Leto XIII. št. 4 15. april 1966 CINK AR NAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE VOLITVE 20. APRILA Priprave na bližnje volitve gredo h koncu. Pred dnevi so bili še zadnji zbori volivcev, na katerih so člani delovnih skupnosti ocenili delo svojih predstavnikovi v samoupravnih organih in evidentirali kandidate, ki bodo nadomestili tiste člane samoupravnih organov, ki jim poteče mandatna doba. Ce hi analizirali delo vsakega posameznika, bi lahko ugotovili, da so ti prav različno opravičili zaupanje, ki so jim ga voldicd izkazali. Med item, ko je večina članov vseh samoupravnih organov pravilno razumela naloge in vlogo delavskega samoupravljanja pa so posamezniki, kljub svojim sposobnostim zavzeli dokaj pasivno stališče do dleiavskega samoupravljanj a. Taki pojavi so v obdobju uveljavljartja socdaili-stianega gospodarjenja v delovnem kolektivu kot celoti, oziroma v [delovnih enotah vredni obsojanja. Novim članom samoupravnih organom, ki jih bomo izvolili v sredo, dne 20. aprila želimo poni njihovem delu mnogo uspeha. Ko bomo čez eno leto ocenjevali njihovo delo, upamo, da bomo lahko z zadovoljstvom ugotovili, da so svoje poslanstvo uspešno opravili. Volitve samoupravnih organov 00 pravzaprav pomembno in svečano dejanje, v katerem neposredno sodelujejo vsi člani delovne skupnosti. Zaradi tega menimo, da bi bilo potrebno poskrbeti za res svečano vzdušje. Morda ne bi bilo napak, če (bi posamezne volilne enote tekmovale, katera bo imela lepše urejeno volišče in katera bo dosegla boljše volilne rezultate. Volilna komisija Je sklenila, da bodo volitve 20. aprila 1966 od 4. do 19. ure. Člani našega delovnega kolektiva bodo volili na naslednjih voliščih: 0 na I. volišču — v sindikalni dvorani Cinkarne volijo delavci delovne enote metalurgije, in sicer iz topilnice, plinarne, cinikovega belila, kotlarne ter tehnični in administrativni delavci teh obratov. 0 na II. volišču — v mojstrski pisarni aglomeracije volijo delavci delovne enote metalurgije in sicer iz aglomeoracije, PIK, keramike ter tehnično vodstvo teh obratov. # na III. volišču — v pisarni tehnične evidence predelovalnih obratov volijo delavci delovne enote predelovalni obrati, in sicer iz valjarne, činalizacije cin-kovih proizvodov (cinkografija, žlebovi, cevi, čašice, žice) ter tehnično in administrativno osebje teh obratov. , 0 na IV. Volišču — v pisarni obraitovodij obratov anorganske kemije volijo delavci delovne enote anorganske kemije, in sicer iz pigmentov, soli, hidrosul-fida, metalita, umetnih gnojil, starega in novega litopoina, oin- kovega sulfata, modre galice, modrega bakra, barijevega sulfida, krontovega galuna, ulteaima-rina, svinčevih Oksidov, kotlarne ter tehnično vodstvo in nadzorni kader kemičnih obratov. 0 na V. volišču — v sindikalni dvorani obrata Mozirje volijo delavci obrata Mozirja. 0 na VI. volišču — v prostorih centra za strokovno izobraževanje volijo delavci delovne enote organske kemije, ki so zaposleni v proizvodnji, iv obratnem laboratoriju in tisti, .ki so zaposleni neposredno v proizvodnji. 0 na VII. volišču — v sejni sobi družbeno političnih organizacij volijo delavci delovne enote skupnih delavnic, in sicer iz priprave dela, strojnega obrata, gradbenega obrata, merilnega oddelka, elektro obrata ter tehnično vodstvo teh obratov. (Nadaljevanje na 2. str.) miiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiNi I PROIZVODNJA 1 i IN PRODUKTIVNOST I i V MARCU 1966 1 I J? Tudi v marcu smo presegli = E osnovni proizvodni plan. Ku- 3 E mulativna letna planska za- 1 E dolžitev za razdobje treh me- 5 = secev je bila dosežena s 3 = 27 %. V primerjavi z istim 3 3 razdobjem preteklega leta je 3 = proizvodnja porastla za E = 7,5 %. V mesecu marcu so E E bili osnovni plani v vseh ob- E E ratih doseženi oziroma pre- = E seženi z izjemo plana v mod- = 3 ri galici, ki jo zaradi pqjnanj- 3 E kanja bakra nismo proizva- E | j ali. Izpad proizvodnje mo- E | dre galice v letošnjem letu 1 | v znatni meri vpliva na tem- 3 = po porasta proizvodnje v pri- 3 3 merjavi s preteklim letom. E = V tem razdobju je bilo po- | E vprečno število zaposlenih E | za 1 % manjše kakor v pre- | E teklem letu, proizvodnost S E dela pa je porasla za 8,5 %. 3 | V marcu smo izvozili za E I 552.985 dolarjev proizvodov, E | kar je za 10,3 % več kakor 3 E v februarju. V treh mesecih 3 3 letošnjega leta smo izvozili = 3 za 1,318.850 dolarjev. Od te- E | ga smo 91,27% izvoza reali- 1 | zirali na konvertabilno pod- 3 I ročje. V prihodnjih mesecih 3 5. pričakujemo še večji izvoz. § HiiiiiiiHiniiimiiiiiiiiiiHiimiiiiimiiiiHHiiiliiiiiHiTt Položaj delavca v delovni skupnosti Kaj določa pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih Delovni človek, ki dela v delovni organizaciji, vzpostavlja kot član delovne skupnosti medsebojno delovno razmerje In je pri samoupravljanju enakopraven. On prosto stopa na delo v delovno organizacijo in lahko po svoji volji tudi neha delati v njej. Z vstopom na delo začne prevzemati dolžnosti istočasno pa tudi pridobiva pravice, ki mu gredo iz dela. Dolžnosti in pravice iz dela so določene z ustavo ter s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, njihove posebnosti pa so določene s statutom in pravilnikom o medsebojnih delovnih razmerjih vsake delovne organizacije. Ker temeljni zakon vsebuje le okvirna določila s področja dela in prepušča veliko avtonomijo delovnim organizacijam samim, morajo te v svojih aktih precizno določiti niz vprašanj, ki urejajo področje dela. Ustavno določilo določa, da se lahko vsak državljan enakopravno poteguje za prosto delovno mesto, če ima za to ustrezne pogoje. Zaradi tega mora vsaka delovna organizacija razglašati prosta delovna mesta z javnimi sredstvi informiranja. O vseh dolžnostih in pravicah iz dela odločajo le kolektivni organi in je tu izključena vsaka individualnost. Delavec, ki stopi na delo v podjetju in uspešno opravi poskusno delo, postane enakopraven član te delovne skupnosti za nedoločen čas, ali pa za določen čas, če je bilo ob (Nadaljevanje ne bi bil v celoti izpolnjen. Ta skromna analiza možnosti za izpolnitev