SVETILNIČARJI ODLOČNO PROTI GARAŽI PREMIERA V TUNELU / TUL ŠE V IGRI ZA Ol OD NAČRTA K STVARNOSTI Stari Zdravstveni dom je mrtev, živel novi zdravstveni dom. Tako se staro poslavlja in prepušča prostor novemu, čeprav velikokrat tudi malo na silo in zgolj zaradi ambicij posameznikov. Stari dom seveda ne nudi vsega, kar sodobna zdravstvena nega lahko da, toda ali je šolanje v novih šolah boljše od tistega v starih šolskih zgradbah, ali je odnos v novih zdravstvenih domovih boljši od tistega v vilah, kjer že stene dišijo po dezinfekciji? Dejstvo je, da na razvitem zahodu takšne inštitucije velikokrat delujejo prav v takšnih stavbah, ki niso le štiri stene in streha, ampak imajo tudi nekakšno svoje notranje življenje - dušo, kot bi rekli nekateri Izolani so si želeli nov zdravstveni dom in čez eno leto ga bomo dobili. V njem bodo velike svetle ambulante, sodobne inštalacije, urejene komunikacije, bogata storitvena ponudba, parkirišče, specializirane ambulante in še kaj. Ko se veselimo novega ni nič narobe, če se s spoštovanjem spomnimo tudi starega. fC Banka Koper Na fotografiji je mistično fotogenična pevka egipčanske skupine Salamat, ki je v petek zvečer nastopila na Mediteran festivalu. Ob takšni fotografiji bi bile vse nadaljne besede povsem odveč, se vam ne zdi? li u 'ruiy! MANZIOLI DOČAKAL PRENOVO TRGA Kakorkoli že, pretlakovanje Manziolijevega trga je dokazalo, da je celo v gradbeništvu mogoče spoštovati dogovorjene roke in da pridni ter strokovni delavci lahko opravijo veliko delo brez velikih besed in logistike, ki spominja na premik tankovske divizije. Kooperanti s Štajerske, ki so prevzeli pretlakovanje trga so se potrudili, bili so na kolenih od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, tiho, brez nepotrebnega kričanja in strogi do svojega lastnega dela. Njim gre v prvi vrsti zahvala, da so delo opravili celo nekaj dni pred rokom (dogovorjen je bil 15. julij) in to v zadovoljstvo vseh. Poln trg ob otvoritvenem koncertu Big Band-a RTV Slovenija je bil lep kot morda ne bo nikoli več, pohvale so deževale na račun trga, odra in celo tribun. Le o notranjosti Manziolijeve palače je bilo slišati kakšno pripombo, vendar je to čisto druga zgodba. Kot bi rekel mali mož: Je čas za preklinjanje in je čas za veselje. Zdaj je na vrsti slednje. OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA POZIVA Vse kmetijske pridelovalce v občini Izola, da prijavijo škodo na kmetijskih zemljiščih, ki je povzročena s sušo v letu 2000. Oškodovanci prijavijo sušo na posebnih obrazcih, ki jih dobijo pri vložišču Občini Izola, Postojnska 3, Izola in na sedežih Krajevnih skupnosti Občine Izola. Na podlagi Navodil za oceno škode v kmetijstvu povzročene s sušo v letu 2000, ki jih je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo je poudarjeno, da lahko oškodovanec prijavi le površine v svoji lasti ali z veljavno najemno pogodbo ter površine in kulture v skladu s katastrom oz., če je vložen predlog za spremembo katastrske kulture v skladu s predlogom (npr. v katastru je zapisan na določeni parceli travnik, v naravi pa je na tej parceli vinograd - uveljavlja se lahko samo škoda za travnik in ne za vinograd). Škodo je potrebno prijaviti najkasneje do torka 18.7.2000. Županja Breda PEČAN OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA ŽUPANJA Številka: 812-2/97 Datum: 11.7.2000 Na podlagi drugega in tretjega odstavka 43. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS št. 71/93), 4., 11. in 12. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list št. 62/95), ter na podlagi nastalih razmer v naravnem okolju, PREKLICUJEM veliko požarno ogroženost naravnega okolja v občini Izola I. Preklicuje se vse prepovedi iz Razglasa o zelo veliki požarni ogroženosti naravnega okolja v Občini Izola, prav tako prenehajo delovati požarne straže gasilskih enot v občini. II. Ta preklic velja takoj. Županja Breda PEČAN Zapustila nas je Beba Zakonjšek akademska slikarka V njenih delih so ostale njene sanje in hrepenenje o svetu, ki ga ni mogla udejaniti. Kulturno društvo Korte Korte, julij 2000 RAZMIŠLJANJE OB NEKEM ZAZIDALNEM NAČRTU Sem prebivalec starega mesta Izole vse od izselitve domačinov po priključitvi cone B k Jugoslaviji. Življenje moje generacije je zelo povezano s tem starim mestom in standardom, ki smo si ga ustvarili in se mu prilagodili. Živeli smo zelo sosedsko. Pozno v večerne ure smo se družili na hišnih pragovih in se pogovarjali o perečih problemih. Samoodločanja o izgradnji Izole in njenem urejevanju takratni "samoupravljala" nismo imeli. Po volji od "zgoraj" (ne iz nebes) so se postavljali v Izoli betonski mastodonti kot so: Mehanotehnika, Stavbenik, IMP, Iplas itd. Vsi ti veleprojekti so zahtevali delovno silo, ki smo jo uvozili, kipa je sčasoma povzročila stanovanjski, šolski -življenski problem. Pozidali smo najlepše kmetijske površine za novonastale stanovanjske probleme in megalomanske gradbene apetite gradbenega lobija. Ta lobi še danes kroji in diktira življenje v Izoli. Posledice so se že pokazale in se bodo še. Omenil bi samo obrtno cono - popolnoma zgrešen projekt in največji arhitektonski zmazek novogradenj. V Izoli si vsak tak ali drugačen predsednik ali župan postavlja svoj spomenik. Mimogrede. Najmanj škode v Izoli je naredil zadnji predsednik, ki je postavil samo spomenik nudistom v parku pred pokopališčem. Na vrat, na nos smo morali zgraditi italijansko šolo, ker je bila stara "smrtno nevarna", ki pa še danes stoji in ne ogroža nikogar od novih uporabnikov. Že dvakrat propadli projekt o ureditvi prostora pri svetilniku oz. na Špici, kot rečemo kraju prebivalci okoliša, je postal zopet aktualen. Popolnoma se strinjam, da se ta del Izole tudi enkrat uredi, tudi ne na način, kot predvideva najnovejši projekt. Najmanj me še moti projekt garaž, ki praktično zunanjega videza ne bodo pokvarile, čeprav je tudi tu vprašljivost ekonomičnosti in funkcionalnosti. Nikakor pa za del mesta ni sprejemljiva zunanjost projekta, pri kateri je v glavnem poudarek na gradnji poslovnih in stanovanjskih prostorov. Postavlja se vprašanje. Za koga ? Za koga