Poštnina plačana ▼ gotovini. Številka I Uprava: Nebotičnik, Gajeva uL 1. Telefon 88-55. Cek. račun: Ljubljana Itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih le po praznikih!. St. §2 GLAS NABODA Naročnina na mesec Jw 18 Din. Za tujina 80 Din. UredniStvei Ljubljena, Nebotičnik, Gejeva uti-oe It L Telefon 88-58-Rokopisov ne vračamo Ljubljana, torek 3. marca 1936 Leto II. Bog sam ne more ustvariti leva z rogovi, ker ne bi mogel prevr* niti od njega samega za potreb* ne spoznanih naravnih zakonov, Goethe. Dnevna pratika Torek, 3. marca 1986. Katoličani: Kunlgunda. Pravoslavni: 19. februarja 1936. Dežurne lekarne v Ljubljani Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vič — Tržaška cesta. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek 3. marca Vesela božja pot. Gostovanje v Celju. Iz.ven. Sreda 4. marca Dies irae. Red Sreda. OPERA Torek 3. marca Apropos, kaj dela Andula? Red C. Sreda 4. marca Trubadur. Gostuje Mario Šimenc. Izven. — Razpis poletnega abonmaja. Opozarjamo na razpis poletnega abonmaja, ki ima 8 dramskih in 8 opernih predstav in se začne v ponedeljek 9. t. m. Cene so izredno ugodne z velikim popustom in se plačujejo v štirih zaporednih mesečnih obtokih. Pii-glase sprejema gledališka blagajna v dramskem gledališču. Vreme Dunajska napoved: Nezanesljivo najbrže pretežno oblačno vreme. Temperatura se ne bo spremenila. V krajih, kjer se bo začasno zjasnilo, bo nekoliko hladneje. Radio Ljubljana Torek, 3. marca. 11: Šolska ura: 12: plošče, 12.45: vreme, poročila, 13: čas, spored, obvestila, 13.15: radio orkester, 14:vreme, borza, 18: radio orkester: suito ruskih skladateljev, 18.40; Budita — Zveličar v japonski luči, g. Terseglav,. 19: čas, poročila, vreme, spored, obvestila, 19.30: Nacionalna ura, 20: Gorenjski trio, 21: Evropski koncert, češkoslovaške glasbe, prenos iz Prage, 22: čas, poročila, spored. 22.15: Pesmi iz daljnih dežel (plošče). Borza Za 3. marec Današnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev 1 kol. goldinar 29.69 l nemška marka 17.55 1 belga 7.36 1 šv. frank 14.27 1 angl. funt 215.57 1 a m. dolar 42.91 1 fr. frank 2.89 1 Kč 1.81 V privatnem kllrlngu 1 avstr, šiling 9.52 1 nemška marka 14.40 I angl. funt, 250.00 Smrt učenjaka Haag, 2. marca. g. V Utrecht« J® umni znani psihiater In neurolog Profesor dr. L. Bauman. Doživel 66 let. Brezposelni tehniki — Kriza zakona — Sava še grozi — Stražnika so hoteli pretepsti — Zmota lovskih oči — Kmečka samopomoč — Oče mrtev, sin pa umira — Grem v smrt... — Zapuščena nevesta Abesinska armada strta? Poraz rasa Kase Asmara, 2. marca m. Čete rasa Kase so v tridnevni ljuti borbi v Tembienu popolnoma uničene. Istotako se je zgodilo četam rasa Sejuma. Ras Kasa beži z nekim malim oddelkom proti severu-zapadu, da prekorači reko Tekaze. Čete pri Addi-Abiju so popolnoma obkoljene od italijanskih čet. Italijanski bombarderji bombardirajo bežeči oddelek rasa Kase. Izgube abesinske vojske so ogromne in je severna fronta absolutno zlomljena in izvojevana je celotna zmaga. Zaplenjeno je ogromno število pušk in materijala. Bitka je pričela 27. februarja in se je hitro končala. V Asmari je prebivalstvo navdušeno in tudi maršal Badoglio je izrazil svoje polno zadovoljstvo.^ Ras Kasa je doživel isto usodo kot ras Muhigcta. Avijacija še nadalje bombardira bežeče abesinske čete v Tembienu, da se izkoristi zmaga. Velike abesinske izgube Asmara, 2. maim. m. Pri zadmji bitki so Abesiinci utrpeli ogromne izgube. Med mrtvimi so našli več visokih abesinskih osebnosti-Askari so z vso besnostjo streljali na amharske in Šoanske vojake, katere zelo sovražijo. Domačini so preda-li vse puške, ki so jih odvzeli mrtvim vojakom, vodni komandi v Asmari. Badoglio zadovoljen Asmara, 2. marca. m. T.O poroča: Maršal Badoglio je danes sprejel novinarje raznih agencij in listov ter pred njimi poljvalil italijansko vojsko. Ženeva, 2. marca. w. Danes popoldne se prične zasedanje odbora osemnajsterice- Flandin se sestane danes najprej z Edenom, nato pa z Vaskoneelosom. Seja prične točno ob 15. uri. Dnevni red obsega: 1. sprejem predloga, da se sankcije povečajo in razširijo in eventualno prepove uvoz petroleja in drugih sirovin v Italijo; 2) poročilo strokovnjakov o uspehih dosedanjih sankcij. Zanimanje za zasedanje je veliko, posebno Italija pripisuje temu zasedanju velik pomen. Včeraj ponoči so Toldo, 2- marca. o. Po včerajšnjih vesteh se je dosedaj predalo okoli 800 upornikov, ki so se pokorili ukazu mikada. Mikado jih je opomnil na prisego in na čast Japonske vojske, posebej je pa I talijanske čete so v teku današnjega dne napredovale na celi črti. Na južni fronti so italijanske čete prodrle že preko Allate v Si-damu. Kraj Allate je že 5 dni v italijanski posesti- Bombardiranje se nadaljuje na vseh treh bojnih poljih. Včeraj s oitalijanska letala v Ogadenu bombardirala odde-le kabesinske vojske pri Dagabur-ju, ki je prenašal municijo, in ga uničala. Tudi ras Buruj se umika Adis A beba, 2. ma rca. 0- Iz strategičnih razlogov je ras Buruj umaknil svoje čete. namreč prispeli semkaj dopisniki vseh večjih italijanskih listov- Dokaz, da Italija res z največjim interesom spremlja, to ženevsko posvetovanje. Z ozirom na zadnjo vojno zmago v Abesiniji se pričakuje, da bo sedaj Italija pričela voditi diplomatsko vojno, kmtere cilj bo, da se ukinejo sankcije, ali vsaj, da se ne pooštre. Zadnjo zmago smatrajo v italijanskih krogih za odločilno in se pričakuje, da bo sedaj Italije le dostopna za likvidacije spora. poudaril, naj ne prelivajo bratske krvi. Temu je dodal, da je najboljše vrniti se v svoje kasarne. Če bodo to storili brez izgredov, jim bo odpuščeno. Mnogo jfc jo temu sledilo. Boječ se kazni, Je 18 ja- General Araki, novi mož Japonske, ki bo tudi novi diktator dežela Vzhajajočega sonca — Na tem stolu je sedel sam Ludvik IV. — Stol je vendar iz starejše do-r be! — No da, kupili so mu ga ža starega! ponskih oficirjev izvršilo samomor. Včerajšnje vesti tudi prinašajo, da ni ubit ministrski predsednik Okada. Ko so uporniki vdrli v njegovo stanovanje, se je skril in ves dan preždel v skrivališču-Ponoči so mu domači pomagali po. begniti. Ubit je bil neki njegov sorodnik, katerega so smatrali, da je ministrski predsednik. Okada se je javil pri začasnem predsedniku vlade Gotu, nakar je bil prf mikadu in mu podal ostavko svoje vlade. Mikado ostavke ni hoteti sprejeti in je rekel Okadi, da najbolje stori, če obdrži predsedniško mesto. Danes posveti v Ženevi Japonski uporniki se udajajo Jr Ne zahtevajte enostavno „eno tubo zobne paste", ne ampak izrecno kakovostno zobne pasto za veliko in malo Jugoslovanski proizvod Tuba Din. 8.- Dnevna kronika — Otroški kotiček smo radi preobilice drugega nujnega gradiva morali odložiti. Uvrstili ga bomo v jutrišnjo številko. Toliko našim malim prijateljem v vednost. . . — Odbor ljubljanske Filharmonije se obrača na vse slovenske skladatelje s prošnjo, da do 1. septembra 1936 vpošljejo orkestralne materiale — katere namerava ljubljanska Filharmonija izvajati na svojih simfoničnih koncertih. Vse podrobnosti se izve v pisarni Podsaveza muzičara Opera. — — Tenorist Marij Šimenc bo pel v sredo 4. t. m. prvič, na našem odru vlogo Manrica v Verdijevi operi Trubadur. Leonoro poje ga. Oljdekopova, grofa Luno — g. Janko, Azuceno — ga. Gogejeva. — O gomoljnih begonijah bo v sredo ob 19. v Predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval znani specialist g. Jože Kregar in Pokazal najnovejše begonije, ki bi z njimi lahko najcenejše okrasili okna in balkone tudi na bolj senčni strani. Kakor vsa predavanja podružnice SVD je tudi to za člane in nečlane brez vstopnine. — Drž. narodna šola v Mostah uprizori v sredo 4. t. m. oh pol 16. mladinsko spevoigro »Metuljčki in kresničke« na šentjakobskem odru v Mestnem domu. Glasba: Radovan Gobec, režija: Jelena Wrischer. Vstopnina: sedeži Din 10.. 8., 6, stojišča 3.— Din. Čisti dohodek je namenjen revni deci. Celje c— Socialna akcija za zbiranje prispevkov podjetnikov, trgovcev in drugih stanov za brezposelne se ni kaj prida obnesla. Občinski svet je na zadnji seji sklenil, da se bo pobirata 5 odstotna doklada na neposrednem davku za vzdrževamje brezposelnih. c— Bogastvo celjske občine, to je nepremičnine so oceni’ene na 22,333.993.24 Din. Več objektov in zemljišč je naprodaj, tako bo tudi del Kvatemikovega posestva razpaircebranega in prodanega. c— V februarju je umrlo v Celin 36 oseb, in sicer 26 v bolnici. 