**?sasr Leto IX. »ev. 93.
T UoMItmi. v foreh 26. aprila 19ZJ.
cena Din r
Izhaja T»ak dao popoldne. Izvzemal nedelje In praznike, — Inserad do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji laserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,   reklame,   preklici   beseda   2.— Din,
Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.—~Din. za Inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Knailova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, 1. nadstropje. — Telefon 2034.
Velikonočno zatišje v Beogradu
Avdijenca ministrskega predsednika. — Ugibanja in kombinacije o izpopolnitvi vlade. — Govorice v novih volitvah.
— Beograd, 25. aprila, V Beogradu vlada radi velikonočnih praznikov popolno zatišje. Predsednik vlade g. Velja Vukičevič če Je včeraj in danes dopoldne mudil v ministrskem predsedništvu. Vsi poslanski klubi počivajo.
Včeraj popoldne se je ministrski predsednik Vukičevič nad dve uri mudil na dvoru. V pohncnili krogih se splošno domneva, da je Vukičevič od tej priliki poročal kralju o političnem položaju. Po svojem odhodu Iz dvora je bil Vukičevič zelo rezerviran. Na vprašanje novinarjev, ali se bo vlada v 'kratkem izpopolnila, je g. Vukičevič odvrnil, da to vprašanje sedaj še ni aktualno in da se to ne bo zgodilo tako kmalu kakor se splošno računa. Kljub temu pa se v poučenih krogih zatrjuje, da dela vprašanje izpopokiitve vlade ministrskemu predsedniku velike preglavice. G. Vukičevič se nahaja s svojo vlado brez Slovencev in Hrvatov v skrajno mučnem položaju. Proti pritegnitvi najmočnejše hrvatske in slovenske stranke k sodelovanju «a vladi pa se pojavlja odpor tako v vrstah radikalne Ka-
kor tudi demokratske stranke. Zato ni verjetno, da bi se položaj v bližnji bodočnosti v tej smeri spremenil. Po zatrdilu dobro informiranih krogov se bo izvršila izpopolnitev vlade na ta način, da bodo zasedli vakantne resore hrvatski poslanci radikalne odnosno demokratske stranke, dočim bo reprezentira! Slovence v vladi neparlamen-tarec kot mfrrister brez portfelja.
Z ozirom na napetost v obeh vladnih strankah je precej verjetno, da se bo izpopolnitev vlade zavlekla vse dotlej, dokler se ne razčisti situacija v radikalnem iti demokratskem klubu. Vukičevič se bo moral odločiti za to, ua katero skupino radikalne stranke se bo v bodoče naslonil. Nedvomno bi vstop Bože Maksimoviča v vlado na eui strani sicer zasigural g. Vuki-čeviču podporo radikalnega cen truma, imel pa bi za posledico razkol stranke in razcep Koalicije z demokratsko zajednico. V političnih krogih vlada skcraj brez izjeme prepričanje, da prizadevanja g VukiČeviča ne bodo uspela ter da tvorijo nove volitve edini izhod iz sedanjega položaja.
Volitve v Avstriji
Koroški Slovenci so si priborili dva mandata. — Napredovanje socijalnih demokratov. — V splošnem ostane položaj neizpre-
menjen.
Ljubljana, 25. aprila.
Včeraj *>o se vršile volitve v Avstriji. Volitve so bile dvojne iu sicer v prvi vrsti v novi narodni svet to je skupni avstrijski parlament, in dalje po večini tudi v deželne zbore.
Volitve imajo dvojni pomen, interesantne so prvič, ker so pokazale, kako se je od zadnjih volitev dalje razvilo politično razpoloženje avstrijskega prebivalstva. Izid volitev je tem pomembnejši, ker sta obe vodilni stranki, kr-ščansko-socijalDa in socijalno-demo-kratična, doslej skoro enako močni. V avstrijskem parlamentu zato nobena stranka ni imela absolutne večine, in je bilo treba poseči po sistemu koalicijske vlade, ki je sicer dandanes v Evropi nekaj zelo običajnega. Ali koalicija v Avstriji je bila precej neprirodna, zakaj družila je stranki, ki si v mnogih r>zirih močno nasprotujeta. Krščanski socijalci in velenemci, ki so stopili v koalicijo, pred stavi jajo stare nasprotnike v državi; na eni strani klerikalci, ki družijo v svojih vrstah klerikalno orijentirano kmetsko prebivalstvo in prav tako orijentirano delavstvo ter meščanstvo po mestih, na drugi strani stari svobodomiselni liberalci, ki so hkrati orijentirani velenemško in najbolj vneto zagovarjajo združitev z Nemčijo. V teh vrstah se kažejo deloma tudi monarhistična stremljenja.
Obstoječa koalicija se je držala dosti trdno zato se ni čuditi, da je šla tudi v nove volitve v sklenjeni vrsti, smatrajoč seveda socijalne demokrate za opasnega skupnega nasprotnika. V tem nasprotju se je vršil poglavitni boj. Socijalisti niso sklepali volilnih kompromisov in volilnih koalicij, zato so mogli dobiti točno sliko, kolika je njihova politična moč v državi.
Volitve v tem pogledu niso prinesle posebnih sprememb ali celo presenečenj. Pred nedavnim so S£ vršile volitve v lokalne zastope na Salzburškem in tam se je pokazalo, da so socijalisti v mestih, da pa so prej nazadovali nego napredovali v kmetskih volilnih o-krožjih. Kakor je bilo pričakovati, klerikalci in njihovi zavezniki niso mogli iztrgati socijalistom večine na Dunaju in v drugih mestih. Socijalisti so na račun meščanskih strank močno napredovali.
Za nas imajo avstrijske volitve prav poseben interes na Koroškem. V Bur-genlandu Hrvatje niso nastopili samostojno, marveč skupaj z drugimi strankami, ki so jim prepustile mandate v svojih vrstah; prav tako tudi dunajski Cehi niso nastopili s svojimi posebnimi listami. Naši koroški rojaki pa so se hoteli v volitvah uveljaviti s svojo enotno listo. V splošno so nastopile stranke na Koroškem najbolj neenotno, zato je bilo pričakovati, da dosežejo koroški Slovenci to pot večji uspeh. Toda vse stranke so proti njirp enako sovražne in kar je posebno važno: celovški škof je javno nastopil zoper udeležbo slovenskih duhovnikov v politični borbi, kar je osobito važno, če pomislimo, da naši koroški rojaki spričo znanih nemških metod nimajo skoro nič druge inteligence razen duhovščine, Situacija.
v kakršni so se morali boriti naši rojaki onstran Karavank, ie težka in vsak u-speh pri volitvah, pa naj znaša kolikor-koli, ie uspeh.
— Celovec, 25. aprila. Pri včerajšnjih volitvah v državni zbor je bilo na Koroškem oddanih 170.502 veljavnih glasov. Od teh so dobili socijalni demokratje 62-566, Landbund 45.427. združena lista 45.318, Koroška slovenska stranka 9579 slasov, ljudski socijalni blok (narodnosocljalni disiden) ti) 5025, Ude 856 in komunisti 741 glasov. Potemtakem dobe socijalni demokratje 4, Lanbund 2 in združene meščanske stranke 2 mandata.
Istočasno so se vršile volitve v koroški deželni zbor. Volilna udeležba Ie znašala SO odstotkov. Socijalni demokratje so dobili 62.392 glasov, Landbund 45-530, združene meščanske stranke 44.823. slovenska stranka 9551, ljudski socijalni blok 5454, komunisti 1811 in Ude 673. Mandati so razdeljeni takole: Socijalni demokratje 16 (1 več), Landbund 12 (2 več), združene meščanske stranke 11, Slovenci 2 (izvoljena dr. Polianec in dr. Petek), ljudski socijalni blok 1. Slovenci so torej obdržali enako število glasov in tudi dosedanja dva mandata, kar je tem večji uspeh, ker so se morah boriti proti strnjeni fronti nasprotnikov.
— Graz. 25. aprila. Na Gradiščanskem so razdeljeni mandati takole: združene meščanske stranke 14, socijalni demokratje 13, Landbund 5.
— Dunaj, 25. aprila. Volitve so potekle po vsej državi mirno in brez incidentov. Volilna udeležba ie bfla razmeroma zelo velika in znaša povprečno 80 do 90 odstotkov. Posebno živahen ie bil volilni boj na Dunaju, kjer so vse stranke razvijale živahno agitacijo. Izvoljeni so vsi prominentni politiki ter tudi vsi člani sedanje vlade, med drugimi tudi poljedelski minister dr. Thaler, kf doslej ni bil poslanec Glasom službenih podatkov je bilo pn prvi volitvi razdeljenih 145 mandatov in sicer so dobili združena lista 76. socijalni demokratje 64 in Landbund 5. 12 mandatov se mora še razdeliti, dočim bo ostanek razdeljen pri drugi volitvi. Pn volitvah leta 1923. so dobili krščanski socijalisti pri prvih volitvah 75. socijalni demokratje pa 58 mandatov. Socijalni demokratje so na Dunaju doslej pridobili tri mandate.
V dunajskem deželnem zboru je ostal položaj popolnoma nespremenjen. Socijalni demokratje so dobili 78 mandatov kakor pri zadnjih volitvah, združene meščanske stranke pa 42. dočim so pri zadnjih volitvah dobil krščanski socijalci 4 in židie i mandat.
— Dunaj, 25. aprila. Po doslej znanih rezultatih se meščanske stranke niso dobro odrezale Tako na Dunaju, kakor na Avstrijskem in Štajerskem ie beležiti znaten porast socijalnih demokratov. Na Dunaju so izgubile meščanske stranke 3 mandate, ki so jih osvojili socijalni demokratie. Tudi na Trrolskem in Predarlskem so dobHi socijalni demokratie en mandat več kakor pa pri zadniih volitvah. Nazadovale so tako krščanska socijalna kakor velenemška m narodna sociialna stranka. Dočim ie Landbund v osta/lih deželah večinoma obdržal dosedanje število glasov, je dosegel na Ko.
Toškem nepričakovano velik uspeli. Po doslej znanih rezultatih dobi en mandat več.
— Linz, 25. aprila ob 11.45. Pri občinskih volitvah, ki so <et vršile istočasno z državnozborskiini volitvami, so dobili soci-iadni demokratje 33.837 glasov, združena lista (krščanski socijalisti, nemški nacijona-listi in narodni socijalisti) 30.192, komunisti 226. Dobili so socijalni demokratje 32 man-
datov (prej 30) in združena lista 2S (prej trideset).
— Innsbruck, 25. aprila- 18. volilni okraj: Tirolska. Oddanih glasov 172.6S9. Dobile so: združena lista 128.949, soc. demokratje 3S.7S8, Ude 3S38, Landbund 920. komunisti 194. Tri podeželske občine še manjkajo. Izvoljenih je 6 kandidatov združene liste in 2 socijalna demokrata.
Ljubljanska oblastna skupščina
Kratka in formalna seja. — Klerikalci hočejo odpraviti nedeljski počitek po trgovinah na deželi. — Taksa na harmonike.
Lafbllana, 25. aprila.
Današnja dopoldanska plenarna seja ljubljanske oblastne skupščino je bila kratka in zgolj formalnega značaja. Zbrani so bili vsi poslanci, razen štirih, in sicer posL Antona Sirole, Brnaca, dr. Ivo Česnika, Josipa Kaste-lica in Frana Kastelica, ki so svojo odsotnost opravičili. Zanimanja za sejo ni bilo. Klerikalci skušajo uvesti še nove takse in so uprizorili hkratu atako na nedeljski počitek po podeželskih trgovinah.
Predsednik dr. Marke Natlačen je ob 11.IO dopoldne otvoril sejo. Med pred se det veni m i poročili je omenil, da je skupščini predložen osnutek službene pragmatike za uradništro in nameščence oblastne skupščine. Ta osnutek od kazuje v razpravo octeeku za uredbo in druge predloge. Dalje je predlagal oblastni odbor, da naj se kraljevska vlada na podlagi zadevnega sklepa skupščino zaprosi za uzakonitev dopolnil k Členu 2 odnosno 10*2 zakona o oblastni in erezki samoupravi. Ta dopolnila se nanašajo na kontrolo, ki naj bi jo izvrševala oblastna skupščina nad srezko samoupravo, a ta nad občinsko upravo glede samoupravnih poslov Tudi ta predlog je bil odkazan odseku za uredbe in druge predloge.
Predsednik je nato precilal došle novo predloge in interpelacije. Razni poslanci so vložili 62 predlogov, ki se povečini nanašajo na gradnjo cest, vodovodov kakor tudi na druge sanitarne, socijalne in gospodarske zadeve. —
Posl. Ignac Sitar in tov. so vložili predlog, da se sedež sroikega glavarja prenese iz Laškega v Trbotvlje, dalje je bil vložen predlog nekega klerikalnega poslanca, da se uvede taksa na harmonike.
Posl. Ivan Colarič, župan iz Orehorca (SLS) je vložil predlog, s katerim zahteva, da odpravi v zakona določeni nedeljski počitek po trgovinah na deželi. Drugi predlagatelji zahtevajo, da se prične z gradnjo železnice št. Janž—Svnica in drugi zopet zahtevajo uveu-
bo zaščite kmeta pred lesnimi špekulanti.
