Posamezna Številka Din 2. Št. 23. V Ljubljani, v nedeljo 27. januarja 1924. Poštnina t gotoVtirt. Leto L tmm t izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen političen list. ——————— — Uredništvo: Wolfova nlica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvc«: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Partizanstvo nad vse. Gospod Mussolini je z našimi mladini lahko zadovoljen. Sijajno so opravili svoj posel — zanj. Protestni shod naših narodno obrambnih društev, lci SO: hotela manifestirati proti nasilni politiki Italije nad našimi brati v Primorju — je bil od mladinov razbit. Nov adut ima tako g. Mussolini v rokah in smehljaje lahko izigra proti 2. Pašiču ne samo separatizem Hrvat-skp, temveč tudi partizanstvo Slovenile. Težko je rečiv kateri adut je močnejši. Kajti naj bodo Hrvati stokrat separatisti, vendar vemo vsi — in tudi Italijani, da bi v slučaju največje nacionalne nevarnosti pozabili Hrvati na Vse različnosti in da bi na skupnega sovražnika udarili skupno z drugimi Ne moremo pa tega reči o partizanih. Vsa naša zgodovina nas uči, da nd bilo bolj nevarnega strupa za naš narod, kakor je bilo partizanstvo. Ono je povzročilo vedno in ob najnevarnejših Prilikah needinost naroda in Samova država ko tudi silno Dušanovo carstvo je bilo razrušeno samo od partizanstva. To najnevarnejše partizanstvo pa le zaplesalo svojo orgijo tudi na včerajšnjem ljubljanskem shodu. Ni bila mar mladinom niti resnost trenutka, niso bila mar mlad in om niti naša požrtvovalna narodno - obrambna društva, niso bila mar mladinom niti čustva naših bratov tam preko, ki so zakrvaveli od bolesti ko so videli to orgijo partizanstva, njim je bilo mar samo eno, kako bi udarili njega, ki se je upal postaviti njihovemu partizanstvu po roba 'Iz sovraštva do dr. Ravniharja so žrtvovali svete interese bratov tam preko, iz grde maščevalnosti so diskreditirali naša narodno obrambna društva, te partizanskih interesov so izdali nacionalno stvar. Nevzdržno navzdol gre tako pot ttladinov. Od besedolomcev so padli na nivo razbijačev nacionalnih shodov, ®d partizanstva so zašli k protinacio-^lnemu delu in od klevet k dejanske-terorizmu. Razbili so napredne vr-**• za dolgo dobo let, sedaj hočejo ***hitl Je vrste nacionalnih borcev. Resnično! Gospod Mussolini se lahko zadovoljno smehlja. Ne more pa se smehljati slovenska lavnost, ki ne more in ne sme nikdar m nikoli priznati, da bi partizanski in-i « vsenacionalno stvar. Za- etosa silno tepe naš narod tujec, zločin SL S? 0,1 *am* pomagali ,^a ** vso našo javnost po Y*'era^[nj€*Y‘ samo eno pravilo: S partizan;, ki Postavljajo partizanske Interese nad vsenarodne, • s tem vun iz slovenske javnosti! Nobenega obzira ne more biti do teh partizanov ki ves njihov terorizem sme roditi samo eno posledico: 5e krepkejio strnitev vseh poštenjakom le enotnejšo fronto vseh patriotov. To se mora »goditi in se bo zato tudi zgodilo! Silno te motijo gospodje mladini, Oe mislijo, da bo njihov terorizem ustrahoval pošteno Javnost Se nikoli ni v Sloveniji strahovala naroda kaka klika in tudi sedaj ga ne bo! Njihov terorizem bo rodil samo še močnejši odpor in nobeno vprašanje ni, kako brlo mogle ta odpor nositi slabotne rt ie mladinov. Ker tudi to uči zgodovina, de Se nikdar ni bil terorizem znak moči in Se nikdar partizanstvo znak poštenja. Tudi najsilnejše tiranije so padle v prah, pa se ne bi zrušil teror slabotnih jo nesposobnih mladinov. Vsa njihova zgodovina je en sam dokaz njihove nesposobnosti in neizprosna usoda je hotela, da so se sedaj t svojim besedolomstvom in partizanstvom razkrili do golega. Hvaležni smo jim za ta poslednji dckaav ker je najhujša in najbolj učinkovita njihova samoobsodba. Težko so zadeli mladini z včerajšnjim razbitjem shoda naš narod, toda ie težje samega sebe. Za vedno so s« Izločili iz vrst poštenjakov in patriotov, zakaj še vedno je dejal naš narod, da je narodni interes nad vsemi drugimi, še nikdar pa ni priznal naš narod gesla, da je partizanstvo nad nel Seia narodne skupščine. Debata o francoskem posojilu. Beograd, 26. jan. (B) Seja narodne skupščine se je začela ob 9. uri in pol. Po izvršenih običajnih formalnostih in odgovorih na nekatere interpelacije se je prešlo k načelni debati o zakonskem predlogu glede posojila 300 milijonov francoskih frankov, sklenjenega med našo državo in Francijo. Finančni minister utemeljuje zakonski predlog s potrebo gospodarske obnove naše države in spopolnitve in obnove najpotrebnejše oborožitve naše vpjske. Pogoji posojila so zelo povoljni: 5 odstotne obresti, kurz al pari in 20-letni rok. Garancije za uporabo pa so: presežki monopolskih in carinskih dohodkov, ki so nekolikokrat večji, nego Izdatki na vsa posojila, ki smo jih sklenili pred vojno in po vojni. Posojilo dobimo v gotovini, toda uporabiti ga ' smemo le za nabave, izvršene v Franciji po francoskih zakonih in oblastvih. S tem se obide stik s trgovci in indu-strijalci. Posebej je dogovorjeno, da gredo transportni stroški v breme posojila do naših pristanišč, ako bi se vršil transport z ladjami pod francosko zastavo. Odklonil je postavitev parlamentarnega odbora, ki naj bi nadzoroval uporabo posojila* češ, da vrši to nadzorstvo glavna kontrola. Zemljoradnik g. Lazič je Izjavil, da njegov klub ne more odobriti posojila, ker uporaba ni precizirana in tudi niso dana nik.aka jamstva. Za njim je govoril demolfcrat g. dr. Voja Marinkovič, ki naglaša, da obžaluje, da je vlada s svojim postopanjem pognala opozicijo do tega, dta. mora glasovati proti posojilu. Tudi oa zahteva kontrolo, ker mora tudi naš narod vedeti, za kaj in kako se bo uporabljalo posojilo. Izjavlja, da bo glasoval demokratski klub proti zakonskemu predlogu. Isto je izjavil musliman g. $alih Baljič. Ker g. Sušnik ni bil navzoč, se je debata zaključila. Vojni minister je prečital izjavo, da mu je posojilo 300 milijonov francoskih frankov potrebno in povdarjal, da nimamo imperijafističnih namenov nego hočemo le ohraniti svobodo. Materijal bo nabavljala vflačla neposredno od francoske vlade in njenih vojaških zalog. Nato se je debata zaključila. Načelno glasovanje se je vršilo poimensko. Predsednik je ob 12. uri ugotovil rezultat: glasovalo je 164 poslancev, od teh 103 z&, 61 pa proti predlogu. Opozicija je ugotavljala, da vlada nima kvoruma. Seja se je zaključila in prihodnja določila za pondeljek ob 4. uri popoldne z dnevnim redom: speci-jalna debata o posojilu. V pondeljek se bo glasovalo o podrobnostih, ker ima zakonski predlog samo 2 člena, v torek pa ima priti na dnevni red proračun. Zborovanje federalistov. DR. KOROŠEC RADIČEV ODPOSLANEC. - RADIČEVCI PRIPRAVLJENI POMAGATI. Z a g r e b , 26. jan. (Z) Zjutraj so dopotovali it Beograda dr. Spaho, dr. Korošec, Hadži Kadič in polkovnik Du-bovac. Ob 10. je pričela konferenca v prostorih hrvatske republikanske seljačke stranke, katere so se udeležili od strani HRSS dr. Mačeks, Predavac, dr. Kmjevič, dr. Košutič in Pavle Rabič. V začetku konference je dr. Korošec, ki se je vrnil z Dunaja, izročil navzočim udeležencem pozdrave predsednika hrvatske republikanske seljačke stranke Radiča. Nato sta dr. Korošec in dr. Spaho obvestila predstavnike hrvatske republikanske seljačke stranke o dosedanjem delovanju za ustvaritev opozicijonalnega bloka. Df. Maček pa je informiral udeležence o svojem nedavnem sestanku s predsednikom hrvatske republikanske seljačke stranke Radičem na Dunaju. Po teh medsebojnih informacijah se je razpravljalo o splošni politični situaciji in je bilo sklenjeno, da se razgovori o sestavi opozicijonalnega bloka nadaljujejo z vso silo. Ako bi pogajanja imela povo-ljen uspeh, bi bili predstavniki hrvatske republikanske seljačke stranke, kakor so se izjavili pripravi j eniv da nudijo potrebno pomoč in da v to svrho odpošljejo v Beograd svoje poslance. Seja je bila zaključena ob 12 in pol in se je nadaljevala ob 4. popoldne. Na popoldanskem sestanku se je razpravljalo o parlamentarni situaciji v sploš- nem in v poedlnostih ter o vseh aktualnih vprašanjih notranje in zunanje politike, zlasti pa o jugoslovenskem - italijanskem sporazumu. V razgovorih so določeni poedini slučaji, ko ti predstavniki hrvatske republikanske seljačke stranke šli v Beograd. Zagreb, 26. jan. (Z) O zborovat nju hrvatske republikanske seljačke stranke^ Slovenske ljudske stranke in muslimanske opozicije je izdan sledeči komunike. V soboto 26. t. m. so se sestali v Zagrebu v prostorih hrvatske republikanske seljačke stranke predstavniki hrvatskega narodnega zastopstva, predstavniki slovenskega narodnega zastopstva in jugoslovenske muslimanske opozicije in so razpravljali o sedanjem političnem položaju. Dr. Vladko Maček je izvestil udeležence o sklepih hrvatskega narodnega zastopstva z dne 13. januarja 1924. In o vseh razgovorih s predsednikom hr- vatskega narodnega zastopstva Radičem na Dunaju, a dr. Korošec, in dr. Spaho o parlamentarni situaciji v Beogradu. Na tem sestanku je bila ugotovljena popolna soglasnost v presojanju notranjih in zunanjih odnošajev. Sklenjeno je bilo, da se nadaljuje akcija za zrušenje sedanjega nasilnega režima z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Predsedništvo zastopništva hrvatske republikanske seljačke stranke ima v taktiki povsem svobodne roke. Gospodarska kongres v Zagrebu. Zagreb, 26. januarja. (Z) Juhi se .v Zagrebu v bivši zbornici sabora pridobitni sloji iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev k zborovanju o stanju gospodarstva. Danes so bile predhodne konference in so oibenem začeli prihajati v večjem številu udeleženci kongresa. Bavili se bodo tudi z reškim vprašanjem in z najnovejšim sporazumom med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Italijo z gospodarskega stališča. Ob tej priliki bodo nastopili proti temu sporazumu, ker smatrajo; da je ta sporazum protiven gospodarskemu razvoju reškega zaledja in to zaradi tega, ker pušča Italiji popolno svobodo na Reki LETALSKA SLUŽBA TRST-EGIPT. Trst, 26. januarja. (K) Prihodnjo pomlad se bo med drugim razpravljalo o organizaciji letalske službe med Trstom in Dunajem in med Trstom in Egiptom. Po vzorcu Radiča . . . Beograd, 26. januarja. (B) Včerajšnja »Tribuna« piše, da demokratska stranka ne preti radikalom samo z notranjim, temveč tudi z zunanjim ne-prijateljem, omenjajoč Biuctona. »Tribuna« pa pravi, da Buxton, četudi od nekdaj srbofob in iskren bolgarofil, vendar ni sposoben, da bi vplival na zunanjo politiko Velike Britanije. Naj ima kakršenkoli vpliv na Macdonalda, vendar ne bo mogel uveljaviti take zunanje politike, katero bi parlament smatral kot nekoristno britanskemu narodu. ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM. London, 26. januarja. (Reuter) Prometne razmere so se zboljšale. Na več krajih se je zopet prifielo delati VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 26. Januarja. (Uradno) V sptolncm jasno, nagnjenje k jutranji megli ali nizkim oblakom. Zjutraj hud mraz, po *»•« —emajla. Delovanje opozicije. Beograd, 26. jan. (B) Danes ob 5. uri popoldne je predsednik demokratskega kluba g. Ljuba Davidovič dalje časa konferiral s predsednikom zemljoradniškega kluba g. Vojo Lazičem in izrazil željo, da dobi od g. Laziča definitiven odgovor o vstopu zem-ljoradnikov v opozicijonalni blok. Kakor je izjavil g. Davidovič našemu dopisniku, so zemljoradniki odgovorili, da so voljni vstopiti v blok in da bodo v najkrajšem času, najbrže še Jutri, dali svoj načrt o delovnem programu opozicijonalnega bloka. Mnenje merodajnih osebnosti je, da radikalom ne bo lahko dobiti mandat za izvedbo .volitev. Popoldne je bila obrnjena pozornost parlamentarnih krogov na konferenco federalističnega bloka, ki se vrši v Zagrebu. Kakor so parlamentarni krogi obveščeni, je izzvala ideja o prihodu Radičevcev v Beograd nepovoljen od- mev pri Radičevcih. Ker se je na tej osnovi dosegel sporazum, Je g. Spaho obvestil svoj klub, da odide jutri zvečer ali pa v pondeljek zjutraj v Beograd. G. dr. Korošec pa ostane v Zagrebu še dva dni. Beograd, 26. jan. (B) Včen* tki oeett m Levstek sel Zmahkem meto* in tako se ne more zaenkrat preseliti v i Maribor In otvoriti trgovine. Posledica je, da ohrani Maribor omenjeni dve Nemki, ; izgubi pa sedem zavednih Slovencev, ka- I tere tvori družina novega lastnika in nem- : ška trgovina ostane še nadalje nemška, j mesto da bi postala slovenska. Res je, da ' je tu nek zakon, po katerem se postopa, toda zakoni se dajo obračati, ker so vedno zelo elastični in v takem, res nacionalnem vprašanju bi se ne smel jahati suhi paragrafi. Na ta način ne bomo našega Maribora nikdar rešili nemštva. Kdor si je pod takimi pogoji še upal kupiti hišo v Mariboru? Drug slučaj je slučaj mlekar-narja Bernharda, ki je kupil hišo lesne družbe »Drava«. Ta preurejuje nemoteno bivše stanovanje v poslovni lokal in mesto, da bi