lik«j* dM š«lj i> luued dsilj except 8uad»j» tod HoUdajT*. glasilo slovenske: narodne: podporne jednote (!r«'Jnl*ki In upravaiftkl pro stori; IW7 H. Usru.tal« av. Offtro of pubhcstion: 2(157 Bo. I*wndsla sv«. Telephone: I.awndsl* 4(135. LET&-yeak xil .rrj:, sttrr zr&zVuts: Publubcd 1ITS. CHICAGO, ILL., sobota, 17. maja (May 17) 1919. SakMriptU« M 00 Y.srly STEV.—NUMBER 117. w_pw»i (No. 14S) sulhorisod by iho Act >1 Q«toW f, 1»1T, ss ljb M tU POffUo »f CkU—, lUUoi. By ,rdo> .f tk. PruMnl, UJ«>U«Jo.tM.lw G...rml. Acc.pt.nc, fa, B^iii,, ,t tp>cial r>u 0| ^^ prsrldsd Isr —ti— 110». a«t s ocl s, 1917. autkorisod mi ju.« 14. 1918 ZADRZI POfiOB-HEHSKO AVSTRIJO. Zavezniki so dali Rumuniji in Srbiji vsaki polovico Banata, toda Rumunci niso zadovoljni in groze, da zapuste konferenco. Ogrski komunisti še niso poslali delegatov. Italija se bo pogajala direktno z Jugoslavijo zaradi Reke. BOLJSEVISKA vstaja NA BOLGARSKEM. Zavezniški zastopniki ao sapusti li Budapešto. Rumunaka ofenziva ae ni posrečila. NEMIRI V EGIPTU Si NISO POTLAČENI. Ženeva, 11. maja. — Is Sarajeva poročajo o velikih izgredih po vsej Hrvaški. Izgredi ao vrše kljub temu, da so srbske oblasti razglasile vojno stanje na Hrva-ikem. a ZAVEZNIŠKE DEMONSTRACIJE V SMIRNI, Nepojasnjena akcija entente in Amerike v pristanišču Male Azije. AMERIŠKO BRODOVJE SOSTVUJE. PRI Pari/, 16. maja. — 1/. Aten poročajo, da ko zavezniki priredili velike mornariške demonstracije pred Smirno. Ameriška drednut-ka "Arizona" in štiri križarke ho sc pridružile akciji. Zadnjo Kredo ko bile izkrcane grške čete na «uho. Iz Soluna javljajo, da je on-dotni vojaški guverner ukazal zapreti več nemških in bolgarskih vojakov in častnikov v italijan-.ski uniformi. (Gornje vesti so nerazumljive. Proti komu ue vrše demonstracije? Pred par dnevi je poročala agentura international Ncvvs Ser-vicc iz Pariza, da jc neka ameriška bojna ladja izstrelila dva strela na italijansko bojno ladjo v "bližini Smirue, ker se italijanski poveljnik ni hotel pokoriti neki zavezniški naredili). AMERIČANI NASIČUJEJO LAČNE GROPICE V NEMŠKI AVSTRIJI. Ženeva, 16. maja. — Ituniunija ui zadovoljna z rešitvijo banat-skega vprašanja in runiuttska delegacija mogoče zapusti Pariz. Kumunski biro v Bernu poroča, da je velika četvorica sklenila razdeliti Banat med Rumunsko in Srbijo, kar pa Rumuncem nikakor ni pO volji. Iz Pariza poročajo, da je ministrski predsednik Bratiauo baje dejal, da rumun-»ki delegatje ne morejo sprejeti takih pogojev in da bodo zapustili mirovno konferenco, ako en-tenta no izpremeni svojega odloka. Pariz, 16. maja. — Poljaki ao zahtevali, da jim ententa izroči del nemške bojne mornarice, toda svet zunanjih miniatrov je zavrgel njihovo zahtevo. Poljaki pravijo, da so jim bojne ladje potrebne za obrambo njihove države. Orlando in Sonnino sta danes imela dolgo konferenco a Cle-menceauoa in pozneje z Wi!«o-nom. OoVorill so nedvomno o Reki, toda o kakšnem sporazumu Se ni glasu. Zdaj »e govori, da se bo Italija direktno pogajala z Jugoslavijo in predaednik Wilson bo posredoval. Kolikor je znano, ae ne bo pogodba z Nemško Avstrijo havila z mejami Istre, Dolina ftije niti s Reko; ta atvar bo prepuščena zaveznikom in Jugoslaviji. Izročitev pogodbe delegatom. Nemške Avstrije, ki se je imela izvršiti prihodnjo sredo, sc morda zavleče, ker Ogrska še ni odgovorila, da li pošlje mirovne delegate ali ne. Vprašanja, ki se tičejo Nemške Avstrije, so v tako lesni zvezi z vprašanji Ogrske, da jih bo treba rešiti skupno in vsled tega je potrebna navzočnost delegatov iz obeh polovic hi vae av-stro-ogrske monarhije. Velika četvorica bo še te dni odgovorila na zahtevo nemške delegacije za uatmeno debato in svobodno občevanje z nemško-avHtrijskimi delegati. Odgovor bo obelodanjen prve dni prihodnjega tedna. Predsednik Wilaon je danes sprejel razne deputacije in med temi tudi Albance, ki ko protestirali proti razdelitvi njihove dežele. Kot poročajo, je med pogoji v paktu z Nemško Avatrijo i udi točka, da morajo ftkodove tovarne na Kuustendju na Bolgarakeiu is-bruhnila resna boljševiška revol-ta. • Dunaj, 16. maja. — (Aasoe. Press). Vsi zavezniški zaatopniki so zapustili Budapešto in rdeče čete kopljejo atrelake jarke okoli mesta. Sovjetska vlada je pričela kazati roge zaveznikom in Američanom odkar je ponesreči la češko-ruuiunska ofenziva. Pred desetimi dnevi so bili pristaši ho v jot a zelo potrti, toda danea izgleda, da so zopet na konju. Vsi moški so mobilizirani v rdeči armadi in celo vladni uradniki prepuščajo svoja nicatu ženskam. Ameriška živilna komisija v Trstu jc ustavilo pošiljanje Šivil v lludapcšto. Komisija je poslala par vlakov slanine in masti, toda izvedela je, da so Novjetake oblasti razdelile vso pošiljatev med delavce in vojake, dočim ni bur-žoazija dobila niti mrviee. London, 16. maja. — Grof Curzon je včeraj izjavil v gospod« ski zbornici, da je položaj v K-giptu -boljši, toda vataja še ui docela potlačena. Tupatam, poselmo v Kairu se pojavljajo izbruhi in ko jih britiške Čete potlačijo v e-nem mestu, se pojavijo v drugem. London, 16. maja. — Ia Berna poročajo, da jc Kolčak osvojil Samaro ob Volgi. BRAZJUANCI NEZADOVOLJNI S KUPČIJO. Vpliven žumaliat meni, da je Bnudlija prodana. Washinfton, D sO. — Francija in Anglija ata ponudili Združe uim državam zadolžnice in note južnoameriških republik, da z njimi plačate del posojila, kl ata ga uajeli v Združenih državah. V tukajšnjih političnih krogih go vore, da ni opozicije proti temu ■aaSrtu, ker opravlja nekatere in tereae evropskih ail, ki so bile ovire za Monroevo doktrino. Državni uradniki, koiueutujoči jUjavo brazilijanskega iurnaliata Madcirosa de Albuqueque, izjavljajo, da Združene države ne goju leljc, da širijo avoj vpliv v Bra-siliji. Napad brazilijanskega žurnall-ata na Združene drŽave je povzročil presenečenje v vladnih iu di-plomstičnih krogih, češ, da ae v teku svojega sedemmesečnega bivanja v Združenih državah ni uikdar izrazil sovražno in da je govoril o prijateljstvu med Brazilijo in ZdruŽeuimi državami. V brszilijanskem poslaništvu ao izvedeli. da je Albuquerque poslal Iz New Vorka več brzojavk avoje-mu liatu, v katerih je hvalil Združene države in da je bil zelo za-nteresiran v panaineriško afero. Elo Janeiro, Bris. — Madeiroa Albuquerque, vodilni brazilijan-aki žurnalist, je podal daljši intervju, v katerem napada Združene države. V svojem intervju pravi: "Vračam se iz Združenih drŽav t navdušenjem za Anglijo, Italijo, Francijo, Belgijo, Japonsko iu najbolj za Mehiko." On obtožuje Združene države, odžlgajo k revolucijam v Me- da pt K»ki, Dunaj, 13. maja. — Kaj bi rekli vsi oni ponosni Habsburžanl, ki leže v rakvi kapucinske cerk-vC, če bi videli, kaj se danes godi v ostankih njegovega eesor-Kt va I — Leopold I., Jožef I., Kari VI., Marija Terezija in vsi ostali bi se gotovo sedemkrat obrnili v svojih krstah, ako bi videli njihov tron prckuenjen, njihovo žlahto razkropljeno po Švici, o-Ktale plemenitaŠe pa v največi bedi __ na stopnji beračev. Nikdar šc niso mogotci in bogatini padli teko nizko. Za kos slanine lahko dobiš grad in za škntlo kondenzi-ranega mleka lahko spraviš najdražje bisere. Kajti glad davi bi v-še bogatine ravno tako, kakor navadne berače, kl niso nikdar vi-deli pernate postelje. Neka grofica je pobegnila iz Ogrske s svojimi otroci. Za seboj je pustila grad z 2.r>0 sobami, o-krog katerega hc nahaja ogromno zemljiško poaeotvo. Na Dunaju je naletela na Američana, ka t,.rj je imel nekaj kruha in marmelade. ftm je grofica ugledala jed je planila kakor volk in mr-varila kruh kot izstradan otrok. Avstrijska baronica ac je jokala hvaležnosti, ko ao jt Američani postregli r. zelenjavo in navadnim konzerviranim mesom.' Soproga nekega blvlega avstrijskega ofi-elrja je obiskala Američane v re-atavraciji in ko so ji naročili o bed jc jedla kakor volk in <>. stanke zavila v papir, reko*, da jtti zanese svojim otrokom. Sram jo je bilo. toda dejala je: Nikdar v svojem življenju šc nlseia storila tega ali dane- - moram. Oh. kakšni časi an prišli I'rad ni k i ameriškega pomož nega odbora v Trstu »""0" n" ii baron. S<"nnma! Halijanakega razpolago grad Miran.ar, ki r ia pravi, "da Združeuc drža ve smatrajo Brazilijo za JjmloČo kolonijo." K temu doda "Združene državehjičejo od Francije in Anglije/toT poroštvo dolgove Brazilije, ki jih ima na prani tema dvema siJama. Ko sc to r.godi, bo Brazilija /prodana Zdru šonim državam, kllbodo ob prvi priliki storile nam htr-ttar so po vzroČile Centralni Ameriki, če Brazilija ne bo plačala obresti." Albuquerqne trdi, da je bila edina zmaga ameriške armade pri SI. Michielu, pri kateri ao pomagali francoski avijatiki iu angleška artilerija. V svojem Intervju-vu napada Monroevo doktrino iu predsedniks Wilaona. Svoj Intervju pa končuje z besedami: "Združene države so bres ugo vora Pruaija bodočnosti." NASPROTNIKI PROHIBICI- KUPUJTE VOJNO JE ZBIRAJO SVOJE MODI Napravi se poiskui sa preklio vojne prohibioije. V Nemčiji molijo sa omehčan je trdih savesniikih src. Berlin, 16. maja. — Škof Schul-te v Paderbornu je apeliral a po-nredov an jeni nuncija v Monakovem na papeža, da naj poareduje