Katolišk cerkven list« TecnJ VMM M. V Ljubljani 27. grudna 1855. MJst #»remisijeranje pobožne tiuse o /i o aru teta. I ra dolgoletna ic dohaja. kmal življenja /von l»o >pet /.apel: Tiha noč k počitku se podaja. \enre zvezd je slavno jo objel. Oee moj! de Ti tam eori vladaš. Deleč, pa mi vender blixo znajdeš se. Me z dobroto vedno me >podbadaš. Ti služili, kadar žalim Te: To v ločenji mi tolažbo dela. ko sprememba se in sniert glasi Ile že zarja bliža se vesela. ko večer \ hritkosti se solzi. Poslednja noč stariga leta je svoje zagrinjalo nad našimi glavami razpela. Hiše in ulice so o-snazene. ile bi pervo uro noviga leta. kar je mogoče, prijazno sprejele. Iz tavžent oken migljajo biserni svetilniki, in kakor luč dneva razsvetljujejo pota. Veselice in blage vošila se razlegajo od tiiš naj vikši gospode do revne obsvitljene koče ubogih. — Veličastna noč! mene tukej v mojim ljubim hramu samotno in tiho obdajaš. V tem ko tavžent druzih z veselim krikam zdaj od tebe slovo jem-Ij'*, mene tako resnobne misli obhajajo. Bledo in mračno nad mano tvoje zvezde migljajo, kakor bi tudi one sveto grozo tistih britkih, pa zraven tudi upapoluih občutljejev naznanovale, kteri me zdaj ob odhajanji razodetiga in umerliga stariga leta poprijemajo. Oh, saj vender resnično ta ura vselej nekaj prav posebniga ima, ker nas s svojim hritkomilim glasam kakor k grobu stariga dobriga prijatla kliče, kteriga smert k njegovim ranjkim bratam odnese. K vezalu mojiga življenja je nov členek pridjan. Precej veliko sim se svojimu last-nimu grobu približal. — Sveta noč! ravno tako si nekdaj nad mojim Božjim Odrcšcnikam zahajala, ko ga je resnobna smertna ura iz častitljive dvorane in zaupljive drušine njegovih učeneov klicala. Kavno je tam do njih svoj poslednji nagovor imel, ki so kakor otroci okoli umirajočiga očeta stali, iri poslušali njegove ljubeznjive besede. Z milim sercam gredo za njim v tiho temoto. in za njim počasno stopajočim pridejo skozi vinograde Jeruzalemske. Oh, se sami v svojim sercu oprašujejo, učenik. zakaj pač ti je zdaj tako britko. kako de žaluješ o zagledu priliajoče noči! Ta mila večerna sapica, ki zdaj tako prijetno skozi šumlja joče lersje pihlja, in ljubeznjivo okrog tvojiga obličja i«rra, bo jutri, jutri že čez tvoj grob potegnila'. In ti, prijazna luna! si se pač takrat ravno tako žalostno kakor zdaj skozi plavajoče oblake ozerala. In Gotovo ste ve, ljube zvezde! takrat še bolj bledo "si- jale kot zdaj. Saj je bilo poslednjikrat. de ste svojimu Stvarniku o tekli njegoviga zemeljskiga življenja svetile. — l'a tiho! zdaj obstane moj Odrešen ik. Proti nebu povzdigne svoje oči k svojimu Očetu, kteri gori nad zvezdami prebiva, ter moli: „Oče! ura je prišla: po vdiraj svojiga Sina, de tvoj Sin tebe poveliča. Oče! jez sini te na zemlji noveličal, in delo dopolnil, ktero «i mi hil naložil. Poveličaj tedej svojiga Sina s tistim veličastvam, ktero sim pri tebi imel, preden je svet bilu. In oveseljeniga ga vidim stopati čez potok fedron •svojimu terpl jen ju naproti. Oh. moja duša! tako je zamogel tvoj Zveličar moliti poslednjo noč svojiga življenja! Iz zvonika se Itižno kladvo zdaj oglasi. Slišiš! Prišla je leta zadnja noč. — Kako, ko hi ta poslednja bila tvojiga