njegovo staro stanovanje dobil kak državni uradnik, recimo od novoustanovljene oblasti, ga hoče zabarantati s prejšnjim okrajnim glavarjem dr. Lajnši-čem. ki izstopa iz državne službe in namerava otvoriti gospodarsko pisarno. Stanovanjska mizerija je res največja ovira pri nacionalizaciji našega mesta. Po daljšem presledku bomo imeli v Mariboru te dni zopet tri koncerte. Prvi se vrši že to soboto, 26. t. m. Tega večera prireja koncert socijalistično pevsko društvo »Svoboda«. Na koncertu se poslovi od mariborske publike bivši operni basist g. Rum-pe”. ki se je definitivno poslovil od gledališkega odra in odhaja tudi sicer iz Maribora. V nedeljo 27. t. m. se vrši v Gotzovi dvorani v proslavo Svetosavskega dneva koncert pravoslavne cerkvene občine, pri katerem sodeluje orkester vojaške godbe, pevski zbor G asbene Matice, violinska vir-tuozinja ga. Brandl in operna pevka ga. Mitrovičeva. Dne 6. februarja se vrši isto-tako v Ofitzcv: dvorani že dolgo pričako- j vani koncert naše Glasbene Matice, pri ka- j terein bo sodeloval kot gost tudi znani zagrebški solist, pater Kolb. Torej sami zna-meniti dogodki na koncertnem polju. Želeti j bi bilo, da bi tudi gmotni uspeh bil v skladu s trudom, ki ga žrtvujejo prireditelji za te večere. V torek se je vršil tukaj po daljšem presledku petih mesecev zopet redni živinski sejem. Viada je bila namreč radi nalezljivih bolezni lansko leto poleti do nadalj-nega prepovedala vse živinske sejme na Štr rskem. Obisk sejma je bil zelo velik, kar je dokazovalo, da so istotako prodajalci kakoT kupci že komaj čakali na zopetno otvoritev sejmov. Prodajalci so prignali na sejem 374 glav različne goveje živine. Trgovina pa se kljub temu, da je bilo kupcev v izobilju, ni mlogla razviti, ker so prodajalci stavili previsoke cene. Za vole za zahtevali n. pr. 15 Din za kilogram žive teže, dočim so bili kupci pripravljeni plačati komaj 13.50 do 14 Din. Za izvoz sta bila prodana le dva vagona živine za lipniški okraj in to za rejo, za dunajski trg. ki je bil navadno najboljši odjemalec, pa nič, kar so tamkaj cene v zadnjem času padle in bi se izvoz pri nakupu po naših cenah ne izplačal. Kar se je sklenilo kupčij, so se gibale med 12-50 do 14 Din za kg žive teže. Mnogo kupcev in prodajalcev je obiskalo sejem samo zato, da se informirajo o sedanjih cenah, ker so bili vsled dolge prepovedi sejmov neinformirani. Prihodnji sejem bo gotovo tudi glede prodaje boljši, ker bodo tudi prodajalci posebno oni, ki so primorani prodati, v svojih zahtevali bolj zmerni. Naš narod duševno strada: hoče več naobrazbe. Ginljiv dokaz so koroški Slovenci. Od najoddaljenejših krajev prihajalo in polnijo zadnji kotiček dvorane še tako preproste prireditve. Tudi tu čaka male voditelje med narodom važno poslanstvo na polju narodne prosvete in v društvenem kakor v družabnem življenju sploh: zbujati in usmerjati organizatome sile naroda. Narodni naraščaj iz meščanske šole deluje na gospodarski, narodni in socijalni osamosvojitvi s ©venskega naroda; naš narod potrebuje duševnih voditeljev, ki so te naroda in žive med narodom za narod. Mariborsko pismo. feUianje med klerikalci in demokrati. — Stanovanjska vprašanja. — Živinski sejem. Snovanje opozicijonalnega bloka je na-r*° odmev tudi v Mariboru. Dr. Vekoslav Kukovec, ki zadnje čase piše skoro v vsa-številki »Narodnega Lista« (četrtko-nK?a »Tabora«) o oblastni samoupravi, je uDjavil tudi v današnji številki na uvodnem članek »Zakoni in politika«. G. dr. Kukovec sicer ni imel namena pisati v tem "ankn o zbližanju klerikalcev in demokratov v opozicijonalnem bloku, je pa ven-aar, morda celo nehote, pokazal že novo orientacijo, razodevajočo se v tej smeri. « njegovega članka se pa ravno zrcali tudi nedozorelost skupnih smernic obeh tako nasprotnih sl skupin, ki iščeta v zadnjih tednih platformo za skupno delovanje v narodni skupščini. Demokratski voditelj te napisal kot uvod svojemu članku Pomembne besede: Prepričan sem, da “a*a “»tava ni preslaba, istotako ne zakoni o organizaciji uprave in samouprave. Ne rečem pa, da bi ne mogli tet' boljši. Ce pa gremo tudi še za korak calje ter v svrho daljnih Izvajanj trenutno pristanemo na stališče avtonomistov, da to ustava, kakor organizatomi zakoni slabi, vendar politika avtonomistov glede omalovaževanja samouprav za naš narod ni do-T? te ravno tisto kar tako deli demo-■H 7.1 *°„ *®ml sodelovali na sedanji usta-dr ^'rik4lc,ey. kl niso sodelovat. Toda ? vendar» da se da tudi to ffi lako> »P“ste kle- roJo svole^,u« .pa, saroo deloma revidJ- rtakovičeveS Sta V^t "* prtko vlado ni bflo večjega nasilja. nego je danes in da so Beograjčani v prošlih dveh letih samo za dva konaka (t. j. za dvakratno bivanje) Vaše svetlosti dali 28.000 grošev kuluka8. Istotako se tamkajšnji živinski, a osobito svinjski trgovci pritožujejo, da ste Vaša Svelost s svojimi družabniki zavladali nad celo to trgovino, a nje da ste upro-pastili itd. Zopet da rečem kraiko: Z vladanjem Vaše Svetlosti tam (namreč v Srbiji. Op. prev.) ni nihče zadovoljen, prav nihče, razun vaših dveh sinov; pa tudi onadva bi bila morebiti bolj nezadovoljna, kakor kdorkoli drugi, ako bi bila malo starejša. Kolikor zadovolj-nejši kdo izgleda in kolikor pogosteje vpije: »Da Bog živi Gospodara! U zdravju vašem, Gospodar, dobro nam ie!«, toliko manje je zadovoljen in se samo pretvarja, da bi prikril svoje nezadovoljstvo. Toda zopet ni treba misliti, da so vsi oni, ki so nezadovoljni z vladanjem Vaše Svetlosti, vaši nepri-jatelji. Vaša Svetlost dobro veste, da z vami in vašim vladanjem ni nihče boli nezadovoljen, ko v^ša soproga8; vendar vi v Srbiji nimate boljšega prijatelja, nego je ona. Ne vem, da-li je vaš brat Jefrem10 z vladanjem Vaše Svetlosti bolj zadovoljen, nego drugi činovniki, toda on bi takoj za vas šel v smrt. Isto bi se moglo trditi za mnoge činovnike. Razun tega, ako sodimo pravično in po običnem ljudskem razumu, mislim, da se nikomur ne more šteti v zlo, ako je nezadovoljen, kajti rečem vam naravnost, da je bilo vladanje Ornega Jurija za činovnike in vse znatnejše ljudi mnogo bolje nego je vaše1* in vendar ste se celo vi sami bunill proti njemu. In če bi danes vi bili na mestu kateregakoli vašega člnovnlka, bili bi najmanje tako nezadovoljni, kakor je on, a morda še bolj. A val vaji činovniki ta Podložni imajo srce, razum, željo, voljo in vse ostale strasti in duševna svojstva, kakor vi, ker so ravno taki ljudje, kakor ste vi Jaz upam, da želite Vaša Svetlost, kakor vsak moder in razumen vladar, svoje podanike napraviti zadovoljne, kolikorkoli je to z vaše strani mogoče, zato se drznem na tem mestu prepo-korno naznačiti, na kak način mislim, da bi se navedeni nezadovoljneži dali zadovoljiti. * Stojan Simič ie rodom iz Srema. On in njegov mlajši brat Aleksa se štejeta danes med prve Miloševe činovnike In najbogatejše ljudi v Srbiji. Do vsega tega jih je najbolje dovedla Stojanova nesramna in brezobzirna šaljivost in njegovo mojstrstvo v zasmehovanju. * In to je cvla lstina; zato on oblčno smatra za veliko krivdo, ako kdo reče ali samo more misliti, da je napravil kake usluge njemu ali narodu. Mileta Radoj-kovič je rodom iz jagodinskega okraja. Bil je velik junak pod Karadjordjem in pod> Milošem, zaio ga je narod ljubil. A baš radi tega ga Miloš pokliče v Kragujevac in ga nastavi pri velikem sodišču. Ker pa vidi, da Mileta zmiraj misli, da je napravil njemu (Milošu) nekake usluge, zato nagovori Ja-godince, naj tožijo Mileio, ki je imel v Ja-godini lepo hišo in trgovino. To se zgodi in Miloš gre sam na komisijo v Jagodino ln sam razpravlja, a Milela je moral med tem ostati v Kragujevcu. Miloševi sekretarji ljudem sestavljajo tožbe proti Mileti, a Miloš uči neke žene in deklice, ki so baje v ljubezni živele z Miletom, kako naj govore proti Mileti. Pišejo se obširni protokoli. Vse to se spravi v Kagujevac radi razsodbe. Mileta le že mislil, da le propadel, tod« ta se Miloš naenkrat napravi veliko- dušnega in mu vse odpusti, samo da se ML leta izseli iz Jagodine, kjer je imel lepo hišo, trgovino, polja in travnike. A baš njegovo posestvo se je Milošu najbolj dopadlo in ga je hotel na ta način dobiti v svojo lasti * Zivan Parazlama, trgovec v Beogradu, starec 70 let, je 1. 1831. obtožen, češ da je govoril, da se v Srbiji, a osobito v Beogradu, ne more živeti, ako ne sprejme to zemljo Rusija ali katera druga kristjan, ska država; nadalje je obtožen, da je po noči odšel k ruskim oficirjem na razgovor. Po Miloševi zapovedi ga odpeljejo v Kragujevac, od tam za Milošem v TopČider, a tu se, i ako ničesar ne prizna, obsodi z iz-gonstvom iz Beograda v Kraljevo. 8 Namreč v Zemunu, kjer Vuk piše pismo Milošu. * Kuluk je robota, delo brez plačila. Kdor ne gre osebno na kuluk, prosi pandnra, da ta najde človeka, kateremu obvezanec plača, kakor to delajo mnogi Beograjčani. Tako tudi tu, ko so plačali 28.000 grošev (groš od prilike 16 predvojnih para). — Razni višji činovniki so imeli pravico zahtevati za sebe od naroda kuluk. Miloš je to ukinil. Toda njemu mora cela dežela ku-lukovati, kolikor on hoče. Narod mora na posestvih pri njegovih dvorih kositi, orati, žeti, sploh obdelovati polja. Prevažati poljske proizvode, napravljati in prevažati drva — obdelovati Miloševe vinograde. Okoli celih planin mu mora narod delati plote, da se tam pasejo njegove in njegovih trgovskih družabnikov svinje. Narod mu dela, kadar se zidajo nova poslopja. Narod mora Milošu vsak čas dati na razpolago vozove in konje. Delati morajo moški in ženske. Del kuluka je. da morajo vsako nedeljo in vsak praznik v jutro vse najlepše žene biti v dvoru in da na pragu dočakajo Miloša, ko pride iz cerkve (v Kragujevcu gre navadno a tvojo »lavno ljubico« ali kakor Vuk piše: s svojo »javno mHosnico«), mu poljubijo roko in njemu ter njegovim spemljevalcem postrežejo pri zajutrkn. Od teh zopet naj-lepše morajo stati, da strežejo pri obedu in da jih Miloš zasmehuje. Pri posebno svečanih obedih morajo streči tudi žene najvišjih činovnikov. Kakor narod kuilukuje Milošu, tako kulukuje tudi Miloševim br% tom, ki stanujejo v raznih krajih dežel«. * Miloš ima pred očmi svoje žene ‘javne milosnicfr«; žena mu je nekoč v letv 1819. svojeročno tno ubila! Razun tega Ml* loš preganja in na vse načine sramoti sorodnike in prijatelje svoje soproge. Njenega brata je pozval v vojaško službo in ga posebno takrait rad postavljal na stražo pred dvor, kadar je ona imela od nekod prltL “ lstina, da Jefrem živi v Sabcu, kakor vladar, toda Miloš ga šikanira na vse mogoče načine. Posebno rad preganja ljudi, katere Jefrem ceni in spoštuje. Tako je, ko je Jefrem nekam odpotoval, dal več uglednih ljudi is Sabca kot zločince gnati v Kragujevac , a mnoge odlične Jefremove činovnike Je nagnal lz službe. Lani je Miloš odšel v Sabac in objavil ljudem, da se sme vsakdo pritožiti, ki misli, da mu je Jefrem v času od 1816 do 1831 krivo sodil ali voh-če napravil kako krivico. In Miloš je v tedni spremenil celo vrsto razsodb, pogodb itd. na očigledno nepravično škodo mnogih IjudL 10 Ce ne po drugem že po tem je bilo bolje, ker se ni nič delalo samo radi sa-smehovanja, roganja, nego se je delalo >od Istine«, pa bilo zlo ali dobro. A zdaj: Ako kdo karkoli išče pri Milošu, pasi ae aamo na to, kako bi se zbijale šale in kalco U se ljudi zasmehovalo. A se M koš ne roga aanaa ljudem, nego tudi cerkvi in njenim običajem. Z roganjem se izvršujejo najvažnejši poeil In celo boga moli z zasmehovani—i tatt obenem gotovo število potnikov in gotovo težo blaga. Tri vdike proge izrablja: proti Južni Ameriki, proti Kubi in Mehiki in od 1, 1922 sem proti Aziji in Japonski V Švici je ustanovM Promontana-Oeselischaft, katere namen je menda, da se ugnezdi v švicarske kovinarske družbe in si ohrani industrijske akcije, id jih je nakupil drugje. Na Švedskem Srna velfflko posestvo, v Nizozemski Indiji ima metalurgične tovarne na Javi. Na Kitajskem je v dogovorih s kitajsko skupino za zgrajen ja velikih tovarn v Sangaju... Človek bi nazadnje res rad vedel, kako more to vse obvladovati, po kakem redu se vse to vrši* in določil metodo te koncentracije. Stinnesova koncentracija je vodoravna in navpična obenem, to se pravi: na eni strani je udeležen v kartelih, ki nadzirajo prodajo, ceno in nakup gotovega izdelka, to je vodoravna koncentracija kapitala. Večji kapital pri tein pritegne k sebi manjšega. Na drugi strani je navpična koncentracija: Ce ena tovarna izdeluje samo en proizvod, se v tem izdelovanju specijalizira, se v tem proizvajanju v veliki množini proizvajalna cena precej zniža. S tako tovarno je pa treba imeti zvez navzdol z družbami, ki proizvajajo sirovine, In navzgor s trgovci ki odzemajo iastne proizvode. Koncentracija je tako postala navpična. Stinnes deluje navpično in vodoravno obenem. Navesti pa hočemo še druge primere, ki kažejo Stinnesovo spretnost. Postal je šef