462. štev.
V Ljubljani, sreda dne 9. aprila 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah fn praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1’50; s poito celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	m
s:	Telefon	številka	118.	::t
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
sc	Uredništvo in upravnišivo:	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju io-::: pust. — Za odgovor Je priložiti znamko.
:::	Telefon številka 118.
Na dan, s pametjo!
Dr. Rostohar je priobčil v svoji »Napredni Misli«, časopisu za napredno kulturo (kakor bi mogla biti kultura tudi nazadnjaška!) članek pod naslovom »Na dan z resnico«.
Ta članek slovenski javnost^ ni ngajal in obsodila ga je jednodusno kot poskus propagirati na Slovenske misli, ki niso narodne, četudi se di Rostohar ponosno trka na prsa, češ, Slovenec sem, edini pravi Slovenec, ker vsi vi drugi ste — jugoslovanski renegati, sovražniki Avstrije in ubogih Arnavtov. ki bi jim Slovenci morali privoščiti avtonomijo, za katero se tudi mi borimo.
Ta primera je naravnost imper-tinentna žalitev slovenskega naroda in škoda je, da te primere slovensko časopisje ni zavrnilo takoj ravno s te strani, temveč jo je samo Zavrnilo kot neosifovano.
Slovenci se vendar borimo že 'desetletja in desetletja za naše narodne pravice, za pogoje za samo-stalen narodni in kulturni razvoj Ro-stoharjevim škipetaroni pa kai takega nikdar niti na misel ni prišlo, ker narodne zavesti sploh nimajo, za kulturo se pa navdušujejo ravno toliko kot dr. Rostohar — za Jugoslovanstvo! Da, borili so se pač Rostoharjev! in Berchtoldovl Škipetari cela stoletja, ali ne za svojo narodno svobodo in neodvisnost, temveč samo in edino — za svobodo ubijanja fn ropanja...
In s tako borbo primerja dr. Rostohar naš narodni boi za obstanek, boj za pravice našega jezika, boj za pogoje sapiostalnega narodnega in kulturnega razvoja!
Ali ni to naravnost impertinen-tna žalitev slovenskega naroda, ki si jo je dovolil dr. Rostohar naj-brže za to. ker misli, da taka avtoriteta, da se bo vzelo vse za edino pravilno, kar on reče, v svojem slepem sovraštvu do jugoslovanskega gibanja se je pa postavil popolnoma na stališče onih, ki bi tudi Slovence, ne samo Srbe, najrajše uničili z enim samim udarcem, ko bi le — mogli!
Pamet je izgubil dr. Rostohar
V	svojem sovraštvu do jugoslovanskega gibanja, ki je postalo danes tudi na slovenskem tako močno in tako splošno, da Je postalo ne« razdružljiv del vsega našega narodnega gibanja sploh. Proti temu gibanju Je dr. Rostohar brez vse moči, on ni samo osamljen, temveč tudi obsojen od vse slovenske javnosti kot človek, ki je poskušal inanguri-rati na Slovenskem protinarodno strujo!
Da. delovanje dr. Rostoharja je naperjeno proti našim narodnim interesom, ker priporočati danes Slovencem jugoslovanofobstvo in ar-nautofilstvo. ne pomeni nič druzega kot priporočati nam, da se pomirimo
z našo usodo in da se damo poteptati po Nemcih.
Ali je pa morda dr. Rostohar tako otročje naiven in misli, da se bo mogel narodič, ki šteje komaj poldrugi milijon duš, dolgo z uspehom braniti pred napadi tako močnega sovražnika, kot so Nemci? Ako je. tako naiven, potem nima pravice nastopati kot kak prerok v slovenski javnosti, ki je vsa že sprevidela, da je naša edina rešitev v Jugoslovanstvu!
Ne z resnico, ker ta je jasna, temveč s pametjo na dan! Usodni so časi, v katerih živimo in še usodnejši momenti pridejo! Mi moramo biti pripravljeni na moment, ko se
bp končno odločevalo o naši usodi in ko bo v prvi vrsti od nas odvisno, ako si razdelijo našo zemljo med sabo Nemci in Italijani, ali jo pa ohranimo za nas in za Jugoslovanstvo. Ako bomo poslušali dr. Rostoharja — česar se pa ni bati — sc bo zgodilo prvo, da si bodo namreč našo zemljo razdelili med sabo Nemci in Italijani.
Za to pa še enkrat: s pametjo na dan! Dr. Rostoharja je obsodila vsa slovenska javnost, zavzel se je zanj — samo »Grazer Tagblatt« in ravno to dejstvo bi moralo vsakemu odpreti oči — dr. Rostohar mora izginiti iz slovenske javnosti! On je to sam hotel!	—
Priprave za boj med Germani
in Slovani.
Sicr ni 'dosti 'dati na besede in espozeje državnih kancelarjev in zu- | nanjih ministrov najrazličnejših vrst. Vse skupaj, kar govore, ni druzega kot par medlenih, plitvih fraz, ki ničesar ne povedo, ali pa to. kar že ve vsak količkaj zaveden državljan. Veliki časopisi, ki imajo dovolj prostora pišejo na to dolgo časa razlage k takšnim ekspozejem in polnijo papir, namesto. da bi izdali enkrat čisto prazno, belo številko svojega lista, kar bi bila najboljša razlaga vseh takšnih govorov najodgovornejših činiteljev.
S tem bi na najjasnejši način listi pokazali, kaj je vsebina govorov.
Včasih, redkokedaj, se pa le zgodi izjema. Angleški državni sekretar dela takšne izjeme že dalje časa. Pred zastopniki naroda razjasnjuje z razumljivimi besedami labilni evropski položaj. San Giuliano je to storil že pred mesecom, pa ne bogvekako pozitivistično. K besedi se je oglasil tudi Jagow, povedal pa nič novega. Za njim ni hotel zaostati — čudo — Sazoncv, minister samodržca. Na ča-jevem večeru je zastopnikom naroda razlagal svojo ne ravno posebno pošteno in hvalevredno politiko.
Včeraj se je pa oglasil v Rajhs-tagu k besedi nemški kancelar pl. Bethmann Hollweg. Nemški listi ime-nujejo ta njegov nastop: Veliki dan v Berlinu. Bodimo pravični: Državni kancelar je govoril odkrito: utemeljeval je namreč novo brambno predlogo, ki mogočno poveča nemško armado, lasno je povedal, zakaj se mora nemška armada povečati. Izrekel je veliko besedo, ki si jo mora sleherni od nas, sleherni od Slovanov zapomniti: Bethmann Holhveg je jasno govoril: pride do groznega spopada med Germani in Slovani, do spopada v očigled kateremu bodo vse dosedanje vojske otroška igrača. In za ta veliki trenutek se je treba pripraviti z vsemi silami, kajti trenutek bo pomenil vprašanie obstoja nemšk. držav.
Črnagora in velesile.
rA LIJ A
Zakaj ravno sedaj takšno mrzlično povečevanje armade, sedaj, v trenutku, ko je Evropa tako jasno pokazala enotnost vseli velesil (enotnost, ki poleg tega pomenja kršenje nevtralitetej? Jasno je govoril krmar Raiha.Okrepljenle jugoslovanske države so minus na naši sili. In ta minus je potreba zamašiti. Bethmann Holhveg je govoril, da so razmere med Nemčijo in Rusijo prijateljske. In vendar ga straši misel, da pride do uničujočega boja med Germani in Slovani. Kje se začne boj? Državni kancler je govoril povdarjajoč, da je Nemčija zvesta zaveznica Avstrije: »Ni mi potreba naglašati, da ohranimo svojo zavezniško zvestobo tudi čez mejo diplomatskega posredova-n	mčje	d:	r
sredovanja je pa orožje in smodnik! Tu pričakuje Nemčija one netilne iskre, ki povzroči vse uničujoč evropski požar. Ali pa sme potem govoriti o spopadu germanstva s Slovanstvom? Kdo pa je Avstrija? Toda-dobro! Besede so govorjene in sleherni od nas naj si jih zapomni in globoko v srcu ohrani! Bodoče položaje označuje krik: Spopad med Slovanstvom in Germanstvom.
EDVARD GREY O POMORSKI DEMONSTRACIJI.
