URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 13 Ljubljana, četrtek 4. aprila 1974 Cena 13 dinarjev Leto XXXI 85. • Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o začasnem financiranju družbenopolitičnih skupnosti v letu 1974 Razglaša se zakon o začasnem financiranju družbenopolitičnih skupnosti v letu 1974, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1974.' St. 402-24/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. I Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o začasnem financiranju družbenopolitičnih skupnosti v letu 1974 1. člen Ne glede na določbe 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302'68 in 43-232/70) se začasno financiranje družbenopolitičnih skupnosti v letu 1974 lahko podaljša do 30. aprila 1974. 2. člen Družbenopolitične skupnosti smejo pri začasnem financiranju svoje dejavnosti v času od 1. januarja 1974 do 30. aprila 1974 porabiti največ do višine štirih dvanajstin vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1973. 3. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 86. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1974 publike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. marca 1974. St. 422-21/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembi zakona 6 podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1974 1. člen V 1. členu zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkbv za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 45-377/73) se v zadnji vrsti besedilo »do 31. marca 1974« nadomesti z besedilom »do 30. aprila 1974«. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 87. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije » • UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju 1974 Razglaša se zakon o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju 1974. ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1974. Št. 402-191/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju 1974 1. člen V naslovu zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju 1974 (Uradni list SRS, št. 45-378/73) se besedilo »v prvem trimesečju 1974« nadomesti z besedilom »v času od 1. januarja 1974 do 30. aprila 1974«. 2. člen V prvem odstavku 1. člena se besedilo »do 31. marca 1974« nadomesti z besedilom* »do 30. aprila 1974«. 3. člen 2. člen se spremeni tako, da se glasi: »Samoupravne interesne skupnosti smejo za financiranje svojih dejavnosti v času od 1. januarja 1974 do 30. aprila 1974 porabiti dohodke iz prejšnjega člena največ do višine, 37% od celotne porabe v letu 1973«. 4. člen Drugi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi: »Proračun iz prejšnjega odstavka mora biti opravljen najpozneje do 31. maja 1974«. 5. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 88. Na podlagi 2 točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1974 Razglaša se zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1974, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1974. St. 400-51/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1974 1. člen Skupni dohodki republiškega proračuna za leto 1974 znašajo 1.762,400.000 dinarjev. Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 1.760.900.000 dinarjev, — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 1.500.000 dinarjev. , 2. člen Če bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini 1. člena tega zakona, bo Izvršpi svet Skupščine SR Slovenije, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O takem ukrepu mora Izvršni svet obvestiti Skupščino SR Slovenije in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna. 3. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene posameznih republiških organov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot bi jim pripadala. Republiški sekretariat za finance opravlja v soglasju z Republiškim sekretariatom za pravosodje in občo upravo med letom poračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb v zasedbi odobrenih delovnih mest organov in dodeljuje sredstva s postavke »Nove namestitve«, rezervirana sredstva za posebne namene in za »povračila stroškov prevoza delavcev na delo«. 4. člen Sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev V republiških organih z gibanjem osebnih dohodkov na ostalih področjih v posameznem trimesečju leta 1974 zagotavlja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije iz sredstev proračuna. V primeru, da uskladitve osebnih dohodkov de-lavcev v republiških organih ne bo mogoče izvesti, bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlagal ustrezno spremembo proračuna. 5. člen Če se med letom ustanovi nov republiški upravni ^organ, potrdi njegov predračun Izvršni svet Skupščine SR S’ovenije. Sredstva za delo takega organa se zagotovijo iz nerazporejenih dohodkov (proračunske rezerve). Če se med letom odpravi republiški upravni organ, se preostala sredstva prenesejo na nerazporejene dohodke (proračunsko rezervo). 6. člen Republiški organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna za leto 1974 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom. , Organi ne morejo porabiti sredstev za osebne dohodke, ki jim ostanejo, če se delovno mesto med letom izprazni. Za izvajanje določb prvega in drugega odstavka tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v republiškem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev. Republiški organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna za leto 1974 morajo izvrševati sklepe in priporočila Skupščine SR Slovenije in njenih organov, ki so povezana s finančnimi izdatki, v okviru in obsegu s tem proračunom določenih finančnih postavk. Republiški organi ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1974 in tudi ne ustvarjati obveznosti za republiške proračune, naslednjih let. če niso take obveznosti določene z republiškim zakonom ali s kakšnim drugim aktom Skupščine SR Slovenije' oziroma z aktom Izvršnega sve‘ta Skupščine SR Slovenije, izdanim na podlagi zakona. Obveznosti iz petega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati oziroma ustvarjati le, če so v aktu, s katerim take obveznosti nastajajo, zagotovljeni tudi viri dohodkov zanje. 7. člen Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo. 8. člen Vsi dohodki, ki jih republiški organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek republiškega proračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno, 9. člen Zavod za šolstvo SR Slovenije za izvedbo določenih nalog (za izobraževalno in založniško dejavnost) lahko dobiva in uporabi sredstva od drugih organizacij. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo uporabi dohodke iz dejavnosti sanitarnega inšpektorata, ki jih ta doseže s svojimi tehničnimi storitvami za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost. ‘ Hidrometeorološki zavod SR Slovenije in Geodetska uprava SR Slovenije uporabita dohodke, ki jih dosežeta s prodajo svojih uslug in iz naslova prodaje geodetskih izdelkov za pokrivanje stroškov redne dejavnosti, nabavo in vzdrževanje opreme in za reprodukcijo geodetskih izdelkov. Republiški sekretariat za notranje zadeve lahko uporabi dohodke, ki jih pridobi s .prodajo tiskovin in podobno za posebne namene. Zavod za mednarodno tehnično sodelovanje uporabi dohodke iz naslova svoje dejavnosti in od zveznega zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje, za redno dejavnost. Zavod za vodno gospodarstvo SR Slovenije in Luška kapitanija Koper uporabita svoje dohodke za redno dejavnost in posebne namene. Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje uporabi dohodke, ki jih pridobi s publicistično dejavnostjo in podobno za redno dejavnost. 10. člen Dohodki od upravnih in poslovnih stavb, ki jih upravlja Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo se stekajo na poseben račun in se uporabljajo za delno kritje izdatkov, ki nastanejo pri upravljanju teh stavb. 11. člen Dohodki, s katerimi razpolaga zavod SR Slovenije za statistiko, po posebnih predpisih preko posebnega računa, se uporabljajo še nadalje za namene in na način, ki je določen s temi predpisi. 12. člen Zavod SR Slovenije za rezerve uporablja dohodke, ki jih ustvarja S svojo dejavnostjo kot sredstva za svojo redno dejavnost. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko predpiše, da zavod del sredstev uporabi za posebne namene (investicije). 13. člen Organi iz 9. do 12. člena tega zakona predložijo Republiškemu sekretariatu za finance finančne načrte in zaključne račune o uporabi sredstev, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega zakona oziroma na podlagi posebnih predpisov. 14. člen Od dohodkov po 1. členu tega zakona, razporejenih po posebnem delu proračuna se vlaga v rezervni sklad SR Slovenije 1 °/o. 15. člen Nosilci sredstev, razporejenih: — v razdelku »sredstva za splošne republiške potrebe« so: 1. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po postavkah: sklad Borisa Kraigherja, protokolarni stroški, sredstva za upravljanje reprezentančnih zgradb, stroški za volitve, nadomestila funkcionarjev v službi v organih federacije, nadomestila za pripravnike in štipendije Zveznega sekretariata za zunanje zadeve, dinarsko kritje za nakup deviz, Svet za narodno obrambo in sredstva za financiranje stanovanjske izgradnje. 2. Republiški sekretariat za finance po postavkah: regres za skupinska potovanja otrok in mladine, preživnine babicam in odškodnine za prevzeta premoženja, odškodnine po sodnih sklepih, bančni stroški in obresti, stroški dvojezičnega poslovanja, razlika za socialno zavarovanje duhovnikov, modernizacija davčne službe, sredstva za proslave republiškega pomena in znanstvene raziskave. 3. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo po postavkah: razlike v pokojninah borcev NOV in delavcev organov za notranje zadeve, dodatek zaposlenim borcem NOV, zdravstveno zavarovanje kmetov borcev — NOV, priznavalnine, invalidsko varstvo, žrtve fašističnega nasilja — izdatki za varstvo, varstvo borcev za severno mejo, varstvo borcev-preko-morcev ter posebna komisija za izjemno priznanje pravice do pokojnine po 36. in 41. členu zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (117. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju — Uradni list SRS, št. 54/72 in 26/73). 4. Republiški sekretariat za delo po postavki: izjemne upokojitve rudarjev in dimnikarjev in prispevek republike za obvezno starostno zavarovanje kmetov, za ugodnosti kmetov borcev in za varstveni dodatek socialno ogroženih kmetov-borcev po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. 5. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo po postavki: elektronski center. 6. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo po postavki: socialno zavarovanje umetnikov. 7. Štab za splošni ljudski odpor SR Slovenije za sredstva, ki so mu dodeljena in po postavki, sklad za financiranje enot in služb teritorialne obrambe. — v razdelu »sredstva za negospodarske investicije in za plačilo anuitet«. Republiški sekretariat za finance po postavki: tekoča vlaganja, odplačilo anuitet in za nove odločitve! — v razdelku »sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev«. Koordinacijski Organ družbenopolitičnih organizacij in združenj pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva, po postavki: sofinanciranje zveznih vodstev družbenih organizacij. 16. člen Nosilec sredstev razporejenih za intervencije v gospodarstvu, ki se financirajo iz proračuna SR Slovenije je Republiški sekretariat za finance v soglasju s pristojnimi republiškimi sekretariati. 17. člen Sredstva, ki so predvidena v proračunu za dejavnost zavodov družbenih služb na podlagi pogodb, smejo republiški organi uporabljati le na podlagi sklenjenih pogodb, po predhodnem soglasju Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. 18. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da odloča: — o uporabi sredstev rezervnega sklada, in sicer do višine 600.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. in 3. točke 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, št. 43-334/67, št. 40-302/68 in 43-232/70), — o razdelitvi sredstev, razporejenih v razdelku »Namenska dopolnilna sredstva občinam«, — o razdelitvi sredstev razporejenih v razdelku »Negospodarske investicije za nove odločitve«/ 19. člen Republiški sekretariat za finance izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev republiškega proračuna ter kontrolo investicij, ki se delno ali v celoti financirajo iz republiškega proračuna. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo ugotavlja, kako državni organi, ki se financirajo iz republiškega proračuna, izvršujejo samoupravne sporazume o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov ter o tgm seznanja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 20. člen Pregled dohodkov republiškega proračuna za leto 1974 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci republiškega proračuna za leto 1974, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna. 21. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna SR Slovenije (republiškega proračuna) za leto * 1974 A, DOHODKI oblika dohodka Klasiiikacljska številka podoblika dohodka Dohodki Vrsta 1 — Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov * Davek od dohodka temeljnih organizacij združenega Znesek podoblika dohodka 610 Vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Dohodki upravnih organov in drugi dohodki oblika dohodka 12 121 dela Posebna stopnja davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja Skupaj vrsta 1 — Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 393,000.000 234,700.000 627,700.000 Vrsta 2 — Davki 21 Temeljni davek od prometa proizvodov 217,366.000 22 Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve 678,700.000 27 Davek na dobiček tujih oseb od sredstev vloženih v organizacije združenega dela 8,000.000 Skupaj vrsta 2 — Davki 904,066.000 Vrsta 3 — Takse 33 Sodne takse 41,000.000 Skupaj vrsta 3 — Takse 41,000.000 Vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih 51 Denarne kazni: 511 Denarne kazni za carinske prekrške 32,250.000 512 Denarne kazni za gospodarske prestopke in prekr- ške, ki pripadajo republiki 40,750.000 Skupaj vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih 73,000.000 9,600.273 Klasifikacijska številka oblika podoblika dohodka dohodka 611 Dohodki Izvirni dohodki ukinjenega računa za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti1 Znesek podoblika oblika dohodka dohodka 107,033.727 Skupaj vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 116,634.000 Skupaj dohodki za razpored (vrsta 1—6) 1.762,400.000 1 — Dohodek od obresti Narodne banke Jugoslavije za leto 1971 Uradni list SFRJ, št. 18-256/73 4,403.827 — SO®/« presežka dohodkov nad izdatki Narodne banke Slovenije Uradni list SRS, št. 3-10/73 druga alinea 58. člena 72,000.000 — Umik dela sredstev kreditnega sklada in posebnega rezervnega sklada določenih bank Uradni list SFRJ, št. 36-442/73 26,429.900 — Udeležba Socialistične republike Slovenije na ustanovitvenem deležu federacije pri bivših zveznih bankah Uradni list SFRJ, št. 29-348/71 4,200.000 Skupaj dohodki 107,033.727 B. SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV Klasifikacijska številka razporedu« ra/poredne skupine podskupine Spošni razpored dohodkov 01 03 04 Glavni namen — 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 01-1 Sredstva za redno dejavnost 01-2 Sredstva za posebne namene Vsega glavni namen 01 Glavni namen — 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Glavni namen — 04 — Negospodarske investicije 04-1 Sredstva za tekoča vlaganja 04-2 Sredstva za odplačevanje anuitet 04-3 Sredstva za nove odločitve Vsega glavni namen 04 06 Glavni namen — 06 — Znanstvena dejavnost Znesek razporedna razporedna podskupina skupina 601,824.832 151,804.468 753,629.300 67,303.700 25,929.003 16,871.156 38,899.127 81,699.286 15,931.800 07 v.'- Glavni namen — 07 — Kulturno-prosvetna dejavnost 9,695.600 08 Glavni namen — 08 — Socialno skrbstvo 260,699.000 09 V' 14-2 Glavni namen — 09 — Zdravstveno varstvo 4,116.500 14 Glavni namen — 14 — Dopolnilna sredstva Namenska dopolnilna sredstva 20,322.000 20,322.000 16 . G' ' - 4 .'. Glavni namen — 16 — Intervencije v gospodarstvu Vsega glavni namen 16 529,878.814 17 17-1 Glavni namen — 17 — Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Tekoča proračunska rezerva 1,500.000 18 ■ ■' Glavni namen — 18 — Krediti, vezana in izločena sredstva Izločena sredstva rezerv (rezervni sklad) 17,624.000 SKUPAJ 1.762,400.000 89. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije U K A.Z o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973 in o podaljšanju njegove veljavnosti za leto 1974 Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij 'združenega dela v letu 1973 in o podaljšanju njegove veljavnosti za leto 1974, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji. gospodarskega zbora dne 27. marca 1974. St. 422-22/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON' o dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega' dela v letu 1973 in o podaljšanju njegove veljavnosti za leto 1974 1. člen Za 9.a členom zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 8-50'73 in 42-345/73) se doda nov 9.b člen, ki se glasi: »9.b člen Davčnim zavezancem se plačilo davka, določeno po 9.a členu tega zakona, zniža sorazmerno še za toliko, kolikor bi plačila davka presegla znesek, dovoljen v drugem odstavku 5. člena zakona o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 71/72 in 59/73). Odstotek znižanja plačila davka po prejšnjem odstavku ugotovi Republiški sekretariat za finance na predlog Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji.« 2. člen Veljavnost zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973, razen določb 9.a in 9.b člena se podaljša za leto 1974, s tem da se akontacije za leto 1974 plačujejo v sorazmerju z višino vplačanega davka za leto 1973, upoštevajoč določbe 9.a člena zakona. 3 3. člen 90. Na podlagi 2. točke amandmaja LI. k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in ' taks Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov m < taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na geji gospodarskega zbora dne 27. marca 1974. St. 422-10/74 Ljubljana,^dne 27. marca . 1974. , Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks 1. člen V zakonu o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 7-74/72, 42-330/72, 3-6/73 in 4-29/74) se v prvem odstavku 1. člena črta 4. točka z besedilom »republiški davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti«. Sedanje 5. do 11. točka postanejo 4. do 10. točka. 2. člen 3. člen se spremeni tako, da se glasi: »Republiški davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje po stopnji 24% od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodkov iz gozdov. Republiškega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti ne plačujejo zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.« 3. člen 4. člen se črta. 4. člen V 5. členu se drugi odstavek črta. Sedanji tretji odstavek postane drugi odstavek. 5. člen V 11. členu se drugi odstavek črta. 6. člen V prvem odstavku 13. člena se besedilo: »6., 7. in 10.« nadomesti z besedilom: »3., 4., 5., 6. in 9.«. ' 7. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. 91. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvah zakona o davku Iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela Razglaša se zakon o dopolnitvah zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1974. St. 422-17/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Predsednik 1 Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o dopolnitvah zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 1. člen Za 8. čjenom zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73 in 37-315/73) se doda nov 8.a člen, ki se glasi: »8.a člen Po določbah tega zakona plačujejo davek tudi. pogodbene organizacije združenega dela po obrtnem zakonu (Uradni list SRS, št. 26-235/73), kolikor ni s posebnimi predpisi drugače določeno.« 2. člen V 11. členu se dodasta nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Pri ugotavljanju davčne osnove v pogodbenih organizacijah združenega dela se štejejo kot odbitne postavke tudi: — odplačila Ustanoviteljevih vloženih sredstev po drugem, odstavku 30. člena obrtnega zakona, — del ostanka celotnega dohodka, izplačan usta- novitelju po drugem odstavku 36, člena obrtnega zakona, « — osebni dohodek ustanovitelja, izplačan po posebnih dodatnih merilih po določbah tretjega odstavka 35. člena obrtnega zakona. V pogodbenih organizacijah združenega dela se amortizacija/ po 3. točki prvega odstavka tega člena obračunava kot odbitna postavka tudi za osnovna sredstva, na katerih je po 30. členu obrtnega zakona ustanovitelju zagotovljena lastninska pravica.« 3. člen V 13. členu se vnese nov prvi odstavek, ki se glasi: »V davčno osnovo se ne všteje dohodek, ki ga je davčni zavezanec dosegel s poslovanjem v tujini, če je bil ta dohodek že obdavčen po predpisih države, v kateri je bil dosežen.« Besedilo dosedanjega 13. člena postane drugi odstavek novega besedila tega člena. 4 4. člen 92. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela Razglaša se zakon o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. marca 1974. St. 402-193/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se odpravijo izvenproračunska sredstva SR Slovenije za investicije v gospodarstvu, onemogoči nadaljnja reprodukcija teh sredstev in okrepi materialna osnova temeljnih organizacij združenega dela,, se ta sredstva in iz njih izvirajoče pravice in obveznosti po stanju na dan 31. 12. 1973, kolikor ta zakon ne določa drugače, prenesejo na temeljne organizacije združenega dela, določene s tem zakonom. Temeljne organizacije združenega dela, na katere se prenesejo dosedanja republiška sredstva iz prejšnjega odstavka, uporabijo ta sredstva kot združena sredstva, za investicije v železniško in luško infrastrukturo, za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu, črni metalurgiji, elektrogospodarstvu in stanovanjskem gospodarstvu, za pospeševanje izvoza in za gozdarstvo, za poravnavo pripadajočih obveznosti iz prenesenih sredstev ter za druge s tem zakonom določene namene. Kriterije za razdelitev, način, pogoje in namen združevanja prenešenih sredstev in pravic, določijo temeljne organizacije združenega dela, na katere se sredstva prenašajo s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s tem zakonom. Po določbah prejšnjih odstavkov se prenašajo na določene temeljne organizacije združenega dela sredstva, pravice in obveznosti SR Slovenije izvirajoče iz prenosa sredstev po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti federacije za gospodarske investicije na republike in avtonomni pokrajini (Uradni list SFRJ, št. 29-348/71 — v nadaljnjem besedilu- zvezni zakon) ter sredstva, pravice in obveznosti določene z republiškimi predpisi. II. PRENOS SREDSTEV, PRAVIC IN OBVEZNOSTI, KI JIH JE FEDERACIJA PRENESLA NA SR SLOVENIJO 2. člen Sredstva in pravice SR Slovenije iz kreditnih pogodb, sklenjenih med bankami in proizvodnimi ter proizvodno-prenosnimi organizacijami združenega dela v panogi proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije ter pogodb, sklenjenih med bankami in organizacijami združenega dela v panogi proizvodnje in predelave premoga (skupine 111-10, 111-20, 111-30, .111-50 in 112-10 nomenklature po pravilniku o razvrščanju uporabnikov družbenega premoženja po njihovih dejavnostih — Uradni list FLRJ, št. 10/62, 12/63 in Uradni list SFRJ, št. 26/64, 50/64, 11/65 in 13/65 — v nadaljnjem besedilu: nomenklatura), se prenesejo na temeljne organizacije združenega dela — porabnike električne energije, združene v elektrogospodarski skupnosti Slovenije. ' Temeljne organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka sklenejo samoupravni sporazum po tretjem odstavku 1. člena tega zakona v okviru elektrogospodarske skupnosti Slovenije. 3. člen Iz sredstev, ki jih dobijo temeljne organizacije združenega dela, združene v elektrogospodarski skupnosti Slovenije po prvem odstavku prejšnjega člena je treba poravnati pripadajoči del obveznosti SR Slovenije in sicer: 1. iz inozemskega posojila, uporabljenega za financiranje objektov tako imenovane »nove energetike«; 2. iz 2,5-odstotnega obveznega notranjega posojila za energetiko; 3. iz odobrenih kreditov za energetiko, ki so v koriščenju pri Jugoslovanski investicijski banki iz posebnega in tekočega režima in 4. iz pogodbe z Ljubljansko banko z dne 17. 6. 1968, sklenjene na podlagi sklepa Skupščine SR Slovenije, št. 31. 11-7/68 z dne 12. 3. 1968. 4. člen Do sklenitve samoupravnega sporazuma v elektrogospodarski skupnosti Slovenije po drugem odstavku 2. člena tega zakona, se sredstva iz prvega odstavka 2. člena vodijo na posebnem računu, ki ga upravlja in izvršuje obveznosti iz 3. člena tega zakona poslovni odbor iz tretjega odstavka 4. člena zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-188/71 in 8-61/73). 5. člen Sredstva in pravice SR Slovenije iz kreditnih pogodb, sklenjenih med bankami in organizacijami združenega dela v panogi črne metalurgije (podskupina 114-20 nomenklature), se prenesejo na temeljne organizacije združenega dela z območja SR Slovenije, združene v poslovni skupnosti izdelovalcev in predelovalcev jekla. Temeljne organizacije združenega dela. iz prejšnjega odstavka sklenejo samoupravni sporazum po tretjem odstavku 1. člena tega zakona. Z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo Združeno podjetje slovenske železarne Ljubljana, Gospodarska zbornica SR Slo- venije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, se določijo načela za oblikovanje skupnosti iz prvega odstavka tega člena. 