letošnjega proizvodnega plana nam obeta uspeh, vendar za cono trdega in discipliniranega dela. Samo fizično izpopolnjevanje predvidenih planskih postavk pa ni dovolj. Važno je, da ga spremljata nenehno povečanje produktivnosti in manjšanje stroškov proizvodnje. Ker ima naše. podjetje v letošnjem letu še večje izvozne obveznosti, se bo to odražalo tudi v poslovanju predelovalnih obratov, ki izdelajo več kot polovico materiala namenjenega izvozu. Preskrba Cinkarne z uvoznimi surovinami in rezervnimi deli bo zato še bolj odvisna od rednega in kvalitetnega dela valjarne. Na tej relaciji se še bolj stopnjuje odgovornost posameznega člana kolektiva predelovalnih obratov, zlasti pa članov delavskega sveta ekonomske enote "in obratovodotva. Kakšne so letošnje' proizvodne naloge v primerjavi z lanskoletnimi kaže naslednja razpredelnica: Vrsta proizvoda 1965 1966 1. Cinkova pločevina 11.000 ton 2. Autotipijske plošče 22.000 ton 3. Ofset plošče 5.000 m2 4. Cinkove čašice 50,000.000 kom 5. Cinikovi in pocinkani žlebovi 645.000 m 6. Cinkova žica 1.000 ton 12.000 ton 25.000 m2 3.500 m2 40,000.000 kom 1,500.000 m 1.000 ton Predvideno je povečanje skoraj vseh vrst proizvodov, zmanjšana pa je proizvodnja ofset plošč.v. korist nove. proizvodnje aluminijskih ofset plošč, delno pa je tudi zmanjšana proizvodnja cinkovih čašic. Glede na važnost, posameznih proizvodov je treba posvetiti največ pozornosti izdelavi cinkove pločevine, -žlebov dn čašic. Kljub izrednim težavam zaradi istočasnega izvajanja gradbenih del v valjarni se proizvodnja cinkove pločevine ni zmanj- . .., šala, temveč se v prvih treh mesecih giblje po predvideni letni dinamiki. Ne glede na to, da so gradbena dela v neposredni bližini delovnih mest končana, pa je treba računati še s precejšnjimi težavami pri priučevanju na novem valjarniškem stroju. Odkar sta konec lanskega leta začeli obratovati še dve rekonstruirani peči v topilnici, se je preskrba s surovim cinkom popolnoma normalizirala. Tako stanje pričakujemo tudi do konca leta. Preskrba z elektrolitnim cinkam pa ni tako urejena. V .preteklem letu je bilo izdelanih 1.000 km cinko-vih in pocinkanih žlebov, letošnji plan pa predvideva proizvodnjo 1.500 km žlebov. Potek dosedanje proizvodnje in izredno dobra preskrba s surovinami obetata možnost nadaljnjega povečanja proizvodnje in sicer še za 300 do 400 km. Letošnja proizvodnja cinkovih čašic je namenjena le domačemu ,tržišču, v prihodnje pa jih bomo plasirali na tuje tržišče. Na sliki — pakiranje čašic. Proizvodnja cinkovih čašic po vsej verjetnosti ne bo bistveno presegla lanskoletne, ko je bilo izdelanih 32 milijonov komadov.-, HNlUfMAK Kljub razmeroma ugodnemu startu v januarju in februarju je v marcu nastal zastoj v prodaji, ker se je proizvodnja baterij zmanjšala zaradi' neprodanih zalog in ker baterije zaradi neugodnih cen ne gredo v izvoz. Izkušnje iz lanskezga in letošnjega leta že kažejo na dejstvo, da je domače tržišče preveč nezanesljivo in je treba v letu 1967 računati tudi z izvozom cinkovih čaš in rondol. V ta namen teče akcija usvajanja novih vrst zli-tin.cinka z izrednimi anUkoroziij-skimi lastnostmi,'ki jih predpisujejo inozemski interesenti in osvajanje novih oblik rondel in čašic. Ker tiskarne težijo k vedno večji potrošnji aluminijskih ofset plošč, se manjša 'potrošnja VOLITVE (Nadaljevanje s 1. str.) .# na VIII. volišču.—: v pisarni HTV službe volijo vsi delavci transportnega oddelka,vsa iz skladišča in iz komercialnega oddelka. 9 na IX. volišču — iv spjjmii sobi uprave podjetja volijo delavci finančnega in kadrovskega sektorja, pomožnega oddelka, varnostne službe, kuhinje, toplega obroka, pravnega oddelka in plansko anettitskega oddelka. # na X. volišču — v prostorih knjižnice volijo delavci razvojnega in investicijskega sektorja in glavnega analitskega laboratorija. iHimiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiHiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii 1 OPOZORILO ! | | | Na podlagi temeljnega zakona o varnosti pri delu je 1 | podjetje dolžno skrbeti za varnost pri delu. Za izvajanje I E varnostnih ukrepov pri delu pa so določeni neposredni § | vodje, in sicer vsak na svojem področju. Vsako neupošte- 1 | vanjo varnostnih ukrepov je po temeljnem zakonu kaz- I i nivo. Poleg tega ima tudi republiški inšpektor dela pravico mandatno kaznovati vsakega kršilca varnostnih predpisov na licu mesta v znesku 50 N dinarjev. Enkratno mandatno kaznovanje s strani republiškega inšpektorja je bilo v našem podjetju že izvršeno. Opozarjamo „članc kolektiva naj pazljivo izvajajo varnostne ukrepe ter disciplinirano uporabljajo vsa predpisana sredstva za osebno varnost pri delu. iTiiiiiiiiiiiiiiimHMiNfMiiiHtNiiHnimitiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiniiniinnniiiii' NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI V mesecu februarju je bilo 20 poškodb pri delu z 283 izgubljenimi dnevi in 2 poškodbi na poti s 73 izgubljenimi dnevi. Skupaj 22 poškodb s 358 izgubljenimi dnevi. Primerjava doseženih rezultatov v februarju s povprečjem leta 1965: Ekonomika enota 1 4 ' 5 § CJ 0) Število po škodo na 100 zaposler število izgubi j e: dni na 1 zaposl I o '■O S S Sil«, 1965 1966 1965 1966 1965 1968 Metalurgija 22,— 16,6 14,9 15,5 3,28 2,57 Predelovalni obrati 10,5 10j7 18,6 12,- 1,94 1,28 Kemija I. in III. 14,8 13,1 19,5 8,3 2,89 1,09 Kemija II. 14,3 — 13,1 — 1,87 3,65 Vzdrževalni obrati 16,6 21,4 12,4 11,5 2,05 2,11 Uprava 5,8 2,1 15,1 27,- 0,87 0,57 Skupaj 14,— 11,6 15,3 14,2 2,14 1,64 Primerjava doseženih rezultatov nam v vseh ekonomskih enotah, razen v vzdrževalnih obratih ikaže zmanjšanje števila in resnosti nesreč. 0 V ekonomski enoti metalurgije moramo omeniti topilnico, kjer je bilo sedem poškodb. Prevladujejo opekline rok in nog s tekočim cinkom, ki so nastale pri odstranjevanju predležev od pedi. • V ekonomski enoti kemija I. in III. so se vse tri poškodbe pripetile v obratu umetnih gnojil in sicer pri pakanju in transportu superfosfata. Gre za poškodbe v glavnem pri novih delavcih. 