Nato je predsednik zbornici sporočil, da 6ta ga načelnika odseka za javna dela in odseka za kmetijstvo naprosila, naj bi stavil z današnjega dnevnega reda poročili obeh odsekov. To upošteva in stavlja obe točki z dnevnega reda. Torek in sreda sta določena
za interna posvetovanja.  Oba dneva bodo
imeli svoje seje posamezni odseki, tako odsek za javna dela, za kmetijstvo, pravni, finančni odsek in drugi. V sredo bodo imeli eeje posamezni klubi, da pregledajo načrt sluibene pragmatike, kakor ga bo sprejel pravni odsek
Prihodnja plenarna seja se vrši v četrtek dne 28. t. m. ob 9. dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. poročila predsedstva, 2. poročilo odseka za uredbe (službena pragmatika in dopolnila glede kontrole samoupravnih teles), 3. poročila ostalih odsekov. Plenarne seje 6e bodo vršile v četrtek, petek in
soboto.
Ker je bil dnevni red današnje seje izčrpan, jo je predsednik ob 11.40 zaključil.
Pred poravnavo naSesa sporo z Italijo
Posredovanje francoskega in angleškega poslanika« — Italija mora popustiti. — Možnost apela na Društvo narodov.
— Beograd, 25. aprila. V soboto popoldne sta posetila zunanjega ministra francoski in ansleški poslanik ter ostala pri njem na daljši konierenci. Kakor se doznava iz poučenih krogov, sta oba poslanika v imenu svojih vlad ponovno izrazila željo, naj bi se med Beogradom in Rimom dosegel sporazum potom direktnih pogajanj. Pri tej priliki sta se informirala tudi o tem, kake zahteve stavi Jugoslavija in kakšne koncesije bi mogla Jugoslavija dovoliti Italiji, ako slednja pristane na revizijo tiranskega pakta. Zlasti pa sta se zanimala za to, na kaki bazi bi bila Jugoslavija pripravljena pričeti pogajanja.
V beogradskih merodajnih krogih prevladuje slejkoprej naziran?e. da po znanem komunikeju italijanske vlade, ki odklanja vsako diskusijo o dejanskem paktu, tudi pri najboljši volji Jugoslavije ne more
biit govora o kakih direktnih ^pogajanjih med Beogradom in Rimom. Vsekakor pa bi moral za eventualno nedaljevanje jedva pričetih razgovorov dati Rim prvo inicijativo. Splošno zadovoljnost pa vzbuja dejstvo, da je Anglija, ki je stala do nedavna pod vplivom italijanskih informacij popolnoma na strarni Italije, spremenila svoje staldšče in v Rimu že ponovno počrtala ju-goslovensko tezo V diplomatskih krogih se splošno naglasa, da je Italija čim dalje bolj izolirana ter da se nahaja v skrajno mučnem položaju. Ce tudi je položaj še vedno zelo resen, se presoja v tukajšnjih krogih povsem mirno in hladno. Edino od Italije je sedaj odvisno, ali bo prišlo do mirne in sporazumne rešitve tega spora, ali pa bo morala Jugoslavija apelirati na Društvo narodov.
Radićev shod v Ptuju
— Ptuj, 25. aprila. Za včeraj je bilo napovedano zaupno zborovanje slovenskih radi-čevcev, na kalerem bi se imelo po Radičevih napovedih v »Domu« razčistiti razmerje med pucljevci in radičevci. Izgleda pa, da se je sloven. radičevcem, ki so nedavno poslali k Radič u v Zagreb posebno delegacijo, posrečilo pomiriti duhove tako, da do napovedanega obračunavanja ni prišlo. Ker pa je na včerajšnje zaupno zborovanje prišlo tako malo zaupnikov, da bi bilo zborovanje skrajno klaverno, so na povelje g. Radića, ki se je pripeljal a svojim spremstvom v državnem avtomobilu, pripustili k zborovanju vsakogar, kdor je hotel poslušati radičevske govornike. Navzoči so bili pristaš, vseh strank. Zborovanje je otvoril Stepan Radić z daljšim govorom, v katerem je razpravljal i>o svera i svačenK. O vladi je rekeL da sicer ni pravilno sestavljena, vendar pa je dobra. V finančnega ministra ima veliko zaupanje, najbolj simpatičen pa mu je zunanji minister Marinkovic. Govoreč o razmerju med Hrvati in Slovenci, je ostro napadal slovenske klerikalce in dr. Korošca, ki je padel Hrvatom v hrbet. Naglašal je, da morajo v bodoče Hrvati in Slovenci stopati v strnjenih vrstah ter zahtevati primemo zastopstvo v vladi. Za Radićem so govorili še nekateri drugi radičev-ski govorniki, na kar je bilo zborovanje, Id je poteklo popolnoma mimo in brez posebnega zanimanja, zaključeno.
KONFLIKT MED RADIĆEM IN NOVINARJI
— Zagreb, 25 aprila. Z ozirom ua nesramne napade Stepa na Radića in dr. Pre-davca na novinarje na zadnji seji tsagrebške oblastne skupščine, je zagrebška sekcija JNTT proglasila nad Radićem in radičevci sploh bojkot. Tudi vse ostale sekcije so ^e pridružile tej bojkotni akciji. Včeraj pa sta eg. Radić in Predavpc poslala zagrebški sekciji JNU daljše pismo, v katerem naglašata, da nista mislila vseb Listov« marveč samo one. ki pi-
šejo proti narodni samoupravi. Stepan Radić odklanja zahtevano zadoščenje, Češ da bi bilo predpredmetno, ker je bojkot že proglašen in se tudi že izvaja. Zagrebška sekcija JNU je pozvala gg. Radića in Predavca, naj imenujeta in točno navedeta vse liste in novinarje, na katere naj bi se nanašali njuni očitki, če tega ne storita, se bo bojkot Še bolj poostril in raztegnil na vso državo.
Jugoslavenski polet v Indijo
— Beograd, 25. aprila. Naša letalca inž. Tadija Sondermaver in poručnik Leonid Bajdak sta doslej absolvirala naslednje etape:
Zapustila sta Fariz v sredo ob 6.10 zju» ti a j in isti dan ob 3. popoldne dospela v Novi Sad.
Naslednji dan, v četrtek ob 7.25 zjutraj sta se dvignila v Novem Sadu in letela pre. ko Srbije, Bolgarije, evropske Turčije in Male Azije ter pristala v središču Sirije, na novem francoskem letališču v Beyrutu.
V petek zjutraj sta nadaljevala polet preko sirijske puščave, Mezopotamije, spodnje doline ob Evfratu, preko Bagdada in sta ob 4. popoldne prispela v Basoro. Odtod sta poslala naslednji brzojav:
— V treh dneh sva dospela iz Pariza v Basoro. Preletela sva 4500 km v 22 urah. 1800 km strašna puščava. Sprejemajo naju povsod najprisrčneje. Zdravje izvrstno. — Polna zaupanja pošiljava pozdrave svojim rodbinam.
V Basori sta se naša dva letalca zadrža* Ia v svrho odpočitka in danes zjutraj na« stopila polet proti Gjasku in Bombavu, da cbsolvirata poslednjo etapo. Letita dosled* no z brzino 200 km na uro in doslej nista imela niti najmanjšega defekta. Ker jo eta* pa zelo dolga, gotovo nekoliko pristaneta v Gjasku ali Karaču. prvem letališču na indijskem ozemlju*
Iz pestre ljubljanske kronike
Težke sanje vesele Rozalije. — Mojster Jakob je izgubil čevelj.
— Ti nesrečno, lahkoživo dekle, kaj je tebe zopet prineslo v .Ljubljano, Zakaj no* češ doma delati?
— Hm! Hm! Gospod nadzornik! Dolgo sem so bala priti v belo Ljubljanco, ker je bilo vedno v časopisih, kako preganjate nas, dobre deklice.
— No, in zakaj si sedaj prišla?
—. Ker listi nič več ne pišejo o nas, veselili . in izgubljenih deklicah, sem mislila, da se je ljubljanska policija poboljšala in da nas bo pustila pri miru.
— Samo sramoto nam delate. Tri tedne je bil mir. Vse smo pognali domov na veli* konočne piruhe. Sedaj pa se zopet vračate k nam, kakor lastovke.
— Kaj se ne smemo? Letamo od kraja v kraj in najlepše je v Ljubljani. Tako s<« «iejstt> in močni ti hlapci po trnu>. >kih in udmatskih hlevih. Ali jih ne smemo ljubiti?
— Ljubezen je res svobodna, dekle, toda vlaeuganje je prepovedano. Kaj si spet
iskala v hlevu hlapca Mihe? Pa pijana si bila. Pošljemo te za par let v Begunje.
— Ah, ljubi gospod, le tega ne, le *" Pegne nc. Saj nisem nič hudega napravila! Ali sem ko£a okradla? Ali sem koga ubila? Pa me vedno vlačite po zaporih. Jaz sem nedolžna. Pustite me na svobodo.
— Pet dni policijskega zapora in potem bomo govorili o Begunjah.
— Xas navadna dekleta tako hudo pre« ganjate, tisto precartano gospoda pa pu« stite, da uganja, kar hoče po hotelih.
— V to stvar, Rozalija, ne vtikaj nosu! Naša stvar je, da jih primemo.
— Tak tako! Seveda, imate gluha ušesa in zavezacn oči za lepe frajlice in vdove, ki so pod kožo prav tako rdeče, kakor me.
— Tiho, sicer te izročimo sodišču!
*
— I h! L"h! Kako me t\> tišči! Kje p* sem? Zopet na deski? Jcžeš Marija, kdaj so me pa spet sneli. Dvignila se je Roza. lija s svojega trdega ležišča, otipala ie trdo rtševinasto odejo ter sc prepričala, da je bil gornji dialog le v sanjah, trda realnost pa jo je poučila, da so i- — njo — dru= t^ače mlado in krepko Ko/alijo, zopet za* prli, ker so jo dobili pri hlapcu v nekem hlevu . . .
*
Nesrečni mojster Jakob jc togoteu in u< -jevoljen vrgel dreto in šilo v kot, ogrnil Je suknjič, iu odhitel med prijatelje k čaši crnoga dnini alinea. Povabil je prijatelje in ve>t-lili so sc ves dan pozno v noč. Prikolovnd i I je tudi do neke kavarne. Iz te so ga vrgli ven, ker je sitnaril in nadlegoval gosto. Priletel je kakor je bi! dolg in širok na ce*to. Tu je za trenutek obležal in skoraj zasmrč.il. Kmalu se je pa pobral in zdelo se mu je. da je doma. Sezul je en čevelj. Nato pa je v-t;i! in stisnil čevelj pod pazduho. Kolovrat i 1 >»• okrog. V polzavesti se mu je zazdelo, da nima na levi novi čevlja. Vrtel se je in u i iskal. Zaman. Ves zbegan je odšel na policijsko stražnico in potožil policijskemu nadzornika :
— Gospod nadzornik! Prosim Vas. aa-pis'te protokol, da so mi ukradli čevelj. Prsim Vas, lovite in *isčite tatu. To je pn *e škandal, da kradejo v Ljubljani čevlje ubogemu človeku kar z noge!
Nadzornik ga je začel sprva debelo u Izdati. Nato p*i ga je prijel za rame in jz:i \potolažil, rekoč:
— Mojster ljubi! Čevelj imate pod \*\/.-duho. —
— Kaj mi pojete? Ni mogoče!
— Tako je in nič drugače. Obujte (V\» ij in [»ojdite domov!
Mojster Jakob se je hitro obul ter brc/, slovesa osramočen odjadral domov. Ko šo prijatelji izvedeli za to dogodivščino, so se začeli norčevati iz mojstra Jakoba, ki jim je pa pokazal fige in sklenil, da bo tri me>e^*>i pil samo vodo in brezalkoholne pijače.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Žitni trg:  tendenca:  neizpremenjeno.
Lesni trg: tendenca: čvrsta.
Efekti: Invest. pos. So, 86, Vojna Skoda 339, 340, Zadolsžnico Kranjske deželne bank. 20, 22,*Zastavni listi Kranjske dežeh-ne banke 20, 22, Celjska pos«. 105, 107, L j. kreditna 150, Merk. Kočevje 08, 08, 08. Praštedion;i 850, Kreditni zavod 160, 170, Strojno tovarne —, Trbovlje —, 500, VevČe 135, Stavbna družba 55, 65, ^Seširs 104.
ZAGREBŠKA BORZA.
— Devize: Dunaj 800.50—i*>3.5u, Berlin 13.50—13.53, Italija 305.01—307.01, London 276.20—277, Ne\vyork 56.75—54).95. Pariz 222.75—224.15. Praga 16S.30—169.10. Curih 10.94—10.97. — Valute: lira 300 302, dolar 56.15—56.30.
Efekti: 1% invest. pos. 1921 s5.5o— S6.5, 2lAc/c drž. rente za ratnu štetu 340, 340—340.5, Ljubljanska kredima 150, Brv. eskomptna banka 96.50—975, Kreditna banka Zgb. 93—95, Praštediona S50— S57.5, Drava dd. Osijek 550, Šećerana Osijek 525 —530, Isis dd. 45—oO, Slaveks 101. Slavonija 20—21, Trboveljska 500—505.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.365, London 25.25375, Newvork 520, Milan 28.20, Praga 1.40. Dunaj 73.15.
— Trst: Beograd London «9.50, £ur& 33&\<5f>
SBSB 2:
>*SLO VENSKI   NAROD* dne 26. aprila 1927.
Ste?. 93
Občni zbor Zveze trgovskih grem jev
Stvaren in miren potek zborovanja. — Resolucija za takojšnje sklicanje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. — Protesti
proti novim oblastnim davkom.