6. člen Na račun sredstev iz prejšnjega člena bodo temeljne organizacije združenega dela, na katere se prenašajo pravice, poravnale pripadajoči del obveznosti SR Slovenije po posojilu izvozno-uvozne banke (Exim banke), obveznosti v zvezi z amortizacijo obveznic na železarno Ravne ter obveznosti v zvezi z zagotavljanjem sredstev za koriščenje kreditov iz posebnega in tekočega režima pri Jugoslovanski investicijski banki, odobrenih slovenskim železarnam. 7. člen Do sklenitve samoupravnega sporazuma iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona se sredstva, iz prvega odstavka 5. člena tega zakona vodijo na posebnem računu, s katerim upravlja in izvršuje obveznosti iz 6. člena tega^ zakona začasni likvidacijski odbor, ki ga imenuje Gospodarska zbornica SR Slovenije. 8. člen Sredstva in pravice SR Slovenije iz kreditnih pogodb, sklenjenih med bankami in organizacijami združenega dela v panogi kmetijstva, se prenesejo na temeljne organizacije združenega dela v panogi kmetijstva (čista, dejavnost) z območja SR Slovenije. Samoupravni sporazum po tretjem odstavku 1. člena tega zakona sklenejo temeljne organizacije združenega dela iz panoge kmetijstva (čista dejavnost) z območja SR Slovenije v okviru skupnosti proizvajalcev in predelovalcev kmetijskih proizvodov. 9. člen Na račun sredstev iz prvega odstavka prejšnjega člena bodo temeljne organizacije združenega dela, na katere se prenašajo pravice, poravnale pripadajoči del obveznosti SR Slovenije v zvezi z določenimi notranjimi posojili po ( zveznem zakonu obveznosti SR Slovenije po 9. členu zakona o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov (Uradni list SRS, št. 7-89/72) in pripadajoči del obveznosti SR Slovenije v zvezi z beneficiranimi obrestmi po zveznem zakonu. 10. člen Do sklenitve samoupravnega sporazuma iz drugega odstavka 8. člena tega zakona se sredstva iz prvega odstavka 8. člena tega zakona vodijo na posebnem računu, ki ga upravlja in izvršuje obveznosti po 9. členu tega zakona začasni likvidacijski odbor, ki ga imenuje Gospodarska zbornica SR Slovenije na osnovi kriterijev, določenih z družbenim dogovorom, sklenjenim med podpisniki akcijskega programa za uresničevanje medrepubliškega sporazuma na področju kmetijstva SR Slovenije z dne 5. novembra 1973. 11. člen Sredstva in pravice SR Slovenije iz kreditnih pogodb, sklenjenih med bankami in organizacijami združenega dela v panogi železniškega prometa (skupina 511-00 nomenklature) ter pogodb, sklenjenih med bankami in organizacijami združenega dela z vseh drugih področij oziroma panog, izvzemši področja 2, 8, 9 in 0 ter panoge 111-1, 112-00, 114-00, 117-00, 119-00 in 127-00 nomenklature, se prenesejo na temeljne organizacije združenega dela z območja SR Slovenije — ustanovitelje interesne skupnosti železniškega in luškega prometa (razen skupin 511-10 in 517-10 nomenklature). Temeljne organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka sklenejo samoupravni sporazum po tretjem odstavku 1. člena tega zakona v okviru samoupravne interesne skupnosti železniškega in luškega prometa. 12. člen Na račun sredstev iz prvega odstavka prejšnjega člena bodo temeljne organizacije združenega dela, na katere se prenašajo pravice, poravnale pripadajoči del obveznosti SR Slovenije in sicer: 1. iz posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD) — 395 modernizacija železnic; 2. iz posojila sklada za razvoj (DLF) — 117 financiranje dieselskih lokomotiv; 3. iz odobrenih kreditov železniškim transportnim podjetjem pri Jugoslovanski investicijski banki iz posebnega in tekočega režima; 4. po pogodbi o pokrivanju izgub na nerentabilnih progah v SR Sloveniji z dne 15. 5. 1968. 13. člen Do sklenitve samoupravnega sporazuma iz drugega odstavka 11. člena tega zakona se sredstva iz prvega odstavka 11. člena tega zakona vodijo na posebnem računu, s katerim upravlja in izvršuje obveznosti iz 12. člena tega zakona začasni poslovni odbor iz 1. člena zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971—1976 (Uradni Ust SRS, št. 9/69 in 8-58/73). 14. člen Sredstva in pravice po zveznem zakonu iz plasmajev za kreditiranje določenih izvoznih poslov pri Jugobanki — Beograd in pri skladu za kreditiranje določenih izvoznih poslov se prenesejo na temeljne organizacije združenega dela z območja SR Slovenije, ki so podpisniki družbenega dogovora o ustanovitvi sklada gospodarstva za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov, in sicer kot njihove ustanovitvene vloge v skladu. Temeljne organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka določijo s samoupravnim sporazumom kriterije za delitev prenešenih sredstev in pravic po prejšnjem odstavku. 15. člen Cinkarni Celje se odpišejo po stanju na dan 1. 1. 1973 obveznosti po naslednjih kreditnih pogodbah z Jugobanko Beograd: — pogodba št. 315 z dne 14. decembra 1963 za osnovna in obratna sredstva; — pogodba št. 328 z dne 20. decembra 1963 za osnovna sredstva. Kmetijskemu poskusnemu centru Jable se odpišejo po stanju na dan 1. 1. 1974 obveznosti po naslednjih kreditnih pogodbah z Ljubljansko banko — podružnico Domžale: — pogodba št. 1 z dne 26. 4. 1973; — pogodba št. 2 z dne 26. 4. 1973. Za odstopljena sredstva glavnice iz prejšnjih odstavkov bosta Cinkarna Celje in Kmetijski poskusni center Jable povečali svoja poslovna sklada. 16. člen Temeljne organizacije združenega dela, na katere se po tem zakonu prenesejo sredstva, pravice in obveznosti iz zveznega zakona, uredijo same po skupnostih oziroma drugih organih, v katerih združujejo sredstva, odnose z bankami — komisionarji, ki jih je za ta sredstva sklenila federacija. 17. člen Sredstva in pravice iz kreditnih pogodb, sklenjenih med bankami in organizacijami združenega dela po zveznem zakonu, ki niso prenešene na temeljne organizacije združenega dela po tem zakonu, pripadajo republiškemu proračunu. 18. člen Obveznosti po zveznem zakonu, ki po tem zakonu niso prenešene na temeljne organizacije združenega dela, se poravnajo iz republiškega proračuna, kar bo podrobneje urejeno s posebnim zakonom. 19. člen O načinu uresničevanja pravic iz 17. člena in obveznosti iz 18. člena tega zakona sklene Republiški sekretariat za finance z Narodno banko Jugoslavije, poslovnimi bankami in skladom gospodarstva za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov pogodbe v imenu in za račun SR Slovenije ter jih predloži v potrditev Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije do 31. 12. 1974. III. PRENOS SREDSTEV, PRAVIC IN OBVEZNOSTI SR SLOVENIJE IZ ODPRAVLJENIH DRUŽBENIH INVESTICIJSKIH SKLADOV PO PREDPISIH O USMERITVI SREDSTEV ZA INVESTICIJE V GOSPODARSTVU V LETIH 1966—1970 IN ZAKONU O SREDSTVIH SR SLOVENIJE ZA IZRAVNAVANJA V GOSPODARSTVU IN ZA POSPEŠEVANJE NEKATERIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 20. člen Sredstva in pravice SR Slovenije iz kreditnih pogodb, sklenjenih: — z Ljubljansko banko kot pravno naslednico splošne gospodarske banke — Ljubljana z dne 21. 12. 1966 v znesku 430,930.027,52 din, s Kreditno banko in hranilnico Ljubljana z dne 2. 10. 1967 v znesku 98 milijonov 353.901,12 dinarjev, z Gorenjsko kreditno banko Kranj z dne 15. 8. 1967 v znesku 28,098.092.13 dinarjev, s Kreditno banko Celje z dne 10. 10. 1967 v znesku 22,701.609,07 dinarjev, s Kreditno banko in hranilnico Nova Gorica z dne 26. 3. 1968 v znesku 14,628.613,14 dinarjev; — s Kreditno banko Koper v znesku 62,033.679,50 dinarjev z dne 3. 4. 1968; — s Kreditno banko Maribor v znesku 61,313.817,71 dinarjev z dne 22. 12. 1967; — z Dolenjsko banko in hranilnico Novo mesto v znesku 8,740,035.52 z dne 15. 8. 1967, se prenesejo s stanjem na dan 31. 12. 1973, zmanjšana za obveznosti republike po določenih investicijskih kreditih ter za odpis neporavnanih obveznosti rudnika Sečovlje, na temeljne organizacije združenega dela z območja SR Slovenije — ustanovitelje interesne skupnosti železniškega in luškega prometa (razen skupine 511-10 in 517-10 nomenklature). Temeljne organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka sklenejo samoupravni sporazum po tretjem odstavku 1. člena tega zakona v okviru samoupravne interesne skupnosti železniškega in luškega prometa. 21. člen Iz sredstev po prvem odstavku prejšnjega člena in druge alinee 32. člena ter 34. člena tega zakona bodo temeljne organizacije združenega dela, na katere se prenašajo pravice, izpolnile naslednje obveznosti republike: — iz zakona o konverziji investicijskih kreditov za modernizacijo železniških prog Zidani most—Šentilj ter Koper—Prešnica—Divača (Uradni list SRS, št. 28-185/ 71); — iz zakona o povračilu dela obresti za investicijske kredite za komunalno in luško infrastrukturo ter o odobritvi kredita za program razvoja luško-industrij-skega kompleksa v Kopru iz sredstev SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 44-238/70). 22. člen Do sklenitve samoupravnega sporazuma iz drugega odstavka 20. člena tega zakona ge sredstva iz prvega odstavka 20. člena vodijo na posebnem računu, s katerim upravlja začasni poslovni odbor iz 1. člena zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971—1976 (Uradni list SRS, št. 9/69 in 8/73). 23. člen Sredstva in pravice SR Slovenije iz kreditne pogodbe, sklenjene z Ljubljansko banko kot pravno naslednico Kreditne banke in hranilnice Ljubljana, z dne 10. 6. 1970 v znesku 51,000.000 dinarjev, se prenesejo na temeljne organizacije združenega dela, združene v poslovni skupnosti izdelovalcev in predelovalcev jekla. Temeljne organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka sklenejo samoupravni sporazum v smislu tretjega odstavka 1. člena tega zakona. Z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo Združeno podjetje slovenske železarne Ljubljana, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Gospodarska zbornica SR Slovenije, se določijo načela za oblikovanje skupnosti iz prvega odstavka tega člena. 24. člen Do sklenitve samoupravnega sporazuma iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona se sredstva iz 23. člena vodijo na posebnem računu, ki ga upravlja in izvršuje obveznosti začasni likvidacijski odbor, iz 7. člena tega zakona. 25. člen — s Kreditno banko in hranilnico Nova Gorica z dne 1. 9. 1970 za 5,500.000 din, s Kreditno banko Celje z dne 20. 8. 1970 za 2,200.000 din, s Kreditno banko Celje z dne 18. 12. 1970 za 880.000 din, po katerih ima obveznost Ljubljanska banka Ljubljana, kot pravni naslednik bank — pogodbenic; — z Ljubljansko banko Ljubljana z dne 8. 12. 1970 za 4,975.631 din in z dne 17. 11. 1970 za 5,800.000 din z dodatkom z dne 21. 12. 1970 za 1,000.000 din, z dne 18. 12. 1970 za 500.000 din ter z dne 8. 12. 1970 za 11,944.369 dinarjev, z dne 21. 7. 1972 za 6,112.988 din in z dne 17. 7. 1973 za 11,542.309 din in 17. 7. 1972 za 39.270 din; — s Kreditno banko Ptuj z dne 21. 9. 1970 za l,50p.000 din ter z dne 18. 12. 1970 za 1,000.000 din, z dpe 21. 7. 1972 za 1,263.464 din, po katerih ima obveznosti Kreditna banka Maribor, kot pravni naslednik Kreditne banke Ptuj; — s Kreditno banko Maribor z dne 1. 9. 1970 za 2.800.000 din in z dne 18. 12. 1970 za 500.000 din, z dne 21. 7. 1972 za 3,209.594 din in z dne 17. 7. 1973 za 3,432.676 din ter z dne 17. 7. 1973 za 400.000 din; — z Dolenjsko banko in hranilnico Novo mesto z dne 18. 12. 1970 za 800.000 din ter z dne 21. 7. 1972 za 518.080 din in z dne 17. 7. 1973 za 662.287 din; — s Kreditno banko Koper z dne 31. 12. 1970 za 600.000 din z dne 21. 7. 1972 za 1,441.874 din, z dne 17. 7. 1973 za 1,131.928 din, z dne 17. 7. 1973 za 1,090,890 din in z dne 17. 7. 1973 za 300.000 din; — z Zvezo hranilno kreditnih služb Slovenije z dne 6. 7. 1972 za 16,954.000 din, z dne 21. 7. 1972 za 400.000 din in z dne 3. 7. 1973 za 21,400.540 din, se prenesejo na temeljne organizacije združenega dela v panogi kmetijstva (čista dejavnost) z območja SR Slovenije. Organizacije združenega dela iz prejšnejga odstavka sklenejo samoupravni sporazum v smislu tretjega-odstavka 1. člena tega zakond v okviru skupnosti proizvajalcev in predelovalcev kmetijskih proizvodov. • 26. člen Do sklenitve samoupravnega sporazuma iz drugega odstavka prejšnjega člena se sredstva iz prvega odstavka prejšnjega člena vodijo na posebnem računu, s katerim upravlja začasni likvidacijski odbor, iz 10. člena tega zakona. 27. člen Sredstva in pravice SR Slovenije iz kreditnih pogodb, sklenjenih: — s Kreditno banko Celje z dne 20. 8. 1970 za 3.100.000 din, po kateri ima obveznost Ljubljanska banka, Ljubljana kot pravni naslednik; — z Ljubljansko banko, Ljubljana z dne 8. 12. 1970 za 4,300.000 din; — s Kreditno banko Koper z dne 3. 9. 1970 za 1.400.000 din; — s Kreditno banko Ptuj z dne 4. 9. 1970 za 200.000 din, po kateri ima obveznosti Kreditna banka Maribor, kot pravni naslednik; — s Kreditno banko Maribor z dne 1. 9. 1970 za 1,000.000 din, se prenesejo na temeljne organizacije združenega dela v panogi gozdarstva (panoga 311-00 in 313-00 nomenklature). Temeljne organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka sklenejo samoupravni sporazum v smislu tretjega odstavka 1. člena tega zakona v okviru samoupravne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije. 28. člen Do sklenitve samoupravnega sporazuma iz drugega odstavka prejšnjega člena se sredstva iz prvega odstavka prejšnjega člena vodijo na posebnem računu samoupravne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije. 29. člen Sredstva in pravice po kreditnih pogodbah sklenjenih med bankami in organizacijami združenega dela za račun SR Slovenije na osnovi usmerjenih sredstev po republiških predpisih, katere niso prenošene na temeljne organizacije združenega dela po 20., 23., 25.-in 27. členu tega zakona, pripadajo republiškemu proračunu. Republiškemu proračunu pripadajo tudi sredstva in pravice iz ustanovitvene vloge SR Slovenije v Ljubljanski banki. 30. člen Obveznosti SR Slovenije po kreditnih pogodbah z bankami, sklenjenimi na podlagi republiških. predpisov, sprejetih za določene intervencije v gospodarstvu, ki niso prenesene na temeljne organizacije združenega dela, se poravnajo iz republiškega proračuna. 31. člen O načinu uresničevanja pravic iz 29. člena in obveznosti iz 30. člena tega zakona sklene Republiški sekretariat za finance s poslovnimi bankami v imenu in za račun SR Slovenije posebne pogodbe, ki jih predloži v potrditev Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije do 31. 12. 1974. IV. PRENOS SREDSTEV IN PRAVIC REPUBLIŠKEGA SKLADA SKUPNIH REZERV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IN ODPRAVLJENEGA SKLADA SR SLOVENIJE ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HlS 32. člen Od sredstev in pravic iz plasmanov republiškega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, oblikovanih iz prispevkov gospodarskih organizacij po njihovih zaključnih računih, vključno z zaključnim računom za leto 1969, se po stanju na dan 30. 6. 1974 prenesejo sredstva v višini: — 40 odstotkov na temeljne organizacije združenega dela v panogi kmetijstva (čista dejavnost) z območja SR Slovenije; — 50 odstotkov, na temeljne organizacije združenega dela z območja SR Slovenije — ustanovitelje samoupravne interesne skupnosti železniškega in luškega prometa; — 10 odstotkov na temeljne organizacije združenega dela v panogi gozdarstva za razširjeno gozdno biološko reprodukcijo v gozdnih predelih SR Slovenije z degradiranimi gozdovi. Temeljne organizacije iz prve, druge in tretje ali-tiee prejšnjega odstavka sklenejo samoupravne spora- zume po tretjem odstavku 1. člena tega zakona v okviru: a) skupnosti proizvajalcev in predelovalcev kmetijskih proizvodov; b) samoupravne interesne skupnosti železniškega in luškega prometa; c) samoupravne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije. 33. člen Do sklenitve samoupravnega sporazuma v okviru skupnosti proizvajalcev in predelovalcev kmetijskih proizvodov se sredstva iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena, vodijo na posebnem računu, s katerim upravlja začasni likvidacijski odbor iz 10. člena tega zakona. Do sklenitve samoupravnega sporazuma v okviru samoupravne skupnosti železniškega in luškega prometa se sredstva iz druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena vodijo na posebnem računu, s katerimi upravlja začasni poslovni odbor iz 13. člena tega zakona. Do sklenitve samoupravnega sporazuma v okviru samoupravne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije se sredstva iz tretje 'alinee prvega odstavka prejšnjega člena vodijo na posebnem računu samoupravne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije iž 28. člena tega zakona. 34. člen Sredstva in pravice iz plasmanov republiškega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, oblikovana na podlagi odloka o investicijskem kreditu za modernizacijo železniške proge Zidani most—Šentilj (Uradni list SRS, št. 21-198/72), se prenesejo na železniško gospodarstvo Ljubljana. 35. člen Sredstva iz prejšnjega člena se prenesejo v poslovni sklad Železniškega gospodarstva Ljubljana. 36. člen Sredstva in pravice iz plasmanov republiškega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, oblikovana na podlagi: — zakona o določitvi organa, ki razpolaga s sredstvi investicijskega prispevka (Uradni list SRS, št. 22-171/69); — zakona o odstopu republiškega prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja v premogovnikih zaposlenih delavcev republiškim skupnim rezervam gospodarskih organizacij (Uradni list SRS, št. 26-156/70), se prenesejo na temeljne organizacije združenega dela v panogi proizvodnje in predelave premoga z območja SR Slovenije (skupina 112-10 nomenklature). 37. člen Temeljne organizacije združenega dela iz prejšnjega člena sklenejo samoupravni sporazum po tretjem odstavku 1. člena tega zakona, kjer določajo tudi namen uporabe teh sredstev. 38. člen Sredstva in pravice iz kreditnih pogodb posebnega kreditnega sklada, ki je bil oblikovan iz sred- štev odpravljenega sklada za zidavo stanovanjskih hiš, se prenesejo na stanovanjske skupnosti v občinah. S samoupravnim sporazumom, sklenjenim med stanovanjskimi skupnostmi v občinah, se določijo kriteriji za delitev prenešenih sredstev in pravic in način združevanja ter upravljanja s temi sredstvi in pravicami v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije. 39. člen Do ustanovitve Zveze stanovanjske skupnosti Slovenije iz drugega odstavka prejšnjega člena upravljajo s sredstvi posebnega kreditnega sklada upravljavci bank, pri kateri se vodi posebni kreditni sklad. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 40. člen Sredstva, pravice in obveznosti, ki se s tem zakonom po stanju na dan 31. 12. 1973 prenašajo na temeljne organizacije združenega dela, ugotovi na podlagi bilančnih podatkov poslovnih bank posebna komisija za prenos izvenproračunskih sredstev SR Slovenije. Komisija iz prejšnjega odstavka opravi prenos sredstev, pravic in obveznosti s pogodbami, ki jih v imenu SR Slovenije sklene z organizacijami, na katere se prenašajo ta sredstva, pravice in obveznosti. Komisijo iz prvega odstavka tega člena imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Strokovna in tehnična opravila za komisijo opravlja Republiški sekretariat za finance. 41. člen Ce bi morala SR Slovenija v zvezi z obveznostmi, ki se po tem zakonu prenašajo na temeljne organizacije združenega dela, poravnati kakšno zapadlo obveznost federacije po zveznem zakonu ali kakem drugem upniku, prenese služba družbenega knjigovodstva po nalogu republiškega sekretarja za finance potrebna sredstva z ustreznih računov temeljnih organizacij združenega dela, ki so po tem zakonu prevzele ustrezne obveznosti, na poseben račun SR Slovenije,- tako da bo iz teh sredstev mogoče poravnati omenjene zapadle obveznosti. 42. člen Natančnejše predpise o izvrševanju tega zakona ter o 'postopku določanja in prenašanja sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije, ki se po tem zakonu prenašajo na temeljne organizacije združenega dela, izda Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 43. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon preneha veljati: — zakon o načinu prevzema sredstev, pravic in obveznosti federacije za gospodarske investicije (Uradni list SRS, št. 7-86/72). 44. člen 93. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o odpravi posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti Razglaša se zakon o odpravi posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. marca 1974. St. 402-146/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o odpravi posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti 1. člen Poseben račun sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti se odpravi po stanju 31. decembra 1973. 2. člen Uporaba dohodkov, ki bi po 1. januarju 1974 pripadali odpravljenemu računu iz prejšnjega člena, in način poravnavanja obveznosti, ki bi se po 1. januarju 1974 morale poravnati iz sredstev odpravljenega računa, bo urejena s posebnimi predpisi. 3. člen Dohodki,- ki bi po 1. januarju 1974 pripadali odpravljenemu računu, pa s predpisi iz prejšnjega člena ne bodo drugače razporejeni, so dohodek republiškega proračuna. Obveznosti, ki bi se po 1. januarju 1974 morale poravnati iz odpravljenega računa, pa s predpisi iz prejšnjega člena ne bodo drugače urejene, se bodo poravnale iz republiškega proračuna. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon preneha veljati zakon o sredstvih SR Slovenije za izravnavanja v- gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46-256/70). 5. člen * , Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 94. 1 Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971 do 1976 Razglaša sc zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971 do 1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. marca 1974. St. 402-137/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971 do 1976 1. člen V zakonu o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije’v gospodarstvu v letih 1971 do 1976 (Uradni list SRS, št. 9/69 in 8/73) se l.a člen spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na določbe prejšnjega člena se sredstva za namene iz prejšnjega člena v letih 1973 do 1976 zagotovijo z obveznim združevanjem sredstev organizacij združenega dela. Ko se po določbi prejšnjega odstavka zbere 155 milijonov dinarjev, prenehajo obveznosti SR Slovenije po 2. členu tega zakona. Sredstva, ki jih organizacije združenega- dela združijo po tem zakonu iznad zneska iz drugega odstavka tega člena, se namensko uporabijo za vlaganja v modernizacijo prog Jesenice—Dobova in Šentilj—Koper.« 2. člen V drugem odstavku l.b člena se črta besedilo: »v letu 1973«. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »Način upravljanja in vračanja združenih sredstev iz tretjega odstavka l.a člena tega zakona določijo s samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela, ki združujejo sredstva; do sklenitve samoupravnega sporazuma odloča o uporabi združenih sredstev poslovni odbor iz l.č člena tega zakona.« 3. člen V l.č členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Poslovni odbor iz prvega odstavka tega člena lahko do uporabe združenih sredstev za namene iz 1. in l.a člena tega zakona, odobri začasno uporabo teh sredstev za kratkoročno kreditiranje obratnih sredstev železniškega gospodarstva.« Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. '4. člen »3.b člen Poslovni odbor lahko zagotovi s sredstvi iz l.a člena udeležbo, garancijo za vrnitev kreditov in garancijo za pokritje morebitnih prekoračitev pri investicijah, pri katerih sodelujejo tuji kreditorji.« »3.c člen Z dnem ustanovitve samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet se pristojnosti poslovnega odbora prenesejo na to skupnost. Obvezno združevanje sredstev za namene po tem zakonu preneha pred rokom, določenim v l.a členu tega zakona, ko se o tem sklene samoupravni sporazum o samoupravni interesni skupnosti.« 5. člen Ustanovno skupščino interesne skupnosti železniškega in luškega prometa skličeta delavski svet železniškega gospodarstva in Luke Koper ter poslovni odbor iz l.č člena tega zakona. 6. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS; določbe 1. in 2. člena tega zakona pa se uporabljajo od 1. januarja 1974. 95. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o poravnavanju obveznosti SR Slovenije po zakonu o povračilu dela obresti za investicijske kredite za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji Razglaša se zakon o poravnavanju obveznosti SR Slovenije po zakonu o povračilu dela obresti za investicijske kredite za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. marca 1974. Št. 402-136/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o poravnavanju obveznosti SR Slovenije po zakonu o povračilu dela obresti za investicijske kredite za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji 1. člen Obveznosti SR Slovenije po zakonu o povračilu dela obresti za investicijske kreditev za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 9-66/69 in 8-59/73), ki dospejo v letu 1974, se poravnajo iz razlike med predvidenimi in dejansko doseženimi sredstvi, ki so jih organizacije združenega dela združile po 3.b členu citiranega zakona. 2. člen Obveznosti SR Slovenije iz zakona omenjenega v prejšnjem členu prenehajo 1. januarja 1975. Pogoje, ki jih je SR Slovenija zagotavljala po zakonu o povračilu dela obresti za investicijske kredite za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji, bodo temeljne organizacije združenega dela — ustanoviteljice samoupravne interesne skupnosti železniškega in luškega prometa — uredile s samoupravnim sporazumom. 3. člen Zakon o povračilu dela obresti za investicijske kredite za modernizacijo železniških-prog v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 9-66/69) preneha veljati 31. decembra 1974. 4. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. ✓ 96. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o prenehanju veljavnosti zakona o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji Razglaša se zakon o prenehanju veljavnosti zakona o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. marca 1974. Št. 44-23/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o prenehanju veljavnosti zakona o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji 1. čldn Zakon o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7/72) preneha veljati. 2. člen Z dnem, ko preneha veljati zakon o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji, preneha veljati tudi pravilnik o postopku za odobravanje nadomestila za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma (Uradni list SRS, št. 25/72). 3 3. člen 97. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o prenehanju veljavnosti zakona o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov Razglaša se zakon o prenehanju veljavnosti zakona o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. marca 1974. Št. 402-172/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o prenehanju veljavnosti zakona o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov 1. člen Zakon o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov (Uradni list SRS, št. 7/72) preneha veljati. 2. člen Z dnem, ko preneha veljati zakon o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov, prenehata veljati tudi uredba o natančnejših namenih in pogojih za uveljavljanje nadomestila za del obresti ter udeležbe SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov (Uradni list SRS, št. 14/72) 'in navodilo o postopku za uveljavljanje pravic do nadomestila za del obresti pri kratkoročnih kreditih v kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 34/72). 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 98. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialištične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini - Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Urad- Razglaša se zakon o pogojih za prodajo stanovanj- nem listu SRS. skih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. marca 1974. St. 36-29/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini 1. člen Da se zagotovi enakopraven položaj občanov pri nakupu stanovanjskih hiš in stanovanj, morajo organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti in druge družbeno pravne osebe upoštevati pri prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj občanom in civilnim pravnim osebam poleg splošnih pogojev, ki jih za prodajo stavb določajo drugi predpisi, tudi določbe tega zakona. 2. člen Osnova za določitev izklicne cene za javno dražbo oziroma za pismene ponudbe za nakup stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini je vrednost stanovanjske hiše oziroma stanovanja valorizirana na dan prodaje. Valorizirana vrednost iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se upoštevajo predvsem gradbeni stroški na dan prodaje, prometna vrednost zemljišča, stroški za komunalno urejanje zemljišča in izrabljenost hiše oziroma stanovanja. Občinska skupščina določi vsako leto za svoje območje vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja, upoštevajoč krajevne razmere in enotno metodologijo, ki jo predpiše republiški sekretar za urbanizem v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. 3. člen Pogoje za javno dražbo oziroma pismene ponudbe za nakup stanovanjskih hiš ali stanovanj določa splošni akt organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti oziroma druge družbeno pravne osebe. Pri teh pogojih mora organizacija združenega dela, družbenopolitična skupnost oziroma druga družbeno pravna oseba upoštevati: — da mora kupec obvezno položiti kavcijo v višini najmanj 5 odstotkov izklicne cene; — da ne sme osebni polog kupca pri prodaji stanovanjske hiše ali stanovanja na kredit biti nižji od 25 odstotkov izklicane cene ter'da mora biti ta plačan najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pismene pogodbe. Za osebni polog po določbah tega zakona se štejejo lastna sredstva občana in posojila iz nenamenskih prostih bančnih sredstev; — da pri prodaji stanovanjske hiše in stanovanja na kredit ne more biti začetek odplačevanja kredita odložen in da ne sme biti odplačilna doba daljša od 25 let, obrestna mera pa nižja od 2 odstotka. Ne glede na določbe 2. alinee prejšnjega odstavka se sme znižati polog kupcu sorazmerno vrednosti stanovanja s tem. da ne sme znašati manj od 10 odstotkov izklicne cene v primeru,. če gre za — stanovanjsko hišo’ ali stanovanje, ki po odloku občinske skupščine o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem ter načina kako se ugotovi njihova nova vrednost (1. člen zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj — Uradni list SRS, št. 50/72) ne dosega 70 točk in — viničarije, kmetijske stanovanjske stavbe in za stanovanjske hiše in stanovanja, za katera se po veljavnih predpisih ne plačuje davek na premoženje. Ne glede na določbo 3. alinee drugega odstavka tega člena se sme odložiti začetek odplačevanja posojila za dobo treh let kupcu, čigar osebni dohodek ne presega povprečnega osebnega dohodka v republiki ali ki izpolnjuje predpisane pogoje za družbeno pomoč mlađim družinam v skladu z zakonom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72). Pri določanju odplačilne dobe in stopnje obrestne mere mora prodajalec paziti na to. da mesečna anuiteta za posojilo ni nižja od mesečne stanarine, ki bi jo v skladu s 5. členom zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) prejemal kupec za tako stanovanjsko hišo oziroma stanovanje, če bi ga oddal v najem. 4. člen Denarna sredstva, ki jih organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti ali druge družbeno pravne osebe pridobijo s prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj, morajo uporabiti za graditev stanovanj v družbeni lastnini. 5. člen Pogodbo o prodaji stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, zapisnik o cenitvi in splošni akt organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti ali druge družbeno pravne osebe, ki določa pogoje za javno dražbo oziroma pismene ponudbe za nakup stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini, mora prodajalec predložiti v 30 dneh po izvršeni prodaji občinskemu javnemu pravobranilstvu, pristojnemu po kraju v katerem je nepremičnina, v dveh izvodih. Občinsko javno pravobranilstvo potrdi na izvirniku pogodbe, da mu je vročena, nato pa izvirnik pogodbe vrne predlagatelju. Drugi izvod pogodbe pravobranilstvo zadrži. Brez potrditve občinskega javnega pravobranilstva po prejšnjem odstavku sodišče ne sme overiti podpisov na pogodbi in ne izvesti pogodbe v zemljiški knjigi. 6. člen Če javno pravobranilstvo meni, da so bile kršene določbe tega zakona ali splošnega akta organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti oziroma druge družbeno pravne osebe, opozori pogodbeni stranki na nezakonitost pogodbe in ju pozove, da v 60 dneh po prejemu opozorila sami odpravita pomanjkljivosti v pogodbi. Če pogodbeni s-tranki kljub opozorilu ne odpravita pomanjkljivosti v pogodbi, vloži javno pravobranilstvo tožbo za razveljavitev pogodbe po tem zakonu in na vrnitev stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeno lastnino. Razveljavitev pogodbe se lahko zahteva v roku enega leta od predložitve pogodbe javnemu pravobranilstvu. Vrnitev stanovanjske hiše oziroma stanovanja se lahko zahteva od kupca ali tudi od drugega, če ta ob pridobitvi stanovanjske hiše oziroma stanovanja ni bil v dobri veri. Ce občinsko javno pravobranilstvo tožbe po prvem odstavku tega člena ne vloži, jo lahko vloži republiško javno pravobranilstvo. 7. člen Določbe tega zakona ne veljajo za prvo prodajo še nenaseljenega novega stanovanja kot posameznega dela stavbe ali nenaseljene nove stanovanjske hiše, temveč veljajo za tako prodajo tržni pogoji in tržna cena na dan prodaje. 8. člen Pogodbe o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ki so bile sklenjene po 1. 1. 1970, so prodajalci dolžni v roku 6 mesecev od uveljavitve tega zakona predložiti občinskemu javnemu pravobranilstvu, pristojnemu po kraju, v katerem je nepremičnina, v potrditev. Če javni pravobranilec ugotovi, da je bila stanovanjska hiša oziroma stanovanje prodano pod ugodnejšimi pogoji, kakor jih določata 2. in 3. člen tega zakona, ukrepa po prvem odstavku 6. člena tega zakona. Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za prodajalce, ki so predložili pogodbe o prodaji stanovanjskih hiš ali stanovanj občinskemu javnemu pravobranilstvu v skladu z določbami tretjega, odstavka 4. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71). Ugodnosti iz tretjega in četrtega odstavka 3. člena tega zakona lahko uveljavljajo, če izpolnjujejo pogoje, tudi kupci: — ki so kupili stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini v času od 1. 1. 1970 do uveljavitve tega zakona ali — ki so že uskladili pogodbe o nakupu stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini z določbami zakona iz prejšnjega odstavka. Če kupec do uveljavitve tega zakona ni plačal osebnega pologa po 3. členu tega zakona, se lahko dogovori s prodajalcem, da bo namesto osebnega pologa plačeval višjo anuiteto, kot je bila dogovorjena s pogodbe o prodaji. Višja anuiteta ne more biti nižja kot bi znašal dvakratni znesek stanarine, ki bi jo po 5. členu zakona o stanarinah prejemal lastnik, če bi oddal v najem tako stanovanjsko hišo oziroma stanovanje in to za čas, dokler kupec ne odplača osebnega pologa. Te določbe veljajo tudi za kupce iz 2. alinee prejšnjega odstavka. 9. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga družbeno pravna oseba, ki ne predloži občinskemu javnemu pravobranilstvu pogodbe o prodaji stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbčni lastnini, zapisnika o cenitvi in svojega splošnega akta, ki določa pogoje za javno dražbo oziroma pismene ponudbe za nakup stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini na način in v rokih, kot je določeno v 5. in 8. členu tega zakona. Odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbeno pravne osebe se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev za prekršek iz prejšnjega odstavka. 10. člen Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71), razen določbe 7. člena, kolikor se ta nanaša na tretji odstavek 4. člena navedenega zakona. 11. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 99. Na podlagi 2. .točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o inšpekcijah Razglaša se zakon o inšpekcijah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1974. St. 021-81/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON O INŠPEKCIJAH I. .SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Inšpekcije varujejo zakonitost s tem, da opravljajo v skladu s posebnimi zakoni nadzorstvo, ali se organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi ter občani ravnajo po zakonih in drugih predpisih kakor tudi po družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. 2. člen Za organizacijo in delo inšpekcij veljajo določbe zakonov o posameznih inšpekcijah, drugi zakoni, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo, in določbe tega zakona, kolikor organizacija in delo inšpekcijskih organov v navedenih zakonih nista drugače urejena. 3. člen Zadeve inšpekcijskega nadzorstva so zadeve splošnega pomena za republiko. 4. člen Inšpekcijsko nadzorstvo Opravljajo v SR Sloveniji za inšpekcijske zadeve pristojni republiški in občinski oziroma medobčinski upravni organi. 5. člen Posamezna strokovno tehnična opravila za inšpekcijske organe lahko opravljajo tudi organizacije zdru- ženega dela in druge organizacije na podlagi pogodbe z ustrezno družbenopolitično skupnostjo. S pogodbo med družbenopolitično skupnostjo in organizacijo združenega dela oziroma drugo organizacijo se določi način in obseg izvrševanja opravil po prvem odstavku tega člena ter način določanja in povrnitve stroškov za opravljena strokovno tehnična opravila. 6. člen V republiki se inšpekcijske zadeve opravljajo v republiških inšpektoratih, ki imajo položaj organa v sestavu republiškega organa, ki je pristojen za ustrezno upravno področje. 7. člen V občini se inšpekcijske zadeve opravljajo praviloma v skupnem inšpekcijskem organu. 8. člen Občine lahko organizirajo skupne medobčinske inšpekcijske organe. - Medobčinski inšpekcijski organ organizirajo občine z dogovorom, s katerim določijo zlasti področje dela medobčinskega inšpekcijskega organa, sredstva ki jih morajo prispevati posamezne občine za njegovo delo, način delovanja medobčinskih inšpektorjev, njihovo odgovornost in način njihovega poročanja o delu skupščinam posameznih občin, sedež medobčinskega inšpekcijskega organa- in drugo. 9. člen Z ustrezno organizacijo inšpekcijskih organov po določbah tega zakona so družbenopolitične skupnosti dolžne zagotoviti pravočasno, učinkovito in strokovno izvrševanje inšpekcijskih zadev na vsem območju republike oziroma občine in za vsa inšpekcijska področja. 10. čleil Inšpekcijski organi odgovarjajo za svoje delo in o njem poročajo skupščini družbenopolitične skupnosti in njenim izvršilnim organom, republiški inšpektorati pa tudi predstojniku republiškega upravnega organa, v sestavu katerega so organizirani. Medobčinski inšpekcijski organi , so za svoje delo odgovorni in o njem poročajo skupščini občine, na območju katere opravljajo inšpekcijske naloge. 11. člen Republiški inšpektorat vodi glavni republiški inšpektor. Predstojnik skupnega inšpekcijskega organa v občini, medobčinskega inšpekcijskega organa oziroma inšpekcijskega organa za posamezno inšpekcijsko področje se določi v skladu z organizacijskim statusom inšpekcijskega organa v okviru upravnih organov občine. 12. člen Predstojnik skupnega občinskega oziroma medobčinskega inšpekcijskega organa organizira in koordinira delo inšpektorjev, pripravlja oziroma usklajuje programe dela, ter opravlja druga organizacijska in strokovna opravila, ki so potrebna za učinkovito delo inšpekcijskega organa. 13. člen Zadeve inšpekcijskega nadzorstva neposredno opravljajo inšpektorji. Za opravljanje posameznih inšpekcijskih opravil ima inšpektor lahko pomočnika inšpektorja. Pomočnik inšpektorja lahko vodi postopek v inšpekcijskih zadevah, ne more pa v njih odločati. 14. člen Inšpektor opravlja zadeve inšpekcijskega nadzorstva samostojno ter je za svoje delo osebno odgovoren. ‘ V okviru redne zaposlitve sme inšpektor opravljati samo naloge inšpekcijskega nadzorstva oziroma naloge, ki so z njimi neposredno povezane. Poleg redne zaposlitve inšpektor oziroma pomočnik inšpektorja ne sme opravljati drugih dejavnosti, ki so v nasprotju z njegovo uradno dolžnostjo glede na predpise, ki veljajo ža posamezne inšpekcije. O tem, ali je druga dejavnost inšpektorja oziroma pomočnika inšpektorja združljiva z njegovo redno zaposlitvijo, odloča glavni republiški inšpektor, pristojen za zadevno inšpekcijsko področje. 15. člen, Inšpektor ima predpisano legitimacijo, ki ga pooblašča za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva (inšpekcijska legitimacija). Obrazec inšpekcijske legitimacije, kdo jo izdaja in postopek za njeno izdajo, predpiše republiški sekretar za pravosodje in občo upravo. 16. člen Sredstva za delo republiških in občinskih inšpekcij skih organov se vodijo v okviru finančnih načrtov upravnih organov na posebnem računu. Sredstva za delo medobčinskih inšpekcijskih organov se vodijo na način, ki ga določijo skupščine občin, ki ustanovijo medobčinski inšpekcijski organ, z dogovorom. 17. člen * i Inšpekcijski organi med seboj sodelujejo, nudijo drug drugemu pomoč pri delu, se obveščajo o delu in dajejo potrebne podatke, usklajujejo programe dela, organizirajo skupne akcije in drugo. Pri izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva inšpekcijski organi oziroma inšpektorji sodelujejo tudi z drugimi organi nadzorstva, zlasti s samoupravnimi organi delavske kontrole v organizacijah združenega dela, kakor tudi z. državnimi in drugimi organi, ki lahko prispevajo k smotrnemu in uspešnemu izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva. 18. člen Kolikor ni s tem zakonom ali z drugimi inšpekcijskimi predpisi drugače določeno, veljajo predpisi, ki določajo organizacijo in delo upravnih organov v SR Sloveniji, tudi za inšpekcijske organe. % - II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI INŠPEKTORJA 19. člen V mejah pristojnosti ima inšpektor pravico, da pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva pregleda poslovne prostore, objekte, predmete, blago ter pošlova-vanje in dokumentacijo organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, državnih organov ter posameznikov, da v upravnem postopku zasliši posamezne osebe, da vpogleda v listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb, vzame vzorce blaga ter opravi druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva. 20. člen Ce ugotovi kršitev zakona, drugega predpisa, družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma v smislu 1. člena tega zakona, ima inšpektor pravico in dolžnost: — da odredi ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga sam določi; v ta namen uvede in vodi upravni postopek, izdaja upravne odločbe in izreka druge ukrepe, ki so potrebni; — da predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška, naznanja gospodarske prestopke oziroma kazniva dejanja; — da .izreče mandatno kazen, kolikor je za to z zakonom pooblaščen; — da predlaga občinski skupščini, da začasno zadrži izvršitev določb splošnih samoupravnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če nasprotujejo zakonu in drugim predpisom, katerih izvrševanje nadzoruje; — da sporoči ustrezne podatke pristojnemu organu, če meni, da je potrebno sprejeti ukrepe, za katere sam ni pristojen; — da izvrši druge ukrepe in dejanja, ki so določeni s predpisi za posamezne inšpekcije. Ce inšpektor pri izvrševanju svoje redne dejavnosti ugotovi kršitev zakona, drugega predpisa, družbenega dogovora in' samoupravnega sporazuma, ki zadeva njegovo delovno področje, pa ni pristojen za neposredno ukrepanje, obvesti o tem pristojne organe. 21. člen če obstaja neposredna nevarnost za življenje, za zdravje ljudi, za premoženje, za promet, ali za okolico, ali neposredna grožnja, da bo nastala večja nepopravljiva škoda za družbo, lahko določi inšpektor z odločbo, da pritožba ne zadrži njene izvršitve; to mora v odločbi posebej utemeljiti. 22. člen Inšpektor, ki izreče zaradi kršitve zakona ukrep prepovedi obratovanja organizacije združenega dela ali njenega dela, obvesti o tem takoj skupščino občine, na območju katere je sedež organizacije združenega dela ali njenega dela. 23. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi in posa- mezniki so dolžni, da omogočijo oziroma zagotovijo inšpektorju nemoteno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva, da mu dovolijo vstop v poslovni prostor, kakor tudi, da mu dajo na razpolago — po potrebi tudi pismeno — vse zahtevane podatke, listine in poročila, ki se nanašajo na inšpekcijske zadeve. 24. člen Če. inšpektor pri opravljanju svojih nalog naleti na fizični odpor, ali če) lahko tak odpor opravičeno pričakuje, ker je bil že poizkusen, ali kadar gre za resne grožnje, da ga bo kdo pri izvrševanju'njegovih nalog napadel, lahko zahteva pomoč pristojne službe javne varnosti; o tem ali je pomoč potrebna, presodi predstojnik službe javne varnosti. 25. člen Pri izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva mora inšpektor poslovati tako, da varuje poslovno, državno in vojaško tajnost. Organizacije združenega dela in druge, samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi in posamezniki morajo inšpektorja opozoriti, kaj je po predpisih oziroma njihovih samoupravnih al^tih šteti za poslovno, državno oziroma vojaško tajnost. 26. člen Pri izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva se lahko inšpektor obme za pomoč in sodelovanje na strokovne organizacije oziroma ustrezne strokovnjake, če je to potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja. 27. člen Stroške za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nosi družbenopolitična skupnost, ki je pristojna za izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva; posebne stroške inšpekcijskega nadzorstva (jemanje in pošiljanje vzorcev, njihova analiza, pomoč in sodelovanje strokovnih organizacij oziroma strokovnjakov in podobno) nosi — kolikor ni s posebnim predpisom drugače določeno — stranka, če se s preizkusom oziroma analizo ugotovi, da vzorec ne ustreza standardom, deklaracijam ali predpisanim pogojem, ali da je kršen predpis. 28. člen Inšpekcijski organ je dolžan vzeti v postopek prijavo, izjavo, pritožbo ali drugačno vlogo občanov, njihovih društev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, če se njihove vloge in izjave nanašajo na zadeve iz pristojnosti inšpekcijskega organa. Inšpekcijski organ je na zahtevo občanov, organov in organizacij, ki so v smislu prejšnjega odstavka vložili vlogo, prijavo in pritožbo, dolžan sporočiti, kaj je ukrenil. 29. člen Inšpekcijski organ oziroma inšpektor lahko predlaga pristojnim organom, organizacijam in skupnostim oziroma posameznikom tudi izvajanje posebnih preventivnih ukrepov za preprečevanje vzrokov, zaradi katerih lahko pride do kršitev predpisov oziroma do škodljivega stanja, ki ni v skladu s predpisi: 30. člen Pri opravljanju inšpekcijskih nalog spremlja inšpekcijski organ oziroma inšpektor tudi splošne pojave, ki nastajajo v zvezi z izvrševanjem predpisov, ki sodijo v področje, za katero je predpisano inšpekcijsko nadzorstvo, poroča o tem zainteresiranim organom in organizacijam ter daje ustrezna mnenja in predloge. Inšpekcijski organ oziroma inšpektor obvešča samoupravne organe organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o večjih pomanjkljivostih in nepravilnostih, ki jih ugotovi pri svojem inšpekcijskem nadzorstvu ter tudi o drugih ugotovitvah, pomembnih za zakonito poslovanje organizacij združenega dela, drugih, samoupravnih organizacij in skupnosti. Samoupravni organi teh organizacij in skupnosti so dolžni obravnavati poročilo inšpektorja, ga povabiti k obravnavi in mu sporočiti, kaj so ukrenili. 31. člen- Inšpekcijski organ oziroma inšpektor seznanja javnost s sredstvi, javnega obveščanja o splošnih ugotovitvah glede stanja na posameznem inšpekcijskem področju in o ukrepih pri svojem delu, če je to koristno za utrjevanje zakonitosti, zaščito interesov družbene skupnosti, pravic občanov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. , 32. člen O inšpekcijskih dejanjih, ki jih opravi, vodi inšpektor zapisnik. Prepis zapisnika vroči inšpektor organizaciji združenega dela oziroma' drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, ali občanu, pri katerem je opravil inšpekcijski pregled. Inšpektor vodi evidenco o'delu, ki jo predpiše na predlog glavnega republiškega inšpektorja predstojnik republiškega upravnega Organa, v sestavu katerega je republiški inšpektorat. III. PRISTOJNOSTI INŠPEKCIJSKIH ORGANOV 33. člen Kolikor hi z zakonom o posamezni inšpekciji drugače določeno, je izvrševanje zadev inšpekcijskega nadzorstva v pristojnosti občine. 34. člen Republiški inšpektorat lahko opravlja neposredno inšpekcijsko nadzorstvo na območju vse republike, če je s posebnim zakonom tako določeno. 35. člen Republiški inšpektorat skrbi na ustreznem inšpekcijskem področju in v mejah svojih pristojnosti za zakonito in učinkovito delovanje inšpekcijskega nadzorstva v SR Sloveniji in v ta namen zlasti: — skrbi za strokovno usposabljanje inšpekcijskih kadrov ter za napredek organizacije dela inšpekcijskih organov v republiki; — ugotavlja pojave v zvezi z izvrševanjem predpisov, predlaga ustrezne ukrepe ter sodeluje pri pripravljanju predpisov, ki se nanašajo na ustrezno inšpekcijsko področje; — opozarja občinske skupščine na pomanjkljivosti in nepravilnosti v delovanju inšpekcijskih organov v občini. 36. člen Republiški inšpektorat ima v mejah svojih pooblastil nasproti občinskim inšpekcijskim organom tele pravice in dolžnosti: — da neposredno nadzoruje njihovo delo; — da jim daje obvezna strokovna navodila (instrukcije) za njihovo delo, programsko orientacijo za delovni program ter jim nudi potrebno strokovno pomoč; — da zagotavlja na stroške občine izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva, če in dokler ga ne zagotovi skupščina občine. ■ IV. POSEBNE DOLOČBE ,37. člen Za inšpektorja ne more biti imenovan: — kdor je v kazenskem postopku; — kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo, ali kaznivo dejanje, storjeno iz koristoljubnosti. Inšpektorju, ki je obsojen za kakšno kaznivo dejanje iz druge alinee prvega odstayka tega člena, preneha lastnost delavca v združenem delu, in sicer z dnem vročitve pravnomočne sodbe. Inšpektorju lahko preneha, lastnost delavca v združenem delu tudi zaradi težje kršitve delovne dolžnosti, zlasti če ne ukrepa v smislu prve in druge alinee 20. člena tega zakona. Katere so konkretne težje kršitve delovne dolžnosti, določi z ustreznim samoupravnim aktom delovna skupnost inšpekcijskega organa oziroma organa, s katerim delovna skupnost inšpekcijskega organa uresničuje svoje samoupravne pravice in dolžnosti. 38. člen Kolikor ni s predpisi o posameznih inšpekcijah drugače določeno, smejo biti po uveljavitvi tega zakona imenovani za glavnega republiškega inšpektorja, republiškega inšpektorja ter za. predstojnika medobčinskega inšpekcijskega ■ organa le delavci z visoko šolsko izobrazbo, za predstojnika občinskega inšpekcijskega organa in inšpektorja medobčinskega inšpekcijskega organa le delavci z najmanj višjo šolsko izobrazbo, za občinskega inšpektorja pa delavci z najmanj srednjo šolsko izobrazbo. Inšpektorji morajo imeti ustrezni strokovni i?-pit. Program za posebni del strokovnega izpita mora vsebovati tudi predmet z ustreznega inšpekcijskega področja. 