V	doljni zbornici je Edvard Grey z ozirom na svrho demonstracije izvajal sledeče: Sodelujemo v pomorski demonstraciji zato, ker smo v sporazumu z ostalimi velesilami, in ta sporazum se more ohraniti z pomorsko demonstracijo. Sporazum obstoji v tem, da mora Albanija postati avtonomna. (Lepa avtonomija to, ko se bo na sevru ugnezdila ena velesila, na jugu pa druga — v sredi bo otla okrog in okrog je pa nič ne bo!) Mi smo pripravljeni tu sodelovati, ker tvorijo Albanci po plemenu, jeziku, in po veri(!) poseben narod. (Morda po veri v ta smisel, da ti za denar spre-
^6 M č I JA
Mačke bi miško že davno napale, ko bi se druga druge ne bale.
mene veroizpovedanje, kadar le hočeš!) Vojna, ki se vodi proti njim, je davno prenehala biti vojna med Turki in Zavezniki, oz. vojna osvoboje-vanja. (Te besede le deloma odgovarjajo dejstvom: Viteštvo Srbov je znano in pošteni Turki ga sami hvalijo in priznavajo. Albanci se pa v zasedenih krajih na to niso ozirali temveč, če so le mogli so napadli maloštevilne srbske posadke, ki so bile nameščene v varstvo in red dežele. Srbi so spoznali, da njihove posadke ne bodo preje varne, dokler si hrbta popolnoma ne zavarujejo s tem, da zavzamejo celo Albanijo.) Operacije Črne Gore proti Skadru so del osvojevalne vojne, in ni nikakega razloga zakaj ne bi ravno tako, kakor smo simpatizirali s Črno Goro ali z drugimi deželami, ki so se borile za svojo svobodo in svoj narodni obstoj, zakaj ne bi ravno tako simpatizirali z albanskim prebivalstvom Skad? in okolice, ki je po večini katoliš! j in mohamedansko. (Okolica Skaura je srbska in Skader sam nekdaj glavno mesto srbske države Žita, odkoder so bili Srbi pregnani od Turkov pozneje od Albancev.) Iz tega razloga se angleška vlada ni obotavljala sodelovati v sporazumu velesil glede Albanije. Sporazum je dosežen po dolgih in težkih diplomatičnih naporih. Odločeno je, da pripade Primorje in Skader Albaniji. Peč, Prizren De-bar in Djakova pa se odtrgajo!!) od Albanije. Na ta način ostane veliko ozemlje v rokah Srbije in Črne Gore, da si ga med seboj razdele kot plačilo svojih zmag. Dosega sporazuma je bila potrebna za mir v Evropi, in dosežen je bil v pravem času, da se ohrani mir med velesilami. Sklep, ki ga dokumentira mednarodna demonstracija, soglaša z načeli človekoljubja, svobode in pravice (pravice
močnejšega namreč!); razven tega temelji mir Evrope na soglasnosti med velesilami, ki so najbolj interesi-rane, in zato tudi mi sodelujemo pri oni akciji, ki ji je namen, da pribori rešpekt sklepom velesil. Kar se sedaj godi v Albaniji ni več osvobojevanje, temveč osvojevanje.
VAŽNE IZJAVE ČRNOGORSKEGA
DELEGATA MIUŠKOVIČA.
Trst, 8. aprila. Črnogorski delegat za mednarodno finančno komisijo v Parizu, Miuškovič, ki je došel včeraj na potu semkaj, je nasproti uredniku »Piccola« izjavil:
Kdaj bo Skader padel, ni mogoče prerokovati. Na vsak način je padec zelo blizu. Žrtve so bile ogromne, ker so bile vse turške baterije izborno markirane, da jih Črnogorci niso do zadnjega opazili. Skader branijo hrabro Turki, ne pa Albanci.
Kralj Nikolaj ni nič potrt, nasprotno izredno živahen in energičen. Balkanska zveza je z nami, preveč se pa to ne poudarja, da se velesile ne razburijo.
Kar se tiče Rusije, je politika njenih merodajnih mož slabotna, toda javnost je vsa za nas in če se bo položaj še bolj poostril, bo ruski narod to vlado vrgel. Ako ne, ne bodo balkanski Slovani več s tolikim zaupanjem gledali proti Peterburgu. Skoraj pol leta se nam je šepetalo na uho:	»Vzemite Skader, ker bo
vaš, če se ga polastite!«, v zadnjem trenotku pa, ko smo žrtvovali 10.000 mož, eno tretjino črnogorske armade! — nas hočejo s silo od Skadra odvrniti. Ne! In če bi mednarodno brodovje celo vojake skrcalo. Črnogorci bomo svoje topove prenesli k obali in bomo svojo deželo do zadnje kaplje krvi branili proti celi Evropi !
a&sssmmms
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
Nekaj časa je premišljal Lojola, ali bi zmogel ta dva moža. Njegova stara navada je bila, da ie oblekel vselej, kadar je šel od doma, verižno srajco in si opasal pod haljo ostro bodalo.
A tudi njegova stražnika sta držala vsak v svoji desnici krepak nož in njiju obraza sta pričala, da sta pripravljena na vse.
Vrhutega mu je rekel Kokarder: »Opozarjam vas, prečastiti, da mi je ukazano, ubiti vas točno ob prvi sumljivi kretnji, ki si jo dovolite. Ostanite torej mirni, ako se želite ohraniti v čast božjo m v izvehcanje ljudi.«
Kokarder je pospremil svoje besede s tako strašnim zamahom svojega bodala, da Lojola ni mogel več dvomiti o izidu boja s čuvarjema.
Sklenil je torej ostati miren in molčati, nadejaje se, da se Manfred skoro vrne.
Toda, kakor smo rekli, je trajalo čakanje tri ure.
Po preteku tega časa Je zaslišal menih korake, ki so prihajali pq stop-njicah navzdol.
Kmalu se je pojavil Manfred z osvobojenim Lantnčjem.
Manfredovo obličje je kar sijalo, in Lojola si je obetal vse dobro od te očitne radosti mladega moža. Toda Lantne je bil mračen — morda še mračnejši kakor prej, ko je stopal na morišče.
Kokarder in Fanfar sta vroče stisnila roko mladeniču, h katerega rešitvi sta bila prispevala tako uspešno.
»Gospoda,« je izpregovoril zdajci Lojola in prehitel tako njih nagovor, »nadejam se, da sem zdaj' prost?«
»To bomo šele videli!« je rekel Manfred.
»Ali se inari drznete kršiti besedo, ki ste mi jo dali? Prisegli ste mi, da boste spoštovali moje življenje, ako vam izročim Lantneja...«
Manfred je pogledal Lantnčja.
»Gospod,« je dejal ta z glasom, ai se mu je poznalo, da ostaja le tru-oma miren, »samo prisegi mojega
£2?a 1Iiiate zahvaliti. da ostanete živi. Ce bi vam moj prijatelj...
moj brat Manfred ne bil prisegel, da hoče spoštovati vaše življenje kakor pravite, bi vas jaz ubil na mestu ...«
»Pazite nase! Obleka, ki jo nosim, je posvečena!« je vzkliknil Lojola, zbavši se besnega Lantnčjevega zamaha.
»Ubil bi vas,« je povzel mladenič, »kakor steklega psa, ne da .bi me le količkaj spekla vest; narobe! S tem bi storil vsemu človeštvu večno dobroto.«
Lantne je bil res strašen v tem trenotku.
Stopil je k menihu, ki se je umek-nil smrtnobled iščoč Manfreda z zbeganim pogledom, kakor da bi ga hotel prositi zaščite.
»Ne bojte se ničesar,« se je nasmejal Manfred porogljivo. »Mi rokovnjači smo vajeni spoštovati dano besedo. Vaše življenje je varno, ker je Lantne živ.«
Lantne se je ustavil in si otrl z roko znoj, ki mu je tekel po čelu.
»Da,« je dejal, »za življenje se vam ni treba bati. •. Kar se pa tiče vaše prostosti, se še pomenimo.«
Kakor hitro je Lojola slišal, da ga ne bodo ubili, ie zaigral na njegovih ustnicah peklenski smehljaj.
Dvignil je glavo in se postavil v melanholično pozo. ^
»Zelo mlada sta še oba,« je dejal, »in odpuščam vama krivično sodbo, ki jo izrekata o človeku, ki bi ga morala spoštovati zbog večjih razlogov. Toda ne zdi se mi primerno, prerekati se z vama o dejanjih svojega življenja in o nagibih, ki me vodijo. Povejta mi samo, kaj hočeta storiti z mano... Pomislita samo. da sta danes sicer vidva močnejša, da pa vedno ne bo tako. Ako me obdržita v tem jetništvu, s.e vznemiri krali francoski, ki sem njegov gost, in pošlje vojake, da me poiščejo. Enkrat bodo že izvedli resnico.. Govorim torej v vajinem interesu in ne v svojem, zakaj moj duh je že zdavnaj navajen misli na preganja-
nje. ki me lahko zadene vsak treno-tek v prid in čast Bogu in svete Cerkve ...«
»Nič ne govorimo o preganjanju, gospod,« je rekel Manfred. »To poglavje bi nas zapeljalo predaleč, ako bi hoteli našteti vsa preganjanja kar ste jih vi že zakrivili po svetu. Govorimo rajši o naših pametnih zadevah.«
»Pa govorimo,« je rekel Lojola
mirno.
»Treba bo,« je nadaljeval Manfred. »da se pomenimo o vaši svobodi, to je, o pogojih, pod katerimi smo vam jo pripravljeni vrniti.«
»O pogojih ...«
»Kako pa! Ali se mari čudite? Ti pogoji naj bodo zanimivi predmet našega razgovora. Toda preden se ga dotaknemo, vas hoče moj pobratim Lantne zabavati o neki stvari, ki mu je silno pri srcu...«
Lojola je vprašujoče pogledal Lantneja.
»Gospod,« je izpregovoril ta, ali se še spominjate besed, ki ste mi jih govorili davi, ko ste me spremljali na morišče?«
»Bile so besede krščanske tolažbe,« le zamrmral Lojola ogibljivo.
»Ne! Bile so besede proklet-stva, ki so mi opalile srce. Rekli ste, gospod, da grem na morišče s privoljenjem grofa De Monklarja.
»Res je, rekel sem vam...«
»Prašam vas zdaj, ali niste takrat lagali.«
»Služabnik božji ne laže nikoli.«
»Pazite dobro,« je povzel Lantne z mirnostjo, ki je oblila meniha kakor led, »in pomnite, da zahtevam od vas popolne resnice in hočem, da govorite iz dna svoje vesti. Ali je bil grof De Monklar nemara prisiljen, da Je mor«! privoliti? ... Povejte. Če je tako, potem vas poznam zdaf dovolj, da vem, kako ste zavili besede privoljenje.. Kako je torej pri-[ volil veliki profos? To je. kar hočem vedeti.«
»Kdo si more laskati, da pozna prave vzroke človeškega ravnanja?«
»Že vidim, da se ne razumeva. Povedal bi vam nekaj, gospod. Mol prijatelj Manfred ki stoji tu pred vami, je srečal pravkar na ulici grofa Monklarja...«	......
