.JAZ SEM PA MISLILA, DA JE KAK.EN VOHUN” Ob stoletnici rojstva dr. Borisa Orla in petinpetdesetletnici odhoda prve Orlove ekipe na teren Alenka Simikie IZVLEEEK Ob 100-letnici rojstva dr. Borisa Orla, prvega povojnega ravnatelja Etnografskega muzeja, ter 55-letnici odhoda prve muzejske ekipe na teren sku.a avtorica skozi organizacijo dela in .ivljenja ekipe v tretjem letu po koncu druge svetovne vojne osvetliti podobo dr. Borisa Orla, njegovo delovno vnemo ter ljubezen do dela in stroke. Kljuene besede: etnologija, Slovenski etnografski muzej, Boris Orel, terensko raziskovanje, ekipe ABSTRACT Dr. Boris Orel was the first post-war director of the Ethnographic Museum. The article is dedicated to the 100th anniversary of his birth and the 55th anniversary of the start of his first field team.s activities. It is an attempt to shed light on the figure of Dr. Boris Orel, his enthusiasm for and love of his work and discipline through an analysis of the work organisation and life of the field team in the third year after the end of the Second World War. Key words: ethnology, Slovene Ethnographic Museum, Boris Orel, field research, teams »Orlova temeljna lastnost je bila njegova izredna delovna vnema, vestnost, kar strastna ljubezen do dela in s tem do stroke« (dr. Vilko Novak, Traditiones 2, Ljubljana 1973, str. 254). Da, Orlova delovna vnema, vestnost, ljubezen do dela in njegove terenske ekipe, organizirane v tistih te.kih povojnih letih, to obeudujem .e od zaeetkov svojega dela v muzeju, ko sem se ob urejanju gradiva zaeela seznanjati z njim. Njegovi delovni dnevniki, poroeila, predavanja, zapiski prieajo o neverjetni disciplini in samoorganiziranosti. In le tak elovek je bil sposoben organizirati skupno delo petnajstih izobrazbeno in znaeajsko razlienih ljudi. Eeprav se zadnja leta nisem vee ukvarjala s tem delom zgodovine slovenske etnologije in Slovenskega etnografskega muzeja, sem z veseljem prevzela nalogo, da ob jubilejni .tevilki Etnologa, posveeeni 80-letnici muzeja, napi.em nekaj o dr. Borisu Orlu, njegovem prvem povojnem ravnatelju. Ko sem razmi.ljala, o eem naj Alenka Simikie pi.em, nisem mogla obiti terenskih ekip. Odloeila sem se poskusiti z osvetlitvijo organizacije dela prve ekipe, raznih dogodkov in anekdot v tistem te.kem povojnem easu, ki ga veeina med nami pozna samo po pripovedovanju, osvetliti tudi dr. Orla samega, kajti: »Pogumen je bil Orel, da si je upal peljati ekipo na teren v tistem easu, ko je bila za kmete predpisana obvezna oddaja poljskih pridelkov in .ivine, ko so bili spomini na vojno .e sve.i in ko so ljudje zlasti na Dolenjskem z velikim nezaupanjem in celo strahom gledali na novo oblast.« (Fanei .arf) Ker pa letos poteka tudi 55 let od odhoda prve ekipe na teren, naj bo ta prispevek posveeen ne samo 80-letnici muzeja, 100-letnici rojstva Borisa Orla, temvee tudi vsem sodelavcem te ekipe, pionirjem ekipnega terenskega raziskovanja, 110 kajti brez njih, njihovega entuziazma, ekipe ne bi bile tako uspe.ne in muzej danes ne bi hranil tako obse.nega gradiva. Podatke za prispevek sem erpala iz Orlovega Dnevnika prve ekipe, poroeil, dopisov muzeja ter iz razgovorov, ki sem jih imela v maju 2003 s Fanei .arf in v juliju 2003 z dr. Milkom Matieetovim. .al pa dr. Vilka Novaka zaradi visoke starosti in bolezni nisem upala nadlegovati z vpra.anji. Za uvod bi za vse tiste bralce, ki so za dr. Borisa Orla sli.ali le mimogrede ali pa sploh ne in ker konec koncev letos mineva 100 let od njegovega rojstva, zapisala nekaj podatkov iz njegove biografije. Dr. Boris Orel se je rodil 2. marca 1903 na Brnici pri Beljaku. Ljudsko .olo je obiskoval v Nomnju v Bohinju, maturiral pa je leta 1922 v Ljubljani. Naslednje leto je opravil abiturientski teeaj na trgovski akademiji, nakar je bil do leta 1927 uradnik Ljubljanske kreditne banke, od 1928 pa blagajnik Jugoslovanske banke, pozneje preimenovane v Hrvatsko de.elno banko. Hkrati se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer umetnostna zgodovina, vendar je po nekaj letih .tudij prekinil, ni pa prekinil lastnega .tudija etnologije. V svoji biografiji sam pravi: »Etnografijo z etnologijo sem .tudiral predvsem kot samouk. V nekaj letih sem se v tej znanstveni panogi .e tako izobrazil, da me je France Marolt, tedaj vodja Folklornega in.tituta Glasbene Matice, povabil k sodelovanju.«1 Sodelovati in prijateljevati pa je prieel tudi z drugimi ljudmi, ki so se posvetili etnologiji. Tako ga je prav prijateljevanje z dr. Rajkom Lo.arjem pripeljalo do sodelovanja v Narodopisju Slovencev, kjer je objavil sintetieni prikaz slovenskih ljudskih obieajev. V aprilu 1944 je bil aretiran in odpeljan v Dachau. Po osvoboditvi je bil nekaj mesecev .e zaposlen kot baneni uradnik, septembra 1945 pa je bil imenovan za ravnatelja Etnografskega muzeja v Ljubljani. Kljub temu, da je bil .e priznan etnolog, je .elel zadostiti svoji potrebi tudi po formalni izobrazbi. Tako je leta 1958 opravil diplomske izpite iz etnologije in umetnostne zgodovine, 1960 pa je promoviral za doktorja na osnovi disertacije Blo.ke smuei in vpra.anje njih razvoja. Muzej je vodil vse do svoje prezgodnje smrti 3. februarja 1962. leta. V tem easu je na teren odpeljal 18 ekip, danes znanih pod imenom Orlove ekipe.2 1 Boris Orel, .ivljenjepis, tipkopis, dokumentacija SEM. 2 Vee o dr. Borisu Orlu glej Vilko Novak: Raziskovalci slovenskega .ivljenja, Ljubljana 1968 in Marija Makarovie, .ivljenje in delo Borisa Orla, SE XVI.XVII, Ljubljana 1964. .Jaz sem pa mislila, da je kak.en vohun. Prva ekipa Etnografskega muzeja bi morala na teren .e leta 1947, vendar muzeju v