ALEKSANDE] POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI pri PTT enoti 66310 MAM ID SLEKOVEC NAZORJEVA 13, 66310 (MF) Letošnji velikonočni prazniki bodo za marsikaterega državljana novost, za turistične delavce pa prav gotovo ne, saj so prav ti prazniki že nekaj časa najboljši barometer prihajajoče turistične sezone. Če gre soditi po letošnjih praznikih sc nam le obeta nekoliko boljša turistična sezona 1993. Izolski hoteli so namreč že solidno zasedeni, glavni naval pa pričakujejo konce tega tedna. Sc najbolj živahno je v San Simonu, kjer so sc namestili jadralci iz Avstrije. Skupaj s spremljevalci jih je nekaj manj kot 100, kar pomeni, da so zimske kapacitete (ogrevane sobe) Simonovega zaliva zasedene 90 odstotno. Poleg jadralcev, ki so z jadri dobesedno prekrili plažo v San Simonu so tam tudi tenisači, najavljenih pa imajo še nekaj skupin turistov iz tujine. Zadovoljni so tudi v Belvederju, medtem ko so v Delfinu imeli še nekaj prostih zmogljivosti. Povsod ugotavljajo povečan interes tujcev, še posebej Avstrijcev in Nemcev in predvidevajo, da sc bo lanskoletni trend (70% domačih, 30% tujih gostov) obrnil na glavo. Zanimivost letošnje turistične sezone je tudi to, da so končno izenačili cene za domače in tuje goste, kar je doslej povzročalo veliko nepotrebne slabe volje, posebej pri tistih, ki so morali plačevati višjo ceno, ker so pač tujci. Gostje so torej tukaj, nas pa čaka še veliko nalog. Mesto je še vedno neurejeno, problem parkirišč že postaja neznosen (pa sc prava sezona še ni začela), Izola še vedno nima skupnega prospekta in podobno. Sc dobro, da je maskota Bepi pred začetkom proizvodnje, sicer bi lahko rekli, daje gradbišče velikega tobogana v Simonovem zalivu edina omembe vredna novost tega poletja__________________________________________ ZOGA NI GLAVA Vsako leto umre na našem planetu zaradi poškodb najmanj 3 in pol milijona ljudi. Poškodbe prežijo na nas z vseh strani, za marsikatero pa si moramo krivdo pripisati kar sami sebi. Poškodbe v prometu so že takšen primer. Slovenija se počasi prebija medpoškodbeno ’ ’razvite dežele, saj se število nesreč nenehno povečuje. Leta 1991 je umrlo 51 motoristov, od tega jih je 27 vozilo brez zaščitne čelade. Med 53-timi mopedisti pa je bilo kar 39 takšnih, ki bi jih morda rešila zaščitna čelada. Največ ne sreč se dogaja na nočnih vožnjah z zabav, z diskotek, največkrat so vozniki pod vplivom alkohola ali mamil. Postavljajo se pred vrstniki in jim je sploh malo marza varnost drugih. Ker je krvni davek na naših cestah zelo visok smo se v Zdravstvenem domu Izola odločili, da letošnji Z april, Dan zdravja še posebej obeležimo. Tako smo včeraj (sreda, 7.4.) v gostinski šoli pripravili okroglo mizo z dokumentarnim gradivom o poškodbah mladih. Z dr. Majo Kosem sva skušali pojasniti, zakaj je med povzročitelji nesreč tako veliko mladih. Na vsakih 10.000 prebivalcev je kar 33 povzročiteljev nesreč v starosti med 15. in 18. leti. Svetovna organizacija je letošnji Dan zdravja poimenovala: Ravnaj pazljivo z življenjem-preprečuj nasilje in brezbrižnost. Tej problematiki smo posvetili slabi dve strani tega Mandrača. Saj ne pričakujemo čudežev, toda to še ne pomeni, da smo vsi skupaj lahko tako brezbrižni do svoje ali tuje nesreče. Preberite tistih nekaj vrstic, ki jih je Neva 'Zajc izbrskala iz gradiv Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu in zagotovo boste našli kaj zanimivega. Pa še nasvet: Častno izjavo voznika lahko v Izoli podpišete na AMZS ali na oddelku za notranje zadeve izolske občinske skupščine. Morda pa jo boste lahko dobili tudi na Mandraču. Počakajte na nove informacije v naslednji številki. V tej številki še: - RIBOLOV IZ PROTESTA - KMETIJSKI MORATORIJ - KDO HOČE PUNTO? - IZOLA OGROŽENA - NOGOMETNA POMLAD LEPA VEST V soboto (3.aprila) so učenci OŠ Dante Alighieri v galeriji Alga pripravili razstavo svojih del na temo otroška igra. Razstava, naslovljena CVET ZA PRIJATELJA je bila pripravljena v znak solidarnosti z begunskimi otroci, udeleženci pa so na razstavi darovali tudi sredstva za humanitarne namene. PA ŠE NEKAJ NAŠEGA: Skupaj z obalnim sindikatom organiziramo na Punti praznovanje 1. maja, delavskega praznika. Dogodek smo poimenovali DRUŽINSKO SREČANJE GENERACIJ, pripravljamo pohod družin okoli Izole, veliko družabnih iger, prvomajski brodet in golaž, nastopili pa bodo "tudi FrLšni Kalamari in Dober Dan-------------- Želite svoj, osebni horoskop? Ivana Scotto di Minico, tel.61-633 HOUOjKOP LAZ m Oven 21.3-20.4 Zdi se vam, da še niste uspeli tako kot bi želeli. Zvezde vam priporočajo, da potrpite še nekaj časa. V Bik 21.4 20.5 H Dvojčka 2L5-20i6 Pomlad vam prinaša veliko prijetnih trenutkov. V ponedeljek poskusite uresničiti dobro idejo. Prihodnost ni tako črna kot se vam trenutno zdi. Že v sredo popoldan boste veliko bolj optimistično razpoloženi. Rak 21.6-21.7 MMMMi Lev 22 J - 218 np Devica 24JÌ - 22.9 Tehtnica 23.9-22.10 HV Škorpijon 23.10-22.0 7? Strelec 2X11-21.12 Kozorog 22.12 201 Vodnar 21.1-19.2 X Ribi 20.2 20.3 Teden bo minil brez večjih sprememb. Prepustite pobudo partnerju ter z več domišljije organizirajta dneve. Bodite potrpežljivi v odnosu z Ovnom ali Tehtnico. Opravite vse pomembne naloge do konca tedna. Manj ste potrpežljivi kot ponavadi. Vaša prizadevanja bodo nagrajena v ponedeljek ali torek. Partnerje na vaši strani. V ponedeljek posvetite večjo pozornost ljubezni in družini. Izkušeni osebi prepustite pomembne odločitve. Za četrtek in petek vam luna napoveduje večjo sprostitev v ljubezni in prostem času. Izredno ugoden vikend vam bo prinesel obilo energije. V ponedeljek boste uspešno dokončali neprijetno delovno nalogo. V ponedeljek in torek boste nadvse uspešni. Obeta se vam prijetna ljubezenska dogodivščina. Konec tedna odidite na izlet, ker potrebujete sprostitev. V sredo boste prepričali pomembno osebo. Se ta teden izkoristite ugoden položaj planetov. Posebej še, če se ukvarjate z umetnostjo ali delom z ljudmi Vse bolj diši po turizmu in v mesto se vrača življenje. Del te optimistične infuzije je bil tudi obisk županov štirih evropskih mest, udeleženk Iger narodov, kj se bodo letos dogajale tudi v Izoli in Piranu. Goste iz Nemčije, Češke, Madžarske in Avstrije je v Izoli pozdravil izolski župan Zvonko Grahek in jih popeljal na sprehod po Izoli do Svetilnika, ki naj bi bil glavno prizorišče iger