naj bi se gradila na tem področju stanovanja in poslovni objekti ? Ker bodo novozgrajeni objekti namenjeni predvsem trgu, si bralec lahko sam odgovori. Kraju in prostoru je potrebno prilagoditi projekt, ki ne bo še bolj skazil podobe starega mesta. V ta prostor ni dopustna nikakršna večja obremenitev dosedanjih prometnih poti in okolja. Špica mora globalno ostati takšna kot je, z urejeno (zaprto) plažo in za rekreacijo. Alije kdo od pripravljalcev projekta razmišljal, da se mora otrok starega dela mesta iti igrat z žogo najmanj 1 km daleč, da pride do prvega prostora, kjer lahko vrže ali brcne žogo. Ali se je razmišljalo, da ta del živi živo samo štiri mesece v letu. Ostalih osem je pa idilično sprehajališče in igrišče otrok. Po mojem mnenju je možno zaključiti mestno jedro za Tartinijevo in Smareglijevo ulico tako, da se ne pokvari celostni izgled dosedanje podobe predela. Izolani smo že dovolj najlepšega prostora izgubili z dvema objektoma zaprtega tipa, kot sta Dom slepih in Dva topola. Če smo ureditev na tem prostoru prelagali toliko časa, vas prosim, (Izolani bomo počakali) odložite projekt še enkrat. Narejeno bo manj škode. Načrtovalci in gradbeni lobiji razmišljajo za prvenstveno ureditev vhoda v mesto, ki v dosedanji obliki dela pravo sramoto Izoli (Ladjedelnica, Iris itd.). Tujec, ki prvič vstopi v Izolo dobi vtis, daje prišel v neko industrijsko cono velikega industrijskega mesta - manjka samo še barakarsko naselje. Za zaključek bi povedal še to. Če ste na sestanku prizadetih prebivalcev dobro prisluhnili, ste slišali, da prizadeti v celoti odklanjajo načrtovani projekt. Upam, da bodo upoštevali to tudi svetniki, ki odločajo o projektu. Pa lep pozdrav Vinko Frantar PRAZNIČNE NAGRADE Ob občinskem prazniku je kar nekaj izolskih občanov, društev in organizacij prejelo priznanja za svoje delo. Na slavnostnem sprejemu ob občinskem prazniku je županja Breda Pečan podelila kar tri vrste različnih nagrad in priznanj. Priznanja za najlepše urejeno okolico hiš oziroma stanovanj so prejeli: družina Praprotnik iz Kort in družina Čendak iz Jagodja ter družini Marenčič in Božeglav iz Izole. Nagrado za najlepše urejene balkone pa je prejel stolpič v ulici IX. korpusa št. 6 v Livadah. Priznanje županje za uspešno 20-letnico dela so prejeli člani Prostovoljnega gasilskega društva iz Kort, v njihovem imenu pa ga je Z' sprejel predsednik društva t Franc Bratož Prav posebno priznanje pa je prejel nemški turist Helmut Schuch iz Koblenza za dolgoletno zvestobo Izoli, saj prihaja k nam na dopust že polnih 32 let. Ob prazniku je županja pripravila tudi sprejem za najboljše izolske športnike, ki so prejeli priložnostne majice in se pogovorili ob krajši zakuski. boutique nino IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 05/641-62-25 POLETJE V IZOLI S 30% POLETNIM POPUSTOM do konca avgusta Drage Izolanke, dragi Izolani hvala Vam za 21 let IZBRANE ZVESTOBE Vaša«Nina Bodite drugačne, oblačite se pri NINI! VIŠEK PRAZNIKA NA TRGU Zaključek uradnih praznovanj ob občinskem prazniku se je zgodil na prenovljenem Manziolijevem trgu, kjer se je zbralo več kot tisoč izolanov in obiskovalcev iz sosednjih krajev. Otvoritev je bila kratka in slavnostna k čemur so prispevali tudi člani Big Banda RTV Slovenija,. PREDSTAVITEV PROJEKTA OLEUM NOSTRUM V torek so v Izoli predstavili mednarodni projekt Oleum Nostrum, zasnovanega z namenom pospešitve napredka v oljkarstvu. Prisostvovali so vsi sodelujoči partnerji projekta: predstavniki italijanskih pokrajin Rieti in Palermo, občin Koper, Izola in Piran (Znanstveno-raziskovalno središče RS Koper, Društvo oljkarjev Slovenske Istre) ter predstavniki Urada za razvoj kmetijstva in podeželja Korzike. Snovanje projekta sega v leto 1998, nastal pa je z namenom reševanja problematike na področju oljkarstva, ki je skupna vsem trem sodelujočim državam. Cilj je izboljšanje kakovosti oljčnega olja, dviganje ravni tržnega oljčnega olja ter prispevanje k ekonomiki majhnih proizvajalcev in lokalnih skupnosti. Člani se bodo zavzemali za prodor oljčnega olja na svetovni trg in s tem večjo promocijo na tržišču ter zvišanje kakovosti. Vrednost projekta znaša nekaj več kot milijon eurov. Izolska županja Breda Pečan je ob tem poudarila pomen projekta za turistično promocijo istrskega olja ter vseh treh obalnih občin v svetu, namen Oleum-a Nostrum pa so podrobneje razložili tudi njegovi odgovorni nosilci: Daniele Mitolo (vodja pokrajinske uprave v Rietiju), Milena Bučar-Miklavčič (raziskovalka na področju oljčnih olj pri Znanstveno-raziskovalnemu središču Koper), Filippo Spallina (vodja pokrajinske uprave v Palermu), Jean Paul Leonetti (vodja urada za razvoj kmetijstva in podeželja Korzike). Na predstavitvi so predvajali tudi posnetek, ki so ga pripravili člani v sodelovanju s francosko televizijo, v katerem so predstavljene vse sodelujoče pokrajine, njihova proizvodnja oljčnega olja, oljčniki ter stiskalnice in končno trženje. Slovenska Istra kljub neprimerno manjšemu številu oljčnikov sodeluje v projektu, saj je poanta sodelovanja kakovost oljčnega olja. Ob koncu naj poudarimo še to, da je projekt Oleum nostrum pripomogel Sloveniji, daje stopila korak bližje k Evropski uniji. Anja > GRATIS POVEČAVA < ob razvijanju filma in izdelavi slik Vam PODARIMO BREZPLAČNO POVEČAVO enega od posnetkov v format 20x30 cm Tel.: 066/ 647 - 050, Drevored Lmaja 4a, Izola Tel.: 066 646 -211, HTP San Simon, Morava 25 SVETILNIČARJI ODLOČNO PROTI PODZEMNI GARAŽI Upam, da mi stanovalci območja, ki ga urbanisti imenujejo svetilnik, domačini mu pravimo punta, geografi pa Petelinji rt, ne bodo zamerili zaradi takšnega poimenovanja, toda za nadaljevanje zapisa o javni razpravi o zazidalnem načrtu za to območje je kar prav, da jih ločimo od drugih prebivalcev pne krajevne skupnosti Na javno tribuno, ki jo je občinska uprava sklicala po posredovanju in protestih krajanov, županja pa se je za nerodnost opravičila, so namreč prišli predvsem tisti krajani, ki živijo v neposredni bližini načrtovanih posegov v tem delu mesta. Njihove pripombe so bile tudi najbolj goreče in osebno prizadete, za