AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER *0.137 CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JUNE 12, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVI1 Kampanja za s. vojno posojilo danes odprta Amerikanci dobro napredujejo v Franciji Vstaja proti Nemcem se že širi po vsej Franciji London.—Odpor francoskega naroda proti Nemcem, s sabotažo in vstajo se širi po vsej Franciji kot silen požar. Tako se poroča iz zavezniškega glavnega stana. V vsaki francoski vasi dajejo ljudje zaveznikom informacije, zdravniško in razno drugo pomoč. Vrhovna zavezniška komanda sicer že pridržuje klic na vstajo do strategičnega trenutka, vendar narod ne čaka in gerilci udarjajo na nacije vsepovsod. Takoj, ko so se zavezniki izkrcali v Normandiji, je bilo to znamenje francoskim patriotom za pobuno proti nemškemu sovra-! gu. Poročila zatrjujejo, da Francozi ne sabotirajo samo nemških naprav, ampak da se tudi , faktično bijejo z Nemci zadej jza linijo. Francoski patrioti ' so že razdrli več železnic, s če- i . mer zelo ovirajo nemški pro-! met. j Tako Nemci kot francoska ;vlada v Vichy poskušajo vse, da ,bi zatrli vstajo. Tajni viri tudi 'poročajo iz Nemčije, da se tam i širijo nemiri, zlasti med tujimi 'delavci. Prehrana postaja v [Nemčiji z vsakim dnem bolj ! pičla. -o- Čestitke novi republiki Islandiji Washingeon. — Poslanska zbornica je sprejela resolucijo, v kateri izraža čestitke novi republiki Islandiji, ki se bo pridruži-, la družini svobodnih narodov. I Resolucija je bila poslana za na-•daljno akcijo v senat. Islandija bo postala samostojna republika v soboto. POKARAN IN PA ODLIKOVANJE JE DOBIL ČASTNIK London. — Polkovnik Bagby iz Evanston, IU.. je prvi parašu-tar, ki se je vrnil iz Francije v Anglijo. Ob invaziji je šel s pa-rašutarji v Francijo, kjer se je med prvimi spustil s padalom na tla. Toda na invazijo je šel brez dovoljenja višjih oblasti in je bil radi tega ostro pokaran. Kot štabni oficir se ne bi smel ude^ ležiti boja. Toda obenem bo pa za ta svoj čin odlikovan. V ci-vilu je polkovnik tovarnar strojev za mlekarske izdelke. —o- Nov grob Kot smo že poročali je umrl na svojem domu, 17825 Marcella Rd., po dolgi in mučni bolezni splošno poznani Ernest Vodnik, star 58 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie roj. Ivan-čič, doma iz Ilirske Bistrice, šti-ra hčere: Ano poroč, Mestek, Loretto poroč. Hlabše, Mildred poroč. Pike in Jean poroč. Pluth, štiri vnuke ter več drugih sorodnikov. Doma je bil iz št. Ruper-ta, kjer zapušča sestre: Antonijo, Marijo in Bibiano ter več sorodnikov. Tukaj je bival 34 let. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:45 iz že-letovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd in na Kalvarijo. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim izražamo iskreno sožalje. Naborne komisije ne bodo več določevale novincev za armado in mornarico Washington. — Od 1. julija naprej bo pri rekr utiran ju novincev vpeljan nov sistem. Do-zdaj so naborne komisije izbrale toliko novincev za armado in toliko za mornarico. Novince ene so poslali v eno, novince druge pa v drugo taborišče. Odslej bodo pa naborne komisije nabirale novince za splošno vojaško službo in potem jih bosta armada in mornarica sami izbrali, kolikor jih bosta potrebovali. --fj^,—_ Senat hoče obdržati oblast nad izdatki Washington.—Senat je sprejel predlog,, da po 30. juniju 1945 vlada ne sme kupovati ko-moditet ter jih prodajati v izgubo, ako tega ne dovoli kongres. Brez dovoljenja kongresa ne sme vlada po tem datumu dajati denarja producentom, da bi s tem nadomestila njih izgube. -o-— Na operacijo V St. Vincent bolnišnico se je podala v svrho operacije Theresa Simončič poroč. Filips. Nahaja se v sobi št. 334. Obiski so dovoljeni od 2 do 4 popoldne ter od 7 do 8:30 zvečer, želimo ji, da bi se kmalu boljšega zdravja vrnila domov. Obiski so dovoljeni V St. Alexis bolnici se nahaja Frances Učakar iz 1389 E. 53. St., kateri so zdaj že dovoljeni obiski od 2 do 3 popoldne ter od 7 do 8 zvečer. Tretja obletnica V torek ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Frančiška maša za pokojnim Antonom Kaušek v spomin tretje obletnice njegove smrti. Amerikanci so dohiteli Nemce severno od Rima Rim. — Nemške čete, ki so bežale severno od Rima tako naglo, da jih peta ameriška armada ni mogla dohiteti, so se ustavili iiv obrnili pri neki vasi severno-vzhodno do Viterbo, ki leži 40 milj severno od Rima. Nemci so začeli naenkrat streljati s topovi na bližajoče Amerikance, ki so mahoma postavili v bojno linijo topove in tanke. Kmalu se je vnela tam pravcata bitka. Tudi ob Jadranskem morju se Nemci še vedno umičejo proti severu pred osmo angleško armado. Zavezniki pode pred seboj H. nemško armado, ki hiti preko gora na varno proti severu. -o- Dewey potrebuje še 138 glasov za nominacijo New York. — Dewey ima do-zdaj zasiguranih 391 glasov na republikanski konvenciji za predsedniškega kandidata. Manjka mu jih torej še 138 za potrebno večino., Delegatov, ki se niso izjavili še za' nobenega kandidata, je 478 in od teh pričakujeta tako Dewey kot Bricker glasove. Za Brickerja se jih je dozdaj zavezalo šele 68 delegatov. Vseh glasov na konvenciji bo I,057, torej bo moral dobiti kandidat za nominacijo 529 glasov. -o--— Iz raznih naselbin Cadillac, Mich. — V bolnišnici Little Traverse, Petosky, Mich., je umrl za pljučnico Joseph P. Grahek. Rojen je bil v Petrovi vasi pri Črnomlju in v Ameriko je prišel v starosti 22 let. Zapušča ženo, pet sinov, eno hčer in vec vnukov. Springfield, 111. — Po kratki bolezni je umrl Frank Podlesnik, star 57 let. Rojen je bil v Jugoslaviji. Zapušča ženo, enega sina in eno hčer. — Joe Sustar si je končal življenje iz neznanega vzroka 26. maja. Star je bil 63 let in doma iz občine Mirna peč pri Novem mestu na Dolenjskem. Zapušča ženo, tri sinove piji vojakih in enega brata v Pueblu, Colo. San Francisco, Cal. — Po dolgi in mučni bolezni je umrl Matija Markovich, star 82 let in doma iz Rumunje vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 1. 