marsikake industrije, ne da bi pri tem uporabil velikih kapitalov. Tako n. pr. nakupi 15 do 51 odstotkov delnic kake družbe — kakor je pač delniški kapital razdeljen — da postane najvažnejši činitelj. Ako ta družba, ki jo hočemo imenovati A, vsebuje saana delnice treh filijalk, ki jih hočemo označiti z B, C, je Stinnes s svojimi 30 ali 40 odstotki (največ 51) naravno tudi gospodar od B, C, D, čeprav nima več kot 51 odstotkov od kapitalov B, C, D. Ce se enkrat delnice A dvignejo lahko Stinnes umakne en del svojega kapitala in ga porabi drugod, vendar pa obdrži isto vodstvo v vseh štirih družbah, Stinnes pa igra tudi veliko politično-gospodarsko vloga On je eden prvih, ki skuša udejstviti zbližanje nemškega iri francoskega velekapitalizma. Protestni shod narodnih obrambnih društev od demokratov — razbit. Naša obrambna društva so sklicala včeraj veliki mani fes taci jski shod, ki naj bi bil viden dokaz, da vsa Slovenija obsoja vsak sporazum z Italijo, ki ne zasigura našim bratom tam preko mej najprimitivnejše pravice. Za shod je vladalo po vsej Ljubljani veliko zanimanje In vse, kar čuti rodoljubno, je hitelo v Union, da s svojo navzočnostjo dokaže, da je Ljubljana vedno v prvi vrsti narodnih braniteljev, da je naša najponosnejša narodna trdnjava. Zato je izgledalo, da bo shod obrambnih društev v vsakem oziru uspel in da bo učinkovit opomin vladi. Toda zgodilo se je drugače. Ko je bila naravnost narodna dolžnost, da bi se pokazala narodna sloga, so mladini iz partizanskih interesov razbili shod in preprečili nujno potrebno nacljonal-no manifestacijo. Udariti so hoteli g. dr. Ravniharja hi zato so razbili shod. Toda gospodje se motijo. Niso oni udarili dr. Ravniharja, temveč udarili so slovenski narod in s tem tudi sebe. Ni na! narod tako zaslepljen, da ne bi spoznal Škodljivega partizanstva mladinov in če so bili nasprotniki mladinske politike včeraj samo nečlani demokratske stranke, se je včeraj število pristašev demokratske stranke bistveno zmanjšalo. Mogli bi se zato demokratskega nasilja le radovati, kajti škodil je stran-karsko-politično le njim samim. Toda žalibože pa je škodoval tudi našim bratom tam preko in to je historična krivda naših mladinov in te jim slovenska javnost ne bo oprostila, kakor jim ni oprostila izvršenega be-sedolomstva. Zborovanje je otvoril predsednik Ciril-Metodove družbe, g. ravnatelj Senekovič. Poudarjal je, da Je namen tega shoda Javno protestirati proti pogodbi, ki )o sklepa naSa vlada z Italijo In ki se že Jutri podpiie. Ta pogodba se ne zavzema prav in pravilno za naše zasužnjene brate onkraj meje. Treba je, da dvignemo zanje še enkrat glas do naše vlade. Prvi je govoril nato glavni urednik »Slovenca« g. Smodej, ki je uvodoma poudarjal, da je nujno potrebno, da damo izraza čustvom ogorčenja proti sporazumu, ki ga pošten Slovan ne more priznati. Mi ne potrebujemo sporazuma na papirju, ampak hočemo v bistvu le to, kar nam gre. Zrel narod smo in zato moremo, moramo, hočemo in tudi bomo zahtevali, da nas sosedne države upoštevajo in da se ravnajo tudi po naših upravičenih zahtevah. Velik del Jugoslovenov je ostalo proti svoji in naši volji izven mej naše države. Kdor se hoče sporazumeti z nami, rias mora tudi spoštovati in mora dati našim bratom to, kar jim gre in kar uživajo tudi tuje manjšine v veliki meri na našem ozemlju. Neumestno je, da se sklepa od naše strani z Italijo sporazum in zavezništvo v času, ko eatirajo in uničujejo Italijani naše Slovence in Hrvate v Istri in Primorju. Ce ie ni Reka naša, naj bi bila vsaj to, kar itnajo naie' italijanske manjšine pri nas. Zatirajo pa naie šole, trebijo iz našega naroda slovenske iolske knjige, zatirajo slovenske urade, uradnike la učiteljstvo. Peščica Italijanov pri nas pa ima svoje šole, učiteljstvo in celo knjige iz Italije. Med kovanjem sporazuma se odpuščajo naši ljudje iz •luibe, razpuščajo se naše kulturne organizacije in se kruto preganja naše učiteljstvo in duhovščina. Ml s tem sporazumom nismo zadovoljni, ker ne daje popolne gospodarske in kulturne svobode našemu narodu in zato proti IM odločno protestiramo. Nato je začel govoriti predsednik Jug. Matice g. dr. Ravnihar, ki je nameraval pojasniti bistveno predzgodovino. Tedaj pa je nastal v dvorani oglušujoč trušč, vpitje in razbijanje, s katerim je zapel.iana in naščuvana kopica mladih ljudi preprečila dr. Ravniharju nadaljevanje govora. To nezaslišano početje zapeljane mladine je vzbudilo že v dvorani splošno ogorčenje. Na oder je prišel iz dvorane Inž. Kranjc, ki je ugotavljal, da je zastonj vsak protest, ker je kršenje pravic našega naroda že dopolnjeno. Naše brate je treba na vsak način oprostiti. Končno je prebral dr. Oblak po kratkem pomirjevalnem nagovoru sledečo resolucijo: Zborovalci, zbrani na protestnem shodu iz vseh slojev in strank v Ljubljani, ogorčeno obsojajo sporazum, ki ga Je sklenila z Italijo naša vlada na lastno pest, brez narodne skupščine, ker ta sporazum ne predstavlja sporazuma med prizadetimi narodi. Zbo. rovalcl slovesno izjavljamo, da no moremo priznati nobenega sporazuma, ako ne garantira nacijonalne, kulturne In gospodarske svobode slovenskega življa, ki živi proti svoji volji v mejah italijanskega kraljestva. Nato je ravnatelj Senekovič v kratkih besedah izrazil, da v imenu akcijskega odbora obrambnih društev globoko obžaluje, da je prišlo na takem zborovanju, ki naj bi združilo vse kroge In sloje za delo v pr'd našim bratom, do tako mučnih prizorov, ter je s temi besedami obsodil nezaslišano šču-vanje neodgovornih mladeničev. „Jufrova“ naJno« veiša kleveta. V času, ko se ie posrečilo g. Kame-naroviču, da je po uspešnih pogajanjih v Zagrebu in v Beogradu tako utrdil pozicijo »Jadranske banke«, da more ta zmagovito vzdržati tudi desetkrat ljutejše napade mladinov in njihovih reptilij, je izšel v »Jutru« (in seveda tudi v »Slovenskem Narodu«) nizkoten napad na g. Cira Kamenaroviča. Na senzacijonelen način in čisto v stilu revolverskih žurnalov piše »Jutro«, da je g. Kamenarovič osebno prisostvoval seji »Bance Adriatica« v Trstu, na kateri seji da je bila sklenjena udanostna brzojavka Mussoliniju, v kateri se imenuje zasedeno ozemlje za odrešeno ozemlje, Mussolinija pa pozdravlja kot moža, ki poosebljuje slavno srečo Italije. In ne zadosti temu je g. Kamenarovič to brzojavko tudi podpisal, in sicer kot Kamenarovitch. In da ne bi nihče dvomil, da pi5e »Jutro« vendar enkrat resnico, je to glasilo besedolomcev ponatisnilo citat iz »Piccola«, ki je, kar prav radi priznamo, resničen. Kljub temu pa se je »Jutro« grdo zlagalo, ker od dne 15. novembra 1923 dalje pa do današnjega dne g. Kamenarovič v Trstu sploh bil ni. Zato se g. Kamenarovič naravno tudi seje v Trstu ni mogel udeležiti Perfidnost »Jutrove« laži pa je v tem, da je mladinska gospoda to prav dobro vedela, kajti v Zagrebu in v Beogradu, kjer se je mudil g. Kamenarovič tedaj, ko se je vršila seja B. A., so bili mladini g. Kamenarovidu vedno za petami, ker so delali s polno paro, da bi z intrigami onemogočili delo g. Kamenaroviča. Toda naklep jim je popolnoma spodletel in g. Kamenarovič je uspel na vsej črti. Bledi od jeze so se hoteli sedaj mladini maščevati in včerajšnji pamflet je bil viden izbruh njihove jeze. V jezi pa je človek nepreviden, tako je bilo tudi »Jutro«, ki je priznalo, da sta bila v »Piccolu« zapisana tudi g. Marinkovič in Markovič kot podpisnika, dasi »Jutro« samo priznava, da oba gospoda za sejo niti vedela nista, še manj pa koga pooblastila, da ju podpiše na udanostno brzojavko Mussoliniju. In kakor je prišlo ime g. Marinkoviča, mimogrede povedano prijatelja g. Kamenaroviča, brez njegove vednosti na brzojavko, istotako je bil podpisan tudi g. Kamenarovič brez vednosti in brez njegovega privoljenja. »Jutrova« gospoda je seveda vse to dobro vedela, toda senzacija ji je bila potrebna, da udari po dr. Ravniharju in da pripravi tla za razbitje protestnega shoda narodnoobrambnih društev. Pa kakor je škodovalo razbitje shoda samo mladinom, tako jim bo tudi škodovala ta najnovejša kleveta o g. Kamenaroviču in dr. Ravniharju. Presneto se namreč motijo mladini, če mislijo, da se da napredna javnost terorizirati Nasprotno je 'mladinskega terorja že vse sito in mladini bodo to še kaj kmalu okusili! Dnevne vesti. Iz strankarskega življenja. Glavni Odbor Narodne Radikalne Stranke v Beogradu ie Izdal razglas na vse strankine organizacije v vsej državi, da se dne 12. februarja 1924 na pravoslavni praznik Svetih Treh kraljev prlrede velike radikalne zabave odnosno radikalni večeri. — Dolžnost vsakega člana NRS ie. da te zabave posetl In da jim po svoji moči čim več prispeva. Cisti dobiček ie namenjen za boliše urejevanje strankinih časopisov. Politične vesti. >b Ventzetos za republiko. Načelnik republikanske stranke Papnastasicu je zahteval, naj zbornica obvesti narod, kako velike nevarnosti mu grozijo, ako se vrne dinastija. Venizelos mu ie odgovoril, da prevzame on vso odgovornost za miren potek plebiscita. Narodu bo povedal, da nima inozemstvo ničesar proti menjanju oblike vladavine. Dostavil ie tudi, da bo on glasoval za republiko. Sicer pa ne bo vplival na nikogar in na| vsakdo glasuie po svoil volji. Njegove Izjave so napravile v vseh političnih krogih zelo dober vtis. «* Razmejitev z Romunijo. V petek se ]e končala z naSe strani evakuacija prvega pasa onega ozemlja v Banatu, ki se odstopi Romuniji. Romunska voiska je zasedla doslej vasi Staro Bebo, Mali Koma-loš, Kečo in veliko občino Cene). Pojutrl-injem se začne izpraznitev druge cone, v kateri se nahajata mesti Novo Selo in Pustimi. Ta kraj Je važno železniško križišče v Banatu, evakuacija se ie doslej povsod Izvedla v največjem redu. ■> Sprememba poCske ustave. Parlamentarna skupina narodnjakov Je Imela te dni teje, na katerih se Je bavlla s finančnim vprašanjem in vprašanjem notranje politike. Sprejeti so bili važni sklepi, ki bodo predloženi ministrskemu svetu In se ti-Sejo nameravane reforme poljske ustave In vcilinega reda. Narodnjaki predlagajo razširjenje pravic ministrskega sveta In v gotovi meri tudi pravic predsednika republike. Predsednik bi moral dobiti pravico zakonitega veta, kakor tudi pravico razpustiti parlament, ako se ne bi moglo ustvariti parlamentarne večine. Pravice senata bi ye morale razširiti v tem zmlslu, da bi dobil zakonodajno InlciiaUvo in vse druge politične pravice, ki iih ima tudi parlament. Volilni zakon bi se moral modificirati tako, da bi ostalo relativno glasovanje samo za kraie z mešanim prebivalstvom, ki bi dobili 2 do 4 mandate. Vsi ostali volilni okraji bi debili po en mandat, tako da bi se število poslancev znižalo na 2(>0. Tem sklepom se pripisuje velik pomen, ker ima VVitf sova skupina narodnjakov v poljskem cenlrumu velik vpliv. *■ Petrograd — LJenlgrad. PetrograJ-skl sovjet Je sklenil, da se spremeni Petrograd v Ljenigrad. Ta sklep je povzročil ljudski komisar Zinovjev. = Macdonald o odnošajlh z Indijo. List »Hindu«, ki Izhaja v Madrasu, ie priobčil Macdonaldovo iziavo glede odnošajev s to deželo. Macdonald je Indijcem priporočil razum in dobro voljo. Nobena angleška stranka se ne bo strašila groženj ali politike, ki stremi za motenjem državnega stroja. Del Javnega mnenia v Indiji, ki se vdaja tem samoprevaram, bo doživel razočaranja. ■* Vatikanski načrH za združitev pra voslavja. Unijatska propaganda, ki Jo v zadnjem času zelo živahno vodi v Ukrajini katoliška cerkev, skuša pridobiti za svojo idejo ugledne ukrajinske prvake. Nedavno so poročali poljski listi, da bo stopil general Petjura, ki ima v Ukrajini velik vpliv, 0 priliki svojega obiska v Rimu v stik z Vatikanom. Lvovski ukrailnskl_ »Oolns« pravi, da bo stanisiavskl unijatski škof To. mišin v kratkem Imenovan za kardinala in se bo trajno naselil v Rimu. ■» Madžarski komentarji o Bethlenovl avdliencl pri angleškem kralju. Budimpe-štanski listi pripisuiejo Bethlenovl avdijen-ci pri angleškem kralju izvanredno važnost. Tisk nagtaša, da ni sprelel angleški kralj od leta 1914 nobenega odgovornega politika iz bivših srednjeevropskih držav in tolmači Bethlenov sprejem kot znak simpatij za madžarski narod. ■* Margareta Bondlleld. tajnica v angleškem delavskem ministrstvu, je Igrala v angleškem delavskem gibanju odlično vlogo. Prvič se Je pojavila na političnem torišču L 1898. Deset let pozneje 1* Postala tajnica narodne zveze delavk In je bila 1 1922 izvoljena v parlament. italijanska zbornica, ki le bila razpuščena, se sestane dne 24. maja. t. J. na obletnica vstopa Italije v svetovno vojno. Volitve M bodo viiile dne 6. april/ — Prošnja uprave »Narodnega dnevnika«. Velikanski naval dela v upravi našega lista Je povzročil, da zahtevam naših cenj. naročnikov nismo mogli vselej takoj in točno ustreči. Sicer je to nekoliko opravičljivo s tem. da se take stvari dogajajo pri vsakem novem itetu. To Je neizbežno, dokier