umrl, je bil zadnji prosvetni minister Črne gore. Avstrijci ga niso internirali in kot mož miru in pokorščine pred vsako oblastjo se je dal celo pregovoriti, da je šel mirit ustaše in komite. Seveda brez uspeha, komiti so mu celo zagrozili, da ga — at$Hjejo, če se še enkrat prikaže med njimi.
Premog it svojega premogokopa pri Veliki Nedelji predaja Slovenska premogokoprsa dražba z o. a. v Ljubljani,Wolfova ulica fit. 1-1.	IÖ7

Rietine vrtne gami-tare in stojala z» netilke
ima v največji zalogi
IGO BALOH
Maribor, Gosposka ul. 15
Inserirai! e I xxxxxxxxxx
Najcenejše to najuspešnejše
oglašujete
samo potom
iglasnega zavoda
F. Vorlič-a
naslednji,
Maribor, Slomškov trg IG.
Pojasnila brezplačno I
Nozuunilo
Dovoljujeva si naznaniti, tla sva kupnim potom prevzela tukajšnjo podružnico špedicijske delniške družbe »Balkan«, katero bodeva vodila pod novim imenom
BALKAN
š>
mednarodna transportna družbu z o. z.
samostojno še v večjem obsegu kot dosedaj. Ker ostane vodstvo nespremenjeno, ter se bo isto predvsem potrudilo, da si obdrži stranke prejšnje podružnice, pričakujeva, da se bo isti dosedaj izkazano zaupanje vsestransko preneslo tudi na najino novo ustanovljeno podjetje. Za prav številna naročila se priporočata
183	Edmund & Stanko Kocbek.
IStrotao mizarstvo*
HOOflKSMMNER
Kur alka c. 53 HAR BOR! KoroSka c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edinfjizdelovatelji stiskalnic ^Patent Rudi*. Postrežba točna!	Cene zmerne!
!*

Izdaja konzorcij »Naše Straše««