razliko od nekaterih predstavnikov t.i. opozicijskih strank, ki so priložnost izkoristili tudi za prve predvolilne spopade. Nasploh pa je treba povedati, daje razprav glede urejanja svetilnika pravzaprav malo. Ni bilo vprašanj ali dvomov glede urejanja plaže, urejanja parka, gradnje pomolov, kopališča za zahodnem delu in podobno, pač pa se je celotna razprava strnila okrog gradnje podzemne garaže in poslovno stanovanjskega objekta nad njo. To je seveda razumljivo, saj urejanje parka nikogar posebej ne prizadene, medtem ko gradnja tega objekta nekaterim vzame hiše, vrtove ali jim prinaša dve leti zahtevne gradnje v soseščino. Pa gremo po vrsti: Potem ko se je županja opravičila za proceduralno napako glede sklica javne tribune in v grobem pojasnila bistvo projekta je nekatere dodatne informacije o sami gradnji podal še projektant Kobal, takrat pa so se že začeli prvi zapleti. Začelo seje z dokaj preprostimi vprašanji glede lokacije vhoda v garažo, potem je prišel na vrsto promet, ki je že zdaj na tistem območju zelo otežen, med gradnjo pa bo zagotovo zelo moteč in nevaren. Sledili so resni pomisleki glede vkopavanja garaže v tako monolitno apnenčasto steno, vprašanja v zvezi s povezovanjem te garaže in tiste pod domom 2 topola ter končno tudi vprašanja varnosti hiš v soseščini ob verjetnem miniranju zemljišča. Še težji argumenti so začeli padati po intervencijah občinskih svetnikov, Alojza Padarja (SDS) in Marlona Kovačiča (SKD), ki sta spraševala, kaj občina s tem projektom sploh rešuje, saj naj bi, po njunem izračunu, za stanovalce tega območja ostalo kakšnih 30 garažnih mest, kar niti slučajno ne rešuje problema mirujočega prometa v tem delu mesta. Pomisleki so bili tudi na račun cene takšnega garažnega mesta, saj je znano, da najemniki garaž v Simonovem zalivu plačujejo visoko ceno za prostor v garaži pod poslovno stanovanjskim kompleksom. Arhitekt Marko Cotič je imel načelne pomisleke glede gradnje garaže na koncu mesta, tako daje promet do garaže speljan skozi staro mesto, namesto da bi se zaustavil pred mestom (Delamaris p.a.). Podobno pripombo je imel tudi Janko Tomažič, ki je predlagal alternativno gradnjo garaž na območju Lonke ali sedanjega Arga. Županja Breda Pečan si je naložila zahtevno nalogo odgovarjanja na posamezna vprašanja in pri tem je bila velikokrat potisnjena ob zid, tako daje morala braniti projekt z vsemi argumenti, kar jih premore njena politična in človeška karizma. Prisotni svetniki njene stranke ji niso bili v posebno pomoč, tudi strokovne službe so se držale bolj ob strani, tako da seje celotna razprava sprevrgla v nekakšen frontalni spopad šestdesetih jeznih stanovalcev proti vidno utrujeni županji. Morda je bilo še najbolj simptomatično to, da so projektu, za katerega še zdaj ni čisto jasno "čigav je", nasprotovali tudi nekateri znani občani, ki zagotovo sodijo v njeno politično provenienco. Skratka, če bi vprašali stanovalce z območja svetilnika, potem na tistem območju ne bi bilo garaže. Kaj menijo drugi stanovalci krajevne skupnosti pa ostaja odprto vprašanje. Tudi mnenje stroke bi bilo ob tem projektu še kako dobrodošlo, vendar ga na širši ravni nismo zasledili. Čeprav je bilo stalno v zraku je le enkrat bilo javno izrečeno vprašanje, kdo je predvideni investitor v tako zahteven projekt Županja je pojasnila, da ga (za razliko od dosedanjih podobnih gradenj op.a.) še ni in da ga bo občina poiskala celo z mednarodnim razpisom. In prav v tem pojasnilu se morda skriva odgovor, ki mu seveda ne gre oporekati vnaprej, saj kapital nima državljanstva, lahko pa je dvomljiv, če je del kakšnih širših dogovorov občine in tujih vlagateljev v Izoli. Občinske svetnike, ki bodo zdaj odločali o projektu čaka odgovorna naloga in njihovo odločanje zagotovo ne bo brez političnih in volilnih posledic kot naprimer odločanje o debelosti goloba na občinskem grbu. ISOLA 56 ŽUSTERNA giusterna KOP*ER C APODI S TRIA 23 OLMO® JAGODJE GAŽON Sala ra t • # ^0 0 LUCIJA- lucia • 57 67 ŠARED' CETOHE 59 I /\ \ \ w S *...... » fe. .. vf. \ :•..... • m®** ) PARECAG fWHEZ&JS0RTE.-V / » • 1 QF^OVI IF \y / ! -U PADNA A ; . »c' J/ SRCUSl,».* * '46, \ ŠMARJE BOŠAMARi v V'- ISk -A*** NOVA VASÌ.'SS koStabona ISTRSKA VINSKA CESTA Vodstvo Vinakoper je na ponedeljkovi tiskovni konferenci predstavilo prospekt Istrske vinske ceste, ki se vije po istrskem podeželju. Gre za že dolgo pričakovani projekt, ki zajema različna področja treh obalnih občin, ponudba vinske ceste pa vsekakor ni skromna, saj vključuje turistične kmetije, osmice, gostilne, kampe ter prodajo vin, oljčnega olja in aktivnosti, kijih ponujajo sodelujoči. Ideja seje porodila že leta 1993, uradno otvoritev pa bo cesta doživela na Martinovo prihodnje leto. Stroške v višini 7 milijonov tolarjev so krile tri obalne občine in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vključujejo pa tiskanje prospektov, postavitev označevalnih tabel ipd. Prospekt zajema predstavitev 71 ponudnikov in njihovih dejavnosti, ponuja namig za ogled kulturnih in naravnih spomenikov, opremljen pa je še s slikovnim gradivom in zemljevidom.Izolska občina in njeno podeželje se kot del poti pridružujeta Istrski vinski cesti s Šaredom, Kortami in Medljanom, vsega skupaj osem kmetij, osmič in gostiln ter osem kmetij, kjer prodajajo vino. ... Projekt je vsekakor odlična turistična promocija tudi za našo občino in manj znano podeželje. Sporno je morda le to, da ponudnike povezuje cesta, skorajda vsak od njih pa ponuja vino, kar morda za preprečevanje prometnih nesreč le ni najboljša poteza. Sicer pa je 10.000 izvodov prospektov v torek napolnilo obalne turistično-informativno centre. Anja Bajda PRILOŽNOSTI NE MANJKA Na Belvederju so se minuli četrtek na okrogli mizi z naslovom "Priložnosti Izole" zbrali gospodarstveniki iz podjetij, ki delujejo v izolski občini. Srečanje je potekalo v sklopu prireditev ob občinskem prazniku. Po uvodni besedi županje Brede Pečan, ki je orisala trenutno gospodarsko situacijo v občini, s poudarkom na trenutnih in bodočih investicijah - te segajo od novogradenj Delmarja in Droge v industrijski coni, do novih