50. številka. Ljubljana, v četrtek 3. marca. XX. leto, 1887. Izhaja Tsak dan ivcicr, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemau za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta; 8 gld, za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 ki\, za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor pofitnina zna&a. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če bo trikrat ali veeknit tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniSvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, „Oledaliska stolba". U p r a v u i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo a&ročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanju na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta. .....3 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta...... . . 4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Naroćuje se lahko z vsakim dnevom, a h k ratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Ujtravnistvo ,,$!ov. Naroda**. Zakaspijska železnica. Iz Rusije 15. febr. st. st. [Izv. dop.] Jutri se zbero v Moskvi zastopniki ruskih železnic, da bi se posvetovali o zjedinenji nove za-kaspijske železnice k neposrednemu prometu z ruskimi železnicami posredovanjem parobrodov na Ka8piji. Dokler ni bila dogotovljena železnica v zaka-spijskem kraji, imela je ruska trgovina se sejmi srednje Azije, t. j. s Hivo, BuMro, Kokandom, Sa-markandom in TaŠkentom jeden pot na leto: jedenkrat na leto dvigali so se namreč velMožje karavane v Orenburg, izhodno točko orenburške železnice. Ta neprilika — karavane potrebovale so 60—80 in več dnij, da so dovršile pot, in to je oviralo našo trgovino v Srednjej Aziji. B ti se je bilo, da počasi prenehajo trgovinske zveze ruskih kupcev s azijskimi, kajti oslabljale so se z vsakim letom bolj in bolj. Zakaspijska Železnica bode zelo skoro tekmovala z Ameriko glede izvažanja „hlopkau (pavole) za kateri Rusija vsako leto Ameriki plača devetdeset milijonov rubljev, kateri bodo za naprej ostali doma, v Rusiji. Razen tega bode dostavljala po ceni v Moskvo, Odeso, Nižnjij Novgorod in Varšavo v 10 do 12 dnevih volno, svilo, nežne ovčje kožuhe (merluške). Srce Azije je torej odkrito ru-skej trgovini in storjen je velik podkop Ameriki in Angliji. Ni torej Čuda, da Angleže lomi krč, kadar se spominajo, kake uspehe Rusija dela v Aziji v trgovinskem in strategičnem oziru, kajti to železnico gradi vojno ministerstvo. Ona vodi zdaj do Amu-Darje, a skoro bode gotova do Samarkanda. Izhodna točka nove železnice je breg kaspijskega morja z izvrstnim pristaniščem Uzun-Adn. Po pripovedovanji ljudij, ki so se udeleževali zidanja nove železnice, dne 10. maja prošlega 1880. leta odkrilo se je to pristanišče in razvijalo se je v teh šestih mesecih, kakor da so se tjakaj poselile čarodejne sile: pred šestimi meseci je bila na tem mestu velika peščena ravan, zdaj pa je na njej že nekaj desetkov prekrasnih hiš, prodajalnic, bazar in osem parobrodnih pristanišč, kamor dohajajo parobrodne in jadrne ladije iz Astrahana, Baku in perzijskih pristanišč. Uzun-Adinsko pristanišče ne zamrzuje in voila ?e tudi nikoli ne ponižuje toliko, da bi ladije ne mogle h kraju. Tako je za časa, ko je voda najnižja, pripeljala največjo šhuna na kaspijskem morji „Ost-Indija", zakaspijskej železnici, 6 lokomotiv s teiuleri in pri tem jadrala 9 futov (fuden) globoko. Na obeh koncih do/.daj sezidane železnice, to jo v Uzun-Adi in v Amu-Darji naložili so ruski trgovci že celo gore odlično stiskano pavole. Dru-štvo Kudrin et Ko., „Rossijskoje obščestvo trans-portirovanja kladen", firma bratje v Kamenskih postavili so v Onrdžuji, Amu-Darji in Bunari paru6 tiske za komprimovanje pavole, ravno tam so po stavljeni amrrikanski stroji, ki čistijo pavolo. Z jedno besedo, v kraji, ki je bil še nedavno mrtev in divji, zakipelo je trgovsko življenje v poInej sili. Kaka šiba energija bila je potrebna v boji se si-počimi peski in za napeljan jo vode v brezvodnej stepi, za kopanje vodnjakov! Ko je nedavno knez Dondukov-Korsakov ogle-daval novo železnico na vsej progi, divil ae je, kako so se v tako kratkem času brezljudne, puste stepe, ki so nedavno bile še nedostopne, preobrnile v oživljeno deželo, ki obeča ekonomično razvitje ne samo zakaspijskemu kraju, no sploh vsej srednjej Aziji: povsod na železni črti polni red, množica prekrasnih železničnih poslopij, ki so že dozidanu, ali pa se zidajo Več nego polovina pota je bdastirovana in na nekaterih mestih je knez Dondukov-Korsakov vozil se 50 vrst (okolu 50 kilom.) v jed noj uri. Čudil se je slavni junak in blagorazumni administrator, kako raste Kizil-Arvat, ki je v kratkem času postal precej veliko, z lo oživljeno mestece s prekrasnimi hišami in prodajalnicami. V Kizil Arvatu so na mnogih mestih drevesnice, odkoder se bodo mlada drevesa razvozala po vsej železnici, da bi njimi obsajali železnična poslopja. Tako bode skoro tam, kjer je še pred dvema letoma razprostirala se brezljudska peščena stepa, brez dreves in grmovja, prekrasna zelena pot od Kaspija v globino Azije. Minulo bode še nekaj let — vsi bodemo to videli — in v mestecah, ki so zdaj podobni še vasem, vzdignejo se skoro prekrasne hiše ruskih kupcev in odkrivala se bodo učilišča drugo za drugim, slišala so bode slovanska beseda, čitali so Evangeliji v staroslovenskem