— Ptuj, 25. aprila. Po predvčerajšnjih predposvotovaaijih se je vriil včeraj v Na* rodnem domu ob zelo številnem obisku (161 delegatov) redni letni občni zbor Zve« ze trgovskih g remijev in zadrug za Slove« ni jo. Zborovanje je vodil načelnik g. Vilko Weixl. Po njegovem poročilu o delu zveze v minulem letu in običajnih formalnostih je poročaj tajnik g. Ivan Mohorič o pol o* žaju trgovatv« v Sloveniji v L 1926. Izva« janjem g. Mohoriča, podprtim z obsežnimi in temeljitimi statističnimi podatki, so pri. šotni prizna valno pritrjevali in se je gosp. Mohorču izrekle soglasna zahvala.
Računski zaključek za L 1926. in prora* čun za L 1927. sta bila sprejeta. Na pred* log podnačelnika g. J. J. Kavčiča se je po daljši debati prejelo povišanje zvezne do* klade za 25 %.
Med zborovanjem so razni govorniki, med njimi gg. Weixl, dr. Win<fiseher, Kav* čič itd. med drugim protestirali proti uva* jajočim se novim oblastnim davkom, ki bo«
do naložili nova bremena našemu gospodarstvu, ki je komaj doseglo malenkostno omiljenje nekaterih davkov.
Volitve so potekle mirno m se je po občnem zboru na seji konstituiralo načel« stvo Zveze takole: načelnik gosp. Vilko \Veixl, podnačelnika gg. Josip J. Kavčič, blagjnik g. Jurij Verovsek. Pregledovale a računov sta gg. Avgust Volk in Lovro Pe* tovar.
Pri slučajnosih je med drugim predla« gal g. Konrad Etsbacher resolucijo, ki po* zdravlja novo imenovanje ministra za trgo* vino in industrijo dr. Spaha in ga prosi, naj čimprej skliče lansko leto pravilno izvo* ljeno Zbornico za trgovino, obrt in indu* strijo, da se bo mogla ta konstituirati in začeti poslovati skupno z izvoljenimi zbor« ničnimi člani. Resolucije je bila soglasno ob burnem pritrjevanju sprejeta.
Ob zaklučku zbora se je določilo Novo mesto za prihodnji občni zbor zveze.
Vesele in žalostne zgodbe
Učiteljica in njen otrok v hotelu. — Zblaznel v strahu pred vešali. — Ciganski prazniki« — Igra prirode s kozličkom. —
Z mostarskim vlakom se je v Sara-j evo pripeljala prav lepo oblečena dama. Poleg malenkostne prtljage je v naročju nesla otročiča in se nastanila v hotelu »Rebič«. Portirju je obljubila, da sama izpolni prijavnico, kar pa se ni zgodilo. Ko je popoldne sama hotela zapustiti hotel in jo je portir prosil za prijavnico, je kiatko odvrnila:
— Pozabila sem jo zgoraj na mizi. £vo vam ključ, jaz moram v lekarno po zdravila.
In je odšla, vrnila pa se ni več. Naslednje jutro je portir v negotovosti, ali je že dama odpotovala, potrkal na vrata, a se ni nihče javil. S ključem, id ga je imel pri sebi, je torej portir odprl sobo in v postelji našel otročiča v blaženem spanju. A poleg otroka je ležalo pismo z naslednjo vsebino:
— Dete je zakonsko. Ime mu je Tu-gomir. Njegovi stariši so siromašni. Prosim, oddajte ga v sirotišnico...
Priloženih je bilo tudi 10 Din za tramvaj... Portir je zadevo takoj prijavil policiji, ki je v malem zavoju z otrokovim perilom našla še naslednji list z moško pisavo:
— Tam v samotnih hribih si mi ti, učiteljica bila všeč. Mladost in samota sta naju združili. Tvoje pismo sem prejel. Torej sinček. A kaj bom jaz? Jutri se poročim! Zbogom — Tvoj K.
Policija je v takojšnjem pojmovanju tragedije začela poizvedovati za ne-nesrečno učiteljico in ugotovila, da je to Poleksija Bojovićeva iz Crne gore, službujoča sedaj v Djakovici. Po zaslišanju od strani srezkega poglavarja je bila izročena državnemu pravdniku, a zapuščeni sinko Tugomir prav dobro napreduje v sirotišnici.
*
Sarajevsko okrožno sodišče je pred dnevi obsodilo na smrt Pera Josipovi-ča-Perjanico, ki je na Ilidži zverinsko umoril moža svoje ljubavnice Jovana Radojevića. Pri razglasitvi smrtne obsodbe se je Pero držal popolnoma apatično in dajal vtis zaostalega, pol kre-tenskega človeka. Priziv je vložil šele na prigovarjanje svojega branitelja.
Zadnje dni je začel obsojenec noreti. Podnevi in ponoči upije in vriska. Strah pred vešali in kes radi strašnega zločina zavoljo starejše ženske sta o-mračila um duševno zaostalega mladeniča, ki se je potikal po svetu s trebuhom za kruhom in postal žrtev slepe ljubezni, ki ga je dovedla pred vešala.
Zmedeni Pero, ki ga je satanska ženska nagovorila k zločinu, si trga o-bleko, puli lase in kriči:
— Toda. Toda, sreča moja, kje si?
A Toda, njegova zla ljubavnica, prebiva v drugi celici in čaka na sad grešne ljubezni s Ptrom, nakar bodo tudi njej namenjena vešala.
V nastopih blazne zmedenosti Pero
grize zid in pobira smetje. Ječarjem pripoveduje, da se mu vsako noč prikazuje umorjeni Jovo in mu preti s prstom. Blaznica bo obsojencu podaljšala življenje, ki je za vedno zavoženo po krivdi vražje ženske.
Ob Jurjevem praznujejo cigani svoje velike pomladanske praznike tri dni in tri noči. Kar je ciganskega življa dalje onstran Zagreba, se za praznikovanje zbere pred Karlovcem.
Tudi letos je pred Karlovcem zrast-lo prav obsežno cigansko taborišče z vozovi in šotori. Vik in krik! Nakupili so vina in živine, nekaj pokradli, nekaj prinesli seboj, naložili ogenj in začeli pripravljati praznično gostijo.
Policija je ciganom zabranila dostop v mesto. Ogorčenje je bilo strahovito. Tedaj se je dvignil »knez« ciganske kolonije Nika Todorovič in se odpravil na policijski urad. Dal je častno cigansko besedo, da bo vse tri dni v njegovem taboru red in mir. To se pravi, kolikor bo to spričo velikih praznikov možno in potrebno. Da ne bi kršila slavnih ciganskih tradicij in prazničnega razpoloženja, je torej policija dovolila »slavnost«, pa tudi izjemen dostop v mesto.
Kako že pravijo? U Hreljinu čudno čudo kažu... Zares, zgodilo se je nekaj, da se čudijo vsi domačini in okoličani.
Neka seljakinja je imela kozo, ki je te dni povrgla. A kakšnega kozlića! Lobanja normalno razvita, a gobčka dva. Ušesa istotako pravilna, samo štiri po številu. Tudi nožic je kozliček imel dvojno število, namreč 8, od katerih so štiri bile normalne, štiri pa so nekoliko krajše bingljale ob truplu.
Porod je bil izredno težaven. Da rešijo kozo, so morali čudnega kozliča razkomaditi. Pa ni nič pomagalo. Naslednji dan je podlegla tudi nesrečna mati — koza.
Invalidsko zborovanje
V dvorani Mestnega doma se ie včeraj dopoldne vršil zbor delegatov Invalidskih organizacij Slovenile odnosno redni letni občni zbor oblastnega odbora Udruženja invalidov za ljubljansko in mariborsko oblast. Zborovanje le trajalo od 8. zjutraj do 14. Bilo ie mestoma zelo vihamo, ker so se obravnavale razne afere Prišlo je tako daleč, da so ljubljanski Invalidi s protestom zapustili dvorano.
Navzočih ie bilo 42 pooblaščenih delegatov iz vseh krajev Slovenije Zborovanje ie otvoril dosedanji predsednik oblastnega odbora g. 'Matko STefe. ki le v svojem govoru pozdravil zastopnika velikega župana dr. Paoovića. zastopnika mestne občine ljubljanske dr. Fuxa in predsednika Zveze bivših vojakov iz svetovne volne g majorja Colariča.
Za oredsedmka zborovanja je bil izvoljen g. Ivan Zabkar iz Krškega. Občnemu zboru je btto predloženo poročilo odbora o delovanju, kakor tudi poročilo nadzorstva. Dosedanjemu oblastnemu odboru je bil nodeljen absohjtorij, na kar so sledile volitve novega oblastnega odbora, med katerimi je prišlo do mučnega incidenta.
Zboru sta bili predloženi dve listi. Prva, oficijelna Usta je imela naslednje ktndidate: Mattko Šteie. Stanko Toanc, Miha Semec. Josip Mirtič. Miroslav Benedek, Miroslav Osana, Dovak in drugi. Predsednik ljub-banske krajevne organizacije invalidov dr. Kodre je predlagal II. listo s to spremembo, da naj bi bil izvoljen mesto Novaka z. Hinko Christof. Proti temu je nastopil g. Marko Stefe češ, da on ne prevzame kandidature, ker ne more sodelovati z gosp. Christofom. Delegat dr. Kodre je nato zahteval od preds. zbora, naj podeli besedo g. Cbristofu. da se ta zadeva pojasni. Tu se je pokazalo absolutistično postopanje predsednika, ki sploh predloga ni hotel vzeti na znanje, na kar so vsi ljubljanski invalidi ne glede na strankarsko pripadnost pod vod-stvorm dr. Kodreta v znak protesta zapustili dvorano. Občni zbor ie nato izvolil L Usto. Po volitvah so se na dolgo in široko razpravljale razne interne zadeve organizacije. Debata ie bila mestoma prav zanimiva in burna.
Hemeroidalni cepci
klfmHSno preizkušen jo in prtpoznano zdravilo, ki se dobiva po lekarnah.
Sport
Primorje - Ilirija 6:3 (Z: 3)
Zaslužena, a previsoko izražena zmaga Primorja.
Včerajšnja nedelja je bila za Ilirijo črn dan. Dopoldne je izgubila bazensko prvenstveno tekmo proti Muri, popoldne pa svoj »derby< proti Primorju, številna publika, ki je prisostvovala včerajšnji tekmi med starima rivaloma, je bila iznenađena. Primorju je že četrtič uspelo, da triumrira nad Ilirijo. BeloČrni so včeraj prizadejali Iliriji tako težak poraz, kakor ga že od svojega obstoja dalje ni doživela od domačega kluba na domačih tleh. Zmaga Primorja je sicer zaslužena, vendar previsoko izražena. Pravilni rezultat bi bil 5 : 4 za Primorje, ker je en gol proti Iliriji padel iz popolnega offsida, nasprotno pa sodnik Iliriji ni priznal enega regularnega gola.
Zmagovito moStvo Primorja, ki je nastopilo v postavi Erman I, Slamič, Pečnik, Janči-gaj, VindiŠ, Buljevič, Privsek, Erman II, Ce-bokin, Uršič. Camernik, je bilo kakor enota. Vsak mož je bil na svojem mestu, podajanje žoge je bilo lepo in tehnično so Primorci prekašali Ilirijo. Glavni kvantum je opravila krilska vrsta. Zdi 6e. da je vrnitev priljubljenega Buljevica podžgala v6e moštvo, da je igralo z nenavadnim ognjem in ambicij v Obrambni trio, sprva nesiguren, se je boljšal od minute do minute. Napad se prvi polčas tudi ni znašel, a v drugem je prekašal ilirijanskega. Lahko pa rečemo, da je sijajni suter Erman odločil igro. Sam je zabil tri pole, pa tudi četrti je bil njegova zasluga. Ugajalo je tudi brzo in prodorno desno krilo ter Cebokin na foru. Skratka, Primorje je bilo včeraj na celi črti boljše od Ilirije in mu je k uspehu le čestitati.
Ilirija, ki je nastopila v postavi Miklav-čič. Pleš, Beltram, Košenina, Gabe, Verovsek. Šiška, Oman, Vrhovnik, Doberlet, Kroč je zadovoljila samo v prvem polčasu. V drugem halftimu, ko je bil izključen Gabe, je odrekla in prepustila inicijativo Primorju. Najboljši del moštva je bila leva stran napada, kjer je briljiral Kreč, pa tudi Vrhovnik je spretno vodil napad. Skrajno nemogoč je bil Šiška. Krilci so bili slabi, izrazito Šibek Gabe, ki je vedno puščal teke same in je moral končno radi insultiranja Čamerni-ka zapustiti igrišče. Obrambni trio je bil dober, Miklavčič v golu izvrsten-
Tekma je pričela z vehementnimi napadi Ilirije, ki si je že zasigurala do 10. minute po Vrhovniku, Omanu in Doberletu tri gole, od katerih pa sodnik Omanovega ni priznal, dasi je bii popolnoma regularen. V 10. minuti je Erman znižal na 1 : 2, a Gabe je v 31. zvišal na 3:1. Gol je rezultiral iz kota. \ekaj minut kasneje je Erman popolnoma v offsidu stoječ drugič potresel ilirsko mrežo Polčas je končal s 3:2 za Ilirijo. V drugem polčasu je Primorje v 13 minuti z llmetrov-ko izenačilo na 3:3. v 18. pa je Erman s krasnim strelom zvišal na 4:3. Dve minuti kasneje je sledil Beltramov avtopol in tik pred koncem je Primorje izkoristilo Se drugo mu prisojeno llmetrovko, katero je zagrešil Ko-šenina. Končni rezultat 6 : 3 za Primorje. Sodil je zelo elabo begradski sodnik g. Schneller. Prezrl je nebroj foulov in je bil kriv obojestransko preostre igre.
