Leto IDL JTevllKo 31 U UdUlmiL v torek 9. fetondrilZL "'"•'•■ Ccna Mn fSP Itfcat« vsafc ten HP^Ua«, tsvMati Mdtll« ta prasatk*. — laMratt: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 23 50 p, vcvji icsersti petit vrsta -i O; notice, poslano, izjave, rekUme, preklici bcscđa 2 D. — Popust po dogovoru. — taserataj davek posebej. — MSl#v«sskl Bar«**' velja letno v Jugoslaviji 240 D, u inozemstvo 420 D Opravmlštvot Haattovs šlica *tov. 9, pritllćj«, — T«leloa stav. 304. 9r#4aft4tvo: Kaafteva «Uc« šU 9, !• aadstrorf«. — Melon **•▼• 34, ■V Poitnina platana v gotovini. : Eno leto Dcnes pcteki prvo leto živ ljenja se-danjega našega parlamenta. Kratka doba bi bifo te v normalnih razmerah. nam st zćl skoro ćela večnost. Kakor fc bi!o to prvo ieto ntjHoano v pp\ctii dete za interese države, tako je bilo bogato na peripetijah in ab.vrdnih eks-perirnentih. Pred letom dni so se vršile volitve v znamenju boja za in proti enotni državi Zrna gala je mise! edinsrva. pora-' žen je b:i razkrojevalni in đefetistični separatizem in federalizem. Pr»Jić in njegovi so pod silo raznier brepojeojno kapitulirali. Naivizcži sa verovali v iskrenost spreobmitve, špekulant« in in-iriganti so se delali, kakor da veru jelo Z velikim pompom je hii proklan^;?!! rnaredni sporazum* in instradirana s^porazumaška politika. Došlo je do koalicije med radikali in rađićevci. V* 50 k> pozdravljali ćelo mnogi nasprotniki obth strank. nadejaje se. da bo zaključila škodljive, vsako delo onetnoKočujo-Če ustavne boje. Brez odmeva so ostala svarila krosov, ki so poznali r?c*:v->Te I radićevce in opozarjali, da sloni nova kooperacija na nernožni bazi oprezanja obeh novih zavesnikov. kdo bo dru™-*a opebarii, kdo bo ime! od neiskre-kupčije več dobićka. Le prehitro je bil ža? potrjen njiliov f»esimizem. Ob oblernici svojega rojstva Narodna skupščina zopet umira . Po-skus RR se je popolnoma ponesreči! in zavezniki se koljejo sami med seboj. •Narodni sporazum* med rad&aii in rađićevci je radi svoje neiskrenosti tako zastmpi! politično situacijo, da se zdi danes vsako ozdravljenje nemosro-ce. Narodna skup^čina je nezmožna za deJo; politične trzavice p ne puste, da bi se posvetila rako krvavo potrebne-mc deiu za gospodarsko sanscijo, za ured i te v naše razdrapane oprave, za zboiišanie naših žalostnih 5OC!JaTr?h jn L »ezaćovo! jivih kulturnih raznier. K*r le iiajboij žajottno. je de^tvo. da so ne-moralre in nezdrave po*tedice. k^kor vse kaže. zamorile že tuđi smise! za konstruktivno delo in občutek potrebe po njem. Prvoletna bilanca naše Narodne sknaŠcine je rorei pasi\Tna. Morda je bilo potrebne* tuđi to. da se pokaže, da velja se tuđi v politiki etična načela in da neiskrenost ne more nrinesti r>ozi-tivnih rerultatov. To je preteklo leto vsekakor dokazalo in zato bo kT'ub vse-sau ostaio važno raz-ćobje v naši zfc-ćovini. Ri ure* ftosnile: daje od 1. febraarja t I. dalje ! 101. POPUSt 4i^ drogerija „ADRLJA*. periumerija in fotomanufaktura Llabljaaa, SelenbnrgoTt 5 Program sestanka Male antante — Beograd. 8. Jebruarja. Iz Buka* rešte ja vi ja jo: eUniversuU objavi ja program sestanka .Male antante, ki se vrši, kakor javljeno, dne 10. t. m. v Te* mešvarju. NTa dnevnem redu je: I. razmotrivan je mednsrodne poW iične situacije: 2.) vprašanje Madžarske in njene Donarejevalske afere ter stališče Male čtntanie v tem vprašanju; 3. locarnski sporazum; 4. udeležba Amerike pri konsolida; čiji Evrope; 5. vstop Nemčije v Društvo narodov: 6. vprašanje balkanske0a varnostne; ga pakta in 7. posebna vprašanje drzav Male an-tanie. — Beograd, S. februarja, Vaš dopis* nik doznava iz zunanje*političnih kro* £ov, da bo konferenca v Temešvarju na manifestativen način pokazala soli* darnost in kompaktnost držav Male an* tante. — Na konferenci se sproži tuđi vprašanje o konvenciji z za-ščito doraa* čega delavstva. BREZPOSELNOST V AVSTRIJI __ Dooai S. tebraaria. Število brezpo- sC.mh v Avstriji znaša 36O.OOD. Uradno objavi ja jo, do lahko s pomočjo nekaterih radićevcev izglasovali državni proračun. Ce to ne bi bilo dovolj, je po *Po!'tiki> mogoca tuđi kombinacija z demokrau In mu>1?-mani. Včeraj od 18. do 14. je bUz prf mtni-strskem predsedfiiicu Nikoli Paši ću konferenca raidiKalcih fnjnl^troy. Po Konferenci so biii v?i udeležencl zelo rezervirani Čuje se, da so na tej konferenci vsi radikalni ministri odnočno obsojali sedanjo akcijo ministra Stepa na Rad'ća. Vsi so soglašsli v tein, da spJoh ni nra* goce več sod eto vati s Stepanom Ra-U i će ni. Minister Simonr^ić je bil eden najoćloćnejsih ter je izjavil: «Sramota je, da i?. Stapan Radić Srbe p^merja s benegalci!» Proti većem so se po mestu razši- [ rile vesti, da je ootracii minlster Boza Maksimcvić pedai demisijo z ozirom na i napada Stcpaua Radića. Vesti sicer nišo bile potrjene od merodajn^ 5J --»ni, znacilen pa je komunike, ki ga je izdalo ministrsko predseđstvo. Komi^ike se glasi: Ob več priiikah politične o^^^e na svrojih zborovanjih omenjajo krona-nje NJ. Vel. kralja. Na ta naćin dajejo vprašanju, ki ni na dnevnem redu. značaj aktualnosti. Nj. Veličanstvo ni do-slej dalo nikake inicijative za svoje kronanje. To \-prabanje ni biio doslej niti predmet razmotrivanj kraljevske vlade rer je o njem govoriti --euranje-no.- Današnja ^Pravda* komentira ta uradni komunike z značiinim pristav-kom, qsl Stepan Radić z ozirom na objavo tega komua&eja ne more več ostati v viidL Doslej spora^ijimn naklonjeno cVre-me* naglaša v situaciiskera poroč^u, da se mora z. Stepan Radić cimpreje odstraniti iz vlade, ker ni niti r^^4-' po-slanec. niti član parlamentarnega kluba HSS. Po muenju ^Vremena- je edino na ta način mogo^e ohraniti koalicijo med radikali in rađićevci. ab 9. do^ol-dne nadalje-vah ^Toračun-ko razjpr^vo. Prvotno so pai-cakovali, da bo za slovenske klertkalce go-voril x>-y%\ Fr3j? Sraodej, roda na govor-niSki tribuni 5e ^e mcsio njesa po daigera -7'esiedJcu j>o;avii -dr. Korošec Govoril -e pc'inigo v.to. N??prejc o proračunu in i\aio o uclitičci situaciji. Priioževal se je :adi zap^s:ar\ijaiiia Slovenije od strani vlade m ceniral'iih uradov. Vlada je kriva, ca se ne rnore raz\*iJ2T! mlada industrija v SIovemJL Sloivcnlja placi mnogo đavkov, toda iz Beograda nc r>rejema ničesar. V i>oliiićnein delu svojega £ovora se le dx. Kctoscc dotajen!! iziav Stepama Radića o redcraciii. Federac^ia je v pregranrn tutii ■ajesove stranke. Zato je dr. K<>ro*ec zaci'v vo-ljen s sraJIščem Stezana Radića v tem vprasanju. Ko ;e dr. Korošec gorvorij o ie-deraciii, ga :e nenadoma prekinil Ljuba Da. ^dDvić z TnedBciicem: AH v prosTam-j iedč--aci;e sogjašae s Stepanom Radićem?« Na pripc-mbo *:r. Koro$ca. -da je on avtonomist, je Lni»a Davidoaić vsklJknfl: »Ah spreje-Taiie federacijo?«: Dr. KcrcSec je na sploS-no presenečenjć zbornice omemil, da teče-* rativn: program zastopa radi ena vladnih ^rranii n ć; biio porretmo, da se razširi se-daaja vJadna koalicija rudi na njegovo stranka Izvajajra dr. Karošca in zlasti njegovi -a^padi na Srbijance so izzvali jiri rsdikaJih vihajno ogorčenje. Miniscer Nikola Uzanović je tako odgo. \arjal dr. Koro scu, cei d-a so aiegova očitao ja glede zapostavljali a Slovenije neutemeljena. Dr. Korošec bi zohko sliial v par-Jamencu njegova to^adevna irvajanja o SIo-ven:::, t,)via ur. Korošcc le redko prihiija V parlameot. Slov-cnija ni zapastavijena, SIo* veaija ie boglata (pokrajina in po ujedinje- nju se je sele dviguila njena industrija. Davčna twmena so res ležka, teda težka so v ćeli državi. .Minister Urunov;ć je nato bran:! načelnika irgovinskega ministrsiva Miiana Sa vica in njegovo trgovinsko po Liiikr*. Zavrača! je tuđi očitke ćr. Korošca slede zapostavljeni .i 2JadiTiižniŠtva. Preha-jaicć na politični del dr. Kcjroščevega %<>• vora je Nikola Uzunovič naglašal, da radi-fcali ne bopa Koroščeve srranke v razširjeno koalictjoi, čeprav dr. KorcSec zatrjuje, da s oglasa s Stepan cm Radičem v vprašanju federacije. RaiHkali tako i prekine io sedanjo koalicijo, če radl-ćevcl z^stopajo sUlišfie federacije. Radikali nstanejo dalje aa stalBcn držrrneca hi aa-rodnesa edinsiva, boćejo enotiio državo, ea partaneat, enega kralja in eao sakoaodajao teto. Glede klerikalne stranke je mmister Usrunović ugoto'.i', da klerScalna strauka nrma nabenega prosraana, marveč samo taktizira. Minister Uzunović je kGnčao pobija; rudi dr. KoTosčeva izvajanja glede laše inmanje poihSce ter je zlastš zavmU triiiiev, da Itaiijani prppravijajo invazijo v Jugoslavijo. Parlamentarni krogi toJmačrjo sovoc dr. Koročca kot mdirrfctao ponudbo kl eri* kalcev vladi. Današnja seja je bila apoldne Ironcasa. Jucri dopokiae se ■adaijuje proraćuaska ra-^prava. Povratek Stepana Radića iz Dalmacije — 7agr*K S. Tebruarja. Dano ob lft. dopoldne je semkai pdspel s svojega volfl-r.ega agitacijskčga potovania po Dalmaci;! jvosvetni minister Stepan Rasiić. Niu v Splitu niti v Sin;u ni mogel zborovati, oe-prav je tam capoveu^I zborov-anje, Zadn>e zborovanje Je i-ne: v Klis'j blizu Splita. Na