tem letu ni uspelo pridobiti za to potrebnih sredstev Ministrstva za prosveto oziroma njegovega odseka za kulturo, kateremu je v tistem easu naeeloval dr. Stane Miku., ki je bil sicer ideji o kolektivnem raziskovanju zelo naklonjen. Tako je to leto potekalo v znamenju priprav, saj se je Orel zavedal zahtevnosti takega projekta. V naertu je imel pripravo delovne konference slovenskih etnografov in muzealcev ter izvedbo enomeseenega teeaja . predvsem za dijake, ki bi pomagali pri terenskem delu. Prav zato je z veseljem pozdravil predlog Franja Ba.a, takrat ravnatelja Pokrajinskega muzeja Maribor in, sodee po korespondenci med njima, svojega zelo dobrega prijatelja, da organizirata sestanek etnografov na Svetini pri Celju. Ekskurzija na Svetino, ki je bila 11. novembra 1947, ter sestanek v Celju po njej, 111 tako predstavljata prvi korak v kolektivnem etnolo.kem terenskem raziskovanju. Na celjskem sestanku je namree Orel zdru.il izku.nje tistega dne z lastnimi izku.njami in v referatu predstavil problematiko tak.nega raziskovanja tako v metodolo.kem kot organizacijskem pogledu. Glavnim poudarkom tega referata lahko kasneje sledimo v vseh poroeilih, predavanjih in drugih prispevkih vezanih na temo kolektivnega raziskovanja ter seveda v samem raziskovanju in njegovi organizaciji. Za osvetlitev priprav ter dela prve ekipe se mi tako zdi pomembno, da doloeene odstavke iz referata navedem v celoti. »Tovari.i, . .e tu na Svetini smo spoznali, .e bolj pa iz preteklega na.ega dela na terenu, da stoje novemu raziskovalcu, zbiratelju, ki stopa v stik z ljudstvom, s posameznimi svetovalci, velike ovire nasproti, velike te.ave in nevarnosti, razumljive pomanjkljivosti in napake. Vse te ovire in te.ave so objektivnega in subjektivnega znaeaja. Prienimo s subjektivnimi napakami in ovirami: 1. zbiratelj, spra.evalec ni oboro.en z metodo, ni metodieno .olan 2. nepravilno zastavlja vpra.anja, to se pravi ne pozna metode dela, vpra.anja se ne postavlja direktno, ampak indirektno . po ovinkih 3. Namesto, da bi vse v vasi vpra.al, oslanja svoje gradivo samo na enega poroeevalca. Pravilno sliko po obieajih in verovanjih bomo dobili, ee raziskovalec ugotovi, koliko ljudi v vasi pozna ta obieaj, to ali ono verovanje, pesem, bajko, pripovedko. 4. ne ve kaj je va.no, bistveno 5. ne pozna problematike kraja 6. ne pozna ljudi . ne ume z njimi ravnati . napaeen odnos 7. ima premalo easa ter prehitro opravi svoj posel 8. obremenjuje ga pre.irok delokrog ter se ne omejuje samo na eno etnografsko panogo 9. Ne samo zbirati na podlagi pripovedovanja, temvee sam treba videti kako opravilo na polju, obieaj, itd., torej vsako stvar v pravem easu ugotoviti. Glej: Brixius! . podrobnosti. Alenka Simikie Objektivne ovire: 1. raziskovalec je v vasi neznan in kot tujec naleti na nezaupanje . nima posrednika 2. vas in va.eani imajo nerazumevanje do njegovega dela 3. srame.ljivost 4. naleti na ljudi, ki so indiferentni ali ki trdovratno molee ter noeejo nieesar izpovedati: a. to so eudaki . trmasti ljudje b. radi nesporazuma, napaene predstave c. spekulativnost pripovedovalcev . veselje po raz.iritvi d. bolezen . zaposlenost . slab spomin (vplivi cerkve in .ole) e. euvanje tajen . tajnost marsikaterih zadev (ljudsko zdravstvo, recepti za mali kruhek), itd. To tudi niso majhne ovire. Danes bomo ob teh ovirah lahko ugotovili .e druge, ki so odraz sodobnega stanja na pode.elju. Tu bodo veliko igrali politieni momenti ali kateri drugi. To so bile takorekoe ovire, ki nastopijo pri posamezniku, toda na teren gre drugo leto delovna ekipa s 10.15 elani. Problemi v tem primeru so: organizacijski, porazdelitev dela, vodstvo (tehnieno, strokovno), stanovanjski, prehranjevalni, program, naert dela . sporazumevanje, vpra.anje pomoei s strani geografov, arhitektov, jezikoslovcev itd. Tu se pojavlja vpra.anje, kak.en odnos bo imel va.ean oziroma va.ka skupnost do raziskovalne ekipe. Morda bodo eni zgovorni, drugi premoleeei. Tu pridejo vpra.anja stikov z va.kimi, krajevnimi in farnimi avtoritetami . krajevni ljudski odbor, .upnik, ueitelj in .e kdo drug. Njihov odnos do na.ega dela, do delov ekipe in njih pravilno pojmovanje na.ega bodoeega raziskovanja, so bistveni, poglavitne va.nosti. Da se povrnem: bistvene va.nosti porazdelitev nalog oziroma doloeitev etnografskih panog, ki naj jih v vsakem kraju, fari, v vsaki va.ki skupnosti razi.eemo. Tu bo treba loeeno hoditi, toda tako, da bo etnografska podoba v celoti zajeta torej loeeno hoditi, skupaj udariti. Ne bomo smeli zaiti pregloboko v tiste panoge, ki jih bodo geografi ali kateri drugi obdelovali, da ne bi s tem komplicirali, poveeevali na.ega dela, toda vzporedno bomo morali veliko va.nost polagati na tiste panoge, ki so bile doslej v slovenski etnografiji vee ali manj zanemarjene (npr. v okviru materialne kulture gospodarstvo, domaea obrt, sociolo.ki prikaz vasi, vpliv mesta, sistematiena obdelava tipov kmeekih hi., ljudska no.a v ustnem izroeilu, ljudska umetnost itd.). Skratka: I) ljudska materialna kultura a. zemlja, naselje, kmeeka hi.a, gospodarstvo . gospodarske razmere, posestne razmere (gruntarji . koearji, zaposlitev . brez grunta), hi.na oprema, no.a, orodje, ljudska hrana, ljudska trgovina in obrt. 5 elanov: 2 etnografa, 1 gospodarstvenik, 1 arhitekt, 1 geograf I) socialna kultura a. dru.ina in njeni odnosi .Jaz sem pa mislila, da je kak.en vohun. b. obieaji, ljudsko zdravstvo c. ljudsko pravo d. sociolo.ka podoba vasi, prebivalstvo po stanovih, dru.bene razmere 3 elani: 2 + 1 I) folklora a. ustno slovstvo: pravljica, pripovedka, bajka, legenda, pesem, zagovor, pregovor b. verovanja c. glasba . ples . igra d. ljudska umetnost e. jezik . nareeje 4 elani: 2 etnografa, 1 filolog, 1 glasbenik I) skupina za raziskovanje specialnih problemov a. problemi b. popisovanje in raziskovanje gradiva v .olah in .upni.eih v obliki kronik, krstnih knjig, obrednikov itd. Lahko pa se seveda v svojem naertu .e omejimo. Mora nas biti najvee 10.15, kajti prevelika ekipa ne bi bila elastiena, bila bi sama sebi v napoto. K temu je treba .e pri.teti: 1. vodjo . tehnieno in strokovno (seje . diskusije) 2. fotografa? 