10 pa v mestu. c— Tujcev je prišlo februarja v Celje 903, od teh je b;lo 140 iroo-zemcev, ostali pa Jugoslovani. Januarja je bita pa 944 tujcev. Lani v februarju pa 768 tujcev. Tujski pronW torej napreduje. Poročnik Ausima Tokio, 2. marca. o. Poročajo, da poročnik Aušima, ki je skupno s svojo soprogo izvršd samomor, ni pripadal upornikom, temveč *e celo sodeloval pri akciji za udušenje upora. Poročnik se je ustrelil iz razloga, ker ni hotel preživeti srn-motie, ki so jo uporniške čete prizadele japonski vojski jn ker ni hotel gledati poboja med vojaki. Grozna nesreča na Celovški cesti Oče mrtev, Ljubljana, 2. marca. Neprevidnost šoferjev ali pa tudi samih gospodov lastnikov vedno znova in znova povzroči teške avto nesreče. Če pa še igra alkohol svojo nesrečno vlogo po« leg, je pa seveda še hujše. 80 km na uro! V nedeljo ponoči okrog pol 12. se je vračata domov družina User j a Ivana, služitelja rudarske* ga glavarstva v Ljubljani. User Amalija, žena, hčerka Amalija in sinova Miroslav in Zdenko so šli z očetom po Celovški cesti proti Ljubljani, kakih 500 metrov nad mitnico v Šiški na izogibališču ce* stne železnice je pa hipoma pri* vozil za njimi osebni avto mest* nega zdravnika dr. Gvida Debe* Ijaika, ki je tudi šofiral avto ter vozil še dva druga gosta. Avto je slu umira vozil s hitrostjo nad 80 km na uro! V tem divjem tempu je av» to zavozil v Userjevo družino. Obležala sta dva, drugi pa so na srečo odskočili! Oče Ivan User je bil nevarno poškodovan po glavi, imel je pa tudi težke no* tranje poškodbe. Sin 14*letni Zdenko je pa tudi poškodovan po vsem telesu. Us er j a so pre* peljali v bolnico, kjer je umrl, sin se pa bori s smrtjo. Policija je uvedla za to tragično nesrečo strogo preiskavo, ki bo ugotovila, kdo je pravzaprav zakrivil gro* zno nesrečo. Na razpolago je mnogo prič, ki so videle dogo* dek sam iz bližine, ki pa zelo obremenilno izpovedujejo za dr. Debeljaka. Na posado za 999 let Ljubljana, 2. marca. Danes so bile na policiji zopet na vrsti goljufije, tatvine, poneverbe! Tatovič Nikola, star 26 let, prodajalec preprog, doma iz Dtrez-i»:ce pri Ogulinu, je v Kranju tako sijajno kupčeval, da ga sedaj dolžijo goljufije za Din 4.000.— Sodišče mu bo naložilo pokoro. Tam pred palačo OUZD je pustil nekdo damsko kolo, kmalu je pa kolo izginilo. Iskal ga je, pa je našel majhno deklico, ki se je vozita na njem. Zadeva bi pa bila še kolikor toliko nedolžna, če ne bi ugotovili, da se je ta deklica predknatkiim enaiko pregrešila nad štiirikotesniim vozičkom tam za bolnico. Policija sedaj ponuja ta voziček, ki ima na zadnji strani pritrjeno podkev, pravemu lastniku. Nekdo se je pregrešil nad ni-kljasto urno ter srebrno v ere žic o, ter si jo sposodil za 999 let. Pred nakupom te ure polčcija svari. Divji hlapec itd. Sleparije, tatvine ... Ljubljana, 2.marca. Mali desetletni pastirček Lamovšek Stanko je pasel svoje govedo irtimo na travnikih tam okoli St. Ruperta na Dolenjskem. Prišel pa je sosedov hlapec ter radi spora glede meje tako divje preteoel ubogega pastirčka, da re njegovo stan;e prav resno. Delavec Do v jak Franc, stanujoč na Cesti dveh cesarjev se je sprl s svojimi tovariši. Nekdo mu je porinil nož v roko. Poškodba ni nevarna. Zupec Jernej, brezposelni iz Ljubljane je pa nesrečno prišel pod vojaški avto ter se potolkel po vsem telesu. In tako se vrstita nesreče kar naprej v nedogled. Bolnica jih gostoljubno sprejema, leči vse poškodbe ter vrača nazaj v živ-Ijenje zopet cele._____________ — Ne, ne, le pustimo, gospod Nerga je že dober novinar. Ima prav originalne ideje! — Da, kar se tiče Pravopisa. NAJVEČJO PREMIJO DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE Din 2,000.000.- je zadela srečka St. 13987, od katere je % prodala v Slovenijo znana kolektora Milana Lavriča — Beograd — Poenkareova 25 (telef. 24815, poštni predal 450). Srečko je kolektura dne 1. marca t. 1. takoj izplačala V Sloveniji. Poleg tega so zadele srečko : Din 100.000 % 57.895 Din 50.000 % 63.629 Din 50.000 Vi. 15.656 Din 40.000 Vi 15.699 Din 50.000 Vi 25.559 Itd. Vse te srečke je prodala omenjena srečna kolektura. Zato kupujte — naročajte srečke za novo 32. kolo od MILANA LAVRIČA, M posluje na obče zadovoljstvo svojih cenjenih odjemalcev. Beseda dneva Kdor hodi pravično in govori pošteno, kdor zaničuje dobiček po zvijači, kdor stresa roke svo* je, da ne prejme podkupila, kdor si maši uho, da ne sliši naklepov o prelitju krvi, in zatiska oči, da ne vidi zlega: ta bo prebival v krajih previsokih, skalni branik bode grad njegov, kruh njegov se mu bo dajal, vode mu ne bodo usehnile. (Knjiga Izaija proroka, pogl-33, 15 — 16.) Slovenija samo 4 |» za javne naprave Ljuljana, 2. marca. V nedeljo je imelo občni zbor tudi Združenje graditeljev, ki so najbolj prizadeti od krize. Predsednik stavbenik Ivan Bricelj, ki je v vseh gospodarskih krogih znan strokovnjak in borec za pravice naših krajev, je spet poročal o katastrofalnih posledicah krize, obenem je pa tudi pokazal smernice, kako naj bi ublažili te obupne razmere. V Ljubljani in okotiti je bito na dražbi prodornih 69 posestev pod cenilno vrednostjo da so dosegla le 65 odstotkov cenilne vrednosti. Javna dela so le malenkostna, a zasebna gradbena delavnost je padla tako globoko, da povprečna zaposlitev v tej stroki znaša samo še 10 odst. zaposlitve leta 1930. Država je investirala za ceste, železnice im druge javne naprave 5600 mi titanov, a od teh milijard je Slovenija dobita le 230 miiJitanov a M dobre 4 odstotke, čeprav razmeroma plačamo največ davkov v državi. Takoj je zaradi tu iškega prometa treba pričeti graditi avtomobilske ceste! Za odprava brezposelnosti nameravajo ustanoviti delavske bataljone. Ker pa je v Sloveniji 50.000 delavcev brez dela, bi morali imeti za njih mezde 30 milijonov na mesec, če bi jim plačevaiSi po 25 iDn na dan. To vsote pa ne zmoremo! Država naj preišče, kako so bogataši prišli do premoženja. Nepošteno pridobljeno bogastvo naj bo konfiscirano v prid države in takoj bodo polne državne blagajne. Razen tega je pa tudi važno, zakaj je narodna banka bita prisiljena zmanjšati obtok denarja, da večina naroda zato trpi, drugi imajo pa ogromne koristi. Od 79 naših gradbenih podjetij jih je 14 bilo priseljenih ustaviti obrat. Leta 1932. je imela gradbena stroka še 276 vajencev. sedaj jih ima pa samo še 81. Za svoje požrtvovalno 16 letn i delo v odboru, ko je bil 12 lej tudi predsednik, so zborovalci soglasno izvolili Ivana Briclja za častnega člana- Kmečka samopomoč tudi v Sloveniji Vsi naši kmetje se morajo združiti v tej akciji Maribor m— Kino. Grajski: Sijajna veseloigra »Prava ljubezen — kriv denar«. — Union: Danes še »Pra ški študent«. Jutri največji zvočni film vseh časov »Golgota«. m— Gledališke novice. Premiera operete »Cigan baron« bo predvidoma v četrtek, 5. marca. V soboto 7. in nedeljo 8. marca gostuje bivši tenor mariborske operete g. Ciril Bratuž, Idi je sedaj član beograjskega gledališča. Nastopil bo v »Bajaderi« in »Veselemu kmetiču«. m— Šahovsko prvenstvo. V VIII. kolu je Bien premagal Do-brila, Mešiček Strnišo, Stupan Perglerja, dr. Lipaj Bušterja vn Kornič Kukovca. V prvenstvu vodijo Stupan s 6, Ben 5 m pol ter dr. Lipaj s 5 točkami. m— Redek lovski plen. Pni Sv. Lenartu v Slov. goricah je lovski čuvaj Srečko Zinke ustrelil črno uralsko sovo. m— Obsojen vlomilec. Mali kazenski senant je obsodil na 10 mesecev strogega zapora 28-fct-nega čevljarja Jurija Senekairia iz Sp. Gaštajra, ker je izvršil več vlomov v viničarije v Slov. goricah ter se pri tem založil s slanino in klobasami. m— Volitve v Studencih. Za Občinske volitve, ki bodo 29. marca v Studencih, bosta vloženi dve listi, ena bo narodno-slo-, gaška, druga pa marksistična. m— Halo. radio Maribor! Ta klic naj bi čim prej odmeval iz naših radio aparatov. Na za doji občinski soji je bil sestavljen akcijski odbor, ki se bo potrudil, da dobi Maribor čim prej po mož no radio oddajno postajo. Odboru načeluje župan g. dr. Juvam. m— Usoda gradu odločena Nesrečen nakup mariborskega gradu je končno likvidiran s tem, da bo del prostorov preurejen v muzej, nadalje bo v gradu studijska knjižnica, mestna posveto, valnica in še nekaj poslovnih prostorov. Vendar bo tudi ta preureditev veljala občane okol: poldrag mfiHkvn dinarjev. — Literarni večer bo v petek, 6. t. m. v Ljudski univerzi. Svoja dela bodo čitali: gdč. L. Petelin, V Taufer in gg. JVV.rao Jarc, Fr. Seliškar in Franjo Roš. m— »Atentatorji« pred sodniki. Te dni je bila pred mariborskim 'sodiščem razprava prati trem čevljaslkim pomočnikom, ki so osumijeinli, da so 29. oktobra lanskega leta s kamenjem razbili 5 Velikih izložbenih šip mamiborske prodajalne »Bat’e« in s tem napraviti za 21 tisoč dinarjev škode. 