Ameriška Domovina /tn/imiG^ru-HOfUE flICAN IN SPIRIT IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING, NOVEMBER 9, 1948 LETO L. - VOL IX I Z SLOVE1IUE JEZUITSKI SUPERIOR V LJUBLJANI. — Vest iz Ljubljane pripoveduje, da so tarn zaprli predstojnika jezuitskega samostana patra Ludovika Le-derhasa. Vest je privatna in je torej ne moremo kontrolirati. Povdariti pa moramo, da ne pride v komunistične liste nobena taka vest. Svoja dejanja proti cerkvi skrivajo. Kadar bo Tito spet povabil ameriške protestantovlske pastorje, da pridejo gledat svobodo Cerkve, ne bodo ničesar zvedeli o zaprtih duhovnikih. Tudi na to moramo biti pozorni ob vesteh 6 zaprtih duhovnikih, da nekatere zapro za cele mesece, potem pa izpuste, ne da bi kdo vedel, zakaj so bili zaprti. Namen pa je ljudstvo in duhovščino držati v strahu. Vse seveda radi prevelike svobode, ki je zasijala pod Titom. MARIBORSKI ŠKOF Jožef Tomažič je znova nevarno bolan. Enkrat ga je že prej priza- dela kap, pa je okreval. Sedaj spet leži in je malo upanja, da bi zapustil bolniško posteljo. SELO PRI LJUBLJANI ima ma! samostan sester karmeličank. Te so morale že kmalu po prihodu “osvoboditeljev" partizanov prepustiti del samostana “ljudski”’ oblasti. Sedaj pišejo iz Ljubljane, da so se morale te sestre vse izseliti. Ne pozabimo, da je taktika slovenskih komunistov v tem, da polagoma, počasi, korak za korakom odstranjujejo vse, kar je med Slovenci krščanskega. Ne upajo napraviti vsega na enkrat, ker bi bil odpor prehud. Toda dosledno zadajajo nove in nove udarce ka-toličanstvu z namenom, da tako dosežejo v daljši dobi razkri-stjanjenje. Značilno je napri-mer, da kljub ločitvi Cerkve od države, vendar v Ljubljani država še vzdržuje profesorje na bogoslovni fakulteti ljubljanske univerze. Tudi tu si ne upajo naenkrat izpeljati zadnjega ulil« m 3. »trtnli_______________ Nepopisne težave slovenskih beguncev v Nemčiji Eschwege, 22. oktobra, 1948. Ker se ni naš položaj še doslej nič izboljšal, smo morali storiti, smo z gladovno stavko. Eram reči, da ima ameriški komandant neverjetno veliko razumevanja za nas slovenske trpine. Ves čas pred in med stavko se je zanimal za nas in nam skušal pomagati. Stavka je bila sprejeta na skupnem sestanku vseh taboriščnikov, vseh narod nosti z veliko večino. Udeležili so se je razen devetih vsi Slovenci. Oproščene so bile stavke vse doječe in noseče matere in bolniki. S stavko smo začeli 29 septembra in jo končali 4. oktobra. , To kar smo v prvi vrsti hoteli, smo dosegli, namreč pozornost javnosti in odločujočih ljudi za naš poseben slučaj, ki ni nič drugega kot posledica gole hudobnosti in malomarnosti uradnikov IRO. časnikarji so nas pridno obiskovali in poročali tem izrednem primeru. Vse tu-kajšne radijske postaje so poročale o nas in naši stavki. Celo postaja Leipzig je 10 minut govorila o naši stavki in obsojala početje IRO z begunci. Takoj prvi dan ob začetku stavke smo razposlali spomenice na vse oblasti, ki nam lahko pomagajo. Zelo se je Zavzel za nas glavni' ameriški komandant general Clay. Takoj, ko je prejel našo brzojavko, je dal nalog IRO naj uredi zadevo. Ko je ka, ki sta se začela pogajati z MOGOČEN KONCERT GLASBENE MATICE V CLEVELANDU Nedeljski koncert Glasbene Matice je in bo ostal gotovo kot najmočnejša slovenska kulturna prireditev v letošnji sezoni. Pevski zbor, pod vodstvom dirigenta g. Zormana je bil na višku. Solisti, Louis Bele, Josephine Petrovčič in Emily Mahne, Frank Bradač, John Nosan, Anne Safred, Carolyn Budan in Jose phine-Milavec-Levstik so dovršeno odpeli svoje partije. Predvajali so skladbe: A. Jobst: Mi smo mladi, I. Zorman: Vprašanja A. Foerster: Gorenjski slavček (Uvod in Ave Marija), G. Bizet: Habanera iz opere Carmen, I. Zorman: Nekje v Franciji, G. Rossini: Arija iz opere Seviljski brivec, F. S. Viihar: Kam. I. Zorman: Dekliška pesem, slovenska narodna: So ptički skup zbrani, M. Tomc: So 'še rož’ce v gartelnu žalovale (koroška), P. Kernjak: Mam pa majheno kajžo (koroška), A. Nedved: Serenada, P. Jereb: Moj fantič, F. S. Vilhar: O vstani sonce moje, L. Wilson: sicer je po telesu zelo obtolčen. Leži v Glenville bolnišnici. Tam ga prijatelji lahko obi-čejo. Pridnemu fantu, ki je bil dve leti raznašalec Ameriške Domovine, želimo hitrega okrevanja.- Na ples vabijo— Modem Crusaders kegljači prirejajo ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v petek zvečer ob osmih. Igral bo izvrsten orkester Frankie Mullec same vesele polke in valčke. St. Clair bo okrašen— Trgovci na St. Clair Ave. so imeli v pondeljek sejo in so sklenili, da bodo tudi letos okrasili St. Clair Ave. od 60. do 76. ceste. To akcijo vodi klub trgovcev v okviru Ameriške Legije Post 273. Trgovci bodo dobili prošnje naj darujejo za okrasitev. Zastopniki odbora jih bodo obiskali v tem in prihodnjem tednu. Prihodnja seja odbora za okrasitev 1% nov, ob 8-.30t, Clair Ave. (bivša Knausova dvorana). ^ Sedma obletnica— V sredo bo v cekvi sv. Vida ob 6:30 maša za pokojno Barbaro Tomc v spomin sedme obletnice njene smrti. Čestitke Lauschetu— Mr. in Mrs. J. Železnik iz San Pedro, Kalifornija, iskreno čestitata Franku Lauschetu k njegovi izvolitvi za ohij-skega guvernerja. , Lepe jaslice— V Grdinovi prodajalni, 6113 St. Clair Ave. lahko vidite krasne jaslice, ki jih imajo veliko zalogo v ražnih cenah. Bodo zares okras vsaki slovenski hiši. Istotam dobite tudi vsake vrste razglednice za praznike in druge. Druga obletnica— V četrtek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frances Prince v spomin druge obletnice njene smrti. Prva obletnica— V četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Hočevar v spomin 1. obletnice njene smrti. Se na mnogo let— Poznana Mr. in Mrs. John Komin, 877 E. 73 St., sta vče-raj praznovala 39-letnico srečnega zakonskega življenja. Čestitamo in jima želimo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala 50-letnico. to, ds bo ostala zaščita stanarin tudi po 1. marcu 1960. Barkley in senator Lucas sta toplo povabila južne demokrate, naj sedaj pozabijo na prošle spore in naj se združijo v enotno ekipo za izvršitev velikih na- nistracijo Združenih