0 V ekonomski enoti vzdrževalni obrati je imela strojna služba tri, elektro služba pa dve poškodbi. Obe službi morata poostriti izvajanje varnostnih ukrepov in kontrolirati brezhibnost uporabljenih pripomočkov (lestve ipd.). Dobri rezultati v januarju in februarju nas ne smejo zadovoljiti, ker še niso dovolj prepričljivi. Naša naloga je skrbeti z? izvajanje vseh varnostnih .ukrepov. S stalnim poučevanjem delavcev o varnosti pri delu moramo doseči zainteresiranost za uspešno preprečevanje nesreč pri celotnem kolektivu ne samo pri posameznikih. Pri delu so se poškodovali V PRAŽARNI IN NA PIK: Jože VRB EK je v Obratu žveplene kisline rezal svinčeno cev od plinovoda. Nadihal se je žveplovega dioksida. V TOPILNICI: Konrad ŽNIDAR ni upošteval varnostnih ukrepov ko je pregledoval pečne kanale. Pri odstranjevanju zamaška mu je pihnil plamen v obraz. Franc BUTOLEN je prestavljal železne modele aa otok. Pri tem ®i je stisnil prst na roki. Janezu RUPNIKU se je po nogi v El oink iz predleža, ko je odnašal predleže od peči. LeopoLdu MLAKARJU je pri vlečenju’ oinka le-ta brizgnil v čevelj. Opekel se je po nogi. Marjan KAVKA je vrgel pločevinast kmec za polivanje oken na peč. Lonec se je skotalil s peči ter mu padel na glavo; prebil mu je čelo. Franc VODEB se je v megli srečal pri separaciji ogorkov s sodelavcem, 4ai je nesel pločevino. Pri srečanju je zadel z glavo v pločevino. Ignac PLAJNŠEK je od peči , odstranjeval predleže. Ostanek oinka iz predleža ga je opekel po nogi. V PREDELOVALNIH OBRATIH: Marjan KORNIČ je opazil, da se viličar pri dviganju palet, naloženih z ctokovo pločevino nagiba na sprednji kraj. Takoj se je obesil na zadnji del Viličarja, hoteč preprečiti nagibanje. Med tem je pločevina zdrsnila z vilic, viličar pa se je postavil na zadnja kolesa. Ponesrečenca je vrglo na tla tako, da sd je poškodoval koleno. Frederik FLIS si je poškodoval prst, ko je z vozičkom zapeljal na manjši kamen; ročica od vozička ga je udarila po prstu. V SUPERFOSFATU: Viktor PEMIC je pri pakanju superfosfata zadel z nogo v vogal železne tehtnice. Franc ŽNIDAR je kopal su-perfosfat. Ponesrečenec je hotel odskočiti, ko se je od kupa. odkrušila večja gruda, vendar ga je gruda spodbila. Udaril se je v nos in v ramo. Jožetu ZUPANCU je spodrsnilo pri transportu vreč s super-fosfatom. Pni padcu si je poškodoval prst na roki. V STROJNI SLUŽBI: Viktor KOVAČIČ je strugal jeklen komad. Ostružek mu je opekel veko desnega očesa. Stane GORŠEK je pri struženju osi dobil ostružek v oko. Opekel >si je veko. Jože DOJER je odpenjal sko-belni nož; pri tem si je poškodoval prst na roki. V ELEKTRO SLUŽBH Stanetu TANKOSlCU je pri hoji spodrsnilo. Poškodoval si je palec na roki. Rudi PLANINŠEK ,si je poškodoval prst na desni roki; ko je ravnal transformatorski kotel. V POMOŽNEM ODDELKU: Anton SMOLE si je pri razkladanju zabojev zvil nogo. Na poti sta se ponesrečila Ivan VALEK se je peljal z vlakom domov. Ko je vagon zapeljal čez kretnico je Val ek a, ki je stal na hodniku, vrglo v vrata. Ker le-ta niso bila zaklenjena so se odprla. Ponesrečenec je padel iz vagona na tir in se je hudo poškodoval;' po osmih urah je v bolnici umrl. Franc TRAMŠEK se je peljal s kolesom v službo; vanj se je zaletel mopedist. Tramšek si je poškodoval desno roko in nogo. SEMINAR O VARSTVU PRI DELU Temeljni zakon o varstvu pri delu določa, da morejo podjetja svoj nadzorni kader izobraževati o varnosti pri delu in vsake toliko časa preizkušati njihovo znanje s tega področja. V ta namen prireja Center za strokovno izobraževanje delavcev v Cinkarni enotedenski seminar, katerega se mo a-jo udeležiti mojstri, preddelavci, oddelkovodje, skupinovorlje ipd. iz vseh proizvodnih obratov. Zaradi izredno velikega števila kandidatov, so ti razbeljeni v pet skupin po 38 slušateljev. Ob koncu vsakega seminarja bodo udeleženci testirani. Tisti, ki bodo napačno od o-vorili na več kakor dvajset vprašanj, bodo morali znova obiskovati seminar. — Na sliki: testiranje prve skupine udeležencev seminarja. RADIO IZ OTO P NI LABORATORIJ V CELJSKI BOLNIŠNICI Že 1965. leta je celjska bolnišnica s pomočjo celjskih gospodarskih organizacij nabavila naprave za radioizotopni laboratorij, ki bo v veliki meri omogoči izboljšanje diagnostične službe. Z novimi napravami bodo lahko ugotavljali bolezni, ki jih z doslej razpoložljivimi aparaturami sploh nii bilo mogoče ugotoviti, (rakasta obolenja). K nakupu teh naprav je naše podjetje prispevalo -devizria, ostala podjetja"!« fli* narska sredstva. Za te> naprave je potrebno 'ribi ti primerne prostore, za kar pa bolnišnica nima sredstev. Zaprosili so celjske kolektive, da bi po svojih močeh pomagali egraditi te nujno potrebne prostore. Upravni odbor našega podjetja je predlagal centralnemu delavskemu svetu, da iz sredstev sklada skupne porabe dodeli ‘plošivi bolnišnici Celje 40.000 N. din za zgraditev omenjenih prostorov. Centralni delavski svet je ta 'predlog' soglasno potrdil. CIPIRNiR ; KDO BI BIL KRIV? Misli ob akciji za dokončanje osemletke Koliko je bilo govora o mladih, koliko kritike in obsojanja, koliko ugotavljanja, da je mladina neaktivna, da ni takšna, kakršna bi morala biti itd. Ta in podobna vprašanja ne dajejo nobenega odgovora o mladini. Ta vprašanja niso šla mimo delovne konference ZK v Cinkarni. O čem je bilo govora na konferenci, nam je že znano. V tem sestavku pa bi se omejil samo na eno vprašanje, to je izobraževanje mladine. O njem je tudi konferenca ZK sprejela sklep. Sedanji TK ZM je uvrstil to ' vprašanje med eno od osnovnih nalog pri uresničevanju postav-Ijengea programa. Predvsem pa je bila poudarjena potreba po pomoči pri dokončanju osemletke tistim mladincem, ki jo še niso dokončali. Pojavljala so se vprašanja kdaj, kako in na kak način uresničiti to nalogo. Teh problemov nismo mogli rešiti sami. Izobraževalni center je storil potrebne ukrepe v tej smeri, vendar to je bilo še vedno premalo, da ibi lahko začeli z realizacijo te naloge. Ko je bilo to vprašanje končno sproženo na delovni konferenci ZK in ko je konferenca zavzela svoje stališče, je bila stvar dovolj zrela, da bi jo pričeli uresničevati. Teko smo neposredno po konferenci skupaj