3. risarja iz umetno-obrtne .ole 4. eventuelno kurir . veza z ljudskimi odbori in elani 5. evidenca predmetov za muzeje! Razno: sodelovanje delovne ekipe pri krajevnem ljudskem odboru z ljudsko prosvetnimi predavanji. Va.no to, ker bi od tega imeli mi sami koristi v pogledu prehrane!!!«3 Sledee besedam na sestanku v Celju po ekskurziji na Svetino ali kot pravi dr. Matieetov: »Najprej je bila Svetina, potem pa je bila priprava, pristop . Novak, Vilfan, Orel in jaz,« so se zaeele priprave za prvo etnolo.ko kolektivno terensko raziskovanje. Dogovorili so se, da bo ekipa od.la na teren KLO .entjurij in KLO .kocjan, eemur je bilo kasneje dodanih .e nekaj vasi iz KLO Turjak. Vzrokov za tako odloeitev je bilo vee. Tako je bil dr. Sergij Vilfan takrat pravni referent na OLO Grosuplje in je lahko dobil podatke za vse vasi iz obeh krajevnih ljudskih odborov, po drugi strani pa je Orel ob pregledu zbirk v muzeju opazil, da je zelo malo predmetov z Dolenjske. »Tam ni bilo industrije, ni bilo zaposlitve in je teren bil etnolo.ko zanimiv, bogat, izviren in kolikor se spominjam, mi je Orel rekel: »Je Vilfan rekel . pridite dol.« Dal je v pogovorih idejo, da bi bilo treba na ta teren, ga raziskat, potem je pa Orel govoril z Miku.em, Matieetov je bil v muzeju in so se 3 Boris Orel, referat v Celju po ekskurziji na Svetino, 9.11.1947, rokopis hrani dokumentacija SEM. Alenka Simikie Matieetov, Orel, pa Novak in Vilfan skupaj usedli in naredili naert kako zajeti vse tri kulture. Matieetov je prevzel duhovno kulturo, Vilfan socialno, Orel pa materialno.« (F. ..) Sledilo je iskanje sodelavcev. »Zelo je bil Orel vesel, ko je dobil za sodelavko arhitektko .ukljetovo, profesorico na .oli za umetno obrt. Kasneje enkrat je rekel: »Oh, kako sem bil vesel, da je .ukljetova privolila, da bo .la z nami, pa da bo .e kak.ne dobre .tudente s sabo pripeljala za risanje ali pa za posnemanje, ee bo kaj stavb.« Marijo Bohineevo je Orel dobil, ker je bila na geografiji in zaradi oeeta, Prudieevo je dobil na .oli.« (F. ..) Tako je bila do poletja sestavljena sledeea ekipa: 1. Boris Orel, EM 114 2. Milko Matieetov, EM 3. dr. Vilko Novak, prof., Ekonomski tehnikum 4. dr. Sergij Vilfan, pravni referent OLO 5. Lidija Prudie, profesorica 6. Anica Ocvirk, .tudentka arhitekture 7. France Vengust, .tudent filozofske fakultete . do 27. 8. 1948 8. Marija Bohinc, .tudentka filozofske fakultete 9. Lea Svete, dijakinja, .ola za umetno obrt 10. Marjeta Gal, dijakinja, .ola za umetno obrt 11. Albin Rogelj, dijak, .ola za umetno obrt 12. Fanei .arf, ueiteljica 13. Vida Novak, gospodinja 14. Tone Ljubie, referent, OLO, od 1. 9. . 15. 9. 1948. Po potrebi naj bi od easa do easa sodelovali .e: Jo.ko .muc, fotograf, dr. Radoslav Hrovatin, profesor na glasbeni .oli, arh. Gizela .uklje s svojimi .tudenti, France Marolt, vodja Folklornega in.tituta Glasbene Matice, dr. Stane Miku.. Vsi so vedeli, da bodo delali brezplaeno in brez dnevnic ter da bo njihov delavnik trajal od sedme ure zjutraj do sedme ure zveeer. Delo znotraj skupin so si razdelili v prvih dneh dela na terenu. Materialno kulturo so prevzeli Franc Vengust in Tone Ljubie (poljedelstvo, .ivinoreja, gozdarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, situacija kmeekih domov), dr. Vilko Novak (prehrana, orodje, vozila, .ivinska oprema, notranja oprema, gospodarske pritikline) in Boris Orel (no.a, obrt, trgovina, hi.na delavnost, tlorisi hi.). Orel je prevzel tudi ljudsko umetnost, in sicer, kot pi.e v Dnevniku, ». to pa zaradi enostavnosti, ker vse polno takih podobnosti je v tesni zvezi tudi z materialno kulturo (detajli na hi.ah, pohi.tvo itd.)«.4 K skupini za materialno kulturo so sodili tudi risarji. Vilfanu sta pomagali Lidija Prudie in Fanei .arf. Njune naloge so bile predvsem izpisi iz katastrov ter izpolnjevanje statistienih obrazcev. Znotraj duhovne kulture je Marija Bohinc zapisovala obieaje in verovanja, Milko Matieetov pa pesni.tvo, pripovedni.tvo, jezik, zagovore, pregovore, reke. Glavno vodstvo je prevzel Boris Orel. O prihodu tolik.nega .tevila ljudi na teren je bilo seveda treba obvestiti Okrajni ljudski odbor v Grosupljem ter krajevne ljudske urade. Od KLO si je Orel 4 Dnevnik, 1. avgust 1948, dokumentacija SEM. .Jaz sem pa mislila, da je kak.en vohun. obetal tudi pomoe pri stikih s prebivalci, nastanitvi ekipe ter preskrbi s prehrano, kar se je kasneje pokazalo kot najbolj problematieno in organizacijsko zahtevno. OLO v Grosupljem je Orel obiskal najprej osebno in seznanil predsednika o namenu in ciljih raziskovanja ekipe. Nato je napisal uradni dopis, ki ga je posredoval Ministrstvu za prosveto oziroma njegovemu oddelku za kulturo, ki naj bi ga dostavil OLO. Preko Ministrstva za prosveto je potekala veeina organizacijskega dela . od dodelitve .ivilskih kart Ministrstva za trgovino in preskrbo do pridobitev potnih dovoljenj, zraenic in pla.eev za kolo, odobritev dopustov itd. Vse je moralo odobriti ministrstvo. Seveda pa je bilo treba marsikaj urediti osebno, zato sta Matieetov in Vilfan kar nekajkrat potovala v .entjurij, prvi sede. ekipe, kjer sta urejala vse potrebno za 115 nastanitev in prehrano elanov ekipe. Dr. Sergij Vilfan je poleg tega tajnika KLO obiskal .e posebej in ga seznanil z namenom obiska ekipe ter ga prosil za pomoe. Tako je tajnik KLO v .entjuriju priskrbel prenoei.ee v .oli, ki je bila sicer v prezidavi. »S .ukljetovo vred smo spale v .oli, ki je bila v gradnji. .e ni imela oken, potem smo nekaj napeli, da ravno prepiha ni bilo. Za ukrast ni bilo kaj, samo slamnjaee po tleh. Umivale in bolh otresale smo se zveeer ob potoku ali kasneje ob kak.nem vodnjaku, ob de.evnih dneh pa pod kapom. Enkrat sem si rekla, danes jih bom pa .tela in sem jih na.tela vee kot trideset.