V predtekmi sta igrah rezervi obeh moštev neodločeno v razmerju 2:1 (1:1). Tekma
Frank Heller:
Novi Napoleon
Roman.
m
Velecenjeni gospod, čujte glas iz temne ječe, uslišite prošnjo umirajočega: pošljite štiri tisoč frankov, ne meni — to bi bilo zaman — marveč angelsko pobožnemu, častitemu očetu Mousonu. On pojde na policijo po kovčeg in ga Vam prinese. Naj Vam da dvesto tisoč frankov. Moji krasni hčerki Mariji pa bodite varuh, dokler ne do rase. Blagoslov nesrečnega jetnika, mrtvega. Vam prinese srečo za vse življenje.
To pismo pišem iz temne ječe in ga pošiljam po očetu Mousonu, na katerega se lahko zanesete. Kadar mu pa pošljete denar, mu nikar ne omenite tajnosti kovčega. Sveti mož bi se po nepotrebnem razburjal. Švedskega jezika pa ne razume.
Rotim Vas pri spominu na velece-njenega gospoda Jollna Hevela, od katerega sem se naučil Vašega jezika, in beležim z odličnim spoštovanjem
Vaš vekomaj hvaležni Pozzo dl Borgo, aktivni maior. zao rt na Korziki
P. S. Priložene so listine, iz katerih
je razvidno, da govorim resnico. To za slučaj, ako bi dvomili o mojih besedah, o besedah nesrečneža, ki je pa kljub temu kavalir. — P. di B.
Tako se ie glasilo pismo, ki sem ga prejel onega aprilskega iutra. Povesil sem nad njim glavo in zamrmral:
— Končno se ml je želja izpolnila! Končno dokazujejo mistične osebe, o katerih sem pisal v sedemnajstih knjigah, da zanimanje ni izključno na eni strani, izbrali so me za žrtev najstarejše in najduhoviteiše sleparije na svetu!
Začel sem pregledovati listine, o katerih je govoril ubogi major. Bih so deloma izrezki iz novin, deloma Da drugi dokumenti. Zdelo se mi je, da so ti Izrezki iz korzlških novin »La Corese Llbre«. »Le Corse Republlcaln« in »Le Petit Bastfals«. Govorili so obširno, toda nejasno o aretaciji majorja Pozzo di Borgio, o preiskavi in obsodbi. Kaj je major zakrivil, ni bilo iz izrezkov razvidno. Ustine so bile oois obsodbe, potrjene po notarju in opremljene z neštetimi kolki. Končno sem naSel med njimi še pismo, pisano na pergamentu. V zgornjem kotu ie bila podoba kel'ha. Pisano je bilo v francoščini in zdelo se ml je, da piše sveti in pobožni oče MonsotL
Cenjeni gospod!
V zvezi s pismom nesrečnega majorja di Borgo vas prosim jaz, božji služabnik, ki stoji nad vsemi človeškimi spori in je prežet samo sočutja do vseh trpinov, da mi storite malo uslugo. Ako hočete pomagati nesrečnemu očetu, storite to nemudoma! Dnevi, ko se še lahko osebno veseli vaše pomoči in vam poslati svoj blagoslov, so že šteti.
Sprejmite blagoslov od moža. ki mu zlato ni nič dobro delo oa vse!
Vaš ponižni sluga * oče Paul Mouson. S. J.
Sklonil, sem slavo nad tem novim dokumentom. Nato sem nrečital borzna poročila o tujih valutah. Naposled sem oblekel svršnik in hitel po viharnih ulicah, dokler nisem dospel do rdeče baročne hi5e z zeleno strebo. Nad vhodom v klet je bil napis, ki ie resno vpraševal mimoidoče:
Ouo vadiš?
Hitel sem doli do stopnicah in odprl vrata. Ostali so že sedeli tam.
Da. že so sedeli tam Moi rojak Simon Well, danski kipar, ki ga nikoli niso nazivali drugače kakor oo interni 'Vegovega poklica in ki ie bil naiduhovt-tejgi pripovedovalec anekdot na svetu: danski novinar Brasch In noHsfrJ kinar Cz. Plinske svetilke so gorele nad njihovimi slavam' kak.>r ornieni iezflt*
ni bila na posebnem nivoju, vendar je bila I Ilirija znatno boljša.
Stanje prvenstva je sedaj sledeče: Ilirija 7 tekem, 11 točk, Primorje 6 tekem, 6 točk, Slovan 7, 6, Jadran 8, 6, Hermes 6 5 točk.
II. razred. Slavlja — Svoboda 1:2. Nezaslužen poraz Slavije. Xa igrišču je prišlo do izgredov in je bil sodnik g. Kemperle insul-tiran. Slavija bo vložila pritožbo, ker je baje Svoboda nastopila z neverificiranim i igrači.
Hazena
Mura — Ilirija 7 : 5 (1 : 2).
Včerajšnja prvenstvena tekma med dru* žinama Ilirije in Mure iz Murske Sobote je končala z zmago Mure v razmerju 7 : 5 (1 : 2). Mura je potrdila svoj dobri sloves. Njena zmaga je bila plod lepe in premiš« ljcne igre. steber družine je bila branilka, a tudi vratarica je storila svojo dolžnost. Ilirija ni imela slabega dne, popolnoma pa j^ odpovedala branilka. Napad je sicer krasno kombiniral, a jc premalo streljal na gol. Poleg tega je imel smolo, da je bila Bernikova blesirana in da skoraj ves drugi polčas ni igrala. Sodil je dobro g. Doberlet.
— Zagreb: I. SSK Maribor — Concor* dia 10 : 8. Zaslužena zmaga Maribora. So* dil je šibko g. Sancin iz Ljubljane.
Smuške tekme s Kredarice
etežnica
v Krmo
Včeraj so se vršile smuške tekme s Kredarice v Krmo, ki jih je priredil agilni TK Skala. Vreme je bilo zelo neugodno. Na Kredarici je vladala gosta megla, ki je onemogočila vsak razgled, na Krmi sami pa je močno deževalo. Zato jc bil start preložen za približno 200 metrov nižje. Startalo je devet tekmovalcev. Prvi je pri* spel na cilj Držaj (Skala) v 18 minutah, drugi Kaj zel j (Skala) v 18.30, tretji doktor Kmet (LSK) v 18.48, četrti Rabič (Mojstra* na) v 22. Olj je bil v Spodnji Krmi. Vsega skupaj je bilo na Kredarici okoli 70 smu* carjev.
Drage domače in inozemske tekme.
ZAGREB: Prvenstvo: Croatia — 2clez* ničar 2:1; Goncordia Derby 4 : 1.
BEOGRAD: Povodom otvoritve igrišča Jugoslavije so se odigrale sledeče tekme: Jugoslavija — Gradjanski 4 : 2, Slovan (Dunaj) — Sand 4 : 2.
SARAJEVO:  S*5k —  Hašk (Zagreb)
3 : 0.
DUNAJ:  Pokalna: Austria — \VAC. 5 : 3. Prvenstvo: Vienna — SportkJub 5 : 1. PRAGA: Češkoslovaška — Madžarska
4 : 1.
BUDIMPEŠTA: Praga — Budimpešta 2:1.
PARJZ: Italija — Francija 3 : 3. DUBLIN: Italija IL — Irska 2 : 1. FILADELFIJA:    Hakoah   — AlUStar 1 : 2.
*
— Prenos Hazena Saveza v Ljubljano. V soboto se je vršila v Zagrebu glavna skupščina Hazena Saveza, na kateri je bilo sklenjeno, da se savez prenese v Ljubljano. Izvoljen je bil nastopni odbor: Predsednik Janežič (Hirija), I. podpredsednik Smole (Jadran), II. rx>dpredsednik ga. Vidali (Vesna, Zagreb), III. podpredsednik inž. Stojanović (BSK. Beograd), I. tajnik Fritsch (Ljubljana). II. tajnik (tehnični referent) Baltesar (Ilirija), blagajničar Zbrizaj (Ili« rija). Odborniki: ga. Pajničeva (Atena), Fcdgornik, dr. Bajić (Primorje), Sapi a (J a* aran). Revizorji: Urosevič (Beograd), ga. Kroftova (Atena).
— Targa Florio. Včeraj se je vršila slo* vita avtomobilska tekma, takozvana Targa Florio. Med 18. tekmovalci je zasedel Bu* gadi prvi dve mesti. Najboljši čas je do* segel Macarasi z 1.45.48. — Plasirali so se: skupina 11.000 kub. cm Basarini (Salmson) 4.59.6, drugi ragioli (Salmson) 3.10.36, tret* ji Subiago (VVMO 6.12^8. — Skupina 15.000 kem: Conelli (Bugadi) 7.39.06, drugi Eckert (Bugadi) 9.21.05. — Skupina nad 15.000 kem: Macarasi 7.35-55, drugi njegov brat na Alfa Romeo 8.01.38. Camprili na Stevru je bil izključen.
Za pultom je kraljeval lastnik beznice. signor Cazzoletti sam, raz sten so pa gledale maske iz mavca, sadovi njegD-ve umetnosti- Smehljale so se prijuzno dobrim gostom in grozeče slabim.
Simon VVell me je navdušeno pozdravil.
— Evo oevoa! Od kod čestitim, to-di banalnim 'hii-rni t'>'ika Čast?
— Signore Cazzoletti! — sem zakli-cal. — Se čašo kalabreškega gospodu Weelu — četrt steklenice! Polovično šampanica pa meni!
— Ti pijeS vino? Mar so prišle dobre vesti iz Stokholma?
— Dragi Simon, stvar je ta, da sem prejel danes zjutraj pismo, ki pravi, da me čaka dedščina v znesku dvesto tisoč frankov in tako —--
— Hvala! Dedščina! Človek, ki ima tekoči račun v banki. Sai sem si takoj mislil! Ako bi te pa to prisililo odložiti večno tekoče pero bt človek verjel da se ie začel svet obračati vsaj za silo pametno.
— Upaimo! Po človeški pameti mi na dedščino ne bo treba dolsro čakati. Testator sedi v ieči na Korziki tn ker ie težko bolan lahko vsak hio umre Nesrečnež ima otroka hčerko, po Imenu Marija ki io Desniško naziva šestnajstletno krasno devoiko. toda razen mene nima na vsem svett* m»heti*cr»
KOLEDAR.
Dane*: Ponedeljek, 25. aprila 1927; katoličani: Marko; pravoslavni: 12. aprila, Velikonočni ponedeljek.
Jutri: Torek, 26. aprila 1927; katoličani: Kletus; pravoslavni: 13. aprila, Vaskrs. ut. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališča: :Božji Človek:. B. — Operet Zaprto.
Kino Matica: >Kokainc.
Predavanja: Ob 20. v Unionu: dr. Kugy: Julijske in Zapadne Alpe, — Ob 18. na univerzi: Jaques Zeiller: >Dioklecijanova palača v Splitu<.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ustar,
Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. Šiška.
Jutri: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska cesta.
Solnce zaide danes ob 18,57, vzide jutri ob 4.58 in zaide ob 18.59.
Za nobeno ceno
\ekcmu marodnemu dnevniku oči* tajo dosedanji zavezniki, da so mu vse tiskane usluge sproti plačevali.
Dnevnik je ves iz sebe in pravit da tega očitka ne more trpeti — za nos beno ceno . ..
Ponos, ki je res nekaj — vreden.
Prasneta
Repertoar Narodnega gledališča
Drama.
Začetek ob *20. uri zvečer.
Ponedeljek, 25.: Božji človek. B.
Torek, 26.: Zaprto.
Sreda, 27.: Pegica mojega srca. A.
Četrtek, 28.: ob 15. uri pop : Triglavska bajka Predstava za šolsko mladino po izredno znižnih enotnih cenah. Izv.
Petek, 29.: Vojiček. D.
sobota, 30.: Hlapci.   Delavska predstava v proslavo 1. majnika. Izv. Znižane cene.
Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Ponedeljek, 25.: Zaprto. Torek, 26.: Tajda. E. \ Sreda, 27.: Eros in Peiehe. A. Četrtek, 28.: Zaprto. Petek, 29.: Madame Buttorflv. C.
VI. Jugo»lovenska umetnostna razsta va v Novem s^adu. Srbska Matica v Novem Sadu je sklenila prirediti ob stoletnem jubileju svojega obstoja splošno jugoslov. umetnostno razstavo. Slovenski umetniki se bodo prireditve celotno udeležili, kakor je bilo sklenjeno na skupnem sestanku, ki mu je prisostvoval tudi delegat Srbske Matice g. M. Petrov, ki je obnizložil pogoje in način razstave. Otvori se razstava 1. junija. Sestavil se je pripravljalni odbor za Slovenijo, ki je ob enem žirija, ter sestoji iz 6 članov: R. Jakopič, Fr. Kralj. A. G. Kos, M. Sternen, Fr. Tratnik in N. Vidmar. Zaradi oblega razstave in omejenih razstavnih prostorov pridejo v postev kar najboljša dela rx)sameznin umetnikov. Posameznik lahko razstavi največ 3 slike ali kiparska dela, grafik do 10 listov. Umetniki v Sloveniji naj pošljejo svoja dela v Ljubljano na naslov: R. Jakopič, Turjaški trg st. 2, najkasneje do 8. majnika in na lastne stroške. Za dela, ki jih žirija sprejme, plača transport iz Ljubljane v Novi Sad in nazaj Srbska Matica. Pripravljalni odbor.