jeziku tam, kjer so dozdaj hodile karavano in kjer je krvoločni divjak z nožem v rokah čakal svoje žrtve; bolj verne ko dozdaj bodo zanaprej besede našega velikega pesnika: „ Največ sveta otrokom sliši Slave". In vse te gromadne premene se gode na naših očeh; pred 30 ali še manj leti je lo izredka zašel v te divje kraje kak človek iz Evrope; zdaj je vse to že ali lastnina slovanske Rusije aii pa stoji pod njeno obrano. Ne z mečem v rokah, ne pod vodstvom fanatičnih svečenikov, kakor nekdaj v severnih slovanskih, sedaj ponemčeuih pokrajinah Pomol ji in Bruuibnru Nemci, nO s lučjo prave, človekoljubno kulture stopa Rusija korak za korakom v srednjo Azijo, in zato si pridobiva s prvega pojav- LISTEK. Iz pozabljenih spominov. (Češki spisal Vacslav HoneS-TF ebizskv) (Daljo.) XIII. Bilo je na grajščinah najhuje, ko so se menjali gostokrat graščaki. Zgodilo se je redkokedaj, da bi prišel pravičnejši gospod. Nekaj časa se je nastanil na gradu ter si napolnil svoje žepe, če je mogel. Kjer se je dalo, izmolzel je graščino in če je dobil tisoč ali dva tisoč več, nego je za njo dal, Že so se pisale pogodbe in potrjevale s svedoki grb nimi. Ti imetniki ueso imeli do zemlje, ki so jo obdelovali in s katero so se bogatili, niti betvice ljubezni, kaj še le do ljudij, ki so se na njej trudili. V drugej polovici stoletja sedemnajstega se je premenila na Klecanjih dedna gospodska šestkrat. In zanimivo je opazovati, kako je kupna cena polagoma rasla. Samo grof Filip Ferdinand Lodron je pridobil najmanje tri tisoč goldinarjev. Prodal je že čez leto in dan Klecanje z vsem svojim plemenitemu gospodu Bernardu Stanislavu iz Engelsfussa za 44000 zlatih forintov in 300 državnih tolarjev trdih. Takrat se je klatil po češkem kraljestvu čuda čelaren gost; kjer se je naselil, od ondot se ni hitro odpravil. Švedom so se mogli bogatini vsuj od kupiti ter plačati redno „palež ino"; segli so precej globoko v svoje zaklade ter dobili „salva guardo". Toda pri tem ni pomagalo ne zlato, ne srebro, ne svežost, ne cvetoč obraz .... V katero okno je pogledal prečudni gost s pošastnim obrazom, že je oblil ljudem čelo smrtni pot; a kaj še lo, kader jo prišel v sobo! Potem neso imeli ljudje niti časa, da bi se sploh poslovili; hoteli so usta odpreti, izpregovoriti, a ta hip so že padali na tla. Stara pokopališča neso niti zadostovala, morali so delati nova, navadno za vasmi in do denašnjega dne pravijo takšnim „po kopališča po m orna". — In ko je pošastni gost prestopil granico, strašil je pa Turek. Ni bilo o ničem drugem slišati, nego o grozodejstvih, ki so jih zviševali mohamedani na kristijanih. Ljudje se skoro neso upali niti iz hiš od groze in strahu. Saj je bilo bolje, ako bi j h bil zgrabil pomor, nego da bi bili prišli Turkom v roke. Brž ko so prijezdili do češko meje, utekel je neki pred njimi ves dvor do naj poslednjega služabnika . . . V Klecanjih slišali so ta čas zlato kokljo ko-kt'ti in ljudje verovni so prisegali, da so jo pre videli, kako od jednajste do dvanajste ure hodi okolu cerkve svete Gospojnice ter zelo marljivo piščeta kliče. A kadar je zlata koklja tu kokala, vsegdar je naznanjala slabe čase. Ta mesec pred belogorsko bitvo videl in slišal jo je lahko vsak otrok. Ohri-pela je neki celo in se gostokrat od inedlobe usedla, peroti raztegnivši. In bili so pre tudi drzneži, ki so jo poželeli. Počakala jih je, dokler neso došli na dva koraka blizu ter roko po njej stegnili; to tre-notje itn je pa izpred očij izginila, a drzneži so čutili dolgo potlej v laktih in ramah silno trganje, jednemu se je pre tudi roka začela sušiti. — „Da je tU koklja zlata?" „In cela jata zlatih piščet, grofja milost!" Grof Filip Ferdinand je nedoverljivo zmajal z gl avo. „Od jednajste do dvanajste . . . Stara je mnogo Bto let. Kjer stoji sedanja cerkev, bilo je nekdaj pagansko svetišče, na svetišči stal je oltar, na oltarji lesketala se je zlata koklja s celo jato piščancev . . . Blagovoli se tvoja milost ljubeznjivo osvedočiti!" Grof Lodron je bil Lah ter praznoveren. Zlata koklja živa, to je res pravo čudo! Njegova domovina imela je sicer v izobilji podobnih vrlin, v Lahih je pre mogel človek videti, česar živ krst nikdar ni videl in izvedel, kar je bilo drugod vsakemu najglobja skrivnost, so Lahi zuali od Lom ljenja srca divjih Turkmenov, Buharcev in drugih srednjoazijskih muselmanov. Ona pošilja naprej ljudi, ki rnogo ubožnira krajem dati blagostanja, zida jim železnice, sadi jim vrte, odkriva jim učilišća, kupuje od njih azijske tovore in daje jim za nje ev-ropejske. Primerjate takovo postopanje kulture nn;ich Osten" z drugimi Bkulturtra«erjia ; prijiomnite, kako se je celo lani še neki angleški polkovnik kratkočasil s tem, da je pred puške in topove stavil nesrečnih, zmaganih divjakov in jih — fotografoval tedaj, ko so z njih letele glave! No k čemu gledati, kaj delajo Angleži v Aziji ? Saj nesmo pozabili, da ao oni in njih prijatelji pomagali natikati na kole pred nekaj leti nesrečne Bolgare, katere so zdaj dali v roke pešć'ci podkupljenih kreatur, ki sesajo kri iz nesrečnih svojih bratov; poglejmo, kaj se dela v Irskej: spo minamo se zverstev, ki so se godila pred nekaj leti ne tako daleč od nas . . . Neumno, brezsramno .je govoriti o kulturi, ko se pred našimi očmi delajo take vnebopijoče reči; čas pa bi bil, da bi Nemci in njih oboževatelji o Rusiji začeli govoriti fakte, ue pa za denarje skovane laži in psovke. K r u t o r o g o v. Politični razgled. iVot imij** <>lcg;ac*i.