držav. Vstaja v komunistični Severni Koreji I Seoul, Koreja. — Vlada Južne Koreje pravi, da je dobila poro-žav 1 j^no ^Napovedal' j e tudi čil°: * je v severni Koreji pod sovjetsko kontrolo nastala vstaja, ki so jo komunistične čete v krvi zadušile. V medsebojnih bojih je po poročilih padlo nad 6000 oseb. Vzrok vstaje je pomanjkanje hrane in obleke. V južno Korejo je pribežalo več log, ki čakajo federalno admi- sto oseb, ki popisujejo strašno stanje pod sovjetskim režimom. f AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 9, 1948 eftH Ameriška Domovina ■ 'Ra wSSSmmmESl ff‘ B M H li ITtllV I'CBBBSmrT^r^ (JAMES DEBEVEC, Editor) , ^ 1117 K. Clalr An. Dkdna MU Chnloi «. OU* Published dally except Saturdays, today« aad Holldaya mesta v .federalni vladi, kjer ga želimo videti in ki mu jih že sedaj napovedujejo znanilci javnega mnenja, ki te dnj oglalujejn Lauscheta kot enega največjih mož ameriške NAROČNINA Za Zed. države 18.60 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta {3.00. Za Kanado in sploh za« dežele izven Zed. držav |10.00 na leto. Za pol leta $6, za S mesece $3.50. demokracije. , * ......s,........»n im.......■ BESEDA iz nahoda j ♦S 11111 m...... »♦»» »■«»■» n w w*»i i**e mwiev SMS NOVEMBER 1946 | « T V T F S 12 3 4 3 6 7 * 9 » H 12 13 14 IS K 17 18 19 20 21 22 23 24 23 i 28 29 30 26 27 SUBSCRIPTION RATBS United States $8.60 per year; $5 for 6 months; $8 for S month* Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months. Entered aa second-class matter January 6th, 1908, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187S. ' No. 220 Tues., Nov. 9,1948 Pozdravljamo Lauscheta kot zmagovalca O dveh čudodelnikih piše te dni časopisje v Ameriki. Izgleda, da je pokojni Roosevelt poznal Trumana, ko ga je imenoval za svojega podpredsednika, kot pa vsi politični urednik, volilni računarji, diplomati, njegovi nasprotniki in prijatelji. Truman je izvršil z uspehom politično čarovnijo, ki mu je nihče ni pripisoval, dobil je volitve, izvoljen je on in njegova večina v kongresu. Menda bo pa kar drugi za njim po teh volitvah naš Frank Lausche, ki je izšel iz volitev s takim izidom, ki je presenetil vset napovedovalce in politične preroke. Lausche je človek druge narave in drugega kalibra kot Truman Nihče mu ni upal oporekati, da ima voditeljske lastnosti kot so to delali Trumanu, nihče si ni upal trditi, da ni Lausche zelo nevaren tekmec kadarkoli se pojavi na politični pozornici. Vendar si tudi njegovi najboljši prijatelji niso upali soditi, da bo Lausche zmagal s tako večino v državi, ki je bila po sodbi javnosti republikanska trdnjava in ki bi jo mogel osvojti Lausche le s svojo izredno privlačno osebnostjo, pa še to le za kako malo razliko glasov, če njegovi prijatelji dobro poprimejo in njegovi nasprotniki ne gredo strnjeno proti njemu. Lausche je dosegel mnogo več. Oprezen kakor je, se je pri preliminarnih volitvah komaj v zadnjem trenutku odločil, da sploh nastopi. Daši se proglaša vedno za neodvisnega demokrata, vendar ni do zadnjega upal tvegati kandidature proti vodstvu državnega odbora stranke, ki je postavilo drugega kandidata. Ko so preliminarne volitve pokazale, da demokratski ^$lii>i^iiaiii^ »IS/.HjUhajja dil volilno kampanjo in njegovi uspehi so rastli od tedna do tedna. Vendar so se poznavalci razmer zelo bali, da bi mogla republikanska poplava uničiti mnogo sadov njegovega dela. Zato je bila volilna agitacija v Ohio najživah-ndjša vse do zadnjega dne. Moramo pri tej priliki pohvaliti Slovence. Letos so zopet poprijeli kakor je treba. Ne samo, da so volili vsi, razen par zagrizenih komunistov in njihovih sopotnikov, ampak je bil vsak naš človek, možje in žene, tudi deloven in vnet agitator. To kažejo prav lepo tudi volilni izidi v okrajih kjer so slovenske naselbine. Slovenci so se pokazali res zavedni in vestni. Lauschetov uspeh je v precejšni meri sad tega dela. * Sicer pa je Lauschetov uspeh posledica njegovega velikega vpliva na ljudske množice in njegove neugnane pridnosti v volilnih pripravah. Pokazala se je tudi velika disciplina in zrelost v strankinih vrstah. Tudi tisti ljudje, ki so v stranki sami bili proti Lauschetu, so sedaj, ko je bilo treba rešiti strankinega mandatarja, šli in ga volili brez ozira na prejšnje spore, ki so jih z njim imeli in celo brez ozira na to da se je celo med kampanjo Lausche včasih pritožil nad prehudo strankarsko kontrolo ter ponovno povedal, da stoji na stališču, daje kot državni funkcijonar samo zastopnik vseh državljanov in mora samo objektivno presojati vsako državno zadevo brez vsakih posebnih strankarško-političnih očal. Lausche je govoril narodu o narodnih stvareh m vprašanjih/ odkrito in naravnost. Povedal je kaj o vsaki stvari misli, ni se bal očitkov in je vsako stvar kpo mirno pojasnil pa naj je bilo pojasnilo že, popolnoma v njegovo koristili pa ne. On ima dar. da gOvori povprečnemu Ameri-- kancu v njegovem jeziku na način, ki ga vsak razume. Pojasnjuje tako, da imajo poslušalci vtis, da je bil iskren in da hoče prah in dobro, pa če že soglašajo z njim v celoti ali pa ne. Vse to je dalo Lauschetovi kandidaturi zmago, ki je vse presenetila. Lausche je v teh volitvah zrasel v osebnost prvega reda v Ameriki. Njegovo ime odmeva po vsej Ameriki in bo še odmevalo prihodnje tedne, ko bodo raziskav ali vzroke Trumanove zmage in Deweyevega poraza. Že sedaj lahko rečemo, da je državo Ohio prinesel v Trumanov tabor Lausche in nihče drugi. To bodo pokazale tudi končne preiskave volilnih izidov. In Ohio je bila prece j odločilna za zmago v vsej federaciji. Daj Bog, da bi tako obnovljena Lauschetova politična pot šla v bodočnosti vedno naprej in navzgor. Bo to prav za Ohio, za Ameriko in za nas Slovence v Ameriki. Da pa bo tako, je treba, da trdna povezanost med večino ohijskegn volilstva in njenim zastopnikom, ki je sedaj zopet tako zmagovito vzpostavljena, ostane trajna, trdna, živa. Ljudske sile naj se strnejo okoli novega govemerja in voditelja, strankini spori naj prenehajo in vse stvari naj se rešujejo po strogo demokratičnih načelih, po katerih/ so vsi politični ljudje izvrševalci sklepov