'Razprava je zaradi zaslišanja novih prič preložena, m— »Nevarnosti v gorah« je naslov predavanja, ki ga bo imel v sredo, 4. t. m. ob 20. v dvorani Ljudske univerze g. Fran Vilhar iz Ljubljane. Predavanje je pod okriljem alpinistične šoile SRD. m— Hude posledice zastruplje-nja z bencotom so se pojavile pri Žrtvi Golcu , ki je še vedno v bolnišnici. Pričeti so mu izpadati lasje m zobje. m— Nogometno prvenstvo. Nogometna prvenstvena tekma med •SSK Mariborom im CSK iz Čakovca je končala 1 : 1 (1 : 1). Maribor je mastopi! z nekaterimi rezervnimi igralci m je podal slabšo igro kot preteklo nedeljo. I Zveza Slovenskih kmetov je sklicala v soboto v dvorani Km e* tijske družbe širšo sejo, na ka* teri se je razpravljalo o smotreni izvedbi kmetske samopomoči tudi v Sloveniji, kot so jo z uspehom pokrcnili na Hrvaškem. Predsednik Zveze g. nar. poslanec Albin Koman je v uvodnem govoru povdarjal potrebo take akcije, nakar je nar. poslanec g. Milan Mravlje v daljšem govoru opisal način in sredstva za tako kmetsko samopomoč. Ko je pred očil, da druge stanove država mnogo učinkoviteje ščiti, ko n. pr. daje bankam zaščito, po kate« rih se orne lahko sanirajo v par letih, dočim s kmetsko zaščito kmetom ne daje možnosti, da bi se sanirali v 10. 20 letih, so mu številni zborovalci pritrjevali in soglašali z njegovim predlogom, naj vso akcijo pri nas vzame v roke Kmetijska družba, ki je kot nepolitična gospodarska predstav niča našega kmeta edina v to poklicana Kmetijska družba je poklicana G. narodni poslanec je v naddj-njem svojem govoru podrobno opisal gospodarsko samopomoč hrvatskih kmetov, ki gre za tem, da se na vsakem sejmu pojavi sejmski odbor, ki določa za vsako živinče ceno, izpod katere ga pod nobenim pogojem ne sme prodati, pa magari da ga sploh ne proda. Dobiček bo imel v tem, ko bo na prihodnjem sejmu isto živinče lahko prodal po ceni, določeni od sejmskega odbora, ker se bodo na ta način s pomočjo organizacije sejmskih odborov in kmečke discipline cene živini dvignile. Kmetijska družba ima po vsej Sloveniji svoje podružnice, zato ji izvedba te akcije ne bo pretežka, v ostalem pa je k sodelovanju pritegniti vse kmetske organizacije, ne glede na politično pobarvanost. saj gre za rešitev našega kmeta iz skrajne stiske. Tudi kadar se na vasi pojavi ogenj, nihče ne vpraša, komu gori hiša, temveč vsi hitijo gasit. Zato smo overjeni, da bo tudi ta akcija našla pri vseh orga nizacijah smisel za potrebo skupnega sodelovanja. Kmečki sejmski odbori Ravnatelj Kmetijske družbe g. mg. Ferlinc je poročal, v koliko je družba že doslej storila na druge načine za dvig cene živini, saj je celo zadnji teden dosegla povprečno ceno Din 3.80 za kg. Povdarjal pa je, da je vse delovanje in stremljenje Kmetijske družbe po izboljšanju cen kmetskim pridelkom več ali manj oslonjeno le na njeno delo, med tem ko poklicani krogi za stvar ne najdejo dovolj razumevanja. Tudi za akcijo gospodarske samo pomoči po zgledu Hrvatske je družba že pred tednom razposlala svojim podružnicam okrožni- co. Vsekakor je Kmetijska družba pripravljena vzeti vso organizacijo sejmskih odborov in gospodarske samopomoči v Sloveniji v svoje roke, če bo našla potrebno razumevanje za skupen, složen in le tako edino uspešen nastop. Na predlog g. Babnika iz St. Vida se je sestavil pripravljalni odbor (narodna poslanca gg. Koman in Mravlje, oba Babnika, Janhar, ing. Ferlinc, nač. Ivo Sancin in Novak), ki naj pripravi ves materijal za širši sestanek, ki naj bo v sredo 4. marca. Na ta sestanek je treba povabiti zastopnike Kmetijske druž be, Zveze slov. kmetov, kmetske Zveze, Zveze absolventov kmetijskih šol, Zveze slovenskih zadrug, Zadružne zveze in zastopnika banovine. Tudi navzoči ravnatelj Zveze slovenskih zadrug g. Fran Trček je podal iz izku- Zapuščena nevesta 82.560 Din odškodnine Beograd. 1. marca Advokat dr. Jože Ravnik je pred meseci v Beogradu vložil odškodninsko tožbo proti mlademu beograjskemu industrijalcu Bošku Hadži-Boško-viču. Dr. Ravnik je zastoPal namreč Ljubljančanko, mlado in lepo P. J., hčerko uglednega ljubljanskega ravnatelja. Gospodična P. je Hadži-Boškoviča tožila za 42.000 Din za škodo, ki jo je utrpela, ko si je nabavila opremo in za zdravljenje, ko je nevarno obolela, ker je nekega dno prišlo iz Beograda v Ljubljano pisemce, ki je gospodični sporočilo, da — poroke ne bo. 100.000 Din pa je zahtevala za moralno škodo, ki jo je utrpela. Hadži-Boškovič je bil namreč skoraj 4 mesece ženin gdč. P. Spoznala sta se na Bledu 1.1982. Boškovičevo sr ce se je razvnelo za mlado lepotico, ki je bila tisto sezono izvoljena za miss Bled. Po kratkem Poznanstvu so proslavili zaroko. Vse je bilo v najlepšem redu. Ženin je obetal mladi nevesti nebesa na zemlji. Zahteval je tudi, da je izstopila iz šole. Nekega dne se je P. poslovila od svojih tovarišic v 8. razredu gimnazije. Pripravljala se je za gospo bogatega beograjskega industrijalca. Ženin je odpotoval seveda z Bleda nazaj v Beograd. Med tem sta si vroče dopisovala. Nežna pisemca so se križala mod prestolnico in Ljubljano. Nevesto je Boškovič povabil tudi v Beograd. Spoznati mora ženinovo družino, očeta. . . Toda oče je bil bolan. Nevesta ga ni imela prilike spoznati. Prišla Pa je hladna in otožna jesen, ki jo nekega dne prinesla v Ljubljano iz Beograda pismo, ki je pomenilo za ml »d o P. veliko razočaranje. Boško ji jo sporočil, da je ne more vzeti >a ženo. . . Maja meseca lan! je okrožno sodi- stev v drugih državah za izvedbo kmetske samopomoči tehtne razloge in navodila. Ne razdirati ! Ker se naš list krepko zavzema za interese malega človeka, torej predvsem za kmetske interese, moramo samo izkreno pozdraviti prve korake zboljšanja položaja našega kmeta. Pripominjamo, da je včeraj v nedeljo, bil podoben sestanek Kmetske zveze, kjer se je razpravljalo o tem važnem vprašanju. Kljub zaostrenemu zadevnemu poročilu v današnjem »Slovencu« smo mnenja, da bodo kmetje sami uvideli, da jih more rešiti le skupen složen nastop in da jim škoduje vsakdo, kdor bi pri tej priliki, ko bije zanje dvanajsta ura, skušal sejati razdor in jih iz kakih političnih interesov odvajati od složnosti in potrebe vzajemnosti. šče v Beogradu odločilo, da mora Hadži-Boškovič plačati zapuščeni nevesti 138.560 Din odškodnine z obrestmi in poravnati tudi vse pravdne stroške. Sodišče se je uverilo, da je zaradi razdrte zaroke dekle utrpelo ros veliko moralno in gmotno škodo. Apelacijske sodišče je pred dnevi razpravljalo o tej tožbi in je zmanjšalo prvotno določeno odškodnino na 82.570 Din. Kriza zakona Ljubhana, 2. marca. K vsem mogočim krizam se ja pridružila zadnja leta še kriza zakona ali družine. Med tem ko državniki počasi le uvidevajo, da je treba zaščititi industrijo, kmeta in banke, ni duha ne sluha o mi sla; da bi bito treba najprvo zaščititi zakon, mater, družino in otroke. Nasprotno, družabni red in kriza v njem onemogočata čedal.e bolj sklepanje zakonov in ustvariauje zdravih družin. Da je res tako, nam kažejo najbolje številke. Po vojni je bila Jugoslavija na prvem mestu v Evropi glede števila sklenjenih zakonov. In sicer je prišlo nad 10 zakonov na 1000 prebivalcev ali okoli 60 zakoncev na i000 za zakon sposobn h prebivalcev. ,7.a nami ie prišla Madžarska s 36 zakonci na 1000 za zakon sposobnih. Leta 1930. je še prišlo 10 zakonov na 1000 prebivalcev v Jugoslaviji, po tem letu je pa začelo število zakonov stalno padati. Po lansk: statistiki pride zadnja leta na 1000 prebivalcev samo še 7 zakonov. Po posameznih banovinah je znašalo število zakenov okoli 10 na 1000 prebivalcev, le v dravski banovini jih je bilo samo 8. Danes seveda v nobeni banovini ne pride več niti 8 zakonov na 100 pre-bivalcev. Čitaj „Glas" Oni so na mizo skočili! Stražnika so hoteli pretepsti Čitalnica novega LZ 128, ki mu po pravici pravijo »leteči hotel«, saj je opremljen z vso udobnostjo za potnike. Na sliki vidite okna, skozi katere potniki lahko opazujejo na vse strani pokrajino med letom Grem v smrt... zaradi nesrečne ljubezni, je napisal Plahuta Ljubljana, 2. marca Luni na Sv. Jožeta so se s Hrušice pod Ljubljano peljali fantje France in Ivan Hočevar, Janez Hlebš, France Pogačar in Jernej Šušteršič na Ig konja kupovat. Po obligatnem dolgotrajnem pogajanju so kupčijo sklenili in jo tudi zalili, a med potjo proti domu so se ustavili še v Kastelčevi gostilni v Babni gori"!. Na kratkem dopustu je bil pa Prav tedaj tam tudi mlad in krepak ljubljanski policijski stražnik. Kakor so pa fantje s Hrušice zagledali policijsko uniformo, že tudi pričeli izzivati ter po starem preizkušenem pretepa-fikem običaju najprej razbili svetilj-ko, nato pa udarili s stoli, noži in drugimi Pripravami za boj. Na bojišču je ostalo kup razbitih kozarcev in šip ter stolov in nekaj bolj ali manj poškodovanih stražnikovih znan c'ev. Celo nad gostilničarja so se spravili. K sreskemu sodišču so pripeljali tudi advokata, vendar so bili pa vsi Ljubljana, 2. marca Kakor gora je stari zapriseženi lovec Lojze Košir z Gozda, ki varuje divjačino pred divjimi lovci po Martuljku. Brada mu je že osivela, da je siv od temena do pote kakor skala, ki sc na njej zeleni mi šivi svetijo kakor mah ali šopki planinskih rasi lin. In tudi nepremakljiv poštenjak je. kakor so nepremakljive pečine in čeri. ki je že vse objezel za gamsi in divjimi lovei v večni nevarnosti za življenje. Vajen je molka planin in redke, počasne, premišljene in previdne so njegove besede, kakor stopnje po ledenih strminah. Strast je strast Luni meseca novembra je spremljal v Martuljek ban. svetnika dr. Vidmarja. ki ga je lastnik lovišča, rav nalolj Avgust Praprotnik povabil na gamse. Nedaleč sta na jasi zagledala močnega gamsa, tedaj je pa pretrgal ibino sirek Popolnoma jasno sta oba lovca videla na tratiei divjega lovca. Ko je lovski tat vstal in jel bežati, je Lojze skozi frieder na Ulf) m na tanko spoznal Janeza, ki ga je imel ž.e dolgo na piki. Tudi graničarji so ga že prej prijeli, da j.