'Št. 32 (1983) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 13. avgusta 1987 Cena: 300 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Za avtocesto izbrali srednjo pot Novomeški izvršni svet se je izrekel za izbolj-šano srednjo varianto NOVO MESTO — Kot najboljšo različico bodoče avtomobilske ceste bratstva in enotnosti na območju Novega mesta bodo vnesli v osnutek sprememb in dopolnitev planskih dokumentov novomeške občine tako imenovano srednjo varianto, ki sojo glede na Pripombe izjavnih razprav delno spremenili. Tako stališče je zavzel novomeški občinski izvršni svet 5. avgusta. Z bodočo cesto naj bi kar najmanj posegli na območje srednje kmetijske šole Grm, s cesto izgubljena zemljišča Pa naj bi šoli nadomestili z nekaterimi površinami, na katerih bi posekali gozd. ovjiSria zemljišč«, ki icziju južno oti bodoče avtoceste, bodo predvidoma uporabili kot nadomestila za izgubljene površine zaščitenih kmetij, s tem da bodo še v šolski lasti, dokler bivša gozdna da ne bodo dovolj rodovitna. Taki usmeritvi za zaščito kmetijske šole so na seji izvršnega sveta dodali še priporočilo za sklenitev sporazuma z investitoijem bodočega visokonapetostnega električnega daljnovoda, ker tega predvidevajo na območju šole. Glede avtoceste na območju krajevne skupnosti Mirna peč so na seji sprejeli predlog, naj se gradita vozna pasova za obe smeri na eni trasi, sedanja magistralna cesta pa naj bi postala lokalna. Na seji izvršnega sveta so še menili, daje treba pravočasno določiti prostor za različne dejavnosti, . w L. M. Dolenjski izvoz se je zvečal Dolenjsko gospodarstvo v šestih mesecih izvozilo za 2 odst. več kot lani NOVO MESTO — Medtem ko so izvozni rezultati dolenjskega gospodarstva vse do konca maja precej zaostajali za lanskimi v enakem obdobju, je bilo v juniju nadoknadenega marsikaj zamujenega in polletni rezultati so dohiteli in kljub slabim izvoznim razmeram za dva odstotka celo presegli lanske v enakem času. Havomeščanš prett odtočitvijo «t kabelski TV Včeraj je usklajevalni odbor za kabelsko televizijo razposlal po pošti 6000 anketnih lističev vsem lastnikom televizijskih sprejemnikov v Novem mestu. V vabilu za prijavo za priključek je podrobno obrazloženo, kaj bodo naročniki dobili in koliko bo to približno stalo. Cena za priključek, okrog 350.000 dinarjev, res ni več tako majhna kot pred pol leta, zagotavlja pa najsodobnejše omrežje in izredno bogato vsebino. Cena je izračunana na pričakovano število prijav — na pritrdilni odgovor vsaj polovice vprašanih gospodinjstev. Ce bo prijav več, bo strošek na enega lahko nižji, v tistih naseljih, kjer bo prijav manj, pa bodo morali na začetek del počakati še nekaj let. Tisti Novomeščani, ki vprašalnika morda ne bi dobili, ga lahko zahtevajo pri Občinski konferenci SZDL po telefonih 21-291 in 22-807. Več o poteku akcije preberite v kotičku o kabelski televiziji v današnji prilogi DL na strani 8! V prvem polletju je dolenjsko gospodarstvo po podatkih slovenske Narodne banke, ki jih obdelajo v dolenjski gospodarski zbornici, izvozilo za blizu 146 milijonov dolarjev izdelkov. Povečal se je izvoz na trge s trdno valuto, klirinški, ki sicer predstavlja 15 odstotkov vsega izvoza, je bil na lanski ravni. Uvoz pa se še naprej zmanjšuje in vprašanje je, če se to ne bo poznalo tudi na bodočem izvozu. Na Dolenjsko je prišlo v tem • Udeležba dolenjskega gospodarstva v zunanjetrgovinski menjavi republike se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem in prvimi petimi meseci še povečala. Dolenjsko gospodarstvo je v polletju ustvarilo že 13,79 odstotka slovenskega izvoza, v uvozu pa je bilo udeleženo s 13,38 odstotka. Pokritje uvoza z izvozom je bilo v regiji boljše kot v republiki, če upoštevamo samo konvertibilne trge, pa je imela ugodnejše rezultate republika kot celota.