LjrJ PRIHULI DHEtKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Lcggete in ter za e A, 9. (Tanjug) - «Bor-objavlja pismo CK KPJ od Jjja t. 1. Centralnemu ko. ^rjOCompartije Grčije, v ka-^Pobija klevetniške trdit-JJ°vnega poveljstva grške Jbatifine vojske, češ da so Javanske oblasti dovolile ^»fašističnim silam, da J1 jugoslovanskega ozemlja t. j. za, hrbtom, odre-■ demokratične vojske. «Bor-?°bjavlja to pismo v član-wv katerem se razkrinkuje pravosodnega ministra j,;'®5 demokratične vlade j‘le PORFIROGENISA, da „^bil pisanje francoskega P'-JEANA CASSOUA in antifašistov v njihovem ’niu glede KPJ in nove Navije. likvidacije osvobodilne c grškega naroda s strani . Jjskega vodstva, poudarja številna protislovja, v C1? so padli voditelji demo-i kne vlade v Grčiji, njiho-ebrekovanja Jugoslavije in poskus skrivanja izdaj-,j3 nad demokratičnim giba-grškega ljudstva, i psno protislovje izhaja tu--12 Poročila o VI. plenumu j. Grčije, ki je bilo objavlje-novembra t. 1„ v katerem 'eieno; ^“goslovanske oblasti niso I dovolile monarhofašistom, ,So napadli z jugoslovanske-10zeml j a enote demokratič-.v°jske, temveč so tudi jugo-LSt>ske enote same napad-Ipkratično vojsko«. ^ milijonov dinarjev grške begunce le vodstvo KP Grčije — ■orba« — sposobno iti leč v svojih kominfor-iažeh, potem se ni diti, da bodo nekega (vili, da se je demokra-ka borila proti jugo-vojski od leta 1945 ksi^l‘,0ii» poudarja plemenito Ifijki.so jo narodi in obla- K*i so jo narodi in nudile tisočem grških 'Vv., ki so pribežali izpod --..^fašističnega terorja in zavetišče v Jugo-ive-' 'Jugoslavija je spreje-Hj* kot 30.00'1 beguncev iz j, 'h še danes jih je v ^v,20.00o, 1 imajo vse, kar ®j°. Prva pomoč tem gr-b .T^gUncem znaša več kot j^uijonov dinarjev. Grški t1 » razmeščeni v štetij ^lralnih središčih, kjer jjj (Vse možnosti dela. Naj. Ujl , kšno središče je bilo "iili v neki vasi v ^•h' k r ie nastanjeno 8.000 \ “eg\wicev, ki s0 prejeli lili*1 ’ zem'i° za otxle" \ ’ stroje, hiše in veliko ilp „ ”"uJe-'o . rQdja in predmetov za ^rebo. , y0vor «Humanile ju» drugem članku po-,\:jj *^°rba», da. glasilo KP th bdk ■ nite« zelo ra- S JnIVa razne «pomoči» Vi, koslaviji jn pripominja, Jk s*avija ni sklenila z no-»imperialistično državo Caktm°v’ ki bi bit* podob-letj,u o nenapadanju med Vjjf zvezo in hitlerjevsko ali pa trgovskih spo-da bi s tem ojačila S rambno moč. Glede tr-jL duma ni te-ja«, ki piše, Ke*ia*i*ti vzdržujejo Tiči!; . ern ko niso nikdar jjod--^na ali Stalina, zato ■H pravi so* NoW uavaia «Borba» go-n Qva od 3. novembra .Jtva zgradila ni», tolot, ^rkovnim sovjetom ■rijtf Zvezc °b priliki ra-Dakta o nenapadanju , k° Nemčijo. Takrat \.,i ‘rg°vskega sporazuma %£° Molotov izjavil-A(;j, imeli tako ugodnih CTo 1 . ®P°razumot) niti z V° kon' s FranciiO niti s VtNitiJ, i drugo državo. Ta Vr?c!i( narn nudi tadi ugod-1i..6 in možnost nabave ‘S«ki 'e \ . trs. r' Sa Potrebujemo, da tria^a,i‘ obrambno moč prejema na- Nemčija V %,ja »««e. ki jih ima •tu®*! t0rw izobilju. Zakaj bi ' odkloniti tak-,.NjinU"t samo zalo, da bi Ksooj„'f*. ki ne želijo, a zveza zakljuit- V J'e, j^azttm z Nemčijo? %.C°Sol„a takten spora- s sklndu = in-^«1) 6 gospodarstva 0 ih naše obrambe.» i u° Prijateljstvu k ii f"čno Uo,ii° is* 8 1933 tj--, o na isti govor ob ‘hMHu d^apadanju, ki je W&Amed SZ in hi- * "Borh Pogost — ztorbaj _ ki Je wla dejansko pakt o prijateljstvu in vzajemni pomoči, je Molotov izjavil: «Udkar je nemška vlada tz-javila željo za izboljšanjem političnih odnosov, sovjetska, vlada ni imela razlogov, da bi ta pogajanja odklonila. Tedaj se je postavilo vprašanje sklenitve pogodbe o nenapadanju. Nekateri so mislili, da bi bila takšna pogodba nasprotna načelu odnosov med državami, ki si ideološko nasprotujejo kot sta Sovjetska zveza in Nemčija. Nekateri so se naivno spraševali, kako je mogla Sovjetska zveza pristati na zboljšanje odnosov s fašistično državo. Oni pozabljajo, da ni šlo za naše zadržanje glede notranje ureditve Nemčije, temveč za zunanje odnose s takšno državo. Oni pozabljajo, da je naše stališče, stališče nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Mi se strinjamo z heninovim stališčem o možnosti mirnega obstoja sovjetske države poleg kapitalističnih držav. Kot primer lahko navedemo, da imamo že od leta 1933 s fašistično Italijo pakt o prijateljstvu». «V Leninovem imenu je mogla prva socialistična država — piše «Borba» — brez škode za socialistična načela skleniti torej s fašistično Nemčijo ne samo gospodarski sporazum, temveč tudi politični spora-zum. In zakaj to? Zato, ker je fašizem notranja zaideva Nemčije in Sovjetska zveza se noče vmešavati v notranje zadeve katere koli države. In ker ne gre za nič drugega kot za zunanje odnose glede na to, da verjetno, fašistični značaj Nemčije nima važnosti s stališča zunanje politike. Ne smemo pa pozabiti, da je bila ena izmed posledic takšnega političnega sporazuma s Hitlerjem, osvoboditev narodnostnih manjšin Ukrajine in Bele Rusije ter Poljske in nacionalno zedinjene narodov Bele Rusije in U-krajine, zedinjenje, ki ga je izvršila sociajistična država s pristankom, da podvrže ves poljski narod suženjstvu Hitlerjeve Nemčije,« Pomoč fašistično imperialis'ične države socialistični državi uGo.podom od »Humanite« ostane še, da obrazložijo (in sicer da obrazložijo sebi sa- mim m ne nam) če so ali niso ugodni trgovski sporazum, u-godni krediti hitlerjevske Nem-čije Sovjetski zvezi in politična pogodba med Hitlerjem in Sovjetsko zvezo, pomoč s strani imperialistične države ali bolje s strani fašist čno-imperial stič-ne države socialistični državi, se pravi, če so ali niso imperialisti podpirali Sovjetsko zvezo. Naj gospodje od «Humanite» povedo, ali je nova Jugoslavija sklenila % katero koli imperialistično državo kakšen podoben sporazum o nenapadanju kakršnega je sklenila Sovjetska zveza s Hitlerjevo Nemčijo ali pa vsaj gospodarski spora- zum, s katerim se povečava obrambna moč. Ti gospodje bi lahko poskušali razložiti tudi iz kakšnih razlogov je mogla Sovjetska zveza zaključiti prijateljske, gospodarske in politične sporazume s Hitlerjevo Nemčijo in zakaj ni mogla obdržati takšnih odnosov s «faši-stičnon Jugoslavijo, temveč je trgovske odnose z njo razbila in jih skrčila na diplomatske odnose tajnikov, strojepisk in slug ambasade«. 66 milijonov dinarjev za grške in makedonske otroke V nekem drugem svojem članku poudarja «Borba», da so jugoslovanske oblasti zbrale preko 23.000 grških otrok, ki so zbežali v Jugoslavijo pred monarhofašističnim terorjem. Jugoslovanske oblasti so omogočile prehod v države ljudskih demokracij 12.455 grškim in makedonskim otrokom Ege-ja, ostalih 11.000 pa je ostalo v Jugoslaviji. Okrog 2000 grških otrok so nastanili udobno v 12 zakloniščih za otroke v najlepših krajih Jugoslavije, ostale pa so izročili njihovim staršem ali sorodnikom, ki so pobegnili v JugoTavijo. Tudi zar.je je skrbel jugoslovanski Rdeči križ in oblasti. Samo Rdeči križ je izdal za vzdrževanje grških otrok 66 milijonov dinarjev. 0 i nalil RIM, 9. — Glasilo demokri-stjanske stranke piše o sedanj ih j ugoslovansko-ilalijanskih pogajanjih v Rimu med drugim sledeče: ((Jugoslovanska delegacija, ki v italijanskem zunanjem ministrstvu nadaljuje svoje delo za ureditev raznih nerešenih vprašanj med obema državama, bo delala tudi na tem, da bo poskušala ustvariti novo ozračje prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Preučujejo se možnosti sodelovanja med italijansko in jugoslovansko trgovsko mornarico glede izmenjave proizvodov med obema državama in pristajanja italijanskih ladij v jugoslovanskih pristaniščih in narobe, kakor tudi za prevoz blaga in potnikov«. Povodnji v Cosenzi COSENZA, 9. — Na področju Ccsenze že 48 ur skoraj nepretrgano dežuje in pada toča. Veliko škodo so utrpeli oljčni nasadi. Reke in potoki so poplavili ceste, zemljišča in tudi vasi. V nekaterih ulicah Gosenze je voda dosegla 2 m in pol višine ter poplavila pritličja Delo posameznih odborov glavne skupščine o zn GLASOVANJE O VPRAŠANJU BIVŠIH ITALIJANSKIH KOLONIJ Sovjetska vlada odklanja repatriacijo ruskih belogardistov, ki so postali sovj etski državljani, ker hoče, da ostanejo v Jugoslaviji kot agenti sovjetske politike vmešavan/a v notranje zadeve FLRJ Glasovanje o vprašanju bivših italijanskih kolonij LAKE SUCCESS, 9. — Danes se pred posebnim političnim odborom OZN nadaljuje razpravljanje o nadzorstvu nad atomsko energijo. Toda zadeva se do sedaj je nj premaknila z mrtve točke. Sovjetska zveza je v nasprotju s -francosko-ka-nadskim predlogom, ki predlaga nadaljevanje 'sej S stalnih elanov atomske komisije predlagala, naj Se sestane plenarna atomska komisija. Tudi delegacija Haitija je predložila osnutek resolucije, ki predlaga mednarodno konvencijo, ki naj prepove atomsko orožje v vojne namene, ter ustanovitev mednarodnega centra. Države bi niorale navesti vire atomskih surovin, zaloge atomskega orožja ter sprejet- nadzerstvo nad viri surovin in nad atomskimi tovarnami. Dalje predlaga ustanovitev komisije 12 članov, ki naj bj do 31. julija 1950 predložila skupščini osnutek konvencije za deklaracijo o pra- Angleška trgovina podreiena anierišhiiii strateškim inleresiini Dobičke ameriških družb v Veliki Britaniji izvažajo v ZDA - Velika Britanija ne bo mogla gradili novih hiš, tovarn, delavnic itd., če ue bo razsipnosti v državnem proračunu odpravila za vojsko, ki služi pripravam na vojno LONDON, 9. — Zato da vedno V večji meri podpre prodiranje ameriških investicij v Veliki Britaniji in drugih marša-liziranih državah, je Evropski urad za gospodarsko sodelovanje zajamčil ameriškim kapitalistom, da bedo lahko spremenili v dolarje in jih izvozili v ZDA dobičke investicij, ki so jih napravil; v raznih državah-Evropski urad za gospodarsko sodelovanje (OECE) je dal jamstvo milijona dolarjev (največje jamstvo do sedaj) tovarni ur v New Yorku ((General Time Corporation«, ki je odprla podružnico v Veliki Britaniji. Ta podružnica proizvaja že. več ur, kakor jih je prej družba izvažala v Veliko Britanijo. Ta kolonialna metoda izvažanja dobičkov iz Velike Britanije, in to v dolarjih, se uporablja v dobi, ko preživlja Velika Britanija vedno večje finančne in gospodarske težko-če zaradi njenega padanja dolarskih rezerv. Neodvisni laburistični poslanec Zilliacus je govoril o težkem gospodarskem položaju v Veliki Britaniji in izjavil, da je tu položaj samo del splošne krize kapitalizma, iz katere ne bo mogoče iziti zaradi različnih ukrepov, ki jih danes trdovratno zagovarjajo konservativci, zveza britanskih industrijcev in njihov tlak. Zilliacus je zahteval odpravo dobičkov kapitalistov, znižanje kompenzacij za nacionalizirano industrijo, pravico delavcev do udeležbe pri vodstvu industrije, zajamčeni minimum za življenjsko raven, maksimalno proizvodnjo in polno zaposlitev. Poudaril je, da Velika Britanija ne more doseči blaginje, s tem da skuša početvoriti svoj izvoz v Ameriko, ki je Visoko industrializirana in ki ji grozi kriza, še manj pa s tem, da podredi britansko trgovino a-meriškim strateškim interesom. Velika Britanija ne bo mogla graditi novih hiš, tovarn, delavnic, itd., če ne bo odpravila zlorabe pr; zaposlovanju delovne sile ter razsipnosti v državnem proračunu za vojsko, ki služi pripravam za vojno. Zilliacus je končno poudaril, da Velika Britanija vodi s pripravami na vojno politiko samomora. Iz Jugoslavije iz Dalmacije Ribiške ladje v Dalmaciji so izpolnile 58 odst. letnega plana. Teh zadrug je sedgj več kot 100, medtem ko jih je bilo leta 1945 samo 22. iz Pulja Ljudsko gledališče v Eulju bo odprlo letošnjo sezono z komedijo ((Zaljubljenci« od neznanega dalmatinskega pisatelja 17. stoletja. Ljudsko gledališče v Pulju daje predstave v hrvaškem in italijanskem jeziku. Na sporedu v letošnji sezoni so med drugim: Gogoljeva ((Ženitev«, Molierova ((Sola za ženske« in nekatere Goldonijeve komedije ter razni jugoslovanski in tuji avtorji. iz Beograda V Beogradu je 15.000 železničarjev. Prav te dni bo njihov simfonični orkester imel svoj prvi koncert. Člani orkestra so diletanti, ki bodo s svojim nastopom pokazali rezultate svojih naporov na polju umetniškega udejstvovanja. colžncetih držav na atomskega oborože- vicah in področju vanja. , Predsednik glavne skupščine Romulo Pa je poslal stalnim članom komisije za atomsko energijo pismo, v katerem pravi, da niso poizkusili še vseh možnost; za sporazum. V pi-sma- navaja: 1. Možnost atomskega premirja za kratek rok, ki b; bilo združeno s sistemom nadzorstva, ki naj-bi prekinilo nevarno tekmo v atomskem oboroževanju ter omogočilo morebitno nadzorstvo nad atomsko energijo. 