se vsega ne uredi in dokler ni vse osobje na svojem mestu. Zato prosimo, da nam naši prizadeti naročnkl to oproste. Kmalu bo tudi tukaj red. — Ker se bliža l. februarja, si dovoljujemo naše naročnike opozoriti na to, da bomo vsakemu listu 1. februarja priložili položnico za obnovo naročnine. Kdor le že plačal tudi za naprej, naj nam tega ne zameri. Položnico naj odda svojemu znancu in prijaitelju z nasvetom, da naj se naroči na »Narodni dnevnik«, ki stane samo 16 Din na mesec. — One naše čitatelje. ki smo Jim pošiljali naš list na ogled v svrho naročbe, pa prosimo, da s L februarjem naroče list s tem, da vplačajo naročnino ali pa da osebno ali z dopisnico to naznanijo upravi, naročnino pa poravnajo pozneje, ko pride naš 'nkasant. — Ljubljanske naročnike, ki bi katerikrat lista ne dobili, pa prosimo, da nam sporeče, kam in komu naj raznašalec list izroči. Uprava. — Ko še »Narodnega dnevnika« ni bilo, smo mi že delaii za Jusoslovensko idejo, se baha celjska »Nova doba«. Kako utemeljena Je ta baharlja. je pokazal dogodek dan po sarajevskem atentatu v Gorici, ko sta dva celjska generala udrihala s tako silo po Srbih in rabila na niih naslov take psovke, da bi delala čast zagrizenemu nemškutarju. Istočasno pa Je eden od ustanoviteljev »Narodnega dnevnika« imel pred vpoklicanimi Sokoli tako odločen Jugoslovenskonacijona-ien govor, da Je sledila njegovemu govoru navdušena slovanska himna. Pa čeorav Je bil v Gorici delaven dr. Canepiccolol Naj ta konstatacija zadostuje! — Svctosavska slavnost Pravoslavna cerkev obhaia danes praznik velike« srbskega svetnika sv. Save. Je to eden prvih praznikov srbskega naroda, kajti utemeljitelj srbske nacijonalne misli in kulture ie bil sv. Sava. čisto v službi svojega naroJa Je bil sv. Sava in njegov patrijotizem ie bil tako velik, da je v skladu s Kristusovim naukom, da mora dati dober pastir za rešitev Izgubljene ovce tudi svojo dušo, učil svoj narod, da Je treba za bagor naroda žrtvovati tudi dušo. Svoj nauk pa ie sv. Sava s svojim življenjem posvetil in _ ustvaril svojemu narodu vzvišen nacijonalni ideal, da le mogel prenesti tudi 300 letno robstvo pod Turki in da ie bil srbski nn-od vedno primer patrijotičnega naroda. V počastitev spomina velikega sv. Save priredi danes pravoslavna občina svetosavsko besedo. Da bi se mladina poučila o nauku in v življenju tega velikega rodoljuba in da bi se oprijela njegovega rodoljublia, Je poslal višji šoski svet okrožnico, v kateri prosi, da bi bilo primerno, če se udeleži te slavnosti tudi vsak razred po dveh zastopnikih. Okrožnica višjega šolskega sveta It Iz nacijonalno vzgojnih motivov popolnoma umestna in zato se čudimo, da se Je mogel »Slovenec« tako zelo spozabiti, da proti njej protestira. Gospodje, nismo mislili, da | ste tako majhni! — Češka obec v Ljubljani vabi na zabavni večer, ki se vrši v pondeliek dne 28. Januarja ob 20. uri v dvorani »Zvezda«, v korist otrokom invalidov in slepcev v Ljubljani. Na sporedu Je predavanje gen. konzula g. dr. Bcneša o »Verdunskem bojišču« (s sleioptičniml slikami). Poleg tega sodelujejo: operna pevka gdč. Zdenka Zi-kova, kapelnik opere g. A. Balatka, Sana flharmonije g. prof. Iv Slais in gospa R. Šlaisova ter 6'an orkestra g. Kantor. Pj .Izvršenem programu ples. Vstopnina 20 Din za osebo. — Imenovanje v vojaški službi. Za pod polkovnika maiorja Je bil imenovan Milan Grebenc in Viktor Andrejka; za nehotnega majorja Ivan Božič: za konj. ka pitana Anton Novak; za sanitetnega poročnika dr. Rudolf Zaletet; za .idmini strativne podporočnike Franjo Jorg, Ivan Kos, Metod Mohor, Hinko Peček, Franjo Sedej, Rihard Strauss in Franjo 2 m a h e r; za avijatičnega podporočnika Anton C a d in Stane Kveder. — Razpis služb v bolnicah. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje v It. 6 »Uradnega lista« nastopna izpraznjena službena mesta, in sicer: Upraviteljska mesta v splošni banici v Mariboru, v Javni bolnici v Brežicah in v lavnih hiralnicah v Ptuju In Vojniku, ter mesto strojnka v splošni bolnici v Ljubljani. Prošnje Je vlagati do 24. februarja. — Umrl le v LJublianI zhani ugledni trgovec g. Anton K r e J CI Pokojnik le tast člana sedmorice In slovenskega pisatelja Milčinskega in oče odvetnika r. dr. Viljema KreJčiJa. Umrli g. Krejči Je rodom Ceh in se Je z največjo agilnostjo In požrtvovalnostjo svoječasno udeleževal na-rodno-obrambnega dela. Bil le član znanega omizia pri »Belem volku« ki Je Izdatno podpiralo Ciril-Metodovo družbo. S preminulim g. Kreičljem leže v grob markantna ljublianska osebnost. — V Stožlcah pri Ljubljani Je umrl v petek gostilničar »pri Urbančku« g. Ivan Pečnik. Pokojnik le bil tast g. trgovca Tomaž* Mencingerja In svak g. Matije Dolničarja, restavratorja v hotelu Tl vol. Časten Uma spomin! — Člani Ljubljanskega Sokola te pozivajo. da se udeeže pogreba br. Antona Krejčija, v pondeljek, v civiiu t znakom. Zdravo! — Odbor. _ Pevski zbor Glasbene Matice t Ljubljani, člani moškega zbora se vabijo, da se udeeže pogreba g. Antona Krejčija, očeta Matičnega odbornika dr. Viljema Krejčija. Zbirališče v pondeljek ob pol 3. url popoldne, pred hišo pokojnika. Wollova ulica. — Nove lekarna v LJublianI. Mag. pharm. Stanko Kmet Je zaprosil za ustanovitev nove lavne lekarne v LJublianI. In sicer s stojiščem: Selenburgova ulica. Aleksandrova cesta, Prelernova ulica ali WoU fova ulica. — Čiščenje hodnikov. Z ozirom na brezbrižnost hišnih lastnikov, najemnikov, hišnikov Itd., ki se Je pokazala v čiščenju hodnikov v zadnjem času zapadlega snega, raz-gaša mestni magstrat sledeče: Po lih cestno-pollcljskega reda za mesto Ljubljano z dne 10. septembra 1897, le dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih prostorov hodnik ali pešpot tik posestva nemudoma očistiti sne-Ka in, če vsled tega polzi ali kadar se napravi poledici, tudi takoj posuti s peskom, pepctoin ali kako drugo tako stvarjo. Sna-Senl« In Doainaai* M iavriiti v iirinl hod- LJubljana, dne 26. Januarja nika ali pešpota. Kadar zapade sneg ponoči ali se napravi poledica, opraviti le sna« ženje ali posipanje vsaj do 7. ure zjutraj. Pri neprestanem sneženju Je osnažitl hodnik ali pešpot večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Z dvorišč se ne sme sneg ail led skladati na cesto, tem* več ga Je izvoziti v Ljubljanico ali na od-kazana skladišča. Sneg, ki sam zdrčl alt se pomeče s strehe, morajo hišni posestniki nemudoma ob svojih stroških IzvoziU s ceste. Za Južnega vremena Je hodnike ali peš* pota po potrebi večkrat na dan očistiti iul in blata. Ta določila je razumeti tako, da Je dolžna vsaka Izmed gori naštetih oseO čistiti hodnik ob vseh svojih posestvih, ki leže v območju mestne občine ob Javnih prometnih prostorih, ne glede na to, da so mogoče ta posestva nezazidane parcelo, vrtovi, skladišča, hišne strani brez vhodov, zidovi, ograje, kakor tudi ne glede na to, ali Je ob posestvu zidan hodnik ali ne, Tudi ne oprošča te dolžnosti dejstvo, d* cesta ob posestvu ni dovršena. Merodajno Je le, ai teče mimo posestva Javen pešpot ali ne. Dalje ne zadostuje, da se oči-sti hodnik sam, ampak očistiti ie treba tudi cestni Jarek, ki teče ob hodniku In sicer tako, da se voda z lahkoto odteka. Ce bi se kdo protivii Izvrševati te dolžnosti, dal bo mestni magistrat opraviti dolžno delo na njegov račun. Poleg tega zadene prestopnika po cestnopollcijskem redu globa od 10 Din do 1000 Din. oziroma v silučaju neizterljivosti zapor od 6 ur do 14 dni. Izgo* vor nepoznanja teh predpisov ne opravir čuie. — Mestni magistrat ljubljanski. — 10 dinarski bankovci (kovači) se s 1. februarjem ne bodo več sprejemali. Zae menjala Jih bo Narodna banka za 10 dinar« ske bankovce nove emisije. — Udruženie trgovcev z manufaktur* Beograjski trgovci z manufakturo so skleni I ustanoviti udruženie trgovcev z ?nanu» fakturo, ki bi združevalo trgovce te stroke iz cele države. — Celjske vesti Mestno gledališče. Danes v nedeljo 27 januarja se vrši ob 16. url v našem mestnem gledališču otroška predstava »Zakleti princ«. Večerna predstava »Svet« odpade. — Mestni magistrat razglaša, da so odslej ukinjene omejitve glede oddaje električnega toka ia se isti lahko zopet rabi za obratovanje po svoi čas izdanem razglasu, kateri določa, katere ure se iahko tok rabi v zimskem času. — Predsednikom športnega k 1 u b a Je bil na zadnjem občnem zboru zopet Izvoljen dr. Zoran Jošt — Izredna seja celjskega občinskega s v e t a se Je vršila v petek zvečer v mestni posvetovalnici. Razpravljalo se Je v isti o dodatnih predlogih k proračunu za leto 1924 Iz finančnega odbora ter o poročilu elektrifikacijskega odbora. — Občni zbor zveze gostilničarskih zadrug za Štajersko, Prekmurje In Mežiško dolino se Je vršil ob številni udeležbi v četrtek dne 24. t. m. Zborovanju le predsedoval g. Božič, ki Je v otvoritvenem govoru podal izčrpen pregled o razvoju In delovanju zveze. V zvezi je včlanjenih 28 zadrug. Na Spodnjem Staierskem Je samo še četvero zadrug, ki niso pristopile k zvezi Zveza le odločno nastopala proti vinotočem. ki Jih Je samo v ljutomerskem okral« osemsto. Gospod Božič Je Iziavll, da zveza nima nič proti temu. če se kaznuje gostilničarje, ki navijajo cene, vendar se pa mora vedno točno ugotoviti krivdo z vpošteva-njem vseh stroškov, ki so v gostilniškem obratu. Da v gostilniški obrti niso nalbolj rožnate razmere, dokazuje že to, da se Je v zadnjem časti moralo zapreti 40 slabo idočih gostiln. Zveza se izreka proti temu, da se na deželi zdravniško preiskuje natakarice. Finančni svetnik g. V a I i a v e c je na občnem zboru poročal o zakonu o taksah. Po poročilu se Je razvila debata, katere so se udeležili med drugimi gg. dr. Pretner In Djordievič, predsednik središnje-Ra odbora gostilničarskega Saveza. Zvezni občni. zbor Je končno razpravllal o bolniškem zborovanju in na predlog obrtnega komisarja ?. Založnika sprejel resolucijo, da se naj za Slovenijo ustanove trije okrožni uradi In da se naj zniža uradnlštvo pri okrožnem uradu v Ljubljani. Po zaključenem zborovanju Je zborovalce povabil g. hotelir Martinovlč na okusno prireleni banket — Mariborske vesti. V soboto 26. t. m. Ja po daljši bolezni nmrl 19lemi sedmo-šoiec tukajšnje gimnazije Leon Pučetlk, sin nadučitelja Pučellka v Krčevini. Pogreb bo v pondeljek ob 3. url popoldne Iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju na ta-mošnje pokopališče. Prizadeti narodni rodbini naše sožalje. — Mariborska požarna brantba Je dobila naročeno novo bris« ealnlco na bencin, ki Je namenjena zlasti za požare v okolici. — V minulem tednu Je umrlo v Maribom 8 oseb, od teh pet moškega in tri t enakega sptfa. — Nočno lekarniško s'?*!*0 ’ma Pri* hodnji teden lekarna prt »Mariji Potiuga]« na Aleksandrovi cesti. -- V torek 29. t m. se vrši v carinskem skladišču na lulnem kolodvoru llcltaeila raznega blaga. — Prihodnja sela mestnega ob«l*-skega sveta se vrli v četrtek 31. t. m, ob 7. url zvečer * nadaljevanjem dnevnega reda zadnje sele. -- Mariborsko ma-r Donet no gledališče vprleori v ne-delto 27. t m. ob 3. uri popoldne v prostorih Narodnega doma »Snegulčico«. — V noči od 22. na 23. t m. ao neznani storilci podrli precejšen del plota v razstavnem prostoru poleg Dijaškega doma v Prešernovi ulici. Sodi se, da Je moralo biti udeleženih pri tem vandalizmu. Čigar vzrok le neznan, več oseb. — Zaradi potepuštva in tajne prostitucije Je policija aretirala 28 letno brezposelno blagajničarko Alojzijo Kranjc iz Sv. Mohoria. — Medtem, ko Je posestnik Alojzij Walcherr Iz Slivnice ob Dravi nakupoval v neki trgovini na Koroški cesti, so se mu sptaiill pred trgovtno konji in zdirjali po Koroški cesti do gostilne na Vodnikovem trgu, kjer so se ustavili Nezgoda se ni pripeUa rU-kakšna, — Ptujske vestL Tukajšnji Športni klub priredi, kakor občaino vsako leto 1. februarja v prostorih Društvenega doma svojo 111. športno vesel co. —■ Dne 24. la-nuarJa 1924 Je bil od tukajšnje poitcije aretiran neki Edvard Pioberger, star 25 let It Nemške Avstrile, ker Je prekoračil mejo ter radi Javnega nasiistva v Ptulu. P> tem neki Ivan Kolar, 45 let star, radi tatvine perutnine Ud. k Božjast Je vrgla na Dunajski cesti ne. daieč od vogala palače Jadranske banke neko kmetsko ženico. Nezavestno ao to odpeljali na mUob ooatato Kronika. k Ponesrečen! delavci. Pr! stavbi to-Janie »Zlatorog« v Mariboru si Je zmečkal flelavec Jakob K r e m e t desno roko. — V tovarni strojev ta livarni železa v Hočah pri Mariboru se je polil vajenec Konrad Trn jak z raztopljenim svincem po obrazu w je dobil težke poškodbe. — V tovarni nesnih izdelkov v Alariboru se je prodajalec Rudolf Z e 1 i š k a r z velikim nožem težko obrezal po levi roki. — Na zgradbi tvrdke »Stograd* v Kranju se je obrezal » starini železom del. Matej Mihelčič po desni nogi in se mu Je rana nevarno zastrupila. — Na potu v predilnico v Tržiču M padel dclavec France Zupan na zlede-fcelih