leta 1994, potem pa so odšliŽe do stolne cerkve, kjer jim je izolski župnik podaril oljčne vejice, saj seje obisk zgodil ravno na cvetno soboto. Ogledali so si še palačo Besenghi, kjer so jim učenci glasbenešole pripravili kratek a prijeten kulturni program. Da iz mesta niso odšli lačni pa so poskrbeli v hotelu Riviera, kjer so se zares potrudili z dobro postrežbo in še boljšo hrano. Gostje iz Berlina—Kopenicka, Pape, Plzna in Mursztega so zadovoljni zapuščali naše mesto, saj so v popotnico dobili še prve štiri iz serije naših BEPIČEV, ki jih je Mehano izdelal prav za to priložnost. Pohvale so kar deževale, vsi pa so zatrjevali, da so razigranost, veselje in spoznavanje tudi glavna značilnost Iger narodov, zato bo Izola kar pravo mesto zanje. Letos jih bomo sicer spoznali le delno, saj bo glavni gostitelj Piran, naslednje leto pa bomo gostitelji Izolani. Na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu ter pogodbenih določil z ZZZS morajo izbrani zdravniki zagotoviti stalno zdravniško dosegljivost tudi v času svoje odsotnosti tako, da sami pooblastijo nadomestne zdravnike za delo z lastnimi pacienti. Po dogovoru zdravnikov ZD Izola sporočam, da so pooblaščeni nadomestni zdravniki sledeči: Dernikovič Andrej 2. dr. Gregorič Ivan 3. dr. Ferfblja Marino 4. dr. Godina Stanka 5. dr. VBeselinovič Dušan 6. dr. Pešič Tihomir ter 7. dr. Oblak-Juh Milena 8. dr. VLšnjevec-Tuljak Marisa 9. dr. Kosem —Parac Maja 10. dr. Rončevič Nada Torej se v primeru odsotnosti izbranega zdravnika pacient v neodložljivih in nujnih situacijah začasno lahko posluži enega izmed naštetih zdravnikov, dokler se ne vrne oz. ni spet dosegljiv njegov, izbrani zdravnik. Pomočnik za strok. med. zadeve: dr. Andrej Dernikovič VLAD11A jfUASl PISMO BREZ ODGOVORA Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana Parmova 33 zadeva: dovoljenje za ribolov s povlečnimi mrežami in ramponi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih in načinu opravljanja gospodarskega in športnega ribolova prepoveduje ribolov s povlečnimi mrežami in ramponi. Na podlagi izjemnega dovoljenja, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nam je bilo dovoljeno ribariti vse do 15. 2.1993. Je v letu 1992 smo kočarji opozarjali, da je ob nanovo nastali situaciji potrebno spremeniti ribiško zakonodajo za katero smatramo, da je nesprejemljiva. Svoje trditve utemeljujemo z naslednjim: — V Severnem Jadranu imamo v tem obdobju edino slovenski ribiči prepoved ribolova s povlečnimi mrežami in ramponi (hrvaški in italijanski ribiči v tem času lovijo) — ugotavljamo, da izvajanje prepovedi ribolova s povlečnimi mrežami in ramponi v severnem delu Jadrana ne vpliva na povečanje ribjega fonda —ribe, ki jih lovimo niso stalne v tem delu morja, temveč se selijo in so v tem obdobju le na prehodu skozi naše morje (trenutno se lovijo riboni, lignji, moli in robci) —sprememba pravilnika s katerim je prepovedan ribolov s kočo in ramponom je bila sprejeta v okoliščinah, ko je bilo morje enotno in je bilo možno v času lovopusta loviti v drugih predelih Jadrana. —prepoved ribolova ni bila izglasovana zaradi ogroženosti ekološkega sistema sistema, temveč je bila politične narave. —ponovno opozarjamo, da institucija, ki daje mnenje o odprtju ribolova in lovopustu ni strokovno usposobljena in opremljena za podajanje strokovnih ocen. S to inštitucijo bi moral sodelovati strokovnjak s področja morskega ribištva, o čemer smo z vašimi predstavniki že razpravljali in vam tudi predlagali mag. Vojka Čoka za katerega smatramo, da je edini v Sloveniji, ki ribištvo zares pozna. Ponovno opozarjamo, da imamo zaradi prepovedi ribolova s kočami in ramponi mi in država izpad dohodka, tako v letu1992kot v letošnjem letu. Pogovarjali smo se z vašimi predstavniki o nadomestilih za izgubljen dohodek in za vzdrževanje ladij, ki so na privezih, vendar ugotavljamo, da ni bilo nič realiziranega. Izola, 23.3.1993 RIBOLOV IZ PROTESTA (DM) Ali sc bodo obalni ribiči, lastniki kočaric, danes res odpravili na protestno delo na morje pred Izolo? ODgovora na to vprašanje ob pripravi tega Mandrača še ni moč povedati, saj seje pri ribičih že velikokrat dogodilo, da so napovedovali velike akcije, potem pa iz vsega skupaj ni bilo nič (blokada ceste na Črnem kalu, odhod pred republiško skupščino itd.) V redakcijo smo dobili le obvestilo, da sc bodo danes (četrtek, S.aprila) ob K), uri zbrali pred Izolo in nato skupaj odšli na protestno delo. Akcije naj bi sc udeležilo 12-15 ribiških bark s kočami in ramponi, z njo pa bi radi opozorili, da se kljub njihovim vlogam in protestom v državni administraciji prav malo zmenijo za njihove težave. Dejstvo je namreč, da je v slovenskem morju prepovedan hrv z globinskimi in vlečnimi kočami ter ramponi (za nabiranje školjk), medtem ko njihovi sosedje v Italiji in na Hrvaškem v tem obdobju imajo pravico do izlova. Ker gre po mnenju teh ribičev za neracionalno prepoved ulova, saj bi v tem obdobju lovili predvsem ribo, ki potuje skozi naše morje, zahtevajo od vlade, da spremeni svoj sklep o prepovedi ulova. Poleg tega pa imajo še celo vrsto pripomb, ki sojih zapisali tudi v protestnem pismu, ki so ga naslovili vsem odgovornim v republiški vladi pa tudi izvršnim svetom obalnih občin, obalni skupščini, Postaji pomorske milice, ribiškemu inšpektorju in komisiji za peticije pri Državnem zboru. Protestno pismo je podpisalo 12 lastnikov ladij, od lzolanov pa so ga podpisali: Radolovič Robert in Sandi, Ivan Strasncr, Stane Janežič, Fabio Glavina, Brane Grgurevič in Srečko Kovačič. Zanimivo je, da njihove akcije ne podpira Združenje obalnih poklicnih ribičev, kar si razlagajo s tem, daje v društvu večina manjših ribičev, ki lovijo na način, ki trenutno ni omejen (šakalevc). Kaj sc bo iz vsega izcimilo bomo videli, zagotovo pa zlahka ne bodo prišli do pametne rešitve, saj so v vladi odločeni, da zmanjšajo število kočaric, ribiška neenotnost pa še zmanjšuje upanje na uspeh. Sicer pa, ne ocenjujmo jutra pred večerom. j KMETIJSKI MORATORIJ Na vratih oddelka za kmetijstvo pri izolskem izvršnem svetu že nekaj dni visi listek, ki vse tiste, ki hi radi potrkali na ta vrata opozarja, da država in občina nekaterih stvari še nista uredili. Natančneje povedano, občina obvešča občane, da je z uveljavitvijo zakona o skladu za kmetijska zemljišča država prevzela obveznosti za urejanje vseh