256. številka.
Ljubljana, v četrtek 8. novembra.
XVI. leto, 1883.
i
l«huja vsak dan iT**^er, izimfii   nedelje iu praznike, ter  veljapopofiti  prejeman   za  avstrij sk o-ogernke  de&ele *a   vs*s leto   16  pld., za   po) leta  8  gld.,   za   ćetrt   leta 4 gld.,^1^ jeden mesec I £ld.   U) kr. — Za ^jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za fcetrt leta 3 gld. 30 kr,, za jivi.en ine«««1   1   pld    1<> kr. Za   poiiljivnje na dom računa se  p
10 kr. za  mescc, po 30 kr. za Cet.n leta.  —  Za taje deželc toliko vefi, kolibor po*tnina tuiun
Za  oananila plafiuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, no h kr.   te »e ibntkrat.   iu p*< < kr.,  fie ne tnkrat ali ve^krat tiska
Dopiai naj se izvoli frankirati, —   Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo  in upravnifitvo je v LjuViljuni  ?  i1'rana  Koimana bifii  „Uledalifika ntolba".
U praTnifitvn naj se hlagovolijo pošiljati naročniiie, reklamacije, oznanila, t. j. vbc tuLrniuiBt.rnt.ivoe atvuii.
.    V  Ljubljani 8. novembra.
Nesmo prijatelji polemiki, a danes ne moremo inače. V posamičnih slučajih nesmo hoteli odgovarjati, a sedaj nagromadilo se je dovolj gradiva, tedaj nam ne preostaje druzega, nego odgovarjati listom in gospodom, ki so pisali našo na Adreso.
V  prvej vrsti je naš  uradni list, ki je v zadnji čas posta 1 izredno bojevit,   kakor bi mu bilo nekoliko  „spravljivosti"  šinilo v sicer otrpnele ude. Pre-pirajoč se z  „VVocbenblattom", spravil je s to pole-miko v zvezo tuđi slovenske liste,   ki  ho zapali /a-plembi. Ker je  tnej temi listi  naš list bil največkrat zaplenjen, menimo, da smo najbolj    opravičeni, dati primeren  odgovor.
Uradni list zatrjuje jako apodiktično, da se za nazore in mnenju zaplenjenih listov tuđi v bodoče ne bode briga! niti deželni zbor kranjski, niti kranjsko prebivalstvo. Ne vemo, kdaj in od kopa je dobil uradni list pooblastilo, govoriti v imenu deželn^ga zbora in vsega prebivalst.va v deželi, in to k»r za vso bodočnost; to pa vemo prav dobro, tla \r našega mnenja ogromna v e-Čina kranjskoga i ti sploh vsega slovenskega prebi-valstva, da so ne vsi slovenski čusniki, izimši jedino brezuplivni naš todnik, izrafevali i ti se še izrazujejo v jednakem smislu. Dalje pa tuđi znamo, da, ni posebno previdno prezirati javno mnenje, kakeršno se kaže v časopisih in da bi se vsak zastopnik naroda moral brigati za mnenje svojih volilcev, ker le slednji so inu dali mandat, nikdar pa uradni list, ki ima za prebivalstvo v deželi večinoma le toliko srca, kolikor kaže njegov  „Anzeigeblatt".
V  drugej  vr&ti  odgovarjati   nam   je   listu,   ki jako rad  stavlja svojo  luč na  polovnik   in  nam   je v svojej zadnjoj  številki   brez    vsacega   povoda   na-klonil   nekoliko   naukov   in grajal   „Skandinavsko iu
garibaldinsko politiko,   ker   niti   prva niti  poslednja I ni  prikladna našemu narodu".
Da bi bila Skandinavska ali garibaldinska politika prikladna našemu narodu, tega nikdar in nikjer trdili uesmo, čemu tedaj ta silni iutskok? Mislimo pa, da se tuđi iz skandinavske politike utegne po-sneti maraikaj dobrega, in do komolea bi morali hvaliti Boga, ko bi se skandinavskih zastopuikov odloć-nost in doslednost kdai udomaćila na naših tleh. Ako smo priobčili par člankov o skandinavskih raz-merah, zgodilo se je to zaradi tega, da se naši čitatelji seznanijo z razmerami tam gori na aeveru Evrope, ker smo preverjeni, da mislec povsod najde kako dobro zrno; vsled tega pa menda vender še ne thamo Skandinavske politike. Ko bi bil pisec omenjenega članka dosleden, kar pa nikakor ni, moral bi dati strog zaukaz, da se noben slo-vensk časopis ne srne pt'čati niti s francosko, niti z an-gleško politiko, ampak samo s tem, kar je v domar em kotičku. A v svojem stremljenja, govoriti ex cathedra, postal je n-idosleden in, kar je sezidal v prvetn stnvku, podrl je  v  drugom     Evo dokaza!
Ko nam je ravno na polno sapo ruzkladal mo-drostno, da garibaldinske politike ne more odobravati  itd., piše ad verbum :
„Komur .so pa v politi ki meje domaće deželo preozku, ne treba mu zaradi tega iskati politike, daleč Kit mejo; v Slovanstvu in pri naših bližnjih sosedih: Italijanih iu Nemcili jo ima na razpola-ganje kolikor hoče. tt
To smo tuli ini znali, predno je omenjeni članek /agledal luč svetu, ?uradi tega smo posegli v Italijo in priobčili članek o Garibaldi|i, in kar smo takrivt rekli, to je tuđi danus ne naSe prever-jenje, „da so njegovi uspehi, njegove zmuge in nje-guv značaj marsikoga mej numi navduševali v trdem boji,  ki g«  bijemo za  svoj obstaneku.
Po tcsnostčnih nazorih omenjenega članku bi mordu ćelo o ftismnicku ne bilo <lovoljeno govoriti, kajti ta je v tnHrsičein več zngreSil, nego muz na Caprtri, čegar ime bi se niti izrekati ne Hinelo. Ker nas ni volja Se dalje ri'zpravljdti to zadevo, moramo še jeilenkrat vpra^ati: n(3emu vse to in kaj se s tem  nameravii ?'
Preostaje nam še jeden list, naše barve, a nemški pisan. S tein listom prišli srao v protislovje zaradi deželnega zbora kranjskega. Najini mnenji sta razlićni. Mi nainreČ dogledno zanikavamo vse „velike politične uspehe" letošnjega zase-dauja, omenjtni list pa trdi, da so uspehi zares veliki in da je ćelo dta. pl. Schreya odpoved za našo deželo pomenibepolen dogodek „ein bedeutungureiehes Kreignirts".
Kakor »e vidi, sva dalrć narazen ; za tega delj ni nade, tla se v kratkem pobottva, da se h krati zjediniva, zlaat ker nesmo tako profinjeni dr. Sehrev-evo veijave, kukor pinatelj dopisov iz Ljubljane, ki se tuđi v tem moti, da Slovenci dolgo neso apo-znali. kako nevaren, ne>pravljiv nu.sprotMik di je dr. Schrev. Takoj po prvem pol.tičneiu iMHiopu spoznali snio dra. Schreya in, kdor je /ital .slovenske liste zadnjih let, uveiil sm je, da smo dostojno oce-njevalt  omnijt'nega imsprotink«..