« (F. ..) Za slamnjaee je Orel prosil Ministrstvo Dopis .t. 268/48 Ministrstvu za prosveto, dokumentacija SEM Alenka Simikie za trgovino in preskrbo po .e omenjeni poti preko Ministrstva za prosveto, iz evidence izdatkov ekipe, ki jo je Orel vodil, pa razberemo, da je priskrbel oziroma dal .ivati prevleke, kar me skupaj z dopisom Vilfana, da je v .entjuriju uspel zagotoviti Dopis .t 266/48 Okrajnemu ljudskemu odboru Grosuplje, dokumentacija SEM .Jaz sem pa mislila, da je kak.en vohun. zadostno kolieino slame, napeljuje k misli, da ministrstvo slamnjae ni priskrbelo. Sploh pa, kot se je pokazalo pri vpra.anju prehrane, so bile s tem ministrstvom ves eas te.ave. Dve rjuhi, blazino ter odejo pa je moral prinesti s seboj vsak elan ekipe, ravno tako tudi jedilni pribor s kro.nikom in skodelico za kavo. V .oli so pridobili tudi delovno sobo, kjer so hranili pisarni.ki in risarski pribor ter osnovno literaturo. Seznama literature za to ekipo .al ni, obstaja pa za naslednje ekipe. Vsekakor je bilo med knjigami tudi Narodopisje Slovencev, saj je Orel v Dnevniku zapisal, da je s prikazovanjem slik v Narodopisju pridobil zaupanje nekaterih ljudi. Pred odhodom na teren je bil .e kako prisoten strah, kako bodo pridobili zaupanje ljudi, zato so se na to temeljito pripravili. Tako je Orel ravnateljstvo Tobaene tovarne v Ljubljani zaprosil za 500 cigaret Morava in 1000 cigaret 117 Drava . ». da jih ponudimo prebivalcem na pode.elju, ki nam bodo postregli z raznimi etnografskimi podatki, podatki o njih preteklem in sedanjem .ivljenju, gospodarstvu itd.«5 Cigarete so, kot ka.ejo dopisi, hitro po.le, saj je Orel kasneje zaprosil .e za 20 vir.ink, 200 cigaret Morava in 600 cigaret Drava, kar je seveda vse .lo v poslovne stro.ke ekipe. Vsekakor so cigarete, cigare in kasneje tudi bonboni sodili k opremi vsakega elana etnografske ekipe prav tako kot svinenik, zvezek, risalne mape, kompas, metri, zemljevidi.6 Tudi tega materiala je ekipa potrebovala kar nekaj, zato je Orel zaprosil Dr.avno zalo.bo Slovenije, da jim ga kar najhitreje dodeli. Bolj ko se je bli.al dan odhoda, intenzivnej.e so bile priprave nanj. Korespondenca se je veeala, pridobiti je bilo potrebno .e kup dovoljenj. Tako je bila preko Ministrstva za prosveto poslana pro.nja Statistienemu uradu Slovenije pri Predsedstvu vlade LRS, da dovoli elanu delovne ekipe vpogled v zemlji.ke popisne liste pri OLO Grosuplje za teren KLO .entjurij, .kocjan, Ponikve, .marje ter da dovoli pregledati material popisa prebivalstva imenovanih .tirih krajevnih ljudskih odborov. Predvidevam, da so pred izdajo dovoljenja zahtevali pojasnitev pro.nje, saj je Orel pisno pooblastil Vilfana, da je pri Statistienem uradu podal podatke glede dela na terenu v zvezi s statistieno slu.bo, vezano na izpolnjevanje obrazcev, ki jih je sestavil prav on.7 Za zaposlene elane ekipe je bilo potrebno urediti dopuste. Tako je Orel zopet preko Ministrstva za prosveto prosil Ministrstvo za trgovino in preskrbo, da dovolijo dr. Vilku Novaku, takrat profesorju na Ekonomskem tehnikumu v Ljubljani, vzeti dopust od 13. 8. do 30. 9. Za september sta dopust potrebovala tudi Fanei .arf in Tone Ljubie, ki naj bi se ekipi pridru.il 1. septembra, pa mu ga OLO Ljubljana okolica sprva ni odobril, ee. da ga je .e izkoristil ter da bi njegova ponovna odsotnost kot poverjenika prosvetnega oddelka lahko povzroeila nerednost in zaostanek. Samo 5 Dopis .t. 309/48, dokumentacija SEM. 6 Boris Orel, O etnografiji in raziskovanjih Etnografskega muzeja v Ljubljani, tipkopis, dokumentacija SEM. 7 Vee o tem glej Alenka Simikie, Iz arhiva SEM. Statistieni obrazci 1. terenske ekipe (.entjurij – .kocjan). SE 1983.1987 (iz.lo 1988), .t. 31, 123.180. Alenka Simikie predvidevamo lahko, da je bil potreben pogovor z dr. Stanetom Miku.em in njegovo posredovanje, saj se je Ljubie septembra pridru.il ekipi. Vilfanu so odobrili tridnevno tedensko odsotnost z delovnega mesta. Dopis .t. 295/48 Dr.avni zalo.bi Slovenije, dokumentacija SEM .Jaz sem pa mislila, da je kak.en vohun. Poseben problem je predstavljala preskrba ekipe s prehrano. V easu .ivilskih kart je bilo najprej treba poskrbeti, da so vsi elani poslali odjavnico pristojnega KLO za .ivilske karte za mesec avgust. Karte tipa LD (lahka dodatna) in SD (srednja dodatna) naj bi zamenjali za TD, to je vrsto .ivilskih kart, ki so pripadala delavcem, ki so opravljali te.ka fiziena dela. Orel je menil, da tudi terensko delo sodi mednje. Na osnovi teh kart naj bi racionirana .ivila dodeljeval OLO Grosuplje, ekipa pa naj bi imela svojo kuhinjo. Ministrstvo za trgovino in preskrbo je odobrilo tako karte tipa TD kot tipa SD. Orel pa je zaprosil tudi za suho hrano ter nakazilo za deset litrov mleka dnevno, ki bi ga oddajali kmetje, za kar naj bi prejeli bone. Prieakovali so, da bodo zelenjavo, jajca, sadje ipd. dobili na terenu. Pred odhodom je Orel obvestil OLO Grosuplje o prihodu trinajstih elanov 119 ekipe ter jih prosil, da o tem obvestijo notranji oddelek, upravo dr.avne varnosti ter narodno milico pri KLO .entjurij, .kocjan in Ponikve. Ministrstvo za prosveto, oddelek za kulturo je izdalo naroeilo Etnografskemu muzeju, da v easu od 1. 