Lantne se je prekinil in zasopel globoko, kakor da ga nekaj duši... Nato je povzel:
»Ali veste, kaj je opazil Manfred?«
»Čakam, da mi poveste vi!« je odgovoril Lojola drzno in hladno.
Lantne je prijel meniha za roko.
»Grof De Monklar je zblaznel!« je dejal s hripavim glasom. »Zlaz-nel! Ali slišite? Ali razumete? Svojega sina išče! Kliče ga in plaka na glas... Zakaj je zblaznel grof De Monklar? Govorite, gospod! Vi veste... tak govorite vendar!«
»Čudim se vam!« je rekel Lojola.
(Dalje.)
'AVSTRIJSKE VOJAŠKE VAJE NA ČRNOGORSKI MEJI.
London, 7. aprila. Reuterjeva agentura poroča iz Cetinja: Avstrijska brigada iz Kotora je dne 3. aprila prišla do črnogorske meje pri Budvi in je vse dopoldne delala vojaške vaje. Črnogorska vlada je naznanila avstro-ogrskemu poslaniku, ne le to dejstvo, ampak tudi mučni vtisk, ki ga je to napravilo na Cetinju.
RUSIJA ZOPET MOBILIZUJE?
Pariz, 8. aprila. »Matin« javlja iz Belgrada, da se čuje, da Rusija zopet mobilizuje. Vest še ni potrjena. Eni misilijo, da je temu res tako, dasi je Sasonov podal zadnji čas odločno miroljubne izjave. Ruski krogi se baje zato vznemirjajo, ker se vrše na črnogorski meji gotove vojaške odredbe.
MIROVNA POGAJANJA.
Belgrad, 8. aprila. Včerajšnja »Samouprava« prinaša komentarje k odgovoru zaveznikov na medija-cijske predloge velesil ter pravi: Zavezniki se morajo takoj izjaviti, glede mejne črte Enos-Midija. vsled česar bi bila tudi Balkanska zveza utrjena. Zahtevati pa morajo taka jamstva in sigurnosti, da so popolnoma zavarovani proti eventualnemu turškemu napadu, kakor je zasi-gurana Turčija s svojimi utrdbami ob Čataldži, Egejske otoke mora izročiti Turčija že v preliminarijah, da se na ta način preprečijo komplikacije velesil. Velesile naj dosledno izvedelo svoj proglašeni princip teritorialne neinteresiranosti tudi glede otokov. S tem bodo prihranile sebi in balkanskim državam mnogo ne-prilik. Kar se tiče albanskega vprašanja, ni to samo vprašanje Srbije, črne gore in Avstrije, marveč vprašanje cele Balkanske zveze. Srbija je iz početka, da se izogne konfliktom. priznala princip avtonomne Albanije. Vprašanje albanskih mej se ne da razrešiti brez soglasja z Balkansko zvezo. Balkanska zveza prepušča vprašanje vojne odškodnine finančni komisiji v Parizu. Zato morajo velesile že v naprej v principu priznati upravičenost te zahteve.
SRBI POTOLKLI DŽAVID PAŠO.
Belgrad. jJradno. Med srbskimi četam) in četami Džavid paše, ki je, kakor je znano, ponudil predalo, ie prišlo pri Kiusmi do ostrega boja. Sovražnik le Imel 8 bataljonov, 4 topove In tri mitraljeze In kjvalerljo. Turške čete so bile poražene popolnoma in so zbežale v neredu in paničnem strahu. Srbske čete so zajele 1000 mož in 8 častnikov.
Slovenska zemlja.
Zidan most.
Zbesnelost nemških
  	»Volksra-
tovcev« gre že tako daleč, da se niti ne vstraši več, kršiti najpriprostejše državljanske pravice. Zidan most spada pod občino Loko. koder so Nemci razun v I. razredu pri zadnjih občinskih volitvah, popolnoma pogoreli. To jih seveda silno peče. in od jeze ne vedo kaj bi nai naredili. Prvotno — običajno — besnenje nemške revolver-žurnalistke je bilo naperjeno splošno proti Slovencem, sedaj pa so se obrnili z ostjo naravnost proti — slovenskim urad nikom južne železnice, na postaji Zidan most, češ, oni so krivi, da ie prišlo do poraza. Pa ne le to: šču jejo upravo Južne železnice naravnost do tega, da odpravi iz Zidanega mosta vse uradnike Slovence. Za danes se nočemo spuščati v večjo debato, povemo pa, da pojde to nekam težko, kajti že občinstvo samo bi si pač težko pustilo kaj tacega do pasti. Saj bi pa bil to tudi v popolnem pomenu besede, udarec javno sti v obraz. Grdo, ostudno pa je stališče, ki je zavzema temu nasproti slovensko klerikalno časopisje. Da ni ravno ono začelo prvo v svoji Jirezprimerni umazanosti ščuvati proti slovenskemu uradništvu in ostalemu zavednemu slovenskemu osob-ju Zidanega mosta, bi tudi nemški graški dnevniki ne upali tako ščuvati. Seveda, ker klerikalcem razno ne ugaja, so morali začeti prvi z blatenjem, so morali prvi udariti, dasi so dobro vedeli, kaj in kakšni bodo sadovi. Je to žalostno, a klerikalna deviza ie že taka: Raje nemški renegat, kot pa napreden — Slovenec. Sicer pa, tudi njim še ni vseh dnij konec 1
Iz Maribora.
(Naš župnik, gospod Jakob).
Je to ljudska igra v pravem pomenu besede. Skraja, ko smo brali naslov, smo si sicer mislili, da hoče dati naše narodno gledališče kako koncesijo klerikalcem. Zato pa nas je potem igra sama tem prijetneje iznenadila. —-■ Uspela je prav dobro.
Igralo se je izborno. Tu in tam 61 bilo lahko boljše. Maske in kostumi so bili primerni. Igralo se je dokaj hitro, tehnično osobje je zadoščalo tja do konca. — Ker je »Jakob« že dal povoda časnikarski razpravi po njega izvodu, bodi povedano, da je identičen z nemškim »Der Dorfpfar-rer«. Zakaj potem kot avtorstvo »S. Puškin,« ne vemo. Zadnje bi pač najlažje pojasnil tržaški »X. Y.«
Iz Karčevine pri Mariboru.
Nov način ponemčevanja so si izmislili naši renegatje. Zato da n! »nemška« šola nikdar prazna, so vanjo že kar od početka pošiljali otroke slovenskih, od njih delodajalcev odvisnih, viničarjev. Ti, po večini do danes prepuščeni samim sebi, so se seveda uklonili brez obotavljanja. Koder si je pa vendar kteri hotel premisliti, je moral — pobrati šila in kopita in oditi po svetu. Sedaj so si pa modre buče zmislile še eno: začele so prigovarjati mestne nemške rodbine, da so pošiljale — in še pošiljajo — svoje šoloobvezne otroke Iz mesta v karčevinsko šolo! Imamo sicer v Mariboru tudi okr. šolski svet, a ta hodi čudna pota. V pravilih od tega sestavljenih se bere, da morajo obiskovati otroci one šole — v mestu — v katere spadajo po mestnih okrajih. Le, če je ta ali ona šola prenapolnjena, je dovoljeno, obiskati drugo — mestno — šolo! Seveda, ta pravila ne pridejo v poštev, koder so v dobro — germanizaciji. Drug slučaj pa nam je nekoliko mučen, a objaviti ga vseeno moramo: Neka obitelj pošilja svojega sina iz mesta tudi v to šolo. Obitelj je čisto nemška, a čudno je vendar, da ima ta fant v nemščini — torej materinščini — dobro, v slovenščini pa — prav dobro. Stvar bi priporočali v natančnejši pretres...
Iz Ptuja.
Ptujski renegatje so silno iz sebe. To pa radi peticije, ki jo je vložilo na merodajnem mestu par sto ptujskih volilcev. Gre namreč za tajno volilno pravico, ki bi naj strla brezvestno ptujsko kliko, ki še desetkrat huje zatira vse. sebi v prilog, kot ona v Mariboru ali Celju. Radi tega je zlasti pokonci nemški štajerski »Volksrat« in advokat dr. Plahki. Posebno zadnji priznava Čisto odkrito, da je sedanji volilni sistem v korist — ptujskim rcnegatom in drugemu nikomur. G. doktor se boji, da bi bilo potem združenim Slovencem v takih slučajih, lahko mogoče, delati renegatski kliki preglavice. Tuili socialna demokracija bi prišla do velike veljave. Dr. Plahki pravi, da one peticije, vročene poslancu Brenčiču so podpirali Nemci le radi tega, ker niso vedeli, da je akcija povzročena od slovenske strani. -Pravi tudi, da vlada med Nemci radi tega velika nejevolja No, zadnje ni res, kajti obče znano je, da preseda velikemu Številu ptujskih Neincey že davno Ornig-Plahkijevo paševanje, a so preslabi, da bi se sami postavili proti večini. Ornig-Plahkijeva kompanija dobro ve, da bi bilo ž njo takrat pri kraju, ko bi prišlo do volitev po novem sistemu. Zato se perejo danes nemški zamorci Ornig-PIahki-et cosortes tako krčevito v nemških časnikih.
pride le raDiJei® gotovina 60 K in —* srebrna žepna ura. Mesarcevno posestvo in ostalo, je-vredno do 200.000 kron. On sam pa ie znan kot velik skopuh, ki gre v svoji štedljivostl raje tako daleč, da :se pusti kaznovati od varnostnih oblastij, kot da bi — popravil svojo hišo. Hiša je že tako zelo poškodovana, da je že večkrat bila za osebe, ki pri njem služijo, nevarnost, da se nad njimi — sesuje. Tudi še baje ni tjko dolgo sem. da mu je eden njegovih upnikov, ki je bil pri njem fia obisku ukradel menico. Tokrat sumijo, da so ga okradli neki Šime in Jurij Gomza iz Podvine pri Ptuju in peki Jakob Jug iz Maribora.
