Urednico in uprnynišfyo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto.............12	K
Pol leta..............  6	K
četrt leta	......	3	K
Mesečno	......	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K,
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velili popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 89.
Maribor, dne 5 avgusta 1912.
Letni)? IV.
Slomšekova slavnost = ORLOV ===
v nedeljo, dne 11. avguste 1912 v
St. Jurju ob Južni železnici. Štajerska „Podzveza Orlov.“
V nedeljo v St. Jur!
Se teden dni nas loči od Šentjurskega slavlja, od dneva spodnještajerskih Orlov, od proslave Slom-Šekovega spomina po slovenskem ljudstvu.. Malo dni samo Še, in praznovali bodemo najpomembnejšo in najveličastnejšo prireditev letošnjih naših prireditev.. Zato kličemo Še enkrat: Slovensko ljudstvo pridi v St. Jurij! Ta dan hoče in mora pokazati naše dobro slovensko ljudstvo, kako časti spomin svojih velikih sinov.
Ni še videl St. Jurij toliko množic, kakor se jih bo zbralo pod njegovim okriljem v nedeljo, dne 11. t. m. Po vsem zelenem Spodnjem Štajerskega in pre/ko njegovih mej vlada veliko zanimanje za Šentjursko prireditev. Vsak' Slovenec spoštuje spomin velikega našega Slomšeka, vsak Slovenec se hoče pokloniti 1«-tos ob ,501etn. smrti nam nepozabnemu, nesmrtnemu voditelju in buditelju, najprimernejše pa to lahko stori v nedeljo, dne 11. t. m. pri Sv, Juriju. Na tisoče bo tam zbranega zavednega slovenskega ljudstva, in ko se bodo te nepregledne čete Slomšekovili častilcev klanjale njemu v čast, bo gotovo vzvišen, očarujoč prizor.
Narod, ki rie zna častiti spomina svojih' velikih mož, jih vreden ni, tako pravi star latinski rek. Slomšek je mož, kojega postava stoji lijkt kamen-mejnik: v zgodovini slovenskega naroda, je mož neizmernih zaslug in neizbrisnega spomina, mož-velikan, V nedeljo, dne li. t. m. bo pa slovenski narod pokazal, da je vreden takih velmož, ker zna proslaviti njihovo ime. Orli imajo obvezno dolžnost, da pridejo v nedeljo k Sv. 'Juriju. Prišli bi tudi brez te polnoštevilno, saj njihova srca že v veselju trepečejo nasproti b-ratom-Orlom iz drugih dežela, v prvi vrsti Kranjskega. V ljubezni jim gorijo srca napram svojim bratom po dru-
god in prisrčno, z ljubeznijo jih bodo sprejeli v nedeljo.
Mlade.niške zvezek bodo v nedeljo, dne 11. t, m., zopet pokazale, da je njihov sloves, ki je razširjen preko mej Spodnjega Stajprja, opravičen in utemeljen. V stotinah se bodo naši mlajdeniči pridružiliOr-lom in skupno se bodo poklonili spominu svojega velikega učitelja.
Dekliške zveze. Kadar je bilo treba storiti kaj lepega in velikega, nikdar niso manjkale naše vrle mladenke.. Navdušene za vse dobro in plemenito, o-grevajoče se za vse svetinje slovenskega naroda, sò bile vedno na planu, ko je bilo treba to tudi dokazati. Tako bo tudi v nedeljo, V duhu že vidimo pestro, a ljubko sliko, ki jo bo nudila armada slovenskih deklet, zbrana v nedeljo v Št, Jurju,
Prišli bodo krepki očetje in zavedne žene, prikorakali bodo od teže let upehani starčki in Častitljive matere, V očeh vseh boš bral veselje nad tem dnem, vse bo preveval hvaležen spomin na nepozabnega vladiko, na v srcih vseh živečega ljubljenca. In če bo kateremu tudi že klonila glava, poživljal ga bo spomin na moža, katerega je še videl stati med nami.
Prišli bodo vsi sloji, zastopani bodo vsi stanovi, delavec se bo pridružil inteligentu, obrtnik se bo priklopil kmetu, žuljavaroka bo segla v mehko gospo ško, raskava obleka se ho spojila v raznobojno enotnost s toaleto mestne dame, vse duše bodo pa prepojene s svečanim klicem: 'Slav.a Slomšeku!
Oboroženi prijatelji.
Naši diplomatami krogi se j. glace-rok avl c amj pokorno klanjajo naši sosedni zaveznici — Italiji. V živem spominu je še, da je moral radi odnošajev do Italije odstopiti ženijalni šel avstrijskega 'generalnega štaba, Konrad pl. Hötzendorl, istotako je še gotovo v živem spominu ostudna gonja gotovega freizi-novskega časnikarstva — reklo se je, da na pozi#, — zoper ! vod,j o krščanskih sociale, ev, barona Fuchsa, ko se je le ta drznil, da je v pravi luči osvétlili razmerje Italije do naše monarhije. Nek krščansko-soci-alni tirolski poslanec je takrat1 z naslednjimi besedami označil položaj: „Italija ’je zoper Avstrijo tako dobro pripravljena, da bi sle v slučaju izbruha vojske morale umakniti avstrijske čete do tirolskega pre-
laza Brennerjia — brez prelivanja krvi,“ Naša, zaveznica se neprestano oborožuje. Daj navedemo le en slučaj:	Še le pred kratkim — bilo je dne 29, julija
— je sestavila Italija v Pievi nov bataljon alpinskih prostovoljcev, broječ 641 mož. >Ta bcjtaljon, katerega so postavili na inicijativo 'poveljnika armadnega zbora,, generala Kagnija, ' je že drugi te vrste, ki ima svoj sedež tik naše meje. Prvi bataljon alpinskih prostovoljcev s sedežem v Belluni, je bil ustanovljen še le pred pol letom. V glavah merodajnih avstrijskih krogov se je sedaj že začelo daniti, da je bilo nazi-ranje barona Konrada Hötzendorfa popolnoma upravičeno, ko je neprestano utrjeval avstrijskoritalijan-siko mejo zoper vedno na hipni udarec 'pripravljeno Zaveznico. Veliko je k temu pripomogla okolšČina, da so napravili Italijani s svojimi vojaškimi akcijami prehod iz bojnega tripolitanskegai pozorišča na evropsko Turčijo in se niso vsled tega, držali dogovorov ,z avstrijskimi diplomati.