2. Možnosti s primernimi jamstvi za začasno prepoved uporabe atomskega orožja Z omejitvami ali brez njih pri proizvodnji. 3. Možnost novega kompromisa med programom večine in manjšine za nadzorstvo nad atomsko energijo. 4. Nove modnosti zamisli osnovnih vprašanj nadzorstva. Romulo je poudaril, da je mnenja, da je treba te - štiri točke preučiti. Obstaja dalje tud; indijska resolucija, ki poziva komisijo za mednarodno pravo, naj sprejme v osnutek deklaracija o pravicah in dolžnostih držav točko o prepovedi uporabe a-loinskcga orožja. V resoluciji je tud; rečeno, da je treba v to deklaracijo sprejeti, «da morajo vse države sprejeti jned-narodno nadzorstvo za atomsko energijo. Države ne smejo niti proizvajati niti posedovati a-tomskega orožja. Države lahko uporabljajo atomsko energijo samo v miroljubne namene«. Pred socialnim odborom se razpravlja o vprašanju beguncev. Na torkovi seji je jugoslovanski delegat Vladimir Dedijer obtožil Sovjetsko zvezo, da se poslužuje beguncev in izdajalcev zq kampanjo protj Jugoslaviji ter odklanja repatriacijo v Sovjetsko zvezo bivših ruskih belogardistov, ki so po vojni postali sovjetski državljani, glede katerih je Sovjetska zveza v svoji not; jugoslovanski vladi od 18. avgusta 1.1. obtožila Jugoslavijo, da jih preganja. Dejstvo je, je dejal jugoslovanski delegat, da morajo ti sovjetski državljani ostat; v Jugoslaviji, zalo da služijo kot agenti v politik; vmešavanja Sovjetske zveze v notranje za. devc Jugoslavije. Političn; odbor pa je danes zavrnil sovjetski predlog, ki predlaga takojšnjo neodvisnost za Libijo, umik tujih čet in odpravo vojaških oporišč na tem ozemlju ter neodvisnost v 5 letih za Eritrejo in Somalijo. Nato je odbor g 56 glasovi in dvema vzdržanima sprejel resolucijo večine pododbora za kolo-nije glede Libije. Seveda nima to glasovanje dokončnega zna. čaja. Za osvoboditev na smrt obsojenih BEOGRAD, 9. (Tanjug) Glavni odbor jugoslovanskih sindikatov in vodstvo rudarskih sindikatov sta poslala generalnemu tajniku OZN p:smo, v katerem zahtevata, Ra OZN podvzame vse korake za osvoboditev grških sindikalnih ak- tivistov, ki so jih jnonarhefaši-st( obsodili na smrt. Trije ministri razpravlja o iji PARIZ, 9. -- Danes so se sestali na prvi tajni sej; zunanji ministri ZD.A, Velike Britanije in Francije. Nocoj so objavili sledeče poročilo: ((Zunanji ministri Francije, Velike Britanije in ZDA so se sestali danes zjutraj in popoldne, da preučijo vprašanja skupnega interesa, med katerimi velike poteze politike treh držav v Nemčiji. Dosežen je bil zadovoljiv napredek in razgovori se bodo nadaljevali jutri«. Glede Nemčije je «vlada» zahodne Nemčije poslala trem zahodnim visokim komisarjem pismo, v katerem predlaga u-kinitev razstavljanja nemške industrije ter naj to vprašanje preuči poseben odbor ameriških izvedencev. Adenauer je baje predlagal tudj revizijo o-kupacijskega statuta in zvišanje proizvodnje jekla od 11 milijonov na 13 milijonov ton. V ameriških krogih izjavljajo celo da ima Acheson baje namen zahtevati prenehanje »vojnega stanja«, kar bi bil hov korak ža sklenitev ločenega miru med zahodno Nemčijo m zahodnimi državami. Glavna skrb ameriških imperialistov je pri tem, zopet dvigniti nemški vojaški potencial, ki naj bi jim služil y njihovi protikomunistični fronti. Velika zaskrbljenost pa vlada. zaradi tega v Franciji, posebno že, ker bo francoska vlada kakor do sedaj prav gotovo znova kapitulirala pred ameriškim pritiskom. Neki diplomat je izjavil, da bi znal ta sestanek predstavljati za Francijo «dipiomatični Wa-terloo«. MA0CETUTOG0VA VOJSKA 170 km pml llangjangom Čangkajškova žena nabavlja v ZDA 100 bombarderjev CUNGKING, 9. — Demokratična vojska se nahaja po vesteh novinarske agencije ((Central News» 170 km severovzhodno od Cangjanga in se pripravljajo na napad na bivšo francosko posest Fengčuan 180 km od Kantona na reki Sosi-ho, dotoku Biserne reke. Radio Ljudske republike Kitajske pa poroča, da se je 400 uradnikov podjetja «China National Aviation Corporation« m podjetja ((Central Air Tra-sport Corporation« v Hong Kongu uprlo nacionalistom: izjavili so, da prehajajo na stran demokratične vojske. Glavna ravnatelja obeh podjetij so prispeli danes v Peking z letalom in objavila ob svojem prihodu izjavo, v kateri sporočata o uporu vsega osebja obeh podjetij. Qd 80 letal teh podjetij jih je 11 pristalo na letališčih Ljudske republike Kitajske. Maotsetungove čete bodo Matematiki in fiziki FLRJ kmalu prispele na mejo Indo-kine. Predvideva se, da se bodo v Indokino zatekli mnogi kitajski nacionalisti na begu pred demokratično vojsko in da bodo na podlagi mednarodnih zakonov razoroženih ter poslani eventualno v tisti del Kitajske, ki je še pod kontrolo nacionalistov. Iz nacionalističnih krogov se je izvedelo, da ge Cangkajško-va šena pogaja v ZDA za nabavo 100 bombarderjev ter se hkrati poudarja, da je vest baje neresnična. Adamič: Politiba vlade SU je itavzda osvajalni značaj Sprehajal sem se po gozdovih, vaseh, mestih in hribih, kjer naj bi se vršile borbe med titovci in antititovci NEW YORK, 9. (Tanjug) — Ob povratku iz Jugoslavije je slavni ameriški pisatelj jugoslovanskega rodu LOUIS ADA. MIC posvetil eno celo številko svoje revije «T & T« vtisom it Jugoslavije ter opisuje položaj v tej državi in spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Adamič piše, da je želel oditi tudi v Sovjetsko zvezo, toda sovjetska vlada mu je odklonila vizum, čeprav je čakal nekaj mesecev. Adamič piše dalje, da so ga na sovjetskem poslaništvu v Vlashingtonu, ko se je tam oglasil', vprašali, ali je čital resolucijo lnformbiroja in kakšno je njegovo mnenje o njej. Isto vprašanje so mu ponovno postavili, ko se je drugič oglasil na poslaništvu vedno zaradi vizuma. Na to vprašanje je odgovoril, da je čital resolucijo in da je čital tudi jugoslovanski odgovor. Vendar ni dobil vizuma in namesto v Sovjetsko zvezo je odpotoval v Jugoslavijo. Ko opisuje v omenjeni reviji svoje šestmesečno bivanje v Jugoslaviji, poudarja Adamič, da je ta država v polnem produktivnem poletu in da ni nobenega sledu o zatrjevanih neredih, o katerih toliko govo. ri tuji tisk. uSprehajal sem se po gozdovih, — piše Adamič — po vaseh in po mestih ter se povzpel na hribe, na katerih se po vesteh časopisov in radia Z zahoda in vzhoda Evrope vršijo borbe med protititovskimi ge-rilci in Titovo vojsko. Toda povsod je prebivalstvo naklonjeno vladi. Po hišah in pc tvornicah lahko citate: «Delo je najboljši odgovor na klevete' proti tovarišu Titu in naši državir, ali F a: «Prvič v naši zgodovini delamo za sebe same«. Adamič poudarja nato v svoji reviji, da so v Jugoslaviji podane vse možnosti, da se do kraja spozna spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. vPovsem jasno sem videl piše Adamič — da ima spor Tila s Kominformom ogromno važnost za mir in za napredek v svetu. Zaradi tega sem se posvetil preučevanju tega spora in namenil sem se napisati o tem knjigo. Kersemimelpriliko govoriti z najvišjimi voditelji Jugoslavije in ker sem med Maršal Tito sprejel de egate državnih uradnikov BEOGRAD, 9. — Sinoči je maršal Tito sprejel predstavnike delegatov I. kongresa nameščencev državnih ustanov. Člani delegacije so pozdravili maršala Tita v imenu 130 tisoč jugoslovanskih državnih uradnikov ter mu poročali o delu in uspehih svojega kongresa. V kratkem govoru je maršal Tito poudaril, da morajo državni uradniki predvsem upoštevati, da služijo ljudstvu. Boriti se morajo proti birokraciji v javnih uradih in za pravilno izvrševanje socialističnih zakonov. Maršal Tito se je dve uri razgovarjal z delegacijo o vprašanjih dela in o sindikalnih vprašanjih državnih uradnikov. O BEOGRAD, 9. — Predsednik vlade FLRJ maršal Tito je danes sprejel novega političnega predstavnika Avstrije v Jugoslaviji dr. Karla Brauniasa. svojim šestmesečnim bivanjem v Jugoslaviji govoril z mnogimi delavci, sem dobro spozne položaj Jugoslavije ter sklenil o njej napisati knjigo». Adamič pravi, da bo imela knjiga več sto strani, njen naslov bo «TITO» in bo izšla ob začetku prihodnjega leta. Adamič navaja nekatere razloge spora med Jugoslavijo in SZ ter poudarja, da Stalin zelo malo spoštuje majhne narode in da nima zaupanja v progresivnost ostalih narodov razen ruskega. To je ena izmed osnovnih razlik med Stalinom in Titom. vTako med vojno kakor tudi po vojni — piše Adamič — je Kremelj poskušal zadušiti s pomočjo NKVD jugoslovanske oblike revolucije, ki jo je vodil Tito ter jih nadomestiti z ruskimi metodami, katere uporabljajo v Bolgariji, na Poljskem, na Madžarskem, v Ro- muniji, v C SR in v Albaniji. Sovjetska zveza vzpostavlja svojo voljo v deželah evropskega vzhoda. Politika sovjetske vlade je zavzela osvajalni značaj. Nasprotno Pa. Tito in jugoslovanski komunisti, ki verujejo v možnosti napredka o vsakem narodu in ki verujejo, da se bodo vsi narodi napotili v socializem, želijo vzpostavitev socialističnih držav, ki bodo imele med seboj trdne politične, gospodarske in kulturne odnose, odnose, ki bi morali biti vzpostavljeni na podlagi socialističnih načel vzajemne pomoči in spoštovanja želja vsakega naroda. Ta koncept je popolnoma nasproten konceptu države, kjer vlada tajna policija in po katerem naj bi imele velike in bolje razvite države pravico nadzorstva nad manjšimi in šibkejšimi državami». KAKŠNA JEPOMOC KI JO SZ DAJE ALBANIJI Albanski petrolej, olje, milo, ild. pošiljajo v SZ - Zagrenjenost v vojski, ker je odpadlo bratsko sodelovanje z JA BEOGRAD, 9. — Skupina 52 beguncev* je pribežala iz Albanije v Jugoslavijo na sektorju Prizren kljub ukrepom jugoslovanskih obmejnih oblasti, da preprečijo prehod meje. Ta skupina je* v glavnem sestavljena iz bivših borcev osvobodilne vojne ter članov in kandidatov albanske komunistične partije, ki nis0 mogli več živeti pod stalnim nadzorstvom in terorjem albanske vohunske službe po objavi resolucije Inlormbiroja. Clan albanske KP Redjep Betyar, ki je pred kratkim zbežal v Jugoslavijo, je glede «po-moči«, ki jo Albanija prejema od Sovjetske zveze, izjavil: «Pred svojim begom v Jugoslavijo sem delal v Valeni, kjer sem ;mel priliko prisostvovati odhodu iz Valone sovjetskih cistern polnih albanske nafte namenjenih v Brindisi. Ladje polne albanske nafte so odhajale vsakih 15 dni. Po njegovih izjavah pošiljajo v Sovjetsko zvezo velike količine predmetov tekoče uporabe. V Albaniji sam; se ne dobijo več predmeti, ki jih ona proizvaja v* velikih količinah, kakor petrolej, olje, milo itd. Dva albanska vojaka, ki sta pribežala v Jugoslavijo, sta izjavila, da se v vojski z zagrenjenostjo izražajo, ker je odpadla pomoč in bratsko sodelovanje jugoslovanske vojske. Medtem ko se ljudstvo boji Grčije, sta izjavila ta dva vojaka, širijo ljudje Enve-ra Hodže stalno glasove, da bq Jugoslavija napadla Albanijo, toda nihče V vojkkj tega ne verjame. — DNEVNI RED I. sindikalne konference Pripravljalni odbor za I. sindikalno konterenco potrjuje, bo konferenca dne 13. t. m., in predlaga sledeči dnevni red: da 1. Splošna preučitev organizacije Enotnih sindikatov in pogojev delavcev in kmetov v coni A. 2. Izvolitev sindikalnega akcijskega odbora za obnovitev razrednih sindikatov v Trstu. ORDINE DEL GIORNO della I. conferenza sindacale II Comitato promotore per la I. conferenza sindacale conferma la data della conferenza per il giorno 13. c. m. e propone il seguente ordine del giorno: 1. Esame generale delTorganizzazione dei Sindacatl Unici e delle condizioni dei lavoratori e contadini della zona A. 2. Elezione di un Comitato d'azione sindacale per struzione dei sindacati classisti di Trieste. la rico- * J / Suer^vn, Ko m informi s ti izkl j uči li SHPZ iz SHPZ BLED, 9. — Včeraj je pričel z delom I. kongres matematikov in fizikov Jugoslavije. Ob navzočnosti 400 delegatov in gostov iz vseh krajev Jugoslavije. V imenu zvezne vlade je kongres pozdravil minister dr. Rodoljub