večine. Lausche je ljudski človek. Njemu bo samo v veselje, delati po volji vedno občutljive večine. On ima tenak občutek za ljudske potrebe in yho za ljudske! že/lje mu vedno pravo pove. Povezan z mno- Iz življenja na kmetih v Kanadi Owen Sound, Can. — Eden največjih transportov poljskih delavcev, ki je pripeljal letos v Kanado iz Koroške, je prav gotovo oni od 1. julija. Vsi smo srečno dospeli v novo deželo, e-dino “Laputnek,” ki je pred nami pot brisal po morju, se nam je izneveril sredi oceana, najbr-že jo je popihal nazaj v črni potok. Bilo nas je okrog 700. Od teh 140 Slovencev, že v pristanišču Halifax so nas- grupirali po manjših skupinah od 5 do 15 fantov, ki smo bili določeni za posamezna mesta. Transport se je vedno manjšal. Od Toronta dalje smo se vozili že z rednimi osebnimi vlaki. Naša skupina je štela 14 fantoy, ki smo bili določeni za Owen Sound, 120 milj severno od Toronta. Kar naenkrat smo se znašli na zadnji postaji. Tu so nas že čakali farmarji z avtomobili in dva uradnika delovnega urada. Vsi so bili o našem prihodu že prej pravočasno obveščeni. Ves potek sprejema so snemali na ploščo. Ker nismo razumeli dovolj angleščine, vprašam uradnika, če morda razume hemški jezik. Vesel mi odgovori, da zna. Toda na vsako vprašanje mi odgovarja: “Ja, ja, danke schoen.” "Dalje sem ga vprašal, če morda govori francoski. Zopet pri- Skoraj vsi smo dobili prvo delo v hlevu. Žia tovariša Bertla Mar, bivšega gasilca, sem izvedel, da mu je dal gospodar že prvi večer golido v roke naj prične molsti. Berti je padel skoraj'v nezavest, komaj je še izpregovoril: "Kiaaaj, jest, mou-zu, mouzu pa že ne mouzu, naj-sm dama, pa tud v Kanad’ ne bom, saj tu je žensku dajlu!” Kar v pristni dolenjščini ga je zavrnil in postavil golido na tla. Odločen odpor je zalegel in Bertlu ni treba nikdar molsti krav. Pri nas imamo stroje, vendar je treba molsti nekaj krav na roke, ker ni po vseh predelih hleva zračnih cevi. Ista usoda kot je Bertla, doleti tudi mene. Takoj drugi dan po prihodu dobim golido. Sprejmem jo brez odpora, čeprav nisem še nikdar v življenju molzel. V načrtu i-mam potrato časa. Molzem. Golido imam postavljeno ha tleh, f. glavo se upiram kravi v vamp, hrbet tesno naslonjen na cementno steno. Dobro sem u-kovan. Rep pada po glavi, da je groza. Noge mi postajajo trde. čas hiti. Vime je še vedno trdo in veliko, skoraj tal se dotika. Golida se počasi polni. Vlečem, da 3e potim, pr stov skoraj več ne čutim. “Ja, vraga, saj bo že eno uro in tako malo mleka. . . ” Tudi krava je že u-i trujena od nepremične stoje. Dovolj ji je tega, premakne nogo in ves mčj trud je šel “po vodi.” Molzel sem prvikrat in bec”, ki smo sedaj raztreseni po vsej- Kanadi, zelo tožimo po visokih hribih. “Vanderpuhar,” Hribarjev France, ki si je priboril v zadnjem času odlično spričevalo hribolazca, in njegova sestra Marija ter sočlanica Mara moraj o sedaj gledati mizemo kanadsko ravnino. Am-bruščani: Janez, Tone in Ciril pa Judi sanjajo o lepotah planin. Ciril bi gotovo rad sita delal, pa pravijo obodarji, da nimajo pravega lesa v Kanadi. Gotovo se bo lotil v prostem času kakšnega novega dela, ker sicer ne najde nikjer miru. Oprosti Ciril in glej, da boš vedno Janeza poslušal kot ti je mama naročila! Vse lepo pozdravljam in še posebno pa sedaj novodošla dekleta. Levstek Ivan. 5vPm^ AL PA NE ~Pa je malo zaškripalo in”ga more doseči, ker je tako daleč, je h . . .vzčl . . . poje neka pesem. In tako je tudi naš škaf močno zaškripal, zastokal, vijaki zadej so zapenili vodo in reklo se je: x Zveza društev Najsv. Imena Odrin, odrin, odrin od kraja preč, ne boš me vidla ljubca več . . . Močne vrvi, s katerimi je bi- Naj bo lepa le tujina, • lepša ni kot dom je moj. . ali pa: I Umreti ni mogla stara Šibila, da so ji zdoma prinesli prsti. To je rojstna domovina . . . Ko bi človek naprej vedel, da mu bo tako težko drugje, da do- la naša ladja privezana ob ste-'tnovine ne bo mogel pozabiti, je trdilni odgovor. Povprašujem tudi zadnjikrat. ga to in ono, pa se me,hi1p iz- j Prišla je žetev zelene koru- irSTKS* HMD S: sih. Upiorabljali smo nov stroj. Stroju je priključeno poševno je bilo vse znanje njegove nemščine in francoščine. Da se mu revanžiram, mu odgovar.lim na njegova vprašanja v angleš- čini: “Yes, yes, thank you.” — ‘pi na voz. Začnimo! Traktor korito, iz katerega padajo že povezani, po 3 metre dolgi sno- Bila sva ravno takp od zadaj, ko po hrbtu. Ker smo bili določeni že po kartoteki posameznim farmarjem, ni bilo treba mnogo razgovorov, vendar je bila živahnost izredna, vrak je govoril po svoje. V tem trenutku sem mislil na gradnjo babilonskega stolpa, ko je Bog ljudem jezike zmešal. Po uradnem sprejemu smo urezali še tri slovenske pesmi: “Imam dekle v Tirolah,” “Hribčki ponižajte se” in “Izidor ovčice pase.” Naš« lepa slovenska pesem nas spremlja res vsepovsod — od zibeli do groba. Ves program sprejema in naše lepo petje smo lahko slišali že prvi večer po radiu. V hipu se znajdem na avtomobilu kanadskega farmarja. Takoj se spustim z njim v pogovor. Da me je lažje razumel, sem krivil jezik in ga potiskal med zobe na vse načine. Vesel sem bil, da sva se razumela. Najprej sem ga vprašal, koliko ima krav, konj itd. in kako veliko posestvo; Počasi mi je našteval: 30 krav, 3 konje, telet in prašičev pa da ram ne ve koli zaropota, da se zemlja strese. Vzporedno z njim konji vpreže-ni v voz ali tovorni avto z velikim podom. Voznik mora biti zelo previden, da vozi v pravi razdalji in da je pravilno usmerjeno korito na voz. Snopi padajo ,iz korita kot bi hruške tresel. Vsakega posebej je treba ujeti in ka. položiti v vrsto na voz. Prične se prava borba. V trenutku se znajdeš na tleh. Hitro se poberem, skočim na voz in zopet lovim. Odleti mi kapa, zbije mi očala, močno koruzno steblo me zadene iznad očesa. Kasneje opazim, da mi teče kri. Vedno hujše. Znajdem se zakopan v snopih, komaj pridem na svitlo, pravim “O. K.” in borba se nadaljuje. Pride prvi večer po žetvi. Ležem k počitku. Vso noč se premetavam po postelji in ne morem zaspati, lovim koruzne snope in se jih otepavam. Zjutraj pogledam okrog sebe, postelja