zemljiških zadev, ker pa teh nalog operativno še ni prevzela na občini ne morejo opravljati nalog, ki so jih opravljali doslej. Najemniki dužbenih kmetijskih zemljišč, teh je v Izoli na okoli 70 odstotkih zemljišč pa imajo težav čez glavo, saj je že doslej bilo dela na tem področju toliko, da so morali dodatno (začasno) zaposliti še eno delavko, pa še je ostalo veliko zadev nerešenih. Gre za vsa vprašanja v zvezi z zakupnino, zakupnimi pogodbami, posojili v kmetijstvu, menjalnimi in dednimi pogodbami in podobno. Doslej so v občini dokaj uspešno reševali ta vprašanja in na področju kmetijstva se je marsikaj obrnilo na bolje (tudi s pomočjo ugodnih posojil, ki jih je odbor za kmetijstvo plačeval iz sredstev, ki so jih na občini zbrali na račun zakupnin). Zdaj bodo ta sredstva (ko se bo država sploh odločila o višini zakupnin za letošnje leto) seveda odšla v državno blagajno, koliko se jih bo vrnilo pa je veliko vprašanje. l)a ne govorimo o tem, da so v občinah dobro vedeli komu kaj dajejo, na državni ravni (tudi če bodo to funkcijo opravljali državni uradniki po občinah) pa bo zlahka prihajalo do različnih mahinacij in manipulacij. Občina Koper je že pripravila gradivo za ustavni spor, pri katerem se opira na ustavno določilo o varovanju lastnine, saj je država vzela v svojo last tudi zemljišča, ki so jih občine odkupile ali dobile v dar od zasebnih lastnikov. Kot nam je zatrdil podpredsednik IS Branko A odrejaš ič bo tudi občina Izola podprla to akcijo v pričakovanju, da se bo država le zresnila. Bo zakonu bi namreč Sklad že moral delovati, dejansko pa ga še ni, nima niti žiro računa, kaj šele, da bi bilo jasno, čigavo breme bodo delavci, ki so doslej opravljali to delo na občinske stroške. Kdo bo imel največje stroške pa je tako ali tako že od vedno znano. Prvega aprila L. 1902 je Izola slovesno pozdravila prihod prvega vlaka na železniško postajo v Izolo. Oskotimo železnico je postavila rajnka Austrija in je povezovala Trst - Poreč. Na žalost jo je Mussolinijeva Italija L. 1937 razmontirala in odpeljala v Afriko, kjer je Italija imela svoje kolonije. J’ accuse! V uredništvu nas je obiskal Jurij, čigar zgodba je žalostna in ne-verjetna. Mušič Jurij je zaposlen že od leta 1979. Leta 1987 je prišel v Izolo in se zaposlil v Delamarisu. Z ženo Senko sta spr va živela v podnajemniškem stanovanju, vendar sta se morala zaradi previsokih najemnin odseliti. Živela sta v šotora!!! v avtokampu Jadranka v Izoli nato pa sta šotor zamenjala za prikolico. Ves čas sta seveda iskala najboljšo rešitev in prosila ustrezne službe za pomoč, vendar solidarnostnega stanovanja nista dobila, ker sta bila v podjetju šele na 86. mestu prednostne liste. Sedaj živita Jurij in Šenka v baraki v Pademi. Kot vsak občan Izole redno plačujem vse in prispevke občini, pa še to, v času agresije na našo državo sem bil dvakrat vpoklican v Teritorialno obrambo in sem svojo dolžnost opravil kot zaveden Slovenec in državljan R Slo venije. Sedaj pa mi ta država ne omogoči niti tega, da bi imel otroke in si ustvaril zdravo družino. V svoji stanovanjski agoniji sem imel opravka z različnimi ljudmi. Najlepše bi se zahvalil sedanjemu direktorju Delamarisa g. Suharju in g. Brožiču iz obalnega sindikata, katera sta pokazala obilo razumevanja in sta storila kar je bilo v njuni moči. Ne morem pa biti zadovoljen s socialnimi službami in z moje strani niso deležne dragega kot graj in obtožb je razočarano povedal Jurij. Zgodba se res sliši neverjetno, vendar je resnična. Upamo, da bo njena objava le spodbudila odgovorne, da Juretu in Šenki poiščejo ustrezen prostor. EUROTECH d.o.o. OSC Izola Iščemo tajnico - korespodenta z aktivnim znanjem nemškega in po možnosti še angleškega jezika, s polovičnim delovnom časom. Kogar zanima vabilo, naj pokliče na tel. 62-211 med 8.00 in 12.00 vsak dan. LJUBO DOMA MtJfA KDO HOCE PUNTO? Ali bo Punta nov kamen spotike v zlagovnici klasičnih izolskih projektantskih nesporazumov. Osnutek zazidalnega načrta, ki ga je v ponedeljek (5.aprila) predstavil koprski Investbiro je že na predstavitvi sprožil kar precej pripomb, ki jih bo moral projektant upoštevati pri pripravi konnega osnutka. Tega bo obravnaval izvršni svet in ga nato poslal v javno obravnavom, kjer se mu zagotovo ne bo godilo nič dobrega. Na predstavitvi, ki so seje udeležili predstavniki izolskega zavoda za urbanizem, zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, krajevne skupnosti staro mesto, župnišča in doma Dva topola (društvo mišično prizadetih-lastniki stare bolnice) je že bilo videti, da so želje posameznikov dokaj nekompatibilne. Spomeničarji so najprej imeli pomislek na gradnjo bazena na samem kopališču, kar so kasneje potrdili tudi drugi udeleženci cerkve ter majhen trg na poti med cerkvijo in kopališčem. Iz parka je odstranil (na papiiju) stare lesene počitniške hišice, sedanje spremljevalne objekte (slaščiama itd.) pa uredil v nekakšen polkrožni objekt ob morju. predstavitve, predstavniki zavoda za urbanizem so predlagali kvalitetnejšo ureditev zahodnega dela obale (od Pristaniške kapitanije do svetilnika), predstavniki Doma pa so pokazali veliko željo, da bi po posebni plaži za invalide dobili v upravljanje še zemljišče od bolnišnice do morja, pri tem pa bi mimogrede odstranili še staro vilo pod bolnico. Njihove apetite, ki obsegajo tudi dodatno zvišanje gabaritov bolnišnice, zaprtje parka pred bolnico (ki je še vedno družbena last) in ureditev specialističnega zdraviliškega bazena v manjšem, vzhodnem delu bolnišnice, je skušal omiliti predstavnik KS, kije ponovil nekatere že izražene zahteve stanovalcev tega dela mesta. Ti so namreč že povedali, da se Dom ne bi smel širiti izven sedanjega obsega. Že sedaj je v njihovi lasti ali upravljanju velik del tega najlepšega konca izolskega polotoka, zato je treba nove investicije dobro preveriti med ljudmi. Kot rečeno bo projektant zdaj opravil nekatere popravke, celoten projekt pa bo na ogled potem, ko ga bo dobro prevetril še izvršni svet. Natančnost, ki smo jo pokazali pri dosedanjih projektih v občini tudi tokrat morda ne bo odveč. Projektant je pri pripravi osnutka upošteval nekatere najboljše idejne rešitve izpred nekaj let, upošteval je napotek, da mora biti kopališče odprtega tipa, predvidel je ureditev parka, kopaliških objektov in dostop tudi iz cerkvene smeri, kjer naj bi uredili tudi