8. do 30. 9. odpotuje »v okraj Grosuplje in tam vr.i znanstveno etnografsko raziskovanje terena«.8 Na osnovi tega naloga je Orel zaprosil Poverjeni.tvo za promet pri IO MLO Ljubljana, da je dovolilo tovornemu avtomobilu Ministrstva za prosveto peljati 31. 7. ob osmi uri zjutraj razni material, prtljago in .ivila v .entjurij. Z njim so se peljali tudi Milko Matieetov, Darja Pirkovie, tajnica v muzeju, dr. Vilko Novak, Zabele.ka v delovnem dnevniku Borisa Orla o odhodu ekipe na teren, foto Nada .gank, dokumentacija SEM 8 Dopis .t. 9437/4, dokumentacija SEM. Alenka Simikie .entjurij, 1948, foto Jo.ko .muc, dokumentacija SEM Elani ekipe s Stanetom Miku.em na poti na kosilo v Malo vas, 1. avgust 1948, foto Jo.ko .muc, dokumentacija SEM .Jaz sem pa mislila, da je kak.en vohun. Vabilo na predavanje, 1948, foto Jo.ko .muc, dokumentacija SEM Alenka Simikie njegova .ena Vida, ki je prevzela skrb za kuhinjo, in njuna dva sinova. Ostale elane ekipe je Orel obvestil, da prtljago, ki se bo peljala v kamionu, lahko oddajo do sedme ure zjutraj, naslednji dan, v nedeljo, 1. avgusta, pa morajo biti ob pol sedmih zjutraj na glavnem kolodvoru. .e prvi dan je imel Orel v .entjuriju predavanje o pomenu etnografskega dela, o etnografiji, razvoju ljudskih kulturnih oblik, saj se je zavedal, da morajo seznaniti ljudi s svojim delom in tako pridobiti njihovo zaupanje, preden odidejo mednje. Po predavanju je tudi dr. Stane Miku., ki je tisti dan pripotoval z njimi, prosil va.eane, da bi elanom ekipe pomagali in jim .li na roko. Predavanja se je udele.ilo precej starej.ih ljudi ter veliko otrok. Kot pi.e Orel v Dnevniku, so bili 122 ljudje s predavanjem splo.no zadovoljni in da prieakuje, da ne bodo naleteli na nezaupanje v tak.ni meri, kot so prvotno mislili in kot jim je prerokoval dr. Stane Miku.. Kljub vsemu so se sprva ljudje pred prihajajoeim elovekom z aktovko v roki zaklenili ali pobegnili skozi druga vrata v gozd. »Ker je bil takrat eas obvezne oddaje in so se tako stra.no bali teh obeinskih uslu.bencev ali partijcev ali ne vem koga, da smo imeli te.ave in je pri tem Orel nekaj naredil, za kar se je moral po tem zagovarjati. Prosil je .upnika, naj po ma.i razglasi, da so na terenu muzejski sodelavci, ki niso s politiko nie povezani, ampak i.eejo material za muzej. Nam pa je prepovedal nosit aktovke.« (F. ..) »Nezaupanje . sprva je bilo, ampak so kmalu vidli, saj so bili brihtni. Sprva je skrb bila, da bojo popisani, da bodo kak.ne davke nabili, potem so vidli, da na.a vpra.anja, da ee kdo nari.e, fotografira en plug, star, zavr.en, da od tega ne more bit davka. So se bali, ko so vidli da gre nekdo, so imeli aktovke, jaz pa sem imel star hojzak, .e iz .tudentskih let, da je bilo eim manj vpadljivo. Ampak tisti, ki so imeli svinenike, ravnilo, ta je moral imet aktovko. Ko so takega vidli, ko je .el k hi.i, so .li oni skozi druga vrata ven. Pozneje so rekli: »Jaz sem pa mislila, da je kak.en vihun.«« (dr. Milko Matieetov) Najvee stikov z ljudmi sta imeli vsekakor Lidija Prudie in Fanei .arf, ki sta izpolnjevali statistiene obrazce. »Jaz sem morala it od hi.e do hi.e. Ampak sem mislila, da si bom jezik znucala, da bo kraj.i, ker sem povsod morala tak uvod naredit. Je bilo pa nekaj vpra.anj koeljivih in sem morala povsod razlagat, da se sedaj ne bo nie spremenilo, ampak eez sto let bo pa zanimivo, kako je bilo sedaj. Povsod sem morala naredit uvod. Strani.ee in gnojno jamo sem sama videla, saj jih je bilo sram povedat, da ima zadaj za hlevom strani.ee, pa .e ta vrat ni imel. Par hi. pa sploh strani.ea ni imelo. So kar v koruzo hodili, na polje.« (F. ..) Poeasi so jih ljudje sprejeli medse, .e posebej, ko so ob nedeljah videli, da so nekatere elanice ekipe .le k ma.i. Drugi dan bivanja ekipe v .entjuriju je Orel sklical prvi sestanek, na katerem so se dogovorili o dnevnem redu, prostem dnevu, o disciplini, o redu v sobah, o obeevanju z ljudmi, o odnosu do ljudskih oblasti in njihovih funkcionarjev. Tako je bil vsako jutro ob sedmih zajtrk, po katerem so se dogovorili, kaj in kje bo kdo delal. Prosti dan je bil torek. Kar pa se tiee discipline, pa najvee povesta prieevanji Fanei .arf in dr. Milka Matieetovega. .Jaz sem pa mislila, da je kak.en vohun. »Po preselitvi v .kocjan sem v Velikih Lipljenah spala pri eni .enski na tleh in sem neko jutro pet minut zaspala. Tako sem planila gor, ko sem zasli.ala, da je ura v cerkvi odbila sedem, ko da sem naredila najveeji greh. .e danes eutim, kako mi je srce bilo, ker sem zamudila zajtrk in sestanek za par minut.« (F. ..) »Zjutraj smo morali biti pri zajtrku, ob doloeeni uri . to je moralo klapati. V .entjuriju je umrla deklica, od gostilniearja hei. Jaz sem hotel to prilo.nost izkoristit in sem bil tam prvo noe, ker so imeli .e navado, da so imeli dve noei mrtvega, rajnega doma in jaz sem bil tam vso noe praktieno, da se je .e dan delal. Oni so .e pri.li od zajtrka, pa me je Orel videl in mi je rekel: »A ti misli. .e kar spat?« in sem mu odgovoril: »Kar mislim, ker sem eno noe dal skozi in .e eno mislim.« (dr. Milko Matieetov) 123 Mimogrede . Milko Matieetov je dal kasneje .e kar nekaj noei »skozi«, saj se je udele.il pol.jega lova, pa tudi na nobeni »kopici« ni manjkal. Orel se je z drugaenim delovnim dnem, kot ka.ejo zapiski v Dnevniku sicer sprijaznil, kljub temu pa je zabele.il: »Tov. Matieetov (radi neprespane noei zelo utrujen) danes samo v Zabukovju. Obeutno v zaostanku in za njega bi bilo najbolj priporoeljivo, da bi .e do sobote ostal v .kocjanu, da bi tako bil z zaostalim na tekoeem.