Poštnino ptoČono v Leto LXXII.. št. 166 iznajo vsok dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 peti vrst d Din Z do 100 vrst d Din Z50, Od 100 do 300 vrst d Din 3 večp inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek Dosebei // „Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—. zo inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNKTVO LJUBLJANA, Knafffeva ufica shw. 5 Telefon r 31-22» 31-23, 31-24, 31-25 in 31-24. Podfvii telefon it. 76 podružnica oprave: Kocenopp nt 2, teretno it. SU3VENJ GRADEC, SlomMccv trg 5 jf B hrcr.HnJca v 1, tefctoti ft. 65; kolodvoru 101 liobflani it. Kdo bo vladal v Španiji: B®rba m2d monarhisti in falangisti za oblast Aretacije generalov, najožjih sotrudnikov generala Franca Tajni sestanek monarhistov v Švici — dpanijo čakajo Se London, 25. julija, br. Z veliko oozor-nostjo spremljajo v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih razvoj notranjeoolitič-nega položaja v Španiji. Napetost med monarhisti in falangisti zavzema vedno resnejše oblike. Bes Francovega »propagandnega ministra« generala Queipa de Lana, ki je veljal za najožjega sotrudnika generala Franca, je zbudil silno pozornost, ki se je še povečala, ko se je izvedelo, da je dal gen. Franco aretirati in zapreti drugega svojega najožjega sotrudnika in zaslužnega pobornika Francove zmage generala Yaguo. Zaradi tega je prišlo v Sevilli do krvavih spopadov, ker so se upni vojaki, ki so se borili pod vodstvom generala Yague. Upor je bil krvavo zadušen. Ni še jasno, kakšno je pravo ozadje teh sporov. Iz okolice generala Franca zatrjujejo, da sta Queipo de Lana in Yagua pripravljala zaroto proti sedanjemu režimu ter da sta hotela odstraniti »vse nove politike«, ki jih nazivaj o »Franco vo kamarilo«. Glavna ost te zarote je naperjena proti notranjemu ministru Sunem, zetu generala Franca, ki ga je hotel general Franco postaviti za ministrskega predsednika. Znano je bilo že prej, da vlada v vodilnih vojaških krogih nezadovoljstvo proti sedanji vladi, vendar pa se zdi, da gre v glavnem za borbo med falangisti in monarhisti, ki se bore sedaj za odločilen vpliv v Španiji Večina oficir- . jev je na strani monarhistov, d očim so d-■ vilisti v vladi na strani falang isto v. General Queipo de Lano je že pred več meseci začel borbo proti sedanjema režimu, zaradi česar so ga postavili na hladno in mu onemogočili vsak vpliv na vodstvo državnih poslov. To je ozlovoljilo tudi ostale generale in je tako menda prišlo do generalske zarote. V zvezi s tem pripisujejo velik pomen tajnemu sestanku španskih monarhistov preteklo soboto v Lausanni. Sestanku je prisostvoval tudi bivši španski kralj Alfonz, ki je izjavil, da se še vedno smatra za pravomočnega španskega kralja. Ukrepi generala Franca proti generalom, U sim-patizirajo z monarhisti, so zato izzvali med monarhisti silno ogorčenje. Generala Francu očitajo, da hoče preprečiti obnovo monarhije, da bi mogel sam ostati državni poglavar. Ker je tudi vsa duhovščina na strani monarhistov, je pričakovati, da bo doživela Španija pri reševanju notranjih problemov še zelo burne dneve. General Aranda o politiki Španije Lizbona, 25. julija AA. Ha vas. V zvezi s stališčem Španije v primeru mednarodnega spopada je general Aranda izjavil: V primeru splošnega evropskega požara mora španska politika biti politika nevtral- nosti. Jasno je, da ne bomo zapustili svojih prijateljev, toda to ne pomeni, da ne bomo videli stvari takšne, kakršna je. Na vprašanje novinarjev o izjemnem položaju Španije napram Italiji je general Aranda dejal: Celo, če bi dopustili tak položaj, smatram, da v primeru vojne med Italijo in Francijo posest Balearskih otokov ne bi bila zadostna, da bi se onemogočil transport francoskih afriških čet v Francijo. Balearsko otočje predstavlja pomožno oporišče, katerega obramba pa je odvisna od pomorskih sil. španska mornarica se nahaja šele v povojih. General Aranda se je izjavil na kraju proti politiki avtarkije. Notranji minister podpira falangi ste Madrid, 25. julija. AA. Havas. Ravnatelj lista »ABC«, ki izhaja v Sevilji, Caretaro je bil po odredbi ministra za notranje zadeve odstavljen. Na njegovo mesto je imenovan Ignasi Catalan, direktor lista »Ari-ba«, ki izhaja v Madridu in ki Je znan kot uraden organ falange. Smatra se, da bo lastnik lista »ABC« prisiljen odstopiti Ust falangistom. List »Informationes«. ki Je Ml v soboto ustavljen, je snoči ponovno izšel. Bavonne, 25. julija. AA. Havas: Potrjuje — Zarota proti Franeoverau režimu? dnevi se vest iz Iruna, da je bil ustreljen falangi stični vojak, ki je v nedeljo ubil nekega španskega mladeniča, ko je vzkliknil »Živio kralj!« Bavonne, 25. julija. AA. Havas. Uradno poročajo, da so vesti o begu generala Quei-pa de Lano v Francijo brez vsake osnove. Po vesteh iz Španije, katerih točnost ni mogoče ugotoviti, je bil Oueipo de Lano aretiran pri Vittoriji. Videli so ga v avtomobilu med dvema civilnima gardistoma. Maršal Petain gre na poročanje v Pariz Perpignan. 25. julija. AA. Francoski veleposlanik v Burgosu maršal Petain je prispel čez Perthus v Francijo Maršala Peta ina so pozdravili predstavniki krajevnih, civilnih in vojaških oblasti. Maršal Petain je ob tej priliki izjavil: Moja naloga v Španiji je težka. Ona še ni končana ter je tre-b* za to mnogo časa. Vendar upam. da se bo dobro končala. Vračam se v Francijo za nekaj časa ter se bom v kratkem vrnil v Španijo. Maršala Petaina je v Perpisnanu sprejela ogromna množica. Maršal je pregledal senegalske čete, ki imajo garniziio v Perpignanu Danes bo maršal Petain obiskal taborišče španskih beguncev. Nato odpotuje v Pariz, kjer bo obvestil "'lado o položaju v Španiji. Pogajanja v Moskvi Molotov zahteva nova pojasnila — Razgovori se bodo nadaljevali v par dneh Pariz, 25. julija e. O nedeljskem sestanku v Kremlju, desetem po vrsti, odkar se vodijo moskovska pogajanja, smatrajo v Parizu, da je bil popolnoma informativne narave in je zaradi tega trajal samo eno uro in 15 minut. Razgovori se bodo nadaljevali čez nekaj dni, ker so potrebna nova navodila, ki sta jih angleški in francoski zastopnik zahtevala iz Londona in Pariza Molotov je zahteval nova pojasnila v zvezi z zadnjimi predlogi Anglije in Francije. Zato še ni prišlo do kakega konkretnega rezultata. Na Quai d'Orsayu ne dajejo nobenih izjav o tem sestanku. V pariških političnih krogih pa pravijo, da poga- janja, dasi gredo počasi naprej, potekajo normalno in se bodo nadaljevala po novih konzultacijah in pojasnilih. Vsi pariški listi objavljajo kratka poročila agencije Tas in ponavljajo prejšnje komentarje. Nekateri listi poudarjajo tudi ob tej priliki, da je absolutno potrebno, da se sklene pakt miru z Rusijo v interesu Francije v prvi vrsti in nato v interesu vseh narodov. V poročilih iz Moskve se naglasa, da dejstvo, da se bodo razgovori nadaljevali, d«je upanje za uspeh. To, da diplomati zahtevajo večkrat pojasnila in konkretne formule iz Pariza in Londona, je vzrok, ker je sovjetska diplomacija počasna in previdna. 9fKita]ska ni češkoslovaška" Maršal cangkajšek o novem položaju na Daljnem vzhodu —■ Kitajska odklanja „Monakovo Daljnega vzhoda44 Cnngking, 25. julija. AA. DNB: Maršal Cangkajšek je imel snoči govor, v katerem je dejal, da bo Kitajska navzlic angleški nezvestobi nadaljevala vojno na Kitajskem. Kitajska razpolaga z zadostnim materialom tako, da je ne more nobena sprememba iznenaditi. Na drugi strani je ideja o »Monakovem Daljnega vzhoda« napačna, je dejal Cangkajšek, ker Kitajska ni Češkoslovaška, ki bi dolgovala svojo ustanovitev svetovni vojni in mirovnim pogodbam. Washington, 25. julija. AA. DNB. O priliki sprejema novinarjev je minister za zunanje zadeve Cordell Hull izjavil, da je prišlo na Kitajskem do več japonsko-ame-riških incidentov. Predstavniki ameriške vlade so zaradi tega v Tokiu protestirali. Minister za mornarico je sporočil, da je tudi mornariško ministrstvo vložilo preko zunanjega ministrstva v Tokiu protest zaradi incidenta v Hankevu. Admiral Yar-nelL vrhovni poveljnik ameriške mornarice na Daljnem vzhodu je poslal mornariškemu ministrstvu poročilo o napadu japonske straže na ameriškega mornari a v Hankevu. Admiral pripisuje v poročilu vso odgovornost za ta napad japonski straži. Polemika o Hudsonoveit? načrtu Ogorčenje v angleški javnosti, ki zahteva odstop ministra Hndsona takoimenovani sporazum. Hkrati očitajo, da žele splošno razorožitev v smislu pogajanj, kakor so se vodila od leta 1927 do 1933 v Ženevi, s čimer so bile ustvarjene predpostavke, ki so zagotavljale voja3ko nadmoč koalicije, ki jo vodi Anglija proti Nemčiji. Glede na Hudsonovo izjavo v angleškem tisku v nemških krogih poudarjajo, da ne morejo smatrati, da so bile te izjave točno reproducirane. Glede na razgovore med dr. Wohltatom in Hudsonom je bilo snoči izdano naslednje službeno obvestilo: Angleški tisk objavlja izjavo gospoda Rudsona o njegovem razgovoru z gospodarskim direktorjem dr. Wohltatom, ki se je mudil v Lgndonu zaradi pogajanj o vprašanju lova na kite in v kateri se govori o načrtu, ki je bil izročen g. Wonl-tatu. Pooblaščeni smo. da izjavimo, da se sploh ni razpravljalo o kakem načrtu, V ostalem pa je v razgovorih med dr. Wohltatom in Hudsonom šlo samo za privatno izmenjavo misli o gospodarskih vprašanjih. Irski teroristi plačanci tujine Senzacionalna razkritja angleškega notranjega ministra v spodnji zbornici London, 25. julija, i. Notranji minister Samuel Hoare je snoči objavil v spodnji zbornici senzacionalna odkritja o delovanju irske teroristične organizacije. Minister je navajal podrobnosti o obširnih sabotažah irskih ekstremistov, nacia-šujoč, da Anglija še ni bila nikoli v tako kritičnem položaju, kakor v zadnjem času. Od januarja dalje so teroristi izvršili 127 atentatov, od teh 70 v provinci. Teroristi so razstreljevali vodovode in ogrožali kanalsko omrežje in električne napeljave. Pri teb atentatih je bila ubita ena oseba, 55 ranjenih. Ce bi se zgodilo, da bi bila Anglija avgusta ali septembra zapletena v kako vojno ali večjo krizo, bi se nevarnost te teroristične akcije še povečala. Policija je odkrila načrte, na podlagi katerih so no-teli irski teroristi razstreliti velik most v Londonu ter uničiti vodovode in razne druge naprave po mestih. Izdelane so imeli tudi točne načrte o municijskih skladiščih in letališčih, a hoteli so pognati v zrak tudi angleški parlament. Minister je nadalje naglasil, da je Irska teroristična organizacija pod vodstvom tujih elementov in dobiva tudi finančna sredstva Iz tujine. Angleška vlada je dobila docela zanesljive informacije, da se vodi vsa teroristična akcija pod vodstvom in s podporo inozemstva. To ni nikaka nepotrjena domneva, nego ugotovitev, ki sloni na povsem kontroliranih podatkih. Minister je nato utemeljil zakonski načrt, ki daje vladi pooblastilo, da se more pri zatiranju te teroristične akcije poslužiti tudi izrednih sredstev, kakršna so sicer običajna samo v vojnem času. London, 25. julija, e Snočnji izjavi ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra lorda Halifaxa nista popolnoma pomirili razburjenja, ki ga je izzvalo obvestilo v listih o senzacionalnih predlogih za podelitev milijardnega posojila Nemčiji kot kompen/.aci?o za razorožitev in gospodarsko ter politično sodelovanje med obema državama. Opozicija ni popolnoma zadovoljna s Chamberlainovim govorom Hudson sicer ni član kabineta, a ima vendar čin ministra ter vodi zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu Opozicija ie izrazila dvome da bi Hudson lahko razpravljal o taki važni stvari s pred-stavnikorr nemške vlade brez vednosti odgovornih činiteljev v vladi Chamberlain ni )c^odil Hudsona. kakoi pravijo opozicijski krogi temveč ie samo obsodil indiskrecijo tiska ki ie obiavil ta načrt. Pri-čako 'jH so da bo Hudson že včeraj podal ostavko ki jc zahteva ves tisk. a to se ni zgodiU In do Chamberlainovi izjavi smatrajo rte ie vprašanje Hudsonove demisije odgođen* Hudson ie vČerai pojasnil tisku, kakr h pnšei do tega načrta Pravi, da je bil njegov razgovor i dr Wohltatom pc-polnoms zasebnega značaja in da mu je razloži' načrt kot svole osebno naziranje Oodal je, da 1e nemškemu delegatu pojas- nil, da bi se ta načrt predložil vladi v raz-piavo ako bi prišla pobuda s Hille jtve strani. Namen Hudsona je bil, la dr. Wohltat poroča o načrtu maršalu Goringu. Hudson je dalje rekel, da zneska 1 milijarde funtov šterlingov kot posojilo Nemčiji ni omenil dr. Wohltatu, a to je v resnici znesek, ki si ga je zamislil. Hudson misli, da bi se to posojilo lahko podpisalo v Angliji. Ameriki in še drugih državah. Njemu se ta znesek ne zdi fantastičen kot cena za mir in za sporazum, če se upošteva, da ima vsaka država najmanj take izdatke za oboroževanje. Afera je izzvala tako razburjenje zaradi tega. ker je opozicija mislila, da gre za novo akcijo Chamberlaina v duhu monakcv-ske politike. Sedaj se pojavlja tudi nazirao je, da je to vse skupaj samo vešča poteza angleške propagande. Na ta način ie je hotela nemškemu narodu pokazati, kakšno korist bi imela Nemčija, če bi opustila svoje politične metode in pristala, na sodelovanje z Anglijo in drugimi zapadnimi državami. Berlin. 25. julija, e. Glede na izjavo državnega podtajnika Hudsona se v nemški javnosti poudarja, da v Angliji postavljajo pogoje, ki v bodoče izključujejo enakopravnost Nemčije in tistih, ki ae trudijo za Vedno novi incidenti v Gdansku Med Varšavo in Gdanskom neprestano romajo protestne note Gdansk, 25. julija, e. Po ulicah Gdanska je bilo včeraj opažati prevažanje topov za borbo proti tankom. Gre za posebne topove majhnega kalibra. Odnosa j i med svobodnim mestom Gdanskom in Poljsko so Še i edno skrajno napeti. Poleg že iaviie-nega incidenta v Rennenbergu poročalo, da so Poljaki med Dyrševo in Gdinjo metali prazne steklenice na meščane Gdanska iz vlaka. Okrožni vodja narodnih socialistov v Gdansku Forster je včeraj govoril pred skupino ladjedelniških delavcev in izjavil: Hitler in Mussolini stremita za tem, 'ia bi preprečila vojno. Meščani Gdanska so Nemci in oni uveljavljajo samo svojo pta-vico, ko zahtevajo, da se vrnejo v domovino. Varšava, 25. julija AA. Havas. Poljski pooblaščeni krogi kategorično demantira-jo vesti o nekem incidentu na poljsko-gdanski meji, ki naj bi se bil po vesteh iz nemškega vira dogodil včeraj zjutraj 1 km od meje pri Renebergu. Preiskava krajevnih oblasti je dognala, da ni bilo nobenega incidenta ali streljanja. Poljski generalni komisar v Gdansku je zaradi tega protest senata zavrnil kot popolnoma neosnovan. Izve se, da je pokrajinski -vodja nacionalno socialistične stranke Forster ponovno odpotoval v Nemčijo, kjer bo verjetno poročal Hitlerju. Predsednik senata svobodnega mesta Greiser se nahaja v Khtj-pedi. Napetost med Rasi j o in Japonsko Moskva, 25. julija. AA. Pomočnik komisarja za zunanje zadeve Lozovski je predal japonskemu veleposlaniku Togu odgovor sovjetske vlade na japonski memoran- dum z dne 27. aprila t. L v zvezi z da je v preteku nodf Betone, Id Mi med Fecjo in Neki deček je po rjepsevidnonti pos*sr*31 požar, ki je nastal v je od tam rasOiril na ako hišo in potem na 20 stanovanjskih hAveč*Je hi gospodsnldh poaJbtf}. v* ogn$t nHo mnogo goveje tlvinjs tn ovac wp s« s težavo tMUI Ftofroseto f& ijacfi steno tn vse Uro, fcf so ga te dna Jrpm, twd! vse . nmo v rdSati. Borzna popoCUel Tork mM, Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, M. juMja 1930. Nekatera koristna dela pri katerih bi lahko zaposlili večfe število n delavcem Ljubljana, 25. julija Nedavno smo čitali, da je v Ljubljani tudi poleti precej nezaposlenih. Glede na to nas opozarja čitatelj, da bi mestna občina lahko zaposlovala večje število nezaposlenih in bi tudi denarna stran zaposlitve ne bila prevelika ovira. če.S saj občina zaposluje stalno delavce pri mestnih delih, ki nikakor niso najbolj koristna in ki zahtevajo velike stroške. čitatelj je imel v mislih dela na Gradu. Piše, da ta dela bude pri marsikomu posebno presenečenje. Nastajajo nekakšne utrdbe iz klesanega kamenja in veliki nasipi, kar je vse potrebno le morda iz arhitektonskih