A k ljubu teinu se nnn vender njegov od stop ne dozdeva tolike izretine važnosti, tolike poinembe /a debelo. Iznebili smo ne ga z« zrhij, to je res, a kdo ve, kdo priđe za njim. Če tuđi drn^a osoba, vender sigurno isti princip, in kje )•* potem basen, kje politični uspeh > A recimo da nastopi na njegovo mesto »irugn spravljiva osoba — kar pa vztrajno »ivomimo — kaj bode po^ledica? Nič ilru-zegii, nego da bod«- na desnici numestu 11 samo 10 glasov.
In  ta  desetorica  bode z vefiino  glasovala  le  V
3LISTEK.
Dubrovski.
(Povest A. S. Puški na, poslovenil J. P.)
Peto p ugla vj e.
<Ualje.)
Vladimir je povesti glavo; Ijudje so obstopili uesrečnega gospoda. nTi si naš oče,u kričali so po-ljubujoč mu roki, „mi nećemo druzega gospoda, kakor tebe. Rajši umrjemo, kakor bi te zapustili." Vladimir jih je gledal in mračna čuvstva so ga raz-burjevala. „Stojte mirno," rekel jim je; „jaz bodem sam govoril s policijskimi uradniki." — „Govori, oče uaS," zakričali so mu iz tolpe, „vzbudi vest tem zlodejem." Vladimir Sel je k uradnikora. Šabaškin stal je v kapi, upirajoč roki v bok in prevzetno je gledal okrog. Predsednik sodišču, visok in debel mož kakih petdesetih let, rudečega obraza z brkami, zatitoknl je in rekel s hripavim glasom, zagledavši Dubrovskega: rIn tako je, vam še jedenkrat ponovim, kar sem rekel: po riizsodbi okrožnega sodišča je zdaj vaš gospodar Kirila Petrovič Trojekurov, katerega tu zub topa gospod Šabađkin.   Ubogajte ga
vse, kar vam poreče; bolj ko ga boste »poštovali, rajši bo vas imel." Pri tej oštrej Šali se je predsednik sodišča zahohotal. Šabaškin in drugi člani so ga posnemali. Vladimir je kipel od nejevolje. „Dovolite vprašati, kaj to pomeni?u vprašal je hladnokrvno veselega predsednika. — „To pomeni," odgovoril je prebrisani uradnik: „da tmo prišli postaviti v poseat Kirilo Petroviču Trojekurova in po-prositi druge, da naj odidejo v  božjem imenu."
rPa vi bi se bili zamogli prej obrniti k meni, kakor k mojim kmetom, ter objaviti vlastelinu, da je odstavljeu od svoje oblasti . .  .u
„Bivši vlastelin Andrej Gavrilovič Dubrovski umri je po bofcjej volji; a kdo si ti?M rekel je Šabaškin s predrznim pogledom: „mi vas ne poznamo, in vas tuđi  poznati  nečemo."
„Vaše blagorodje, to je nas mladi gospod," zaslišal se je glas iz tolpe.
—   Kdo se je predrznil odpreti ustaV rekel je grozeč   predsednik:   kak   gospodV    VaS   gospod  je Kirila Petrovič Trojekurov . . . Bližite tepri.
„Ta ni pravi!" zaslifial se je zopet ravno ta glas.
—   Da, to je punt!   zaklical   je on:   starosta, he starostu, semkaj!
Starosta Htopil  je  preden;. —   Poišfti  brž  onega,   ki   se   je  predrznil  ugo-varjati  meni; jaz ga bom  .  .  .!
Starosta se je obrnil k tolpi, vprašujoČ, kdo je govoril. Vsi so molčali. Kmalu nastalo je v zadnjih vrstah neko mrmranje, vedno je naniščulo in hitro spreobrnilo wo v najstrašnejše tuljenje. Predsednik sodišča začet je mileje govoriti, skušal jih je pomiriti . . . -,Kaj ga bosto gledali," zakrićali so sluge, „ljinlje, /grabite ga!" in tolpa se je dviguila. Šabaškin in člani okrožnega sodišča skočili so v vežo iu zaprli duri. „Ljudje, ulomite," zakričal je rivno ta glas, in tolpa začela je lomiti vrata. „Stojte!" zakričul je Dubrovski, „tepci, kaj delate. Vi boste pogubili mene in same sebe; vsak pojdi domov in pustite me v miru. Ne bojte se, car je milostljiv : jaz ga bodeni prosil, — on ne bode pustil. da bi mi trpeli krivico — mi vsi uno njegovi otroci; u kako su more on potegniti za vas, Če se boste puntali in pobijali V"
(lovor mlađega Dubrovskega, njegov melodični glas in njegova vdičiistna postava imela sta za-željeni uspeh. Narod je utihnil iu raE:el ne, dvor se je izpraznil, uradniki ^edeli so v izbi. Vladimir Htopil je žalosten   »a  btopnice.    Šabuškin   oilprl  jo
duri ni začel je /. globokim priklanjanjem zuhvalje-vati se Dubrovskemu, da, se je niiloatljivo potegnil za nje.
Vladimir ga je posluSal s preziranjem in ni-Česar mu ni odgovoril. „Mi smo skienili," nadalje-val je prisednik, „z vaAim dovoljeujem prenositi tukaj ; kajti z<laj je že temno, u vaši kmet je utegnili bi nas napusti na potu. Skažite nam to milost, uka-žite postlati v obedoici ; ko n*noči dau, odpravimo se domov."
„Storite, kar vam drago," odgovoril je Du-brovski, „ja/, nesem več tukaj gospodar.u
To izgovorili odSel je v sobo svojega ofeta in duri za seboj  za pri.
Šesto pog I a vj e.
„In zdaj je vse končano!" rekel je Vladimir sam v sebi. „Zjutraj imel sem Se svoj kot in svoj košČek kruha; jutri moram zapustiti nišo, kjer sem se rodil. Moj oče, — zeml|o, kjer on počiva, iinel bo sovražnik, ki je kriv njegove smrti in moje rev-sčioe! - . " Vladimir je zaškripal z zobmi in njegove ori ustavile so se na podohi njegove matere. Slikar jo je predstavi! opirajočo se na držaj, v belej jutranjej obleki z rožo v laseh. „In ta podoba priđe v roke vragu naše družine," — potniHlil je Vludi-mir, —  ryv&1  1° bodo v Ču nnato   za   staro šaro z
/.lomljen imi Htoli vred, ali jo pa obesili v hodniku, da jo bodo zasmehovali njegovi pasji hlapci ; a v njegovej spalnici, v sobi, kjer je umri oče, nastanil se bo njegov oskrbnik ali pa njegov harem. Ne, ne, tuđi on ne srne imeti žalostne hiše, izkatereje pregnal mene." Vladimir zaškripal je z zobmi, strašne misli šinile so mu v glavo. Glasovi urad-nikov prihajali so mu do uSes; oni so gospodarili, zuhtevali ?.daj to, zdaj drugo, in neprijetno bo ga motili v premišljevanji.  Nazaduje je vse utihnilo.