okolico PUNTA MOJE MLADOSTI Odgovor na PUNTA ŠKIFO Poletje 1973: V časniku Delo je fotografija Izolske punte, ki jo je posnel Marjan Tomšič z naslednjim pripisom: Kopanje zastonj — Izolsko kopališče je eno redkih na obali, kjer ni treba za sončno in vodno kopel plačati. Zato vas vprašam Izolani, ali so res krivi samo z leti naši odraščajoči otroci za grd izgled punte in ali slika ne priča zgovorno, da je bilo zelo malo storjeno v prid udobja in lepšega izgleda na plaži. Po dvajsetih letih govoričenja in nezainteresiranosti, po letih, ko je bil denar tudi za našo punto in v katerega problem se ne bi spuščala ter ga rade volje prepustim odgovornim, ne smemo pustiti, da bi nam zaračunali košček zemlje. Ne smemo pustiti zato, ker na stvar, kot je naša punta in na njen problem, morajo odgovorni mislili p M čez vse leto in ne samo pred sezono. Lasten posnetek 1973. J. ap/il - j dan Letošnji svetovni dan zdravja je svetovna zdravstvena organizacija posvetila preprečevanju nezgod in poškodb, s čimer želi opozoriti na katastrofalne posledice, ki jih imajo nezgode in dejanja fizičnega nasilja za posameznike in družbo. Po svetu vsako leto umre najmanj 3 in pol milijona ljudi zaradi poškodb, ki jih povzročijo namerne ali nenamerne nezgode, nasilje na cestah pa terja po podatkih svetovne zdravstvene organizacije 700 000 življenj in skoraj 15 milijonov je poškodovancev. Nivo prometne varnosti je v državah vzhodne Evrope petkrat nižji kot drugje v Evropi, Slovenija pa je po podatkih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu po številu mrtvih v spodnjem delu lestvice evropske varnosti skupaj s Španijo in Portugalsko. V publikaciji, ki jo je Svet za preven tivo izdal ob 20-letnici svojega delovanja, najdemo tudi podatke o ogroženosti po regijah oziroma občinah. Naše območje sodi med bolj ogrožene, Izola pa v sam vrh, saj po številu mrtvih v prometnih nezgodah vodi na obalno kraškem območju, v Sloveniji pa je na 4. mestu. In če nadaljujemo z nič kaj vzpod budnimi podatki, ki govorijo o ogroženosti, ne moremo mimo dejstva, da je med vsemi udeleženci v pro metu najbolj ogrožena mlada populacija med 15. in 24. letom starosti, hkrati pa prav ti najpogosteje povzročajo prometne nezgode. Čeprav predstavljajo le približno 15 odstotkov prebival cev, je več kot 23 odstotkov §< mrtvih prav v tej starostni skupini, večina žrtev pa je med vozniki in potniki. Te podatke strokovnjaki razlagajo z. dejstvom, da imajo mladi posefr ne navade obnašanja v prometu ali če povemo naravnost in brez olepšav: predrzni so in objestni, kar nikakor ni v skladu z njihovimi še skromnimi vozniškimi izkušnjami, in če dodamo še pogosto prisot nost alkohola, ob katerem kaj rado izpuhti vse znanje prometnih značk, previdnost in preudarnost, so pogoji za nezgode na dlani. Ob slednjem naj povemo še, da smo tudi po testih, ki so pri naključnem ugotavljanju prisotnosti alkohola med vozniki na Obali precej nad slovenskim povprečjem. Seveda se tudi Slovenija, podobno kot druge države, trudi, da bi zmanjšala število nezgod in povečala varnost v prometu, kar je v minulih letih dalo nekaj obetavnih rezultatov, ali pa nam bo do leta 2000 uspelo za četrtino zmanjšati število žrtev in poškodb, ka kor načrtujejo druge države, je veliko VOD ddr a /j rJ vprašanje. Varnost je namreč odvisna tudi od prometne kulture posameznika in te je, kot lahko ugotavljamo prav vsak dan, presneto malo. Avtomobil je za rizično generacijo postal stvar prestiža in tekme in kaj je bolj izzivalnega in privlačnega kot nočna hitrostna dirka Tivoli l itanie, o kateri pripovedujejo polomljeni fantje v izolski bolnišnici. Po drugi strani se v mestih, ki niso bila zgrajena za takšen promet, kakršnega imamo, duši mo od avtomobilov, ki pešce zrinjajo s pločnikov, kjer ima njegovo veličanstvo avto pred nost pred ljudmi, tako da je bivanje v mestu in naseljih ob njem povsem nevzdržno. KAKO JE BILO NEKOČ? Najprej so bili samo pešci. Pred kakimi petimi tisočletji so izumili kolo. luihko so naredili voz. Z nastankom prvih naselij je povezana tudi zgodovina cest, ulic in poti. V starem veku so se po cestah gibali pešci, konjeniki in vprežm vozila. Mestne ulice so bile namenja ne predvsem pešcem. Ulice in trgi imajo v strukturi mesta poseben pomen. Podoba mest nih ulic se skozi ves srednji vek ni bistveno spremenila. Na ulicah in trgih so se ljudje srečevali, zabavali, trgovali. Prav ulica je tisti del, ki daje vsakemu mestu utrip in po katerem se mesta med seboj razlikujejo. 7m začetek avtomobilizma lahko štejemo leto 1886, ko je Nemec Gottlieb Daimler naredil pr vi avto z bencinskim motorjem z notranjim izr gorevanjem. Prvo avtomobilsko tovarno je ustanovil Henry Ford, leta 1896 pa izdelal svoj prvi avtomobil. K hitremu razyoju avtomobiliz ma je prispevala še iznajdba in uporaba gumijaste pnevmatike. Začetek avtomobilizma pomeni tudi začetek problemov in tegob, ki jih povzroča ta tako koristen izum. Ceste in ulice, ki so jih poznali prej, so zadoščale le za kratek čas, motorni promet pa je terjal drugačne prometne površine. Te so doživele razavet zlasti po drugi svetovni vojni. Graditelji so ustregli potrebam modeme prometne dobe, niso pa rešili vseh problemov. IZOLSKA VRATA OD ROMANIKE DO KLASICIZMA Gombač Tanja KLASICIZEM IN 20. STOL. Ob koncu 18.st. je zacvetel tip portona ali preprostejšega portala z mogočno trikotno zaključeno preklado. Njegova oblika je klasicistična, v nekem pogledu pa celo povezana z grobo shemo romanskega portala z ravno preklado. Preklada z rahlim trikotnim zaključkom v shematizirani obliki nakazuje najbolj pogosto, za tiste čase skorajdo modno obliko vhoda na dvor ali v hišo. To je bilo pogosteje izraženo v kmečkih okoljih, medtem, ko seje v mestih začela pojavljati fasadna plastika, ki je oponašala umilila: ìlaja GAXULS Avtomobil je vzel prostor otrokom, sprehajalcem, zelenicam in s tem tudi družabnosti, ki bi jo še kako potre bovali. Mi pa nič. Ne mi ne naši zadolženi za to, čemur se strokovno reče umirjanje prometa in kar preprosto pomeni, da v kraju, kjer prebivamo promet uredijo tako, da bo meri našega mesta in njegovih ljudi. Kadar gre za promet ima Izola kaj kisel nasmeh. POZNATE TE AKCIJE? ČASTNA IZJAVA VOZNIKA ... Vem, da lahko tudi sam prispevam k temu, da bodo naše ceste varnejše in prijaznejše. Za to sem pripravljen nekaj storiti. Najmanj, kar lahko