razlogov. Ta dela zahtevajo velike stroke, ki se ne bodo mogli nikdar rentirati. Čemu so potrebni kupi zidovja na kraju, kjer ne bo nikdar več utrdb? Utrdbe so bile tam potrebne pred stoletji. Človek bi se ne čudil, če bi jih popravili iz spoštovanja do zgodovinske znamenitosti, če bi že bilo kaj posebno znamenitega in umetnostno vrednega na njih. da bi se lahko ponašali z njimi pred tujci. Toda kakšne posebne arhitektonske vrednosti ni bilo na njih, saj bi jih sicer arhitekt ne spremeniJ tako temeljito. N*e spuščam se v razpravljanje, ali so zdaj ti zidovi lepi ali ne. zdi se mi samo. da so razmetali nekoliko preveč denarja zanje. Delo samo na sebi je vredno stroškov« toda vprašanje je, ali bi občina ne mogla najti koristnejših del za zaposlitev nezaposlenih? V Ljubljani čaka še toliko dela. da bi lahko z njim odpravljali nezaposlenost več desetletij. Če bi se ozirali na to, katero delo je potrebnejše, bi morali priznati, da bi bilo celo bolj potrebno kopati predor pod Gradom kakor zidati čudne utrdbe na Gradu. Ne šalim se. ne govorim o predoru kot o utopiji. Načrta v resnici še ni nobenega o predoru skozi grajski hrib, a zamisel je živa že dalj časa. Kdo jo je sprožil, zdaj ni več mogoče ugotoviti. Seveda se marsikdo čudi ter vprašuje, kje bi naj bil ta predor in čemu bi bil potreben. Ne vem, če ste žc kdaj resno razmišljali o zaščiti mesta pred letalskimi napadi. Pri nas jc bilo sicer nekaj vaj za ob- rambo pred letalskimi napadi in bilo mesto zatemnjeno. Toda, aH misijah tudi o večjih, javnih MklonilCih? Ali smo razmišljali o tem, kje bi naj bila začasna bolnica med vojno? In kje bi naj bili važni uradi, da bi bili varni pred letalskimi napadi? To vprašanje bi bilo lahko rešljivo: izvodili bi grajski hrib. Postopno, leto za letom bi lahko vrtali večji predor, bodisi med Trančo in cesto Za gradom, ali med Starim trgom ob Florijanski ulici in Stre-liško ulico. Na prvi pogled se morda zdi marsikomu ta zamisel utopija, če že ne neumnost. Vendar bi vam tudi strokovnjaki lahko potrdili, da bi bilo vrtanje predora skozi grajski hrib priporočljivo iz več razlogov in da bi bilo tudi lahko izvedljivo. Grajski hrib namreč tvori mehak peščenec. kakršnega bi vrtali zelo lahko in bi tudi ne bilo nevarnosti premikanja zemeljskih plasti. Predor bi bil potreben tudi iz prometnih razlogov, a kakor rečeno, zelo potreben bi bil kot zaklonišče pred letalskimi napadi. Ko bi ga potrebovali kot zaklonišče, bi ga kratkomalo zaprli in mesto bi dobilo ide- fllno zaklonišče. Pravim idealno, ker bi bilo povsem varno, ker bi bilo zelo veliko in ker bi bilo sredi mesta. Ali se vam torej ta predor ne zdi potreben? Ali bi nezaposleni ne dobili zaposlenja pri koristnem delu? Delali bi lahko poleti in pozimi, ob dežju in lepem vremenu ... Mesto bi tudi pridobilo precej dobrega nasipnega materiala. Seveda bi bilo delo lahko financirano delno tudi s sredstvi banovinskega sklada za zaposlitev nezaposlenih. Vsekakor bi bil denar koristno investiran in naj nihče ne trdi. da je delo neizvedljivo iz finančnih razlogov. Ce so izvedljiva takšna dela, kakršna vidimo na Gradu, bi predor skozi grajski hrib ne bil nobena utopija. Obračam se torej na uredništvo s prošnjo, naj zagovarja to zamisel m naj zagovarja tudi interese mesta spričo eksperimentov na Gradu. Menda bi bilo prav, če bi prišli do besede tudi davkoplačevalci. fi v ljubljansko tovišče \??r^fnf ~ j če gasil najdejo zdaj pot v Mostec itiftifgir lažje kakor prejšnja leta Ljubljana, 25. julija Ljubljanskih letovišč je več: ne smete | pa misliti, da spadajo med nje vsa letovišča, kjerkoli Ljubljančani letujejo. V okvir ljubljanskih letovišč spadajo samo kotički v neposredni ljubljanski okolici in v mestu samem. Če bi Ljubljana ne imela teh »letovišč«, bi se marsikdo ne mogel pohvaliti, da je počitnice preživel v letovišču, čeprav ni zapustil Ljubljane. Kar se tiče tega domačega prometa, ki ga podpirajo ter vzdržujejo sami Ljubljančani, je treba reči, da se razveseljivo razvija ter da nanj ne vplivajo mednarodni dogodki. Vendar ga statistika ne upošteva. Ob tej priliki se pa hočemo samo dotakniti pospeševanja tega ljubljanskega tujskega prometa. Menda ni treba še dokazovati, da je tudi Tivoli ljubljansko letovišče. Toda preveč je mondeno in ni tako značilno ljubljansko kakor n. pr. Mostec za Rožnikom. Mostec ima tudi vse pogoje pravega letovišča, vsaj po na>ih zahtevah. Kopališča sicer nima več, ker knajpanje ni več v modi, kakor, je bilo, ko se je Mostec proslavil ter je prišel v zgodovino našega mesta. O tem letovišču in zdravilišču (v resnici se v njem lahko prav tako pozdravite kakor v marsikaterem najdražjem letovišču), je treba pisati pač že zaradi tega, ker v njem preživljajo počitnice mnogi meščani. To se pravi, preživljajo počitnice od jutra do večera, kajti Mostec nima hotelov. Mostec nima še marsičesa, a prav v tem so njegove prednosti pred drugimi letovišči. V Mostecu namreč ni nobenega voznega prometa, če izvzamemo nekaj koles na dan in od časa do časa kakšen otroški voziček. Letovišče je tako skrito, da vanj najdejo težko pot celo komarji in brenclji. Da pa govorimo o slavi tega kraja brez prebivalcev, a s številnimi letoviščarji. je treba pripisovati predvsem posebnemu pomenu, ki ga je dobil Mostec, ko je dobil še eno zvezo z mestom. Široko sprehajalno pot. Zdaj najdejo pot v Mostec pristni Ljubljančani mnogo lažje kakor prejšnja leta. Doslej so mnogi Ljubljančani poznali Mostec samo po imenu. Ko je pred leti bila postavljena v gozdni kotlinici za Rožnikom smuška skakalnica in je bila tam prirejena prva skakalna tekma, so mnogi preiskali skoraj vse rožniške gozdove, preden so našli pot v Mostec. Tja sicer drže vse poti kakor v Rim, a prav zaradi tega najlažje zaideš. Zdaj je pa težko zaiti, če se držiš nove sprehajalne poti. ki se spušča v elegantnih lokih kakor da je namenjena za avtomobilski promet, od glavne sprehajalne poti od Šišenskega vrha (na severni strani) zložno v kotlinicc med dišečimi smrekovimi gozdovi. Nova pot še sicer ni urejena kakor je glavna rožniška sprehajalna pot in ob dežju je se nekoliko blatna. Vendar jc glavno, da se meščani znajo orientirati, ter da se ne boje, da se bodo izgubili v kakšni razbojniški jami. Nekateri stari meščani sicer žalujejo za starimi idiličnimi stezami, češ da na novih poteh ni več nobenega čara, toda to jc le izraz njihove večne nezadovoljnosti. Starejši meščani so nezaupljivi proti gozdnim stezam in jih prepuščajo mladim ljudem. Mostec je dobil z novo potjo najkrajšo zvezo z mestom. To »letovišče« zasluži propagando že zaradi nove poti. Ne smete pa pričakovati, da vas bo na koncu poti čakala gostoljubna hiša s pogrnjenimi mizami in podobnimi letoviškimi prilastki. Vendar boste prijetno presenečeni. V gosti senci smrek stoji okrog 20 primitivnih miz in stolic ob njih. Posebnost letovišča pa sta dva velika prostora za balinanje ali kroglanje. Za garderobo služi napol odprta baraka, v drugi manjši baraki je pa skladišče letoviških okrepčil — malinovca in mineralne vode. Dovolj je tudi narav- ne vode v rezervoarčku ob potoku. Hladno je kakor na Gorenjskem, ali skoraj tako. Vroče je pa igralskim skupinam: ne igrajo seveda gledaliških iger, temveč bi-jejo sicer dovolj dramatičen boj pri taroku. Stalnih omizij je več. Stalni so tudi »kroglarji«, ki se udejstvujejo pogosto do trde noči. Oskrbnik letovišča popravlja mize, prodaja malinovec in daje v najem krogle. Hkrati je tudi nekakšna policijska oblast, vendar nima nikdar prilike posredovati. Zrak vpliva tako blažilno na živce, da nihče ne žene sporov do ostrine Sicer pa tudi nihče ne hazardira In glavno je, da v Mostec še ni našel poti alkohol. Že zaradi tega ie to idealno letovišče. Priznati je treba, da je tudi velika ljubljanska posebnost, ki bi se je nam ne bilo treba sramovati niti pred tujci. Doslej še ni noben zašel sem, a bi bilo prav. da bi se pristni letoviščarji. ki preživljajo razen Ljubljančanov počitnice v Ljubljani, seznanili z našimi krasnimi gozdovi in ne le z mestnimi prašnimi cestami. Stalni letoviščarji v Mostecu so pa zadovoljni, da ni prevelikega navala, da so ločeni tako od sveta ter iih nihče ne moti pri njihovih skromnih zabavah, a »luksuznem« zraku. Ko bi imela vsa letovišča tako prijetne gozdne kotičke, bi jih marsikdo mnogo bolj cenil. Ne. s tem ljubljan skim letoviščem se ne morejo kosati mnoga letovišča in naši letoviščarji so lahko zadovoljni. Policija čisti Ljubljana. 25. julija. V zadnjem času spet se je nateplo v Ljubljano precej sumljivih tipov, ki so pohajkovali po mestu brez dela. zahajali v razne beznice ter se skrivali po rožniškem in šišenskem gozdu in v mestnem logu. Ker je bilo zadnje dni izvršenih tudi več drznih tatvin, se je policija odločila za ponovno čiščenje in je včeraj priredila splošno racijo. Policijski organi so se razkropili po vsem mestu in po bližnji okolici ter pričeli loviti sumljive potepuhe. Do večera so jih spravili v policijske zapore okrog 30, že več pa jih bodo polovili prihodnje dni. V šišenskem gozdu se je skrivala za grmovjem 201etna bivša služkinja Justina D. z njo pa je bil tudi Peter J. Ko je prišel stražnik sta na ves glas protestirala proti aretaciji. 'Justa, dasi še mlada, je že pred dvema letoma prišla od doma iz okolice Blance. Nekaj časa je bila služkinja, potem je pa zašla na kriva pota. Kaznovana je bila že dvakrat, ko pa je bila pred dobrim tednom aretirana zaradi tajne prostitucije, je pobegnila iz pisarne policijske uprave in sicer naravnost od zasliševanja. Skrivala se je večinoma na Rožniku in v Kosezah, kjer je kar po gozdu lovila moške. V gozdu pod milim nebom je tudi prenočevala. Več lahkoživk so polovili policijski organi tudi po dalmatinskih vinotočih v Kolodvorski ulici in v mestnem logu. V zapor je romalo tudi nekaj sumljivih spre-hajalk, ki so hodile po polnoči v tivolski park in se skrivale v zatišju barak na velesejmišču. V neki gostimi na Vodnikovi cesti je bil izsleden 271etni France Kržišnik, nezaposleni delavec, ki so ga že del j časa iskali zaradi tatvin po okolici. Pod nekim kozolcem v Dravljah so našli varnostni organi spečega v senu 461etnega Antona Groma, doma iz okolice Vrhnike, Grom ima na vesti več manjših grehov in je moral tudi v zapor. Ponoči sta dva stražnika srečala na cesti v Stepanji vasi SOletnega Ivana Zupana, doma iz okolice Litije. Zupan je imel v nahrbtniku dve pločevinasti posodi, polni žganja, čim je pa zagledal stražnika, je takoj odvrgel nahrbtnik proč in skušal pobegniti. Stražnik ga je seveda zasledoval, ga kamatu dohitel in aretiral. Pri za. slisevanju aretiranec ni hotel povedati, kje je dobil posodo in žganje, gotovo pa je oboje nekje ukradeL Jože Curk, doma iz oteallce Ptuja, je prodajal po Ljubljani sladka koreninice. Stražnik ga je zalotil ▼ nekem vinotoču v Preešrnovt ulici in ga povabil s seboj na policijo. Cucku očitajo, da se ne peča samo s prodajo sladkih koreninic marveč da je to le pretveza, v glavnem pa se peča s tihotapstvom. V nekem drugem dalmatinskem vinotoču na Poljanski časti je stražnik naletel na 451etnega Janeza Drakslerja ki je imel v zavitku S pare čevljev. Ko ga je stražnik pobaral, čemu nosi čevlja s seboj in kje jih Je dobil, ga ja pričel zmerjati. Sele ko aa ja na kričal in ko ga je stražnik aretiral se je Janez udal in povedal da je čevlje kupil od nekega drugega pivca za 60 din. Čevlji so bili seveda nekje ukradeni in išče policija tudi tata Janez se bo pa moral zagovarjati pred sodiščem tudi zato, kar ae je upiral stražniku. l_ * Hitro izsledeni vlomilci, v soboto ponoči je bilo vlomljeno v prostore Javnih skladišč na Tvrše-vi cesti, odkoder so vlomilci odnesli več železnih ploŠc in dve viseči svetilki, v skupni vrednosti okrog 400 din, Ker je bil vlom takoj prijavljen, so detektivi lahko že čez nekaj ur ugotovili, da je bilo železo prodano nekemu trgovcu s starim železjem na Gosposvetski cesti, ki je plačal za ukradeno robo 15 din. Policijski organi so seveda železo zaplenili in našli včeraj tudi sled za tatovi, ki so bili trije. Aretirali so delavce Štefana in Stanka Kopača ter Janeza Petača, ki so vsi doma iz Smlednika, pa se v Ljubljani dobro spoznajo. Med preiskavo se je ugotovilo, da so prišli v ponedeljek tudi v neko hišo v Kolodvorski ulici, kjer so nameravali s podstrešja odnesti železno peč, pa jih je prepodila neka stranka. V obrambo koristi Ljubljane Pojaanflo Ini. Klopčarja k članku v »Slovenskem Naroda« od 19. julija 1939. Poziv projektantom poglobitve. »Slovenski Narod« je dne 10. t. m. poročal, da so pri nadaljevanju razprave o železniškem vprašanju v društvu obžalovali, da se večera tudi ob tej priliki ni udeležil inž. Klopčar. dasi je bil povabljen in da ni imel pogrima po razgovori ti se iz oči v oči med strokovnimi ljudmi Resnici na ljubo ponovno ugotavljam, da inž. Klopčar ni bil od nikogar povabljen h kakemu predavanju, ker povabljen ni mogel biti. ker je bil na dopustu izven Ljubljane. Resnici no ljubo ugotavljam, da v moje aU moje družine roke ni. bilo vročeno nikdar nobeno vabilo! Da pa ne bo očitkov, da nimam poguma, prijavljam s tem predavanje, h katere ku bo imel dostop vsakdo. Dan predavanja bom prijavil takoj, čim dobim od projektantov poglobitve za pred a vari ie na razpolago proračune in načrte prvotnega 83 milijonskega in sedanjega, cd njih na 145 milijonov povišanega, poglobit-venega načrta, pa tildi njihov sestavek 16 mUijortskega proračuna inž. Klopčir-jevega npčrta. Ponovno prosim ssato gospode projektante poglobitve, da mi ust režejo v pro-tiuslugo. ker sem tudi jaz njim dal na razpolago svoj načrt In preračun. Inž. Klopčar Pod vlak je skočil Ljubljana, 25. julija Davi je bila policijska uprava obveščena, da leži na progi proti Zidanemu mostu blizu kilometrskega kamna 562, nasproti letališča razmesarjeno moško truplo. Na progo je odšla komisija, v kateri sta bila policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Kuhar. Preiskava je pokazala, da je skočil mlad moški, ki je imel pri sebi dokumente na ime Anton Pristavec pod osebni vlak. odhajajoč z glavnega kolodvora proti Zidanemu mostu ob 5.30. Lokomotiva mu je zdrobila lobanjo in mu odrezala levo nogo v stopalu. Pristavec, ki je bil star šele 27 let, je bil seveda takoj mrtev, lokomotiva pa ga je vlekla s seboj še kakih 30 m in ga končno vrgia s proge. Strojevodja, ki ie čutil nesrečo, je vlak ustavil in obvestil železniške delavce, ki so samomor javili vodmatski stražnici. Na policiji so dognali, da je bil obupa-nec po poklicu šofer, doma iz okolice Radgone, uslužben pa je bil nad mesec dni pri podjetniku Punger'ku v Straži^ču pri Kranju. Pristavec je pripeljal včeraj popoldne z Dolenjskega na avtomobilu večjo količino sadja, ustavil pa se je namestu, da bi nadaljeval vožnjo v Stražišče, v Ljubljani, kjer je voz spravil v Fordovi garaži. Takoj nato je poiskal telefonsko zvezo s Straniščem in javil gospodarju, naj pride po sadje v Ljubljano, ker se sam ne namerava vrniti domov. Pristavec je odšel po telefonskem pogovoru v gostilno in jel popivati. Zvečer je od^el proti Mostam in že takrat je skušal skočiti pod vlak. a so mu to preprečili železniški delavci. Na prosi v Mostah se je pojavil tudi zjutraj in tedaj res vrgel pod vlak. Kaj je m'adega ne>reC-neža pognalo v obup. še ni ugotovljeno. Truplo so po komisijskem ogleda prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice. Iz Zasor'a rt — Umesten ukrep: Ravnateljstvo tukajšnjega rudnika je potom vseh obratov obvestilo svoje delaovce, da bo strogo kaznovalo starše otrok, ki bi bili zaloteni pri tatvinah sadja ali drugih poljskih pride kov. Ta ukrep je bil ootreben v interesu sadjarjev in kmetov. Posebno na sadnem drevju napravlja nepremišljena mladina mnogo škode z »rabutanjem-. ter se ji ne smilijo lepo gojena drevesa in ne nezrelo sadje. Letos kaže sadna letina zelo dobro, da ae veje kar šibe pod sadjem. Sadjarji so hvaležni ravnateljstvu rudnika, da je izdalo to okrožnico. Bodo vsaj lažje čuvali svoj pridelek. — Kopalna sezona. Soparica, ki je trajala do sobote, je tudi naše prebivalstvo prisilila, da je iskalo hladne vede. Triko smo videli v Potofikl vasi v Kotred?