je vsa prazna, a krog nje pa vse polno “koruznih snopov.1 žetev koruze traja tukaj polnih 14 dni kar zaporedoma, ker pomagajo farmarji drug druge- Cleveland, O. — Seja Zveze društev Najsv. Imena se je vršila 81. oktobra pri fari sv. Vida. Na tej seji je bil sprejet važen sklep za vse člane. Prejeli smo namreč iz urada škofijske Zveze društev Najsv. Imena pismo, v katerem vabijo vse svoje člane, da bi se skupno udeležili sv. maše v nedeljo 14. nov. ob devetih v škofijski katedrali na E. 9 St. in Superior Ave. Pismo je pisal predsednik James C. Cannell in nam sporo ča, da so sklenili na prošnjo škofa Edward F. Hobana, da se bodo skupno udeležili sv. maše in vsi člani skupno prejeli tudi sv. obhajilo. Mašo bo daroval sam prevzvišeni clevelandski škof Edward F. Hoban. Ta maša bo darovana za vse umrle člane društva Najsv. Imena. Ker je naša slovenska zveza društev Najsv. Imena včlanjena v tej clevelandski škofijski zvezi, zato je bilo soglasno sklenjeno na tej seji, da se tudi mi vsi u-deležimo te miferln prejmemo skupno sv. obhajilo. Dragi bratje, 14. novembra je druga nedelja v mesecu, ko člani dr. Najsv. Imena prejmemo skupno sv. obhajilo. V tem pismu je bilo tudi omenjeno, da se mora vsak član, ki bo navzoč, podpisati pri tej maši in na podlagi teh podpisov se bo videlo, koliko članov je bilo navočih iz vsake fare. Lansko leto ob e-naki priliki je bilo iz fare sv. Lovrenca navzočih 70 članov, ali več kot od katerekoli druge: skupine; drugi so bili Madžari, ki jih je bilo 50 itd. Torej člani naših slovenskih društev pridite v velikgm številu prihodnjo nedeljo ob devetih v škofijsko cerkev k sv. maši in sv. obhajilo skupno darujemo za naše pokojne člane. (Po maši gremo kar domov, ne bo zajtrka, kot je bilo prej V navadi). Ker je bila ta naša seja zelo važna, zato bo zapisnik priobčen pozneje. Anton Meljač. ber na pomolu, so odvezali in jih potegnili na krov. Dve majhni kroti, to se pravi dve majhni ladjici, sta se energično lotili našega mogočnega parnikp in ga obrnili v pravo smer proti odprtemu morju. “Peljemo se,” je dahnil Vrhničan in se zazrl čez hribčke proti domu. Morda mu je pri tem padla smet v oko, ali kaj, ker z močno dlanjo je potegnil preko oči. “Zgleda, da smo na rajži,” mu potrdim, ki sem tudi nekaj iskal s prsti po trepalnicah, ki so mi začele nekam pomežiko-vdti. Vsak na svojo roko sva ne bi nikoli zapustil. Pa ne misli na to, ker si ne more predstavljati, kaj bo občutil. Tudi drugim ne verjame, če mu povedo, da se mu bo tožilo po domu. Mlademu 3e res ne, ker se je uživel v novo življenje. Ampak, ko pa človek dozoreva v tujini, ko mu sneg pobeli glavo, se rad vsede in se zazre skozi okno. Gleda in nič ne vidi. Vidi s^mo z dušnimi očmi v rojstni kraj, v svojo mladost. Pred dušnimi očmi se mu postavi podoba domače vasi in ozkih polj in pašnikov in gozdov. V slednji žilici občuti nebrzdano željo po logih in.potokih, po pisanih buljila nazaj na mesto in v du- j tratah in livadah, ki niso nikjer hu na kraje tam za griči. Nekaj tako nebeško lepo pisane, kot so čudnega se godi v človeku, ko , domače. Skozi okno gleda in ho- se oddaljuje od suhe zemlje, ki je del njegove rojstne domovine. Nekaj čudnega, pravim, ki ni moč popisati. Samo občutiti je mogoče in spraviti za vselej. Najsi je domovina še ravno revna, najsi ti ne more dati kruha, vseeno — domovina je — samo ena. Samo enkrat in za vselej. Od časa, ko se človek zave, da je na svetu, pa do takrat, ko se poslednjič ozre okrog sebe in jo išče, išče. Roke steguje, dh bi jo otipal, pa je ne ko, vse poljske stroje, posestvo mu. Za enkrat dovolj o tem, pa veliko za štiri delavce. — "in jtoliko delavcev nas bo?” mu vi amem besedo. “Midva sama.” Ti ikoj se mi je zameri/ in nisem ga več izpraševal. Po glavi mi je rojilo vso noč 30 krav. Vsakdo izmed delavcev zaposlenih na kmetih bi vedel danes že mnogo povedati o delu in življenju pri kanadskih farmarjih. Prestali smo najtežji čas, poletje in jesen. Da si boste mogli predstavljati delo in življenje na kmetih oni, ki ste drugod po Kanadi zaposleni, vam hočem danes in morda tudi še pozneje navesti nekaj primerov. Oeprav smo bili po IG dnevni vožnji iz Koroške precej utru- še drugič kaj o kravah in kako sva bila v poletnem času z Berilom lačna iri žejna. Dežela kanadska! K0 je Bog ustvaril zemljo, je čisto pozabil na to veliko pokrajino. Vsa pusta kliče proti nebu: miserere mei! Drugače je bilo tedaj z našo slovensko domovino. Bog jo je ustvaril in blagoslovil z obema rokama. Res, prava nebesa so /pod Triglavom, kot pra- Literarni večer v spittal-skem taborišču ' Spittal, Austrija. — Naši begunci v Spittalu so v nedeljo 19. septembra zvečer priredili literarni večer, na katerem so brali svoja lastna dela begunski pesniki in pisatelji. Nastopili so tudi zastopniki mlajšega rodu. Navzoče je najprej pozdravil visokošolec-begunec KOVAČIČ ERIK in med drugim izjavil: “V času, ko bi človek kot Cankarjev Kurent razjokal, ko odhajajo naši ljudje na vse strani sveta, 3mo se zbrali, da še enkrat poromamo v duhu domov, kjer danes zasužnjena domovina nima niti tople besede kaj še- vi Ivan Cankar. Toda danes j o j ie kruha za tiste, ki nočemo vklo-moramo imenovati pekel pod niti sužne rame nasilju in zmoti. Triglavom, ker ji vlada komunistična hudoba. In slr-etiska Koroška, z lepimi jezeri in hribi, pravi biser sveta. Misiim, da vsi člani ma- žicami bo imel trden temelj za odskok naprej, na najvi&ja -jeni, smo morali takoj na delo. lega planinskega društva “For- Pojdimo za kratke trenutke domov, morda bomo lažje nadaljevali svojo romarsko pot pokore po tujem svetu! Pojdimo za hip domov, da nas bodo pozdravile naše ljubke Cerkvice po gričkih, pojdimo domov poslušat klopotce slovenskih goric, pojdimo domov, da na3 bodo pozdravili jagnjedi v Prekmurju; prisluhnimo šumneju domačih^ gozdov in rek, prisluhnimo zvonenju domačih zvonov 1 Pojdimo v duhu na Brezje, Višarje, na Ptujsko in Sveto goro, na Zaplaz in k Gospe sveti in prosimo Kraljico miru s Kureščka, naj čim-prej nakloni pravi mir naši domovini. “Morda bomo, ko si bomo za hip pričarali dom, lažje vzeli romarsko palico v