zborovanju je zla&ti napadal obomske komrsarje, med drugim >e dejal, da *oo ^ia-soval proti proračunu, ako mu ne odstranilo občinskcga komisarja v Inroisktin. Govor, ki ga je ime! Stepan Radić v Čapljini, je zlasti rarburil radikalne krosc. T-j je napada! strasmo finančnega ministra, katererrrj sj I:ubši bankini kakor pa mili-}oni seljak ov. Za ruske begunce ima fi-nančni mirJst«; denar, za kmeta ne. Fi» naučni nunister je kvartopirec in kokar. V Zagrebu sta pričakovala ministra Stepaoa Radića minister za Šume in rudni« ke dr. Nikić in miiiister za asrnuno refonr.o Pavle Radić. Velik zhor Svetozarja Pipa v Zagrebu Sijfijaa udeležba- — Sveiozar Pribičević o najnovejših političnih dogodkih« — Viharne ovacije zastopnikom SDS v Sloveniju —Zajcreb. S. tebruarja. Včerajsnii shod SDS v veliki dvorani »Musichal-la« je neprićakovano dobro uspel. Sho-da se je udeležilo okrajr 6000 oseb. Vi-hamo so bili pozdravljeni ob vstopu v dvorano minister n. r. in šef Svetozar Pribićević, beogradski vseučiliški profesar dr. Stane Stanojevič, narodni posl. dr. Pivko ir. SO-letni častni predsednik zas:rebške organizacije SDS Milan K r e s i ć. Shoda se nišo udele-žili samo za^rebški raeščaru, maneč tuđi veliko Šrevilo kmeten^ iz bližnje zajjrebške okolice. Navzoči so bili dalje rudi samostoinodemokratski narodni poslanci Boskovič, dr. Srdjan B u-d i s a v 1 j e v i ć, Juraj Demetrović, Kaleinber, dr. Krizman, Valerijan Pribičević in Večeslav W i 1 d e r. Oblastrto organizacijo ljubljanske oblasti je zastopa! na zbaru direktor Anton Jug. Zbor je priredil iskrene ovacije nar. dosI. dr. L. Pivku kot odločnemu borcu za narodno edinstvo. VTfxiitelja SDS Svetozarja Pribiće-\ića je pred otyorirvijo shoda pozdravila gospa Adolf ina HrŠak ter mu podarila šopek svežega crvetja. Veličasten zbor je otvoril predsednik zasrrebške oblastr/e crffanizaciie dr. Ljuba Toma-s i ć ter takoj podelil besedo posl. Sve-tozarjn Pribičeviću, ki ie bil vnovič vi-harno pozdravljen. G. Svetozar Pribičević je v poldm-«:ournem zovoru razpravljal o najakm-alnejših političnih vpra^anjih, zlasti pa zelo obsirno o odnošajih med radičevxi in radikali in o stališču SDS napram vsem eventualnim kombinacijam. Med drugim je omeni2l tuđi sedanje posto-panje pros\'etnej?a rrrinistra Stepana Radića napram rađikalom. Jutri. S. fe-bmarja« je obletnica volitev, pri katerih je bila politika sporazuma poražena. Sedai se vićiio posledice onih akcij, ki so jih zasnovali politiki sporazuma. Po Dalmaciji se predstavlja Stepan Radić kot kraljev kurir. Samostojni demokrat je mimo spremijajo sedanje dogod-ke in nočejo biti rađikalom morda rezerva ali strašilo za Stepana Radića. Mnosro jrovori Stepan Radić o voiitvah. Vprašanfe je. komu bo poverjen v tem slučaju mandat za volitev. Radikali na-Riašajo, da se ta mandat njim poveri kct naKrtočnejŠi stranki. Radić zago-tvlia, da dobi mandat današnja koalicija kot celoia. V oštrih besedah je nato Svetozar Pribičević kritizira! politiko g. Niko!e Pašića. Ta žeK. da vodi v Sloveniji po-linko z liberalcem dr. Žerjavom in kle-rikalcem dr Korošcem. na Hrvatskern Z Radićem, samo da ostanejo vajeti njemu v rokah. To pravilo, da je elastičnost Pašićeve politike. Obsirno se je Z. Svetozar Pribičević bavil z izjavo ministra Nikole Uzu-novića, ki jo je t>odal pretekli teden v Narodni skupsčini jrlede volitev. Na-pačno je stališče. da mora volitev izvesti ravno v parlamentu najmočnejŠa stranka. Mogoče ie tuđi, da se ta mandat Doveri manjšini. Govornik navara za to nekatere tozadevne orimere Iz anffleškesra parlamentarizma. Nato se je Svetozar Pribicević v svojem jcovoni dotaknil tudj razanerja Stepana Radića do finančnega ministra. Stepan Radić zmeria sedaj finančnega ministra dr. Stojadinovića, da je kockar in kvartopirec. Omenial je dalje vpo-koiitev zajfrebških unh-erzitetnih prafe-sorje\'- in zaslužnih šolnikov v Dalmaciji. Scdanji režim je omogočil lepo plaćo separatistu Jovanu Plamencu, dočim đon Juraj Biankini, ki ^ je pridobl« trmozo zaslus za narodno edinstvo. na-ravnost gladuje. On ne dobiva primer-ne pokoinine, ker za njejra ni denaria« dočim ie bfl denar za Plamenca na raz-polago. Glede zunanje politike omenja. da so samostojni demokratje vedno bili za to. da se ustanovi parlamentarni odbor za zunanje zadeve. Radikali so to zahtevo vedno odklanjali z izgovorom, da ni mo£oče v takem odboru podajati tajnosti, ki bi potem škodovale zunanji poiitiiti. Pribičevićev govor so sprejemali poslusalci z neprestanimi odobravanjl, ob koncu pn je sledil zoper vecminuten biircn aplavz. Govorila sta nato vseuč^l;ski profe* sor dr. Stanojc Stanojević'iz Beograda in narodni posl. dr. Pivko. či-Z3.r zovor so zborovalci sprejeli z vi-harnim odobravanjem; prisrčne in tople ovacije je zbor priredil tuđi sivolasemu demokrat skemu in naroinemu borcu Milanu Kr e s i ć u, ki je govoril o ideji državnega in narodnegii ednstva, Shod je konca] ob 13. V Grand hotelu ie bil nato prirejen banket, na katerem je bilo zopet več seovorov. Vfis Prifjičevićevega govora v Beogradu — Beograd, č. iebrti3rja. Nodeljski so-vor voditelja SDS Svetozarja Prfbićević* v Zagrebu >e izr^ai splošno pozornost v vseh političnih kregii:. Ugleden radikalni prvak ie vašemu dopunsku tolmačil vti% tega govora na radikalne kro^e ter ?e iz-T3.zil giOboko obžaiovanje. da gr. Svetozac PrfDičc.ic tako odločno napada radikatej ravno v trenutku, ko sa politični doj^odki razvijajo v prilog samostoinih deTnokratov, Ta voditelj je izjavi!, da ni bilo porreba ta« ko oštro napadati radika]e ravno v daioli, ko se situacija peosmee. Borzna poročila Ljubljanska borza« LESNI TRG: Hrastove podnice 43 nim 2.65 m od IŠ -^30 crn, ogledane fco meja 1 vas. 1300; bukovi hlodi na zanišem koscu od 30 cm premera cap?, cd 4 m aaprej,- z 15'/i o='% kom. z*d. dež. banke 20—22; ¥A% zast. I. kr. dež. bkc. 20—22. Zagrebška borza Dne 8. iebruarja. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.9367—10.9767, Praga 167.95—168.96, Pariz 311.37—213.37, New york 56.695—56.995. London 276.04—^277.24* Tr?t 228.05—229^5, Berlm 13.525—13.566. Dunai 798.75—802.75. Valute: dolar 56—56..«. EFEKTL 7odst. invest. pos. 1921 77—77 in pol* 2 in poiodst. drz. reme za ratnu štetu J78 —280, 280—281, LjirbTjan&ka kreditna 300, Hrv. es'kompma banka 1-23—123 in pol. Kre-ditna banka Zasteb 131—132, Hipotekama banka 67—68, Jugcbanka 106.75—107. Pra-icediona 965—^970, Eksploatacija 30—3^ Drava d. d. Osijek 430—425, Isis d. d. 6O— 65. NOias 35, Gutman 330, Slavcks 150-» 160, Slavonija 44—14.50, Trboveijska 375— 380. Union paromlin 425, Vevoe 11C Inozemske borze — Carih, 8. febnjarja. Borza: Bao»ra4 9.145. ariz 19.35, London 25.235, Newyoril 513.75, Mrlan 30-89, Prasa 15.355, Dunrf 73.05. — Trst, S. februarja. Predborza: Bee. grad 43.775—43.875. Pariz 93.0S—93JB* London 120.745—120.85, Praga 73.4(^-73.» Curili 47&-480, Pttnaa 34&-^3&a» Strm X____________________________________________________«SfcOVENSKI NAROD« dne 9. februarja l")2fi. Ste<■■. <\. ' ROBIN HOOD Kriiarska vojska v Sveti dežei — pompozni viteški turnirji — za* idU proti anglettenu kralju Ribardu Levosrčnemo — strašne srednje-veike podzernske ječe, kjer amirajo jetniki vsled lakote — komični dvorski norec itd. itd. Režija kolosalna, dejanje do skrajnofti napeto, grandijozna oprema ter čudovita razsvetljava pozorttća. M* ▼ ma|kra|«m fasal EliUd ^'~> Matica Ueltfkmdol tlunajsbego noomrja (Harni vredoik socifaUstičnega dnevnika «Der Abettd* se je pustil podkupovati in je pod pretvero čišćenja javnotti izsilje- ral velike svote. Na Dunaju iz ha ja socijalisti eno gla* £iio *Der Abend*. Izborno urejevani lhrt se peča predvsem s protikapitali* stično propagando ter neusmiljeno bića socijalne nedostatke povojnega časa, $ posebno slastjo pa preganja takozvane velekapitaliste. Vsaka afera, ki izbruh« rte v dunajskem tinančnem svetu, najde odsiva v «Abendu». Vodja lista je bil glavni urednik Aieksander Weis*t mož velikih novinarskih talentov, pa tuđi spekulativnih sposobnosti. Udrihal je v svojem listu brezobzir* no in kar križem po bankarj ih in dru= gih kapitalistih. Oim je prišla kaka banka ▼ denarne težkoče. je za cei pripove« dovati strahovite storije o njeni propa stu o izžcmanju in nesreći, ki bo zadela male ljudi. S kampanjo je nadalje val dotle j, dokJer mu banka pod pritiskom nzrnc: ni — nakazala velike odkupnine za molčečnostu Na ta način se je spra* vil nad propadlo Depositenbank na Dunavu. Napadal je vse dunajske de; rame motzotcc po vr^ti, predvsem zna* nega tržašketga milijonarja Camillo Ca* stigiionija. ki mu je moral zopet odšteti milijone. da ie obmolknil. Po vojni tuđi v moralnem oziru na Dunaju ni bilo z rožicami postlano. 2e iz drugega ćasopisja je mednarodna javnost zaznala strahovite slučaje po-kvarjenosti. Mesto, da se je socijalistiC-ni «AberKb omejil na enostavno poro-čanje, ie WeKs pograbi! intimitete za-konskega in privatne ga življenja te se spravlja! nad poedince. jih neusmiljeno blati! in smešil pred javnostjo, dokler njihovi živci nišo popustili in se nišo odkcpili s težkimi stotisoćaki. 