tleh in se težko poškodoval po raznih Selih tefesa. — V kemični tovarni l. Bahovec v Kamniku je padel delavec Matevž uro S e IJ s precej visoke lestve in se po-Ikodoval po rokah in na gl avl — V kovač-Sjcl Matija Laha V Stahovici pri Kamniku m Je zmečkal vajenec Josip Štern pri Vrtalnem stroju prste na desni roki. — Pri Zgradbi tovarne platnenih izdelkov v Jar-ph Je odletel zidarju Janezu Mlinarju jošček cementa v levo oko in mu poškodoval roženioo. — V tovarni usnja v So-Jtanju Je stopil delavec Vincenc P a i e r z desno nogo med vzpore0; telečje do 3 kg 18, do 4 kg 18.50, do 5 kg 19.50, do 6 kg 17.50; konjske kože 6 80, kozje prlraa 40, drugovrstne 30, ovčk z volno 41 čsL kron kos. *■ Pariz, 24. jan. — Goveje, težke 235, srednje 238, lahke 215, kravie, težke 223, lahke 210, telečje nad 12 kg 281, 6 do 8 kg 466, pod 5 kg 575 frankov. Trgovina živahna, cene radi padca franka naraščajo. X Zamena detetdlnarsklh novčanlc. Stari desetdinarski bankovci se morejo zamenjati do 10. februarja pri vseh fllljalah Narodne banke, od 10. februarja do 10. ju-nila pa samo pri Narodni, banki v Beogradu. X Naši zlatniki Naša država ?e poverila češkoslovaški kovalnic! denarja v Kremnlcl kovanje naših dukatov. X Prepir radi agrarne retorme. V petek le bila v hotelu »Petrograd« sklepna seja konference vojvodinskih veleposestnikov glede ureditve agrarnega vprašanja v naši državi, kl jo je priredilo poljedelsko društvo »Nj va* In o kateri je naš list že poročal. Vseh Sest sekcij Je podalo poročila o svojem delu. Videlo pa se Je. da so se v teh referatih pojaviTa nesoglasja, vsled česar je bila konferenca odpodena za kasneje, da se med tem spravilo nesoglasja v sklad. Veleposestniki so posebno nejevoljni na profesorja za narodno gospodarstvo na subo-tiški pravni fakulteti, dr. Milana Neddjko-• vlča, ker se Je zavzemal za male kmete in proti temu, da ostanejo vcllkf kompleksi zemlje v eni roki. X Posojilo beograjska občine. Beograjska občina je najela pred kratkim posojilo v znesku 7 miliionov dinarjev, od katerega je dosedaj prejela 2,600.000 dinarjev. Ostanek dobi najkasneje do 15. februarja. Posojfo bo občina porabila za zgradbo občinskih stanovanj. X Narodna banka v Nišu. Narodna banka bo pričela v kratkem na bregu reke Nlšave graditi poslopje za svofo niško podružnico. V zgradbi bo nameščena tudi centralna uprava fondov. X Novo telefonske Imenike za celo državo bo v kratkem izdala država. Imeniki pridejo v promet najbrž že do februarja, X Nemške reparacije r naši državi. V petek popoldne Je bila v zunanjem mlostr-stvu konferenca višjih uradnikov tega re-sorta s finančnim ministrom dr. Stojadinovi-čem glede reparacij. Izdelana so bila nova navodila, ki naj se pošljejo našemu delegatu v reparacljskl komisiji v Parizu. Sedaj gre namreč za to, da izda nemška vlada vsem svojim dolžnikom na račun vojne odškodnine bone, ki naj bodo dobro kriti, med drugim tudi z zasebnim Imetjem nemških državljanov, Ker so se v tem vprašanju pojavila razna mnenja, je zahteval naš delegat navodila vlade, da se bo zn»i ravnati. Definitivnih Instrukcli Pa ni mogoče izdelati, ker se čaka, da se povrneta gg. Pa» Uč in dr. Ninčlfi iz Rima. Borzna poročila. C u r l h, 26. Januarja. New York 586 London 24.49, Parit 25.95, Milan 25.12. Praga 16.75, Budimpešta 0.0205, Bukarešta 2.89, Beograd 6.60, Sofija 4.12, Dunaj 0.008125, avstrijske krone 0.00815. Berlin, 26. Jan. Dunaj 59,105.000. Milan 182.044,000.000, Praga 121.695.1:00.000, Pariz 188.528.000.000, London 17 iilij.>nov 705.625.000.000, New York 4.189.500,000.000, Curih 723.686,000.000, Beograd 47 milijard 979.000.000. Kino »IDEAL" predvaja v pondeliek 28, torek 291 In sredo 30. t m. veliko pustoiovlno flpaška ljubav • priljubljeno igralko MiSS du PoM. Kot dodatek progTama ljubka veseloigra v 2 dejanjih „MBL9 HEUESTICr z BABY PEGGY. Prednaznanilo! Dne 31. lan. v kino JDEALN: HARRY HILL ..Peklenski stro]“. 1 @ FEMINA 9 V uvod Jn pojasnilo. Iz krogov naših bralk se nam piše: Idejo, otvoriti predalček »Narodnega Dnevnika« tudi za nas, pozdravljam najtopleje. Posebno nam, ki živimo na deželi in nimamo na razpolago listov in revij, ki se v Ljubljani najdejo vsaj po društvih in kavarnah, bo tak-le nedeljski prigrizek, ragu različnih delikatnih stvari, jako dobrodošel. Meni osebno prija tudi stil Vaše prve kozerije; vendar če dovolite, bi izrekla skromno kritiko: Predvsem — gospod urednik, ali Vam je to res všeč: Zenski kotiček? — Zenski kotiček, — hm, oprostite, malo se smehljam!— Zenski kotiček — Ne, to ni — šik. In šik in šarm sta vendar oni mogočni komponenti, ki tvorita ženo. Zenski kotiček, — vidite, to je okorna moška formulacija. — Me bi rekle — no, — rekle bi — Pa kaj, če bi rekle: Femina? — Ali slišite ta lepi zvok vokalov? Fž - ml - ni — akord — tajinstven, ki vabi, obeta, zahteva in je vendar mehak in nedoločen, kot z najfinejšo kopreno zastrt. Da, Femina, prosim, prekrstite Vaš — ali naš? — kotiček v »Femina«. In tam nam pripovedujte o vsem, kar nas zanima; pišite o benečanskih vazah in sevreških pdrcelanih, angleških otrocih in turških haremih, o ženskem gla-sanju, o čilimih, o cipelah in starih Skrinjah, o žen sit. ih ministrih itn bretonskih kuhinjah — o cvetlicah in vrtovih In ljubezni------------------------------------ O, neizčrpni so viri, s katerimi lahko utešite našo žejo! Ne dajte tedaj, da nas žeja!« Kakor vidite, velecenjena prijateljica, smo ugodili Vaši želji in tako bodi, in tako krstimo danes slovesno ta predal našega lista, ki naj Je posvečen Vam, žene naše in naša dekleta! In sedaj ima besedo naša redna dopisovalka. Evo, kako nas ošteva: Gospod urednik! Ne, dragi prijatelj, tako-le se pa nisva zmenila. To je nesramno, zahrbtno, podlo. To je brezobrazno Vi me kompromitirate, smešite, onemogočate. Kaj Vam pa hodi na misel? Jaz uporabljam diplomatske trike ko Bemcš ln Ninčič in Duca, da iztrgam svoji — par-don in Vaši prijateljici skrivnost njenega žametnega en - tout - cas — vi pa vse izblebetate! Ona je pol ure gluha kar na obe rožnati ušesci, končno pa se mi zasmeje direktno v moj sladkobno - prijazno skremženi obraz s svojim zdravim, zvenečim smehom in prebeli-mi svojimi volčjimi zobmi: »Beži no, saj me je včeraj odo uro mrcvaril, dokler mu svoje harmonike nisem demonstrirala.« Eno edino opravičilo imam za Vaše brezprimemo drzno vmešavanje v moj resort: Ker o tehnlld fabrtkacije ženskih klobukov nič ne razumete, pri Usti demonstraciji tudi niste »porajtali«, da je oni pas črnega baržuna natančno 30 cm širok in poljubno 80 — 100 cm dolg, po širini sešit; opremljen spodaj in zgoraj z 2 cm širokim robom (nevidni ubodi), v katerem se nahaja ozka, močna, svilena elastika, s katero se da zadrgniti na poljubno dolžino, taka da izgleda ves stvor kot kak žameten ročnik (muf). Vi ste seveda bolj gledali na Mirine spretne ročice, kako so posadile ta ročnik na oni mali klobuček s prav prav ozkim, navzdol zavihanim krajcem, v katerem hodi po svojih gospodinjskih poslih v jutranji ljubljanski megli. Samo šop Petelinjega perja ji maha takrat ob desnem ušesu. No, in ko je odpela oni šop, in nataknila »harmoniko« in jo stisnila tu, in razširila tam, in nagro-madila gube na desni ter potegnila garnituro na levi nizdol, poveznila spodnji rob čez krajec, ga zopet dvignila ter križala robova, vse skupaj snela, zvila v »korobač« in ž njim okrasila svoj zonček pošev, v zašpiljen konec korobača pa zataknila iglo iz žeta ali celo par dragocenih šapljinih »nitij«, in ko ste občudovali vse te kreacije na njeni dražestni glavici, in niste vedeli, ali je lepša v tem, ali onem, ali tistem-le klobučku, in ko so vendar bili vsi ti trije, štirje klobučki eden sam in edini. Še sveto trojico bi na tak-le način pregruntala naša prijateljica Mira. Zato se ne čudim, da se'Vam je tistega mrzlega popoldne; ko je sneg škripal pod nogami, in ste za zledene-limi okni »Emone« zazrli valujočo črno maso pod sivini oblakom cigaretnega dima, zahotelo mirnega kotička s pisanimi, z mehkimi blazinami obloženimi mii drami pod oranžno rumeio *lah-tirno« v Mirinem salončku. Zahotele se Vam je zlatorumenega čaja v tenki skodelici iz kineškega porcekma, dišeče cigarete in vonja belih rimskih hijacint, ki ji cveto na mizici od črnega laka. Morda ste za trenotek pritisnili na obrito lice v zeleno in rumeno pisano svilo odetega mandarina, ki ždi v velikanskem fotelju in se enakomerno dostojanstveno smehlja vsem čajaželjnim posetnikom lepe gospč. Saj veste, da danes ko se opajamo z opijem in kokainom, velja le še ekstremni orijent: Lutka naše bebe mora biti indijska plesačica ali skrivnostni brahma, iz salona naše modernice pa se je umaknil obrabljeni zapadni beli pajac ter leži pomečkan med staro šaro. Ubogi, beli, dobri Pierrot... M. NAŠIM BRALKAM. Upoštevajoč željo naših naročnic, naj bi jim nudili čim pestrejše čtivo, smo se odločili, da rezerviramo v vsaki nedeljski številki »Narodnega Dnevnika« večji prostor, kjer bi se obravnavala vprašanja, ki zanimajo naše žen-stvo. Pismo, ki je priobčujemo uvodoma, nas je resnično razveselilo. Zeiimo si mnogo takih in drugačnih pisem. Pišite, drage sestre! Vprašujte in kramljajte, kritikujte in nasvetujte in če hočete — pesniku jte! Preskrbeli smo, da se bo v našem uredništvu vsako pismo prečitalo, upoštevalo, kar je upoštevanja vrednega, nasvetovalo in bodrilo in morda, morda celo odkrilo kak pisateljski ali pesniški talent Torej piš|te, sestre! V SOBOTO, 9. FEBRUARJA 1924 SE ZBERO VSE MASKE V »NARODNEM DOMU« kjer se bo vršil I. ŠPORTNI KARNEVAL. Podpirajte Jugoslov. Matico! To in ono. KAKO JE BILA OBLEČENA EVA? Ravnatelj dunajske Ljudske opere je angažiral znano dunajsko plesalko Zanik za glavno ulogo v svoji pantomimi, ki vsebuje povest o Adamu in Evi. Skušnje so se vršile v navadnih oblekah in je bilo vse v redu. Ko pa se je pri prvi predstavi dvignil zastor, je bilo občinstvo silno iznenade-no: plesialka se je prikazala občinstvu in ravnatelji v Evini oblekL Ker se je bal ravnatelj škandala, je ukazal spustiti zastor in prosil plesalko, naj se vsej malo obleče. Plesalka je odklonila ravnateljevo prošnjo v imenu umetnosti in zgodovine. Ravnatelj je moral občinstvu vrniti denar in je vložil tožbo proti plesalki. Pred sodniki je prišlo do pikantnih scen. Plesalka je izjavila: Igrala bom v obleki, ki se mi zdi primerna. Ravnatelj: Toda ne samo s figovim peresom. Plesalka: Zakaj ne v fraku? Sodišč« je preložilo razsodbo v svrho proučavanja sv. pisma in ugotovitve, kako je bila oblečena Eva. KAKO SI JE CONAN DOYLE IZMISLIL SHERLOCK HOLMESA. »Strand Magazine« priobčuje spomine Conan Doylea, ki pripoveduje med drugim, kako si je izmislil Sherlock Holmesa: Mrzlega zimskega večera v decembru 1889 sem prišel na Dunaj s svojo zdravniško diplomo v žepu. Imel sem znanstvene ambicije in sem hotel postati najboljši zdravnik za oči v angleški prestolici. Dovršil sem prve študije na osfordski univerzi in sem jih nameraval nadaljevati na Dunaju, ki je bila takrat Meka očesnih specijalistov. V Londonu pa je pomenilo mnogo, ako je mogel kdo reči: študiral sem tudi na dunajski univerzi. Po pravici povedano, učil se nisem veliko, pač pn sem pridno zahajal v vesele družbe. Spoznal sem Brinsley Richarda, dunajskega dopisnika londonskih »Times«. Stanoval sem v majhnem zavodu, kjer sem plačeval silno malo za stanovanje in hrano. Za časa mojega bivanja na Dunaju mi je padla v glavo misel, da bi napisal kak roman. V par tednih sem končal svojo prvo knjigo. Preživel sem štiri mesece na Du-unaju m sem $e vrnil v London kot očesni specijalist. Upal sem na dobro iclijentelo in sem iskal pripravne prostore za svoje pa-cijente. Začasno sem vzel v najem dve sobi na trgu Devonnhire št. 2 v hiši, ki si ml je zdela za to najprrpravnejša, ker je oddaljena samo pet minut od Wimpolestreete. V tel hiši se jp rodil veliki detektiv Sherlock Holmes. To se je zgodilo 'ako-le: Pacijentov ni bilo od nikoder. Obe sobi sem sijajno uredi), za kar sen* potrošil 102 šterllnga, toda nobenega človsi a ni bilo, ki bi mi zaupal svoje oči. Vsako jutro sem šel na trg De-vonshlre in ob 10. sem bil že pripravllen v svojem ambulatoriju. Toda nobenemu ni padlo v glavo, da bi me prišel motiti. Čakal sem vsak dan od 10. do i6. ure In vedno zaman. In dobro je bilo tako. Ko sem tako mnogo ur zaman čakal, mi ,e padla v glavo čudna misel: Ali bi ne mogel nadaljevati svojega literarnega dela, ki sem ga pričel na Dunaju? K temu me je silila denarna potreba. Sklenil sem, da pričnem pisati kratke in privlačne policiiskc zgodbe, osredotočene okoli ženiialuega detektiva. Ker so bile novele kratke, sem jih mogel dovršiti v dveh ali treh tednih. Po preteku enega meseca sem izročil svojemu založniku prva dva romana o Sherlotk Holmesu. Doživel sem velikanski uspeh in moja usoda je bila zapečatena. TEIGE — COMP, družba za preskrbo krivih pričevanl