življenja na zemlji? Ali jih neki brez števila upati smem? Oh. kakor strela čas memo leti, in vse seboj dervi! Mar mene njegova silnost ne bo zmagati mogla? Ali hočem. de ho leto za Irtam v kratkora«ni Borni teklo, dokler ne bom obležal? - - Po«vetnjak. včeraj še vrs živ in vesel, dans pa neprevidama od smerti prenagljen, kaj ima zdaj od svoje goljlive zavesti? Včeraj je še ča* bilo. odpušenje grehov zadobili, dans je že po njem. Ile ure svojiga življenja ni neprevidama zairatil. ampak v njili sv. Ime svojiga neheškiga Očeta poveličeval, ta misel jr še celo mojiga Zveličarja tolažila, de je mirno v »vitle zvezde gledal, ki so njegovo smertno nor razja^novale. Ali jez ne bom nikdar rr«nohniga vprašanja prevdaril in vravnal. koliko neki *im tudi jez sveto Ime neheškiga Očela poveličal? Nikakor ne, moj Gospod in Bog! Ti zbira« tudi praliek. in nič poginiti ne pustis v tvoji lepi naravi. Ohrani torej tudi v nu ni dobro kal, ki jo še občutim, in daj, dc bo v spravo za mojo dozdanjo m!aeno«t odslej vse prihodnje l.-*ta blagoslovljena rastla in sad rodila za tvojo večnost! — \oč me obdaja, zemlja je rerna in temotna. In vender moja molitev k tebi pride, o Bog! Tako sim neobčutljivo ležal in spal, in ti si me iz mojiga spanja zbudil. Ta trenutek mojiga življenja naj ne preteče brez znamnja. kakor val, ki v reki zgine. K Tebi se prehudim: varuj me. o Gospod! Ura je odbila. I'uvaj pobožno poje in uro naznanil je. V poslopjih razsvitljevanje ugasne. Dvorane se spraznijo. Gostovanja in pozdrat Ijrvanja minejo. Oh, tako so omolknile in prešle razvese-Ijevanja mojiga življenja! Kakor valovi je preteklo eno za drugim, in moje poslednje veselje mi bo smert za roko pripeljalo. Moj Gospod! koliko mojih ljubili je že pri Tebi! Oh, kdo ve. kako hitro bo čas prišel, de bom tudi jez zemijino oblačilo slekel. Ali se bon pa potem med tvojimi izvoljenimi znajdel? — Na ulicah vse potihne. Le merzla nočna sapa je, ki na noje okno piše, in banderce na strehi suče. Tako bo tudi enkrat v grobu, ko me bo mer/1* zemlja pokrivala, in ledeni sever nad mojo čepi n jo pihal. — Kako nečimerno in nevredno je pač veliko človeških prizadevanj! O Gospod! velikrat me tega opomni! Že zdaj v moji mladosti mi pokaži pras-noto posvetne sreče; naj mi grob velikrat v mislih bo. Ne daj mi čakati, de bi mi poprej sivi lasje raz glave veli, ampak zdaj, zdaj me odvadi od poželenja tega sveta. Ne daj mi te neumnosti imeti, kolikor starejši sim, zmirej daljšiga življenja upati. Daj mi spomniti se. de je človeško življenje kakor rožni cvet, ki ga veter odpihne in ena noč razdene. Vsak dan naj mi bo dar od Tebe, pa tudi oznanovavec smerti. Mreti hočem, preden umerjem. S psalmistam tudi jez rečem: „l'či me šteti svoje dni, de se zmo-drim!~ — Zmirej manj se hočem na zemljo vezati, in svoje oči v neskončno morje večnosti obračati, kjer neumerljiv ostanem. I bogi ljudje! kako lepa tolažba! V grob se pogrezvarno. Pa, kakor se zadnja ura pretekliga leta z novim prelepim vezalam tesnejši sprime, tako nas bo grob k neskončni versti presrečnih ur prepeljal Lsahnčli udje bodo spet vstali. Trupla kristjanov pričakujejo prihodnjiga življenja. Trobenta zabuči, mertvi pepel se vzdiguje in raz veti prah k novimu življenju vstaja. Duh lložji! ti boš strohnele ostanke oživil in minule rodove spet postavil. (Philothea 1847.) 