žici trume kopalcev, bolj korajžni pa so se hladili tudi v Savi, ki je posebno pri nas zelc .nevarna in vsako leto zahteva žrtve. Razen nekaterih, ki pohite s svojimi vozili v 8 km oddaljene Medijske toplice, se Za- gorjani ne morejo kopati in hladiti drugje, kakor doma v velikem škafu. Pa tudi to menda ni dovoljeno, ker manjka vode aa ■nigo porabo. Ia leta v leto bolj pogreta mo v industrijskem Zagorju primemo kopališče, ki ga ie imajo v Trbovljah, Hrastniku in drugih manjših krajih. kongres. Tukajšnja gasilska četa poziva zagorsko javnost, da »e udeleži gasilskega kongresa., ki bo od 13. do 15. avguata v Ljubljani. Za člane (aktivne ln podporne) je voznine po teleznici četrtin-ska, aa ostalo občinstvo pa polovična. Prijaviti ae ja treba takoj pri četnem tajniku. Sadni izvozniki ie nimalo kontingentov Občutna Skoda za obmejne sadjarje In sadne Izvoznike Maribor, 24. julija Izve* jabolk bi se lahko te pričel. Naši obmejni sadni Izvozniki so ie nakupili velike količine zgodnjih jabolk za izvoz. Zal pa niso še dobili od Prizada potrebnih kontigestov, četudi je organizacija naših sadnih izvoznikov v tej zadevi že večkrat intervenirala v Beogradu. Naši sadni izvozniki so zaradi tega precej oškodovani, ker izgubijo na času. pa tudi naši obmejni sadjarji, ki bi se jim obetalo zadovoljivejse vnovčenje zgodnjega sadnega pridelka. Sedaj se že dozorele žitnice in druge znane vrst b zgodnjih jabolk, ki so sedaj še trde ter primerne za izvoz. Ce bi kontingentov delj čarr. ce bilo, pa bi bila škoda še večjn. saj se zgodnja jabolka že hitro zmehčajo in jih v tem primeru ni mogoče izvaiati, ker se hrt pokvarijo. Zgodnjega sadja je namreč letos še precej in bi si naši sadjarji lahko denarno precej opomogli, ker je letina poznih jabolk precej dvomljiva in negotova. Naši sadni izvozniki, pa tudi naši sadjarji, trdno pričakujejo, da bo vendarle ustreženo njihovi želji in da bo Prizad v nai-krajiem času odredil kontlgente ter jih preko tukajšnje organizacije sadnih izvoznikov dodelil posameznim interesentom. Zanimiva je namreč predvsem okolnost, da se izvozniki iz južnih delov države pojavljajo z gotovimi ponudbami obmejnim sadnim izvoznikom v času, ko slednji se niti kontigentov niso deležni Z Jesenic — R«*nica Je hčerka božja. »Slovenski dom« je pa-ed kratkim poročal, da. je na športnem dnevu SK Bratstva neki viden klubov funkcionar, ki je ves član sodeloval na prireditvi, zjutraj ob 5. vlomil v shrambo za jedila in pijačo pod tribuno, se založil z raznimi dobrotami in ukradel tudi denar. Mi smo se o tem informirali na pristojnem mestu in dognali, da je bilo poročilo v »Slovenskem domu« zlohotno in v glavnem neresnično. Vlomil je res neki mlad brezposeln fant, ki pa ni klubov član in pri klubu tudi ni sodeloval. Toliko v pojasnilo, da se ne bo kdo v klub, ki slučajno nima zelene barve, obregoval ln raznašal tendencioznih in neresničnih vesti. — Jeseniški otroci so šli letovat v žiri. Uprava mestne občine Jesenice je letos odobrila 15.000 din za letovanje revnih in slabotnih otrok Prva skupina, ki je štela 23 najbolj siromašnih otrok. 9e je v petek zjutraj odpeljala z vlakom do škofje Loke in naprej z avtobusom v ziri. Druga skupina otrok pa bo šla na počitnice na Dolenjsko. S to akcijo je občinska uprava izvedla lepo socialno delo. Omogočila je res revnim in potrebnim otrokom lepe in brezskrbne počitnice na skrajnem koncu lepe Poljanske doline, kjer se bodo okrepili in opomogli. Iz Maribora — življenjski jubilej. Te dni slavi v krogu dragih svojcev 701etnico življenja upokojeni nadzornik g. Jakob Eajt. Skozi 40 let je služboval kot vodja in nadzornik v podjetju pokojnega deželnega poslanca Antona Kobija. Slavljenec je bil skozi vse svoje življenje zaveden, iskren narodnjak. Ob lepem življenjskem jubileju mu želimo čim prijetnejšega počutka tja do skrajnih meja človeškega življenja. — Mariborske tržne cene. V smislu poročila štev. 29 mestnega tržnega nadzor, stva v Mariboru so na mariborskem trgu slrdeče cene: \feso: govPdina 6 do 12. teletina 8 do 12 svinjsko meso s kostmi 13 do 14. svinjsko meso izluščeno 13 do 15, slanina 13 do 14 din. Perutninski trg: kokoši (komad) 22 do 30. par piščancev 20 do 60, gosi po 38 do 42, race po 15 do 20. Krma: novo sladko seno 60 do 70, novo kislo seno 50 do 60, lucerna 70. pšenična slama 35 do 40 din za 100 kg. Mlečni izdelki: smetana 10. mleko 1.50 do 2. surovo maste 24. čajno maslo 28 do 30. do. mači sir 8 do lo/žito (za liter): pšenica in proso r^o 1.75. rž in ječmen po 150, koruza 1.25 do 1.50. oves 1, ajda 1.50. pro-seno pšeno 3 50. fižol 2.50 do 4. Sadje: jabolka 4 do 6. hruške 4 do 6, črešnje 4 do 5, liter 2 do 3, črnice liter 1 do 2, marelice 4 do 8. breskve 4 do 10. maline 4 do 5. grozdieje 2 do 2.50. grozne 20, ringlo 2, šipak 10 do 15. Zelenjava: krompir 1 do 2. m:rica 6 do 8, čebula 3 do 5. česen 6 do S kumarice 1 do S za vladanje 6 do 10 komadov po 1 din karfijola 1 do 6, hren 8 dc 10, paraiižn'ki 7 do 8, fižol v stročju 6 do 8 grah v stročjn 1, zelena paprika (kemad) 0 25 do 0.75 buče (ko. mad) 0 M do 3 din — Promocija. Na pravni in državnopravni fakulteti graške univerze je bil promoviran g. Edvard Pcgačmk, sin veleposest-rika in industrijalca g. E. Pogačnika us Lehna na Poh.. za doktorja političnih in gospedarskih ved. Dr. Pogačn k se bavi v svoji disertaciji z rentabilnostnimi problemi jugos'o venskih gozdnih obratov. — Pr:>tel }sKi ten^ki turnir Čakovečki SK : SK železničar, v nedeljo je bil v Čakovcu prij^tčljsk turnir med ekipama gor. njih klubov. Domačini so zmagali nad moštvom gestov, ki je nastopilo z dvema re-een ama. s tesno zmago 4:3. Posamezni rezultati so bili naslednji: Vampi (2) : Pevec 8:6. 2:6. 6:1; Podlesnik (2): Legenstein 3:6 2:6, Slana (2) : Benko 6:8, 6:1, 3:6; Skrotai *ž> : Grunfeld 7:5, 6:3; Boiičev fžl ; S^čič 2:6 2:6: Vampi—Slana (2) : Pevec-Benko 6:3. 5:7. 6:3; škrobar—Pod-learrJc 12) ; Legenstein—Grunfeld 4:6,6:3, 3:6. — Mariborsko šahov6lio prvenstvo. Pri snočnjem 13 kolu so bili doseženi naslednji rezultati: sumenjak—Certal.č 1:0. Lu- Kcž sen.— Mavrinc 1:0, Nosan—Eferl re. mis. Knehtl—JTičura remis. dr. Kruljc— Mohorei£ 10 Grrže1]—Regoršek 1:0. Pesek - Vidovič prekinjena, Ketiš—Lukež jun. odložena. Stanje po 13. kolu je naslednje: Dr. Kruljc 10, Geržslj 8 in pol (3). Mičura 8 in pol (1) Mohorčič 7 (2), Lukež sen. 7, Mavrin 6 (1). Babic, Regoršek 6, Vi-d o vič 5 in pol (2), Nosan, Certalič 4 in pol (1), Fferl 4 in pol, Lukež jun. 4 (1). Ketiš 3 in pol Sumenjak 3 in pol (1). Knehtl 3 (1. in Pesek 1 in pol (4) točke. — .Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 28 minimalna 12.2. Napoveduje se spremenljivo, oblačno in vetrovno vreme. <&e( KOLEDAR Danes: Torek, 25. julija katoličani: Jakob, Krištof DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ječa brez rešetk Kino Sloga: Zlati tovor Kino Union: Zaprto Kino Šiška: Dama z M tlako Kino Moste: Pater Vojteh D E * V R N: E LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrseva cearta 43, mr. Trnkoczv ded.. Mestni tsrj 4, mr. TJstar, feelenburgova ulica 7. <0$pod &tta čudne reči se gode tam daleč na vzhodu kjer je dežela vzhajajočega solne a \ena-povedana vojna furija ie zaplesala na mc ji notranje Mongolije. Tam so se spopadli ruski in japonski letalci. Že večkrat so se spopadli in kaj čudni so ti spopadi. Japon ci imajo svojo poročevalsko agencijo in ta poroča, da so v spopadih vedno te peni Rusi. Pa se kako so tepeni! Če uničijo oni Japoncem eno letalo, jih uničijo Japonci Rusom za revanžo najmanj sto. Oni dan je japonska agencija celo poročala o spopadu 28 sovjetskih letal z japonskimi. Japonci so v tem spopadu sestrelili kar 39 sovjetskih letal, torej 11 več kakor jih je sploh bilo v zraku. Japonci so iznajdljivi in so baje izumili nov protiletalski top Podoben je tisti znani napravi za pokončavanje muh s Flitom. Japonski vojak sedi na topu in čim zagleda ruska letala, pritisne na meh, iz topa puhne oblak ruskim letalom namenjenega strupenega prahu in že cepajo ruska letala na tla kakor muhe. Z. navadnim pro-J tiletalskim topom bi Japonci ne mogli po-i končati več ruskih letal, nego ilh je v zraku, s takim topom jih pa lahko. Iz Lf&t®mer SPORT — Nogometna tekma Bratstvo Jesenice —Amater Trbovlje. V nedeljo 30. t. m. hO gostovalo prvo moštvo SK Bratstva v Tr-bovljab. U;er nastopi v prijateljski nogometni tekmi proti SK Amaterju. Ker je moštvo Bratstva letos v izredno dohri formi in ker so tudi Trboveljčani zelo žilav in resen nasprotnik, se obeta zelo huda in zanimiva borba za točke, ki bo marši, kater™ prijatelja Bratstva potegnila v nedeljo v Trbovlje. — Oddaja ribolova v ftčavnlci. Do sedaj se je oddajal ribolov Sčavnico po rajonih občin, to se pravi, da je vsaka občina dala v najem ribolov ščavnice v toliko, kolikor ščavnice je njej pripadalo. Tako je bila Sčavnica razdeljena na več lovišč. Po novem ribo lovskem zakonu pa se je morala sedaj Sčavnica razdeliti v tri sekcije in sicer: prva sekcija je od izvira Ščavnice do ivanjskega mostu, druga je od tega mostu do šadlovega ml na na G rabah., tretja pa od tega mlina do zliva Ščavnice v Muro. Vse sekcije lovilca so bile že tudi izžrebane in upamo, da se bo ribolov vršil točno po tozadevnem zakonu, saj ravno pri tem lovu je najmanj kontrole. Ne5teto je primerov, ko se lovi skozi vse leto, vse leto je lovopust Ln ni čuda, če so nas1: ribolovi vedno slabši. Zakupniki lovišč naj dajo loviSča v podzakup le tistim, ki imajo res vso moralno kvalifikacijo za to. Orotništvo pa naj nadzira mreže, lovske karte in dobo lovopusta. Kakor je pri lovu na divjačino red, tako naj bo tudi pri ribolovu! — Ljutomer dobi trgovski dom. Gremij trgovcev v Ljutomeru je imel nedavno sejo. Med drugimi aktualnimi zadevami se je obravnavaio vprašanje gradnje trgovskega doma m je bil v ta namen Izvoljen poseben odsek, ki bo vodil priprave. Gremij ima v ta namen že 75.000 d'm, ostalo pa naj bi se Se zbralo, poleg tega pa naj bi nekaj vrgli dobrovoljni prispevki občin, trgovcev, banske uprave in drugih ustanov ter trgovstvu naklonjenega prebivalstva. Istočasno so se obravnavale tudi nekatere aktualne zadeve, ki se nanašajo na nas tujski promet ter na zunanjost in lepoto mesta vobče. V ta namen je bil občini poslan poseben dopis, v katerem izražajo trgovci želje glede ureditve cestnega prometa, namreč, da bi se za mestom zgradba posebna cesta za promet, kjer bi vozili vozovi, ki danes nekoliko ovirajo cestni promet, kakor vozovi slbja, slame, sena in podobno. Dalje se izraza zelja občini, da urod* kanalizacijo in resi vprašanje vodovoda. Lastniki hiš naj skrbe, da bodo hiše ob glavni cesti skozi Ljutomer popravljene in tujsko prometnemu kraju primerrr itd. Tem željam trgovcev se pridružujemo tudi mi. — Dober sejem. Na dan sv. Magdalene je bil v Strigovi kramarski sejem, ki je prišlo nanj mnogo kramarjev in kupcev, razume se tudi gledalcev m nekaj dolgo-prstnežev, ki so prišli tudi na svoj račun, številni so bili tudi žeparj1:, ,ka so prišli iz okolice CaJcovca in Varaždina, saj je na ta dan v Strigovi velik praznik. Najbolj jo je izkviplla neka ciganka ix Pri"b5alav-ca, .ki je ukradla nekemu kramarju balo blaga, Z balo so jo lovili po trgu ter je nazadnje pobegnila v cerkev, kjer je bila ravnokar masa. Lastnik bale jo je lova tudi med maso po cerkvi in jo končno ujel. Ko jo je spravil iz cerkve, so letela bunke na vse strani, katerih se je spretna ciganka resna le z zopetnim pobegom. — Pri požaru se Je opekel. Ko je pomagaj Ajlec Jožef, viničar Iz Murscaka, gasiti pri sosedu, je dobil hude opekline po nogah in rokah. AH sem prispeval za sokolski dom v Trnovemt Stev. j O O »SLOVENSKI NAROD«,»• M* Mi. Stran 9 Za izpopolnitev telefonskega omrežja v Ljubljani Ljubljana mora dobiti tudi večje in popolnejše telefonsko kabelsko J* 4^2.5 iQS7 1918 4QZ9 1931 49S2 49^3 <9Vi 4936 4$y? o 4. C o o o o O o o tp C: O O 1 V j \ » — t \ \ AL -i j/ /ctfei avl ' t nti \ —-s \ \ y CQn Trate - cfvop i i 11 I j i 1 Ljubljana, 25. julija Zaradi poman jlcljivega telefonskega omrežja so v Ljubljani se vedno težave; ne mislimo le na zimo ter na potrgane prostovodne telefonske žice, temveč predvsem na ovire razvoja telefonije zaradi nepopolnega omrežja. Naj navedemo nekaj zanimivih podatkov fpc »»Jugoslovenski p. L t.«) o razvoju telefona v Ljubljani po vojni Glede na to. da je bil telefon pred 20 leti Še skoraj luksuz v pravem pomenu besede, je število naročnikov v zadnjih desetletjih še precej hitro naraščalo. Pri tem je pa treba upoštevati številne ovire, ki so neprestano zadrževale iazvoi telefonije v Ljubljani; telefon se je pri nas razvijal po vsej sili. Če bi ne bilo ovir ter če bi bili dani vsi pogoji za naraven razvoj, bi imela zdaj Ljubljana že toliko telefonskih naročnikov, da bi jo tudi v tem pogledu lahko prištevali med pomembnejša evropska mesta. Zdaj smo pa še zelo zaostali, kljub vsem izboljšanjem. Neposredno po prevratu ie Ljubljana imela le nekaj sto telefonskih naročnikov in šele L 191° se je število naročnikov dvignilo nad 300. Največja ovira je bila že sama starinska, ročna induktorska centrala. Vedeti moramo, da je kapaciteta te centrale znašala komaj 500 številk. Naročniki so imeli induktorske aparate z mi-krofonsko baterijo. Z vzdrževanjem teh primitivnih aparatov so bile hude neprilike. Razen tega pa v Ljubljani še ni bilo nobenega telefonskega kabla: telefonsko omrežje so tvorile le prostovodne žice, napeljane neposredno od entrale do naročnikov. Ti vodi pa so bili neprimerni Še tem bolj. ker so bili po večini železni. Šele čez dalj časa so jih postopno zamenjali z bronastimi, število naročnikov je kmalu tako naraslo, da so bile zasedene vse do\odne trase in uvodne konstrukcije. Potreba po kabelskem omrežju je bila čedalje večja in v letih 1919-20 so dobili prve 120-parne telefonske kable v dolžini 5 km. To pa je bila le začasna rešitev, kajti tudi ti kabli so bili kmalu povsem zasedeni. Medtem so postopno povečali kapaciteto induktorske centrale za 200 številk, a je bila že zopet povsem izrabljena. Morali so misliti na ponovno povečanje centrale in hkrati na izpopolnitev kabelskega omrežja. Tudi zdaj so bile težave odstranjene samo začasno; instalirali so telefonske podcentrale in na nje vključili bližnje telefonske številke. Razširitev telefonskega omrežja jc bila končana 1. 1927; zgradili so kabelsko kanalizacijo ter položili okrog 15 km kablov. Tedaj smo tudi dobili prvo moderno avtomatsko telefonsko centralo sistema Strow-ger. Začela je obratovati marca 1. 1927. Šele tedaj se je začel pravi razvoj telefona v Ljubljani in vsaj začasno so bile odstranjene največje ovire. To se je seveda pokazalo takoj v naglem nara-čanju telefonskih naročnikov in že v prvem letu obratovanja avtomatske centrale, 1928, je bilo 970 naročnikov. In takoj so morali (že prvo leto!) povečati centralo še za 500 številk. Čez pet let, 1. 