39. člen Pri organiziranju inšpekcijskega nadzorstva (zlasti pri določanju števila in vrste kadrov, višine sredstev za delo, za nagrajevanje ter za strokovno izpopolnjevanje inšpektorjev) so republika in občine dolžne upoštevati posebne pogoje' pri izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva in potrebe po sodobnih tehničnih sredstvih za delo inšpekcijskih organov in jim zagotoviti ustrezna sredstva za opravljanje inšpekcijskih nalog. V. KAZENSKE DOLOČBE list SFRJ, št. 71-971/73) določene za potrebe SR Slovenije, za leto 1974 v znesku 275,000.000 dinarjev, od tega 90 °/o'v konvertibilnih valutah in 10 “/o v nekonvertibilnih valutah, in del deviz iz kvote odkupljenih deviznih nakazil delavcev in izseljencev (Uradni list SRS, št. 45-385/73) v znesku 15,000.0000 dinarjev, se lahko. uporabijo za neblagovna in blagovna plačila republiških organov, zavodov, organov družbenih organizacij, ožjih družbenopolitičnih skupnosti ter civilnih pravnih oseb v SR Sloveniji, in sicer: 40. člen Ce ni s posebnimi predpisi drugače določeno, se za prekršek kaznuje z denarno kaznijo: — od 2.000 do 20.000 dinarjev organizacija združenega dela oziroma druga pravna oseba: 1. če ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa zakon ali kakšen drug predpis v roku, ki ga določi inšpektor, 2. če prepreči ali onemogoči inšpektorju opraviti naloge inšpekcijskega nadzorstva, ali ga pri tem ovira ali-če mu noče dati potrebnih podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (19. in 23. člen tega zakona); — od 500, do 5.000 dinarjev odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge pravne osebe, ki stori dejanje iž prve alinee 1. in 2. točke tega člena, ■— od 500 do 5.000 dinarjev fizična oseba, ki stori dejanje iz prve alinee 1. in 2. točke tega člena. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen Kolikor ni s posebnim zakonom drugače določeno, morajo inšpekcijski organi uskladiti svojo organizacijo in delo z določbami tega zakona najkasneje do 31. decembra 1974. leta. 42. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 100. Na podlagi tretjega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah republiškega zbora in enotnega zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1974 sprejela ODLOK o razdelitvi deviz za potrebe republiških organov, zavodov, organov družbenih organizacij, ožjih družbenopolitičnih skupnosti in civilnih pravnih oseb v SR Sloveniji za leto 1974 I I Devize, ki so na podagi zakona o deviznem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 36-358/72) in odloka o določitvi skupnega zneska deviz za potrebe federacije, republik in avtonomnih pokrajin za leto 1974 (Uradni V dinarjih a) Za neblagovna plačila 62,306.445 od tega: v konvertibilnih valutah v nekonvertibilnih valutah b) Za blagovna plačila od tega: v konvertibilnih valutah v nekonvertibilnih valutah 60,335.525 1,970.920 192,726.109 192,212.494 513.615 Od skupnega zneska deviz iz prvega odstavka te točke se izloči v devizno rezervo za kritje premalo predvidenih izdatkov republike 34,967.446 .« od tega: v konvertibilnih valutah 9,951.981 v nekonvertibilnih valutah 25,015.465 O uporabi sredstev republiške devizne rezerve odloča: republiški sekretar za finance, če znaša zahtevek do 2.000.— dinarjev; Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, če znaša zahtevek nad 2.000.— .dinarjev. n . V posebnem pregledu, ki je sestavni del tega odloka, so določeni najvišji zneski konvertibilnih in nekonvertibilnih deviz za posamezne namene in uporabnike deviznih sredstev (nosilci deviznih planov). III « Morebitna dodatna devizna sredstva, ki bi bila zagotovljena Socialistični republiki Sloveniji po zakonu, omenjenem v I. točki tega odloka, se vnesejo v devizno rezervo. IV Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja l'974. St. 43-11/74 ' * Ljubljana, dne 27. marca 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher L r. Pregled razdelitve deviz za leto 1974 Neblagovne devize Blagovne devize No?ilec deviznega plana konver- tibilno nekon- vertibilne konver- tibilne nekon- vertibilne konver- tibilne valute valute valute valute valute ■ 1 2 3 4 S 6 I. Republiški organi Skupščina SR Slovenije ■ 86.700 40.500 900.000 . 986.700 Izvršni svet Skupščine SR Slovenije a) za potrebe sekretariata 125.000 11.000 213.620 ■ _ 338.620 b) za komite za ekonomske odnose s tujino 56.448 — 181.728 — 238.176 CK Zveze komunistov Slovenije 22.000 — 62.177 — 84.177 Republiška konferenca SZDL 102448 — , 142.502 — 244.650 Zveza združenj borcev NQV 36.366 9.180 — — 36,366 Republiška konferenca zveze mladine Slovenije 34.400 23.300 — 34.400 Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije 116.200 19.100 116.200 Republiški odbor zveze slepih Slovenije 53.197 31.168 343.700 — 396.897 Republiški svet zveze kulturno prosvetnih organizacij 80.921 31.875 ' 80.921 Republiški sekretariat za notranje zadeve 739.354 6.800 14,731.980 — 15.471.334 Republiški sekretariat za gospodarstvo a) za potrebe sekretariata 61.650 12.560 25.712 87.362 b) za potrebe gospodarske zbornice — ' 288.000 288.000 Republiški sekretariat za finance 5.000 ■ — 5.000 Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo 10.308 7.647 5.000 15.308 Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo a) za potrebe sekretariata 3.680 25.208 28.888 b) za elektronski center 3,072.500 8,011.615 — 11.084.115 Republiški sekretariat za delo 83.657 6.720 70.814 154.471 Republiški sekretariat za urbanizem 114.690 7.680 14.637 — 129.327 Zavod SRS za regionalno in prostorsko planiranje 27.577 11.560 60.741 88.318 Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo a) za potrebe sekretariata 74.781 6,363.500 ' 6,438.281 b) za skupnost zdravstvenih delovnih organizacij 330.000 50.000 42,159.214 42,489.214 c) za republiške priznavalnine 2,570.000 — — — 2,570.000 Klinične bolnice — — 14,162.638 — 14,162.638 Republiški sekretariat za prosveto in kulturo 49.368 16.900 49.368 Kulturna skupnost Slovenije a) za potrebe skupnosti 700.000 , 50.000 150.000 850.000 b) za jazz festival 100.000 100.000 Republiška izobraževalna skupnost a) za potrebe republiške izobraževalne skupnosti 500.000 20.000 2,000.000 150.000 2,500.000 b) za dopolnilni pquk slovenskega jezika 711.120 — — — 711.120 Zavod za statistiko a) za potrebe zavoda 216.260 33.000 1,097.110 11.626 1,313.370 ,b) za plačilo anuitet računskega centra — ■ — 2,687.410 — 2,687.410 c) za vzdrževanje računskega centra 50.260 _ __ 50.260 Univerza a) za redno dejavnost 494.600 274.100 1,088.733 116.875 1,583.333 Združenje visokošolskih zavodov Maribor 525.350 114.000 532.900 4.000 1,058.250 Slovenska akademija znanosti in umetnosti 103.639 21.200 97.734 _ 201.373 Prešernov sklad 220.000 35.000 220.000 Republiška skupnost za ceste 263.029 76.500 . 263.029 Gospodarska zbornica SR Slovenije a) za potrebe zbornice 80.703 38.780 119.483 b) biro za operativne in tržne raziskave 11.671 _ 11.671 c) center za trgovino in embalažo 27.224 27.224 Zavod za šolstvo SR Slovenije 42.427 22.880 110.602 — 153.029 Geodetski zavod SR Slovenije 42.151 — 323.479 — 365.630 Geodetska upirava SR Slovenije 20.642 — 13.114 — 33.756 Hidrometeorološki zavod SR Slovenije 41.186 6.600 1,-127.346 15.120 1,168.532 Telesnokultuma skupnost 70.000 15.000 20.000 — 90,000 Skupaj nekon- vertibilne valute 40.500 11.000 9.180 23.300 19.100 31.168 31.875 6.800 12.560 7:647 6.720 7.680 11.560 50.000 16.900 50.000 170.000 44.620 390.975 118.000 21.200 35.000 76.500 22.880 21.720 15.000 Stran 656 URADNI LIST SRS St 13 — 4. rv. 1974, Nosilec deviznega plana Neblagovne devize konver- nekon- Blagovne devize konver- nekon- konver- 5 kujaj nekon- tibilne vertibilne tibilne vertibilne tibilne vertibilne valute valute valute valute valute valute 1 t 3 4 5 6 7 Služba družbenega knjigovodstva SR Slovenije 40.000 40.000 Skupaj I. 12,116.207 954.270 97,049.994 297.615 109,166.201 1,251.885 II. Iz zveze preneseno: Radio-televizija Ljubljana 194.000 10.000 17,758.000 17,952.000 10.000 Sklad Borisa Kidriča — za redno dejavnost 2,150.000 120.000 64,000.000 66,150.000 120.000 Manjšinske organizacije — iz republiških sredstev 40,097.938 _ 40,097.938 Ljubljanski dneynik 55.000 — — — 55.000 — Mariborski tisk ■ 259.600 — 10,958.850 216.000 11,218.450 216.000 — Večer 117.484 10.000 49.640 167.124 10.000 Đelo, časopisno grafično podjetje 1,628.904 522.224 — — 1,628.904 522.224 Narodna banka —.centrala za SR Slovenijo 200.000 — 2,035.000 — 2,235.000 — Zavod za mednarodno tehnično sodelovanje 1,780.000 250.000 — — 1,780.000 250.000 Patentna pisama l,200.0d0 — — 1.200.000 — Skupaj II. 47,682.926 912.224 94,801.490 216.000 ■ 142,484.416 1,128.224 III. Občine Mestna skupščina Ljubljana 140.066 86.208 140.066 86.208 Skupščina občine Celje 5.000 — 324.000 — 329.000 — Skupščina občine Domžale 4.184 — 15.470 — 19.654 — Skupščina občine Dravograd 2.610 — — — 2.160 — Skupščina občine Gornja Radgona 3.000 .1.000 — — 3.000 1.000 Skupščina občine Idrija 3.000 — — — 3.000 — Skupščina občine Jesenice 7.500 — — — 7.500 — Skupščina občine Kamnik 10.000 — — — 10.000 Skupščina občine Kranj 48.418 — — — 48.418 — Skupščina občine Koper 42.765 — — — 42.765 — Skupščina občine Lendava 5.000 5.000 — — 5.000 5.000 Skupščina občine Lenart 6.000 — — — 6.000 — Skupščina občine Ljutomer 2.000 2.000 . — — 2.000 2.000 Skupščina občine Maribor 81.991 608 — — 81.991 608 Skupščina občine Mozirje 4.000 — — — 4.000 — Skupščina občine- Murska Sobota 7.000 — — — 7.000 — Skupščina občine Nova Gorica 20.000 — — 20.000 — Skupščina občine Novo mesto 34.758 5.610 — — 34.758 5.610 Skupščina občine Piran 2.400 — — . — 2.400 — Skupščina občine Ptuj 4.000 1.000 — — 4.000 1.000 Skupščina občine Radovljica 5.000 — ■— — ' 5.000 — Skupščina občine Ravne na Koroškem 12.000 — — 12.000 Skupščina občine Sevnica 5.000 — 17.540 — 22.540 Skupščina občine Slovenj Gradec 7.500 — 4.000 — 11.500 — Skupščina občine Škofja Loka 9.000 3.000 — . — 9.000 3.000 Skupščina občine Sežana 3.000 — — 3.000 — Skupščina občine Tolmin 9.000 — — 9.000 Skupščina občine Trbovlje 10.000 — —* — 10.000 — Skupščina občine Tržič 10.000 — — — 10.000 — Skupščina občine Velenje 8.600 — — — 8.600 — Skupščina občine Zagorje 3.600 — — — 3.600 — Skupščina občine Ajdovščina 20.000 — — — 20.000 — Skupaj III. 536.392 104.426 361.010 — 897.402 104.426 SKUPAJ NOSILCI 60.335.525 1,970.920 192,212.494 513.615 252,548.019 2,484.535 IV. Republiška devizna rezerva od tega: Dejanska devizna rezerva Rezervirano za zdravljenje v tujini 2,300.000 20.000 9,951.981 7,'651.981 2,300.000 25.015.465 24.995.465 20.000 101. Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije v zvezi s četrtim odstavkom 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah republiškega in gospodarskega zbora dne 27. marca 1974 sprejela ODLOK o določitvi obveznosti Socialistične republike Slovenije do Ljubljanske banke, Ljubljana, v zvezi z njenimi obveznostmi za izgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in Termoelektrarne Šoštanj IV I Socialistična republika Slovenija se zavezuje, da bo v primeru, če bi Ljubljanska banka, Ljubljana, kot porok za obveznosti morala zagotoviti namesto: — investitorja Nuklearne elektrarne Krško polovico potrebnih dodatnih sredstev za dograditev Nuklearne elektrarne Krško; — investitorja Termoelektrarne Šoštanj, Šoštanj, potrebna dodatna sredstva za t dograditev Termoelektrarne Šoštanj IV, v skladu s pooblastili, ki jih dajeta ustava SR Slovenije in zakon o elektrogospodarstvu (Uradni list SRS, št. 42/73) Skupščini SR Slovenije, izvedla pravo-, časno ustrezne ukrepe, da bodo Ljubljanski banki, Ljubljana, zagotovljena sredstya, ki jih je plačala namesto investitorja. II Socialistična republika Slovenija se zavezuje, da bo v primeru, če bi Ljubljanska banka, Ljubljana, kot porok za obveznosti morala poravnati namesto: — investitorja Nuklearne elektrarne Krško kakšne obveznosti, nastale iz uporabe polovice sredstev tujih posojil, tujim posojilodajalcem; .* — investitorja Termoelektrarne Šoštanj, Šoštanj kakšne obveznosti, nastale’ iz uporabe sredstev tujih posojil, tujim posojilodajalcem, v skladu s pooblastili, ki jih dajeta uštava SR Slovenije -in zakon o elektrogospodarstvu Skupščini SR Slovenije, izvedla pravočasno ustrezne ukrepe, da bodo Ljubljanski banki. Ljubljana, zagotovljena sredstva, ki jih je plačala tujim posojilodajalcem namesto investitorja. Št. 351-18/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Skupščina Socialistične republike .Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 102. Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amad-maja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 10. člena zakona o loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS, št. 54-412/72) ter poprejšnjega mnenja izvršnega odbora Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. marca 1974 in na seji gospodarskega zbora dne 27. marca 1974 sprejela ODLOK o razdelitvi presežka dohodkov po zaključnem računu za leto 1973, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o loterijskem zavodu Slovenije I Loterijski zavod Slovenije je po zaključnem računu za leto 1973 dosegel za 1,188.386.— dinarjev več dohodkov, kot je pričakoval po finančnem načrtu za leto 1974. Ta presežek dohodkov se razdeli takole: din 1. socialno-humanitarnim organizacijam 346.403 2. Zvezi organizacij za tehnično kulturo 67.400 3. organizacijam telesne kulture 774.583 II Znesek 346.403 dinarjev, ki je naveden v I. točki pod 1. tega odloka in nerazporejena sredstva po finančnem načrtu v znesku 3.700 dinarjev, se razdelijo med socialno-humanitarne organizacije takole: din 1. Zveza društev telesnih invalidov Slovenije, Ljubljana 40.103 2. Zveza gluhih in naglušnih, Slovenije, Ljubljana 20.000 3. Zveza slepih Slovenije, republiški odbor, Ljubljana 50.000 4. Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana 50.000 5. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji, Ljubljana 50.000 6. Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Slovenije, Ljubljana 60.000 7. Zveza za šport in rekreacijo invalidov Slovenije, Ljubljana 20.000 8. Društvo za mišična in živčno mišična obolenja Slovenije, Ljubljana 30.000 9. Zveza civilnih žrtev vojne Slovenije, republiški odbor, Lj.ubljana 30.000 Skupaj 350.103 • III Znesek 774.583 dinarjev, ki je naveden v I. točki pod 3. tega odloka, se razdeli temeljnim telesnokultur-nim skupnostim, na območju katerih so bili doseženi dohodki od športne napovedi. Št. 47-4/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher L r. . ' 103. Na podlagi prvega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 70. člena zakona o. starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. marca 1974 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 27. marca 1974 sprejela ODLOK o soglasju k finančnemu načrtu dohodkov in izdatkov sklada starostnega zavarovanja kmetov skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije za leto 1974 K finančnemu načrtu dohodkov in izdatkov Sklada starostnega zavarovanja kmetov za leto 1974, ki ga je sprejela začasna skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije na seji dne 13. 12. 1973 se daje soglasje. St. 400-48/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 104. Na podlagi drugega odstavka 2. točke amandmaja VII k ustavi SR Slovenije in 45. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. marca 1974 sprejela ODLOK o potrditvi finančnega načrta Vodnega sklada SR Slovenije za leto 1974 Finančni načrt Vodnega sklada SR Slovenije za leto 1974, ki ga je sprejel upravni odbor Vodnega sklada SR Slovenije na seji 27. februarja 1974 in ki izkazuje dohodke v znesku 179,600.000 din in izdatke v enaki višini, se potrdi. St. 400-21/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 105. Na podlagi 4. točke XXXIV. amandmaja k ustavi SFRJ in druge alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi-z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 27. marca 1974 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o Muzeju revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije Daje se soglasje k predlogu zakona o Muzeju revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije. St. 0100-56/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 106. Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in tretje alinee prvega odstavka XLIV amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 26-238/72) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. marca 1974 in na seji gospodarskega zbora dne 27. marca 1974 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o spremembi sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o ekonomskem in tehničnem sodelovanju pri graditvi in rekonstrukciji industrijskih podjetij in drugih objektov v Jugoslaviji Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o spremembi sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o ekonomskem in tehničnem sodelovanju pri graditvi in rekonstrukciji industrijskih podjetij in drugih objektov v Jugoslaviji. St. 0100-54/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 107. Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in tretje alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstayka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. marca 1974 in na seji gospodarskega zbora dne 27. marca 1974 sprejela ODLOK o soglasju k pogodbi o posojilu in garancijah z mednarodno banko za obnovo in razvoj za financiranje dveh industrijskih projektov za združeno kovinsko industrijo, in sicer za tovarno odlitkov Beograd (FOB) in za Industrijo strojev in traktorjev (IMT) Daje se soglasje k pogodbi o posojilu in garancijah z mednarodno banko za obnovo in razvoj za financiranje dveh industrijskih projektov za združeno kovinsko industrijo, in sicer za tovarno odlitkov Beograd (FOB) in za Industrijo strojev in traktorjev (IMT). St. 0100-55/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 108. Na podlagi 48. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. marca 1974 sprejela ODLOK o imenovanju predsednika in polovice članov upravnega odbora Vodnega sklada SR Slovenije V upravni odbor Vodnega sklada SR Slovenije se za čas do konstituiranja zveze vodnih skupnosti imenujejo: za predsednika: Jože Tramšek, dosedanji predsednik upravnega odbora Vodnega sklada SR Slovenije, ■ za člane: Ivan Kos, vodja tehničnega sektorja. Gradbeno podjetje Gradbenik, Ljubno ob Savinji, Milko Kranjc, dipl. inž. agronomije, direktor Kmetijskega kombinata Gornja Radgona, Polde P e r n u š , dipl. inž. gozdarstva, upravitelj gozdnega obrata Pokljuka. Gozdno gospodarstvo Bled, Marjan Prezelj, dipl. inž. gradbeništva, upokojenec, Ljubljana, Ilirska 4. St. 111-5/74 Ljubljana, dne 27. marca 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije ; Predsednik ' Sergej Kraigher L r. SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 109. Na podlagi 7. točke 273. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS,,št. 1/73) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dne 15. marca 1974 sprejela SKLEP o zaključnem računu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za leto 1973 I Sprejme se zaključni račun sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja za leto 1973, ki izkazuje: din Čistih dohodkov 3.590,301.480,28 skupnih izdatkov 3.695,875.823,94 primanjkljaj 105,574.343,66 ki se krije iz sredstev poslovne rezerve sklada. II 105,574.343,66 din. Stanje rezerve na dan 31. XII. 1973 je 197,786.582,53 din, St. S-139/12-74 Ljubljana, dne 15. marca 1974. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Jože Globačnik 1. r. 110. Na podlagi tretjega odstavka 47. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) je skupščina skupnosti dne 15. marca 1974 sprejela SKLEP o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1973 I __ Ugotovi se, da je znašal v letu 1973 povprečni mesečni osebni dohodek na območju te skupnosti 2.241 din, kar pomeni 15,8 "/o več kot v letu 1972. II Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se štejejo v pokojninsko osnovo, se preračunajo na raven osebnih dohodkov v letu 1973 takole: osebni dohodek, dosežen v letu 1965, s količnikom 359.7 osebni dohodek, dosežen v letu 1966, s količnikom 272,0 osebni dohodek, dosežen v letu 1967, s količnikom 246.3 osebni dohodek, dosežen v letu 1968, s količnikom 224.8 osebni dohodek, dosežen v letu 1969, s količnikom 195,2 osebni dohodek, dosežen v letu 1970, s količnikom 162.9 osebni dohodek, dosežen v letu 1971, s količnikom 136.4 osebni dohodek, dosežen v letu 1972, s količnikom Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. Št. S-139/16-74 Ljubljana, dne 15. marca 1974. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Jože Globačnlk 1. r. 111. Na podlagi četrtega odstavka 59. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) objavlja skupnost Najnižje in najvišje zneske osebnih dohodkov ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je na seji dne 15. 3. 1974 v skladu z določbami tretjega odstavka 59. člena statuta ugotovila za posamezne skupine, v katere se razvrščajo zavarovanci — delavci po drugem odstavku 59. člena statuta, poprečne mesečne osebne dohodke, ki so bili doseženi v prejšnjem koledarskem letu, to je v letu 1973, ter v tej zvezi objavlja najnižje zneske osebnih dohodkov, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove za leto 1974.»V Uradnem listu SRS, št. 22/1973 objavljeni zneski za čas od leta 1966 do leta 1973 se dopolnijo s podatki za leto 1974 in je tabela zneskov takšna: Poprečni Znesek mesečnega mesečni oseb. dohodka ki Sku- Opis skupine za zavarovance na delovijih Za leto os. doh. v se upošteva za pina mestih, za katera prejšnjem izračun pok. osn. kol. letu najnižji naj višji din din din 1 2 S 4 5 6 1966 430 301 860 1967 568 398 1136 1968 628 440 1256 ■* 1969 688 482 1376 I se ne zahteva nobena kvalifikacija 1970 792 554 1584 1971 949 664 1898 1972 1133 793 2266 1973 1335 935 . 2670 1974 1546 1082 3092 1966 493 - 320 937 1967 652 424 1239 1968 720 468 1368 II se zahteva po osnovnem šolanju priučitev za določena dela ali poklic 1969 1970 1971 789 908 1089 513 590 708 1499 1725 2069 1972 1300 845 2470 1973 1531 995 2909 1974 1773 1152 3369 1966 569 341 1024 1967 753 452 1355 1968 . 832 499 1498 III se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem 1969 1970 911 1049 547 629 1640 1888 šolstvu 1971 1257 754 2263 1972 1501 901 2702 1973 1768 1061 3182 1974 2048 1229 3686 1966 724 398 1231 / 1967 958 527 1629 se zahteva končanje splošne srednje šole, tehni- 1968 1058 582 1799 kuma, delovodske šole, tehnične srednje šole. če 1969 1159 637 1970 IV je trajalo to šolanje najmanj tri leta; izpit za 1970 1334 734 2268 visokokvalificiranega delavca oziroma izpit za 1971 1599 879 2718 pridobitev srednje strokovne izobrazbe 1972 1910 ' 1051 3247 1973 2249 1237 3823 Poprečni znesek mesečnega mesečni oseb. dohodka, ki Sku- Opis skupine za zavarovance na delovnih Za leto os. doh. v se upošteva za' pina mestih, za katera - prejšnjem izračun pok. bsn. - kol. letu najnižji najvišji din din din 1 a 3 • 4 5 6 1966 908 454 1453 1967 1201 601 1922 • 1968 1327 664 2123 se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete ozi- 1969 1454 727 2326 V roma z zakonom predpisan izpit za pridobitev 1970 1674 837 2678 višje strokovne izobrazbe 1971 2006 1003 3210 1972 2395 1198 3832 1973 2821 1410 4514 1974 3267 1634 5227 1966 1207 543 1931 1967 1597 719 2555 1968 1763 793 2821 se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali 1969 1932 869 3091 VI po diplomi še javno priznana specializacija (ma- 1970 2225 1001 3560 gistratura) ali doktorat znanosti 1971 2666 1200 4266 1972 3184 1433 5094 1973 3750 1688 6000 1974 4343 1954 6949 St. 139/17-74 3. člen Ljubljana, dne 15. marca 1974. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Jože Globačnik 1. r. Filmski umetniki imajo lastnost zavarovanca ves čas, dokler imajo priznano lastnost filmskega umetnika. Filmski delavci imajo lastnost zavarovanca ves čas angažmaja oziroma dela v samostojni produkcijski enoti, kakor tudi še eno leto po prenehanju angažmaja oziroma dela v samostojni produkcijski enoti (varstveni rok), če niso v tem času oziroma v tem roku socialno zavarovani na kakšni drugi podlagi. 112. ‘ Na podlagi tretjega odstavka 20. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) in v zvezi s sklepom skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 31. oktobra 1973 ter sklepom izvršilnega odbora z dne 20. novembra 1973 skleneta skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in društvo slovenskih filmskih delavcev POGODBO o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja filmskih umetnikov in filmskih delavcev 1 2 1. člen S to pogodbo se ureja izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja za filmske umetnike in filmske delavce; ki jim je delo pri filmu edini ali glavni poklic, ne glede na to, ali so člani društva slovenskih filmskih delavcev ali. ne in za "pripravnike za filmske delavce. 2. člen Lastnost zavarovane osebe pridobi filmski umetnik z dnem priznanja lastnosti filmskega umetnika. Filmski delavci pridobijo lastnost' zavarovane osebe z iztekom datuma zadnje pogodbe, s katero si je posameznik pridobil pravico do priznanja lastnosti filmskega delavca. 4. člen Lastnost filmskega umetnika — zavarovanca ugotavlja v vsakem primeru posebej republiška komisija za socialno zavarovanje umetnikov. Lastnost filmskega delavca — zavarovanca ugotovi v vsakem posameznem primeru s sklepom upravni odbor društva slovenskih filmskih delavcev na podlagi predhodnega soglasja predstavnikov republiškega sekretariata za kulturo in prosveto in republiškega sveta Zveze sindikatov. Rostopek za priznanje lastnosti filmskega delavca se začne na zahtevo delavca. Zahteva se vloži pri društvu slovenskih filmskih delavcev, ki mu predlagatelj da svoj obrazloženi predlog. Lastnost pripravnika in datum pridobitve lastnosti nastopa pripravnika za filmskega delavca ugotovi v vsakem posameznem primeru s pismeno izjavo upravni odbor društva slovenskih filmskih delavcev. 