naredim je to, da sem vsakokrat, ko sedem za volan, trezen, da si pripnem varnostni pas, prižgem luči in svojo hitrost prilagodim razmeram na cesti. Z drobnimi pozornostmi, kijih izkažem soudeležencem v prometu, pa lahko prispevam nekaj tudi k boljšemu in varnejšemu počutju nas vseh. Tudi v okolju, v katerem živim in delam, bom v okviru možnosti, ki mi jih daje moj družbeni per ložaj, spodbujal aktivnosti za večjo varnost prometa. Izjavo, ki jo je pripravil Svet za preventivo, lahko podpišete na AMZS v Serminu OTROK V AVTU Posebno poglavje je pri obravnavi poškodb nezavarovan otrok kot potnik v avtu. Dojenčke, ki so v avtu položeni na zadnji sedež, že pri lažjem zaviranju lahko vrže naprej ali vstran in se pri tem lahko poškodujejo, predvsem po glavi. Nevarno je tudi, če otroci zaradi boljšega opazovanja vožnje stojijo za voznikom ali celo na zadnjem sedežu, od koder mahajo avtomobilom, ki vozijo za njimi. Nedvomno je za dojenčke in majhne otroke najbolj varen dodatni sedež z varnostnimi pasovi. Pri nakupu takega sedeža moramo biti previdni, da ne kupimo tistega, kije na trgu najcenejši. Nedvomno je jasno, da otroci ne smejo sedeti na sedežu poleg voznika, saj tudi običajni varnostni pas ne koristi, temveč je lahko celo nevaren. oBOc^SUr' 27 AKCIJA MLADI VOZNIK s katero se Svet za preventivo vključuje v mednarodno akcijo mladih voznikov. Mladim, rojenim po letu 1968 in imajo izpit B kategorije ponujajo vprašalnik, s katerim se lahko prijavi na posebno tekmovanje (test, spretnostna vožnja in simulacija vožnje v slabih vremenskih pogojih). Čas prijave je do 15. aprila. Prijavnica je v Mandraču. DIRKAČI, IZKAŽITE SE ! Velika noč bo letos v znamenju jadralcev. San Simon je poln Avstrijcev, prihod na veliko izolsko regato najavljajo še Čehi in Madžari. Če jih bo prišlo prav veliko bo organizator (Burja Izola) moral zaprositi sosednjo Italijo, da dovoli uporabo dela njenega morja za izvedbo tako množičnega tekmovanja. V Kopru očitno lažje najdejo zakonske podlage za posamezne ukrepe. Medtem ko je izolska komisija za promet sklenila, da za postavitev hitrostnih ovir na cestišča v starem delu mesta ni zakonske podlage, so v Kopru le-le že kupili. V Izoli tudi nismo izsledili Sveta za preventivo v cestnem prometu. Očitno nimamo nobenih težav s lem v zvezi ali pa drži trditev, da bi morali nekatere vladne može prisilno naseliti v starem delu mesta, da bi videli, kaj se tam dogaja. Po prvoligaškem nogometnem derbiju Belvedur Izola: Koper bo v Portorožu še skupna Rumeno modra in modra noč. Igrali bodo faraoni, ni pa znano, če bodo imeli izolski in koprski navijači prost vstop s petardami in transparenti. Da stare tradicije propadajo priča tudi informacija, da je predsednik piranskega izvršnega sveta ponudil izolskemu predsedniku skupščine, da bi ob koncu mandata podpisala mirovno pogodbo med Izolo in Piranom. Pričakujemo, da bo zavod za spomeniško varstvo protestiral in ne bo dal soglasja za takšno skrunitev kulturno zgodovinskega dogodka. Manziolijeva palača je še naprej lepo zakrita z gradbenim odrom, čeprav so gradbinci in spomeničarji že zdavnaj odšli. Sosedje sprašujejo, če so zdaj tudi vse smeti, ki se nabirajo pod odrom, pod spomeniško zaščito. ALKOHOL ZA VOLANOM Telo je sposobno razgraditi 7-8 g etanola na uro. Če bi popili vsako uro slab kozarec (l dl) rdečega vina, se koncentracija alkohola v krvi ne bi bistveno spreminjala. Bolj pospešeno pitje pa vodi k povišanju koncentracije. Ce imamo v telesu resorbiranega veliko alkohola, nam k hitremu treznjenju ne pomaga močna kava. Telo počasi opravlja delo razstrupljevanja. Da izloči iz telesa toliko alkohola (80g), kot ga je v I litru rdečega vina, je potrebno skoraj deset ur. Pivo Vino Žganje (5,3vol%) 0,51 (IOvol%) 0,21 (40vol%) 0,051 26 ml alkoh. 20 ml alkoh. 20 ml alkoh. 21 g alkoh. 16 g alkoh. 16 g alkoh. LIjHZ >§ 6. del konec klasične motive. Pri delu so mojstri pričeli uporabljati pripomočke, kot so šablone, standardizirane forme ipd., kar nakazuje prehod k vedno bolj industrijskemu načinu dela. V delih Izole, ki so nastali ali bili prenavljani ob prehodu in na začetku 20. stoletja, je že možno najti identične — serijske in kovaške izdelke (cela vrata, samo leseni deli ali samo kovinske vratne mreže). ZAKLJUČEK V novejši arhitekturi zadnjih desetletij ni zaznati posebej izstopajočih pozitivnih tendenc razen morda iz nekaj posameznih izdelkov. Pohvalna je težnja po vrnitvi lesa in plemenitejših oblik v proces obnavljanja starega mestnega jedra. To je pomemben dejavnik kulturne kontinuitete mediteranskega prostora. mmm . H (TF) Očitno imajo tudi povzročitelji skrbi bioritem, saj si drugače ne moremo razložiti njihovo neaktivnost v minulem tednu. Seveda pa so tudi taki lumpi, ki ne poznajo počitka. Praljudje v kamnolomu Delavec SGP Primorje je na postajo sporočil, da so mu neznanci poškodovali delovni stroj. Na buldožerju so mu objestneži razbili vsa štiri stekla na buldožerju. V kolikor bo april deževen, je škoda zelo velika. Ni uspelo Prvega aprila ni uspela šala D.L in D. J. Iz trgovine Jestvina v Gregorčičevi sta hotela odnesti nekoliko suhomesnatih dobrot in dve steklenici uvoženega viskija. Policisti so ju zalotili na kraju samem in ju napotili na ustrezne institucije. Pravne, seveda. Pokvarjena mularija Dva mladoletnika sta 2.4. zahrbtno napadla F.S. pri Svetilniku. Niti najmanj nežno sta ga položila na tla ter mu odvzela denarnico in cigarete ter pospešeno odbrzela med počitniške hišice. 