1933 je bila centrala že zo- pet premajhna in ponovno ao jo povečali za 500 številk. Kapacitete centrale je tedaj znašala že 2000 številk. Vendar samo povečanje telefonske centrale ni bilo dovolj, ker niso hkrati izpopolnjevali kabelskega omrežja. Zato so morali napeljavati dolge prostovodne napeljave ter instalirati razne priključitvene naprave začasnih zveznih napeljav pri kabelskih prevodnih objektih. Številni prosilci so čakali dolge mesece na telefon, a ga pogosto kljub vsemu moledovanju niso dobili. Nekateri pa, ki so dobili telefon, so si morali pomagati s priključitvijo na bližnji telefon s kretnim men jalom. Nekaj prosilcev d je pa preskrbelo avtomatska menjala. Avtomatska centrala je bila postavljena za normalni promet in je bila zaradi vseh teh krparij zelo obremenjena. Število prvih skupinskih izbiračev, določeno v normalnih razmerah s 5%, je postalo za tako močan promet premajhno. Centrala je začela kazati močne motnje, ki so naraščale čedalje bolj; s tem naročniki seveda niso mogli biti zadovoljni. Ni kazalo drugega, kakor centralo zopet povečati. Povečavah" so jo predlanskim za 1000 številk, a kapaciteta se je povečala na 3000 številk. Telefon so dobili številni prosilci in ker so bili mnogi aparati priključeni na novi del centrale, je bil tako razbremenjen stari del ter odpravljene motnje. V novem delu je montiranih 100 tako zvanih telefonskih dvojčkov ali dvopriklo-pov; to se pravi, da imata dva naročnika po eno telefonsko linijo. Dvopriklopi so še posebno primerni pri nas, ker je ostalo kabelsko omrežje od leta 1927 nerazširje-no. Zdaj je že zelo aktualna zahteva, da dobi Ljubljana večje in popolnejše telefonsko kabelsko omrežje. Dvopriklopi so bili že v začetku obratovanja povečane centrale oddani prosilcem, ki so čakali dolgo na telefon. Kabelsko omrežje je zopet vse zasedeno in številnim uporabnikom telefona ostajajo le še stranski priključki na obstoječe telefone ali da si kupijo pri zasebnem podjetju (seveda na svoje stroške) dvopriklopnik. To pa ni tako lahko, stroški z nakupom dvopriklopnika so zelo veliki. V resnici ni nobene druge radikalne rešitve, kakor da Ljubljana dobi primerno telefonsko kabelsko omrežje. O tem razmišljajo že več let in čas bi bil, da bi nekaj ukrenili. Proračuni so gotovi že dalj časa, celo v več variantah. Lani je bila tudi ena teh variant odobrena — o čemer smo poročali — ter je kazalo, da bodo začeli graditi kabelsko kanalizacijo lani jeseni. Najbolj zanimivo je, da so telefonski kabli že vsi prispeli, delno lani. delno letos, a delati vendar še niso začeli. Pomisliti je treba, da jc poštna uprava tudi prizadeta, ne le prebivalstvo, ter je zelo prikrajšana na dohodkih zaradi nepopolnega telefonskega omrežja. Ko bi mesto dobilo telefonsko omrežje z zahtevajočo zmogljivostjo, bi število telefonskih naročnikov seveda še zelo naraslo. Toda morali bi začeti takoj misliti na povečanje centrale vsaj za 2000 številk. Pravimo takoj, ker bodo sicer zopet nastale ovire, ki bodo zelo zavrle razvoj teiefona v Ljubljani. V jugoslovanskem Gasteinu Lepe, privlačne so šmarješke toplice pri Novem mestu šmarješke toplice: Aleksandrova in Petrova kopel Novo mesto, 24. julija Ta malo kričeči naslov pripada našim šmarješkim toplicam s prelepo romantično okolico, kjer vladata v resnici blagodejen mir in zatišje, da ne omenjamo mile radioaktivne terme — samega izvirka. K Toplicam vodijo razna pota, izmed katerih se tujci in domačini najraje poslužujejo banovinske ceste Novo mesto—šmarjetnavas. Domačini, ki hodijo v Toplice iz mesta — peš pa gredo po znani gozdni poti preko Trške gore in Grčavja. Zagrebčani, ki so srečnejši ljudje, pa se na oddih pripeljejo kar z avtomobili, ti presekajo v Št. Jerneju drž. cesto in zavijejo nato proti Beli cerkvi po ban. cesti, ki vodi večina po senčnatem gozdu. Od Bele cerkve do samih Toplic pa ni daleč. Toplice imajo svoje blagodejno tople izvirke na mali zeleni ravnici v gozdni kotlini. Vrelci silijo na dan kar iz tal. In teh so Toplice malodane polne. Okrog kopališča, ki ga oskrbuje skrbna m gostoljubna lastnica ga. dr. Gregorči- fS^S. k? Sadni nasađi gozdna sprehajališča. Same Toplice imajo tudi izvirni vodovod, so arondirane in izolirane og vsake vasi, kar posebno vpliva na sam značaj prelepe okolice. Ljudje, ki se v resnici žele odpočiti od trudapolnega dela pa n&jsibo to duševno ali fizično, si ne morejo želeti idealnejšega kraja za svojo okrepitev. Vsa senčnato-gozdna okolica ima nebroj divnih izletniških točk:. Proti zapadu ob zeleni Krki sta zgodovinsko stara gradova Struga in Oto-čec, katerih že pok. pisatelj dr. I. Tavčar ni mogel prehvaliti v svojih spisih. Blizu teh dveh se dviga iznad pečine renovirani Stari grad. Proti vzhodu oz. severu, blizu same čedne vasice šmarjete, kjer je dom znanega gostilmčarja KarlovSka, stoji grad Klevevž. če pa želi kdo napraviti krajši izlet, lahko obišče v Družinski vasi gosto-Ipibni dom Zarkotovih, ali par korakov dalje prikupnega gostilničarja Hasla v Kro-novem, kjer stoji rojstni dom ljubljanskega industrijalca g. Hrovata. V kraju pridejo lahko na svoj račun gostje ribiči, saj je tu nešteto bistrih potokov, bogatih na postrveh, Krka pa na ščukah in velikih rečnih somih. Baš zadnjo nedeljo je lastnik Otoškega gradu, grof Mahrgeri ujel v Krki pri gradu nad 12 kg težkega soma, katerega je na mah prodal v našem mestu. Vsa navedena razvedrila se nudijo ljudem v obilni meri v šmarjeških toplicah, kjer so postavljene kar tri velike in prostrane kopeli. Dominirata — naravno Aleksandrova in Petrova kopel, dočim je ?.Ia-rijina, ki je odprta, v splošnem najbolj priljubljena. Terma je bogata na ogljikovi kislini in močni radioemanaciji. Spričo tega domačega, naravnega bogastva naših tal, bi bilo vsekakor želeti, da bi ljudje posečaii le domača letovišča, saj najdejo v njih iste udobnosti, če ne večjih, kakor kje drugje v tujih letoviščih, kamor se hodijo razkazovat naši petičnejši, morda zgolj zato, da lahko potem doma pripovedujejo, da so bili v Opatiji, ali kjerkoli že. Po 13« porodu je umrla Maribor, 24. julija Pogreb že sam na sebi ne more biti drugačen kakor žalosten. Pogreb, o katerem rx*rocamo, pa je bil še posebno žalosten. Izročili so materi zemlji komaj 411etno Marijo Ledenik, rojeno Verd on ik, iz Sv. Križa na Kobanskem. Umrla je po svojem 13. porodu v rodni hiši, znani izletniški gostilni pri Sv. Križu. Otroka so rešili, mlado mater 13 otrok pa je pokosila smrt. Pokojnica, ki je sestra člana Narodnega gledališča v Mariboru g. Eda Verdoni-ka, se je kot mlada vdova s 4 otroci v drugič r°grym^ s sedanjim možem g. Le- denikom iz Kamnice. V drugem zakonu je rodila 9 otrok. Od 13 otrok Jih živi 10, večina med njimi je še nedorasla. Med Številnimi šopki in venci je bil tudi venec članov Narodnega gledališča v Mariboru. žalujočim svojcem vzorne slovenske matere naše globoko sožalje! Lep pevski koncert Včeraj se je zopet po kratkem presledku oglasil na koncertnem odru >Loški glas«. Pa ni bil to eden njegovih običajnih koncertov, ki jih prireja zadnja leta po zagorski in loški dolini. Ta koncert je bil lep korak naprej. Na njem je namreč nastopil prvič ženski in mešani zbor. Kljub neprimernemu letnemu Času za pevske nastope je prireditev privabila v dvorano delavskega doma neobičajno veliko ljudi, kar sf1 na koncertih le r^dko dogaja. Moški zbor je nastopil z 11 točkami, ki so obsesrale -himno Loškega glasa- in 13 narodnih pesmi iz raznih delov naše slovenske domovine. Omeniti je treba zlasti himno zbora, ki jo je skomponiral za zbo-rovo desetletnico naš priznani pokojni kom ponist Zorko Prelovec. Zbor je odpel vse točke brez not In dovršeno, da je moral ponavljati. O njegovih vrlinah je bilo v tem listu že večkrat pisano, zato ne bom t<^ga ponavljal. Pribiti je treba samo to, da je zbor res na dostojni višini! Glavna točka zanimanja na tem koncertu je bil prvi nastop ženskega zbora, ki je obsegal 4 Adamičeve pesmi: Vse rožice rumene. Da bi jaz znala. Sem revna deklica in Izberi si moža. Odobravanja ni bilo konca no kraja. Posebno pri tretji pesmi je bilo navduš°nj^ nepopisno. Seveda so morale ponavljati. Prvo. kar je vsakdo opazil, je bilo to, da so se v tem novorojenem zboru zbrale po večini rudarska žone in deklota. staro in mlad'"*, v trdrn volji da hočejo tudi one doprinesti svoj delež v širjenju lepe pesmi po rudarskem revirju, ki jo jc tako silno potreben. Vsi smo bili prav prijetno presenečeni nad tako lepo uspelim prvim nastopom, zlasti še, ker vemo, da zbor ne obstoja dolgo. Iskreno moramo na tem mestu ča-stitati ženskemu zboru in njegovemu pe-vovodji g. Dragu Korošcu, ki je v tako kratkem času dosegel tako dovršeno Izvajanje. Za zaključek je mešani zbor zapel tri narodne pesmi v priredbi Brede šček. Nepozabna je bila slika, ko je na odru nastopilo nad 40 pevk in pevcev in to v tako malem kraju, kakor so naše Loke. Odpete so bile: Ko bi jaz vedela, kje je moj ljubi, — Pozimi pa rožice ne cveto, Dekle na vrtu zelenem sedi. Društvo ie lahko ponosno na svoje uspeS-no delo in na svoj napredek, ki je viden zlasti v tem času. ko se svet vrti samo okoli materijalnih dobrin in toliko in toliko sličnih društev ne more z mrtve točke. V vsej zagorski dolini si je društvo pridobilo tekom let lep sloves, na kar je lahko ponosno. Le tako naprej! K. Regulacija Moravč Ljubljana, 25. julija Beograjski listi poročajo, da je bila v Varvarinu jeseni osnovana terenska sekcija za regulacijo Južne, Zahodne in Velike Lve. Po tehničnih delih ter meritvah so lotili zemeljskih del. Včerajšnja >Prav-objavlja ob teh velikih regulacijskih delih zelo zanimive podatke Delo je razdeljeno na tri velike odseke. Dola bodo oddana te dni. in sicer v Četrtek sa regulacijo Zahodne Morave; ob tej priliki bo tudi licitacija za oddajo regulacijskih del Velike Morave Južno Moravo pa že regulirajo. Sredi avgusta bodo delali že na vseh odsekih. Pri tem je najbolj zanimivo, da mor biti vse delo končano v 5 mesecih ter da bodo zaradi tega morali zaposliti večje število delavcev. Nekateri celo primerjajo to delo glede na število zaposlenih delaovcev z zidanjem egiptovskih piramid. . • Delo je v resnici precej V4 eno največjih javnih del pri nas, vendar ne more primerjati z nekaterimi velikimi javnimi deli v drugih državah. Na dan bo zaposlenih po 1000 delavcev in vse dalo bt bilo končano v enem dnevu, če bi lahko zaposlili hkrati IGO 000 delaovcev; če bt pa delal samo en ilrlavec, r>i bil z.iooslen 150 tisoč dni. Proračunska vfota so zdi v primeri s tem precej nizka, znaš.' 1,658.553 din. Z regulacijo bodo odpravili velike ovinke Južne Morave, tako da ho struga poslej 600 m krajša, struga Velike Morave bo pa celo skrajšana za 2.500 m. Pri tem je pa zanimivo, da bo strug-a Zahodne Morave podaljšana za kilomrter. Sovodje Južne in Zahodne Morave bo nato premaknjeno naprej za cel kilometer. Z regulacijo bodo pridobili mnogo rodovitne zemlje. Da bodo dela v resnici velika, nam kažejo številke o izkopu Iz Velike in Južne Morave bodo izkopali 127.650 m* zemlje. Festival slovenskih narodnih oMžafc v Mariboru Največja In najxanimivejša prireditev te vrste Maribor. 24. julija. Festival slovenskih narodnih običajev, ki bo prirejen v okviru letošnjega VIII. Mariborskega tedna dne 5. in 6. avgusta na stadionu SK Železničarja, bo največja in najzanimivejša tovrstna dosedanja prireditev na Slovenskem. V celoti bo nastopilo 9 skupin, in sicer 4 iz bivše mariborske oblasti in 5 iz Bele Krajine, v celoti pa bo sodelovalo okoli 200 ljudi. Prva skupina bo iz Lancove vasi pri Ptuju. Skupina bo sestavljena iz 22 sodelujočih v narodnih nošah pod vodstvom Mira Vavpotiča iz Sv. Vida pri Ptuju. Pokazala bo v 3 nastopih orače, plesače in Ruso • pestrimi figurami. Drugo skupino bo tvorilo osem mešanih parov v narodnih nošah iz Beltincev v Prekmurju. Vodil jih bo Matjaž Kovač in pokazali bodo 6 originalnih panonskih plesov, mod tem Me-štarski ples, Gustuvanjski ples. Gustii-vanjsko obredno kolo in ple> Marko skače z lastno originalno glasbo. Tretjo skupino 20 sodelujočih bo poslal Sv Jurij ob Sčav-nici pod vodstvom Franja Žižka Pokazali bodo v domačih narodnih nošah zimske obredne prizore: Str jaka Ru?n. Valček, Ključ in Ličijo. V četrti skupim se bo predstavilo 29 nastopajočih is -r>\ Marka niže Ptuja pod vodstvom Fran a Žižka s Kurentom, Zlodejem. Orači, Kookotiči, Med vedom. Ruso in Kopijašavo. Bela Krajina bo poslala prvo skupino 50 žensk in moških iz Črnomlja pod vodstvom Lojzeta Setine Izvajali bodo Zelenega Jurija po starem. Sprevod in Črnomaljsko kolo-most. Drugo skupino 12 mešanih parov da pod vodstvom Marice Weissove Metlika z Metliškim kolom v štirih delih, obrednim prizorom Mostcm, svatovskima igrama Rešetca in Robci čl ter isrokazoma kurji boj in Turen. Tretja skupina 16 ljudi v narodnih nošah pride pod vodstvom Oskarja Malica iz Vinice in bo nastopila z Viniškim jastučakom. Kresnicami in skupnim prizorom. Adlešiči pošljejo skupino 18 moških in žensk z originalno godbo in bodo predvajali dvoje starih kol. in sicer Hru-ške-iabolka in lepo Anko ter obredni prizor Kiesnic. Zadnjo skupino 26 nastopajočih pošljeta kraja Polja ne-Stari trg pod vodstvom Rada Radatovifa in bodo izvajali Zenitovanjsko kolo s praporom, ženinom in nevesto ter kolo Kresnire Belokrajince bo skupno vodil dr Milan Bano, predsednik Belokrajinskoga kluba, tehnično vodstvo v.-e prireditve je prevzel naš znani folklorist Fr Msiolt, vodstvo Štajer-kih in prekmurskih skupin pa Hr-voj Maister, tajnik društva Prijateljev sloven^kh coric. Dne 5. BVgUStS bo ob 12. uri spre. od v?eh skupin s kolodvora na Mariborski teden, ob 17. uri pa sprevod po mestu na stadion SK Železničarja na Tržaški ce>t Nastop se bo pri Tri ob 17.30 in bo trajal dve uri in pol. V nedeljo 6. avgusta bo pa matineja, ki se bo pričela ob 10 in bo trajala do 12.30. V soboto 1 ob 9 uri dopoldne bo poizkusni nastop šta-jersko-panonskih skupin, popoldne ob IS. pa belokr.iiinskih, h katerim bodo smeli samo Mlinarji, fotografi s posebnimi izkaznicami Putnika*-- in Člani tehničnega osebja. Ze ta prf gram. podan samo v suhih obrisih, dokazuje, da bo ta prireditev nekai povsem novega in vredna, da si jo ogledajo ne le domačini, ampak tudi gosti in tujci Za marsikoga bo to naravnost odkritje nečesa, kar :o ttSSS prastaro narodno b'aco, pa .jo žal večinoma že pozabljeno in ohranjeno r:*rno še v nekaterih n^Ših pokrajinah in v teh le v redkih va^eh. Svojevrsten pioilej Ljubljana, 25. julija Jutri na dan Sv. Ane bo obhajal« svoj 91. rojstni dan in god znana napredna, skoraj bi rekli najstarejša nacionalna žena v Ljubljani, ga Ana PrijatIjeva. v hlevu. Ta čas «o razbojniki temeljit-« prebrskali vso hišo in pobrali ra/ne jestvi ne, pijačo in 1340 din gotovine. Niso p» na^li dveh tisočakov, ki 8ta bila skrita r\n dnu nekega predala. Medtem ie gostilni earka poklicala na pomoč hlapca. Ko so razbojniki slišali, da prihaja neki moški, so io jadrno pobrisali in izginili ▼ bližnjem gozdu O drznem roparskem napadu so bili zgodaj zjutraj obveščeni orožniki, ki so alarmirali vse orožniškv postaja v dravski dolini in na Pohorju. Domnevajo, da sta bila na poslu znana razboinika, 281etni Josip Pečovnik in 40letm Franc Zaje. ki ju oblasti že dolgo BOsledttjejO zaradi umora v Medlogu pri Celju D >godek ie izzval med prebivalstvom veliko razburjenje. Upati jc, da bodo orožniki drzne re padel s kolesa in si zlomil levo ključnico. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Teniško prvenstveno tekmovanje ha v sredo. Izločilno tekmovanje za državno teniško prvenstvo med SK Celjem in Atletiki se bo pričelo v sredo 26. t. m. ob 18. na teniščih SK Celja v mestnem parim. Ker bodo nastopili najboljši celjski teniški igralci, bo nudilo tekmovanje gotov« lep športni užitek. RAZUMLJIVA ZELJA Prvi Student: >0, assnrj BBS— bfl vojen pred ttsoe leti. Drogi študent: KarJ pa guvorli? Prvi student: No, bi se mi vsaj ne bJb* treba učiti toUko 'k: _ Stran 4 »SLO TS NS KI H A BOO«. 16« DNEVNE VESTI — Kraljev namestnik dr. Perone na Bledo. S noči ob 20.30 se je pripeljal z avtomobilom s Sušaka na Bled kraljev namestnik dr. Ivo Perovic. Prišel je v spremstvu Sefa kabineta Panteliča. Nastanil se je v hotelu »Beli dvore in bo ostal več dni na Bledu. — Predsednik vlade Dragica Cvet*ovic na Bledo. SnoČi ob 23.12 je odpotoval iz Beograda na Bled ministrski predsednik Dragisa Cvetkov! ć. Na kolodvoru bo se poslovili od njega ministri Belic, Altipar. makovič, Pantič in upravnik policije La-zič. mnogi pc i lanci in senatorji. — Mednarodni kongres za umetnostno sgodPvino. Včeraj je bil otvorjen v Londonu XV. mednarodni kongres za umetnostno zgodovino. Na kongresu so zastopane skoro vse evropske države. Jugoslavijo zastopata ravnatelj Muzeja kneza Pavla v Beogradu Milan Kasanin ln vse-učiliski profesor iz Ljubljane dr. Franc Štele. — Gospodarska pogajanja z Italijo. V Rim je odpotovala naša delegacija na sestanek italijansko-jugoslovenskega gospodarskega odbora. Pogajanja so se pričela danes. Sestanek je bil sklican na željo Italije, ki je pripravljena povečati uvoz Iz nase države, zlasti uvoz lesa. Povečanje uvoza ji nalaga stanje našega kliringa. Sredi julija je znašal nas klirinški dolg Italiji nad 77 milijonov din, zato se zadržujejo redna izplačila italijanskim uvoznikom in vedno bolj se čuti potreba povečanja italijanskega uvoza iz Jugoslavije, da bi se saldo izravnal. Pogajanja v Rimu bodo trajala približno 10 dni. — Zakaj se je podražil bencin? 