}i bodeta baje še ta teden tudi že v plenumu vsprejeli budget. Dotična odseka hitro delata. Ker je čas jako kritičen, tudi delegati ne bodo ministra vnanjih zadev dosti nadlegovali z vprašanji. Vlada je bila naročila predsednikoma delegacij, da v svojih govorih ne smeta nič omenjati vnanje politike. Predsednik ogerske delegacije, Lu-dovik Tisza, bil je zategadelj jako nevoljen in ni hotel predsedovati prvej seji. V oger»lii zbornici poslancev odgovoril je v ponedeljek Tisza na interpelacijo grofa Alberta Apponvi-ju o zlorabah pri volitvah, da vlada priprava načrt zakona, da več let ne bode mogel voljen biti, kdor bi podkupoval svoje volilce in bi bil zategadelj voljen. Ko bi se zlorab pri volitvah zakrivili volilci, to je, da bi se dali podmititi in bi se jim to dokazalo, zgubili bodo volilno pravico. Okraji, v katerih bi se večje zlorabe pri volitvah ponavljale, zgubili bodo za nekaj časa pravico, po šiljati poslance v državni zbor. Tak zakon bil bi samo na sebi jako koristen, toda nam se dozdeva, da Bi ga bode vsaka vlada tudi lahko porabljala sebi v prid. Oblastva bodo strogo pazila na zlorabe, katere bode zakrivila opozicija, za sleparjenja vladnih pristašev pri volitvah se pa ne bodo dosti menila. Viuiiijc države. 4'rna gorat nekda jako hiti z oboroževanjem. V kratkem dobe vsi vojaki nove puške. Črna gora ima 40.000 vojakov, ako je pa sila, pa še nekoliko več. Kakor so kaže, nepričakovani dogodki ne bodo našli Črne gore nepripravljene. Odnošaji mej ItuNijo in Tur«*!jo so jako napeti. Nelidov je že pretil, da Rusija pretrga di-plomatično zvezo, ako Turčija pošlje komisarja v Sofijo. Turška vlada je že bila Rizi beju ukazala, da naj ne hodi v Sofijo, pozneje se je pa zopet premislila. Kuska vlada je naznanila občinskim in šolskim oblastvom na Poljskem, da naj se pripravijo, bardije do Sicilije. Veuder si tudi v tej deželi ni pridobil domovinske pravice zastonj Navzlic vsem nezgodam skozi šestdeset let bila je Češka še ne-izcrpliva glede zakladov. Če je možno učiniti primero, bila je naša domovina takrat Kalifornija sedemnajstega veka. »Grofja milost se lahko prepriča še nocojšnjo noč. Sicer je temno, na nebu niti jedne zvezdo ni; ali tem bolje. — Ne bode saj mogel nihče opazovati grofje milosti. A poznam tudi sredstvo, kako se koklja s piščanci vred ulovi ..." „Ti to veš V" Grofja milost, glava moja še več ve — mnogo več!" „A kje si do tega prišel?" „E, gospod! — Kadar je človek sedemdeset let star, ve marsikaj, o čemer v knjigah ni pisano. V knjige ne smejo tega dati, ne morejo tudi in ne dado. Potlej bi to vedel vsak, a kar se čita iz knjig, ni nobena vednost! — Tega na primer v no-benej knjigi ni. — Vzemi vodo o svetem Golu posvečeno, umij si ž njo prste obeh rok, otri si ž njo oči, trikrat se je napij, s kredo trikraljevo si napravi na dlani znamenje takšno, pomoli začetek evangelja sv. Ivana . . . Gospod grof, a p p roba tu m est!« da bodo lahko vsak čas spraznili javna poslopja za vojake. Vojaki na Poljskem se jako pridno vežbajo. Na avstrijsko in nemško mejo prišli so maujši oddelki konjice. Zatrjuje se sicer, da bodo le pomagali mejnim stražnikom loviti tihotapce, ljudstvo pa misli, da se s tem le prikriva pravi namen. Angleži nekda ne bodo prav nič ovirali Rusije, ako hoče zasesti Bolgarsko. Porabili pa bodo to priložnost, da si prisvoje nekaj otokov in če bode mogoče, polaste se Dardanel ter bodo pred Solunom pripravili prihod Avstrijcem. Če je to res, bi okupacija Bolgarske naredila konec turškemu gospodstvu v Evroni. Najbrž pa Angleži s takimi poročili strašijo Turčijo, da bi se uprla ruskej okupaciji Bolgarije. Ministerska kriza v Italiji še sedaj ni rešena. Vedno se poroča o novih tež kočah, na se nič ne pove, kike so te težave. Na prvi pogled bi se pač vsakdo čudil, da v Rimu še sedaj neso mogli sestaviti nobenega ministerstva. Poraz v Massauahu pač ni bil tako velik, da bi delal take ovire, zlasti ker se zadnja poročila iz Afrike glase za Italijane še precej ugodno Pri Saatiji so res bile uničene tri italijanske stotnije, toda kaj tacega se je Angležem in Francozom že večkrat prigodilo v drugih delih sveta. Italijan.-ki vojaki so se pa tudi jako hrabro bili in tako rešili čast orožja. Abisinci sami imajo strah pred njimi, kar kaže to, da ne napadejo Massauaha in so se rajši začeli pogajati za mir. Ko bi ministotstvo umaknilo svojo ostavko, bi takoj dobilo zaupnico v zbornici. Kaj pa je uzrok, da Depretis in grof Robilant vsekako nečeta več ostati v ministerstvu? Dozdeva se nam, da baš sedanji evropski položaj. Italija se je bila poslednja leta malo približala Avstriji in Nemčiji, ker je bila nevoljna, da si je Francija prisvojila Tunis. Da bi pa kedaj Italija začela res boj s Francozi, tega italijanski državniki sami nikdar neso mislili. V Berolinu in na Dunaj i so pa skrbeli, da Italijo še bolj prikle nejo k sebi in si vsekako zagotove njeno pomoč, ko bi prišlo do evropske vojne. Politično osobje se je začelo veduo bolj zakrivati s črnimi oblaki, na vzhodu in zapadu Evrope preti resna vojna nevarnost. Približuje se morda čas, da bi Italija res morala Avstriji ali pa Nemčiji prihiteti na pomoč. Italijanski kralj