5. člen Pristojna podružnica skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji izda na podlagi prijave v zavarovanje, kateri mora predlagatelj priložiti sklep oziroma izjavo upravnega odbora društva slovenskih filmskih delavcev o dnevu pridobitve lastnosti filmskega delavca oziroma pripravnika za-filmskega delavca, obvestilo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prijavitelja. V obvestilu določi datum začetka zavarovanja, pokojninsko dobo in osnovo, za plačevanje prispevkov tn odmero pravic. Stran 662 URADNI LIST SRS St. 13 — ,4. IV. 1974 Če se zavarovanec z obvestilom ne strinja, izda podružnica ustrezno odločbo. Za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pristojna tista podružnica, na območju katere ima sedež društvo slovenskih filmskih delavcev. 9. člen Osnove za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so osnove zavarovanja. Glede na priznano pokojninsko dobo filmskega umetnika in filmskega delavca šo osnove zavarovanja naslednje: 6. člen Prijavo v zavarovanje in prijavo sprememb, ki 1. za filmske umetnike iz 7. člena pod 1): vplivajo na pravico do zavarovanja ali na obseg pra- Osnova vic, mora vložiti filmski umetnik, filmski delavec in s pokojninsko dobo zavarovanja pripravnik za filmskega'delavca v osmih dneh od pri- dip dobitve lastnosti filmskega umetnika, filmskega delav- do 10 let 3350 ca ali pripravnika za filmskega delavca oziroma v nad. 10 do 20 let 3900 osmih dneh od dneva nastanka spremembe. nad 20 do 30 let 4500 nad 30 let 5050 7. člen Za filmske umetnike — zavarovance se štejejo: 1. pisec scenarija in režiser igranega filma, režiser dokumentarnega, lutkovnega in risanega filma, če jim je priznana lastnost umetnika-zavarovanca; 2. glavni snemalec, skladatelj, scenograf, kostumograf in filmski igralec igranega filma, pisec scenarija kratkega filma, snemalec. dokumentarnega in lutkovnega filma, risar značajev, scenograf in animator risanega filma, če jim je priznana lastnost umetnika-za-varovarrca; za filmske delavce se štejejo: 3. pisec scenarija in režiser igranega filma, glavni snemalec, skladatelj, scenograf, kostumograf in filmski igralec igranega filma; pisec scenarija in režiser dokumentarnega lutkovnega in risanega filma, ki jim ni priznana lastnost umetnika zavarovanca ter direktor igranega filma; 4. snemalec dokumentarnega in lutkovnega filma, risar značajev, scenograf in animator risanega filma, ki jim ni priznana lastnost umetnika; snemalec zvoka, snemalec slike, prvi asistent režiserja, prvi asistent scenografa, pomočnik direktorja ekipe igranega filma, montažer, vodja snemanja, glavni masker, tajnica režije (skript), prvi asistent snemalec in glavni rekviziter igranega filma, organizator snemanja in montažer dokumentarnega in njemu podobnega filma ter glasbeni sodelavec pri filmih vseh vrst; 5. drugi asistent režiserja, drugi asistent snemalca, drugi asistent scenografa, asistent snemalca zvoka, asistent montažerja, glavni osvetljevalec, rekviziter, masker in fotograf igranega filma, asistent snemalca dokumentarnega filma, tajnica ekipe igranega filma, animator lutkovnega filma, snemalec fazer in risar risanega filma, pomočnik vodje snemanja, frizer, šmin-kar, garderober, osvetljevalec in kaskader igranega filma, kopist in kolorist' risanega filma. 8 8. člen Po tej pogodbi so zavarovani tudi pripravniki za filmske delavce iz 3., 4. in 5. točke 7. člena iri sicer od pridobitve lastnosti pripravnika do priznanja lastnosti filmskega delavca, vendar največ dve leti.- 2. za filmske umetnike iz 7. člena pod 2): s pokojninsko dobo Osnova zavarovanja din do 10 let 2950 nad 10 do 20 let 3350 nad 20 do 30 let 3900 nad 30 let 4500 3. za filmske delavce iz 7. člena pod 3): s pokojninsko dobo Osnova zavarovanja din do 10 let 2500 nad 10 do 20 let 2800 nad 20 do 30 let 3200 nad 30 let 3650 4. za filmske delavce iz 7. člena pod 4): s pokojninsko dobo Osnova zavarovanja din do 10 let 2100 . nad 10 do 20 let 2400 nad 20 do 30 let 2700 nad 30 let 3100 5. za filmske delavce iz 7. člena pod 5): s pokojninsko dobo Ospova zavarovanja din do 10 let 1700 nad 10 do 20 let 1900 nad 20 do 30 let 2100 nad 30 let 2400 6. za pripravnike za filmske delavce iz 3. točke 7. člena znaša zavarovalna osnova 2000 din za pripravnike za filmske delavce iz 4. točke 7. člena znaša zavarovalna osnova 1600 din za pripravnike za filmske delavce iz 5. točke 7. člena znaša zavarovalna osnova 1200 din 10. člen 16. člen Denarni zneski zavarovalnih osnov iz 9. člena te pogodbe, veljajo od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1973, za naprej pa se povečajo vsako leto za odstotek povečanja poprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, če podpisnika te pogodbe ne določita nove zneske zavarovalnih osnov. Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. S-140/44-1973 Ljubljana, dne 20. decembra 1973. 11. člen Namesto osnov zavarovanja po 9. členu te pogodbe se zavarovani umetnik lahko odloči za osnovo zavarovanja, ki ustreza znesku enotne naj nižje osnove, od katere prispeva SR Slovenija iz svojega proračuna prispevek za invalidsko-pokoj ninsko zavarovanje za vse samostojne umetnike. Zavarovanec mora sporočiti pristojni podružnici, najkasneje do 31. marca za tekoče leto, svojo odločitev za osnovo zavarovanja iz 1. odstavka tega člena. Če se je zavarovani umetnik odločil za to najnižjo osnovo zavarovanja in do dopolnjenega 50. leta (zavarovanec) oziroma 45. leta (zavarovanka) starosti ni zahteval, da se uvrsti v ustrezno višjo osnovo zavarovanja po 9. členu te pogodbe, ne more po dopolnitvi take starosti več zahtevati razvrstitve v višjo osnovo zavarovanja. Pristojna podružnica pravočasno opozori zavarovanega umetnika na to pravico: Društvo slovenskih Skupnost pokojninskega filmskih delavcev in invalidskega predsednik zavarovanja v SR Sloveniji Demeter Bitenc 1. r. Jože Globačnik 1. r. 113. Na podlagi tretjega odstavka 20. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št.’ 1/73) in v zvezi s sklepom skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 31. oktobra 1973 ter sklepom izvršilnega odbora z dne 20 decembra 1973 skleneta skupnost pokojninskega in invalidskega- zavarovanja v SR Sloveniji (nadalje skupnost) in zveza za telesno kulturo Slovenije 12. člen Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejo od zavarovalne osnove, po kateri je posameznik zavarovan in sicer po stopnjah prispevkov, ki so določeni za osebe v delovnem razmerju, preračunano na neto stopnje. 13. člen Prispevki- za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejo od zavarovalne osnove, po kateri je posameznik zavarovan in sicer po stopnjah prispevkov, ki so določeni za osebe v delovnem razmerju, preračunano na neto stopnje. 14. člen Zavezanec za prispevek za pokojninsko-in invalidsko zavarovanje je zavarovanec sam. Društvo slovenskih filmskih delavcev prevzame obveznost plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovane filmske umetnike in filmske delavce. S prevzemom plačevanja prispevkov po društvu slovenskih filmskih delavcev ne preostane obveznost filmskih umetnikov in filmskih delavcev po prvem odstavku tega člena. Zavarovanci — filmski umetniki sami pa so obvezno zavezani k plačilu tistega dela prispevka, katerega plačilo ni prevzela SR Slovenija iz svojega proračuna. . 15. člen Zavarovancem gredo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v obsegu in ob pogojih, kot to določa statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, POGODBO o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja športnikov v SR Sloveniji 1. člen S to pogodbo se ureja izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja športnikov v SR Sloveniji, ki jim je športna dejavnost edini ali glavni poklic (zavarovanci). 2. člen Lastnost športnika ugotovi v vsakem posameznem primeru Z ustrezno listino, iz katere je razvidna vrsta športne dejavnosti, datum pričetka udejstvovanja v tej dejavnosti in okolnost, da je posamezniku športna dejavnost edini ali glavni poklic, zveza za telesno kulturo Slovenije. 3. člen * Lastnost zavarovanca pridobi športnik z dnem, ko izpolni pogoje za priznanje lastnosti športnika iz 2. člena te pogodbe. S tem dnem se uvede pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ za 6 mesecev nazaj od dneva vložitve prijave v zavarovanje pri pristojni podružnici skupnosti. 4. člen Prijavo v zavarovanje in prijavo sprememb, ki vplivajo na pravico do zavarovanja ali na obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora vložiti športnik prek svoje osnovne organizacije, katere član je zavarovani športnik, pri pristojni podružnici pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer v osmih dneh od dneva pridobitve lastnosti zavarovanca, oziroma v osmih dneh od dneva nastanka spremembe. Zveza za telesno kulturo Slovenije mora priložiti izjavo iz 2. člena te pogodbe. Za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pristojna tista podružnica, na območju katere je sedež osnovne organizacije, katere član je zavarovani športnik. 5. člen Pristojna podružnica skupnosti izda na podlagi prijave v zavarovanje obvestilo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prijavitelja, ki ga vroči prijavitelju, zvezi za telesno kulturo Slovenije in osnovni organizaciji, katere član je zavarovani športnik. V obvestilu določi datum začetka zavarovanja in osnovo za plačevanje prispevkov in odmero pravic. Če se zavarovanec z obvestilom ne strinja, izda podružnica ustrezno odločbo. 6. člen Osnova za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je osnova zavarovanja. Zavarovanci so pokojninsko in invalidsko zavarovani za znesek 1300 din. 7. člen Denarni znesek zavarovalne osnove iz 6. člena te pogodbe velja od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1973, za naprej ps se poveča vsako leto za odstotek povečanja povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, če podpisnika te pogodbe ne določita novega zneska zavarovalne osnove. 8; člen Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejo od zavarovalne osnove, po kateri je športnik zavarovan, in sicer po stopnjah prispevkov, ki so določene za osebe v delovnem razmerju, preračunano na neto stopnjo. , 9. člen Zavezanci za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so zavarovanci sami. Namesto zavarovanca pa prevzame obveznost zbiranja in vplačila prispevkov zveza za telesno kulturo Slovenije ali pa osnovna organizacija, katere član je zavarovani športnik. 10. člen Zavarovancu gredo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v obsegu in Ob pogojih, kot to določa statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 11. člen Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. S-140/42-1973 Ljubljana, dne 20. decembra 1973. Zveza za telesno kulturo Slovenije sekretar Zoran Naprudnik 1. r. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji predsednik skupščine Jože Globačnik 1. r. 114. Na podlagi tretjega odstavka 20. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) in v zvezi e sklepom skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 31. oktobra 1973 ter sklepom izvršilnega odbora z dne 20. decembra 1973 skleneta skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (nadalje skupnost) in Gospodarska zbornica SR Slovenije POGODBO o Izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kolporterjev tiska v SR Sloveniji 1. člen S to pogodbo se ureja izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja kolporterjev tiska na območju SR Slovenije. 2. člen Kolporterji tiska v smislu te pogodbe so osebe, ki za provizijo prodajajo in raznašajo tisk naročniku na podlagi pogodbe, sklenjene s časopisnim podjetjem ali časopisnim zavodom oziroma s poslovno enoto časopisnega podjetja ali časopisnega zavoda ali na podlagi pogodbe, sklenjene s kakšno drugo organizacijo, ki se ukvarja s prodajo tiska, pa jim je opravljanje kol-porterske dejavnosti edini’ ali glavni poklic (nadalje zavarovanec). 2.a člen Ob sklepanju pogodbe o opravljanju kolporterske dejavnosti mora zavezanec za prijavo za kolporterja tiska, ki začne opravljati to dejavnost, ugotoviti njegovo splošno zdravstveno stanje zlasti glede na pogoje. ki jih zahteva opravljanje te dejavnosti. Zdravstveno stanje se ugotavlja z zdravniškim pregledom, po potrebi pa tudi s tem, da se zahteva poprej mnenje specialistov oziroma specialističnih zdravstvenih zavodov. 3. člen Lastnost zavarovanca pridobi kolporter tiska z dnem, ko po sklenitvi pogodbe O Opravljanju kolporterske dejavnosti v smislu 2. člena te pogodbe začne opravljati to dejavnost. Lastnost zavarovane osebe preneha z dnem, ko po razveljavitvi pogodbe o opravljanju kolporterske dejavnosti neha opravljati to dejavnost. 4. člen Prijavo v zavarovanje in prijavo sprememb, ki vplivajo na pravicć do zavarovanja ali na Obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora vložiti časopisno podjetje ali časopisni zavod oziroma njuna poslovna enota ali druga organizacija (nadalje: zavezanec za prijavo) pri pristojni podružnici skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer v osmih dneh od dneva, ko pridobi kolporter tiska lastnost, ki ga obvezuje k zavarovanju, oziroma v osmih dneh od dneva nastanka spremembe. Prijavi v zavarovanje mora priložiti dokaz o zdravniškem pregledu kolporterja, s katerim se prvič sklene pogodba o opravljanju kolporterske dejavnosti, in potrjeno izjavo kolporterja tiska, da mu je kol-porterska dejavnost edini ali glavni poklic. Šteje se, da je kolporterju kolporterska dejavnost edini ali glavni poklic, če ji je dohodek iz te dejavnosti edini ali glavni vir za preživljanje in da ni socialno zavarovan na kakšni drugi podlagi. Zavarovanec, ki se je odločil za osnovo zavarovanja po 7. členu pogodbe plača sam neposredno pristojni podružnici skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po odbitku prispevka, ki ga zanj plača zavezanec za prispevek od osnove zavarovanja iz 7. člena pogodbe, kolikor zavezanec za plačilo prispevka iz prvega odstavka tega člena ne prevzame plačila prispevka tudi za to razliko. 5. člen ! Pristojna podružnica skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja izda na podlagi prijave v zavarovanje obvestilo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kolporterja. V obvestilu, ki ga vroči zavezancu za prijavo in kolporterju določi datum začetka zavarovanja in osnovo za plačevanje prispevkov in odmero pravic. Če se zavarovanec ali zavezanec za prijavo z obvestilom ne strinja, izda podružnica ustrezno odločbo. 11. člen Zavarovancu gredo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v obsegu in ob pogojih, kot to določa statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 12. člen Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. 6. člen Osnove za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so osnove zavarovanja. Zavarovanci so pokojninsko in invalidsko zavarovani za znesek 1300 din. 7. člen St. S-140/40-1973 Ljubljana, Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov ter sprožiti vsako vprašanje iz delovnega področja zbora in predlagati zboru, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta na izvrševanje odlokov ali na delo upravnih organov. 133. člen Delegat v zboru ima pravico obrniti se na izvršni svet ali na posameznega predstojnika mestnega upravnega organa z vprašanji, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti, kot tudi zahtevati pojasnilo od predstojnika upravnega' organa, ki mora -dati delegatu zahtevano pojasnilo. 134. člen Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od državnih organov, ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja mesta podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini. 135. člen Ko opravlja funkcijo delegata v skupščini, uživa delegat imuniteto. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost in tudi ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je oziroma skupščini. Državni organ, ki pripre delegata ali začne postopek zaradi storitve kaznivega dejanja, o terh obvesti temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnost, ki je člana delegacije izvolila ter ustrezni zbor mestne skupščine. 3. Predsednik skupščine in predsedniki zborov 136. člen Mestna skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih za štiri leta izvolijo zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor izmed delegatov. Kandidate za predsednika in podpredsednika mestne skupščine predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zbori mestne skupščine izvolijo izmed delegatov predsednika zbora na predlog najmanj 10 delegatov zbora za dobo štirih let. Funkcije, ki jih ta statut in poslovnik mestne skupščine določata za predsednika zbora, opravlja v skupščini samoupravne interesne skupnosti, ki sodeluje v delu mestne skupščine, njen predsednik. 137. člen Kandidati za predsednika, podpredsednika mestne skupščine in predsednika zborov so izvoljeni, če so na tajnih volitvah dobili večino glasov vseh delegatov tistih zborov, ki jih volijo. Kadar je za posamezno funkcijo dvoje ali več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov. 138. člen Z izvolitvijo njenega delegata za predsednika, podpredsednika skupščine ali predsednika zbora dobi delegacija, skupina delegatov oziroma zbor občinske skupščine pravico, da lahko pošlje na zasedanje zbora 'mestne skupščine drugega delegata; delegat, izvoljen za eno od naštetih funkcij pa v tem primeru nima pravice glasovanja. 139. člen Predsednik mestne skupščine predstavlja mesto kot pravno osebo. Predsednik organizira delo v skupščini, sklicuje, vodi skupne seje zborov in predlaga dnevni red zanje ter predpisuje odloke in druge akte skupščine. Predsednik mestne skupščine lahko sklicuje seje posameznih njenih organov, če tega ne store njihovi predsedniki. Če je predsednik mestne skupščine zadržan, ga nadomestuje podpredsednik, ki ga določi predsednik. 140. člen Predsednik mestne skupščine, podpredsedniki mestne skupščine in predsedniki zborov, kot predsedstvo mestne skupščine, razlagajo določbe posloynika mestne skupščine, skrbijo za njegovo izvajanje, usklajujejo delo zborov in sprejemajo stališča o drugih, s poslovnikom mestne skupščine določenih vprašanjih. Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti mestne skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo mestne skupščine; katerega sestavo in pristojnosti za ta primef določa zakon. Predsedstvo mestne skupščine predloži prejete splošne akte v potrditev mestni skupščini, brž ko se ta lahko sestane. 141. člen Izvolitev, položaj in delo predsednika, podpredsednika mestne skupščine in predsednika zborov in drugih delegatov, ki opravljajo v mestni skupščini določene funkcije, natančneje določa poslovnik mestne skupščine. 4. Sekretar skupščine 142. člen Za opravljanje organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem mestne skupščine in njenih organov, ima mestna skupščina posebno strokovno službo, ki jo vodi sekretar skupščine. Sekretarja skupščine imenuje mestna skupščina. 5 5. Komisije mestne skupščine in njenih zborov 143. člen Za pripravo splošnih aktov, za preučevanje posameznih zadev ter za opravljanje drugih nalog, ima mestna skupščina stalne in občasne komisije. 144. člen Stalne komisije mestne skupščine so: 1. komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, 2., komisija za vloge in pritožbe, 3. komisija za družbeno nadzorstvo, 4. statutarnopravna komisija, 5. komisija za samoupravne akte delovnih organizacij, 6. komisija za verska vprašanja. Komisija ima praviloma 5 do 15 članov. Predsednika in člane imenuje mestna skupščina izmed članov zborov in drugih delovnih ljudi. 145! člen Delovno področje komisij se določi s poslovnikom. 146. člen Vsak zbor mestne skupščine samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imunitetnih vprašanjih delegatov. •Vsak zbor ima S-člansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. 6. Izvršni svet mestne skupščine 147. člen V mestu se oblikuje izvršni svet kot izvršilni organ mestne skupščine. Izvršni svet je odgovoren mestni skupščini, v okviru pravic in dolžnosti mesta, za stanje na vseh področjih družbenegp življenja, za uresničevanje politike ter za izvrševanje odlokov in drugih aktov mestne skupščine, kakor tudi za delo mestnih upravnih organov in organizacij. 148. člen Izvršni svet ima 15 članov. Mestna skupščina voli predsednika in enega ali več podpredsednikov izvršnega sveta, ki jih predlaga mčstna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku, člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprejšnjem mnenju mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ob izvolitvi imenuje mestna, skupščina izmed članov izvršnega sveta, na predlog predsednika izvršnega ‘sveta predstojnike nekaterih temeljnih upravnih organov. Mandatna doba predsednika in članov izvršnega sveta je štiri leta. Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije. 149. člen Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga skupščini razrešitev posameznih članov sveta ter izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta. Če izvršni svet odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji vlogi do izvolitve novega sveta. 150. člen Izvršni svet mestne- skupščine: — skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov in drugih aktov mestne skupščine; — daje zborom mestne skupščine mnenja, stališča in predloge za določanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov; — daje mnenje k predlogom aktov, ki jih ni predlagal sam; . — sprejema predpise za izvršitev splošnih aktov mestne skupščine, za katere je pooblaščen; — daje načelna .stališča in smernice za delo upravnih organov in odpravlja oziroma razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju s splošnimi akti skupščine ter predpisi, ki jih je sam izdal; — predlaga zborom mestne skupščine izvolitev in imenovanje z zakonom oziroma s Statutom mesta določenih funkcionarjev; — opravlja druge s tem statutom in poslovnikom mestne skupščine določene zadeve. 151. člen Izvršni svet dela in določa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta. 152. člen Izvršni svet je dolžan obveščati mestno skupščino o svojem delu. Izvršni svet je dolžan, da zborom mestne skupščine na njihovo zahtevo da poročilo o uresničevanju politike ter poročilo o izvrševanju odlokov in drugih aktov mestne skupščine. 153. člen Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti uresničevanja določene politike, izvrševanja odloka ali drugega akta mestne skupščine, ki je predlagan za izdajo, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug'akt, ki je predlagan za izdajo, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor mestne skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanja zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mestna skupščina mora obravnavati. Ce mestna skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti. 154. člen Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora mestne skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna vprašanja z zvezi z delom izvršnega sveta. 155. člen Vsak član izvršnega sveto ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobude za pripravo odlokov in drugih aktov, za predlaganje katerih je pristojen svet, in predpisov, ki jih izdaja sam ter predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo mestnih upravnih organov. Člani Izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavljajo svet v mestni skupščini. Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v mestni, skupščini. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet. VI. POGLAVJE MESTNI UPRAVNI ORGANI 156. člen Mestni upravni organi, v .okviru svojega delovnega področja: — izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke, druge predpise in splošne akte mestne skupščine in njenega izvršnega sveta; — izvajajo smernice skupščine; — odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni; — spremljajo stanje in razvoj na ustreznem področju in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij; — predlagajo izvršnemu svetu mestne skupščine sprejemanje potrebnih ukrepov; — odločajo v upravnih stvareh; — opravljajo zadeve inšpekcije; — opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, z drugimi predpisi, s tem statutom in odloki mestne skupščine ter druge strokovne zadeve za mestno skupščino- in za izvršni svet. 157. člen Z odlokom na podlagi zakona mestna skupščina lahko prenese opravljanje posameznih upravnih zadev na organizacije združenega dela ali na druge organe in organizacije. > 158. člen Mestni upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, občanov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 159. člen Mestni upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil ter za svoje delo odgovarjajo mestni skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v. skladu z načelnimi stališči ter smernicami mestne skupščine in izvršnega sveta. Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, za katera imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. 160. člen Upravne zadeve opravljajo temeljni in drugi upravni organi. Temeljni,upravni organi so: 1. tajništvo, 2. oddelek za družbene službe, 3. oddelek za gospodarske, komunalne, stanovanjske in prometne zadeve, 4. služba za urbanizem, 5. oddelek za finance, 6. uprava za inšpekcijske službe, 7. uprava za notranje zadeve, 8. uprava za ljudsko obrambo, 9. geodetska uprava, 10. služba za kadrovske zadeve. 161. člen Področje dela temeljnih upravnih organov in ustanovitev drugih upravnih organov določi mestna skupščina s posebnim odlokom, ki ga sprejmejo enakopravno zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na predlog izvršnega sveta. 162. člen Posamezne temeljne in druge upravne organ« vodijo predstojniki. Predstojnike temeljnih upravnih organov, ki niso člani izvršnega sveta in predstojnike drugih upravnih organov, imenuje mestna skupščina na predlog izvršnega sveta. 