Črez 12 let. Leta 1900. je bila v takozv,, »Habakukovi« bajti na Pohorju usmrčena bajtarica. Dolgo o zločincu ni bilo sledu. Konečno so prijeli kot osumljenega nekega K. Visočnika, a ga je moralo mariborsko drž. pravdništvo oddati v opazovalnico za umobolne, koder so zvcdenci dognali, da Visočnik res ni zmožen, dati odgovora za svoja dejanja. Obdržali so ga radi tega v dež. umobolnici, od koder pa je te dni vskočil. Iščejo ga povsodi. Tudi na njegovem domu, v VVindenauskj grapi pri Mariboru, so ga že iskali, toda brez uspeha.
V Poštell na Pohorju (nad Ma-iborom) izkopava mariborsko nemško muzejsko društvo že tri leta zelo marljivo, pod vodstvom nadporočnika v p. Schlosserja. Letos se je zopet posrečilo imenovanemu gospodu najti več dragocenih stvari, za starinoslovje zelo zanimivih. Dognal je tudi tri vrste stavbišč. ki spadajo v dobo 2—300 let pr. Kr. rojstvom.
Svinjar. Prijeli so 68 let starega, oženjenega viničarja Fr. Muleča iz Zitečke vasi, ker je zlorabil — 5 et staro deklico!
V Mariboru praznujejo Nemci dne 17. t. m. lOOletnico nemških zmag. Ker bodo naši someščanje takrat. kot ob takih slučajih vedno, iskali spopadov, se obračamo zlasti na slovensko mladino, da na zbadanja ne reagira, pač pa, da nam javi vsak tak slučai nemudoma.
Štajerskim naročnikom »Dneva« naznanjamo, da smo radi nerednega dostavljanja našega Usta potom pošte, naredili potrebne korake pri c. kr. pošt. ravnateljstvu v Gradcu.
Štajersko.
poslanec v hrvaškem saboru ie bil vedno eden najbolj gorečih in najbolj odločnih opozicijonalcev. Bil je tudi prijatelj Slovencev. Hrvaški listi so izšli v žalni obliki. »Pokret« je prinesel faksimile njegovega rokopisa, ki podaja pok. Barčiča v najlepši luči. Pismo se glasi:
Na Reki 8. VI. 1910.
Velespoštovani g. urednik!
Vaše velecenjeno pismo od 3. t. m. sem šele danes prečita!, ker sem bil že od 2. t. m. odsoten iz Reke. Hočete, da Vam pošljem svoj kratek življenjepis. Jutri dovršim 80. leto svojega življenja. Od marca leta 1848., ko sem pod banom Jelačičem pripadal t. zv. narodni akademski straži, pa do današnjega dne je bilo moje edino stremljenje izpolnjevati dolžnosti ki jih ima zvest sin do mile matere domovine, ki ji hočem do zadnjega dne zvest ostati. To je moj življenjepis. — Zahvaljujem se Vam, da ste se me blagovolili spomniti in ostanem z odličnim spoštovanjem Erazem Barčič. Prinašamo te vrstice vrlemu možu v spomin.
Kdo je vjel Šukri pašo? Za to važno vprašanje so si bolgarski in srbski listi resno v laseh. Da tak spor ne vpliva ugodno na slogo zaveznikov, je samo po sebi umevno. Včeraj smo prinesli v »Belgrajskem pismu natančen popis, kako je bil Šukri paša vjet. Po tem poročilu je nedvomno, da so Šukri pašo vjeli Srbi. Srbi so na to tudi ponosni in si te slave ne dado vzeti. Sedaj pa prinašajo bolgarski listi izjavo bolgarskega glavnega stana, v kateri Šukri paša sam pripoveduje, kako je bil vjet. Šukri paša piše: Dne 26. marca sem se nahajal s svojim štabom svojem stanu v stari utrdbi Yl-
Dnevni pregled.
Zanimive Izkopnine. Vojaki 3 pijonir. bataljona so našli te dni poc vodstvom stotnika Franka v desnem komolcu Drave pri Ptuju, zelo zanimive ostanke staregia veka. So to deli starega rimskega mostu, stebri in plošče iz školkovega apna. ki imajo mestoma dobline. ki so naj-brže služile za železne pripeniače (Eisenklammern). Med drugim se je našel tudi mramornat steber, ostanek velikega reliefa in polstebrič. Relief kaže spremstvo rečnega boga (»Dra-vus«), dočim omenja pisava nekega rimskega cesarja, najbrže — tako domneva dr. Abramovič iz Ogleja, pristav na tamošnjem arheološkem zavodu — Marca Aurela. Vrhu tega so se našli tudi piloti (mostovnice), ki so se pa izpremenili že iz lesa v premog. T.i preostanki so torej še starejši, ker so bili še pred kameni-tim mostom. Spadajo torej v ona stoletja krog Krista, o katerih imamo iz časov rimskega gospodstva po naših krajinah najmanj znanja. Izko-pine. ki se bodo sedaj nadaljevale, se bode preložilo še boli v stran, kajti dognano je. da je tekla Drava, v rimski dobi še bolj proti desni Ptuja, kot danes.
Iz Št. Jurja v Slov. gor. se nam k že iavljeni tatvini naknadno poroča: Prvotno javljena škoda 64.000 K ni Istinita, kajti dognano je, da je bilo okradenega za 80.000 K vrednosti. Ta svota pa za tatove ne pride v poštev, ker je ves denar naložen pri posojilnici v Št. Lenartu v Slov. goricah. Tudi menične terjatve — Mesareč izposojuje denar — so za tatove brezoomebne. Vooštev.
»Strašno naivni so Srbi In Črno-
gorel, da se v svojih odgovorih sklicujejo na svojo ustavo in na državne zakone, češ, da so ti najboljša garancija za narodnostno in versko svobodo državljanov. Kakor, da bi mi ne vedeli, kaj so podobni zakoni? Saj imamo vendar tudi pri nas tozadevne državne osnovne zakone, ki naj bi garantiral.) svobodo vesti iz prepričanja in upoštevanje ‘narodnosti in narodnih manjšin. Mi dobro poznamo vrednost teh zakonov — zato pa zahtevamo za Albance mednarodne garancije.« Tako nekako so govorili na Dunaju, ko so dobil v roke črnogorski in včeraj srbski odgovor na note velesil, kjer zahtevajo mednarodnega pokroviteljstva za katoliške in mohamedanske Albance, ki pridejo pod črnogorsko in srbsko vlado. — Tako so govorili, na misel jim pa ni prišlo, da bi bilo konsekventno, če bi se še kakšnim drugim narodičem preskrbelo tak šno pokroviteljstvo! ,
t Erazem pl. Barčič. Reka je izgubila enega svojih prvih boriteljev Hrvat so izgubili enega svojih zaslužnih politikov. Umrl je Erazem pl. Barčič. Rodbina Barčič je domača reška rodbina že od 16. stoletja. Že v onih časih je po.stala plemenita. Erazem Barčič je bil rojen leta 1830. Dosegel je visoko starost 83 let. Prebojeval je kot navdušen Hrvat od leta 1898. do današnje dobe vse boje s hrv. narodnimi nasprotniki. Leta 1848 je bil član aka-demične legije, ko ie Jelačič vzel Reko. Že takrat je kot navdušen mladenič nastopil O*"0*1 narodni mlačnosti na Reki. ' o končanih pravniških naukih v svojem rodnem mestu je otvoril odvetniško pisarno. Na Reki je bil duša hrvaškega narodnega gibanja. V političnem oziru je bil vedno zagovornik hrvaško-srbskega narodnega edmstva celo v časih, ko je bil še v vrstah hrvaške stranke prava, ki je načeloma zanikala eksistenco Srbov. Simpatizukič s Strossmaverjem, je končno z ožjimi svojimi somišljeniki izstoj>il iz stranke prava in osnoval v I rstu list »111 Pensiero Slavo«, v kateicm je nastopal proti naukom Ante Star-čeviča* kot pogubnim za narod hrvaški. Ko se je osnovala hrvaško-srbska koalicija, je Barčič vstopil v stranko in ji ostal zvest do smrti. Barčič je bil čist in jeklen značaj, Boril se je vedno v prvih vrstah in je bil od svoje mladosti pa do svoje smrti eden najnavdušenejših zagovornikov svobodomiselnih idej, Koi
dirin. Ko so vdrle čete vzhodnega sektorja v mesto, sem ukazal ustaviti operacije; čez pol ure je prišel k meni poveljnik bolgarskega gardnega polka polkovnik Maršolev. ki je ostal približno eno uro pri meni.