1895. Zapušča ženo, enega sina, dve poročeni hčeri, dva vnuka in eno vnukinjo, na Elyju, Minn., pa dva brata. Presekali so že polovico polotoka Cherbourg, osvobodili so mnogo mest ler se otresli nemških protinapadov. Gl. stan zaveznikov 12. junija. — Ameriške čete so dosegle, včeraj predmestje Montebourga, 14 milj južno od cilja — pristanišča Cherbourg, ko so presekale že polovico polotoka Cherbourg v Normandiji. Glavni stan poroča, da ameriški fantje ne bi mogli napredovati boljše, kot napre- Naši fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Edward Lapuh, M l/C, ki Je bil "čez vodo" 22 mesecev, je prišel domov na dopust k materi Mrs. Antoniji Svetek, 21272 Fuller Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo do 29. junija, ko se bo moral zopet vrniti na svoje službeno mesto. »s n n Pfc. John Retar, sin Mr. in Mrs. John Retar iz 19304 Cherokee Ave., je prišel iz taborišča Bowie, Texas, na dopust. Nazaj v svojo garnizijo se bo vrnil 19. junija in do takrat ga prijatelji lahko obiščejo. m w «* Pvt. Stanley J. Hace, sin Mr. in Mrs. Blaž Hace iz 1153 Norwood Rd. nam piše, da se počuti prav dobro. Nedavno je bil doma na dopustu in je bil zelo srečen, da je mogel pozdraviti svoje starše, sorodnike in številne prijatelje. Zdaj je prestavljen k drugi stotniji in njegov naslov je: Pvt. Stanley J. Hace, Center Hq. Co. S 2, Camp Blanding, Florida. K molitvi ičilanice Oltarnega društva fare sv. Vida naj se zberejo nocoj ob sedmih v Grdi novem pogrebnem zavodu, da se poslove od pokojne sestre Alojzije Koren, jutri naj se pa udeleže pogreba. članstvo društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ naj se zbere nocoj ob 8:80 v želetovem pogrebnem zavodu, 458 E. 152. St., da se poslovi od pokojnega sobrata Ernesta Vodnik, jutri naj se pa po možnosti udeleže pogreba. Jakob Tisovic umrl Danes zjutraj je umrl poznani zemljiški agent Jakob Tisovic, stanujoč na 1366 Marquette Rd. Pogreb ima v oskrbi Zakrajškov pogrebni zavod. Čas pogreba in drugo bomp sporočili jutri. dujejo. Amerikanci so včeraj napredovali pet milj in osvobodili več mest. Na vsej 50 milj dolgi fronti so včeraj zavezniki zelo dobro napredovali. Glavni boji so zdaj pri mestu Carentan, ki leži v vznožju polotoka Cherbourga. Naciji še vedno trmasto drže mesto, toda ameriške čete so že prodrle daleč na obeh straneh mesta. Nemci trdijo, da so se včeraj izkrcale na zahodni strani polotoka Cherbourg številne zavezniške rezerve, da z onimi, ki prodirajo od vzhoda presečejo polotok in ga tako dobre v pest s pristaniščem Cherbourgom vred. Nemci sami priznavajo, da je namen zaveznikov dobiti v roke važno pristanišče Cherbourg, ki leži na skrajni severni konici polotoka in najbližje angleškemu obrežju. Nemci si na vso moč prizadevajo, da bi raztrgali zavezniško linijo zahodno od mesta Ste. Mere Eglise, toda zavezniške čete uspešno odbijajo vse protinapade. V zavezniškem glavnem stanu so včeraj izjavili, da Nemci ne morejo več vreči ameriških čet z njih postojank. Ameriške čete imajo pred seboj še kakih 10 ali 11 milj terena, katerega morajo osvojiti, predno bodo imeli v rokah ves polotok Cherbourg. Atlantic radio, ki je tajna radijska postaja v Nemčiji, ki deluje proti nacijem, je danes zjutraj javljala, da so Amerikanci samo osem milj še od Cherbour-gn. Angleške in kanadske čete, ki prodirajo vzhodno od Amerikan-cev, tudi dobro napredujejo med mestoma Bayeux in Caen. Ameriške in angleške bojne ladje neprestano bruhajo težke izstrelke v nemške pozicije, včasih do 10 milj v notranjost od obrežja. -o- Sinko je! Pri družini Mr. in Mrs. Edward Debevec so včeraj kupili krepkega sinkota. Vse je zdravo in veselo. Rod Grmkov iz Menišije torej še ne bo izumrl tako kmalu. Mati in dete se dobro počutita v bolnišnici sv. Ane. čestitamo! Rusi so odprli pogon na finski fronti London.—Nemci in Finci poročajo, da so začeli Rusi z splo-,šno ofenzivo na ožini Karelian, [severno od Leningrada. Berlin j zatrjuje, da je to začetek splošne ruske ofenzive na vzhodni fronti. Ob tretji obletnici Hitlerjevega vdora v Rusijo je mnenje zavezniških komentatorjev, da Rusi ne bodo dolgo čakali z ofenzivo ,ako je niso že pričeli. Nemški komentatorji sicer trdijo, da je ruska ofenziva na finski fronti lahko samo slepilo za napad kje drugje, vendar so pa Nemci pronašli, da se nahaja zdaj glavna ruska sila v sektorju na severu. -o-— Zavezniško brodovje se nahaja pri Korziki London. — švigarsko časopisje trdi, da križari v bližini Korzike in Sardinije močno zavezniško bojno brodovje. Javlja tudi vesti iz Berlina, da se bodo zavezniki vsak čas izkrcali na južni Franciji. Poročila tudi zatrjujejo, da so francoski domoljubi obkolili mesto Grenoble v južni Francjii. V Lyonu, 170 milj severno od Marselja je francoska vlada poklicala pod orožje vso milicijo. Predlaga mobilizacijo samskih žensk Washington. — Poslanec Cel-ler iz New Yorka je vložil predlog, da se mobilizira za vojaško službo vse samske ženske v starosti 20 do 35 let, ki so brez dela. Poslanec trdi, da je v deželi takih žensk 590,000, ki si nočejo poiskati nobenega dela, zakaj bi morali potem torej ženski ar-madni zbori prosjačiti za novinke, vprašuje poslanec. -o- V bolnišnici V Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Dorothy March iz 716 E. 160. St. Njena hčerka Dorothy se pa nahaja v Mt. Sinai bolnišnici. Obema želimo skoraj šno okrevanje. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Plave znamke od A-8 do V-8 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so veljavne zdaj. MESO, sir, sirovo maslo itd. — Rdeče znamke od A-8 do W-8 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so veljavne zdaj. SLADKOR — Znamki 30 in 31 iz knjige 4, vsaka za 5 funtov, sta veljavni do preklica. Znamka 40 kupi za prezerviranje 5 funtov sladkorja do 28. februarja 1945. Kdor hoče več sladkorja za prezerviranje, mora napraviti prošnjo pri svojem odboru za racioniranje. ČEVLJI — Znamki 1 in 2 iz knjige 3 sta veljavni do preklica. GAZOLIN — Kuponi 11 iz knjige A so veljavni do 21. junija, vsak za 3 galone gazolina. B-3 in C-S, vsak za 5 galon gazolina, dokler jih imate kaj. Prošnjo za nove B ali C karte je treba napraviti 10 dni prej, predno poteče prejšnja. KOLESA — Samo kolesa komercijelnih vozil je treba dati pregledati vsakih šest mesecev ali na vsakih 5,000 milj, kar pride prej. Kolesa potniških avtov je treba dati pregledati le tedaj, če lastnik napravi prošnjo za nove. Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE AMERIŠKA HBb" .. Po vseh Zed. državah prične danes kampanja za 5. vojno po-'ji'o. Stric Sam vpraša za 16 bilijonov dolarjev naposodo za na-^vanje vojne in za dosego zmage. Tudi Slovenci so se organizirali za to kampanjo, hoteč dovesti svoj obvezni delež za novo domovino. V okraju Cuyahoga | 18Wenska naselbina v 4. distriktu, ki se razteza od 30. ceste Gordon parka, od jezera pa do Payne Ave. , V kampanjski odbor so bili imenovani sledeči: izvršni odbor: Love, Paul Schneller, Anton Grdina in Albina Novak. Načelniki skupin, ki bodo šle od hiše do hiše, do trgovcev in lft«ikov so: , Od 55. ceste, severno od St. Clair Ave. do Addison Rd.: na-Rk John Gornik; pomočnice: Agnes Trebar, Christine Ver-j Antoinette Kennick, Alice Meglich. , 0d Addison Rd. do 79. ceste, severno od St. Clair'Ave.: na-j "'k John Tavčar; pomočniki: Mary Petkovšek, Mary Zavrl, Sulak, Joe Mohar, Joseph Dolinar, Joseph Drobnich, Joseph »' Sfvatin. . i t j. °d 55. do 61. ceste, južno od St. Clair Ave.: načelnik Joseph ,olt; pomočnice: Anne Pavlovich, Agnes Klemenčič, Frances | st 9ncelj, Julia Brezovar, Anna Laurich. >'j; °d 61. ceste do Addison Rd., južno od St. Clair Ave.: načel-j r 5frank Grdina; pomočnice: Anna Tomšič, Helena Mally, Anna ftuna Frances Oražem, Stella Roitz, Anna Mihelich, Mary j 1 r'a, Emily Fabian. « , Addison Rd. do 72, ceste, južno od St. Clair do Hecker t, ^ Louis Zelle načelnik, pomočnice: Emma Haller, Jennie Kra-5', 'dances Kodrich, Julia Muchitz, Cecelia Šubelj, Anna Bandi, ' Otoničar, Rose Lunder. »' 0d 72. do 78. ceste, južno od St. Clair Ave; načelnik Edward % pVačič, pomočnice: Josephine Stwan, Mary Somrak, Emma ( , Wh, Mary Vihtelič. V ^ Hrvatski narodni dom in društva ter naselbino okrog cer->f Pavla: Joseph Erdeljac, Katie Basich in Frank Masokato. o°r . ^ St. Clairju, na severni strani, je načelnik Benno B. Leu-f- ' "i sicer od 55. do 72. ceste. of ^a južni strani St. Clair Ave., od 55. do 72. ceste je načel->tiJ ,,0hn Sušnik. oli jj ^ pisma na društva in poset društvenih sej: John Gornik, Tavčar in John Rogel. 