- ustrelil gamsa, a bil je ludi že kaznovan zaradi 'divjega lova. Straši je strast, in le malo jih je ki bi jih kazni poboljšale, da hi se odpovedali čarom in nasladam lova v planinah. V Kranjski gori so Janezu obsodili zaradi prvega gamsa na IO11O Din odškodnine, za drugega pa na - meseca. ali Janez se je pritožil, ker ima priče, da je feda i doma vozil gnojnico Janez ima pa brala Jožeta, ki mu je precej podoben, da Lojze lakoj ni bil gotov, kateri obeh bratov je bil. iPu je natanko izmeril odtis čevlja v Snegu. Toliko in (oliko je Idi čevelj 'dolg in širok, take mere je imela peta. toliko vrsi žebljev, a na eni Strani je bilo le 0 žebljev. Natanko vse, kakor Jarfezov čevelj! Tudi Janezove plave oči so sc kar posvetile v triedrn. Ob 3. popoldne je bilo in Janez trdi, da ni mogel bili v Martuljku. ker so ga tedaj videli doma. . obsojeni na denarne globe od 200 do 600 Din. Pritožili so se, a advokata niso več najeli in so se zagovarjali sami na št. 70. pred malim senatom. Izzivali niso seveda in kakopak tudi okajeni niso bili po konjski kupčiji, pač so bili pa grdo napadeni in so se samo branili. Toda rešpekt imajo fantje vendar pred policijo in pred senatom. stražatika vsi onikajo »Oni so na mizo skočili« dolže stražnika, kar pa seveda ni res, prav tako jim pa senat seveda tudi drugega ni verjel. Tako je bil njih priziv zavrnjen, edino Francetu Pogačarju je pomagal, da je bil popolnoma oPro-ščon, ker je ostal pri mizi. a tudi Hlebš Janez ho plačal samo 200 Din, drugi pa že pred določene vsote. Ge pa no bodo plačali, bodo pa sedeli, a najbolj jih bodo boleli stroški. Drago so kupili tistega ižanskega konjička!. Presneto natančen je predsednik senata s. o. s. Kralj. Kar nič se ne zanese na Lojzetovo nezmotljivost in ga zvija in stiska, da je staremu lovcu že kar dosti. Premišlja in Premišlja. da se ne bi pregrešil s kako, če ludi: najmanjšo neresnico. Lagal pa ne bi na sodnij' za ves svet. čeprav je lovce! Dr. Vidmar je seveda vse do pičice potrdil, kakor je povedal Lojze, a kaj pomaga, če pa ne pozna niti Jožeta niti Janeza! Vlak sc me moti! Priča Peter Robič je pa ugleden in resen veljak z lastno elektrarno in trgovino poleg lepe domačije. Dobro se spominja, da je Prav ob 3. videl Janeza voziti gnojnico pri domu. Sosedov hlapec Jože je kaj zal fant v pražnji rjavi obleki z zelenimi našivi! Tudi on je videl Janeza ob sodu z. gnojnico oh 3„ ko je prihajal vlak z Jesenic* * No. in vlak se ne moti! Zagovornik dr. Vovk je med drugim tudi povedal, da je uro hoda od Janezovega doma do prostora, kjer je bil tedaj Janezu tako podobni divji lovce, in sodniki so dali Janezovi pritožbi prav ter ga obeh kazni po polnoma oprostili. Gevlje lahko pač tudi drug obuje in takemu možu. kakršen je Peter, se mora tudi verjeti. Stari lovne Lojze je pa še vedno premišljal. Hudo mn je bilo da hi se bi! vendar le motil, še nikdar v življenju ni dela! krivice! Doliro je še mirno sta! pred klopmi da je že drugi sedel na založni klopi. Naposled je pa spet počasi dejal sodnikom• Se nekaj sem pozabil-, a bilo je prepozno. Gost v gostilni: Ali imate divin raco? Vn.takar: Ne, gospod, ampak lahko vam raco naredimo d vjo. * — GosPod šef. Hotel sem biti povsem siguren, pa sem devetkrat seštel tele vsote. — Tako je prav. — Ampak gospod šef, dobil sem tudi desel različnih vsol! Ljubljana, 2. marca. Živimo v nemirnih časih, ko nima vse naše življenje več prave cene, kar razjeda našo družbo. demoraliiziira ter ubija čut človeškega dostojanstva. Uboji, umorni, samomori, moralični delikti vedno znova im znova opozarjajo. da je nekaj gnilega . . Grozna najdha V nedeljo je šel železniški uslužbenec Dama jel Burkeljca zjutraj ob tničetrt na sedem po železniškem tiru nižje od viadukta v smeri od Ljubljane tor zagledal na progi grozno razmrcvarjeno moško truplo. Posamezni kosi so bili raznešenii vsepovsod. Obvestil je takoj vse pristojne oblasti o tej žalostni najdbi. Zbrali so posamezne kose in jih položili v krsto. Našli so tudi legitimacijo na ime Bennard Plahuta, rojen leta 1008. v Batuj! pri Gorici. O samomoru so zvedeli tele podroh-nosih': Prosil je za revoiver Pokojni Plahuta je bil do nedavnega Iriiftbov v nebotičniku. Zaradi nekih n črednosti je uprava nekaj personala odslovila, nekaj pa premenjala. Med odslov-Ijenhnj je bil tudi Plahuta. Ime! je pa tudi svojo zaročen ko, s katero se pa nista pozneje več to-l"ko razumela, bodriš i zaradi te redukcije iz službe, bodisi zaradi drugih nesoglasij. Svojemu pri la teliu je še pretekli četrtek izjavil. da nc ho več dolgo žiivel. Ooisoval mn je svoje težave pri iskaneu službe, kako je ponovno prosil za sprejem nazaj, pa brezuspešno. Povpraševal je za revolver. vendar so vsi (o smatrali le kot manj posrečenio šalo, posebno ker je bil Plahuta vesel, nasmejan fant. V soboto se ie še mndiT v gostilni pirf Levu ter je igral. In potem je odšel s sklepom v c-eif v smrt Zadnje pismo Napisal ie pismo, v katerem pravi: »Sedal bodo na siti tisti, k*i so mi odžrk silnžbo!« Končava pa to nesrečno pristno: »Grem pa v smrt radi nesrečne ljubezni!« V mrtvašnici Naš poročevalec ga je obiskal v mrtvašnici pri sv. Krištofu. . Sam leži v preprosti krsti v za- | klenjeni mrtvašnid. Ljudje so vso nedeljo prihajali na pokopaffišče in se vračali, ker je mrtvašnica zaprta. Le reporterjevi radovednosti je bilo usteženo. Za š kr tal je ključ v '/.atih in stopil sem v mrak mrtvašnice. Vse tiho! Na levi na kameniti mizi črna krsta, v njej vesel fant, sedaj čudno miren! Dvignejo pokrov; ubogi Bernard! Le za silo so ga sestavili slkuipaj, ob nogah nekaj cunj, sicer je pa lokomotiva strgala vso obleko z njega. Le brezoblična^ masa cunj, krvi. kosti in mesa! Žrtev brezposelnosti ter nesrečne tragične usode, ki ji pravimo tudi ljubezen! Legiosiarp združeni Celje, 2. marca. V nedeljo so v Celju zborovali zastopniki Zveze Maistrovih bor. cev, zagrebškega Združenja borcev - dobrovoljcev za svobodo severnih krajev Jugoslavije, sre-ske organizacije dobrovoljcev, Malgajevih četnikov, poslanec Dobršek je zastopal beograjski oblastni odbor Legije koroških borcev, otvoril pa je konferenco sam predsednik glavnega odbora Legije koroških borcev, agilni podpolkovnik v p. Miiivojevič iz Ljubljane. Zborovanju je predsedoval zagrebški delegat Hudoklin, zlasti pa je bito razveseljivo .poroči,to narodnega poslanca Dobrška, da organizacija koroških borcev v Beogradu prav živahno napreduje. Po govorih delegatov je bila soglasno sklenjena združitev vseh treh sorodnih organizacij v Zvezo legionarjev Jugoslavije. Vsaka organizacija delegira po 4 člane v eksekutivo, ki skliče proti koncu meseca spet konferenco no Zidanem mostu. Odposlane so Me tudi vdanostne brzojavke im sklenjena resolucija, ki vabi tudi Zvezo vojnih dobrovoljcev v Zvezo legionarjev. Druga resolucija zahteva priznanje pravice dobrovoljstva vsem ornim, ki so sc ob prevratu prostovoljno javili v dobroveljske odrede, a sprejeta je bila tudi spomenica glede usode rojakov na Koroškem. Bistre Imske ©el Jasiezove? ki $0 s® — zmotile Romunska kraljica Elizabeta, ki je Umrla pred 20 leti in si v književnosti pridobila slavo kot pisateljica z imenom Carmen Sylva Japonski notranji minister Goto, ki le bn prvi kandidat za sestavo nove vlade po vojaškem krvoprelitiu Lani je letelo 4.273 potnikov Beograd, 1. marca. Iz poročila tajništva »Družbe za zračni promet Aeroput« je razvidno, da so letala na vseh pru-8ah v Jugoslaviji lani prevozila 4.273 potnikov ter 36.431 kg prtljaste, 11.105 kg blaga in 2.013 kg pošte. Letala so prevozila nad našo državo 257.830 km, tuja letala pa, ki vozijo nad našo državo v tuje države, so prevozila nad našo državo 526.517 km. V teku letošnjega leta se bo vršil zračni promet na tehle progah: Beograd-Bprovo- Zagreb, Zagreb- Sušak. Mubljana, Beograd- Niš- Skoplje, ^koplje- Bitoli- Solun, Beograd-^arajevo- Dubrovnik. V načrtu je ha^še podaljšana zveza češkoslovaškega letalstva, ki ho s hidro-®vioni vezal Sušak, Split in Du-hrovmk. Duhoviti vlomilci