z izobraževalnim centrom sklicali vse tiste mladfhce, ki nimajo dokončane osemletke (teh je v Cinkarni okrog 110). Pričakovali smo, da bo zanimanje itn udeležba takšna, da niti ne bo mogoče vseh sprejeti, kajti takšne izredne ugodnosti sff redkokje nudijo. Zato smo tudi pričakovali, da jih bodo naše mladinke in mladinci znali izkoristiti. Zal se (je pokazalo drugače. Od 108 vabljenih se je vabilu odzvalo le 26 mladink in mladincev. Ker pa smo menili, pozneje pa tudi ugotovili, da niso 'ločili vsi obveščeni, smo tiste, ki se niso odzvali, ponovno povabilih Drugič pa se je odzvalo še 24 mladincev. Tako se je obeh sestankov udeležila le slaba po- lovica vseh vabljenih. Vsi, ki so se odzvali vabilu, razen nekaterih izjem, so izrazili željo po dokončanju osemletke, vendar so se pri tem pojavile težave. Poleg splošnih težav, ki spremljajo našo mladino (pogoji dela, izmene, vožnje v službo ipd.) je bila naj- večja ta, da ravno polovica mladincev ima dokončanih šest, druga polovica pa samo štiri razrede osnovne šole. Pojavilo se je vprašanje, ali bomo lahko začeli vsaj z enim odelkom, kajti še vedno je bilo premalo prijav-, ijencev, tako za peti in šesti, kakor tudi za sedmi in osmi razred. Končno smo sklenili pričeti s prvim oddelkom, to je s pgtiim in šestim razredom, čeprav I je še vedno malo prijav in so zaradi tega stroški šolanja na posameznika mnogo večji, kot bi bili ob večjem številu prijav. Vprašamo se, kaj mislijo tisti, ki niso pokazali zanimanja za dokončanje osemletke in niso ujeli morda »zadnjega vlaka«? Menimo, da se ne bodo mogli izgovarjati, da niso vedeli za šolo, kajti ni mladinca, ki ni bil o tem na ta ali na drug način obveščen. Vprašamo se tudi, ali občutijo (Nadaljevanje na 5. str.) Ekonomika avtomatske kompenzacije jalove električne energije v naši tovarni Električno energijo, ki teče po žilah električnega omrežja od generatorjev do potrošnikov, sestavljata žlahtni dn jalov del. Žlahtno električno energijo /pretvarjajo električni stroji, ozri.ro-ana naprave v mehanično, toplotno, svetlobno ali druge oblike energije; jalov del električne energije je nepretvorljiv, je pa povezan z žlahtnim delom, ker ga nekatera stroji in naprave tudi potrebujejo za svoje obratovanje. Ohmskd potrošniki električne energije potrebujejo za svoje delovanje le žlahtno, transformatorji in asinhronski motorji pa potrebujejo še jalovo električno energijo, zato je razmerje obeh energij v določenem napajalnem električnem omrežju definirano s strukturo potrošnikov v tem omrežju. Jalova električna energija je za proizvajalca, distributerja dn potrošnika (industrijo) sila neprijetna, ker obremenjuje električne stroje in naprave, sledenji pa jo mora še plačevati. Preobremenjene prenosne naprave električne energije v naši tovarni, predvsem kable, smo morali okrepiti, če smo hoteli omogočiti sigurno obratovanje naših obratov dn iti v korak z vedno večjo porabo električne energije, ki je zahtevala večje prenosne zmogljivosti prenosnih naprav. (Nadaljevanje na 5. str.) Doftistijff v naš list V ponedeljek, 28. aprila je pričel pouk za peti in šesti razred osemletke; obiskuje ga osemnajst članov našega kolektiva. Članice našega kolektiva so letos praznovale svoj praznik kar v kolektivu. Ker žal še nimamo dvorane, kjer bi se lahko zbralo večje število ljudi, je bilo letošnje praznovanje prirejeno v štirih prostorih: v sindikalni dvorani, v sejni sobi družbeno poliUčnih organizacij, v jedilnici poleg kuhinje toplega obroka in v jedilnici obrata organskih barvil. Po svečanem nagovoru so vse navzoče članice kolektiva prejele majhno darilo. Na slikah levo: predsednik TK ZM Djordje Panzalovič je zbranim ženam spregovoril ob njihovem prazniku; v sredini šef oddelka za zdravstveno in socialno službo izroča darilo tovarišici AnlciUrbanlja; desno direktor komercialnega sektorja tovariš Vilko Lipuš se je izkazal kot dober gostitelj. / . itsifliMft« Položaj delavca v delovni skupnosti (Nadaljevanje s 1. str.) nastopu tako dogovorjeno. Poskusno delo lahko traja po našem pravilniku od enega do treh mesecev, odvisno od potrebne strokovnosti in zahtevnosti delovnega mesta. Med poskusnim delom lahko delavec vsak čas preneha delati, če z delom ni zadovoljen, vendar mora to sporočiti delovni skupnosti. Tudi delovna skupnost ima pravico, da med poskusnim delom ugotavlja ali delavčeve delovne sposobnosti zadovoljujejo zahtevam delovnega mesta in ali delavec uspešno izvršuje delovne naloge. V kolikor ugotovi, da delavec ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje delo, mu preneha delo z dnem vročitve pismene ocene, ki mu mora biti vročena pred potekom poskusne dobe. Delavci morajo biti ob nastopu na delo seznanjeni z delovnim mestom, s pogoji dela, z delovnimi dolžnostmi in delovanjem samoupravljanja ter s splošnimi akti te delovne skupnosti. V ta namen se za novo-sprejete delavce prirejajo uvajalni seminarji, ki jih morajo vsi obiskovati. Poleg tega sta obra-tovodja ali njegov namestnik dolžna delavca seznaniti z delom na delovnem mestu. Za uresničevanje delovnih nalog in pravic, ki jih imajo delavci na podlagi dela, morajo izvrševati naslednje dolžnosti: _ 0 varovati morajo družbeno premoženje, ki jim je zaupano, • vlagati morajo v delo vse svoje osebne in strokovne sposobnosti in namensko uporabljati proizvajalna sredstva, / 9 zaupane naloge morajo izvrševati osebno, pazljivo, vestno ter z vso osebno odgovornostjo, 0 na delovnem mestu morajo delati v predpisanem delovnem času, po potrebi pa tudi dalj, kot to predpisuje redni delovni čas, in sicer v primerih, ki so določeni v splošnem aktu. Kadar delavec ne opravlja svoje delo, kakor je zgoraj navedeno, krši delovno dolžnost in je za posledice materialno in moralno odgovoren. Kadar posamezniki večkrat kršijo delovne dolžnosti, jih lahko delovna skupnost kagnuje tudi z najstrožjo kaznijo t. j. z izključitvijo iz delovne skupnosti. Delavec ima ob vlakem času pravico prenehati z delom in izstopiti iz delovne skupnosti, vendar mora od sporočitve svojega namena ostati na delu še toliko časa, kolikor je določeno v statutu. Odpovedni rok