Colakovič, ki je med drugim izrazil pričakovanje, da se rezultati dela tega kongresa kmalu pokažejo v vseh šolah, univerzah, znanstvenih inšti‘utih in tovarniških laboratorijih. Prof. Ludvik Gabrovšek je imel referat o predava nju matematike, fizike in astronomije v srednjih šolah. Kon-greis nadaljuje z delom in bo trajal do 12. t. m. IZ Takole si mislijo razni Zvesti fašistični vojščak i, kot je n. pr občinski oče Gombač-Gom-bacci, Košuta. Sikami. Bidovec itd.: Ce :nezmotljiva «Pravda» ko trdi, da je bila vsa jugoslovanska narodnoosvobodilna borba prav za prav le gestapovska nacistična kamuflaža in da so nemški nacisti in italijanski fašisti prav za prav dali pobiti na stotisoče soojtli vojščakov po jugoslovanskih partizanih, zakaj si ns bi mi — si licet par ra comparare ma gnis — si privoščili n. Pr, iz- la», pa boste imeli večji užitek kot so ga imeli naši očetje in matere, ko so prebirali nCuka na pal’ci». Toda: — Ko smo že pri čuku — Gombacci in Bidovec si po tej fašistično kominformi-stični šali veselo pripevata, ko lah ’ misNta> da sta po polomu s svo-jo zaščito ljudske prosvete prišla na zeleno vejo: «Cuk sedi na veji...)) Poraz pri Kobaridu in «Triesto sera« V svoji predzadnji številki je ; .Trieste Sera« priobčil dolg čla. j nek, kjer govori o porazu pri J Kobaridu, o neki napaki avstrij-kfj‘učitev“Slovensko - hrvaf ke j ske vlade v zvezi z nadaljeva-prosvetne zveze iz Slovensko- j njem ofenzive, in prerokuje o hrvatske prosvetne zveze in na ; srečni bodočnosti, ki bi bila ta način Slovensko - hrvatsko j Trstu zagotovljena, če bi bile prosvetno zvezo prevzeli v na-! zmagale Centralne sile. še "" ’ ” ne italijanske social-patriotič-iniernacionalisticne roke kominformistične prednje straže v skrajnem severnem kotičku vzhodne obale Jadranskega morja, ln tako so tudi storili. Ce ne verjamete, citajte zadnjo številko Sikamijevega «De- Ne glede na dejstvo, da je po-vsem nesmiselno ugibati kakšen bi bil zgodovinski razvoj, če bi bil nastopil dogodek, ki ga ni bilo, je vsekakor neutemeljeno domnevali, da bj ‘bile v prvi svetovni vojni niogle zmagati Centralne sile, ker so — ob skupnem kapitalističnem druž- benem sistemu — Antantine države imele pred državami Centralnih sil vsaj to prednost, da so mogle izrabljati demokratično geslo samoodločbe narodov, proti kateremu niso imele Centralne sile nobenega enako, vrednega protigesla. Borba zatiranih narodov avstroogrske monarhije pa je to državno tvorbo tako ošibila, da ne bi bila mogla vzdržati dolgo vojnega napora, kaj še, da bi bila mogla zmagovito zaključiti vojno samo. Poleg tega pa ni mogoče prezreti dejstva, da so v bivši av-stroogrski monarhiji obstajali nerešeni problemi odnosov sil med avstrijsko buržoazijo na eni strani in krepko razvijajočo sc češko buržoazijo na drugi strani, kakor se je isto dogajalo tudi med madžarsko in mlado hrvatsko buržoazijo, in da je bilo s tem povezano vprašanje nacionalnih pravic narodov, ki sta jih zatirala avstrijska in ogrska buržoazijo in fevdalna gospoda. Ves članek pa je pisan v zelo nesimpatičnem tonu, ki ne b; bfz sprejemljiv niti za tedanje razmere, danes pa se nam odločno upira. Kakor nam je od- vratno očitno člankarjevo av-strofilstvo, tako nam ni nič manj odvraten prezir do italijanskega naroda in izrazito sadistični užitek, s katerim se ctankar ustavlja pri opisovanju kobariške katastro e. Ce je tak ton popolnoma neumesten pri opisovanju zgodovinskih do-godkov (kjer se je treba držati objektivne resnice) je še tem nepriklednejši na področju politične polemike, kjer polemika ne sme prekoračiti meje, onstran katere ne zadenemo več nekega političnega gibanja, ampak rani ponos naroda samega. In to je vsekakor nedopustno. Prikazovati kobariški poraz ne k°t posledico nedoraslega vojaškega vodstva italijanske vojske, ampak kot posledico strahopetnosti italijanskega naroda, ki naj bi ga bil na Piavi rešili dež, vino (ki je baje upijanilo avstrijsko vojsko), avstrijske lasulje ter angleške in francoske divizije, pomeni — milo rečeno — površnost in skrajno antipatično pomanjkanje tiste človečnosti, ki mora biti odlika zgodovinarja in politika, in ki tudi publicistu ne sme manjkati. TRŽAŠKIDNEVNIK še vedno resno Uudstio zahteva od oblasti, da stroga kaznujejo napadalca Kljub neznatnemu izboljšanju je bilo sinoči zdravstveno s'anje tov. Švare še vedno težko, sta-ije njegovega sina Borisa je boljše. Vest o napadu vidalijevskih črnili band na pevovodjo tov. Vladimirja Svgro in njegovega siq» Bori: a je razburila vse pošteno prebivalstvo, ki dobro pozna in spoštuje našega priljubljenega kulturnega delavca. V mestu samem jn na podeželju, po vseli se najbolj oddaljenih vaseh se v.e ljudstvo zgraža nad novimi kvadnstičnimi podvigi vjdalijevske bande, ki hoče zatreti vsako kulturno izživljanje in napredek Slovencev na našem ozemlju. Vsak, ki mu kominformi-tičnj Binter« nacionalizem« ni popolnoma zmešal pojmov, ob oja napadalce, še bolj pa tiste, ki so na to hujskali in v svojem besu do slovenske kulture ukazali. Tega se Vidaiijeva banda morda zaveda, zato tako previdno molči. Ljudstvo pa jih je že obsodilo, ker jih je do kraja spoznalo in zahteva, da oblasti strogo kaznujejo napadalce. 'Tudi žalitve so sredstva Nadallet/ali bomo naše prosvetno delo ki gg jih poslužujejo vidslijevci jio smmiluuh, ki smo si jih u KOLEDAR Prosvetni delavci Sv. Križa so ustanovili nov prosvetni krožek Uslužbenci INAM i/ borbi /.a st/o jo firarico aoput Negativen odmev muci tržaškim delavstvom zaradi prepogostih neuspelih stavk - Tudi vprašanje uslužbencev Acegata bo ostalo nerešeno? Naj se «zaščitniki» slovenske kulture trudijo kolikor hočejo ter sj izmišljujejo še bc|j go rostasne leži in klevete o našem kulturnem delovanju, resnice ne morejo več prikriti našemu ljudstvu, ki je spoznalo njihovo prave naklepe ter se prav zaradi tega še bolj oklenilo svojih prosvetnih društev, ki so ostala zvesta načelom in nalogam, ki si jih je SHPZ ob svoji ustanovitvi zadala. Kulturno in prosvetno delovanje, ki je bilo zaradi razbijaškega delovanja Bidoveevih zaščitnikov marsikje oslabljeno, se je v zadnjem času ponovno dvignilo. V vaseh in predmestjih, kjer so si ((zaščitniki» z zvijačo in lažjo prisvojili naša prosvet-j na društva, so se, v zadnjem i času ustanovila nova, ki so prt-! pravijene pričeti s kulturno. ; prosvetnim delom še z večjo vnemo in ljubeznijo kot doslej Kjer pa prosvetno društvo še Hi bilo ustanovljeno, si ga bodo sna», sp morale prepričati še tako zagrizenega kominformi-itu I) podlih namenih razbijačev naše kulture. In prav ta težak položaj, v katerega so vi, dajijevci privedli slovensko demokratično prebivalstvo Sv. Križa, je bil povod, da sp si pošteni prosvetni delavci zadali nalogo ustanoviti si svoj prosvetni krožek, ki bo imel nalogo krepiti in dvigati na.ie kul- končanem govoru zastopnika SHPZ podpisali tudi izjavo. Seveda so vsi brez izjeme izrazili željo, da se krožek vključi v SHPZ. Prinašamo besedilo izjave, katero je podpisalo (13 elanov novoustanovljenega prosvetnega krožka: Podpisani člani Prosvetnega društva «Vesna» v Sv. Križu pri Trstu ugotavljamo, da sedanje vodstvo ne ščiti keristi turno delovanje ter s svojin} j naše slovenske kulture, ker je Zgledom in delom pripraviti preprečilo gostovanje SNG, da 1 rosvetno društvo «Vesna» po- ' pa tudl ne goji napn!;lne ijud- noV"‘^"„u. pol'a': ske kulture, kot so nam to do kazate sedanje prireditve- Da imajo proteine davke določenim terminom zelo majhen uspeh smo že neštetokrat poudarili; naša trditev je dane*. ko zu stopili delodajalci v veliko ofenzivo, bolj utemeljene. Delodajalci, ki se čutijo zaradi nastalega položaja v sindikalnem življenju zelp var. ni In močni, se prav gotovo ne ustrašijo jnajhnih protestnih stavk, ki se kenčajo za prizadete delavce z neuspehe-m. Potrebna bi bila drugačna borba delovnih množic, če bj hotele doseči uresničitev vseh njihovih upravičenih zahtev. Toda te borbe nočejo pričeti voditelji gindikalnih organizacij; voditelji Delavske zbornice zato ne, ker pač m majo v prvj vrsti služiti interesom delodajalcev, voditelji Enotnih sindikatov pa zato. ker so zatajili resnično razredno borbo ter vodijo raje kompromisarsko borbo g delodajalej. Primer take brezuspešne protestne stavke je tudi stavka uslužbencev tukajšnje bolniške blagajne (INAM), ki je trajala dva dni. Pred in po zaključeni protestni stavk; sq se pogajanja med zainteresiranimi strankami nadaljevala; toda ko so uslužbenci * stavko prenehali, niso vedeli, ali so bile njihove zahteve odobrene ali ne. Nalogo sindikalnih organizacij je torej bila zahtevati nadaljevanje stavke do končne uresničitve vseh zahtev. Do te zahtev« seveda n; prišlo in tako so uslužbenci INAM prenehali s stavko, kj ni dala nobenega rejultata. Uslužbenci INAM namreč zahtevajo, kot smo že v drugih člankih poudarili, povišanje plače ter izbelišanje življenjskih ter delovnih pogojev, Ker P* je iz raznih podatkov razvidno. da nima vodstvu bolniške blagajne danes prav nika-ke možnosti ugoditi tem zahtevam, ker ne razpolage z do-voijnim! denarnimi sredstvi, bi bilo nujno potrebno, da priskočijo pri reševanju tako perečega vprašanja na pomoč odgovorne oblasti ter nakažejo vsoto, s katero bi bila lahko zahteva Po povišanju plače ugodna rešena. Uslužbenci INAM so pozvali svoje sindikalne zastopnike, da vodijo še nadalje borbo za do sega upravičene reš’tve vseh zahtrv od katerih pa seveda n* «m#jo od*topiti. XXX i sopisili dala samo slutila, da se bo tej borbi še pravočasno odtegnila, je bila ' prav gotovo prva in glavna naloga voditeljev Es vzeti iniciativo v svoje roke ter pričeti s še bolj odločno borb0 v obrambo inte-tetnv prizadetih delavcev. Toda vediteljj ES so, kot je njihova navada, enostavno kapitulirali. Ni nam treba seveda posebej poudariti, da vprašanje uslužbencev Acegata s ta.kim stališčem ene in druge sindikalne organizacije n; bijo, pa tud; ne b0 pravično rečeno. Voditelji ES, ki prav posebno v zadnjem času tako ra-di brenkajo na strunQ dzmsg in uspehov«, naj prištejejo med te tudi neuspelo protestno siavkg uslužbencev- Acegata, No, morda bi jih tudj zapisovali, ah teh «zmag» je i? dneva v dan več, pa nanje kar -'itie pozabljajo. A tako pozabljivi prev gotovo niso delavci, še prav posebno pa ne tisti, ki Sq član; te sindikalne organizacije... zavedni in pošteni Slovenci kratkem ustanovili ter tako po magali ponovno okrepiti ter c Živeti nam kulturno delovanje, Tako so sj ustanovili tudi pošteni demokratični Slovenci Sv. Križa svoj prosvetni krožek, ki jo imel v soboto 5. t, m. svoj občni zbor. Občnega zbora so se udeležili vsi resnični in pošteni prosvetni delavci, kj so bili do sedaj člani prosvetnega društva «Vesna», katerega pa so se polastili Vidalijevi razbijači ter na ta način preprečili v njem vsakršno kulturno in prosvetno delovanje. Demokratični Slovenci Sv. Križa so na občnem zboru ostro obsodil} delovanje teh razbijačev ter poudarili, da so prav oni s svojin) razdiralnim delom privedli prej tako znano in cenjeno društvo «Vesna» v tak položaj, ki prav gotovo ne dela časti tradicijam plodoncsnega kulturnega delovanja tukaj prebivajočih demokratičnih Slovencev. Sv, Križ, ki je že od nekdaj slovel po svojem zelo živahno razgibanem kulturnem življenju, mora danes na žalost sap} čutit j po. sledice razbijaškega delovanja Vidalijevih zaščitnikov. Zelo redke ((kulturne« prireditve, ki jih je vprizorila društvo «Ve- Porazno sliku današnje sindikalne borbenosti nam daje tudi preklicana protestna stavka uslužbencev Acegata, ki niso bili v svoj; zahtev; toliko odločni ter močni da bi bili vzdržali pred nesramnim stališčem Delavske zbornice do reševanja tega tako perečega vprašanja. Cim je Delavska zbornica po reakcionarnih ča- m&w tetam električne enemu Čeprav ju nastopilo bolj deževno vreme, ne bo, kot vse kaže, moglo rešiti perečega vprašanja dobave električne e-nergije našemu ozemlju. Pred časom smo pisali, da krožijo vesti, da nam bo s prvim novembrom odvzeta električna e-negija trikrat tedensko. No, na srečo se vesti niso uresničile in taka velja zaenkrat še določba O dvodnevni ukinitvi električne energije, 2e so se naše gospodinje in tudi delavci potolažili v upanju, da bo duševno vreme že pripomoglo, da se bo ta doba še zmanjšala, ko