sam nekda Želi, da bi Italija ostala v zvezi z Avstrijo in Nemčijo. Bismarck nekda hoče da bi Italija mu pomagala v boji s Fraucijo, na Dunaji bi pa radi, da nam italijanska kraljevina pribiti na pomoč v orijentski vojni Nemci res obetajo Italijanom Korziko, Sardinijo in Provence, ako jim bodo pomagali proti Francozom, toda vse to ne more premagati neke antipatije do Nemcev v italijanskem narodu in simpatije do Francozov. Depre-in Ilobilant vesta, da je javno muenje v Italiji proti vojni s Francozi in hkratu pa tudi sovražno Avstriji, zategadelj spoznavata, da svoje sedanje politike ne bodeta mogla dolgo dalje tirati, na drugi pot jo pa kreniti ne moreta, ker sta že precej daleč zašla in tedaj nečeta več ostati na krmilu. Danes so snide iiciiiški državni zbor, hkratu so pa ožje volitve. Svobodomiselna stranka se nadeja, da bode pri ožjih volitvah dobila kakih 25 mandatov. Da bi vladna stranka pri ožjih volitvah še pridobila nekaj sedežev, nagovarjajo vladni listi svobodomiselne volilce, da ne dado pri ožjih volitvah svojih glasov socijalnim demokratom, ampak narodnim liberalcem, kjer njih kandidati ne pridejo v ožjo volitev. Večina, katero je Bismarck priboril, ni velika. Septenat je zagotovljen, kajti voljenih je 197 septennatistov, v treh volilnih okrajih je ožja volitev mej privrženci septennata. V najneugodnejšem slučaji bodo pristaši septennata imeli 200 mandatov, 199 je pa absolutna veČina. Ne ve se pa še, če bi vlada še imela večino, ko bi za vojsko še kaj več zahtevala, kakor je v zadnjem državnem zboru, če izid ožjih volitev ne bode za vlado posebno Človeku se nehote usiljuje: škoda teh vednosti j! Kaj so ljudje takrat vse umeli! Kaj zlega so s to „vedo" samo svojim neprijateljem učinili! Vender se je jedno dobro sredstvo ohranilo do de-našnjega dne, in sicer kako se lahko pripiskajo zajci. — Approbatum est! Gospod grof se je ravnal zdaj točno po pro pisu. Jedino znamenje na dlani se mu je nekako pokazilo, ker se mu je tresla vsa roka razburjenosti. Podobne so bile tegčečkarije tu pa tu morinim nogam; bile so tudi noge in sicer ptice, imena katere se pre nihče ne more pomniti in katere res ne more nikdo niti videti. „Slišiš li, milost tvoja?" Na gradu je odbila ura jednajsta. „ Poj diva!" In šla sta. Zunaj je bila črna tema. Povsod globoka tišina. Tudi blesk nad Prago je pogledoval. Hkratu se oglasi zategnen zvok, sprva precej visoko a potlej čedalje nižje. „Slišiš li, milost tvoja? — Že kvoče! Zlata koklja ima čisto drug glas nego li navadna. Kako bi tudi ne! Toliko sto let že kokodaka!" Oba moža sta došla po prstih do samega zida, ki robi cerkvico od vseh strani j še dandanes. Zategnen vrišč se je začel prav pred njima. ugoden, kajti kak narodni liberalec bi utegnil v tem slučaji potegniti z opozicijo. Zategadelj vlada mora gledati, da si kaj sedežev pribori pri ožjih volitvah. Nekaj ožjih volitev bilo je že včeraj. Dopisi. Is tiorice 2. marca, (Erjavčeva beseda. — Požari. — „C o r ri ere".) Priprave za Erjavčevo besedo bližajo se svojemu koncu. Za to besedo je zanimanje vsestransko in to ne le mej Slovenci, ampak tudi zmerni Nemci in Italijani so se oglasili, da bi se jim poslalo vabilo, in sicer v obilem številu. Nadejamo se torej, da bode beseda izredno dobro obiskovana in da ne zamudijo tudi naši prijatelji in znanci iz dežele te prilike ter se v obilem številu udeleže slavnosti, ki bode — soditi po pripravah — Slovencem v ponos. Ustopnice po 50 kr. za osobo in 1 gld. za družino dobivajo se pri čuvaji slovenske Goriške Čitalnice že sedaj. Požari na Goriškem so navadno pač le redke prikazni, kar ni čudno, če pomislimo, da pri naši stavbeni sistemi nema česa goreti. A v poslednjih dneh prijavili so se požari v tolikem številu, da bi kmalu pričeli misliti, da ao nihilisti na Goriško za* šli. Sicer pa brez nihilistov nesmo, da celo mnogo jim imamo, vender neso toli nevarni, kakor ruski. Naši nihilisti jedae vrste pišejo le v židovsko liberalne časopise, druge vrste nihilisti pa se trudijo celo, da bi odpravili nihilizem s tem, da si poiščejo priliko, kje bi si kaj prisvojili. Tako si je tak ni-hilist Podturnom, v Goriškem predmestji, prisvojil zlateuino matere Božje miuolo soboto, ko je bila cerkev odprta in prazna. Čudno je vsekako, da smo imeli v par tednih več požarov in mej temi prav velikih. V Ogleji bila sta dva, v nedeljo gorelo je pa v Pierisu v Furlaniji, dalje zgorelo je posestvo Levi-jevo v Vi Hanovi, kamor je šla Goriška požarna straža na pomoč. Mej tem bila je pa nevarnost v mestu in sicer v novi palači Codeltijevi, kjer se je pa nesreča še v pravem času odstranila, in v mestu, kjer je nastal požar s tem, da se je svetilka polna petrolja pre vrgla na sofo, ki je pričela goreti. Tudi tu so domači nevarnost hitro odstranili. Govori se pa, da je tudi v Ajdovščini gorelo, a zanesljivih vestij od tam nemarno še. Torej v jeden dan 6 požarov in požarnih ne varnosti j, a ni to čuda? Goriški „Corriere" in njegovi pokrovitelji se strašno repenčijo, ker je prišlo v Goriško semenišče nekoliko Čehov. Čehi so pač lehko ponosni na svoje sinove, še pol stotine jih ni tu, in že se boji vsa laško-židovska stranka za svoj obstanek. Čehi vznemirili so Tržaške mestne očete, večino mestnih za-stopov v Istri, in celo Corrierjevo stranko na Goriškem. Glasilo te stranke uporablja