Pančevo, 29. iebr. V vas Crepaji so vlomile' ponoči obiskali poštni urad. Nadejali so se Kotovo obilnega plena, sai jie bilo Pred prvim, toda imeli so smolo, jadnik je že prej ta dan izplačal se obveznosti in v b'agajni je Ostalo samo še pol dinarja. Ko so ”>tnilci do večurnem napornem gijlu odprli blagajno in našli v njej , J para, je udar ila na dan n;ih du-ovitost. Pritožili so poleg po] di-arskega novčiča čisto nov svoj — ■j,, d-narski novčič ter neopaženo IžSmili v nog kitajte „Glas naroda" Včeraj še Peking — danes Peiping V prestolnici kitajskih cesarjev Zanimivo nam opisuje ameriški časnikar Rov Brisbome dandanašnji Peking, nekdanjo prestolnico kitajskih cesarjev. Na potu v Mandžurijo sem se ustavil na tem kraju, ki je bil več tisoč let središče ogromne države s prastaro kulturo. Od same spoštljivosti sem mislil, da bom moral na kolodvoru obuti copate, preden bom smel stopiti v mesto. Nameslto tega pa je stala tu vršita avtotaksijev, ki so me vsi hoteli popeljati do Grand-hotiela. Magacin z enotno ceno Prvo, kar je zbudilo na ulicah mejo pozornost, je bila prostrana moderna trgovska hiša — magacin — z enotno ceno. Tam je mrgolelo dam s kompliciranimi itakastimi frizurami, ki so kupovale vosek za parkete in ameriške parfume. Glasno so čebljale vse vprek in je bila tolažba zame, da nisem razumel nobene besede. Moje oko se je posebno spotikalo na tem, da so k svojim krasno pisanim svilenim kimonom nosile moderne klobuke. Samo dve srčkani dekletci, ki sta strogo varovali staro kitajsko nošo. sta zbudili moje dopada: enje. Ko pa sem hoteli malo stopiti za n ima. sta mi ušli pred nosom v elegantnem avtu znamke Packard. Časopisi! Nekaj pozneje se je zadrla name prodajalka časopisov, ker sem dvajset minut zamišljeno stal pred njenim kioskom, ne da hi kaj kupil. Je pa tudi tak kitajski časopisni k'iosk kolosalno zanimiv, za raziskovalca hieroglifov bi bila to sijajna paša. N kdar ne bi mislil, da je tukaj toliko časopisov. Šele prijatelj Li me e moral spomniti, da je v Pekngu izšel prvi časopis sveta. Bilo je to leta 714. po Kristu, in list se je imenoval »King Pao« — po naše HJradni list«. Zaklete palače Stari Peking je v sedanji republiki obsojen na počasno, a gotovo smrt. Svetišča propadajo druga za drugim. V »prepovedanem mestu«, kjer je še pred dvajsetimi let: prebival cesar »sin nebes«, stojijo vse palače prazne. Poslikane stene dobivajo razpoke, okraski se krušijo, — nihče ne misli na popravilo. Sedemtisoč ljudi je živelo nekoč na tem cesarskem dvoru, točeni od ostalega sveta. Moj sprem'je-valec, nekdanji cesarski komornik. izkuša pričarati slike iz m milih Časov. V tem labirintu tnarmor-nh teras 'n arkad so se sprehaivli princi, mandarini, kurtizane, evnuhi, sužnji in vojščaki njegovega veličanstva. Gor čez tiste blešče če stopnice je ob slovesnih pril;-kah stopal »sin nebes«. Zelen zmaj jih varuje, in še danes si ne upa nihče j h oskruniti. Kako kratka, doba je šele od tega! A danes pogana med marmornim tlakom plevel, in v Š:rnih dvoranah stojijo zapuščeni zlati P res tol:, kijih stražijo grbavi bronasti levi. Tako mine slava svata. Le cesarski vrtovi s sinjimi paviljoni in ribniki, pokritimi s cvetočim lotosom, se bohotjo v bujnem zelenju. Narava ne more strohneti. Malenkosti Peiping 1936. je kraj zeitile, kjer se dnevni dogodki odigravajo dramatično, ne da bi jih kdo jemal kakorkoli tragično*. Tifus in kolera strašita okoli vsak dan. Tu mrgoli morilcev, cestnih, železniških io morskih roparjev. A noben človek se radi tega ne vznemirja. Najgroznejše novice izgubljajo v ozračju tega čudnega mesta svoto grozovitost. Z optimistično ravnodušnostjo jih gleda svet v milejši luči. Neki francoski pisatelj me vpraša takole mimogrede: »Ali boste drevi tudi vi na večerji v čilen-skem poslaništvu?« »Da, zakaj vprašujete?« »Ker je poslankova soproga bolna. Jedla je jagode, ki niso_ bile dovolj razkužene. Sredi^noči so jo morali prepeljati v nemško bolnišnico*. Bila je skorai že mrtva!« »To je vendar strašno!«^ »Gotovo. Ampak zdai je že rešena.« Znamenit evropski učen ak. ki deluje tu kot profesor, mi je delal: kaj hočete? Cez petdeset let je za danes živeče itak vse pri kram.« V tem leži ves svetovni nazor Ki-taja; to flegmo poznajo samo na Kitajskem. Oez nekai dni sem povabljen k doktorju Brenku. A nihče ne pojde tja. Njega in njegovo ženo so pravkar naši v njuni weekend-hišici umorjena. I Neka stara Angležinja in trije dijaki so se prejšnjii teden ukrcah na parnik za Tientsin. Padli so morskim roparjem v roke. So zdaj na neki džunki. Angleški poslanik pa se poga a med tem z roparji radi odkupnine. To je tako mala kronika vseh dni. Kuliji stavijo na konje Z avtom uro oddaljeno od Pe -pnga leži poletna rezidenca diplomatov in tujcev. Tja prideš po prašnih povegranih cestah. Kilometre daleč spremljajo voz zidovi starega Pekinga. Ponosno in neomajlivo se dvigajo kakor pomniki kake legende. Ob robu ceste ležijo ubožni grobovi, nekateri so še sveži in komaj zasut"'. Tako se meša mrliški smrad z vonjavami pomladi. Pao-Ma-Cang rV irkaka vas, ampak skupina vrtov. Svojo p::-liubljenost ima zahvaliti svotomn konjskemu dirkališču, __ Ob dnevih dirk so ceste semkaj še dandanes prenapolnjene s kal' . ki vozijo ven lepe Kitajke. Smchkajo se na rikšah in škropeč se z. močnimi parfumi si preganjajo smrad znojnih kaliiev. Tri ure pbtrebu'e kuli. da v enakomernem trabu kakor konj popelje rikšo v Pao-Ma-Cang. A ne žene ga tja toliko nizka voztona. kolikor veselje do stave, do igre. Tu se srečavata Peking n Peiptog v skupni slabosti... 20.000 hrvatskih kmetov na prestavi Matij® Gubca Karlovac, 2. maiva. Po vsem hrvatskem podeželju se že nekaj časa vršijo manifestativno Prirejene proslave Malije pomagal«, je preiprtčevalno odgovorila Ela, ki se ji je spet vračal pogum. »To borno videK!« se je zlobno zasmejala ona, se obrnila m zaloputnila vrata za seboj. Uboga Ela je ostala sama... KJE JE ELA? William je ves obupan hod 1 po svoji sobi v skrivnostni hiši. Odkar mu je pred nekaj dnevi stari hišnik sporočili, da je izginila Ela, odtedaj kljub mrzličnemu pozvedovamju še ni imel glasu o njej. Vsi njegovi pomagači so bili noč im dan na nogah, da jo izsledijo, a vse zaman — Ele m bik) nikjer. Sprva je imel NVillium na sumu barona Hardyja. Njegovi detektivi pa so mu sporočili, da tiste dni nista bila ne baron ne Clifford v Londonu, ampak, da sta že pred daljšim časom odšla v Porbmouth, kjer barom trenira za tekme jadrnic. V sobo je zdaj stopil Jim, ki ga je bil VVilHam malo preje poslal na premagarsko ladja povprašat, če niso njegovi pomagači morda že našli Elino sled. »No, si kai zvedel? Ali so jo našli?« je nestrpno povpraševal WilHam. »Se vedno nič, gospodar! Vsi jo še iščejo. Toda tam na ladji sem našel tole pismo«. »Kaj? — Pismo zame? Nia ladji?«, iztrgal je pismo Jtrmi iz rok in bral naslov: Možu s krinko! gača Billa, ki ga je bil za zvečer točno prišel. Bil je mišičast mož, srednjih let in odkritega obraza, s katerega je VVilliam takoj bral, da prinaša mož dobre novice. Bill je odložil plašč, a še predem je spregovoril je Jim presenečeno vzkliknil: »He, Bill, kai pa imaš na hrbtu?« VVilliam je hitro obrnil Billa in snel z njegovega hrbta pismo z naslovom: »Možu s krinko!« Ves razburjen ga je odprl in izvlekel iz njega sliko. Zatulil je kot ranjena zver. — Na sliki je zagledal uklonjeno Elo, pred njo pa je stal zamorec in vihtel korobač. S silke je lahko prav dobro razbral, kako se Ela zaman izkuša ubraniti udarcev . . . »O. naj bo prekleta«, je hropel, kako muči moje ubogo dekle!« — »Nikogar — nikogar nisem vi-videl«, je jecljal prepadeni Bill. — »Ah, zdaj se spominjam. Ko sem šel skozi neko ozko ulico, se je nekdo tako nerodno obregnil ob mene, da mi je slekel ogrnjeni plašč. Pa se je oprostil in mi vljudno ogrnil plašč. Takrat mi je se mi je oprostil im mi vljudno sam ogrnil plašč. Takrat pa mi je to pripel na hrbet, ne da sem kaj začutil. Ampak zdaj vam imam povedati važno novico, go. s podari Gospodično Morrisovo je videl v Hyde-parku neki čuvaj. Videl jo je z neto damo, katero je ona podpirala pod pazduho. Izgledalo je, kakor da je bilo tej dami slabo.« ga in lahko boš zahteval od mene, karkoli boš hotel. Zdaj pa — na delo!