traja od enega do štirih mesecev, kar je odvisno od skupne delovne dobe, ki jo delavec ima. Komisija za sprejem delavcev na delo in prenehanja dela lahko sklene, da delavcu preneha delo pred potekom odpovednega rdka, če je ta podal pismen in utemeljen predlog. Ce delavec samovoljno zapusti delo, s tem grobo krši delov- no dolžnost. V takem primeru se proti njemu uvede postopek o kršitvi delovne dolžnosti. Ko je postopek dokončan, je kršilec izključen iz gospodarske organizacije z dnem, ko je poslednjič delal, gospodarski organizaciji pa mora. plačati odškodnino v višini osebnega dohodka za čas odpovednega roka, ki bi ga imel po delovni dobi. V kolikor pa je s svojim nezakonitim odhodom povzročil večjo materialno škodo pa mora tudi to v celoti povrniti. Delavec, ki gre na odsluženje vojaškega roka, ostane še nadalje član delovne skupnosti in ima neposredno po odslužitvi vojaškega roka pravico vrniti se v delovno organizacijo, vendar najkasneje v roku sedmih dni. Dolžino roka vrnitve določi v svojem aktu vsaka organijacija sama. Med odsotnostjo praivice iz dela mirujejo. V tem sestavku smo zeleli nakazati nekaj bistvenih določil, ki jih zajemajo novi predpisi s področja dela, v nadaljevanju pa bomo skušali obdelati nekaj problemov, ki se pojavljajo v zvezi s tem v naši delovni skupnosti. F. Tovornik KDO BI BIL (Nadaljevanje s 4. srtr.) tisti mladinci brez dokončane osnovne šole [pomanjkanje osnovnega znanja v primerjavi s tistimi, ki so jo dokončali. Aid se zavedajo, da so jim zaradi tega zaprte vse poti za nadaljnje izobraževanje. In končno ali so seznanjena s 4. členom našega pravilnika o medsebojnih razmerjih. Če niso, naj se z njim seznanijo. Mogoče se ibomo nekoč dosledno držali pravilnika. Tedaj bo verjetno prepozno za tiste, ki nočejo izkoristiti priložnosti sedaj, ko je še čas ža rešitev problemov. Mogoče je takšnemu odzivu delni vzrok napačno razumevanje naše akcije. Verjetno je kdo pomislili, da si je to akcijo izmislil izobraževalni center, da bi opravičil svoj obstoj, ali pa da so to interesi koga drugega. Naši interesi so, da imamo čim bolj izobražene in sposobne ljudi, vendar pa bi to moral biti največji interes vsakega posameznika, kajti kdo bi tudi imel največ koristi od tega? Kaj so naredile osnovne organizacije ZK na tem področju? Ker so o lem vprašanju razpravljali na delovni konferenci ZK iin sprejeli ustrezen sklep, lpi ta moral biti zakon za vse komuniste Cinkarne. Koliko pa se komunisti tega zavedajo pa se vidi iz naslednjega: osnovna organizacija valjarne je takoj, ko je zvedela za našo akcijo, sklicala sestanek in skupno z obratoVodjem razpravljala o tem vprašanju, ukvarjala se je celo s tem, kako bi pomagali urediti izmene tistim, ki bi obiskovali šolo. Zanimivo je tudi, da je procentualno prijav- EKONOMIKA AVTOMATSKE KOMPENZACIJE (Nadaljevanje s 4. str.) Struktura potrošnikov v naši tovarni je narekovala dve praktični rešitvi: dodatno položitev paralelnih kablov, ali zmanjšati prenosno količino jalove energije, kar hi lahko dosegli z njeno kompenzacijo na mestu potrošnje. Najenostavnejša in najcenejša je bila prva rešitev, odločili smo se pa za drugo, ker je bila finančno reverzibilna. Položitev dodatnih kablov Najbolj Obremenjena področja napajalnega kabelskega omrežja bi morali ojačati s položitvijo nizko in visokonapetostnih kab; lov v skupni dolžini 1024 m, k Ir bi stalo*9,791.000 S. dinarjev. Izdelava avtomatske kompenzacije jalove energije Vse naprave avtomatske kompenzacije jalove energije so stale skupaj z delom 17,106.000 S. dinarjev. Druga varianta je bila torej dražja od prve za 7,317.000 S. dinarjev. Pred pričetkom obratovanja naprav avtomatske kompenzacije jalove energije smo plačevali za porabljeno jalovo energijo 1,551.102 S. dinarjev mesečno (račun za porabljeno električno energijo v mesecu juniju 1965) po pričetku obratovanja avtomat- ske kompenzacije pa jalove energije ne plačujemo več, še več, od dobavitelja prejemamo bonifikacije v povprečni višini 218.472 S. dinarjev na mesec (račun za porabljeno električno energijo v mesecu februarju 1966); torej zaslužimo z avtomatsko kompenzacijo jalove energije na mesec 1,769.574 S. dinarjev, kar znaša 61 % skupnega izplačila osebnih dohodkov na mesec vs^m zaposlenim v elektro službi. T. Žerjav V TOREK, 20. APRILA VSI VOLIMO NAŠE PREDSTAVNIKE V SAMOUPRAVNIH ORGANIH, POHITIMO NA VOLIŠČE! KRIV? ljenih največ mladincev iz valjarne. Osnovne organizacije investicije, razvojni institut iin komerci- __ ala sicer nimajo veliko mladincev brez dokončane osemletke, vendar so se začele ukvarjati s celotno problematiko mladine. Razen naštetih osnovnih organizacij ZK se nobena druga ni lotila tega vprašanja. Ob tem pa se mi vsiljuje vprašanje: ali so komunisti to, kar bi morali biti. Bodo sklepi ostajali še vedno samo na papirju ali pa se jih bodo * lotevali in uresničevali in ali so komunisti razumeli Titove besede in sklepe III. plenuma, ki pravijo, da morajo biti besede in dejanja eno. Trdno sem prepričan, če bi vse osnovne organizacije ukrepale tako, kakor so omenjene, bi ne bilo vprašanja pričetka pouka, števila prijavljencev, oziroma interesentov. In na koncu, kaj so storila ob-ratovodstva, da bi naša akcija čim 'bolj uspela? Doslej so večinoma samo obljubljali, da bodo pomagali šlušatlejem omogočiti reden obisk pouka. Koliko pa jih je izpolnilo te obljube pa nam še ni znano. Mislim pa, da vodilnemu osefbju v obratih od preddelavca (brigadirja) pa vse do ob-ratovodje ne bi smelo bati vseeno, kakšne Ijudii bodo imeli pri-proizvodnji. Odveč bi bilo govoriti, koliko lažje je razlagati tehnološki postopek 'tistemu z dokončano osemletko, kakor na pol pismenemu ali nepismenemu, da ne govorimo o vprašanju samoupravljanja itd. Torej zahvaljujoči največ po-žrtvov/alnosti in vztrajnosti izobraževalnega centra je naša akcija uspela. Kaj pa, če ne bi uspeli? Kdo bi bil kriv? Mislim da bi bilo boljše vselej delati in si prizadevati, kakor spraševati se »kdo bi bil krjv«, da nazadnje ne bo treba iskati krivca. Djordje Panzalovič CINKARNAH 0 Bolniški stalež v podjetju v letu 1966 > (Nadaljevanje) V prejšnjem sestavku je bilo nanizanih nekaj primerjalnih podatkov bolniškega staleža s staležem v letu 1964. Indeks je pokazal, da so v porastu bolniški dnevi zaradi zdravljenja ne-zgod izven dela (indeks 127), da pa so se v enakem razmerju zmanjšali bolniški dnevi zaradi nezgod pri delu (indeks 73). V bolniški stalež je sprejetih manj ljudi kakor leta 1964 (indeks 83), doba zdravljenja enega staleža pa je daljša (indeks 115). Ako si ogledamo pojavljanje posarpeznih obolenj in nezgod, opazimo, da smo zdravili največ dihalnih obolenj (23,33 % vseh bolnikov), sledijo nesreče izven dela (15 % vseh bolnikov), nato nesreče pri delu ali na poti (14,70 % vseh bolnikov), sledijo bolniki z obolenji gibalnega aparata (hrbtenica, išijas, itd. — 12,50 % vseh bolnikov), obolenja prebavil (7,55 % vseh bolnikov), kožna obolenja (6,05 % vseh bolnikov), nega družinskega člana in spremstvo (4,90 % vseh stale-žev), nato se po številnosti zvrstijo ostala, ne tako pogosta obolenja. Pregled izgubljenih delovnih dni. porabljenih za zdravljenje, nam pa pokaže, da je največ bolniških dni zopet porabljeno za zdravljenje obolenj dihal (17,83 % vseh bolniških dni), na drugem mestu pa so obolenja gibalnega aparata (16,93 % vseh bolniških dni), sledijo »A« nezgode s 15,50 ° 'n vseh bolniških dni, »B« nezgode z 12,70 H/0 vseh bolniških dni, obolenja prebavil z 8,19 % vseh bolniških dni, obolenja kože s 4,69 % vseh bolniških dni, psihična obolenja in alkoholizem s 3,42 °/0 vseh bolniških dni itd. Taksno je zaporedje in odnos posameznih karakterističnih obolenj v podjetju kot celoti. Ce pa napravimo identično analizo za posamezne obrate, kjer upoštevamo specifične pogoje dela in pa seveda tudi različno kvaliteto delavcev v zdravstvenem oziru, je »bolniška« slika dokaj drugačna od tovarniškega povprečja. Primerjava bo najlažje razvidna iz naslednje tabele: Obrat Odstotek bolniškeg; staleža Odstotek »A« nezgod Odstotek »B« nezgod Odstotek obolenj dihal Odstotek obolenj gibal Odstotek obolenj želodca -CINKARNA« 6,17 15,50 12,70 17,83 16,93 8,19 Topilnica 8,70 24,80 16,60 13,90 21,90 9,60 Pražarna 6,50 16,50 16,20 17,60 18,10 10,- Kemija I. 9,- 17,40 10,— 24,— 20,50 10,10 Valjarna 7,50 9,30 10,30 12,40 24,10 5,50 Transport > 5,80 18,— 13,70 17,80 6,10 12,70 Energetika 6,90 32,70 21,50 16,10 7,50 10,30 Mehanična delavnica 6,60 13,30 12,50 21,30 20,70 4,20 Pomožni oddelek 11,90 7,70 11,30 11,20 16,— 4,40 Kemija II. 8,10 21,20 16,10 26,90 8,80 4,30 Skladišča 6,10 24,40 12,40 10,90 12,30 13,70 Stavbeno mizarstvo 7,40 10,70 11,80 32,60 14,80 3,20 Keramika 7,50 9,50 19,50 27,60 11,90 12,- Strokovne službe 3,40 4,50 2,90 25,30 11,50 4,60 Za primerjavo smo vzeli le nehaj skupin najbolj pogostih obolenj, oziroma tista, ki so terjala največ bolniškega staleža. Ako bi podrobneje analizirali posamezne skupine obolenj bi na primer našli, da v primeru »A« nezgod prevladujejo ureznine, razlaga nine, udarnine in opekline CINKARNA!? (vsaka skupina približno po 25 % vseh »A« nezgod), pri nezgodah absolutno vodijo udarnine (s 36,50 % vseh *B« nezgod), v skupini dihalnih obolenj so najbolj . očita gripozna obolenja, bronhitis in angine, v skupini obolenja gibal izstopajo kronične deformantne bolezni hrbtenice in sklepov, v skupini želodčnih obolenj pa razjede na želodcu in dvanajsterniku ter kronični želodčni katar. (Nadaljevanje prihodnjič) dr. Slavko Sopar Stanovanjsko naselje v Selcah bo kmaiir dobilo svojo dokončno podobo. Predvidoma do prvega maja bodo cinkarnarji uredili nasade in zelene površine. Na sliki: skupina prostovoljcev ureja zemljišče okoli svojih hiš. -~- V MARCU SO PRIŠLI V PODJETJE: Vrečer Anton, Potočnik Stanislav, Fidler Jurij, Udovc Bogomir, Leben Valter, Manfreda, Milan, Hohnjec Anton, Godec Franc, Šalej Martin, Vesič Zlatan, Stojanovič Ratomir, čater Jernej, Hr-ženjak Vinko, Kukovič Franc, Lazinšek Karel, Hajdinjak Ivan, Očko Leopold, JuneS Alojz, Kenjalo Ostoja, Penič Edvard, Sotošek Avgust, Kosec Alojz, Marjanovič Dušan, Djordjevič Živojin, Šimanovič Rudolf, Kuder Jože, Žohar Janez, Kolarič Franc, Jelen Ivan, Veli-s pasic Enez, Potočnik Anton, Košenina Rudolf, Cvan Adolf, Novak Franc, Biša-nič Slavko, čater Rasti, Amšek Franc, Raček Ferdinand, Cafuta Anton, Galjot Slavko, Kovačič Gorazd, Iršič Anton, Jurs Jože, Goleč Jernej, Mirnik Anton, Kastelic Martin, ing. Koželj Drago, Mu-rovič Karl, Kopinšek Stanislav, Bevc Hieronim, Jovamkič Djordje, Kores Franc, Cajhen Franc, Krog Ivan, Flis Hari, Strašek Franc, Huš Konrad, Čurin Franjo, Josipovič Drago, Zdolšek Mihael, Kamenšek Franc, Košar Bogomir, Marzlak Leopold, Marzlak Franc, Milojevič Momir, Repina Ludvik, Vivod Anton, Vodišek Rajko, Voršnik Stanislav, Zagorc Ivan, Zupan Jože, Zupanek Štefan, Perc Jože. ODŠLI IZ PODJETJA: Pcpetnik Ivan, Butolen Franc, Vujkovič Slavko, Miroslav, Krsnik Dragutin, Fišter Ivan, Stalite Valentin, Vuzem Stjepan, Mogel Ana, Lukjanovič Bogdan, Popovič Lju-biša, Hajdinjak Ivan, Potočnik Stanislav, Lazinšek Franc, Vuksam Djuro, Ketiš Marjeta, Hladin A<\i, Možanič Jože, Trunk Jože, Todorovič Dimitrije, Kores Franc, Košar Bogomir, Paspalj Dragomir, Mali Franc, Kamenšek Franc, Brusi Anton.______________ ODŠLI V JNA: Jovanovič Radomir, Štefanec Milan, šajnovič Radivoje, Fi-jačko Edvard, Jakše Stanislav, ing. Podpečan Daniel, Lah Ivan, Zupanc Edvard, Pajk Adolf, Kranjc Bogdan, Jug Marjan, Sajovic Rudi, Romih Franc, Bru-mec Borivoj, Goršak Stanko, Kobola Zvonko. IZKLJUČENI IZ PODJETJA: Zarič Dragoljub, Skalicki Jan, Marovšek Štefan, Kakeš Djemal, Operčkal Adolf. UPOKOJENI SO BILI: Zapušek Jože, Pukl Mihael, Romih Anton. KRI JE DAROVAL: Bračko Viktor. dopisufte v CINKARNAR Nagrada za uspešno racionalizacijo 1 Upravni odbor podjetja je na predlog strokovne komisije za racionalizacije in v soglasju s pravilnikom, ki ureja nagrajevanje raznih izboljšav in racionalizacij v podjetju v marcu nagradil tovariša Branka Pustoslemška s 6.050 N. dinarjev. Tovariš Pustoslemšek je rekonstruiral napravo za čiščenje parnih kotlov in s tem omogočil redno proizvodnjo na fluoso-lidnih reaktorjih. S svojo racionalizacijo je