se ponovno čujejo vesti, da nameravajo odgovorni krogi poduljšati dobo prekinitve električnega toka, ki bi tokrat najbolj prizadela prav naše tovarne in druge industrijske obrate. Da bi bil to težak udarec za naše delavstvo, ki se zuradi poostrene ofenzivo delodajalcev že tako bori z neštetimi težavami, nam ni treba še posebej poudariti, Če bi bila namreč deba prekinitve električne energije podaljšana ter bi morali s tem v zvezi industrijski obrati zmanjšati potrošnjo električne energije, bi morali delodajalci seveda zmanjšati tudi delovni urnik ter v težjih primerih tudi zelo znižati produkcijo, kar prav gotovo ne bi pripomoglo k izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev tržaških delovnih množic. Zato so tukujinje sindikulne organizacije sklenile obrniti se do odgovornih oblasti, ki naj bi še pravočasno ukrenile vse potrebno, da bi bila nevarnost podaljšanja roka ukinitve električne energije odstranjena. Kot smo izvedeli, so Enotni sindikati že poslali v zvezi s tem vprašanjem pismo odgovornim qblastem, v katerem zahtevajo v imenu vsega delavstva, da se vprašanje dobave električne e-nergije čimprej ugodno reši ter a tem prepreči že nadaljnje poslabšanje že tako kritičnega položaja, v katerem so zaradi težkih gospodarskih razmer na našem ozemlju nahaja tržaški delavski razred, Egoraj omenjeno iniciativo sindikalnih organizacij so z veseljem pozdravili vsi tržaški delavci, ki pričakujejo, da bodo imele odgovorne oblasti razumevanje za njihov sedanji položaj ter bodo skušale rešiti vprašanje dobave električne e-r-ergije na kar najbolj ugoden način. Zaenkrat nam seveda ni znano stališče odgovornih oblasti glede reševanja tega vprašanja. Vendar poudarjamo tudi mi, da bi podaljšanje dobe prekinitve električne energije zelo škodilo današnjemu gospodarskemu položaju na Tržaškem ozemlju, Ml sela občinskega svsla Seja občinskega sveta tržaške občine bo jutri, petek 11. t. m. ob 17. sta našega kulturnega in prosvetnega življenja. Da bi bilo delo tega novoustanovljenega prosvetnega krožka čim bolj uspešno, so si navzoči prosvetnj delavci izvolili tudi svoj odbor, ki bo imel nalogo voditi kulturno prosvetno delo po smernicah, ki si jih je zadala SHPZ Obenem so izvolili tudi delegata, ki naj bi zastopal prosvetni krožek na občnem zboru SHPZ, kateri se je vršil preteklo nedeljo. Občnega zbora novoustanovljenega prosvetnega krožka se je udeležil tudi zastopnik SHPZ, ki je prikazal navzočim celotni položaj ljudske kulture na našem ozemlju ter jih pozval, da pričr.o s čim bolj odločnim delom, ki mora obroditi prav v kratkem čim večje uspehe. Navzoči prosvetni deiavc} so po Obenem ugotavljamo, da so podpisali neko izjavo, s katero zahtevajo protizakonito sklicanje občnega zbora SHPZ. Ker odklanjano odgovornost za tako početje, izstopamo iz drušlva (Vesna«, kj je bilo izključeno iz seznama čianov SHPZ, ker se nj držalo pravil, ter javljamo, da bomo nadaljevali naše prosvetno delo po smernicah, ki smo si jih začrtali v narodno osvobodilni borbi. Takšne izjave resničnih prosvetnih delavcev so nam ponoven dokaz, da gre SHPZ po pravi poti ter da so ji ysj pošteni demokratični Slovenci pripravljeni slediti ter s svoji-mj močmj pomagati krepitj in dvigati resnično napredno slovensko ljudsko kulturo. ■ V nedeljo je bila v Gropadi tl i h! f 1K rrosjava obletnice odkritja spoli i 1161 II i meniha padlim borcem NOB. Kljub slabemu vremenu je bila Udeležba tako iz mesta kot iz vasi in okolice precej velika. Tovariši govorniki so se v slovenščini in italijanščini z ganljivim} govori spomnili padlih tovarišev, za pravično -stvar. Pri tem so nas opozorili, da se moramo prav tako odločno, kakor go se oni borili za qasa NOB, boriti tudi danes proti vsem poskusom Vidalijevih irakcionašev in imperialistov, da nas ne bodo več potujčevali. Seveda ni bilo ob tej priliki zraven nekaj domačih razbijačev, ki so raje popivali v gostilni v delovnih oblekah in s? trkali po pršila, čej da so oni pravi komunisti. Cini je kdo naših pražnje oblečen vstopil v gostilno, pa so ga pričeli zmirjati: glej babičapa! Ob 11 ponoči so se ti komunisti, že precej dobro opiti, spravili na tov. Kaica Karla, očeta padlega sina v NOB, in ga pričeli obmetavati z naj-nesramnejšjjni žalitvami, češ da ng b; sme} ne on ne mi vsi skupaj proslavljati tega dne. Tudi proslavo Oktobrske revolucije, katero smo isti dan proslavljali, so nam hoteli preprečiti z njihovimj propagandističnimi lepaki, ki so jih prejš-špjo noč lepilj po zidovih cerkve. Dobro naj se zavedajo, da nas vse njih grožnje ne bodo ustrašile, temveč bodo v nas še bolj utrdile tistj revolucionarni duh kakor za časa NOB. Vaščan G. F- t%ied. 'Schiller, slavni nemški pesnik. Umrl je 9.V.1S05- 1941 je bilo prvo zasedanje Antifašistične skupščine narodne osvoboditve Srbije. 1941 so bili bojt u Roufafi nad Škofjo Lcko. Od 56 nap9-dajočih Nemcev jih je padlo 54. Vse orožje jim je bilo zaplemeno. PRESKRBA Konec razdeljevanja testenin. Sepral sporoča, da bo danes 10. t, m, konec razdeljevanja testenin za vse potrošnike v mestu in podeželju. Kdor ne bo dvignjl temu bodo odrezki zapadli. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo ((Velesila« v Skednju obvešča pevce, da no-cojšna pevska vaja odpade zaradi premiere SNG in proslave tov. Angele Rekarjeve, katere se bomo skupno udeležili. Pevski zbor »Tržaški zvon* ne bo imel nocoj običajne redne pevske vaje. Vsi pevci naj se v Čim večjem številu udeleže proslave tov. Angele Rakarjeve. Prosvetno društvo v Barkov-Ijah obvešča mešani zbor, da ima jutri svojo redno pevsko vajo. Po vaji bo majhno martinovanje. Preskrbljeno bo za žejjie in lačne ter zabave željne in zato naj nihče ne manjka. Prosvetno društvo »Simon Jen. ko« obvešča pevce, da odpade danes redna pevska vaja. DAROVI IN PRISPEVKI Za Pijaškp matico so v tednu za našega dijaka nabrali na kulturni prireditvi prosvetnih društev Simon Jenko in Vojka Smuc 4.157 lir; odbor Dijaške n.atjce iz Trebč je daroval t.sas lir; iz Katinare: Lovrenčič Josip 59, Cunja Benjamin 300, Cok Irma 200, Lavrenčič Ivan 50, Orel \da 100, Spetič Milka 50, Spetič Matija 150, Lavrenčič Franc 100, Kalan Anica 300, Pečar Helena 100, Za sirote padlih v NOV je da- rovaia tov. Košuta Mrnija 200 lir, Obiščite razstavo w tržaškega slikarja Černigoje Opozarjamo občinstvo na slikarsko razstavo Tržačana prof, Černigoja v galeriji georpione. Umetnik razstavlja poleg olj, akvarelov in risb tudi nekaj posnetkov v mavcu. Razstava, ki bo trajala do 20. novembra je odprta vsak dan od 8 do }3 in od 16 do ?0. Poziv staršem in sorodnikom padlih v NOB Javni tožilec zahteva za morilce zlatarja Vouka sledeče kazni: Pieri 30 let Falbo 22 let Fajdiga 16 let in Jamnikova 7 let zapora Vgersj se je nadaljeval pro. ces proti morilcem zlatarja Vouka. Kakor prvi dun raz. prave j"e tudj tokrat ljudstvo mnogoštevilno prisostvovalo poteku rasprave, ki vedno bolj odkriva in pojasnjuje težek zločin: roparski umor. Krivda za nedolžno smrt starega zlatarja Vouka kakor tud; krivda za rop zlatnine z vso odgovornostjo ležita na Pieriju Brunu. Obtoženec je metj procesom izjavil, da prevzema vso krivdo na svoja ramena. Včeraj zvečer se je proces zaključil z zaslišanjem Pierija, Fajdige, Falba, Jamnikove in obeh sester Floreamj, Danes zjutraj je proces nadaljeval zaslišanjem šoferja Kovačiča iz Gorice in Anite Baudas. Kovačič je dejal, da sc je Pieri ob prihodu v Gorico raz-govarjal z njegovim očetom, če bi lahko vse tri obtožence odpeljal v Padovo. Oče je ta predlog sprejel jn naročil svojemu sinu, naj jih odpelje. To se je zgodilo 30. julija, Ker pa so bili obtoženci namenjeni v Milan, je Kovačič po telefonu vprašal svojega očeta, če dovoli, da jih odpelje v glavno mesto Lombardije. Oče je dovolil. Tam se je potikal po mestu. Pieri mu je dal zlato zapestnico z namenom, da bi mu plačal vožnjo. Toda že naslednji dan mu je rekel, naj ju vrne, V' zameno pa mu je dal na račun 20.000 lir. Ker bila vsota še vedno ni krila šoferjevih stroškov, mu je Pieri dul še dve zapestni uri. Izročil mu je tudi pismeno izjavo, da bo strelko povrnil, čim bo imel za to denar na razpolago. S tem se je Kovačič vrnil v Go. rico. Po izjavah šoferja Kovačiča je pričela s pripovedovanjem Anita Baudas, ki je imela b Pierijem ljubezenske odnose. Pieri ji je zagotavljal, da se preživlja s tihotapljenjem cigaret. Za Anito bi morala govoriti Egidija Bandirolli, ki jg bila odsotna. Omenjena je sprejela od Pierija dragulje z namenom, da jih bo produla. Mož Egldije Bandirollijeve je zaprt v Coroneu zaradi tatvine. Tam ga je Pieri spoznal, spoznal tudi njegovo ženo, ki se jo je, ko je prišel iz zapora, posluž'1, da bi razprodaja ukraden« predmete, Sledilo jg pripovedovanje prič, med katerimi je bil tudi inšpektor Stefani, komandant leteče policije. Za njimi jo pričel z govorom javni tožilec CoJotti. Dejal je, da so morali biti obtoženci brez dvoma pripravljeni na to, da bodo pri zlatarju Vouka naleteli na odpor. Zaradi tega jih je obtožil, da so (najprej izvršili umor in na koncu rop. Prvi ft.irje so največji krivci roparskega umora Zlatarja Vouka. Tudi Jamnikova ni pri tem izvzeta, kajti ona je 3 tem, da je navajala k dejanski izvršitvi roparskega umoru, prav tako aktivno sodelovala pri kaznivem dejanju. Ostali štirje obtoženci so pri vsej stvari manj krivi. Obe sestri sta kmalu po umoru sprejeli iz rok obtoženega Pierija ukradene predmete. Sprejeli s‘-a jih z namenom, da jih bosta prodali. Javni tožilec je do neke meje skušal razumeti tudi to prevaro, ker je imel Pieri jezik namazan z vsemi «žavbami». Bil je lepo oblečen, kar je vzbujalo pri ženah nekako zaupanje. Toda kljub temu to ni opravičilo. O šoferju je javni tožilec dejal, da je vedel za krajo, ker je prevažal po prihodu v Milan neko žensko od zlatarja do zlatarja, ki je prodajala ukradene predmete. Obtoženi šofer je prejel, celo plačilo za to delo. Ko ja govoril o značaju posameznih obtožencev in o kaznivih dejanjih, ki so vpisani v njihov kazenski list, je dejal, da Pieri ni ubijalec, je pa premeten zločinec, Pieri prizna, da je kriv, toda ne v takem hudem smislu. Pravi, da je žrtev usode. Ko se je 18. maja vrnil iz zapora, je da roparskega umora, zaradi katerega se sedaj zagovarja, napravil 100.000 lir dolga. To svoje ravnanje opravičuje s tem, da mu oblasti niso dale nobene zapo- slitve, ko so ga izpustile iz zapora. 2e v zaporu pa je nave zal stike z ljudmi, ki so znani kriminalci. Vse to Je delal % namenom, da bo takoj pričel s svojim običajnim delom. Tudi Falbo jn Jamnikova sta bila Že večkrat kaznovana. Ro teh izjavah je javni tožilec zahteval za obtožence. Egidijo Bandirolli 14 mesecev zapora in 6.000 lir denarne kazni, Valerija Floredana pcr. Ljubetič, Katarina Floredana, vdova God, in šofer Kovačič Marijan po 10 mesecev zapora in 4,000 lir denarne kazni; Baudas Anita 3 mesece pogojno, Pieri Bruno 30 let zapora in 120.000 lir denarne kazni, Falbo Anten 23 let in 120.000 lir denarne kazni, Fajdiga Ivan 16 let in 90.000 lir denarne kazni, Jamnik Lidija 16 let in 60.000 lir denarne kazni. 260 lisoč lir so mu ukradli Trgovski potnik Giacoblni Roceo iz ulice Bomagna 30 ge je včeruj opoldne javil na CID v ulici Cologna, kjer je dejal, da so mu neznanci odnesli 260.000 Ur. Omenjeni je denar, ki je bil v usnjeni torbi, dal pod sedlo svojega motorja, ki ga je samo za trenutek pustil izpred oči v ul. Petrarca. Gia-cebini je denar prevzel na Opčinah na račun mestne občine. Denar je bil zavarovan. Policija je uvedla preiskavo. Zaprli zaradi goljufanja Civilna policija je P° nalogu zaprla sledeče ljudi, ki 50 zaposleni hri notranjem preskrbovalnem uradu tovarne ILVA: Bonifacio Brunoi 45 let star iz ulice D’Annunzia 20, Miani Re-migio, 41 let star iz ulice Gat-teri 56, Venier Daniele, 37 let star iz ulice Fortunio 4, Ci* vran Roberto, 56 iet elar Iz u-lice Parinl 0. Omenjeni sedijo v jetnišnicl Jezuiti, ker so pri delu goljufali na škodo omenjene družbe. Priporniki so na razpolago državnemu tožilstvu. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|lllllllllllllllllllllllllllllllll|llllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil|lllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllliiilliiliiiiiniiiliiil llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllillllill Krog in krog je obrnil lakotnik glavo na dolgem vratu in premotril ves peristil. aKaj mi plačaš, gospod?