5 posebno slastjo je Weiss obtielo-val afere, ki so >e pojavijale v krščan-skosocijaJnih dunajskih krogih. V tem oziru je znan slučaj dunajskesa denar-nega mogotca. barona Outtmana, kojega žena spada med najbolj obrekovane ženske DunajiL Afero je VVeiss Drepa-nral tako do Igro in & toliko sati isti C no slasTjc dokler barem Guttman ni odstel miliioocka. VVeiss si je na ta način *prištedil» nad 30 niiiijard. to je 30 miiijonov di-rarjev. V novinarskih krogih so že delj gasa sušljali o teli izsiJjevalnih mani- ---------------& pulacijah socijalističnega šefredakterja, vendar se policija ni lotila preiskave, ker ji je primani kovalo prodrobnih in-formacij in podatkov. VVeiss je prejema! za svoje izsilje-valno delo težke podkupnine tuđi od bank, kojih interesi so zahtevali, da se konkurenčna podjetja ubijejo in da se ne var ni konkurenti odstranilo i du-rajskega kupčijskega ribnika. Dunajsko casopisje namiguje na Laenderbanko, na bankirja Bosela m druge. Ker sovorice nišo po jenjale, se je za, zadevo zavzelo državno pravdništvo v narneri, da ugotovi, ali nišo morda ^kupčije^ direktorja VVeissa v koliziji s kazenskim zakonom in ali se nišo dogodili slučaji zločinskega izsiljevanja. Policija je zaslišala razne administrativne uradnike ^Abenda^, ki pa doslej nišo izpovedali obtežilnih podrobnosti. Na vsak način je značilno za dunajske razmere, da je mdge! mož na vo-dilnem socijalističnem mestu m pod plavcem sociiali.-ričnega objokavanja strahot tega sveta, vršiti več let nemo-teno kupciie najgrše \Tste. Ugotovljcno je. da je VVeiss prejel tuđi od sovjetske vlade v Moskvi večjo podkupnino. Zdi se pa, da je bil VVeiss samo spreten posrednik med nasprotuiočimi interesi dunajskih kapitalistov. ki so se medsebojno pobijali potom socijalistič-nega časopisja. Weiss je preiemal de-nar od obeh strani. Na eni strani podkupnino v obliki prave podkupnine, na drugi strani odpravnino, odnosno od-?kodnino za to, da umolkne. Razume se, da Skandal ni priieten dunajski socijalni demokraćiii in da po-meni jyo razpadu *Haminen^'erke* težak rnoralen udarec za njeno politiko. Že sipajo glavna glasila nasprotnih strank na. socijalno demokracijo ogeni in zveplo. da ii cim bo!j Žkodujejo. Pri tem poveličujejo marsikatero potankost Vendar se zdi. da bodo glavne ob-dolžitve resnićne in doživimo pred du« najskim sodiščem veleškandalno raz-pravo. ki bo razgalila ne samo laži so-cijal?5tičnes:a sefredakterja. nego ves današnji gospodarski svet na Dunaju. Zlasti njegovo poslovno moralo? 3------------ Albert Thomas v Beogradu Kakor saio že poročali. je Drispel di-ftSctor mednarodnesa urada dela Albert Thoma^ v Beosratf. V soboto dopoldne je konferiral z minf^rom za socijalno politiko AManom Simonovićcin o ratifikaciji §e ne ratificiranih konvencij o de!a\-skem zava-rovanju. za&čiti itd. Na tej konierenci je bil dosežec ?porazmn, da naia država takoi ralrficrra dvanaist konvencij, dočwr» prideio estate na vrsto pomeje. Nato je posetii s. Thomas zonanjesa ministra 4r. NinCića, ka-teremu je izrocil vabilo za ude?ežbo na§e države na mednarodni sosjKKiarski konfe-renci. Takoj nato je posetil tndi ministr-eega predsednika Paiića. Ojvvklne ie Prire, ćb\ mnanji minister dr. Ninćić gostu na ćast na svojem scanovairu obod, ki so se Sa tfdeidžJiii ga. Tbomas. poK»edeiski minT-ster ogotrebi izobrazbe delavsklh sk>jev. C5o-voril ie v francošcini, za kar se je poprej opra\T-čiI. £eš da jo bo lo*mil. \-entfar pa ho-če govoriti rraneosko, ker so Srbi koraiž-r>\. Opazka je vzbndiia med zborovalci mnogo smefea. Osobito Thomas se ie od srca amejai. 2a poadrav« &e ie iaiivati AU>«rt Tbomatf, Jd ie ttitvil, da bi zelo rad go» voril k^mIbo, da pa nima dovr>!) pos^sna. Sponmil M je svoje mladosti, ko ie usta« navija! rane delavske knjžvicc v Parim in okoHd. Delo je bilo tesEko, rasoltati pa zelo lept Delavskl sloH hrepene po te-obrazbi Prancoski ktnetia to zahtevali za časa rtvotacije sole in semljo. Uspeli pa more Imeti samo vztrajoo in sistematično delo. Dclavstvu je trtim pomagati do U-obrazba. 5 tem te dvigiie Individualna vrednoe* veakeja delavca, obnem pa ima koriš« tadl ćlovatta dnrftoa. Ob zaključku svojega ffOTora |e Thomas priporoCal de» lavceo. wa& tnnoso Čitajo. Po ouci*eineTriglavc je poleg »SlovenUe - Jadrana« naše najstarejse akademsko društvo. Irpeilo }e do vojne svoj se-dež v Gradcu, po vojni pa se je preselilo v Zagreb in osnovalo podružnico v L.irbHani. Sedal je v teku akcija, da se centrala prenese iz Zagreba v L)trb!janot kjer bi latako še iepše prosperirala. V Gradcu je bil »Triglav* toriSCe narodne in po ločitvi duhov tuđi tori^ce napredne misli- Velik del slovenske inteligen-ce, kl ie študiraJa v Gradcu, i« iziel iz trislavansikih vrst. Zato ni čudno, da |e bil s-Tr'iglavc zlasti na bivšem Štajersketn Iz-redno ix>pularen in priljubljen tu je to še daa*s. Kakor malokatero drugo akademsko društvo, je rnal »Triglav€ vedno ohra-tfitf tesne. prijateljske zvtz* z javnostjo, zlasti pa s svojim! starešinami, bivši mi č\z-rt dnritva. Te tesne zvexe se lepo manifestiralo na vsakoletnih trigiavanskih plesih, kl se vrše izmenoma v Gel>u in MaTibom. Letosn-ji ie bi? v sobo to večer v ve!. dvorani »Celis1^-ga doma«, torei v nekdajni domeni onih !&.-natfkov, od katerih M moral baš »Triglav^ prestati toliko srarr.otenaa in preganjania. Oorj« Triglavanu, ki bi se bil upal nekdaj pokazat: na celrskih uScah z društvenim trakom. V soboto te ne-kdanja nemSka »Tnitzbnrg« njim na čast izvesila državno rastavo... Obisfc plesa Je bil ti aravnost rekorden. PriSH so prilatelM ta starešine iz vse Sio-veniie. zlasti itevilno iz Ljubljane in Mari-bora, Celje samo pa je bilo zastopano skoro korporativno, vmes pa vsi dragi večf-kra.H mariborskega. In vzhodnega dela Ijub-I^ari^ke oblasti. Ogromna dvorana ?e bila skoro pretesna za (marljive piesatke ta ple-saloe. ki so se neumorno vrteli ob zvokih renomiranesa orkestra Ijubljanskega Sokola 1. Plesni aranžma je vodil predsedn& kViba. plesovodti v Ljubljani g. Ccrne, V stran5"tcih prostorih 6o si stiskali roke stari znanci, ki lih ie živlienie rar;ei>lo na vse vetrove. In si obiuali priietne spomine na lepc akademske časc. Se le jirtrania zora jih ie razlomila; neradi so se razhajali, a se potolalili z obljubo, da se sestanejo drugo leto zopet. Z res lepo prircdttvijo so lafako zadovoljni i priredite!« i obJskovalci. Utanovitev jugoslovenske družbe za zračni promet V soboto se je vršila v dvorani državne Hipotekarne banke v Beogradu konferenca t^tAnoviteljev jxigo«lovenske družbe za zračni promet. JConferenci ie predtedoval namesto rt držane ga dr. Bogdan« Markoviea odvetnik Petar V u č k o ▼ ić. Pnri je govoril bivši predsednik Acro-klubt T. Sondcrmu jer, ki je naglaM pomeo sračnega prometa za našo državo. Zavtopuik fioaoćaega mini* stra Vojin Djutičić je govori 1 o finančni ba* zi nove družbe ia o državni subvenciji, ki bo zn&sal* Z700.000 Din. K beaedi ae j« oglasilo še več govomikov. Vsi so naglašali potreba da priđe nafta država čim prej do zračnega prometa. Nato jo bil pecčitan na« črt pravih Delsiška glamica bi snadala 12 miiijonov Din, razdeljenih na 48.000 delntc po 250 Din. Id ae gla«e na ime. Kapital je razdeljea v dva kola po 6 miiijonov dinar« jev. Ko ko pod pisano prvo kola lihko raz-piše xrpravni odbor drugo. Pravico do delnic drugega kola imajo v prvi vrsti lastniki del<* n;c prvega. Ustanovitclji nove družbd si zamišljajo zračni promet tako, da bi imela raaka po* ataja tri ali štiri avijene. Oddelek za zrako« pkrvvtvo v vojnem rainistrstvu naj bi kredi« tiral druži bencin in premog po laJdoi četu. Vaak avijon bi lahko vzcl s seboj 600 kg blaga, odnosno odgovarjajoče število potni* kov. Ker te računa pri trgovskem tvijonu srednja hitro«t 140 km na uro, bi trajala vožnja od Zagreba do Beograda ali naiaj največ tri ure. Zveao med aerodromi ra me^» s ti bi oskrbovali avtomobili. Kapital družbe bi oetojal » 6 avijonov z motor i i (3,000.000 Din), dveh reiervnUi motorjev (500-000 Din). rezervnih delov avijonov, motorjev iu orod-ja (300.000 Din), dveh potniških in dveh to* vornih avtomobilov (500.000 Din), in po&ode za bencin itd. (100.000 Din). Osnovni Vispu tal bi znašal torej 5JOO.O0O Din, za obratni kapital je pa treba 700.000 Din. En polet avijona od Zagreba do Beograda bi veljal po mncniu strokorvujkov 20.000 Din. Izdatki bi znašali torej v letu (6e računamo, da tra* ja sezona letanja 200 dni) 4,S37(0OO Din. Do« hodki bi znašali 1,200.000 Din, tako da hi imela družba vsako leto nad 4,000.000 Din deficita. Ta deficit bi morala kriti država. V proračunu je postavka 2,700.000 Din, ki pa bo zadostovalt, ker promet pred polet* jem itak ne bo otvorjen. roUVEROVALI da eden par nogavic z žigom !n rnamko (rdeeo, modro ali zlato) C*%i „kl|ui» traja kakor Stirje pari dragih; ako kupite edea par. Dobivajp te ▼ vteh prodaja i nah. Prosveta Repertoar ljubljanskih