10. t. m. se je podražil bencin od 5.35 na 5.45 din na glavnih, bencinskih črpalkah, v manjših mestih od 5.60 na 5.70, v Se manjših pa od 5.70 do 5.80. Zdaj je znan tudi vzrok. Rumunija je namreč potemi ko je pMamla pogodbo z Nemčijo, znatno dvignila cene bencina, in sicer skupaj za 12.50 ©dsL Pri podražitvi bencina igra važno vlogo tudi 5°/o povišanje naših železniških tarif. _ TJvoz sladkorja za domačo uporabo. Iz- premen jena je uredba o uvozu 600 vagonov sladkorja za potrebe domačega trga do nove sladkorne kampanje v začetku septembra. Dovoljen je namreč uvoz Se 600 vagonov. Uredba je Izpremenjena tako, da bodo sladkor uvažale in prodajale Izključno državne sladkorne tovarne. Trditev, da so privatne tovarne glavni udeleženec pri na. kupo sladkorja v češko-moravskem protektorata, ni točna. Sladkorni kartel je bfl res nakupil nekaj sladkorja v Ceeko-moravskem protektoratu, ko je pa prišla uredba, je odstopil svoj del po kupni ceni. Sladkor iz češko.moravskega protektorata stane brez dajatev franko Beograd nekaj nad 3.70 din kg. Iz tega naj bi bilo razvidno, da privatne tovarne odnosno kartel pri tem ni imel nobenih provizij. V finančnem ministrstvu se zlasti naglasa lojalnost privatnih sladkornih tovarn v tej zadevi. Državne in privatne tovarne so bile takoj v začetku pripravljene opraviti to transakcijo brez najmanjšega zaslužka, v kolikor bi pa šlo za zaslužek, bo baje čisto računskega značaja. Po našem mnenju bi bilo treba vprašanje sladkorja pojasniti javnosti in ji natočiti čistega vina, da bi bilo konec raznih domnev in ugibanj. — Tudi v Beogradu dež in ohladitev. Včeraj popoldne je v Beogradu vendar pričelo deževati in neznosna vročina, kije trajala nad teden dni, je popustila. Tem_ peratura je padla na 22 C. Glede preskrbe Beograda z vodo tudi še včeraj ni bilo vse v redu, in je ostalo središče mesta vse do 22. brez pitne vode. šele okrog 23. je imelo mesto spet vodo. Kakor zatrjuje občinska oblast, je ukrenjeno vse, da bo v kratkem imel Beograd vedno dovolj vode na razpolago. — Nada Mandič pred sodiščem. Danes se je pričela pred okrožnim sodiščem zanimiva obravnava proti Nadi Mandič, ki jo je državno tožilstvo obtožilo, da je ukradla nemškemu emigrantu Josipu Elia-su odnosno Milanu Bukviću po njegovem samomoru v hotelu »Imperial« 15.000 din. Bukvić je prišel v Dubrovnik z Nado Man. dić in ostala sta sama nekaj dni. Nekega večera je v hotelu streljal na Mandičevo in jo težko ranil, potem si je pa končal življenje. Pri Mandicevi so našli pozneje 15.000 din in nekateri bankovci so bili krvavi. Zato je padel na njo sum, da je denar ukradla. Mandićeva pa trdi, da ji je Bukvić ta denar dal. * — Sodelovanje nase Zveze mest z Mednarodno zvezo mest v Bruslju. V Bruslju ima svoj sedež Mednarodna zveza mest, v kateri je včlanjenih 50.000 mest in občin s 190 milijoni prebivalcev. Ta zveza je bila ustanovljena leta 1930 na kongresu v Gen-to v Belgiji. V juniju 1940 bo v Budimpe. Sti redni kongres Mednarodne zveze mest, s katero hoče sodelovati tudi Zveza mest kraljevine Jugoslavije. ■* — Velike konjske dirke na Krškem polju. Po poročilih, ki Jih dobivamo iz Krškega bodo letošnje konjske dirke, ki se "bodo vršile v nedeljo dne 6. avgusta t. L prekašale, sodeč po pripravah, vse dosedanje. Dirk se udeležijo poleg priznanih dirkačev iz ljutomerskega, brežiškega, sentjernejskega in krškega okraja tudi Mr*rmM fe Karlovca, Zagreba in celo iz Beograda, čse bo lepo vreme se obeta, da pride ta dan na Krško polje kakor doslej dktsga leta na tisoče in tisoče prebivalstva z bližnje in daljne okolice. Saj so konjaka dirke na Krškem polju s tradicionalno kmetsko veselico res nekaj, kar teli videti staro in mlado. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, nestanovitno vreme. Deževalo bo v presledkih. Včeraj Je znašala najvišja temperatura v Splitu 32, v Kumboru in Dubrovniku 29, na Rabu in v Beogradu 27, v Sarajevu in Zagrebu 28, na Visu 25. v Ljubljani in Mariboru 24.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.2, temperatura je znašala 13.8. — Slovenec ubil Slovenca v T*g,i»im Včeraj ponoči je bil ubit v Zagrebu iaka-sant tovarne perila Josip Preakar, star 36 let. Bil je v družbi svojega prijatelja Antona Pečnika. Popivala sta po gostilnah, po polnoči sta se pa vračala domov. Kaj se je odigralo med njima, ni znano. Najbrž sta se sprla. Preskar je baje raz-žalil Pečnika, ta je pa pograbil nož in navalil nanj. Pečnik je nasilen. Preskarja je petkrat zabodel v trebuh, hrbet in v prsi, smrtno rano mu je pa zadal v vrat. Prereza! mu je grlo, potem je pa pobegnil. Preskarja so prepeljali v bolnico, kjer Je pa kmalu izdihnil. Poslano. Pozivam nelojalnega trgovca-manu-faktorlsta, ki izsiljuje od mojega osebja, naj mn izda višino mojega dnevnega izkupička, da naj s Izsiljevanjem preneha, ker ga bom sicer dal na Javno tribuno A. Zlender manufakturna trgovina Ljubljana, Mestni trg 22 — Pretresljiva ljubavna tragedija. Na beograjski periferiji v Smederevskem Džermu se je odigrala v nedeljo ponoči strašna ljubavna tragedija. Zidar Branko nič je zahteval od svoje zaročenke, kavarniške plesalke Milke fipoljarič, naj mu zapoje pesem >TeŽko mi je, pozabiti te«, čpoljaričeva mu je poprej izjavila, da se morata ločiti, ker se noče poročiti z njim, čeprav sta bila že dolgo zaročena. Komaj je zapela pesem, jo je povabil s seboj na dvorišče. Tam je pa navalili na njo z nožen in ji prerezal grlo. Na njene krike so prihiteli iz kavarne gostje. Tedaj je nič prerezal sebi žile na rokah in Se vrat. Oba so prepeljali v bolnico. dpoljariceva Je umrla že med prevozom, Bić se pa bori v bolnici s smrtjo in ni nobenega upanja, da bi ostal pri življenju. — Samomor učiteljice. Na živčnem oddelku zagrebške bolnice se je odigrala pretresljiva tragedija. Iz Daruvara so pripeljali nedavno v bolnico učiteljico Ljubico Radmanovič. Mučila jo je težka melan. holija in ves čas je bila Živčno zelo potrta. Včeraj je izrabila ugoden trenutek, ko ni bilo nikogar v sobi, da se je obesila. Usmi-ljenke so jo našle že mrtvo. — Mlada žrtev Save. V Savi Je utonil pred dobrim tednom 141etni gimnazijec Ivan Kostanjšek iz Zagreba. Njegovo truplo so našli kmetje iz vasi ščitarjeva blizu Dugega sela. Truplo je že razpadalo. — Utonil v kopališču, kjer Je bilo 3000 kopalcev. Včeraj zjutraj je našel čuvaj kopališča v Sarajevu v kabini moško obleko. Ker se mu je zdelo to sumljivo, so takoj izpustili vodo iz bazena ln na dnu so našli utopljenca, v katerem so spoznali 21-letnega trgovskega potnika Radka Mar j a. novića. Zdravniški pregled Je pokazal, da je nastopila smrt zaradi srčnega krča. V nedeljo popoldne je bilo v" kopališču nad 3000 kopalcev, pa ni nihče opazil, kdaj je Marjanović utonil. V nedeljo so bile namreč v kopališču skakalne in plavalne tekme in ljudje so se pač zanimali samo za nje. Tako Je bilo mogoče, da je Marjanović utonil, ne da bi bil kdo nesrečo opazil. —Streu ubila pismonošo. Včeraj je nad Nisem divjala strahovita nevihta, med katero je večkrat treščilo. Treščilo Je v pismonošo G jula Doni ća, ki je raznašal pisma po mestu. Bil Je takoj mrtev. — Napad s koli. V vasi Potoku pri Krki so se predsnočnjlm sprli domači fantje. Iz prepira se je kmalu razvil pretep in zapeli so koli. Najbolj jo je izkupil 201etni Lojze Roštan, ki so ga nasprotniki tako zdelali, da je obležal ves v krvi. Poškodovanca so davi prepeljali v bolnico, d očim so orožniki uvedli preiskavo. — Nesreče. V bolnico so prepeljali davi 11 letnega pastirčka Franceta Lumbarja, zaposlenega pri posestniku Francu Peterki v Moravčah. Fantiča je brcnil v glavo konj in ga težje poškodoval. — Gostilničarka Marija Sulic iz Domžal se je peljala z motornim kolesom, s katerega pa je padla in se hudo potolkla po glavi in po životu. — Posestnikovega sina Matijo Hočevarja z Muljave je včeraj brcnil konj v nogo ln mu zdrobil kost. — Uradnik Vzajamne zavarovalnice Ciril Koch se je včeraj peljal z motornim kolesom proti Domžalam, na cesti pa je odletel z motorja in se močno pobil po životu. — Posestnikova hči Milena Novakova z Brezovice je včeraj prestavljala lonec vrele vode. Ker pa je bil lonec prevroč, je spustila ročaj, pa ji je krop pljučnil po telesu. Oparila se je po rokah in nogah. — 51etni sinček knjigo ve- m w" mJg Vm manufakturno /* đkr "F blag« prodajamo po VjGr Š izrodao nizkih cenah. m J m Le ▼ Vato korist bo, to JL/ aa« amprei oblice te! H A SV FAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET A. Zlender za iz Kranja Ivan Jenko Je včeraj splezal na visoko drevo, a katerega pa Jo padel in se hudo poškodoval na glavi. — V bolnico so prepeljali tudi 541etnega posestnika Valentina Češnja z Brezij na Gorenjskem, ki ga je pri Kokri podrl neznan motociklist, da se je potolkel na glavi in po Životu. — Novo sloviiisms podjetje v Mladenov-eo. Včeraj je bil v Mladenovcu slovesno položen temeljni kamen aa tovarno šomot-ne opeke. Lastnica nove tovarne je tovar-narka Kunerjeva lz Ruš, ki ima tovarno šomotne opeke tudi v Celju. Obrat bo precej velik ter bo zaposlenih okrog 200 delavcev. Tovarna bo do jeseni že sezidana in bo začela že letos obratovati. Opremljena bo povsem moderno. — Kosi človeškega trupla na tračnicah. V blizini Bačke Topole Je progovni čuvaj včeraj opazil na zelezn'iskem tiru kose človeškega trupla. Nekaj jih je ležalo celo v koruzi ob želeamskl progi. Gre sa samomor neznanca, ki je skočil ponoči pod vlak. Našli so samo iz koledarja iztrgan list, na katerem je napisano: »Obupal sem, ker zahteva moja zaročenka namesto pohištva krsto. Za menoj m treba žalovati, ker sem se revščine naveličaš.« — Nehote Je ubil prijatelje. V bolnici v Šibeniku je umrl včeraj zjutraj Ante Drnasin iz Prgometa pri Trogiru. Ubil ga Je nehote njegov prijatelj Marko Cuče-vič, sestala sta se pred cerkvijo v Prgo-metu, kjer je Oucevič potegnil iz žepa samokres, da bi ga očistil. Nenadoma se mu Je pa samokres v roki sprožil In krogla je zadela Drnasina. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je včeraj zjutraj izdihnil. V nedeljo zvečer je prosil, naj pride k njemu preiskovalni sodnik. Izjavil mu je, da gre za nesrečno naključje in prosil ga je, naj njegovega prijatelja zaradi tega ne preganjajo. — Samomor oočinsKega redarja. Včeraj zjutraj se je v Splitu ustrelil občinski redar Vujadan Blanuša iz Benkovca. V soboto je dobil dekret, da je odpuščen. V nedeljo zvečer je sedel v neki restavraciji, kjer je mirno govoril s svojim naslednikom in nadzornikom straže. Nihče ni slutil, da mu roje po glavi samomorilne misli Proti Jutru se je vrnil v vojašnico policijske straže in si pognal kroglo v glavo. — Proti sončarici uporabljajte Tscham-ba FU. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorlč, LJubljana, Prešernova 5. — Obup S81etne starke, V Subotici si je hotela v nedeljo končati življenje 881et-na Barbara Funtler. Skočila je v vodnjak. Sosedje so pa to opazili. Poklicali so re- i Edinstveni fVAi 1111177 RtTiiTTIP ki si ga po dvakrat in film BtULM* AfiSIolK eefe ^ trikrat ogledajo! KINO MATICA, tel. 21-2* Danes ob 16. ln 21. url. sevalce, ki so starko potegnili iz vodnjaka. Po čudnem naključju je ostala nepoškodovana. Ze pred leti si je hotela na enak načm končati življenje, pa so jo tudi resili. Iz Ljubljane —lj Nova ljubljanska radijska postaja. Poročali smo, da je ministrski svet odobril predlog postnega ministra, naj Prosvetna zveza zgradi novo relejno radijsko postajo v Mariboru in večjo ,20-kilovatno oddajno postajo v Domžalah. Te dni so bile urejene formalnosti definitivno in podpisana je bila pogodba med ministrstvom prt in Prosvetno zvezo. Po tej pogodbi mora Prosvetna zveza postaviti obe postaji v 20 mesecih. Dovoljena ji pa je eksploatacija postaje za nadaljnjih 15 let. —lj Pravi Jesenski nalivi. Po hudi vro-Čfini smo dobili pravo hladno jesensko vreme z nalivi. V nedeljo zvečer je sicer kazalo, da deževno vreme ne bo trajalo dolgo, ker se Je začelo nebo od severa jasni ti. Včeraj se je pa vreme zopet poslao-šalo, snoči je že zopet lilo, a danes dopoldne so bili še hujši nalivi. Večkrat se je tako stemnilo, da so morali po pisarnah prižgati luči. Vse kaže, da bomo imeli deževno in hladno vreme se nekaj dni. Za naša letovišča bo to hud udarec, ker so se nekateri letoviščarjl zlasti po gorenjskih letoviških krajih že v nedeljo pripravljali na odhod, češ, v takem vremenu nima niti smisla ostati na počitnicah. —lj Društvo »Soča« javlja tužno vest, da je preminula ga.ValeriJa Bensa, soproga našega člana in bivšega odbornika — tajnika Andreja, učitelja ix Most. Nase Članstvo vabimo, da se udeleži v čim več. jem številu pogreba, ki bo danes ob pol 18. iz Vodmatske ulice št. 29 na pokopališče k Sv. Križu. Tovarišu Andreju in otrokom naše iskreno sožalje ob bridki izgubi. Odbor. 373—n —lj šentjakobsko Žegnanje bo zopet enkrat po daljšem času priredila Sentjakob-sko-trnovska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda skupaj s Sokolom IV. Priredi, tev bo v nedeljo 30. julija na Dolenjski cesti na letnem telovadisču Sokola IV. Trajala bo cel dan do 24. ure s plesom, godbo, harmonikarji. Šaljivimi tekmovanji, streljanjem itd. Vabimo vsa narodna dru- ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 61AK1 — Telefon 41-79. Ljubezen mlade in lepe Angležinje ter malajskega princa v filmu Dama z Malake V glavnih vlogah: Kari L. Dlehl ln Kate Gold predstave: danes ob }29. uri ter v četrtek ob % 9. uri Prihodnji spored: Bell eekadron štva in prav vse Ljubljančane, da nas po-setijo in položijo s tem dar ciomovtni na oltar. Šentjakobsko-trnovska CMD in Sokol IV. 372—n —lj Uprava kina Uniona sporoča cen Je. nemu občinstvu, da danes ne bo v kinu TJnionu nobene kinopredstave, pač pa se bo ponovil krasni francoski film »Sel ljubezni« se v sredo 26. t. m. ob 19. in 21. Občinstvu prav toplo priporočamo ogled lepega filma, v katerem igrajo znameniti igralci Jean Gabin, Jean Pierre Arnnoat in Gaby Morlav glavno vlogo. —lj Restavracija Slon nudi svojim gostom vsestransko najboljšo postrežbo. Od danes naprej je provizorična točilnica odprta. Vhod iz Prešernove ulice. 374n. —lj »Pater Vojteh« zopet v Ljubljani. Kino »Moste« je dobil nepozabni češki umotvor film >Pater Vojteh«. Priporočamo vaem tistim, ki tega krasnega filma se niso videli, da si ga. ogledajo, ker je to zadnje predvajanje v Ljubljani. Poleg tega naznanjamo veselo vest, da smo cene našim vstopnicam za letno sezono globoko znižali na din 2.50. 3.50 in 4.50 tako. da si ta film lahko ogleda najširša publika. Kot dopolnilo najnovejši Fbxov tednik. Za obilen obik se priporoča »Kino Moste«. PRED SODIŠČEM — Obtoženec, vi imate za seboj že burno življenje. — Kako to, gospod sodnik? Saj večinoma sedel. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—* davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. LJUBLJANA MESTNI TRG 22 RAzno Beseda 50 par. daveh posebej Najman1«i znesek 8 Din TURISTI! Predno odhajate na planine, ne pozabite si nabaviti fin cvetlični med v Medarnl — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36/T ZELENI KAMEN Gradbeniki, arhitekti, izdelova-telji sadnih mlinov, naročite kamenje in valčke pri Ribizel, Šmartno ob Paki. 2274 GOSTILNO, TRAFIKO dva orala sadonosnika, njive, vrt ter hlev, prodam ali oddam v najem za 250 din mesečno. Cena 70.000. Marija Zagradiš-nik, Poljčane. 2278 Obiščite 8. Mariborski teden d od 5. do 18. avgusta 1939 Polovična voznina na Železnicah od 1. do 17. avgusta 1939 VELIKA GOSPODARSKA LN KULTURNA REVIJA Industrija - Trgovina - Obrt -Kmetijstvo - Velika tekstilna razstava - Tujskoprometna razstava - Gostinstvo - Vinska po-kušnja - Razstava narodnih vezenin - Narodopisne razstave Jubilejna gledališka razstava -Skavtska razstava - Razstava malih živali - številne specialne razstave - Koncertne in gledališke prireditve • Športne prireditve - Veseličnl park na razstavišču itd. NAJBOLJŠO BfEDIOO dobite v Medarnl — Ljubljana, židovska ul. 6. 