« SPISAL k evnuhu v njegovo Grk w je nagnil in uprl bodeče oči potuhnjeno Uce. »Spiridion, pomni, da «1 mi ti zastrupil iu zagrenil življenje, ker si mi naznanil, da jc Iztok v Jtčin. Evnuh je zinil, da bi odgovoril. Toda sršečega pogleda se je ustrašil in poslušal z razprtimi ustnicami. (Iztok je meni življenje. On me Je nekoč otel roparske roke. Zato zahteva pravica in hvaležnost, da ga sedaj otmem jaz. Zato mi pokažeš Jutri ob pričetku prve polnočne straže pot do Utokove ječe«. Evnuh je odskočil, kakor bi ga 1 bodalom sunil; spačil je obraz, se zgrabil za glavo in zaječal; uNc morem, ne morem 1 Mi- lost, gospod! Ne ubijaj me!» Skliučil se je prav do tal, zrl izpod čela na Grka in otresal Z rokami. «Ne moreš?« Je izpregovoril Epafrodit resno. «Ne morem! izdahnem, tisti trenutek izgubim dušo. O, milost, milost, ne pogubljaj me!« Grk ga je gledal resno, molče, Nato se je dvignil, stopil trdo predenj, postavil suhi kazalec desnice kvišku in jzgovo. ril z odločnostjo, ki ji ni odpora: (Spiridion, Epalrodit tj veleva, moraš, če ne, je po tebi!« Skopljenec je vztrepetal in se sesedel na tlak. (Odgovor)! Zvezde hite — Jutri opolnoči me počakaš ob morju na carskem vrtu in me povedel do Iztoka«. Tiho, komaj razumljivo je vprašal Spiridion. »Tisoč zlatih bizantincev«. Evnuhu so se posvetile oči. (Tisoč — tisoč«, je jecljal. Njegova duša Je občutila vso slaet tolikega bogastva. Prste je skrčil in Jih pritisni) k srcu, kakor bi držal zlato v roki. «Odgovori!» »Počakam te, pokažem pot — in nato umrem, gospod, vera, da umrem«. »Prlsezl na Krista!« »Prisegam na Krista: jutri opolnoči na carskem vrtu«. Epafrodit je hitro odšel v spalnico. Evnuh je gledal za njim in štel s prsti: «Tisoč zlatih bizantincev, tisoč, tisoč...«. Trgovec se je vrnil in mu izročil težko mošnjo; evnuhovi prsti so se Je krčevito oprijeli. »Na, to je za nocoj, mala nagrada! Plačilo dobiš jutri!« »Toda straža je na vrtu, straža pri vratih. Mene izpusti, tebe ne, gospod!« «Nj tvoja skrb! Čakaj me — dobodt ključe do hodnika, drugo izvedem sam. Pojdt in pomni prisege. Sicer — Epafrodit je prehodil nekaj- krat peristil. V obrazu se mu jc žarila radost zmage. Evnuh mu jc prisegel. Zlato mu je ukovalo dušo. Privede ga do Iztoka — padle bodo kocke Opolnoči in despojua zaigra! Vesel je hitel v spalnico. Napisal jc Židu Abiataru pismo, naj mu jutri opoldne izroči kupno vsoto in opolnoči lahko nastopi vse pravitV, ker Epafrodila ne bo več v Bizancu- ze je mislil leči, poslednjič v svoji vili, ko se nenadoma domisli še nečesa. Iz skrbno skrite skrinjice je vzel pergament z Juitinijano-vim podpisom. Razgrnil ga je predse in s spretno roko napisal v slogu in načinu najvišje pisarne, da mu je dovoljen obisk v ječi pri Orionu. Pergament je zepet zvil in ga vtaknil v srebrno pušico ter mu pride-jal Teodorin prstan. «Za vsak primer«, je pomislil, ko je legel. Se enkrat je premotril ves načrt. Zunaj je šumela Propontida v rahlih valovih, zadnjič pod njegovim oknom. Drugo dopoldne se Je Epafrodit napotil iz vile sam. brez sužnjev, brez bleska, peš, v žalni obleki, j razmršemmi lasmi po Bizancu. Po forih ga je; pozdravljalo ljudstvo t glasni-; mi vzkliki sočutja. Imenitni meščani so mu z iskrenostjo izražali sočutje, tolpa Je glasno kričala in pritiskala roke v žalosti na prsi, ko je videla dobrotnika iz hipodroma toženega. Epafrodit je vdano iu ponižno povešal glavo, toda žive oči so motrile množice in sc čudile- Zakaj, da je toliko sočutja, čeprav saroopridnega, v Bizancu, ni mislil. V srcu se mu je celo zbudila prešerna skušnjava, da bi stopil pod arkade na Teodozijevem trgu in izpregovoril tolpi o Iztoku, o sebi. Vrgel bi mednje nekaj pe-rišč srebra in nastala bi buka, da bi Justinijau pomnil, kda| je naperil pravdo zoper njega. Toda previdno je premagal skušnjavo in obi kal najslovi-tejše sodne svetnike In pri-ed-nike ter prosil pravice in milosti v pravdi. • Dasi se je zgrinjala kričeča tolpa za njim, koder je hodil, ni ušlo njegovemu pogledu dvoje sumljivih bitij, ki sta ga kakor po naključju sledili iz ozke ulice po Osrednji cesti. Pohvalil je v duhu SpTidrano-vo modrost, ker ni prišel do njega pri vratih, ampak po morju. Zato se Epafroditu ni mudilo z obiski. Ponižno je čakal pri vratih svetnikov kakor reven klient, da je potratil več časa in speljal tajna vohuna čim dalje od vile. Zakaj Numida je doma sprejemal v hlev kupljene arabce in kapadočane, oklepe in šle-me, ki so bili pripravljeni za beg. Minilo je poldne, ko se je vrnil. Pr) vratih ga je čakal Numida. se mu globoko priklonil in ga gledal z očmi, polnimi ve. selja. Grk ga ni vprašal, ni črhnil besedice- Ugodno poročilo, da so konji v hlevu in orožje skrito, je govorilo sužnjevo lice. Rahlo mu je prikimal in odšel v atrij, kjer ga Je čakal žid Abiatar. Vrtel je oči, se stiskal za prsi in ogorčen govoril besede sožalja Epafroditu. Previdno se je ozrl po kotih in z gnevom pričel: (O Babilon, ki si oropal sveti tempelj, gnal naše očete v suž-nost, o Babilon, ti si bil jagnje, jagnje, Upravda pa Je volk. O, do kosti me je ogulila krivična postava, do Kosti, in mi ugrabila, kar sem v trudnih nočeh krvavo prihranil. In ti, vzvišenost, tožen, tl, ljubezen B‘*an-ca, tl, dobri bedak, ki sl sipal despotu * obema rokama, to Je plačilo!« fNadoijeuanje sledi) Nesreča pri delu 241etni delavec Mahnič Sergej je žagaj drva na žago cir-kolarko za podjetje Škerl. Pri tem si je ranil kazalec leve roke. Z avtom Rdečega križa so ga odpeljali v glavno bolnišnico. Ponorel je Komandant ameriške ladje «Dorothy Stevenson« ie poklical na krov ladje organe civilne policije, da b; preprečil morebitne posledice s strani nekega mornarja, ki je V trenutku izgubil vso kontrolo nad samim seboj ir> pričel kazati s svojim obnašanjem znake duševne neuravnovešenosti. Mornarja s° odpeljali v psihiatrični oddelek glavne bolnišnice. „Sabac" je odplul iz tržaške luke Iz Trsta je odpluj v Tripolis jugoslovanski parnik «Sa- bp.c«, ki je bil natovorjen z različnim blagom. Nočna služba lekarn De Lciter.burg. trs; Ev. Ivana 3, tel. 6924; dr. Praxmarer, trg Unita 4, tej. 5478; Prendi-ni. ul. T. Vecelio 24. tel. 90-180; Sponza, ul. Montorsino 9 (Rojan), tel. 29.630; Harabaglia v Barkovljah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93-245 Imata stalno nočno službo. Vse starše in sorodnike padlih borcev In aktivistov v narodno osvobodilni borbi in v koncentracijskih taboriščih vljudno naprošamo, naj pošljejo na uredništvo našega lista slike 'svojcev z zadevnimi podatki, da jih bomo objavili ob obletnicah njihove smrti. Slike bomo nepokvarjene čimprej vrnili. Uredništvo »Primorskega dnevnika« ul. Montecchi fl/III, Trst ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne e. novembra 1949 se je rodilo v Trstu 8 otrok, porok je bilo 11 umrlo je 12 oseb. Cerkvene poroke: uradnik Coiombin Gjorgio in uradnica Colggnatti Nella, uradnik Bre-sina Raffelo in gospodinja Rossi Elcna, uradnik Cerlienco Pietro in gospodinja Rupolo Eugenia, oficir ameriške voj-ske Chiocr.hio America »n gospodinja Sossi Einilia, kemični pomočnik Marehiolli Virgl. lio in gospodinja Prister Li-cia, uradnik Comb} Livio iv uradnica Predonzani Lucia, uradnik Miani Gaetano in gospodinja Slllani Lidia, industrijski strokovnjak Snaldin Ferruccio in šivilja Koslovič Margerita, mehanik Pizziga Vladimiro in bolničarka Debeli} Gcmma, kotlar Svetina Nerino in vezilja Schillani Paola, mornar Frcno Domeni-co in gospodinja Debernardi Emma. Umrli 50: 79-letna Rosen vd. Berni Regina, 73-letna Ficon vd. Baciai Maria, 74-letni Marži Francesco, 53-letna Stanič por. Brumat Katerina, 34-letna Bastianon por. Kermolj Marija, 49-letni Valenčič Guerri-no, 81-letno Pregare Ivanka Marija, 71-lctna Smuc vd. Pao-letti Ana, 49-letna Truant Ca-mllla Antonietta, 59-letna Mo-rel por. Bressan Paola, 86-Ietna Bochiuski vd. Picot Giulia. 06-letna Spireti vd. Lazzarini Marija. Ob ustanovitvi mladinskega odseka POT Tržaško planinsko društvo dobiva nov kader mladih planincev Pred komaj desetimi dnevi Ja. V «Glasu jnladdh« je mla- se je v Trstu vržil III. redni občni zbor tržaškega Planinskega društva. V vseh poročilih in diskusijah, ki so bile takrat iznesene, ae je kakor rdeča nit vleklo vprašanje: zakaj se mladina ne odzove klicu planin. To vprašanje, fcl je glede na triletno prakso postajalo nerešljivo, bQ kmalu izginilo z dnevnega reda, planinsko društvo pa bo dobilo nov kader mladih planincev. Včeraj ie bil neuradni občni zbor mladinskega odseka .Planinskega društva. Odziv mladi, ne Se ž« lahko zabeleži kot prvi uspeh, kajti zbralo sc le 45 mladincev in mladink, kt obetajo postati dobri planinci. Zborovanj« je otvorij dosedanji načelnik odseka tov. Bojan Pavletič, ki ie pozdravil zbrano mladino ter predstuvni-ke glavnega odbora PDT, ZAM, in Društva slovenskih srednješolcev. Tov. prof. Jelinčič, predsednik PDT, je izrazil zaupanje v novo delovanje mladinskega odseka ter nakazal naloge planincev, posebno mladine. (Učiti s.e je treba, zastavljati svoje moči, tvegati, 4o ie potrebno in se boriti! Vzljubit, tu*-e slovenske gore in planine, ki 60 neločljivo povezang z nami«, je dejal tov. Jelinčič In v Imenu glavnega odbora obljubil vso pecnoj mladinskemu odseku. Za njim jo govoril tov. Andrej Oberšnel, ki je v imenu ZAM ravno tako obljubil mladini vso pomoč. Predstavnik Društvu slovenskih srednješolcev tov, Mitja VoR-ič je poudaril zanimanje dijakov za planinarstvo In dejal, d« se bodo dijaki 2 veseljem posvetili tej panogi športa. Tov. Pavletič je nato podal kratico poročilo q dosedanjem delovanju mladinskega odseka, ki je bil ustanovljen lani. Cia-ni odseka »o v okviru PDT tekmovali na smučarskih prvenstvih in dosegli lepe uspehe. Udeležili *n »e rasnih planin-»kih izletov jn udarniškega de- dinski odsek dobij svojo rubri ko pod naslovom «Glas mladih planincev«. V svojem poročilu se je tov. Pavletič zahvalil glavnemu odboru PDT, ki je pri vseh izletih določil 5 brezplačnih mest revnim mladincem in dijakom ter za vso ostalo pomoč, Zu bodočnost, posebno s pričetkom zimske sezone, bo mladinski odsek organiziral smu. čurako telovadbo, smučarske izide in zimovanje, Pripravili bodo miklavževanje, a spomladi organizirali plezalni tečaj v Glinščici. 13. t. m. bodo organizira!; izlet k Sv. Primožu, kamor bodo tudi markirali pot, 20. t. m. pa prvi smučarski izlet. Sledile so volitve novega odbora, v katerega so bili soglas. no aprejetj sledeči tovariši; za načelnika odseka tov. Bojan Pavletič, za odbornike J>a: Divio Zivic, Saš« Rupena, Harej Albin, Turk Ada, Pavlovič Edi, Marsič Pavle, Marijan Magajna, Savica Modrijan, Saš« Ko-*r v 1, Smrdelj Ivan in Vida Cok, : tdinski odsek poziva vso mladino, ki ljubi planine, sneg in skalo, da pretopi in se vpi-še v tržaško Planinško društvo ter pod okriljem mladinskega odseka aktivno sodeluje v vseh akcijah na področju planinar. stva. 8l.ni/KiVSK0 iv /1 h n n m 11 fiUMlHlSČB zu TpŠHŠku II20bili® OTVORITEV SEZONE 1949-195» Predstave v škedenjsld kinodvorani: Danes 10. novembra 06 20 premiera komedije v petih dejanjih DONOSNA SLUŽBA in proslava AO-letni« up- niškega delovanja Angela Rahori^ Jutri 11, ponedeljek 0,1 ^ PONOVITEV DONOSNA SLUŽBA komedije v petih dej*w Spisal Aleksander..... Prevedel: Miroslav fDvW'' Režiser: Jože Bah>{; Scenograf: Jože CW Prodaja vstopnic za Pr{ , ro v ulici San Vito tel. 82-UU. Za poivovitev od 9. t. pri blagajni kina v SKt , od 9 do 13 in od 1« m. d# o pozoniuo Uprava gledališča ja občinstvo na tofieD pet tek, ker ima Predsta\ „,-5. dejanj in je združena slavo. _l RADIO 10 JU60SL. CONATBSF vgMr (Oddaja na srgdsjrb 240 m ali 1259 fcd ČETRTEK 19- D-194 „ jutranja glasba. 12-00: glasba. 13.30: Igra ““‘Ji mojstri ritma. 13.415- ■v^vir 6,30; Jutranja g! ročila (v ital. in «1PY«.' opetč1. (^tgMiM)lovAM34‘! ski koncert: Demšar ^01 nato lahka glasba. 13.®- . ir ženam (v ital.). 14.00. pregl«d bavnl orkester. 14-30: f.J ju tiska in poročiJa (v ‘mijči« slov.). 17.30: Aktualni W problemi. 17.45: Lahka •> jo 18.00: Od «Novih al! Benja«>1' čanes — samospeve JO; na Ipavca pojeta „ 18,f ritnik in Fran K°ie felj«? Baletna glasba. lM®’ M (v slov.). 