1 t publiciteto in program na shodu v SND ima v oskrbi Jo-Pifolt. 'In ^ako North American banka kot slovenska posojilnica bosta joteli vojne bonde. V vsaki trgovini boste lahko dobili vprašal-jtlr ■ e za nakup bondov, ako vas slučajno nihče ne obišče doma, iv^ čez dan doma.___ Zavezniki bi radi dobili oblast v Franciji v roke, trdi general de Gaulle je narod zanašal v temnih urah • vse od leta 1940, trdijo d'oma- : čini. -o- Zed. države so poslale vsak teden 230 tankov raznim zaveznikom Washington. — Od 1. januarja do 1. aprila letos so poslale Zed.' države zaveznikom povprečno vsak teden 230 tankov in do, 6,900 raznih drugih vojaških vozil. Vsega skupaj je bilo poslanih iz te dežele v treh mesecih 3,000 tankov in 90,000 raznih vojaških vozil. Mnogo te robe je šlo v Anglijo, mnogo pa tudi v Rusijo na vzhodno fronto ter v Sredozemlje. Od ustanovitve posojilnega sklada, to je od 11. marca 1941 pa do 1. aprila letos, so izgoto-vile Zed. države več kot 61,000 1 tankov in nad dva milijona raz-1 nih drugih vojaških vozil. Tri petine tega je šlo za ameriško , bojno silo, ostalo pa zavezniškim i armadam. -o- s Kupujte vojne bonde! ^Mon.—Proklamaicja gene- . ,j.^isenhowerja ob dnevu in- 1 J® in pozneje na francoski Vzbuja sumnjo, da hoče jlj^ško vrhovno poveljstvo i j' v roke oblast nad Fran-j. Tako je zatrdil general 1 i je načelnik fran- osvobodilnega komiteja y ^ Pa nam ni povšeč," je iz-ijj Gaulle, "ker bi lahko v Franciji incidente, ka-ll|| %.0l,amo na vsak način pre-H Tudi to, da so zavez-v Franciji takozvani i .t0ski denar' brez sporazu-0 'n brez garancije fraripo-J i j lasti, lahko vodi d'o rešil *Metljajev." J?»ulle je tudi izjavil, da ~ ' Počaščenega nad pova-^'; h .^dsednika Roosevelta, \ C^6 na razgovor v Wash-V" Pogovorila se bosta o if, .II1 interesih Zed. držav in , Clie. If )»0°vnih krajih Normandije, osvobojeni nacijev, je narodni junak. Nanj, SHjo in na Ameriko se "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do r>o£tl. celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalclh: Celo leto $6.50. pol leta $350. Četrt leta $2.00 _._Posamezna Številka 3 cente___ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.60 per year. Cleveland, bv mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 month*. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.35 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 8 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cent« Entered as second-class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 137 Mon., June 12, 1944 Nemčija pred odločitvami Ameriški vojdški strokovnjak, major Eliot pravi, da če hočemo analizirati sedanjo vojno situacijo, moramo gledati nanjo s stališča Nemčije. Nemško vrhovno poveljstvo stoji letošnje poletje in letošnjo jesen pred odločilnimi boji, za katere pa ima vedno manj pridobitvenih virov, iz katerih bi mogla črpati potrebne zaloge in moči. Ako bi bila Nemčija odvisna samo od svoje mornarice ali zračne sile, tedaj je že zdaj toliko kot popolnoma poražena dežela. Toda to še ni, ker ima še svojo armado. Nemški voditelji ne bodo obupali, dokler ne bo njihova armada po-tolčena, in toliko časa ne bo obupalo tudi nemško ljudstvo. Naloga nemške armade je, preprečiti invazijo trdnjave Evrope, katere središče je Nemčija, ali pa to invazijo tako zavleči ter ji postaviti tako ceno, da bi Nemčija izsilila pobotan mir, čigar posledice bi bile, da bi v nekaj letih zopet lahko tvegala zavojevanje sveta. Nemčija ima danes 60 odstotkov svoje vojaške moči na vzhodni fronti proti Rusom; nekaj manj kot 20 odstotkov proti zaveznikom v Franciji in nizozemskih deželah, ostanek nemške armade pa je razdeljen v treh skoro enakih delih: eden v Italiji, eden na Balkanu, eden pa v Norveški, Danski in Finski. Vsa moč nemške armade je docela zaposlena v teh krajih in na razpolago ni nobenih rezerv. Problem zaveznikov je torej, da separatno uničijo te nemške sile. Naloga zaveznikov je izvajanje silnega pritiska okoli vsega ozemlja, katerega mora Nemčija braniti. Nemcem ne sme biti nikoli dovoljeno, da bi oslabili kateri koli del tega ozemlja, ne da bi pri tem riskirali tudi takojšnji polom na dotičnem teritoriju. Dejstvo je, da se bodo Nemci morali odločiti za eno ali drugo stvar. Oni bodo prisiljeni odpovedati se temu ali onemu ozemlju v prizadevanju, da obdrže ostalo. Teritorij, ki ga sedaj Nemci drže, bo moral biti evakuiran ali izpraznjen; v nekaterih primerih bodo morale biti nemške armade prepuščene njihovi usodi, kakor na primer armada generala von Paulusa v Stalingradu, in kakor bo morda zdaj prepuščena svoji usodi armada maršala Kesselringa v Italiji, ako hoče nemško poveljstvo rešiti druge, večje armade. Ampak ta izbira ne bo lahka. Ali naj se Nemčija odpove Norveški? V tem slučaju bo odprta zaveznikom pot izkrcanja v Danski, poleg tega pa bi bila zavezniška zračna sila bliže Berlinu, Hamburgu, Kielu, kakor tudi vsem baltiškim pristaniščem. Ali naj se Nemčija odpove Grčiji? V tem slučaju se zruši vsa nemška fronta v Jugoslaviji in zavezniki bi stali nemudoma ob Donavi in Savi, s čemer bi bila odprta nova fronta. Ali naj se Nemčija umakne iz Italije? V tem primeru stopi zopet v ospredje jugoslovanska nevarnost ter možna dvojna invazija zaveznikov, preko Alp in z morja v južno Francijo. Po vsej priliki se bodo Nemci pod pritiskom razmer odločili odpovedati se ozemlju, da rešijo kolikor možno svojega moštva in da vzdrže za vsako ceno rusko fronto, tudi če bi morali dovoliti zaveznikom prodiranje od zapada. Kaiti nikoli ne smemo prezreti dejstva, da imajo Nemci največji strah pred rusko invazijo Nemčije. In to ne brez povoda! Grozote in mučenje, ki je bilo delež ruskega ljudstva v zasedenih delih Rusije, je rodilo smrtno sovraštvo pri ruskem ljudstvu in nemško vojaštvo kakor tudi nemško ljudstvo se zgrozi ob misli, kaj bo, ako bi ruske armade poplavile Nemčijo. Toda v sedanjem stadiju vojne še nismo prišli do te točke. To Nemci prav tako uvidevajo kakor mi. Oni bodo storili vse, kur bo v njihovih močeh, da ne bodo prisiljeni do takih odločitev. In edini način, potom katerega bi jim bilo, mogoče olajšati pritisk, bi bil poraz anglo-ameriške invazije na zapadu Zato smemo z gotovostjo pričakovati, da bomo kmalu priča obupnemu nemškemu prizadevanju, da potisnejo anglo-ameriške čete iz Francije nazaj v morje. Ker pa se to ne sme zgoditi in se ne bo zgodilo, bomo tudi kmalu priča stiskanja vedno tesnejše kroga okoli Nemčije, ki jo bo končno zadušil. Nadaljna možnost je, da Nemci ožive v svojih mejah v pričakovanju ruskih armad boljševizem, da z njim ublažijo posledice svojega terorizma in pokolja, ki so ga izvajali v Rusiji. Ako bi imeli Nemci na izbiro, bi rajši videli, da okupirajo Nemčijo anglo-ameriški zavezniki kakor pa Rusi. Dalje je možno, da bodo začeli Nemci zopet izrabljati naš strah pred Rusijo, strah, ki je bil rojen iz dejstva, ker nismo mogli doseči popolnega političnega sporazuma v Moskvi in Teheranu. Nemci upajo, da jim bo uspelo izbegniti zasluženi kazni, obenem pa zasejati razdor med zaveznike. Uspeh v takšnem prizadevanju bi pomenil, da so Nemci izšli kot zmagovalci iz vojne. Zato nikakor ni dovolj, da obvladamo Nemčijo na kopnem, na morju in v zraku. Zaščititi se moramo tudi proti vsaki morebitni nemški ukani ter ne smemo dati koncesij nobeni skupini v notranjosti Nemčije. — Predvsem pa moramo z Rusijo vred marširati prav v Berlin, kar bi bili morali storiti že v prvi svetovni-vojni, in tam streti kači glavo. »M IIIIII M M A BESEDA IZ NARODA 1 ■"I"*"!1 * * * * 111II ■!