pri zaveznikih za milejše mirovna pogoje. Vrhovne gluve nemške evan-geljske cerkve so naložile duhovnom, da naj prihodnjo nedeljo molijo po vseh cerkvah, da* bi "Bog omehčal srca zaveznikov in jih pri vedel do usmiljenja napram nesrečni Nemčiji." Ako pa ue bi ta molitev pomagala, tedaj naj duhovni prosijo Boga, da "o-hrabri nemško ljudatvo za boj do smrti." Demonstracije proti mirovnim pogojem ae nadaljujejo in časopisje ponavlja napade na entento. Socialistični "Vorwaerts" je spremenil ton in pričel Je gladiti pot za sprejem |H»gojev, oziroma za od vrnitev odgovornosti sedanje nemške vlade. Liat priporoča, da se mirovna pogodba poveri nemškemu ljudstvu na aplošno gliisovanjc in kakor ae Izrečejo volilei, tako naj vlada potem alo-ri. Položaj je lak — pravi omenjeni list, da vlada ne more spre-jetl pogojev, niti jih ne more zavrnili. Da ae izvije Iz teli škripcev, je najboljše, da odloči Ijud- stvo samo. Zveza nemških trgovcev In podjetnikov apelira ua vlado, da podpiše pogodbo ne oziraje ae na trde pogoje. Ilugo llaa«c. vodja neodvisnih socialistov, je dejal v intervj.ivu, d« njegova alranka ne bo utopila v Kbcrt Sclieidemaunov kabinet, pripravljena pa je aestavitl svojo vlado in podpisat! mir brez odloga, ako m- bo Kbert obotav Ijal 11 a a »»e je mnenja, da je treba y najprej skleniti mir z suasnjlml Tu(J| fo meao drže me uit r«iniki. na naj »k» cena U tako *___, . ____ Ha je Ruaija zahtevala, da Reka '••darie Hrtdji In bi tudi bilo f9%. je bila dolžnost Honnina. ki mogel nastopiti proti vojni prohibleljl, ker gu bodo lahko ruzkričali za iirijatelja sovražnika. Takim napadom se pa nihče ue bo hotel i/postaviti in prohiblelji) bo mogoče izvesti brez vaake opozicije, Po zakonu vojne prohibicije, ki je bil vrinjen kot določba živilskemu zakonu, se Minejo opojne pijače pro lujatl po demobilizacijl, ln ita datum, ki ga določi predsednik. Predsednik seveda ne more proglasiti demobillzaclje, dokler ni bila Izvršena. Torej je odvisno od predsednika, Če Združene države postanejo "mokre" za kratko dobo. Tak je sedaj položuj. Nasprotniki prohibicije se zdaj namera vajo obrniti na kongres, da pre tllče določbo za vojno proliibiel-Jo, -ker je to edina Iti najenostavnejša pot, da sc odstrani prohihi eijoniškl val, kl lina priti prvega julija. "Protioaligioko liga" aliirol svoje moči, do prepreči to akcijo. Svoje otališče zagovarja z izgovorom, da bodo ameriški vojaki praznovali svoj povrotek s pijančevanjem. V svoji prohlbiei joniškl zagrizenosti se fanatiki lic zavedajo, da je tako neosuo-vano |m»diikanjc žalitev amerf škili vojakov, ki so bili pripravljeni za Združene države žrlvo vati ovoj najdražji zaklad avo je Življenje, (v bi bili ameriški vojaki pijanci kol jih »likajo prohlbicijouistl, bhsc ue bili tako vrlo ohnoMitli uo fronti. V*l fron coakl časniki ao bili polni hvale o morali ameriške armade, le fana lični prohlbicijouistl se jo drzne jo obmetavati z blatom. Ampak nekaj druzega je, kar m« boje pro hibicljonlsll. Ameriški vojaki so videli, da v Kvropi prav lahko iz hojojo ljudje brez prohlhicljoui škili fanatikov in do se še ui svet podrl iu se ludi ne bo, če ljudje pijejo lahko vina iu pivo, Tega se boje fanatiki iu zato kriče, da bodo vojaki povratek no dom praznovali s pijančevanjem. Vojuoprohlbicijonlško določba govori le o ''opojnih pijačah," kar Je zelo širok pojem. Sodišč« bodo morala šele odločili, kaj Je opojna pijačo. Prva odločbo bo najbrž p*dlo v tožbi, ki jo Je vložil Kliliu Itoot v interesu ameriških plvovarnar-lev. Odločitev pričakujejo *e v dveh tednih. Ljudem je malo znano, koko velik udarec bo /o oneriško ljud stvo z gospodarskega stališču, če pride prohibicije kor čez noč Do kler je Irojola vojno, so bili d« lovci zaposleni v vojni industriji, ki bi absorbiralo tudi delavce, ki •o poslali brez dela zavoljo uve dene prohibicije. Zdaj j< gospo danski polož*j po|»olnonin drog« čen. B»«/ponelos delavsko *rma-do je že zd*j velik* iii če bodo zaprli v-.e pivovarne hkr**u te dej bo iiNcnkrot več tis«»č ljudi vrženih n cesto. Prizadeti ne bo do le pivovarniški delavei, am pak odpuščeni bodo delavci v io HRANILNE ZNAMKE. Teden, kateri ae prične a drugim junijem je namenjen sa raspe-čavanje vojnohranilnih znamk. Zvezni zakladniški tojulk je razposlal okrožnice na v*e časnike, javne uradnike ,privatne trgovske veletvrdke, da noj razširijo veliko agitacijo za razpeča-vanje vojnohranilnih znamk v te-dnu, kateri se prične a drugim Ju-uljem. Odziv je povoljeu lu veliko trgovskih potnikov Javlja, do bodo poleg svojih opravil tudi razpe-čavall te znamke. Prlglaailo se Je lutll veliko trgovcev, da bodo po-inagali prodajati znamke v svojih trgovinah. Campbell Murvln, dr-Žovnl auparinteiideut agencije, pričakuje najboljšega uspeha od programa, katerega bo-on raavil v toni tednu, 1/nuil aa je, da bo razposlal poziv ua vse hotele, veletrgovine, lekarne, gnmerljske trgovine, tobakarne iu aladčičar-ue, da naj razpečavaju vojnohra uli ne znamke. Tc znamke se bodu prodajale sploh v vs<«h trgovinah, kjerkoli se prmlaja le kaka malenkostna Ntvar. Ravno tako bodo ro speča vale te znamke tudi rosne zavarovalne družbe lu njih potni zastopniki aktivni v lej kampanji. Odbor za razpcčavauje vojno-hranilnih znamk je določil šeot daril v gotovini za najbolj aktivne razpcčcvulcc vojnohranilnih znamk, lu aleer dve darili po #16, dva po aift lu dve po $10. Poleg tegu bodo dali šo najbolj aktivnim en srebru gumb in eu $2f> vre don zlat gumb sa eno osebo, katera Je bila najbolj aktivno v tej kampanji. * ** Zvezni zalJodniŠkl tajnik (llaoa pozi vije vae ljudstvo v Združenih državah, da naj se odzovejo v tej kampanji kolikor le komu prepu-ščujo sredstva in razmere ter naj kupujejo vojnohruuiliic znamke, v katerih Je denar najbolj varno nnložen. Tc znamke uikdar ne padajo v ceni, ampak oo vsaki mesec več vredne, Poleg tega no pa glase še na loko majhno vsoto, da. jih lahko vsakdo kupi, komur niso pripuščale finančne razmere, da bi lahko kupil eno obveznico avobodc in zmage v zadnji kampanji. S tem istotako pomaga Stricu Somu, kdor kupi ue-kaj teh vojnohranilnih znamk, Kojoki, Izkažlmo se Združenim državam hvaležne, ker se one najbolj potegujejo za pravično reši* lev jugoslovanskega vprašanja. Mi imamo edino šc lo upanje, ila ic lic poliiNtc italijanski aiiekoi-sli iu impcrljollotl najlepših slovenskih pokrajin, da oe bodo Združene države zavzele ra uoo. lu s tem, da pokupimo kolikor največ mogoče teh vojuohrouil' uih znamk, Izkažemo največjo hvaležnost, Združene države po t re buje jo denar iu mi pa potrebujemo pomoči od Združenih drŽav v našem boju /a pravično rešitev, Rojaki, na delo v kampanji aa razpeto vanj« vojnohraniluih znamk v tednu, kateri ae prične 2. junija, Kupimo jih, kolikor nam je le mogoče Denar bomo samo naložili na največje obreatl In najbolj varno. lovci in druui, Vsi li delavei bodo pomnožili armado bresponct ii tli delavcev. Neko tovorno, kl irdeluje čaše, je zaprlo svojo vrata lu izjavfbi, do jih ne odpre, ča ue bo preklicana prohibicija. O-kolt osem sto delavcev je bilo vr« že ni h no efato. Koliko tokih dogodkov m- bo odigralo, ko bo pro-ldbiei Jo re* t ti kaj T Zo v»e take dokaze mi prohihi-cljonisti gluhi iu ponovi jo jo avojo tttoro jM<«em tjevendon, do *o opojne pijače krive vseli zločinov, K*vedo, Je (o trditev ravno tokn lioM. če bi kdo trdil, do oo Turki morji i Armence, ker pijejo črno ko v o iu vodo W»-II, fanatiki niao du*l rfJoTi, *t *rr-e»ers ne a pl v o [bili š»- nikdar v zadregi, če ao la* varni*k o iudu širijo Prizadeti te do sodarji. tesarji, steklarski d o fkaii afgmrt^u. w rodi lego niso e-1 tudi prolubl« ijdiiisll. PIOBVIIT* PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTI Ceno oftuov po dogovora Rokophd — — ▼rmžojo. Naročnino: Jfcdinj.no driore (i»v«nChic^o)inC.^»4.QCn» 2 00 ko pol loto ln 11.00 u tri moooco; Chicago $5.60 no loto, |Z.7S aa pol •t.00 ta po lito, «1.40 IM tri raeaoco, in xa inosomatvo $7.00. Nultf m f h, kw Im itik i UoUai "PROSVETA" Z0S7 8«. LmwmAmU Ammmum, CklcofP, "THE ENLIGHTENMENP* Orgoa ol tkm »UrmmU Notlo«ol Sotoofk OwMd br tko StorooU Noti—ol SonofU SooMf. AdvortMag ratoo on ogroomoat Ckicago Sub^riptioii UniUd Sutoo (oxeojrt Chicago) da4 Censdo $4 Ije $6.50, and foroign coontrios »7.00 pdr yoar. par Datum v oklop.-ju pr. (M.jo 30-10) polo« pologa im.n« lo noaloro X dT L im a U- dumvmm potoldo »orodolM. Po»o*lto Jo prooo- aaawaii d* »« j« a »•■ «»•▼ kiM, do ao o»aa mm uaUvl liat. "Nazaj, nazaj..." D OPISI. VAŽNO ZA DOPISNIKI. — Prva seja izvršavataega odbora 4. N. P. J. je sklenila, da dopisi ne smejo preeegati ene kolone. Uredništvo nima pravico prelomiti tega zaključka. Dopisniki, ki ne morejo obdelati predmeta v eni koloni, naj dopis razdele v poglavja, ki jih naj označijo a rimskimi številkami. Na pr. I., U. in in. Tako sama-movani dopisi pojdejo zaporedoma po poglavjih v list Cleveland, O. — Tem potom o-po zarjam vee zastopnike krajevnih organizacij, ženskih in moških, J. R. Z. \ Clevelandu in Col-linvvoodu ter v Novvburghu, da ae udeleže poinoštevilno igredne seje, katera se vrši 32. maja zve čer v dvorani "S. N .Doma" r Clevelandu. Na dnevnem reda i-mamo nekaj zelo vataih točk, katere je treba nemudoma rešiti. 