tovariš Branko Pustoslemšek zmanjšal izpad proizvodnje na reaktorjih, kar je po drugi strani povečalo proizvodnjo žveplene kisline. Cisti efekt te pomembne rekonstrukcije znaša po izračuna okoli 5.000 ton 66* Bč žveplene kisline na leto. Nagrada, oziroma odškodnina, ki jo je tovariš Pustoslemšek dobil za svojo racionalizacijo, je na prvi pogled velika, če pa pogledamo efekt te racionalizacije pa ugotovimo, da jc pravzaprav mala, saj znaša komaj 0,39 " n od zneska za katerega se je povečal dohodek podjetja. Predstavljamo vam NAJ M -L A J SO CINKARNARKO V petek, 1. aprila, na mednarodni dan lažnivcev smo bili obveščeni, da se je družina sivolasega, toda gromoglasnega izobraževalnega šefa povečala še za enega člana. Kljub rahlemu dvomu smo se takoj napotili v bolnišnico, kjer smo zvedeli, da je tovariš Brdnik, po domače Gromovnik postal oče še ene ljubke hčerkice. Pristojne smo zaprosili, da bi nam dovolili kratek »inthrvju« z Andrejo. Dejali so nam, da je preteklo komaj dobrih osem ur odkar je pripotovala na naš ljubi svet. Toda že deset minut pozneje se nam je Andrejka predstavila s Solzno kantato. Ko smo se zanimali za podatke, o katerih nežni spol najraje govori v duha prvega aprila, nam je zaupala, da je stara osem ur in petintrideset minut, »visoka* pa 50 centimetrov, z »linijo« še nima težav, saj tehta 4,05 kg. Vprašali smo jo po očetu. Ker jo do tedaj še ni obiskal, je domnevala, da se je ta verjetno utapljal nekje ob francosko-italijanski meji (v Mignonu ali Ekspresu). Srečni očka pa nas je razočaral, kajti ko smo ga nekoliko pozneje našli, ni niti dišal po »krščeni vodici«. — Pa naj kdo reče, da mlajši rod spoštuje lepe stare navade. Na sliki: Andrejka protestira, ker so jo očetovi prijatelji obiskali prej kakor on. Brzopotezno prvenstvo slovenskih mest Ekipa Celja tretja V nedeljo, dne 20. marca je bilo v Čateških toplicah brzopotezno prvenstvo slovenskih mest, na katerem je sodelovalo 24 ekip. Na tekmovanju je moštvo Celja doseglo lep uspeh, saj so, kakor je bilo pričakovati, osvojili tretje mesto pri čemer so samo eno tekmo igrali neodločeno (z Domžalami), vse ostale pa so odločili v svosjo korist. Premagali so tudi oba zmagovalca tega tekmovanja, ekipi Ljubljane in Maribora z rezultatom 3,5:2,5 točk. Razvrstitev prvih deset plasiranih ekip je takle: 1.—2. Ljubljana, in Maribor 117.5 točk, 3. Celje 111 točk, 4. Domžale 104 točke, 5. Jesenice 96.5 točk, 6. Kočevje 91 točk, 7. Dravograd 85,5 točk, 8. Kranj 84 točk, 9.—10. Novo mesto an Murska Sobota 77 točk itd. Za Celje so igrali Zvone Draksler, osvojil 21,5 točk, kar je obenem najboljši rezultat na prvi deski, Drvar 19,5 točk, Pešec 20 točk, Štrajher 14,5 točk, Ojstrež 20.5 točk, Pertinač 15 točk. K lepemu uspehu celjske ekipe šahisti Cinkarne čestitajo. JŠ PRED KONCEM SEZONE V SLG CELJE Slovensko ljudsko gledališče Celje se bliža koncu letošnje sezone. Kljub še vedno majhnemu številu igralcev, trenutno jih šteje osemnajst, je vodstvu gledališča uspelo, da je uvrstilo v študij kar dve deli istočasno. Tako sta v študiju — medtem ko teče na odru uspel Mikelnov satiričen kabaret INVENTURA 65 — Kanino-va evropeizacija japonske povesti RAŠAMON in Agat-he Christie MlSELOVKA. Prvo delo režira kot gost Mirč Kragelj, drugo pa stalno angažirani režiser celjskega gledališča Franci Križaj. RASAMON je izredno u-spela, preprosta odrska pripoved o varljivosti človeškega pričevanja. Štiri osebe pripovedujejo isto zgodbo o posilstvu in zločinu in vendar ni ta zgodba niti enkrat ista. Po prvem pripovedovanju — pripovedovanje takoj preide v odrsko dogajanje — se seznanimo z zgodbo, ko pa se srečamo z njo drugič, tretjič in, že četrtič, se vse skupaj sprevrže v zabavno laž. Niti ena od oseb, pa čeravno so bile vse štiri neposredno ali posredno priče dogodka, ne povedo dejanske resnico. Pravilo te Igre je torej takole: človek vidi in sliši samo tisto, kar sam hoče ali želi, da bi videl in slišal. Zakaj se je gledališče odločilo za odrsko kriminalko MIŠELOVKA? Narobe bi bilo, če bi vselej iskali v gledališču idejno in literarno zahtevna dela, ki bi tako ali * o ^ t 4 Druže uredniče, poslao sam jedno pismo Slndi-kalrsoj podružnici Cinkarne Celje, u kome sam ih inolio da mi do-dijele iz v jesnu materijalnu pomoč, kao 'svom bivšem radniku. Molio bih Vas da to pismo objavite u Vašem listu s ciljem da se što veči broj članova podružnice ppozna sa sadržajem pisma. O meni kao radniku rrajpotpu-nije podatke možete dobiti- od šefa prodajnog odjeljenja druga-rice Perkove. Unapred na svemu zahvalam Ahmet Kačič ' Sindikalnoj podružnici CINKARNE — CELJE U Vašem preduzeču radio sam kao trgovački pulnfk 8 godiua. Sada šam se rhzbolio 1 invalid sam prvog'reda. "v j Za vrijeme rada u Vašem preduzeču obradivao sam veoma veliki teren ‘— što može potvrditl drugače opravičevala njihovo postavitev na oder. Veliko je ie bilo povedanega o poslanstvu gledališča. Gledališče naj bo zrcalo družbe ... in tako dalje. Z MIŠELOVKO je drugače. MIŠELOVKA pomeni neke vrste oddih, nikakor pa ne ceneno zabavo. Če šef prodaje, drugarica Perkova — i uzrok mome naglom oboljenju je veliki zamor i iscrpljenost. Imam pet članova porodice ko-je izdržavam od svoje skromne penzlje. Slobodan sam da Vas zamotim, ako postoji ikakva mo-gučnost, da mi podružnica po-mogne svojim prilogom da si kupim televizor iti, ako možete da mi ga Vi nabavite. U nadi pozittvnog odgovora drugarski Vas pozdravlja Ahmet Kadič Banja Luka - Ul. Fahreta Dudiča 1 b ■ Na vašo željo objavljamo vaše pismo v celoti, žal vam pa moramo sporočiti, da vam naša sindikalna podružnica ne more izpolniti vaše glavne želje — da bi vam: kupila televizor.' Ko smo se pri sindikalni podružnici zanimali za vaš primer, so nam dejali, da bi vam kot nekdanjemu dobremu delavcu srčno radi-pomagali, vendar imajo pre- že ni to velika literatura, je pa dobro napisano odrsko delo iz kriminalnega žanra. Gre pa tudi za režijski koncept. Delo je v rokah spretnega režiserja, ki bo z ironi-zacijo teksta in komedijsko tipizacijo oseb pripravil publiki dovolj razvedrila za konec sezone. Premieri zadnjih del bosta v prvi