1». MHrMesei pomešanih vosil za novo ieio• Silo veliko imamo vošiti za novo leto, pa le nekaj maliga zamoremo zapisati; poslušajte tedaj naše vošila: \orimu letu vošimo, dc naj obrodi več čednost in manj greha, več miru in manj vojsk, več zdra\ja in manj bolezen, kakor staro leto. Kersanskim o četam vošimo, tle bi nekoliko rajši k spovedi hodili, ker sicer pride velikrat vsa hiša ob strah in žegen lložji. Materam: De bi opustile škodljivo navado, svoje otroke vpričo njih drugim ljudem hvaliti, ker s tem v njih zasujajo grintavi sad napuha. Delarram in vsim skupaj: Naj bi ob nedeljah pridige ali celo sv. maše ne opušali, sicer se bodo prevergli v zakerknjene terdovratneže. Sinoram in hčeram in .sploh mladim: „De bi jih strah lložji ne zapustil", kar se tako rado zgodi takim, ki nekoliko odrašajo, in od tod izhajajo vse njih navadne pregrehe in grenke nesreče, za čas in za večnost. Vošimo jim torej, de bi se vsak dan poprašali: „.4/i še Urim r Božjim .strahu Otrokam: De bi bili doma in v cerkvi pod bistrim očesam svojih staršev. Pobožnim dušam: De bi v resnici Jezusa iskale, in druziga nič nc. Grešnikom: De bi saj vsak dan enkrat sami sebe poprašali: vKaj delam, in kaj ho konec tega?* in de bi se dans leto nobeden zmed njih v peklu ne kesal in ne vjedal, zakaj se ni v življenji spreo- bernil, ampak, de bi — že veš kaj storil, kogar to zadeva. Obupijevavcam: Žark zaupanja v milost Spokornikam: De bi premislili, kako si rasno je, ako nečisti duh vnovič v človeka gre ia sedem še hujših tovaršev seboj privzame. Pravičnim: De bi ne bili podobni terstu, kteriga veter sem ter tje maje. Učenim gospodam in možem: De bi včasi tudi keršanski nauk brali, ker pri vsi učenosti človek lahko všest resnic" in „štiri poslednje reči" pozabi. Učenim menam in ženskim. Vsak dan malo iz „Filoteje sv. Frančiška Salez.", iz „ vodila grešnikov Ludovika granaškiga", „dušne paše" ali kaj enaciga: pa tudi, de bi zraven učenosti kuhovnice ne pozabile. Devicam, ki rade bero: Vsak dan kosec iz »Lilije v lložjim vertu" in življenje po tem. Pisarcam: Premislik, de ^littera seripta ma-net": ako je „littera scandalosau, bo ona preživela tvojo plešasto glavo, tvoje strohnjene kosti in še kaj več: — in ako tebi taka „littera" tudi slavilne pesmice kuje in marmeljnat spominek postavi na tvoje kosti, kaj bos za to boljši, ako bo pa „littera" tvojo dušo v večnosti stiskala! Tiskarjem in bukrarjem: De bi pohujšljivih reči ne natiskali in ne prodajali, ker s tem sami sebi in drugim pekel nakupujejo. Gospodarjem in gospodam, ki imajo z ljudmi opraviti: 6 darov sv. Duha, in še zlasti poslednjiga v obilni meri. Poslom: Zvestobo, poterpežljivost in pa raz-svitljenje. de bi v nevarne službe ne prišli, kjer bi telo ohranili, dušo pa pogubili. Mojstrani: De bi zraven Božjih tudi cerkvenih zapoved ne pozabili. Hokjdelskim pomočnikam ali družnikam: De bi vsi k rokodelski družbi pristopili; drugo bodo tam slišali. Rokodelskim fantam: De bi bili nekoliko bolj pohlevni in olikani, in še veliko druziga. Postbuchel-nam: De bi z vmazanimi ali spo-tikljivimi novoletnicami ne nadlegah*. Postopačem