Vladimir odprl je predalnike in omare ter začel pregledovati papirje pokojnikove. Bili so naj-več gospodarski rafuni in dopisovanja v raznih za-devab. Vladimir jih je raztrgal, na čitajoč jih. Mej njimi nafiel je zavitek 7. napisom: „Pisma moje žeue". Z živim gibanjem čuvstev začel je prebirati jih Vladimir: pisana so bila za časa turske vojne in bila adtesovana na vojsko iz Kistenjovke. Opiso-vala mu je vse svoje življenje na deželi in gospodarska opravila; z rabločutnostjo tožila je čez nji-jino ločitev in klieala ga domov v objetje dobre družice. V jednem je i/javila, da je v skrbeh za zdravje mlađega Vladimira; v drugem veselila seje njegovih zgodnih zmožnostij in prorokovala mu srečno in Hijajno bodočnost. Vladimir se je zaniislil v branje; njegova duša se je utopila v svet rodovinske sreče,
in niti zapazil ni, kako hitro je pretekel čas: ura na steni odbila je jednajat. Vladimir stisnil je pisma v Žep, vzel svečo in odsel iz sobe. V sobani spali so uradniki na tleh. Na mizi stali m kozarci in steklenice, ki so jih bili izpraznili, in silen duh po rumu čutil se je po vsej sobani. Vladimir šel je z mrzenjem mimo njih v predsobo Tam je bila tema. Nekdo je, zagledavši luč, skočit s kota. ObrnivŠi se k njemu z lučjo, spoznat ja Vladimir kovača Arhipa. „Čemu si ti tukaj V" vprašal ga je z začu-denjem.
—  Hotel sem . . . priAel sem poizvedeti, če ao vsi doma? odgovoril je jecljajoč Arhip.
„A zakaj imaš sekiro seboj ?"
—  Zukuj imam   sekiro V    Kako   hočem   boditi hrez sekireV    Ti   uradn'.ki   so   sumi   razbojniki,   le pazi se ...
„Ti si pijan,   vrzi   proč ai-kiro in prespij se.H
—  Jaz pijun V   Ljubi   «ospod Vladimir Andre-jevič, Bog mi je priča, da niti jedne kaplje   nesem imel v ustih  .  . . in kako bi mi   zdaj   tuđi   moglo priti vino na mnel? To je vender nezaslisano: sod-nijski uradniki hočejo posesti   nas,   sodnijski   uradniki   gonijo   našo   gospodo   iz  gospodske niše .  . . Oh, kako smrče   ti   vragi;   vse   bi   vkupe   pometal V  vodo.                                                      (Dalje prih.)
podredjenib, nikdar pa v temeljnih vprašanjib. Saj nam je zadnja seja dovolj jasno pokazala, kak duh vlada mej temi gospodi. Kljubu vsej spravljivosti, kljubu vsej „angenehmere Stimmuug", ki je navstala mej obenta strankama, je Dežmun brezozirno podrl statut Ljubljanskega me8ta in pri tej priliki pokazal, da on in njegovi pristaši tuđi brez Sehreva dobro vedo, kako treba čuvati koristi njihove stranke in privilegije,  kakersne jim daje  dosedanji   volilni red.
Deželni zbor kranjski.
(XV. (zadnja) seja dne 20. oktobra 1883.)
(Konec.)
V večernej seji poroča poslanec dr. Poklu kar o nekaterih točkah poročila deželnega odbora. Na na-e zučudenje izvedeli smo pri tej priliki od dr. Poklukarja, da so dela za osušenje Ljubljanskoga barja jako napredovala, dočim pr^bivalci barja ravno nasprotno trdijo. Dalje nasvetuje resolueijo do c. kr. vlade, n.O bi su na podkovskfj soli zopet uvedel pouk v živinozdravuištvu, kakor prej. Resolucija se vzprejme,
Poulancc dr. Dolenec predlaga, daše uvrsti vidra, ki jako škoduje ribištvu, mej roparake živali in naj se plačuje zu uničenje vidre „t.iglia", in sicer za staro 0 gld., za m!aio pa 3 gld.
Pred log se vzprejme.
Deželni predsednik baron Winkler pove, ko se poroča o uredbi rek in it 'kov, da je predlagal že meseca aprila pri minister-itvu notranjih zadev, da se postavi v državni proračun za 1. 18b4 za var-Btvene zgradbe ob nabrežji Save pri B-'ričevem 20.000 glii., in da je ob jesiuem ukazal cesarskim in^euirjem izdelati dotićni nučrt, ki je bil zvršen meseca avgusta in ministei\stvu titltoj predložen. Ni loga gospodov državnih poslani;^ bode delati pri si. državnom zboru na to, da se predlagana vsota vzprejine v držuvni  proračun.
Dr. Poklu kar izreifit   za to   gospodu   de>-el nemu predscdmuu gorko zahvalo.
Ni vrsto priđe p »ročilo dotiftne^a odseka 0 preuuredbi mestne^a Siatuti Ljubljanskoga.
Deželai glavar grof Thurn naznuni, da seje poroče\alec o tem prcdm tu, dr. Zarnik, odpovedal poslanstvu iu da je odsek izvaM inesto njega po-Blauca Šukljeja za poro^evalcu.
Poilanec Šuklje nasvetuje, naj se statut Vzprejme, kakor je   pivdložcu.
Do/mau dalje u.'go poldra^o uro upije in rentači proti mestnemu statutu. Tuđi jako n ulo-stojno označuje Ljubljansku mehane, da so „ordi-nii'e Biir^er", da ho inestu „nur zur Last" in du ne gre, kakor je tu v iiovem statutu določeno, v drugem \olilnem redu pomenavati „ordiniite Biiiger" in ćastuc mesčune kakor krompir in zelje. Konečno se izjavi, d.i  bode glasoval proti statutu.
Poslanec Murnik ugovarja Dežmanu in pod-pira nasvet odseka, da se predloži statut, ker se mora predložiti v smislu § 40. deželnega reda, v Naj-višje potrjenje.
Dežman zdpj prebere iz poročila deželnega odbora I. 1880, ki mu ga je dvorni svetovalec dr. vitez Kaltenegger, bivši deželni glavar, stoprav v zadnjem trenutku pisal, da je bit predložen statut že po Kalteneggerji 1. 1879, a da je bil kot že davno sklenjen vrnen od uekegft sekcijskega šefa y ministarstvu uotranjih zadev. Nikakor pa ni bil, kakor je to zvijačno trdil Dežman, v smislu § 40. deželnega reda predložen v N.\ivišje potrjenje.
Poročevalec Šuklje, ugovarjaje DeŽmanu, brani oisekov predlog. Za „epitheton ornans0 „ordi-niire Biirger" bodo Ljubljanski meščani se gosp. Dežmanu zahvalili.
Pri glasovanji se predlog odaeka, da se statut predloži Najvišjemu potrjenju, ne vzprejme.