načrtov za ureditev severnega in vzhodnega dela mesta - je o novih ' projektih izolskega Javnega podjetja Komunala spregovoril njegov direktor Marino Domia Ze do konca letošnjega leta nameravajo uvesti ločeno zbiranje in sortiranje odpadkov, eden pomembnejših dolgoročnih projektov pa je izgradnja čistilne naprave. "Naša občina jo sicer potrebuje, vendar bo treba pred tem poiskati še odgovore na nekaj vprašanj," je povedal Domio. "Predvsem se bo potrebno odločiti, ali bomo gradili čistilno napravo v Izoli, ali pa bomo gradili navezavo na Koper." Med pomembnejšimi načrti Komunale za bližnjo prihodnost je tudi izgradnja javnih skladišč v industrijski coni, česar naj bi se lotili že konec letošnjega leta. Eden najmočnejših in najperspektivnejših segmentov izolskega gospodarstva je zagotovo turizem in prisotni so se strinjali, da predstavlja ta gospodarska panoga največjo priložnost za našo občino. Tako je menil tudi Enrico Galassi, direktor Portinga, podjetja, ki upravlja z izolsko marino. Opozoril je na pomen celostne turistične ponudbe ter na koordinacijo med posameznimi ponudniki. "Ko bo marina v Izoli zgrajena, bo zagotovo ena najboljših marin severnega Jadrana. Ocenjujemo, da bi naši gostje za storitve izven marine lahko potencialno porabili okrog 5-6 milijonov nemških mark letno. Velja se vprašati, kje bodo lahko ta denar porabili Če ne bo ustrezne ponudbe v Izoli, bodo šli drugam. Zato moramo biti mi tisti, ki bomo znali ustvariti to ponudbo," je prepričan Galassi, ki ocenjuje, da je ena poglavitnih zavor za investicije v Sloveniji previsoka cena denarja. "Obrestna mera sicer pada, vendar je še vedno previsoka. Zunaj lahko dobimo posojilo z 3,5 - 4,5 odstotnimi obrestmi, medtem ko se v Sloveniji te gibljejo tudi do 14 in več odstotkov letno." Tudi po mnenju Branka Simonoviča, direktorja Hotela Delfin, so težave pri pridobivanju kreditov ena glavnih ovir za razmah turizma in malega gospodarstva. " Že res, da občina subvencionira obresti, vendar pa za te ugodnejše kredite lahko kandidirajo le tisti, ki že imajo registrirano dejavnost Za pridobitev dovoljenj pa je potreben ustrezen poslovni prostor in za njegovo ureditev tega bi začetnik potreboval denar. Tega pa kot fizična oseba ne more pridobiti." " Financiranje mladih podjetnikov je bil od vedno problem. Morda bodo čez 20 ali 30 let tudi pri nas skladi, ki bodo omogočali tovrstno financiranje. Ni težava v tem, da banke ne bi dajale kreditov, problem je banka, ki bo mlademu podjetniku prva dala kredit," meni Janko Paliska, predsednik Območne obrtne zbornice Izola Po njegovem mnenju pa je tudi Upravna enota velika cokla razvojnim idejam občine, saj je reševanje upravnih postopkov velikokrat prepočasno. Da so upravni postopki pogostokrat nemogoči se je strinjal tudi Branko Seljak, direktor Hotelov Belvedere, saj je včasih potrebno za pripravo investicije tudi do dve leti, predvsem zaradi dolgotrajnosti postopkov. O nastajajoči strategiji razvoja turizma v občini je spregovoril Jože Černelič, ki pri projektu sodeluje že od vsega začetka. Po ugotovitvah, do katerih so prišli pri izdelavi tega dokumenta, pa pri gospodarstvu ni posebej izražene potrebe, da bi se vključevalo v turizem, četudi predstavlja takšna usmeritev največjo perspektivo razvoja. Zato bo v bodoče zelo pomembno razvijati takšne povezave, predvsem pa bi moralo gospodarstvo v njih videti svoj interes. Pomembno priložnost za razvoj pa predstavlja tudi obstoj potrebnih razvojnih dokumentov ter primerna usposobljenost za pridobivanje tujih sredstev in subvencij, ki so že, oziroma še bodo, na voljo v procesu vključevanja v Evropsko unijo. Po mnenju Marjana Steleta, podjetniškega svetovalca, sodi med glavne pomanjkljivosti, ki onemogočajo kandidiranje projektov za tovrstna sredstva, predvsem premalo evidentiranih in popisanih potencialov na področju turizma in kmetijstva. Po statističnih podatkih ima namreč občina Izola izkoriščenih le okrog 25 odstotkov svojih potencialov, kar je relativno nizek izkoristek. Konec letošnjega leta bo na voljo 18 programov tuje pomoči, prihodnje leto pa že 36, kar je velika priložnost tudi za turizem. Ta bi moral svoj razvoj graditi tudi na povezovanju z Istro, sosednjo Italijo ter sosednjimi občinami nasploh, če bo želeli pridobiti sredstva iz omenjenih virov, saj so tovrstni projekti pogosto naravnani predvsem v širše povezovanje med regijami. Kot dokaz, da je ta možnost pridobivanja investicijskih sredstev vse premalo izkoriščena, je navedel dejstvo, da pri nas iz teh virov pridobimo v povprečju 15 do 20 odstotkov sredstev, v Avstriji pa na ta način v povprečju zberejo kar 60 odstotkov denarja za investicije. Izolski gospodarstveniki so srečanje zaključili z ugotovitvijo, da volja za skupno delo pri tem, da se priložnosti realizirajo, obstaja. O tem, kaj je bilo v tem času storjenega pa bodo ponovno razpravljali na podobni okrogli mizi, ki jo bodo organizirali februarja prihodnje leto. (K.B.)_ Zdravstveni dom Izola ČEZ LETO DNI ŽE V NOVIH PROSTORIH Osrednji dogodek na dan občinskega praznika je bila zagotovo postavitev temeljnega kamna za novi zdravstveni dom. Stal bo na Ulici oktobrske revolucije, na lokaciji nekdanje zadruge, med osnovno šolo in vrtcem. Temeljni kamen sta položili upokojena medicinska sestra Djurdja Tul, ki je dolga leta delala v našem zdravstvenem domu ter županja Breda Pečan Gradnjo so zaupali kopskemu Stavbeniku, ki naj bi z gradbenimi deli pričel že v kratkem, objekt pa naj bi bil dokončan predvidoma do konca junija prihodnje leto. Skupna površina objekta bo znašala okrog 4000 m2, v njem pa bo prostora tako za zdravstvene dejavnosti kot so različni dispanzerji, urgenca, laboratorij, zdravstvene ordinacije, fizioterapija, pa tudi za upravo, patronažno službo, materinsko šolo ter skupne prostore zdravstvenega doma. V poslopju bodo imeli svoje poslovne prostore tudi zdravniki koncesionarji, lekarna ter izpostava Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V kletnih prostorih bo na voljo 56 parkirnih mest, v okolici objekta pa še 44 mest za obiskovalce in osebje. Okvirna vrednost investicije