gledalisc DRAMA. Ponedeljek, 8 februarja: «Naia fcri» A. Torek, 9. februarja: Žaprto. Sreda, 10. februarja: Akademija v poČašČc-nje PreSeraovejja spomina. Izv. Cetrtek, 11. februarja: «Druga mlado«t». C I etek, 12. februarja: Zaprto. Sobota, 13. februarja: «Ani dristie*. Premijera. Izv. Nedelja, 14. februarja: Ob 15. «Vdova Ror* linka*. Ljudska predstava po zniianih ce* nah. Lrr. — Ob 20. «Ani Chriatie«. LjudU ska predstava po znižanih cenah. Izv. Peraedeljek, 15. februarja: cHenrik IVa B. OPERA Fonedeljek, 8. februarja: Zaprta Torek, 9. februarja: «Manon^>. Gostovanje ^o5-p. Josipa Rijavca. Predstava na koriac Udruženja gledaliških igralcev. Izv. 5rcda, 10. februarja: Zaprto (generalka). Cctrtok, 11. februarja: «Zvedave fenske». E. Petek, 12. febsuarja: «V7ečni mornar». Pre« mijert, Izv. Sobota, 13. februarja; «Don Juan». D. Nedelja, 14. februarja: Ob 15. cZvedave ženske*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Foaedeljek, 15. febru&rja: Zaprto. (Predstave, pri katerih ni drugsčm ozna* čeno, se začno v drami ob 20^ v operi pm Ob 19.30.) Prešernova proslava v Ljubljani V srefo 10. t. m. ob 8. zveCer priredi Društvo slov. kni iževnii»v skupno % Na-rodinim gle dali ščem v Ljubljanski drand Preserncvo iwoslavo z zelo r>estrlm »pore- i dom. Najrjtrvo bo sle-dila Uvodna beseda Otona Ži>pančiča- Po njegov em tovom bo recitiraj pis^teH Pinžsar Preiernovo Zdravico. Za ni im bo pela ar>enu pevlca Patufi-toova Nezakonslto mater. Sledile bodo recitacije in p«vafce točke po slede^em redu: O. Župančič: a? V tpoaki Amkeia Snoleta«; b) »Orarlarc. Slovenski kvartet (ss. Banovac* Pe-čerfeo, Završan, Župan): a) Htjdrlhova »Luna si]e<; b) Jenkova »Stranasc; e) Adamlieva »Za-puščen*«. France Aibreht (pisar) In Josip VkSmar (tičenec): »Nerva pfsaTUa«. Betctto: a) Michlova »Pevcn«; b) Oer-bičeva »Kam«: c) BaUtkova »Oči sem več-krat vpraSah. Jeraa pri klavir ja, ga. Jerajeva reci- ura Lepo Vido. G'ton 2irpaiic:5: Sone;je nesreče*. Betetto: Vilharjev »Mo»nar«. Ka-kor je videti, hoče društvo književ-n&ov prav posebno počastiti Prcšernrv spomin ;> tem, da boe.. književnik! sami oseboo recitirali njegove pesmi. Pripcnii-nj amo, da bo Prešernova pros:ava prva javna prireditev Društva slav. književn:-kov. Kakor izvenK*, bo sledila jeseni ce'a i vrsta prireditev o?netrjencga dru^iva, ker ' stnatrajo fcniiževniki to za nujno potrebo. Prepričani sn»o, da bo vedelo 'jibjansko ol>čaisr\'o ceniti njihovo Jelo ter čj. se bo , prve njihove pdTedltve ude'cžilo v kar najvećem številu. — Akademija v po^cšcc^je Preš rni-vega spomioa oj 125 letiiici nie2o\cia roj-srva. Drušrvo slovenskih kajiževnikcv in Narodno gledaliSče v Ljubljani priredila v ?redo, 20. t m. v dra-mslcem g:iedaližču Pre-i*erna\'o aikademijo. Spcred je sesiavljen iz raznih reckacij, pev.skih toćk in jrovora. Pri akademiji sodeUijeio SS. Fran A*b:cchtt F. 5. Finž^ar, Vida Jerajeva, Anteni Pod-bevšek in Otcn Žiipancič; Julij Beteito, Karei Jeraj, Bazena Po-tućkova i« slovenski kvartet. Predprodaja vst^-pnic za to akademijo pri dnevni blagajni v «>pcri. — Josip Rijavec gost v Uubljmski operi. V corek 9. l ra. gostuje v operi .'Mg-noni kot Des Grieux JiiA'jenec Ijub'janskc-ga obČinstva g. Rijavec. Je to ena njegovih naiboljšsh vles in opoi^ariamo vse ljubitelje le>pega petja na ta iz\Tanredni unietni.>kJ užitek. Predstava se vrši v korist Udruženja giedallškšh igralcev. Odbor Udruženja orosi cenj. nbčinstvo, da dokaže z nin-go-brojnim posetom, da zna ceniti in vpešte-vatf trud in kuIturiK) delo članov SIuv. gle-daiiSča. Tuđi v>a druga zasedba bo prvo-\Tstna. Scdeiujeio SS- Lovšetova, Poliče-va, Potuckova, Karenjakova m gs. Betteio, šubelj, Janko in MohoriČ. Opero diTigira in režira a. ravnatelj Polič. — Koncert franeoske četlstke Juiietie Alvin. Julietta Alvin spada med one najod-Mčncjše fraticoiike umetnike, ki so se po-polnoma ?x>s\TenlI koncertnemu delovajiiu. Na svojem kraljevskern instrumeniu — čelu — je priredila že nebrej koncertov z najrazličnejšrm umetniškim programom tako v svoji domovini kako* rudi Izveu njenih rneja. LetoSiiii februar ]o ie pot pripe!iala prvolerat v Jiigoslavijo, in njen ljubljanski koncert je prvi na na§ih tleh. To koncertno turnejo Je nast(X)ila pod patronauco francuske dru3)e za razširjaaije in po^labVianje franeoske umetnostL Spored ljubljan^kega koncerta obsega v prvi vrsti skladbe fran-coskiTi avtorjev in občinstvu priporečamo nauitepleje peset te irmetniške prireditve. | Koncert se vrši dane-s ob 20. v Filharmoničnl ! dvorani. Umetnico opremila na klavir ju eden najbolJŠJh našrh pianistcv, kon^erva- i&orljskl profesor Janko Ravnik. Vs top niče v /Matični knjtgarni in rvečer pri blass.jni. — Prepk* radi Strawinskega. Na dunajski Uudaki operi pripravljalo premijero Straw>nsžcesa aperc »Zgodba vojnika-. Zelo tdko (dek> raiiteva Steviine vaje in 8ku5nje. O kakem petiu ne inore biti gc» vora. ker se petje neprestano mejija x ipoistil opero in iz ka-varne v dolgem pismu odpovedal nadaljna sodcJovanie piri LjudsM aperi. Kljub temu se vrši pTemijeTa te opere prihodnji teden. Slatke stražnje pomenSJo srečo pti premijeri! 9. februarja 1926 „UNION" Veliki elitni tehnišKi PL€S pod osebnim pokrovitel stvom lij. Vel. kralja Aleksandra, Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov in častnega damskega Komite ja v Izjava V aekem tukajlnjem tedniku predbeci« ▼4 0. dr. Janko Dinovšck šo. podu ruviiLics Iju HTiberju, da je on kriv, da se vršno se* daj redukcije deUvstva v naših rudnikih. — Izjavljomot da te zadeve ne spadajo v dc^ lokaog imetM>vttnega gospoda, ampak, da je bflo eentriiae) ravnateljstvo žal primorano radi krize na premogovnem trgu reducirati stalež drhvstva. 170/n Jack London: ć\ Roman treh src — Koliko rrri daste? — je \i>ra§al kapitan Ro-saro flegmatično. — Koliko? — je ponovil vprašanje presenećeni I>ogiavar. — To je državna dolžnost, dra^i moj. Tn ker ste že itak namenjeni v Bocas del Toro. storite svojo dolžnost kar spotoma. N&ar se ne bojte za premog! Saj ga ne porabiti nič več, če vzamete na krov še nas. — Muchacho, prinesi mi še kave! — je zakričal kapitan na dečka. Nastala je pavza, v kateri sta Torres 5n poglavar skupaj s spretnljervalđ čutila, da je njuna iko-da odvisna od vrele kave, ki jo je prtnesel deček kapitanu. Kapitanovi zobie so zopet zašklepetall po robu skodelice, vendar pa ni razlil niti kapljice, dasi si je opekel vsa usta. "Tišti hip je stopil na krov Šved v umazanih hlacah in čepići, na kateri Je bilo napisano »Meha-lik«. Prižgal si je pipo, sedel na krov ter s« globo- zamisHl. __Koliko mi daste? — 5e vprasai kapitan Košaro znova. — Le hitro odrinimo, dragi moj, — je od*ovo-ril p^Klavar. — Med vožnjo, ko vas mrzlica ne bo več tresla« se pa pomeniva treafio o ton kočlji- vein vprašanju. Biti morava pametna, saj sami veste, da se z državo ne smemo šaliti. — Koliko? — je vprašal kapitan Rosaro že tretjic. — Se nikoli nisem ravnal nespametno. Vedno sem mislii trezno, ne glede na tov da-ii je solnee vzšlo ali ne in dali me trese ta prokleta mrzh'ca ali ne. Koliko? — Niu pa naj bo — koliko pa rahtevate? — se je vdal poglavar. — Petdeset dolarjev v zlatu, — je odcovoril kapitan brez porrrisleka. — Saj morate itak odpliiti, kajne? — le vprašal Torres prijazno. — Petdeset dolarjev v slaftn in konec besedt Poglavar je ves obupaa vzđflmil in se obrnfl, da dđide. — Kaj niste prisegli, d* te boate maščevall za* tos ker so vam noroSfl! jetnftnico? — je vpraSaJ Torres. — Da, tocU ne pod noffojea, da m* to veljaio to maSčevanje petdeset dolarjev! — je odgovori! poglavar m po&kiifl na kapitana v na v *lavo,ka ko in zakaj nosi v svojem srcu istočasno to dvojno ljubezen. Že dmgič Ie v mislili ponavljala sklep, da bi šla za Henrvjem na konec sveta, za Francisom pa še dalje. Ta razdvojenos: Ijobečega srca ji je bila popoina zagonetka. HoteČ pregnati te misli, ki so jo samo mučile in stra^Pe, '•■? L-. »->pj"t ■-■c u;-; ■•(-:. .^;'-^::a s\oj šal in pofgačkala z njim Francisa pod nosom. Francls je v spaniu zamahnil z roko, kakor da odganja nadležne muhe ter udaril Heno'ja po prsili tako, da se je slednji prebudil. Planil je pokonci in v tem se je zbudil tuđi Francis. — Dobro Jutro, dragi bratranec! — ga je po-zxfravfl Francis, — Kam se ti pa tako mttcfi? Stev. 31. ^ Kerscmm „Ulica bede ln greha" (po slovitem romanu H. BetUuerja) predvaja jutri v Karlovca mi.4j^ »•.h-^.o. Kino „LJUBLJANSKI DVOR- 417 T«t«fM TM A. Prcdnaznanilo: „UNE BI ME SMZJO LJUBITI« ??????; 2Cfc=------------------------------—---------------------------------------------------------------------------------------------_________sM Unevne vesti. y Liubuani. aru 8 februari a i^b — Podtajnik Pasarić ▼ Zagreb«. V sobo: -> je odpotoval v Zagreb državni pod-Ui.Lik v pros\ etnesn mmis>trstvu Josip Pa-sarić, da paroca prosvetneam ministru Radiću o tekočih fadevah. Danca se vrne l^sarić v beogratL — tradniškl pokret Vteraj popoldne se ie vršil v Beogradu tretji sestacek Saveza aradmkov & Jakuitetno neaobraz&o. Jsa sesujtiku se Je razprav&iio o iUDOtncm položeni uradništva v zvezi s pred sto je čini kongresom saveza. Fosrvetovania se ćcjies cadaljujeK'. — Iz državo« složbe. V vi^jo kupino *o pomaknjern: kane list pri velikem županu v Mariboru Anton Logar, okrajni tajnik v Konjicah Fran M a r k c z", okrajni tajnik v DotenJ Lendavi Marko Kranjc, kanc-iist v LjuLcmeru Maks Pograic kancišst V Mariboru Jr.