17-19. h. P. Če ravno sem se že večkrat hvalil, kako znam iti čez fence in da poznam njih sestavo bolj kakor pa vsi ameriški Zakrajški (tudi našega študenta Zakrajška ae lahko prišteje), sem moral to —pot prvikrat pod — fenc. Saj drugače tudi niaem mogel. Kako bi hodil in skakal čez fenc z loncem vodef Ko imo rešili netlmnega bika, smo še enkrat premislili kakšne obraze bodo naredili naši iz letniki, če jim ne prinesemo kru ha in mleka. — Mladi Meksikanec je stavil predlog, da se pošlje Za krajšek nazaj k farmerju po mleko ter da naj še enkrat vpraša po kruhu. Well, fant je ubogal, pu kaj je hotel, veČina je odglasova-la. Njegov uspeh se je pokazal, ko se je vrnil z loncem mleka in hlebom kruha. Smejal ae je, nato pa je dejal: " Čudni ao ameriški kmetje ; dvakrat. ga moraš vprašati, potem ti pa da vse, kar mu pokažeš s prstom!" Janko N. Rogelj. (Konec prihodnjič.) Kolumbijska univerza je v poduku uvedla nekatere novotarije, med katerimi je najznačilnejša učenje sv. pisma. Univerza je »prejela ta predmet v svoj učni program na priporočilo petnajstih učiteljev sv. pisma na učiliščih. V Ameriki je gotovo veliko učilišč, na katerih lahko dijak študira sv. pismo, če ga vesele take študije. Ali Čudno je, če velika univerza zahteva, da mora dijak napraviti sposobnostni izpit iz sv. pisma za vstop na univerzo. Dijaki, ki gredo na univerzo, da študirajo svobodne znanosti, ali če se posvete špecijelnim študijam, verjamejo prav malo v verske bajke, pa naj bodo starosvetske ali mo deme. Pri teh dijakih štejejo navadno le znanstveni dokazi, malo vere pa imajo v čudeže, ki so jih delali stari preroki, ali ki jih še ustvarjajo novi apostoli za neuko maso. v Cemu so torej uvedli študije sv. pisma na univerzi? Ali mar zato, da se prizna angleško sv. pismo za edino pravo? Sv. pisma so različna, kakor so veroizpovedanja. Skoraj vsako veroizpovedanje ima svoje sv. pismo, kot ima svoje verske obrede in molitve. Vsako veroizpovedanje razlaga sv. pismo po svoje. Metodisti ga uče po svoje in to velja tudi za katoličane, mormonce, luterance, svete skakače, apostola Volivo in druge, ki sanjajo, da jim je Bog podelil posebno milost, da razumejo knjigo vseh knjig. Naj bodo vzroki katerikoli, da so uvedli študiranje sv..pisma na univerzi, vendar se ne da utajiti, da to pomeni nazadovanje v znanstvenem poduku, kajti sv. pismo spada v semenišča in ne na univerze, na katerih se dijaki uče znanosti, ki so v direknem protislovju z nauki, zapisanimi v tej knjigi kot božja razodetja. Nemški general von Kluk si je v začetku vojne tudi domišljal, da bo v par mescih z godbo na čelu primarširal v Pariz. Kmalu se je prepričal, da je najboljše, če beži, da reši svojo armado obkoljenja. Takih naukov je podala več svetovna vojna, a ostali so brez učinka na ljudi, ki se nočejo nič naučiti, ampak le tišče s svojo glavo v zid v upanju, da je njih glava bolj trda kot zid. Žebelj zadet na glavo. — Predloga za uvedbo državne policije je bila v legislaturnem senatu države Illinois poražena. Angleški tednik, ki izhaja v Mt. Carrollu, lil. je par dni, preden je prišla predloga na dnevni red v senatu, pisal: "Pred illinoisko legislaturo je predloga za ustanovitev konstablerske čete — državne policije. Nekateri po-stavodajci so proti nji, toda brzojavke govore, da ne more biti poražena. "Mogoče potrebujejo farmarji okoli Chicaga policaje v teh krajih države jih nc potrebujemo. Farmarji niso vso noč pokonci, kor se morajo bati,da vlomijo tatovi in kradejo. Večinoma imajo dobre pse okoli svojih poslopij ki ao boljši čuvaji kot državni ponočni policaji. "Kolikor nam je znano, ni nihče nastavljen, ki bi va roval ljudstvo, da ne naloži denarja v slabih delnicah. Ali tale predloga bi dala precejšnjemu številu ljudi službe kar je menda glavni namen predloge." • Malomostni list je s svojo satiro postavil predlogo v pravo luč. Kajti do danes res še ni nastavljenih čuvajev, ki bi varovali ljudstvo pred raznimi sleparji, ki prodajajo ljudstvu Hlabe delnice in vrednostne papirje. Taki sleparji ukradejo ljudstvu v enem mesecu več denarja, kot tatovi v enem letu. Ali take sleparije sc imenujejo biznis, zato nimamo čuvajev, ki bi ljudstvo varovali pred takimi tatovi. Dubuque, Ia. — Nadaljevanje.) r— Ampak v soboto! Pred sednik našega alavnega in medna rodnega razreda, je naznanil da se vrši v soboto piknik. Mi pa po koncu! V soboto zjutraj je bilo že vae v redu. Vrgli anio vsak en žakelj čez ramo, košare v roke in fotografične aparate čez hrbet lin hajdi na hrib, kjer je pokopan ustanovitelj mesta Dubuque, Francoz Julien Du Buque. Opoldan smo bili že na grebenu prej omenjenega hriba. Bilo nas je 16 študentov, zastopajiČi Slo vence, Čehe, Špance, Ogre, Meksi kance in Korejce. Občevalni jezik jc bil valed priznanja internacio nale izključno le angleški. Raz umeli amo se nadvse dobro, kajti vsi se učimo angleščine, in vsak drugemu odpustimo, če ga polo mimo v izgovorjavi besed. Predsednik razreda je bil tudi predsednik piknika. Kakšen je njegov obraz, vam ne bom pripo vedoval, ker bi vsi zajokali, če bi poleg tega videli tudi njegove hlače, ko ae jc vračal iz piknika Obenem pa jc šc Slovenec iz Sheboygana in nc maram se mu zameriti. Kuhar jc bil zopet Slo venec, ki je obenem postal slaven '/.aradi dobivanja šunk in razkla nega srca. Ampak kavo pa zna kuhati, tako dobra jc bila, da on še svojega deleža ni dobil. Prvi pomagač našega predsednika je bil mali in bistroumni Meksika nec. Kakor je bilo izpoznati iz njegovega dela v "kuhinji' jc res sin divje Mekaike. Nož mu reže in žaga, kar pač sam hoče. Drv sta nosila Korejca. Chang je b 1 len, kot da je celo noč srkal sladki lu opojni opij. Toda Kvak, on p je bil boljši; posebno dobrega in zanesljivega ae je pokazal na straži, pri kuhinjskih vratih. Ogrii iu Španec, ti ao bili prosti dela kajti naš Španec Žimnesi je mora nositi najtežji kovček celo pot poleg tega pa ga jc dražil celo pot naš študent iz rodu Slabičevičev Da ne pozabim, Ogrc smo posla na ribji lov, toda po nesreči niso vjeli ničesar. Kosilo je bilo imenitno. Yes, to je piknik, pa ne take ceremonije kakršne ae opazijo tam doli Notthinghamu. Jedli smo in pil da nam je zmanjako kave, mleka in kruha.. Nato se je pričela zabava. Toda predno se je pričela, je sklicali predsednik vse dijake ter ji vprašal, kdo se oglasi kot prosto voljce in gre po mleko in kruh Nihče sc ni oglasil. Nazadnje sc je sam priglasil, njemu se je pridru žil Zakrajšek, mali Meksikanec in jaz. Odšli smo na drugi konec hriba, da si ogledamo pod seboj ležeče farme ln preaodimo, pri katerem farmarju bi mogli dobiti mleko iu kruh. Kmalu jo bilo določeno. Po 15 minutah amo še odpirali vrtna vrata nekega farmarja. Toda še jih nismo odprli, pridrveli ao psi in mi pa v tek. Kmalu je bilo boljše. Farmar je potolažil p*e, toda mi smo bili toliko upehani in Herminie, Pa. — V tukajšnji naselbini je podlegel navadni proletaroki bolezni, sušici, 2. ma-t. 1. rojak in član društva št. 87 SNPJ, Andy Markič v starosti 43 let. Bolehal je na4 eno leto. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, v starem kraju pa tri brate, ako so še živi. Pokojnik je bil zvest in agilen član društva št. 87 SNPJ, ter priljubljen pri vseh, kateri so ga po znali. To dokazuje tudi obilna u eŽba pri njegovem pogrebu. Pogreba so se udeležili skoro vsi člani tukajšnjih društev SNPJ, in društva St. 80 SSPZ, ki so mu poklonili krasen venec v zadnji spomin, za kar jim izrekam naj epšo zahvalo. Srčna hvala vsem ki so se udeležili pogreba, posebno še godbi. Najlepša hvala tudi onim, kateri so mi priskočili na pomoč oz času njegove bolezni. Mirno apavaj dragi brat in lahka naj ti bo prosta ameriška zemlja. — Žalujoči ostali. Rojaki, v tem imate najlepši vzgled, kako skrbi SNPJ za svoje bolne člane. Pristopajte k SNPJ, kor je ta organizacija največja in najmočnjeaa slovenska podporna organizacija, katera skrbi za o-stale pokojnika ter jim pomaga v največji Nesreči. Težko jc človeku, ko stoji ob odprtem grobu pokojnega brata, ko vidi ostale pokojnika v največji žalosti, toda še težje jc, ko zapuxti pokojnik svoje drage v največji revščini, ker ni bil pri nobenem podpornem društvu. Radi' tega poživljam vse rojake, kateri še niso pri nobenem podpornem društvu, da pristopijo k SNPJ. John .Steban, tajnik. d en, včaaih pa cel teden nič aH pa samo en dan. Seveda delamo 8 ur ua dan. Ako ae pa slučajno pripeti, da so vozički "run away" ali kaj sličuega "trubelna" na "tiplnu", tedaj pa gremo domov takoj zjutraj, ne da bi bili v "majni" osem ali šest ur. Sedaj pa razdelite te ure na pet dni v tednu, kakor to zahtevajo pre-mogarji na Angleškem —«- tedaj dobite, da ne delamo več kot kot po tri ure na dan. To je, jaz mi slini popolnoma po aocijalisjič nem načinu. Vem, da imate vmi-slih nekaj drugega, namreč; hra no, jesti, pa bog al ga vedi kaj še. Toda to je sama navada. Saj ni potreba, da bi bas moral ved no in vedno jesti. <">lovek živi tu di od milosti božje. Delavčevo tarnanje za hrano so same neumnosti. Veliko ljudem dela želodec neprilike, ker