znaša 823 milijonov tolarjev, od katerih bo večino sredstev prispevala občina, okrog 10 odstotkov tega zneska pa Ministrstvo za zdravstvo. Nekaj več kot 200 milijonov tolarjev naj bi Občina zbrala tudi z odprodajo starih objektov zdravstvenega doma in reševalne postaje. Slednja naj bi se preselila na novo lokacijo v industrijsko cono, saj bi takšna pozicija omogočala lažji dostop do cestnih povezav, predvsem pa reševalnim vozilom ne bo treba voziti skozi mesto. Glede na roke za izgradnjo novega objekta, naj bi ob naslednjem občinskem prazniku če leto dni novo zgradbo že predali svojemu namenu. (K.B.) BOLEZEN V ZDRAVSTVENI KOLONIJI Ne bi mogli ravno reči, da je zdravstvena kolonija, v kateri je na kmetiji Zakrašnik na Starem vrhu pri Škofji Loki od 1. do 11 julija letovalo 25 izolskih otrok, potekala ravno pod srečno zvezdo. Sicer dobro zamišljen program, z bogato paleto dejavnosti, s številnimi izleti, igrami in ustvarjalnimi delavnicami v katerih so otroci tudi z izdelavo čipk in škofjeloških kruhkov spoznavali tradicijo drugih slovenskih krajev, so pokvarile zdravstvene težave nekaterih otrok, pri katerih so se pokazali znaki prebavnih motenj z drisko in bruhanjem. Kot nam je povedala Mirela Ivančič z Društva prijateljev mladine Izola, ki je kolonijo organizirala, se težave niso pojavile pri vseh otrocih naenkrat, temveč so se omenjeni znaki pojavljali le pri posameznih otrokih in še to le za en dan. Po navodilih zdravnika so te težave reševali z dieto, zapletlo pa se je pri petletni deklici, ki jo je zdravnik iz Škofje Loke zaradi nevarnosti dehidracije poslal na Infekcijsko kliniko v Ljubljano, kjer sojo zadržali čez noč in jo drugi dan odpustili v oskrbo staršem. Na kmetiji so zdravstveni inšpektorji iz Kranja naslednji dan opravili inšpekcijski pregled katerega rezultati bodo znani v petek, 14.julija Že v torek bi morala na kmetijo Zakrašnik odpotovati nova skupina izolskih otrok, vendar pa to ni bilo mogoče, saj je zdravstvena inšpekcija to prepovedala, dokler ne bodo znani rezultati analiz. Za organizacijo kolonije na omenjeni kmetiji so se pri DPM Izola odločili, ker so tam že večkrat letovali otoci z vseh treh izolskih osnovnih šol in se odlično imeli. Zaradi dobrih izkušenj so se za letovanje na Starem vrhu nad Škofjo Loko očftočili tudi pri DPM Izola, pa tudi sicer velja povedati, da na omenjeni kmetiji od pomladi dalje potekajo šole v naravi za otroke iz vse Slovenije. Kot kaže je imela ta skupina izolskih otrok to smolo, da so se pojavile takšne težave, še bolj pa tisti, ki zaradi tega ne bodo mogli v kolonija saj v tako kratkem času ni mogoče izpeljati dokaj zahtevnih priprav in poiskati nadomestno lokacijo za letovanje. Kljub vsemu pa so se otroci, ko so težave minile, zelo zabavali in preživeli prijetne počitnice v naravi. (K.B.) ROKOMET USPEH, KI GA BO TEŽKO PONOVITI Na evropskem kadetskem rokometnem prvenstvu v Švedskem mestu Partine, kjer sicer organiziraiio enega največjih rokometnih turnirjev na svetu, so mlade izolske rokometašice ŽRK Bajc Daewoo Izola osvojile izvrstno tretje mesto in dokazale, da v svoji generaciji sodijo v sam evropski vrh. Ob vrnitvi smo se pogovarjali s trenerko Duško Čuk, ki je gotovo pomembno prispevala k strokovni rasti te perspektivne generacije mladih rokometašic. - Ko ste odhajali na Švedsko vas je bilo kar malo strah? - Resje, kajti vedeli smo, da so dekleta v povprečju dve leti mlajša od tekmic in se fizično in psihično težko primerjamo z njimi. Je pa res da večine ekip, ki so vse po vrsti državne prvakinje, nismo poznali in nismo vedeli, kaj nas čaka. Še dobro, da smo bili pred tem z državno reprezentanco letnika 1985 na turnirju v Pulju, kjer smo se srečali s Hrvaticami in Švedinjami ter smo prvič videli, da se lahko kosamo z njimi. - Je bilo čutiti to razliko v letih? KAPUČINO AVTOMOBILIZEM IEREBU ZMAGA NA GORJANCIH Četrta letošnja gorsko hitrostna preizkušnja na Gorjancih je bila spet zelo uspešna za Andreja Jereba, kije s svojo Seat Ibizo dokaj zanesljivo zmagal, potem ko je bilo dvoboja s Peljhanom kmalu konec, saj je zadnjo šikano pred ciljem prve preizkušnje Andrej še nekako izpeljal, Peljhana pa je zavrtelo in izgubil je dragocene sekunde. Nasploh so gledalci pod Gorjanci videli lepo tekmo v kateri pa se je vse izteklo s prevračanjem a brez poškodb. Andrej je s sovoznikom odpeljal dirko zelo rutinirano, vendar dovolj atraktivno in tudi Ibiza je v njegovih rokah vse bolj zanesljiva in hitra. Matej bržan je bil tokrat 14. - ti in mu je malo manjkalo za prve točke v uvrstitvi tekmovanja, ki se bo nadaljevalo že čez tri tedne v Ilirski Bistrici. -Na prvenstvu te razlike sploh ni bilo čutiti. V prvih tekmah so nas sodniki sicer prijeli malo bolj "na trdo", ker so lani na tem tekmovanju Slovenci (državna kadetska reprezentanca) pustili slab vtis in smo mi "plačali" zanje. Kljub temu so se dekleta enakovredno nosile s tekmicami, izjema je bila le Hrvaška, ki ima igralko, ki je izjemno fizično pripravljena in grajena. Drugače pa smo bili po višini verjetno najvišja ekipa, pa tudi po moči nismo nič zaostajali. - V predtekmovanju ste izgubili eno samo tekmo. - Premagali smo Švedsko, Češko, Poljsko, Litvo in Norveško, izgubili pa smo z Nemkami in še to nesrečno, saj smo dobili kar dva rdeča kartona in cel drugi polčas igrali z eno ali dvema igralkama manj v polju. Če bi takrat zmagali bi verjetno osvojili prvo mesto na turnirju. - Tako pa ste v polfinalu naleteli na Hrvatice. - To tekmo smo odigrali malo slabše kot tiste v predtekmovanju, vratarka žal ni imela svojega dne, Hrvatice pa je gnalo tudi sosedsko rivalstvo in tako smo izgubili za tri zadetke. Nedvomno pa smo ta trenutek boljše moštvo od Hrvaškega, predvsem popolnejše z več igralkami, ki lahko odločijo tekmo. - Za tretje mesto ste tokrat premagali Nemke. - V boju za tretje mesto se je pokazalo, da tekma v predtekmo- vanju ni bila realno vodena in odigrana, saj smo Nemke gladko zmagali, čeprav smo dali priložnost vsem igralkam. - Petra Adamič je bila druga strelka turnirja. - Resje, do zadnje tekme je bila celo vodilna strelka in če v tekmi za 