Zelo zanimivo je, kar piše 1 tozadevno („Brixe-ner Chronik“, za katero stoje krščansko-socialni vodje Tirolcev. Ta list, ki tudi omenja odstop nadvojvode Evgena, in imenovanje Konračja za ' njegovega naslednika, pravi :
„Ker si naša ljuba zaveznica zelo prizadeva, da bi nas spravila v zmede n;a Balkanu, se nam ne more zameriti, če opustimo diplomatane ozire ter si pravočasno zavarujemo našo mejo proti Italiji: Zveza, ki nas1 veže z >!talijo, je le; preraičunjen<a zveza, pri kateri manjkaj obojestranske ljubezni.. Oboroženi, oko v oko, vzdržujemo mir.“
'Odstop nadvojvode Evgena, enega naših naj-zmožnejših 'generalov, odgovarja le tradicijam dvora, ki noče na ta način izpostaviti cesarskega princa, da bi si nakopal sovraštvo sosedne države. N ad vojvod i ;ie ni moglo poveriti one naloge,, katero zahteva južna Tirolska. Da se je sedaj poverila baronu Konradu naloga, da utrdi iTjirolo, ' je srečna;1 misel, katera bo pa — to smemo pričakovati — silno razburila Italijo,
Anglija za socialno
zavarovanje.
Na Angleškem! je postal pravjkar zakon o socialnem zavarovanju pravomočen. Zavarovanci so raz-
PODLISTEK.
Novela.
Dekle je vzelo vdovca in skrbelo za kopo nedoraslih otrok.
Stari Firar je stopil tretjič k sinu z važno besedo,
„Ponoči se!“
„Res?“ —
„Res ! “
„Oče — jaz se ne poročim!“ —
„Kaj bo s posestvom?“ —
„Dolga ne bo na njem! — Kaj bo? — Raznese sei — Meni ni mar zanj ! — T.ako kakor kup peska: pihne veter, pa ga ni; kakor kup fižola: ena roka ne drži vsega „ Sin !“
„Da! — Pa se ne poročim!“
„Res?“
„Res!“ -
Fant je odšel — teta pri sosedu je molila že na glas — gluha je bila, vpila je,
„. . . ki je za nas krvavi pot potil . .
Fant-edinec je zavzdihnil in zavriskal prvič pred hišo...
Hči je sedela sredi kope nelastmh otrok in se je stresla,
„Molite ! “
Začudeno so se dvignili obrazki,
„Ne znamo, mamica , .
Stari Firar je vstal in šel v hlev.
Teta pri sosedu je molilai...
„, . . ki je za nas s trnjem kronan bil. . .“ Fant-edinec je zavriskal na bregu — drugič-. . . Hči je vstala sredi nelastnih otrok, pritisnila najmlajšega k sebi.
„Moje dete, molij moli, .
„Bom priden.“
Stari Firar se je sklonil nad volim v hlevu. „Sivec moj — ti zadnji vol — jaz zadnji gospodar,“
Teta pri sosedu je molila:
„. . . ki je za nas na križu umrl Na klancu je prerezal noč tretji vrisk'. Vstrepe-talo je nad poljano in hitelo Čez njive, čez vas, udar rilo tu na Šipo, tam na vrata, ranilo tu, tam naznanjalo večer radosti.
Teta — gluha je bila — pa se je stresla,
„Bog! — Ti mene varuj! . .
Stari Firar se je sklonil nižje do vola, ugriznil ga bolesti v uho in šel ven,
„Zadnji vol — zadnji gospodar!“
HČi kmeta-vdovca je izpustila dete na tla, „Oiroci, molite, jaz ne morem! — Povejte očetu — jaz grem v vodo . .
Teta je pri sosedu molila litanije, zbor otrok za njo,
„Prosi za nas!“
Lep večer je ležal nad poljem. Firar se je zar mislii in zagledal na posestvo, stara lipa je šumela na meji — pol in pol. Mir je bil razlit nad njivami, ni bilo ne glasu, ne pesmi, ne vriska vec, . .
... . . Prosi za nas! . .
Krčevito je prijel stari Firar za rušo pod seboj in zajokal.
„Zemlja — ti moja zemlja!“
Pridušen krik je zopet planil Čez njive, stari Firar pa je pokleknil, snel klobuk in molil za otroki, sam otrok.
„Za nas! — Prosi za nas! . , .“
In hči je vzdihnila,
„Nocoj se odloči!“
Oče-kmet jo stisnil zobe sredi molitve.
„Vrag!“ —
Stari Firar pa je všklikml veselja in se vzra-
dostil.
„Rešen je!“ —
Ko so nehali moliti — nocoj ni mislila na vdovca — mislila je na fa.nta-edinca — ko so nehali moliti, je zaihtela hči pričakovanja, pustila najmlajšega bratca iz naročja in odhitela v sübico.
„Tj — dekle! — Končano! — Poroči se! — Jaz te ne vzamem. Vzemi vdovca!“
Ip dekle ni zajokalo, ni več ihtelo — fant pa je stopil od okna in zavriskal — morda, morda,, .
Za smeh.
Ž u g a in joe.
„Ce boste še enkrolt takffl .prijazni, (da imi ste zaušnicp, bom jaz tako prijazen, da vas gi tožit ! “
Kaj vse zamore časopisje!
V ‘.Nemčiji je prinesel neki dnevnik sledečo novico:
i„iZaradi pomanjkanja prostora so se odložili porodi in slučaji smrti na prihodnji teden.“ Starost,
Sinko: „.Marna, kako pa je to, da ima naš papa brado že vso sivo, lase pa še popolnoma črpe?“-
Marna: „,Z!ato ker je v življenju malo mislil, pa mnogo gjovoril.“
V e s it n o.
Stotnik: „Danes ne bom vas preklinjal, — ker je nedelja: ampak 'jutri naj vas vrag vzame!“ Geografska Študija.
„Kaj je Nova Kaledonija?“
„jFrancoska posest v Pacifiku!“
„Kako pridemo tja?“
„Mimo porotnikov.“ (Zločince pošiljajo v Novo Kaledonijo.)
Gaskonjec pride v Pair iz in vidi Seine.
„Vi imenujete to reko Seino? Pri nas ji pravimo Garonna,“
*
deljeni v majhno število 'razredov, načelno velja e-notna zavarovalna- premija in enoten zavarovalni znesek. Angleški zakon ima za. bolniška zavarovanje in za zavarovanje zoper nezgode enak aparat, angleška ctržajva prispeva tudi k bolniškemu. /zavarovanju. Vso upravo zavarovalnic izvršujejo do m al e ga zavarovanci sami. Končno so vpeljali na Angleškem za sedem izbranih industrijalnih panog tudi zavarovanje za, slučaj brezposelnosti. Ma Nemškem imajo starostno z a) varovan je, pri nasi se zavlačuje že reta in leta. Na Angleškem imajo starostno zavarovanje že nekaj let.
Glavna določba angleškega zakona o socialnem zavarovanju je: zavarovalna dolžnost obstoja-za vse delavstvo, vštevši armado, mornarice in trgovsko mornarico, za nastavljence, katerih plača, ge 'doseže letnih 160 funtov (3940 K, ta znesek velja, na Angleškem za davka prost eksistenčni' minimum). — Lokalna uprava je izročena zavarovancem, premije in zavarovani zneski so popolnoma enaki za vse, in brez razlike starosti, ako le vstopijo v zavarovalnico pred julijem 1913* Stroški za zavarovanje sol razdeljeni med podjetnikom, nastavljencem in državo, ne cla bi država prevzela poroštvo za fonde. Cim fe dosegel zavarovanec starost 70 let, tedaj ne dobiva, zavarovalnine : na, podlagi ' zakona o socialnem zavarovanju, temveč velja zanj — starostno zavarovanje.