'la podobne podvige jima očitno še manjka izkušenj, saj so ju še isti dan prijeli. Prehiter in nezadovoljen Voznik B.N. iz Kopra je s hitrostjo nekoliko pretiraval in to se mu je maščevalo. Po nezgodi je bil odpeljan v bolnišnico na pregled, po katerem je bil odpuščen. Na parkirišču pred bolnišnico pa se ga je polotilo še nezadovoljstvo in jeza. S kamnom se spravil nad javno razsvetljavo in uničil dve nič krivi svetilki. Tudi njega so napotili k ustreznim pravnim organom. Sicer pa je minuli teden na območju občine dvakrat zagorelo. Prvič so zagorele saje v dimniku v Muzčevi ulici, ker jih lastnik ni počistil, drugič pa se je vnel travnik na Šaredu. V obeh primerih so uspešno posreàmli poklicni gasilci iz Kopra. J icjLf - u;l\ KONCERTI MILJE: 10 aprila koncert skupine ARESTED DEVEIOPEMENT GALERIJE ALGA: Do 14. aprila si lahko ogledate dela učencev OŠ Dante Aligheri iz Izola INSULA: Na ogled je prodajna razstava oljnih slik, grafik in akvarelov različnih avtorjev. Hotel Marina: Dne 13.4. ob 19.00 uri otvoritev razstave slik Mihe Renka NOVE GNJIGE Zavod RS za šolstvo in šport je izdal publikacijo z naslovom NA KRILIH DOMIŠLJIJE, ki stajo napisali Renata Srebot in Kristina Menih Knjižica je namenjena staršem, vzgojiteljem in učiteljem, z njo pa naj bi si pomagali pri delu z otroki, zlasti kadar jih želijo z domišljiskimi potovanji sprostiti in jih spodbuditi k sanjarjenju. Teksti so primerni za otroke od 5. razreda OŠ, napisani pa so v preprostem, a sugestivnem jeziku, ki bo v prijetno obogatitev tako odraslemu bralcu -pripovedovalcu kot otrokom, ki jim bodo prisluhnili. Knjigo so predstavili v petek zvečer v Kulturnem domu v Izoli. KNJIŽNICA NOVE KNJIGE V IZOLSKI KNJIŽNICI VERSTVO Calvocoresst Peter: Kdo je kdo v bibliji DRUŽBENE VEDE Ferfila Bogomil: Sionizem in Izrael MEDICINA-TEHNIKA SEMINAR o delu z mladostniki: Zloraba drog Bergant Srečko: Z morjem v sebi Jurše Milan: Mednarodni marketing Brodič Darko: Novell NetWare UMETNOST-ŠPORT Weston Madeline: tradicionalno angleško pletenje Stritar Andrej: lil izletov po slovenskih gorah Deržaj Matjaž: Planinski pozdrav Prešeren v upodobitvah JEZIKOSLOVJE Pirkmajer Aleksandra Vesna: Latinščina za vsakogar LEPOSLOVJE Pešič Stevan: Tibetanci OB srebrni reki: kratka proza argentinskih Slovencev Papež France: zapisi iz zdomstva ZEMLJEPIS-BIOGRAFIJA-ZGODOVINA Jugovzhodna Azija, Avstralija, Oceanija, Antarktika Sitar Sandi: Jožef Stefan: pesnik in fizik: ob stoletnici smrti Prunk Janko: Slovenski narodni vzpon ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO Marčič Nada: Matematika Strnad Janez: Prostor in čas Goscinny Rene: Asterix, prva prigoda KINO KINO ZVEZDA IZOLA 9. in 10.4. Ljubezen in strast ob 18. in 20. uri 11. in 12.4. ZRELO IV ob 18. in 20. uri 13. in 14.4. KOBILICA ob 18. in 20. uri MODELARSTVO RAZSTAVA LETALSKIH IN DRUGIH MODELOV V zvezi z, razstavo modelov vabijo vse avtorje oziroma lastnime letalskih, ladijskih ali drugih modelov, da se oglasijo v petek 16.4. ob 18. uri v pritličju Gostinske šole, da se podrobneje pomenijo o organizaciji razstave. NOGOMETNA POMLAD Nogometaši Belvedur Izole presenečajo. Po bledih igrah ob koncu jesenskega dela tekmovanja, po neurejenih razmerah v klubu in govoricah, da bo klub zapustil sponzor, so v spomladanskem delu prvenstva kot prerojeni. S točko, osvojeno proti močni Cosmos Ljubljani so se celo otresli dna prvenstvene lestvice in imajo že dve točki naskoka pred najbolj ogroženimi. Poleg rezultatskih uspehov pa razveseljuje tudi vse boljša igra nekaterih posameznikov, ki so bili do nedavnega v hudi krizi. To še posebej velja za Rudonjo, podsi pa se vrača tudi Gregorič, ki je v Ljubljani dosegel pravi evrogol in zagotovil točko, ki je že šesta v tem delu prvenstva. V torek so izolani odigrali še prijateljsko tekmo z ekipo Sarajeva, ki seje po velikih težavah prebila iz obleganega mesta. Tekma je imela humanitarni namen, saj je bila celotna vstopnina namenjena žrtvam vojne v BIH, žal pa si je srečanje ogledalo izredno malo gledalcev, saj je bila reklama za tekmo skromna. To je predvsem posledica tega, da organizator do zadnega dne ni vedel, kdaj se bodo gostje iz Sarajeva sploh lahko prebili do Izole, malo skozi sovražnikove obroče, malo pa mimo slovenskih obmejnih organov. S Sarajevčani je prišel tudi njihov znani trener Pirič, ob njem pa je bil še selektor reprezentance BIH, nekdanji kapetan Jugoslovanske no- j gometne reprezentance, Ferhatovič, ki je veliko pomagal pri tej odisejadi nogometašev-borcev iz obleganega mesta. Rezultat tekme je v tem primeru še najmanj pomemben, lahko pa povemo, da so bili Izolani v dru- ; gem delu srečanja, ko so zaigrali najboljši, enakovredni j nekdaj renomiranim gostom in končali tekmo z rezulta- j tom 3:3. Že v soboto pa se obeta pravi spektakel, saj bo na vrsti tradicionalni obalni derbi. V Izolo prihajajo nogometaši Kopra, ki so trenutno uvrščeni pred Izolani. To bo zagotovo lepa tekma starih znancev z igrišča, pa tudi lep spopad dveh dobrih trenerjev: Milutinoviča in Šuš-ka. Oba znata dobro motivirati igralce za igro, pripravljajo se tudi navijači in če ne bo nepotrebnih izgredov se obeta zares prijetno sobotno popoldne. Nogometaši ga bodo zaokrožili s skupno zabavo v Portorožu, kar je dogodek, kot si ga še pred leti ne bi mogli niti zamisliti. Ni kaj, v nogomet so prišli časi pravega profesionalizma. ENI KONČUJEJO DRUGI ZAČENJAJO Medtem ko večina ligašev končuje prvenstvene tekme (z izjemo nogometašev) pa se prava jadralna sezona šele začenja. Izolski jadralci v razredu Evropa so se prejšnji konec tedna udeležili kriterijske regate na Ptujskem jezeru. To je bila prva od predvidenih petih kriterijskih regat za uvrstitev v državno reprezentanco, od šestih izolskih tekmovalcev pa so se kar vsi uvrstili med de: sterico najboljših. Še najuspešnejša je bila Vesna Dekleva (Olimpie), ki je bila skupno druga. Najboljša s te kriterijske regate (Brčin-Jadro Koper in Dekleva-Olimpie) te dni že tekmujeta v Monfal-conu na Mediteranskem prvenstvu, kjer Brčin brani naslov mediteranskega prvaka, ki ga je lani osvojil na prvenstvu v Izoli. Sicer pa bo ta konec tedna spet zelo živahen, saj bo v izolskem zalivu močna regata za Spomladanski pokal, kije hkrati kriterijska regata za razreda Evropa in 470. Na njej bodo sodelovali vsi najboljši slovenski jadralci v teh razredih, nastopili pa bodo tudi tekmovalci iz drugih držav med katerimi bo zagotovo največ Avstrijcev, ki se že nekaj dni pripravljajo v izolskem zalivu. Organizator JK Burja bo 1 istočasno pripravil tudi regato za razreda laser in 420. V sosednjem, portoroškem zalivu pa bodo na svoji prvi kriterijski regati tekmovali jadralci v razredu Optimist. Tudi od tam lahko pričakujemo dobre vesti, saj so izkušeni izolski jadralci v tem razredu trenutno najmočnejši v državi. Skratka, če se boste v petek, soboto ali nedeljo odpravili na sprehod, pojdite tudi do obale. Imeli boste kaj videti. PROGRAM: NOGOMET SOBOTA, IO. april B.IZOLA : NK KOPER JADRANJE PETEK-NEDELJA 9.4.