V spremstvu dveh gardnih častnikov sem se podal h generalu Vazo-vu, ki je bival v spodnjem mestu, predstavil sem se mu in sem tam pol ure ostal, nakar sem se z generalom Vazovom v avtomobilu peljal k mostu, kjer se je nahajal poveljnik druge bolgarske armade general Ivanov, ki me je pol ure zadržal, nakar sem se v svoje stanovanje vrnil. V moji odsotnosti je prišel v moje stanovanje neki srbski major z več vojaki, ki jih pa nitjem videl. — Kakor se vidi, si v tem srbska in bolgarska poročila zelo nasprotujejo. Kdo ima prav? Ali se bodo zavezniki nazadnje sprli zaradi — zmag?
K-dogodkom na Vrhniki. Žalosten slučaj na Vrhniki je zahteval svoje žrtve. Že včeraj smo poročali da sta v ljubljanski bolnici dya iz ožganih fantov umrla. Tretji pa se bori s smrtjo. Včeraj popoldne se je vršil pogreb enega iz umrlih iz bolnišnice. K pogrebu je prišlo okoli 20 Vrhničanov, znancev in sorodnikov. Drugega prepeljejo danes z vlakom na Vrhniko. Sploh so bolnike njih ožji vojaki mnogo obiskovali. Doma na Vrhniki leže še trije dečki, ki so bili tudi opečeni. Ker so stali v daljavi kakih 30 metrov, so le na-lahko opaljeni, vendar mnogo trpe in se bodo le težko rešili. Kako je nastala nesreča? V četrtek popoldne je Vrhnika sprejela novega dekana. Vse je bilo na nogah — zvonovi so peli, društva, sl. županstvo in šolska mladina se je udeležila sprejema. Drugi so le gledali. Seveda ni smelo manjkati streljanja. Na Vrhniki imajo poseben top za take prilike. Fant. ki je navadno streljal, ie znal svoj posel, ker ie bil pri topničarjih. Tudi je smodnik vedno skrival v gr movje. Ker pa so mu ga otroci na skrivaj kradli, ga je prinesel bliže in to ie bilo usodno. Ko je bil sprejem že izvršen, je padla iskra v zaboj, kjer je bilo 20 kg smodnika. Počilo je, da se je stresla vsa okolica, ob enem pa se je dvignil velik plamen, ki je objel vseh šest ljudi, ki so bili tam blizu. Naenkrat so vsr goreli. Bil je grozen prizor, ko so bežali, kakor žive baklje. Ljudje so jim hiteli na pomoč in so trgali njih gorečo obleko. Eden iz njih je pobegnil v grmovje, drugi sami niso vedeli, kje bi iskali rešitve — kajti bili so kakor slepi. Praznična Vrhnika se je takoi izpremenila v kraj žalosti. Duhovščina, ki je prišla novega dekana sprejemati, se je takoj odpeljala. Naravno je, da je cel dogodek napravil mučen dojem na vse. S ponesrečenimi njihovimi sorodniki so vsi čutili, kar se je pokazalo v tem, da je vsak skušal po svoje pomagati.	_	_
Ponarejale! petkronsklh novcev prijeti. Dne 5. t. m. popoldne je prišel železniški 'delavec — . cigan Janez Brajdič h krošnjarju Franu Pregelinu v Uršno selo m nakupil za blizu 5 kron špecerije. To blago je hotel s ponarejemm petkronskim novcem plačati. Krošniar ie to zapazil
in zagrabil za prodano blago. Brajdič se je pa iztegnil za falsifikatom. Videč, da krošnjarju ni kos. je zagrabil pol ducata slanikov in zbežal preko polja v gozd. Med tem časom pa se je zglasil v gostilni Samide v Uršnem selu Pavel Brajdič. Napil se je vina in piva. Ko pa pride do plačila, je Pavel Brajdič hotel plačati s petkronskim falsifikatom. Ponarejeni komad je pa natakarica takoj spoznala in cigana oštela. Znani Janez Brajdič, ki ie zaradi ponarejanja novcev že sedel pod ključem v Gradiški, je tudi nedavno poskusil več petkronskih falzifikatov oddati, pa mu ni šlo. Zalo je imel svoje razpečevalce. Tudi Lojze Brajdič si je kupil s takim komadom čevlje. Domneva se, da je iskati ponarejevalca kje dnigje, ne med cigani. Cigani so bili samo razpečevalci. Cigane, pristojne v občino Šmihel — Stopiče, so zaprli. Falsifikati s_o iz svinca.
Polom v Laškem trgu in »Glav
na posojilnica«. Nad vse zanimivo je, kako bodo Nemci polom v Laškem trgu hitro popravili. Vlada je že obljubila 200.000 kron in tako bodo ljudje rešeni. — Zakaj je dala vlada podporo? Zato. ker hoče rešiti svoje davkoplačevalce in stopi (popolnoma opravičeno na stališče), da imajo taki polomi za gospodarski razvoj kakega kraja usodepolne posledice — ne le za prizadete —,ampak tudi za vse druge. Zdaj pa poglejmo, kako se je vlada vedla nasproti Slovencem. ko je falirala »Glavna«. Vlada je takoj izjavila, da ne da* nobene podpore. To ie bilo odločilno in posledice čutimo še danes. Dočim gre v Laškem trgu le za mal kraj — jc šlo v Ljubljani takorekoč za celo deželo: saj so bili pri »Glavni« ljudje od vseh strani, od vseh stanov in vseh strank. Prizadeti so bili Slovenci in Nemci, naprednjaki in klerikalci, gospoda in kmet. Med prizadetimi so bili tudi davktmlač k! bi jih morala država sebi v korist rešiti. Toda za nas ni bilo denarja — saj je bil to — slovenski zavod. Ako je pri tem trpela slovenska gospodarska stvar, so mogli imeti od tega dobiček le Nemci. Zato vlada ni hotela pomagati. In začela se ie križeva pot, ki se vleče zdal že nad dve leti. Po Slovenskem se prodajajo posestva, podjetni ljudje so uničeni. Mnogi, ki so prizadeti, imajo zvezane roke, ker sami ne vedo, kako jc z njimi. Stvar se vleče počasi naprej — in naše gospodarstvo pod i etn trpi. Po tem se vidi, kako se pri nas sodijo državljani in davkoplačevalci. Seveda, tam gre za rešitev »nemškega« obmejnega trga — pri nas pa je šlo za slovenske kraje. Tako je: otroci in pastorki imajo pri mačehi različno vrednost,
Tečaj za suho cepljenje in siljenje ameriških trt se vrši pri državni „ trtnici v Bršlinu v torek, dne 15. aprila t. 1. Pristop ima vsak vinogradnik ali drugi interesent. Ker Je ta način cepljenja najenostavnejši in se z njim najhitreje doseže obnovljenje vinogradov, želeti je obilne udeležbe od strani vinogradnikov. — C. kr. vinarski nadzornik Skalicky.
V goreči hiši zgorela. Pretekli petek okrog poludne je izbruhnil na podstrešju hiše posestnika Ivana Kežmanca na Sapu pri Vrhniki ogenj. Ker so sosedje brž prihiteli na mesto nesreče gasit in ker so kmalu nato prišle tja tudi požarne brambe iz Vrhnike. Verda in Stare Vrhnike, se je posrečilo ogenj omejiti, tako da je zgorelo samo podstrešje. Pri tem pa se je zgodila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. V podstrešni sobi je stanovala 541etna Ivana Novak, kt je bila nekaj slaboumna. Novakova je prišla koncem meseca marca iz norišnice in je stanovala v podstrešni sobi pri Kežmancu. Ob času ognja je ostala Novakova v hiši in je tam tudi zgorela. Potegnili so jo iz ognja kot popolnoma ožgano truplo. Kakor se sodi, je Novakova sama zažgala hišo. K temu se nam naknadno poroča: Ivana Novak je hišo sama zažgala. Uboga ženska, ki je bila umobolna, je menda dobila fiksno idejo, da mora zažgati. Zato se je spravila pod streho in se je skrila za Šparovec. Ljudje so jo hoteli iz goreče hiše rešiti, a ženska se je branila s srpom in ni pustila nikogar, da bi se ji približal. Ko je bil ogenj po-gašen, so jo izvlekli iz pepela. Pol ženske je zgorelo, druga polovica je ostala. Tako je bila Vrhnika v enem tednu priča dveh velikih nesreč.
Bitka s steklenico. Dne 30. p.
m. je bil v neki gostilni v Svetjah pri Medvodah ples, katerega se ja udeležilo več kmečkih fantov, med katerimi se je nahajal tudi posestnikov sin Valentin Poljanec. Cez ne-j kaj časa je prišel v gostilno tud^ posestnikov sin France Jeras, ki ja začel brez vsakega vrzoka prepir; Ker pa se drugi fantje niso hotelf z njim prepirati, je pograbil Jeras pivsko steklenico in jo je zagnal Polajncu s tako silo v glavo, da se je steklenica razbila. Poljanec je zado-bil znatne poškodbe na glavi.