z neomejenim jamstvom. Pri nadaljnl razpravi v tem setizacijo-nelnem procesu, o katerem smo že poročali. so bile zaslišane razne priče In ostali obtožencL Razpravna dvorana je bila nabito polna. Razprava je pokazala, na kak način je dobivala družba Teige svoje procese. Ljudmila Teige je tožila odvetnika dr. Bucka radi razžaljenja časti in je proces s svojimi najetimi pričami tudi dobila. Proti zdravniku dr. Syrovemu je vložila tožbo na odpoved stanovanja, ker je baje zdravnikova sestra stanovanje odpovedala. Tudi ta proces Je Teige dobila. Pri sedanji razpravi pa se )e pokazalo, da so vse priče izpovedale krivo. Zanimiva Je bila tudi tožba rad! raz-žaljenja časti, ki jo je vložil potnik Winter- stein proti Ljudmili Teige. Pri tedanji razpravi so nastopale priče Ljudmile Teige zelo predrzno; v korist Ljudmile je tedaj tudi pričal profesor češke tehnične visoke šole Kittner. Sedanja razprava je pokazala, da so vse priče, tudi prof. Kittner, lagale. Slednji se izgovarja, da ie ravna! v dobri veri. Trgovec Wolf je imel srečo, da je stanoval v hiši sester Teige. Prosil je Ljudmilo, da mu dovoli napeljavo električne luči na lastne stroške. To ji je tudi večkrat pisal. Toda Ljudmila ni hotela tega dovoliti; pač pa mu je sodnijsko odpovedala stanovanje, češ da je Wolf izjavil da bo v gotovem času stanovanje odpovedal, če mu Teige-jeva ne dovoli napeljave elektrike. Dasiravno Je bila trditev Izmišljena, Je Tei-gejeva dobila proces s svojimi naučenimi pričami. Priča 23-letna poslovodkinja Caslavsky izpove, da jo je Ljudmila nagovarjala, da naj pred sodiščem priča, da je bila navzoča pri smrti matere Ljudmile Teige in da je slišala njeno oporoko, v kateri zapušča svoje hiše le omenjenim trem sestram, ne pa tudi svojemu sinu inženjerju Teige. Ljudmila je tedaj dejala Caslavskyjevi. da služi s svojo izpovedjo sveti stvari in ji je obljubila zlat prstan. Obtoženka Ljudmila Teige je nato napadla Caslavskyjevo, češ da je hodil k njej nek moški. Na protest priče je predlagal predsednik senata, da se protokoliraio vse žalitve, ki jih je v procesu zagrešila Teige. Ta je namreč z raznimi medklici in žaljivkami žalila vsako pričo, ki je izpovedala proti njej. Celo prigovarjanja njenega zagovornika niso zalegla. Karakteristično je za obnašanje Ljudmile Teigove na zatožni klopi, da je večkrat razžalila tudi navzoče občinstvo in da je izjavila, da se ne more drugače braniti, kakor tako, da obdolžuje priče. Milijarder Furd je nedavno reke -d: bo irnei za deset let vsak ameriški državljan svoj avtomobil. Cene njegovim avtomobilom bodo iako nizke, da si ga bo lahko omislil vsak današnji »revež-.. Zasutih je bilo v rudniku Nunaada. k> leži 80 milj južno od El Paso v Amerik, 50 rudarjev. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika* Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Poslano. IZJAVA. Z ozirom na izgovor gospoda. Al. Sire- ■ harja, kavarnarja »Central«, kakor sem ga-podpisani čital v »Jutru« z dne 23. L m češ, da sem ga dal na kandidatno listo ce‘ nilne komisije brez njegove vednosti in privoljenja, ter da je za to zvedel šele v soboto pred volitvijo, mi je častna dolžnost, da izrazim, da je ta izgovor g. Streharja čisto enostavna neresnica, kajti gospod Strehar je bil dne 16. t. m. pri od-borni seji gostilničarske zadruge navzoč, ko se je imenovalo poleg drugih tudi njev govo osebo, v kar je tudi privolil in kar. zamorejo potrditi tudi vsi takrat prisostu-joči odborniki. Odsotna sta bila samo gospoda Jančič in Kflhar. Pripomniti moram, da mi je vrlo žal da moram nastopati proti, svojemu stanovskemu kolegu, toda v za«, ščito resnice pač ne gre drugače, Maribor, dne 25. januarja 1924. Al. Klesdč, Lr. * Za vsebino te izjave odgovarja uredi nišivo le v toliko, kolikor določa zakon. ____________________________________________ C Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša dobra, zlata mamica gospa Antonija Ferant v Gospodu preminula. Pogreb predrage pokojnice se vrši v pondeljek 28. januarja ob 16. uri iz hiše žalosti Ambrožev trg št. 3 na pokopališče k Sv. Križu. Štefan Ferant, Anton Ferant sinova. Antonlia Ferant hčerka. Vladko, Bogka, Leopoldlna Ferant Danica sinaha. Marica. Anica vnuk in vnukinj«. n jede v Ljubljani, slavnemu občinstvu vljudno naznanja, da je v Mil Uriutln* skesa samostana, KONGRESNI TRG 19. (poleg nunske cerkve) otvoril trgovino 2 elektrotehničnimi predmeti za nizka in visoko napetost. Gradnls telefonskih central, hllnlh telefonov In zvoncev. — Senčniki za moderno razsvetljavo lastnega Izdelka vedno v zalogi Tel. it 3. Zaloga telefonskih aparatov. TeL It S. Henry Murger 22 La Bohčme. Prizori Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) »20. marca: Zajtrk 1 fr. 50 c.; tobak 20 c.; kosilo 2 fr.; monokel 2 fr. 50. 0!« je rekel Marcel, »monokel gre na tvoj račun! Zakaj si rabil monokel, saj dobro vidiš?...« »Dobro veš, da sem moral napraviti za »Mavrico« oceno slikarske razstave; nemogoče pa je napisati kritiko o slikarstvu brez monokla; to je bil legitimen Izdatek. Potem?...« »En trstovec...« »O, to gre na tvoj račun,« fe dejal Rudolf, »trstovca ti ni bilo treba.« »To je vse, kar sva Izdala 20.,« je dejal Marcel, ne da bi odgovoril na prijateljev očitek. »21. sva zajtrkovala v mestu, obedovala tudi in večerjala tudi.« »Tega dne nisva mogla veliko zapraviti?« »Zares, prav malo... Komaj trideset frankov.« »Zakaj pa?« »Ne vem več,« je rekel Marcel; »toda to je za-belježeno v rubriki .različni izdatki'.« »Nedoločen in podel naslov,« ga je prekinil Rudolf. »22. marca. To je dan, ko je nastopil službo Baptist; dala sva mu na račun njegove plače 5 fr.; za orglice 50 c.; za odkup $tirih majhnih kitajskih otrok, ki so jih njihovi neverjetno barbarski starši obsodili, da jih vržejo v Rumeno reko, 2 fr. 40 c.« »Kaj!« je dejal Rudolf, »razloži ml malo nasprotje, ki ga zapazim v tej točki. Ce daješ denar orglicam, zakaj žališ barbarske starše? In ali Je bilo sploh potreba odkupovati kitajske otroke? Ce bi bili ------------------------------ »Po rojstvu sem plemenite narave,« je odvrnil Marcel, »daj, nadaljuj! Do sedaj sva se le zelo malo oddaljila od principa varčnosti.« »Dne 23. ni nič zabeleženega. Dne 24. isto. To sta dva dobra dneva. Dne 25. dal Baptistu na račun njegove plače 3 fr.« »Zdi se mi, da mu dajeva zelo pogosto denar,« je dejal Marcel, kot bi premišljeval. »Mu bova manj dolžna,« je odgovoril Rudolf. »Dalje!« »Dne 26. marca: različni in glede umetnosti potrebni izdatki 36 fr. 40 c.« »Kaj sva mogla vendar kupiti tako koristnega?« je dejal Rudolf, »jaz se ne spominjam. 36 fr. 40 c., kaj vendar more to biti?« »Kako se ne spominjaš?... To je bilo na dan, ko sva šla na stolpe cerkve Notre-Dame, da bi videla Pariz s tičje perspektive...« »Toda to stane le osem sous, če greš na zvonik,« je rekel Rudolf. »Da, toda nato sva obedovala v Saint-Ger-mainu.« »To je potem jasno.« »Dne 27. ni nič zabeleženega.« »Dobro. To je varčnost.« »Dne 28. dal Baptistu na račun njegove plače 6 fr.« »Oh! Zdaj sem prepričan, da nisva Baptistu nič več dolžna. Celo on bi utegnil biti nama kaj dolžan... Treba bo pogledati.« »Dne 29. No, 29. ni nič zabeleženo; namesto izdatka je tu začetek članka o nravnosti« »Dne 30. Ob! Imela sva goste na obedu: veliko izdatkov, 30 fr. 55 c. Dne 31, to je danes, ie nisva nič Izdala. Vidiš.« a tani besedami le Marcel končal, »knjigovodstvo je bilo zelo enostavno. Vsota ne znaša 500 frankov.« »Potem mora ostati še denar v blagajni.« »Lahko pogledava,« je rekel Marcel in odprl predal. »No, ničesar ni več. Samo en pajek je tu.« »Pajek zjutraj pomeni skrbi,« je dejal Rudolf. »Kam za vraga je moglo izginiti toliko denarja?« je potrto povzel Marcel, ko je videl, da je blagajna prazna. »Za boga, to je čisto enostavno,« je rekel Rudolf, »dala sva vse Baptistu.« »Čakaj vendar!« je vzkliknil Marcel in segel v predal, kjer je zapazil kos papirja. »Pobotnica za zadnjo najemnino!« je vzkliknil. »Vraga,« je dejal Rudolf, »kako je prišla sem?« »In še podpisana,« je pristavil Marcel; »torej si ti plačal gospodarja?« »Jaz, pojdi pojdi!« je rekel Rudolf. »Pa vendar, kaj pomeni...« »Toda zagotavljam te...« »Kakšna je torej ta skrivnost?« sta zapela oba v koru po melodiji finala »Bele dame«. Baptiste, ki je ljubil glasbo, je takoj pritekel. Marcel mu Je pokazal pobotnico. »Oh, da,« je dejal malomarno Baptiste, »pozabil sem vam povedati, gospodar je prišel danes zjutraj, ko vas ni bilo doma. Plačal sem mu, da bi mu ne bilo treba še enkrat priti.« »Kje ste dobili denar?« »Oh, gospod,« je dejal Baptiste, »vzci sem ga iz predala, ki je bil odprt; mislil sem celo, da sta ga pustila gospoda odprtega v ta namen in rekel sem sam pri tebi: Gospodar bo prišel po najemnino, treba mu bo plačati; in napravil sem, kot bi mi bili naročUL« »Baptiste,« j« rekel Marcel ves bled od jeze, »prekoračili ste Milno zapovedi; od danes naprej ne spadate več v najino hišo. Baptiste, dajte svojo livrejo!« Baptiste je dal z glave čepico Is povoščenega platna, ki je sestavljala vso njegovo livrejo, In jo izročil Marcelu. »Dobro,« je rekel ta; »sedaj lahko odidete ...«■: »In moja plača?« »Kaj pravite, ali se šalite? Prejeli ste več, kot sva vama bila dolžna. Dal sem vam 14 frankov v komaj štirinajstih dnevih. Kaj počenjate s tolikim denarjem. Torej vzdržujete plesalko?« »Na vrvi,« je pristavil Rudolf. »Zapustiti me torej mislite,« je rekel nesrečnj služabnik, »brez zavetja za mojo glavo!« »Vzemite nazaj vašo livrejo!« j« odvrnil Marcel, ginjen kljub svoji volji In dal je čepico Baptistu. »Vendar je ta nesrečnež razmetal najino imetje,« Je rekel Rudolf, videč odhajati ubogega Baptista. Kje bova danes obedovala?« »Jutri bova že vedela,« je odgovoril Marcel VIII. Kal stane petfrankovskl novec. Neke sobote zvečer, ko še ni živel skupno -gospodično Mimi, ki jo bo čitatelj kmalu spoznal, se je Rudolf seznanil pri svoji mizi v restavraciji s prodajalko lišpa, imenovano gospodično Lavro. Ko je modistinja izvedela, da je Rudolf glavni urednik »Mavrice« in »Kastorja«, dveh modnih časopisov, mu je pogosto pomenljivo namignila, ker .ie upala, da ji priobči reklame za njene proizvode. Na te izzivalne poglede je Rudolf odgovoril z umetnim ognjem madrigalov, da bi ga bil zanj lahko zavidal Benserade, Voiture in vsi Buggierl galantneg* sloga. Ko je po obedu gospodična Lavra izvedela, da je Rudolf pesnik, mu je dala jasno razumeti, da bi se ne branila, snrejeti ca za svojeza Petrarco. Štev. 3. Narodno gospodarski del* »Nar. Dnevniha" Kaj I« gospodarska psihologija« Znanost, ki jo. imenujemo narodno gospodarstvo, mora danes brezdvom.io zanimati vsakega, ki mu je količkaj ležeče na blagostanju naroda in njegovega napredka. Naloge, ki jih mora danes reševati narodno gospodarstvo, niso samo neštevilne, ampak tudi Povsem drugačne, kakor pred svetovno vojno. V svetovni vojni je bil edini cilj vsake vojskujoče se države zmaga, zmaga za vsako ceno. Vsled tega ni Samo zastalo vsako delo, ki ni bilo v difektni zvezd z vojno, temveč se je tu3i zapravilo in uničilo v par letih to, kar se je preje gradilo in izdelalo v de-seHetji'hh* Narodi morajo danes ne le nadomestiti izgubljeno in uničeno, am-Pak tudi način nadomestitve prilagoditi novim razmeram. V prvi vrsti velja to za novo nastale države. Treba je najti potii, da nadomestimo izgubljeno in vstvarimo to kar nam manjka, z najmanjšo uporabo sile, snovi in časa. Kako se to izvrši, to nam pove gospodarska psihologija. Gospodarska psihologija je torej čisto praktična znanost, ona je del eksperimentalne psihologije, ki se lahko takoj uporabi v narodnem gospodarstvu. Praksa gospodarske psihologije je Prastara, ona je toliko stara kot človeški rod in človeško delo. Kakor je pračlovek spoznal, da reže njegov kame-n»t nož bolje in hitreje, ako ga zbrusi na drugem kamnu, tako se je udejstvujta gospodaTska psihologija od pračloveka iz kamene dobe do danes, ako-podzavestno. Vsa izboljšanja na tehničnem polju, Pfehod od kamna do železa, od navad-ni‘1 sani do voza in avtomobila, od dostavne grmade do radiotelegrafije, te iznajdbe imajo več ali manj *ončni cilj, doseči smoter v kolikor ^Soče najmanjšem času in z naj-^njšo uporabo sile. To podzavestno prizadevanje je postalo sčasoma zavestno in dobilo iz-raza v stavku: »Ne trati energije, uporabljaj jo.c V gospodarstvu igra človek glavno *wogo, le on obvlada omenjene tudi te- meljne količine, silo, snov in čas. Ort jih uporabja, on lahko z njimi varčuitj/ ali pa jih zapravlja. Naloga gospodaCj ske psihologije je, da preišče in vodi duhovno človeško življenje, v kolikor je to v zvezi z gospodarstvom. Ona mu pokaže edino pravo pot, da doseže svoj cilj, ona vrši v višji meri ono, kar vidimo, da se dogaja v. prirodi, namreč naravno izbero in prilagoditev. Nekoliko manj kruto izvrši to nalogo gospodarska psihologija, ker ona noče uničenja slabejših in manj vrednih, ^m-pak jih hoče le prilagoditi razmeram in jim nakazati pravo mesta, ki bi si ga naravnim potom drugače šele priborili z veliko izgubo časa. Ako postavimo človeka k delu, za katerega je najbolj sposoben in ki mu naravno, vsled tega tudi najbolj prija, ako mu dalje damo najboljše orodjo, dosežemo gotovo najvišji koristni efekt dela. Razume se, da ne sme postati postopek gospodarske psihologije istočasno vir za izrabljanje delavca, kar bi doprineslo le momentano korist delodajalcu. To bi ne bila nobena gospodarska psihologija in bi tudi ne bila kriva teh izrastkov. Kakor n. pr. ni kriv iznajditelj morfija, ki je za človeštvo neprecenljive vrednosti, za zlorabo, ki se vrši z morfijem. Zlate dobe ne bo prinesla niti gospodarska psihologija, pred precenjevanjem se moramo rrvno fako varovati kakor pred podcenjevanjem. ^Racionaliziranje dela bo dovedlo &sto gotovo do boljših delovnih pogojev, do večje intenzitete dela, pri krajSem delavnem času 'm boljših mezdah. Boijše mezde so pa istočasno tudi izvor večjih potreb, posebno še ker stopa v ospredje pridobljeni čas, ki zahteva v časovnem oziru potrebe, na katere ni preje nihče mislil. Stvari postanejo vsakdanja potreba, ki se jih je preje smatralo za luksus. Istočasno pa postanejo ravno te stvari vsled večje produkcije ceneišc. Označili smo tistvo in hotenje gospodarske psihologije. V poznejših člankih hočemo pokazati njen postopek in njene uspehe. P. Francosko gospodarstvo. h, ?.n'' sledovi ruševin, na najbolj bar-»vIl. >• na*‘n uničenih cvetočih francoskih !c a« 'Minevajo. Rodovitni in bogati Kraji so zopet v gospodarskem oziru re-®[?vrir3ni. le razrušena stanovanjska poslopja čakajo še obnovitve. Za restavracijo krajev je izdala Francija iz tastnh 5» ,nev 120 milijard frankov, preostaja le •vih m.ll!