« NOVE MUKE Že nekaj dni in noči je prebila Ela v svoji borni ječi. Razburjenje in skrb za boino mater jo je razjedala, povrh jo je napadala huda vročica. Prej tako svetle oči, so zdaj medlo lin žalostno zrle predse, njena rožnata Kca pa so bila bleda in upadla. Tereza že dva dmi ni prišla pogledat svoje žrtve, to pa je tretji dan zagledala ubogo dekle tako strašno propadlo in vso bolno, se je vendar nekaj zganilo v njenem srcu. In >e dala prenesti E!k> v lepo sobo in na udobno posteljo. Poklicala je svojo sobarico, ki je morala sedaj čuti pri Eli in ji dajani zdravila. Isti dan zvečer je bilo v skrivnostni hiši, v uliti zapadme obale, vse narobe. Tom, Edvard, Molly in Bessae so se trepetaje stiskali v kot, noben se ni upal zapustiti sobe. Obupamo so zrlli v svojega gospodarja, ki je kakor nor diivjail po sobi &n vse, kar mu je prišlo pod roke, sesul na drobne kosce. »Povod temu je bi'lo spet eno tistih pisem »Možu s krmlkol«, ki ga je pred nekaj trenutki bil nekdo vrgel skozi odprto okno v sobo. Kmalu nato je prispel Bill, ir Jack se je takoj pomiril. Bill mu je sporočil, da se mu je posrečilo dobi tli opf s tiste ženske. Bila je to srednlevelika, zelo mlada črnolaska. »Ah«, je vzkliknil Edvard, »to je ona — Tereza Gard ime! Go-■simdar — ona je odpeljala E'o, riihče drugi!« Iz domačih gafev Ko je odprl pismo, je Iz n jv ga padlo dvoje fotografij. Pogledal ju je in prebledel. »Ela, to je Ela!« je obupno vzkliknil. Okovana kot kaka zločinka ! Kaj to pomeni? Kaj naj storim? Kje naj jo iščem? Kako naj ji pomagam?« je vpil in zbegamo gledal Jlima. »Poglej, J m, postaj |« Stika je predstavljala Elo, ležečo na borni postelji, eno roko z močno verigo prikovano na zid. »Gospodar!« je dejali Jiim. »Dobro preglejte zavitek, morda je motri katj napisano. In res je ležal v zavitku listek: Možu s krinko! Pošiljam vam najnovejše slike vaše ljubice. Iz slik lahko raz-vidite, da je popolnoma na varnem. Ona je zdaj v mojih rokah. Poročala vam bom redno, kako dobro se ji godi pri meni. Neznanka. VVilliam je bil ves iz sebe od jeze in žalosti. Ni vedel, kaj naj stori, kam nai se obme. Ponovno je poslat Jima na premogar-sko ladjo, da sporoči pomagačem, naj še nadalje neumorno iščejo Elo, in jim je obljubil bogato nagrado. Zvečer se je sam odpravil na •premogarsko ladjo im prečrtali poročila svojih 'pomagačev, ki so jih tja pošiljali zanj. A vsa so bila porazna: ne eden še ni našel niti najmanjšega, sledu za izginulim dekletom. Sklenili je z dimom ostati na ladji, in je nestrpno pričakoval svojega najsposobnejšega poma- »Kako je izgledala tista dama ? Človek božji, govori vendar!« »Čuvaj mi je ni vedel bliže opOsati. Pravi, da je bila precej mlada in lepa ženska. Pravi, da je ile bolj gledat tisto plavolaso srčkano gospodično.« »Drugega nič? In kam sta odšli, tudi ni viddl?« »iNičesar več nisem mogel zvedeti, gospodar.« VVilliam je bil ves razočaran. »Pustita me malo samega, takoj pridem za vama!« je naposled velel tovarišema. Cim sta moža zapustila kabino, je prečkal pismo, na katero je v razburjenosti skoraj že pozabil. Pismo se je glasilo: »Možu s krinko! V asa jUb'C:i m v toč zadovoljna in tudi noče p >kusiij hrane, Id je vendar taka dobra in tečna. Radj njene upornosti sem bila primorana kaznovati jo. Kazen ji bo zvečala apetit in zmanjšala itrmo. Prepričana sem, da bo ta način vzgoje sčasoma zalegel. Neznanka!« VVilliam je bil zdaj povsem miren, toda baš ta mirnost je bila strašna! Stopil je k vna'Jam in poklical Bika. »Biill«, je spregovoril in mu pokazal sliko, »dobro s« oglej zamorca na tej sliki. Ali bi ga spoznal, če bi ga kje videl?« »Bi, gospodar. Izrežite njegovo sliko in mi jo dajte. Pripeljem vam ga in če bi ga vSi hudiči vlekli nazaj!« »Toda živega, Bill — živega!, mu je zabičal VVilEam, »Pripelji Tri gesla Popolnitev bodi moj edini vzor, luč, resnica moje delovanja, ljubica, ti bodi mt izvor sreče, smrt po delu sladko spanje. • Življenje celo sprt, nestalen miru, resnice, sreče je iiskal, njegov bil smoter temen, daljen, umel g.i ni, zato je pal. • Preda) se vetrom, naj gre, komor hoče, naj srce se navriska in razjoče — Vendar mornar, ko je najvilji dan, Izmeri daljo in nebeško stran. Moderna, oziroma trije njeni predstavniki, so takole opremili svoje pesniške zbirke z gesli. Pr« vo geslo je napisal svoji zbirki pesmi Dragotin Kette, drugo Jo« sip Murn, tretje pa zbirki »Čez plan« Oton Župančič. Gotovo bo zanimalo naše čitatelje, kako so plodove svojega duha poši« Ijali v svet naši največji pesniki. Knjige so danes večinoma raz« prodane, zato smo tu našim čita« teljem objavili gesla del, ki so pomenila in še pomenijo v slo« venski književnosti velik napre« d ek. Skupaj s Cankarjem so na« m reč ti ljudje v naše življenje prinesli utrip kulturne Evrope. „Glas" je poceni Praznoverni parlament V francoski poslanski zbornici le naznanilo predsednika Bouissona, da bo zbornica razpuščena dne 13. marca, med mnogimi poslanci povzročila pravcato paniko. Kajti ta dan ni samo trinajsti, ampak povrh tudi petek. In praznoverni parlamentarci, ki so itak že dovoli v skrbeh, aili bodo spet izvoljeni, se bojijo najhu.šega, ato jih pošlje, o domov na tako dvojno nesrečen dan. Starešinskemu svetu zbornice je že predložena prošnja, naj se razpust odgodi za en dan, to je na soboto 14. marca. Snubitev na tarči Miss Anny Oahley je najlepša ženska v Texasu, povrh pa še svetovna prvakinja v streljan u s kroglo. Ko je nekega dne na svojem vrtu streljala v tarčo, se je pojavil tuj gospod, vzel v roke eno na strehici slonečih pušk in tako dolgo streljal v tarčo, da so krogle oblikovale besede: »Al hočete postati moja žena?« — Nato je miss Anny dvignila puško k licu in odgovorila na isti način: »Nikoli!« Novi „Leteči Holandec44 Prebivalci francoske luke Croassik blizu Saint Nazaira so zadnje dni hipoma zagledali pred seboj veliko tujo ladjo, katere niso mogli opredeliti nobeni državi. Ladja je bila dolga nad sto metrov in tudi sicer precej velika. Na ladji ni bilo žive duSe. Po vsem tem je soditi, da je to kaka stara zapuščena ladja, ki sedaj pluje po morju brez vsakega vodstva ter pomeni radi tega stalno nevarnost za ostale ladje. O tej ladji so sedaj obvestili vse francoske luke. Niti v kaznilnici ni varen Znani gangster A| Capone ije b j obsojen ter je sedel v kaznilnici Al Catrese. Toda niti v zaporu mu konkurenca ni dala miru. Gangsterji, ki so sedeli v isti kaznilnici, so ga nedavno napadli ter ranili. Zato so ga morali preseliti na Monev Iland, kjer ho lahko v miru preživljal svojo kazen. Astrološka napoved za 3. marec. Kritičen dan. V rodbinskem in ljubavnom življenju neprijetnosti, razočaranja, prevare; v poklicnem življenju težave, ovire in izgube. Tudi za zdravje neugoden dan. V avgustu rojeni naj bodo danes posebno previdni v vsem. Pretih ijim sovražnosti. V znamenju tega dne se sploh rade kujejo spletke id inltrige. Opozarjamo, da so znameiva tega 'tedna v splošnem slaba: povzročajo vznemirjenja in nervoznost. Zato opomin vsem: Bod.tc v 'teh dneh oprezni in premišljen1, premagujte se in ne prenaglite se v ničemer! Spiritistnična goja. Žena pokliče moževega duha. — Dragi, ali si ti? — Dal — Ali sl srečen? — Da! — Srečnejši nego tedaj, ko »i bil ^ Se z menoj? — Da! — Kje pa si sedaj? — V peklu! Glas našega Korotana Sonca našemu narodu! Dr. Schuschnigg med koroškimi Slovenci Od Triglava d© Djevdjelij® Govor slovenskega ministra v Beogradu JRZ je priredila v nedeljo več političnih konferenc in shodov Na shodu v Beogradu je kot glavni govornik nastopil minister dr. Miha Krek, ki je izvajal med drugim: Verujemo in globoko smo pret pričani, da ves naš narod od TrU glava do Djevdjelije ljubi in hoče ljubiti to našo skupno zemljo, našo državo. Mi smo prepričani, da ta narod brezmejno ljubi svoe jega narodnega kralja. Veruje* mo, da hoče ta narod enotno dr* žavo, da hoče pošteno vršiti in prenašati vse državne dolžnosti napram državni celoti in skupno* sfi in da bo ta narod, če bi prišlo, kakor Bog ne daj, do stiske in sile, da bi ta narod brez pomiš* ljan ja in ugovorov dal svojo kri za svojega kralja in za to drža* vo. Slovenci mislimo tako.