O pravičan gledaliških ložnih pose^tnikov na-svetu je poročevalec Kersnik, ker ni vsa zadeva juridično popolnem jasna, da se izroči deželnemu odboru.
Predlog g. Šukleja glede ustanovitve polje-del^ke, oziroma vinorejske sole na Dolenjskem in dotična prošnja kmetij.ske poddružnice NovomeSke izroči ye deželnemu odboru, da v prihodujem zase-danji 0 njej poroča in predlogo Btavi.
Gospodični Ivani Fiiderl dovoli se za uste-novitev sole za nupredovalna ženska ročna dela v Ljubljani 500 gld. podpore in sklene se prošnja do trgovinskega ministerstva, da bi podpiralo to Solo in dovolili) kako vsoto u državnega zaklada.
lliuiškemu društ\ u kratijskemu dovoli se 30 gl. podpore.
S tem je dnevni red končan.
D^Želni glavar, grof Thurn, zahvalivši se deželnemu predsedniku baronu VVinklerju za podporo vlado, zakli/e Nj. Veličanstvu presvetlemu c«sarju trikratuo : Slava in živio ! čeinur poslanci naviiušeno pritnie, Potem prijavi deželni glavar, da je zbor zaključen.
Deželni predsednik baron VVinkler poudarja, da je bilo delovanje deželne^a zbora koristno za domovino in vso Avstrijo.
Poslanec dr. Poklukar se konečno zahvali deželnemu glavarju grofu Thurn-u za nepristransko vodstvo obravnav, in soja je bila pri kraj i.
Politični razgled.
Notraiije dežele.
V Ljubljani 8. novembrn.
Odsek   četvorice   ogerske   delegacije je v torek  obravnaval   okupacijski   kredit ter1 ga   konečno   po   malim   crta nj i   v/prejel    v   znesku 7,iiO7 000 gld.   OdgovHrjaje na vprašanja delegatov
opravičeval seje minister Kal lav najprvo, da ni predložil poroSila 0 občnem položaji v zaserfenin po-krajinah, ker da se je malo spremenilo in je že itak lani obširno poročaL Minister Kallay je objavi), da se je izmej 2500 ubeglimi Hercegovci že 2000 po-vmilo ter da se ne upirajo več nabiranju vojaških novincev. Začetkom pretečenega meseca so se na-bori vrSili brez vsakeršnih neredov. TekoSi davki in zastanki plačevali so se letos marljivo, dasi ni bila jedna boljših letin. Gozdi da so največji zaklad obeh pokrajin in je le želeLi, da bi sć avstrijski državljani z večjimi kapitalijami udele^evali teg-t trgovin-stva. Jako važna bi bila železnica iz Bosne do morja za prevažanje lesovja in rudotu. Železnica od Save do AdrijV, ker ozkotirna, po mislili ministrovih nikakor ne bode škodovala prometu na Reki.
V jtrvostolnici će»k«? zemlje vršil ae je v nedeljo znamenit dogodek; uresničila se jvi Čehom mnogo let gojana želji, da se je doslej samostojno predmesto Vvšehrad spojilo z zlato Prago. Ta čin vršil se je v nedeljo slovesno, ob navzoč-nosti deželnega nadmuršala, obeh županov in tnestnih odbornikov ter mnogo druge ofii^ijalne gospo le, Po-udarjal se je slovansk značaj obeh mest in omenjalo ae je prerokovanje LibuSino, ki je dejala, da vidi vzdigovati se mogofno mesto, kojega slava šega do nebes. — Nemcem ju to spojeuje seveda velik trn v peti. „N. Fr. Pr." jadikuje, da se je ondu za vrke zgubil mandat nem^kega državnega, poslunca. Posebno pa se dela „D. Ztg." jako žalostno ter napada vlado, da pri vsakej priliki ugaja strastnim željam českega ljudstva. Po njenih mislih bi se moralo čisto molčati 0 slovanskem značaji „zlate Piage", dasi je nad 80 odstotkov njenih stanovnikov češke naroduosti. Po njenih mislih je vsaki narotinostni pokret slovanskih narodov že politična demonstracija.
VpraŠanje 0 lirvatskem banu je rečeno v tem zraislu, kakor smo poroč*li v predvČiMHjđnjem listu. Prednik barona Rimberga na voa^kem po-veljniškem mestu v Zi{?rebu, fzm. Fran baron F i lipo vi6, je prevzel ponujano mu bausko dostojanstvo ter se bode v kratkem imenovah Sekcijski načelniki se bodo izbrali po njegovi želji. — Volitve v Za-grebfiki me.^tni zastop se vrše z jako slabini zanimanjem V torek je iz 1113 volilcev sumo 268 volilcev prišlo posluževat se volilne pravicu. Voljeni so bili: Ant. Eisenhut, Juraj Crn ad 1 k , Vladko Mažu ih niti, Aleksa Hondl, dr. Kontak, dr. Lobmaver, Josip Altman, Junaci) Sieber in LjuJovik Modec Včeraj pa so bili v prvem volil-nem rao c du z 38 oddanimi glasovi izmej 86 volilcev voljeni: A Vancaš, Aleksa Schauff, Mi'au Stanko vid in Karol pl. Pog led i ć.
Poručilo »rbslteig-a gener^ia N i k 01 i ć a, po-veljnika vojski v upornih krajih, do vlad^, da se mu bode kmalu posrećilo ukrotiti ustanek t^r izvesti redno razmerjp, je bilo, kakor Be kaže. jako optimistično. I/, Bt'legagrada se poroča včerajšiiie^a dne, da so uporni vsi kraj i mej Z a j č a r j e m, B a n j o in Knjaževcem. V nedeljo prispel je general N i-kolić s svojim štabom v Vranjo. Isti'ga dne je bila na cesti, ki pelje iz Zujčarja v Paraftin, bitka mej vojuki in ustaši. V Začirji ;e bilo včeraj po noči na zahtev kraljevoga komis: Tja z*prtih vei"; ime-nitnejših članov centralnega komiteta radikalne stranke
v Belemgradu. kateri se bodo postavili pred „preki sud". Mei muni se nahajajo: Pasić Teodoro-vić, Miloš Dević, profesor GerŠić. Andrija N ?-kolić, Taušanović in profesor Gjaja.
Brnt ruMkcga cara, veliki knez VI ad i m i r , se mudi na Francoskem kot gost prezidenta Gre-vy ja, 8 katerim vred se udeležuje lova pri Ram-bouillet-u. — Z osupnenjem se opaža, da hoče veliki knez Vladimir, dasi ju bil vzprejel povabilo Berolinsknga dvora, priti tja ob navzočnosti roanrje vifta Rudolfa, še le v nedeljo prnpeti v B'rolin, ko bode avsti ijski cesarjeviĆ tedaj bržkone že od-potoval.