in lenuhom: Listič na vrat z napisam: „Kdor ne dela, naj ne je!u Sit ne ž cm: De bi jih pamet srečala. Aapuhnežem in „štucaru-jem in še marsikte-rim: Mertvaško glavo pred oči. Pustnim šemarijam: De bi vse zlomek vzel. Plesarcam: Mertvaško okostnico pred nos z napisani: „Dans meni. juter tebi". Sorražnikam in razžalnikam: Premislik: Odpustite, in se vam bo odpustilo. Togotnim: De bi v ihti do 50 šteli, prejden spregovore. Preklinovavcam: Vselej en dan posta ob suhim kruhu, kolikorkrat hudo zakolnejo. "Laničevarcam sretih reči in dobrih ljudi. — To se nam tako hudo zdi, de ne vemo, kaj vošiti; — morebiti malo luči, de bi sprevidili, kaj delajo, dalje bo že červ vesti govoril. Obrekorarcam in oprarljircam: Vsakdanjo kratko pridigo: ..Kar sam nimaš rad, tudi drugim ne delaj!" Kar tebe boli, tudi drugim dobro ne stori. \evernikam, krivovercam, razločnikam: Luč spoznanja in moč premaganja. Vladarjem: Salomonovo modrost in Davidovo pobožnost. Podloinim: Pokoršino zavoljo Boga. Molivcam: Zbraniga duha. Toiljivcam: Duks pod rebra. Pohujiljivim beznicam in plesi tem: De bi se v hiše molitve in strahu Božjiga spreobernile. Vče ni kam: De bi seme dobrih naukov ne padlo na skalo. Boijim hišam: De bi bile vedno s molivci napolnjene. Ternovski cerkvi: De bi v novim letu iz dobrotnih rok nove altarje in veliki zvon dobila, pa svoje delavce odrajtala. Sredn/o-afrikanskimu misijonu: Dosti čver-stih misijonarjev in spreobernjenj; tako tudi drugim misijonam. Srečnim: Misel, de sreča je opotočna; na razpotji sedi. Sesrečnim in uboinim: Lisice imajo svoje jame in tiče pod nebam svoje gnjezda; Šin Božji pa ni imel, kamor bi bil položil svojo glavo. Z dr ar i m: Misel, de ne bo zmiram tako. Bolnim: Zdravje ali pa nebesa. Ozdravljenim: Spolnovanje tega, kar so v bolezni obetali, ker taki ljudje so radi Bogu nehvaležni. Meri rim: Večno življenje. \'sim skupaj: V gnadi Božji živeti in srečno umreti. In poslednje rošilo: De bi se naše vošila spol-novalc in spolnile. Per zija h* ko in katoliška cerkev v ti derzavi ob raznih časih• (konec.) Vidili smo pri pogledu kristjanov na Turškim, de je Nestorjeva kriva vera, ktero so bili občni cerkveni zbori v Efezu in Kalcedonu zavergli, in je takratna jutrova cesarja, Teodozi II. in Marcijan, v svojih deržavah nista več terpela, ravno pri perzijanskih kraljih zavetje našla. Nestorjani niso nehali kraljev šuntati, de so pravoverne po vsi moči zaterali. Barsuma, nestorjanski škof v Nisi bi, je pravovemiga metropolita Bab vej h pri kralji Firuku kakor prijatla Rimljanov lažnjivo zatožil. Kralj ga je na to ukazal za perste obesiti in do smerti bičati (4^5). Barsumu pa je kralj vse dovolil, in hodil je v sredi perzijanskih vojakov po deželi, kjer je bilo kaj kristjanov. Njih duhovne je silil, se ženiti, in sploh vsakiga umoriti, ki ni hotel Nestor je vih zmot sprejeti. Tako je bilo v Seleveii 7700 pravovernikov, in v samostanu Bizuitu 90 mašnikov umorjenih. Zlo temu enako so delali v 16. in 17. stoletji protestanški pastorji po ško-cii, Angleškim, Švedskim itd. Inimici hominis (lo-mestici ejus, ta rek Jezusa Kristusa je skusila sosebno Perzija. Ne silovitost ajdov in njih naslednikov — mahomedanskih kalifov ni napredovanju keršanske vere toliko škodovala, kolikor oterpnost nestorjanskih krivovercov. Oni so nar bolj zaperali pot katoliški cerkvi, de svoje luči po perzijanskih deželah ni mogla kazati. — Vender cerkev ni nikoli jenjala tukaj Jezusu ovčic pridobivati. Dominikanar Fran k o je v začetku 14. stoletja Armencam, Perzijanam in Tartaram sv. evangeli pridigoval. V velikim mestu Sultani i, ki gaje bil knez Oldjaita 1. 