3. mesto ne bi zgrešila sedemmetrovke bi bila najboljša strelka, kar je gotovo zelo vzpodbudno za prihodnost izolskega in slovenskega rokometa. Sicer pa je bila s strani vseh trenerjev izbrana v all star team, kot najboljša leva zunanja igralka. Pa tudi druga dekleta so odigrala zelo dobro: Jelena Čvorak je bila 11-ta med strelkami, Ana Petrinja je odlično organizirala igro, Neža Mitruševska, ki je še leto mlajša pa je odlično odigrala na levem krilu in v sredini. - Menda ste bili presenečenje turnirja? - Zagotovo smo bili presenečenje zaradi mladosti, višine in znanja, tako da nas je pohvalil celo predsednik evropske rokometne zveze, Staffan Holmquist in čestitke so deževale od vseh delegatov evropske zveze. Odmevna je bila tudi naša predstavitev, saj smo imeli slovenski dan, kjer smo predstavnikom EHF predstavili Izolo in Slovenijo ter jim ponudili pršut in refošk, ki sta jih očarala. - Kako strokovno oceniti ta rezultat? - Prepričana sem, da gre za enega največjih uspehov izolskega in slovenskega rokometa v tej konkurenci. Treba je vedeti, da je enak rezultat doslej dosegla le še ekipa Olimpije, ki je seveda bistveno drugače organizirano moštvo od našega. Potrdilo seje, da gre za zares vrhunsko generacijo mladih igralk, ki imajo pred seboj še lepo rokometno prihodnost. Naš klubski cilj je, da čimveč teh igralk do leta 2008 pripeljemo v člansko reprezentanco in z njimi sodelujemo na olimpijskih igrah. Glede na potencial in njihovo starost (takrat bodo imele po 23 let) upamo, da bodo ostale v rokometu in seveda v Izoli. - Seveda je prav, da jih za konec še naštejemo. - Nastopile so: Petra Adamič, Ana Petrinja, Anja Argenti, Tina Sušelj, Neža Mitruševska, Manuela Hrnjič, Jelena Čvorak, Tamara Štefančič, Nea Bošnjak, Nina Franovič, Ninu Božič, Petra Kobal in Nina Potočnik. Spremljali smo jih: Boris Čuk, Aljoša Sovdat, Sule Rizvič, Jadranka Petrinja in jaz. Sodelujoča moštva na evropskem prvenstvu za kadetinje: DHK Zora Olomouc (Češka) Stabok 1L (Norveška) ZRK Bajc Daewoo Izola ( Slovenija) Eastcon AG Vilnius (Litvanija) T.S. "Pogon" 1922 Zory (Poljska) HC Empor Rostock (Nemčija) Ònnereds HK (Švedska) TUL V BOJU ZA SYDNEY Iz švicarskega Luzerna prihajajo razveseljive vesti. Erik Tul, ki se tam bori za izpolnitev norme za nastop na olimpijskih igrah je namreč v repesažu zmagal in se tako uvrstil v finale, kjer bo moral doseči eno od prvih treh mest (morda pa bo zadoščalo celo četrto). V predtekmovanju je Erik zasedel drugo mesto v svoji skupini, za Slovakom pa je zaostal kar 26 sekund, kar je nedvomno pomenilo, daje taktiziral, saj je v repesažu zmagal in bil vodilni na vseh meritvah. proga čoln 500 m 1.000 m 1.500 m 2.000 m mesto 2 Slovenia 01:46:200 03:37:660 05:33:610 07:28:150 I 3 Lithuania 01:46:460 03:38:500 05:34:370 07:29:820 2 4 Finland 01:48:990 03:42:320 05:36:590 07:44:450 3 1 Hrvaška 01:49:860 03:45:250 05:44:820 07:46:930 4 ZADNJA VEST TUL ZA SEKUNDO ZGREŠIL SYDNEY Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da Eriku ni uspel veliki met, da bi se v zadnjem trenutku uvrstil med udeležence olimpijskih iger v Sydneyu. V finalnem boju je namreč štartal nekoliko slabše (kot je sicer njegov običaj), potem pa je ves čas lovil tekmece. Žal so bili med seboj tako izenačeni, daje uspeh prehiteti le skifista iz Latvije, za tretje mesto pa mu je zmanjkala vsega sekunda, tako da se je uvrstil za Slovakom, Angležem in Nizozemcem na najbolj nehvaležno 4. mesto. Za Erika pa olimpijske igre vendarle še niso povsem izgubljene, saj je ostalo še šest prostih mest za veslaški program OI. Komu jih bo dodelila mednarodna veslaška zveza bo znano v ponedeljek in glede na izenačenost finalistov dirke v Luzernu se lahko zgodi, da bo še eno mesto prosto za skifista in v tem primeru bo Izola le dobila tudi drugega olimpijca. Finalni boj pa seje razpletal tako-le: proga čoln 500 m 1.000 m 1.500 m 2.000 m mesto 3 Slovaška 01:44:990 03:35:190 05:24:580 07:15:770 1 4 Anglija 01:43:430 03:35:750 05:27:330 07:17:490 2 6 Nizozemska 01:48:030 03:40:520 05:29:190 07:18:020 3 2 Slovenija 01:48:590 03:42:150 05:34:710 07:19:650 4 1 Litvanija 01:47:000 03:40:090 05:31:730 07:20:720 5 5 Romunia 01:46:250 03:40:820 05:33:000 07:26:220 6 SK Slavia Nesvady (Slovaška) Skuru IK (Švedska) ZRK Tvi-Trgocentar (Hrvaška) Sparta 1F (Finska) Gyòrl Eto KC (Madžarska) HC Maroltinger Gymn. (Avstrija) Dijkoraad Kwiek (Nizozemska) ROKOMETNI ZAPIS S ŠVEDSKE Z naslovom kadetskih državnih prvakinj, smo se v četrtek, 29.6. 2000 ob 5 uri zjutraj odpravili na dolgo pot proti Švedski, da bi na enem najpomembnejših in najmočnejših evropskih rokometnih turnirjev zastopali Slovenijo. Navdušeni in polni energije, smo si dolgotrajno vožnjo z avtobusom krajšali s pogovori, igranjem kart in poslušanjem glasbe. Živahno in veselo ozračje pa je prekinil sončni zaton, ki nam je dal možnost da si po naporni vožnji odpočijemo. In tako smo prenočevali v nemškem mestu Hamburgu, ki nas , je gostovalo skozi noč in nam omogočilo 8-umi postanek. Naslednje jutro smo se po pestrem zajtrku spet odpravili na pot, ki nas je okrog 5-ih popoldne pripeljala do glavnega mesta Danske - Kobenhavna. Ker nas je spremljalo slabo vreme, si mesta nismo mogli temeljito ogledati. Po kratkem ogledu danske prestolnice pa smo se namenili proti trajektu, ki nas je v 20 minutah popeljal čez ozek preliv. Švedsko smo tako zagledali šele v večernih urah, ko pa so bile naše misli osredotočene samo še na spalne vreče in z njimi povezan spanec. V soboto smo po temeljitem počitku imeli kratek trening, kateremu je sledila otvoritev. Sama otvoritev nas je4 presenetila s spustom padalcev in fantastičnim ognjemetom. Čudovit je bil tudi prizor, ko je toliko ekip iz različnih držav skupaj zapelo pesem We are thè word in za kratek čas pozabilo na tekmovalnost in ambicije. Uraden začetek turnirja pa je naznanil predsednik evropske rokometne zveze, ki se nam je pridružil s helikopterja. Spodbudil nas je k sklepanju prijateljstva in k igranju borbene, a poštene igre. Zaradi enakomernega razporeda tekem, ki so se odvijale izmenično zjutraj in popoldne, smo imeli na