ne more prebavlja ti in potem pošljajo po zdravnike in pijejo razna zdravila, da bi jim želodec bolje prebavljal in na ta način imajo nepotrebne stroš ke. Tega vsega ne bo treba, ako bi ljudje manj jedli. Radi tega pa gre našim gospodom in gospodar jem vsa hvala, ker oni skrbe, da nam ne bo treba imeti raznih ne potrebnih stroškov za zdravnike kateri bi nam želodec "fiksali" Radi tega pa ne dobite med na mi nobenega boljševika, dasirav no nas gospodje silijo v boljševi zem. l^pg nas varuj Mi tega nočemo in nočemo. Kajti "preštu dirali' smo. da ae hočejo boljševiki polastiti svetovnih zalog hra ne in drugega, potem bi nas pita li, da bi zopet imeli trubelne, kot ga imajo sedaj vsi bogataši in bo gatašinje ne samo z zdravljenjem želodca, ampak tudi a tako zvano histerijo, to je, da človek •nima nikoli miru in pokoja. Vedno ga muči misel, kaj bo % denarjem kam bi ga dal in kako porabil, da bi zadoslil svoji pohlepnosti časti, svojim strastem in pa kar jc glavno, kako bi zadostil ?vo jim srčnim ranam, katerih se ne manjka med bogataši. To ao stva ri in razlogi, da mi nc maramo biti boljševiki, kateri bi radi vse to gorje odvzeli bogatašem in naprtili nam »rečnim premogarjem in drugim delavcem na hrbet. Sicer me je jako strah, da ae bo v rcsnici ra/iiril boljševizem, kajti česar se človek najmanj želi, to najraje, pride. Zato agitirajo že skoro po celem svetu. Le poglejte. V Pariza na konferenci so vsi za boljševizem razveu Wilsona Edini on malo nazaj drži. Pa kakor se ališi zadnje čase, je tudi on začel močno popuščati. Vsi ti pripravljajo pot Leninu in njegovim privržencem. Kaj se hoče. Bog se nas usmili. Kar pride; pa pride, nu ne moremo pomagati. V božjo voljo se vdajmo, pa bo. . . Oeo. Gornik. rojak in Član društva "Grozd" 122 SNPJ, Frank Jančar J starosti 39 let doma iz vasi '^t avel, fara Lipoglav pri Ljublj* ni.^ Podlegel je pljučnici 7. maja V Ameriki zapušča očeta in dva >rata ter eno sestro, v »tareui kraju pa dva brata in eno sestro, Tem potom se najtopleje za-hvaljujem vsem, ki so mu stali u* strani v času bolezni ter Ktt spre. mili »a pokopališče k zadnjemu počitku. Valentin Grad. , prest rešeni, da sem ja zpo*ahil Podjetniška poteza ni dosegla uspeha. — Ko so »o (vprašati za mleko, ampak sem pričeli organizirati delavci v waukcgan*ki žicami, je naloMI vode. Za kruh je vprašal American Strel kompanija najela največjo dvorano v me-|J^!r,nlk* (,ohlli ,RM •, , ,. „ * . . _ % 'Mšll amo t loncem vode. Name m ««*naiilla, da se v nji vr*l prosta zabava, da tako Hli amo do drugega farmarja Po prepreči delavski shod, ki sc je imei vršiti zvečer. Najela noti smo srečali precejšnega bika. je tudi godbo in zabavo dobro oglašala. Zvečer se je K"Wn* P**™1, i* Ml. *em ne mo- ,bral,, v dvorani do ,,tW oseb. Organizacija je najela i Ilrngn dvorano za shod, ki »c bih nabita do zadnjogn|jr predsednika, ki mu je ušel na kotička. Take nimajo danes vplivu na delavce. poteze, ki so mogoče vlekle pred desetimi leti. Herminie, 2, Pa. — V štirih mesecih nam je kruta smrt ugrabila žc četrtega brata iu rojaka, kateri jc Žrtev privatnega izkoriščanja. 8. maja t. 1. tono pokopali v Irvinu Frank Pirša, kateri je v težkih mukah umrl v bolnišnici v Pittsburghu dne 6, maja. Pokojni brat jc bil v najlepši tftla-deniški dobi, star šele 18 let. Pri delu v premogokopu se je poškodoval tako nevarno, da se je moral podvreči operaciji. Toda nastopilo je zastrupi jen je krvi kateri je podlegel. Pokojni mladenič jc bil zelo marljiv in priljuben pri vseh, kateri so ga poznali. To se je videlo tudi ua dan pogreba, ker je bila njegova rakev vsa postita z cvetlicami in venci. Pogreba sc je tt deležilo društvo "Složni Slovenci", št. 200 SNPJ. katerega dru-' št va je bil pokojtd član 1er društvo "Bratje vsi za enega", St. Sfi SSPZ, z zastavo ter godbo. Poleg tega se je udeležilo tega pogreba tudi drugo občinstvo v velikem številu: Pogreb je bil sploh zelo sijajen, kateri naj služI v a gitacijo naši organizaciji ter društvu. V imenu društva St. 200 SNPJ izrekam tem polom najglohoke-je sožaljc starlšein pokojnika Tebi dragi brst ,naj ti bo lahka zemlja. A. Kodrič predsednik. B«ar Creek, Mont. — l\ar »»c tiče delavskih razmer, nam ni nič hudega, ker ne delamo trdo in sorazmerno nam gre še precej do bro, Kakor vse kaže, nam še ne ho treba predlagati zadelo petih dni v tednu in Šeat ur na dan, ka kor ao pred nekaj časom zabie listnica uredništva. ** 't—a Prank Oolčer, Lemont Pur-naoe, Pa. — Obrnite se na okraj, nega davčnega komisarja (lnter-nai Revenue Collector), kateri je gotovo kjer v naši bližini, ter mu razložite celo zadevo. Mi ue verno na kak- način vam še sedaj raču! na dohodninski -davek družba, pri kateri ste vpoaleni. PREVELIKA POTRATA VODE POVZROČA SKRBI OBČINSKEMU ODBORU. Rasna popravila mestnega vodo. voda 1*o4e znašala $1,767,000 in opoaarjajo na varčevanje vode. Aurora, Minn. — V tukajšnji naselbini jc umrl rojak Alojz Rom v najlepši rnladeniški dobi. Star je bil šele 21 let. Pred kratkim se je vrnil od vojakov zopet med svojo sorodnike, prijatelje in znance, toda čroz par tednov ga je položila bolezen na posteljo, katere ni več ust al. Pokojni je bil ro.jwa.v Ameriki, toda ni »c sramoval alovenskega jezika, kar je navadno pri rojakih, kateri ao rojeni v tej deželi, Radi tega je bil tudi zelo priljubljen med tukajšnjimi Slovenci. V zadnji spomin so mu kupili tukajšnji slovenski fanti krasen venec. Lahka naj mu bo zemlja. 11 .maja je priredilo tukajšnjo "Slovensko dramatično društvo" dve salo!grl in aieer "Raztrcaen-ci" in "Mutaati muzikant". Te predstave se je. udeležilo tukajšnje slovensko občinstvo v mnogo hrojnem številu, kljub temu, da jc bila lepa nedelja, ko se jc ljudstvo razšlo na vse kraje ua izpre-hod ob jez«ru. Zvečer je bila prosta zabava in ples. Na tem meqln sc najlepše zahvaljujem vsem &ipvencem za njih tako obilni obisk, ker ao a tem pripomogli do boljšega us|>cha. Najlepšo zahvalo pa moram izreki elyškcmu klubu, kateri nam je šel v vseh trzirib na roke. Srčna hvnla tudi družini Seliškar za njih nadvse dobro postrežbo. Kar ae tiče dela. ne morem kaj (Htaehnega poročati število brezposelnih se vedno množi in radi tega ne avetujem nikomur, da bi sem prišel ra delom, ker se nc more dobiti. John Fende. Denver, Oolo. — Vodovodne naprave v mestu Denverju so premajhne in popravila bodo stala nad $1,767,000, tako se je izrazil Finlay L. MacFarland, predsednik vodovodnega odbora. Po njegovem poročilu se bodo morali povečati vsi vodohrani in položiti nove cevi, ako bo ljudstvo rabilo v toliki količini vodo, kot je do-sedaj. Dosedaj je prišlo nad 120,-000,000.galonov vode vsakih 24 ur v mesto."Po njegovem mnenju je nemogoče preskrbovati vse prebivalce v mestu, katero znaša o-krog 500,000, s potrebno vodo, a-ko se vodohrani ne povečajo. Kajti sedanji vodohrani so premajhni in z ozirom na prebivalstvo bi morali vsebovati najmanj 120,000 galono v vode, in ne samo 79,000, kot sedaj. Radi te«a se mora ves vodovodni sistem razširiti in ti stroški bodo znašali nad $1,757,000. Da sc norabi toliko vode, katere bo gotovo primanjkovalo V polethem čatfu, so vzrok ljudje, kateri zelo površno tratijo vodo. Nekateri se ne brigajo prav nič in puste pipe odprte celo noč. On ima tri sugestije, na kak način bi se pokrili proračunjeni stroški in ti so: Z direktnimi davki, da se izda za potrebno vsoto mestnih zadolžnic ali da se obdavči samo one, kateri bodo zahtevali vodovodno napravo v svoje poslopje. V načrtu eo imeli, da se mesečni prispevki znižajo to sezono, toda sedaj je nemogoče radi teh ne-prilik. Pa - vnem fene prišla sta na vrste ostale dva. Tudi ta — dva sta ušla Čez vali na Angleškem premogarji fene. Seveda .nazadnje sem bil naj Tukaj delamo namreč v neka-jznaneetn in prijateljem, da je u \rsti — jaz. Iterlh premogokopih po 3 dni na telmrl po štiridnevni mučni bolezni Aliqutppa, naznanjam Tem potom sorodnikom. NOVOPOROČENOA. NAPADE NA NA POTI PROTI DOMU. Denver, Oolo. — Ko sta se nahajala novoporočenca g. in Ra. Charles E. Otis na poti proti domu od poročne alavnosti, katera se je zavlekla do tretje ure zjutraj 26. februarja, sta bila napa dene in oropana od treh bandi* tov blizo vzhodne druge ulice in Garfield ceste. Policaj ju je našel v nezavesti in ambulančni voz ju je odpeljal na policajsko postajo, kjer sta dobila prvo pomoč. Otis je bil a-darjen po glavi in njegova mlada soproga Je bila iatofako pobita ns tla, ko je hotela rešiti svojega moža. Otis je pripovedoval, da so ju povabili ua avtomobil, ko sta šla peš proti avojerau domu, kateri se nahaja na Vzhodni trinajsti u-lk*i, čeS, da ju bodo peljali do doma. Toda mesto proti mestu drvili z avtomobilom v nasprotno snter in ko jih je opomnil, so mu banditi odgovorili, da ae bodo peljali nekaj časa na izprehod ns deželo. Ko ao prišli na santt.trn kraj, so jinta banditi ukazali izstopili. Ko ata to storila, je edea izmed bauditov tudi stopil is "v> tomoliila ter udaril Otisa i neko trdo stvarjo po glavi, da se je takoj zgrudil nezavesten na tla. Nek drugI mu je preiskal žepe ter mu vzel ves densr, katerega ps \ sreči td imel veliko tiato noč pn sebi. Našel je aamo $18. Neto # napadli njegovo soprogo ter J« vzeli $20. Napadena ata podala nstanr-e« popis banditov, toda za imena p* ne vesta. Dosedaj policija k ta našla teh avtobsaditov, NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Obsedno stanje v Bosni in Her- oegovini. — Ženeva, 11. msja. — Iz Dunaja poročajo, da je bel->r rajska vlada razglasila obsedno stanje v Harajevu, glavnem mestu Bosni je in Hercegovine radi velikih krušnih izgredov. Nemiri se razširjajo po celi Bosniji in Hercegavini. Koliko je na tem resnice, se ne ve. Dvomimo pa, da bi se izcimUi ravno krušni izgrc di, ampak pojaviti so ae morali drugi nemiri, kateri se v zadnjem času pojavljajo po celi Jugoslaviji in ue samo v Bpsni pi Jiereego vini. Toda cenzura ne pusti nobenih vesti črez mejo. Odredba pn>ti pegastemu le garju. — Split, 8. marca. — Ker se je pegasti legar pričel zopet širiti po Dalmaciji, so okrajne o-blasti v 8plitu izdale ostre odred be, da se ta kuina bolezen ne razširi. Posebne ostre odredbe so za jsstvine in obleko, katera mora hiti vsa desinficirana ali razkužena. Vsaka oseba se mora naj-inauj enkrat ns dan skopati kar velja posebno za potnike. Potovanje je omejeno in le oni, kateri .se iz kažejo z zdravniškim listom, da so popolnoma zdravi in da, so se podvrgli raznim adravniškim orredbam, dobijo dovoljenje za potovanje. Odredba sa inoaemske časnike. — Belgrad, 1. marca. — Minister-stvo za notranje zadeve, je izdalo ostre naredbe zoper inozeuiskeča-snike za pokrajine v Jugoslaviji. Ta naredba se nanaša na zakon od 14. maja 1907, paragraf 3, točka e, glasom katere je prepovedano vsako razširjanje in razpošiljanje časnikov iz sovražnih dežel za časa vojne v mejah države. Na to se opozarja posebno okrajne oblasti ako dobijo kake take časnike, da iste takqj uničiji. Z osebami katere razširjajo inozmske časnike, naj pa postopajo po zakonu. Zagrebški "Obzor" dostavlja k t c i nn: Zopet ena ministrska u-ganka. Katere dežele s pa smatra sedaj za neprijateljske? Ali bi uaiu g. tninister za notranje zadeve mogel raztolmačiti, zakaj da on bi, ne mogli razumeti, zakaj da on izda take prepovedi, ko vendar jc dovoljeno v vseh zavezniških državah dobivati časnike iz inozemstva in to še v času vojne in brez vprašanja, iz klake države da pridejo. Ali naj to snači demokracijo? Trgovska zvese i Francijo. — lz Zagreba,se poroča, da se je u-stanovil v Belgradu francoski trgovski urad, kateri ima nalog, posredovati med trgovskimi tvrd kaini v Jugoslaviji in Jfranciji. Ta urad bo preskrbel cenike in vse informacije glede francoskega blaga in zbirati trgovske ponudbe trgovcev v Jugoslaviji ter jih pošiljati francoskim trgov-cein. Posredoval bo tudi, da jugoslovanski trgovci dobe olajšave za potovanje v Francijo v svr-ho trgovine. — Seja slovenskih trgovoev in o-brtnikov v Mariboru. — V "Na rodnem domu" v Mariboru se je vršila 17. februarja seja slovenskih trgovcev in obrtnikov. Na tej seji se je razprsvljalo o razširjanju železniškega omrežja in zboljšanja sploh vsega železniškega sistema, kar bi pospešilo trgovino in obrt na Štajerskem. Na tej seji ae je tudi razpravljalo, da se vsi trgovci in obrtniki orgsnizirsjo ter ustanove trgovsko in obrtno zbornico za Hpodnje Štajersko. Razpravljali so tudi o večji trgovski izobrazbi, ter izdelali v ta namen resolucijo, v kateri zahte vajo, da se ustanovi v Mariboru višja trgovsks šola. Vsi ti zaključki kakor tudi resolucija je bila »oglasno sprejeta in poslana na trgovsko in obrtno mlnisterstvo v Belgrad. ■ Otrok ss ja aadniil — Post rež nira Marjeta Ksvčič v Lljubljsiil je šls neki dopoldne s dnms in je pustila svoja dva otroka v poete- PKOMIVI ENAKE DRŽAVLJANSKE PRAVICE ZA VSE. Zamorci se probiijajo. New York, N. Y. - Zamorci v Združenih državah so sc pričeli probujati in zahtevajo, da so tudi zauje priznane pravice iu privilegije, ki jih daje ameiiško držav-jaustvo, od katerih so pa bili v ne katerih državah izključeni "Narodna družba za napredek zamorskega ljudstva" poroča avojem poročilu, da je bilo v zadnjem letu ustanovljenih pet iu osemdeset novih podružnic 34,712 novimi člani, članstvo st je pomnožilo za 375 odstotkov, kar je v resnici lep uspeh v enem letu. Poročilo prinaša tudi detajle o linčanih osebah v letu 1»18. Lin-Čanih je bilo sedem in šestdese oseb, med katerimi je bilo pet za mork in štirje belopolt ni ki. Zamorci so spoznali, da je moč v organizaciji in to spoznanje jih je podžgalo, da so se pričeli organizirati. Videli so, da neorganizirani ne dosežejo ničesar, da so izpostavljeni insultom v južnih državah, kjer jih še vedno smatra-jo za inferijorno pleme, ki ne sme imeti enakih pravic z belopotniki. V šolah na Havajskem otočju je odpravljena plemenska razlika. Honolulu, Havaj. ot. — Profesor Vaughan Mc€aughey, novi superintendent sa javni poduk, izjavlja, da v šolah na Havajskem otočju ne bo več plemenske razlike, ampak bodo odslej vsi učitelji in učenci klasificirala kot A-ineričani. Profesor pravi, da so ga ob njegovem prihodu opozorili na dejstvo, da klasificirajo u-čitelje iu učence po narodnosti. On pravi, da vsi so Američani, pa naj pripadajo h katerikoli narodnosti. LIN- SOCIOLOOI OBSOJAJO ČANJE. Knozville, Tenn.—Kongres sociologov iz južnih držav je sprejel resolucijo, ki obsoja linčanje in priporoča, da se državne iu zvezne oblasti poslužijo vseh njih danih sredstev, da iztrebijo to iuv srečo za deželo. mehiikimi tihotapci, ki isvriujs jo tudi bsnditsko obrt, če taku usnese prilika. V boju js pade! »niseljeniiki nadzornik Charlo« Hopkins. Na bojišču so poleg njena še obUžali trije neznani mehiški bandiije. Neki amer*ki u-rednik in neki mehiški hamlit sta bila pa ranjena. Kasneje so dognali, da se mehiški baudit piše dose V a Id c*. Zdravniki pričakujejo, da podleže ranaiu. Taki obmejni boji med uradniki in tihotapci niao nič izredne* ga, kajti samoposebica j«, da be-uio itueli tihotapce, dukler imamo col n iui podvrženo blago. £e stopi s prvim julijem splošna prohi bitjtfa v veljavo, se uajbrž število tihotapcev ne skrči, ampak se pomnoži. Visoke cene za opojne pijače bodo mikale ljudi, ki ne ds jo nič ua tu, na kukšeu načiu zs-služijo denar, da ne bo prihajalo več novtaeev v tihotapske vrste, kakor jih bodo poluvili uradniki. Sledile bodo bitke med uradniki in tihotapci ln tekla bo kri, kajti med tihotapci so elementi, kate rim je človeško življenje toliko vredno kftt piškav oreh. SI se BRUTALNO LINČANJE. Vicksburg, Miss. — Vršc protilinčarske konvencije, sociologi na svojem kongresu obsojajo linčanja kot največja hudodelstva, ulična drhal pa še zažiga grmade, na katerih se žrtve njene brutalne nasladnosti spreminjajo v pepel. Tukaj je ulična drhal linčala zamorca Lloyd Clayjo in ga sežgala. Drhal je štela od osem sto do tisoč oseb. Zamorec je bil ob-tožen, da je napadel neko belopoltim ženo. PETNAJST OSEB ŽETEV VI HARJA. Corpus Christi, Tex. — Tukaj je nenadoma prihruinel vihar, kakršnega se ne spominjajo najstarejši prebivalci, ki je podiral hiše, drevje in telefonske in brzojavne naprave, Skoda na polju jc ogromna. Dosedaj poročajo, da je vihar uničil štirinajst človeških življenj. Nekateri sodijo, da ko žrtve viharja še večje, kajti poročila Še niso došla lz vseh krs jev doline. Največja nezgoda se je dogodila v Missionu, kjer se je »ruši I a hiša, v kaUri so se nahajali Vlek, njegova žena, njegovi štir jc otroci in več mehiških dela v cev. Vlek in dva njegova otroka ho bili na mestu ubiti, njegova soproga je pa zadoblla težke po škodhc. ČUDNI RAZMERE PRI PLINSKI DRUŽBI. Chicago, 111. — Državna komisija za javne potrebščine je odklonila mestni predlog, da se cenu z.a pliu sniša od 88c na 70c za tisoč kubičnih čevljev s prvim junijem, Če plinska družba ne dokaže, da je upravičena do višje cene. Pri obravnavi so prišle čudne reči ua dun, kujti najbrž je edina družba, ki plačuje svoje uradnike e radi tega, ker nosijo naslove. Na pr. keuiičar prejema mesečno sto in pet iu dvajset dolarjev, ujegov namestnik prejme pa $185.62 na mesce. Še boljše so |ia plačani navadni pomočniki v kemičnem laboratoriju, ki dobivajo po dve sto dolarjev uu mesec. Htrojveda, ki pszi na majhen parni stroj, prejema nu meseu $226, superintendent, ki vodi ves obrat, pa prejme lc sto pet in štiri-, deset, dolarjev. Tako je v vseh obratih in delavuic.uh. Namestnik državuega prokura-torja, Mathevv Mills, je dejal, da je kompauija imela nepotrebne uslužboiicc. Iiuela je v službi ljudi, ki so preiskušuli svetilno moč plinu po svečah, dasiravup se to delavce, da so dovajali premog k več ue zahteva. Imele je najeto delavce, ki so dovažali premog k pečem, mesto da bi družita postavila stroje, ki bi ceneje izvrševali to delo. Država smatra, da ui dolžnost konzumentov, da plačujejo povišane obratne stroške, če družba ui zmožna voditi svojih poslov. Ljudstvo smatra, da družba posnema Lenina, ker slabše plačuje voditelja obrata kot navadne delavce. Mogoče so po ti voditelji obrata lc na papirju in vodijo obrat tisti, ki predstavljajo navadne delavce. MM *o GODBO 2 IKO AVSTRIJO (Nadaljevanje s 1. straui.) je ostal ua krmilu ves čas vojne, da n preme ni loudouski pakt po padcu K usije iu ko je vit|f|, do ne more Italiju ničesar izgubiti." (lz teh besed je razvidno, da bi tudi papež rud videl, da pripade Keku Italiji. Up. ur.) Mirovni »akt j« WUaonovo doto." pravi franooski čaanikar. Pariz, .16. maja. — Gustave llerve piše v svojem listu "Le Vit torto,.