86/T KLISE1E E N U iN VEČBARVNE Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši sna*** 8 Din avgusta festival slovenskih narodnih običajev! Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje ln sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice! Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! Mariborski teden Je najlepša priložnost za obisk nase severne meje! Strojepisni pouk (za časa počitnic). Večerni tečaji, oddelki od 3*7 do %8 zvečer ln od %8. do 9. ure zvečer. Novi tečaji se bodo pričeli 2. avgusta 1939. Najnižja šolnina. Moderna ln največja strojepls-nica s 40 pisalnimi stroji rasnih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Christofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska c. 15. Telefon Št. 48-43. 2807 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din OREHOVA JEDRCA lepa, lzčlščena, dobite najceneje v Medarnl — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36/T Ako prodajaš, kupuješ, oglašuj v mali oglasnik »Slov. Naroda« Najcenejši izdatek! BUKOVI parketni odpadki, lepi, suhi, se poceni dobijo pri Vertačnik P., Jenkova 7. 2286 GASILSKI AVTO (1 in pol tonski Ford) dobro ohranjen, popolnoma nova karoserija za motorko in 18 oseb, prodam ali dam v račun za nov ali dobro ohranjen tovorni, pol-tovorni avto ali limuzino. — Senčar M., Strigova. 2277 KOZMETIČNI RECEPT proslavljen PREIZKUŠEN IN DOKAZAii RECEPT ZA BREZHIBNO P0CT Makula turni papir proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Kaafljeva ulica štev. s j Insecirajte v »Slov. Narodu«! EVO najtemnejšo ta najbolj hrapavo pravili mehko, balo to sladko, sa jedalcev in lesJlrjenih snojnte divno polt Reka slavna gledam ss js pealnSsvsla taga recepta, da si aila vidss mladosti, m je St v igrala uloge mladih smetane od mlaka. &m a rasUl sa. ter doba starosti 10 s* olja, potem pa najboljša lekarnar, je selo mastna) in spadamo pripravljano redi Velo koso. *rb je Koto redi in v mladostno svojim očem. Po tridnevni Tekalen ml Je kesa lepa«, as) — lepoto poka. Zdaj jo te lana v si tega Usta mora dobiti salo s kremo Tokalon (rosne aH bale puder Tokakm različnih injane. Din 5.— v p«—«»«h znamkah aa omot m druge stroJke ns a Stav. ICO >SLOVENSKI NAROD«, jam Naša kolesarska anketa: Ljubljana si ne more privoščiti. kar imajo vasi fmm o-. * S&V* Pfj-D p m i H i lunin 1111 m n j r f j |TTT I I r /t t t t* I v' 1 I I 1 'T __J Ljubljana, 25. julija .Cako je bila kolesarska anketa potrebna, sprevidimo že po tem, de to jo pozdravili posebno ljubljanski kolesarji; kolesarji v Ljubljani so namreč uvrščeni v posebno kategorijo — ne le po tem, kako jih uvrščajo strokovnjaki v prometne kategorije glede na kolesu lasten način gibanja, temveč po tem. da jim nihče ne p-! pravice do vožnje. Po cestah se rejo voziti, vsaj ne brez nevarnosti 4vlje-nje, hodniki so seveda določeni za pešce in kolesarjem ostanejo samo še cestni jarki. Toda jarke uporabljajo tudi cestarji za gramoz in blato... Posebnost je pač, da v vsej Ljubljani ne najdeš niti ene poštene kolesarske ceste. Za kolesarsko pot je sicer proglašen hodnik na desni strani TvrŠevo ceste med artiljerijsko vojašnico in Jezico. Ta hodnik so si kolesarji sčasoma sami prisvojili, da jim ga je morala priznati tudi oblast, ko ni bilo več mogoče a prepovedjo odpraviti kolesarjenja po njem. Levi hodnik je določen za pešce in tako je priSlo do precej zadovoljive ureditve. Ali najdete še kje drugje v mestu sa kolesarski promet vsaj primitivno urejeno cesto. In ali so te ceste urejevali, ko še pri nas ni bilo kolesarskega prometa? Kolesarji se še dobro spominjajo, da jim je bila prejšnje čase marsikje znatno olajšana vožnja. Med Evropo in Gospodarsko zvezo na Tyrševi cesti so si izvojevali sicer nenapisano pravico voziti po levem, makadamskem hodniku, medtem ko je bil asfaltirani hodnik določen za pešce. Kolesarji in pešci so si tako lepo delili hodnik, ne da bi se prepirali, pa tudi nesreč ni bilo. Toda pozneje je bila cesta modernizirana. Modernizacija cest v mestu pa ne pomeni tudi ureditve za kolesarski promet. Kar so si kolesarji izvojevali prisiljeni, ker so se morali umikati s ceste pred tramvajem in motornimi vozili, jim je bilo vzeto z modernizacijo: sicer široki hodnik je poslej določen samo za pešce, čeprav ga ne uporabljajo v vsej širini in ga tudi nikdar ne bodo. Kdor hoče proučevati ureditev kolesarskega prometa v Ljubljani, si naj ogleda ureditev v mnogih gorenjskih vaseh ali še mnogo bližje, v Klečah pri Ljubljani. Tam imajo kolesarji svoje ceste. Kmetje so si sami uredili kolesarski promet in med pešci in kolesarji je bil dosežen miren sporazum brez vsakih anket. Vasi so torej lahko dobile, česar ne more dobiti prestol-no mesto. Promet v vaseh se pač razvija v nekaterih pogledih bolj naravno kakor v mestih. Vaščani ne delajo iz tega nobene- ga problema; kolesarji morajo nekie voziti, ker so pač tu, in zakaj bi jim ne dovolili vožnje po posebnih poteh?! Kakor potrebujejo pešci poti, da ne hodijo po cesti, poti, ki so si jih izhodih* ter utrli sami, prav tako so si našli kolesarji primerne poti. Zs to ni bilo treba nikomur nič žrtvovati promet na občinskih cestah je pa lepo urejen in kolesarji ne trpe pri neznosni vožnji na razrvanih, blatnih ali kamnitih cestah. Na njihovih poteh jih tudi nihče ne ogroža. Kolesarske poti ali ceste pri nas torej niso nič novega, če izvzamemo Ljubljano. Žalostno je sicer, da prav v Ljubljani, kjer je najživahnejši promet, kolesarji nimajo svojih cest. Slika nam kaže nekaj načinov ureditve kolesarskega prometa iz prakse in ne zgolj teorije. Vsi ti načini pri nas seveda še niso uvedeni, prav za prav pride v po štev le način ureditve, označen kot tip 2. Po tem načinu je urejen kolesarski promet ob Tvrševi cesti na Ljubljanskem polju: desni hodnik je določen za kolesarje, levi za pešce. Kolesarska pot je seveda določena za vožnjo v obe smeri, zato bi morala biti 2 do 4 m stroka. Pot ob Tvrševi cesti je pa seveda ožja, vendar so kolesarji zadovoljni z njo, saj je še to luksuz v naših razmerah. Tip 1 je še precej enostaven način ureditve kolesarskega in osebnega prometa ob cestah. Glavno cestišče je ločeno od kolesarskega in hodnika sa pešce s plitvim jarkom cestne kanalizacije, obcestni jarek je pa ob zunanjem robu vozišča in hodnika. Kolesarska pot je nekoliko širša od hodnika za pešce. Hodnik in kolesarsko vozišče sta makadamska, torej najcenejši način ureditve, podobno kakor so urejene poti v naših parkih, vendar tudi ni vselej treba dragega dolomitnega peska. Tretji način ureditve bi tudi ne bil mnogo dražji, a skupna širina ceste bi bils nekoliko večja. Na vsaki strani glavnega vozišča je vozišče za kolesarje, ločeno od cestišča le z belimi obrobnimi kamni. Promet je enosmeren, ds je odpravljena še nevarnost karambolov pri srečevanju kolesarjev. Hodnik za pešce je na drugi strani obcestnega jarka. Najdražji način ureditve kolesarskega prometa z ločenim kolesarskim voziščem je četrti na sliki. Za pešce je določen hodnik na obeh straneh cestišča, kolesarski vozišči pa sta ločeni od hodnikov z drevoredom. Za takšno ureditev je potrebna posebno ■ široka cesta. Enostaven način ureditve, posebno priporočljiv v mestu, kjer so ceste preozke za ločena kole- Kijavec Vladimir: Je rekla. • • Jernuclju nikakor ni hotelo v glavo. Kako so ga le mogli tako grdo ponižati! Tisočkrat si je prisegel, da se ne bo nikoli več mešal v ženske zadeve, v babje čenče, ker prav gotovo sta bili vsemu krivi le Špela in Porcijunkula. Pogledal bo rajši vstran in moško pljunil, pa naj se raztrgata, če hočeta... toda da ju bo še kdaj miril... Ne, tega ne, nikdar ne!... Da te ne bi bil tako mehkega srca... Zbiral je v mislih odlomke — saj se je odigralo tako hitro, da se je komaj poj dneva kasneje začel zavedati posameznih podrobnosti... Ni Se bilo vse jasno kot bi moralo biti in se je le bolj megleno spominjal truftča in vTišča, ki ga je privabil v tretje nadstropje Savni kove hiše... potem poti na policijo in razračunavanje pred nadzornikom, kjer ga je doletelo najhujše. Kar vroče mu je postalo, če je le pomislil. Ne, žensk ne bo miril nikoli več. Nikoli! Ali sta vreščali! Ljudje na cesti so se spogledavali... in navsezadnje res ni mogel kar tako, meni nič tebi nič, mimo. Uradno oko pač — in dolžnost je dolžnost! Predvsem: Zakaj sta si skočili v lase? Da, zakaj ?___Druga je obdolževala drugo. Ko je Jernacelj odprl vrata, ni vedel h kateri naj se obrne — sploh mu nista I pustili do besede.---Zmešnjava je j nastala, ker je Spela prišepnila stari Sav-nikovici, kaj je lepega povedala prijateljica Francka PorcljunJculi... in je malo kasneje rekla Forcijunkula savnikovici isto za Spelo, Savnfkoviea je — popolnoma razumljivo! — zbrbljala Speli, kaj ji je zaupala Porcijunkula, in Porcijunkuli, kaj ji je zaupala Spela... pa ne samo njima dvema, marveč se marsikomu, da je že v enem samem poldnevu vedelo o zadevi najmanj pol mesta. Ogenj v strehi! Francka — obrekovalka? Lepa stvar! Kdo bi si bil mislil!!!... Pa z njo ni bilo Šale — z Francko namreč. Prijela je stvar trdo v roke. Tožila da jo bo, ki se je upala sploh pomisliti, da vlači ona koga po zobeh!--Spela in Porcijunkula seveda v skrbeh — le kriva ni hotela biti nobena. — Veste, gospod stražnik, — je hitela Spela zasoplo ter zelo grdo pogledala Porcijunkula — Nesramnica! Nič ni res, da sem jaz rekla, da je rekla — marveč je ona rekla, da sem jaz rekla, da je rekla... — — Joj, ali laže! — te je prijela sa glavo Porcijunkula. — Jaz da sem rekla?? Se na misel mi ne pride' Verjemite mi, gospod Jernucelj!... Rekla sem, da — toda vse drugo... Ali da sem jaz rekla, da je ona rekla, da je rekla... Kaj takega! — in je zavila oči k nebu. — Ona je rekla, da sem jaz rekla, da je rekla! — — Kdo, kdo? — ni slo Jernuclju v glavo, m obe v en glas: Ona, • sarska vozišča, je označen kot tip 5. To je prav za prav le zasilna ureditev, ker je tudi kolesarsko vozišče ločeno od glavnega le z belo črto. Vendar bi bilo tlakovano tudi kolesarsko vozišče in posluževali bi se ga avtomobilisti ter drugi uporabniki cest. ko bi se morali izogibati proti cestnemu robu. Toda odgovornosti za nesreče bi kolesarji na svojem vozišču ne prevzemali. Potrebno bi bilo. da bi prišlo vsaj do te. zasilne ureditve kolesarskega prometa na ljubljanskih cestah. Predložene načine ureditve prometa je zbral iz prakse inž. Lapaj-ne. Fantovski pretep na žegnanju Sv. Ana v Slov. gor, 24. julija Včeraj je bilo pri Sv. Ani v Slov. gor. farno žegnan je. Ob tej priliki prihaja k nam tudi mnogo ljudi iz sosednih župnij. Tudi v nedeljo je prišla skupina fantov iz župnije Sv. Benedikt v Slov. gor., ki jena glasu kot pretepafika. Ves popoldan so popivali z domačimi fanti v gostilni Sene-kovič. Kmalu pa jim jo prekomerno popivanje zmešalo glave, da so pričeli i zal. vati domače fante. Krepki »aufbiksic so pričeli padati in kmalu so zažvenketali litri. Vnela se je pravcata fantovska bitka med domačimi in fanti od Sv. Benedikta, ki se je končala s težkimi posledicami. Izzvani in napadeni domači fant jo so pograbili polena, planko in ročico tar navalili na benedisko skupino, kl ae je poslužila tudi nožev. Globoko rano ▼ vrat je dobil pos. sin. Sajdela Kari Is Sčavuioe. Zabodel ga je Vogrinec Avgust, poo. sin iz Drvanje Sv. Benedikt v Slov. goricah, ki mu je- prereza! vratno tOo. Ranjeni zajdela se je zatekel k zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč in odredil prevoz v bolnico. Nevarne poškodbe sta zadobila tudi Gnibelnik Franc, delavec is Sčavnioe,. ki ga je nekdo med pretepom nabodel v glavo za ušesom, Senekovič Anton poz. sin iz sčavnice je bil pa tudi zaboden V glavo. Od fantov od Sv. Benedikta so odnesli najhujše poškodbe poo. sin Vogrinec Avgust, ki so mu med pretepom zlomili desno roko in več reber, Pavalec Alojz, pos. sin, je zadobil poškodbe po vsem telesu manjše poškodbe je odnesel Pavalec Maks, pos. sin, hude poškodbe je zadobil Leopold Rudolf,' vin. sin z Benodlskega vrha. Nevarno poškodovani fantje Vogrinec Avgust, Pavalec Alojz in Leopold Rudolf so po pretepu nekaj časa le žali nezavestni. Pretep preiskujejo orožniki. Nesreča nikoli ne počiva Gornja Radgona, 24. julija. V soboto 22. t, m. zvečer se je od truda-polnega dela hotel osvežiti in okopati v bližnjem pritoku Mure ključavničar Banfi Fr. iz Crešnjevcev. Ob bregu potoka pa je zadel na razbito steklenico, katero je brezvestnež vrgel v potok ter si občutno poškodoval desno nogo. Moral je iskati zdravniške pomoči. Včeraj popoldne okrog treh se je voza s kolesom iz Crešnjevcev proti Gornji Radgoni tamkajšnji krojač Jakob Vreča. Med potjo je dohitel neko svojo znanko, ki jo je povabil na kolo, kar je bilo zanj usodno. Ker se je pripravljalo ravno k dežju, je imela znanka s seboj dežnik, katerega je držala med vožnjo tako nerodno, da je zadela v prednje kolo ravno v času, ko sta se vozila po bregu navzdol mimo črešnjevske opekarne proti Gor. Radgoni Vozila sta precej naglo, zato je bil padec s kolesa tem občutnejši. Ko je zadel dežnik prednje kolo, se je isto strlo pod težo obeh, vozača Vrečo pa je vrglo naprej, da je padel z obrazom na trda tla s kamenjem posute ceste ter zadobil občutne poškodbe po obrazu, natrta pa mu je tudi čeljustna kost, med tem ko je sopotnica takoj po nesreči zbežala in odnesla zdravo kožo. Vrečo, ki je obležal nezavesten, je odpremil mimoidoči potnik k zdravniku g. dr. Vinku Cremošniku. ki mu je nudil prvo pomoč, potem pa ga je poslal v domačo oskrbo. Poškodba je precej resna. Na ozki cesti skozi vas Mele sta vozila v nedeljo dva avtobusa drug proti drugemu. Ker je cesta na tem kraju izredno ozka, sta zadela ob straneh drug ob drugega. Srečo je imel oni, ki je imel več potnikov in slučajno odprte šipe, med tem ko so drobci šip zaprtega drugega avtobusa posuli potnika, ki so le po srečnem naključju odnesli zdravo koto. Ker je na banovinski cesti Gornja Radgona - Slatina Radenci Izredno velik promet, bi bilo nujno potrebno to cesto razširiti, da se v bodoče preprečijo večje nesreče. ČUDEN DEŽNI PLAAC — Kaj pa je danes ne vašim stanovanjem tako zaropotalo? — Eh. nič hudega ni bilo, moja " vrgla po stopnicah moj dežni plašč. — In to je tako zaropotalo? — Da. ker se bil v plašču jaz. tena >• Poklicni prijatelji tuje las Več 3fc*4a kakor lastnikom napravilo driavi, U ]lb mora vrdrfevati Ljubljana. 