-ip Lan. kanciist v Ljuto-meru Aadrej 6 i <* v i n e c kanelist pri ve-tikera županu v Mariooni Vckosiav Pod-k a b o v š e kf kaiiciist v Smarju pri Je&aa jaiiko Gonibač, kaacUst v Ceiju I9rase Kocjac, kandist pri velik em žirpan a v Mariboru Hinko Z a i c kanciist v Mariboru — de$ai t>rcg — f r«nc K r o p e j, poiiciski pris^rv v Mariboru Sračkc A n d r e i č I c, pelic^sk; pristav v Ptuju Aoton Knei, policijski ofidjaj v Mariboru Karoi Jug. po-aidisld kaociist v Celju Ivan 5 k o f po*icij-£ki pristav v Ptuju Adoli F i a k, policijski oi'dtzl v Mariboru Lavosiav L i p u 5, kace-L > v Smarit pri Jelšah Pran Fendrej, v:Aa u radnika, v Marfbon: Pran Ve-_ . : iii Frar Jak. Preinesčeni so iz Sarajeva v Ltfut>i;ano vSia ^trainUca Anton Ravbir ia Franc Tomšej ter stražnik Alojzu S1 a p a r. Upokojen ie okraini tajnik Martin Zelenko, \z Gornje Radione je premeićeu v Beograd policijski pisar 5*ve-toz^r N e d o k; Iz Spodc/esa Dravograda U prćcnešćefi v Bitulj komisskr želecni&e policije VeJfbor VasojeviĆ. V višjo skupino ie pomaknjen tuđi nadzornik var-fiostne straže v LjuWJ2~u Drajtnin Grli. — Vefiav»o*4 izpričeval me^anskik ta t'novnU šol za raz^rstitev uradni&tva. Mini sir>tvo pros\ete }t odloiilo x O. N. br. 65.<*99 dne 15. januana 1936, da zadostaje v dosero HL uradciške kate^orve l2pr*če-raki trirairecfii^ meSCaoske $*->!«, adano do JT. oktobra 1^25- *n da nadalk velja do 31. cktobra W35 izdano irpričc-vaJo o^emraz-redce osnovne rezentanca beograd-imLih akadoxikov. — Vozae oUJšave za *tw!e«te. Po na;-covejsi odredbi promc^ieKa mUMStra ima.o šiutSenti pravico do pol\>vćtie vožnje na državnih releacnicaiv tu «cer samo dvakrat ca leto. Studenti, ki Studirajo ▼ inozero-stvu, imajo poknično vožnio, kadar potaji, .o v dotično me str. — Naredno pfizsanje za dmiiviiisk^ zasluge. Odbor sa narodno priznanje za-iljin.ni za domovino se prihodnje diš &e-^^ne k plenarni seji, na kateri bo razprav-/*: o nać^nu prenosa kost: vojvode Putm-*a, Andre Novaitcsvićt, Sto Jana Nova kov ića. i».^te MiUna Djurića jđ dru«* zaslužiuli, ki .^o umrli za časa svetovne vujne, OcJloot *jo >d.agi natečaja, so >xi d*:>sedanji praks: t;i-ejtđiiia naknado paniih siTv><škav. Sedaj ^eualo v mi*ustrst*u pros>e:e na to, da &« j> tfj praie»o prench-^ ker so ucotoviL. da je ak^io ućAteJev jpmpeuraio, da pn^e dj >v>ui* sireskov. Kadi ie«a se tood^ v i>o-u v€ upjoUivaie Ie prošnje ^aira^asKiov brez PfiiVic« d*> naknaaa potinii ^rošikov. — i>md ćiajiov. Otvorii in vodil jo ie wi uirv'cai pre4sednik d:. M a j a r o n, ki je ^o*ial beseda Uurakti 4f. Sajovicu. ^.uotvtt ^teje 615 ćiaoov. Med ietom je -.tl».Q li cnišiveniAov. Ud&eiiic se J^ c/Uitvo dne 21. maja ^prejema po^.btkiii um-twr£.:etniji proie^orjev, aai>e je podprio +UU40 za u^uoovuev »Aka^k^au^ zaancurti ~. umetnosti v L.njobairi« in >e sodeiovalo trc- ;4i akctif ra ofcramtev iiub.^anske mn» v^rze. Predavati) je bUo v preteklem leta £wi. Drair.eno glasilo »Slovenski Pravnike .; ćodiio v završeaein 39. Ittalku novo pri-• .a »Nota.**! Vestniiv«, ki Jo vzdržute'o t i nu^.X Odfcor je *krbel tuJi, da jc ^--.-.i*i Moveoska Izdaja <>bu drž. zakoni-*-u .0 im* ti pcti#>. «id*ednika Ft. Rćgailvja .v to delo prevzei dvorni svetnfle Bežck »a^ga tuđi 4ovrštl- Pctiebna je Se revizija * siovecskega teksta in zato i« opari, da bo I delo v tekočem letu ie v tisku izik>. Po Ipredlogu pregiedovaica računov gosp. dr. 2 i r o v n i k a ie bil podvijen odtboru ab-M>iutunj in blagajniku dr. K u t a r j a »rečena zahvala Ko je skupščina poobflastHa Se odbor, da sme kootirati za pripravo pra\-niskega kongresa v Ljubijaikj potrebno steviio ćlanov, se je naćelnik g. Maiaron zahvaiil vsem udelezencem ia skupSćino za-kljoef!. — Nacrt za novo vodno iauio Zagrcb-Beograć-Smeđerevo-Viš. Kttr je promet med Zas'-'-buro in Beagradom pre.breme-njen, so prometni krogi propagirali dvojno že'ezjiiško zvezo med Beo^radooi in Zagre_ bom. Radi velžkili i^uatkov pa so nacrt končno opustili. Tuđi zračna sveza, ki se je pravihr ustanovila med obema nrestoraa, ne bo olajšala situacije. Radi tega so v generaini direkciji vod izdeIa.J; nacrt vodne zveze med Za^rebDiu in Beogradcm, ki bi se naj preku Smedercva podaljSala do Viša. Zveza b! zafctevala baje rclatrviio male Izdatke. Duet io r«dl koncerta 41 ■• ttU\o Uaopr«dst«T#. - JUTRI v torek - elegantna igra ioni na leno" ___________Elitni kino Matica. Iz Ljubljane I] SprefejĐ pri velikem županu. VcHki £opan £. dr. BaltJč jutri v torek y iebru-arja ne bo sprejem^I strank, keir ie uradno odsoteu. ~!j Naga^vosl općinstva. V nicstni I'udiki koveli se ponovno degajajo slučači, da obi^kovaici kliČejo kopeljš^a in se pri-tožu>eiu, da dobrvajo mrzio mes:o vroie vode. Kakor hitro pa priđe kopeljičik se prepriča, da .-e naveiba iairišljena. S ta-kimi na£aj:vo^tml $e osobje mestne ljudske kopej samo moči in poleg tega trp^ o&taii dostojni obiskovaki, ker Se jdm Le more priiTemo postreči, v tem da usiužbenstvu jemlje Cas s rak:m! nenmestnlmi Salami. Po-!eg tega se dosaja;o sluia.m, Ua oblikovale! strojne naprave po£kodujejo. Tako so n. pr. pretukli petek pri dveli mesalnih baterijah odioiriiu pretikala, ki kužeta mrzlo oriroma toT^lo vodo. Mestra masisirat opozarja tem notorr ob-Činstvo, da se dostojno vede v Ijuoaiti koi>eM, ker Hna si cer kopelišcik na-Icifo, da v bodoće vsakemu obhkovaicu odreće vstop v kapci in zabrano Izdajo vstopnice. —UNovioareaL. iu:ri v torek db 15. se vr5i v Uaurjskj sobi kavarne ^K^lona« članski sestanek, na kaLcrem poroča predsednJk c zacnji scii enciraine uprave. —J: Moški zbor »Ljabljanskega Zvona«. Daoes zvcCer točno ob pol S. v operi. - '.. Pcdr.ficirsko podpamo društvo ljubljanske garalzije pnred: v soboto dne 13. ifcfaru^aesa ienseska droitva (k^i.s^a cesta V, v pn-Mcju. desno) posiiije vsak torek. četrtek in &ot)Oto od 5. do 7. ure popoldne. Vsak *ne-sec se knjižnica pomnoži z no vi mi kn^-gami 172n —h Zadoia 1 obračunska) Mja častnega flai— ke vrs: dancs v poneuer;tk ob o. v Csam^eui salonu kavarne »lijnjna*. 17Ln —li javo« zanvaia. Pravoslavna cer-kvciia t>oem pocdlno — Giavoi ckUmit* —4j Uitm iebm*ki ples, pod pv>*rovi-teljstvo»33 Nj. \ei. kralja Aleksandra bo v tore* 9. t. m. Vabila so razposiana- Eventualne reklamacije na »Ajtadeansko drit&tvo iugosltrv. teanikov«. tehnisJta visoka Sola, Mir^. LJradne ure danes od 14. 60 16. Crna oblaka za ^05^>ode predpisar.a. 176n —i) Bagna Indija! Kdo e ae bi rad vi-d«I? V kfatkem bo prcskrMjeuo, 4a bo ob-ć*n*rvu omoRoćen pogJed v te nam neznane ia čudovite krajc. ^ko&H borno na pustni torek, ko j>e 2e vse veseli, s tiia mirnoga i a rednega vsakdan.iega življenja ka obiaskali mašker^Jo Ljublia-iisiosa Sokola v Narod-iiem do-xnu. 17-hi —lij LioMlaaskt Sokol vabi ivoje članstvo k sodeiovdiijU pri n:a5keradi. Treoa dtlavcev za rwedpriprave Jn na dan priredit ve^s ame na.JW5tni torcii. C44* ipsanaa Ifi-«- malo, deia je iie mnogo. Apeliramo pred vsem na člane !« ćlaoice, ki se sicer v dnrštvu ne udejstvujejo. Koristili bodo na ta način ter društvu pomagaJi do zafelje-oega uspeha. Za preddela, doka! zanimiva, »e zilasite zrvecef po & uri naravnođt v tekrvadnici v Narod nem damu. V svriio or-ganteadje preahilne£a posla na pustni torek pa bo v sredo 16. t bl ob S. zvečer v draftvenf »obi sestanek. Dobrodošli vsi, kl Imate dofero voljo in raaimanfc za st*r«fa Sokola. li Pomoćni r?«rtO*a. Na Vodovodni cesti je včeraj ponoć! voiaška patrnra are-tirala raaposaieno đnrfbo, obstojofio iz 4 mo^kili ia ene Ženske, kl Ie flasno kričala. Cden temed družbe Je krtCal* »airfbfcs!