Bolgarakl d plornatski agent v Carjeingradu, Kara-Min a jlo v, izroči! je ministru Said-paši nasleinjo resolucijo svoj« vlade. pBolgat\-*k*\ vlada je voljna v vsakem okruji, koder prebivajo MosH'mi, namestiti muhnmedanskega soduika, kateri se bode pridružil obstoječim sodiščem. Potena dovoljuje še daljuo dobo jednega leta, v katerem se zamorejo muhamedanski izseljenei zopi't vrniti na Bolgarako ter pojesti svoje imetje; v vsakem okraii, kjer bi-vajo Moslemi, pa w. bode podprefektu pridružil po jeden muhamedanski pristav. Nnsproti pa znbtevu bolgarska vlada, da nnj Porti odstrani dozdinje tez-kočt* pri spremnih lisiih bolgarskih potovalcev po Turškej ter da se naj roej bolgarskim agentom itj Porto v bodove dopisuje v francošči.ii, in ne već v turskem  jeziku."
Dopisi.
Iz Višnjcifore 6. novembra. [Izv. dop.] V navadi je sedaj že skoro, da pevci na grobeh svojih umrših prijateljev na Vseh Svetnikov dao zapojo mile žulostinke, ter se s tem spominjajo dragih jim pokojnih. Tuđi tu 80 se spim ni I i domačj pevci, kjsLetim je potnogel tuđi tukaj.Snji gospod nadučitelj, prerano umrlega inludfnča J. St. Z'ipeli 80 mu na gomili mile ntgrobnice: Bhgor mu, Človek glej, J tmica tihu in Ntid zvezdami. Ganili so glasovi slehernega, sosebno, ker je bilo malo sliiSateljev, katerim ne bi počivala kutera v življenji dr«gn oseba v hladnoj  zemljic.
Ko [ta ravno dopisujem, naj mi bo dovoljeuo Opisati še jedno stvar, katera je za   nas   v»*levažna.
Bili ko casi, ko je Višnjngora (inleč slovel i (?) zaradi sl»boglasne „neinškutunje"! Di se je uko govorilo, gotovo ni nihče drugi bil u/.rok kukor tedanji župan, katrri je nemski uradoval, akornvno Dobedcti odbornikov tega jeziku niti zmožen ni bil, torej tuđi čostokrat neso vedeli, kaj d.t so podpiso-vali. Ati vse nepostavnosti navesti, kiitere ao se takrat godile, ni mogočt1; vse nemire in ruzprttje zab ležiti, kateio je prouzročila zaradi „ohole n» -vednusti" pivvzetna o.-eba župana „p h ragra fo va, iie bi /;uiostovrtio deset at>jvilk „Slovmskega Naroda"! In kuko je napredovalo mesto takrat V To ve slehmii prebivalec. Ko |e omenjeni „gospod" se od]>oved:tl (ker je čutil vodo že v grlu), voljen je bil piovizorično na rjegovo mesto sedanji župan, vri, ća napredek mcsta unet in naroden mož. On mnogo stori ?,a mesto in storil bi še već, ko bi ne imel najhujđega uasprotuika v — „ranjkem" županu, kateri vse napake sedaj pri županstvu vidi, ko |e pa on sedel na HtaraSinskem stolu, si ni bi lastu ih veliko večjih nepostavnostij svesti. (Dokaz so računi) — Približale so se pa zopet volitve odboru in župana. Zatorej meščanje, bodite zavedni; volite mo?a, kateri združuje v sebi poštenje a skrbjo zo vaš prid, in narodno zavest, a ne človeka, kateri skrbi le za svoj žep (na vaš račun) in si zatorej le iz sebičnih namenov toliko p riz a deva, da bi ga volili. SporniujajtB se na nekdaj, m ne dajte se pregovororiti ali prestrašiti s praznim gro-zenjem „alkohola polne glavice"! S tem koristite najprvo sebi, in tekom časa se bode tuđi Višujagora častno imenovala — pravo   narodno mesto! —
Itesnicoljub.
Iz Gtorjan 7. novembra. [Uv. dop.] Veselica našega „Bralnega društva" v nedeljo 4. t. m. vršila se je v vHem povoljno. Tombola nam sicer ni dala prejšnjim jednakega dohodka, ker za taisto je na prostem zdaj prekratek čas: pod jedno streho pa za vse ljudi ni prostora; težko torej pričakujemo dovršenja „Narodnega domau, s katerim bo odstranjen ta nedostatek in mozno skrbeti še bolj za pouk in zabavo.
Veselica   splob   ni   imela   nikakega dobičkar Hkega  namena,  temveč le namen zahvale,   Čestitanja in poslovljenja.
Mej govorniki omenim g. Žirovnika, kije napravil prvo napitnico na Nj. Veličanstvo, katero v-^elej in povsod blagovoljno pripoznava zasluge značajnih in za ljudsko prosveto trudečih se mož, in taiste odlikuje z ofiitnimi znamenji Najvišje Svoje zadovoljnnsti; tako ]e torej Naivi^ja Nj. milost posvetila v naš „kot"; po tej napitnici zapela seje mvdušeno „Cesarska pesen". Druga napitnica bila je na odlikovanega g. Žumra. G. Žirovnik poudarjal je njegove zasluge kot župan io kot pred-sedntk društva in se mu v imenu vseh zahvalil za neumorno dt-lovan;e v korist domače občine in za njegovo ne-ustrašljivost proti nasprotnikom napredka domače omike; nevci zapeli so na to: „Za domovje!" Z'laj se /.ahvali g. Žumer vsemu društvu, posebno pa odbornikom, pevovodji in p'jveem, kakor tuđi obcinskim odbornikom za podp'ranje v njegovem delovanji; omenjal je /la^ti, da je z nekim strahom o novem letu društvo u>tanovil, ker je le malo privržencev inu'l, in mnogim se jh vse to sm>'3no zdelo: danes pa šteie društvo žm 1^0 udov. Dalje je rekel, d i NajviŠje odlikovanje ne velja le njemu samemu, t<imve6 vkupno vsem, ki ž njim vred za ob^ni bla-gor duševno in tulesno kaj store. in da je ponosen biti župan in predsednik takerau ljudstvu, katero je voljno vzprejeti vsuk dober svet in zvrAiti vsako, za doma('.i kraj patrebno in naj si bo še tako težavno dejanje. Po tej napitnici zapela se je Nedvčlova „Mili kpij". Zdaj so se vrstite napitnice: na prefi. «. juhilnnta K. Tedeškega, k»»terega god se je ravno ohhajnl, in katiTemu so že na predvečer napravili pevci „podoknico" s strelom, petjein in čestitanjem; izrekla se |e posebno žel;a, da bi ga Bog ohranil n:«m še toliko Čana, da bi še di.imantno sv. maso pri nas pe); ilalje n>i pevovodja g. Žirovnika, od njegove strani pa na ga pevce ; vsako napituic<> sprem-I ali so burni  pživio"-klici.
Konec zabave bilo je pa poslovljenjj od g. ka-pUma Iv. Staknrja, k»teri se je že pri dopoludanji alužbi božji pnv lepo poslovil; ta teden nas namrefi zapusti in se preseli na Vrhniko. Hotel s« je torej še od posamirnih osobno posloviti, zatortj nas je obiskal, io kar mu je bilo ta ve'ter izraženi, nnj velja 5e jedenkrat: Hvala mu za vsak irud njego-vega Sestletnfga tukajšnjega službovanja, posebn*«, hvnla pa 7A\ podobe in lepo fitcvilo knjig, ki jih je o svojem času daroval društvu; vselej in povsod naj ga spremljajo naše srČne želje, namen svojega pokliča tako do.seci,  kitkor hh fhu jt» posrećilo pri nas.