1303 postavil, je bilo veliko pravovernikov. Franko in njegovi tovarši so bili ondi in v bližnji okolici 25 cerkva postavili. V 16. stoletji, ko je lulika Lutera in Kalvina po Evropi toliko ljudi ob nebesa pripravila, so karmelitarji Pavel Rivarola, Janez in Vincenes slasti v Ispahanu, kjer je od I. 1581 sloveči šah Abas I. stanoval, Jezusove resnice oznanovali. Število vernikov je rastlo, mohamedanska vlada je njim pripustila imeti zvonove in slovesno obhajati božjo službo. K koncu 17. stoletja je stalo katoliških cerkva na Perzijanskim, v Ispahanu je bila velika škofija. Ali novi vihar se je spet vzdignil in lepi sadež skorej popolnama zaterl. Viditi, de nekteri katoličani dosti premoženja imajo, je nevernike peklo; krivoverci so tudi le z nevošljivost jo rast sv. cerkve gledali; — vse jc bilo pripravljeno za novo preganjanje. V I. 1732 se je bil šah Nadir Tomas Kuli Kan perzijanskiga prestola polak-nil in je skorej zaterl vse, kar je bilo keršanskiga. Kakošen trinog je bil ta mohamedanec, priča in-diško mesto Delili, ktero je bil on I. 1739 vzel in dal čez 100 000 ljudi v njem pomoriti. — Današnje dni je mašnik Janez Derderjan prefekt armenskima misijona v Perzii: lazaristi imajo v postajah L rs u i ah in Ko sr on ah več svojih udov. Nekteri nestorjanski duhovni s svojimi čedami so se spreobemili. Ob kratkim, lepo jc spet kazalo za katoliško cerkev; ali peklenšak ne miruje. Meto-disti, krivoverci, ki v severni Ameriki katoliškim misijonarjem tolikanj nagajajo, so si bili ravno Perzijo za svojo luliko izvolili. Eden njih pridigarjev je 1. 1^*40-IH44 peršel v glavno mesto Teheran in šaha (kralja) pregovoril, dc jc zapovedal svojimu poglavarju dežele A d er b i j a n s k e, kjer je bilo nar več katoličanov, sinove sv. Vin-cencja Pavljanskiga (lazariste) v 24 urah spoditi, llusovski poslance, protestant (grof Medeni ?J. je metodiste podperal, kar je mogel. Ni čuda. Pogled po svetu pač slehernimu kaže, de protestanta* in odcepljencam ne judje ne mohamedanci in ajdje niso tolikanj zoperni, kolikor katoličani. V. Sežun. Ogled po Slovenskim• Iz Oolenskuja. S.— K poterjenju slave kranjske domovine: de ima obilnih lepih cerkva h prijetnim zvo-nenjem, je to jesen tudi Novo mesto na Dolenskim perpomoglo. Po dokončanim praznovanji sv. marternika Feliksa na dan presvetla imena Marije Device *o bili vpričo velike množice stari zvonovi, kterih nar veči je bil nekaj poškodovan, iz zvonika kapitelske cerkve vzeti in v Ljubljano peljani, dc bi jih umetni gosp. Zamasa prelil, pa jih tudi težeje in vbraniga glat>u naredil. Proti koncu novembra je bilo to tako željno perčakovano delo doverseno in poslednjo nedeljo po binkoštih (Ii>. nov.) popoldne je Novo mesto nove zvonove slovesno sprejelo. Visokočastili gospodje korarji so jim bili četert ure naproti šli, in ljudstva je bilo silo