Velika železniška! nesreča na Hrvaškem. V nedeljo zjutraj se je zgodila na progi Zagreb-Reka blizo Ogulina med postajama Tun]—Generalski stol velika železniška nesreča. Trčil je iz Budimpešte vozeči brzovak št. 1004 v polnem diru v brzovozni tovorni vlak št. 1041. Obe lokomotivi sta se popolnoma razbili. Tudi mnogo vozov je razbitih. Mrtva sta oba strojevodja tovornega vlaka in več potnikov. Zakrivil je nesrečo poduradnik v Tunju, ki je dovolil tovornemu vlaku predčasno odpeljati iz postaje, dasiravno bi moral čakati brzovlaka. Po poročilih obratnega vodstva je mrtvih razen službenega osobja še več popotnikov. Do sedaj so izvlekli izpod voz dva popotnika, ki sta bila v spalnem vozu, dva druga popotnika ležita še pod razdejanimi vozovi, vendar ni gotovo, če sta mrtva. Uradnik, ki je zakrivil nesrečo, je bil takoj suspendiran in aretiran. Zjutraj se je odpeljal iz Zagreba poseben vlak s preiskovalno komisijo in s sanitetnim oddelkom. Vsled viharjev so bile brzojavne in telefonske zveze prekinjene. Poznejša poročila opisujejo nesrečo še mnogo hujše. Brzovlak je imel 120 potnikov. Ker je na kraju nesreče hud ovink, sta trčila oba vlaka v polnem diru. Lokomotiva brzovlaka je padla 20 m čez železniški nasip ter potegnila s seboj več voz. 14 voz tovornega vlaka je razbitih. Nesreča se je zgodila ob 3. zjutraj. V spalnem vozu je bilo 20 oseb. Voz je razbit. Poročila iz Zagreba zatrjujejo, da je 20 mrtvih. Rešilna akcija je težavna, ker v bližini ni nobenega večjega kraja. —* Razburjenje med prebivalstvom zlasti v Budimpešti je zelo veliko, ker železniško ravnateljstvo o nesreči še ni izdalo natančnejšega poročila.
Velika tatvina. V noči na 7. aprila t. 1. so doslej neznani storilci vlomili v neko trgovino z zlatom y Benetkah, odkoder so odnesli razne dragocenosti v znesku 150.000 lir.
Samomor anarhista. Kakor je že »Dan« poročal. Je izvršil te dni v Parizu samomor znani anarhist Lacombe. K temu se še poroča: Bandita Lacombeja so dne 5. aprila t. 1. peljali z drugimi kaznjenci na izpre-hod na dvorišče pariške jetnišnice, kjer je bil zaprt. Skraja je bil La-combe miren, nenadoma pa se oprijel neke železne mreže, skočil na zid in od tam splezal na streho, še pred-no so mu mogli to preprečiti ječarji. Ko so jetniški pazniki zahtevali, naj Lacombe takoj pride doli, jih je začel ta zmerjati in je metal več strešnih opek na nje. ki pa k sreči niso nobenega izmed paznikov zadele. Slednjič Je Lacombe na strehi izjavil, da se uda, samo za prisotnosti svojega zagovornika Boucherona. Tega so takoj telefonično poklicali, toda niti Boucheron, ki |e prišel Lacom-beju prav blizu, ni ničesar opravil z banditom. Vse njegovo prigovar-janie je bilo zaman. Ta situacija je trajala skoro dye uri. Slednjič so poklicali požarno brambo, ki nai bi ga spravila raz streho. Ko Je Lacombe gasilce zapazil, je zaklical svojemu zagovorniku: »Moj poslednji pozdrav velja moji materi, moji ljubici in mojim anarhističnim tovarišem!« Nato se Je vrgel raz osem metrov visoko streho na dvorišče. Bil je na mestu mrtev. Več kaznjencev, ki je gledalo skozi okna ječe celi prizor, je vpilo v trenotku, ko se je vrgel Lacombe nat la: »Naj živi Lacombe!« Justični minister je vpeljal strogo preiskavo, ker se je v zadnjem času večkrat zgodilo, da so zločinci pobegnili iz ječe. Jetniški pazniki so izjavili, da oni ne morejo biti odgovorni za pobegle kaznjence, ker jih je v ječah več nego 1600. Vsled prevelikega dela ne morejo točno iz-polnievati svoje službe. Lacombe je meseca decembra preteklega leta umoril anarhista Ducreta in njegovo ženo. Obdolžen je bil tudi nekega drugega umora. Njegova aretacija je bita težka, ker se je Lacombe znal izvrstno skrivati. Pariška policija je zato napravila nanj gonjo z velikimi pripravami. Sredi meseca februarja se je policiji poročalo, da so ljudje videli Lacombeja v bližini Pariza. 120 najboljših pariških detektivov se je združilo in začelo Lacombeja iskati Kakor so pravila poročila, se je nahajal takrat Lacombe v neki vili v Puteauxu. Deset stražnikov je vilo obkolilo, več detektivov pa je oboroženih z orožjem udrlo v hišo. Toda Lacombeja niso našli v vili. Mesec dni nato pa se je policiji vseeno posrečilo Lacombeja aretirati. To se je zgodilo na buljvarju Villette v Parizu. Ko je Lacombe videl, da je vsak poskus bega nemogoč, se Je udal. Pri njem so našli celo zalogo orožja.
Vohun ustrelil vojaka na straži. Dne 6. aprila ponoči je neki ruski vohun v Przemislu ustrelil nekega vojaka, ki je bil na straži blizo trdnjave.
Norec V cerkvi. Predvčerajšnjem zjutraj je udrl neki norec y ka-
toliško cerkev v Kreteldu in je začel ljudi, ki so bili pri maši, pretepati. Vse jc drlo proti cerkvenim vratom v divjem begu. Pri tem je zadobilo okrog štirideset ljudi znatne telesne poškodbe. Slednjič se je vendar ljudem posrečilo, blazneža, ki je bil oblečen le v srajco in spodnje hlače, zvezati in ga odpeljati v blaznico.
Ljubljana.
Že jutri izide »Balkanska vojna v karikaturah in pesmih. Začeli jo bomo takoj razpošiljati. Vse one ruv ročnike, ki se še niso priglasili, opozarjamo, da se nujno priglasijo.
— Predvčerajšnjim so se odpeljali slovenski romarji z ljubljanskega kolodvora v Rim. Družba je bila,. kakor po navadi, duhovščina, pobožne ženice, nekaj marinaric, nekaj fantov in nekaj mož. Kako se jim bo na potu in v Rimu godilo — bomo poročali.
— Dovtip. Ko so odhajali romarji s kolodvora in se poslavljali od svojih dragih, je neka žena zaklicala možu: »Ali mi boš kaj prinesel iz Ritna?« — »Kaj naj ti prinesem,« je rekel mož, »nič.« — »Jaz ti pa vedno kaj prinesem, če grem v Rim,« je rekla užaljena žena.
— Kdo je šel v Rim? V Rim je šel tudi moščanski župan Oražem. — Zakaj je šel v Rim? — Da bi videl . papeža. — Na čegave stroške je šel? — Nekateri pravijo, da je šel na občinske stroške, in da se je tako sklenilo v tajni seji.
— Ljubljane ne poznajo. Nekdo je poslal denar iz Prage v Ljubljano.
Z Dunaja pa so naznanili, da Ljubljane ne poznajo. Pri nas bodo kmalu poznali zadnjo albansko vas — domačih mest pa ne poznajo.	,
— Zadnji teden! Samo nekaj dni je še do žrebanja umetniške loterije, ki jo je priredilo »Splošno slov. žensko društvo« v korist slovenskim upodabljajočim umetnikom. Loterijski odbor je dobil z dežele in drugih krajev sploh razmeroma še jako malo denarja. Zato najuljudneje prosimo cenj. poverjenike, da se blagovolijo v znani svoji rodoljubnosti in požrtvovalnosti potruditi še te zadnje dni, da razprodajo vse srečke. Denar je, vposlati do torka, 15. t. m. opoldne. Sedanji uspeh daleko ne odgovarja skromnim nadam, ki jih je gojil loterijski odbor, dasi je storil vse, kar je mogel, da bi se dosegel čim boljši čisti dobiček. Tudi slovenski umetniki so docela storili svoje, saj so podarili več nego 200 slik, kipov in risb za umetniško loterijo. Odbor je naprosil najrazlič. gospode in dame, o katerih je menil, da se le količkaj zanimajo za težki položaj naših umetnikov, za katere se ne zmeni živ krst. Prirejevalci so storili v polni meri svojo dolžnost, naj jo stori tudi ob-* činstvo, da nas končno ne bo moralo biti sram!
— Spmladanska umetniška razstava se otvori meseca maja. K udeležbi se vabijo slov. umetniške skupine, kakor tudi posamezni slovenski umetniki. Razstavljalni pogoji so razvidni iz prijavnih listov, ki se dobe pri slikarju R. Jakopiču. Zadnji rok za prijavo je 20. april, za vpošiljatev 25. april. Prijave sprejema R. Jakopič, Ljubljana, Turjaški trg 2; umetnine pa naj se pošljejo na:	Umetni paviljon R. Jakopiča, Latermanov drevored, Ljubljana.
— Preiskava mleka. Včeraj zjutraj ob pol 6. uri je tržno nadzorstvo na Marije Terezije cesti preiskalo mleko. Uradno osobje je preiskalo pri 60 ženskah, to je okoli 700 litrov mleka, ki so ga pripeljale v mesto iz Šiške, Kosez, Dravelj, Št. Vida, Viž-marjev, Stanežič, Mednega in iz drugih okoliških vasi. Ker je bilo mleko po laktodezimetru v sedmih slučajih dvomljive kakovosti, so se mlekaricam odvzeli vzorci za natančnejšo preizkušnjo. Ko so se ženske vračale s prazno posodo, so se jim preiskale tudi posode. Zaplenilo se je devet posod, ki so bile zarjavele in oluščene, tedaj take, ki ne odgovarjajo tozadevnim predpisom.
— Aretirani izseljenci. V ponde-Ijek je na ljubljanskem južnem kolodvoru policijski postajevodja VeSerin ustavil dva hrvaška izseljenca: Jan-kota Rajakoviča in Jurija Zučaka. ki sta jo hotela popihati v Ameriko, ne da bi bila zadostila vojaški dolžnosti. Z njima vred so zaprli tudi agenta Ilijo Brnčiča, ker je osumljen, da je navedenima preskrbel ponarejene potne liste.