■ ♦ <■» M *!■» t 41 * 111 M 11» Hi 111. i 111.1 Pevcem "Zorislave" Kot dolgoletna članica in tajnica bivšega pevskega zbora "Zorislava" čutim, da je moja dolžnost, da se tudi jaz oglasim in nekoliko pojasnim. Prav za prav nimam skoro kaj novega zapisati, ker je Mrs. Gombač po naročilu sina Jo-sepha, ki je bil za menoj prevzel tajništvo, že skoro vse povedala. Tudi članica Jennie Intihar je pisala o tem, enako tudi član Andrej Zdešar. Strinjam za z vsemi temi, ki so že pvoedali svoje mnenje glede denarja, ki je še na banki. To je bila tudi že moja želja, da se nekaj ukrene glede tega. Ker sem pa jaz en mesec prej kot' sem odložila tajništvo, pobirala asesment in so imena članov, ki so imeli plačan asesment ob razpustu pevskega zbora vsa vpisana. Vsem tem bom pisala karte in jih povabila, da pridejo na sestanek in tam ukrenejo glede de-r narja, v kakšen namen naj se ga porabi. ' Po mojem mnenju je najbolje, da se denar porabi tako, kot so že dopisniki pred mano pisali in se izrazili v dopisih, namreč za pomoč v staro domovino. Zato pa apeliram na bivše člane in članice nekdanjega zbora Zorislava, da se odzovete vabilu polnoštevilno. Ako pa vam nikakor ni mogoče priti na sestanek, pa izrazite svoje mnenje v pismu in ga pošljite na moj naslov. Vsa pisma bodo odprta na sestanku in ne prej. Pozdrav, Mary Stusek, 1245 Ridge Road Wickliffe, Ohio Razno s Hubbarda Ker je dopis z dffiele, ga je kar težko pričeti brez vremena, torej ga tudi jaz z vremenom pričnem, saj sem že večkrat omenil, da se mestnim ljudem ni treba ozirati na vreme in jih tudi ne briga, če solata in drugo raste ali pa ne. Mi, podeželski ljudje, ki smo pa odvisni od vremena, za nas je pa kaj drugega. Se reče, saj jaz se brigam le bolj za solato, ker jo tako strašansko obrajtam, posebno če je za prigrizek še kak piščanček, pa naj bo že pohan ali pa pečen. Tako "košto" jaz najbolj "obrajtam," pa naj reče kdor če in kar hoče, zbir-čem pri tem pa nisem. Kljub že precejšnji suši, pa solata tako lepo raste in se zavija v lepe glave, da sem jo že poslal v Cleveland na trg in tisti, ki jo bodo pod zobe dobili, vem da bodo Boga hvalili in ga prosili, da bi me še dolgo pridržal na tem svetu, da bi tako solato prideloval. Gojenje je pač nekako umetno delo, na katerega se vsak ne razume in mu tudi ne uspe. Kajti jaz sem neke vrste človek, ki se na marsikaj razume, zato mi pa tudi glavnata solata tako lepo uspeva. Pravim, dolgotrajna suša, morda bo kdo rekel; kakšna dolgotrajna suša, ko je pa v nekaterih krajih še za koruzo sadit premokro. To je že res, ampak moje rožice pa potrebujejo dežja pogosto in ko bi bil vsak drugi dan zanje, bi bilo ravno prav. Zinije, Alary Gold in druge že prav lepo poganjajo v cvet. Ko posajam cvetlice, jih posadim tako globoko, da jim ne more suša preveč hitro škodovati in zato pa tako lepo uspevajo. Za koruzo ni suše pri nas :n Eddie jo j£ toliko posadil, da nas sedaj že skrbi, kako bomo vso pod streho dobili, kajti pri koruzi navadno v naših krajih narava nima posebnega opravka, kajti še vsako leto nam je dobro uspela. Le s krompirjem je pa križ, ker se noče na noben način zdebelit; števila je še nekaj, a drugega ni. Sladke češnje tudi že nekaj kažejo, pravijo, da postajajo že črne. Jaz jih sicer še nisem utegnil polgedat, kako je z njimi. Ce bodo uspele, se že sedaj priporočam Strnišetovemu Tonetu, da jih bo prišel obirat, kajti on je posebno pripraven za tako delo. Tone, le pridi, saj veš kdaj so češnje zrele in pa prav rad bi te zopet enkrat videl. Torej tako si pri nas preganjamo dolgčas v poletju. Zato pa pravim, da čimprej mine, tem boljši je, ker v poletju nima človek drugega, kot polne roke dela. Pa kaj vam hoče delo, če pa ni nič drugega. Saj sem že večkrat slišal koga reči, da se od dela še nikdo ni zdebelil. . Tako sedaj živimo v letu prerekanja. Eni se na vso moč pehajo in priporočajo kakšno vlado naj bi narod imel v stari domovini in se hočejo na vsak način priklopiti k Rusiji ter jo hvalijo, kakšna rešiteljica je in da edino od Rusije pričakujejo prave svobode. Slišal sem pripovedovati neko žensko, ki se je vrnila iz Rusije in je rekla, da bi si prej končala življenje, kot bi zamenjala ameriško svobodo za rusko. Ne vem, zakaj nekateri tako tišče iz demokracije v komunizem. Vse pa tako izgleda, da so oni tam doma že itak vsi prodani mat-ki Rusiji. In kaj bi si tudi lomili vrat, ko pa niti v poštev ne pridemo. Veliki gospodje delajo po svoje, kot je zanje prav. Mi pa se moramo zadovoljiti samo s prerekanjem. No, saj nekaj je treba počet, da nam ni dolgčas in besed pa tudi ne zmanjka, posebno pa jih ne bo manjkalo letos, ko so volitve. Bolj ko bo šel čas volitev proti koncu, bolj bodo nekateri glasni. Saj so bili glasni tudi pred štirimi leti, toda nekaj ljudi jih ni poslušalo, tisti, ki so jih, pa danes plakajo in morajo znji-mi tudi drugi plakati. Pokazalo pa se bo jeseni, če so s tem zadovoljni ali ne. V državi Ohio pa imamo Slovenci to čast, da imamo svojega rojaka za guvernerskega kandidata, ki je najvišji državni urad, ki ga more kdo dobiti. Ta naš kandidat je g. Frank J. Lausche, elevelandski župan. Vsa čast mu, ki se je povzpel tako visoko. Seveda pa je dolžnost nas vseh, da mu tudi pomagamo in napnemo vse svoje moči, da bo gotovo tudi izvoljen. Republikanci so pri primarnih volitvah imeli krog 180,000 glasov več kot demo-kratje in to je treba vpoštevat. Vse pa nekam tako izgleda, da je demokracija precej potihnila in da je na površju komunizem. Zdi se, da je še precej ljudi v tej naši lepi republiki, ki se še niso navzeli ameriškega duha in še vedno gojijo svoje misli o stari kontri. Dokler bo živela ta generacija, bodo še vedno intrige. Zato pa ameriški fantje dajejo svoja mlada življenja na bojiščih tujih dežela. Bodimo raje zvesti in dobri državljani naše lepe nove domovine ter se oklenimo naše republikanske demokracije in nikar ne silimo v evropske zadeve. Bodimo samo Amerikan-ci, pa bo mir. Dobro je sicer, da se revnim ljudem pomaga in vse drugo pa naj si sami uredijo. Ravno v tem času, ko sedim v mojem officii pa se je vlil težko pričakovani dež, katerega nismo videli že lep čas. Ta bo veliko pomagal k rasti, ko bi se kaj večkrat oglasil. Tudi Per-parjeve čebelice so postale kaj živahne in kar naprej prileta- vajo duhat moje cvetlice in