veliko, akoravno je deževalo. Kadar so se trije vozovi, ua kterih ho bili lepo ovenčani zvonovi, s svojimi banderi od Beršlina per-kazali, ota grom strela in turška inuzika mestnjanskiga kardela njih prihod oznanila. Prečastiti gospod prošt so zvonove z blagoslovljeno vodo pokropili in jih pokadili, in odslej so bili zvonovi med petjem „Bcnediktus" in „Lau-date Dominam", med gromenjem inožnarjev in donenjem muzike na dvor kapitelske hiše pripeljani. Množica, viditi te bronaste čuvaje in pridgarje, jih je spremljala vsa ginjetia. Zavoljo več okoliširi je bilo mogoče, zvonove še le 13. decembra v zvonik vzdigniti; tukaj ee je bilo spet silo veliko ljudi sošlo. Ali prava slovesuost je bila še le tretjo adventno nedeljo (16. dec.). Ta dan zjutraj ob štirih so se zvonovi vpervič oglasili. Ljudje, ki so tega trenutka čoječi čakali, so bili do solza ginjeni, kadar so zaslišali miloresnobni glas iz zvonika. Veselje, zares nedolžno io sveto, je bilo viditi povsod. Velike vrata cerkvene so bile s smrekovimi vejicami lepo ozalj-šane, dvoje bander jc stalo na verha in med njima napis: .Marijo častiti Zvonovi reko; Oh vzdviVni se. človek. Pozdrav' jo lepo. O poli desetih sta strel in veliki zvon k Božji službi klicala. Prišlo je mestnjansko kardelo z muziko pred eerkev it. je per sv. maši po navadi streljalo. Pridigali so gosp. Franc Jelovšek, nar stareji korar novomeškiga kapitelna, prav ginljivo. Povedali so, kako žalostno je bilo to jesen, ko ni bilo zvor.ov, kako so se bili oni v katoliški cerkvi perčeli; so našteli nektere posebno velike zvonove po svetu io naznanili tudi težo novih novomeških, namreč: 1. imenovan »v. Nikolaj ima 31 centov 20 funt. „ „ Florjan 19 „ 92 „ BI. „ „ Jan. Nep. 9 „ 2 .. IV. „ Jak. ajost. skupaj 27 « . r - . , 64 „ 41 „ Ustavljeni so ti zvonovi vbrano v glasu Moli. Dalje so pridi-ar povedali, koliko zvonovi vernim v njih časnih in dušnih zadevah koristijo; in k sklepa so zvonove nagovorili: ..Zdaj pa zvonovi zvonite lepo, Božjo čast oznanujte, ljudi budite itd.4' Pri ti priči so dobro zurjeni pevci in pevke na koru zapeli čvetero-glasno naslednjo pesem od zvonov, ki so jo prečastiti gospod prošt zhž li. Pn«lušaj. o človek. nastavi uho. kako «.r zdaj novi zvonovi peš°tr seree, Piozdi^ne naj Moje v nebesa želje. Zvonovi ;la»e se in vab jo ljudi. Naj prid,-jo v ce:ke\. le \>ak naj hiti; I.e p«jte zvoaovi. in klic te z\esti». Zbudili* zaspane >' %vojo močjo. Marijo easliti zvonovi reko. Oh di;ni. čhivrk. pozdrav jo lepo: Ztioiite zv«oiu\i. zvonile sladko. Dr sledaji pozdravi nebeško Gospo. Izdihnil je clovrk dušico svojo. IVIjan.t j.- zdaj že pred božjo sodbo; Z\oniie z\ono\i. budite ljudi. Ilušiei naj pros jo . de mir zadobi. I c «»r<-hj tjf Vstane, poslopje pori. Si- pleme ze kaže in dim >e kadi. Oh takrat zvonovi le bite terdo. Dr tjr pomagat, pomagat teko. Spremljajte zvonovi nas vedno povsot, Na- varte pred sreham. in ka/. te nam pot. Dr pridrnio >rrcno \>i v sveto nebo. kjrr nima >olzice nob. no oko. Lahko spremljanje orselj iu bučanje zvonov sc je sprejemalo s tim petjem. Solze pobožoiga občutenja so v očeh skorej vsih igrale. Prečastiti gosp. prošt so imeli veliko sv. mašo, po kteri je bila zahvalna pesem s. Ambroža (Te Deum). Potlej je bilo darovanje, ravno tako tudi popoldne. 