« Kaj bi se lagali: vi ste Srbi, mi Slovenci, a oni so Hrvati, re* snično pa smo vsi samo bratje. Istočasno ko ljubimo vsak svoje, spoštuje vsak tudi tvoje, in če skrbimo vsak za svoje, smo v skrbeh tudi za vse ostalo. Mi Slovenci smo vsak trenutek bili in ostanemo pripravljeni, da de* lemo kot bratje s popolno uda* nostjo pri vsakem Jugoslovan* skem poslu. Mi Slovenci mislimo približno takole: Mi smo Srbi, Hrvatje in Slo* venci z različnimi šegami, želja* mi in zahtevami, vsi pa hočemo to lepo državo Jugoslavijo. Vse nas vodi isti živi jenski jugoslo* vanski ideal. Vsi hočemo biti vdani in zvesti narodnemu kra* lju, vsi hočemo to državno celoto nedeljivo našo domovino Jugo* slavijo**. Zborovalci so soglasno skleni* H, naj se govor ministra dr. Krc* ka natisne, da ga bodo lahko ši* rili tudi med Srbi. Volitve v Kranjski gori V nedeljo so bile v Kranjski gori občinske volitve, ki so pri* neslo te*le volilne rezultate: Od 512 volilnih upravičencev je oddalo glasove 352 volilcev. Lista JRZ z nosilcem Vojtehom Budinekom je dobila 267 glasov in 17 odbornikov, lista z nosil* cera Josipom Lavtižarjem pa 85 glasov in enega odbornika. Vo* l:tve so potekle v miru. Dr. Hodžera v Ljubljani Vnedeljo dopoldne je prišel v I-j ubijano dr. Svetislav Hodžera, &ef jugoslovanske narodne stran* ke. ž njim sta se pripeljala tudi Smodlaka in Benič iz Zagre* ba.Ob 10. dopoldne je bila v ho* lelu Štrukelj konferenca glavnega odbora stranke za Slovenijo, ki s© je jc udelež'lo okoli 50 mlele« žen c e v. Konferenco je vodil dr. Potokar iz Kamnika. Glavni go* Francija ta pomorski konferenci London, 2. maaca. n. Francoska delegacija na pomorski konferenci je prejela od svoje vlade nove instrukcije, ki so v zvezi z odločitvijo italijanske vlade, da ne smejo podpisati nikakega pomorskega sporazuma. Francoska delegacija je dobila dovoljenje, da podaljša razgovore o sklepanju pomorskega sporazuma na bazj dogovorov treh sil- Nove instrukcije francoski delegaciji britanski vladi še niso sporočili. Francija in Sirija Bejrut, 2. marca. y. Konferenca med francoskim komisarjem in sirijsko delegacijo je trajala ves dan- V sirijski delegaciji so bili člani sirskega kabineta in štirje predstavniki nacionalističnega bloka. Sirska vlada bo izdala tekst in ga objavila prebivalstvu. V tekstu bodo naglašene smernice nove francoske vlade glede Sirije. Spet smrtna kazen v Bolgariji ? Sofija, 2. marca, f- Polkovnik Krum Kolev in polkovnik Kalen-derov sta obtoženi, da sta pripravljala proti državi meseca aprila 1935 razne protidržavne akcije. Vojno sodišče bo po zakonu določilo smrtno kazen za Oba ob-tženca. Razgovori v Grčiji Atene, 2. marca. t. Med Tsalda-risom in Sofulisom je prišlo do podrobnih sporazumov, ki pa se ne smejo tolmačiti tako, da sta oba politika dosegla že končni sporazum. Za končno mnenje se bo počakalo izide njunih razgovorov, ki bodo v sredo. Beck v Bruslju Bruselj, 2- marca. s. Semkaj je s svojo soprogo prispel poljski zunanji minister Beck v spremstvu šefa kabineta in dveh drugih oseb v poljskem zunanjem ministrstvu. Na kolodvoru ga je dočakal min. predsednik Van Zeeland. Beck ostane v Bruslju tri dni. V sredo bo sprejet v nvdijenci pri kralju. Vodil bo tudi druge razgovore z uglednimi belgijskimi politiki. Danes bo podpisan trgovinski pakt. Italijanski protest Ženeva, 2- marca. w. Generalni sekretar DN Avenol je sprejel od italijanske vlade nov protest podpisan od državnega podtajnike Suvicha. V tem protestu italijanska vlada navaja nove surovosti abesinske vojske in Jih dokazuje z raznimi fotografijami. Italijanska vlade povdarja, da je abesinska vlada popolnoma o-Vovorna za ta surova dejanja. Doznava se, da bo Eden ostro zahteval, da se obstoječe sankcije pooštre in še povečajo. Uvoz petroleja v Italijo se mora popolnoma ustaviti. Flandin po bo skušal doseči, da ostanejo sankcije v sedanji obliki in da se ne poostrijo. Celovec, 2. marca. Včeraj se je pripeljal sem zvezni kancelar dr. Schuschnigg, da obišče vse glavne kraje našega Korotana- Najprej se je odpeljal v Bistrico v Rožu. nakar bo obiskal še druge slovenske vasi. HajmverOvci se zelo trudijo, da bi predstavnikom naše manjšine onemogočili direktne stike s kancelarjem, in silijo povsod v ospredje same znane nemčurje in poturice, da bi tako kolikor mogoče prikrili dejanski položaj naše manjšine, ki je obupen. S0 to običajni manevri, ki so se jih naši nasprotniki pri vsaki podobni priliki silno radi posluževali. Več sonca! . .. »K»roški Slovenec« je zato ob prihodu kamcelarja na uvodnem mestu pravilno poudaril, ko je nia te intrige že v naprej opozoril: »Naj zakličemo še enkrat v svet, kar nem koroškim Slovencem polni dušo in išče izraza v vsem našem delu in stremljenju: »Več sonca našemu narodu na Koroškem! Odmaknite se vi, ki mu ga zastirate, da padajo na naše doline temne sence nevolje in zagrenjenosti!« Kaj je z avtonomijo? Dunajski dopisnik beograjske »Politike: poroča v tej zvezi svojemu listu: Kot je znano, živita v Avstriji dve razmeroma močni grupi naših manjšin — Hrvati v Burgemlan- Nova cerkev In samostan sredi Osijeka Osijek, 1. marca. Jezuiti so prosili osiješko mestno občino za brezplačno odstopi-tev velike parcele sredi mesta na Gaje vem trgu. Občina jim je res zastonj odstopila parcelo, kjer bodo jezuiti zgradili cerkev, nov samostan in konvikt. Stroški za te nove zgradbe bodo znašali okoti 22 milijonov Din. Za jamstvo morajo jezuiti položiti pri občini tristo tisoč dinarjev, z gradbo pa morajo pričeti v 6 mesecih. Po 20 letih iz ujetništva Subotica, 1. marca. V Subotico je prišel pred dnevi kmet Slavko Radovanovič, ki se ie šele sedaj vrnil iz ujetništva na Madžarskem, ker je prebil po’nih 20 let. Takoij ob začetku svetovne vojne 1. 1914. so Radovanoviča ujele madžarske čete. Po votjni je ostal kar tam, in si služil boren kruh kot delavec. Ni si znal pomagati, da bi se vrnil v domovino, ker je preprost in nepismen človek. Nekajkrat je poskusil pobegniti iz ujetništva, pa so ga vselej ujeli. Po 20 let/h se je pa le zavzel neki človek zanj in poskrbel, da so Slavka poslali iz ujetništva domov. V 20 letnem ujetništvu na Madžarskem je Slavko skoraj pozabil svoj materni jezik in se ga je prijel že madžarski naglas. du in Slovenci na Koroškem. Do-čim je položaj Hrvatov v Burgen-1-audti relativno zelo dober, pa je bilo doslej zelo težko najt; primerno osnovo za izpolnitev tudi glavnih zahtev naših Slovencev na Koroškem. Glavna ovira vsemu temu so krajevne oblasti, ki so polne nezaupanja proti naši manjšini. Avstrijska centiratna vlada na Dunaju se je do sedaj že močno potrudila, da bi zlomilia odpor lokalnih faktorjev, ki ovirajo rešitev koroškega vprašanje, toda vsi njeni dosedanji napori niso rodili za željenih uspehov- Vendar moramo pozdraviti vsaj dobro voljo avstrijske osrednje vlade, ki bo tudi sedlaj potom svojega šefa poskuša-\ la vplivati na merodajne kroge na Koroškem, da bi postali popustljivejši. Dunajsko časopisje s simpatijami spremlja Schuschniggovo pot na Koroško in ji posveča veliko pozornost. Tako je nedeljski »VVeltblatt« poudaril v posebnem članku, da je mogoče politični položaj na Koroškem razčistiti samo na ta način, da se uvede nacionalni manjšinski statut za koroške Slovence. Podobno piše tudi uradna »Reichpost«, ki posveča temu vprašanju celo uvodnik. Počakajmo dejanj v znamenju klica naših bratov onkraj Karavank: Več sonca našemu narodu! Stari triki se še obnesejo Zagreb, 2. marca. Iz Planice je prišel v Zagreb pošten kmet Matija Kruljevac. Ko je stopil iz postajnega pošlo* pja, sc mu je kar meni nič tebi nič približal nek neznanec in se mu ponudil za vodnika po Zagre* bu. Kmet je na ponudbo pristal in oba sta odšla na Zrinjevac. Tu sta srečala nekega fantalina, ki je hote »izgubil« listnico. Kruljevčev spremljevalec jo je miimo pobral in nadaljevala sta ogled mesta. Kar iznenada pa so dotični fantalin spet pojavi in na* pade Krufjevca, češ, da mu je ukradel listnico. Pošten kmet si ni dal dvakrat reči, potegnil je iz žepa svojo listnico in jo poka* zal fantalinu, ki je iz nje poteg* nil tisočak in nato sta oba pobe* gnila. Kruljcvec je ostal sam sre* da ceste, gledal za njima in prvi hip ni prišel do sape. Zadevo je potem prijavil policiji, ki ga je zagotovila, da bo vse storila, da pride do izgubljenega tisočaka, m mu obenem pojasnila, da je po* stal žrtev starega trika, ki ga Za* grebčani dobro poznajo. „Glas“ je zanimiv a Stran 8. »GLAS NARODA« o. III. 1936 Diplomirani tehniki brez dela Odprite jim vrata na tehniko! Ljubljana, 2. marca. Za nečlane so vsa občni zbor j nepopisno dolgočasna zadeva, prvenstvo v tem pogledu imajo pa zlasti stanovske organizacije, ker ima pač vsak stan svoje prav posebne težave in skrbi, ki jih drugi 'judje le težko razumejo. Tako je tudi z diplomiranimi tehniki, ko je v nedeljo trajal občni zbor njihovega udruženja vse dopoldne in skoraj še do 2. popoldne. Sami mladi, krepki in inteligentni možje so zborovali v beli dvorani »Uniona« in poslušat so jih prišli zastopniki banske uprave. Udruženja inženjerjev in arhitektov. Inženjerske komore, glavne uprave, podpredsednk Komiteja ;ehn. dela univ. prof. ing. Kral. direktor Tehn. srednje šole Reisner i. dr. Mnogo važnega so prerešetali in sprejeli tudi kratko in malobesedno a tem bolj resno resolucijo ter imeli volitve, ko je v glavnem ostal dosedanja odbor, le funkcije so nekateri zamenjali in tako je bil dosedanji blagajnik Janez Brilli izvoljen za predsednika. Podrobnosti tanovskih teženj torej ne bomo navajali, pač pa stvari, kj b: sc zanje morala zanimali v .