Posebne določbe ima novi zakon za nosne žene, dalje se ozira tudi prav posebno na, boj za omejitev tuberkuloze. 'Razen ofoligatoričnega zavarovanja ima zakon določbe za prostovoljno zavarovanje o-nih svobodnih delavcev, ki ne zaslužijo na leto 3840 K. Zakon oklepa zavarovalno dolžnost tudi m\ tuje delavce in ima določbe o internacionalnih pogocfoah o vzajemnem postopanju.
Premija za bolniško z avaro vain j e in za zavarovanje proti nezgodam znaša za moške delavce na, teden 90 vin., od leh plača delavec 40, podjetnik 30 in država' 20 vin, ; za ženske delavke znaša premija na teden 80 vin,, od teh plačata delavka in podjetnik, po 30, država 20 vin. Pri nizkih mezdah je delež, ki ga plačujeta podjetnik in država, primerno višji. Premijo vplačujejo delavci z znamkami, znesek jim odtegne podjetnik pri mezdi)
Zjava(r(Klanci' dobe brezplačno zždilaiv^išfco; pomoč, ako je treba brezplačno oskrbo v sanatoriju, da-lje bolniško in invalidno podporo ' in podporo ob času poroda. Med bolniško in invalidno podporo ni nikakršne razlike; za moške nad 16 let znašata nas teden 12 K za prvih 26 tednov, zal nadaljne tedne ali pa za slučaj trajne invaliditete 6 K na teden do 70. letaj; za ženske 9 K za prvih 26 tednov, pozneje 6 K. Delavci, ki so stari nad 50 let in če niso šje v-plačali vsaj 500 tedenskih prispevkov, potem otroci pod 16. letom, dobe v slučaju bolezni za 1 prvih 26 tednov manjšo podporo, tlečim je invalidna) podpora za vse kategorije enotna, namreč 6 K, le deklice pod
16.	letom dobe 4.80 K. Ob Času poroda zrnjTša podpora enkrat za vselej 36 K; ’žene, ki so poleg tega, še posebno zavarovane, dobe tudi bolniško podporo, ako je njihov soprog zavarovan ali ne. Število porodov znaša na Angleškem povprečno vsako leto po 1,200,000; pri 1,000.000 porodih bo treba, plačevati podpore, za katere bodo izdali torej polhih 36,000.000 kron.
Zavarovanje z quer brezposelnost velja za sta.v-binsko, železarlsiko, ladijedelnio, štrojnto, jekleno industrijo, dalje za delavce na žagah ! in pri izdelovanju vozil. Prispevki znašajo na teden 26 do 66 vin., od katerih plačata delavec in podjetnik 10 do 2|„ vinarjev, esitalo pa prispeva država. Vi času brezposelnosti dobi delavec na dan 4.20 K 'do 8.24 vin, ali ne del j kakor 15 tednov na leto.
Približno 14,000.000 oseb bo po novem 'zakonu zavarovanih s tedensko povprečno premijo 85 vin. in
2,500.000	bo zavarovanih zoper brezposelnost s povprečno tedensko premijo 50 vin., na leto bodo znar šale torej premije 'okroglo 700,000.000 K.
Politični pregled.
Volni minister pl. Auffenberg pri cesarju v išlu.
Pretečeno soboto je bil naš vojni minister pl. Auffenberg v Išlu pri cesarju v avdijenci. Pa. av-dijenca je trajala nad eno uro. Zvečer je minister zapustil ffšl.
Raznoterosti.
Imeniten &ost. Naše in 1,,'iGosjpdparjevo“ uredništvo je danes obiskal P. Kazimir Zakrajšek, vodja slivenskih župnij v državi New-York. Cez teden dni se zopet vrne nazaj v Ameriko.
Smrtna kosa. Velečastiti gospod Vincencij Kolar, vpokojeni duhovnik v Gotovljah, je v, nedeljo 4. t. m. umrl v Radečah pri Zidanem mostu. Pogreb je jutri v torek dne 6. t. 'm. v Radečah. Prijatelji so ga nagovarjali, da bi v Gotovljah obhajal zlato sv. mašo, on pa, se je hotel umakniti zunajnji' slavnosti in je Šel nekaj dni na potovanje. Vi Radečah 'je šel v soboto dne 3. t. m. pogledat novo cerkev, pa ni mogel dalje. Po noči ob pol dveh ga je Gospod poklical. Bog mu daij večni mir!
Kje je komisar Čuvaj? Odkar je šel komisar Čuvaj iz Zagreba na počitnice, se nič prav ne ve,
kje da biva. Celovški „Mir“ od 3, t. m. piše: „Kom sar Čuvaj se je pred kratkim nahajal v Šmohorju. S svojo ženo se je peljal z avtomobilom celo do „Uloek-nerhausa“ pod Visokim Klekom“. — Marši kak Jugoslovan, ki bo to slišal, si bo najbrže želel: Naj bi coprnice iz Kleka vzele seboj tega kraljevega komisarja-
Sovraštvo in nenaklonjenost naprarn Slovencem in. slovenskemu jeziku pokažejo Nemci in njihova pokorna služkinja, c. kr, vlada, zlasti na Koroškem, kar dar in kjer le morejo, Vsaka prilika jim je dobrodošla, „Mir“ poroča“ : „V Št. Jakobu- v Rožu, v popolnoma slovenskem kraju, je razpisana služba babice. Okrajni glavar Schuster zahteva od prosilk vse mogoče, da pa morajo znati slovensko, je pa pozabil. Radovedni smo, je lì temu vzrok pozabljivost ali namen!“ — Skoro bi rekli, da smo prepričani, da preziranje slovenskega jezika od strani glavarja Schusterja ne izvira iz pozabljivosti, temveč iz namena, „Objektivni“ organi pod Volks ralov ini komandom stoječe vlade se čutijo pač Srečne, če morejo žaliti Slovence. Kakor je nasilen 'človek srečen in za,döf/oljen še-le potem, ko se mu je posrečilo oropati potnika, tako je Nemec navadno srečen še-le potem, ko je zadal Slovencu udarec in ga oropal njegovih pravic.