tudi vsako priliko, primerno in neprimerno, v to, da roti in kliče na pomoč vse svoje pristaše, naj strogo stražijo, ker preti domovini velika nevarnost. Temu strahu pripisati je tudi velika bedarija, katero je poslednje dni „Corriere" objavil. Za neko župnikovo mesto v Furlaniji prosila sta dva kompetenta, jeden rojen Furlan, ki si je pa slučajno nekoliko slovenščine prisvojil, in jeden rojen Goričan, kateremu je povsem neznana „la lingna del^dolce kaj", dasi je — - - - ■ — ------- -----1 „Gospod grot!M" Spremljevalec je popolnem zabil jmdredbe svoje ter zgrabil visoko plemenitega gospoda za suknjo. Gospod grof je tudi skočil v to stran in nič maraje, da se mu zadirajo kremplji zlate koklje precej bolestno v roko, pritisnil je silno plen k prsom in hitel nazaj v grad. Da se mu posreči lov teko lehko, nikdar bi mu ne bilo niti na misel prišlo. A potem so v Klecanjih zaman poslušali, da li bode danes zopet zlata kokla kvokala. Čakali so še celo nato; kajti v Pragi so izvedeli, da gori prč po Avstriji do samega Dunaja. Lodron je gorel od nestrpljivosti, ko bode mogel zlato kokljo pogledati. Da si narediti posebno kletko in bo prosil cesarja, da bi se rodni njegov grb še pomnožil z glavo kokošjo. Ni se spominjal, da bi bil tako naglo kedaj odkod hitel kakor danes. Naposled je bežal, tako daleč je segal njegov spomin, — iz bitve za Požunom, kjer je donelo bega-jočim polkom na ušesa čedalje bolj odločno: al lah il allah! Vender je že na hodniku osvetljenem od sve-tilnice zaškripal besno z zobmi, udaril silno z nogo, da se je srebrna ostroga ob kamene stopnjice uda-rivša na dvoje razbila, zagnal plen ob tla ter za- roditeljem njegovim tekla zibelka na slovenskih tleh. Z ozirom na svoje zasluge predlagan je bil prvi na prvem mestu za imenovano mesto od kompeteotnega urada. To je nCorrieru" zadostovalo, da se je čutil vznemirjenega ter v uvodnem članku razpravljal svojim vernim nevarnost, katera preti Furlaniji. To bi bilo samo na sebi smešno, a če se pomisli, da „Corrijerjev* Člankar dobro pozna te razmere in da bije resnici vedoma v obraz, da bi svoje pristaše vznemiril, potem smemo reči, da je to tudi — karakteristično za naše razmere Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je veteranskemu društvu v Kamniku za novo zastavo 10O gld. — (Umrl) je včeraj na Poljanah gosp. Ivan Pire, železniški uradnik 58 let star. Pokojnik bil je vedno iskren in odločen uarodnjak. Bodi mu zemljica lahka! — (Umrl) je včeraj v Ljubljani upokojeni finančni nadsvetnik Alojzij Jama, 72 let star. — (Premeščen) je c. kr. notor g. Simon Ožgan iz Beljaka na Ptuj. — (Družbe sv. Cirila in Metoda) prvo-mestnik Tomo Zupan, podpredsednik Luka Svetec in denarničar dr Josip Vošnjak so se danes ob 11. poklonili prevz. knezoškofu dr. Jakobu Misiji — priporočajoč družbo škofu stolnega mesta Ljubljane, kjer uprav stoluje tudi družba sv. Cirila in Metoda, in po škofu vsem duhovnikom ter vernikom Ljubljanske škofije. — Bila je deputacija jako Ijubez-njivo vsprejeta in čula je nekatero tolažljivo besedo. — (Polemika.) Predvčerajšnji „Slovence** odprl je vse zatvornice svoje gostobesedriosti, da bi zavrnil našo pod naslovom »Nestrpnost" prijavljeno notico. Po dolgosti „Slovenčeve" filipike sme se soditi, da smo v tarčo zadeli, po vsebini pa, da so-t rudnik i našega klerikalnega kolege prav po nepotrebnem drugim priporočajo „Olikauega Slovenca", kajti kdor drugim očita „surov človek brez omike", „bedast", itd., kaže s tem samo to, da še ni vse omike z veliko žlico posrebal. Ne zdi se nam vredno, da bi zavračali stavek za stavkom vse „Slovenčeve** sofizme, temveč le konstatujemo, da „Slovenec" tega ni oprovrgel, kar smo bili nnpisili. Zaletel se je bil v malega angeljca na pogrebnem listu, na kar smo mi opomnili, da se jednake slike nahajajo celo v Vatikanu in v sv. Petra cerkvi v Rimu. Tega „Slovenec" ni zanikaval, čemu torej krik „paganstvo in nesramnost?* In će „Slovenec" glede naše o poni nje o Adamu in Evi vleče vso svojo svetopisemsko učenost na dan, češ „Adam in Eva sta bila takrat še v stanu nedolžnosti'*, odgovarjamo samo to, da preporni angeljček, kolikor nam znano, tudi še ni zakrivil nobenega greha. Trditev, da smo osobne grehe in slabosti pri p i suvali celemu stanu, je pobožna laž", kakeršnih smo že vajeni. Dovtipe o „pooljenih laseh" in druge take drage volje odpuščamo, ker vemo, da „Slovenec" boljših ne zmore, in ker je to „osobna reč", o katerej je sam svojo ostro sodbo izreke). Kar se tiče pogovora mej odličnim duhovnikom in narodnjakom, povemo toliko, da se je dvogovor vršil pri nekem obedu. Gospodje, kater, se na ta obed vabijo, — so gotovo verodostojni. Kdo sta bila omenjena gospoda, bode „Slovenec" z malim naporom lahko poizvedel, klel, kakor je znal po svojej laškej šegi kar naj-krepkeje. Ujel je mestu koklje mlado sovo. A drugi dan zgodaj je okusil učeni sluga, če-gar sedemdesetletna glava je marsikaj vedela, o čemer v knjigah ni pisano, v ječi, kako pada roka tukajšnjega mušketirja. A ta ponočni lov ni ostal tajen. Razuesel se je ne le po Klecanjih, temveč izvedeli so o njem njem tudi v Pragi. In nek vtipnjak, katerega je srbela koža, je tako nepremišljeno omenil, da bi gospodu grofu najbolj pristojala v grbu sovina glava Iz te šale postal je dvoboj, v katerem je protivnik Lodrona precej znatno po lici