*' da se Nemci motijo, ko tožijo, da se jim ponuja Uleiuen-ceaujer mir in ue Wilaonov. Her-ve pravi, da je mirovna pogodba VViiaunovo delo, kajti če bi bila Clemenceaujeva, potem bi Nem-čija morala razpasti v posamezne dtfuve in pruske hegemonije bi bilo konec; ozemlje sapadno od Rene bi tvorilo nevtralno drŽavo poti suverenstvom Fraueije, kateri bi HČasoma pripadlo popolnoma ; vzhodno Prusijo bi dobili Po-jaki in v povračilo za izgubo in izdatke vojne bi Francija okupl-ralu ue samo dolino Saar, temveč r se okrožje Huhra, ki je bogatej. ile ua premogu in ki produelra letnih sto miljouov ton, od katerih zavisi vsa nemška industrija. "Take pogoje je iiusl Clemen-osu" — dostavlja llerve — "in le bi bili sprejeti, tedsj bi imela Nemčijo vzrok zs jsdlkovftnje, toda poslušal je ne lil idhče, kajti svet še ni pozabil irtev torpe dira n j iu bombardiranj odprtih mest iu ostalega pekla, v katerem so Nemci tiščali belgijsko lu francosko prebivalstvo pet let. Ne, mir ui Clcmeueeaujev, in da nI, se morajo Nemci zahvaliti samo Wllsonu." (llerve jo bil prsd vojno sindi-ta list iu njegov list se je tedaj meno val "La Uucro Hocials" — socialna vojna). ds se uajprvo rasprgvljg t^ft l ni pogodbi iu po kvuftsui razpravi o nj|, pa o ustavi.** Ugu N političnih krogih govor«. da bo predsednik storil v*«, kor jo v njegovi uioči, ds pregreti ločitev mirovne pogodb« *>d ustave zs ligo narodov. Senator Lodgs, ki je voditelj republikancev v senatu, izjavljs. ds Ims senat pravico spreaicuiti vsako pogodbo. MirtJu Priporu Jednota J »» glavni stan* aaar-aa ao. lawndali av».. chicago. illinoi» GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. : v Isvriavalni odbor. , - UPMVNI OOSSK. raaasaoNnti v»mm c*ajw> sssr-ss s* tmas An, gums ■ HHHmillllMti Aataa Htm«. I« I4S, Caiwwbsrs. rs. TAJNIK« J«Sa VaMtf, «Toe W L...4.U A».. ( SUL fMV»OUars.>!u^! An, CUmIi aoLNiAai Aataa laSMak, Bas »S. WU SATAOMO UBBOLlSt Aam l«lar. Bas los. Oreaa, Nadmorni odbor, I4SIS Hal« Af«, 010 Hmm SL. IsbS, OISI St. CUr A~s Tlakovnl odbor. iabs tt£inm Cnm*m4 OvH| Mtff Ui IVSIKi Or. S. J. Sam, MM K CUlr An, opoovoani UWWK TaosvaT*-. ju* rozoai Vm šmiim paaglatee to »Imrt, M m MSafa gL HMS mM, ss| m eaMhOa m sasievi LADJA IZ KONKRETA PRO-DANA. San Francisoo, Oal. — Ameriška ladja "Faitli", zgrajena iz železo betona, je bila prodana Francosko-ameriški psrobrodni družbi z $450,000. Ladja je stala devet sto tisoč dolarjev iu po njeni prvi preizkuševalnl vožnji so pisali, da jo jc prestala z velikim uspehom. Napovedovali so, da bo železobetou spodrinll jeklo pri tovornih parnikov, ker znižuj* gradit vene tri»ške. Sčasoma so ti glasovi utihnili iu o ladji ni bilo slišati besede, dokler ni bi Is pro-dana, • _ ŽRTEV DREMALI0S PO ITI RIH MESECIH Aurora, lil. — Rajrmond De llart je dobil liiflueneo. iz katere je razvila dremalica. Dremal je skoraj ves čas skozi šliri mese« iu končno je podlegel nevarni bolez-ui. ki je še precej velika uganka zdravnikom. 72 Rusov ustreljenih na Bavar- -—-—_ skant. Bcrn. — lz Monakovs poročajo, da so virtemberške čete zajele četo bivših ruskih vjetulkov, ki so se pod vodstvom spartakoveev bojevali v bavarski rdeči armadi. H nsl so bili ujeti v gozdu lili-zo Oracfelfinga iu takoj so jih tirali pred vojno sodišče, ki je obsodilo 7'J mož ua smrt. <*'cx nekaj ur so jih ustrelili v bližnji peščeni jsmi. Monakovo. — Dr. Levien, uJ rednik sovjetskega Kosila, je Idi aretiran tf. maja. Trije 2,940 AMERlARIH VOJAKOV SE JI VRNILO DOMOV. Nsw Torti, N. Y. - Psmik "Von Hteubeu" j« p»l|>*ljal mož iz Francija Med njimi m top- BOJI MED BANDITI IN TIHO TAPCI Nsco. Aris. — Ameriški eolnln-ski uradniki so prejeli poročila, da so mehiški banditje vdrli v mehiško mestece Cananea, v ka terem »o naseljeni večinoma ru- |__________#________________,|Arji. Odvedli so s *abo župana. iji. Kosa jo Češ »W»ro uro vrnila, ^htevajo sanj odkupnino je našla Šest tednov starega sin | |Undltov je bilo dva m dvaj čka mrtvega. — Otrok se je v(|trt pHjssdlll mi v mestece _ "panja zadušil. knr pridere hudournik . hr.bs | PROTI POOODBl •a--- k"» «*> M*ri''«':.".^n li 7 rtpnbliktMl d. « u.l- JiSAET«ssi *»«»■ morilci Liobknoohta obsojeni. Borliil. — Zadnjo sredo js vojno stališče »pozuslo tri obtožence krivim umors dr Karla Lieb-kneehta lu Koze Luksemhurgova ln izreklo obsodbo. Častnik Kutine je dobil dve leti zspors iu odvzete so iuu držsvljstiske pravice; Isjtnaut Kurt Vogel je tudi dobil dve leti ječe in nečasten od pust iz armade; lajtnaut Itltt-manu je obsojen na šest tednov zspors. Ostsll obtoftonsi so oproščeni. Ritka nad vojaki in ftandarji ~ v Italiji. Pariz. — "L'Information" je objavil poročilo i3 .t. m. o krvavi bitVI med jetniki ln vojski ns eni st rani iii žandarjl na drugI siraul v Neaplu v Italiji. Vojaki, ki so osvobodili jetnike (politi ust), *o prsmsgsli žsndarja in o-kupirsll sodno p<»slopja. Žandarjl SO pobegnili v baraka ka rabi-narjev, kjer eo dobili n* pomoč bataljon lojalnega vojaštva In nsto so naskočili sodno poslopje in zajeli oporne vojaka in jedil ke. Bilka je trsjsls dve uri in Is- RAD BI IZVEDEL zs svoja dva strica Andreju iu Johna llrovat, po domače Kovače va. Doma lz Hoče ua Primorskem. Csujeue rojske prosim če kdo ve zs njih naslove, usj ml lu naznani ali pa ako bosta sama to Čltala ali isvsdels, nsj sa mi prljsvlta ua moj naslov: Joseph lliovst, P. O. Bos 334, Herminie, l's. NAPREDK "1'rosveta" piše za blagostanje ljudstva. Ako se strinjaš z njeni iqI Idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Prosvetl. V aalogi imam vse za vsakdanje potrclišči-ue po zmerni ceni. ANTON ZORNIK, Herminie, Ps, NAROČNIKOM V POJASNILO la flflaoo so odgovorni U ogla-irralot mmL m aa »prejmemo do ■jih nobeno odgovornosti. Vsak kdor kaj knpt Is ogla«" ia As mu ai vlač aaj sam ssbt pripiše Vsa bo odfororaaot ia poolodiao naj isi vsak aaat Upramlltvo Bsts ničsrji in drugI Lj SUM IV ™.ajo "treljenih je bilo :**WstrMlov. 14 k. SENATNE SILE SE ZBIRAJO ^ ^ ^ r.l(i#nUi. štiri ..urino. Ml usi-b je bilo srci i ranih. . RAD BI IZVEDEL za svojo ženo Ano liablč, katera mi Je pobegnila še dnu 30. aprila. Predno sem odšel ns tlelo v jutro bila Je še doma iu ko sem su pn vrnil is dols domov, aa i bilo več nubenoKS sledu po njej, 1'uslilit mi ju onega otroku. 1'obrnlu ml je ves moj prlsiuženl denar tli tudi Llberty Losu Bonde v znesku za $200.00. Ona js srednje post s ve, mulo pegssta po obrazu, seboj Ima detuta hčerko 10 mesecev staro z imenom krhdluu. Cenjeno rojake uljudno prosim, čs kdo ve, kje se nahaja, da ml naznanijo njen sedanji naslov za ksr bom vsukem zelo hvaležen. Moj naslov jsi John Babic, P. 0, box 200, Do Pus, 111. Muy H 15-1017) NAPRODAJ PO NIZKI CENI. Proda sc eu aker zemlje, H sobna hiša poleg kare, kokošujok, hlev zs prašiče, dosti sadnega dre-vjšrnrv n KA zrtmjsd Zclettjrt-vs v pokritem vrtu. Dobi kc za nizko ceno 02,100 Nn luhkc o-broke. Vprašajte pri Prsnk Vidmarju, Lswmlsle Ave,, LyoiS», III. DRLO DOBE STROJBRJI v itrojar/)!' ki zuojo delsti ns "Orlnflsjše" s žsgo in ns "Atri beti". I* laki, ki znajo ta dela nsj se pismeno obrnejo na nestor i J O Ifoffmsn Kons Ce M llorms ma W Vs HedsJ Ishko poAljete itansr s (ndnlm iamatvom e As«trljs, Ss*«e, Dalma«|Ja Is tlev«»s!ja. 100 KRON ZA IS.00 pu ksbtairaMM tlasa %'i SO e »i. PAKOMKOlll /A KVKOPO: Maja U KorhimUiu ............»0O OO Mala 2* lludai.n ................ «n no M«fa 2R Nstorlam....................SM>0 Maja St I m Touralse ........... 100 oo Msj* XI NsBonta ................ so on Jeni 4 I m Uralu*............... so.oo U. s. veini davek m I tstied listek j« 00, «s t rssred tlatek ps »ft6o PMlU m pijMfltU tn poAtJIie 'tesar na: EMIL KISS, Bankir, ISI A »a., V-f.l ail« flreei, N*»> Vsrb. N T UaA^sevljasa Uta I SOS e Kratek popis Tibeta. (Konec.) Kar »e tiče snažnoiti, ee ne more dosti opaziti, da bi preveč skrbeli zanjo. Celo poslopje je pobeljeno z belo barvo, toda srednja zgornja polovica, kjer ima Dali Lama avoje stanovanje, je pa barvano z rudečo barvo. Istotako je tudi streha rudeče barvana. Kakor zatrjujejo domačini »o gradili to poslopje 1200 let. Celo poslopje je bilo zgrajeno šc le pred dvetfto leti. Posebno sveti prostori te pala-' Če so namenjeni za počivališče prejšnjih "živih Budov". Kajti domačini so popolnoma u ver jeni, da je vaak Dalai Lama poosebljeni Buda sam iu radi tega, ga tako časte. Sploh imenujejo vsakega oznanjevaha vere Budo in ravno tako imenujejo tudi Kri-atuaa, Budo, brez ozira na to, da je oznanjeval drugo vero, kot njih pravi Buda. Poleg tega so še nszirsnja, da je bil Buda prvi predstavnik njih cerkve in prvi Dalai Lama in da on živi vedno in sicer ae nahaja njegova dušo v vsakem Dalai Lami. Iladi tega tudi obožujejo vsakega Dalai Lamo kot poosebljenega Budo. Pred grobovi teh Dalai Lamov ae nahaja veliko plesišče za svete plese, katere prirejajo v čast vsem mrtvim Dalai Lamom. Poleg tega so