razpolago veliko prostega časa. Napolnili smo ga z gledanjem tekem, spoznavanjem ljudi, s sprehajanjem po mestu in s počivanjem. Predstavili smo se tudi članom evropske rokometne zveze, la smo jih med tekom prijetnega pogovora pogostili s pršutom in refoškom. V predtekmovalni skupini smo z enim porazom zasedle drugo mesto, ter se uvrstile v polfinale. Polfinalno tekmo proti ekipi Hrvaške smo izgubili, saj je zaradi treme prišlo do večjih napak, ki jih v igri nismo mogle več nadoknaditi. Popoldne smo se v boju za tretje mesto ponovno srečale z ekipo Nemčije, ki pa smo jo tokrat z borbeno in vneto igro premagale. Takoj po podelitvi pokala, plakete, medalj in spominskih majic pa smo se že namenili proti pogrešani Izoli. Povratek seje zaradi neprestanega spanja zdel krajši in ob prihodu v našo domačo deželo nas je preplavilo nepopisno veselje. Ža dosegel mednarodni uspeh pa so nas ob vrnitvi nagradili z dišečim. Toplo postreženim zajtrkom. Ob pitju vročega kakava pa smo obujali prijetne dogodke turnirja, ki so se nam vtisnili v spomin kot nepozabna doživetja. Za konec bi se še iskreno zahvalili organizatorjem, trenerju, spremljevalcem in vsem, ki so nam omogočili, da smo svoje znanje pokazale na tem turnirju. Zahvalili bi se še Petri, Nini in Miši, ki so s svojimi igrami pripomogle k našemu uspehu in so se izkazale kot prijetne soigralke. Petra,jNina B., Nina F., Jelena, Nea ŠOLA JADRANJA - JK OLIMPIO IZOLA Veliki trg 1 Izola tel 600 011 Šola jadranja za začetnike - program za termin: II. od 3. do 14. julij, lil. od 17. do 28. julija, IV. od 31. julija do 11. avgusta, V. od 14 do 25 avgusta 2000. Štirinajstdnevni program /ponedeljek - petek/ Od 10.00 do 10.15 ure Zbor udeležencev šole v klubu JK OLIMPIO Od 12.15 do 13.45 ure Kosilo v hotelu Riviera Izola Od 14.00 do 16.15 ure Aktivnosti na vodi ki mu pomagata mladinska reprezentanta razreda EVROPA- gimnazica Anja Dorošenko in Al Markočič. VESLAŠKI KLUB "IZOLA" izola VPISUJE NOVE ČLANE vpis vsak dan od 9.00 do 12.00 in od 18.00 dalje v soboto, nedeljo od 8.30 do 12.00 ure V NOVIH PROSTORIH KLUBA PRED PLAŽO HOTELA DELFIN VESLAŠKI KLUB ARGO klub z najstarejšo tradicijo v Izoli, organizira tradicionalno šolo veslanja, na kateri bomo spoznavali veščine tega lepega športa. S šolo bomo pričeli v ponedeljek, 26.junija v prostorih VK ARGO ob 9.uri. Vabljene deklice in dečki letnik 1990 in starejši. Pridite in preživite zabavno poletje na vodi ! j STARŠI! KJE BODO VAŠI OTROCI ML MED POLETNIMI POČITNICAMI? @ ACTUAL INfORM/CUSKF TFHNOIOGUF Pripravili smo poletne računalniške delavnice s športnimi aktivnostmi in kopanjem za otroke od 1. do 8. Razreda. Delavnice bodo potekale v učilnici podjetja Actual, na Bonifiki, na koprskem kopališču in v prostorih fitnes kluba Koper. Pričnemo v ponedeljek, 26. junija, in nadaljujemo vsak teden do petka, 1. septembra 2000 (tedenski programi). 1. skupina => računalništvo (8:00 do 12:00) => kosilo (12:00 do 12:30) => kopanje (12:30 do 14:00) => fitnes Koper (14:00 do 16:00) 2. skupina => tenis in rolanje (8:00 do 11:30) => kosilo (11:30 do 12:00) => računalništvo (12:00 do 16:00) Vsak otrok dobi naloge, prilagojene svojemu predznanju. Pripravljenih imamo 5 stopenj. • 1. skupina - celodnevni program = 14.500,00 SIT * • 2. skupina - celodnevni program = 18.000,00 SIT * • poldnevni program računalništva = 8.000,00 SIT * Kosilo: doplačilo 600,00 SIT / dan za otroka.* Nudimo možnost plačila na več obrokov. * Vse cene že vključujejo DDV. IcpAl i PRIJAVE: Otroke lahko prijavite osebno na podjetju Actual d.o.o., Ferrarska 14 v Kopru (Ogrlica), po telefonu (05) 66-57-700 ali (05) 66-52-761, na E-mail: Education@Actual-it.si. Prijave sprejemamo do 3 dni pred pričetkom tečaja (do petka za tečaj v ponedeljek). PPF V TUNELU JAGODJE V pričakovanju balkanskega Filokteta Drugi festivalski teden se začenja v znamenju razprodanih Črnih mask in v pričakovanju petkove premiere Filokteta. Publika bo v sredo v gosteh v Čehovi Utvi, v atriju nekdanje koprske porodnišnice, za ljubitelje sodobnega plesnega gledališča pa se bo v četrtek v portoroškem Avditoriju zgodil Faričev Terminal. V obalnih mestih je trenutno okrog 100 gledališčnikov, gostov, predvsem pa ustvarjalcev štirih festivalskih produkcij. Po premieri in SNG Drame Maribor v režiji Branka Kraljeviča, sta pred igralci in plesalci še dve ponovitvi. Koprska postavitev v Lapidariju Pokrajinskega muzeja je zasnovana za okrog 120 gledalcev, zaradi velikega zanimanja publike pa vstopnice kar kopnijo. Festival bo v torek zvečer dobesedno morski, ko se bo na katamaran Prince of Venice ob izolskem pomolu preselil Devetsto v režiji Marka Sosiča z Jankom Petrovcem in znamenito Bariccovo zgodbo o ladijskem pianistu, zapisanem glasbi, morju in ustvarjalnosti. Oživljeni ambienti obalnih mest in kakovosten program, kot kaže uvod v festival, privlačijo publiko. Ta bo v sredo resnično v gosteh v dramski obmorski vili, ki jo bo nadomestilo samostansko poslopje nekdanje koprske porodnišnice. V njem se bo odvila ambiciozna prostorska adaptacija Čehove Utve v izvedbi SMG Ljubljana in v režiji Tomija Janežiča. Predstava bo tokrat v izrazito ambientalnem prizorišču in z novim odnosom med publiko in igralci. Faričev Terminal bo na sporedu v četrtek v portoroškem Avditoriju, zanesljivo na njem ne bodo manjkali ljubitelji sodobnega plesnega gledališča. j Zaključek drugega festivalskega tedna bo še enkrat v znamenji! premiere, tokrat Filokteta, mednarodne soprodukcije Primorskega’ poletnega festivala, sarajevskega MESS-a in ljubljanskega EX PONTA. Delo nemškega dramatika Heinerja Miillerja o manipulaciji s posameznikom kot najmočnejšem vojnem orožju bo v režiji Eduarda Milerja uprizorjeno v opuščenem železniškem tunelu pri Izoli. V predstavi igrajo trije veliki igralci: Izudin Bajrovič, Vili Matula in Goran Sušljik, bosanski, hrvaški in srbski igralec, vsak v svojem jeziku. Kot pravi Žanina Mirčevska, dramaturginja, lahko nedavni in sedanji balkanski nemiri služijo kot možne, vendar ne edine povezave v predstavi. Organizatorji Primorskega poletnega festivala pričakujejo tudi za ogled