*ard za vzpostavitev stanovanjca va J?0® ni j. Označeni Izdatki se zaraču-M nhr«*.S°Leb^e11 b«dgetu kot izdatki, ki kl nai »e krijejo * nem-plačilu renarari!31?11’ 0<3por Nemčije proti najbolj državni r onl vzro’^ ki otežuje da bo deflnmvn, nan^e- Brezdvomiro je. vprašanja ureditev repa raci jskega francoski 'čno »zboljšala tudi francoskega fla‘ni? -VTli Vzrok nazadovanja Pranc^ke kf lT pa *Pekt.lacija izven Ve Vseliti \ Y Slavnem politične nara-PrehivsUtv., e namreč pri francoskem St e In dov7 rnlt«? u 0 an 1 e do francoske va- »remotrimo rfii » tem njen razpa<1- Aira Francoske .gospodarsko stanje omenjena sSfiS?,, do ^ključka, da se Bo vrednosti on.n gj ficit trgovinske bilance bo znašal približno eno mll jardo frankov proti 25 milijardam v letu 1919. Na splošno plačilno bilanco ne bo ime! ta malenkostni deficit skoro nobenega vpliva, to tem mani, ako se še vpo-števa, da ga znatno prekašajo dohodki tujskega prometa in nevidni eksport luksuznih predmetov po tujcih. Tudi industrija je po končani vojni polno zaposlena. V Franciji ni skoro nobene brezposelnosti, da celo importiratl Je treba delavce za gotove industrijske panoge. Dohodki Iz davkov so ravno vsled nazadovanja franka nerazmenoma boljši, vendar uvldeva vlada potrebo čim večje omejitve Izdatkov, da se obvaruje inflacije. Obtok novčanlc je znašal koncem meseca decembra 39 milijard. Ako se vpošte-va. da je bfo najnižje število po vojni 37 milijard frankov, ni današnje število preveliko. Razun tega je pa vlada že vrnila Ban-que de France 3.8 milijard frankov. Interesantno Je tudi dejstvo, da je bila haussa za celo vrsto papirjev lansko leto, pri več)i vrednosti franka, v mesecu februarju znatno večja kot sedaj. Akcije raznih podjetij kotirajo pač višje vsled stalno slabe tendence franka, splošno pa kaže trg za akcije višje kurze kot pred enim letom. Tendenca obligacij je pa padajoča. Taylorlev sistem. Po' poročilih prof. WalHchsa, ki je *»fl prvoboritelj za vpeljavo Taylorje- **ga sistema v Nemčiji, dobimo lahko Približno sliko o prednostih tega slstc- *** za delodajalca kakor tudi za de-»vca, ako se ta sistem seveda pravilno *• ne enostransko izvede. V neki tovarni za lesne izdelke so *• fevršili prvi poizkusi na fasonski •jnižnici. Na tej stružnici je izdelal Tjordnl delavec k večjemu lahko MO jj® 150, m. Izčrpni študij dela lega de-**'"ca je izkazal, da Izrablja le priblilio četrtino delovnega časa za res-^Cno koristno delo in da vporabi tri-časa za brušenje orodja, prestav-^nie. stroja, doprinašanje materijala, r»Prei Jnetl'°.v» tora j štirikrat toliko kot EL?nd,m .delavec 2 največjim na-oKi™ -*0 Je pri tem zaslužil 20 Kot uvs i Vec’v, ravno tako tovarnar, ftll “ic!even ^°vek ni tovarnar vtak-lett f?Za ^v”iL>Ka višjega zaslužka v Uni* m . , del vPorabil za znl- ttowtav^e:. ? iU‘ tern ie pov,ičal "wnecavam«v tako da ]e. v kratkem času lahko stavil v obrat še dva taka stroja. S tem se ni znižalo število zaposlenega delavstva; ampak ravno obratno, ker se je moral za te tri stroje nastaviti še en preddelavec; ki je Imel samo to nalogo, da je uravnaval stroje Jn doprinašal materijah Ta mali poizkus dokazuje, da Je pravilna uvedba M^forjevega sistema koristna za de-‘Ooajalca in delavstvo. Delavstvu je le ,re..a d«kazati, da se ga noče izrab-J t. ampak, da ima od tega le koristi. c;t/lr.de!avsfva proti vpeljavi tega . takoj prenehal v nekem *lu5ain» kakor hitro se je de-tevsh^ prepričalo, da se po tem niste- IT11’ v. jas!“ži- Tretji poizkus, ki nam pokaže, da Ima Tayjorjev sistem velike prednosti tudi pri najtežjih razmerah, ako se ga pravilno izvede, se je Izvršil v popravi ja In id neke kemične tovarne, kjer prevladuje ročno delo. Pregledna priprava m razdelba vsega dela, ki naj se fevršl točna izročitev po času, načinu in obsegu nntančno določenega dela posameznim delavcem in. za vsak dan, dalje preustrojitev uprave za materija! in skladišča v smislu Tayiorje-vega sistem«, vse to je dovedlo tudi v tem slučaju do popolnega uspeha. I>. Elektrifikacija Avstrije. SomSšUenSki! Zahtevajte po vseh lokalih ..Nar. Dnevnik" I Najnovejši železniški Elektrifikacija Avstrije napreduje vidno In dneviniki so polni različnih načrtov. Za Štiajersko pa je takoz\'ani Teigitschwerk v bližin« KOflacha posebnega, da ne reiiemo veleva;žnega pomena. Ta elektrarna, ki bo še letos dogo-tovljena, bo preskrbovala z električnim tokom velike napetosti v prvi vrsti vse tamkaj se nahajajoče rudnike ter industrijska podjetja. Pozneje bi se imela ta nova elektrarna spojiti z že obstoječimi elektrarnami ob Muri. Na ta način bi ge Avstrija rada osvobodila odvisnosti odi češkega premoga, kar bi v izdatni mori pripomoglo k cenejšemu obratovanju. Ker bo na ta način producirani tok zalo po ceni, ga bo mogoče uporabljati tudi za kurjavo. V tesni zjvezi s tem načrtom je tudi projekt o zjrradbi nove železnice, ki bi vezala Q ra j ec s Celovccm, ne da bi se dotikala jugoslovenskega ozemlja. Projekt je sicer star, ali v zadnjem času je pridobil na aktualnosti, ker razpolaga druf.ba »Steweag« (Steirische Wasserwerke A. G.) — slednja namreč financira to; zgradbe — z velikimi kapi tali, ki sa jih v teku zadnjega meseca ojačili tudi laški kapitalisti. 26. decembra 1. I. se je vršil sestanek interesentov v Št. Pavlu v Labud-skd dolini. Neki strokovnjak je v svojem uvodiiiem govoru utemeljeval potrebo take železnice med Štajersko in Koroško, l»i bi tekla izključno po avstrijskih tleh, kajti neoviran promet preko Maribora je odvisen od dobrega ali slabega razpoloženja Jugoslavije napram Avstriji. Navedel je tudi ovire, ki jih projekti Avstrije. povzroča sistem potniških predpisov temu prometu. Doslej je bil spojen Gradec s Celovcem le z eno proge, ki poteka preko Brucka ob Muri in Brež ter Sv. Vida ob Glini v Celovec. Črta med Gradcem in Celovcem nam daje sliko novega projekta. Glavna zapreka je hribovit pas, takozvana Koralpe. Pobočje pada proti labudski strani zelo strmo. To oviro bodo skušali premagati potom posebne električne železnice, kl bo obvladala vse strmine do Labudske doline. Potrebno silo bi dajal Tel-gitschwerk. Temu projektu je vlaJa zelo naklonjena in je celo pripravljena zgraditi oni del železnice od Celovca preko Velikovca in Grebinja na lastne stroške. Za del železnice od Grebinja do Sv. Pavla v Labudski doli®i, to je kakih 12 do 14 km, pa Imajo koroški zasebniki že pripravljen kapital. Pripomniti pa moram, da obstoji še drug projekt. Kakor znano, je bil svoj-čas aktualen načrt, da se koroška Železnica, ki teče sedaj po dravski dolini, zgradi od Lipnice po sulmski doli.ii do GleinstStteha, tako da bi šele tik ob Radiu peljala v dravsko dolino. Tudi ta projekt so sedaj spravili na svetlo. Izpremeniti ga mislijo le v toliko, da bi se Koralpe predrla. Na ta način bi bila potrebna samo še zgradba železnice od Sv. Pavla preko Grebinja v Velikovec in zveza Gradca s Koroško oziroma Celovcem preko Lipnice in Polfingbrunna skozi dotični predor bi bila gotova. Pomen Italije kot industrijske države. Obrtništvo Je doseglo v Italiji že jako hitro visoko stopinjo. Do 17. stoletja Je prednjačila Italija pred vsemi severnimi državam«. V novejšem času se je pa islika bistveno Izpremenila. Pomanjkanje oglja in želez«, ta dva ne-obhodna temelja moderne Industrije sta otežkočifa Italiji tekmovanje z drugimi državam’!. Vzrok temu pa Je bil tudi pomanjkanje podjetnosti. Pred približno eno človeško dobo se je pq.vspelo zopet industrijsko delovanje. ki pa ima že znake nezdravega, prehitrega razvoja^ Po obrtniški cenitvi iz I. 1911 je bilo zaposlenih v industriji 2,304.43U oseb, med njimi 228.947 otrok. Glavni industrijski sedeži so Gornja Italija In Toskana. Na jugu je važen Industrijski center Napoll. Najvažnejša industrijska panoga je izdelovanje tkanin. Predvsem cvete svilopreja. Letna produkcija surove svile Je približno 5 milijonov kilogramov. Središča svilene industrije so Lombardija z mesti Mila-nonii, Monzo in Comom, dalije okolica Turina in zahodnn Benečija. Pri tem ko je svilena industrija že stoletja stara, se je mvila bombažna industrija šele v novejšem času. Prve večje tovarne so se ustanovile šele od 1. 1880 dalje. Italijanski fabrikati se izvažajo po večirtf v Orijent in posebno v južno Ametfko. Manjšega pomena je rudarstvo. V celoti je znašaJa I. 1912 produkcija le 942 milijona lir. Najvažnejši produUt je žveplo, ki prihaja po večini iz Sicilije. Na drugem mestu stoji cinkv ki se pridobiva na Sardiniji pri Igle-siasu in Malfidanu. Pomembna je tudi produkcija železne rude na otoku Elbi. V manjših množinah se prideluje še: svinec, baker, živo srebro, borova kislina, grafit, petrolej in asfalt. Črnega premoga skoraj sploh ni, rujavega premoga pa tudi malo, 1. 1912 se ga je pridelalo ie 660.000 ton. Italija mora torej vso svojo potrebo na premogu, kriti z uvozom. Uvaža ga pa največ iz Angleške. Ruda se je prejšnje čase izvažala kot surovina in šele v najnovejšem času se vedno v večji meri podela doma,. Veliki plavži so na Elbi, na Toskanskem obrežju, dalje v Napeli in na Sardiniji. Letna vponaba tujega železa in jekla Je znašala 1. 1912 čez 900.000 ,ton. Hitro se razvija v Italiji kemijska industrija^, posebno superfosfati in umetna gnojita. Ladjegradnja ni kdove kako jaka. Važne so takozvane poljedelske industrije: Izdelovanje testeiin, šifra, mesnih Izdelkov, vinskega cveta* skladkorja, esenc in konserv. Tudi in--dustrija olja rn mila; dalje lesna in papirna industrija so dobro razvite. Za tekmovanje na svetovnem trgu igrajo veliko vlogo delavske razmere. Delavstvo je skromno, inteligentno, pridno In spretno. Mezde so razmeroma jako nizke. Največjo oviro tvori pač pomanjkanje goriva. Toda tudi to se skuša z vedno večjo uporabo vodnih sil paralizirati. Elektrifikacija obratov, posebno v severni Italiji, Je ie med vojno hitro napredovalo in se še vedno v večji meri nadaljuje. P. Kupujte samo jugoslovanske izdelkel Dragi čitatelj, če greš v kavarno, naročfš včasih kozarec malage, če piješ čaj a 111 pa se po obedu rad posladkaš s Koastlinovimi ali Meinlovimi keksi ali biskviti, zjutraj si kupiš kos pravega ememlolca ali Chaleta, ali pa tistega okroglega holandskega iz Eidama. Ce si bolj premožen, si kupiš dunajske marmelada, Hellerjevih bonbonov, Etti-jeve gorčice, laško milo, ciocolatto al latte Taimone, portugalske sardine, škotskega \vlshkyja, Maggi-jeve zabele, itd. itd. Prav lahko W naštel sto ali pa še več ntvari. Ali pa ne pomisliš, dragi či-tatelj, da s tem sam prinašaš svoj del k v»-vi, za katero nas drži inozemstvo privezane okoli vrata? Kozarec malage aii porto - vina, kos holandskega ali švicarskega sira* tablica italijanske čokolade, komad dunajskega biskvita ali dunajski bonbonček, vse to predstavlja toliko in toliko španskih pezet, holandskih goldinarjev, švicarskih frankov, ital Janških lir, dunajskih kron, ki Jih je na} trgovec moral kuMti, da plača z njimi to blago. To pro dstavlja toliko in toliko denarja, ki je šel po naši lastni sramotni brezbrižnosti v roke Inozemskih velekapitalistov, mesto da bi ostal prt ms v Jugoslaviji lepo doma! Ne bodi smešen, tn ne red ml, dragi &tat«U: »Saj tistih mojih pet de- set dinarjev ne pride v poštev!