Vijolinski koncert Vide Jerajeve. V petek, dne 6. maja se vrši v Pil harmonični dvorani vijolinski koncert edč. Vide Jerajeve. Ta koncert je njen prvi samostojni koncertni nastop po dovršenih študijah na konservatoriju in pozneje v Parizu. Natančni spored koncerta priobčimo v prihodnjih dneh. Danes opozarjamo le na to. da so vstopnice, ki so bile prvotno kupljene za sonatni večer Jadvige Poženelove in Vide Jeraieve, ki bi se imel vršiti 7. t. m., v veljavi tudi za ta koncert. V nasprotnem slučaju vrne Matična knjigarna znesek ob predložitvi vstopnice.
Turneja ljubljanske opere. Naša opera je dobila tudi letošnje leto povabilo iz Sarajeva, Dubrovnika in Splita, da priredi v tamošnjih gledališčih vrsto predstav. U-prava je povabilo sprejela, začela razgovore s tamošnjimi gledališkimi upravami in Čim bodo vse formalnosti urejene, priobči n>o repertoar gostovanj kakor tudi natančne datume. Po predpripravah sodeč začne gostovanje opere 14. maja v Sarajevu in konča 1. junija v Splitu.
Jutri v torek se poje v operi Sattner-jeva opera Tajda za abonente reda E. Glavne vloge so v rokah ge. Lovšetove, ge. Ribičeve, gg. Betetta, Kovača in Zupana.
Ljubljanska opera pripravlja premijere Beethovnove opere »Fideiio« pod taktirko ravnatelja g. Polica. Premijera te opere, ki se prvokrat izvaja v Jugoslaviji, se bo vriila uajbrž v soboto dne 7. maja.
prijatelja, Ha, tam ie tudi neki duhovnik, pobožni jezuit, ki mi prinese denar. Denar je v kovčecu z dvojnim inom ki ca je zaplenila ooliciia in... Brasch je počil v smeh.
— Sleparija z dedščirio! Na Korziki! Ha!
Kipar je začel takoi pripovedovati anekdoto.
— Rekli ste Korzika? Pravijo, da so Korzicani naicostoljubneiši ljudje na svetu. Ako so pa tako jrostoliubni. kakor pesnik llausgastoll, jim bo predla slaba. Hausgastbll je stanoval v Kristi-janiji...
Simon Well je v dušku izpraznil čašo kalabreškeza vina.
— Dragn kloar ker že eovoriš o gostoljubnosti, te moram opozoriti, da živi v naši deželi mož. ki uživa preveč teh dobrin in to si ti Da na ne uživaš že davno državne eostoliubnosti v kakem zavodu za idiiote kamor bi me bili spravili tvoji neslani dvotioi. ako bi ne bil duševni šnartanec. to te \ nebo-vpijoča k ivica n 'utc-i M moral Brasch Disati v »Ekstraposten«, mesto »•a dela reklam^ •» m e«tm ž onnr Kakšno dedščino ie dobi! Kesel? Ali si bomo moKlt na ta načun Drivoščlti v hotelu Peni* pošteno kosilo? Ali pa smemo računat! vsai na steklenico vina  n nicjrov g-prj ?
■
-tev. 93
«S C O V EN SIT ISTA R O D» c&fc"2fj. apriTa 1927.
Dnevne vesti
H LJubljani, dne 25. aprila 1927.
— Poljski ki rumunski poslanik na Sušaku. Razen min: sir a dr. Kumacudija pre-
sivijata pravoslavne velikonočne praznike ca Susaku tudi poljski in rum unski poslanik %Z- Okenski in Emandi. s svojima obiteljima. Včeraj sta oba poslanika prisostvovala opravilu v pravoslavni cerkvi na Reki.
— Delegacija praske občine povabljena f Beograd. Beogradski župan dr. Kumanudi e povabil praškega župana dr. Baxo in čia-ie praškega občinskega sveta v Beograd. Ob v.em je izrazil praškemu županu zahvalo za jratski sprejem, ki ga je bila deležna delegacija Beogradske občine v Pragi.
_ Jugoslovenski dijaki t Brnu. V četrtek je prispela v Brno ekskurzija srednješolskih dijakov in dijakinj iz Ćuprije, Kra-prujevca in Vranje. Na kolodvoru so jih sprejeli profesorji in dijaki brnskih srednjih fioi. Svečanega sprejema so se udeležili tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti, člani ceškoslovaško-jugoslovenske Lige, jugosio-venski visokošolci itd. V petek zvečer se je vršila gostom na čast 6večana akademija. Ekskurzije na  Češkoslovaško se udeležuje
96 dijakinj, 74 dijakov, 19 profesoric in 9 profesorjev.
— Odlikovanje bizantologov. Prosvetno ministrstvo pripravlja nov ukaz o odlikovanju naših in ruskih bizantologov. Ukaz bo v kratkem podpisan.
— Ekskurzija učiteljev na Češkoslovaško iii Poljsko. 1. junija odpotuje iz Beograda okrog 100 učiteljev, ki jih bo izbral izvršilni ixlbor UJU izmed prijavljenih udeležencev £.;~kurzije na Češkoslovaško in Poljsko. Za ekskurzijo se je prijavilo že mnogo učiteljev iz vseh krajev. Prijave se sprejemajo do 15. maja. V Varšavi se je ustanovil posebni odbor za sprejem gostov. Poljeki učitelji so izrazili željo, da bi ostali naši učitelji na Polj-Bkezn vsaj 10 dni, da si ogledajo večja poljska mesta. Tudi na Češkoslovaškem pripravljajo našim učiteljem prisrčen sprejem.
— Javna inženirska praksa na ozemlju uaie države je dovoljena ing. Antonu Šolniku iz Ljubljane.
— Reorganizacija nadaljevalnih sol za obrine in trgovske vajence. Ministrstvo za trgovino in industrijo izdeluje nov pravilnik, k? bo posebno upošteval šolsko izobrazbo obrtno trgovskega naraščaja. Vse take šole bodo podvržene splošni reorganizaciji v celi državi in novi pravilnik bo podal enotni splošni program pouka. V vseh večjih mestih se bo po možnosti šola de^la v strokovne oddelke. Istotako sc bodo otvorili posebni tečaji za izpopolnjevanje onih, ki bodo absolviraii tri redne razrede nadaljevalne šole. Posebno sc bo pobijala nepismenost.
— Obisk mariborskih Sloveucev v Zagrebu je uspel prisrčno, v pravi velikodušni hrvatski gostoljubnosti. Po lepem sprejemu in svečanem komersu, ki ga je v soboto zvečer priredila >lirvaiska žena«, so si zletniki v nedeljo ogledali zanimivosti Zagreba ter položili venec v arkadi hrvatskih preporoditelje v na pokopališču Miro-goju ter nato na Strossmaverjevem spomeniku Popoldne so prisostvovali operi »Čarobni piščalki«, rezervirane so bile za nie vse lože v prvem nadstrgpju Narodnega gledališča. Zvečer ob 10. so se izletniki z najlepšimi vtisi vrnili v Maribor.
— Izdatki zagrebške občine za zoološki vrtič v Maksimiru so tekom dveh let na-rastii daleko preko 1 milijona dinarjev. In vendar so rezultati, kakor pravijo za^reb-ske novine, mmimalni. Vse boljše in dragocenejše živali poginjajo. Pri sedanji upravi ni mogoče, da bi se vzdržale tropske živali, ko niti severni medvedi niso mogli \zdržati reda v zagrebškem zoološkem vrtiću. Zagrebška občina ie še nadalje pripravljena podpirati institucijo vrtiča, toda racijonalno po potrebah in po možnosti. Letos je na darilih in vstopnini dobil zoološki vrtić komaj 55.000 Din. Navdušenje, ki je izpočetka vladalo med Zagrebčani za prikupno institucijo, ie torej začelo pojemati.
— V zdravilišču »Terma« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za dva zasebna nameščenca — svoja zavarovanca, za dobo od 15. maja do 15. junija 1927, za vsakega za pol meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo in sicer s prosto sobo, popolnoma vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 5. maja opoldne in morajo biti opremljene z uradnim
^ričevalom, da prosilec nima premoženja iu z zdravniškim potrdilom, da boleha za protinskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da Prosilec lahko potuje brez spremstva. Prosilec mora navesti, koliko družinskih članov živi z njim v skupnem gospodarstvu
n koliko ima to dohodkov.
— Lepa zapuščina za osnovanje gospodarske šole. Poljedelsko ministrstvo je predlo lepo poklonitev. Veleposestnik Milan Kcsovac v Bačkem Gradišču je testamen-tarno namenil  oddelku za kmetijski pouk
97 katastrainih oralov zemljo. Niegova želja je, da se na tem posestvu osnuje nova kmetijska šola.
— Prisilno delo mladih devojk. Socijalni :>ćsek zagrebškega policijskega ravnateljstva je bil pri pobijanju nemoralnega življenja mladih deklet v dilemi. Devojke do M leta se oddajajo v poboljševamico, a one, ki dopolnijo 18. leto, morajo v prisilno telavnico. Za devojke med 14. in 18. letom ni bilo zavoda in policija ni vedela, kaj naj počne z njimi. Zdaj Ie končno s posebnim odlokom stvar rešena tako, da se tudi ta -ekleta r>ddado v prisibio delavnico.
— Smrtna ko*a. V Planini pri Sevnici ie dne 23. t. m. umrla posestnica Malka
* u mer« JOJ. Ipi '« «aonUn'
— Slovensko planinske društvo naznanja
svojem članom, da na podlagi dosedaj od društva izdanih potrdil ne uživajo več polovične vožnje po državnih železnicah. Člani, ki že posedujejo taka potrdila, naj ista vrnejo z legitimacijami vred pisarni SPD, ker jih mora po novem odloku potrditi tudi Direkcija državnih železnic v LJubljani; potrdilo preskrbi društvo za vsakega člana samo.
— Dorascajoči uiUdiui dajajte zjutraj kozarec pri.-juoe grenčice »Franz - Josef«, ob katere uživati y. se pri CeK.icah «n dečkih pokažejo prav pjmtimoni uspehi zaradi njenega želodec, črevo in kri čistilnega učinka. V ouoških klinikah se porablja voda Franz - Joscf že pri ma;hmn, zvečine trdo zaprtih boin<kih. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Največja in uajhittcisa ladja sveta »Saturnia« z motornim pogonom je iast pa-robrodue družbe »Josu.uh Line« v Trstu (zastopstvo Simon Kmetec v Ljubljani. Miklošičeva cesta 13) in odpluje prvič iz Trsta dne 21. septemo a t. !. proti Rio de Ja-neiro, Santos, Moutevideo in Buenos Airts. Ta, v ladjedelnici v Tržiču (Monfalcone) zgrajena motorna ladja, ima 24.COO br. reg. ton in vozi 21 morskih nrlj na uro ter jamči eno novo ekspresno zvezo z Južno Ameriko; zasluži pa svojo omeiittev tudi radi sredstev za svojo na/modernejšo opremo, iz Trsta bode vozila preko Neapla in Mar-seille, kar je zelo važno za iz Srednje Evrope, Francije, Švice in Severne Kvrope došle potnike. OceansKa vožnja v Južno Ameriko bo izvršena v 0 vdevetih) dneh.
— Potres. Iz Broda na Savi nam poro čajo, da so čutili v petek ob 1.20 močan, 4 sekunde trajajoč potres v vzhodno zahodni smeri. Spremljalo ga je močno podzemno bobnenje. Sunki so bili tako silni, da =o se slike ua stenah gugale.
— Prve gladovalke, ki so vzdržale 40-danski post. Prvi oddelek gladovalk beo-gradskega stradalnega apostala Suvorina je prestal 40danskj post Med številnimi, ki so pričele stradati, se jih je precej izneverilo in so vztrajale samo tri ženske in en Rus. Med ženskami je 1 Srbkinja. 1 Rusinja in 1 Poljakinja. Izgubile so povprečno po 10 kilogramov in se počutijo razmeroma še dovolj čvrste. V Beogradu je zdaj baje okrog 20 oseb, ki so pripravljene slediti evangeliju gladovalnega apostola Suvorina in vzdržati 40danski post za odpravo vseh možnih telesnih težav.
— Nesrečen prepir radi lizola. V Beogradu se je hotela z lizolom zastrupiti Stana Pešinova. Ko ji je mož skušal steklenico izviti iz rok, se je med zakoncema razvilo prerivanie, med katerim je žena polila moža po glavi in licu, da je radi močnega učinka lizola oslepel na desnem očesu. Po storjenem dejanju je Stana pobegnila v Split, kjer pa jo ie po nalogu iz Beograda takoj prijela policija in jo takoj eskortirala nazaj v Beograd.
— Poboj dveh prijateljev radi politike
Drobrovoljca Simo Stojič in Dragutin Raj-ković sta bila naseljena v Gloždju onkraj Osijeka BiLa sta trezna obiteljska očeta in vrlo dobra prijatelja. Samo v politiki se nista strinjala Rajkovič je bil radikal, a Stojič samostojni demokrat. Nedavni večer sta se vračala iz gostilne nekoliko pijana Začela sta se zopet prerekati radi politike in razvil se je pretep, med katerim je Rajkovič s palico tako obdelal Stojiča, da je obležal nezavesten. Rajkovič se je takoj nato podal v Dolnji Miholjac, kjer je zadevo prijavil orožnikom. Patrulja, ki se je v njegovem spremstvu podala na lice mesta, je našla Stojiča mrtvega z razbito lobanjo. Rajkovič se je prostovoljno izročil orožnikom, ki so ga oddali državnemu oravd-niku.