-11.4. Spring Cup Izola 93 Europa, 470,420, Laser j f&\ ČERNELIČA VS*K pap a p.oo it n Ok sreità stmt ptpt/it, Seittt ti P.00 it /2.00 Ptitfjt itprft Ul >»•>'(•'r><5V Ji' v brtoW.v IJUtMjtv »»krt luuiV.; KUZMANOVA ŠAGRA Nekoč je živel en mož, ki seje pisal Kuzma. Stanoval je na Nožedu. Rekel je, da bi naredili neko šagro en dan po veliki noči. Ta šagra je bila prva pomladanska šagra v polni luni. Ta je bila Kuzmanova šagra po njegovem priimku. Fantje so na vasi zagradili plesišče na prostem. Za muziko so imeli godbo na pihala. Vsako leto se je zbralo veliko ljudi. Pijačo so prodajale privatne osmice. Ples je bil do polnoči. Ta šagra je trajala dva dni: ponedeljek in torek. Po drugi svetovni vojni seje praznovalo Kuzmovo za veliko noč in drugi dan. V letu 1958 se je šagra prekinila. Zaradi izselitve mladih v večja mesta in v tujino. Na vasi je ostalo samo nekaj starih. Upajmo, da bo ta šagra zopet oživela. Po pripovedovanju Marije Bonin pripravil Kristjan Bonin VELIKONOČNO PRAZNOVANJE V KORTAH Da bo nase sodelovanje preprostejše BANKA NA DOMU JTQ splošna banka koper V Kortah so nekoč praznovali Veliko noč tako, da so na Nožedu priredili plese - šagro. Za glasbo so poskrbeli godci iz Kort ali Pirana. Plesali so razne plese: sette passi, šaltin. Na Nožedu takrat ni bilo gostilne, zato so za to poskrbeli Boninčani s svojo osmico. Kolačarka iz Kortine je prodajala slastne kolače in kremšnite posute s sladkoijem. Na Nožedu niso na ta dan samo plesali. Zbirali so se tudi zato, da so se naklepetali, nasmejali, najedli in napicali jajc. Letos bo po dolgem času spet oživela šagra na Nožedu in sicer v ponedeljek, 12.4., ko ste vsi vabljeni. Pričetek je ob 16.uri. Barbara Panger TUDI ČAS JE DENAR, A LE CE GA ZAUPATE PRAVI BANKI Že veste, da lahko položnice plačujete kar od doma? Tudi čekovne blankete in pokojninski odrezek lahko naročite domov. C.e ste na tesnem s časom (le kdo danes ni) ali Vam je pot na banko od rok, se obisku izognite. Izpolniti morate le obrazec BANKA NA DOMU, da lahko v vašem imenu in za vaš račun poravnamo Vaše obveznosti s položnicami, Vam pošljemo domov čekovne blankete ali odrezek od pokojnine. Obrazci za storitve BANKA NA DOMU vas čakajo na vseh poslovnih enotah Splošne banke Koper. VELIKONOČNE K< OJ R1 n E mmmm PICANJEJAJC Velika noč je velik krščanski praznik. Za veliko noč so bili vsi živahni in veseli. Otroci pa so se igrali običajno igro za veliko noč picanje jajc . Picanje jajc so se otroci igrali po velikonočnem kosilu. Otroci so se zbrali na travniku. S seboj so prinesli kuhana jajca in kovance. Otrok je bilo v eni igri največ 12. Postavili so jajce na tla in se od njega oddaljili 3 ali 4 korake. Nato pa ciljali jajce s kovancem. S kovancem je bilo težko zadeti jajce. Zato je tisti, kije jajce zadel tako, daje kovanec ostal v kuhanem jajcu, (je) za nagrado dobil jajce. Pri tej igri so se otroci zelo zabavali. Zvečer, ko so se otroci vrnili domov, so pojedli kos pince in spili lonec kafeta in šli spat. Po pripovedovanju Emila Kleva,Maijaž Kleva BARVANJE JAJC S ČEBULO - Surovo jajce ovlažimo, da se čebulin olupek bolj drži jajc. -Preden zavijemo jajce v čebulino lupino, damo na jajce zelen list regrada, petetšilja ali kake druge rastline. - Tako ovito jajce damo v čisto nogavico. - Nato damo nogavico z jajcem kuhati 10 minut. Če damo manj olupkov, je jajce svetlejše, če pa damo več olupkov, je jajce temnejše barve. Na koncu podrgemo jajce s koščkom slanine. Lepo se bodo svetila in pokvarila se ne bodo tako hitro. Dean Mejak Komne 66310 l20tA TIL 066/68-761 66310 IZOLA, Ljubljanska 24, Tel.: 066/61-403 stri PTT’s N()T DEAD je rubrika v kateri objavljamo vaša pisma, mnenja, odgovore na posamezne članke v MANDRAČU ali kaj drugega, širši javnosti pomembnega. Po sklepu časopisnega sveta in uredniškega odbora objavljamo članke dolge do 40 tipkanih vrstic. Pisma morzyo biti podpisa na z naslovom avtorja. Nepodpisanih pisem ne objavljamo, prav tako ne objavljamo tistih pisem, ki so po vsebini v nasprotju z zakonom o tisku, novinarskim kodeksom, so žaljiva ali za širšo jav nost nezanimiva. Pisem in fotografij, objavljenih na tej strani ne honoriramo in ne vračamo. MINIANKETA BOG: Kaj najraje berete, če sploh še kaj berete, dragi moji Slovenci, seveda poleg Slovenca, ki sem ga lastoročno blagoslovil s svojo levo roko... SLOVENC: Beremo, beremo, paše kako, to je pri nas nacionalni hobi (da lahko potem bolj produktivno ogovarjamo)... beremo od Jutra do Večera, pa še za ponoči Kaj vročega ostane! BOG: Kaj pa novi v nebo (pred moj prag) povzdignjeni časnik Republika? SLOVENC: I kaj bi to! Ce smo še do včeraj lahko prebavljali (brez zastrupitve) Komuniste, Naše tovariše, Fronte, preddemokratično Demokracijo in ostalo bomo pa ja prežvečili tudi Republikol BOG: Veseli me, dragi moji Slovenci kremeniti, da ste vsak dan bolj razgledani in manj zabiti, nikomur se ne pustite nategniti. Se vedno pa se mi zdi, da najbolj čislate Delo! SLOVENC: To je pa 100% res, samo tega še ne vemo ali bi raje imeli vsak dan ali samo ob sobotah, veste Delo ni zastonj! Slovenci pa imamo tako malo časa, ker moramo fušati, da preživimo! BOG: kar brez skrbi bodite. Tisti srečneži, ki pridejo k meni v nebesa - bodo vsi odrešeni Dela ( tudi ob sobotah ), imeli pa bodo na razpolago Družino, Ognjišče in Dom ( revija za pravoverne, ki jo pravkar tiskamo v nebesih). G. S. 53 \ Hotel DELFIN Tomažičeva 10, Izola tel.(066)63-552 int.392 Potrebujete nove osebne dokumente, vizitke, reklamne fotografije,... Vrhunske barvne fotografije izdelamo v eni uri. Seveda pa znamo poskrbeti tudi za vaše fotografske spomine. S sodobno tehniko smo boljši. ESEJCEK O NASILJU V KULTURI OZ. O NASILJU NAD KULTURO Kultura jc vočno lačna in nenasitna mrha. Povprašajte o tem politike (tudi na našem kulturnem travniku, v naši kulturni deželi, ki jc nasploh vse oh in ah do grla kulturna, sc pase zajetna čreda okroglih kulturnih politikov in njihovih podrepnikov), pa boste takoj videli v katerem grmu tiči zajec, zajček glodalčck bo verjetno v kratkem postal nova kulturna maskota slovenske dežele. Gotovo se boste vprašali: zakaj le? Predvsem zato, ker ne troši proračunskega tolarja, ne boji sc politikov, niti kulturnih politikov, ki jim kot za .