________________ času za 123,68 milijona dolarjev blaga iz uvoza, kar je za 9 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Večina blaga, skoraj 98 odstotkov, je bila uvožena s konvertibilnih trgov. Izboljšuje se pokritje uvoza z izvozom, 117,95-odstotno v polletju je bilo precej boljše od lanskega in BERITE DAMES! na 2. strani: • Pei mesecev po rušitvi Lisce na 3. strani: • V Avstriji gre brez »bitk« na 4. strani: • Pojasnjevanje namesto zdravila na 5. strani: • Posavski telefonski infarkt na 6. strani: • Odojka začini kultura na 9. strani: • Striptiz na sodišču na 14. strani: • »Film je prevratniška umetnost« na 16. strani: • Z lovsko puško nad sina od pokritja v petmesečju. Tudi takšno pokritje na konvertibilnih trgih je bilo v šestih mesecih pozitivno. Izvoz so v prvem jjolletju povečali V PREČNI KMEČKE IGRE PREČNA — V soboto, 15. avgusta, bo organiziralo Kulturno društvo Prečna tradicionalno peto pravo kmečko veselico. Prireditelji bodo predstavili staro kmečko orodje in v zabavnem programu stare kmečke običaje in šaljive igre. Posebej priporočajo dobrote iz pristne domače kuhinje, med njimi zlasti kruh iz krušnih peči, domačo potico in pečenko z ražnja. Veselica, s katero želijo Prečenčani obuditi pozabljeno družabno življenje, se bo začela ob 18. uri. ZAPLETI S KRUHOM KOČEVJE — Šele v soboto so v Kočevju spet začeli prodajati črni kruh, in to po predpisani ceni 190 din za kilogram. Tega kruha niso pekli že od prejšnje podražitve, ker niso dobivali črne moke, medtem ko jo zdaj redno dobivajo, nam je povedala vodja inšpekcijskih služb Kočevje-Ribnica Tatjana Jerbič. Zanimiv je bil tudi njen odgovor o pocenitvi belega kruha: te pocenitve namreč ni in je ne bo, ker v vsej Sloveniji pečejo iz te moke le posebne (beri dražje) vrste kruha. ROGAČ1CE IMAJO ASFALT ROGAČICE — Vaščanom Rogačic v sevniški občini je uspelo uresničiti dolgoletno željo, da bi dobili asfalt. Prične se že na odcepu za Primož in z vsemi kraki skozi vasje asfalta na okrog 2 kilometrih ceste. Vaščani so veliko sami postorili in prispevali še dodaten denar, kajti v primoški krajevni skupnosti združujejo za posodobitev cest že denar iz krajevnega samoprispevka. v občinah Črnomelj, Novo mesto in Trebnje, v Metliki pa je bil za dve petini manjši od lanskega. Konvertibilni izvoz pa je bil večji od lanskega le v novomeški občini. Pozitivno pokritje uvoza z izvozom je bilo najboljše v Trebnjem, pozitivno pa še v črnomaljski in novomeški občini, ki sicer beleži skoraj devetdesetinski delež v dolenjski zunanjetrgovinski menjavi. Z. L.-D. NOVOMEŠČANI NAJBOLJŠI NOVO MESTO — Kmečke igre, ki so bile doslej na Vranskem, so letos organizirali v Bo- t_ •_i o 'j------------ — imiju i. m avguaui. uigamza- cijo iger vsako leto v drugem kraju želijo narediti to srečanje še bolj privlačno in zanimivo. Iger se je udeležila tudi ekipa aktiva mladih zadružnikov pri novomeški kmetijski zadrugi Krka v sestavi JanezvBratkovič, Slavko Jarc, Anica Žagar, Jože Jarc, Stanko Opara in še en Jože Jarc. V tekmovanju v Bohinju, ki je obsegalo košnjo, grabljenje, sestavljanje in nakladanje voza, so se Novomeščani odlično odrezali in osvojili prvo mesto. Mazutv Rinžo Ekološka nesreča v Kočevju — Škodo in posledice še ugotavljajo KOČEVJE — Minuli petek je iz kemične tovarne Melamin iztekal mazut v Rinžo. To so opazili v podjetju zjutraj, nato pa ugotovili, da je v podzemnem vodu iz cisterne do kotlovnice počila