163. člen Predstojnik upravnega organa organizira in vodi dela organa ter je za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti osebno odgovoren; je neposredni starešina delavcev tega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakoni in drugimi predpisi. Predstojniki upravnih organov morajo poročati zborom mestne skupščine in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodijo. Na zahtevo zborov mestne skupščine ali izvršnega sveta morajo dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodijo. Na vprašanje delegatov v zborih mestne skupščine so dolžni dati odgovor, 164. člen Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom mestne skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti. 165. člen ■ Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa. Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona. VII. POGLAVJE AKTI MESTNE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV 166. člen Mestna skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti. Mestna skupščina izdaja odloke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila. Izvršni svet mestne skupščine izdaja odločbe, smernice, odredbe in navodila, kadar je za. to pooblaščen. Upravni organi izdajajo odločbe, upravna navodila, odredbe in strokovna navodila, kadar so za to pooblaščeni. 167. člen skupščine, skupščina samoupravne interesne skupnosti, ki sodeluje v delu skupščine in komisija mestne skupščine oziroma zbora. 168. člen Postopek sprejemanja predpisov in drugih aktov, ki jih izdajajo mestna skupščina in njeni organi, določa ta statut in poslovnik mestne skupščine. VIII. POGLAVJE DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE V MESTU 169. člen V mestu uresničujejo družbeno- varstvo samoupravnih pravic delovnih' ljudi in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom: — mestna skupščina in njej odgovorni organi, — občinsko sodišče in samoupravna sodišča, — občinsko javno tožilstvo, — mestni družbeni pravobranilec samoupravljanja, — mestno javno pravobranilstvo, — sodnik za prekrške, — gasilska brigada, — postaja prometne milice. 170. člen Mestna skupščina spremlja in proučuje delo družbenih in državnih organov, ki zagotavljajo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, spremlja in analizira stanje družbenega varstva samoupravnih pravic ter sprejema ustrezne ukrepe v zvezi s tem varstvom. Če organizacija ali skupnost ne izpolnjuje svojih, z zakonom določenih ali s pogodbo prevzetih obveznosti, ali če je v njej bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ali so huje oškodovani družbeni interesi, ima mestna skupščina v okviru pravic in dolžnosti mesta pravico': — razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja ter razpisati volitve članov v tak organ: — razpustiti druge organe upravljanja in odstaviti poslovodne organe in druge delavje na vodilnih delovnih mestih; , — zadržati izvršitev aktov, sklepov in dejanj, s katerimi so kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in je prizadeta družbena lastnina; — v skladu z zakonom začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja. 171. člen V okviru pravic in dolžnosti mesta obravnava mestna skupščina, pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Mestna skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja, organi samoupravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih orga- nizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri, razpolaganju z družbenimi sredstvi. 172. člen Občinsko sodišče kot državni organ in samoupravna sodišča varujejo svoboščine in pravice občanov ter samoupravni položaj delovnih ljudi, samoupravnih organizacij in skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost. 173. člen Občinsko sodišče spremlja in proučuje družbent. odnose in pojave, ki so pomembni za' uresničevanje njegovih funkcij in daje mestni, občinskim skupščinam in drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim, predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Občinsko sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča mestno skupščino in občinske skupščine o uporabi predpisov ter o problemih svojega dela. Predsednika, sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča voli in razrešuje mestna skupščina na način, pod pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom. Predsednik, sodniki ter sodniki porotniki se volijo za dobo, določeno z zakonom in so lahko ponovno izvoljeni. 174. člen Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje ob uresničevanju svojih samoupravnih pravic v organizacijah združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnostih ter iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo, ali ki izhajajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo. če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča. Občani reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, lahko sporazumno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno. 175. člen Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank, v skladu z ustavo in zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi, v skladu z zakonom, pristojnost, sestavo, organizacijo in postopek pred tem sodiščem. Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela. poravnalni sveti, arbitraže, razsodišča ih kot druge oblike samoupravnih sodišč. 176. člen Občinsko javno tožilstvo je samostojen državni organ. ki preganja storilce kaznivih dejanj ter drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva in ukrepa po zakonu za varstvo interesov družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti. Občinsko javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakonov ter v skladu s politiko mesta in občin, ki je izražena v splošnih aktih mestne skupščine in občinskih skupščin. * 177. člen Občinsko javno tožilstvo spremlja in preučuje družbena razmerja in pojave, ki so. pomembni za uresničevanje njegovih nalog in daje mestni skupščini, skupščinam ljubljanskih občin, organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti in družbene odgovornosti ter socialistične morale. Občinsko javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča mestno skupščino in skupščine ljubljanskih občin o uporabi predpisov in splošnih aktov ter o svojem delu. Mestna skupščina daje soglasje k postavitvi in razrešitvi občinskega javnega tožilca in njegovih namestnikov. 178. člen Mestni družbeni pravobranilec samoupravljanja, kot samostojni organ družbene skupnosti, ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Mestni družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga mestni in občinskim skupščinam, ustavnemu sodišču ali sodiščem, postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kakor tudi postopek, da se akti, sklepi in dejanja, s katerimi sta prizadeta samoupravljanje in družbena lastnina, razveljavijo ali odpravijo. Mestni družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo, na pobudo delavcev, organizacij združenega dela ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov. , Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti, so dolžni dati mestnemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki imajo pomen za izvrševanje njegove funkcije. 179. člen Mestnega družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje mestna skupščina na način, pod pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom. 180. člen Mestno javno pravobranilstvo je samostojen organ mesta in občin, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje premoženjske pravice in koristi mesta in občin ter premoženjske pravice in koristi družbene skupnosti. 181. člen V izvrševanju svoje dejavnosti mestno javno pravobranilstvo spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za pravno varstvo družbene lastnine. O svojih' zapažanjih, kot tudi o drugih vprašanjih v zvezi s svojim delom obvešča javno pravobranilstvo mestno skupščino in občinske skupščine, ki jim lahko daje tudi ustrezne predloge. O pojavih, ki imajo pomen za pravno varstvo družbene lastnine, obvešča javno pravobranilstvo tudi druge državne organe in organizacije in jim po potrebi nudi pravno pomoč. 182. člen Mestnega javnega pravobranilca in njegove namestnike imenuje in razrešuje mestna skupščina. 183. člen Sodnik za prekrške je samostojen organ mesta in občin ter je za svoje delo odgovoren mestni skupščini in občinskim skupščinam. Sodnika za prekrške voli in razrešuje mestna skupščina. Število sodnikov za prekrške določi mestna skupščina. I 184. člen Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji postopek o prekrških. Sodnik za prekrške spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije ter obvešča mestno skupščino in občinske skupščine o uporabi predpisov o prekrških in o vprašanjih, ki se pojavljajo pri njegovem delu. Na zahtevo mestne skupščine oziroma občinske skupščine je sodnik Za prekrške dolžan poročati o svojem delu. 185. člen Zadeve javne varnosti opravljajo uprava javne varnosti in postaje milice. Postajo prometne milice ustanovi v skladu z zakonom mestna skupščina. Pravice in dolžnosti mestne skupščine do postaje prometne milice se določijo z ustanovitvenim aktom. 186. člen * Za izvajanje ukrepov proti požaru, za gašenje požarov in reševanje ljudi in premoženja, ki ga ogrožajo požari in druge naravne in hude nesreče, ustanovi mesto poklicno gasilsko brigado, kot samostojen organ. IX. POGLAVJE LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V MESTU 1. Ljudska obramba 187. člen Mesto Ljubljana,, v skladu s sistemom ljudske obrambe, ureja in organizira ljudsko obrambo na svojem področju, določa obrambni načrt mesta, organizira in pripravlja mestne organe, gospodarstvo, družbene dejavnosti in vse prebivalstvo za delo v vojnih razmerah, za udeležbo v oboroženem boju ter v drugih oblikah odpora; ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor. ----;--------------------------------------------------- Posamezne ukrepe in določena opravila s področja ljudske obrambe izvajajo mesto in občine. Organiziranje in izvajanje priprav za ljudsko obrambo opravlja mesto v sodelovanju z občinami, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. f 188. člen Mesto ima na področju ljudske obrambe pravice in dolžnosti, ki so mu jih poverile občine; uresničuje jih v skladu z ustavo, zakonom in sistemom ljudske obrambe ter z obrambnimi načrti Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije. 189. člen V okviru svojih pravic in dolžnosti na področju priprav za ljudsko obrambo mesto po svojih organih in organizacijah zlasti: — določa organizacijo splošnega ljudskega odpora ter zagotavlja skladnost priprav in vodenja v miru, ob neposredni vojni nevarnosti in ob napadu na državo; — izdeluje mobilizacijski in vojni načrt mesta ter sprejema druge akte s področja ljudske obrambe; — organizira zaščito prebivalstva ter materialnih dobrin; — urejuje in vzdržuje javna zaklonišča; — organizira, oborožuje, usposablja in opremlja enote iz službe teritorialne obrambe, v vojni pa skupaj z občinami in družbenopolitičnimi organizacijami vodi splošni ljudski odpor; — usmerja in pripravlja za delo v vojni gospodarstvo in družbene službe, organe'varnosti in pravosodja, v sodelovanju z občinskimi skupščinami; — organizira, usposablja in vodi enote službe ci- vilne zaščite ter usmerja civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih; i — organizira in izvaja pouk prebivalstva za obrambo in zaščito; ' — opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije ter obveznosti civilne zaščite in skrbi za izvajanje drugih pravic in dolžnosti, ki jih imajo delovni ljudje ter organizacije združenega dela na področju splošnega ljudskega odpora; — izvršuje ukrepe pripravljenosti v primeru neposredne vojne nevarnosti; — strokovno usmerja odbore in komisije za ljudsko obrambo ter štabe za civilno zaščito na območju mesta Ljubljane; — organizira sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja, ter skrbi za izvajanje ustreznih varnostnih zaščitnih ukrepov; — opravlja druge naloge s področja ljudske ob- rambe, določene z ustavo, zakonom in drugimi predpisi. , Pri izvrševanju svojih nalog mesto svoje delo usklajuje z delpm republiških in drugih organov. 190. člen V krajevnih skupnostih se delovni ljudje in občani neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za ljudsko obrambo, za varstvo in reševanje prebivaU stva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter za izvrševanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, statutom in obrambnim načrtom mesta in vojnimi načrti. V vojni krajevne skupnosti organizirajo in izvajajo splošen ljudski odpor in skrbijo ter zagotavljajo, da se v oborožen boj in druge oblike odpora vključijo vsi občani in vse materialne in druge zmogljivosti. Naloge v splošnem ljudskem odporu določijo krajevne skupnosti v svojih statutih in obrambnih načrtih. 191. člen Organizacije združenega dela, samoupravne inte-1 resne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, izdelajo svoje obrambne načrte in izvajajo priprave za delo v vojnih razmerah v skladu z obrambnimi načrti, ukrepi in navodili občine, mesta, republike in federacije. V vojni organizirajo proizvodnjo in storitve oziroma izvajajo drugo dejavnost po svojem obrambnem načrtu ter zagotavljajo, da se v delu za oborožene sile in splošen ljudski odpor vključijo vse njihove materialne in druge zmogljivosti, napadalcu pa onemogoči njihovo uporabo in izkoriščanje. 192. člen Zveza komunistov. Socialistična zveza delovnega ljudstva, sindikat. Zveza mladine. Zveza borcev NOV, Zveza rezervnih vojnih starešin in druge -družbenopolitične oziroma družbene organizacije, v vsakem okolju v mestu skrbijo za uspešno in koordinirano delovanje vseh družbenih dejavnikov v sistemu ljudske obrambe v mestu, skrbijo za politično propagandno dejavnost in za nadaljnji razvoj koncepcije ljudske obrambe ter izvajajo priprave za svoje delovanje v vojni. Strokovna in druga društva v mestu sodelujejo v pripravah za splošni odpor z vzgojo in poučevanjem svojih članov in drugih delovnih ljudi za borbene in druge aktivnosti v obrambi, zaščiti in splošnem ljudskem odporu. 193. člen Za uresničevanje pravic in dolžnosti mesta na področju ljudske obrambe so pristojni mestna skupščina, izvršni svet mestne skupščine, svet za ljudsko obrambo, štab enot teritorialne obrambe v mestu, štab civilne zaščite in upravni organ za narodno obrambo, kakor tudi drugi organi uprave v okviru svoje dejavnosti. 194. člen Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav v mestu, kakor tudi za opravljanje drugih zadev s področja ljudske obrambe, ustanovi mestna skupščina svet za ljudsko obrambo. Svet za ljudsko obrambo mesta usmerja delo mestnih in občinskih upravnih organov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela. krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti, na področju obrambnih priprav v skladu s sklepi, odloki in politiko mestne skupščine. 195. člen Svet za ljudsko obrambo imenuje in razrešuje mestna skupščina; šteje 15 članov. Predsednik sveta za ljudsko obrambo je predsednik mestne skupščine. Po položaju so člani sveta: predsedniki občinskih odborov za ljudsko obrambo, sekretar mestne konference ZK. predsednik mestne konference SZDL, predsednik mestne konference ZMS, predsednik mestnih sindikatov, predsednik mestnega odbora ZZB NOV ter predsednik mestnega odbora zveže ZRVS. Tajnik sveta je načelnik temeljnega upravnega organa za ljudsko obrambo. 196. člen Enote teritorialne obrambe, ki jih ustanovijo mesto in organizacije združenega dela, so sestavni del oboroženih sil SFRJ. Mestni štab teritorialnih enot vodi in združuje delovanje enot, štabov in poveljstev teritorialnih enot v mestu, in je odgovoren za njihovo mobilizacijsko in vojno pripravljenost. Mestni štab teritorialnih enot v mestu v miru in vojni izvršuje navodila in stališča mestne skupščine oziroma sveta za ljudsko obrambo ter glavnega štaba oziroma pristojnega conskega štaba za splošni ljudski odpor. 197. člen Civilna zaščita se v skladu s sistemom ljudske obrambe organizira na najširših družbenih temeljih, zaradi priprav delovnih ljudi, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter občin in mesta, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki in ob naravnih nesrečah. 198. člen Ob hudih nesrečah odredi štab za civilno zaščito mobilizacije enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev, predsednik mestne skupščine pa lahko tudi mobilizacijo teritorialnih enot in služb teritorialne obrambe za preprečevanje posledic hude nesreče ter za reševanje prebivalstva in njegovega imetja. 2 Družbena samozaščita 199. člen Družbena samozaščita, kot najširši obrambni in varnostni sistem, je samoupravna funkcija v mestu in občinah, ki jo uresničujejo delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela. v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter v družbenopolitičnih skupnostih. 200. člen Osnqvni namen družbene samozaščite je uresničevanje ustaynih določil o zaščiti ustavne ureditve, samoupravnih pravic delovnih ljudi, drugih pravic in svoboščin človeka in občana, varstvo- družbenega premoženja, zagotovitev osebne varnosti ter premoženjske varnosti delovnih ljudi in občanov. 201. člen Družbena samozaščita je pravica in dolžnost občanov, organizacij združenega dela in1 drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij, krajevnih skupnosti, društev ter družbenopolitičnih skupnosti. 202. člen Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih in or- ganizacijah, uresničujejo družbeno samozaščito tako, da se organizirajo in združujejo zaradi uveljavljanja nalog s tega področja, to je zaradi: * — varovanja z uštavo določenega družbenega re- da; — varovanja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter boja proti zlorabam in izkoriščanju; — varovanja premoženja in osebne varnosti delovnih ljudi in občanov ter družbenega premoženja; — varovanja javnega reda v mestu ter varovanja splošne in prometne varnosti delovnih ljudi in občanov; — boja proti gospodarski kriminaliteti, zlasti še zoper protipravno prisvajanje družbene imovine, nevestno gospodarsko poslovanje, proti zlorabi v gospodarstvu, korupciji, nelojalni konkurenci ter zlorabam poslovne morale; — preventive in boja proti elementarnim nesrečam, epidemijam ter širjenju kužnih bolezni; — skrbi za varstvo naravnega okolja, komunalnega reda in urejenosti naselij. 203. člen Naloge s področja družbene samozaščite se dopolnjujejo in usklajujejo z nalogami splošnega ljudskega odpora tako, da se s tem zagotavlja celovit obrambni sistem v mestu. X. POGLAVJE PRIZNANJA MESTA 204. člen Mesto Ljubljana podeljuje naslov častnega občana, domicil, Zlato plaketo ilegalca, Nagrado mesta Ljubljane ter druga priznanja in nagrade posameznikom in organizacijam. k 1. Častni občani 205. člen Naslov častnega občana mesta Ljubljane se podeli osebam, ki imajo posebne zasluge za razvoj in napredek mesta Ljubljane in za njegovo povezavo z drugimi mesti doma in v tujini, bivšim in sedanjim prebivalcem mesta Ljubljane za. izredne dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela, državnim poglavarjem in naj višjim funkcionarjem mednarodnih organizacij, ki imajo zasluge za mir in za razvijanje dobrih mednarodnih oziroma meddržavnih odnosov Socialistične federativne republike'Jugoslavije z drugimi državami. O podelitvi naslova častnega občana odloča mestna skupščina na slavnostni seji vseh zborov. Naslov častnega občana se podeli s posebno listino. . 2. Domicil ' 206. člen Ljubljana je kot mesto heroj in kot žarišče narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda mnogo prispevala k naporu za njegovo zmago v narodnoosvobodilni vojni V spomin na to in da bi se ohranile njene junaške tradicije, pbdeljuje domicil mesta Ljubljane posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske ter partizanskim odredom Slovenije, ki so izšli iz Ljublja- ne ali pa so imeli poseben pomen za Ljubljano in njeno osvoboditev. Domicil se lahko podeljuje tudi enotam ali organizacijam, ki so s svojim delom prispevale pomemben delež pri razvijanju tradicij narodnoosvobodilne vojne in narodne zavesti ter za povojno izgradnjo in obnovo. O podelitvi domicila sklepa mestna skupščina, ustrezni enoti ali organizaciji pa se izroči spominska listina. Za jubilejna in druga praznovanja enot narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije in organizacij, ki imajo domicil mesta Ljubljane, prispeva mesto tudi finančna sredstva. 3. Zlata plaketa ilegalca 207. člen Zlata plaketa ilegalca se podeljuje organizacijam in posameznikom za posebne zasluge pri revolucionarni preobrazbi mesta in življenja v njem. O podelitvi Zlate plakete ilegalca odloča mestna skupščina na slavnostni seji. Zlata plaketa ilegalca se podeli s posebno listino. 4. Nagrada mesta Ljubljane 208. člen Za posebne uspehe na raznih področjih družbenega življenja, ki pomembneje prispevajo k razvoju mesta, življenja v njem, njegovi podobi in ugledu Ljubljane V domovini in svetu, podeljuje mestna skupščina Nagrado mesta Ljubljane. Nagrad^ se podeljuje vsako leto ob dnevu osvoboditve Ljubljane. Nagrado se lahko podeli posameznikom, delovnim skupinam ter delovnim in družbenim organizacijam. Nagrada mesta Ljubljane se podeli s posebno listino. 5. Druga priznanja in nagrade 209. člen Za posebne dosežke na raznih področjih družbenega življenja, ki pomembnejše prispevajo k njegovem nadaljnjem razvoju, daje mesto druga priznanja ih nagrade. Ta priznanja in nagrade ustanovi mestna skupščina s posebnim odlokom. XI. POGLAVJE MEDOBČINSKO, MEDMESTNO IN MEDNARODNO SODELOVANJE 210. člen Mesto razvija gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje z mesti in občinami v Jugoslaviji. Mesto lahko v sporazumu z zainteresiranimi mesti in občinami, po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter na podlagi pristojnosti, utrjuje regionalne, odnosno druge skupne razvojne programe, združuje sredstva za opravljanje poslov in zadovoljevanje potreb skupnega pomena, se dogovarja o skupnih akcijah in izmenjuje izkušnje. Mesto sodeluje z mesti in občinami v republiki pri pripravljanju predlogov in usklajevanju skup- nih interesov občin, o katerih odloča republika. Mesto je član stalne konference mest Jugoslavije in Skupnosti slovenskih občin. 211. člen Mesto Ljubljana na področju mednarodnih odnosov v okviru svojih pravic in dolžnosti, pri ustvarjanju zunanje politike SFRJ in izvrševanju zakonov, predpisov in drugih ukrepov organov in širših družbenopolitičnih Skupnosti na svojem območju: — usklajuje in usmerja aktivnost in odnose samoupravnih organizacij, skupnosti in organov v mestu na področju gospodarstva, kulture, znanosti in drugih oblik sodelovanja s tujino; — izdaja predpise, s katerimi urejuje bivanje in gibanje tujih državljanov v Ljubljani in njihove obiske organizacijam združenega dela ter drugim organizacijam in skupnostim na področju*mesta; — navezuje gospodarsko, kulturno, politično in drugačno sodelovanje z mesti v tujini, upoštevajoč pri tem načela zunanje politike SFRJ; — koordinira in usmerja delo tistih organov in institucij v mestu, ki opravljajo zadeve v zvezi z zaposlovanjem in zaščito delovnih ljudi s področja mesta Ljubljane, začasno zaposlenih v tujini ter sprejema ustrezne ukrepe zaradi zagotovitve, njihovih življenjskih pogojev in zaposlitve po njihovem povratku iz inozemstva. 212. člen Mesto Ljubljana sodeluje in navezuje prijateljske stike z drugimi mesti na lastno pobudo ali na pobudo mesta, s katerim naj bi sodelovalo. ^ O sodelovanju odloča mestna skupščina. Kadar je pobudnik za trajno sodelovanje in vzpostavitev prijateljskih stikov drugo mesto, sklepa o tem mestna skupščina na svoji seji. Na seji, na kateri se sklepa o sodelovanju z drugim mestom, je lahko navzoča tudi delegacija tega mesta. 213. člen >' Mesto Ljubljana sodeluje tudi v medmestnih organizacijah doma in v tujini. O članstvu in izstopu odloča mestna skupščina. 214. člen Predstavnike mesta v medmestno organizacijo imenuje mestna skupščina. O svojem delu v organizaciji so predstavniki mesta dolžni najmanj enkrat letno poročati mestni skupščini. XII. POGLAVJE SPREMEMBA STATUTA 215. člen Pobudo za spremembo statuta mesta lahko dajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, njihova združenja, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in združenja občanov, kakor tudi občani sami. O .pobudi razpravlja in odloči mestna skupščina; v primeru, da jo sprejme, določi skupščina organ, ki naj izdela predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta mesta in o tem obvesti pobudnika. 216. člen Predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta mesta lahko poda vsak zbor mestne skupščine, skupina najmanj 10 delegatov mestne skupščine, izvršni svet ali pa občinska skupščina. Predlog mora biti opremljen s pojasnilom. O predlogu za uvedbo postopka za spremembo statuta mesta morajo razpravljati mestna in občinske skupščine, ki sporazumno odločajo o uvedbi postopka. 217. člen Mestna skupščina potem, ko je uveden postopek za spremembo statuta, določi način, postopek in tistega, ki naj izdela besedilo spremembe. 218. člen Spremembe statuta sprejemajo po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva vsi zbori mestne skupščine enakopravno, potem ko dobijo soglasje občinskih skupščin. XIII. POGLAVJE PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 219. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut mesta Ljubljane, ki je bil sprejet na seji skupščine mesta Ljubljane dne 13. aprila 1970. 220. člen Določbe tega statuta, ki se nanašajo na sestavo, organizacijo, pravice in dolžnosti mestne skupščine, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane nova mestna skupščina. Mestni upravni organi nadaljujejo z delom v okviru svojih pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih. Do dneva izvolitve mestnega izvršnega sveta vodijo upravne organe dosedanji predstojniki, ki jih je imenovala mestna skupščina. Mandat odbornikov mestne skupščine preneha z dnem, ko se sestane nova mestna skupščina. 