Iz itraiiJsKt'Ka «»lir»|a (i. novembra. (Izv. dop] K'ior je čital v „Urtiteljskem Tovarišu ' poročilo o lettišnjej uft'teljskej kont-irenc' za na« okraj, se morebiti še sponrnia, kako je dopisnik k sklepu v 16. štev. omeujenega lista udrihal po ne-k<m kolegi, „ki seje nemir mej brati-* in ga gonil v drug kraj, vofieč mu „arečen pot". Kdo bi bil ta nesrečnež, ni vedel živ kist, ker ni uikdo kakega nemira opav.il. Z«to smo tuđi v „Slov. Narodu" od ■ 21. septembra mcnili, di se gospod poročrvalec, ka-' kor nekduj vitez „Don Quixoteu bojuje s praznimi i strahovi. A ker jn bil ovi dopis v znamenje, da se vsi učitelji ne slagamo z nazori gosp. poročevalca, | podpisan z „altera pars", plauil je gosp. poročevalec v 20 štev. „Il'it. Tov." po dopisniku, češ: „sam si si nastavil limanice in se v nje tuđi ujel. „Altera pars" je, ki seje nemir moj nam'." Ako pomislimo, da se „altera p:u\su le v oziru knjižnične zfideve ni | skladala z mnenjem g. poročevalca, iu je vso nj"no nasprotovanje bilo le v tem, da js pri korifurenc'ji! neka učiteljica v jako uljudnem tonu izrazila žHjo, naj se v oztu knjižničnega zapisnika izvrši to, kar zahteva zakon, in so jej nekoji učitelji pritrjevali, potem lahko uklepama, na kakej trdej podlagi bi bila stala „vzajemnost in prijaznost, ki jo prejšnja leta vladala v nafiem okraiiJ, ako bi jo bil Mdih |>rve sapiceu žk omajal. Dalje pa tuđi vidimo, kako malo more g. poročevalec ločiti stvar od osobe in kak mir mu je ideal. Vse naj ostaoe nin statu quou, ii»j si bo dobro ali slabo; kdor pa se predrzne kaj oporekati, proč ž njim   on st'je ueinir.
Kar pa zideva dru^e dokaze v zadnjem dopisu g. poročevalca, «e nam ne zdi umestno, spu-fčati se v kako daljno polemiko, ker to, kar g. poročevalec piSe o knjižnici, je le prazno fienčanje, ki našega, na sam -/.akon oprtega zahtevanju ne more nikdar ovreči, in le opomnimo, da naše zahtevanje ni novo, temveft je že leta I87(i. neki g. Železno-gorski, ki je tnkrat o konferenciji poročal, v svojem poročilu taisto nasvetoval. Sicer pa se z mnenjem g. Podratitovskega, da naj vsak, kdor se za to za-devo zanima, oba dopisa bere in sodi, popolnem skladamo in le dostavljamo, da ae sodbe prav nit ne bojimo. Mi smo zahtevali le to, kar zakon že itak veleva, in smo to tuđi v „Slov. Narodu" stvarno in mirno razložili. Osobe se nesmo dotaknili niiedne; bile so nam svete. Kako pa je odgovoril g. Podra-titovski? Ker dejanj ovreči ni mogel, prišcl je z osobaimi napadi in sumničenji. (("Jlej „VirČek tam doli bli/o Strmola", o katerem tuđi mi ne vemo, nkako ga je v razpravo prištulil iti pricefral", a to pa vemo, da je ž njim svojega kolego, o katerem misli, da jt» oni dopis pisal, na jako uesramen na- ' čin, dasi čisto po krivici napadel in to tako, da vsnk, kdor pozrm kraj, ve lehko tuđi ime.) 7, na-spiotnikom pa, ki mbi tako utn.H^ano orožje, se ne maramo boriti. Toliko v odgovor gosp. Podralitov-skemu.
A „Tovarišov" poročevalec opomnil je tuđi kn;ižnično komisijo, naj se še samn /u go var ja; in na to ju njen načelnik v 240. štev. „Slov. Naroda" r»'S napisnl kratek zagovor, ki se sicer odlikuje po večjej dostojnosti in mi mosti, kakor „obramtia" g. Podrati-tovskeya, a vemler si tuđi g. l'e/.dtč ni mogcl kuj, du nt* bi tuđi on, po vzgledu že imenovaiH'gu go-spod'i, v buljSo obrumbo posluži I se sumuičeijn, re tuđi le s kratko besedico „naročeno" (.se. op /Mi)). Pri tem ne ve, da ni pomislii, da se to z drugim galantnim opravtčevunjem napram go.spici kolegi nj i jako malo uje ina, ker jej samostalne misli pri izde-lovanji referata oilri'kujo. A kt*r j*- ilopi.s v ostulein pisun mirn'j, odgovoiimo mu slede'■«: V.se naspro-tovanj« „ulterius partis14 je bilo, Kakor žf onitMijeno, le v tem, du so pri čitanji prvima konferenčnega poročiU nekoji ^ospodie odobravali iniscl, na) knji?.-nična komisija skrbi za to, (Ih dobi vsitka hoIh po-polen zapisnik okraj ne učiteljsku kiij/iiicc, ka-ker>nega do letos nesmo imeli, in to po krivdi komisije, ker ni vsako leto po okroznici nuznunjcvala prira^t«k knjig. (Le ustmeno naštevanj^ nekojih važnejiti del ne /atlostuje niti zakonu »iti učiteljem, ker neso vsi kninorni stenograli, tla hi mogli v hi trosti naštet« knjige tuđi zabelržiti.) A ker se natn jo takoj potem razdelil na novo urej.Mi zaj)ismk, ustregla nam je komisija ćelo prej, nego smo tw na-tl ej ali m bili smo zadovoljni, ker s tem n« bilu vsa rec poravnana. l);\ se je pa pott-in tu zarteva v javnost »pravilu, Dam je Katnim jako neljubo, ali krivi nesmo mi, nego g. Podratitovskegu zlovoljno pisano porobilo v „U<Mt. Tov.u, v katerutn se mm je očitala iH'hvalezjiost. in dru^e nelepe čednosti. Ua .se pa na tako očit »inje vsak človek brani, je memla umljivo. A tuđi V tej nušej ottruinhi ^ino nedostatke pri na.se] kti|ižn ci \a toliko omenili, kolikor je to g. Potlratitovski že sam, ta ludi „bonu h'le", storil. Ako je pa on komiMijo tako po nepotrohnem in nespretno zagovarjul, mi ne moremo zato. H^č naj bo tedaj poravnana hve/. zmnere. V bodoro pa raspravljajmo tuke stvari doma, iu im vlačinio jih bre/. potrebe  v javnost                                       lile e^o.
Domaće stvari.