« ter s sanrofrresom streHal okroc sebe. Pa-trtrfk ie razrraiax>5e izročlla poBcrji, kl bo motike nočziega mira eksctnplarIČDo kas-novala._________________^_________ Pustna uvertira Sobotoe In nedelHfc« priradkv« ▼ Lj«M|aai. Naj bo predprist 5e tafco do3s, ko prWc zadnji teden, se polasti nrfadega sve-ta, mlađega po letih ali temperamentu, vendar j vedno neka nervozu ost, čudno pcmešatia z melanholiio in hrepenenjean. Konec bo ve-seJic, plesorv. pTedvsem pa konec maSkerad z Ijubko predrznLmi deki i Sci mi f antici ln tako zaipe]ji\ 1;, koketnimi nnŽ\csmL Zat^ je treba porabiri §e zadnje dni, da bo 1 :ji nato post ki za to vrsto Hudj ni Ie $tiride-setdneven ampak celoleten. To psihozo «^eveda spretno rrrabljajo priTedatclji, ki so i im zabave nafveScrat edino sreje in bo v pirLh »dnjj sezofii laliko že pod lastnan krovom. V Uniono Je Imeia družabni večer elita SLS, v Nar. (toma spc»ru*i karneval sportni Tdub Slovan. v Mestnem dosmi pa so se zabava U s svo-jimi znanci usimftenci nestnesra ttžitninske-sa nrada. V nedeljo se }t vriila pole« mnogih manjiili prtreditev že popularna maScaređa Šentlakcbslcegi druStva. Vsi priredStelji so se potradllf. da »o dvorane črm iepše dekosrtrall. Sokol ni imei težkesa dela, ker je kazinska dvorana žt sama zek> Iepa fn nCrnkuJ slavnostno tud brez dekoracij. Požrtvon-aln3 m nai>omo delo pa so opravili Sk>vana5i tn 5ewtjakcb-čan!, k* so Narodni dom cCariJiv^ spreJTjc-nUU da *j skora* ni bilo spoznati. Ziasti $entja3cab3aT!i so opravili naravnost never-jetno dola* ko so teJtotn par ut postavili v veliiko dvorana m stranske prostore ćele \Tste lož in sepaTejev ter priredili ratlmao raskv>sen bar. Obisk je bil tu vseh prireditvah lep. Ni bilo sicer navala kakor v letih r&zmet&v&aja ! denarja, tuđi ne zapravljanja in popivanja, £ prostori so bili polni, udeleŽencl dobre volje. Bile jo vsc prav demokratične zabave. ki so v lepi harmoniji združile vse sloje Oiestnega prebivalstva, Nič ni motilo dobre volje, da so ljudje prišli v oblekah, kakršne so psč imeli. BoljSa je priprosta lactna ob» leka, kabor izposojen smoking ... Maske? Te tvori jo v Ljubljani ie itak poglavje za sebe. Premalo je ljudi, ki bi lahko za en ali za par večerov žrtvovali v eto, potrebno za Ieprj in srni se Ino masko. Tdko si vidcl kosturac, o katerih bi Iahbo kar povedal: ta je iz Dan i love garderobe, ona iz izposojevalnice v Trnovcm, tretja zopet iz one na Trža^ki cesti ali tam nekje. Kar je bilo lastnega, pa je pač. kakor je naj« bolj kazalo. Prcdclana letna oble ka, od bra« ta izposojene deske hlače, pa Mten, klot, platno in malo t>vilc Zašto pa m 90 vsi mo* goći motivi iz zgodovine, narodopisja. pri- \ rode in ne vem kaj se. Vme« številni ikra« teljčki, pieroti in pierotke. kijub šabloni se vedno mikavni, «tko odevajo gracijozno m prozno telo. Da je bilo kratkokrik* in krat# kohlače vse, kar si upa pokazati noge, je f-ač znamenje današnjega sportnega časa in današnje — mode. Plesni programi ne morejo nucfiti sen* /acij, Vanstep. tango, fimifoks, boston, će« tvorka, osame 1 a flori da in bi us. vmet pft vecLno zx>pet val ček, kmteremu konkurira I mord* edin vanstep, kombiniran s šimifo* ksom in vsem i moznimi figurami pred par leti modernih, zdaj pa že izumrlih pleaov. Plesalci, kakor vedno 06 zaključku sezone: rckateri elegantni in temperamentni, mar« ljivi gojenci plesnih fiol, drugi nerodni — uče se Šeie na plesih samih. Ni časa in ne dcomr* ja za Solo ali tečaj. Ako smemo prireditcljem kaj svetovati, jh prosimo: dajte obiskovalcem možpot, da si očisti jo čevlje> potem pa zahtevajte, da to tuđi temeljito store. Ozračje v plesnih dvoranah xc itak ni bai zdravo; ako pa se dvigajo v rrak ie oblak! blata in prahu, Je , bivanje ▼ dvorani nevzdržn sijajnimi vpn'rorit* ; vami Seherezade Rimski Korsakova in La* budjega jezera Cajkovskcga. Kar je tedaj storiia gdć. N'ikitinova skupaj z go. Poljar kovo, je sedaj vsaj stilistično in po^nernaino Dadkrilila gdč. Tuljairova, no\a primabuk* rina in učiteljica ljubljanskega baletnega ko« ra. Poscben ^ijaj pa ima tu. baletni večer l>red onimi prejšnjih let, ker se vprizarja Baranovićcvo »Licitarsko srct», torej glas* ba, ki pomeni pravo revolucijama mo deja« nje v jugoslovensko orijentirani kompozici^ j u, Baranovićeva glazba oadkriljuje vse, kar ! se je zadnja leta poizkusilo n& fal korist i Čiii in nacijonilni bazi ustvariti samostojno ju* fioslovcnske muzike. Smelo trdimo, da bi Li* citarsko srce, izvajano na svetovnem odru, recimo v Parizu s tako sijajno nacijonalno koloraturo, kakor se izvaja v Zagrebu ali skromno posnema v Ljubljani, učinkovalo ! kot drugi, ali ćelo se ongnalnejši Petruška glasbenega revolucijonarca Stravinskega. Si* jajen, zvocen, temperamenten, izvircn melos se mesa s krasno polozajno s!ikarijo, pri če* mur »odelujcjo vse moderne hiperakordne kombinacije. Razumemo, zakaj odbija ne* r&zumevanje te glasbe po prvokratnem po^ slušanju in zakaj treba to glasbo večkrat, ponovno poslušati, da se uho navadi sladkih harmonij in da vzljubi v delu številno raz* tresena, ncizracmo učinkovita stopujevauja, ki kaiejo skiadateljive vzporte v doslej ne« znani jugo^lovenski rv*ačni svet. Tuđi baletno izvajanje te izvirne. rit« mično vsekozi karakteristične glasbe je na višku. Gdč. Tuljakovi čestitamo, da je znala r&zmcroma ugoden materijal izveibati tko* ro brezhibno in z doma cimi silami vprizonti težko skladbo. Z veseljem ugotavljamo, da baletni zbor napreduje in da Kaže zlasti po* mlađak prav dopadljivo znanje. Najlep^e to vidimo pri nastopih *konjičkov», kojih in« teresantna ig^-a, kakor gla>ba »pada med najlepšc dciu^lcke svetovne baletne kompozicije. Med konjički zasluži, da omenimo kot dober n*ra5ćaj gdč. Vali Smerkoljevo, ki je že lani vzbudila skupaj z gdč. Mohar* jevo pozornost in je Ie obžalovati, da letos ne pr.de v solističnih partijah do vcljuve. Tuci gdč. Fani Rirbosova in Tilka Jezcr§ko» va obetata postati d-obri hrteoici domaćega baleta. Uspešen je nastop «src», kakor tuđi Ijufcko plesanje dveh majčkenih «psih^ i 0» vsod lepi stasi, umerjene kretnje, večer ka* kor ustvarjen z% ljubljanske gurmane, ki so ps menda prav rcd&o sejani. Z eoako vestnostjo je gdč. TulJakova naštudiraia o&taia dva pde&a. Zi&sti \\cdfov ci'oziv na pics» je interesantno aranžiran in kažejo vse zapooiene pič&ai^č prav izUatca snj^sei za icamtLo in za oaićtno cicganco. Ta baletni večer zasluzi, da ljubljansko cbći&atvo uApoini opero pii v^aiu vpnzont* vi do zi.dn.Kga kotic^a, Ncki trdeT da na^ preduje i>aict Mmo tam, kjer se zbira boga« stvo m uisuijajo razvaj^m oku»i. Ljubijuii« raj po na&em mntoju dokaže, kako tuđi | brez ta^ih izrast.vov cen_i ienijaino izvirno ! Baritjioviucvo gia^bo sicupaj z napon doma« cxga baictmga ^u>ra, ko si s težkim trudom popravlja gi«^, ki 00 ga o njem prej^nja leta i&tirubd n^oKi, cuz&otni in po*.vaxjjm ijud* je. Dokler »e torej z obisk-om tega večera temeljito ne upremeni, borno upraviceno go* vcnii o siabem umetnaiKem okusu Ijubijan« akega občinstva. Pri ti priliki opozarjamo na napako, ki •e je mencu ugnezdiia samo v Ijubljanskem vodstvu državnih teatrov, zlasti pri operi. Repertoar baleta je brez dvoma preozek, majhen, Cim naštudra dobro dek>, ga izvoj ja v abonmaju in delo nato postavi ad acta. Tako je % dobrima opera mi tuđi. Stvar pa treba vseti v roke drug^iče. Dobrih del ce gre nikoli postaviti ad acea. Treba nasprot* n» po*Krb«ti, da ostane jo trajno na rep.r* tcarju, in &icer ta^.O, da kombinira komade, da se pubL*.a ne utršci s p.aio.g.;n vpr.zai* janjcm enc nov.tete. Scd^njcmj baletu Ia« hao »4cd. •L*bi*uJ6 jcz-io* v nov. b&^cni ! prede 4 a vi, aii «^chcr-zadj>». ^Licitarsko srce f naj te Kombinira ; mcd.rn.m komadom De# i bu*^yid, tLavwia. ali Kind^miha, Zaiaj ae 'SAj-riuC" $tr.:<> ne izvajal jav&ns^e j^is« i be iz Hindemithove opere Nju§*Nju§i? Ba* Utni večeri bi bili v tem slučaju sigurno pol« ni. Ševe pri tem ne smemo nerodno izbrati |A>polnega nezadostnega d^la. kar smo tuđi letos že doživcli. To jemlje balttu ugled. V rcsnici gre krivda na drug račun. Balet treba upoštevati kot enakovredjn umetni^ki ka< der, kakor pevce ali orkester! In temu ba* letu px>tem ^orazmerno žrtvovati skrb m sredstva. /. K. Sport Snsuške tebe za prvenstvo države in Sloevenije Prvaka v vztrajnostnem smučanju za leto 1926 (za Jug>s!aviio In Slovenija): Janša Joško (SK IKrija) in Rsblč Minca (TK Skala Jeseaice'. Pod pokrovise'jstvom minisira vojne In mornarice ter trgevine in industrije so se priče?e v nedeho v Kranjski gori velike rriđnevne simiSke tefene, ki jih bedo zaključile zaitljnčne ttkme TIT. vojaškega srrručaryke^a tečaja. Te-kme Je po^eti'o Trmcf^diiTc]no občinsrva Med oficijelnin^ zastopnacj io bili navzoči general Živković kot iasto'prilk voinega ministra, dvoirnl svetniik dr. Mara kct zastc«»iSk velikesa župana !:ubljansK-<; ofciasti, zdra\-stveni Sef dr. Karicić, srezrkf poglavar lr Radovljlc« "dr. Va-vpotlč in drusi. Aranrma tekme je b;l skoraj neo?)ore-čen: največja zaslirga za izbo-rno uređitev in kontrolno slttžbo na prc^i sre vojaSkemv tečaju, ki je b\\ ves dan na razpobgo vodstvu tekme, — Vreme ni bilo najideainejše: tud! sneg je proti poldne\TJ odneha!. Z osi-rom na doJžIno bi kakovo^r pr/"2e so d se-ženi rezultati r>Tav dobri §koda Ie, da vi bila kcTikurenca §e močnejša; verjerno je, da b! bil prvak dosege! še 1epi>i uspeh, Startalo je 2\ senioriev in 13 dani. Meč vožnjo I ih ie med prvim: fes topilo 9, mei drugim! pa 4 V cilj fe privoz^o torej slcup-no 21 tekmovaJoev, in slcer me senlorli: 1. JanŠa Jošfco (SK Ilirija) v 3.07:55. i Janša Janko (SK nirfla) v 3.32:257m 3. Šireni Hmko (SK Hrrija) v 3.34:537» 4. Ojcl Mina (TK Skala Jesenice) * 3.35:29Vio, 5. Benkovie MlMvoj (HAŠK Za. ereb) v 3.36:16*/*. (OstaHh sedem je priSlo v đ&ljSfc 9 krojlih presledMh v eni uri na cilj.). Med domami; 1. Rablč Minca (TK Skala, JeseniceT ^ 43:4lVi«. 