25. julija. Pred trojico kazenskih sodnikov so se vrstili zapored obtoženci, ki so jim naložili toliko kazni, kolikor ni bils vredna Škoda, ki so jo napravili. Bili so to nepridipravi, ki si ne morejo kaj, da ne bi od Časa do časa svoje prostosti spet napravili nekaj, kar bi jih spravilo v konflikt s kazenskimi paragrafi in ob svobodo. To so ljudje, ki od časa do časa nekaj ukrenejo, da gredo na stroške države živet za zapahe Te namere sicer nimajo, toda tako se pač izteče, da država vleče kratko. Kajti po naši moderni kazenski zakonodaji je tako. da paragrafi ne poznajo usmiljenja s tistimi, Id si ne jemljejo k srcu vzgojnih namenov, ki jih kaznovanje hoče imeti. Tega paragrafi malo bolj stisnejo, kakor tistega, ki je prvič nekaj zagrešil, pa čeprav nekaj hujšega. Tak novinec uživa še nekaj zaupanja, da bo krenil s krive poti, na katero je morda le slučajno zašel. Ce pa se vedno znova vrača nanjo, potem o kakem nesrečnem naključju ni več govora in delinkventa uvrste med takozvane poklicne. Kogar vjamejo na ponavljanju kaznivih dejanj, mu je milost in popuščanje odklenkalo, in kot povratniku mu nalože malo težje breme, ki ni v primeri s škodo, ki jo napravi, ampak v primeru z nenoboljšljivostto. s po vračanjem na pot dejanj, ki so kazniva. Samo zaradi tega povraćanja mu zabelijo malo težjo jedačo. V namenu, do če že ne bo nanj bivanje za zapahi delovalo vzgojno, bo vsaj družba obvarovana pred njim in njegovim neha njem. RICET ZANJE BO DRAŽJI KOT SKODA Jože Straiišar, Alojz Ferčnik in njegov brat Silvester ter France Gričar so tvorili tako družbico. ki ne da rada miru. Delavci so vsi štirje in tudi kaznovani so že vsi Štirje bili. Jože Stražisar in Franc Gričar sta bila celo izgnana iz Ljubljane, toda brez nje nista mogla živeti Vrnila sta se. Ni pa trajalo dolgo, ko jim je bila oblast za petami. V maju se je Stražisar polastil 1500 din vrednega hladilnika z avtomobila Josipa Skrinj ar j a in prodal ga je za nič več kot kovača Lojzetu Ferčniku Z njegovim bratom Silvestrom pa se je spečal Franc Gričar. Sredi mesta, t ako rekoč stražniku pred nosom, samo za zidom, sta preplezala dva metra visoko ograjo, ki varuje skladišče tvrdke Ivana Bonača in si prilastila 800 din vredno nakovalo. Vsi štirje so priznali dejanja, ki jim jih je obtožnica očitala. Sodniki so odmerili Stra-žišarju 4 mesece m 10 dni strogega zapora. Lojzetu Ferčniku 2 meseca strogega zapora in 60 din denarne kazni. Francetu Gričarju že 1 leto in 10 dni robije, a Silvestru Ferčniku kar leto in pol robije. Ce pošte jemo škodo, ki so jo ti štirje bratci povzročili, znaša 2300 din, pa seštejemo še njih kazni, ki znašajo skupno nekaj nad tri leta bivanja v zaporih, bomo videli, da bo država trpela več škode kakor oškodovani lastniki, ker jih bo morala tako dolgo vzdrževati. Saj bo samo prehrana teh štirih oseb, ki stane kaznilnico menda samo 2 din, daleko presegala povzročeno škodo. — Pač riziko moderne zakonodije! Tega bo prenašala država tudi pri drugih, ki so bili ta dan pred sodniki in se ne morejo pobahati. da so kaj velikega napravili. Pravi mazači so, ki bi jih človek kar oštel zaradi neumnosti. Ali se jim je splačalo krasti za take kazni, kakor so Hm jih naprtili? Saj bi morali biti že toliko poučeni po svojih nekdanjih bivanjih v zaporih, da je kazen vsakrat hujša. No in če je, potem bi vsaj morali pretehtati, zakaj se jo izplača vzeti na svoja ramena. Tako si je delavec Janez Gabrovec s Homca, večkrat že kaznovan skoro sedemdesetletnik, za 100 din vredne vajeti, ki jih je ukradel v Zalogu Janezu Burgarju, pa za dva 10 din vredna kozarca Gizele Zirovnik iz Kamnika in za dve verigi prislužil 6 mesecev strogega zapora. Franc Modrijan z Vrhnike, k tatvini nagnjen, si je za hlače, nalivno pero in žepni robec naprtil 3 mesece strogega. Karel Janež, delavec ki je tudi že bil večkrat kaznovan in je bil že izgnan Iz Ljubljane, pa si je zaradi tatvine 245 kg betonskega železa v palicah, vrednega okrog 900 din in zaradi prepovedanega povratka nakopal 5 mesecev in 10 dni strogega zapora. Kakor vidite, so bili to sami reveži, delavci po poklicu, o katerih personali je obtožnice ne navajajo, da so brez premoženja, brez stalnega bivališča in tako dalje. Da so že večkrat kaznovani zaradi tatvin in da zato zaslužijo pozornost I 76. k z., ki pravi med drugim, da se kaznuje strožje tisti, ki zopet stori kaznivo dejanje potem ko še ni poteklo pet let od dneva, odkar je prestal zadnjo koren In če je poteklo to drugo kaznivo dejanje iz sorodnih nagibov kakor prejšnje, ni sodišče niti vezano na najvišjo določeno mero kazni, ampak sme izreči celo dvakrat tolikšno. Ce jo pa tako huda s kazenskimi določili, zakaj neki se jih ne izogibajo, če že nimajo prave koristi od dejanja? Rešitev bo najbrž pravilna ta, da se pač nadejajo, da bo šlo iskanje storilca mimo njih in bodo ostali nekaznovani. DENAR STA KOVALA Franc U d ovć. delavec iz Domžal, se jo moral zagovarjati proti obtožbi po strogem paragrafu 234. ki preti s kaznijo do 10 let tistemu, ki se ukvarja s ponarejanjem denarja. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Lučovnik, ga je dolžila, da je v aprilu in maju v družbi še ne izsledenega Alojza Zupeta izdeloval iz zmesi cinka, svinca in steklenega prahu kovance po 10 in 20 din. Obtožnica je navajal«, da je bil Udovč do dneva aretacije uslužben kot razvozač mineralne vode pri Ivanu Roj ini v Ljubljani. Tu se je spoznal z Zupetom, ki je bil isto U m uslužben kot hlapec Ta Z u pet je bil že nekoč zaradi napravljanja lažnega denarja obsojen na 5 let robije. O tem je vedel, kakor je sam priznal, tudi Udovč. ki se je vdal Zupetovemu prigovarjanju, naj se skupaj lotita istega posla Zupet je začel zahajati rva Udovčev dom. kamor je prinesel tudi potrebne snovi za izdelovanje. Ko je policija, ki je za to izvedela, napravila hišno preiskavo, je našla v Udovčevi postelji skrite kalupe za vlivanja 20 In 10 dinarskih kovancev, in nekaj na pol izdelanih falsifikatov po 10 in 20 din. pa več kosov kovinske zmesi iz svinca in kositra. Dasi je Udovč zaslišan na policiji priznal, da je sodeloval pri izdelovanju lažnega denarja in je kot glavnega krivca navajal Zupeta, si je pred preiskovalnim sodnikom premislil v toliko, da je vse zvr-gel na Zupeta. Trdil je. da sprva sploh nI vedel, kaj je Zupet delal na njegovem dc-mu, da pa mu je potem, ko je zvedel za njegovo početje, to prepovedal, a da ga je Zupet zavrnil, češ, ni se ti treba bati. sai jih delam zase, ne zate! Toda ta zagovor Udovču ni zalegel toliko, da bi se bil izognil obsodbi na 10 mesecev strogega zapora in na 60 din denarne kazni. — Iz Ptufa — Tt-žKo pričakovani deš. Ze nad 14 dni je pritiskala neznosna vročina. Kmet jo tarnal, ker ni bilo dežja, kar vse je slabo vplivalo na poljske pridelke, zlasti na koruzo. Od sobote na nedeljo pa je le padlo nekaj dežja, vsaj za prvo silo. Ohladilo se je rudi nekoliko ozračje, tako da ni sedaj več neznosne soparice. Seveda dežja je pa bilo še veliko premalo. — Sprememba posesti. Poslopja tvrdke Rehnicer sta kupila tukajšnji odvetnik dr. Senčar in Berlič Joško. Lastniki poslopij so se izselili v Zagreb in tako so prešla poslopja v prave slovenske roke. — Poškodbam podlegel. Nedavno smo poročali, da je bil prepeljan v ptujsko bolnico 34 letni zidar Martin Vindiš iz Vare-je, ki je dobil hude poškodbe, pri karambolu z neki avtomobilistom. Vindiš je težkim poškodbam podlegel in so njegovo truplo prepeljali v Vare J o. — Požari. V Lešjah pri Majšperku ja začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Ivana Kolar ja Kljub takojšnji pomoči domačih gasilcev je poslopje pogorelo do tal. Domneva se, da so ogenj zakrivili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Skoda znaša nad din 60.000. — Drug ogenj je izbruhnil na gospodarskem poslopju posestnika Alojza Prosenjaka v Dornavi Tudi tu je ogenj uničil vse in znaša škoda nad din 40 000. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen. — No, ona! sta pokazali s prstom druga na drugo. — Počasi, počasi, — ju je miril. — Najprej vi! — se je obrnil k Speli m vzel beleznico v roke. — Lepo počasi, prosim. In po pravici! — je pohitela Porcijunkula. — No! Mar kdaj lasem? ... Torej: Dol-ži me, da sem jaz rekla, da je ona rekla, da je rekla — pa ni res, da sem jaz rekla, da je ona rekla, da je rekla — narobe je res, gospod stražnik! Ona je rekla, da sem jaz rekla, da je rekla!!! — Jernucelj si je besede skrbno zapisal. >'i čehi so mu izstopile prve znojne kaplje. — Saj sem vedela, — je mvreečala Por-djunkula. — v frie bi ti pljunila, da veš! Seveda, sedaj, ko si lepo vse raznesla okoli, da ve pol mesta---sedaj je najlepše in najlažje, da dolžiš mene! — — Hej! Trenutek, prosim! — se je obrnil Jernucelj spet k Speli. — Dotti vaa, da ste vi rekla, da je ona rekla, da je rekla — a vi pravite, da *o ne drži. Da niste vi rekla, da je ona rekla, da je rekla, marveč je ona, gospodična Porcijunkula rekla, ,da ste vi rekla, da je rekla, ne? Spela je prikimala. — In kaj trdite vi? — je pobaral Por-cijunkulo ter jo s strogim očesom premeril od nog do glave. — Trdim, kar trdim... In vem, kaj talim! ... Jaz nisem nič rekla... in še sploh ne, da je ona rekla, da je rekla... Toda ftavnikovica mi je povedala, da jo Apela rekla, da sem jaz rekla, da jo Francka rekla... a tega si ne pustim. — In tako dalje... Jernucelj si ni znal pomagati iz zagate drugače, kakor da ju je za silo pomiril ter ju od vedel pred nad-strazhlka. Ista suka. Kadar je govorila spela, je imela prst uperjen na Porcijunkulo-- kadar je govorila Porcijunkula, se je tako razvnela, da je kazala na Spelo še, ko je še posjedala vse, kar oe ji je zdelo vredno povedati. Tudi gospodu nadevu nlku je znoj oroeil Čelo. Po dolgem razglabljanju ne nemogoči kopici besed je isjsvfl, da ne razume ničesar m prav ničesar. Tedaj se je na nesrečo vmešal Jernucelj. — Saj končno ni tako zamotano, gospod nadzornik... Tako zamotano kakor sa zdi... Gospodična Spela trdi, da je gospodična Porcijunkula rekla Savnikovici, da je Francka rekla — a gospodična Porcijunkula se brani, da ni ona nič rekla... ie sploh, da ni rekla savnikovici, da je Francka rekla. Bo is držalo, da je gospodična Spela rekla Savnikovici, da je Francka rekla... Njej je namreč tako rekla Savnikovica...— — Kako, kako? — — Gospodična trdi, da ni res, da je ona rekla, da je rekla. Ni namreč ona rekla, da jo ona rekla, da je rekla — ampak je res, da je ona rekla, da 'n reV*- . — — Kdo ona? — —No, ona, — jo poka asi Jernucelj na speso. — Jaz? — je maJodane aavptia Snese in hudo pogledala Jernuclja, da se je ves zmešal. — Pardon, pardon!... Mislil sem ona, — je boječe pokazal na Porcijunkulo. — Mar jaz? — je menila sasmehljioo Porcijunkula . — GovorSte vendar jasno! — je nestrpno mencal nadsornik. — No: Ni ona resne, da je ona rekla, da ni rekla... rmattm ... torej... da . 4 — Jernuclju se je zapletal jezik. — Pravi, da je rekla, da ni rekla, da ni ona rekla, da je rekla, pa ni rekla... — — Saj je pijan! — Je kar na lepem zinila Spela. In glej vraga: v trenutku sta ae zedi-nili! j — Seveda je pijan, — je pritrdila Porcijunkula, — Kaj takega!... Sramota! — Pa ni resda, da ni rekla, marveč je rekla, da je resda, — je ie vedno jecljal Jernucelj ter živčno brskal po beleinicL — Jo rekla ... al rekla... ona •.«— Nadzornik je udaril po mizi, ds je zaplesalo vse na njoj---in Jernucelj se je znašel, da sam ni vedel ae kdaj no kako, za zamreženimi okni. Bo je drugo jutro, poln tozrdh mleti ki sa novo spoznanje bogatejši, mpoical temnico, se Je čutil globoko ponižanega, da ga je hOo sram stopiti na belo cesto, žensk pa ni miril nikoli več. ssassssssi Strmu 6 SLOVENSKI NAROD«, Roboti na svetovni razstavi v New Yorku čeprav so presenetljivi, ostanejo samo tehnične in selo drage igrate Na svetovni razstavi v New Torku, kjer so zbrane mnoge presenetljive pridobitve moderne tehnike, pripada važno mesto robotom — umetnim ljudem, stoječim visoko nad vsem, kar so tehniki doslej ustvarili na tem polju. Več človeških avtomatov na newyorški razstavi hodi, govori, računa in odgovarja na različna vprašanja. Gre za mehanične robote, za močno izpopolnjene stroje v človeški podobi, če se vprašamo, čemu so taki stroji, moramo priznati, da gre zaenkrat samo za lov za senzacijami, že dolga leta nam aluzijo mnogi taki avtomati, ki dobro nadomestijo človeka in so celo boljši, saj ne poznajo ne utrujenosti in ne zmote. Pri tem pa nimajo človeške podobe, Čeprav vodijo letala, skrbe v telefonskih centralah za zveze, rešujejo najtežje matematične naloge itd. Izdelovati moške in ženske robote, kakor govori o tem čapek v svoji drami >Rur< zato, ker so ljudje vajeni moških aH žensk pri gotovih opravkih, bo imelo smisel šele tedaj, če se bo posrečilo izdelati umetnega človeka bolj kemičnim potom, iz umetnega tkiva, mišic, živcev in kosti. Tudi v tej smeri se delajo mnogi poskusi, Čeprav je še marsikaj neraziskanega, se strinjajo strokovnjaki v nazara-nju, da so tudi človekova duševna dejanja odvisna od gotovih snovi v telesu in da bi se dala dvigniti morala pri zločincih aH povečati bistroumnost pri zabitih ljudeh, če bi mogli spraviti v njihova telesa dovolj takih snovL Tako bi lahko dosegli ljubezen pri ljudeh, ki se sovražijo, odurni ljudje bi postali prijazni, strahopetneži bi se iz^remenili v pogumne. Povečati bi se dala celo ženska lepota, pospešili bi lahko rast majhnh ljudi, če bi mogli spraviti v njihov orepanizem kemične snovi, ki jih organizem pogreša, Prvi človeški avtomati Francoski mehanik Jack de Maucan-$e že pred 200 leti izdelal iz lesa, že-in platna kopijo marmornatega kipa >Godca na flavto«. Ta kip stoji še zdaj na pariškem vrtu Tuillerij. Postava je bila sicer nepremična, toda s kretanjem prstov, ustnic in jezika je mogel zaigrati avtomat dvanajst rasličnih pesmi, če so potiskali vanj kondensipasli zrak. Podobno je bil izdelan vojak — tam bor, strelec, perica in še več drugih. Dva taka avtomata sta se ohranila v pariškem muzeju. Zgodovina omenja še več drugih umetnih 1 ljudi, o katerih pa nimamo nobenih dokazov. če so vzbujale svoj čas senzacijo figure, ki so znale spregovoriti nekaj besed, dvigniti roko, nagniti glavo ali celo napraviti nekaj korakov — vse to s pomočjo uri podobnega stroja — zahtevamo sedaj, da človeški avtomat uboga naša povelja, razločuje barve, odgovarja na vprašanja, skratka, da nastopa kakor pravi človek. Zanimivo je omeniti, da izvira izraz robot, ki se rabi že po vsem svetu, iz že omenjene č&pkove drame »Rur«. S prevodom te drame je prišel izraz v vse svetovne jezike. Kako deluje moderni robot Moderni robot ima mikrofone ušes in fotoelektrične celice namestu oči. Zato lahko sprejema govorjena ali pisana povelja in reagira tudi na same kretnje. Zadostuje, da mu zamahnemo z roko. Roboto-vi možgani so nekakšna električna relej- I aka postajica, delovanje mišic nadomestu-' jejo elektromotorji, živčne zveze električne žice, usta pa zvočnik Uho zaenkrat še ne more razpoznavati dolgih razprav, pač pa je že prilagođeno gotovim samoglasnikom, ki jih je treba naglasfttl. ko oddajamo robotu povelja. Tako je treba naglasiti i v povelju >pojdi«, a v povelju ^kadi!c in podobno. Delovanje vseh avtomatov se ustavi s kratkim angleškim poveljem > stop! c Na povelje >Kadile prižge robot vžigalico, ki jo drži v roki. Gorečo vžigalico dvigne k cigareti in čim pade njen odsev na fjotoelektrično celico v robotovem nosu, začne delovati elektromotorček a črpalko. Z njegovo pomočjo se normalno sesa zrak m puha dim skozi nos. Ko cigareta dogori in ugasne, tako da njen odsev ne pade več na fotoel ektračno celico, se naprava avtomatično izključi. Na željo poda avtomat ogenj tudi poeetnikom, odgovori na vprašanje, koliko je star in kje je bil rojen, hodi in prepeva, skratka, opravlja vse, kar bi mogel sicer opravljati človek. Za te kretnje je potrebna posebna naprava, obstoječa žz 20 elektromotorjev. Drugi robot zopet dojema pisane luči, namerjene iz posebnih f**™ir> na njegove oči. Tako začne na zeleno barvo hoditi, na rdečo se ustavi, ob žal ti sede, pri modri pa govori. Tretjemu robotu dajejo povelja s pomočjo • radia. V ta namen ima ob straneh glave kratke antene. Roboti na nevvyorški razstavi razločujejo kakovost vina, cigar ali jajc, odgovarjajo na vprašanja, katero sadje je zrelo in katero ne, štejejo na glas početnike, razločuje vrste blaga, brezhibnost britvic in podobno. Robot, občutljiv za infrardeče žarke bi lahko tudi v najgostej-ši megli na morju napovedal bližino ledene gore, drugi zopet bi opozoril na strupene pline ob napadu Iz zraka, in podobno. Klepetava baba Poseben tip robota je »baba«, sedeča v naslanjaču m odgovarjajoča duhovito na poljubno vprašanje. Ta stroj pa ne deluje povsem avtomatično. Njegove možgane tvorita dva človeka »za odromc. To je poseben urednik in zelo spretna telegTafiart-ka. Karkoli zasepečes babi v uho. sliši urednik s pomočjo radia in takoj natipka na listek odgovor, izroči ga gospodični, ki ga prenese zopet s svojimi tipkami v stroj, v katerem nastanejo točno isti zvoki, kakor govorjena beseda. Posebnost tega avtomata je, da nastaja zvok umetno, dočim je v drugih nadomeščen človeški glas s pomočjo zvočnega filma in podobno. Aparat lahko posname moški, ženski in otroški glas, lahko vprašuje ali Novi Trebitsch-Lincoln Belgijski listi so zadnje čase že večkrat poročali o kitajskem generalu belgijskega porekla, bivšem misionarju, ki je postal častnik v čangkajškovi službi. Letos v juniju je postal general in dodeljen je bil štabu bivše komunistične armade. Kitajski general iz Belgije, ki spominja nekoliko na kariero znanega pustolovca, vohuna misionarja angleškega poslanca in končno budističnega meniha Trebitscha Lin čolna se piše Lebbe. Na Kitajsko je prišel prvič leta 1901 kot misijonar in v mision-ske svrhe je dobil sčasom iz Belgije 3 milijone frankov, ze pred vojno je ustanovil in vodil na Kitajskem list, s