Ubogo ljudstvo. Polom liberalne Trgovske o brtne zadruge v Gorici zavzema vedno širše kroge. Smrad, ki ga je dvignilo liberalno gospodarstvo na Goriškem, je vedno bolj dušljiv in neznosen. Ljudstvo je od dne do dne bolj ogorčeno nad liberalci, ki so s svojo lahkomiselnostjo zapravili stotisoče ljudskega. denarja in potegnili v nesrečo na stotine ljudi. Vedno bolj prihaja na dan, kako podlo in brezvestno so se igrali liberalci s tujim denarjem. Še takim,- ki so doslej slepo verjeli liberalnim naukom, se pričenja počasi jasniti in se s studom obračajo od stranke ljudskih sleparjev. Pred nekaj dnevi je imela Trg. obrtna zadruga“ občni zbor. Občni zbor je sklenil likvidacijo in izvolil likvidacijski odbor, -Le-ta razpošilja sedaj vsem Članom TrgavskjO-obrtne zadruge, katerih je 1006, okrožnico, v kateri jih pozivlje, da mora vsakdo do konca tega leta plačati 300 K za, kritje izgube. Obenem pa daje Članom razumeti, da je izguba večja in da bo treba Še plačati. Odbor je mnenja, „da bi bilo Članom veliko težje 'takrat, ko se izguba žo likvidira, takoj, morda v jako kratkem roku, vplačati večji znesek v kritje izgube“, — Cez 300.000 in kdo ve koliko še več so tedaj zapravili liberalci ljudskega denarja. In ta lumparska banda, ki je ravno taka na Štajerskem kakor na Goriškem, si upa očitati našemu zadružništvu slabo gospodarstvo? S to propalo sodrgo bi človek res najrajši obračunal prav po . . ., no, saj veste, kako se obračuna s pobalini.
Kdo je kriv, da smo pri ljudskem štetju na Štajerskem in Koroškem nazadovali ? Celovški „Mir“ piše: „Slov, Narod“ išče vzroka — v klerikalizmu in poziva na boj proti katoliškim strankam, češ, „da se narodni boji ne dajo uspešno izvojevati v zvezi s klerikalizmom ali pa v sodelovanju žnjim, temveč le proti klerikalizmu. Protiklerikalna politika je narodna politika.“ Te puhlice so povzeli drugi slovenski liberalni listi, narekavalo jih pa seveda ni ne trezno premišljevanje in ne — izkušnja, ki nam ravno na Koroškem dokazuje nasprotno. Brez slovenskih duhovnikov na Koroškem bi koroških Slovencev že danes ne bilo več, vsaj narodno zavednih ne, liberalizem pa je bil, ki se je med koroškimi Slovenci zajedel, jih naredil neznačajne in tako žaiibog velik del pripeljal v nem-škutarski, oziroma nemško-nacionalni tabor, in to že tedaj, še predno se je slovenski „klerikalizem“ — da govorimb s „Slov, Narodom“ — sploh pojavil na Koroškem.“ -----Slično smo pisali tudi mi'. Kdor le ne-
koliko pozna razmere in vsaj nekaj da na politično poštenost in dostojnost, bo priznal, da so liberalci s svojim tihim ali glasnim propagiranjem svobodomiselstva največ škodovali slovenski stvari, ker so na stotine ljudi dovedli v nemškutarijb.
Pozabljivi „Nar. List“. „Narodni List“ od 25. julija je obljubil, da bo z ozirom na naš Članek „Obtožujemo“, odgovoril „v prihodnji številki z zanimivimi Številkami“, Minil je teden, prišla je „prihodnja številka“ „Nar. Lista“, toda „odgovora z zanimivimi številkami“ ni. Vrag vedi, kaj se je zgodilo? Kje so neki liberalnemu uredniku obtičale številke ? Ö našems Članku pravi „Nar. List“, da je „Kemperlevsko neumen“. Bodi! Čudno se nam zdi samo, da ne more od pameti obsenčeni liberalni žurnalist tekom tedna dni ižleči odgovora na „neumen članek,“ To je vsekakor simptomatično, ne sicer za liberalno pamet, o kateri nismo imeli mi še nikdar posebno visokega mnenja, pač pa za resničnost naših' izvajanj. Že „zanimive številke“ odrekajo, k'o bi bilo treba braniti liberalno narodnjaštvo, ki je klaverno, da,bi se zjokal. Kaj bo, kaj bo, Če pasjih dni kmalu konec ne bo?
Pomoč, pomoč, ljudje božji, pomagajte! Kaj pa je? Liberalcem se je zmešalo, in še celo pri nas v Mariboru, jNe bo tako hudo ne, liberalce sicer več krat trka, toda... Sveta, resnica, berite Članek, ki ga je prinesel „Slovenski Narod“ od 2, t. m. in priznali mi boste, da se liberalcem meša. Kateri Članek? Članek pod zaglavjem: „(Zadružništvona Štajerskem“, s podnaslovom: „Kranjskemu deželnemu odboru v resen preudarek in uvaževanje“ z datumom „Maribor,
1.	avgusta“. Po kratkem uvodu, v katerem se zatrjuje, da „prihaja čez Štajerce vsa nesreča v zadružništvo s Kranjskega“, beremo tam dobesedno: „Potem je postal dr. Krek prezident „Zadružne zveze“ v Ljubljani, pa da bi več neslo, priklopil si je še „Štajersko. Takrat so kakor gobe po dežju rastle „Krekove posojilnice“, ironično tudi „Štajerske Rajfajznovke“ i-menovane. To se pralvi: Uradovalo se je kjerkoli, po
V kuhinjah, po ohednicah župnišč;, — denarja iz Ljubljane -kakor. plev ; — župniki in mežnarji so pač poslovali,,, kakor so vedeli in znali; — revizor pride k večjemu vsako drugo leto, pa. le na politične agitacije in obed; — boljši posestniki „Krekovim rajfa-jznov-kam„ ne gredo blizu in ljudstvo ne vlaga mnogo, ker nima zaupanja.; — le zadolženi posestniki in različni nema,niči so vedno blizu kakor buče!e pred ulom in si izposojujejo in odnašajo — tisočake! Tako je nar stala kmalu strašna suša; Krek pravi, da „svetovna denarna kriza“« Ne, denarja je pri nasi Še dovolj v deželi slovenskega, pa v nemških kasah! Po „tisti suši“ je prišla menda predlanskim Kreku eminentno praktična misel, pobasati ^milijonski „fond za: slovensko univerzo v Ljubljani“ — kot brezobrestno posojilo! Večina tega denarja je prišla na Štajersko in v „štajerskih Krekovinaih“ je bilo nekaj tednov zopet prav živahno. Zdaj je pa že zopet: „Jeram — jerum — larum — traiarum“ — kranjski deželni zbor daj, — daj — daj! : Dragi kranjski sosedje! Ali zdaj vsaj približno razumete, kaj boste storili, če toste zopet s par milijoni podprli „Krekovo, rajfajznovanje“ ? Štajercem boste dali priložnost, da bodo kakor dozdaj še nekaj časa veselo naprej „zadružnjačiii“. — — Že strgani slog in nebroj tistih črt in podpičij kaže, da se je v eia,likarjevi glavi nekaj strgalo, da je njegovo stanje nevarno. Naravnost nebeška logika pa pove jasneje kot dovolj, da mož spada v Feldhof. Najprvo: „vsa nesreča v zadružništvu prihaja s Kranjskega“, „da bi več neslo, si je priklopil (Krek ki Zadružni zvezi) še Štajersko“, koj nato pa: „denarja iz Ljubljano kakor plev“, „zadolženi posestniki in nemaniči,., odnašajo tisočake“, Človek bi počil, Če bi se mu ne smilil člankar, kateremu se očividno blede. „Da bi več neslo (Kranjcem seveda), je priklopil Krek Štajersko k Zadružni zvezi v Ljubljani,“ „da bi to dosegli, so pa sipali iz Ljubljane na, Štajersko „denar kakor pleve“. Celo „večino vse učilišču e ga fonda“ so Kranjci, ki so „nesreča za naše zadružništvo“, dali Štajercem. Ali ste že čitali in slišali kdaj večjo neumnost? Ali ne zasluži rekord? In potem konec članka? Liberalni mariborski Balaam je Šel, da bi pro-klinjal Kranjce, in v svoji krvavogledi blaznosti v zar četku že vidi „nesrečo s Kranjske“, ob konču pa blagoslavlja Kranjce in svari kranjski „klerikalni“ dež. odbor pred Štajerci. Kaj naj rečemo kakor: Bog. daj norcem pajnet, mi iim je ne moremo, ker jim je preveč manjka. „Slov. Narodu“ in mariborskim liberalcem pia čestitamo na najnovejši akviziciji. Ce bo ta liberalna luč še večkrat svetila v liperalno temo, bodo videli liberalci stvari, da se jim bodo lasje ježili. Neumni pa ne bodo postali nič bolj, ker so kakor član-kar že itak, vsi vkup dovolj.