in roki podregal. Gospodu grofu Filipu Ferdinandu Lodronu se je na Klecanjih še marsikaj prigodi lo, samo v jed-nem letu. Jaz sem tu pripovedoval le nezgodo, ki je tako zaznamenovana : „In lov eč zl ato k ok ljo, zgrabil je mlado sovo!" Pismo na osivelem listu pergainenovem pisano je nekako raztrgano Brez dvojbe se je pisec na vse grlo smejal. Ujeti zl at o k ok lj o z j at op iščet vred! Le bolni možgani si morejo kaj takšnega izmisliti. (Konec prih.) zahtevanje, da bi mu mi naznanili imeni, je pa prenaivno, da bi mu ustrezali. Če „Slovenec" piše, da so naše „prve in zadnje, male in velike želje, da bi »Slovenec" skoro poginil", je to le njegovo subjektivno mnenje. Mi tacih želj ne gojimo, temveč želimo „Slovencu" zdravje in dolgo življenje, da nas bode še večkrat kratkočasil s svojimi neprostovoljnimi dovtipi. Glede opazk o naši politiki in nravnosti, o naših „neoravnih podlistkih" itd. nećemo polemizovati, ampak rečemo samo: „Schwamm drtiber!" — (Kranjsko o br tno d ru štvo) ima svoj občni zbor v nedeljo 6. marca 1887. ob 2. uri po-poludne v g. Štruklja gostilni v Kolodvorskih ulicah. Dnevni red. 1. Letno poročilo. 2. Volitev odbora. 3. Posamični nasveti. — (Novačenje za Ljubljansko mesto) se je včeraj končalo. Vojaški dolžnosti je imelo zadostiti v 1. razredu 57 novincev, od katerih se jih je 8 potrdilo v stalno vojsko; v drugem razredu 53 novincev, od katerih so bili trije potrjeni. V tretjem razredu 49 novincev, od katerih je bilo potrjenih v stalno vojsko 7, k brambovcem pa 4. V četrtem razredu se je izinej 26 novincev potrdil po jeden v stalno vojsko, k brambovcem in k nado-mestovalni rezervi. Prišlo jih je torej k naboru 185, izostalo pa jih je 51, ki pridejo na druzih krajih na vrsto. Mej jeduoletne prostovoljce ustopilo je 21 Ljubljančanov, torej je skupaj 4 (J novincev vspre-jetih v stalno armado ali k domobrancem. Nabor v Ljubljani sme se uspešen imenovati, kajti 21fi/io°/o predstavljenih bilo je za vojnštvo sposobnih. Vsi dr ug i z a s ta I no a r m a d o u es po so bni, u vrstili so se letos v črno vojsko, po sposobnosti ali z orožjem ali brez orožja. Novačenje vršilo se je letos, kakor že osem let ne, popolnem mirno. Ni bilo niti jednega novinca na rotovž, da bi bil pijan ali pa kaj razsajal, kar je bilo prejšnja leta žalibog le preveč v navadi. — (Deško sirotišče „Collegium Mari an um") se bode letos razširilo. Prizidalo so bode novo poslopje na prostoru nekdanje V^rnikove hiše. Novo poslopje bode v jedni črti z glavnim poslopjem, tako da bodo sedanja vrata ravno v sredi. V prvem nadstropji bode velika dvorana, za novim poslopjem pa se bode zgradilo gospodarsko poslopje. Stavba izročila se je stavbenemu mojstru g. F alesc h i n ij u. — (Nemško gledališče v Serajeveni) katero je imel tukajšnji gledališki vodja g. Schulz v zakupu, je prenehalo in so igralci in igralke, ki že prej dlje časa neso dobivali nobeno plače v največji bedi, so8ebno, ker; kakor piše „Bosnische Post", za iste nikdo ne pobira kakor v Ljubljani, tako da so pravo za pravo pogoreli nemški igralci v Sera-jevem. ne v Ljubljani. — (Pivovarno na Vrhniki) kupil je vče raj za '20.000 gld. gosp. Theodor Fr oh lic h, rodom Poljak s Poznanskega. — (\ Pazinu) volili so preteklo soboto županu. Izvoljen je g. Inocencij F ab ris , posestnik v Lindaru in vrl rodoljub i rvatski. Zastop mesta Pa zinskega je sedaj čisto hrvatsk, načelnik mestu pa izvrsten rodoljub in labonstvu je za vekov veke odzvonilo. — (Izdaj atelj Indijske Talije) uljudno prosi tiste rodoljube, katerim je poslal prva dva zvezka Talije na prodajo, da mu blagovolijo skupljene novce poslati ali pa zvezke vrniti. — (Ženska podružnica družbe sv. Ciril a i n Met od a v T rs tu ) vabi na redni občni zbor, ki bode v nedeljo 13. marca 1887. ob 5. uri popoludne v dvorani Slovanske Čitalnice. Dnevni rod. 1. Nagovor prvomestnice. 2. Poročilo zapisnikaričino o dosedanjem delovanji. 3. Poročilo blaga j niči no o denarnem stanji. 4. Posamični predlogi in želje. 5. Volitev stalnega načelništva. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca februvarja 1893 strank 497.724 gld., 2049 strankam pa se je 459.641 gld. 72 kr. izplačalo. — (Kmetij sk o predavanje) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v ne de ljo 6. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu v šolskem poslopji na Brezovici. — (D vo jni zakon. ) Piše se nam iz Slovenske Bistrice: Posestnik iz bližnjega Šentovca bil je 1878 1. odpoklican k vojakom v Bosno. Tam bil je težko raujen in Turki so ga potem odpeljali Beboj. Čez več let posrečilo se mu je s G tovariši ubežati. Turki su begune zasledovali, tri tudi ustrelili, trije, mej njimi naš rojak pa so srečno pete odnesli. Z veliki težavami moral se je boriti, pre« I no je prišel pred nekoliko dnevi na svoj- domovje. A tu bilo je mnogo premenjenega. Njegova žena dob la je iz Bosne list, da je njen mož v bitki pal in celo od polka došlo jej je potrdilo, da je n'eii mož v bitki bil v trebuh ustreljen in obležal. Na podlagi teh podatkov bil je mož mrtvim spoznan m žena poročila se je drugič in ima iz druzega zi-kona že tudi otrok Misliti si torej morete prizor, ko je mrtvim proglašeni mož stopil v sobo. Ženo n ga je baje zelo razveselila in ga j»oljubila in objela. Mnogo se pri nas govori o tem in vse ugiblje, kako se bode stvar razrešila, kajti žena ima sedaj dva zakonita moža, iz obeh zakonov pa otroke. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 3. marca. Državni zbor otvnr-jen s prestolnim govorom. Odstavek o vnanjem položaji slove: Razmere nemške države in drugih vlastij so še vedno iste, kakor pri otvoritvi prejšnjega državnega zbora. Na povelje cesarjevo mi je izražati zadoščenje cesarjevo o izjavi papeževi, s katero se je pokazala naklonjenost in zanimanje papeža za Nemčijo in za nje notranji mir. Cesarja vnanja politika neprestano meri na to, da se ohrani in goji mir z vsemi vlastmi, posebno pa z našimi sosedi. Tej miroljubnej politiki cesarjevi bode državni zbor naklonil najboljšo podporo, ako hitro veselo, jednodušno vsprejme predloge, ki imajo namen, ojačiti našo brambeno moč. Oe državni zbor brez odlašanja, brez razcepljenosti, jednoglasno izreče voljo narodovo, da bode proti vsakemu napadu na naših mejah, danes — in vsekdar zastavil vse svoje narodna sile v polnem orožji, bode državni zbor že po svojih sklepih in šepredno bodo izvršeni, jamstvo za mir bistveno pomnožil in odstranil dvome, ki so se morebiti porajali iz dosedanjih parlamentarnih obravnav o naših brambenih silah. Cesar upa od sedanjega državnega zbora, da bodo njegovi sklepi varna podlaga narodni po litiki zveznih vlad, iz tega upanja pa izvira prepričanje, da bode Bog blagoslovil prizadevanje cesarjevo ohraniti mir in varnost Nemčije. Na povelje cesarjevo proglašam v imenu zveznih vlad državni zbor otvorjenim. Bukurešt 2. marca. Tu se govori, da se je 7 posadk, mej njimi Lom Palanka, Šumla in Plevna, izjavilo proti vladi. Berolin. 2. marca. Pri tukajšnjih ožjih volitvah zmagali Klotz, Virchovv, Munckel in Bauinbach, vsi svobodnjaki. Lilbeck 2. marca. Po včerajšnji ožji volitvi bili izgredi socijalistov, vojaki so morali delati red. Veliko osob zaprtih, a danes zjutraj večinoma izpuščenih. Rim 2. marca. V Kalabriji preteklo uo"t močen potres. Za Erjavčevo ustanovo: Akad. društvo „Triglav" v Gradci 21 gld. 50 kr. Gosp. Bradaška, ravnatelj v p. . 2 „ — „ „ pl. Koinelj, major v p. . . 1 » - - „ „ dr. Fr. Ambrožič v Ljubljani 2 „ — „ „ Drag. Ripšl, župnik na Vidma l „ — „ „ J. Ravnikar, učit. na Krškem — „ 50 r „ Pleško Kari, c. kr. dež. sod. svetnik v Ljubljani . . . 1 „ -- - skupaj ... 20 gld. — kr. katere sem odposlal v Gorico. Odslej naj gg. da rovatelji blagovole darove pošiljati naravnost odboru za Erjavčev spomenik v Gorico (blagajnik g. dr. Gregorčič). V Ljubljani, dne 2. marca 1887. Dr. los. Vošnjak. Bratje „Sokoli"! V soboto 5. t. m. bo v čitalničnem steklenem salonu drugi letošnji „jour-fix" (vulgo „Figežev Jur"), na katerega vse brate „Sokole" uljudno vabiva. Za zabavo sva obilno skrbela; predstavljala se bo neka šaloigra v 2 dejanjih, pri kateri bodo nastopili sami umetniki prve vrste. Potem bode petje .Samotarjev" s prijaznim sodelovanjem samega direktorja gospoda Rovsnr-ja. Tudi za komično berilo sva skrbela. Torej na svidenje v soboto! Na zdravje! Reditoljii: Medved. Petrič. Umrli «o v IJublJaiil: 28. februvarja: Tomaž Volt«, Crevljar, »>8 let, Gos todske ulice 8, za kapom. — Ivana Petrič, hči izdelovatelja orgelj, S leta, sv Petni nasip, 65 let, ta boijastjo. — Ce-lestina LehmaD, uradnikova MM, 62 let, Oradaiko ul'ce 8, za srčno napako. — Kristina Aincel, kapelnikova hči, lOVi ieta, Prečno alte* 2. za jetiko. V doželuej boluici: 26. februvarja: Marija Turk, delavka, '31 let, za jetiko. — Tomaž Jeras, delavec, 59 let, za katarom. 27. februvarja: Albin Tripolt, prisil jenec, .10 let, za ■i . :ijini telesno poškodbo Meteorologih no poročilo. S Čas opazovanja Stanje barometra v nun. Temperatura Vetrovi Mo-Nebo krina v mm. so S t* 7. zjutraj 2. pup. 9. zvečer 746 76mm. 745 30 aa. ?44'12aa. — 624C brezv. 4-0« 0 al. vzh. — 0 4° C al. zah. 1 megla 1 jas. 0 1 M) mm. jas. j Srednja temperatura — 0-9*, za 2 8° pod normalom. TD-uirLStjslsa, "borza. dne 3. marca t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj — 78-20 — gld 7995 — . 1'apinia renta.....gld Srv.braa renta..... „ 71.ta renta . . ... „ 50/o marčna renta . . „ Akcije narodne banke • „ Kreditne akcije .... „ London . . , ■ Srebro....... h Ni.pol. .... „ C kr. cekini » Ni mSke marke n 4"0 državne srečke i". I. 1854 Državne srećke iz 1. 1864 Ogerska zlat;' renta 4% Ogerska papirna renta 0*/J 50/o Štajerske zemljišč, odvez, oblig Dunava reg. srečke 50/© Zimi j obč. avstr. 4'/»°/0 zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke 100 11 u doli ove srećke 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. 108-80 — 9645 — 85P— — 273-40 — 12830 10 14 — 603 — 62 77'/, — 950 gld. 126 100 gld. — 95 M 1<;5 114 126 99 174 18 103 209 100 gld danes 78-3^ 79 96 i 108-85 . 