roke in šli preko globokih morij v širne, daljne dežele. In kadar nam bo tam .posebno hudo, bomo kot iz potopljenega sveta domovine zaslišali domače zvonove in v puščavi tujega sveta videli kot fa-to morgano — dom, domovino. Kadar bomo romali na božja pota v tujem svetu v Lemont v Zed. državah, v Lujan v Argentini, v Notre Dame Du Cap v Kanadi, takrat bomo v duhu molili na Brezjah, Višarjih, na Ptujski in Sveti gori, na Ku-reščku ali pri Gospe ^veti.” KAREL MAUSER, ki je ja-meriškim rojakom znan po romanu “Prekleta kri,” je bral odlomek iz realistično pisanega begunskega romana “Leseno mesto.” MIRKO GERATIč je bral nekaj svojih pesmi, ki izražajo ljubezen do domovine in žalost ob trpečih sorojakih. Tople in občutne pesmi gdč. MIHAELE JENKOVE, akademi-čarke iz Gradca, so bile blizu, kot bi izražale najgloblje občutke nas vseh. črtica “Kruh prekmurskega dijaka” LOJZETA NOVAKA* je bila slavospev prekmurski zemlji In zajeta iz življenja prekmurskih izseljencev. V drugem delu nas je zajela (Deje na 3. itrtni) če v enem požirku izpiti vso lepoto, ki se je še spominja. Z dušnimi očmi gleda, kako cvetlice razgrinjajo popke, listek za listkom, tako počasi kakor zramežljivo dekle svojo obleko. Z dušnimi očmi gleda skozi okno, pa se sam sebi zazdi kakor" oslepljen ptič, ki ne more najti svojega gnezda. . . Vedno bolj smo se odmikali od slovenske zemlje. Dolgo, dolgo sva stala z novim prijateljem na zadnjem delu ladje in gledala — domov. Bilo je že pozno popoldne in sonce je zbralo vse svoje moči in prelepo obsevalo mesto in hribčke in vse na obrežju. Kot bi hoteio, da bi odnesla najlepšo sliko teh naših krajev v tujino. Z očmi sem izrezljal to čudovito sliko in jo spravil v škapulirček. Edino, kar sem nesel s seboj v daljno tujino. Kar je, je . . . Nekje na ladji se oglasi močan zvonec. Nek mornar nam pove ,da bomo zdaj dobili večerjo. Kje, neki, nam bodo pogrnili, ko pa nisem videl nikjer kakih miz? Kje nam bodo postregli z večerjo? Kmalu sva zvedela. Na krovu je bila majhna hišica, ki je služila za kuhinjo. Tam je dobil vsak nekaj posode in kdor je lačen, so rekli, raj stopi v vrsto in kuhar bo dal vsakemu porcijo v posodo. Križ božji, sem mislil. Torej sami si bomo morali po jed. Ni čudno, če so tako malo računali za vožnjo. Sami si bomo postiljali, sami hodili po menažo, menda tudi sami posodo pomivali. Kakšna postrežba pa je to? Nekoliko sram me je bilo, ko sem stopil v vrsto. Saj ne bi šel, pa se mi je zdelo, da za menoj ne bodo nosili in tudi najbrže ne poznajo take navade, da bi človeka silili, da bi jih mora! nazaj opomniti: kako ste že prej rekli? če bi me moji ljubljanski prijatelji videli, kako sem stal tam v vrsti s posodo v roki in čakal na večerjo, bi se bili od smeha razprali. Toda tukaj na ladji smo- bili vsi eno, noben gospod, noben več kot drugi, vsi potniki, vsak s svojim želodcem, ki je zahteval svoje. Prva večerja na ladji mi ni šla posebno, potem sem se pa privadil, vrsti in košti. . . JANUS GOLEČ: KRU C I Ljudska povest po zgodovinskih virih Vržejke so govorile med se- šal Godrnja po boljših hišah, boj od tedaj, ko je izročil Bo-kjer je kupoval le prvovrstno poša strelcu Francu Copori za- blago za ogrska sejmišča.. Ra-stavo čete, da mu je izrekel s di so ga videli po sklepu kup-tem že v naprej pripravljenost: 'čij vsi brez izjeme in ne ozira-sprejeti ga za bodočega zOta. je se na starost in spol. Znal Naj je bilo s temi govoricami je povedati masikatero o Kru-'tako ali tako, istina je, da jejcih, kako godejo ogrskim ple-bil mladec Franc ob vsaki ipri- menitim pijavkam že nekaj let liki pri Ropoševih. Pri nede- krvavi čardaž, kaiterega ozna-1 jakih obiskih cerkve mu je kra- nja vnaprej rdeči petelin. ljskih obiskih cerkve mu je ara- n ja vnaprej n»w ... sil mladeniška prša šopek, ka- vdušena pripovedovanja o ušpe- -terega mu je podarila Ropoše- šnih bojih zoper gospodo so gift- K!“nJ8el va Vida. Da bise bil kosal ka- dila ušesa Štajercev. Vsi so pri- 8UP Jem; tt _» • _ n__maam Jo imain HPftV. J6m Y&Z. VESTI IJL SLOV tdliJi (Nadaljevanje s 1. etranlJ t slavi ja preprečiti in je svoj na-udarca prcti izobraževanju dp- men tudi dosegla. Naenkrat je » . . . . v »nkčniialn n/4 A movilronnc. Pirlr. varne se je Jugoslavija seveda brž polgkomnila in jo trapistom vzela. Ti so lahko šli, kamor so hoteli, mogli pa so tudi tam ostati na prejšnji svoji lastnini kot delavci. Tako nekateri se- mo prišli. hovnikov. Torej le korak za korakom; to pa dosledno. PREDRZNO UČITELJICO zahtevala od Amerikancev Pirkmajerja kot kolaboratorja z Nemci (čeprav je bil v Da- 1MAJ0~NA* KOPANJU. — Ah <*»«)• Amerikanci so ga na za-ni to predrznost, če si upa v htevo Titovo ros zaprli in zače-‘‘n o v i” Jugoslaviji učiteljica h z vso počasnostjo preiskovati, otroke siliti, da morajo hoditi k ali drže jugoslovanske obdolži-verouku? In vendar beremo v tve. Po devetih mesecih so do- “Lj. pr." 9. septembra, da imajo tako učiteljico, Frančiško Klanjšek, na Kopanju pri Gro-Ta je zahtevala v svo- "S* -u irrjrrr pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posefbi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Coporov Franc. Prebili so se s rilo do svobode in so že takorekoč —»enačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči j«, pije, pleše ter ljubi do po- •ugi kakor uoporov rranc. je, pije, p«**, Kaj je bil Franc Vidi in Vida polne razuzdanosti in si pljune .. ... _ j.