Dopisniku „Slovenskega. Naroda“ iz Maribora v spominsko 'knjigo. Zadnji 9a,s se priobčujejo v ,.\S. N,“ člaipki in notice iz Maribora, katerih se sramuje večina tukajšnjih liberalcev. V liberalnih krogih še govori, da je baje pisec teh „duhovitosti“, katere so navadno bny. vsake resnične podlage 'in so le plod bujne domišljije, koncipijent dr. Pipuša. V petkovi številki se je mož spustil na naše zadružništvo ; dopis svedoči, da mu je zadružništvo — 'zelo tuje, sicer bi ne mogel spisati take kolobocije« V tem člajnku slavi zasluge dr. Kreka, s katerim itak vedno, straši po „Slov, Narodu“, 'glede kmetijskih zadrug na Spodnjem Štajerskem. Resnici na ljubo bodi povedano, da imajo zasluge za dobo „takozvanih“ kmetijskih zadrug gospodje: dr. Rosina, dr. Juntela, dr. Pipuš, dr. Glaser itd. Pisec se haj informira o shodu dne 12. jan. 1899 pri „Stadt Wien“ v Maribora, o snovanju Zveze kmetijskih zadrug itd., Ivprašlai naj imenovane gospode, zakaj so talko goreče pospeševali „kmetijske“ zadruge in bo uvidel, da je v svojem članku mnogo kozlov ustrelil. Glede napadov na naše posojilnice Raiffeisenovke pa ga pozivamo: Z imeni na dan! Pavšalno sumničenje gospoda/rskih naprav ni resnega moža vredno. Goispodu piscu damo nasvet, da sle pri liberalni Zfadružni zvezi v Celju in Kreditni banki v Ljubljani; informira, o stanju liberalnih posojilnic, prebere naj pazno zadnjo številko „Zadruge“, vpraša, naj gospoda Stiblerp), zakaj se razdružuje posojilnica v Breznem, informira se na.j o staftiju liberalnih posojilnic v Grižah, Sv, 'Jakobu v Slov. gorjeah, Poljčanah, Narapljah, Gornji Poljs-kavi, Globokem, Podčetrtku, Brežicah, 'Mali Nedelji, o stanju vinarske zadruge v Celju, mlekarne v Celju, jajcarske zadruge na Ptujski gori itd. in dobil bo materijala za uporabo dovolj. Ce si pa zanima za one gospodarske naprave, ld stoje, da govorimo v njegovem smislu, pod. vodstvom gospoda dr, Kreka, se naj oglasi v našem uredništvu, 'kjer dobi vse računske zaključke v vpogled. Končno f še nekaj : Dvomimo, če bodo dopisi v „Slov. Narodu“ koristili liberalnemu zadružništvu; najše potrpežljivosti je konec, mi bomo prisiljeni, ako ne prenehajo popolnoma neresnični, iz trte izviti dopisi iz (Maribora, javno govoriti in označiti marsikaj, kar smo danes v-kljub neosnovanim napadom v „Narodu“ opustili. V interesu liberalne stranke in raznih odvetniških pisarn je, da napravijo konec takim -v duhu „Štajerca“ pisanim izbruhom!
Za Slomšekovo proslavo. Opozarjamo vsa našu društva in organizacije, da dobe vse podrobnosti za Slomšekovo proslavo lahko v pisarni „'Slovenske Straže“ v Ljubljani. Na razpolaigo so govori, deklamacije, prizori lin tudi nova slavnostna kajti tat a g, Foersterja, ki je eden najlepših f slovenskih moških zborov. Kjerkoli imate mošfki zbor,, naučite se te slovenske bojne pesmi, ki se lahko rabi tudi Še pri vsaki drugi priliki. Cena partituri je 2 K. ,,'Sloven-
ska Straža“ je poslala na svoje podružnice in nekatera druga društva okrožnice, K tem okrožnicam'še priporočamo, naj bi zbori inceli na sporedu tudi lepi Vodopivčev mešani zbor JSlovenski Straži.“ Cenai posameznim glasovom je 20 vin. ter se dobe pri „Sl, Straži.“ — Ravnokar je izšel za Slomšekovo proslavo tudi prekrasen dramatičen prizor („Veseli god“, ki je ves prepleten z globokimi nauki Slomšekfovimi in je biser v literaturi narodno-verske vzgoje ljudstva. Vsako večje društvo ufaj bi si naročilo ta prizor, se ga dobro naučilo in predstavljalo. Prizor je pripraven za vsak oder, tudi na prostem. V prizoru nastopajo: Blaže, Nežica, oče, mati, učitelj, duhovnik, tujec in zbor (narod). Prizor si posameznimi tiskanimi vlogami za vseh sedem nastopajočih oseb velja skupno 2.80 K, torej pride za vsako nastopajočo osebo samo 40 vinarjev, mnogo ceneje, kakor bi se pa vloge prepisovale. Naročila na ^Slovensko Strah ž6.“ — Slomšekove razglednice v treh barvah, u-metniško izvršene, so tudi v, zalogi „Slov. Straže.“ Naj bi ne bilo kraja na Slovenskem, ki bi . se letos ne pridružil Slomlšiefcovi proslavil! — Lepe Slomšekove razglednice ima v svoji zalogi tudi tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Naročite!
Brezplačno posredovainje pri najetju posojil je na razpolago dotičnikom, ki se po „Slovenski Straži“ zavarujejo za življenje.