šalo slalomira med nogami, a ker jc tako hiter ga še brcniti ne morejo, vedno sc znajde tam, kjer ga najmanj pričakujejo, zato mu tudi nikoli ne prirejajo sejmov in tiskovnih konferenc. Ima pa zajec eno negativno lastnost; namreč ko nima dovolj hrane za glodanje postane nasilen in pogloda vse, kar mu pride pod smrček, tedaj tudi politikom hodi v zelje. Želodec torej tudi pri zajčku, temu poduhovljenemu bitju naše dobe, kroji dnevno politiko. Ker zajček dobro ve kaj jc lakota sc najbolj ogiba šol in knjižnic (tam dobi samo suhe skorje), poredkoma obišče kakšen muzej ali galerijo (tam dobi kakšen korenček), najraje pa pokuka v kakšen pokrajinski arhiv ali zavod za spomeniško varstvo (tam dobi cel menu sveže zelenjave, pa še soli mu dajo na rep). Politiki (tisti ta pravi 7. brki) mu to dovoljujejo toliko časa, dokler njihova malha ni preveč ogrožena. Ko pa ugotovijo, da sc jc našemu glodalcu apetit podvojil, pošljejo nadenj lovce (tajne državne agente, ki sc v nizkih škornjih plazijo po visokem grmovju) in posebej izurjene pse vohljače, ki svoje delo opravljajo za prav tako mastne državne denarce. Kaj torej preostane našemu kulturnemu glodalcu. Po eni strani mu je jasno, da kmalu ne bo imel več ničesar za glodanje, saj jc celo lubje postalo ekološko oporečeno; če postane nasilen ga čaka odstrel ali v najboljšem primeru pregon in odvzem zajčje (kulturniške) identitete. V druge državne službe ga ne sprejmejo, ker imajo tam že itak vsepovsod cela krdela drugih sestradanih živali in si ne želijo nakopati na glavo še dolgouhccv. Zajec tedaj sam v sebi zakolne: dosi mam te kurčcvc kulture, ki mi še korenje odreka, travo pa ne bom jedel, si misli, saj je že tako rezervirana za naše umne politike, ki se vsak dan pridno pasejo a jim možganske celice slabo rasejo. Kdo jc že rekel: kultura narodu, meni pa korenje. Seveda, to jc bil naš zajec, nekdaj brezskrbni sprehajalec, danes pa uboga reva, duhamomi naš spremljevalec. Angelo Monstruoso MANDRAČ JF. TEDNIK KS OBČINE IZOI,A 7Jot lik: C K A KUT d m. / N rim: Veliki trg 1. lata Odpororii irrdiik: D. Malej / Urtdižki odbor: Nera Taje, Vlado Ostro rita, Giarfraako Stljaa, Mirja« Mižeiif, Nataša Bei® Jelafil, Aadrej Širaeajak, Daaio Markočič I f'redwtvo: I ara Domio, Komai Upy at, loma! ftrhga Prtds. čas. sreta: Zorka Sosič Obbkor uje: Darorii Marc Elektroasla obdelata GRAFFIT dno. I Tli: Tak aru Piru Ota: 9 SIT, pròli tarai mesecer 500 SIT, za 12 mesetti 900 SIT Naklada 6000 rndor ČESTITAMO ZA GOD! BERTL 8.4. LJUBO 9.4. FELIKS 10.4. STANKO 11.4. JULIJ 12.4. ERVIN 13.4. DUNJA 14.4 Kemična sredstva za uničevanje rastlinskih škodljivcev dokaj onesnažujejo okolje. Večletna prizadevanja strokovnjakov so rodila uspehe in kemična sredstva nadomestila z naravnimi. Danes poznamo že kar lepo število naravnih sredstev za zatiranje različnih rastlinskih zajedalcev. Sredstva iz rastlin, ki vsebujejo kremenčkovo kislino, poveča jo odpornost celičnih sten. Skozi tako utijene celične stene spore zajedalskih gliv veliko težje prodrejo (tako učinkuje na primer pripravek iz preslice).Dišeča eterična olja nekaterih rastlin odganjajo škodljivce oziroma jih tako zmedejo (tako učinkuje na primer sivka), da svojih gostiteljev ne najdejo. Če sveže natrgane paradižnikove liste položimo na prst med zelje, korenje in čebulo, ta vonj zeljne, korenjeve in čebulne muhe tako zmede, da ne najdejo gostiteljev na katere odlagajo jajčeca. Ker je april znan po svojem muhastem in nestanovitnem vremenu se nam tako v naslednjem tednu spet obeta nekaj padavin. Adriatic Zavarovanje plovil Z uporabo valutne klavzule, kar pomeni, da se zavarovana vrednost plovila določi v tuji valuti. Tako premija ( ki je lahko obročna ) kot tudi škode so plačljivi v tolarjih po srednjem oz. borznem ( odvisno od pogodbe ) tečaju na dan plačila oz. izplačila odškodnine. ADRIATIC vrši sklepanje zavarovanj preko svojih agencij širom po Sloveniji, med njimi je tudi Agencija 1BC Koper s sedežem v Kopru ( telefon št. 066 38—018, fax 066 38—017 ), ki je specializiram za pomorska zavarovanja ter poleg sklepanja vrši tuili oglede in cenitve škod. CENIK ZA LETNO ZAVAROVANJE vrsta plovil popolna i/.guha vsi riziki v odstotkih ixl zavarovalne vsote jadrnice 0,5% 1,5% ribiški in d rupi čolni 0,5% 1,6% tekmovalni veslaški čolni in jadrnice 1,5% 2,6% čolni brc/, motornega pogona 0.4% 1,2% motorni čolni gliserji in skuterji l največjo hitrostjo : do 6N.M./h 0,6% 1,7% do 12 N.M ./Ii 0,7% 2,2% nad 12 N.M./h ljO% 3,5% pedalini in sandolini 1,5% jadralne deske 1JH% 2,2% Premijski stavek se lahko zniža do 50% za čas mirovanja plovila v zaščiteni luki, marini ali na suhem. Klubi in društva imajo za svoje člane /0% popust, če je zavarovanih najmanj 20 plovil, 15% popust za zavarovanje do 40 plovil in 20% popust zxi zavarovanje nad40plovil. Plovila, ki se nahajajo v marinah, imajo še dotiate n 20% popust. Po posebnem dogovoru je možno zavarovanje plovil v najemu ( diarieTiranje ), posebej ko gre za večje število plovil, po mednarodnih cenah in pogojih. V primeru sklenitve dolgoročne pogodbe dajemo 5 % popust za pogodbe do 5 let in 10% popust za pogodbo do 10 let. Pri zavarovanju z. dolgoročnimi pogodbami se upošteva bonus mtdus sistem. Zavarovanje velja za slovensko in hrvaško morje ter italijanski Jadran. Po posebnem dogovoru je možno tudi zavarovati odgovornost lastnika ali pooblaščenega upravljalca plovnega objekta proti tretjim. PRIMORSKA HRANILNICA OBRESTNE MERE PRI POSLOVANJU Z OBČANI HRANILNE VLOGE_________________ avista - na vpogled vezava od 31 do 90 dni vezava nad 3 mesece vezava nad 6 mesecev vezava pad 12 rpesecev TEKOČI RAČUNI_____________ avista - na vpogled dovoljen limit na tekočem računu nedovoljen limit na tekočem računu ZIRO RAČUNI R t LETNO 60 %R R+2% R f 10% R+12% R+15% 60 %R R+20% R+35% LETNO 10,71% 20,80% 30,27% 32,64% 36,19% 10,71% 42,12% 59,88% pozitivna stanja 60 %R okvirni kredit na žiro računu R+20% KREDITIRANJE OBRTNE DEJAVNOSTI____________________ - kratkoročni krediti komitent hranilnice R+20% ostali R+23% - kreditiranje iz razpisanih sredstev pri SO Koper komitent hranilnice R+12,89 ostali R+15,29 10,71% 42,12% 42,12% 45,67% 33,70% 36,54% 0,84% 2,93% 2,93% 3,14% 2,42% 2,59% Revalorizacgska stopnja za mesec april znaša 1,40% (31 dni) oz, 10,43% (letna). 12 MESEČNO 0,84% 1,57% 2,20% 2,35% 2,57% 0,84% 2,93% 3,93% TEL. (066) 38-010 Poslovalnice Koper FERRARSKA 10 (Ogrlica) 'TEL. 38-035 GORJANOV TRG (Obrtni dom) TEL. 21-182 Poslovalnica Izola Pittonijeva 1 TEL. 65-354 Obrestne mere uporabljamo od1.04.1993. Pričeli smo z deviznim poslovanjem po pogodbi za Credilanstalt Nova banka d.d. Ljubljana. Posle opravljamo v poslovalnici na Gortanovem trgu v Kopru tel. 21 182