— Umrli so v Ljubljani. Jos. Auer, prisiljenec, 36 let. — Marija Birtič. užitkarica, 73 let. — Janez Dobravec, užitkar, 74 let. — Viktor Zupan, c. in kr. pešec, 23 let.
— »Matica Slovenska« bi potrebovala nekaj izvodov I. in II. zvezka svoje »Hrvatske knjižnice« (1906, 1907). Tistim, ki bi jih mogli odstopiti, bi Matica dala kako drugo knjigo v zameno.	_ ,	„ .
— Kinematograf »Ideal«. Kapitan Scott se občuduje. Ta velikanski čarobni posnetek iz dežele večnega ledu napravi na obsikovalce velikan-
ski utis. Nikdo naj ne zamudi si ogledati še danes in jutri to veliko senzacijo. V petek »Ljudje med ljudmi«,
3 del. V soboto »Jezusovo življenje«, najboljši film sedanjosti.
—	Slovenska Fi,harmonija priredi danes v restavraciji Lloyd koncert pod vodstvom gospoda kapelnika E. M. Hrazdira. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 40 vin.
Ljubljanski občinski svet. .
Ljubljanski občinski svet je imel včeraj ob šestih zvečer v mestni dvorani svojo redno sejo. — Župan otvori sejo in imenuje verifikatorjem občinska svetovalca Beliča in Marinka. Svojo odsotnost so opravičili občinski svetovalci Višnikar, Pam-mer in Kolesa. Nato preide župan k I. točki dnevnega reda: to so
naznanila predsedstva.
Župan omenja, da je praznoval monsignor Zupan Tomo petdesetletnico svojega mašništva in da mu je ob tej priliki v imenu mestne občine častital. Nadalje omenja župan, da je dne 11. marca t. 1. preminul ravnatelj Prosenc, ki je bil svoj čas tudi občinski svetovalec. V imenu mestne občine je župan izrazil rodbini rajnkega sožalje in položil na krsto venec. V znak spoštovanja do spomina umrlega vstanejo vsi občinski svetovalci raz sedežev. Zupan naznani. da je ministrstvo dalo načrte glede Šentjakobskega mostu, za kar se je župan ministrstvu zahvalil. V zadnji seji je bil sprejet predlog občinskega svetovalca Stefeta glede priklopljenja ljubljanskega pokopališča pri Sv. Križu k mestni občini. Župan se je tozadevno obrnil na občino Ježica, ki pa protestira proti tej inkorporaciji. Bivši občinski svetovalec Kos je bil podnačelnik v dra-ginjskem odseku, vsled česar je sedaj njegovo mesto izpraznjeno. Dalje omenja župan, da sta bili dne 29. marca dve obravnavi pred upravnim sodiščem glede deželnega odbora in mestne občine, pri katerih je mestna občina prodrla. — Druga točka dnevnega reda:	Odobrenje
zapisnika zadnje seje. Zapisnik se odobri. Zupan preide nato k 111. točki dnevnega reda, ki je
volitev petih članov disciplinarne
komisije (§ 72 službene pragmatike in § 55. obč. reda.)
Izvoljeni so bili občinski svetovalci dr. Novak, Pustoslemšek. podžupan dr. Triller, Lilleg in dr. Ambrožič. Pri tem pride tudi volitev v draginjski odsek na mesto bivšega občinskega svetovalca Kosa. Izvoljen je občinski svetovalec Kolesa. Na vrsto pride IV. točka dnevnega reda
volitev enega Člana kvalifikacijske komisije (§ 16 službene pragmatike.)
Z večino glasov je izvoljen občinski svetovalec prof. Reisner. Preide se k V. točki dnevnega reda, k
personalnega in pravnega odseka poročilu o odloku deželnega odbora glede odklonitve odobrila eventuel-r.ega posojila za hidroelektrlčne naprave na Ljubljanici.
Poročevalec občinski svetnik dr. Novak. Poročevalec oinen,ja, da je mestna občina vložila prošnjo na deželni odbor glede posojila. To prošnjo je deželni odbor odbil, češ da je iz gospodarskih ozirov proti temu. Odsekov predlog, da se vloži pritožba proti temu ukrepu deželnega odbora na upravno sodišče, se sprejme. Na vrsto pride VI. točka dnevnega reda:
poročili odseka za službene pragmatike.
Poroča občinski svetovalec prof. Reisner. 1. Poročilo o službeni pragmatiki za pomožne uradnike, za nižje tehnične uslužbence, za mestne sluge in stražnike. 2. Prošnja mestnih šolskih slug za uvrščenje v status magistratnih slug. Tozadevni tiskani načrt se bo podal pri prihodnji občinski seji. Kot VII. točka dnevnega reda pridejo na vrsto poročila finančnega' odseka in sicer:
1. proračun mestnega zaklada za leto 1913.
Poročevalec občinski svetnik Milohnoja. Poročevalec naznani, da ni bilo finančnemu odseku vkljub intenzivnemu delu mogoče napraviti proračun do 1. marca radi raznih zaprek posebno pa glede državne policije.
Odsek predlaga, naj se provizorij preloži do konca meseca maja.
K besedi se oglasi Kregar, ki pravi, da bo glasovala njih stranka proti provizoriju. Ravno tako se ne strinja z odsekovim predlogom Kristan. Naglaša, da bi se moralo to povedati že prej pri občinski seji, ker je proračun koncem marca že potekel. Dr. Triller pravi, da ne razume ogorčenja od strani občinskih sveto-
valcev. Vzrok celi stvari so bile tehnične ovire. Pragmatični odsek je imel silno dela in je vsled svoje delavnosti dobi! od strani občinskega sveta tudi tozadevno pohvalo. Naj se nikari ne misli, da je to taka silna nesreča, če se provizorij odloži na dva meseca. On je zato. da se glasuje za odsekov predlog. Župan omenja še, da je nemogoče, da bi tik programa-tičnega odseka mogel zborovati tudi finančni odsek, ker so v prvem člani, ki so tudi pri drugem in nasprotno. Nato da predlog na glasovanje. Odsekov predlog je sprejet. 2.)
Dopis magistrata glede doneska mestne občine za obrtne nadaljevalne šole.
Finančni odsek predlaga, da naj mestna občina prispeva letno za vsak razred 250 K. Odsekov predlog je sprejet. 3.)
prošnja Marije Klopčar za določitev cene nekaj mestnega sveta regulirane Zelene poti.
Finančni odsek predlaga, naj mestna občina odproda za 8 K kvadratni meter imenovanega sveta. Predlog je sprejet. 4.)
dopis magistrata glede opustitve
^ Ozke ulice.
Ozka ulica je sedaj popolnoma nepotrebna in odsekov prdlog je, da se opusti in zbriše iz seznama cest. Sprejeto. 5.) Ta oddelek, ki obravnava prošnje raznih najemnikov stanovanj v mstnih poslopjih za znižanje zvišane jim najemščine, pride^ radi osebnih zadev v tajno sejo. Župan preide nato k VIII. točki dnevnega reda, k poročilom stavbenega odseka. Poročevalec občinski svetnik Štembov. I.)
Priziv občine Moste proti odloku mestnega magisrata v zadevi odprave raznih zdravstvenih nedostatkov pri tovarni za lim.
Prihajale so pritožbe, da so vodnjaki v okolici tovarne za lim okuženi vsled odvodnih voda, ki prihajajo od imenovane tovarne. Treba bi bilo napraviti kanale, kar pa ne gre, ker to ne more od tovarne zahtevati in tudi zato ne, ker bi bilo s tem pomagano po mnenju izvedencev samo za kake dve leti. Tozadevni priziv občine Moste se mora torej zavrniti. Sprejeto. 2. oddelek točke dnevnega reda o dopisu dežel, odbora glede zamenjave zemljišč ob Grubarjevem kanalu v svrho povečanja domobran. vojašnice, odnosno zgradbe prekladišča za živino pri mestni klavnici, preide v tajno sejo. 3.)
dobava nasipainega materijala za mestne ceste ter nakup kamnoloma v Škofljici v ta namen.
Večkrat se je že obravnavalo, kak materijal bi bil najboljši za posipanje mestnih cest. V tem se je odsek obrnil na vodstvo laboratorija na Dunaju, ki je priznalo, da je najboljši gramoz za posipanje oni pri Škofljici. 14. marca je šla tja komisija, ki si je ogledala celo stvar. Za kamnolomom se je odločilo 8200 m2 sveta posestnika Hitija. Odsek predlaga, da kupi mestna občina omenjeni kamnolom za 1600 K, kar se sprejme. 4.)
naprava mostu čez potok Galjevico.
Odsekov predlog, da naj se napravi za 1100 kron železno betonski most čez potok Galjevico, se sprejme. 5.)
regulacija ceste na Barju od Rdečega križa do šole.
Odsek predlaga, da se da od skupnega kredita v ta namen 900 K, kar se sprejme. 6.)
regulacija Pražakove ulice.
Sprejme se predlog stavbenega odseka, da se odkloni tozadevna ponudba gospe Češnovar in gospoda Rovška. 7.)
prošnja Marije Klopčar in Leopolda Legata glede popolnitve regulačnega načrta za Trnovsko predmestje za-padno od Zelene poti.
Stavbeni odsek predlaga, da naj se napravi še ena cesta in regulačnl načrt odobri. Predlog se sprejme. 8.)
ponudba I. Ogorelca glede odkupa njegovega hleva v svrho regulacije Igriške ulice.