Kongres slovanskega katoliškega dijaštva v Ljubljani se je sijajno obnesel. Zhralo se je nad vse pričakovanje veliko dijaštva. Zlasti Hrvatje so bili zelo številno zastopani. Cel sestanek se je izvršil po naznanjenem vsporedu. Razna zborovanja so bila mnogobrojno obiskana, predavanja in' referati so bili temeljito izdelani, debata povsod živahna. Sklenili so se važni predlogi, tikajoči se katoliškega slovanskega dijaštva in bo imel sestanek zlasti zai slovensko in hrvaško katoliško-nanodno dijaŠtvo stalen velik; pomen. Posebno mora veseliti človeka, Če sliši, kako so se posvetovanj dijaštva udeleževali v velikem številu naši izobraženci in naše ljubljansko; meščanstvo, zlasti, kadar je bilo treba pokazati dijaštvu prisrčne simpatije, katere goje do njega naiŠi krogi, kakor n. pr. na pozdravnem večeru, na komerzu itd, je bil obisk od strani občinstva zelo velik. Vrhunec je dosegel sestanek s slavnostnim zborovanjem v soboto , dopoldne. Zbranih je bilo Čez 600 dijakov. Udeležila sta se ga tudi prevzvišena knezoškofa Mahnič in 'Jeglič. Nepozaben ostane gotovo vsakemu prizor, ko je nagovoril škof dr, Mahnič, oče našega preporoda, duševni povzročitelj katoliško-narodnega dijaškega gibpnja, zbrane v toplih besedah in jim je podelil svoj nadpastir-ski blagoslov. Med raznimi odličnjaki, ki so bili na sestanku in so se udeleževali tudi raznih zborovanj,, omenjamo dr. Korošca, ki je zastopal Hrv,-slovenski klub in je prinašal pozdrave zelene Štajerske, Včeraj so dijaki, spremljani od naših somišljenikov, poleteli na Gorenjsko na Bled, Dnevi 1„ 2,, 8. in 4. avgusta bodo ostali v povestnici katoliško-narodnega slovenskega dijaštva gotovo pisani z zlatimi Črkami in bodo obrodili bogate sadove. Z Bogom za narod!
Zavarujte svoje življenje 1 le po posredovanju „-Slovenske Straže.“ Nikdo naj ne sklene zavarovanja, predno ni zahteval po „»Slovenski Straži“ ponudbe, katera ga bode v vsakem oziru najbolj iza-dovoljila, Nadzornik zavarovanja nastopi v prihodnjih dneh svoje potovanje po vsem Slovenskem, — vsi'ed česar „SSlovenska Straža“ prosi, da ji dotični-ki, ki se hočejo pustiti zavarovati, sporoče svoj naslov, da jih nadzornik obišče.
v
Štajersko.
Maribor. (Konee’sijjonirano ajvlomobilno podjetje v Mariboru.) .Lastniku kavarne „Meran“ v Mariboru, gospodu iWaignerjii, se je podelila koncesija za prevažanje oseb v avtomobilu. Kakor izvemo, bodo vozili trije avtomobili. Štali bodo pred glavnim , kolodvorom in na Tegetthoffovi ulici. Taksa bo baje precej visoka.
■Maribor. (Zrakoplovni polet v Mariboru.) Tia teden bomo imeli v Mariboru zopet zrakoplovni polet. Dan poleta še ni znan.
Slovenjebistriški (okraj. Veljikor 'Slomšekovo slavnost priredi skupno celi okraj dne 25. avgusta ob
M.	uri popoldne v hotelu „Austria,.“ Spored te slav* mosti bo sledeči: 1, Pozdrav predsednika podružnice j,(Slovenske Straže.“ 2, Slavnostni govor, govori Odposlanec Slovenske krščansko-socialne zveze. 3. Deklamacije v čast Slomšeku, zložil velečastiti gospod Pankracij Gregorc, in sicer: 1 1. Slomšeku pesniku. 2, Poklonitev šolske mladine. 3. Mladeniška, koračnica. ■ 4. Dekliška daritev. 5. Slovenka na tujem. C. Slomšek, buditelj, 7. Na Slomšekovem grobu. Dekla-muje venčelska mladina. 4. Nastopi poljčanskega, majkolskiegai in laponskega pevskega zbora,. 5, F. S. Finžgarjeva ,„NaŠa kri,“ Igra v štirih: dejanjih. Priredi slovenjebistriška mladina, 6. Prosta Nabava, šaljiva pošta, godba itd. Slavnost obeta biti velikanska, točke bodo vsestransko dobro rešene. Za pravo, dobro voljo pa bo poskrbela dobro izurjenai1 godba. Za slavnost delajo in se pripravljajo vse župnije v celem okraju. Torej, prijatelji Slomšekovi, od blizu in daleč, ne pozabite priti na, Jernejevo nedelja dne 25, t. m. vi Slov. Bistrico. — V Gornji Ložnici, župnija Venčesl, je izvoljen županom Andrej OzimiČ, ^ oče velečasititega gospoda kaplana. — Vi Sjnodnji Ložnici, župnija ,Slov. Bistrica, je postal župan Jožef Ven-guš; v Sentovcu pri Slov. Bistrici pa Pavel Stift. Vsi trije so odločni pristaši naše Slovenske kmečke
zveze in zavedni slovenski )stebri, — ,Y vinogradih se kaže oidium ali plesnoba.
Celje. V Savinji sta se kopala minuli četrtek dijaka lOletni 'Milan Arčau in 171etni Jože Berglez. Berglez, ki ne zna; plavati, le zašel v globoko vodo in izginil v valojVjn. Ko je Arčan zapazil, da je Berglez izginil, ga je Šel iskat v vodo. Našel fea je v globočini ter mu z lastno nevarnostjo rešil življenje. Spravil ga je že nezavestnega iz vode.
Celje. (Izžrebani porotniki). tretjo porotno dobo so izžrebani naslednji glavni porotniki: Franc Schuller, mesar in gostilničar v, Slovenjgrude.u ; dr. Rudolf Sadnik, zobozdravnik vi Celju; Josip Vrečer, mesar in gostllnič(ar v Vojniku; ' Martin Koš(tomaj, mesar, Biukovžlag; Martin' Jug, trgovec, Sv. Peter pod Sv. gorami; Jožef Srimz, trgovec, Celje; Fran Lezer, posestnik, Ruše; dr. Josip Georg, odvetnik v Sipanju pri Jelšah; Krizant Pirker, ' oskrbnik v Kostrivnici; dr. Hans Janesch, ocklvetnik v Brežicah; Ivan Tratnik, mesar, Trbovlje; Peter 'Majdič, veleindustrijec, 'Spodnja HucUnjla; FJlip Krassnik, inženir, Loke pri Trbovljah; Ivan Hudinc, župan v Z:a,gaju; Karol Cimperšek, trgovec v Sevnici; Ant. Kos, trgovec v Podsredi; Fraine ’Westermayer, kovač iv Celju; Jožef Kos mlajši, gostilničar, Oplotnica; Ignacij Samec, posestnik, Vojnik okolic^; Jožef Hofbauer, trgovec in gostilničar, Sv. Jurij ob juž. žel. ; Franc Kramer, gostilničar, Sv. Peter pod Sv, gorami; Martin Urschko, 'mizarski mojster, Celje; Anton Umek, trgovec v Brežicah; Rajko Bratajnič, trgovec v Lučah; Miha Cerovšek, mesar in gostilničar v »Šoštanju; Peter Ručigaj, trgovec v Bočni; Jožef Werdnik, lesotržec v Meži; Avgust ' Stoin-schegg, hišni posestnik, Rogaška Slatina; Anton Jančič, mesar, Teharje; Andrej Frede, trgovec, Zg. Sušica; Franc Štiglic, gostilničar v Rečici; Franc Gerec, trgovec v Pišecah; Zdravko 'Vagin, urar in gostilničar v Mozirju; Miha Žmavc, trgovec v Raj-henburgu; Franc Dežman, trgovec v Št. Lenartu nad Laškim; Florijan Gajšek, trgovec v Loki pri Žusmu- — Kot namestniki: Konrad 'Kager, pasar v Celju; Moritz Rauch, steklar v Celju; Val. Krajne, posestnik v Vojniku; Fritz Hoppe, trgovec v Celju; Miha Guzej, posestnik v Repnem; dr. Alojz Kukovec, odvetnik v Celju; Leopold ' Watabrechtsfamer, krojaški mojster v Celju; Janko Art man, trgovec, Sv. Jurij ob juž. žel.; Boštjan Selischeg, hišni posestnik v Celju.