«9 Orel je delo organiziral tako, da bi dobil eim bolj.e konene rezultate. Vsaka skupina je imela poleg jutranjega skupnega sestanka .e dnevne sestanke, ki so bili po koneanem delu, po potrebi pa je Orel sklical tudi vmesne sestanke, na katerih so re.evali sproti nastale probleme. Ker izku.enj s tak.nim naeinom dela . kolektivnega, od jutra do veeera, mesec in pol trajajoeega . ni imel nihee, ni eudno, da so se prieele pojavljati razliene zahteve, navelieanost, po Orlovem mnenju tudi povr.nost. V Dnevniku so predvsem izpostavljeni problemi z risarji. Tako je bil .e teden dni po zaeetku dela Orel prepriean, da s tlorisi hi. zaostajajo, kar je naeelo vpra.anje risb tlorisov v etnografiji nasproti arhitekturnim tlorisom. Oeitno je Orel problem re.il, saj je prof. Gizela .uklje, arhitektka in Pleenikova ueenka, kasneje .e sodelovala v ekipah. Bine Rogelj je izrazil .eljo, da bi slikal kak.ne pokrajinske motive, domaeijske posebnosti. To pobudo je Orel hitro zavrnil, predvidevam, da tudi z nataneno obrazlo.itvijo, saj drugaee teden dni kasneje ne bi zapisal: »Galova ga je seveda zelo polomila, ko je narisala pod z drevesom, kakor je v naravi. To drevo pravzaprav re.e ta gospodarski objekt.«10 Vsekakor pa so tudi take stvari pripomogle k razvoju etnolo.ke risbe. Nie eudnega, ee je Orel kasneje v referatu Etnolo.ko raziskovanje na terenu zapisal: »Na terenskem raziskovanju nam gre sicer za estetsko lepo, vendar navsezadnje za toeno dokumentarno risbo, ne pa za umetni.ko podobo, ki bi razodevala ne vem kak.ne stilne znaeilnosti njenega avtorja.«11 9 Dnevnik, 13. september 1948, dokumentacija SEM. 10 Dnevnik, 16. avgust 1948, dokumentacija SEM. 11 Boris Orel, Etnolo.ko raziskovanje na terenu, tipkopis, dokumentacija SEM. Alenka Simikie Pod z listnikom, Ponova vas, 1946, risala Marjeta Gal, dokumentacija SEM Delo, red, odgovornost. Bine Rogelj je v odgovor narisal karikaturo Borisa Orla ter jo opremil s podnapisom »bie«. Kakor je Orel sproti odpravljal te.ave z ljudmi, tako je sproti re.eval tudi druge te.ave. Ni jih bilo malo, bile so raznovrstne . od zama.enega strani.ea do oskrbe s eevlji. Tisto s strani.eem je bilo .e enostavno, veeji problem je bila obutev. .e po nekaj dneh bivanja se je pokazalo, da veeina elanov ekipe nima primerne, tisti, ki pa so pri.li s kolikor toliko dobrimi eevlji, so se jim po deset- do petnajstkilometrskem vsakodnevnem pe.aeenju hitro unieili. Orel je Ministrstvo za trgovino in preskrbo zaprosil za nakaznico .e 5. avgusta in ker odgovora ni bilo, je 10. avgusta poslal .e dopis Ministrstvu za industrijo in rudarstvo, da jim dodeli .irovske gojzarice. Tega dne je bil Orel v Ljubljani, kjer je urejal tudi vpra.anje prehrane, obiskal pa je .e dr. Staneta Miku.a, ki je verjetno posredoval, da sta .la nekaj dni kasneje Prosenc, hi.nik Narodnega muzeja, in Lidija Prudie v .iri po eevlje. Orel pa si je v Dnevnik zabele.il: »V bodoee: eevlji! de.niki!«12 Te.avo je pomenilo tudi pomanjkanje fotoaparatov. Ekipa je imela samo enega, od easa do easa pa je na teren pri.el .e Jo.ko .muc, fotograf Moderne galerije. Zato je Orel pisal dr. Jo.etu Kastelicu, ravnatelju Narodnega muzeja, ki je prav takrat vodil izkopavanje na Bledu, ee mu Narodni muzej posodi fotoaparat. Posodili so mu ga, vendar s pripombo: ». toda razumel bo., da je pri sedanji redkosti tako preciznih aparatov nujno, da z njim stalno ravna en sam elan ekipe, ki se na 12 Dnevnik, 19. avgust 1948, dokumentacija SEM. .Jaz sem pa mislila, da je kak.en vohun. Boris Orel, risal Bine Rogelj, dokumentacija SEM Alenka Simikie Del ekipe obute v .irovske gojzarice, 1948, foto Jo.ko .muc, dokumentacija SEM fotografiranje razume in da torej aparat ne prehaja iz rok v roke. Prosim te, da prevzame. v tem smislu zanj osebno odgovornost.«13 Nekajkrat sem .e omenila, da so bile predvsem v zaeetku najveeje te.ave pri preskrbi s hrano. V Dnevniku tako lahko kar naprej sledimo pripombam o prehrani, pa tudi uradnih dopisov na to temo je kar nekaj. Tako je Orel .e 2. avgusta pisal Ministrstvu za trgovino in preskrbo in jih lepo prosil, da jim izstavijo nakazilo za nakup fi.ola in krompirja pri kmetih, ki naj bi za prodano blago prejeli bone. Dva dni kasneje se je obrnil tudi na Republi.ko kmetijsko gospodarstvo Slovenije, naj bi naroeilo upravi dr.avnega posestva Bo.tanj, da jim dobavi nekaj zelenjave (stroejega fi.ola, bue, kumar, rdeee pese, zelja itd.). S samo kuhinjo so bili kar zadovoljni, vendar je Orel ugotavljal, da so porcije veasih premajhne, kar pa ni bilo nie eudnega, ee se je preskrba tako zatikala. 6. avgusta je zato Orel v Dnevniku zabele.il, da ga 13 Dopis .t. 475/48, dokumentacija SEM. .Jaz sem pa mislila, da je kak.en vohun. moeno skrbi, kako bo v prihodnje. Redna dobava na .ivilske karte je slabo funkcionirala, v prosti prodaji pa niso mogli dobiti mleka in zelenjave, ker na OLO v Grosupljem .e ni dospela pozitivna re.itev Ministrstva za trgovino in preskrbo. Ugotovil je tudi, da so v tem pogledu kmetje zelo trdi, ne dajo nie ali pa prav malo. Dovoljenje za kupovanje zelenjave v Bo.tanju je kasneje pri.lo, prav tako odobritev, da ekipa vsak dan dobi 13 litrov mleka, poslali pa so jim tudi 18 kilogramov mesa. Orel je takoj sam .el s kolesom v Grosuplje po zelenjavo in meso. Tako je 8. avgusta .e lahko zabele.il, da je bila hrana tisti dan res dobra. Imeli so meso, zelenjavo, opoldne pa .e juho. Vpra.anje dobave mleka je Orel .e istega dne zjutraj uredil z mlekarjem in zastopnikom OLO Grosuplje. Potrebno je bilo re.iti .e vpra.anje nabave krompirja, saj jim zadruga v .entjuriju v tem pogledu ni bila 127 naklonjena. Milku Matieetevemu je vendarle uspelo izposlovati pri OLO Grosuplje 200 kilogramov krompirja . kifelearja, zataknilo pa se je pri moki. Ni eudnega, da je Orel v dnevnik zapisal: »Pomni glede organizacije ekipe v letu 1949: ne .ivilske karte, Ministrstvo za trgovino nam mora dobaviti hrano direktno. Izkustva z zadrugo, .ivilskimi kartami so nas letos izueila. Tako npr. nam trenutno grozi (potem ko je bilo vpra.anje krompirja re.eno), da bomo za dan ali dva ostali brez moke. Dalje za ekonomsko plat se mora prihodnje leto brigati nekdo posebej.