19.00: GlasM^Ln" igra. 19.15: Poročila 1 i2 #' slov.). 19.45: Uverture ijj nnnn. ti - . : _ fmi 1«H ret. 20.00: Pojejo fantF ^ -w.uu. -L u ju ju K L — nato lahka glasbi©!". Igra (v slov.). ?1.00iMwi4^ znanih ritmov. 21.19: slovenskih solistov: .mi!*' Albert Dermelj.piunm. )# Lipovšek 22.00: ZivljCb' jtlU; slovanskih narodov j).*!1' 22.20: Partizanske P Plesna glasba. 23.00- . 33,1)' sl°'w' poročila (v ital. in Uspavanke. KBNO (Al^' 16,30: HOSSETTI. »o,............... ... Darnell. .NesP*1"«/, EXCELSIOR. 16.00: v na lepotica« GreeO u Pigeon. ,^,,«3 5 PENICE. 16.30: banda«, S. Gran*5r’ *j6 FILODRAMMATICO, T- in (Pustolovščine clsku«. ((Pravočasen beg«) w Davin Nlven. ,.nV ADUA. 16.00: «KrvmK0*n pran ,r eP°tlce J ALABARDA. 15.00: JhjitiT.S kopališču«, Ester Red Skelton. utetnlR -rt ARMONIA. 15.15: SfL otoku morskih ps°v’'t0!, F* AZZURRO. 16.00: «An ; vanski«. apreP0'’' BELVEDFRE. 15.30- «r na sreča«. „ „N,«o GARIBALDI. 13 30: čaka«, Gene Ti«rn®^ |j Vl“ IDEALE. 15.30: ((GaSlU* gluja«, plan11 . IMPERO. 15.15: <^8 , pa# bom tvoja«, B. Gr žensk ITALIA, 16.00: ((Blazne G, Tierney. „aPrt. KINO o BMOH.IU. {‘.Lisa«' MARCONI. 13.30: 0’Brien. „osenj MASSIMO. 16.00: dre"'s' Vzhodu« Dana A ,, Baxter. -Gadje S NOVO CINE. 14.30- « limr.d. r) do«, Olivi« D« Montekr|st ODEON. 17.00: < SAVONA. 15'0Va;HeflV Lana Turner, Van ., odsl VENEZIA. VIA LE. 14-00: ' „tl Ollvia De *' V1TTORIA- l6,0{Lon l5,38; smrti«, E. ,, VITTORIO nženft' «Ce ne bi bile nfie t' De Mnvlliand- '((Beznica v ^ «GadJe 6nf S potrtim srcem naznanjamo nenadno &l”rt ljubljeno Frančiške Biščak, vdove ČebuJec Pogreb drage pokojnice bo danes v 9,;trteJC m. ob 18.30 iz farne cerkve n« Opčin8*’- KRALJ in Hčerk« MIMI z možem MARINOM Kttl^ jji-nukinjama BARICO m ANAMARIJO ter ^^gv. v imenu vseh ostalih 3br LAN in SLAVKO Trst-Opčine 10. novembra 194» ISTRSKI DNEVNI K ORGANIZACIJSKO POROČILO OKROŽNEGA PLENUMA ZPP Brig«,"BnigllwM" ——--------------——-1 okrožnemu komiteju KP STO I gipif vsej gonji kominformistov se ZPP krepi in napreduje Javilo smo poronjalj o lij, konferenci istrskih rJJUCV, ki je potekla na 5*0 -iovesen način. Vlasti J“TOV je bil organisacijEtki ki ga je podal tov. Ja’ ,f »ietku svojih Uvajanj je *’ Mtonin iznesel, da zbc-istrski partizani ravno p, ko so vse sile ljudstva ■jkjene v izgradnjo gospoda gašega okrožj i, kar po-* Z« boljše življenje delov-■b ljudstva. Nato je omenil (ivira Zveza partizanov 5 ki prav iz prvih partizan’ "Mdredov, ki so se naglo v čete, bataljone, di-Wi korpuse in ki so po /%mbru 1943 zajeli vse na- ^Ivo, Kdor ni mogel n ud iJk prav gotovo v fronti dl terenu podpiral partiza-8*teriaino ah moralno. £*>li so prebivali zavedni jjfi. Italijani in Hrvati na’ ^»rožja, pa naj si bo na iijSi, ostali Italiji ali Afri-I“*oj so vključili v na-•vobodilno vojsko. (,0 * prvih počctkih so par-U odredi po navodilih Ustanavljali narodnc-osvo-odbore, kulturne ekipe množične organizaci-njimi v prvi vrsti | • V»C W> o imele e« sam ig! ^iti star; red in osno-|V0vo družbo. Da je bilo |J® dolgo, težko in »a- Ijj. • dem dokazujejo tisoči in jj, Pudlih tovarišev in tova* Hi • rbi ali umrlih v kon-‘ '^Jskih taboriščih. Toda N«,?0 c®voboditvi je čakala IjUbe borba zlasti na polh iJ1 !n gospodarskem pod-tov ki truiB 5e danes, . jlikomin jt s tem v zve-jPJtolSil, da so »e v Zvezo Vj n°v tudi na Primorskem liji bo vojni vgnezdili bivši Uh! naravnost nasprot- tapHlzanakege gibanja, Po-*e Jun jB, da so se vsedll IjL*)9 razna vodilna mesta, ki.,;'* £e je namreč takoj teh ljudi, samo da bi g«OVo pomočjo obdržala 16 Položaje. To se je poka- zalo ziastj tedaj, ko je bU odpravljen v Istrj kolcnat in sq bivši kolom in polovinarji prejeli zemljo veleposestnikov, Isto smo doživeli v času, ko so se ustanavljale prve prodajne in nabavne zadruge. Oderuhi in špekulanti, katerih žrtev sta bila vedno delavec jn kmet, so se takoj približali tržaški in domači reakciji. Pcskusjli so izpodkopati ljudsko oblast, ji vzetj ugled, onemogočiti njeno Utrditev. Teda ravno partiza-ni so tedaj razkrinkali te zaje-dalee jn zgodilo se je, da je istrsko ljudstvo začelo ustanavljati celo zadruge višjega tipa, kakor so kmečke obdelovalne zadruge, ki so prva stopnja socializacije, Nato je tov. referent podčrtal, da se je imperialistom in tržaški reakciji posrečijo dobiti zaveznika v osebi Vidalija irj njegovih sodelavcev, Ti ljudje izkoriščajo resolucijo In-formbiroja in smatrajo za svojo prvo dolžnost, da se zaganjajo in sramotijo Jugoslavijo in našo KP. Toda značilno je, da se je Zveza primorskih partizanov ravno po informbiro-jevski resoluciji okrepila. Od tedaj je namreč vpisala v svoje vrste 180 nekdanjih borcev in aktivistov iz NOB, O podrobnem delovanju Zveze je tov. Jakomin poročal, da se je Zveza odzvala vsaki pomembnejši manifestaciji. Zlasti je nastopila 1, maja v Trstu, kjer je bilo nad 600 partizanov, dalje na zborovanju v Piranu, na taborjenju borcev v dolin; reke Mirne, pri gradnji ceste Babiči - Boršt. Udeležila se ie tudi odkritja spomenika padlim partizanom na Mstunu pod Snežnikom ter v Pliskovici, kjer je bilo vsega 500 naših partizanov Parfzani so med najbcli aktivnimi delavci ljudske oblasti in množičnih organizacij. Zveza je po podatkih tov. Jakomina pripomogla, da so naši junaški padli borci dobili na raznih bazah spomenike, ki naj pričajo večno o njihovem idealizmu in p »žrtvovan ju. Ta- ko je postavljen spomenik v Kortah, Gažopu, Novi vasi, Strunjanu, Izoli, Saletu, Portorožu, Umagu in v Novem gradu, medtem ko je v gradnji spomenik v pobegih. Zveza ima v istrskem okrožju 54 sektorskih in krajevnih odborov z 1778 člani. Toda partizani go prenesli svojo dejavnost zlasti šg na področje gospodarstva. Tako sc se izkazali pri organiziranju kmečkih obdelovalnih zadrug. S tem so izpriča)! svojo zavest in dokazali svoje pravilno pojmovanje za nove naloge. Kdo naj bolje razume kot bivši borec to, da leži vsy bodočnost, vse blagostanje natega ljudstva ravno v čim širši kolekt-viza-ciji, kjer so vsj osebni in egoistični nameni podrejeni skupnim interesom, kjer preneha vsako špekulanstvo in izkoriščanje človeka po človeku. Tov. Jakomin je s tem v zve. zi imenoval okrajne odbere, k. so pokazali izredno aktivnost v organizaciji pri graditvi našega gospodarstva in svojo politično zrelost. To so: Puče, Ankaran, Babiči, Šmarje, Glero, Vanganel, Novi grad, Umag, Buje in Kračice. Nepojmljivo pa je, da je v nekaterih krajih začela pešati aktivnost partiza-nov. Odbore kot v Bertokih, Škofiji, Dekanih, Krkavcih in Ospu bo treba zbcdrlti k večji delavnosti. Izgovor, da «jaz sem že zadostj napravil, sedaj Pa naj drugi naredijo toliko«, ne drži. Takšnp naziranje slišimo večkrat v Kcpru. V svojih zaključnih izvajanjih je tov, referent dejal, da bo morala Zveza posvetiti še večjo skrb materam, vdovam in otrokom padlih borcev. Zveza naj bi prevzela razne obrate in porabljala dosežene dohodke za podpiranj« imenovanih ožjih sorodnikov padlih borcev. Na vsak način Pa naj Zveza v bodočem letu doseže, da bodo vsj nekdanji partizanj in aktivisti včlanjeni v njeni organizaciji. Zaslužni borci, naj prejmejo odlikovanja. Zveza bo lahko pripomogla k temu z zbiranjem gradiva o raznih borbah, akcijah in podobno, kjer s« je ta ali oni partizan najbolj izkaz-!. Končno je tov. Jakomin poudaril potrebo, da sp odbori ZP tesnp povezani z ostalimi jnnož čnimj organizacijami na vasi, in sicer s KP. SIAU, ASI-ZZ, ZAM itd. Se bojj je treba pospešiti formi-anje delovnih Čet za zgraditev splošnega g°’ spedarstvu. Zveza mora še nadalje dati vso podporo po svojih članih kmečkim obdelovalnim zadrugam ter pospešiti njih ustanavljanje. Zveza naj krepi tradicije NOB in odgovarja na vse klevete kominfermistov in reakcije. Njeni člani naj dajo vso podporo prosvetnim organiza cij-am vseh vrst. V svoji vasi j ponosna m to čast, ker je ran Mladina, %n ostali člani gozdne brigade kDrugi kongresi> so poslali iz Lokev v Trnovskem, gozdu, kjer delajo, okrožnemu komiteju KP za Istrsko okrožje resolucijo, v kateri pravijo- «V«t brigadirji, zbrani m bri-gadni konferenci 24X1949, pošiljamo pozdrave okrožnemu odboru, kot voditelju delavskega razreda natega okrožja v gospodarski obnovi in zgrad-nji lepšega življenja, zagotovitvi in uresničevanju boljšega standarta našega ljudstva, izražamo našo predanost okrožnemu odboru KP za Istrsko okrožje, saj podi težko borbo za bratstvo vseh tiorodop STO-ja, borbo za ačuvanje pridobitev NOB in za ačuvanje ter spoštovanje naukov Marksa in Lenina, borbo proti kontrare-volucianarjem in revizionistom delavskega gibanja. Naša brigada, ki je bila ustanovljena v čast zgodovinskega II. kongresa STO-ja in ki nosi po njem svoje ime, je in okolici morajo odpraviti nepismenost. Vsakdo naj se seznani z gradivom in ‘klepi, ki jih je obravnaval II, kongres KP STQ-ja. Povsod je treba širiti misel siovansko-italijanske-ga bratstva. To so glavne poteze referata tov. Jakomina, ki so bile sprejete od vseh partizanov n o ta kongres jasno pokazal svojo revolucionarno osnovo in pot ob strani slavne KPJ na čelu s tovarišem Titom, kateri vodi jugoslovansko ljudstvo v pravi socializem V borbi za res enakopravne in socialistične odnose, za zmago resnice in pravice. Brigada «Drugi kongres» ho znala spoštovati sporam tega kongresa s sprejemanjem novih obvez, s prekoračenjem norme. Dati hočemo namreč vse sile za izpolnitev obveze, ki smo jo prevzeli do vsega našega ljudstva in do naše junaške KP in sicer, da bomo pripravili potrebna drva za naša okrožje. S tem v zvezi sporočamo, da smo v prvi delovni dekadi pripravili 1170 kubičnih metrov drv, toda sprejeli smo obvezo, da pripravimo za prihodnjo dekado 1622 kubičnih metrov drv, S tem bomo izpolnili svojo častno nalogo do našega ljudstva in naše partije, ki dajeta dnevno vse sile za izgradnjo novega naprednega socialističnega gospodarstva v našem okrožju. Zato kličemo: Naj živi slavna KP STO-ja na čelu s fon, Brankom Babičem! Naj živi KPJ na čelu z največjim organizatorjem socialističnih zmag jugoslovanskih narodov tov. Titom! Naj živi ljudska oblast, jamstvo Za boljše življenja našega ljudstvo! Začasno ukinjena avtobusna proga Avtobusno podjetje sporoča, da ukinja začasno avtobu no progo Portorož - Divača in nazaj z odhodom iz Kopra ob sobotah in nedeljah ob 16, uri. Proga bo ukinjena 12. novembra. Mladina noče zaostajati hoče biti prva Mladina koprskega okraja je takoj po zaključku partijskega kongresa in po objavi sklepov, katere so sprejeli delegati, pričela z delom za izvedbo letošnjega gospodarskega načrta. In tako je tudi ZAM, kakor ostale množične organizacije, izdelala za vsak sektor program del, ki jih bo izvršila mladina. Ta program je obsežen in za njegovo izvedbo bo treba pritegniti tudi one mladince, ki so bili do sedaj manj aktivni, ali celo pasivni. V upravno - organizativnem področju predvideva delovni nažrt reorganizacijo 10 mladinskih odborov, izvedbo nad 300 sestankov odborov in mladinskih množičnih zborovanj, ureditev plačevanja prispevkov, napravo tn preskrbo društvenih sedežev in podobno. Za dvig gospodarstva v Istr. skem okrožju pa bo naša mladina doprinesla nad 48,Qoq prostovoljnih delovnih ur in to na raznih objektih, bodisi samostojno, bodisi da bodo mladinci pomagali pri delu članom ostalih množičnih organizuelj. Da bo delo pravilno usmerjeno, bo ustanovil ZAM nekak generalni štab za mladinske delovne brigade, ki bo dodeljen okrajnim odborom ZAM, kakor tudi raznim bazam. Do seduj obstoječe mladinske delovne brigade bodo reorgani- zirane, v krajih ge, kjer jih le ni, pa bedo ustanovljene nove. Vrhu tega bo ustanovljena posebna mladinska delovna brigada za dvig proizvodnje, na splošno pa bodo pospešene vse akcij« po vaseh, ki slonijo na načelu prostovoljnega dela. Mladina se bo tudi zavzela za novo zbiranj« starega železa ter se je obvezala, da bo nabrala vsaj 30 ton tega in posebej 5 ton cunj in odpadkov papirja. Enako bodo zbiral; mladinci prispevke v denarju in naj-preje bodo zbrali znesek 10,000 dinarjev za delovno brigado, ki je zaposlena trenutno v Trnovskem gozdu, kjer pripravlja skladovnice drv Za kurjavo. Glede na to, da mora skrbeti mladina tudi za svoje duševno obzorje in da mora neprestano izpopolnjevati svoje znanje, je ZAM prevzel v delovni načrt to, da se mora