— (nGelogen  wie g ed r u ck t.u) V „Tage-j-post"   o^lus'l  ne  je  »lopsnik   iz Ljubljane,   ki   pravi, da  je  pri zadnji   slovenski   predstavi   git?dulidče  bilo prazno („zieinlich leeru;.     Kako kosmato  vest  ima ta dopisnik   razvidi  se \% tega, da je pol  ure   pred predstavo gledalisće bilo  r az pr od a n o , da ni bilo niti za parterre niti za galerijo več ustopuicu tlobiti. Na podlagi  te laži treba  sodai    ludi   ostale  stavke dotičnega dopisa.
—   (Pri    d o b r o d e1n i    1 o t c r i j i   skupne Notranjske)  v   prid  „Narodnemu   duinu" 2. dno septembra t. 1. imeli   amo  15'.)8 gld. 41  kr. dohod-
kov in 714 gld. 85 kr. stroškov, torej čistega imetka 883 gld. 56 krM katera svota je pri Notranjski poso-jilnici obrestovana. Ražen tega imamo 20 svetilnic, katere bodemo prodali ter znesek" isto tako naložili. Več gospodov poverjenikov dolžuje nam na razpe-čanih srečkah 142 gld. 60 kr., kar je tuđi uzrok, da ne položimo še danes čistega računa. Prosimo torej tište gospode, kateri nam novcev še neso poslali, da to potnvo v kratkem store, ker bi bili v nasprotnem slučaj i primorani, nj'h inu Da pri razgla.su našem objaviti.                                       Ožji odbor.
—   (Kuharica Trnovnkega g. župnika), ranjena po neznanem zločinci, ima, kakor pripoveđu-jejo zdravniki,   jako malo  upanja okrevftti.     Ker so pluča prebodena,   trebalo bi v najsrečnejšem slučaji najmanj pet me^eeev,  da bi ozdravela.
—  (Iz Trži ča) se nam piše v 6. dan t. m.: V ponedeljek   zjutraj   ob   3. uri   nastal  je v bližnji vaši Kovor ogenj, in ker so Ijudje se vai trdno spali, pogorelo je  dvema   gospodarjema   vse,   jednemu   pa pod in hlev.   Zavarovani so bili  vsi trije,   pa škoda je grozno   velika,   ker   temu,  pri  katerem je začelo goreti,  je pogorela  vsa živina: 9 govejih glav in  3 konji. Škoda sk ceni na več kot pet tisoč. Kako je I ogenj uastal, ni znano. Goreti je začelo nad blevom. Brž ko ne so zažgali  berači, ki prenočujejo po avi-slih    Sumi se pa tuđi zločinska roka,  ker je v pol leta pri tej rodbini že trikrut gorelo.
—  (Vabilo   na veseli   večer),   katerega priredi Tržaško pekovako  pevsko   druStvo    „Jadranska Zurja"  v nedeljo, dne   11. novembra   v gost'lni Al Tirolese Via del Ponte,   za  „Portico".    Veselice spored obse«a petje in razne govore.   Začetek točno ob 3'/a  uri popoludne.   LJdje no prosti ustopniue.   K oMlnej udeležbi vabi                                       odbor.
—   (Koledar   s   kuži potom   po   Trstu) bode Se le sredi decembra gotov.
—   ( R a z p i s a n u   služba.)     Vsled  naredbe poljedelakegu  ministerstv.'i   z dne   19. oktobra   t. 1. razpidimo je mesto potovalnega kmetijskegu učitelja za slavenske  pokrajine na Tržaškem, Go-riŠkem in v Istri.  Plača 1000 gold.,  potovalni puvšal 600 gold. na ieto, plaćilen  v mesečnib   obrokih na-prej. Prošnje, v katerih treba dokazati starost,   dovršene studije, praktično izooraženje v kmetijstvu in znanje nemškegu,   v debeli   navađnega   slovanskega, deloma tuđi laškega je/.iku,   do   10. decembra   t. 1. na namestništvo v Trstu. Prednost i majo prosilci, ki so izpit   o kmetijstvu  napravili na   kakej    poljedelj-skej sre.lnjpj Soli,   ali samo za s^dje in vinorejo na „k. k. Hocbschule   fiir Bodencultur"   na  Dunaji.  — Obile pritožbe slovenskih listov, osobito pa interpelacija, stavljena   v doželnem zboru Goriškem,   imele so srečen uspeh.
Telegram „Slovenskomu Narodu":
Beligrad  8.  novembra.  Oddelek  srbske vojske je na maršu pri Banji  zadel na ustaše, začel  takoj   streljati    ter   nbil    šest   puntarjev. | Uporniki  so  takoj  razobesili parlamentćrno zastavo, javili,   da se udajo  in  prosili za ainne-j stijo._______________________________________i
Meteorolozi čuo  poroci In.
i^^^'L—!- "-"■£•1 .   s       ,        :         i            ;      ! >   7. zjutraj 7'29-7»-nim.  -f   SHJ'O Bi. szh.j   obi.    lasOmm. %     2. pop.    T.'ir-U mm.   + 12k2HVsl. szh.    obi.                   \ ' t."   9. zvečeri 73307Dim. 1 + 12 l'Csl. 8zh.|   obi.     «ežJft- i \                \                  ■                               i                            1 Srednja temperaturu -+- 11'5°, za ")"n ua<l  normalni«.
dne 3. novembra t 1.
(Isvirno teleprafično  porodilo.?
Papirna  renta   ......          ...      78 t'ld. 60       fci Srebrna renta  ....          .                           79     .    40        , Zlata renU......               .    .      9 •    „    90        „ 5°0 marcna renta.    ........      98    ,    30 Akcije narodne banki-   .                         .          S39    ,     —        „ Kreditne akcije    .          ....         .    .    277    ,     70 London    .               .....         .               :20    n    40        „ Mrebro                .          .......            —     „      -        r Napol.            .         .........         h     „    f>7        , C. kr. cekini.         .                   .    .                             ,    71        r NemAke marke            .....                      ' 9    ,    10 -1".u  diŽHvne nref-Mv.   iz ]. 1854    250 trh).     119           !iO Državno srećke iz 1. 18t»4.            KR) g\d.    1H9    „    '25 4"/,,  avstr.  zlata renta,   riavka prosta.            98     ,     60 Oprska zlata renta 6°/0......119    ,    80 •    -      86    ,    75 „      papinia renta 5{'/0.....Uh    n     25        r 5"/\j štajerske zenoljifič. odvez. obli^f. .    .     104    „    — Dunava reg. »rečke 5°/0      .    .    10O «!<!.    IH    „    75 Z«>mlj, obč. aveti. 4'/a70 zl»ti '^»st-  •isti .     119    „    25 Prior, oblitf. Elizabetine  znpad. zeleznicc    103    „    — Pn'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice    104    „    75        „ Kreditne srećke......100 g\d.    168    B    2h        „ Hndolfove srećke   ....            10    „         19    „    25 Akcije angio-avstr. banke .    .    120    „       106    „    25 Tninjniway-druSt. velj.   170 gld. a. v.     .    '217     „    80
i*oslaiio.               43J
■   ^GLAVNO  SKLADIŠTE        I
m   ^I^^Vt **^———^-------Sajdišlije lužn«    ■
■----------KISELINE    I
H   poznate kas najbolje okrepljujuće piće,   I
H     I k« fzkiian Ilek proti trajno« kašlju plućevine I     H
■     žtladoa bolesti grkljana I proti mžhurnlm kataru,     H
I   V; 'JJKT " (PASTI LLEN)  I
H      mmlmd M kod Hlllke MattODija (Kolori nn u ČMkoj).       H
H       Na etlkćto iu  saiuHli,      MATTnNl'S     H
^H       kakor kuže podona, 99^                  ..             ^H
| I   '-«■>» «»i„ „««■».   |g|[$SHuBLER I
9*r Cevljarji '•i
ho vzprejeniMJo ter dobe tra.|iicKH tloln v
D. H. POLLAK-ovi tovarni čevljarskega blaga
Itol«*^ CS-i*tt(l<*ai.                   (721—ti)
dne 7   novembra               VOIRB     llStS Pri ttlonu: Oe' me iz
Budimpešte. — Preisbi'r<?er     neiuške  iu nemško-sloveiiske
iz Gndca. - Fuchs » Du-              pHporoča po najnižjej ceiii
naja. — Gas^er iz Gorče.              v F          r      ■    JJ
z Dunaja. — \ itez pl. Ga                         T , boldi iz Ljubljane. — Kiha                   V LjUDljaHl. I z Dnnaja.                            I                                                    ------I
^Tauzan-suzillo.