Ponudba . Ogorelca se ne sprejme. 9. oddelek VIII. točke dnevnega reda, o ponudbi Jerneja Jeleniča glede odstopa nekaj sveta ob njegovi posesti na Stari poti v svrho regulacije te poti, se odstavi za sedaj z dnevnega reda. 10.)
ponudba Alberta Zeschka za brezplačen odstop sveta ob cesti v Rožno dolino v svrho uravnave te ceste.
Odsekov predlog je, da se ta ponudba akceptira in da se Albertu Zeschku zahvali za brezplačen odstop imenovanega sveta, se sprejme.
—	Župan preide k IX. točki dnevnega reda, k ooročilu šolsk,. odseka.
dopis deželnega šolskega sveta glede prepustitve primernega prostora za dijaško igrišče za dijake c. kr. višje realke.
Poročevalec občinski svetnik Dimnik. Šolski odsek predlaga, da se prepusti ravnateljstvu realke v svrho dijaškega igrišča brezplačno do preklica senožet med Marije Terezije cesto in med drevoredom, ki vodi v Šiško. Predlog je sprejet. Na vrsto pride X. točka dnevnega reda, poročilo ravnateljstva mestne klavnice in sicer o
prošnji mesarske zadruge za napravo shramb za shranjevanje orodja malih
mesarjev v mestni klavnici.
Odsek predlaga, da se napravi 40 miznic, ki se bodo zaklepale z dvema ključema. Skupno bo veljalo to 200 K. Odsekov predlog se sprejme. — XI. točka dnevnega reda: Poročilo direktorija mestnega vodovoda in elektrarne:
priziv Ane Regalijeve proti odmeri vodarine in gostaščine pri njeni hiši
na Slovenskem trgu štev. 3.
Poročevalec občinski svetnik prof. Reisner. Direktorij predlaga, da se pritožba zavrne, kar se tudi sprejme. XII. točka dnevnega reda o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Ivana Štefeta glede uvedbe veseliškega davka se odloži. — Na vrsto prideta dva nujna predloga občinskih svetovalcev Pustosletnška in dr. Trillerja. Občinski svetnik Pustoslemšek naznani, da je železniško ministerstvo sklenilo s 1. majem t. 1. opustiti gorenjski vlak št. 1723, ki prihaja v Ljubljano ob 7. zvečer in ga hoče nadomestiti z brzovlakom. Ljubljana bi bila s tem zelo oškodovana, ker je bil ta vlak najbolj pose-čan. Predlaga, naj občin, svet sklene: Občinski svet ugovarja proti spremembi železniškega minister-stva, ki meni opustiti osebni vlak št. 1723. Predlog se sprejme. — Ravno tako se sprejme predlog podžupana dr. Trillerja v zadevi kartelov in ki se glasi: V ustanovitvi najnovejšega kartela za razpečavanje podplatnega usnja, ki bo imel za posledico nezaslišano podraženje izdelkov usnjarskih obrti, videva ljubljanski občinski svet težko oškodovanje vsega prebivalstva. Poživlja vsled tega c. kr. vlado, da postopa zoper ta kartel kar najstrožje na podlagi koalicijskega zakona ter krepko podpira boj obrtnega stanu in celega prebivalstva zoper pogubne nakane usnjarskega kartela. Pri tej priliki kaže občinski svet opetovano na nujno potrebo strogega kartelnega zakona, ter naproša c. kr. vlado, da čim hitreje predloži parlamentu načrt takega zakona.
Nato pride še več raznih vprašanj od strani občinskih svetovalcev, na kar župan ob 8. uri zvečer zaključi javno sejo. Sledi tajna.
Trst.
Nemci za Italijane v Trstu. Včerajšnja »Tagespost« prinaša članek o bližnjih tržaških volitvah. Članek dokazuje, da morajo iti Nemci z Italijani. Italijanski iredentizem —- tako pravi — Nemcem ni nevaren — pač pa sloveniziranje Trsta. Prodiranje Slovencev ob Adriji ni le na škodo italijanskega kulturnega naroda — ampak zadene tudi nemštvo — v življenskl sili. Zato morajo Nemci Iti z Italijani in morajo pomagati Italijanom v njihovem »težkem boju«. Nemci pa se morajo izkazati tudi kot branitelji domovine proti državi sovražnim Slovanom. Poslovenjenje Trsta, edinega nemškega pristanišča na jugu, ne bi uničilo le ostanke italijanske kulture — ampak bi zadelo tudi Nemce. !z tega se vidi, kako se nas Nemci boje. Dva mogočna naroda — Nemci in Italijani — pojdejo skupaj proti Slovencem. v Slovenski volilci, zavedajte se tega velikega boja in pokažite, da hočete biti svoji na svoji zemlji.
Sokolski zlet na Opčinah? Ker je vlada sokolski zlet, ki bi se imel vršit v Ljubljani, prepovedala, zato bi bilo pač pametno in koristno, če bi se ga priredilo kje drugje tako n. pr. na Opčinah pri Trstu, ki je zelo lep iti pripraven kraj. To bi bila velika manifestacija slovanskega Sokolstva, obenem pa jedrnat odgovor na naslov tistih, ki prepovedujejo zbiranje slovanskih Sokolov celo v središču Slovenije — v naši beli Ljubljani. Te misli se slišijo iz raznih strani. Upamo da se bo tudi naša javnost zavzela za nje.
(Op. uredništva). Kolikor ie nam znano, sokolski zlet v Ljubljani še ni odpovedan. Vse priprave se vrše. Sokolstvo se pripravlja. Pri vsem gre le zato. v koliko bo dovoljena udeležba našim balkanskim bratom. Za sedaj stoji sokolstvo na stališču, da se vrši sokolski zlet v. Ljubljani pod vsakim pogojem.)
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristue Ciril in Metodove šolske družbe!
Mali oglasi
Prosveta
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oslaslli ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Milan in Milena. Spisal Ivan Cankar. Izdal Lav. Sc!i\ventner. Cena broš. K 2.50, trdo vezani K 3.60. O tej lepi ljubezenski pravljici, ki jo vsem toplo priporočamo —■ izprego-vorimo jutri kaj več.
Naša vas II. Spisal Anton Novačan. Izdal Kleimnayer & Bamberg. — Izšel je drugi del »Naše vasi«, ki je s svojim prvim delom žela mnogo polivale. O knjigi prinesemo 'drugič natančnejše poročilo.
za angleška in francoska dela se priporoča.
(ilasovirje. pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-ijana-(ilinee 92.
Gospodična se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.	265—3
Plošče preje K 4*—, sedaj samo K 1*95. >3/) Velikanska zaloga O gramofonov!
“JT Zahtevajte cenike.
—	Slovenski football klub »Ilirija« vljudno vabi na III. občni zbor ki se vrši dne 11. t. m. ob 8. url zvečer v restavraciji »Zlatorog« (klubova soba). ^ Vabljeni so člani, ter vsi prijatelji športa.
Občni zbor pomočniškega zbora obrtne zadruge na Bledu se vrši dne 13. aprila 1913, t. j. v nedeljo v hotelu »Mangart« na Rečici ob 2. uri popoldne. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o delovanju. 3. Volitev načelnika in odbornikov. 4. Volitev 34 odposlancev za obč. zbor zadruge bolniške blagajne na Bledu. 5. Volitev 2 odbornikov in 1 namestnika v odbor zadr. bol blag. 6. Volitev 2 preglednikov računov za 1. 1913. 7. Razni nasveti.
Otročji voziček se ceno proda Pod Trančo 2. III. nad.	276-t
Radi prevelike zaloge blaga dajem
Kuharica za vse, se išče k dvern osebam v Raguzi. Vprašati: Prečna ulica 6. I. nad.	277-2
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Urarskega pomočmka
sprejme takoj
Fr. P. Zajec, Ljubljana
Stari trg štev. 9.
g« 25 cm velike, dvo- H C! stranske, priznano Ij, «—•' najboljših znamk n »ŽZS prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
Ure, verižice, uhani prstani, obeski, zapestnice itd. Itd. J Edina zaloga ur / z lastno /A z n a 111 k o /
= „tup“ / <£/
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (koštume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
„Pri Škofu4* v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
f /s$r/Najstarejša o)	/ domača
Afe/ tvrdka
/š?/)LUD. ČERNE
Juvelir in trgovec
^/Ljubljana, Wolfova ul.3.
fc / ___ Ceniki zastonj. ——
Iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
Ustanovljeno leta 1900.
■n....  Odlikovan«	mnmu
london 1905.
Slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največ - o za tor o Urn snih
Pred nabavo kolesa ob bližajoči se seziji si izvolile pogledati mojo največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših Puchovih koles (edino zestopstvo) in prepričali se bedete o izborni kvaliteti. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in vsa popravila se izvršujejo v lastni mehanični delavnici.
Torej pozor, najboljši in najcenejši nakup le pri tvrdki
Zunanja naročita se izvršujejo hitro in ločno. ■ — Cene brez konkurence. =
V zalogi ie vedno do 600 kosov od 2 do «0 K komad, tako. da sl vsakdo lahko Izbere.
Poleg tega tmli najiiiie^i šivalni stroji.
—— Pouk za vezeni« breaplažno. '
Naročajte cenike za kolesa, šivalne stroje, ure In zlatnino, tudi    	po	pošti	prosto.	11—*
Ljubljana
Mestni trg 11-12,
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiži v i. nadstr,
naznanja cenjenim gostom, da igra vsaki dan
nova dunai : ska elitna
Začetek točno ob pol 9. uri zvečer,
Fran Krapeš.
Odgovorni urednik Radivoj Korene, Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«,
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina"!