9685 „ 27530 t 1014 02-70 gld. — kr. » ji 85 , 05 , 50 50 80 50 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prczalostno vest, da je naš preljubljeni soprog, oziroma oče, gospod IVAN M. PIRC, hišni posestnik in umirovljeni uradnik c. kr. priv. južne železnice, včeraj v sredo ob 11. uri zvečer, v 58. letu svojo starosti, po dolgej in mučnoj bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoč-f, svojo blago dušo izdihnil. Truplo dražega ranjcega preneslo Be bode Bvcčano iz hiše umršega, Poljanska cesta št. 5, v petek v dan 4. sušca ob 1/^6. uri popoludne na pokopališče sv. Krištofa in v svoj grob položilo. Zadušne svete maše bralo se bodo v mnogih cerkvah. Prosi se tihega sočutja. V Ljubljani, v dan 8. sušca 1887. Fran j a Pir o, soproga. Emanuel, Alfonz, Maksimiljan, sinovi. Emilija, hči. (135) Zahvala. Iskreno se zahvaljujeva prečastiteinu g. kanoniku Fr. Križnar-ju, kakor tudi vsem drugim preoastitim gg. duhovnikom, uradnikom, čitalničnemu društvu in gg. pevcem, Vrhniški in Vrdski požarni hrambi, vsem darovateljem krasnih vencev in sploh vsemu občinstvu, ki jo v tako obilnem številu »kazalo zadnjo ćast najinemu predstojniku, ranjkeum visokoćastitemu gospodu dekanu Vrhniškemu. Na Vrbniki, 2. sušca 1887. Tomaž Potočnik, Anton Jaklič. kapelana. (1341 Oves „frii»f** s trijerjeni popolnem očiiien dobi se pri (137-1) Gabrijelu JeloYšku na Vrhniki |^ iOO kilo i»o flO Takoj se daje v najem krema „Čret", spadajoča k Lupinjaku, ležeča ob glavnej cesti mej Ko-gateem in Kraplno, -t pro«lajs»lnleo (kovačijo) in z vnetni zemljišči vred na l> ali 6 let. — Natančneje se pofzve pri Petru Lont-nrek-u* najemniku Lupiujnka. pošta Rogate«. (131—2) KMETOVALEC. 84 Gospodarslci list e podoloami. Št. IV. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista, prinaša sledečo vsebino: Katere sorte grozdja naj hi se po Dolenjskem na ameriške trte cepile. — Kje zvemo za dobre jabolčne sorte? — Sta jercem priporočene jabolčne sorte, ki pa tudi drugod ugajajo. — Dolenjsko sadjarstvo. — Vzorni načrt govejega hleva. — Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržna poročila, — Inserati. ..HMllTOVAliKC- izhaja v Ljubljani po dvakrat na mesec na celi poli ter stane za celo leto 2 gld.; gg. učitelji in Šolske knjižnice dobijo ga za polovico naročnine. INSERATI, priobčeni v .KMETOVALCU", imajo najboljši uspeh, kajti listje razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejš h kmetskih krogih. Zelo priporočljiv je „ KMETOVALEC" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. smrekovih sadik. V c. kr. centralni drevesnici pod rožnikom proda se 4 milijone triletnih, lepih, presajenih smrek O vili sadili v skupinah po tisoč kosov, katerih vsaka z zavijanjem vred stane 2 gld. Naročila vsprejema C. kr. dež. gozdno nadzorništvo v LJubljani do konca marca t. 1. iiiićiic barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—m , LJUBLJANA. ZS5fSVSSLSFEhŠ& LJUBLJANA.. > t v,z|tn|ce t y priporoča W I NARODNA TISKARNA J k v Ljubljani. Ji i I Št. 745. za (128—2) Natečaj oddajo službe inženirskega pristava pri deželnem stavbenem uradu v Ljubljani. Vsled sklepa deželnega zbora kranjskega dne 21. januvarja leta 1887. razpisuje se za stavbeno tehnična opravila deželnega stavbenega tirada siste-inizovana služba inženirskega priatava z letno plačo 1000 gld., s pravico do' Štirih petletnic po 100 gld. in s pravico do pokojnine po uormalu, ki je v veljavi za deželne uradnike. Prositelji za to službo, kateri se po navedenem deželno-zborskem sklepu morajo zavezati, da bodo, predno se definitivno nastavijo, službovali jedno leto za poskušnjo proti plačilu letnih 90O gld, naj svoje prošnje z dokazili o starosti, stanu in o svojih družbinskih razmerah, o neomadeževanem življenji, o znanji nemškega in slovenskega, ali katerega druzega slovanskega jezika, o telesnem zdravji, dalje z dokazilom o dobro dovršenih študijah na kaki tehnični visoki šoli in o dovršenem teoretičnem državnem izpitu iz inženirske stroke, dalje o svojem praktičnem izobraženji v cestnih, vodnih in visokih stavbah — pošljejo do 31. marca t. 1. in sicer prositelji. ki so že v javni službi, potom svoje predpostavljene oblastnije deželnemu odboru kranjskemu. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, 24. februvarji 1887. Cvet zoper tr- | ganje (Gicht)-*« l po dir. JI al l^u a 50 l*.r., zoper protin ter revnatizen, trpanje po udih, bolečine v kriči ter živcih, oteklino, otrple živce in kit« itd. V svojem učinku je nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov. Prodaja (749—21) ,I,EKAJtNA TRNfcLOCSnr' IV zraven rotovža v Ljubljani. vsak dan po ■ Razpošilja se M - t pošti, ■ Dunajski, originalni, pristni TRPOTCEV zvleeek m (podfoHtoi-iutU isti im apnom - železom, kateri izdelnje samo lekar Vlctor pl. Trnkoczv. lekar na Dunaji, V., Hundsthurmstrasse 113. Izvrstno, že 20 let preskušeno in neprekos-ljivo zdravilo. Pri začenjajoči se anslel (tuberkulozi), Jetiki. »Inltosti pl"*-, liluvanj» krvi pomaga apnouu.£elezoiu, kar potrjujejo mnogi ozdra- \ veli z zahvalnimi pismi , — katera so v originalu razložona na ogled. T---Posebno se opozarja, da je treba pazili, da se moj izdelek ne zimenjii a knkim drugim, ki so blizu tako imenuje. Da se dobi vselej pravi izdelek, zahteva naj so pri kupovanji ..Trpotcev izvleeek s apnoiu-žele* zoni iz FranziNkuH-lekarne na Dunaji*" (Iluudsthurni8trassc 118), Da je priHten, mora imeti na zavitku varstveni znamki, ki sta tu zraven (trpoteeva rastlina iu sv. Frančišek). Originalna eenu gld. 1.10, po pošti 2U kr. več za zavijanje. Glavna zaloga, ki ga vsak dan razpošilja v provincije, je; Franziskus-Apotkeke, n llundstkiiruistruHse .\r. 113. (kamor naj se pošiljajo pismene naročbo). Zaloga uri gOHp. lekarju TJ. pl. Tmlcoozy-ju v Idubljani in v lekarnah vseh večjih provhv eija'nih mest. (854—22) Izdate Ij in odgovorni uradnik: Ivan Žele z nikar. Lastnina in tiBk „Narodne Tiskarne".