«14 In kak.ne spomine na hrano imata Fanei .arf in dr. Milko Matieetov? Fanei .arf pravi: »Za zajtrk smo imeli izkljueno, dan za dnem mleko, pa kruh pa nie zraven. Na terenu smo dobili sem pa tja mleko ali pa sadje. Je pa Novakova .ena Vida delala eudovite ee.ke knedle iz kva.enega testa. Kako je bilo to dobro! Nikoli vee v .ivljenju nisem jedla takih. Drugaee pa kak.no zelenjavo. Tudi meso smo dobili sem pa tja. Ampak revno, preprosto.« »Bilo je skromno, kar se je za tiste karte dobilo in zmeraj enolieno. Pa so si zamislile kuharice, da bi vpra.ale tam ene sosede, ki so imeli koko.i, ee bi eno koko. dali. »Ja«, so rekli, »kdo bo pa potem jajca nesel.« Niso hoteli sli.ati, da bi prodali. Bine Rogelj je to sli.al, Novakov sin je pa re.il. Ne vem ali je eno poleno zagnal ali kamen, jo po eni nogi spodnesel in je potem .antala, potem so pa oni pri.li ponujat kuro. Takrat smo pa imeli pribolj.ek, drugaeno .upco,« pravi dr. Milko Matieetov. Kljub vsem te.avam pa je delo napredovalo, tako da so 25. avgusta raziskovanje na terenu KLO .entjurij zakljueili in se preselili v .kocjan, kjer jih je prieakal tajnik KLO .kocjan, ki jim je bil veliko bolj naklonjen kot tajnik KLO .entjurij. .e pred njihovim prihodom je poskrbel za zelenjavo in drva, po njegovi zaslugi pa so jih tudi ljudje .e prieakovali. Sestava ekipe se je konec meseca spremenila, saj so domov od.li Franc Vengust, Marija Bohinc in Lidija Prudie. Namesto Vengusta je pri.el Tone Ljubie, od.la pa je tudi Vida Novak, zato je moral Orel poskrbeti za kuhinjsko pomoenico v gostilni. Z Matieetovim sta od.la v Malikovec, kjer sta uspela za to delo pridobiti Francko Adamovec. Ker je delo pre.lo v drugo fazo, je Orel povabil na obisk dr. Ivana Grafenauerja, dr. Staneta Miku.a in Mileno Vodopivec, urednico kulturne rubrike Ljudske pravice. 14 Dnevnik, 18. avgust 1948, dokumentacija SEM. Alenka Simikie Odhod ekipe v .kocjan, 1948, foto Jo.ko .muc, dokumentacija SEM Povabil je tudi Kotnika in Franja Ba.a, ki pa sta se opravieila. Posledica obiska Milene Vodopivec je bil prispevek, ki je bil objavljen v Ljudski pravici 9. septembra z naslovom »Pri etnografski ekipi v .kocjanu na Turjaku«. Obiska dr. Staneta Miku.a pa se Fanei .arf spominja takole: »Jaz sem .la iz ene vasi v drugo in pripelje se en avto. Avto je bil takrat redkost. Jaz sem bila pozorna, pa .e tak lep, ern avto je bil. In se avto ustavi in so mislili, da sem jaz domaeinka in so mene vpra.ali, ee kaj vem, ee tukaj eni iz muzeja delajo nekaj na terenu, ee kaj vem, kje so, pa kje bi jih dobili. Pa sem jaz rekla, da sem jaz v tej skupini. Jaz tole delam, ene popisne liste izpolnjujem v vsaki hi.i. Pa pravi Miku.: »Kje imate center, kje ste, kje se zberete?« Sem povedala, da v .oli. Vpra.al je, kje bi lahko dobil Orla, pa sem povedala, da ne vem toeno, eeprav smo se vsako jutro ob sedmih zbrali pri zajtrku in se dogovorili, kam bo kdo .el. Tako sem .la z Miku.em v .olo in sem jim pokazala predmete, predvsem so se pa takoj navdu.ili nad risbami. Potem smo se zmenili, da bodo poeakali do kosila, ker na kosilo smo pa vsi nazaj prihajali.« .Jaz sem pa mislila, da je kak.en vohun. Na obisk je pri.el tudi Marjan Tavear, prof. na klasieni gimnaziji v Mariboru in elan delovne skupine NOB v Zgodovinskem dru.tvu Maribor. .elel se je seznaniti z delovnimi metodami ekipe. Ekipi je pri.el kar prav in so ga zelo hitro vpeljali v konkretno delo, saj je le dan po njegovem prihodu Matieetov na »kopici« padel na grablje in si po.kodoval desno roko, tako da nekaj easa ni mogel pisati. »Sem hodil z biciklom k doktorju v Grosuplje in nisem mogel pisat. Potem je pa tale iz mariborskega zgodovinskega dru.tva hodil z mano. On je zapisoval, jaz sem spra.eval in govoril. Iz zgodovinskega dru.tva so tu nabirali izku.nje.« (dr. Milko Matieetov) 15. septembra je ekipa zakljueila delo na svojem prvem terenskem raziskovanju. 16. septembra je iz Ljubljane pri.el po njih, prtljago in predmete kamion in ob 129 enajstih so pri.li v Ljubljano. »Po koneani ekipi je pri.el kamion iz Ljubljane in smo mi nalo.ili gor vse predmete, ki smo jih dobili. Imeli smo jih v .oli spravljene. In mi smo .li na kamion. Jaz se spomnim, ko smo se peljali iz Dolenjske in v Ljubljani po Poljanski cesti, pa eez Tromostovje, pa po Eopovi gor s kamionom, pa mi smo bli gor, pa vsak je vzel v roke en predmet. Matieetov je imel vile, jaz sem imela grablje in smo peli na.o himno: Mi smo mladi etnografi, kako nas gledajo ljudje, pa pravijo, to so bedaki, ki stare sklednike love. Povsod vtikamo nosove, vsak pes in bolha nas pozna, pretaknemo vse domove pod vodstvom silnega Orla. Ko vrnemo pa se v Ljubljano, veselje bo v muzeju spet, nad ropotijo tamkaj zbrano bo u.ival etnografski svet. Tako smo peli po Eopovi, ko smo .li gor v muzej.