221. člen Predpisi in drugi splošni akti mesta morajo biti usklajeni s tem statutom,najpozneje do 31. decembra 1974. 222. člen Ta statut začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 10/35-74 Ljubljana, dne 7. marca 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Predsednik mestnega Predsednik zbora zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oee. 1. r. 299. Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 61. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin 1. člen V prvem odstavku 1. člena odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 53-1098/72) se za besedama »starim ljudem«, postavi vejico in doda naslednje besedilo: »100% mirnodobskim vojaškim invalidom s pravico do tuje pomoči«. 2. člen » Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/45-74-3 Ljubljana, dne 28. februarja 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsednik mestnega zbora zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r. 300. Na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72), 22. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 61. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v. stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin 1 2 1. člen V prvem odstavku 15. člena odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 53-1099/72) se črtajo besede »družinam z nižjimi dohodki« .in se nadomestijo z naslednjim besedilom »100% mirnodobskim vojaškim invalidom s pravico do tuje pomoči in družinam z nižjimi dohodki«. V istem členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Druga alinea prvega odstavka 15. člena ne velja za 100% mirnodobske vojaške invalide s pravico do tuje pomoči«. Dosedanji drugi odstavek pa postane tretji odstavek. 2. člen V prvem odstavku 18. člena o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 53-1099/72) se za besedo »dohodki« posta- vi vejico in doda naslednje besedilo: »100% mimodob-> ski vojaški invalidi s pravico do tuje pomoči«. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/44-74-3 Ljubljana, dne 28. februarja 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž, 1. r, Predsednik Predsednik mestnega zbora zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r. 301. Na podlagi 47, in 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36-196/64, 40-302/68 in 43-232/70) ter 44. in 78. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane ;na 63. seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1974 sprejela ODLOK 0 proračunu mesta Ljubljane (mestnem proračunu) za leto 1974 1. člen Skupni dohodki mestnega proračuna za leto 1974 znašajo 128,069.000 din. Od tega za razporeditev v posebnem delu proračuna 128,069 000 din za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo. 2. člen Od zneska 128,069.000 din pripada: skupščini mesta Ljubljana za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti 121,606.000 občini Ljubljana Moste-Polje 3,148.000 občini Ljubljana Vič-Rudnik 3,315.000 3. člen Sredstva za mestni proračun v znesku 121,606.000 dinarjev in za solidarno prelivanje dohodkov v Ljubljani v znesku 6,463.000 din, združujejo občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center in Ljubljana Šiška. Te občine s svojimi odloki o proračunih v skladu z družbenim dogovorom o programiranju nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo za leto 1974 v Ljubljani določijo način združevanja sredstev za mestni proračun. Dohodki mestnega proračuna so tudi del republiških sodnih taks. komunalne takse (razen turističnih), del republiških denarnih kazni za prekrške in drugi dohodki mesta. 4. člen Od dohodkov (razen za solidarno prelivanje) se 1 % vlaga v rezervni sklad mesta. k 5. člen Poraba sredstev proračuna se začasno omeji za 3%. Če bodo do konca I. polletja ostvarjeni dohodki vsaj 45%', se omejitev za II. polletje odpravi. O odpravi omejitve za I. polletje odloči izvršni svet mestne skupščine. 6. člen Mestni organi in drugi uporabniki sredstev mestnega proračuna za leto 1974 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom, upoštevaje določilo 5. člena odloka. Uporabniki ne morejo na račun mestnega proračuna prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1974, razen,, če se s posebnim aktom ne določi drugače. Sredstva v glavnem namenu 01 — dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti se smejo posameznim uporabnikom prenašati mesečno na njihove žiro račune. Za uporabo ostalih sredstev je potreben program dejavnosti, pogodba ali druga veljavna dokumentacija. 7. člen Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi za delo, ki so jim dodeljena. Kot sredstva za delo uporabijo tudi dohodke, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo. Organi ta sredstva skupno s sredstvi mestnega proračuna razporedijo s svoj_im finančnim načrtom oziroma predračunom za redno de-javnot, posebne namene ali opremo. Povprečnina po 166. členu zakona o prekrških se odstopa sodniku za prekrške. 8. člen Sredstva za posebne namene morajo državni organi voditi na posebnem računu in jih uporabljati po predračunu, ki ga sprejmeta predstojnik organa in svet delovne skupnosti. Ta sredstva se smejo uporabljati tudi-v naslednjih letih. 9 9. člen S sredstvi, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene, pa ni zanje odrejen neposredni uporabnik ali nosilec, razpolaga izvršni svet mestne skupščine oziroma od njega pooblaščen odredbodajalec. Nosilec sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljane je komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov ip družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljane. Nosilec sredstev za posebne namene ljudske obrambe je svet za ljudsko obrambo mestne skupščine. Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada, če proračunski dohodki dotekajo neenakomerno. 10. člen Osebne dohodke voljenih funkcionarjev mestne skupščine in delavcev upravnih organov, ki jih imenuje mestna skupščina, določa komisija za volitve in imenovanja. 11. člen Sestavni del proračuna je posebni račun, ki obsega: dohodke v znesku 45,200.000 od tega razporejeno '45,200.000 12. člen Na posebnem računu se zbirajo dohodki in izvršujejo obveznosti, ki izvirajo iz ukinjenih mestnih skladov. Prek posebnega računa se financirajo negospodarske investicije mesta Ljubljane- (nova vlaganja) in dolgoročne, programske naloge. 13. člen Odredbodajalca za posebni račun določi izvršni svet mestne skupščine. 14. člen Bilanca dohodkov in splošni razpored dohodkov, posebni del proračuna in finančni načrt posebnega računa, so sestavni del tega odloka. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 10/47-74-3 Ljubljana, dne 28. marca 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsedujoči zboru mestnega zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r. Pregled in razpored dohodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1974 dohodkov Dohodki Skupaj din Glavni namen Razpored dohodkov Skupaj din 3 Sodne takse (del republiških 6.486.000 01 Dejavnost družb, političnih skupnosti 51.760.000 sodnih taks) 02 Narodna obramba 6.185.000 3 Komunalne takse 3.738.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih 5 Denarne kazni (del rep. denarnih. organizacij in društev ‘ 4.216.000 kazni za prekrške) 1.500.000 04 Negospodarske investicije 24.825.000 6 Drugi dohodki 500.000 06 Znanstvena dejavnost 500.000 ' 7 — Prispevek iz prorač. drugih 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 2.528.000 družbenopolitičnih skupnosti 109.382.000 09 Zdravstveno varstvo 587.000 — Prispevek drugih družb, političnih 10 Komunalna dejavnost- 29.534.000 skupnosti za solidarnost 6.463.000 14 Splošna dopolnilna sredstva Tekoča proračunska rezerva 6.463.000 471.000 in obveznosti iz preteklih let 18 Sredstva rezerv 1.000.000 Skupaj dohodki 128.069.000 Skupaj razpored dohodkov 128.069.000 302. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 63. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprej ela ODLOK o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za del območja zazidalnega otoka CO 1/7 — RTV a) za ,gradnjo napeljave vročevodnega omrežja v zgradbo Zadružne zveze Slovenije, Miklošičeva c. 4 b) za nadzidavo poslovne zgradbe Zavarovalnica SAVA, Miklošičeva 10 c) za nadzidavo dvoriščne zgradbe Skupnosti zdravstvenega zavarovanja, Miklošičeva 24 1. člen V četrtem odstavku 1. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o splošni prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 50-954/71) se izločijo iz območja zazidalnega otoka CO 1/17 — RTV a) zemljišče pare. št. 168/1, k. o. Peter I. del predmestja za napeljavo vročevodnega omrežja v zgradbo Miklošičeva cesta 4 b) zemljišče pare. št. 462, 579/1 579/2, 579/3 in 579/4 vse k. o. Peter I. del predmestje za nadzidavo poslovne zgradbe Zavarovalnica SAVA, Miklošičeva 10 c) zemljišče pare. št. 401 k. o. Peter I. del predmestje za nadzidavo dvoriščne zgradbe Skupnosti zdravstvenega zavarovanja, Miklošičeva cesta 24. 2. člen Izločeni deli iz zazidalnega otoka CO 1/17 — RTV iz 1. člena tega odloka se vnesejo v grafični prikaz iz 2. člena citiranega odloka in so njegov sestavni del. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/50-74-3 Ljubljana, dne 28. marca 1974. ' Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsedujoči zboru mestnega zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Branko Gregorin 1. r. 303. Na podlagi 16. Člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 63. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o splošni prepovedi gradnje ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za območje zazidalnega otoka MS-7/1 za gradnjo kanalskega zbiralnika A o Fužine — Zalog 1. člen V četrtem odstavku 1. člena odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane, (Glasnik, št. 39/67) se pri območju zazidalnega otoka MS-7/1 Moste izloči del območja, ki se nameni za gradnjo zbiralnika A o. Meje izločenega dela območja v širini 20 m za gradnjo zbiralnika A o potekajo po pare. št. 1210, 1211, 1217, 1214, 1216, 1228, 1229, 1232, 1236, 1237,. 1241, 1238, 1247, 1249, 1246, 1255, 1259, 1256, 1266, 1268, 1265, 1269, 1277, 1279, 1276, 1283, 1285, 1284. 1292. 1295, 1291, 1299^2, 1300, 1298, 1306, 1304, 1307, 1312; 1313, 1314, 1319, 1318, 1317, 1326, 1324, 1325, 1336, 1339 (MS-7/1). 2. člen Izločeni del območja zazidalnega otoka MS-7/1 Moste iz 1. člena tega odloka je vnesen v grafičnem prikazu, ki ga je pod šifro LD, 16766/74 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v marcu 1974 in je sestavni del tega odloka. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urabnistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe. ' 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 1 St. 10/49-74-3 Ljubljana, dne 28. marca 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. L r. Predsednik Predsedujoči zboru mestnega zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Branko Gregorin 1. r. 304. i\ a podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 1967) 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23-52/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 63. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane — za gradnjo razdelilne transformatorske postaje (RTF) Fužine in priključnega 110 kV daljnovoda 1. člen Z namenom, da se zagotovi smotrna oskrba z električno energijo ter prilagodi namembnost površin na- stalim potrebam, se odlok o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) spremeni in dopolni po določbah tega odloka. 2. člen Iz 1. točke drugega odstavka 3. člena odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane se del nezazidljivih površin izloči in prenese v 4. točko drugega odstavka 3. člena tega odloka, kot površine komunalnih naprav, ki se uporabijo za izgradnjo RTF Fužine in priključnega 110 kV daljnovodi. Nove površine komunalnih objektov in naprav vključujejo: a) lokacijo RTF Fužine (0,63 ha), ki leži vzhodno od zazidalnega otoka MS 113 (Fužine), b) priključni 110 kV daljnovod, ki poteka prosto-zračno po zahodni meji zazidalnega otoka MI 1 (Klinična bolnica za psihiatrijo) in preko zahodnega dela zazidalnega otoka MM 8 (Fužine), . c) priključni 110 kV daljnovod toplarna Moste-RTP Beričevo se zaradi funkcionalnosti prestavi iz severnega roba cestnega rezervata, ki poteka preko zazidalnega otoka MM 4/2 (Studenec) na južni rob istega rezervata. 3. člen Spremembe in dopolnitve generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane po določbah tega odloka so prikazane na grafični prilogi v M 1 :5000, ki jo je pod šifro proj. 1805/73 v marcu 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in,je sestavni del tega odloka. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/48-74-3 Ljubljana, dne 28. marca 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsedujoči zboru mestnega zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobi 1. r. Branko Gregorin 1. r. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70), ter odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-7 — Bežigrad (Glasnik, št. 2/68) je skupščina mesta Ljubljane na 63. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembi IV. faze zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-7 — Bežigrad 1. člen S tem odlokom je sprejeta sprememba odloka o potrditvi zazidalnega načrta za- območje zazidalnega otoka BS-7 — Bežigrad (Glasnik, št. 2/68) za IV. fazo zazidalnega načrta, ki jo omejujejo na jugu servisna cesta, na zahodu obstoječa zazidava ob Čargovi ulici, na severu obstoječa zazidava ob ulici Padlih borcev in na vzhodu podaljšek Komanove ulice. 2. člen Spremenjen in dopolnjen zazidalni načrt za IV. fazo je pod šifro projekta VI-396 izdelal Urbanistični inštitut SRS v septembru 1973. ter obsega programski in tehnični del v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67). 3. člen Spremenjen in dopolnjen zazidalni načrt iz prejšnjega člena tega odloka je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Bežigrad, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane. 4. člen Manjše odmike od sprejete spremembe zazidalnega načrta, ki je s tem odlokom potrjena, dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane. 5. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati tista določila odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-7 — Bežigrad, ki se nanašajo na IV. fazo zazidalnega načrta tega otoka. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe. , 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/52-74-3 Ljubljana, dne 28. marca 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsedujoči zboru mestnega zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobi 1. r. Branko Gregorin 1. r. 306. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 63. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve tei prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za del območja zazidalnega otoka CS 101 — Hra-deckega cesta za gradnjo primarnega napajalnega vodovoda 0 300 mm ob Hradeckega cesti do Poljanskega mostu 1. člen V tretjem odstavku 1. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 50-954/71) se izločijo iz območja zazidalnega otoka CS 101 — Hradeckega cesta tista zemljišča, da bo izgradnja primarnega napajalnega vodovoda lahko realizirana na zemljiščih pare. št. 66/3, 66/8, 66/14, 66/15, 66/17, 66/24, 66/26, 66/27, 66/29, 66/33, 68/1. 68/3, 68/4, 69, 644. 644/1, 653, 656, 659 in 618/2 vse k. o. Karlovško predmestje. 2. člen Izločeni del iz zazidalnega otoka CS 101 Hradecke-" ga cesta iz 1. člena tega odloka se vnese v grafični pri-kaj iz 2. člena citiranega odloka in je njegov sestavni del. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe. 4. člen v Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 10/51-74-3 Ljubljana, dne 28. marca 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsedujoči zboru mestnega zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Branko Gregorin 1. r. 6 303. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-225/72, 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) ter odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-3 — Bežigrad (Uradni list SRS, št. 23/71) je skupščina mesta Ljubljane na 63. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembi oziroma dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-3 — Bežigrad 1. člen S tem odlokom je sprejeta sprememba oziroma dopolnitev odloka o potrditvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-3 — Bežigrad (Uradni list SRS. št. 23/71) za območje med Titovo cesto, podaljškom Vojkove ulice, predvidenim podaljškom Tolstojeve ulice in bodočo, obvozno cesto. 2. člen Spremenjen in dopolnjen zazidalni načrt je pod šifro projekta 1582/72 v novembru 1973 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, ter obsega programski in tehnični del v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67). 3. člen , Spremenjen in dopolnjen zazidalni načrt iz prejšnjega člena tega odloka je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Bežigrad, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane. 4. člen Manjše odmike od sprejete spremembe zazidalnega načrta, ki je s tem odlokom potrjena, dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15 člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane. 5. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določila odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-3 — Bežigrad. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/53-74-3 Ljubljana, dne 28. .marca 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsedujoči zboru mestnega zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Branko Gregorin 1. r. 308. Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristoinosti skupščine mesta Ljubljane in 30. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane, je škupščma mesta Ljubljane na 63. skupni seji,mesenega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1974 sprejela ODLOK o zadržanju cen za storitve servisov trgovskih organizacij na dosedanji ravni 1. člen Cene obrtnih storitev servisov trgovskih organizacij, ki jih oblikujejo TOZD samostojno ali v soglasju z lastno OZD in jih obvezno pošljejo v evidentiranje zavodu za analize in cene Ljubljana, se zadrže naravni, kot so bile evidentirane do'28. februarja 1974. 2. člen TOZD — servisi trgovskih organizacij lahko spreminjajo cene svojih storitev na način in po postopku, ki je določen z odlokom o načinu in postopku pri sklepanju sporazumov o spremembi zadržanih cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 53/72). 3 3. člen Ta odlok začne veljati na dan objave v Uradnem listu SRS. St. 10/54-74-3 Ljubljana, dne 28. marca 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsedujoči zboru mestnega zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Branko Gregorin 1. r. 309. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 32., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 59. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1974 sprejela SKLEP / o izvolitvi sodnika občinskega sodišča I Ljubljana I Za sodnika občinskega sodišča I Ljubljana se izvoli Avgust Metlika. II Ta sklep velja, ko sprejme enak sklep tudi skupščina občine Litija. St. 10/8-74-3 Ljubljana, dne 31. januarja 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 310. Na podlagi 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 63. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1974 sprejela SKLEP o podelitvi domicila mesta Ljubljane »Partizanskemu pevskemu zboru« Ljubljana I Skupščina mesta Ljubljane podeljuje domicil »Partizanskemu pevskemu zboru« Ljubljana za njegove pomembne dosežke pri razvijanju tradicij narodnoosvobodilne vojne, negovanju partizanske in revolucionarne pesmi ter izvrševanju izjemnega kulturnega poslanstva. II Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem Motu SRS. St. 10/46-74-3 Ljubljana, dne 28. marca 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipL inž. Lr. 311. 1. člen Na podlagi drugega- in tretjega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) ter 1. člena odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/67) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 62. seji dne 13. marca 1974 sprejel SKLEP o potrditvi programskega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6 — Povšetova ulica 1 S tem sklepom je potrjen programski del zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6 — Povšetova ulica, ki obsega predel med Ljubljanico, Grablovičevo ulico, železniško progo Karlovac—Ljubljana in severnim podaljškom projektirane Glonarjeve ulice, katerega je pod šifro projekta 1432 v januarju 1972, šifro projekta' 1960 v februarju 1973 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. 2 Programski del zazidalnega načrta se navezuje na generalni plan (urbanistični program in urbanistični načrt) mesta Ljubljane in vsebuje'analizo urbanskih funkcij območja, prostorska in programska izhodišča za izrabo območja ter ekonomsko tehnično presojo stroškov za urejanje zemljišča. 3 S tem sklepom potrjen programski del zazidalnega načrta je osnova za izdelavo tehničnega dela zazidalnega načrta. Tehnični del zazidalnega načrta z elementi, ki jih določa četrti odstavek 8. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67) izdela Stanovanjsko podjetje »DOM« Ljubljana, Kersnikova 6 z zunanjimi sodelavci. 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/36-74 Ljubljana, dne 13. marca 1974. Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 312. Na podlagi 4. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ. št. 2/74) in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS. št. 27/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni, splošni in občasni deratizaciji v občini Brežice Prvi člen odloka o obvezni, splošni in občasni deratizaciji v občini Brežice se dopolni tako, da se glasi: »Zaradi uspešnega preprečevanja nalezljivih bolezni in velike gospodarske škode, ki jo povzročajo gledalci, se mora izvajati splošna in občasna deratizacija v mestu Brežice s pripadajočimi naselji: Sentlenart, Brezina, Črne, Zakot in Trnje ter v naseljih: Čatež, Velike Malence in Krška vas. V ostalih naseljih se deratizacija opravlja po potrebi.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 53-4/74-1 Brežice, dne 26. marca 1974. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 313. Občinska skupščina je na svoji seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1974, na podlagi 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS. št. 26/73) in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) sprejela SKLEP o zaposlitvi več kot pet delavcev v obrtni delavnici I Če se sattiostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli. izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega dela, mu lahko pristojni občinski upravni organ dovoli, da sme zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem v obrtnih dejavnostih: — zidarstvo in fasadarstvo — stavbno mizarstvo II Samostojni obrtnik mora imeti delovna sredstva in prostore ter izpolnjevati vse z zakonom določene pogoje. III Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10-3/74-4 Brežice, dne 26. marca 1974. Predsednik skupščine občine Brežice ! Vinko Jurkas L r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE POLJE 314. Na podlagi 93. člena statuta občine je skupščina občine Ljubljana Moste-Pol j e na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o sredstvih občine Ljubljana Mo-ste-Polje za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu 1. člen V Odloku o sredstvih občine Ljubljana Moste- Polje za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 45/72) se v 5., 6. in 9. členu besedilo »svet za gospodarstvo in svet za družbeni načrt in finance« nadomesti z besedilom »skupščina sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Moste-Polje povečana za 2 člana, ki predstavljata tiste organizacije združenega dela, ki nimajo svojih predstavnikov v skupščini«. 2. člen V 6. členu se spremeni drugi odstavek, tako, da se glasi: »Pogodbe v zvezi z uporabo sredstev posebnega računa podpisuje predsednik skupščine sklada, skupnih rezerv občine Ljubljana Moste-Polje.« 3. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-8/74-1 Ljubljana, dne 28. februarja 1974. . Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK 315. Na podlagi 54. in 55. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) in 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o dopolnitvah odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Člen 3 se dopolni z drugim in tretjim odstavkom, ki se glasita: Kmetje, ki niso vključeni v samoupravne organizacije iz prejšnjega odstavka oblikujejo na pobudo samoupravnih organizacij iz prejšnjega odstavka ali organizacij socialistične zveze, skupnost za volitve delegacij. Skupaj s kmeti oblikujejo delegacijo delavci, s katerimi ti združujejo svoje delo in delovna sredstva. 2. člen Člen 4 se dopolni tako, da se v celoti glasi: Delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije. 3. člen Člen 6 se v posameznih točkah dopolni: Točka 6 se dopolni z alineo: — Magistrat TOZD, avtopark, Ljubljana, Rožna dolina c. III/15 Točka 11 se dopolni z alineo: — poslovno združenje kemične industrije, Ljubljana, Hajdrihova 19 Točka 16 se dopolni z alineami: — Pleskarstvo-plastika »Krim«, Ljubljana, Dolenjska 58 — Slikoplesk Ljubljana — skladišče, Ljubljana, Tomažičeva 1 — Obrtno podjetje Trnovo, Ljubljana, Opekarska cesta 31 — Obrtni servis Trnovo, Ljubljana, Mirje 22 —- Podjetje za obrtne usluge »Krim«, Ljubljana, Tržaška c. — Brivsko-frizerski salon, Ljubljana, Tržaška c. 37-b Točka 22 se dopolni z alineo: — »Dom« Ljubljana, poslovna enota Rašica ter črta alinea — Grosist — Trgovsko podjetje Notranje gorice, Ig 137, Ig V točki 25 se črta alinea: — Nadzorništvo prog, Ljubljana — Rakovnik ter v 5 alinei kraj: Notranje gorice. Točka 37 se dopolni z alineo: — Športni park »Svoboda Vič«, Ljubljana,, Gerbičeva 61 Točka 40 se spremeni in glasi: — obrtniki-kooperanti — drugi obrtniki Konferenca delegacij delegira 1 delegata. Točka 41 se spremeni in glasi: . — Ljubljanske mekarne — posestvo, Ljubljana, C. na Loko 4 — Ljubljanske mlekarne — trgovina, Ljubljana, C. na Loko 4 — Ljubljanske mlekarne — TOZD marketing, Ljubljana, Kozarje Konferenca delegacij delegira 1 delegata. Točka 42 se spremeni in glasi: — Ljubljanske mlekarne — kooperacija s kooperanti, Ljubljana, C. na Loko 4 Delegacija delegira 1 delegata. Za 43. točko se doda točka 43a, ki se glasi: — Skupnost kmetov, ki niso vključeni v dnige samoupravne organizacije. Delegacija delegira 1 delegata. 