106 ffold. 21 kraje, se je bilo ta dan nabralo, in čez teden so »e zmiraj doneski dohajali. Na velikim zvonu je napis z letnicami: Deo Patri, reglnae Marlae, SanCto NICoLao epLCopo. Na drugim zvoou pa dvoverstje: Hic sonat acchordu9 gravior pro viribus urbjs, Praepositus dum Arco Bartholomaeus erat, Vsi stroški so do 3000 gold. Častiti kapitel je vložil 1200 gold., drugo pa mestnjani po prostovoljni podp'sani obljubi, ktere se je tudi večina gg. vradni-kov vdeležila, akoravno niso domači. Ti zvonovi delajo čast zvonarju gosp. Zamasa-tu, kteri se je tukaj spet praviga umetnika pokazal. Posebno hvalo pa dajejo oni novomeški fari, ktera je majhna in je vender toliko skupej spravila. Novi zvonovi so lepota Novimu mestu in glasen dokaz keršanskiga duha, ki še v njem prebiva. Iz Celovca. Kmalo bo nastopilo četerto leto za društvo sv. Mohorja. Zatorej naj blagovolijo vsi društve-niki o pravim času svojo letiiino (3 gold., za učitelje 1 gold. 30 kr.) v oprostenih listih poslati. Kdor vnovič pristopi, plača še 1 gold. vpisnine. — Prihodnje leto bodo družniki več prav lepih l-ukev prejeli. Imenujemo samo: Drobtinice za leto 1856, ogledalo keršanskih čednost, Elizabeta ali pregnanci v Sibirii. — Odbor je tudi sklenil, de se bodo društvene knjige vsim družnikam (če je mogoče, za več udov eniga kraja v enim zvezku) po pišti pošiljale. Tako bodo družniki vse bukve veliko hitreje prejemali. Razpošiljale se bojo 3 ali 4krat v letu; vselej po kake dve knj.žici vkup. JRazgiea po hersanshim svetu. Dunajski viši škof prečastiti gospod Jožef Ot-mar vitez Kauscher so bili v Rimu 17. grudna za kardinala zvoljeni. Na Dunaji je bil 2. t. m. neki stražoi mojster ulanskiga polka kralja obeh Sieilij iz judovstva v katoliško cerkev s sv. kerstam sprejet. Časniki razglasujejo, de so naš svitli cesar umi-rajočimu grofu Bombelles-u, svojimu nekdanjimu red-niku. obljubili, de bodo pogodbo s sveto cerkvijo storili. Jarke pa, ki je bi! z grofa m Bombelles - am sosebno znao. njegovo življenje popisovaje pravi, de so mu cesar 1849. leta o svojim godu prav prijazno pismo in veliki križ reda sv. Štefana poslali. Bombelles se je šel v Schoenbrunn zahvalit, iu. edini, ker nar bolj koristni svet, ki gaje nekdanji rednik mladimu cesarju vedil dati, je bil: de naj spolnijo poslednjo voljo svojiga stari ga očeta zastran verskih iu cerkvenih zadev'. — Mesca sušca 1850 je Bombelles v gradu Saveustein-u hudo zbolel, in cesar so hitro porlali k njemu svojiga zdravnika Dr. Friča. Ta posebna ljubezen svitliga cesarja je bolnika močno ginila, in poslednje razumljive besede umirajočiga so bile: Moj cesar! Umeri je 31. sušca 1850 ves vdan v Božjo voljo. R i iii. Spis nekiga Pitzipiosa, ki ima namen, gre-sko z latinsko cerkvijo zedmovati, je zlasti po Carjigradu močno razširjen in mende že dober sad rodi, zlasti v Rumelii in v poglavitnim mestu vstaja neki živo gibanje, io celo v zboru visociga greškiga duhovstva so se nedavno sosebuo imenitne reči godile, kakor pisma iz Ca-rj'grada do propagande v Rimu naznanujejo. Premembe duhovšine. \ Ljubljanski škofii: Duhovno pastirstvo t Ljubljanski mestnjanski bolnišnici je podeljeno sosp. Jožefu Turku.