Celje. Z namenom, da, bi se utopila;, ‘se je šla te dni v Voglajno kopat služkinja, Amalija Gangel, Šla je nalašč v zelo globoko in nevarno vodo. Ko so jo klicaji na bregu stoječi nazaj, je rekla, da se hoče utopiti. Nato jo je naenkrat vrgla v vodi božjast in so jo le z veliko težavo rešili,
Celje. Dne 21. julija je praznovala dekliška Marijina družba desetletnico svojega obstanka. Kar najbolj slovesno srnjo praznovale ta dan. Zjutraj smo prejele skupno sv. obhajilo. Popoldan po končanem opravilu v cerkvi, smo imele slavnostno zborovanje, Bili' so razni govori in igra v treh dejanjih „V boji“, katero je za to priložnost spisala članica domače Marijine družbe. V zahvalo za lepe vspelie, ki so se pokazali v teku desetih let, romale šmo dne 29. julija k Mariji Pomagaj na Brezje, 'da se tam zahvalimo za vse dobrote, 'ter prosimo novih milosti, ki so nam potrebne v teh viharnih Časih. 'Bilo nas je čez 170. Ogledale smo si tudi Blejsko jezero ter tam bile deležne dveh svetih maš. Da se je slavnost desetletnice tako dobro obnesla, 'se imamo pač za Bogom zahvaliti V prvi vrsti( prečastitemu gospodu vioditelju Ivanu Gorišeku, ki že vsa leta z izredno požrtvovalnostjo vodi Marijino družbo, in prečastitemu gospodu Pintarju za spodbudne besede Sz prižnice. Na tem megltu bodi tudi izrečena/ prisrčna zahvala častitim šolskim sestram, našita učiteljicam, ki so vodile prekrasno petje! Ljubi Bog naj jim poplača stotero! —• Marijina hči,
Celje. Prestavljen je gospod Fran Papst, žel. pristav, iz Celja v Gradec.
Zidan most. V celjsko bolnišnico so pripeljali dijaka Gvidona Krapiča iz Zidanega 'mosta. Mladini stroj mu je na desni roki tri prste popolnoma odtrgal.
Brežice. V Brezovcu pri Brežicah ja na dvorišču domače hiše povozil Voz triletnega sinčka _ pos. Janeza Stermecki, Otrok je vsled dobljenih poškodb po par urah umrl.
Brežice. Te dni je nastal ogenj pri posestniku Jožetu Germovšeku v Piršenbergu,, fara Pišec.e. Zgorela so mu popolnoma gospodarska poslopja, Kako je ogenj nastal, ni znano.
Sv. Trojica v Slov. gor._ Vabimo na mladeniški shod, ki se vrši pri Sv. Trojici v Slov. gor. na praznik Marijinega Vnebovzetja dne 15, avgusta ob priliki Slomšekove oOletnice.,. Vspored: Ob /410, uri služba božja, potem zborovanje. 1, Pozdrav, 2. Beseda slovenskim mladeničem, Poslanec Roškar, 3. Slomšek in njegovo delovanje za slovensko ljudstvo. Franc Žebot iz Maribora. 4, Slovenski mladenič v naši nepolitični organizaciji. 5. Govori in deklamacije mladeničev, Shod se vrši pod samostansko lipo, v slučaju slabega vremena pa v samost,ansili prostorih. — Mladeniči! Na praznik Marijinega Vnebovzetja kaj radi prihajate iz celih Slovenskih goric, posebno iz spodnjih krajev, k' Sv. Trojici. Porabite zlasti letos (Jan 15, avgusta. 0b' priliki S.Oletnice Slomšekove smrti sklenite, da se hočete vedno bojevati za vero in domovino s tistim navdušenjem, ki je prešini alo škofa SJomšeka pri njegovem delovanju za blagor sloven-
skega ljudstva. Mladeniči! Agitirajte in pridite, da bo vaš. mlade niški shod pri Sv, Trojici v Slov, goricah veličasten izraz SlomŠekovega duha!
Proces proti Jukiču in tovarišem.
Zagreb, dne 2. avgusta.
Danes je peti dan razprave. Razprava se je začela z zaslišavanjem 27Iet.nega trgovskega akademika Vladimirja BadaliČa, ki je izjavil, da ni kriv. Izpovedal je nadalje, da za časa dijaškega štrajka ni bil v nikaki zvezi z Jukičem, ker Jukiča takrat sploh ni bilo v Zagrebu in je prišel v Zagreb še-le po štrajku, Štrajk je izbruhnil zaradi znanih dogodkov v Sarajevom, kjer je bil neki dijak težko ranjen po nekem policaju, in pa zaradi splošne nezadovoljnosti z raznimi profesorji. V splošnem pa dijaški štrajk ni bil v nikaki zvezi s političnimi dogodki,
Nato je bil zaslišan 201etni trgovski akademik Dušan Narančič, Tudi on je izjavil, da se ne čuti krivega. Obenem je prosil predsednika, naj ga on izprašuje, češ, da ni govornik, (Veselost,) Izpovedal je, da sta dolgo Časa stanovala skupaj z Jukičem, a da Jukiča ni bilo nikdar doma, y?lßd Česar obtoženec tudi ni vedel, da je 'Jukič odšel v Srbijo, Bil je zaradi tega zelo presenečen, ko je videl Jukiča v Srbiji, Na vprašanje. Čemu je prišel tudi on v Belgrad, mu je odgovoril Jukič: „Hočem videti, kajco ljudstvo tukaj živi,“
O svojih načrtih mu Jukič ni pripovedoval nič»
Priča Josip Saripič je karakternimi Jukiča e-nako kakor ostali obtoženci. Izpovedal je nadalje, da ga je spoznal ob času dijaškega štrajka. Nekoč mu je rekel Jukič, da je komisarijat na Hrvaškem velika nesreča.