„ — „_ IrHnmlioli ir rnilra 70 hAl P(VD ITI TTdŽlff. snovedna molčečnost. Pred. odpadki, posebno ter iz črnega veže spovedna molčečnost. Predlagal je naj se k točki 164 zakona doda, da verskih predstavnikov ni mogoče sluti k pričevanju v zadevah, ki spadajo pod spovedno molčečnost. Proti temu je vstal komunist dr. Radi- premoga, dragocene surovine za kemično industrijo. Superette-Self Serve For Sale Fully equipped, 8x8 meat cooler, 2 meat cases, meat saw, grinder, 3 scales, cube sheer, 2 blocks, 2 self serve open refrigerators cases, ■'2 frozen storage cases, latest new shelving, register, 2-C licenses, many other items. Well established 6 years. By present owner. Price $11,500 plus inventory. Must sell due to ill health. ___________ . If interested to buy, leave Iz tera — tvarina, ki nastane \ name and address at the of-pri proizvajanju plina — kate-jfice of this paper. —(223) rega so nekoč odvažali na sme- - tišča, se je danes posrečilo ke-| ^Sbetio pri- od države. Tako je bil predlog Rittigov odbit in duhovnika, ki ne bo hotel pričati v stvareh, ki jih radi spovedne molčečnosti ne more pripovedovati, bodo zaprli. Vse v imenu velike jugo- taiblete, barve ume na gno na primernega> naj p( m se druge vrednostne tvarine.) J ^ zyečer EX Q474 Premog je mogoče neposre- f dno pretvoriti iv živila, predvsem v mast, katero danes gla-dujoči svet tako zelo potrebuje. (221) Gostilna naprodaj ------«- Naprodaj je gostilna z D-5 Že leta 1938 so v Nemčiji po- jjcenco, obrata nad $5,000 stavili dve tovarni, kjer so pre-1 - • •• • ■ mesec. nji lastnik jo ima časih ne ali vsaj znatno pretirane. Te smemo preusutivijau avl aosiojnosui su zavravau ocean, preko katerega bi se ne z upravičeno trditvijo, da niso upal nikdo iz štajerske strani 3tari modrijaši preko domače- __MnJnoralrn in fthpflirnfl. Ne. rrn r-.vo /ril loto in lotil mtl DO- na madžarsko in obraiino. Ne, ne! Obstojali jo živahni stiski ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in kru-cevske iprebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo je pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru.. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobad-njaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju. Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Grdnja iz Ba-kovec v današnjem Prekmur- ga pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem! Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godmji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče ima-nja in ugleda, če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika. Samo cigani Brapdiči, potepuhi ipo Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piakrovezi in tatovi bolj nego vsak Gruč, so nekaj lagali o Godmji in njegovi družbi. Itak ni verjel'nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godr- ke teh dveh tovarn je znašala a'e Fred Meck KE 2172. 20.000 ton na leto. Lahko re- «« čemo, da je med vojno priha- >7 I (NaSallevanifi » J »treni) | pesem MARJANA JAKOPIČA, ^6mo> da je med vojno priimki je g svojimi najnovejšimi pe- ja| znaten de, nemških Urokov pmimi pokazal napredek v teh- maay raVno iz rudnikov v Porurju. Tudi v Veliki Britan ji so po- / niki in izražanju. Tudi najno-vejže pesmi FRANČKA KOLA. RIČA so bite globoke in umetniško zrele izpovedi trpečega slovenskega človeka. Psihološko globoka črtica salezijanca g. MERNIKA “Krivda” iz dijaškega življenja v zavodu pred Harmonika naprodaj Ima 120 basov, piano harmonika, po zmerni ceni, v jako dobrem stanju. Pokličite UT 1-3955. —(222) i I ju. Pojavljal se je po vseh nj& "0berkrUc”, ali kolovodja šetajerskih obmejnih sejmih v yse prekmurskih tolovajev, spremstvu ogrskih mešetarjev obi3ki štajerskih sejmov ter ter kupoval konje in govejo ži- imavitejših hiš so mu le krinka Tv,.x—i -->.. »nfmnni in voj,unsj-vo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal iprej ali slej s celo dru- vino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sej mu, Iter se ni vlekel pri repu AID TO NATURE—'This 70-year-old jeweller, Frank E. Free-1 man,-of Rhinelander, Wis., whose livelihood dependsion close ”ork turned to cellophane tape to support his eyelids when the muscles failed. He leaves the tape In place three days at a t Ji even at night. The lower eyelids, he says, come up to meet the raised upper lids when he sleeps. skušali z raziskovanji, ali bi se moglo premog pretvoriti v tvarine, katere so danes še bolj po-' irebne. Iznašili šo postopek za neposredno pretvorjenje pre-nes« »ivijciij« » F*'-« m0ga v petrolej jn dšeselovo vojno kaže dobro realistično o- olje prvotno je ta projekt tr-pazovanje in razumevanje mla- čil „a trdovraten odpor, toda v deniške duše. Na koncu so nas kriti6nem vojnem času so to-, navdušile odlične pesmi akade-|varne dobavljale 227,000.000 1 mika iz Gradca ERIKA KOVA-|gori.va M ]etal na leto ČIČA. Njegova odlična pesemL^or tudi na tiaoče ton olja “šenklauški zvon,” ki je tudi a- L voska. meriškim rojakom znana iz li- Iz premoga je mogoče prido-sta Ave Maria, nam je pričara- bjyajj t^j jepe novodobne tkala dom in nas spomnila na belo ninf, y Angliji bo prišlo kma-Ljubljano. Zdi se, da je orne- L nft trg novo sukn0> 0 kaiie-njer.a pesem ena najlepših o na- rem 3e trdi, da. j e zelo toplo in ši prestolnici v slovenskem pe- pa varno pred molji, da se ne sništvu. mečka in ne uskoči pri pranju. I Ljubitelji slovenske besede so|Siirovino za izdelovanje tega su- Znamke! Jugoslovanske znamke 1 prodaja August Hollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tues.-x) JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZtTLICB. »gent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. /Vanhoe 4221 18115 NBFP ROAD mu, uer se m aivjai (prej an siej o ecu »■»- za par grošev kakor razni dru- j,aij0 na"nn_ . . m n i ... ; !.Z . gi “gfretarji”, živinski barantači za oddajo v rej0 ali prirejo. Ce ni bilo sejmov se je ogla- fivouMrr mouan VITAMINft MartMartMirMhM ) T" ^ • f" ~ ** Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je naprostnik Krucev; na Ogrski hujši od Kruea! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga 'cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije/ (Dalj« prihodnjič) Va« muii revnotiiemT Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte oaa. Mandel Drug 157Q2 Waterloo Rd. slovenska lekarna Thomas flower Shop CVETLICE aa vse prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 15600 Waterloo M.