2. Blaudek MiU» (SK IUrUa v 48:46 m X Jcsili Pavla (TK Skaia U J v 46.32*/* Ostaje dame so vozile v presledkigi do brth 10 minut več. Po teikmi se je vršila eto I6L ▼ hbteh^ »Razor« razslasitev rez ul ta tov in razđeu* tev darlL Prvak Janša je dobll častno da^ rilo z. mint9tra dr. Krajaća (srntičarja na mramomatem postar\rlaj) in dve plaketi koi prvak Jugoslavije in Slovenije, prvakinja Rabi će va pa ofcusoo vozan album ln dVQ jjlakerl. VCerad m danes so se vrSlle §e vo» ?a5ke kvaHfHcacMs^e sikakalne in zaključna tekme, o ka-terfh iwrte4cu bom<> šc poročali, Obisk nedeJjske tekme je pokazal, da %re stnučars-tvo Že Kma^oslavno pot, 3cl jo kot cJea aajlapših spoctav zasuuži. C, S. NedolfsVe no«ometiie tekme. — ZAGREB: Tretie kok> pokalnih te-kem je končalo tafco-le: Železničaril-^icto-n'ja 5:1, Derby—FKrtte 7:1. Dmge tetane $0 i>ile odgođene. DVSAJ: Pr\-enstvena tekma Amattvtrt —HeTtha 4:2. Prijateljske tekme: Slavan— Vienna 1:1, Rapid—WAC 3:1, Rudolfshu^el —VorvSrts 5:3. BUDIMPEŠTA: WAC (DunaO—Ma-džarski tirn 3:3! PRAGA: Sparta—L2>en 10:1, Navija— N«sehfl«y 11:4. Današnje vreme. — Bohinjska Bistrica ob 7. — 1° C, sne» gt 1S cm, visoka roegia. — Kranjska gora, ob 7. — 3" C, baro« meter se dviga, brez oblakov, mirno, brjz vetra, snega osrenjenega 20 cm, saninec ugo» den. Dobave Direkcija državnih žele* nic v Ljubi ani sprejema do 12. februar ja t. L poau-dbe za dobavo armaturn&ga bro-na ter za dobavo 2000 m vrvice (Platt-I schnurr za Moquette) — Predmetni pasoji ! so na vpogled pri ekonomskein odeleniu te direkcije. — Vršile se bodo nade-dnje ofer-ulne licitacije: Dne 25. do 27. februarja t. 1. glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra 1936, j>ri komandi mari* borskega voonega okruga v Mariboru in komandi mesU v Ptuju (25. februarja), pri komandi ceijskega vojnega okruga v Celju in pri komandi mesta v Slovenski Bistrici (26. februarja) ter pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ia pri komandi mesta v Dra^vogradu (27. fe-i>ruarja). — Predmetni pogojl 90 na \i)o- filed pri označenih komandah. __ Dne 5. marca t. 1. pri direkciji državnih žeteznic v Sara evu tfede oddaje pretovorenja biaga v Bosanskeni Brodu iz normalnih v ozko-tirne vagone in obratno ter glede oddaje v enoictoi zakup enc^a ^kladisča na postaji Meikoviv; pri direkciji drzaviii.i žc.eznic v Za^roiiu gleuč dobave 12.5'^J ks ored-ntga in ^n-i,^* jetiia. — rieu7nctni oglasi z naLančncjiiirJ poda.a. so v pirarni ri;or» nice za trgov.no, abn in ii-dusiii^o v Ljub* Str*° * iSLOVENSKI N A R O D» dne 9. februar ja 1926.__________________________________________________Stev. 31. Gospodarstvo Vdotjai 111926 Letoanje leto bo zelo bogato na vele*. Kjniih. V inozemstvu §o napovedani ti*l« velesejmi: <4vsYn/a — Dunaj — Mednarod* •ti pomladaraki velesejem od 7.—13. marca. Medna rodu i jesenski velesejem od 5.—12. fcpteinbra. — Gradec — Medna rodni vele* sejem «Dotn in stan» od 28. avgusta do 5. neptembra. — Inomost — Mednarodni vele-»cjem v zveari s Tirolsko lov»ko razstavo v oktobru. Bet0jm — Bruseij — Medo a rodni vele* »ejem od 7.—21. aprila. — Ostende — Med* narodni velesejem v avjjustu. Bol gori ft — Gorja Orchovica — Med* narodni velesejem od 27. mare a do 6. apriU; jesenski velesejem od 17.—27. septembra. Gdansk — Pbmladanski velesejem od 18.—31. mare«; jesenski velesejem v sep» tembru. Grika — Solun — Prvi mednarodni ve* lesejem od 15.—31. maja. Danska — FredericU: Splošni rele* vejrm t avgustu. AngUja — BirtDingham: Naci.fonalnl ftpgleiki industrijski velesejem od 15.—26. februarja: London — Nacijooalm anglešk: industrijski velesejem od !:>.—26. februar ja. MacijonaIni angleški velesejem 73. ?grace v juiiju. Nacijonalni angleški velesejem za Cevlje in usnjarstvo od 4.—8. oktobra. Italija — Miltn — Mednarodni vdesc? jem od 12.—27. aprila. — NeapoK Medna« f fodni velesejem od 16.—30. avjjusta. — Pa* i dova — Mfrdnarudni ▼ele^cjem od 5.—20. I jun i ja. Madžarska'. Budimpešte — Mednarodni ▼elesejem od 17.—26. aprila. Xemčtf&: Berlin — Strokovni velesejem Stemške papirne industrije v februarju. — Brcsiau — Mednarodmni pomlađanski vele-•ejem od 7.—9. marca; ie*eoski veiesejem «»d 5.—7. septembra. — Frankfurt n/M — Splošni mednarodni pomlađanski velesejem od 11.—14. aprila; splošni mednarodni je^ seoski velesejem od 26.—29. septembra. — Hembur^ — Tekstilni velesejem v februar* ju. hotelirski in gostilničarski velesejem v fliarcu. — Kie! — Severni pomladarnjti ve* lesejem za poijedelske stroje od 15.—16. marca: sevemi jelenski velesejem od 26. do 29. septembra. — Koin — Splosni mednarodni pomlađanski velesejem od 25.—29. aprila; splošni mednarodni jesenski vele« »ejem v septembru; mednarodni tehničnl ▼elesejem od 14. — 17. februar ja med* narodni velesejem lesne industrije v marcu ili septembru; mednarodni tehnični vele-* sejem «^d 15. — 16. avgusta. — Lipitko — Splošni mednarodri pcmiladanski velese* jem od 28. februarja do 6. marca teh-nični velesejem žel-ezosjeklene zveze. elek< trotehnike in strojev ta orodje od 28. febru* arja do 10. marca; velesejem *a tobak. cev-Ije, usnje in tekstilne izdelke **d 28. februare ja do 4. marca; splošni mednarodni jesenski ▼cJesejem od od 29. avgusta do 4. scpfenv bra; tehnični jesenski velesejem od 29. ava je dobiia država 736,400j675.30 Din aJi 41.7% več kakor je bilo določeno v proračun«. SItTvenija je pia^ala 50^20^57.02 Drn ali 88'^ već kakor ie bik> določeno v proračunu. Bosrta !n Hercegcnrina Je plačaia 90% več. Vojvodina 715*-, Dahnacija 64^. Hrv^at-ska in Slavonija 30%, Srbija in Crna *o-ra pa sauno 10*^c vec. Nafboii ie torej ofere-menjena Slovetiiia, dasi ie da^eč ni najbo-&atejša po^rajma. —g Izvo živa ote ikojim. Izvoz ižvii se mora borki ietos t T&.rtun *«pre4tarni. Cene so padle. Da se clajša Izvozna trso-\iria. je poUedel^ko ministrstvo naprosilo vse rrgovske zbornice, uaj se iriavijo o že-Ieznrških tarifah, ki bodo v slnfeju potrtfee znižane. —S Naia trgovlaska bila«ca ie bila v prvetn pol letvu 1925 pashTia za 96,466.489 ćinarjev, ker je ziraša! uvoz 4.602,941^63 dirrarjev. irvoz pa 4.506,486.074 Din. Tuđi v prvih devetih rnesecih lacskega leta je bila nafta trgovinska bialnca pasivna in sioer z^ 55.138.030 Din. Uvoz je 2-našal v tem s$u 6.76M 72.508, izvoz pa 6.706,087.478 di-r?2rjev. Uvoz iz inozemstva je naraSčal tako - Ie: leta 1*19. ie znaša! 2.9C mftrjard, leta 1930. — 3.4* mOli., leta 1921. -- 4.12 tr!ii-., 3eta 1922. — 4.46 milij., leta 1933. — 8.04 mrlij. !n leta 1924. — 9.53 mllijard. —z Državni ktilgao - tekalčal tabora-torti. Zbornica za trgovino, obrt in imiu-5tr*io v Ljirbljani opozarja vse interesente, da je Državni zavod za pospeševanae industrije in obrta v Beogradu ustanovil ke-rr.ičTio - tehfočni laboratorij. Ta laboratorij vrli analizo ter izdaja izpričevaia, mirenja in nasvete. Za izvršena dela se plačuie prinverna taksa P© tarifi, Jci ie objavljena v »SlitžbenHi Nminafc« z dne 5. septembra 1925 St. 301. — «NIGRIN» je najboljša in najcenejsa domaća krema za čevlfe in us nj«. — Zahtevajte ga v vseh trgovinah! 2~T To in ono Jfriim trnu IjrtKUMKti V Innst>rucku ie pred tcdm premi* minul v visoki starosti ondotni mesar Leopold Kolberffer. Na smrtni postelji je Doklical k sebi duhovnika in mu iz-povedal svoje crehe. Izpovedal pa je tuđi strašno dramo ljubosumnosti. ki se je bila dogodila pred 20. leti. Tedaj je mesar Kolberger živel še v rodm svoji vaši Winpassinc. kier se je preživljal z ži vinsko tocevino in vodil dobro uspe-vajočo mesarrio. Po smrti svoje žene je vzel k sebi brhko vdovico Asmes nuttner. v katero se je živahno zaljubil. Doigo vrsto let sta živela v zadovolj-nem divjem zakonu, đokler ni prišel vmes mladi mesarski vajenec. Neute-šena Ag:nes se je zaljubila v mlađega vajenca. Ko je mesar opazil izpremem-bo na metresl je zapodil vajenca od hise in pobotal z vdovico. Par mesecev pdzneje je spozna!, da mu je prUežnica v drusrem stanu. V hiši je nastal pre-pir. vdovica je dolžila mesarja, da je pravi oče. dočim je hišni gospodar surail v bivšega vajenca. Par je skrbno skrival svoje prepire pred ostalimi občaiii. Nekesra dne je pa brftka vdovica izffinila brez skdu. Mesar Kolbericer se je izgovarjal, da rmi je uila v Ameriko. Sele na smrtni postelji po 20. letih se je raz skrivnostjo odgrnil plaše po-zabe. Skesani mesar Kolbersrer je pri-znal. da je umoril priležnico v klavnici iz ljubosumTtosci in da jp je razkoma-dal na kosce. Umorjeno in razkomada-no truplo pa ie zakopal v vrtu. Da zakrije sledove in da se loči od strašnega kraja, kjer je umoril svojo priležnico. se je izselil v Insbruck. kjer je živel redno in častno življenje. Uživaj je splošne simpatije. Kes ćloveške duše je pač resnično tako močan, da se obudi tuđi po 20. letih. Srce ne miruje prej. dokler se ne jzpave zločina. Vprašanjc ie Ie, ali po-majca kes žrtvi, ki je bila umoriena. ali H vrnc prikraj$ano življenje? bidiskretinst sfrojeptske V dunajskem političnem in gospo-darskem živlienju Še danes razburja škandaL ki Je iibruhnil pred leti radi ofiromnih tovarn v "VN/bellersciorfu. Za časa svetovne vojne so