katerim si je pridobil znaten političen vpliv. V letih 1938 do 1938 se je udeležil treh ekspedicij * člani reda, ki ga je na Kitajskem sam ustanovit in sprejemal vanj Kitajce, ko so se dali v njegovi misiji Vrstiti. Takoj v začetku japonsko-kltajiske vojne je obleke1, vojaško uniformo in presadi*1-! v vojaško službo, kjer je napredoval do ger.ero.la. Slepar jeva karijera Žrtev eksplozije plina v prostorih eks-kluzivnega kluba v Mavdenhalu v Angliji ie postal 36-letni William Buttler. Umrl je tako nenavadno, kakor je nenavadno živel. W!lliam George Buttler. znan v najboljši londonski družbi, član mnogih družabnih klubov, je bil grobarjev sin iz Eastbourna. Pred šestimi leti je zapravil v našem denarju okrog 8 milijonov in ves ta denar je znal izvabiti od lahkovernih ljudi. Umu je pa brez premoženja, tako da je moral stroške za njegov pogreb kriti njegov brat. Buttler je imel poseben vpliv na ženske. Z njimi si je pomagal pri izsiljevanju denarja. Sebe je znal predstavljati v najfan- u kazuje, v glas zna vložiti čustvo ali strogost. Izmed 350 telefonistk, ki so se priglasile, da bi služile temu avtomatu, so jih izbrali samo 24 in še te so se morale nad leto dni učiti. Vojni robot Vojna psihoza naših dni bi ne bila popoma, če bi med roboti ne bilo tudi vojaškega tipa. Vojni robot je visok 2.50 metra in tehta 450 kg. Poganja ga motorček na bencin z 18 HP. Namestu stopal ima goseničaste pasove. Ravnotežje vzdržujejo giroskopi v zgornjih delih nog. Roke so opremljene z naglo vrtečimi se obroči, ki njihove jeklene krogle ubijejo tudi vola. Iz mogočnega zvočnika se razlega bojni krik. V posebni posodi so strupeni plini, ki jih lahko robot na povelje izpusti. Ta robot se upravlja potom radia na daljavo. To je podobna naprava, kakor jo imajo že letala, ladje in avtomobili. Ob teh robotih človek sicer s ti uri, vendar so pa samo tehnične in zelo drage igrače. Zato se nam ni treba bati, da bi se uprli m pobili človeštvo. Resničnost se namreč ne more še približati niti prvemu dejanju čapkove utopije >Rur«. Umeten človek je še tako daleč od resničnega, kakor mehanizem ure od genijevih možganov. tastičnejsi luči. Zdaj se je izdajal za milijonarja, zdaj za lastnika veleposestev, potem zopet za filmskega magnata, najraje se je pa predstavljal za detektiva, ki naj bi mu bila poverjena naloga, čuvati vojvodo Windsorskega, Za svoje pustolovske pohode je imel vilo, razkošne avtomobile, motorni čoln na Temzi, draga stanovanja v Londonu itd. Od hčere nekega angleškega barona je izvabil nad 3 milijone. Njegove družabne prireditve so veljale desettisoče in na njih se je zbirala najboljša družba. Buttler je znal res kavalirsko nastopati, pred pričami je dajal za napitnino cele tisočake. Tako so šli skozi njegove roke v nekaj letih milijoni in mož je končal tako, kakor je bii — začel brez beliča v žepu, samo da ga je doletela smrt v prostorih, namenjenih visoki gospodi. Z letali na rop Ameriški tolovaji, ki jim je Hooverova polic ja energično stopila na prste, so menda odkrili novo polje svojih zločinov. Seveda si pomagajo tudi z novimi sredstvi. Ne mine skoraj dan, da bi živinorej- j ci ne prijavili oblastem, da prirejajo skrivnostna letala ponoči napade na njihovo živino. Veliko letalo se spusti ponoči na pašnik. Njegova posadka napade pastirje, jih zveze in jim zamaši usta, potem pa ubije živinče, ga razreze in spravi meso v letalo. To meso se kmalu pojavi na trgu v mestu. Policija je pokrenila obsežno akcijo tudi proti tem zločincem. Zahteva nekaterih živinorejcev, da bi kar na pašnikih ustanovili stanice protiletalske obrambe, je bila odklonjena, ker bi utegnila biti v nevarnosti prometna letala, Če bi se morala v sili spustit' na ti?. Na ameriških zračnh progah letajo namreč letala tudi ponoči. Tolovaji napadejo z letili pastirje zlasti v oddaljenih gorskih krajih. Neki pastir, ki se je med napadom skril med ska- le, tako da ga nars/**1™ niso mogli najti, je pripovedoval, da je zaslišal v temni noči brnenje motorjev. V naslednjem trenutku so posvetih na pašnik močni žarometi m na tla sta se spustili dve veliki letali. Iz njih je skočilo več mož, ki so pobili na tla 2 pastirja, potem pa je Ti streljati po živini Izbrali so si najlepšo. Pobito živino so odvlekli k letalom, jo naložili in izginili. Samo mlake krv*i pobite živine in zvezana pastirja sta ostala na pašniku kot priči nočnega napada. Milijonarjev v Ameriki vedno manj Tajnik ameriškega državnega zaklada Morgenthau je izjavil, da je padlo število Američanov, ki imajo 1 milijon dolarjev letnih dohodkov od 61 v letu 1936 na 48 v letu 1937. Za lansko leto še ni točnih podatkov, gotovo pa ne bodo ugodnejši. Obenem so pa padli tudi dohodki ameriške državne blagajne, izvirajoči iz davkov, od 1214 milijonov na 1141 milijonov dolarjev. 6,350.148 ameriških državljanov, ki so izpolnili davčne prijave, je imelo predlanskim 21.238 milijonov dolarjev čistih dohodkov, dočim je imelo leta 1936 5,413.499 davkoplačevalcev 19.240 milijonov dolarjev čistih dohodkov. Leta 1937 je samo en davkoplačevalec napovedal dohodke nad 5 milijonov dolarjev, urad državnega »Akiari^ pa njegovega imena ni hotel izdati. Iz statistike o dohodkih državne blagajne iz naslova davkov je dalje razvidno, da je plačalo 3,745.115 malih davkoplačevalcev državni blagajni 72 milijona dolarjev, dočim je plačalo samo 49 milijonarjev 62 milijonov. Leta 1920, torej pred veliko svetovno gospodarsko krizo, je imelo v Ameriki 513 davkoplačevalcev nad 1 milijon letnih dohodkov, 38 jih je pa priznalo celo nad 5 milijonov. V naslednjih letih je padalo število milijonarjev takole: 1930 — 150, 1931 — 77, 1932 — 20, 1933 — 50, 1934 — 33 in 1935 — 41. Leta 1930 je imela Amerika še 8 državljanov z letnimi dohodki nad 5 milijonov dolarjev, leta 1931 samo še 4, leta 1932 dva, leta 1933 in 1934 po enega, leta 1935 pa nobenega več. Največji davkoplačevalci so Zvezne države New Tork, Pensilvanija, Illinois in na četrtem mestu Kalifornija. Glas pesnika Tennysona čuden občutek je imelo nedavno v Aid. v/hortu v Angliji 250 članov društva pesnikov, ko so prav v sobi, kjer je pesnik nekoč več let delal, zaslišali pravi Tenny-sonov glas. Zanimivo je, kako je do tega prišlo. V času največjega razmaha fono-grafa je poslal njegov izumitelj Edison v Evropo dva svoja sotrudnika, da bi pre. stregla glasove slavnih Angležev. Med drugim sta napravila tudi dva posnetka Tennvsonovega glasu. Pesnikov glas je bil prestrežen takrat še na voščene valjarčke, pozneje je bil pa prenešco na piosee la pojačan. Tako se je dobro ohranu. Angleške pesnike je bil povabil maha radža iz Bar ode, kateremu pripada zdaj bivši Tennyscnov dom z ze: ni j išči vred, S^stan.tu a-j prisostvovat, tudi mc-^i člani Tennysonove roib ne, vnu-c pr;ivnuki »n prapravnuki ala/ne^a pe~ui,.a 0 poslanku plošč, ki so jih prvič ijrali pred tujimi ljudmi, je povedal pesnikov vnuk Charles Tenuvson, da so bile izdelane pred 50 leti, leta 1889, ko je bil star njegov ded 80 let. Voščeni valjarčki, na katerih je 6 Tenny-sonovin pesmi iz leta 1854, so bili že od leta 1925 v Tennysonovem domu na otoku Wightu. kjer so jih našli. _____ * Ženske v Goethe jevem življenju Stari motiv, snov, ki se nikoli ne izčrpa in h kateri se neprestano vrača radovednost literarnih zgodovinarjev in zvestih čestilcev Goethe je vih del, je vprašanje, kakšno vlogo so igrale ženske v življenju velikega nemškega pesnika, V >Berllner Borsenzeitunge se je znova dotaknil tega vprašanja dr. Alphons Nobel, ki naglasa, da Goethe ni napisal ničesar, kar bi ne bUo v njegovem življenju doživljeno. Sam je bil Faust, Edmond in Tasso. Zato tudi vse ženske, Id jih Je Goethe srečal v življenju, žive v njegovih delih, in nasprotno, vsako žensko postavo Goethe jeva dela, lahko zasledujemo v* njenem življenju. Vsaka ženska postava, ki se je približala Goetheju, dobiva torej dvojno eksistenco. Vedno znova lahko zasledujemo v Goethejevem življenju tudi njegovo ljubezen in nasprotno iz Goethejevih del o življenju njegovih postav nekatere važne podrobnosti. Dr. Nobel omenja zlasti Frederico Brio-novo, dalje Marketo Charlotto Buffovo ter Lotty iz >Wertherja«, Charlotte von Stein ter Iphigenijo in Leonoro. V Nobelovem članku so dokazi, kako je Goethe giosiral smrt vsake svoje ljubezni — postave, ki je trajno prešla v literarno zgodovino — z beležkami v dnevnikih in z liričnimi pesmimi. NAJVAŽNEJŠE Mlada dama: Moj oče je zaslužil mnogo denarja, ko je bil še mlad, Ali hočete, da vam povem, kako je to delal? Mlad gospod: Ne, pač bi vas pa prosil, da mi poveste, če ga še ima. TEŽAVNO — Jutri moraš na vsak način igrati nogomet, će ne gre drugače, reci svojemu gospodarju, da ti je umrla teta. — To ne gre, ker sem zaposlen pri svojem stricu. KOČLJIVO VPRAAANJE — Ali verujete v posmrtno življenje, mladi gospod? — Zakaj me pa vprašujete, gospod šef? — Ker je danes vprašal ta po vas vas stric, ki ste bili pred tednom dni na njegovem pogrebu, 2S letnica Panamskega prekopa Letos 15. avgusta bo 25 let, odkar je bil svečano otvorjen panamski prekop. To je bilo leta 1914, torej v začetku svetovne vojne. Stroški prekopa so znašali 380 milijonov dolarjev, nadaljnje investicije pa še 541 milijonov. Skozi Panamski prekop je vozilo že nad 100.000 ladij s tonažo nad 300 ton vsaka. Te ladje so prepeljale 500 milijonov ton tovora. Dohodki prekopa so veliki, doslej znašajo že nad 450 milijonov dolarjev, kajti vsaka ladja mora plačati za vožnjo po prekopu več tisoč dolarjev. Par-nik >Queen Elizabeth« največja tranzitna trgovska ladja, je morala plačati za eno samo vožnjo skozi Panamski prekop 18.985 dolarjev, orjaška angleška vojna ladja »Food* pa celo 22.400 dolarjev. Zdaj računa uprava s letnim prometom 42 milijonov ton, kar pomeni, da naj hI okrog leta 1960 vozilo skozi prekop na leto 8000 parnikov. V prvi hletlh je vozilo skozi prekop letno 6280 par. 8 Panamskim prekopom so se znatno skrajšale pomorske poti. Pot iz New Torka do San Franciaea se je skrajšala za 7873 milj, iz Liverpoola do San Francisca za 5665, iz New Torka do Valparaisa za 3347, iz Liverpoola do Honolulu pa za 4403 morske milje. Skozi Panamski prekop vozi največ ameriških In angleških ladij, na tretjem mestu so pa norveške. A P. MELN1KOV: 6 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Kaj? Vi, zvezda večera, pa ne plešete? Dovolite, da zaplešem z vami. — Hvala vam, general, toda utrujena sem in rada bi si malo odpočila. Namestu da bi plesala, raje pokramljajva. Povejte mi, zakaj je vaša Flora izgubila na moskovskih dirkah? — je vprašala Ariadna Georgijevna in se utrujeno naslonila na jgeneralovo roko. Med živahnim pogovorom o konjih in lovu, je minil čas neopaženo, ko se je začul zvočni kapelni-kov glas: Remerciez vos dames! Grand roud se je končal in gospoda je odhajala ▼ parih v jedilnico. — Dovolite, da sedem za mizo k vam, — je prosil general Ariadno Georgijevno. — Prosim, tem raje, ker ste človek, s katerim se lahko pogovorim o letalstvu. — Pa se vendar ne mislite učiti letati? — Da, razmišljam o tem. — Ne pozabite, da je letanje nevarno. Poznam Vas kot pogumno, vsestransko športnico, vendar pa letalo ni konj, niti avto. Ta panoga zahteva celo vrsto pogojev, nanašajočih se na zdravje, zlasti pa lastnosti značaja. — Morda izpolnim vse te pogoje. _Potem pa, kdo ve, da-li se bo strinjal s tem vaš bodoči mož? Da ne pozabim, kje pa je knez? Pa vendar ni bolan? Ali je morda odpotoval? — Sama si ne morem pojasniti, kaj ga je zadržalo, da ni prišel sem. Se davi mi ie obljubil, da pride gotovo na večer Sofje Nikolajevne. Opozoril je samo, da pride morda malo kasneje. Ni izključeno, da so ga zadržale gospodarske zadeve, ki jih je obravnaval z upraviteljem svojih veleposestev. —t— Večerja je pripravljena na malih mizah. Dovolite, da povabim k vaši mizi našega najizkušenej-šega letalca in da ga vam predstavim. — Imenitno. * Po večerji se je zopet plesalo in Ariadna Georgijevna ves čas ni zapustila kola Večer se je zaključil ob štirih zjutraj z mazurko. Ko so gostje odhajali, so si Šepetali o čudni knezovi odso^osti in mnogi so se veselili, češ, prav se godi tej »častihlepni goski«. — Saj odločitev še ni padla, tako da ni izključeno, da bo ta svatba koncem koncev gola izmišljotina. — Tega ne verjamem, zadostuje videti kneza samo enkrat v družbi te čarovnice, pa postane človeku jasno, da je za vedno navezan na nio. — Na njo to sploh ni vplivalo. Ves večer je bila zelo vesela in prav nič se ni čutila ponižano f tem, da ženina ni bilo, čeprav se je vsa družba pripravljala čestitati jima. — Cemu bi se vznemirjala? — je zamrmral* baronica Schleiferjeva. — Ribič se razburi a. kndnr vrže mrežo, ko je pa v mreži riba. se \iV- -^mo veseli. Zlata ribica mu ne uide več. IV. Naslednjega dne so se zbrali pri Maharudzevovih najožji znanci. Ariadna, ki je praznovala pod. je bila zelo potrta, čeprav tega ni kazala. To se pa ni dalo trditi o njenih roditeljih. Njen oče je kvartal z najimenitnejšimi gosti. Misli se mu niso sukale okrog kart, kajti med igro je b;l napravil že več grobih napak, kar ni bilo opravičljivo pri tako izkušenem igraču, kakor je bil on. Mati je pa zopet ob vsakem škripanju vrat hitela v predsobo kakor da nekoga nestrpno pričakuie. Mod zbranimi gosti je bil tudi Ivan Grigorjevič Murzajev, ki je vedel, da v tem domu zbrana družba ne bo postrani gledala nieg^v^ ^ol'oiiskr uniforme. Karijera Murzajeva je bila kaj neobičajna za policijskega uiadJKka Ko ie b 1 dovršil univerzo, je sprejel mes'o pr okra:n-n sod šcu kjer je kmalu rosal pr >vali na univerzi ga je zan * tvom in deloma udi 7: i ni a zločincev. Na njegov m z so ležala do vrsti dela Cesarja Lombi 3 ter kn pog *o zloč nec os+al neizsleden "n kako se e dragoceno dokazno gradvo bodisi izgubilo ali £a ra Dremalo n ^1 gen'n detektivi niso dovoli 'zkor's*'li odnosno n so bil' dovolj podkovani v prav ln: zasif d ivalni metodi Navadno so bili us^elv zasl ?dovar —qv on; samo od detektivove snretno^ti in pre* ' tnostit, on sam pa pogosto n v *ej ali oni zadevi zahteva strukovno preiskavo m tv vedel, kakšno gradivo na; | recTIožj izvedencem Hoteč uveljaviti svoje sile in znar.;e o pravilnem postopku pri zasledovanju, je Murzajev sklonil zaprositi, naj ga nromeste od sodišča k detektivskomu oddelku. Prigovarjali so mu naj tecja ne stori, naj pomisli, da je zamenjava belega sodniškega talarja za oranžne policijske našive lahka, da pa utegne nasprotna zamenjava barv naleteti na ovire, če bi v svojem novem poklicu ne bil zadovoljen. Murzajev pa ni popustil v svojem sklepu. Ker je bil juridično izobražen in ker je imel sodniško prakso, čeprav je opravljal sodniške posle le nekaj časa, so mu ponudili mesto šefa detektivskega oddelka v nekem večjem ruskem mestu. Z veseljem je sprejel to ponudbo, ker je šlo za mesto, kjer je preživel svoja otroška in dijaška leta. Murzajev je bil dober znanec rodbine Maharad-zevove že iz mesta, kjer je bil prej preiskovalni sodnik. Rida kakor so krcali doma Ariadno Georgijevno, je bila *ekrat dovršila gimnazijo Nekaj časa je bil v njo d^ ušes zal ubl.en in hotel io je celo zasnubiti, po'em si je pa premislil, ko se je prepričal, da pripada srce mladega dekleta že drugemu. Rida in učitelj risanja sta bila zaljubiiena drug v drugega. V družbi pri znancih so iu smatrali za zaročenca. Murzajev je kmalu odpotoval na novo službeno mesto, kjer ga je usoda znova privedla v rodb no Maharadzevovih. kajti oče Ari-adne Georgijevne je bil premeščen v isto mes4o V začetku obnovi'-n^a poznanstva ob spom n h na preteklost ime Rožnova kar ni hotelo z Aria ^inih ust. Ko se je pojavil v domu Maharadzevov h knez Kostrov, so jeli sp°>m n: na nrvo Imbezen bledeti. Vendar je ra Iffurz&j v ~a nn^iri n^r" "^van^h spoznal, da je Ariadna G"~r£ijev7is svoic~i p~r~ga ženina zapustila samo po srci * -m ;■ u z * 1 e-ma, ki sta bila opazila zaljubljene popVde, s katerimi je knez odkrival svoje srce n:uni hčeri Pozneje je knez očaral tudi Ariadno samo »ako da se je do ušes zaljubila vanj. Urejuje Josip ZuponCČ // Za »Narodno tiskarno" Fron Jeran V upravo in mseratni del lista Olon Christof // Vsi v Ljubljani