—JV 3200 Hitri mlakarji. - Na sv. Marka trgu v 8,;Mh,h so se »edoaao vrhle tvojem*e tekme Kajti tekmovali so med seboj mlakarji m drsalkah (rollerskates), ki so s flk-dnji v rokah tekmovali, kateri bo prvi prišel m cilj in tako dosegel naslov ' kar ja v Benetkah." Ti mMkarji so bili le zmagovalci pn serviranju gostov v »eshoj in sedaj pa se morajo izkazati ie ha drsalkah. V BLAG SPOMIN OB 30-LCTNICI SMRTI NAŠEGA DOBREGA OČETA IN SOPROGA Anton Mihelčiča ki Je umrl 9. novembra IMS 8 do ometeno hvaletaostjo in velikim spoštovanjem se dane« zamišljamo v ono radostno m sontno stran Svljenja. katerega smo prehvSlv, naSem kratkem življenju. In apomin na njega nam Je drag In priljubljen ter ostane enak Se na mnoga leta. DRUŽINA MIHELČIČ Cleveland. O. 8. novembra 1948. AMERIŠKA DOMOVINA. NOVEMBER 9, 1948 Izgubljeni svet ROMAN dvomne. Ali je to razumno? jo nenavadne stvari, četudi mo-(ram, da zaključite svoje opazke ae je posrečilo preprečiti splo-raj0 včasih pobarvati dejstva z ter predlagate popravek.” Išn0 razgrajanje. A nenadno lastno domišljijo. Kratkomalo,j Dr, Illingworth: “Imel bi še'je vse nehalo, utihnilo in za-vsak član tega odbora je imel .veliko povedati, svetlost, a se' lahko svoje posebne vzroke, raz- .pokorim vaši zahtevi. Predla-pihovati dosežene uspehe . gam torej dodatno, naj se pco-(“Sramota! sramota!") Dr. II-Jfesorju Summerleeju izrazi za-lingworth izjavlja, da nikogar .hvaia za zanimivo poročilo, vsa ke stvari. Zdaj trdijo štirje ni hotel žaliti. (“A vendar ža- zadeva pa se naj proglasi za možje druge in še bolj čudne jlite!” — govornik je zopet pre-jše nedokakzano in se vnovič iz-stvari. Kako naj bodo s tem kinjen.) V potrdilo teh čudež-^oči širšemu ter kolikor mogo-nepobitno pokazane popolnoma nih povesti predloženi dokazi' (“Klici “Je,” “Ni/” prekinjajo govor za dalj časa. Od poročevalske mize se sliši, kako roti profesor Challenger predsednika, naj mu dovoli dr. Illingworths vreči na ulico.) Leto dni poprej je trdil en sam mož ne- vladal je popoln molk. Na govorniški stolici se je prikazal profelsor Challenger. ' Omenil neko belo zver, menda, univerze, profesorja Sergiusa o sesalca, ki je v itemi izločala (čestitanju in zahvali; todakma-jasno vidno fosforescenčno lu je postalo jasno, da ni seji svetlobo, ter orjaško črno ve- nikakor sojen tako miren zak-ščo, katere pik smatrajo Indi-jljuček. Že prej tekom vsega dijanci za jako strupen. Razenj večera so se slišali odklonilni tega popolnoma nepoznanega medklici, zdaj pa se je dvignil živalstva je bila planota izre- v sredi dvorane dr. James III dno bogata na sicer znanih prazgodovinskih živalih, izmed ka- ingworth iz Edinburgha. Dr. Illingworth je vprašal, ali ne bi terih segajo nekatere v zgodnjo j bilo umesimo, preden se sprej-jursko dobo. Omenil je med j me sklep, predlagati še neki po-njimi orjaškega, pošastnega | pravek. stegosavra, ki ga je samo en- Predsednik: “Seveda, sir, če krat videl g. Malone ob napa j a-lišču poleg jezera in ki je bil tudi naslikan v risanki pustolovskega Amerikama, kateri je prvi obiskal nepoznani svet. Popisal je se vam sploh zdi popravek po-treben.” Dr. Illingworth: “.Svetlost, popravek je potreben.” Predsednik: “Potem pa pro- neverjetne izjave, ki pomenijo js0 jako pičli. Kaj so nam ipo-naravnost revolucijo v znano-.kazali? Nekoliko fotografij, sti? Tudi v zadnjem času niso Kako naj smatramo v dobi se-redki slučaji, da se povrnejo danjih spretnih tehniških pri-potovalci iz nepoznanih dežel s 'pomočkov te fotografije kot do-iporočili, ki so jih vse prenaglo kaz? Kaj pa še imamo? Zgod-smatrali za čisto resnico. Mar bo obegu in plezanju po konop,-hoče tudi londonski Zoološki in- 'cu, katero seveda ni dovolilo s stitut priti v slični položaj? Re- 'seboj vzeti izdatnejših dokazov, cimo, da so člani odbora, kate- Ta povest je iznajdljiva, a ni remu so naložili preiskavo, ne- prepričevalna. Slišali smo, ka-d/vamno značajni ljudje. A člo- ko pravi lord John Roxton, da veška narava je iprav zamota-'ima phororachusovo lobanjo, na stvar. Tudi profesorji iz Moram pač povedati, da bi rad častihelpnosti lahko zaidejo na'videl to lobanjo." skranpota. Kakor vešče letamo vsi radi proti luči. Tudi lov- ci prav radi posekajo s svojimi nika?” (Razgrajanje). zgodbami vse tekmece in novi- potem še iguan- sim, da ga takoj predlagate.” na^'z veseljem vedno poroča- Illingworth, naprositi vas mo- Lord John Roxton: “Menda me nimš ta-le možakar za laž- Predsednik: “Mir! Mir! Dr. če zanesljivejšemu preiskovalnemu odboru.” Težko je popisati zmedo, katero je sprožil ta popravek. Velik del poslušalcev se ni strinjal s tako žalitvijo raziskovalcev in je dal duška svoji nevolji z glasnimi odklonilnimi medklici: “Za to ne bomo glasovali!" “Ven z njim!” Nasprotno so pozdravljali predlog drugi nezadovoljneži — in priznati je treba, da so bili dokaj številni — s kričanjem: “Mir!” ’’Predsednik, kje ste!” in “Proč s slepomišenjem!” V zadnjih klopeh je prišlo do pretepanja in dija-ki-medičinci, ki so zasedli ita del dvorane, so pridno vihteli pesti. Samo ublaž ovalnemu vplivu večjega števila navzočih dam done s pterodaktili, prva čudesa, ki so ju srečali raziskovalci. Na to so poslušali z grozo navzoči o hudem mesojedcu dino-savru, ki je ponovno preganjal posamezne udeležence raziskovanja, in je najstrašnejši izmed vseh nestvorov, ki so jih srečali. Slednjič je pripovedoval profesor o divjem, orjaškem ptiču, phororachusu, in < velikanskem losu, ki še živi na planoti. A najbolj je zanimalo in navdušilo množico popisovanje skrivnosti Sredinskega jezera. Človek se je kar moral vščipni-ti in se prepričati, da ne sanja, če je poslušal treznega, vedno strok ovnega učenjaka, ki je suho, brezstrastno pripovedoval o grozovitih trookih ribogašče-ricah in velikanskih povodnih kačah, prebivalkah tega začaranega jezera. Dodatno se je še in čudni naselbini človeških opic, ki se lahko smatrajo za višjo razvojno stopnjo v primeri z javanskim pithecanlthro-posom (pokončnjakom), in se torej bolj, kakor vse poznane Profesor, Slummerlee (plane na noge): “Dovolite pripomniti, svetlost, da je ta človek moj osebni sovražnik, od kar sva j imela v “Quarterly Journal of Scienece” spor o resnični naravi bathybiusa.” Predsednik: “Žalibog, se ne smem vmešati v osebne zadeve. Gospod dr. Illingworth, vi imate besedo.” Radi neprestanega ogorčenja pristašev raziskovalcev so bile dr. IHinworlthove opazke dokaj slabo slišne. Nasprotniki so ga | celo ponovno poskušali potisniti, da bi sedel. A bil je jako močan človek in imel jako