si nabirat medu. Neke dneve so tako hude, da me celo iz vrta prepode. Zato pa je Perparjev med tako zdravilen, ko pa ima v sebi vse najboljše snovi, ker jaz gojim najraznovrstnejše cvetlice. Saj pa je ta med tudi najboljše kakovosti. Že sem mislil, da bi si tudi jaz nabavil čebelice in sem se o tem z Johnom pogovarjal. Seveda bi moral potem John svojim natakniti na noge obročke, da bi potem jaz svoje poznal in bi tako lahko odganjal sosedove domov. Saj tako delamo tudi s kokošmi, ko jim denemo na noge obročke, da vemo koliko je katera stara. John pa z mojim predlogom ni bil zadovoljen, zato sem pa to namero za enkrat opustil. Ljudje v naših krajih so tako zaposleni in se s tako silo zaganjajo v delo, kot bi sami hoteli zmagat to vojsko. Kar lepo jih je videti, ko drve vse-križem. Ce se hočeš s kom pogovoriti o čem, moraš kar galo-pirati za njim, da mu kaj poveš. Oni dan sem sedel pod košato senco, sem opazoval Toneta in Eddita, kako sta vsak s svojim delom drvila; prvi s traktorjem in drugi pa je s Sterle-tovim konjem vlačil med malinami in tako uničeval plevel. Rečem, da ju je bilo kar lepo videti. Vse pa drvi s tako naglico, da jaz niti misliti ne morem tako hitro. Pravijo mi, da dnevi tako hitro beže, da ni, da bi sedaj človek posedal v senci in tako čas zapravljal. Z barvanjem sem tudi dokončal. Letos sem pobarval z razno bravo vse nakorog. Ko sedaj zapeljati v naš vrt ali bor-jač, izgleda prav tako kot bi se v Cedar Point pripeljali. Zato pa opozarjam Cleveland-čane, da kadar se boste pripeljali na obisk, da me ne boste kje drugje iskali in iz tega razloga sem vam pa dal te informacije že vnaprej, da boste vedeli, kam- zavit. Pa še prihodnjič kaj več in pozdravljeni, Frank Leskovic Domača fronta Produkcija električnih ventilatorjev Odbor za vojno produkcijo je oznanil, da bo izdelovalcem dovoljeno izdelovati električne ventilatorje 100,000 tip, 12 in 16 inčev v diametru, če jim bo to mogoče ne da bi to motilo vojno produkcijo. WPB je dejal, da bo število ventilatorjev zadostno za naj-njunejše potrebe v vojski, bolnicah in industriji. Teh ventilatorjev se ne bo dobilo za dom ali pa pisarno. W. L. Clayton, administrator za odvišno vojno lastnino, je danes oznanil sestavo pododbora, ki bo študiral načine in sredstva, kako bi manjša trgovska podjetja prevzela odvišno vojno lastnino. Pod-odbor ima na čelu M. Maverick, ki je predsednik manjših tovarn za vojno produkcijo. Druge federalne agencije, ki so tudi reprezenti-rane so: Reconstruction Finance Corporation, the Procurement Division of the Department of the Treasury, Department of Justice, and War Production Board. Zahteva in zanimanje malih podjetij, kar se tiče pridobitve odvisne vojne lastnine, je bila priznana v poročilu o vojnih in po-vojnih prilagoditvah, ki ga je pripravil 15. februarja Bernard Baruch kakor tudi John Hancock. Ko je bila ustanovljena administracija za odvišno vojno lastnino, je postal predstavnik Družbe manjših vojnih tvornic član vrhovnega odbora. Interesi malih podjetij so tudi predstavljani v odboru industrijskih svetovalcev pri Odboru za vojno j produkcijo. Ti svetovalni od-I bori bodo tesno delale z agen-jcijami, ki delujejo pod direk-tivami Administratorja odviš-ne vojne lastnine. 1 Mr. Clayton je dejal, da je eden vodečih načel Administracije odvišne vojne lastnine, : da so odviški razdeljeni v takih razmerjih, da bodo lahko i vse vrste industrij, malih in I velikih sodelovalo. Evropska obleka Na Kitajskem sme ženska ime-ti na sebi le ob posebnih prilikah evropsko obleko. Prestopki se kaznujejo z globo in zaporom. I************* i BUY tXTM i WAR BONDS j v Pomagali ste mu dati novo priložnost— s svojo rabljeno mastjo! NJEGOV AEROPLAN je vplamenih padel na tla. toda raz-prostljivi zgibi trdnega, zanesljivega nylona ga nesejo navzdol na varno. Vaše porabljene maščobe so važne za izdelavo nylona za padala in ravno tako za izdelovanje razstreljiv, zdravil, mila n drugega vojnega materiala. DOKLER DAJETE več rabljenih maščob za vojne potrebščine, bC3te zmanjšali potrebo vzeti sveže živiljske maščobe . . . pomagajte, da ostanejo proste točk! Tako prihranite vsako dragoceno kapljo! Kadar je kana polna, j0 ne m te k svojemu mesarju in dobili boste dve brezplačni rdeči točki in 4 cente za vsak funt. Varčujte, dekler ne pride zmaga! Odobreno pc OPA, WFA in WPB. Plačala industrija. Dragocena cvetlica ka"16' ja spada k onim vrstam r0Z'., so prišle v Evropo iz Spočetka je rastla ta roža samo na Japonskem. ♦ * * Angleži pravijo, da s® Nemčiji že v letu 1940 price_ vporabljati krompir za izde'°v? nje barv. alkohola, čokolad« 1 piva. če verjameš af pa*e JIMIU^'j-ij,^ Pustimo, da se naši vozijo od Madisona proti C' landu in porabimo ta čas b ko drugo koristno stvar. V se pogovarjali ž njimi, "iniarai mena, ker itak niso za noJ>el1 s govor. Dva spita, tretje"1" j pa dremlje, torej naj v S , božji vozarijo skozi dež in 1 ^ in naj sami gledajo, kak01 j in znajo, kako bodo prišli v vni Cleveland. t Ta čas pa mi porabimo da se bomo nekoliko po^eTie prašičih. Se ni treba nič 1 vati, saj je prase, čePraVjbo i zelo umazano ime, ena 11 . i priljubljenih živali, kadar) ^ krat predelana v klobase' , čapse, šunko, danko, že'0 . ; podobno, ali pa kadar s ^ ješprenj s kakim' pravda" kosom. ^ Reči pa moram takoj v. ^ , ku, da ni to v nobeni zveZ'^ šimi izletniki, da ne bo nepotrebnega namigaVjVe t; sumničenja, ali pa primerJfl p, ;<< Povedal bi rad zgodboinler i šiču, ki se je oni dan ^ ^ sredi našega Cleveanda ^ zročila tako senzacijo, da ^ {j( tega. Zapisal bom 'o tako, kot mi jo je PoV , ^ri fej čev gospodar, Jack v( ^ farmar in lastnik vinar v lieVi' 0hi°' m Tack*1?' Poslušajte, torej! Jl pjt»i ložil doma na truk °se"'s^ pujskov in jih peljal k ^ čanom za telesna dobra » ■ g j, ljal jih je tje, kjer de™ |ji( pujske notri, ven pride.' pUt base. Bil je že onkrfjJ^ squara in vesel računa > ^ ^ bo osem debelih ti že precej vrglo. Naenkr | zavpije nanj s pl°č ^jii!" " oče, prašiča ste iz#u gfi ^ ustno izročilo mu je da ^ $ tfl( škem jeziku, kakor je ^ f da v tej deželi. Naš J^ ^ je bil njega dni čvrst i ,j ^ dragonec, ni polagal ^ ^ dam nobene važnosti./ d<* "ti mene piši v levo a'1^ y i Q uho, potegnil me p% jif T \ Spomnil se je namre vpil( ž , Ijanske frkoline, ki ^ "< Ižanca, ki je peljal d'' ,,t ^ kolo se vrti!" Naš J^iil = je kel naglas nič, toliko več, češ, elevela" ^ pC ^ ci ne bodo brili "°rce.irje<- 2 nih in pametnih farn!..l \t$ ko neki, bom pa pras» ^o j ^ ko so pa tako dobro i'1^ ^ ^ loženi na visokem t*'u ^fli , ^ Jack se torej ne > vljudno svarilo prUa' fcif k velandčana. Vsaj i* .e P . Toda v tistem trenutk1.