polovici maja. Janez Zmarvc majhne možnosti, da bi uresničili vašo željo. Marsikater nekdanji pa tudi aktiven član kolektiva naslovi na sindikalno podružnico prošnjo za skromno pomoč. Kar dar je prošnja utemeljena, ski*s šajo skoraj vsakemu pomagati. Ce pa tol vam kupila televizor bi marsikomu, ki ge delal v kolektivu morda dvajset let an je mogoče v mnogo težjem položaju kakor vi, storili krivico, ker hi mu zaradi izčrpanih sredstev morali odkloniti pomoč. Pomislite, tovariš Kadič, s sredstvi, ki bi jih dali za televizor, bi za prvo silo lahko oblekli tričlansko družino, ki bi bila ob elementarni nesreči (požar, poplava ipd.) izgubila celotno premoženje. Upamo, da odgovofa ne boste napak razumeli. Srečno! Uredništvo Troboj Tehnograd-fngrad Cinkarna V prostorih društva Ljudske tehnike Cinkarne je bil v ne- deljo, 4. aprila odigran šahovski troboj med ekipami TEHNO- GRAD Ljubljana, INGRAD Celje in našo ekipo. Ekipe so igrale po ševeniškem sistemu na šestih deskah. Šahovska ekipa Ingrada je porazila naše šahiste z rezultatom 19 : 17. Naša ekipa žal ni igrala v standardni postavi. V naši ekipi iso bili: Snajder, Dečko, Jovanovič, Arh, Lazič, inž. Klinger in rezerva Počiva 1-šek. Pri srečanju z ekipo TEHNOGRAD A so naši doživeli hud poraz, izgubili so z 8 točk razlike, medtem pa so z ekipo INGRADA celo izenačili, zadnje kolo pa so izgubili s 4:2, tako se je srečanje končalo 19:17 točk v korist INGRADA. Naša ekipa je dosegla naslednji uspeh: 1. Miodrag Lazič 7 točk, 2. Zvonko Arh 6,5 točk, 3. Franc Dečko 5 točk, 4. Jože Šnajder 5 točk, 5. inž. Franjo Klinger 4 točke, 6. Stevo Jovanovič 3,5 točk, 7. Ciril Počivalšek 0 točk. Po dogovoru s kapetani ekip, bo ponovni troboj organizirala šahovska sekcija INGRADA. Upamo, da bo takrat naša ekipa nastopila v najmočnejši postavi, lin -se bo skušala rehabilitirati za ta poraz. P. šmon Že pri prijavi ekip je kazalo, da je treba zmagovalca tega troboja iskati med ekipama TEH-•NOGRADA ter INGRADA, kar se je pozneje tudi uresničilo. Žal je naša ekipa nastopila v oslabljeni postavi; v ekipi ni bito najboljših: 'inž. Vrhovca, inž. •Pipuša jin .inž. Ružiča. Po prvih medsebojnih srečanjih je bilo razvidno, da ekipa INGRADA računa na prvo mesto, kar jim je z manjšimi spodrsljaji tudi uspelo doseči. Drugo mesto si je priborila ekipa TEHNOGRADA, ■tretje pa naša ekipa. — Rezultati posameznih srečanj: INGRAD : TEHNOGRAD 22:14, INGRAD : CINKARNA 19:17, TEHNOGitAD : CINKARNA 22:14. 1. INGRAD 2 2 - — 41 točk 2. TEHNOGRAD 2 1 1 — 36 točk 3. CINKARNA 2-2 — 31 točk V ekipi zmagovalca so bili najboljši: Ojstrež z 11,5, Streicher 9,5 in Studnička z 9 točkami. Pri TEHNOGRADU so bili najboljši Boštjančič (8,5), Kohek (8) ter Burdevdč (7). Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje. 'Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. Vrednost točke Vrednost točke v marcu — neto sl f! marec 1966 £ 1 1. Predpražarna in žveplena kislina 8,37 2. Aglomeracija , 1,72 7,69 3. Skupne službe (1. in 2.) • • . 1,80 — 4. Topilnica surovega in finega cinka .... 4,56 5. Cinkovo belilo 2,78 6. Keramika 8,21 7. Skupne službe obratov topilnice — 8. Povprečje ekonomske enote metalurgija . . — 9. Metalurško kemični analitski laboratorij . . — 10. Plinarna in kotlarna , 1,68 5,14 II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna clnkove pločevine 5,66 2. Clnkograflja 19,93 3. Obllkovalnica clnkove pločevine — 4. Clnkovl žlebovi 6,67 5. Valjarna žice — 6. Skupne službe predelovalnih obratov . . . — III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMUA 1. Kromov galun . . . 1,67 — 2. Na-hldrosulflt In metallt — 3. Na-sulfld — 4. Lltopon, Ba-sulfid, Zn-sulfat — 5. Svinčevi oksidi k * , 1,81 — 6. Superfosfat 6 1,85 5,54 7. Ultramarin — 8. Modra galica — 9. Modri baker — 10. Skupne službe anorganske kemije — 11. Obratovodstvo: modri baker, modra galica. Na-hldosulfld 1,92 — 12. Obratovodstvo: svinčevi oksidi, ultramarin, kromov galun, Na-sulfid . . 1,83 — 13. Kemični obrat III. Mozirje 7,83 14. Kotlarna , , IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1. Vse službe , — 2. Kotlarna , * 8 , 1,81 — V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI 1. Priprava dela , 1,72 — 2. Strojni obrat 3. Gradbeni obtat „ 1,72 14,87 0,85 10,84 5. Elektro obrat 11,71 VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. Strokovne službe V , 1,72 4,08 — VII. CELOTNO PODJETJE 4,71 Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od IS. aprila do 15. maja 1966: KINO UNION: Od 15. do 19. aprila »PADEC RIMSKEGA CESARSTVA« ameriški barvni Cs film Od 20. do'21. aprila »SKRJANCEK« madžarski film Od 22. do 26. aprila »KRALJICA COLORADA« ameriški barvni Cs film Od 27. do 29. aprila »NAJDALJŠI DAN« ameriški Cs film Od 30. do 5. maja »V SENCI ZOROA« italijansko španski Cs barvni film Od 6. do 8. maja »SEJEM NAVIHANCEV« francoski film Od 9. do 12. maja »ZLOČIN V HOTELU« nemški film Od 13. do 16. maja »SLAMNATA 2ENA«, ameriški barvni W fUm KINO METROPOL: Od 16. do IS. aprila »PTIČAR IZ ALKATRAZA« ameriški film Od 19. do 26. aprila »POROČNA OBLEKA« poljski film Od 21. do 23. aprila »BAMBY«. (Walt Dlsny) ameriški barvni film Od 24. do 25. aprila »NI MOGOČE V SOBOTO« francosko izraelski film Od 26. do £7. aprila »DUNDA«, kinoteka — francoski film Od 26. do 36. aprila »PRETRGANI OKOVI« kinoteka — ameriški film Od 1. do 4. maja »MRLIČEM VSTOP PREPOVEDAN« jugoslovanski film Od 5. do 6. maja »GERONIMO« ameriški barvni Cs film Od 16. do 12. maja »SREČNI DNEVI« sovjetski film Od 13. do 16. maja »STO PEKLENSKIH DNI« Jugosl.-nemškl Cs film LETNI KINO: Od 1. do 2. maja »DVA TEDNA V DRUGEM MESTU« ameriški barvni Cs film Od 3. do 4. maja »BILO JIH JE SEDEM« Od 5. do 6. maja »LOLITA« ameriški film Od 7. do 8. maja »NORMANI« , ameriški barvbi Cs film Od 9. do 10. maja »NA MESTO DRŽAVLJAN POKORNI« jugoslovanski film Od 11. do 12. maja »STRELJANJE POPOLDNE« ameriški barvni Cs film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 26. url, v letnem kinu pa ob 26.uri. Program objavljamo po podatkih Kinematograskega podjetja Celje in za spremembe no odgovarjamo.