« (F. ..) Ko se je Orel vrnil v muzej, je vsem sodelavcem v ekipi poslal pisne zahvale, prav tako tudi OLO Grosuplje, KLO .entjurij in .kocjan, tajnikom omenjenih odborov ter .upniku Zajcu iz .kocjana. Sodelavce ekipe pa je 2. oktobra povabil .e na zakljueni veeer ter na uradno skupinsko fotografiranje vseh elanov ekipe. Pred veeerjo je Orel podal poroeilo dela ekipe, ki je bilo v grobem sledeee:v ekipi je stalno ali obeasno sodelovalo 17 ljudi, ki so v 41 delovnih dneh opravili 3500 delovnih ur. Obiskali so 22 vasi in zaselkov, ki .tejejo 370 hi.. Ekipa je zbrala 107 predmetov, naredila 330 foto posnetkov, 35 tlorisov hi., 28 narisov, 200 risb s tu.em. Domov je prinesla 40 zvezkov zapisov, prepis iz .kocjanske .upnijske kronike, inventarno knjigo nabranih predmetov, inventarno knjigo foto posnetkov, tlorisov in risb. Zapisanih Alenka Simikie Uradni posnetek elanov prve ekipe pred muzejem. Sedijo od leve proti desni: Milko Matieetov, dr. Vilko Novak, arh. Gizela .uklje, Boris Orel, Vida Novak, dr. Rado Hrovatin, dr. Sergij Vilfan. Druga vrsta od leve proti desni: Tone Ljubie, Lidija Prudie, Marija Bohinc, Fanei .arf, France Vengust, Marjeta Gal, ???. Tretja vrsta od leve proti desni: Lea Svete, Bine Rogelj, Anica Ocvirk. 2. oktober 1948, foto Jo.ko .muc, dokumentacija SEM je bilo med drugim 25 anekdot, 43 pravljic in pripovedk, 137 pesmi, 214 ugank, 197 pregovorov in rekov, 36 otro.kih iger, 4 zagovori in 204 vra.e v zvezi z obieaji. Ob tem se je Orel zahvalil dr. Stanetu Miku.u ter ga prosil, da ohrani svojo naklonjenost tudi prihodnje leto. Podobno poroeilo je Orel kasneje poslal tudi na Ministrstvo za prosveto, kjer je v dodatku prosil, da bi odobrili elanom ekipe za njihovo po.rtvovalno in uspe.no delo nagrade, ki so v povpreeju zna.ale okoli 2000 dinarjev. Za primerjavo naj povem, da so .irovske gojzarice stale okoli 1200 dinarjev. "Po veeerji je sledil razvedrilni program. Vilko Novak je npr. bral Japljev opis, kako na Gorenjskem proso manejo." (M. Mte.) Posamezni elani so se kasneje .e vraeali na teren, da so dopolnili svoje podatke, Orel pa je .e naertoval ekipe za prihodnje leto. Na podlagi izku.enj prvega terenskega dela se je pripravljal za organizacijo v bodoee. Tako naj bi pripravili priroenik z vpra.alnimi polami, opravili predhodni ogled terena, vodja posamezne skupine naj bi vsakodnevno kontroliral delo. Sprotno naj bi tudi brali zapiske in pregledovali risbe, ee so vse opremljene z naslovi in podatki. Potrebno bi bilo nabaviti aparaturo za snemanje zvoka, notni papir ter .e vnaprej poskrbeti za material (zvezke, filme, ciklostil papir, risalni papir, radirke). Nujno bi morali bele.iti tudi vtise in s tem znaeaj ljudstva. Ekipo bi morali dopolniti z antropologom . medicincem, geografom za oblike naselij, risarjem za krojno risanje, zgodovinarjem in glasbenim referentom. .Jaz sem pa mislila, da je kak.en vohun. In Orel ne bi bil Orel, ee veeino zastavljenega ne bi izpolnil ter naslednje leto peljal na teren dve ekipi . eno na teren .marje-Sap, drugo na teren Dekani. Slednja je bila zaradi takratne delitve na cono A in cono B organizacijsko .e zahtevnej.a. VIRI IN LITERATURA DOPISI Etnografskega muzeja v letu 1948, dokumentacija SEM. MAKAROVIE, Marija, .ivljenje in delo Borisa Orla. Slovenski etnograf, 16/17 (1964), str. 7.22. NOVAK, Vilko, Raziskovalci slovenskega .ivljenja, Ljubljana 1968. OREL, Boris, Blagajni.ki dnevnik, rokopis, dokumentacija SEM. OREL, Boris, Delovni dnevnik, rokopis, dokumentacija SEM. OREL, Boris, Dnevnik terenskega dela .entjurij . .kocjan, rokopis, dokumentacija SEM. OREL, Boris, Etnografsko delo na terenu: delo EM na Dolenjskem l. 1948. Slovenski etnograf, 2 (1949), str. 111.113. OREL, Boris, Etnolo.ko raziskovanje na terenu, tipkopis, dokumentacija SEM. OREL, Boris, Govor ob zakljueku dela prve ekipe, tipkopis, dokumentacija SEM. OREL, Boris, O etnografiji in raziskovanjih Etnografskega muzeja v Ljubljani, tipkopis, dokumentacija SEM. OREL, Boris, Predavanje v .entjuriju dne 1. avgusta 1948 o priliki prieetka terenskega dela, tipkopis, dokumentacija SEM. OREL, Boris, Referat v Celju po ekskurziji na Svetino, 9. 11. 1947, rokopis, dokumentacija SEM. .ARF, Fanei, Narodopisci na Grosupeljskem, Zbornik obeine Grosuplje, 13 (1983), str. 133.143. Informatorji: Dr. Milko Matieetov, julij 2003 Fanei .arf, maj 2003 BESEDA O AVTORICI Alenka Simikie, dipl. umetnostna zgodovinarka in etnologinja, muzejska svetovalka in vodja dokumentacijskega oddelka Slovenskega etnografskega muzeja. Preueevala je zgodovino muzeja, zadnjih petnajst let pa dela na podroeju muzejske dokumentacije. Kot ustanoviteljica delovne skupine za etnologijo pri Mednarodnem komiteju za dokumentacijo (ICOM . CIDOC) je vodila projekt .Etnolo.ki podatkovni standardi., katerega rezultat so mednarodni standardi za dokumentiranje etnolo.kih muzejskih predmetov. V zadnjih letih proueuje .ivljenje ljudi iz Posavja v letih 1941.1945, tako pregnancev, kot tistih, ki so ostali doma. ABOUT THE AUTHOR Alenka Simikie is an B.A. in art history and ethnology and employed as a museum adviser and head of the Documentation Department of the Slovene Ethnographic Museum. She has researched the history of the museum, and for the last decade has focused on museum documentation. As founder of the study group for ethnology with the International Committee for Documentation (ICOM . CIDOC), she headed the project .Ethnological Data Standards ., which resulted in international standards for documenting ethnological museum objects. In the past years she has researched the life of people in Posavje in 1941. 1945, that is of those, who were expelled by the Germans, and of those who remained at home.