^ v )T ^ le nekaj zgane v src^.fcft ^ mu trešči strašna ^ se ^ če je le kaj na tem • K<>t ^ tegne z roko preko ^ ' f j ^ popravljal lase, obe" skrivnem obrne g'£lV" ju 0 i kPr bi to storil sluč« ^ J prej oh - tam dalec ; r v jame z očmi sk^je ^ k svojega pujska, ki y ' mile viže Pomagal P p ^ "Križ božji! Saj ^ res ušla!" zavpije ' ^ zapelje truk k rob^ ^. J vsosapovderezapuJ9; dir ^ je tedaj šele pr^- dll , reč ščetinar zaPaZ"& L ^ rad nekdo malo po »» jgje i, 1 je spravil iz sebe » plj,c ^ stre, ki jih je n« j ij '> jo je ucvrl naravi^ ?vt J square, spotoma ^ S žeč in kruleč da „>> > Oc kaj hoče, ali kot*^, t ^ naše: ljudje, ce ste gajte. • v Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilraan S. J. Tam doli je še prostor!" ' Ce sprevodnik in Loser ste- s r,a drugi manj razsvetljeni < "ec perona. "Hitro!" kliče 1 hodnik, "tu je še prostor," i Porine našega cerkovnika v i zadnjih vozov. Zapazil P°sebno njegovo brazgoti- a ' Danes imamo malo časa," ~ Vl sprevodnik in zapre za ^ lerjem vrata kupeja. Potem ,, k drugim vozovom pogle- j. vožnje listke. Lokomotiva v 2abuči. Ko pa si iščejo j ™ potniki v prenapoljenem sedežev, splazi se Lo- r ^opažen iz voza, ki se je ( P°Žasi pomikal in posrečilo v 11111 Je zginiti neopažen med j | v*"sto drugih vlakov, ki j na kolodvoru. ^ ako," pravi sam pri sebi, v I ie šlo vse tako po sreči! r Se^aj. naj mi kdo dokaže, Set*i bil danes v Ste-Victoi- j; Najmanj dva ducata prič ^ dobim, da sem se danes odpeljal s ponočnim £ 0lh v Marziljo. Sicer se ne j^ben sprevodnik sporni- c ■ 'da me je videl»na vlaku; „ s i s ^ lo pri tako napolnjenem s II nič ne pomeni. Sedaj j III pa neopažen priti na-1 Mv Ste-Victoire. Devet je ^ ' pravi, ko še enkrat po- » a na razsvetljeni kolo- I' do pol'noci sem že lah- ^ Samostanu in davno pred „ d t 1 v varnosti." Potem krene I j 0raj temne mestne ulice j u * in neopažen dospe na1 ''o. !v 'O ti ^ °esti naravnost seveda n* ^ Loser neopažen hoditi' ^ beljeni kraj. Že je sko-j V, Vasi Ste-Victoire, ko ga ' 8 ^ prvi mistralski naliv, j j' ^ si torej zavetja v od- j £ skednju in pričakuje r' vremena. Ko pa bije j pravi pri sebi: "Par ,,ilc dežja je plen vendar^ S" in se v dežju in vi-j k { splazi v stari samostan, j k I ekaj dobrega ima vendar i h ^ to vreme," se tolaži, "na j v II Ulici ne bom srečal žive v :,» I fc I1' je prišel neopažen v g "P poslopje, zmuza se o k- t i!j%a do malih vratic, ki { j!a vedno odprta in pride r 1 vrt v štirikotnik med sa- c ^om in cerkvijo, čegar r i stran je bila visoko k s ' °brnjeno zidovje. Vrata, l ^ vodila v notranje dvori- s * Vrta, so bila vedno za- 1 Jena; toda znal je za raz-.^»o v pritličju, skozi ka- i je z malim trudom lahko j : v staro samostansko ku- j '' ki je sedaj začasno slu- 1 'i-A pripravljanje olja. i .^aznimi.sodi in vsako vrst- a ; opravami je tipal v te- i ! dospel do malih postran- ] 8topnic, ki so vodile v nadstropje Magdaleni- , l^ila- Sezul si je čevlje lahno gori, potem ko je ^je časa prisluškoval. Bi-'ttiho v samostanu; sa-je včasih bučno zatu-i 'hodnikih. i' ' v tem trenutku mu sko- 0 i J>ade pogum! Saj je bilo i< |j 5rVo dejanje njegovega Hj^a, ki bi ga lahko pri-» v kaznilnico. Vero na 1 'n neumrljivo dušo je bil 'c iJ^Učelišču že pred dvaj-11 ''leti pokopal; toda zad- ^e take vere, ki je bila J vcepljena v srce s kr- > vzgojo, te nitke se da-! ' kdaj docela izruvati Jf* je bil imel vrlo mater, le prezgodaj umrla. J 1 je nemo stal v tem !'1 i;.^ ^ poslopju in prislu-lje' mu pride v spomin ma-(jJ°Va, živo v spomin, daši > ?o v grobu. In mislil je, ^ besede, ki mu jih je l> :K0 a na predvečer pred nj'iftl prvim obhajilom: *» sedaj si se spovedal. Očetova krivda Povest. Spisal F. Obljubi sedaj meni in jutri svojemu Odrešniku, da se bo-deš od danes naprej odločno boril zoper svojo lahkomiselnost. Sicer te bode privedla v največjo nesrečo." Obljuboval je tedaj materi s solzami v očeh, a žal obljube ni držal. In kako se je prerokovanje matere uresničilo Zaradi brezpametnih izgredov je bil skoraj še kot deček prišel v dotiko s sodiščem in bil spojen z gimnazije; sicer so mu prestopek spregledali še to pot na prošnjo nekega sorodnega duhovnika; potem je prišlo vseučiliško življenje, kjer ga je stara njegova strast spravila ob vse premoženje, y ob poklic in ob vero; in nato še divje in vojaško življenje, katero si je izbral brez vsakega preudarka ravno v pravem hipu, da je pete odnesel upnikom. Tu je padal globje in globje. Po vojski so. se kaj hitro menjavale njegove službe — zapustiti je moral eno za drugo vsled nepoboljšljivosti svojega značaja, dokler ni slednjič, prisiljen od bridke si-i le, prevzel siromašno službo Icerkvenika. In sedaj pa stoji tu ob robu prvega hujšega zločina. V duhu zopet vidi sedaj svojo mater, ki stoji pred njim vsa solzna, objokana kot svareči angel. Zaman! Milost je odbil, j "Ne bodi strahopetnež!" pra-l vi Loser sam pri sebi. "Koliko 1 tisočev visoko spoštovanih mož | krade na leto po stotisočake v i borzni igri! Kaj pa je to dru-jgega kot boj za obstanek! In I pri tem ne bo nikdo obubožal. | če far ne bo zidal bolnišnice, j jo bo pa država in še večjo. I Naprej!" Loser tipa ob zidu, dokler j ne pride do vogala, kjer se sti-i kata Marijino in Magdalenino ! krilo. Stal je že med malo ku-i hinjo in stanovanjem župniko-'vim. Tedaj mu pride na misel 'veliki nož, ki je počival v miz-j niči kuhinjske mize. Ali naj 1 ga vzame seboj ? Vsaj za brambo? V kuhinjo stopi in j po nekolikem iskanju najde nož. Ali zopet ga vrže nazaj, da slišno zazveni. "Ne Mont-moulinu, ne njegovi materi ne smem storiti nič žalega, tudi brez noža bom stvar zvršil; in s to neumno stvarjo bi v temi lahko še pal in se ranil," pravil Loser. "Toda malo leščer-bo, s katero si sveti župnik zjutraj v cerkev, moram le prižgati." S klinčkom si posveti in namah najde leščerbo; kajti poznal je župnikove navade. Skril jo je za rokavom in oprezno stopal po hodniku. Nekaj časa posluša pri vratih potem pa jih skuša odpreti, ravno ko zatuli veter malo močneje: Le par žarkov leščer-bine pustil v sobo; bila je prazna. Počasi se splazi noter in se po prstih približa pisalni mizi. Iz telovnika potegne preje odnešen ključ, srce mu bije v nadi, da že ima zaklad v posesti; tedaj — Loser ne verjame svojim očem — pa spozna, da že tiči ključ v ključavnici, obrne ga in spozna, da se je varal.! Kot blazen postane naš tat. Vse je bil prej tako lepo uredil in sedaj ga je pa pregledal ta bedasti župnik in tako smešno prekrižal ves njegov račun! "Kdo si bi pa.to mislil, da far spravlja svoj zaklad k sebi v posteljo kot kak star skopuh? Rajši ga z lastnimi rokami zadušim kot pa da bi zapustil samostan brez denarja," pravi in se s kletvino na jeziku obrne k župnikovi spalnici. Ali njegovemu pritisku se vrata ne uda-jo in pri ti priči sliši znotraj ženski glas "Franc, ali si ti?" (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje) "V Slavoniji sem bil. Prinesel sem domu lepe denarje, a težko so zasluženi in pristra-dani so." "Kakšen denar pa imajo doli," poizveduje nekdo, "ali res samo zlato, kot ga je bil prinesel Kozlov Tomaž s Suške gore menda cele klobuke domu, veš, tisti, ki zdaj prosi?" "Tomaž ni bil v Slavoniji, ampak v Bulgariji. Slavonija je cesarska in ima tak denar kot pri nas doma." "Boš pa tudi rabil denar," de Grivar, "koča ti leze na kup in prav je, da si prišel." "Podrl jo bodem in zidal novo. Imam, hvala Bogu!" Tako in enakp so ga križem izpraševali od vseh strani, on pa jim je le na kratko odgovarjal. Kmalu je zapustil veselo družbo in se odpravil v svojo borno kočico. "Mladi Mlinar