pa še druga poalopja, v katerih se nahajajo tiskarne za tiskanje raznih molitvenih knjižic in letakov, tovarne za kadilo .vlivanje bronastih kipov, mesnice in hlevi za živino, katera je last budistovskih duhovnov. Celo poslopje je obdano od kanitega zidu in poslopij, v katerih se nahaja vojaštvo. Toda glavno svetišče meata se pa nahaja v sredini mesta. Zunv njoat je jnko bogato okrašena z raznimi stolpiči, paviljoni in streha je prevlečena z zlatom. Notranjost pa naravnost očara vsakega tujca. . Največja znamenitost je velik kip Bude Gautama, kateri je 30 čevljev visoka soha. Cela solia je z zlatom prevlečena in vdelanf ao razni dragi kamen ji, biseri in sploh vsakovrstni dragulji. Domačini verujejo, da so bogovi prenesli to soho iz Kitaja v Tibet ; vsekakor je prevoz te sohe bil zvezan z velikimi težavami. Poleg se nahaja v tem svetišču Še veliko drugih znamenitih stva ri, katere so vse zelo umetno izdelane. Tako se nahaja 11. pr. kip, kateri je barvan % petimi različnimi barvami. l'o mnenju domačinov tn kip sploh nI človeško delo. in da so bogovi izvršili ta kip ter ga poslali v Tibet. Poleg tega je veliko jako umetno izdelanih miz, katere so velike zgodovinske važnosti ra Kitajce kakor za Tihet-ČSne. V leni "božjem "muzeju se nahaja tudi velika zbirka jako starinskega orožja. orodjs in vseh mogočih stvari, kar domačini vse ohožavajo. Po ustnem izročilu domačinov je pustila zgraditi to svetišče kitajska princezinja Waučang iz dinastije Tiing, ki je bila poročena z tibetanskim kraljem Strong eanom .Podučevala je tudi ljud-atvo v poljedelstvu in tkalstvu Podučevala je ljudi pisanja iu či-tanja ter vpeljala nekatere kitajske običaje. Kadi tega jo časte domačini kot največjo svetnico. Poleg vse avoje krasote je to svetišče, katero ae tudi lahko i-mriiujc tibetanski muzej, aamo enonadst ropno. Obsega več vzporedno ležečih stavb, katere vse so zgrajene ir masivnih ksmenitih plošč, kot Že iisvadno vsa svetišča na Kitajskem. V prostoru e nahaja veliko podgan, katere so izredno velike in katere ljudstvo časti po božje. Okoli s\ctiš'a se nahajajo tr govine, katere delajo še dosti dobro kupčijo ves dan. Ljudstva .ie vse polno pri prodajalnah kot v notranjosti svetišča in rsaun no tudi nr primanjkuje beračev, kateri nadlegujejo razne romarje Vsako li to sr \ rši velika konferenca v trm svetišču in sleer drugi mesec v Mu in sicer dvaj srt dni Tega koncila se udeleži vsako leto okrog 80.000 tibe»an »kili duho\no\ i t. rele države \ dolini Oupon se nahaja naj krasnrjsi Mirnostan Tibeta ka'r ri se imenuje po lej dolini hup«>n N'ahajs *«r v globoki kotlini med gorovji in i/gleda radi svoje vr like ob«elno«ti kot kako veliko tnesto Največji kraa tega sainn tHana je veliko umetno Jezero s vedno »ve^o vodo. V ta »amontan prihaja Dalai Lama vsako leto za uekaj mesecev na počitnice. Sicer je pa ta raj jako malo znan med priproatim ljudstvom, ker je atro-go prepovedano po njihovi veri aploh priti v bližino tega samostana. V tem samostanu prebiva o-krog 7,500 budistovskih menihov. Prostora je pa za več tisoč ljudi. V tem samostanu se nahajajo tudi izjemoma telesni ostanki sa-megn Dalai Lame, kateri je uiurl pred več desetletji in po zairdilu domačinov so njegove prsi še vedno gorke. Istotako se nahaja pravljica, da stanuje v tem samostanu pravi živi 'Buda", kateri je po njih mnenju prišel iz vode, da bi rešil človeštvo pred potopom, kateri je takrat nastal po vesoljnem avetu. Sploh je takih pravljic veliko med priproatim ljudatvom v Tibetu. Neposredno pred 1em samostanom je veliko proročišče, katero je istega pomena za celi Tibet, kot je bilo proročišče v Delfi za stare Grke. Tibetanski budistov ski duhovni prorokujejo in daje jo nasvete ne samo kar se tiče pri vatnega življenja igrajo tudi vc liko vlogo v političnem življenju. Tibetanski državniki aploh ne u-k rene jo nobene važnejše stvari tikajoče se države, da bi ne vprašali prej za svet to proročišče. Tu som pridejo še celo plemenitaši in knezi iz Kitaja. Drugi večji samostan se nahaja v dolini Sira in se istotsko imenuje Sira. V tem samostanu se nahaja soha Buda Taungkabe ka teri je menda vstanovil sekto 'rumenih kaparjev". Ta hip ima v roki žezlo, kateri je bil menda poslan iz nebes. Kip je jako umet no. izvršen. V tem samostanu se nahaja 30,000 duhovnov. Samostani postajajo vedno bo gatejši in premoženje nekaterih cenijo že nad več miljonov dolar jcv. Kajti vsak novo vstopli La ma, kakor imenuje tibetanske duhovne, mora prinesti gotovo vsoto premoženja, od darov katere prinašajo razni božjepotniki in poleg tega pa še darujejo razne bogate rodbine navadno celo pre moženje raznim samostanom. Kakor je že bilo omenjeno, so tibetanski budistovski duhovni c dine osebe zmožne čitanja in pi sanja in radi tega igrajo tudi v državnih stvareh veliko ulogo in imajo tolik vpliv, da se celo neče jo pokoriti Dalai Lami in amba-nom, kot najvišjim predstavnikom države. Akoravno je Dalai Lama naj višji državni predstavnik in naj višji duhoven, vendar je njegova moč omejena Kajti oba anhama sta takorekoč diktatorja v politič nih stvareh in ona dva sama odločata v državnih stvareh. Imenovana sta od pekinške vlade vsake štiri leta, razumno da jih priporočijo tibetanski duhovni. Tode Dalai Lama pa kljub temu še lahko odloČi, kdo naj bo ameban, ker je on takorekoč poosebljeni Buda. V zadnjem času, ko ao nastale prekueije v Kitaju in so u-atauovili republikansko vlado, so hoteli Tibetčanl vzeti pravico i-meuovanju ambanov kitajski vladi, toda pod pritiskom večine duhovnov se je ponesrečilo. Toda kljub temu so Tibetčanl takorekoč neodvisni in se le malo brigti jo za razne zakone in postave ki-tajske republike. Poleg dveh amhanov je še ta kosvaui 'regent", kateri mora bi-ti najučenejši Lama v celi drŽavi. On .ie oachui svetovalec Dnini Lame. Za njim aledijo štiri dr-žavnl ministri, izmed katerih mo. ra biti najmanj eden Lama, nai o dva sodnika, držav nisakladni-•'ar. najvišji general in drugi ar-madni poveljniki. Itadi tega se ne more reči, da je država Tibet pre napolnjena z uradniki. Največja zanimivost Tibeta so tskoivanl 'molitvini mlini". Nekateri izjavljajo da sn Tihetčaui napravili te mline samo radi lenobe, ker se jim ne ljuhl moliti In ponavljati eno in isto molitev. Kadi tega so napravili nekake milne, katere goni veter. a|i Jih gonijo z rokami. Na trak papirja napišejo rame ntolHve. kate reira potem navijajo na valček Ko se prične vrteti mlin »e pspir prične odvijali in se navija na drugega Na lati način kot so narejeni glasovirjl. kateri igrajo s pomočjo elektrike Vaakoršnr molitve prodajajo tibetanski du ho\ ni Nekako posebno čudne navade imajo pri truplih umrlih. Trupla \Ujih duhovnikov navadno aelgo Trupla priprnatih delaveev pa na vaduo zanesejo na kak hrib. kjer ga puste, da preskrbe divje živa- li njegov pokop. Nekstere ps na-vadno vržejo v reko in ns kskem drugem koneu že kakšen čaka, da vlovi truplo in katerega potem razkosa, lz večjih kosti napravijo piščalke, katere potem prodajajo in iz lobanj pa posode za pijačo. Iz nekaterih lobanj napravijo tudi male bobenčke, katere potem rabijo pri njihovih cerkvenih o-bredih. Druge dele trupla sese-kajo iu pokrmijo psem, katerih kar mrgoli v vaeh večjih vaseh in mestih. Kosti sineljejo in zmešajo z ječmenovo moko, katero potem pokrmijo psom. Kadi tega ao psi že navajeni, da pri pogrebu cela tolpa psov spremlja pogreb-nika. Tibetčani imajo namreč vero, da se duša umrlega preseli v psa in radi tega ao v veliki časti v Tibetu. Ljudstvo jih pusti popolnoma v miru in počenjajo kar hočejo. Veliko je popolnoma podivjanih in radi tega so v veliko nadlogo ljudem, posebno otroci niso prsv nič varni pred njihovimi napadi. Živalstvo pa ne pride v poštev, če odštejemo govedo ki ga imenujejo tukaj jak in je popolnoma podoben amerikanskemu bivolu. In je tudi istega pomena za tukajšnje prebivalce. Služi jim kot tovorna živina in za živež. Pora bi jo popolnoma vae od te živali. Se celo blato porabijo za kurivo, ker lesa splošno zelo primanjkuje v tem gorovju. GENA ŽIVILOM SE ZOPET PO DRAŽILA V DENVERJU. Podražila so je moka in mlečni izdelki. Denver, Golo. — Pred tremi tedni so prodajali vrečo moke na drobno po $5.75, toda sedaj mora jo plačevati po $6. Ravno tako se jt tudi podra žilo umetno maslo in sicer za dva odstotka. Sedaj se prodaja umet no maslo po 40c funt. Sir ae je podražil za pet centov pri funtu in nekateri še celo ob-I juhi ju je jo, da se bo podražil za deset centov in da bo čez nekaj časa sploh izginil s trga.Sedaj mu je cena 45c funt na drobno. Kava stane sedaj deset centov čaša akoro v vaeh restavracijah Le vedno višje in višje s cena« mi življenskih potrebščin, da bo mleko, kruh, surovo maslo in str le še alaščica za miljonarje, delavci bodo pa morali piti vodo in prigrizovati tudi vodo. O; bcats ternpora! SPLOŠEN ODPUST IZ VOJA-6KE SLUŽBE OKOLI 16. JU-' Washington, D. 0. — Vojni de-partmerit je obvestil zapovedujo če generale, jugovzhodnega in centralnega departmenta in tabo rišč Knoz, Bragg. Beuning, Hum preys, Kustis iu Fort Sili, da do 15, junija odpuste iz armade vse vojake, ki so bili potrjeni k vo-jak oni po vojaškem zakonu, ali če so vstopili v vojaško službo le za dobo vojne. j ARMADA ZAHTEVA 500 LE TAL NOVEGA SISTEMA. WashingtOn, D. 0. — Naročenih bo 500 letal najnovejšega si-itema /a letalski zbor. Ko vojni tajnik Ibiker potrdi to naročilo, bo takoj oddano tovarnarjem, dn ga iz vrše. Dozdaj je v armadi priznanih sedem sistemov. OE NE R0 DENARJA, PRENEHA DELO V LADJEDELNICAH. Philadelphia, Pa. — Če kongres ne dovoli do prvega julija šest sto tisoč dolarjev za delo, ki ga vrši hrodovna korporacija, bodo pri. moratii ustaviti delo v ladjedelni« cah. Tako izjavlja mornariški poveljnik J. L. Akerson, ki je dodeljen K. N. Ilurleyju, predsedniku plovbenegn odohra. ('"e bodo zaprli ladjedelnice, se bo pomnožilo število brezposelnih delavcev. PRETEP MED POMORŠČAKI IN ZAMORCI. Oharleston, S. 0. — Tukaj je nastal pretep med pomorščaki in zamorci, v katerem je bilo oddanih tudi \eč strelov. Policija je prejela poročila, da je bilo več oseb ranjenih Oblasti «0 odredile mornariško |*hoto, da patmljira ulice in napravi red in mir. Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman. Polaki spisal SUnki*u>iu>tci. — Poslovenil Podra vtki. Nadaljevanja. "Kušelj, pod okno!" zašepeta Volodijevaki. "Sedaj nam več ne uide!" Kušelj molče odide iz sobe. "Spametujse se gospod!" prigovorja Volodijevski Zaglobi. "Ne vaša, marveč njegova glava visi na niti. Kaj vam more! — Nič!" "Ne morem ae otresti osupnenja," odvrue Zagloba. Potihoma pa mrmra: "Cesa ae imam bati I Goapod Volodijevski je pri meni — naj se Bohun boji!" Naglo pa se razsrdi ter Ugrabi za sabljo. "čuj, Mihael, sedaj nam več ne sme uiti!" "Če je le on t Še vedno ne morem verjeti tega. Kaj bi iskal tukaj f" "Hmelnicki ga je poslal na vohunstvo. Čakaj, Mihael! Zgrabimo ga ter mu damo na izbir: naj nam da Heleno, ali pa ga oddamo pravici." "Jaši ga zlod! Da bi le kneginjico oddal!" "Če' uas ni premalo. Le trije smo, midva i^ gospod Kušelj . Bode se besno branil iii tudi nekoliko ljudi ima s seboj." "Harlamp, pa še druga dva prideta in takrat naa bo šest! Dovolj! Pst!" V tem hipu se vrata odpro in Bohun stopi v sobo. Brž ko ne ni opazil Zaglobe, ko jc pogledal k njemu v sobo. Zagledavši ga sedaj, naglo strepeta lice mu pokrije bledica in roka naglo seže po sablji ; toda vse to je trajalo samo en trenutek. Takoj mu zgine bledica z lica, ki je dobilo zopet svojo zagorelo barvo. Zagloba gleda nanj ne rekši besedice; tudi ataman molči. V izbi je bila tišina, da si lahko slišal leteč omuho. Ta dva človeka, katerih usoda se je tako čudovito spletala, sta se delala v tem hipu, kakor da se ne poznata. To molčanje je trajalo nekaj Čaua. Gospodu Volodijevskemu se je zdelo, da mineva ccla večnost. "Čuj, žid," reče nenadoma Bohun. "Ali je daleč do Zaborov!" "Ni daleč," odvrne žid. "Ali takoj odidete, vaša milost!" "Da," odvrne Bohun ter sc napoti proti vratom. "Prosim opravičenja," zagromi glas Zaglobe. Lopov sc vstavi, kakor bi k tlom primrznil, ter obmivši ae k Zaglobi, upre vanj svoje črne, atraŠne oči. "Kaj želite!" vpraša kratko. "Ej, meni se zdi, da se še nekoliko poznava Ali se mar nisva videla na svatbi, na oni pristavi, na Ukrajini!" "Tako je," odvrne ponosno Bohun, položivši znovič roko na sabljin držaj. "Kako ti je z zdravjem!" vpraša Zagloba. "Takrat si tako naglo bežal s pristave, da se nisem vtegnil posloviti." • "Ali vam je žal!" "Seveda, kaj druzega. Hotel sem zaplesati s teboj, ker se je družba slučajno pomnožila. (S temi besedami Zagloba pogleda Volodijcvskcga.) Dospel je ta-le plemič, ki bi te bil rad bolj spoznal." "Dosti je!" zakriči Mihael ter naglo vstane, "v zapor te odpeljem, izdajavec!" "S kako pravico!" vpraša ataman, ponosno dvignivši glavo. "Ker si vatajnik, sovražnik ljudovlade ter ; prišel sem vohunit." "Kdo si!" "Tu ae ne bom predstavljal! Toda znai ,1 mi ne uideš 1" "Bomo videli!" reče Bohun. "Tudi jaz bi * te opravičeval pred vama, ko bi me kot vojak p,, zval na dvoboj. Ker mi pa groziš z zaporom/ io! ram se opravičiti. Tukaj je pismo zaporožkeKa hetmana, ki ga našem kraljeviču Kazimiru. Ker ga nisem našel v Ueporetu, hitim za njim v Zal,,,, rov. Nu, kako! me hočeš sedaj še zapirati!" S temi besedami Bohun ponosu opogleda Vo-lodijcvskega, kateri je poatal zmešan, kakor |,n. ski pes, ki je zgubil sled NV znajoč, kaj mu je početi, obrue svoj pogled na Zaglobo. Zopet na-stane tišina . ai poslanec, te rea zapreti ne moremo, to. da svetujem ti, da ne poziva* tega viteza na dv«. Jftšj, ker si že enkrat bežal pred njim, da so so ti kpr hlače tresle." Bohuuovo lice pokrije rdečica; sedaj spozna Volodijevakega. Sramota in onečaščen ponos sta grozno razjedala hrabrega gtamana. Bila je to edina maroga na njegovi mološki slavi, katero je ljubil bolj, nego svoje življenje. Toda brezobzirni Zagloba nadaljuje popolno-ma hladnokrvno; "Toliko, da breguš nisi zgubil, ztao ti je vi-tez prizanesel, darova vši ti življenje. Pfuj! gospod molojec! enski obraz imaš, pa tudi žensko srce' Bil si junak pri stari kueginji in knezičih, pred vi-tezom pa ti je zlezlo srce v hlače. Da, dober si, da raznašaš pisma, da kradeš dekleta, nc pa, da hi hodil na vojsko. Lahko prisežem, da se mna svo-jc lastne oči videl, kako so ti breguše odskakova-le. Pfuj! Pfuj! Pa še za sabljo grabiš; toda kako «:e boriti s teboj, ko pismo nosiš! Samo pesek nama strešaš v oči, nič druzega! Hmelnicki in Krivonos sta vrla vojaka ; dokaj pa je tudi tatinskih klal«, žev med Kozaki." Bohun urno skoči k Zaglobi in Zagloba se ravno tako urno spravi za Volodijevskega. Glasovita mlada viteza se gledata z obličju v obličje nekaj Časa. "Nisem strahu bežal pred teboj, marveč da rešim ljudi," reče Bohun. "Ne vera, kaj je bilo vzrok, da si bežal, toda to vera, da bežal si in še kaj živo,'*"odvrne mali vitez. "Povsod se mpripravljen poskusiti se s teboj, kar precej, ako hočeš." "Ti me izzivaš!" vpraša pomežikajoč 7. očmi Volodijevski. "Vzel si mi mojo slavo, pripravil me v nečast, meni je treba tvoje krvi." "Dobro!" odvrne Volodijevski. "Kdor tako hoče, temu sev ne zgodi krivica," doda Zagloba. "Toda kdo da pismo kraljeviču?" "Za to se ne brigajta; to je moja skrb!" "Bijta sc torej, ker že ni drugače," reče Zagloba. "Če bi se ti posrečilo, gospod ataman, s tem-le vitezom, — pomni, da sem jaz drugi, ki pridem na vrsto. Toda sedaj, gospod Mihael, stopi z menoj v vežo, ker ti imam povedati nekaj važnega." t Prijatelja odideta ter pozoveta Kušlja, ki je šc stal pod oknom. "Gospoda," reče Zagloba, "slabo stoji naša stvar. Ima res pismo na kraljeviča, Čc ga ubije-mo, smatralo se bo to za zločinstvo. Pomniti je treba, da se oblast medvladnega sodišča raztega dve milje naokrog in on ni dosti manj, nego poslanec! Morali sc bomo bržčas skrivati in samo knez nas more braniti . . . drugače vtegne biti slabo. Spustiti ga — pa je še slabše; to priložnost si moramo okoristiti, da rešimo našo revico. Lože jo poiščemo, ko njega ne bo več na svetu. Bog sam li«če pomagati njej in Skretutfkemu!".... Lepota las te odvisna veliko od vašo pažnje. Ne amete biti preveč zmedeni ako vaii laaja niao tako lepi kot ai jih telite. Obvarujte jih pred »padanjem, pre-akrbite jim dovolj hrane, da bodo lahko raatli, očistite ai prahljaj in držite čiato kožo na glavi a tem, da rabite t Severovo Toniko za lase ♦ (SEVERA S HAIR TONIC) X k°l. eno najboljših sredstev za ohranitev las. Poaledice te tonike zadovolje V k™' J? up°r»blja. To je glavno aredatvo obvarovati ae pred prah- ^ *cnikc ln ">ozk' »o »elo zadovoljni a tem člstilom in lepftalnim ared- atvom. Torej ac priporoča za uporabo vaem. Cena je «6 centov in 3c davek. t ____ i raeltelTEI1jlV"' V, ■»•"'•»»S v Meh lekarnah. Vedn. lahUvajt. Severov. *lr.vil«. oH % Pr' --------- ** ......... ❖ W. F. SEVERA CO., Cedar Rapida, lowa česanje las je mnogokrat nemogoče ker laaje nimajo avojega življenja, v»led tega nadrgnite malo Saverovo Mašilo aa (Severa'a Halr Pomade) vaaki večer ali vaa J vaaki drugi večer in opazili bodete poaledice. To mazilo naredi ase lepe in polne življenja, mehke in kraane. Cena je 26 centov in te davka. zmivanje glave zahteva dobrega mila katero je prijazno in antiaeptično v avojem sestavu. Poakuaite Saverovo Zdravilno Milo aa koio (Severa'a Medicated Skin Soap). To milo je zelo priljubljeno pri zmivanju za vao družino. Je idejalno pri otročji kopeli. Možki ga viaoko ceno za briti. Cena je 26 centov in lc davka. Toaletna potrebičin« kot naprimer Savarov Antiseptični toalatni praiek (Severa'« Anti-septic Toilet Powder) bi ae moralo imeti doma pri vaakf družini. Je zelo priporočljiv za u-porabo pri malih otrocih, vaebuje krasen duh In zelo priljubljen pri ženakah za ohranitev lepote in tudi prijazen za možke potem ko »o ae obrili. Cena je 25c in lc davka. Maairanje okrasa olepša kožno barvo, ie Eoaebno ako ae rabi do-er krim, ki pomaga naravi vzdržati mlado kožo, kraano in obvaru- ie pred izgubo lepote, levarov Crama (Seve ra'e FaceCream) je vrlo poznan za to avrho. Rabite to raaj enkrat ali dvakrat v tednu. Cena je 36c in 2e davka. ZRAKOPLOVNA TEKMA. Akroo, 0. — Tukaj ae je dvig-uilo v srak sedem srskoplovov, ki a« ne vai brez vsake nezgode apn> stili na tla