Iz Ljubljane
— I j Redki gostje na Rožniku. V eoboto popoldne je napravilo naše agilno Kolo jaha-čev in vozačev izlet po Večni poti na vrh Rožnika, kjer so se ustavile članice in Člani pod vodstvom neumornega učitelja jahanja g. podpolkovnika Zajca v gostilni, da si konji malo od poči je jo. Za Ljubljano, ki zadnja leta civilnih jahačev, posebno pa dam, ki bi znale jahati, skoraj ni poznala, so izleti Kola jahačev nekaj posebnega. Ni čuda, da Ljubljančani presenečeno ogledujejo dame aa konjih in da je zanimanje za konjski sport vedno večje. Viteški sport, ki ^»e je začel g*-jiti v Ljubljani po zaslugi vojaških krogov, v prvi vrsti bivšega pomočnika komandantu dravske divizijske oblasti generala Tripko-vića, bivšega poveljnika 16. artilerijskega polka polk. Antonijevića in nad vse požrtvovalnega učitelja jahanja podpolkovnika Zajca i>a tudi zasluži splošno zanimanje, ker je vsakomur dostopen. V prejšnjih časih je je bilo jahanje nekaka domena aristokracije, dočim so zdaj člani Kola eduosuo jahalne šole zastopniki vseh »lojev. Nafcim vrlim častnikom gre vsa čast, da so omogočili razvoj konjskega sporta med civilnim prebivalstvom.
—ij Odbor Kola iugosloventklb sester v
Ljubljenj, ki je poslal s svofega občnega zbora vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju In kraljici, je preiel od ministra dvora sledečo zahvalo: Nj. Vel. kralj je blagovolil odrediti, da se sporoči njegova iskrena zahvala za vdanostno Izjavo, poslano prilikom občnega zbora.
* Usoden nakup nogavic, vezenine in žepnih robcev je pri O. Dobeic Pred Škofih *t J3 * 10©
—lj Sokolsko društvo v Štepanji vasi priredi v nedeljo dne 1. maja prvi pomladanski izlet ne KnreSček - Turjak. Zbirališče ob 6. zjutraj na dolenjskem kolodvoru, odhod ob 6.17 z dolenjskega kolodvora z vlakom do Škofljice. Povrate* v Ljubljano ob ».40 z dolenjskim vlakom- Vsak rzlernfc naj si v nahrbtnik pripravi dovolj hrane, ker se bodo gorka jedila mogla dobiti šele ©opoldne. Ta izlet je eden naHepsih, »kar jih ie doslej priredil štepaniski Sokol, in ni niti utrudljiv, torej primeren za mlado in staro, pa vendar nudi toliko mirodnih lepot, tako lep razgled, kakor le malo-katera točka naše lepe Dolenjske, Prvi maj, praznik pomladi in mladosti, naj v nedeljo združi v Stopanji vasi vse, ki jim v srcu sije pomlad življenja, idealov in ljubezni do so-kolskega dela.
—lj Obč. zbor »Jugosiov. . Češkoslovaške Lige« v Ljubljenj, ki bi se mora! vršiti danes v pondeljek 25. t m. je odgođen ki se bo vršil prihodnji ponedeljek 2. maja ob do! 21. v restavraciji »Zvezdi« z istim sporedom.
— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V
ponedeljek 25. t. m. zvečer ob polosmih vaja mešanega zbora. V torek zvečer ob 7. redni letni občni zbor v društvenih prostorih, Gajeva ulica 2/1. — Vse članstvo vabimo na mnogoštevilno udeležbo. Odbor. 3S5n
—lj Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova 12, je darovala mesto venca na grob. dr. VVisingerja v Litiji rodbina Per-parjeva 100 Dm, za kar se ji odbor naj iskrene je zahvaljuje.
—lj TarJtlnski čevljarček. Cevbarski vajenec France D. je te dni neki mlekarici z vozička »sunil« 400 Din. France se ie nato s svojimi činom pobaha! pred svojimi prijatelji, stvar ie prišla tudi policiji na uho in sedai bo moral čevljarček v zapor.
—lj Prijet u begi i defravdant. Nedavno je iz Rogaške Slatine pobegnil tamošnji poštni upravnik Albert Gabrič, ki je pone-veril večjo vsoto denarja. Gabrič le bil včeraj v Ljubljani aretiran.
—lj Policijski drobiž. Tekom včerajšnjega dne ni bilo nobene aretacije, pač pa ie bilo bolj živahno v noči od sobote na nedeljo. Policija je prijela več razgrajačev, ki so kalili nočni mir, v zapor pa je romalo tudi več Evinih hčera. Tako je bila prijeta Terezka T. radi viačuganja, v zaporu pa je našla še dve tovarišici. ki sta delili isto usodo. Na policijo sta dalie prispeli dve ovadbi radi tatvine. 3 radi telesne poškodbe, 1 radi kroženja tujega letala nad Ljubljano, 2 radi kaljenja nočnega miru, 1 radi prekoračenja policiiske ure, 1 radi trpinčenja živali, 4 radi prestopka cestnopolicij-skega reda in 3 radi nepravilne vožnje z avtomobili. — Danes je bilo na policijo prignanih več »devičk«, katere je nepričakovani sneg očividno prignal v mesto. Po vrsti so morale vse štiri pred dežurnega uradnika, ki jim je izprašal kosmato vest. Rezultat je bil povsod isti: venerično bolna, lues, gonoreja... v boLnico. Baš v opoldanskih urah sta dva stražnika prignala temnopolta in žarooko cigajiko. Bila je Hu-dcrovi:ka žena prosluJega ciganskega glavarja tludoroviča, ki je lani delal policiji hude preglavice. Kaj je Hudorovička zagrešila, zaenkrat še ni znano, verjetno je, da. si je hotela pravoslavne praznike osla-diti s tujo pečenko.
«ITO» zobna pasta najboljša.
Iz Celja
—c 1. maj bodo socijalistične organizacije v Celju slovesno proslavile. Na predvečer ho v Narodnem domu velik kulturni večer l obširnim sporedom, drugi dan dopoldne bo na Dečkovem trgu slavnostno zborovanje in obhod z godbo po mestu, popoldne pa bo pri Zeleuem travniku velika ljudska veselica. Delavskim proslavam so doslej še vedno delale oblasti neprilike. Pokazalo pa se je, da so iste vedno in povsod potekle mirno in dostojno, zato je le želeti, da se delavstvu pusti slobodno proslaviti dan, ki ga sma'ra praznikom dela.
—c Majniški izlet na Grmado priredi Sokolsko društvo v Celju v nedeljo 1. maja. Odhod ob 9. uri s Kapucinskega mosta, po-vratek zvečer preko Celjske koče.
—c Ljudsko vseučilišče. Danes v ponedeljek, ob 20. uri bo pod okriljem Ljudskega vseučilišča priredila CJL predavanje o Podkarpatski  Rusiji.    Predaval bo  g. prof.
Orožen.
Iz Maribora
—m Z motornim kolesom na Pohorju. Nedavno smo poročali, da je grof Herberstein dospel s svojim avtomobilom znamke Fiat na Pohorje do Ruške koče. Kar je uspelo avtomobilistu, to se tudi vozačem z motornim kolesom ni zdelo nemogoče in 22. t. m. sta se dva kljub slabemu vremenu odpravila na pot. Preko Hoč sta v eni uri dospela do Ruške koče, kjer so ju z veseljem pozdravili. Od Ruške koče sta po kratkem odmoru in okrepcilu vozila po razvožeuih kolovozih dalje čez Zigarta, Sv. Urško in Šmartno v Slovensko Bistrico in od tam nazaj v Maribor, kamor sta dospela brez vsake nezgode. Pohorju se odpirajo povsem nove perspektive. Navadne turiste bodo morda pregnali avtomobil isti in kolesarji, ki se bodo kosali po strmih poteh, kdo bo prej dosegel cilj.
—m Občni zbor Zveze obrtnih zadrug za mariborsko oblast se je vršil v nedeljo v Narodnem domu. Udeležilo «e ga je veliko število zastopnikov včlanjenih obrtnih zadrug iz cele oblasti. Zborovanje, ki je bilo lepa manifestacija stanovske zavesti, je vodil predsednik g. BureS. O sklepih bomo 5e natančneje poročali.
—m Novo de.-,ko savetičee v Ljudskem vrtu bo kmalu dogotovljeno. Občina je dala poslopje primemo preurediti, dosedanje športno igrišče Rapida pa bo spremenjeno v mladinsko igriSče, kjer se bo lahko mladina ves dan solnčila. V poslopju bo nameščena tudi šolska kuhinja. Zavetišče, v kate rem bo prostora za okro<r 200 otrok, bo v kratkem otvorjeno
Na delo za zasužnjene brate!
Pokrajinski zbor Jugoslovcnske Matice, — Plodonosno delo naše narodnoobrambne organizacije. — Premalo zanimanja za
'zatirane brate.
Včeraj se je vršil v ljubljanski mestni ■ dvorani pokrajinski zbor Jugoslovenske Ma- I tiče. Zborovanje, katerega se je udeležilo nad 100 delegatov iz cele Slovenije, je bilo ob enem krasna manifestacija narodne zavesti ter lep dokaz, da se Slovenija globoko zaveda svojih nalog in dolžnosti napram zasužnjenim bratom. Posamezni delegat je so živahno posegali v debato in stavili celo vrsto inicijativnih predlogov, stremečih za poglobitvijo dela na zunaj in na znotraj. Pokrajinski odbor bo imel mnogo posla, da bo lahko zadostil vsem zahtevam.
Zborovanje je ob 10. uri otvoril predsednik s kratkim pozdravom ter podal nato splošno poročilo o položaju, o ciljih in nalogah organizacije ter o doseženih uspehih. V izčrpnem poročilu je orisal razvoj organizacije, ki obsega danes vso državo in ustanovitev centralnega odbora v Beogradu, kjer zanimanje za J. M. zlasti v zadnjem času vedno bolj narašča. Obširno je poročal o manjšinskem problemu pri nas in drugod ter o smernicah naše manjšinske politike.
Podrobno poročilo o delovanju pokrajinskega zbora je podal generalni tajnik, ki je v nad enournem referatu podrobno opisal velike in težavne naloge, ki jih je izvršila Matica v preteklem letu. Obširno je orisal položaj bratov onstran mej, naslikal nešteta nasilja, ki so jim izpostavljeni zlasti v deželi dvatisočletne kulture, kjer na stotisoče Slovencev nima nobene slovenske šole, kjer je vsaka slovenska beseda prepovedana. Nič boljše ni na Koroškem, kjer ubijajo slovenski jezik pod krinko utrakvističnih Šol, na katerih* pa sploh ni slovenščine zmožnih učiteljev. Da raznarodovanje ne gre t al i o gladko, kakor ai ga zamišljajo Italijani in koro ški Nemci, je pač predvsem pripisovati na-
rodni zavednosti zasužnjenih Slovencev in Hrvatov, ki vkljub najiujsemu terorju ne zataji svojega materinega jezika.
Blagajniško poročilo izkazuje nad poldrugi milijon Din prometa. Posamezne zbirke in prireditve J. M. so dobro uspele in prinesle Matici prav čedne vsote. Pri tem je treba naglasiti, da se je vsaka para porabila izključno le po sklepu pokrajinskega odbora in je zato povsem neumestno vsako domnevanje, da se z denarjem ne goerjodari dobro in skrbno. Po poročilu preglednikov računov je bil odboru izrečen absolutorij.
Posamezne podružnice so stavile celo vrsto predlogov, ki gredo za tem, da bi se delo J M. kar najbolj poglobilo in cilji organizacije kar najbolj popularizirali. Posamezni de-legatje so se pritoževali, da zanimanje za J. M. nazaduje, kar je pač v veliki meri pripisovati tudi težkim gospodarskim prilikam. Vsekakor pa bo pokrajinski zbor temu vprašanju posvečal vso pažnjo ter skušal najti sredstva, da se zanimanje za J. M. kar najbolj dvigne. Za tekoče leto je zasnovanih več propagandnih akcij, ki bodo gotovo tudi v tej smeri dosegle zaželjeni uspeh. O priliki obletnice manjšinske deklaracije bo J. M. izdala posebne diplome. Pri volitvah je bil izvoljen z malimi spremembami dosedanji odbor.
Od pokrajinskega odbora predlagana sprememba pravil v tem pravcu, da se zasigura posameznim pokrajinam kar največja avtonomija, je bila soglasno sprejeta. Pri slučajnostih se jo vršila debata o vseh aktualnih vprašanjih, zlasti pa o propagandi med ljudstvom in šolsko mladino. Ob 13. je predsednik zaključil nad 3 ure trajajoče zborovanje ter v svojem zaključnem govoru pozval delegate k nadaljnemu požrtvovalnemu delu.
Zeleni Jurij v belem plašču
Prireditve kljub slabemu vremenu. — Grmenje in sneg. — Velika škoda po vrtovih in nasadih.
Ljubljana, 25. aprila.