-a naša javnost. Več dela Z je klic tudi teh delu volilih in podjetnih mladih mož. ki žele vse svoje moči posvetiti našemu gospodar skemu napredku. Pred 15 ibt: se je tedanja obrtna šola izpremenila v Tehniško srednjo šolo in seda; imamo že nad 700 diplomiranih telili kov. Prva leta je bilo dosti dela in služb, sedal ic pa že 25% brezposelnih To pomeni toliko, kakor če bi rekli, da morajo po matur tri leta čakati na zaposlitev. Udruženje je lani 41 članom z uspehom preskrbelo delo. Najhujše je v strojni stroki, ker j.m odjedo kruh tujci. Če bi pri Svojih zahtevah mnogo skromnejši domači strokovnjaki zasedli mesta, kjer sedaj prav udobno žive večkrat znatno manj sposohn' tujci, b’ bilo naših diplomiranih tehnikov takoj premalo. Tudi elektrotehnikov je več brez službe iz istega vzroka, na drugi strani so pa nekateri še premladi. Za izpit za elektrotehnika je namreč predpisana petletna praksa, premalo pa „e mest za to prakso, ker si elektrarne pomagalo z nešolanimi delavci, namesto da bi zaposlile mlade dipl. tehnike. Mnogo boljše je pa z gradbeno stroko, da so zaposleni skoraj vsi dipl. tehrvki te stroke. Izvajati so se namreč pričela javna dela, graditi zlasti ceste in tudi železnice, a če bi naposled pričeli tudi še s cesto Ljubljana-Sušak, bi narn dipl. tehnikov pričelo primanjko-vatf. Kakor se je pokazalo na občnem zboru, se je dipl. tehnikov zaradi brezposelnosti jel prijemati pesimizem. [ a se odraža tudi v resoluciji, ki zahteva med drugim reguliran e in omeijitev dotoka dijakov na Tehn. sr. šolo, v skrajnem primeru. Se bi bite prošnje in želje dipl. tehnikov še vednoi omalovaževane in brezuspešne, nai bi pa vse tehn. sr šole sploh zaprli! Brezposelnost dipl. tehnikov in njih pesimizem bi pa narnah izg ni la’ če bi država izpolnila njih željo, ki jo je že priznala za utemel eno, in jim odprla vrata tehnične visoke šole Po absolvirani tehn. srednji šoli lahko vsak naš dipl. tehnik nadaljuje studije na Inozemskih visokih šolah in že več naših dpi. tehnikov je zlasti na čeških tehnikah diplomiralo za inženjerje, na domače tehnike jim je pa vrata zaprl vse-učiliški zakon. Stare inozemske tehnike priznavajo, da prihajajo s :ehn. srednjih šol bolj pripravljeni absolvent je kakor n. pr. z realnih gimnazij. Pri nas so pa zmagala rako nemoderna pedagoška načela, da sami ubijamo energijo in potenco naraščaja, ker polagamo vse na teorijo in odrivamo praktične smeri vzgoje. Ali naj spet ponavl amo imena Masarvka, Pilsudskega, H tlerja in Mussolinija, glavnih preoblikovalcev Evrope, ki so vsi Ljubljana, 2. marca. Slovensko lovsko društvo, ki je bila enotna in samostojna organizacija lovcev dravske banovine, se je razcepila v mnogo podružnic, iz slednjih pa je nastalo po zaslugi centralistično nadahnjenih organizatorjev enako število popolnoma nesamostojnih lovskih društev. Po zaslugi teh organizatorjev naj se sestavi iz lovskih društev cele države organizacija s centralno zvezo v Beogradu, s tej podrejenimi banovinskimi zvezami na sedežih banskih uPrav in z banovinskim zveza podrejenimi lovskimi društvi posameznih banovin. Ta centralistična organizacija lovcev cele države bi sama na sebi ne bila ni-kaka nesreča, če bi slonela na pravi demokratični Podlagi in bi nudila posameznim lovskim društvom popolno samostojnost. Saj bi banovinske zveze pomenile, če pravilno tolmačimo pomen zvez, v praktičnem udejstvovanju le poudarek upravičenih teženj in stremljenj posameznih lovskih društev in bi centralna zveza, če se pravilno tolmači pomen iste, Pomenila le avtoritativni poudarek opravičenih teženj in stremljenj banovinskih zvez, ali posamezne banovinske zveze ali tudi le kakega posameznega lovskega društva. Jeli so imeli organizatorji lovstva primerna pooblastila Od lovcev naše države za svoja organizatorična dela, je vprašanje zase, ki ga danes nočemo načeti. Izvršena je pa ta organizacija na ta način, da jo morajo lovska društva dravske banovine odločno odkloniti, če imajo količkaj zanimanja za napredek lovstva in količkaj stanovskega ponosa. Zanimiv je že potek te organizacije. Izvrševala se je od zgoraj navzdol. Organizatorji so sestavili pravila za Zvezo lovskih društev dravske banovine še Preden je bila ta zveza ustanovljena, okorna pravila za lov- I prišli tako visoko skozi rokodelske delavnice! Ali se ne ponaša vsa jugoslovanska kultura z rektorjem Meštrovičem in vseučili-škirn profesorjem Jožetom Plečnikom, čeprav sta prišla z obrtne šole! S tem, da bi dipl. tehniki svoje studije lahko nadaljevali tudi na naših domačih tehnikah in ne nosili več denarja v tujino, bi pa vsaj posredno odprli pot na visoko šolo tudi Iz meščanske šole Na ta način bi dobili inteligenco, ki bi imela mnogo več praktičnega smisla, kakor ga ima sedanja, in zato tudi več odpornosti v bojih za obstanek posameznika in naroda. Take visoke šole bi ne bile več fabrike za take ali take birokrate, temveč bi služile narodu za vzgojo samostojnih delavcev in -ne-ustrašenh, podjetnih borcev-tvorcev blagostanja. ska društva v dravski banovini še pred no so bila ta lovska društva ustanovljena. Pa ne eno ne drugo bi nam ne bilo v spotiko, če bi pravila lovskega društva in pravila zveze ustrezala potrebam lovcev. Ker pa ne ustrezajo, so pravila zveze in pravila lovskih društev nesprejemljiva. Navedemo naj za našo trditev le nekaj razlogov. Po pravilih zveze nimajo lovska društva nikakih pravic in so lovska društva ponižana Pod niveau izvršilnih organov zvez. Še odbornikov zveze posamezna lovska društva ne smejo imenovati, marveč jih imenuje skupščina zveze, pa ne morda izmed odbornikov ali izmed delegatov, ampak iz članstva do-tičnega društva. Zveza odobruje poslovne rede lovskih društev, zveza nadzira delovanje lovskih društev. Za ustanovitev lovskega društva, za odobritev pravil in poslovnega reda je potrebna pritrditev zveze. Zveza sme skleniti razpust društva. Lovska društva morajo od članov sprejete prispevke vsak mesec odpošiljati zvezi, morajo o uspehih občnega zbora poročati zvezi do konca marca vsakega leta, morajo željam zveze nemudoma ustreči ter predloge in pritožbe takoj zvezi predložiti. Sklepe občnega zbora mora odbor društva naznaniti zvezi v 8 dneh in sme zveza v 8 dneh prijaviti svoj ugovor. Izpremembo pravil lovskega društva mora zveza predhodno odobriti. Pravice nimajo lovska društva prav nobene, Pač pa dolžnost, da plačujejo prispevke centralne zveze, prispevke zveze In seveda tudi stroške glasila, ki ga izdaja zveza in ki so v razmerju z enakimi strokovnimi glasili neprimerno visoki, zato pa dobivajo to glasilo, kakor se to imenitno herc v pravilih zveze in v pravilih lovskih društev, »brezplačno«. Tu v glavnih načelih označena pravila Zveze lovskih društev dravske Lovcem dravske banovine Za interese lovstva banovine s pozivom, da oklonijo na društva povod, da se po tej poti obrača na lovska društva dravske banovine s pozivom, da oklonijo na ustanovni skupščini zveze nemogoča od zgoraj diktirana pravila in sprejmejo za zvezo taka pravila, ki bodo priznavala lovskim društvom popolno svobodo in avtonomijo, zvezi pridržala kulturno in narodnogospodarsko Pomoč, društveno nadzorstvo pa prepustila državni upravni oblasti. Obračamo se s tem apelom na lovska društva dravske banovine, ker nam je vzeta možnost zavzeti naše gori označeno stališče na skupščini Zveze. Na občnem zboru lovskega društva v Ljubljani smo namreč ostali s svojimi 150 glasovi v manjšini. Režimska stranka, katere člani so sestavljali označena pravila Zveze lovskih društev in jih predložili banski upravi v odobrenje, so nas preglasovali za 35 glasov, namreč za glasove svojih lovskih čuvajev, katere smo mi, kakor se spodobi, pustili v loviščih. Končno apeliramo tu javno na skupščino Zveze, da uveljavi v pravilih označeno načelo, da so odbor-niška mesta častna mesta in da ne 1)0 več dopuščala, da bi plačano mesto urednika »Lovca« bilo združji-vo z mestom društvenega predsednika, tajnika ali odbornika. Za združeno opozicijo Dr. Ivan Tavčar, dr. France Lokar, Per Fran, kapetan v p., Vilko Turk, Mate Hafner. „Glas44 je zabaven Oglašuj v „Glasu44 MALI OGLASI Iščem službo v pisarni ali kaki tovarni. Kdor mi preskrbi službo dobi primerno nagrado. Ponudbe pod »Služba - nagrada« na upravo lista. GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Glasa naroda«. Dopisnik v slovenskem, arpsko-hrvaškem, nemškem, italjan-skem in francoskem jeziku išče primernega zapos-Ijenja. Tudi za nekaj ur dnevno. — Sprejema tudi prevode. — Cenjena povpraševanja na upravo lista »Glas naroda« pod »Ko-respondent 50«. Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo Informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v postnih znamkah - diskretno. Velika Izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3 Zaklane kokoške, pitani purani, očiščeni poštni omot 10 kg Din 100.—, žive kg. 9.— po 20 komadov, — razpošilja franko vsaka postaja G. Drechsler, Tuzla. 38-55 je številka, katero pokličite pri narO-čevanju svojih lasov v „Glasu naroda* Čitajte! Priporočajte! Slr"e!,GLA9 NARODA"! Izdajatelj; Josip Fr. Knaflič. — Uredniki Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek.__________________Vsi v Ljubljani.