« — O, pardon, ravno tvojih deset ali pet dinarjev pride silno v poštev; kajti tisoči in tisoči delajo tako, in tisočkrat tisoč pa dola milijonkrat milijon. Tako neumen seveda nisi da bi s! upai reči, da nimamo domačih proizvodov; ki b§ bili ravno tako dobri; dobro namreč veš, da vse te naštete in še ne-broj drugih Izdelkov že zdavnaj proizvajamo v Jugoslaviji, in v čisto Isti kakovosti, kot v Inozemstvi!. One pa, kl *ih nimamo, pa ne kupu), čemu bi za popolnoma nepotrebne stvari metal tujcu naš denar v žep, čemu M kupil steklenko pravega škotskega viskija za 320 dinarjev, če imamo doma Izborne lastne likerje in žganja? Jugosloveni, ne čakajte, da vlada, kl Je včasiih vezana s trgovinskimi pogodbami aii pomisleki-dinlmtiat«ke vrste, v tem pogledu nekaj stori in prenove uvoiz imenovanih predmetov. Uredite zadevo sami, pa takoi! Od jutri naprej, ko greste v deMkatesno trgovino, kar odkrito recite: »Ne, hvala za holandski »ir, še manj hočem švicarskega, dajte mi našega izbornega bohinjskega, bosanskega ali slavonskega!« ali pa: »Ne hvala, naše jugoslovanske sardine so prav tako dobre kot portugalske — in pa mnogo cenejše!« In tako naročujte naia rujna vin& našo iugoslovensko žlahtno kapljico, naše kekse tn biskvite... Ce pa le ne gre drugače in ste prisiljeni kupiti inozemski proizvod — pa le prisiljeni, ker ga neobhodno rabite — in to le v slučaju, če se ne izdeluje pri nas, potem kupite najmanjšo mogočo množino, rekoč: »To je slato, ki gre v tujino, da tani dela zoper domovino!« Naš finančni minister napoveduje bo’ proti draginji, priskočimo mu vsi na pomoč, vsi do zadnjega! Brani tore) tudi ti, dragi bralec, naš dinar, brani ga vsak dan, ob vsaki dnevni uri. Brani ga na ta način, da mu zabraniš pot preko državne meje, da odklanjaš tuje proizvode in izdelke. Kupuj dortiač izdelek, tudi če ni na višini inozemskega, ker je vseeno tudi dober. Braniti naš dinar, se pravi braniti našo državo; dvigniti naše blagostanje in našo moč! Razno. INOZEMSKI KREDITI IN POSOJILA. Iz referata o inozemskih kreditih z. Curčina, ki ga |e podal v društvu za ekonomijo in socilalno poitiko v Beogradu dne 26. decembra 1923 posnemamo sledeče: Najprej je g. Curčin opisal novčanl trg in denarne zavode v Švici, ki pridejo v poštev za inozemska posojila in kredit, ter pride do zaključka, da bo ta denarni trg v omenjene svrhe povoljen šele čez eno leto. Politična atmosfera za posojila Je najbolj povoljna na Francoskem, pač pa Je za Izvoz francoskega kapitala iz zemlje, potrebno posebno dovoljenje ali vsaj kontrola vlade. Oeda se namreč predvsem na to, da se zaposli predvsem domača industrija. Na Angleškem je veliko bank, trgovcev in drugih velikih firm, ki interesiralo našo državo, toda oni ne poznajo dovolj naših prilik, ali pa lih poznajo le od slabe strani. Propaganda od naše strani le iaka slaba. Večina, kar se od nas izve. prihaja iz nam neprllaznih, da nam celo sovražnih virov. Mi imamo zveze z Inozemstvom sa* mo potom naših diplomatičnih zastopnikov, Le z Dunajem la Budimpešto imamo direktne zveze. Končno pride g. referent do zaključka, da ne preostaja drugega kot edino državna garancija, ali bolje rečeno državno posolilo. To zopet ovira naiprej Bleerovo posojilo v Ameriki, kl ni ie likvidirano, dalje naše droge državne rente, ki notlrajc 40, 50 ali 60 odstotkov od nominalne vrednosti. Zato se ne more še misliti na emisijo novega posojila. Inozemci bi rale kupoval! stare državne papirje po 40 odstoU kakor da bi podpisovali novo posojilo z emisijskim kurzom po 80 ali 100 odstot Najprej Je treba torej obrniti pažnio na kurze naših rent v inozemstvu. Tudi zakon o moratoriju ovira. Po tem zakonu se namreč regulirajo predvojni dolgovi naših trgovcev, na Angleškem po kurzu 26 Din za 1 angleški funt To vedo vsi Angleži in ne zahtevajo toliko hitrega izplač‘ia. kolikor praviien aranžma, kl bi bil utrjen po medsebojnem sporazumu. Pokazati je treba dobro voljo. Tudi dolgovi tujim IlferanKmi ovirajo zaključek novega posojila. Poslednji vzrok je sedaj nekoliko ublažen, ker Je naš finančni minister v zadnjih 6 mesecih likvidiral 150 milijonov Din starih državnih dolgjov v inozemstvu. Za poedine kredite In posojila v Inozemstvu }e naJboHle, obračati se v začetku vsacega leta. Koncem leta je trg manj likviden. Najbolj se fnteresirajo v Inozemstva za ona naša podjetja, kl ie najbolj rentiraio, n. pr. lesno Industriio. Radi bi prišli do njih g odkupom enega dela akcll, to bi pa bilo v narodnem oziru Jako opasno za ta podjetja. Ker ni še upati skorajšnega Izhoda 1* te denarne krize, ne preostala druzfega, kot obračati se na tuj kapital. Samo sporazumeti se Je treba o obliki kredita ali posojila in o garanciji. Med tem pa Je treba na vsak način izvesti energično akcijo, da se inozemstvo točno informira o naših razmerah la prilikah. VALUTNA REFORMA NA REKI. Vojaški guverner, general Giardlno, |e izdal važno odredbo tlčočo se jttposloven-skih kron prvega žiga. Po tem odloku ne smejo banke In kreditni zavodi vršiti dale denarnih operacij z jugoslovenskimi kronami prvega žiga ter morajo vladi predložiti letne bilance zadnjih petih let in finančni položal do konca decembra lanskega leta. Ražun tega morajo naznaniti, kakšno je bilo stanje blagaine na koncu lanskega leta, označeno v lirah, reiklh kronah in |ugo-stovensklh kronah. Ti podRtkl se morajo vročiti vladi tekom februarja. Vlada sl pridrži pravico, da lahko zahteva vse potrebne informacije In pravico, da se laltko prepriča o resničnosti navedriih podatkov. ggluNO MATICA gg SL 28- 29., 30./I. 52 Prstana stambulsha ^ IS prosjahinja 5H Drama « 7, de|. * «1. *i krasotica PRISClU DEAN. t Vedno zadnje novosti SAMO Šelcnburgova ulica 3 Gričar & Mejač. NARODNI DNEVNIK' E3BSSSB2 Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 25 para s davStlno vred. mar Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriraniu v malih oglasih! '^ss Naš preljubi oče in ded, gospod le prvovrstno mož sprejmem takoi. Ponudbe na: Dr. J. Oblak, zobozdravnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta. z dvema posteljama, lepo me-blovano, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo iščeta dva gospoda. Sobe v sredini mesta imajo prednost. Pismene ponudbe pod „OTON“ na upr. lista. za izdelovanje štampilj iz kav* čuka, kateri ima že v tem delu malo prakse, se spreime. Po* nudbe pod „Štampilju“ na Al?-ma Co, Liubljina. 1* liteflji Železa, velika, pripravna tudi an večje prostore, proda po ceni BOLE, Krsnikov« ul. 5 v Ljubljani. trgovec in hišni posestnik v Uubliani je danes 26. januarja 1924 popoldne ob četrt na tri po kratki bolezni, previden s svetotajstvi, mirno zaspal v Gospodu. Po življenju, polnem dela do zadnjih dni, Ti bodi sladek počitek! Pogreb bo v ponedeljek 28. t. m. popoldne ob polu 3. uri iz Wolfove ulice h. št 5. z večletno prakso pisarniškega rudarskega obrata, star 38 let Iš5* primerne službe pri kakem premogovniku ali tovarni, eventualno službo občinskega tajnika. na drobno in debelo kupite vedno najceneje v mlekarni IVAN KOS. Bohoričeva ul. 28. In lokalne koresucncL nts * vseh krajih išče za posebno časopisno novost pod „SaflW provizija št. 31“. Oglasni **" vod Vorsič. Maribor. gospodična v cvetu mladosti, neomadeževane preteklosti, globoke duše in vedele narave se želi seznaniti v svrho skupnih ciliev z mladeničem. Inteligentnim, istega značaja. Pismene ponudbe pod šifro »Hrepenenje* na upravo lista. star 29 let, čedne zunanjosti in trdnega značaja, ki izstopi v kratkem iz drž službe, se želi priženiti najraiši na deželo h kakšni traovlnl ali večitmu posestvu. Vdov* z enim ali dvema otrokoma niso izkliučene. Le resne ponudbe do 10. januarja pod „Btago greš" na upr. lista. železna ..Gašper" se proda v Pražakovt ul 11 rodpritl. desno. biti preskrblien s pivvvrsiflijJ) dalmatinskim vinom na malo in veliko, naj se obrne o* Gracfn Marin, Loke 5-4, Ti bo V' lie I. Istotako nudim 200 W dalmatinskega „OpOlo". štiri vrstno, tvrdke Lubas proda G* Štefan, Ti’ot v Rojno dolino 34 lepo gospodično, prijetne, sim patične zunanjosti, z malo telesno hibo, vendar z milijonskim premožfnjem se išče na-obražen gospod v 35—45 letu, lahko tudi brez premoženja Pismena ponudbe pod »Diskrecija« na uprava lista. knjigovodja bilancist, z večletno prale-f o, verziran v vseh pisarniških poslih, želi spremeniti svoje sedante mesto. Cen], pomiti be pod „Zan*sl)Iv“ na upravo Usta tam za vodo ni znan le po po* litičnih posetih in sestankih) ne samo po originalnih njego* vih gostih, temveč tudi po sva-jih kuh irskih »možnostih. Vsako nedeljo dopoldne dobiš t«tak*i za nekaj par aa laški nažjf pripravljene la. vampe, *a k*r ter* bi sam Bog ponižal * n*bes. Za staromestne Kranjc* pa j* vsak Četi tek na razpolf go pristen ilčet, kakršnega I* ni okusilo človeško rtIo. K4®* hoč* vedeti, kaj in kako •* pravi dobro živeti, naj a* P®* trudi vsako nedeljo na va(np»> v četrtek pa na ričet v gostiln* „M A Č E K". Cankarjevo t* b'«4le. ______ s stalno službo želi spoznati iskreno, značajno in zdravo mladenko, najrajši ljubljančan-ko, gospodinjsko navdahnjeno in s primernim premoženiem. Ponudb* pod šibo „Janez“ na upr. lista. V Ljubljani, dne 26. januarja 1924, za tanina in n*v*st*t I*d*luje s* vsakovrstna salonska garderoba ca dame (n gospode naimodemej^s vsakovrstne toalet* po meri. Cene znatno tni-žane. — Strankam, ki preneso blago same, ista potrežba.— Brata Brunsk4>l«, Ljubljana, Židovska ul. S 3e sprejme pod dobrimi pogoji pri Matiji Senekar, pekovski mojster Slatina — Radenci. po zelo nizki ceni 1 vrtalni stroj na pogon, vrta velikost lukenj do 50 mm, še malo rabljen, sposoben ea vsako večjo ključavničarsko delavnico, l stružnico za železo, dolžina 2 m, uporabljivu za vsakega mehanika ali ključavničarsko delavnico. Ogled in cena pri g Frano Šmajdeku, ključavničarstvo, Jesenice _________________ Rodbine: Anton in dr« Viljem Krejči, Adolt Arko in Fran Milčinski. za večjo tvrdko bukovega, smre kovega in borovega l*sa, lupljenega 0*10 do 0 25 srednjega premera, ali odrezane dolžine 1‘20 do 3 m za rudnik. Ponudbe na poštni predal 65. elavnn r»'5ta Mariam._________ proda pocani Koroieo, Rimske torli-e. _________________ Brez posebnega obvestila, 2 V nakup Špecerijskega 9 • blaga se prlporoCa tvrdka • Naicenejše nove in rabljene v Ipecilalnl mehanični delavnici za popravo pisalni ratanskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev. Ludvik Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.|l. Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse drag* potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi. Kilogram sivega na pol (cufano perj*) Din 60*—, polbelo Din 75'—, belo 85 —, boljše Din 95‘—, fini na pol puh 145'—, flno Din t75v—, najflne jši Din 220‘—, beli puh Din 870-—, snežno-beli parni puh Din 445’— franko in carine prosto proti povzetju. Neugajajoče se lahko vrn*. Vzorci zastonj. Mnogo priznanj In naknadnih naročiL ■•apo*U|alnIea posteljnega perj« SACBSEL & Co, Wl©n XIV., Gelbelgaase 0/6. časopisnega papirja na proda]. Kje, pove uprava lista. 5 "PARNA PEKARNA j VILJEM BIZJAK teden ueo zalogo trakj o v po tovarniš|icih sveže pecivo VSAK DAN POPOLDNE OB 14. IN 17. URI Delniška glavnica: Din 60,000.000-— Rezerva Din 32,515.000 Podružnice Metkovič Prevalje Sarajevo Split Šibenik Zagreb Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor Bled Cavtat Celje Dubrovnik Ercegnovl Jelša LJubljama Gosposvetska c št 2 prlporoCa evo|o bocato sAloso pisalnih stfroiev Kože divjačine lisice, kune, dihurje, vidre, zajce I. ft. d« kupujem neposredno s Ameriko. Platem nalvišje dnevne cene! Amerikaneki oddelek. h Naslov za brzojave: JADRANSKA. ? Atiliran! zavodi t JADRANSKA BANKA: Trst. Opatija. Wlen, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82. New-York Giy. AMCO VUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso. Antofasasta. Punta Aren Puerto Natales, Porvenlr. Zagreb. Lavosl. Woh1mnt, IHca 82. Lnvlnac: Mate Kovačevič. Sarajevo: Jokič I Rosič. Banjaluka: Mile Jankovič. Bos.Novi: Ibrahim Memlč. Kotor: Borlslav Maksimovič 1 dr. Beograd: J. Fischer (Hotel Petrograd). Osijek: Hermann Lederer. Tuzla: Brača Antič' SuSak: Matn Stlpčič. Skoplje: Jernham Karlo sinovi. NlkSlč: Lazar Madlč nadalje v Ljubljani, Nilu, Oospiču, Sofiji In Trata. MAVRO FISCHER. Slsak, Mihi tal (S, 31 ii St ria — DBrkoop Orožno kfl*lo (Waffenra d). Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi), EKSPOZITURE PODRUŽNICE Maribor KAPITAl in REZERVE Din 17.SOO.OOO.- Novo mesto Konjice Rakek . izvršuje vse bančne posle najtočneje lin najkulantneje. Meta-Dravoarasi Slovenlgradet i Slovenska Blsirka Brzojavi: Trgovska._______________________Telefoni; 139, 146. 458. ______