študij naše mladine povečati in izboljšati za sto od sto. Zaradi tega bodo organizirani večerni tečaji za nepismene, kakor tudi tečaji za izpopolnitev znanja. V sklopu udejstvovanja mladine pri prosvetnem delu bo ustavljenih na novo 5 mladinskih zborov in 5 dramskih družin, ki bodo po raznih sektorjih pomnožile kulturne prireditve, Enako bo dana pobuda za čitanje knjig in naprednega tiska, pri čemer bo treba pridobiti nove naročnike zlasti za mladinske liste. Izredno pažnjo bo posvetila mladina tudi pisanju in sodelovanju pri stenčasih. ZAM ni pozabil tudi na pionirje, temveč heče tudi na tem področju pospešiti svoje delo. Tako bo reorganiziranih trinajst pionirskih organizacij in bo treba gledati na to, da se bo vpisalo vsaj 700 novih pionirjev v svoje organizacije. V zvezi z izobrazbo bo treba pomnožiti mladinske knjižnice in jih opremiti z novimi kvalitetnim; knjigami. Povečati se mora tudi število mladinskih kulturnih prireditev, pri Čemer je treba polagati' važnost tud} na kiiiopredstave za Pionirje v večjih krajih kot v: Kopru, Izoli, Piranu in drugod. Omenili smo tudi že sodelovanje ZAM z ostalimi množičnimi organizacijami. Tako bo pomagala RAM prj izvedbi tedna «Vse za mater in otroke«, ki ga ima na programu ASIZZ- Z vso voljo pa se bo delovanje mladine založilo v usta-navijanje športnih skupin za mlajše, katere bo treba pritegniti v pionirske domove. Mednje bo treba otvoriti V Izolj, Piranu jn Portorožu, To je na kratko opisan delovni program naše mladine. Program je obsežen, zato bo morala mladina pravilno zasnovati način njegove izvedbe. Vsekakor pa smo prepričani, da ga bo, kakor vse druge akcije, uspešno izpeljala. Za zagotovitev preskrbe prebivalstva z maščobami Odredba o predelavi oljk \ odkupu oljčnega olja ■fclagi ukaza komandam ■Jreda JA za STO z dne 1047, v zvezi z odlo-V^erjeništva pNQO za 0 Primorje in oblastne-Vi 2a Istro z dne 20. feb-13 1947 ter z odlokom z f'i|jj.6v8Usta 1947 po oblastilu \k,e*a odbora za izdajanje hi odredb na področju \ istca izdaja izvršilni \ „!rsltega okrožnega ljud-°9bora 'kj K E D B O “Elavi oljk in o odku-t>U oljčnega olja ‘odarskem letu 1949-50 V«, 1- člen Ijlivs! 2a8°tovitve preskrbe s‘vu z oljčnim oljem v s^lsii? m letu 1949-50 se \ 0jjJe obvezni odkup oljč- odkupom je X fl ' dolžnost pridelovalcev jSb« na 03ti°vi predpisov te \ 0, Predajo oljarnam pre-^tna, 9a Qlja Po cenah, . V tgj odredbi. i7ič,, 2. člen S ortHValii oljk morajo vse iS m- v Predelavo dolo- Kiarnam' IV1?.« oddajo oljk moru-Pjojjj oljarnam potrdilo kVj,.'ga krajevnega oz %)js. .Ijodskega odbora s tuni podatki. |%l». 3- člen čistrs^k za komunalne zadeti1 Wega okrožnega DO do-t-tit) J're oljarne bodo v te-gospodarskem letu pre-fcj oljke. Uoi0^ 'tl v tekočem letu ni-JtiUj.^hc za predelavo, se Ktu« ,^ar ii;vrši oddelek Jtlet, ,c nadeve Istrskega ■ff 9$ *' Aej SSnJ': oljarne morajo za-' eflelnvo oljk 10.11.1949 A p.. s- člen iSl^ ,lf,Vo oljk plača priti,' ot) °lJarnj v narav; 10 ^Pridelanega oJj„t kar Potrdi na predpisa- vVcu- ** 6tl nt.m°rul° voditi °br«zcu, »a LO. 4. člen regi- ki ga predpi-. — trgovino in istrskega okrožnega 'tVt,.. 8' aien ji lVi)r ’)'0ru]o prejeto meri-*» vso količino - 88 predpisih W “Ati,, ’ „Prodati nodietlu ... podjetju Iropine (noglice) “ v Piranu po 100 kg franko bm D^ene na kamion. 111 hclšk™, “ tropine ne >. tfdnlna. V 1 člen S tfrdžinskih čla- a^° potmšnt-c 2a preskrbo z maščobami, se pust; pridelovalcu 20 kg olja za vsakega družinskega člana za dobo enega leta. Pridelovalcem, ki redijo prašiče za zakol, sc pusti za vsakega člana družine samo po 3 kg olja. Ostale presežke morajo pridelovalci prodati oljarnam. 8. člen Pridelovalcem, ki niso pridelali zadostne količine olja za kritje lastnih potreb, a jim pripada garantirana preskrba, se odvzame za vsakih 15 kg olja ena živilska nakaznica za maščobe za dobo enega leta, Cc pridelovalec redi prašiča za zakol, pa se mu odvzame za vsakih 5 kg olja ena nakaznica zn dobo enega leta. 9. člen Pridelovalcem oljk se plača za vsak kg olja cena 45. din, Poleg tega Ima pridelovalec pravico do 5 točk za nabavo industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah, vendar skupno največ 250 točk. Oljarni plača «PRERAD» za vse olje po 45. dinarjev za kg franko oljarna, za olje, k! ga je dobila oljarna kol plačilo v naravi (merica) pa še po 45. dinarjev za kg. 10. člen Kdor prekrši predpise le odredbe, v kolikor dejanje nima znakov sednokaznivega dejanja, se kaznuje z denarno k % nijo do 30.000 dinarjev ali poboljševalnim delom do 2 mesecev. 11. člen Za upravno kazenski postopek In izrekanje kazni na prvi stopnji je pristojen izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora. 13. člen Natančnejše predpise za izvajanje te odredbe izda oddelek Za trgovino in preskrbo istrskega DO 13. člen Ta odredb« stopj v veljavo takoj. Koper dne 12.11.1949. Za tajnika: Kolenc Črtomir Predsednik Beltram Julij Istočasno je izdal istrski o-krožni DO glede na č.len 12 ravnokar omenjene odredbe predpise za njeno Izvajanje Krajevni in mestni odbori, ki bodo izdajali potrdila pridelovalcem oljk, morajo obvestiti vse stranke, da prijavijo naenkrat ves oljčni pridelek, ker smejo odbori izdajati samo eno putrdilo. Oljarne smejo namreč prevzeli oljko za predelavo samo na podlagi potrdil, izdanih od krajevnih ali mestnih LO. Opozarjamo kmete, da morajo vedno zahtevati, da jim o* pri prevzemanju oljke potrdilo q izročenem ljarna izroči blagu. Dalje opozarjamo pridelovalce oljke, da imajo v smislu člena 9 naredbe pravico prejeti za vsak kilogram obvezno prodane oljke poleg plačila v gotovini tudj 5 točk za nabavo industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah. Te točke prejmejo največ' do 50 kg oddane oljke. Za ostalo količino obvezno prodane oljke, imajo pridelovalci oljke pravico samo do plačila v gotovini in ne do prejema še posebnih točk. Končno naj pazijo proizvajalci na to, da bo na knjižicah, kjer bodo vpisane točke za nabavo industrijskih izdelkov, navedeno njihovo ime in priimek ter kraj njihovega bivališča. Izdajanje posebnih lečk se bo pričelo g D januarjem 1950. Marlinov večer v Kopru Sindikalna podružnica Zadružne poslovne zveze priredi v petek 11. novembra t. 1. v prostorih menze It- 1 “Martinov večer«. Bogat spored bodo izpolnile deklamacije, petje, enodejanska In končno prosta zabava. Začetek ob 20 uri. Vabljeni so vsi, ki se želijo razvedriti! Koncert v Kopru, Šmarjah tn Portorožu Koncert mešanega zbora društva železničarjev iz Ljubljane ki bo v KOPHU V SOBOTO 12. t. m., V ŠMARJAH V NEDELJO 13. t. m. ob 15.39 IN V PORTOROŽU isti dan ob 20. uri pod vodstvom skladatelja Vasilija Mirka, se nam obeta kot lep umetniški užitek. Na sporedu so skladbe, s katerimi je tudi amaterski zbor delovnih ljudi pokazal, da z dobro voljo zmore tudi zelo zahtevne skladbe, kakršne so na pr. Pahorjev »Očeuas hlapca Jerneja«, Trudlčeva .OJ, zemljo naša!«, Mirkove »Megle pod morjem«, Tomčevi «V!ahl» in druge, ki so pripomogle, da Je postal ta zbor važen kulturni ttnltelj v Ljubljani. Tudi folklorna skupina istega društva spada med najboljše Izvajala bo pod Jenkovim vodstvom gorenjski narodni ples in koroški ples evlsokl rej« pod lipo, ohranjen le Je v Ziljski dolini. tfhito im oltajtcj (htmotehi dnet mik l GORIŠKI DNE V NIK Občinski delavci so stavkali ker so jih z odlašanjem rešitve k temu prisilili IZ SVOBODNIH KRAJEV ID Z 2e dolgo časa trajajo pogajanja med gopiško občino in njenimi delavci. Stvar se je tako zavlekla, da so občinski delavci napovedali in izvedli v četrtek prejšnjega tedna protestno stavko od 10 do 12 ure. V zvezi s tem gibanjem se je razvila živahna polemika in Jako sindikati kakor delavci in občinska uprava so objavili svoje stališče v tej zadevi. Po poročilu sindikatov nimajo občinski delavci takih prejemkov, kakor jih imajo povprečno delavci v privatni industriji. Medtem ko so dobili ti slednji razne priboljške, so o-stali prejemki občinskih delavcev nespremenjeni in nimajo tudi drugih ugodnosti. Se ved-no prejemajo plačo po najniž. ji lestvici, brez raznih nagrad za uspešno delo, za dolgoletno službovanje itd. V pojasnilo navajajo, da posamezen občinski delavec prejema še vedno, | vštevši krušno doklado, samo po 22,960 lir ter 1475 lir do-klade za ženo in 1875 lir za vsakega mladoletnega otroka. Notranja komisija občinskih uslužbencev pravi v svojem poročilu, da se delavci borijo za revizijo svojih prejemkov na podlagi določil, kot so v velja, vi po ostalih mestih Italije in so predloge v tej zadevi predložili občinski upravi že pred meseci. Notranja komisija je obrazložila direktno županu nujnost rešitve tega vprašanja že 26. avgusta. Tri dni pozneje so predložili vsem občinskim od-Dornikom osebno spomenico, v kateri so obrazložili zahteve delavcev. 15. septembra je ista komisija poslala občinskemu odboru pismo, v katerem predlaga, naj bi dalj vsaj nekaj predujma do 23, septembra, ker bi v nasprotnem primeru morali podvzeti delavci druge korake. f zadnjem zasedanju občinskega sveta so predložili posebno interpelacijo v Jej zadevi, ki pa je niso .takrat upoštevali, Kljub temu je notranja komisija delavcev še vedno čakala v upanju, da bo občinska uprava končno le sprejela njihove zahteve. Ker pa do sobote 29. oktobra občinski odbor ni sprejel nobenega sklepa, je notranja komisija na željo vseh prizadetih delavcev sklenila dveurno stavko, iz vsega tega je razvidno, da zastopniki delavcev niso delali prenagljeno in da so vplivali celo pomirjevalno na delavce same, Eato tu ue more biti govora o kakšnem prekinjenju pogajanj s strani notranje komisije delavcev, ko je bil v resnici vzrok za demonstrativni postopek le v zavlačevanju, ki ga je povzročila občinska uprava. Prav tako ne razumemo, zakaj so v zadnjem trenutku poverili nalogo pogajanj in u-reditve tega vprašanja odborniku za javna dela, ko pa imamo nalašč zato pooblaščenega odbornika, ki obravnava vprašanja uslužbencev. Iz tega je razvidno, da občinska uprava ni še niti pregledala zahtev teh svojih uslužbencev. S svoje strani pa je tudi odbornik za javna dela dr. Polesi podal v tej zadevi pojasnila. V svojem poročilu pravi, da ima. na novo podlago izenačenja prejemkov občinskih delavcev z o-nimi, ki jih prejemajo državni nameščenci. Občinski odbor je sprejel tudi to novo zahtevo in poveril izvršilnim organom na-logo, da preučijo vprašanje s pravne strani. Popolna ureditev položaja 230 uslužbencev z najrazličnejšimi deli zahteva pre. cej dela in poleg tega bi morali novi povišani prejemki obremeniti že itak šibke občinske finance za več kot 12 milijonov letno. Dr. Polesti pravi dalje, da je dobil od občinskega odbora nalogo 27. oktobra, da naj uredi ta spor ter je že takoj naslednji dan sklenil s sindikal- no organizacijo sporazum, da bodo obravnaval; to vprašanje 31. oktobra. Po njegovem mnenju stavka občinskih delavcev dne 3. novembra ni bila umestna in upravičena, ker so se takrat vršila pogajanja. Kakor vidimo so vsa ta mnenja precej različna. Pri vsem tem po ostaja eno dejstvo, in sicer to, da se pogajanja in obljube, ki jih spremljajo, vlečejo že skozi celo vrsto mesecev, občinski uslužbenci pa še vedno zaman čakajo na zvišanje svojih dosedanjih prejemkov, čeprav je vsem znano, da njihova dosedanja plača ne more zadostovati niti za skromno življenje. Delovne obveze O F goriškega okraja v tekmovanju ob volitvah ljudskih odborov Prihodnji mesec, in sicer 11 decembra bodo v gorički oblasti volitve v krajevne ljudskv odbore. Kakor je v novi Ju goslaviji navada, hočejo tua ta važen dan počastiti z delov nimi uspehi in je zlasti Osvobodilna fronta prevzela nalogo, da bo razgibala svoje in članstvo drugih množičnih or ganiiacij. Zlasti aktivisti goričkega okraja se dobro zavedajo velikega pomena volitev novih krajevnih ljudskih odbornikov in so v ta namen napo- IZPRED SODIŠ C A. Po vrnitvi iz Jugoslavije so jih zaprli Sodnik dr. Siena je včeraj na goriški sodniji pregledal številne obtožnice. Pred njim so se vrstili žtevilni skrivni prestopniki meje med Jugoslavijo in Italijo, ki so se v naši pokrajini vrnili čez mejo domov, potem ko so bili skoraj vsi več kot po eno leto na delu y Jugoslaviji. Na tri mesece zapora in 16 tisoč lir globe pogojno so bili zaradi nezakonitega prestopa