4. člen Odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem li-sttu SR Slovenije. St. 013-2/74 Ljubljana, dne 29. marca 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Stane Virtič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 316. Na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67, 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1974 sprejela ODLOK o občinskem prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča, ki se ne namerava več uporabljati za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo 1. člen Za zagotovitev varstva kmetijskih jn gozdnih zemljišč skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih in da bi se zagotovila sredstva za opravljanje nalog kmetij sko-zeml j iške skupnosti občine Šentjur pri Celju, se s tem odlokom predpisuje prispevek zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se preneha uporabljati za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. Hkrati se s tem odlokom določijo drugi viri sredstev za kmetijsko zemljiško skupnost. 2 2. člen Ce se spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča v nekmetijske namene, plača lastnik ali imetnik pravice uporabe poseben občinski prispevek po kvadratnem metru zemljišča, in sicer: a) 10 din od njih, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. bonitetnega razreda, b) 6 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov III. in IV. bonitetnega razreda, c) 2 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V.—VIII. bonitetnega razreda ter od vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozdov. Če se na kmetijski ali gozdni površini gradijo objekti, ki so posebnega pomena za razvoj občine Šentjur, ali se gradijo objekti, ki imajo pomen ža področje kulture in izobraževanja, zdravstva, družbenega stanovanjskega gospodarstva, lahko skupščina občine Šentjur pri Celju ali po njej pooblaščen organ v soglasju s področno KZS predpisan prispevek zniža ali dovoli plačilo' v obrokih. Če se na kmetijskih ali gozdnih površinah iz tega člena gradijo zasebni kmetijski proizvodni objekti, znaša prispevek 0,50 din po kvadratnem metru. Brez dokaza o plačilu po' določbah tega člena ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja. 3. člen Skupščina občine Šentjur pri Celju bo iz svojih proračunskih dohodkov odstopala določen del davka iz dohodka od kmetijstva in del davka od prometa z nepremičninami kmetijski zemljiški skupnosti Šentjur pri Celju. Znesek odstopljenih sredstev oziroma odstotke na določenem viru sredstev bo SOB Šentjur pri Celju določila z vsakoletnim proračunom. 4. člen Sredstva, zbrana na osnovi tega odloka, se vplačajo na žiro račun kmetijske zemljiške skupnosti Šentjur pri Celju pri službi družbenega knjigovodstva, podružnici v Celju. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 422-182/74-3 Šentjur pri Celju, dne 19. marca 1974. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 317. Kombinat Hmezad Žalec gozdno gospodarstvo Celje, inštitut za' hmeljarstvo Žalec, krajevne skupnosti z območja občine Žalec, skupščina občine Žalec, vodna skupnost Nivo Celje in občinska konferenca SZDL Žalec (v nadaljnjem besedilu podpisniki), sklenejo na podlagi 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 236/73) v nadaljnjem besedilu: zakon naslednji. * DRUŽBENI DOGOVOR o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Žalec I 1. S tem družbenim dogovorom določajo podpisniki pravice in obveznosti, ki jih sprejemajo za izvajanje zakona ter temeljna izhodišča kmetijske zemljiške politike na območju, občine Žalec v skladu z zakonom in tem družbenim dogovorom. Ta družbeni dogovor opredeljuje tudi materialne obveznosti podpisnikov do kmetijske zemljiške skupnosti v občini Žalec. 2. Podpisniki soglašajo, da ustanovijo za območje občine samoupravno kmetijsko zemljiško skupnost v občini Žalec in ji v skladu z zakonom poverijo pravico in dolžnost oblikovanja, vodenja in nadzora kmetijske zemljiške politike v občini, razen v tistih zadevah, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti skupščine občine, občinskih upravnih organov oziroma so temeljna samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov v or- ganizacijah združenega dela, podpisnicah tega dogovora. 3. Kmetijska zemljiška skupnost je dolžna sprejemati v mejah, določenih z zakonom in tega družbenega dogovora, stališča in ima pravico dajati predloge v vseh zadevah v njeni pristojnosti oziroma predlagati organom podpisnic stališča in ukrepe, ki zadevajo pristojnost drugih podpisnic, če se ta stališča in predlogi nanašajo na kmetijsko zemljiško politiko v občini. 4. Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba. Njena notranja organizacija je opredeljena s statutom, ki ga sprejme skupščina kmetijske zemljiške skupnosti v občini, potrdi pa občinska skupščina. Skupščino skupnosti sestavljajo voljeni delegati podpisnic in sicer v takšnem razmerju, da so enakomerno in enakopravno zastopani vsi interesi na področju kmetijske' zemljiške politike v občini, kakor to določa statut kmetijske zemljiške skupnosti. Za izvajanje sprejete politike izvoli skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvršni odbor in poravnalni svet skupnosti, ustrezne komisije, še zlasti pa naslednje: — za pripravo in spremljanje izvajanja prostorskega načrta za območje občine, — za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami, — za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči, — za prostorsko-ureditvene operacije in — za skupne pašnike. 5. Zaradi interesa vseh podpisnikov za smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini, ki niso v uporabi kmetijskih organizapij iz 4. člena zakona, kakor tudi za usmerjanje obdelave kmetijskih zemljišč, ki jih ponudijo'skupnosti v trajno ali začasno uporabo kmetje in občani, upravlja kmetijska zemljiška skupnost občinski kmetijski zemljiški sklad. Podrobnejše določbe o razpolaganju s skladom iz prejšnjega odstavka so podane v statutu kmetijske zemljiške skupnosti. II 6. Podpisniki ugotavljajo, da'.so temeljne naloge kmetijske zemljiške skupnosti v občini Žalec zlasti naslednje: 6.1. Skrb za pravilno izkoriščanje kmetijskih zemljišč v občini in sodelovanje pri planiraju prostora v občini (strokovna priprava elementov za prostorski plan občine v sodelovanju z urbanističnimi organizacijami in občinskimi organi; sodelovanje pri sprejemanju občinskih, prostorskih planov; dajanje mnenj k predlogu za' spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč; dajanje soglasij k lokacijskim dovoljenjem na območju, ki niso zajeta z urbanističnimi akti občinske skupščine; evidenca o neobdelanih zemljiščih na območju občine in strokovna pomoč obdelovalcem za njihovo boljše izkoriščanje ter predlaganje ukrepov za prenos teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad). 6.2. Spodbujanje razvoja različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela (sodelovanje pri prometu s kmetijskimi zemljišči kot usmerjevalec pri uveljavljanju prednostne pravice nakupa s strani kmetijskih organizacij združenega dela in kmetov za neposreden odkup in zakup zemljišč s strani obdelovalcev ter posredovanje teh zemljišč v racionalno, sodobno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo, zlasti v koope- raciji in v organizacijah združenega dela; pospeševanje združevanja dela in sredstev kmetov in kmetijskih organizacij na podlagi trajnejših razmerij; odkup in posredovanje v proizvodnjo zemljišč, ki se bodo sprostila po določbah zakona o maksimumu za nekmete, in po določbah zakona o dedovanju; skrb za proglasitev perspektivnih, zlasti kmetij kmetov kooperantov za zaščitene.). 6.3. Gospodarjenje s skladom kmetijskih zemljišč v občini. 6.4. Priprava agrarnih operacij in sodelovanje pri njihovi izvedbi (priprava iri planiranje območij, kjer naj bi se izvajale agrarne operacije; skrb za dopolnitev kmetijskih razvojnih planov v občini s programom razreševanja problemov agrarne strukture; poskusi zbliževanja nesoglasij udeležencev operacij preko poravnalnega sveta skupnosti; dajanje pobud za zamenjavo kmetijskih zemljišč, arondacij, komasacij, melioracij in drugih posegov; organiziranje javne razprave o projektih; sklepanje pogodb o izvajanju del pri komasacijah; sklepanje pogodb o načinu obdelave na območjih, kjer se uporabljajo znatna družbena sredstva za urejanje zemljišč). 6.5. Sodelovanje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov. 6. C Kmetijska zemljiška skupnost sprejme v roku 6 mesecev po dokončnem konstituiranju (po izvolitvi stalne skupščine in njenih organov) program svojega dela kot trajno podlago samoupravnega urejanja razmerij, ki nastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine. Program sprejme skupščina skupnosti potem, ko so ga obravnavali samoupravni organi vseh podpisnikov. 7. Na podlagi programa skupnosti, sprejme vsako leto skupščina skupnosti letni program dela in letni finančni načrt skupnosti. 8. Skupnost ustanovi za opravljanje strokovnih zadev v njeni pristojnosti strokovno službo. 9. Podpisniki si bodo prizadevali, da se zadeve kmetijske zemljiške politike, ki so' širšega regionalnega pomena, rešujejo usklajeno in sporazumno med kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi na območju regije. V tej zvezi se zavezujejo pomagati skupnosti pri morebitnem oblikovanju regijske strokovne službe. III 10. Sredstva kmetijske zemljiške skupnosti v občini so: a) kmetijska zemljišča v kmetijskem zemljiškem skladu v občini; b) sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost s prodajo, prenosom pravice uporabe na kmetijskih zemljiščih oziroma z dajanjem v zakup kmetijskih zemljišč kmetijskega zemljiškega sklada na območju občine; c) sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost od podpisnikov tega družbenega dogovora; č) Sredstva po 55. členu (2. odstavek) zakona o kmetijskih zemljiščih; d) sredstva iz drugih virov, ki jih opredeljuje ta družbeni dogovor. 11 Za izvajanje programa in tekočih nalog kmetijske zemljiške skupnosti se podpisniki obvezujejo, da bodo s svojimi letnimi finančnimi načrti odstopili kme- tijski zemljiški skupnosti sredstva v višini, ki ustreza stroškom za pokrivanje strokovne službe kmetijske zemljiške skupnosti v občini in za regijsko službo, če bo ta ustanovljena. 12. Podpisniki se obvezujejo za naloge v skupnem interesu tudi posebej združevati sredstva pri kmetijski zemljiški skupnosti in sicer v skladu z njenim programom po posebnih pogodbah. 13. Skupnost lahko na podlagi sklepa svoje skupščine in predpisa skupščine občine združuje za izvedbo posebnih nalog, zlasti nalog iz VIL poglavja zakona p kmetijskih zemljiščih (9. člen zakona), ki so v interesu vseh ustanoviteljev, prispevek pri zainteresiranih kmetih, delavcih kmetijskih organizacij in občanih. 14. Skupščina občine se še posebej zavezuje, da bo za financiranje programa kmetijske zemljiške Skupnosti v občini sprejela: a) V enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora odlok po 55. členu zakona, s katerim bo zavezala vse, ki spreminjajo namembnost kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka 13. člena zakona (razen v primerih iz drugega odstavka navedenega člena), da plačajo na poseben račun, ki ga določi kmetijska zemljiška skupnost, pred izdajo gradbenega dovoljenja, poseben prispevek kmetijski zemljiški skupnosti. Ta prispevek bo znašal v primeru, če se spreminja namembnost: — njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov I. in II. bonitetnega razreda 10,00 din/m2; — njiv. vrtov, travnikov in trajnih nasadov III. in IV. bonitetnega razreda 6,00 din/m2; — njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov V. do VIII. bonitetnega razreda, kakor tudi vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda 2,00 din; — za gradnjo bolnišnic, šol, vrtcev, stanovanjsko blokovno gradnjo in kmetijskih proizvodnih objektov na zemljiščih iz tretje alinee 0,50 din. Občinska skupščina bo tudi predpisala način pobiranja prispevka iz prejšnjega odstavka za objekte regionalnega pomena, za katere ne izdajajo občinski upravni organi lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja. b) Odlok o uvedbi posebnega prispevka od izkopanega gramoza in mivke iz gramoznic in rečnih nanosov in sicer v višini najmanj 1,5 din od m3 v korist kmetijske zemljiške skupnosti,' c) Občinska skupščina bo Z letnim finančnim načrtom odstopila kmetijski zemljiški skupnosti za izvajanje njenih nalog tudi sredstva, ki se zberejo iz davkov na promet nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišči. 15. Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo skupno ali posamič v utemeljenih primerih s posebnim soglasjem kmetijski zemljiški skupnosti dajali potrebne garancije za kredite, ki jih bo najela za naloge iz programa. IV * 16. Kmetijska zemljiška skupnost lahko prevzame za dopisnike v skladu s posebnimi pogodbami tudi naloge, ki niso opredeljene s tem družbenim dogovorom. 17,. Družbeni dogovor velja za sklenjen, ko ga sprejmejo: skupščina občine, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela iz uvoda tega dogovora. 18. Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. Pobudo za spfemembo in dopolnitev lahko da vsak čas tudi kmetijska zemljiška skupnost po sklepu svoje skupščine. 19. Podpisniki soglašajo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti skliče skupščino kmetijske zemljiške skupnosti in sicer najpozneje v enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora. Skupščina se izvoli po načelih tretjega odstavka 4. točke tega družbenega dogovora in lahko polnopravno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti po zakonu in tem družbenem dogovoru. Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvoli izvršni odbor skupnosti in sprejme statut. 20. Ta družbeni dogovor je sestavljen in podpisan v petih primerih, ki jih hrani kmetijska zemljiška skupnost občine Žalec. 21. Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v UrSdnem listu SRS. St. 025-5/73-3 Žalec, dne 28. februarja 1974. za skupščino občine Žalec, Jožko Rozman 1. r. za krajevno skupnost Andraž, Srečko Pižorn 1. r. za krajevno skupnost Braslovče, Franc Cilenšek I. r. za krajevno skupnost Galicij.a. Jože Dolar, 1. r. za krajevno skupnost Gomilsko, Adolf Sajovic 1. r. za krajevno skupnost Goto vij e, Marjan Juteršek 1. r. za krajevno skupnost Griže, Stanko Žagar I. r. za krajevno skupnost Letuš, Štefan Gračner 1. r. za krajevno (skupnost, Liboj e, Albin Šanca 1. r. za krajevno skupnost Petrovče, Zoran Razboršek 1. r. za krajevno skupnost Polzela, Vinko Kolenc 1. r. za krajevno skupnost Ponikva, Vinko Kos 1. r. za krajevno skupnost Prebold, Franc Janše 1. r. za krajevno skupnost Sešče, Filip Gorjup 1. r. za krajevno skupnost Šempeter, Alojz Selan 1. r. za krajevno skupnost Tabor, Milko Pavline I. r. za krajevno skupnost Trnava, Jože Povše 1. r. za krajevno skupnost Vinska gora, Ivan Košan 1. r. za krajevno skupnost Vransko, Vinko Praprotnik •- L r. za krajevno skupnost Žalec, Franc Cink 1. r. za KK Hmezad Žalec — kmetijstvo, Vinko Koleno 1, r. za KK Hmezad Žalec — kooperacija, Vlado Pla-skan 1. r. za KK Hmezad Žalec — sadjarstvo, Vid Korber 1. t/ za inštitut za hmeljarstvo Žalec, Zvone Pelikan 1. r. za gozdno gospodarstvo Celje, Edo Pulko 1. r. za vodno skupnost NIVO Celje, Niko Rožič L r. za občinsko konferenco SZDL Žalec, Vlado Plaa-kan 1. r. mr POPRAVEK zakona o graditvi objektov V 70. členu zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42-338/73), je pri prepisovanju izpadel drugi odstavek v naslednjem besedilu: »(2) Z denarno kaznijo do 15.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.«. V peti vrsti tretjega'odstavka 86. člena mora pred besedilom »10. točka« stati še besedilo »9. in« in pred besedilom »8. točka« besedilo »7. in«. V pravilniku za izvajanje zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 10/74) smo ugotovili napake, zato dajemo POPRAVEK Besedilo četrte vrste v 4. členu je napačno in se nadomesti s pravilnim, ki se glasi: »za notranje zadeve pristojnim občinskim upravnim organom«. V šesti vrsti tretjega odstavka 12. člena. se doda med besedama »družbenega« in »zasebnega« beseda »in«. Ljubljana, dne 28. marca 1974. Republiški sekretariat za notranje zadeve POPRAVEK V odloku o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 9-189/74) se je pri primerjanju z izvirnikom ugotovila napaka, zato dajemo > Y popravek odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Lenart V 4. členu, točka 2-č je potrebno dodati besedilo: »29. November, ind. mesa, konzervi Subotica, poslovalnica Lenart« St. 013-6/63 Lenart, dne 25. marca 1974. Tajništvo skupščine občine Lenart Pri primerjavi z izvirnikom se je ugotovilo, da so v statut občine Slovenske Konjice, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 10-236/74) zašle napake, zato se daje POPRAVEK statuta občine Slovenske Konjice 1 2 1. Prvi odstavek 164. člena se pravilno glasi: »Občinska skupščina ima predsednika in podpredsednika. ki ju izvoli izmed delegatov.« 2. V drugem odstavku 164. člena se za besedo: »Predsednika« dodasta besedi: »in podpredsednika«. 3. Zadnji odstavek 164. člena se pravilno glasi: »Predsednik in podpredsednik ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost.« 4. Zadnji odstavek 165. člena se pravilno glasi: »Ce je predsednik občinske skupščine odsoten, ali zadržan, ga nadomestuje podpredsednik.« ■ Iz pisarne tajništva skupščine občine Slovenske Konjice, dne 27. marca 1974. VSEBINA Stran 85. Zakon o začasnem financiranju družbenopolitičnih skupnosti v letu 1974 635 86. Zakon o spremembi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1974 635 87. Zakon o spremembah zakona o začasnem financira- nju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju 1974 635 88. Zakon o proračunu Socialistične republiKe Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1974 636 ( 89.) Zakon o dopolnitvi zakona o določitvi stopenj, od-/ bitnih postavk in olajšav za republiški davek iz‘dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973 in o podaljšanju njegove veljavnosti za leto 1974 640 90. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks 640 91. Zakon o dopolnitvah zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 641 92. Zakon o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela 641 93. Zakon o odpravi posebnega računa sredstev SR Slo- venije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti 646 94. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o usme- ritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971 do 1976 647 95. Zakon o poravnavanju obveznosti SR Slovenije po zakonu o povračilu dela obresti za investicijske kredite za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji 647 96. Zakon o prenehanju veljavnosti zakona o nadomestilu za del obresti uporabnikoni investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji 648 97. Zakon o prenehanju veljavnosti zakona o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov 648 98. Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini 648 99. Zakon o inšpekcijah 650 100. Odlok o razdelitvi deviz za potrebe republiških organov, zavodov, organov družbenih organizacij, ožjih družbenopolitičnih skupnosti in civilnih pravnih oseb v SR Sloveniji za leto 1974 654 101. Odlok o določitvi obveznosti Socialistične republike Slovenije do Ljubljanske banke. Ljubljana, v zvezi z njenimi obveznostmi za izgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in Termoelektrarne Šoštanj IV 657 102. Odlok o razdelitvi presežka dohodkov po zaključnem računu za leto 1973, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o loterijskem zavodu Slovenije 657 103. Odlok o soglasju k finančnemu načrtu dohodkov in izdatkov sklada starostnega zavarovanja kmetov skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije za leto 1974 658 104. Odlok o potrditvi finančnega načrta vodnega sklada SR Slovenije za leto 1974 658 103. Odlok o soglasju k predlogu zakona o muzeju revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije 658 106. Odlok o soglasju k predlogu zakonu sporazuma o spremembi sporazuma med o ratifikaciji vlado Socia- Stran llstlSne federativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialistični! republik o ekonomskem n tehničnem sodelovanju pri graditvi in rekonstrukciji industrijskih podjetij in drugih objektov v Jugoslaviji , 658 107. Odlok o soglasju k pogodbi o posojilu in garancijah z mednarodno banko za obnovo in razvoj za financiranje dveh industrijskih projektov za združeno kovinsko industrijo, in sicer za tovarno odlitkov Beograd (FOB) in za Industrijo strojev in traktorjev (IMT) 659 108. Odlok o imenovanju predsednika in polovice članov upravnega odbora Vodnega sklada SR Slovenije 659 SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 109. Sklep o zaključnem računu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za leto 1973 659 110. Sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1973 659 111. Najnižji in najvišji zneski osebnih dohodkov, ki se , upoštevajo za izračun pokojninske osnove 660 112. Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja filmskih umetnikov in filmskih delavcev 661 113. Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja športnikov v SR Sloveniji 663 114. Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kolporterjev tiska v SR Sloveniji 664 115. Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja arhitektov v SR Sloveniji 665 116. Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji 666, 117. Sklep o višini in načinu plačila prispevka, ki ga za- varovanci-kmetje plačajo, da se jim čas kmetijske dejavnosti všteva v pokojninsko dobo 668 118. Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja umetnikov ' 668 119. Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja novinarjev v SR Sloveniji 670 120. Pogodba o izdvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja železniških prtljažnih nosačev v Sloveniji > 671 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN ^ 298. Statut mesta Ljubljane 672 299. Odlok o dopolnitvi odloka o ustanovitvi solidarnost- nega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin (Ljubljana) 696 300. Odlok o dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stana- rine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) 696 301. Odlok o proračunu mesta Ljubljane (mestnem proračunu) za leto 1974 696 Stran 302. Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta ^ Ljubljane za del območja zazidalnega otoka CO 1/7 — RTV (Ljubljana) 698 303. Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi grad- nje ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za območje zazidalnega otoka MS-7/1 za gradnjo kanalskega zbiralnika A o Fužine—Zalog (Ljubljana) 698 304. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejet- ju generalnega plana urbanističnega razvoja — (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane — za gradnjo razdelilne transformatorske postaje (RTF) Fužine in priključnega 110 kV daljnovoda (Ljubljana) 698 305. Odlok o spremembi IV. faze zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-7 — Bežigrad (Ljubljana) 699 306. Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za del območja zazidalnega otoka CS101 — Hradechega cesta za gradnjo primarnega napajalnega vodovoda 0 300 mm ob Hradeckega cesti do Poljanskega mostu (Ljubljana) 700 5*. 307. Odlok o spremembi oziroma dopolnitvi odloka o spre- jetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-3 — Bežigrad (Ljubljana) 700 308. Odlok ^o zadržanju cen za storitve servisov trgovskih organizacij na dosedanji ravni (Ljubljana) 701 309. Sklep o izvolitvi sodnika občinskega sodišča I Ljubljana T®* 310. Sklep o podelitvi domicila mesta Ljubljane »Partizanskemu pevskemu zboru« Ljubljana 701 311. Sklep o potrditvi programskega dela zazidalnega na- črta za območje zazidalnega otoka CS-6 — Povšetova ulica (Ljubljana) 702 312. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni, splošni in občasni deratizaciji v občini Brežice 702 313. Sklep o zaposlitvi več kot pet delavcev v obrtni delavnici (Brežice) 702 314. Odlok o spremembi odloka o sredstvih občine Ljubljana Moste-Polje za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu 703 315. Odlok o dopolnitvah odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 703 316. Odlok o občinskem prispevku zaradi spremembe na- membnosti kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča, ki se ne namerava več uporabljati za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (Šentjur pri Celju) 704 317. Družbeni dogovor o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Žalec 704 — Popravek zakona o graditvi objektov 707 — Popravek zakona o orožju 707 — Popravek odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Lenart 707 — Popravek statuta občine Slovenske Konjice 707 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorm urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1974 110 din, inozemstvo 200 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova tl, poštni predal 379/Vil - Telefon: direktor uredništvo uprava m knjigovodstvo:. 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50ioo-fi03-4o3?? — Oproščeno prometnega davka po mnenju sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu skupščine SR Slovenile, št 421-1/72