Bela in Jurjeva nedelja sta odpadli letos na isti dan. Vendar pa včeraj ni bilo pra* vega jurjevskega, pomladnega razpoloženja. Dopoldne je bilo ves čas čemerno in vsak hip je bilo pričakovati, da se odpro nebe» ške zatvornice in da začne deževati. Ob 11. dopoldne je bila v «Zvezdi» velika pro* menada, ki jc pokazala vso pomladno ele» ganco. V paviljonu je igrala vojaška god* ba. Takoj popoldne jc začelo deževati. Sprva polagoma, a pozneje v gostih curkih. Kljub deževnemu vremenu se je ob 15. na Kongresnem trgu vršila tombola, ki jo je priredilo društvo «Skrb za mladino« v Ljubljani. Ljudje so hiteli od vseh strani na trg in nestrpno pričakovali prieetek tombole, ki jo je vodil tajnik društva go.sp. Albin Turk. Po obisku sodeč, je dosegla rombola popoln uspeh, kajti toliko občin, stva ni bilo še pri nobeni tomboli. Ker vla* da veliko pomanjkanje denarja, posamez* niki niso kupili toliko srečk, kakor prejšnja leta. Imeli so kvečjemu po 2—4, dočim so preje kupovali kar po 10 do 20 srečk. Na trgu je bilo zbranih okoli 5000 ljudi. Nekateri so si prinesli seboj celo stolčke, da so lažje čakali. — Tombola je primeroma hitro končala. Glavni dobitek — kompletno posteljno opremo je zadel neki invalid, drugi dobitek — šivalni stroj neki dijak, tretji — kolo, čevljarski po* močnik, četrti — moko, neki dijak, stanu* joč na Starem trgu in peti, blago za oble= ko, neki delavec. Otroški voziček je zadel neki deček. Ljudje so do zadnjega vztra« jah pod dežniki. V finančnem oziru je bila tombola srednje povoljna. «Skrb za mla* dino* namerava letos zgraditi lastno okre* vališče za revno in siromašno mladino v Aleksandrovu na otoku Krku, kjer ima že kupljeho primerno zemljišče.
Včeraj smo imeli v Ljubljani še več drugih prireditev, tako manifestacijski občni zbor Jugoslovanske Matice in zbor slovenskih invalidov, ki je bil v vsakem oziru prav zanimiv.
Jurjevanje na Gradu je letos izostalo, pač pa se vrši pozneje. Gostilne in kavar« ne so bile včeraj nabito polne. Zvečer je bilo po nekaterih gostilnah izredno živah* r.o, ker so nekateri slavili športno zmago «Primorja», drugi pa so svojo jezo popla. hovali. Nekateri ljubitelji nogometnega sporta so namreč stavili visoke stave, ki so jih zvečer realizirali v velikem števila litrov vina.
Proti večeru in ponoči je začelo grmeti, treskati in liti kakor iz škafa. Pomladni Urom prinaša sneg, so govorili stari Ljub* I.iančanje. In prav so imeli. Potoki in reke so zelo narasli, zlasti Ljubljanica.
Zeleni Jurij in levji Marko sta se včeraj morala ves dan in pozno v noč boriti proti sicer pešajoči starki zimi. Ta ju je končno /a trenutek pognala v obrambo in zato raz* g mil a nad mestom in okolico svojo belo odejo. Hrib in ravan sta bila danes ajutraj popolnoma pobeljena. Težki in mokri sneg je napravil povsod po vrtovih in nasadih ogromno škodo. Polomil je zeleneče drevje in potrgal tudi več brzojavnih in drugih, žic. V «Zvezdi» je sneg celo razkla! ko* stanj, polomil pa je tudi več vej, tako pred Zvezdino kavarno. Tudi Tivolski park je mnogo trpel. Pod te/o mokrega snega se je v p* ku i« tudi v g,zdu podrlo ve. mla# dih dre i movje .c    cčinoma pOieglo,
Sadno drevja je močno poškodovano, zlasti črešnje, hruške in jabolka, ki so bila že v polnem oetiu.
Naše ptice pevke danes zjutraj niso pci le svoje lepe jutranje pesmi, marveč so be« <j,ale in iskale hrane. Zeblo jih jc, ker sc že slekle toplo zimsko odejo ter se oblekU v lahko svatovsko. Ščebetajoči vrabci in ščinkavci se niso oglašali, prvi so se dolga tiščali v svojih zidnih votlinah in brlogih, drugim pa je sneg močno pokvaril gnezda, ki so m jih začeli graditi. Tudi kosi so letali zbegani semintja in nikakor jim ni šla \a grla jutranja pesetn.
Tak je bil prihod zelenega Jurja « spremstvu belega Marka.
Kd. vč zboljsđte sKolinsko cikorijo!
—e Carinski dohodki od 1. do 11. aprila 1927. so znašali 74,119.042 Din. Od tejza odpade na carinarnico v Beogradu 10,514.967. v Zagrebu 10,949.642 v Novem Sadu 9,449.142. v Liubliani 9.404.3SS, v Dubrovniku 3,092.770. v Skooliu 2.16S.804, v Snliu 1.540.229 Din. V proračunu je bilo določeno 46.905.555 Din tako da znaša Drebi-tek 7,?14.387 Din.
—z   Podružnica   dunajskega kreditnega
saveza v Zagrebu. Te dni ie bila ustanovljena v Zaerebu oodružnica kreditnega saveza za zaščito industrije in trgovine, ki obstoja na Dunaiu že od 1. 1870. Podružnica ima namen zbirati informacije o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji In jih dostavljati članom Saveza. Podružnica bo izdajala svoi list. čicrar namen bo seznaniti inozemske upnike z gospodarskimi, socijalnim! in pravnimi razmerami v naš; državi
—z Sarajevska želcmiHca direkcija za komercl.ializaci.io. V sarajevski železniški direkciji se ie vršila te dni konferenca direktorija in načelnikov vseh oddelkov, na kateri se ie razpravljalo o komerciializaciji državnih železnic. Slične konference so sc ' vršila tudi v dnifltth 2elczni5k1h djLrekcilak-
Ma konferenci v sarajevski direkciji je bil formuliran predloff o komercijaldzaciji. kj za je poslala direkcija prometnemu ministrstvu- Naglašalo se je zlasti, da bo treba ori železnicah uvesti navadno trgovsko knjigovodstvo in poslovanje, kajti po zakonu o državnem računovodstvu železnice kot trzovsko oodietie ne bi močile doseči zaže-. Menega uspeha.
—g Naša produkelia papirja. V Sloveniji imamo 6 papirnic, v drugih krajih pa 3» Beogradska papirnica že od lanskega leta ne obratuje. 8 papirnic ie izdelalo lani 16.527 ton napiria. predlanskim pa 14.035. Pri tem ie treba upoštevati, da zaorebška -papirnica od 1. oktobra 1924 do l. maja 1926 sploh nj
obratovala.
—g   Vrašanjc   Jadranske   železnice. \
soboto ie prispel v Split prometni ministei general Milosavljević. da pregleda pristanišče in ugotovi, kako bi se mogla zgraditi jadranska železnica z izhodom n^ Split Prometni minister se ie posvetoval z gospodarskimi krogi, ki se zanimalo za tc važno prometno vprašanje.
—2 Obrtništvo v preteklem letu. V pre«
teklem letu ie začelo število novih obrmi-Skih podjetij naglo padati. Leta 1024. j« izdala obrtniška zbornica v Beogradu 428G dovoljem za protokilranie novih podjetij, 1. 1925. 4520. lani pa samo 3116.
naznanilo.
Kdor želi imeti lete« prvovrstno in naj. rnodernejSo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki
Ivan Martine,
»obnt slikar in pleskar, UVBUANA, Pot
Ijanskm c#s/« 20 s—c      £ntxikur«oeB« solidne o~t»el *—
Stran
•SLOVENSKI   NAROD* dne 26. aprila 1927.
Stev 91.
To in
Letalska nesreča na Slovaškem
ono
Češkoslovaški letalci imajo posebno smolo. Letalske nesreče so na Češkoslovaškem zelo pogoste in mnogo odličnih letalcev je že plačalo svoj pogum z glavo. V tem pogledu je bilanca češkoslovaškega letalstva visoko pasivna, z druge strani pa pogoste letalske nesreče kažejo, da se avijatika v bratski čsl. državi zelo hitro in uspešno razvija.
V petek popoldne je priletelo v Košiće na Slovaškem letalo državne zrakoplovne družbe, ki vzdržuje redni zračni promet med Prago in Košicami preko Brna In Bratislave. V Bratislavi se je dvignilo letalo ob 11. dopoldne. Aeroplan je vodil pilot Vyborny. Potnikov k sreči ni bilo. Blizu barčanskega letališča pa je pilot opazil, da motor popušča in da je začel aeroplan padati. Zato je skušal pristati na polju blizu pokopališča. Ko je pa opazil, da polje ni ravno, je skočil iz aeroplana in zado-bil k sreči samo lahne telesne poškodbe. Aeroplan je bil tako poškodovan, da so ga morali odpeljati v delavnico, kjer ga bodo popravili. Na kraj nesreče je prispela takoj vojaška komisija, da ugotovi vzrok letalčeve nezgode, ki bi bila usodna, da ni pilot pravočasno skočil iz aeroplana.
Odmevi bestijalnega zločina v Mehiki
Poročali smo že o drznem napadu razbojniške tolpe na vlak blizu mesta Limona v Mehiki, kjer so banditi sko* raj vse potnike pomorili. Vojaški od* delek, ki je spremljal vlak, se je boril z banditi nad tri ure, dokler ni padel zadnji vojak. Potem so banditi nava* lili z orožjem na potnike in začelo se je strašno krvoprelitje. Potnike, ki so ostali pri življenju, so razbojniki nagna« h v zadnje vagone, polili vagone s pe* trolejem in zažgali. Nekateri potniki so se skušali rešiti iz gorečih vagonov. Poskakali so skozi okna, toda banditi so jih postreljali, odnosno pobili s pu» skinimi kopiti. Pobitih je bilo 17 voja* kov in 130 potnikov. Na kraj zločina so oblasti takoj poslale vojaštvo in sa* nitetno osobje. Prezident republike, Callez je zapovedal, naj bandite žive sli mrtve ujamejo.
Izpod razvalin napadenega vlaka so potegnili nad 50 trupel. V poročilu, ki ga je izdala o drznem napadu preži*
dentova pisarna, je rečeno, da nosijo vso odgovornost za nečuveno krvo* prelit je Krščanski uporniki. Oblasti so poslale za banditi osem letal Po zad« njih poročilih iz Mehike je napadlo vlak okrog 300 banditov. Vojaki, ki so spremljali vlak, so nekatere bandite v boju ustrelili.
Po uradnem poročilu mehikanske vlade je vojaštvo v soboto dohitelo razbojniško tolpo blizu mesta Dondi*e* ga v državi Guana*Juato. Vojaki so 13 banditov ustrelili, tri pa ujeli. Poro« čilo omenja, da so napadli vlak katoli* Ški ekstremisti pod vodstvom generala Gallegosa Descia. Guverner province Jalisco, kjer je bil izvršen napad na vlak, je bil odstavljen. Vladna vojska je ujela tudi poglavarja razbojniške tolpe, ki je rodom Nemec. Poglavar pride pred sodišče in bo obsojen na na smrt
Eksekucija države
Nedavno smo poročali, da se je davčni eksekutor oglasil v nekem dav* enem uradu in zaplenil števni stroj in uro, ker državni erar ni poravnal svo* jih obveznosti in računov za naročeno delo. Da pa čitatelji ne bodo mislili, da je samo naša državna uprava tako zanikrna, da ne plt-čiije računov, zabe* ležimo po rumunskih listih sledečo zgodbo, ki priča, da tudi drugod niso mnogo na boljšem.
Spomladi leta 1923 se je pripetila v bližini kopališča Felbc v okolici Ve* likega Varadina v Erdelju železniška nesreča, pri kateri je bilo sedem oseb ubitih in več težko ranjenih. Med ra* njenimi je bila tudi mlada in lepa Ire* na Migaly, ki je izgubila obe nogi. Po* leg tega pa ji je nesreča ugrabila tudi bogatega zaročenca, ki je ostal mrtev pod ruševinami. Irena je tožila državo za odškodnino ter zahtevala skupno nič manj kot dva in pol milijona le* je v. Proces je trajal dve leti. Končno je vrhovno sodišče odškodnino nesreč* ni nevesti res priznalo, in sicer v zne« sku 750.000 lejev.
Razsodba je bila pravomoćna, toda finančni minister je bil tak, kakor so skoraj vsi finančni ministri: denarja ni dal, pa basta. Irena je zaman hodila v Bukarešto, zaman intervenirala pri vseh mogočih poslancih, da bi prišla do svojega denarja. Končno ji ni pre* ostajalo drugega, nego da se ponovno obrne na sodišče in zahteva eksekuci* jo. Sodišče je res izdalo dovoljenje in
s pomočjo treh odvetnikov je Irena končno te dni res prišla do svojega de* nar j a. Pred par dnevi so se proti večeru zglasili pri blagajniku železniške po* staje trije odvetniki, mu predložili eksekucijski nalog in zahtevali blagaj* niške ključe. Blagajnik se je sprva sicer obotavljal, končno pa se je vendar le udal. Blagajno so nato komisijonelno odprli, prešteli denar, odšteli Ireni nje* nih 750.000 le je v, napravili protokol in se uljudno poslovili. Kak obraz jc na* pravil finančni minister, ko je izvedel za to zadevo, si pač lahko mislimo.