ima ključ," kliče za njim še stari Grivar, "tam se oglasi!" A, ni šel k Mlinarju, ampak pristavil je staro lestvo, zlezel pod streho in se vlegel na kupček sena spat. Še pred zimo je dal za silo popraviti kočo, na pomlad pa se je pričelo dovažati kamenje, opeka in les, tako da je potovka Jera menila, da hoče postaviti cel grad, ne pa kmet-ske hiše. Prišli so zidarji in tesarji in na jesen je stala on-di, kjer je prej čepela borna kočica, lična nova hiša in hlev. Tudi sveta si je toliko priku-l pil, da ima dve kravi v hlevu in tri prašiče v svinjaku; plačeval je vse takoj. "Veliko je prinesel," so re-kali ljudje. V. Jesen se je nagibala in Ja-vorčani so spravljali zadnje sočivje s polja. Bila je izredno i bogata letošnja jesen. Zelnate glave so bile trde kot kamen in repa debela kot klobukova štula. Na Mlinarjevi "veliki njivi," ki se mogočno razprostira ob kolovozni poti, pulijo repo. Gospodar in brat jo vozita domu, Marijana in Francek pulita in še tri gostije iz vasi so na dnini. Gospodarju se smeje srce, ko vidi, koliko pi-če bode letos in koliko prašičev bode mogel prirediti, še spraviti je ne bode mogel; treba bode na njivi izkopati globoko jamo, in vanjo zagreb-sti obilni božji dar. še nikoli se je ni toliko napulilo. Po poti prileze počasi potovka Jera. Zadnja leta so ji upognila život, noge nočejo več tako živahno naprej kot nekdaj in lice je postalo suho in velo. Naduha, ta sitnica, ki duši in tare starost, jo tlači noč in dan. Nekaj je pa ostalo ženici še vedno mlado in čilo, — jeziček. Kot nekdaj je bila še zdaj živ časopis; kar so Javorčani izvedeli novega iz križem sveta, vse jim je prinesla Jera. Kdor jo je srečal, jo je izpraševal: "Kaj je novega, Jera?" "Lej, lej, kako ste pridni! Je pa tudi veselje puliti tako repo! šestdeset let imam, pa nisem še videla take," pravi potovka in se ustavi ob njivi. Prišla je bila ravno iz mesta. "Dober dan vam Bog daj, dober dan," pozdravi delavce in postavi polno pletenico na tla. "Kaj veš novega, Jera?" vpraša ena izmed dninaric. "Novega? No, novega vem jaz vedno dosti, ki hodim po svetu. Ali že veste, da je v mestu Sodarjev Nace, tisti de-beluhasti, nanagloma umrl; kar zvrtelo se mu je v glavi in mrtev se je zgrudil ... Na železni cesti je povozilo nad mostom Kolarjevo kravo in jo vso razmesarilo; bogati Štefan je zadel v loteriji terno, sem sama videla tri rdeče številke, 7, 26, 88; Štajercev Jurij se ženi in . . . " "Štajercev Jurij se ženi, kje, kje," povprašujejo radovedne dninarice. "Kje? Gori pod Babinem poljem pri Kozaretu. Mino bode vzel. Danes so delali pisma, in v nedeljo bode oklic." "Kaj vse ne praviš, Jera! Ono brhko Mino bode vzel?" pravi mladi Mlina*-, ki se je bil ravnokar vrnil s praznim vozom na njivo in slišal zadnjo novico. "Pa bogata bode tudi?" "Devetsto in ,eno kravo s teličkom bode imela, pa dva voza bale." (Dalje prihodnjič.) DELO DOBIJO Hiša naprodaj Je za 2 družini, 5 in 5 sob, 2 furneza, 2 garaži, vse v izvrstnem stanju. Zglasite se na 14923-25 Sylvia Ave. blizu 152, ceste, ali pokličite MU 8921. ___(140) Stanovanje se odda Odda se stanovanje za odraslo družino. Istotam se proda tudi White Star peč in Road-master bicikelj. Vprašajte na 18615 Chapman Ave. (137) DELO DOBIJO DELO DOBIJO Moški in ženske 18 do 45 Cisto lahko delo Učijo se postati MACHINE ADJUSTER MACHINE OPERATORS STOCK HANDLER CUTTERS HAND WORKERS 6 dni v tednu Prilika po vojni Zglasite se od 8 do 5 The Wolf Envelope Co. 1749 E. 22nd St. blizu Payne Ave. (139) C G B DOM najboljših delavskih pogojev v (LEVELANDU nujno potrebuje moške ZA Checkers Hand Truckers Oskrbnike Pometače Material Handlers Oskrbovalce električnih fornezov Packers Nakladalce Kurjače Plača od ure med najvišjimi 48 do 60 ur Prijetno delo v lepem poslopju v mestu. Izvrstni delovni pogoji. Ure 6:30 zvečer do 2:30 zjutraj Mezda: 55c na uro — 48 ur na teden, čas in pol za delo nad 40 ur na teden. 5 Počitnice s plačo Zglasite se med 8:30 zjutraj in 4:30 popoldne ter vprašajte za Mr! 'Kerwin pri THE EAST 0110 GAS CO. East Sixth & Rockwell Ave. poln ali delni čas Visoka plača od ure Joseph T. Ryerson & Son, Inc. 5414 Hamilton Ave. (140) MALI OGLASI Iščem delo Iščem lahko hišno delo za 8 ur na dan. Ime in naslov izveste v uradu tega lista. (137) Soba se odda Odda se opremljena soba dekletu ; si lahko tudi kuha. Zglasite se na 1142 Norwood Rd., od 5 do 8 zvečer. (138) Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji PROSTOR 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. • 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna - CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO (June 7, 9, 12) Moški za Oskrbnice ZA 8 UR DNEVNO DELO. ZELO LAHKO DELO DOBRA PLAČA OD URE IN POVRH BONUS. Snažne so takoj vzete The Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. (140) Strupeni plini. — Oblaki strupenega ki orin plina, ki je podoben onemu kot so poveljnik 5. ameriške Italiji, prejema visoko angleško odlikovanje, katcreQ,a pripenja general Sir Harold Alexander, poveljnik z(lV ških čet v Italiji. Gasoline Alley By Frank King DIG DOWN AND put over. That Gornja slika nam predstavlja nemške vojake, katere so zajele francoske čete 5. zavezniške ar-raake v Italiji. Zajeli so jih v okolici Castleforle in sedaj je vojna zanje končam, ker so na varnem v francoskem jetniškem taborišču v zaledju. NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim in globoko potrti srcem naznani® vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preza no vest, da je nemila smrt posegla v našo druži'1 nam odvzela prelj ubij enega in nikdar pozab!ie11 soproga in očeta Peter Jalovec ,gfin ki je previden s svetimi zakramenti, po sedem"16'Q v bolezni zatisnil svoje trudne oči in mirno za ^ ^ Bogu zaspal dne 10. maja, 1944 v starosti & Doma je bil iz vasi Stankove, Čatež na Dolenjske Po opravljeni pogrebni sveti maši v cel^ajii. Vida je bil položen k večnemu počitku dne 13-1944 na Calvary pokopališče. Prisrčno se želimo tem potom zahvaliti nor Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljene £al1' cerkvene obrede. ki' Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi> v ga obiskovali v bolezni ter vsi, ki so nam . ^ tolažbo in nam kaj dobrega storili v teh najk0/^ kih in žalostnih dnevih. Ravno tako tudi hvala vsem, ki s očuli in molili ob krsti ter se 1 žili svete maše in pogreba. . j. Globoko hvaležni želimo izreči našo riajP^g. nejšo zahvalo vsem, ki so v zadnji pozdrav mu okrasili krsto s krasnimi venci, enako tudi ^ ki so v "njegov blag spomin darovali za svete ^ ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, kako vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolag pogrebu. ^nj Nadalje naj sprejmejo našo prisrčno zahval ^ društva Slovenec, št. 1 SDZ za udeležbo pri »ve; ^ K' in zadnjem sprevodu, posebno pa nosilcem so ga spremili do groba in položili k večnemu P p Obenem tudi prisrčna hvala uradnikom drus ^ so vse točno uredili za hitro izplačilo Posnl!u A"' Prisrčno se želimo zahvaliti pogrebnemu zaJ°.v0 ton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežll1 klonjenost in za lepo'urejeni pogreb. 