mogočen glas, tako da je prekri- I čal razgrajake in srečno končal svoj govor. Jasno je bilo, čim je vstal, da ima v dvorani dokaj prijateljev in enako mislečih, čeprav so tvorili samo | se reče, da je varovala pretežna večina občinstva pozorno nepristranost. Dr. Illingworth je pričel svoje pripombe z izjavo, da visoko ceni znanstveno delovanje pro- oblike, približajo domišljenemu fesorja Čhallengerja in profe- bitju — pogrešanemu členu v razvojni verigi med človečni-kom. Naposled je povedal ipro-fesor Summerlee ob splošni veselosti o duhovitem, a jako nevarnem zrakoplovnem izumu sorja Summerleeja. Globoko je obžaloval, da se hoče videti i katerokoli osebno sovraštvo v I pripombah, ki jih mu je nare- j kovala edino želja, ugotoviti znanstveno resnico. Saj se de- piofesorja Čhallengerja t e rijanski nahaja on na istem sta-sklenil svoje, nad vse pomemb-ilišču, ki ga je zadnjem zboro-no predavanje s poročilom, ka- vanju branil tudi profesor ' ko se je odboru slednjič po- Summerlee. V oni zadnji seji srečilo, povrniti se v civilizirani je nastopil profesor Challenger svet. jz neko izjavo, ki se je njego- Splošno se je mislilo, da je s'vim tovarišem zdela dvomljiva, tem spored zaključen ter bo sa-Zdaj pa nastopa ta tovariš mo sprejet pa pozdravljen (istimi izjavami pa pričakuje, predlog zastopnika upsalske 'da jih bodo smatrali z -AND THE WORST IS YET TO COMB —In najhnjše šele pride 1880 1948 JV oznanil o in Z,ahOala Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem,sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri in skrbni oče i Louis Kosmač ki je po daljši bolezni ter previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 9. oktobra 1948. Dragi pokojnik je bil rojen dne 29. junija 1880 v vasi Stebelije, župnija Moravče. Pogreb pokojnika se je vršil 12. oktobra iz Frank Zakrajšek in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Po pogrebni sveti maši zadušnici, katero je daroval č. g. Rev. Franc M. Baraga, smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija. Na tem mestu se želimb zahvaliti č. g. Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojnika previdel z svetimi zakramenti. Naj mu dobri Bog za to obilo poplača. Dalje se enako iskreno zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi za opravljeno sveto mašo zadušnico in pa druge pogrebne molitve. Tudi njemu naš iskreni Bog plačaj. * I Naša iskrena zahvala vsem onim, ki so poklonili toliko lepih vencev ter okrasili dragega pokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru. Enako naša iskrena zahvala vsem onim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnega. Dalje hvala vsem onim, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno. Našo zahvalo vsem onim številnim, ki so pokojnika kropili ter molili za mir in pokoj njegove dušej prav enako vsem onim, ki so se udeležili svete maše ter potem pokojnika spremili na njegovi zadnji poti vse do njegovega groba. Dalje zahvala društvu Vodnikov venec št. 147 SNPJ za vso pomoč in naklonjenost. Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali. Končno zahvala vsem onim, ki so nam kaj na en ali drugi način kaj pomagali ob smrti dragega očeta in še enkrat: Prav iskrena zahvala vsem skupaj. Vi pa, naš ljubljeni m skrbni oče, počivajte v miru m lahka Vam naj bo ameriška gruda, duši Vaši blagi pa večni mir. Naj Vam dobri Bog povrne za vse Vaše trpljenje in žrtve, ki ste jih doprinesli za nas. Kako pozabit to gomilo, kjer Vaše blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. , Žalujoči ostali: JOSEPH A. MAJCE, LOUIS F., EDWARD J. KOSMAČ, sinovi ELIZABETH A. poročena SMOLE, hči FRANCES MAJCE, JOSEPHINE KOSMAČ, sinahi JOSEPH SMOLE, zet VNUKI in VNUKINJE Dvoboj kanalčkov. — Med tem, kd m Kitajskem divja neprestana civilna vojna, pa je kakih i,000 ljubiteljev ptičev priredilo enodnevni turnament kanalčkov dvoboj v Shanghaiu. Na sliki vidimo dva lastnika kanalčkov, ki vsak svojega borca opazujeta v dvoboju. Dva nasprotna kanalčka se tako dolgo obdelujeta s kljuni, da eden omaga ali če ga njegov gospodar umakne iz dvoboja. Dober ka-nalček-bojevnik je cenjen na $25 ameriških dolarjev. Pošiljanje MOKE IN PAKETOV ž ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SO: 1) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $9.00 Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss) do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Prejemnik mora r tem slučaju sem plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča. 2) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $13.00 V ceni so vračunani vsi stroški za zavarovanje proU_ polni ■•'-i Cleveland, Ohio, 9. novembra 1948. WIliffisiaasiBirs; nobenih stroškov, ko prejme moko. Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme “GENERAL MILLS,” je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino proteina, najmanj 1314%. STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar. PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ. Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, do-čim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. — Ček in Money Orders naj se glase na “DOBROVOLJ-N1 ODBOR.” URADNE URE: Vsak dan od 8 zjutraj do 5 zvečer, v nedeljo in pondeljek je urad zaprt D0BR0V0UNI ODBOR 24S,Weat 18th Street New York 11, N. Y. Telefon: WAtklns 4—9016 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVEHSKA KATOLIŠKA JEDHOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znala 129.91 % Če hotel Mn seM la angin dractm, savani n zri najbolju. pe-tteni In aadeohentnl podporni organizaciji. KRANJSKO SLO VINSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kJ* n lahka mnnjel aa startnine, rama Doikodbe. aperadje, arou K. & K. JgDNOTA Mak aaJaMtaaaSa wall certifikate sedanji Ma od HM.lt da 6M6M6. K. S. K. JIDNOTA Je wan watt vdav la akt«. Ca ke nhl Stas ah Saniea ta mamine tat borata kaMSka podporna organlnalja. p» Ml n hi prMepI takoj. t mumnh ki sa na iran podrobnosti Sa pajama a sa varovanja k n n la ahratta na aradafte ta aradntoa K. S. K. MMta a pa aa: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St Joliet DL