Neokusna volilna reklama
Včeraj so se vršile v Avstriji skupščinske, deželne In občinske volitve. Volilna borba je bila zelo ostra. V agitaciji so se najbolj odlikovali krščanski socijalisti in socijalni demokrati. Obe Stranki sta izdali za agitacijo, plakate, letake, svetlobno reklamo in druge volilne pripomočke ogromne vsote. Volilna borba je šla tako daleč, da so si dovolili socijalni demokrati reklamo, ki jim ne dela posebne častL
Socijaldemokratična stranka je namreč izdala pred volitvami letake v obliki češkoslovaških bankovcev po 500 Kč. Imitacija teh bankovcev nosi z debelimi Črkami natiskan napis: »Preprečite ponovitev wetzeldoriskega škandala s ponarejenimi bankovci, volite socijalne demokrate!« Ta napis naj bi o-pozoril avstrijske volilce na škandal, ki je nastal svojčas v zvezi s posredovanjem avstrijske vlade, da so sodne oblasti izpustile iz preiskovalnega zapora madžarske ponarejalce češkoslovaških bankovcev na Čelu s profesorjem Mes-zarosom. Morda se imajo avstrijski socijalni demokrati za svoj uspeh pri včerajšnjih volitvah deloma zalival i ti tudi temu volilnemu triku.
Poroka v zraku
Dočim so v Ameriki poroke v /ra* ku skoraj že nekaj vsakdanjega, v F.v* ropi doslej še nismo zabeležili slučaja, da bi kak parček tako rekoč lete pri? brenčal v zakonski pristan.
Toda podjetn' Nemci hočejo baš ire dni dokazati, da tudi v ekstravagan* cah ne zaostajajo za Američani. Berlin bo že prihodnje dni pozorišče prve zračne poroke v Evropi. Poročil se bo tiskovni šef neke nemške letalske druž* be, dr. Orlovius s hčerko znanega tvor* ničarja Tenzerja iz Braunscnweiga, Margoto Tenzer. Priča v zraku bo dr. Borscht. sin bivšega monakovskega žu* pana.
<*Poročna barka* bo letalo tipa Rohr*
bach*Roland, ki je uspešno absolviralo polet preko Alp v Milan. Na dan po* roke stopi parček v spremstvu dveh prič in uradnika, ki ju poroči, v okra« šeno kabine letala. Aeroplan bo nato nekaj časa krožil had magistratom v okraju Wilmersdorf, ta čas bo pa uradnik opravil poročne obrede.
Kakor poročajo nemški listi, je vla* da že izdala dovoljenje za to nenavad* no poroko. Drugo vprašanje je seveda, kakšne prednosti ima poroka v zraku pred navadno. Zdi se nam, da ljube* zen in zakonska zvestoba nista nič večji, ako zlezeta zaročenca, pod za? konskJ jarem v zraku.
Mlada leta Marekove soproge
Soproga ing. Emila Mareka, o ka* teri se je povodom nedavnega senza* cijonalnega procesa toliko govorilo, je objavila v aBerliner Morgenpostu» daljši članek o svoji mladosti. Marta Marekova je bila rojena L 1897. Krna? lu po rojstvu je njena mati zbolela in dete so poslali v neko Češko vas, kjer se je naučila češčine. Ko je dorastla, se je zelo rada spominjala tihe šumav* ske vasice, kamor so jo vabili spomini iz detskih let. Nekega dne je nastal v hiši njenih vzgojiteljev požar. Do? mače dete je zgorelo, mlado Marto so pa v zadnjem hipu rešili.
Mirnega, zadovoljnega življenja v šumavski vasici je bilo konec, ko je prispela nekoč v vas tuja dama, ki se je zglasila pri Martinih vzgojiteljih in zahtevala, naj ji izroče hčerko. Dekli* ca je bila vsa zbegana, ko so ji dobri vzgojitelji povedali, da jo hoče mati odpeljati. Plakala jc in se branila, ko so jo odnesli na voz pred hišo. Odpe* Ijali so jo na Dunaj in tu je kmalu po* zabila češČino. Ni pa mogla pozabiti gostoljubne hiše v šumavski vasi, kjer je spoznala pravo materinsko srce in kjer so jo vzgojitelji ljubili kot svoje dete.
*
X Samomorilec s srečkami. V Hannovru so našli te dni obešenega nekega trgovca. Samomorilec je imel v žepu 7000 mark in 61 srečk. Tri srečke, ki še niso bile dvig* njene, so v novembru zadele večje zneske. Kaj je trgovca gnalo v smrt, ni znano.
X Katastrofalna poplava reke Mississips pi. Kakor javljajo iz Amerike, je obseg po* plave reke Mississippi rekorden. Zadnje dni se je porušilo več nasipov, na novo pa je pod vodo 1500 kvadratnih kilometrov zemljišča. Nad 100.000 ljudi je brez krova. V poplavljenih krajih so izbruhnile epide* mične bolezni. Sedanja poplava reke Mis* sissippi je ena največjih elementarnih ka* tastrof, ki je do danes zadela Ameriko.
X Sredstva za lepotičenjc iz Tutunkanu nove grobnice. V londonski muzej so te dni prenesli lepo izcizelirano posodo, v ka* teri je bilo neko mazilo za lepotičenje. Ms* žilo sta preiskala dva slovita kemika iu in noke vrste .j£z-p*yu,zVdudr^2^tr~3 ugotovila, da obstoji iz živalske maščobe, pomešane očividno z balzamom m neke vrste rastlinsko smolo. Mazilo je bilo na* monjeno za lepotičenje kralja Tutankamna.
X Slon v restavracijski kuhinji. Sloviti cirkus KJudskv gostuje zdaj v Celovcu. Te dni pa jo je iz cirkusa pobrisal veliki slon in jo ubral naravnost v kuhinjo re^avra* cije <rSalzburg-». Slon je v kuhinji razbil vso posodo ter povzročil veliko paniko med uslužbenci. Končno so ga cirkuški usluž* benci pregnali iz kuhinje, kjer se je orjaški gost pošteno najedel.
NC4.VV1CE
lat-uuc
n a jbolfše, najt rp cžn e/še^ zato najcenejše*
Autoriteta.
»Učitelj se je danes zopet pritoži radi tebe. Ti ostaneš vse svoje živ. ljenje tepec!«
»Toda, papa...«
»Molči, jaz bom vendar vedel U Jubilej.
»Dragi možiček, ki si cisto pozabil, da obhajava v prihodnjem mesecu pet-indvajsetletnico najine poroke!«
»Pozabil nisem, toda nmenja sem, da bi počakala še pet let in bi na to slavila 30 letno vojno.«
Priporočilo.
Slovitega pisatelja Bernarda Sbawa je nekoč naprosil nek srednjevrstni gledališki igralec za priporočilo za nekega znanega ravnatelja. Bernard Schaw je prošnji ustregel in mu napisal sledeče priporočilo:
»Priporočani vam g. II. Poznam ga in vem, da igra Hamleta, tarok, flavto in biljard. Tarok in biljard igra najboljše!«
Najboljši liker za želodec je
Zdravnik želodca
Dobi se povsod koder cenijo dobro in zdravo pijačo, kjer ga še ni. naj se ga takoj naroči pri tvrdki
Lovro Sebenik,
žganjarna in rastlinska destilacija, Ljubljana 7.
KOKAIN
(Grehi človeštva.)
Prekrasno filmsko delo, ki nam v osmih velikih dejanjih razkriva vse tajne razkošno opremljenih skrivnost* nih salonov, kjer se za drag denar uži» vajo  «csladki»   strupi,  kokain, morfij
opium itd. Sijajna igra svetovno znane filmske prvakinje
--ASTE NIELSEN--
ostane vsakemu v neizbrisnem sporni« nu. — Izvrstni so tudi VPerner Krauss, Alfred Abel, Trude Hesterberg in mala Eliza la Porta, — Razprodane predsta* ve pri včerajšnji premijeri so jasen dokaz velikega uspeha, ki ga je ta sen? zacijonalni velefilm dosegel tudi v Ljubljanu
Današnje predstave se vrše ob:
4., % 6., % 8., 9. ELITNI KINO MATICA
Vinogradniki -
zahtevajte edino garantirano 98/99%.
plavi kamen .Marengo*
ker je najboljši. — Izvid hrv. slav. zem. kemijsko-analitskega zavoda v Zagrebu, ki se glasi: „ Plavi kamen MARENGO je 99-6% plavi kamen•.
Generalni zastopnik:
Zlatko A. Fišer, Zagreb, M ažuran i će v trg 14
Telegrami: Agimeic, Zagreb.
10 v
Notarski uradnik
z večletno prakso, vešč stroje* pisja, želi mesta v kaki notar* skiali odvetniški pisarni. Na« stopi lahko takoj. — Cen j. po* nudbe pod «Vesten.Q56*> na upravo <rSlov. Naroda*.
Zanesljiva hišnica
ki dobro razume vrtna dela — se takoj sprejme. Lepo natu* ralno stanovanje in plača. His* niča, katere mož je vrtnar, ima prednost. — Ponudbe pod na* vedbo dosedanjega službova* nja. z zahtevki plače in rod« binskimi podatki je poslati na Poštni predat 113 v Ljubljani.
1007
Družabnika
za razširjenje že obstoječe večje dobro idoče trgovine z manufakturo in dr., z zelo le* pimi lokali na najlepšem in rajprometnejŠem prostoru, ter brezplačnim stanovanjem — iščem. — Ponudbe z visokostjo kapitala pod «Kapital/1008» na upravo aSlov. Naroda».
Opremljeno sobo
oddam šivilji. Električna raz* sveti java, solnčna lega. Pred* nost imajo s svojo posteljo. — Ponudbe pod »Prometen kraj 996» na upravo «S1. Naroda*
Miren zakonski par
išče snažno stanovanje 1—2 sob '.».uh in jo v stari ali rovi hiši- Vselitev lahko takoj. ev. kasneje. — Ponudbe pod «Mir* nost /992» na upravo «S1. Nar.».
Kupim boljše pohištvo
popolnoma novo spalnico, ku* hinjsko opravo in eventualno jedilnico po zelo ugodni ceni. — Ponudbe pod »Plačam ta* ko j 45/1003» na upravo «Slo* venskega Naroda».
Razglednice
litografirane po fotografskim snimkama platina, ^medje ili krom boje Din 420—1000 pa naviše Bakrenaste boje (veće količine) Din 360—1000. — Ate* lie KRIŠER. Stara Kanjiža, Bačka_824
Absolventinja
trgovske šole, zmožna steno* grafije in strojepisja ter vseh pisarniških del — išče službo. Gre tudi za blagajni Čarko. — Ponudbe pod «BIagajničarka 995» na upravo «Slov. Nar.».
Mlad gospod
vojaščine prost, zmožen slo* venskega, nemškega in itali* janskega jezika — išče službo v pisarni ali kaj sličnega. Na* stopi lahko takoj. — Ponudbe pod »Spreten/973» na upravo «Slov. Naroda«.
Ključavničarski
pomočnik
izučen v večjem podjetju, do* ber delavec mlad in močan, zmožen slovenskega in nem* škega jezika — išče službo za takoj ali pozneje Gre v za* četku tudi za manjšo plačo. — Ponudbe pod »Podjeten/957» na upravo «Slov Naroda».
tlokuloturni papir
ka a OId 5a-proaa;a oprava „Slov. rtarooa'
Za dom! 591
Za H vil je. krojače, čevljarje itd najbolj priporočljiv je le
STOEVVER šivalni stroj
Le ta Vam poleg šivanja en t) a (obšiva). veze (stika), krp« pe» rilo in nogavice. Brez vsakega preminjanja plošč in drugo je stroj: v minuti pripravljen aH za vezenje in ravno tako hitro sonet zrn navadno šivanje. — Poleg vseh prednosti, ki jih za* vzemi šivalni stroj STOEWER. j* tudi najcenejši
Ne zamudite ugodne prilike in
oglejte si to izrednost pri Brezplačen pouk v vezenju, rs*
Lud. Baraga, bi aparatov itd — Ugodni pla*
Ljubljana,   Šelenburgova   671. čilni pogoji. — 151etno jamstvo.
os
Vabilo
na
redni občni zbor
gremija za srez Logatec, ki se bo vršil v Dol. Logatcu pri A. KUNCU ob 10. dopoldne dne 1. maja 1927.
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelnika in tajniško poročilo.
3. Račun za leto 1926 in proračun za leto 1927.
4. Poročilo pregledovalcev računov, absolutorij.
5. Volitev celotnega odbora,
6. Sprememba pravil.
7. Samostojni predlogi.
V slučaju, da občni zbor ob naznačenem Času ne bo sklepčen, se uro kasneje vrši občni zbor ob vsa« kera številu članov.
Nova vas, dne 24. aprila 1927.
Načelnik: Stanko Lenarčič. 1. r.
Zahvala.
V naši težki srčni bolesti vsled nenadne izgube našega srčno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta, svaka in brata, gospoda
LUDVIKA ŠMUC
strojevodje drž. žel. in hišnega posestnika
smo prejeli izrednih dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša našo neizmerno žalost.
Za to tolažbo izrekamo našo iskre« no globoko zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa društvu strojevodij, ki so ga spremili v velikem številu ter za podarjenjc krasnega venca, uradništvu drž. žel., gojencem in gojenkam Christofovega zavoda, dalje darovalcem vencev ter vsem, ki so pokojnika v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica za pokojnikom se bo brala v sredo dne 27. t. m. ob 6. uri zjutraj v farni cerkvi na Jezici.
Stožice a Ljubijana, dne 25. aprila 1927.
Globoko žalujoča rodbina Šmuc ter ostali sorodniki*
se Tabora!
Uisiolcg Josip Zunan&& mm Za cNarodno tuk*xao»: Fran Jeaoriek. —» Za inaoratni de* lista; Oton Christof. —»Vsi v LjubljarV
139684