0W> Prelj ubij eni in nikdar pozabljeni soprog tod» težko nam je pri srcu, ker Te ni več med "f"1^,^0 tolaži nas le misel, da se je končalo Tvoje ^jii trpljenje in utrujen si legel k zasluženem ^jjiil počitku. Ostal nam boš vedno v sladkem sp gjija' in v globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo P ,jtefc mo prošnje k Bogu, da naj Ti podeli miren v v hladni ameriški zemlji in večna luč naj Ti s Žalujoči ostali: ANNA JALOVEC, soproga. LOUIS, sin; MARY, sinaha. t Cleveland, O., 12. junija, 1944. . SKEEZOC OF GASOLINE Auusrt Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV ★ ★ ★ VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini UllllllMMIllllllllllllllllllllllMIIIIIIHIIIIIIk nje oslabi stvar — to se pa mora za vsako ceno izpeljati, in vse nevarnosti odstraniti. To je bilo, kar je dušo srebrnega kralja vposlevalo in jo trgalo. To mu je ropalo nočni mir, in je skozi besede Mr. Braddocka, po katerih je hrepenel kot žejen piti, zadobil zopet pokoj. In ubogi delavci srebrnih rudnikov, kateri si morajo v potu svojega obraza vsakdanji kruh služiti, morajo gledati s pritajenim občudovanjem k gospodarju vseh rudnikov, vasi in poljan vse naokrog srebrnega kralja, kateri, kakor se govori, je tako bogat, da lahko vsakemu svoje želje izpolni. Oni niso vedeli in čutili, da so pri vsi svoji revščini srečnejši kakor pa je Noe Wilson srebrni kralj, da on zavida revne delavce, kateri koncem tedna dobe svojo revno plačo, kateri se v nedeljo s svojo družino pove- sele in mirno prespe--: toraj kdo je bli srečnejši? Delavec ali Noe Wilson srebrni kralj? Kdo je imel več pravice drugega zavidati — — vendar pa ljudje v vasi tega ne čutijo in ne verjamejo! Noe Wilson sprevidi končno, da ne,sme dalje scagovati izpeljati svojih načrtov. Preteklo je že nekaj mesecev, kar se je dogodila nesreča Elizabete. Dalje ne sme zavlačevati svojih naziranj. Ko stopi nekega dne Edward v delavne prostore svojega očeta, da mu neko stvar sporoči, ga povabi Noe Wilson, naj vzame prostor poleg njega. "Jaz imam tudi eno ravnota-ko nujno in silno zadevo s teboj govoriti Edward," prične on, "jaz1 že dolgo čakam, da bi ti bolečine ne obnovil, no, sedaj je pa že zadnji čas iti na delo!" Edward je razumel kaj hoče oče povedati s temi besedami. "Ali si dobil poročilo od Lady ; Campbell, oče?" vpraša on resno. "Da, moj sin, tako ugodna ' poročila, da se padca Wilson firme nič več ne bojim!" odgovori Sir Noe, "lady je na mojo prošnjo privolila z njeno zvezo ! na načrte Murray j a in Vander-" broocka še zavlačevati in je svojo odločitev še pridržal. Ta 1 stvar me pusti lahkejše dihati, Vendar pa oba omenjena za trdno verujeta v zvezo Arme-nie Campbell. Igra med njimi in menoj je dosegla skrajne točko. Tudi Murray in Vander-broock sta vržena in ranjena ' če njih načrt razpade, kakoi sem tudi jaz uničen ako moj: računi spodlete. V tvoji rok "je sedaj odločitev. Armenij Campbell te ljubi, ona čaka ns " tebe. Ona ti bode dala svoje roko in s tem je stvar dosežena za vedno!" "Jaz se bojim teh besed, lju-' bi moj oče!" ' "Kaj se bojiš? Saj si prost ' Ne odlašaj več dalje!" 3 "Jaz se čutim nezmožnega ljubi oče, na drugo žensko misliti! Jaz sem ljubil Elizabete nepopisljivo, sam moraš pristati, da se eno bitje, katero se je * neizrekljivo ljubilo, ne more tako hitro pozabiti!" "Koliko časa pa še hočeš čakati Edvard? Vsak dan, vsak teden nam prinaša večjo nevarnost. Ti poznaš ves položaj, ti veš kaj stoji na kocki! Do-sedaj se mi je še vedno posrečilo padec odvrniti in bo odvr-njen za vedno, ako stopijo Armenia Campbell in drugi na našo stran! Moje brezmejne svote katere sem že vložil v pod- Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 6Sth ENdicott 4213 jetja, zadobe še večjo vrednost, ako se moje ideje uresničijo da se prične z gradnjo železnic! "Počakajmo še nekoliko ljubi moj oče!" "Počakaj z ženitvijo, toda za-siguraj si roko Armenie! Pohiti k nji, zaroči se z njo! To je padec mojih nasprotnikov! In Armenia Campbell teško pričakuje tvojega povratka v San Francisco! Vsak dan pa kateri bo zamujen, poveča nevarnost katera plava j ako nizko že nad mojo glavo ker Murray in Vanderbroock ne mirujeta, sprejel sem poročila, da kujeta in varita in da njih zastopniki in pooblaščenci vsepovsod ri-jejo. Ako se jim sedaj posreči še San Francisco pridobiti no, potem — potem je vse prepozno Edward! Potem je vse zgubljeno! Potem bo tvoj oče moral pograbiti za beraško palico, ali v nečastno smrt oditi! Edward — reši me! Reši tvojega očeta!" Srce pretresujoče besede zadenejo Edwarda, kateri je svojega očeta neizmerno ljubil in spoštoval. "Elizabeta" — zašepeče on vznemirjeno, "Elizabeta — slišiš besede mojega očeta? Ali me vidiš kako se borim in trpim?" Oče in sin v s t a n e t a in si tesno stojita drug pri drugem. Videlo se mu je na obrazu, kako se je razburil Noe, in v tej razburi j ivosti poda tresočo roko svojemu obupavajoče-mu sinu. "Edward — moj sin," pregovori on z žalostnim glasom, "ali sem jaz zato vse za tebe žrtvoval ,tebe srečnega, bogatega in velikega narediti? Vse! Ti ne veš koliko! In ti — ti hočeš tvojega očeta tako na cilju pasti pustiti? Edward — reši, reši me! Reši se!" Težak, strašni boj v Edwar-dovi duši je bil izvojevan. Vzravna se. Mrzla odločnost mu pobledi prej rdeča lica. "Elizabeta mi bode odpustila, kar delam," odgovori s tresočim glasom. "Elizabeta mi bo dopustila! Tukaj je moja roka ljubi moj oče!" "To roko bodeš podal lady Campbell O moj dragi sin! Zahvaljujem se ti! Ti rešiš svojega očeta! Še to uro gre sel v San Francisco. Pridi v moje roke, moj dragi, ljubi sin _t" "Jaz se bom z lady Campbell oženil, oče. Potem sem ti poplalčal z hvaležnostjo moj dolg!" "Ti bodeš srečen postal, jaz vem! Tebi bodo nevoščljivi, ker ni li Armenia tako lepa kakor bogata, in visoko stoječa?" reče Noe Wilson ponosno z široko odprtimi očmi. "Moj sin bo posedoval to oboževano že- no! To mi napolnjuje srce s ponosom! V prvem momentu ti bo odločitev teška! Toda povem ti vnaprej, da se bodeš štel med najsrečnejše in najbogatejše, kadar se bodeta enkrat zvezala v zakon. To mi daje globoko pomirijivost. No, sedaj nas pa pusti to urico praznovati, moj ljubi sinko — Ti si rešil svojega očeta!" konča Wilson in potegne Edwarda na svoje skrbi olajšano srce.— Sel srebrnega kralja. Precej hladna poletna noč se je "razprostirala preko San Francisca. Po vročini, katera je po dnevu pritiskala, privošči hladnejša temna noč prebivalstvu zaželjeno svežost. Zvezde se svetlikajo na višnjevem nebesnem oboku. Po parkih in cestah velikega mesta je bilo večina vse prazno. Zavladal je nočni mir, po dnevnemu vrvežu. San Francisco počiva v sladkem snu. Tudi velika, krasna palača vdove senatorja leži v globoki tihoti. Velika glavna vrata so bila zaprta. Okna, katera so bila večina odprta, so bila zavita v temo. Služinčad se je medtem ko je Armenia odšla v svoje prostore tudi hitro porazgubila po svojih sobah in se podala k počitku. Bilo je še eno okno razsvetljeno. Moral je še biti nekdo pokonci in premirjal sobo sem- TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN Ali iščete delo?