Vsled višje eene pri  preinogovib   jatnuh   primorani   huk» od denuSnjega dno naprej pri prodaji premota Hledečr cene ustanoviti,  in sieer pri naroi'ilili:
50 ko. =    1 colni cent        a "»0 kr. za 50 ko. \                    in a 52 kr. za 50 ko. \ prcs.jaiicjrti
500   „   = 10 colnih centov a 48   „    .   50   w   (''" ('im'M' „  a 50   ,    „„50   „   f      lilnKii. 1000—  1250 ko. = 20—25 colnih rontov u 47 kr. z:i 50 ko.  preino^a. 2000— 250O   „    = 40—50      „            „       a 4(>    „     „   50   n
5000    „    =                 '/■ vagona       h 44    „     „   50    B
100C0    „    =                  1   vuKon         a 43    „    „   50    B             n
V Ljubljani, v 5. dan novembra 1K8.-J.
(724_i)                                     Ljubljanski prodajalci premoga.
Slika pesnika S. Gregorčiča
dobiva se na fin in mofen papir tiskana v .,Narod-nej tiskarni"   — Cena 20 kr.,  po pošti 25 kr.
HDružec
b kakimi 800O kUI. gotovine se išre za solidno in iako zdatno obrt. — Osobno sodelovanje se sicer ieli, a ni ne-ogibno potrebno. Prijazna ponudite vzprpjeraa upravniStvo tef,'a lista z naslovom: „C^ompngnon".                (725 — 1)
*S3v 5S3v 553?^
■r brinja -•■
je za kupiti pri                      {723 —1)
Alojziju Domicelj-U v Zagorji pri St. Petru.
8<s daje takoj
gostilna
v najpriliencjšeiD in ugodnejšetn kraj i, tik farne cerkve in naaproti c. kr. uradov v Gorenjem I^o^Ht.«! pod najngod-nejšiini pogoji na veČ let- — Natančni pokoji se zvedć pri laatniku
/%ii<lr<v|l  IHaritiKo-tu (707 — 8)                                    v Gorenjem Logatci.
¥ „NARODNI TISKARNIa
v JL-jubijani
je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: UOV. Prelozil 3/. Matovrh.   Ml. 8°, 32 p61. Cena 70 kr.
2Ka Kiiižttno  cen<»
se morejo Se dobiti aledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. svezek, ki obsegra: Stenograf\ja, spisal đr. Ribič,
—  Životopisje, spisat Jfajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, apisal Fr. Leratik. — Telećja pečenka, nuvelii, spisfil J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
—  Pisma   iz   Rusije,   spisal   dr.  Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, apisal dr. J. Vosnjak. — Čegava bode,  novelica, spiaal J. OgHnec.   Vulja   ....    15 kr.
n. zvezek, ki ohst'^u : Erazem Tatenbah, izvirna povest,  spiajil ./. Jnrčič.   Velja........25 kr.
III. zvezok, ki obsega: Prvi poljub, novela, spisal /. Sk-alec. — Na crni zemlji, novela, spisal J. Skalee. Veljji.................15 kr.
V. zvezek, ki obsega  Meta Holdenis, roman, fran-(;oski   spiaal    Viktor   Cherbuliez,   poslovenil Davoriti   IlostnUe, Velja.................25 kr.
VI.  zvezek, ki obse^a:   Kazen, novela,   francoski spisal //. Rtivičre, po^loveuil Davorili Jlostnik. — Cerkev in država v Ameriki, trancoski spisal E. Laboulatje, poslo-
venil Davoriti  llontnik. Velja.........15 kr.
Zu vseh 5 zveakov naj so prilozi še 15 kr. poštnine, za po-
sainezne zvezke 5 kr., za „Nov"  pa 10 kr.
^ vzajemno-zavarovalna  banka za življenje Z ?                       na Dunaji.                       f
v         Vodstvo: I, Nibelungengasse 7, v lastnej hiši.         |
<                                 -----------------*>g^-io*-^-----------                                j§
3)               Priobčujeino s tem,  da šino izroeili gospodu                                                      (^
Uosipu Prosenc-u v Ljubljani,!
|                 Slonove ulice št. 53.                 %
j)         glavno zastapstva         |
f za Kranjsko, Koroško, Juzno-Stajersko in Primorsko g
^   ter prosimo p. n. obeinatvu omeiijt'iiiti pokrajin, da se lda^ovoli v vsoli ,,I*Atrlo*'   /^ /   zadevajoeib slučaj ib odalej obraćati do %. JoMipa Proseu«'«.                              \
%            Na Dunaji, v 24. dan oktobra  188o.                                                      ^
%                                                         T7"od-st-^7-o-      4
y                                  c                           " _                   \
)Q               Ozirajc f»e na pivdstojefe naznanito, nsojain si  p. n. občinstvo opozarjati,   w
v    da vzpriijcn'ui zavarovalna banka ,,1'MtrItt*' vsakeršna zavnrovanja Utti»it»Hj    /
?)   \:i rent« ziidevajoi'a ćlovcHko   ži«ljeiij«s   kakor tuđi osnovo  in uprnvo   ^
^   prežlvotullt blnKUjuic* (naoi-ijacij),  ter slmu za vzprcjeraanji' zavarovalniakib   (^
Qy   nuročil otvoril                                                                                                                           cy
<=         svojo pisarno v Slonovili ulicah št. 52.         9
taj                                                                                                                                                           \^
?L    (7oo-a-,                           JoHip ProNenc.    ^5
I^Uatelj  in odgovorni  urednik Mak«o Armič.
LaBtnina in tisk „Narodne Tiskarne1*.