se v tovarnah v Woellersdorfi2 nahajale osrednje oro-žarne bivše avstroosrske artnade. Po prevratu so ti ogromni tovaraiSki kompleksi prešli naiDr\ro v državno last avstrijske republike, ki jih je oddala posebnemu društvu drrektorjev. Vsleđ spk>šnih povojnih razmer se ti direk-toTji nišo preveč držali moralnih načel in so> na debelo sleparili. Utajene svote in direktne sleparrie gredo v stotine milijonov diriarjev. Ko so te sleparije odkrilj. je nastal strahovit Skandal, ker so malverzacij bih deležni m ker so pri njih sodelovali nau^ledpejši dunajski bančni in jrospodarski Činfteln. Koi po razkrrtem Skandalu so se direktorji raz-tepli po svetu in pobejrU v Berlin, v Pariz, v Združene države. Preiskavo ie vzela v roke dunaiska gospodarska po-ttciia, to je urad iz starokopitnih profe-3orjev tn ostarcMh sodnih urađnikov, ki je niencal in menoal, doWer nišo sleparije postale tako zamotane, da ni bilo mosroče stvarao posiopati proti kriv. cem. Sedaj prihaja v tem oziru pikantna podrobnost na dan. ki osvetljuje, kako ^vestno« ie postopala gospodarska policija in kako so mogli izginiti velevažni dokumenti in akti. ki so prišli obtožen-cem v prid. Dunajska >Die Boerse* je lani objavila dosloven prepis oirromne-ira materijala in ves EHmaj je izpraše-val. odikod listu tako natančne informacije. Gospodarska policija je bila vsa iz sebe. Upeljala ie strogo preiskavo, ki je končno uja:oto\rila. da je strojepiska. ki je prepiso»vala strofo zaupne akte jrospodarske policije, tipkala se eno kopijo več in jo prodala sreneralnetnu direktoriju Neuhoeferju. enemu glavni krrvcev WoeIlersdoTlovfh sleparij. Med-tem ko je trpkatica prepisovala usodne akte. je čakal direktor Neuhoefer pred zsrradbo z avtomobilom in kopijo od-nesel v uredništvo -Di£ Boerse«. Tipka-rca Harand je prejela za to »uslugom 200.000 dinarjev. Po iZArršeiii izdaji je tipkarica izsjinila z Dunaja in pobegla skupaj z direktarjem Neuhoeferjem v inozemstvo. Med obema je že prej ob-stojalo intimno razmerje in sedai se Ie-po zabavata v franeoskih letoviščih ali pa v ameriških velemestih. kjer uživata nagrablieni denar složno do prihodnje-ga prepira in medsebojnega naveliča-nja... Dunajska policija je izdala za obema tiralico, a satna nima dosti nade, da bi ju dobila. Kako živi princ Windischgratz v zaponi Da madžarski vladi ni do posebno strože preisikave falzifikatorske afere, v katero so zapletene najuglednejše osefce današnje Madžarske, dokazuje tuđi podrobnost, ki jo posnetnamo direktno iz budimpeštanskih listov. Listi namreč neženirano opisujejo način življenja in nehanja v budimpeštanskih zaporih, kjer se nahajata glavna krivca afere, princ UindischgTaetz in bivši policijski šef Nadossv. Princu Windischgraetzu nosijo hrano iz palače, ki jo ima na najlepšeni kraju Budimpešte. Hrana obstoja iz neverjetno razkošnih jedi. Samo za zajutrk mu nanosijo po 9 različnih jedi. Kosilo pa je sploh tako raznovrstno, da pusti princ kijub izrednemu apetitu skoro polovico jedi nedotaSknjenih. Za večer-jo si princ zalije jedi s penečimi Šam-panjci. Dogodilo se je tuđi, da so ga našli popoinoma pijanega. Najbolj trpi princ radi pomanjkanja prijetnih kava-Ihrjev in vsled odsotnosti dobre družbe, po domače rečeno radi neprostovoljne »redukcije« prijateljic. Princu so dovolile kaznilniske oblasti tuđi ugodnost, da smejo drugi kaznjenci opravljati zanj običajna kaz-nilniška dela. Tako mu kaznjenec pometa sobo. za kar dobiva del prinčeve hrane. Princ čita vel&o, narocen je na vse pariške in dunajske lascivne liste. Neženirano pripoveduje »sotrpinonu, da bo v krarkem oproščen krivde, ker da je postopal pri lalziiiciranju iz patrijo-tičnih motivov. Nekoliko slabše se jrodi policijske-mu šefu Nadossyju. Mrko se sprehaja po dvorišču ob strani straže. Iz \rseh lin kukajo kaznjenci m opazujejo z naslado in škodoželjnostjo še nedavno vsemogočnega policijskega direktorja kot enostavnega goljufa in sleparja. Dobro jim de. da se sprehaja po pro-storih, kamor so sami prišli na povelje taistega Nadossvja. Ko se Nadossy vrača v celico. kukajo kaznjenci skozi špranjc vrat in uživajo njegove moćne oči, ki šviscajo na vse strani in ki vztre-Detavajo. ko se za njim zaklepajo tež-ke železne duri. V gmotnem oziru pa se Nadossvju srodi ravno tako dobro, kakor princu Windischgraetzu, Tuđi Nadossv pije velfleo in poje neizmerno, vse iz kuhinje bližnjega hotela. Podpirajte podpomo društvo sleplh Prve turske igralke Približno dve leti ye tega, ko so prišle na oder turškega narodrregs. ffiedalisča turske igraHce. S tem je bila odstranjena glavna avira na ooti k ustanovim turškesa na-rodnega ffleđali-šča. V stari Tcrčin je bilo ramreč prepo\edano ženskam igrati v gle-dališču, ker W moral« v tem slučaju od-kriti 5voje obraze. To je pa pomeni'o težko kr$itev verslkfh predpisov. Zato so naste-prle v turskih gledališefh do novejšesa časa armenske in kršča?t&kc is?ra!ke. Turki pa x izgovarjavo teh i-gra^k ntso biH rado vo!?nf. Prva Turkinja, ki je nasiopila pretf dve« ma letcma. na gledališkem odru, je bila ga. Bednar, soproga ravnatelja pr\e turSke igralske skiipine Dur - Ul - Bedaja. Pod njegovim vodstvom so nasropali turski iZTzlcl v Smirnl, od kođer so btfi v rveri % voinimi dogodi! izgnaiH vsi Armenci. Ker armenskim igralkam ni bilo dov*oljeno Igrati, ie prevrela ga. Bednar glavne Ženske vloge. Tako se ie pojavila prvič pred tursko provincijalno piibiiko z o(ficriti.ii obrazom in v elegantni evropski toaleti. Kljub temu ofrčTnstvo ni bilo ogorčeno In gosp^ Bednar yt nastopila pozneje v Trapezundu in drugih turskih mestih z ve-tkm uspehorc. V cumen-jeni skupini je axiai že osem turskih igralk. Ostali sta samo dve armenski igral-ki. ki poučujeta turske isra&e v tehnik1 gledaliSke umetnosri. Mlade triTske igratke so se posvetite gleda-Hšču z vso \-nemo in nesjebfčnosrio. Plače g4edaH%ih igralcev so v Turčiji zelo nizke, k!&b temu pa naste-pafo Tirrkinie % vese?ie«n? ker jhn ere samo za umetnosr. Poiez igraiske skupine Dar - U! - Bc-daj, ki ima svoj sedež v Carigradu, je Se eaa skupina in sicer v Angori. Tu pa. pre« viadiriejo še vedno an-nenske igralke. \7 Carigradu m drugod Lmajo xorei ediiv^ svalno tur^co gledalište m upati je, da dobi Tur-čija v doglednem času tuđi svojo drax-:. Za erikrat se fnora turšika giedališka jrjbl&a zadovoJšri s tulinii, osobito francoskimi av-torii, ki so tako pr&TOjem turskim običajem in razmeram, da ie c»ialo od izvfnsegi deia xe!o malo. Zadnje čaše terajo na. turskih odrih Fbsenove drame >Nora«, * Narodni sovrag«, >Heda Gabter« m »Duhovi«. Se-veda so \rsc te drajme predelane, vendar &o pa dosegle vettk uspeh. Preizkuiaite mirne duše naj-prej vsa mila! Konftio se boste odločili vendar za Eha-mila. Ta mila zđravja m letMtte nišo samo prnetno dišeća in močno %t peneča toaletna mila, ampait hnaio v sebi tuđi še medicmsk© prei^kušeoe, dobro dehijače sostavinc ter so torej korisna proti pegam, Ušajem in različmm nečis-tasiicn kože. One store kožo mehfko, nežno !n kliiitmjočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se 5 vrst Elsa mll. Esa lihjino mlečito milo, Elsa gJJcerrnsko milo, Cha borafcsno milo, Elsa milo za britje, D. sa kairansko aH šampon milo. Za proizkuš-njo 5 kosov Elsa mila žc ofcenem z zavoj-nino in peštnino za 52 D?n p=rc«i v naprei •poslanem denarju. Poedini kosi Elsa mila stanejo 10 Dra v lekamaJt in sorodn* trgo- vinah. Po ocArzetšu ra 10 Dira več (rc»« akega ra nemikega jcn» lu — ii£e zadetno wh& bo ▼ piaarni ali tra)c»vini; fre toai kot blagajnićar# a. — Pismene ponudbe pod «Zfeata/406o» aa vpr. mSkr*. Na«oda». n bbj mrU. v m jbol jfi katofoatl m bo M|att jih oaaafc — Bodi Ljoblfan* bVs kuaiflirljalna dnAa Ljobljaaa. Bklwniau»a eetta it 18. ML KljnČATiiičarski pomoćnik močan in priden — išče službo pri večjem pod* jetju. — Ponudbe pod «Vesten/302» na upravo aShcrv. Naroda*. Mlada prodajalka galanterijske stroke išče službo v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod •Dobra moč 390» na upr. v. Poseben oddekk za popravila. Uglsjevanje in popravila as fplisfnmo as anage nsctnisa *^ ee BTPflBBjSsO OQ Sa09a) tVla* ha, — Točna poatrefba, soberae obbc* tuđi oa> OD' Boke. — Isdelovahuca klavirjev R. Wafbmek. HOiarlevm uHm 5/L 414 um je pol bosostvo Za uspešno duševno in telesno delo ter za uspeh v življenju sploh je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdirai usnjatimi petami, ker one povzročajo raočne potresljaje. Nosite tuđi Vi FJJLMA-kaatak pMpUt« la peto. Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreci ugodnemu in elastičnemu koraku. PALMA-kaučuk pete so trikrat tako izdržljive in Se ceneje kot usnje , . 40/r Kr. glavTaa iurlaandea L rmdm w L^M\mnL OGLAS. Dana 9. februara 1926. god. u 10 sati dopodne prodavat će se na javnoj dražbi u „A* tnagaćnu ove carinarnice 82 kg razne svilene, pamučne i vunene robe en groš i detaljno. 412 UlTOBM* Jg^b> Zanjsj •• 2a aWaHa^B0 ttavaTaaaS fffla JaaVilaV <■* Za IMHBCpJ Al aMa» OlBB Chsaa^oi* «v VM V jLh»bli^^