Filokteta veliko zanimanje, že 23. julija pa bo predstava gostovala na Mittelfestu v Čedadu na obrežju reke Nadiže. H. Mu Ile r: FILOKTET Manipulacija kot najmočnejše vojno orožje Delo nemškega dramatika Heinerja Mullerja FILOKTET bomo premierno videli v petek, 14. julija 2000, v zapuščenem tunelu nekdanje železnice v izolskem Jagodju. Ponovitve predstave bodo še 15. in 17. julija, nato pa se bo predstava preselila na druge odre, med ostalim tudi na oder čedajskega Mittelfesta. Predstavo režira Eduard Miler. Predstava je nastala v soprodukciji Primorskega poletnega festivala, sarajevskega filmskega in gledališkega festivala MESS ter festivala EX PONTO iz Ljubljane. Bolj pomembna kakor dejstvo, da gre za mednarodno soprodukcijo, je selitev predstave, ki se bo vsakemu novemu ambientu prilagodila na drugačen način. Njen prvi gostitelj bo tunel nekdanje železniške proge, ki bo s svojimi prostorskimi in zvočnimi posebnostmi nedvomno prispeval k intenzivnosti predstave. Dramaturginja Žanina Mirčevska je o predstavi napisala: FILOKTET Heinera Mullerja je visoko poetična in filozofskopolitična drama o MANIPULIRANJU posameznika v vojnih razmerah v imenu "velikih družbenih idej". To je drama o smrti posameznika v funkciji kolektivnega življenja. Manipuliranje uporablja laži. Sporočilo tega teksta je, daje LAŽ najmočnejše in najvplivnejše vojno orožje. FILOKTET odkriva svet, v katerem je vsak, ki ubija, ubit - njegov nož je njegova rana. V tem tekstu ni žrtev. Vendar tisti, neizogibno pritegnjeni v vojno in s tem zapleteni v vojne manipulacije, dobijo vlogo žrtve na taki ali drugačen bolj ali manj prepoznaven način. Vsi trije posamezniki s svojimi lažmi in manipulacijami so pravzaprav sredstvo v rokah neke višje manipulacije, ki trguje s človeškimi dušami in življenji in, kot se laž pari z lažjo, tako manipulacija ustvarja manipulacijo v neskončnost. V predstavi igrajo hrvaški, bosanski in srbski igralec Vsak govori v svojem jeziku. Nedavni in (sedanji) balkanski nemiri lahko služijo kot možne (a ne edine) povezave v predstavi. Predstava ne interpretira FILOKTETA izključno v luči določenega zgodovinsko - geografskega prostora. Naš namen ni omejiti igro na določen kraj ali jo politično aktualizirati, temveč raziskovati večne mehanizme vojnih manipulacij, prepoznavne vsemu človeštvu ne glede na prostor in čas. L. festival \ PR » Pal _ Livio s®*« rsss Čeprav je šlo za enega najbolj prodajanih albumov v tem delu Mediterana se je dvojec razšel še pred snemanjem druge Aleno ve plošče, ki je bila hkrati dokaz, kdo je bil "boljša polovica' dvojca s prve plošče. Livio je nato posnel solo ploščo, vendar brez večjega uspeha, potem pa se je pojavil na lanskem festivalu v Neumu v duetu z Dariom Marušičem, ki ga poznamo iz skupin Istranova, Marušič Histrio, Tolovaj Mataj in je zagotovo prvo ime istrske etno scene. Čeprav je bil projekt nekomercialen je Croatia records podprla novonastal duet, ki so se mu pridružili "stari" mački: Neven Frangeš, Mario Mavrin, Hrvoje Rupčič, Damir Šomen, Max Jurčič, Juriča Paden in koproducent Davor Rocco, rezultat pa je plošča Bura - Tramuntana, najboljša hrvaška etno plošča lanskega leta. Izvrstna kombinacija jazza, etno in folk glasbe Istre je ustvarila nekakšen crossover v katerem vsakdo najde nekaj zase, celo tisti, ki prisegajo na elektronsko glasbo ali oni, ki menijo, da brez roženice, sopel, miha in dvojnice ni mogoče igrati istrske glasbe, čeprav na sodoben način. • Neven Frangeš - klaviature • Mario Mavrin - bas • Hrvoje Rupčič - tolkala • Damir Šomen - bobni • Max Juričič - kitara • Livio Morosin - sempling • Dario Marušič - mih, sopela, roženica itd. Izjemoma se Mediteran festival seli iz sobote na torek, toda razlog je gotovo več kot opravičljiv. Tradicija je že, da se na velikem odru predstavijo udeleženci poletne mednarodne plesne šole, ki jo v Izoli pripravljajo že vrsto let v sodelovanju s plesnim klubom Elite iz Kopra. Vsako poletje naše telovadnice in športne dvorane za teden dni napolnijo plesni motivi in pod vodstvom priznanih koreografov in plesalcev mednarodnega slovesa se mladi iz cele Slovenije učijo veščine sodobnega plesnega izražanja. Njihov nastop je vsakokrat zelo dinamičen in privlačen za oko, tako da številnemu občinstvu, ki mu je ples očitno pri srcu, mladi plesalci pripravijo zanimiv poletni plesni večer. METALCI V ARRIGONIJU Mladinski izolski center MIC je ta teden pripravil akcijo poimenovano COOL TOUR 2000 v kateri so tokrat združili kar nekaj dejavnosti mladih, ki se sicer zbirajo v prostorih kluba v Gregorčičevi ulici (stara italijanska šola). Od ponedeljka naprej so delali v delavnicah za video, karikature, strip, gledališče, foto, DJ-je in pisanje grafitov. Pri izvedbi teh delavnic so jim in jim še pomagajo: Sklad za ljubiteljsko kulturno dejavnost ter mentorji: Marjan Motoh, Danko Petronijevič, Ksenija Jambrošič, Ivan Brezavšček in DJ Gianni. Zaključek letošnje akcije pa bo v soboto, 15. julija v letnem kinu Arrigoni, kjer bodo na koncertu z naslovom METAL ARRIGONI 2000 nastopile skupine KAOZ, SCAFFOLD, DUSK DELIGHT, NECROSED, ABBATOIR in OBNOUNCE. Letni kino Arrigoni Izola Sobota 1 5.julija KAOZ Vrler.Jc Dušit Delibisi ČL AUARIH A 700 srr ^ START oe> -13.00 /i: >ri£.v________ JAMAICA PRI TOLMINU Petek, sobota, nedelja SOTOČJE pri Tolminu Na izredno lepem travniku ob sotočju pri Tolminu se bo ta konec tedna zgodil prvi pravi "open air" reggae festival poimenovan SOČA REGGAE SUNSPLASH 2000. Na tridnevnem festivalu bodo nastopila nekatera znana imena reggae glasbe, kot naprimer Benjamin Zephaniah (na sliki), ki velja za prvega poeta reggae glasbe, Ras Dumisani iz Južne Afrike, U. Roy iz Jamajke ter izolanom znani 24 Grana iz Napolija ter pivška skupina Ana Pupedan v verziji RAGANA DUBDANA. FESTIVAL V ŠKRBINI BROKEN T.nrKl _l trafTic^igionE^^i IFRANCiBBMTŠORIUSSiTI IbLAŠKOVIČ&VINNETOuJ DRUGI DISKOi, orMCtt^T /"t\T r ■- -'-Ll I ANA PUPF.DANI PERSONA NONjGRATA ' —— Pop ivanP"1^ KI SLU GROZDJE^>_^m>ii^b_ FAKOF BOLAN L THE BLEU BLUE MEDERJE ItHE ŠTRUDLSl EXCRETA, vstopn/nA-_______________________ bi.ed I j looo sit ■ S .