Nato je bil zaslišan še zadnji obtoženec Stjepan Galogaža, lDletni gimnazijec. Izjavil je, da ni kriv, v ostalem pa je izpovedal podobno kakor drugi obtoženci. Povdarjal je, da ni nič vedel za atentat in da mu tudi Jukič ni nič povedal o stvari.
Predsednik je nato odredil polurni opoldanski odmor,
Zaslišavanje prič.
Ker je bilo z zaslišavanjem obtoženca Galogaže končano zaslišavanje obtožencev, se je začelo po o-poldanskem premoru zaslišavanje prič.
Zaslišani so bili Oton Pavlič, Josip Lackovic, žici Kolin, Piholjak, redar Sočič, katerega je Jukič na svojem begu lahko ranil s strelom in redar Bošic, ki je premagal pri aretaciji Jukiča,
Zagreb, dne 3, avgusta.
Danes je šesti dan razprave. Zaslišanih je bilo 7 prič, ki pa niso izpovedale nič posebno važnega. Tekom današnje razprave je prišlo med braniteljem dr. Prebegom, i.n državnim pravdnikom opetovano do ostre kontroverze. Končno je dal čitati predsednik izid kemično analitičnega inštituta zagrebškega* vseučilišča o bombi, ki jo je našla policija skrito v oni stari vrbi. Izvid pravi, da je bomba naravnost strokovnjaško konstruirana, dar' je najbrže ni napravil kak posameznik, temveč da je bila narejena v kakem inštitutu, najbrž v kakem arzenalu za vojaške namene.
Ob VA popoldne je liila razprava prekinjena in se bo nadaljevala v ponedeljek ob 8. uri zjutraj.
Zmede v Turčiji.
Zbornica 'razpuščena).
Zadnje vesti pravijo:
Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo : senat je po deseturni tajni seji sklenil rajzpust yhornic.e. Danes bo publicirala odredba, s katero bodo razpisane nove volitve. S tem je prispela turška notranja kriza v nov štadij. Vsa umikanja in vsi popusti niso mladoturkom nič pomagali, prišlo je vse eno do razbitja njihove glavne 'trdnjave. Mladoturki so mislili, da bodo z brezpogojnim umikanjem v zbornici to preprečili, za to so izrekli vladi zaupnico in so klonili pred vsako vladino grožnjo, ampak rešilo jih to vse eno ni.
Razpast Zbornice pomlaja p opojni pprjaz 'ko-ru ropi ranega in nasilnega mkadoturštva 1 ter v prvi vrsti zmago Albancev. Kriza, pa s tem Še ni rešena. Je to samo odlomek, kakšen ho konec, se še ne ve. Sumljivi mir, ki kraljuje v drugih, drugače tako bojno razpoloženih balkanskih državah, vzbuja pomisleke. Nemarnost velikih homatij na Balkanu z razpustom zbornice in z ostrejšim 'nastopom proti mladoturkom nikakor še ni odstranjena, mogoče je še celo večja.
Zahteve Albance v,
Arnavti v Valoni so ime,i velik muting, na katerem 'se precizirali te-le zahteve:
Sultan naj imenuje za vso Albanijo enega guvernerja,
Vsi uradniki morajo znati albanski (pa pri nas na Slovlenskem? Op. Pr.).
Albanski jezik je v vsi Albaniji uradni jezik.
Albanci opravljajo vojaško službo samo v svoji domovini in se jih ne sme pošiljati izven mej albanskega' polotoka.	, * . .
Vsi direktni in indirektni davki, ki se plačujejo v Albapiji, se morajo porabiti za Albanijo, ki plača samo gotovi odstotek v državno blagajno vi Carigrad.
Končno pa se Ima sestaviti posebna komisija, ki ima natančno proučevati vprašanja, ki se tičejo Albanije.
arstvo proti požarom!
V*J
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z
asfoeshtim škriljetn - - •
►ZENIT«
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag.
ZAJEC & HORN, betonsko podjetje Ljubljana.
Fr. Kampuš : Zg. Poljskava
pri Pragarskem
Aparat za lotanje
kakor ga kaze	poleg
stoječa slika
in kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi
Pri Zinsner & Co. 281 Sv. Jakob v Slov. gor.
Cena s svincem in r. ave dilem samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	u
Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača!
Josip Brandi,
izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — mmmmmm	Prevzame uglasbo, popravilo
.■stavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije naj-kakovosti evropskega in amerikanskega sistema cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
j.iitüsponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
47
Loterijske številke: Dne 3. avgusta 1912. Gradec	90	38	19	54	9
Dunaj	41	61	66	86	53
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem beloltrajnska železnična postaja
Straša-T@pBšce«
Akratothermc 8t>° C ; zdrahi se z kopelmi in z pitjem vode ; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias. nevraigiji, raznim ženskim boleznim Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje.
Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.	134
Sezona od 1. mainila do 1. oktobra.
vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2 do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše r, čne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, ckopalnike in osipainike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden pdovnjsk vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mestne tehtnice, katere prštim sam postavit na svoj odgovor, stroje za reno kosit, obračat in grabit, najoovejše sejalne Btroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja ; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi mot rje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sppar »It „dampf “, največjfc mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin“ po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo veliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo: kolesa ali bicikelne, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mn piše, da se on sam pri kmetu oglasi, d:,bi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave za mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico.	42g
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upravitelj3tva kopališč*.
A. Vihar & N. Novak
Koroška cesie 53 j^arifeog Hengasss 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadat-jočib mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohijšjtvo za stanovanja;, spie, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
Si TEEEEB Y_ABALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsamo s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja ki strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri Jn-tluenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prehavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5'60.
Jsdinv pravy balsam
z lek. U andiia straže
Ä.Tttierryha v Presrađš
! u Kogaéky-SiaHny
Lekarnarja A. Thlerry-a
s&nto pristno
centifelijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka "pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet- ( jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Naruši se: Lekarna k angelju variliu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. König.
Elegantno
prosto tekoče puch -kol© se poceni proda. Maribor, Goethejeva nlica ètev. 2, JI. nadst. vrata 12.	174
Nikdar se ne bodete kesali - -
ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite če bodete vedno kupovali vse Vaše potrebščine v trgovini
J. N. Šoštarič, Maribor Gosposka ul, 5.
Veliko izbiro najboljšega in najmodernejšega blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka, satins, cefira. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Za telovadna društva vse potrebščine in kroji v zalogi. Cene veliko nižje kakor drugod.	Postrežba strogo solidna

IH. II. D- Ranil Blum
si usoja naznaniti, da bo otvoril v bližnjih dneh
zobozdravnik in zobotehnični atelier v Mariboru, Berichtshofgasse štev. IS
v hiši gosp. dr. R. Pipuša.
176



■ «I
BB
JUDSKA Hranilnica in Posojilnica v Celju
pegistpovana zadruga z neomejeno asavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr.
obrestuje
Hranilne vloge po 41/2°/0 brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se cbrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo v tak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima St. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje.
posojuje
na zemljišča po 5% do 5l/,//c, z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertnje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k leke.
ROBERT RIEHE ÄS SSS SSSt !