meje obsojeni 351etni Mosatti Anton iz Sedagliana pri Vidmu, 48letm Caldarese Kafael iz Torre Annunziate, 251etni Vendramin Ivan iz Ville vasi, 371etm Mignacco Prsne iz Au* guste, 201etni Bazzocchi Prane iz Sedagiiana pri Vidmu, 62-letni Tom Jakob iz Gradiške, 271etni Romaldi Dominik iz Sedagiiana, 21tetni To Peter iz Grauiške, 621etni Cianj Anton iz Bertiola pri Vidmu in 37-letni Chiesa Angel iz Sedagiiana. Nezakonitega prestopa meje in kršitve izgonskega lista, ki mu ga je izdala policija iz Torina, pa je bil obtožen 27-letni Marocco Kok iz Pribite pri Lecce. Sodnik ga je spoznal za krivega prvega prestopka in ga obsodil na 3 mesece zapora in 16.000 hr globe, medtem ko ga je drugega prestopka oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Tatvinu tlim na K a Šiitu Zaradi tatvine drv pa le moral pred sodne oblasti 3Iletm Galli Benvenuto iz Bologne, stanujoč v ul- Rafut 3. Galliju je obtožnica očitala, da je odnesel iz dvorišča gostilne Kramar večjo količino drv, ki so bile last gostilničarja Kramarja. V omenjeno dvorišče se je večkrat vtihotapil, in sicer, kadar je imel gospodar največ opravka z. gosti v svoji gostilni. Odnašal je tako več časa P° nekaj drv. Toda nekega dne ga zasači, prav ko je imel precej veliko breme na rami, neki policist in ga aretira. Včeraj so ga zaradi tega obsodili na 19 dni zapora in 24.000 lir glo-be, toda pogojno. l/.ulii ju hlugu in fcghtUa Letošnjega julija je trgovec . Miglino Ivan prodal v našem jo sedaj občinski delavci enake mestu 28-letni Hampozzo Brigi- prejemke kot so predvideni za industrijo, vštevši medzvezni sporazum o povišanju plač od 1. avgusta dalje. Občinski odbor je poleg tega že meseca julija odobril nov pravilnik za občinske detovce, v katerem so sprejeli sindikalne zahteve. Pozneje so vso zadevo postavili di iz Padove več manufaktur-nega blaga v vrednosti 39.000 lir. Pri prodajni pogodbi se je Rampozzova obvezala, da bo blago plačala v nekaj mesecih, nakar je tudi Miglino pristal-Toda čim je imela Rampozzova blago v svojih rokah, jo je iz Gorice popihala neznano kam. Miglinu ni seveda ostalo drugega kot da jo naznani policiji, ki je nepošteno žensko izsledila y Firencah in zadevo nato izročila sodnim oblastem. Včeraj so jo obsodili na tri mesece zapora. Ker je. izdal bančno nakazilo brez denarne podlage je moral na zagovor 33-letni Chiesa An-teo iz Valle Lunga. Naložili so mu 10,000 lir globe. Epilog trčunju i autuui 27. marca letos se je na kor-zu Verdi pripetila huda prometna nesreča. Nekaj pred polnočjo je iz ul. Crispi privozil na Korzo lahek kamionček, ki ga je vozil 361etni Bruschi-na Aladino s korza Roosevelt 9, Ko zavije iz te ulice na Korzo, namesto da bi na ovinku malo počakal, je takoj obr. nil in trčil v motociklista Mia-na Bruna. Motor, na katerem se je vozil Mian, je zletel na drugo stran ceste in se vnel Mian pa je treščil na tla in si zlomil desno roko ter se težko poškodoval po raznih delili telesa. Miana so odpeljali v bolnišnico, kjer se je moral zdraviti 40 dni. Temu je sledila policijska preiskava krivca in prijava Bruschine sodnim oblastem. Na včerajšnji razpravi pa je sodnik spoznal za krivega in obsodil na 50000 lir globe pogojno ter plačilo povzročene škode Mianu in stroškov njegovega zagovornika v znesku 35.000 lir. DOMOV Z IZGONSKIM LISTOM Včeraj je odslužil 241etni Se-ray«I Peter Iz Gradeča zaporno kazen v goriških zapoivh. Vendar pa mu ni bilo usojeno, > j. Krinlnn da bi užival zopet pridobljeno i .... svobodo v Gorici, ker Ba tu- j S61A6D] Rt* MdrtinOVO Običajni živinski in blagovni semenj, ki bi ti! n,oral biti 4. t. m. v Krjninu, je bil zaradi državnega praznika preložen in bo jutri 11. t. m. Pred. videvajo, da bodo kmetje pripeljali na tog prašičke za rejo in odrasle za pitanje. Kakor o-bičajno, bodo pr lialsll na semnju tudi poljsko orodje, hišne potrebščine, razno povrtnino in druge pridelke ter obrtniške izdelke. Sedaj je treba v glavnem u-rediti mejo še na odseku pri Gorici, v dolžini kakšnih 20 km. Ta odsek so prihranili za nazadnje, ker je tukaj meja najbolj zapletena in nenaravna. Med gornjo Soško dolino in Beneško Slovenijo pa so delo popolnoma dokončali, le na neka. ter ih prehodih, ki bodo služili predvsem dvolastnikom, morajo še uredili obmejne bloke. V prihodnjih dneh bodo še razpravljali o meji pr; Gorici in v kolikor se ne bodo zedinili glede njenega poteka, bodo prepustili dokončni sporazum in rešitev obema vladama. Zadnii dan prifav za družinski davek Kakor smo že poročali je goričko županstvo sklenilo, da bo sprejemalo prijave dohodnin za družinski davek do danes 10 t. m. Zato opozarjamo vse iiste, ki še niso prijavili svojih dohodkov, da to storijo danes pri občinskem davčnem uradu v ul. Crhpi. Rok za prijavo ne bo več podaljšan in bodo zamudniki kaznovani zakonskih predpisih. PD DAROVI V počastitev spomina g. Cal-ligarisa Aleksandra je dunval g. Gasparini STvij 500 lir za goriški Zeleni križ. V počastitev spomina dr. Bassija sta darovala g, Zaccgrelli in Miseri v isti namen 1000 lir. Predsednik Zelenega križa se zahvaljuje darovalcem. kajšnja kvestura smatra za nezaželenega gosta in ga je poslala z izgonskim listom v me. gov rojstni Grade?., čeprav sedaj ni kopalne sezone. Samo še or! Gorici začasna meja M<4ono itolijutsko—jugoslo-uanska obmejna komun jo je na svojem zadnjem sestanku v palači Bontoni V Gorici razprav- TJJSrS'"^”":!Kov« Pro«. cone niso zediniti zanjo. Obe komisiji sta delali tudi z-.dnja dva meseca, ko jih nismo videli prihajati na teren ob meji in tako Je bila določena nova meja | že skoro vzdolž vse črte ter so žene kava na odrezek št. 7 po-postavlli mejnike. 1 sebne nakaznice. Danes je zadnji dan z« dvig kave proste cone na odrezek za mesec oktober. Vsak upravičeni potrošnik lahko dvigne 300 g surove ali 240 g pra- vedali tekmovanje vsem ostalim okrajem na primorskem. Poleg tega, kdo bo bolje organiziral volitve in dosegel večji odstotek pri udeležbi volivcev, so sklenili tekmovati tudi v tem, kdo bo bolje poživil jn razširil zadružništvo na vasi. V ta namen so se v goričkem okraju obvezali, da bo-do do volitev ustanovili še najmanj 20 kmečkih obdelovalnih zadrug, v katere bodo vključili najmanj 300 kmečkih gospodarstev. Poleg tega pa bodo razširili že obstoječe obdelovalne zadruge, ki jih je sedaj 34 in vključili vanje še vsaj 200 gospodarstev, da bi jih tako bolj zaokrožili in ufr-1 dili. j Posebno pažnjo bodo posve-| čili notranii organizacijski ureditvi in utrditvi obdelovalnih zadrug, v katerih bodo uredili ohišnice t> smislu Zadružnih p ranil ter bodo poleg tega poskrbeli, da bodo zadruge pravočasno in pravilno izdelale svoje proizvodne in finančne načrte in da bodo še v večji meri jznedli brigadni sistem dela, ki je trajboli primeren in učinkovit. Prav tako morah> do 20. dtrembra dokončati 25 raznih zadružnih objektov, ki so v gradnji. Potop zadružnega področju va bo tekmovanje zajelo tudi organizacijo OF same in z večjo akttvizactjn njenih psi ornih organizacij, V gorižfc-m okraju bo do med drugim poskrbeli tudi za to, da bodo v (asu tekmo-imnia napravili na 'manj 300 tisoč prostovoljnih delovnih ur t> vredno ti preko 30 milijonov lir, ter organizirali tečaja za sekretariate OP. V tekmovanje je nadalie vključena tudi organizacija večernih izobraževalnih tečajev, katerih bo samo v goričkem okraju nad 50 in bodo zajeli vanje vsa i 1550 frcntovcev. Skrbeli bodo tudi. da bi z množičnim političnim delem dosegli pravočasno jn pravilno izvajanje odkupov, da bodo po-večali število čla"stva itd. Pri oblastnem odboru za Pri-mor ko so osnovali posebno komisijo, ki ima nalogo, da bo ob koncu tekmovanja oce-j nila rezultate in bo na-boljši j oJcra* tudi primerno nngraddn. Podtajnik krščanska enotne struje pri Delavski zbornici nam pošilja v objavo: «Neka tiskovna objava Krščanske zveze italijanskih delavcev (ACLI) iz Gorice, domišljava in nejasna, bi rada na kratko obsodila konkretno in aktivno stvarnost ,ne da bi se zavedala smešnega in neumnega položaja, v katerega se je postavila. Ta objava, ki jo je izdal glavni odbor ACLI v Gorici opozarja med drugim, da »zaradi sindikalne razdvojitve ACLI organizira krščanske delavce ter se je spremenila v sooiaino gibanje krščanskih delavcev. Zato da ne obstaja novena krščanska struja, ki bi delovala v sindikatu.« Ni mi znano, kakšna zveza obstaja med preobrazbo nekega združenja m obstojem neke struje v sindikatu. Zdi se mi pa absurdno, da bi bila odprava ali uničenje neke kržčan. ske struje naloga, kj pritiče ACLIju. Zato bi rad postavi} nekatera vprašanja. AU Je potrebno posebno dovoljenje akršne koli ustanove ali od ACLI izrecno, če hoče kdo biti kristjan? In če eden ali več kristjanov želijo delovati na sindikalnem polju na podlagi svoje doktrine in jo hočejo svobodno izpovedovati, ali morajo zato prositi za dovoljenje pri ACLI-ju? Alj pa morajo morda pri ACLIju izdati prav posebno dovoljenje kristjanom, ko so dobre volje, če hočejo delovati v nekem sindikatu, ki ni pogodu njihovi zvezi in njenim gospodarjem. Ne verjamem, da spada vsa to v področje omenjene zveze. Ce pa bi tako bilo, kdo je dal tem ljudem tako polnomočje. Nasprotno pa mislim, da je to prava in čista domišljavost in kot taka kolikor je meni znano tudi greh. Kdor trdi, da je kristjan in bj hotel v imenu te vere narekovati zakone, bi moral to vedeti iu se po teni tudi ravnati. Ce pa pride tukaj vmes še nadutost, se stvar še poslabša. Svetoval bi jim torej, naj najprej dokažejo z deli. da so dobri kristjani in naj bodo vsekakor vedno dosledni v doktrini, trdijo, da ji sledijo tako, kakor mi kristjani, ki delujemo pri Delavski zbornici in si ne prilaščamo raznih pravic, ki nam jih nikdo ne dovoljuje. Vsekakor naj hote ali ne hote vedo, da bomo mi še nadalje živeli in se krepili v Splošni državni zvezi dela, če za drugo ne, da pokažemo, da domišljavost in nadutost začenjata svojo pot na konju in jo končata peš«. Seja komisije za elekfriko 2.C- prejšnji teden je visok: komisar za električno energijo v severni Italiji izdal nove ukrepe, po katerih naj bi od U, t. m. dalje uvedli nove omejitve pri potrošnji e-lektrične energije. Omejitve, ki so do sedaj v veljavi pit dobavi icica industrijskim in tr. gorskim obratom, bedo še po-| večali m prav triko nameravajo zmanjšati potrošnjo teka za privatno uporabo. S tem v -vezi se govori, da bodo omejili potrošnjo tri dni v tednu. Včeraj dopoldne so je na goriški prefekturi sestala pokrajinska komisija za dobavo električnega toka; na lej seji so preučili krajevni položaj na tem področju v zveri z zgoraj navedenimi nadaljnjimi c mej tvami, ki jih nameravajo uvesti pri nas in po sosednih pokrajinah. Upamo, da je deževje zadnjih dni, ki je zlasti v goratih predelih severne Italije bilo posebna močno, precej povečalo dotok voda v rezervoarje vodnih central in da ne. bodo potrebne tako drastične varčevalne mere, kakor jih napovedu. jejo. K.m® == 17: “Sreča je plavola-Turner. VERDI. ska«, L. VITTOH1A, 17: “Pozabljiva ženska«, R. Tavlor. CENTRALE. 17; “Vrtavka#, k Astaire in G. Rogers. MODERNO. 17: “Dolina sonca«, R. Reagan in A. Smith. EDEN. 17: “Prepad«, F, Giu-chetti in M. Denis. 10. novembra 19® OTVORITVKI.4 PKKDSTAV.l SL«Vli\. »KKCIA KAKODBTBOA OLEUALIŠPA Donosna služba (Ob 40-Ietnici umetniškega delovanja naše igralke Angele Rakarjeve) Ostrovskega komedija l muke vp okrog Okučanov voslavne. S tih°- * -a, grozo sva s orl£*,*arljo fe <1 čem poslušala ka„reStaj*,* j|i- ška. Njega ker jp b'l krePa toda ko se je kogar več žive^lVrdr>viI Ostal jc sam. ust»Ši J/ je, kako so nekoč do lili 30 otrok m P« njega poklali. (Nadaljčvan 6 III nad - Telefon štčv. 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51. višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, št. , oglasi: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel.^SLJene mm vi! ^ ^ ^ ^ ^ ^ Od«, urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, ul. S. Peliico 1-11., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battisti 301a-I, fel. 70. et -o NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, me:> ' tlsKa nskefi3 JpSf Poštni tekoči račun za STO-ZVU: založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega možem- Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska p.ZO-Z.