cev. Zato je iz nje odtekal mazut najprej v jašek in nato v zbiralnik meteorne vode, od tam pa po kanalizaciji v Rinžo. Po sedanjih ugotovitvah je izteklo okoli 2.000 litrov. Narastla Rinža ga je hitro odnašala. Škodo in posledice še ugotavljajo. Po tej nesreči so hitro ukrepali. V Dolgi vasi so na Rinži napravili zapornico, da bi mazut prestregli. Pri tem so sodelovali Komunala iz Kočevja, Hidrotehnik iz Ljubljane, poklicna gasilska brigada iz Ljubljane pa tudi gasilci iz Dolge vasi in vode 7 mazutom so obvestili prebivalstvo ob Rinži, Bilpi in Kolpi, v katero se Rinža kot Bilpa izteka. Ponoči so nato uvedli dežurstvo v Gasilskem društvu Dolga vas in Melaminu. Zdaj čakajo, da bo Rinža upadla, nakar bodo pokosili travo in posekali grmovje ob Rinži, ki je zadržalo mazut, ter vse to zažgali. Zanimivo pa je, da so v Melaminu vedno zatrjevali, da imajo vse urejeno tako, da od njih ne morejo iztekati v okolje ne strupi in ne kaj drugega. J. PRIMC riuiNi SLOVESNO V KAPELAH — Pionirji gasilci — v brežiški občini jih je blizu 700 — so v nedeljo na gasilskem zborovanju razvili svoj prapor. S to prireditvijo so v Kapelah zaključili enoletno delovno praznovanje 60. obletnice obstoja društva. (Foto: J. Teppey) Bo tudi plin obšel Kočevsko? Po načrtu republike naj bi šel plinovod tik mimo Kočevja proti Novemu mestu — _Pojasnilo predsednika iniciativnega odbora mag. Ivana Prezlja_ KOČEVJE — Del Slovenije je že oskrbljen s plinom (ruskim) preko Štajerske. Ta plinovod naj bi po slovenskih načrtih povezali s tržaškim. Po dolgoročnem načrtu Slovenije naj bi zgradili do leta 1992 še magistralni plinovod za južno Slovenijo, ki bi po- 7; tekal s Tržaškega preko Postojne, Cerknice, Ribnice, Kočevske Male gore (tik mimo Kočevja) na Dvor in do Novega mesta, po njem pa bi dobivali alžirski plin. Slišati pa je o pritiskih, naj bi južni plinovod šel od Postojne proti Ljubljani in preko Grosuplja do Novega mesta. Tako bi južni del Slovenije, predvsem kočevsko-ribniško območje, spet ostalo odrezano od ostale Slo- • Mag. Prezelj je o pomenu plina dejal, da je ekološko najčistejši, izkoristek je večji, kot je pri drugih gorivih, vzdrževanje kotlov je cenejše, plin pa je tudi lahko surovina ene izmed bodočih tehnologij kemične industrije. Njegova prednost je tudi, da ga lahko vodiš v vsako hišo kot vodo. »Neobnovljivih virov energije je po ugotovitvah svetovnih strokovnjakov do leta 2.060 ali 2.080. Če dobimo plinovod, bodo torej rodovi za nami izrabljali plin 70 do 100 let. Če plinovoda zdaj ne bo, pa smo gotovo trajno zamudili priložnost,« pravi magister. venije. Taki izolacijski ukrepi za ta del Šlovenije niso novost, spomnimo naj se le cest in železnice. Za pojasnilo smo vprašali mag. Ivana Prezlja iz Kočevja, predsednika iniciativnega odbora za izgradnjo tega magistralnega plinovoda. Povedal je, da potekajo pogovori o gradnji s sozdom Petrol, ki bo investitor in upravljalec tega plinovoda. Po grobih podatkih, zbranih na Petrolovo zahtevo, v teh treh občinah porabijo na leto toliko toplote, kot je daje 21 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, do leta 2.000 pa bo ta poraba porastla na 25 milijonov kubikov. O finansiranju gradnje pa je dejal, da bi 30 odstotkov vrednosti magistralnega vodovoda morale plačati občine oz. njihovo združeno delo. Seveda bo potrebno zgraditi še regionalne in lokalne odcepe. O sovlaganju v gradnjo magistralnega plinovoda pripravljajo poseben samoupravni sporazum. J. PRIMC Pridelek manjši od pričakovanega Novomeška zadruga je oddala 2.332 ton tržnih presežkov pšenice NOVO MESTO — V prvih dneh avgusta je bila tudi v novomeški občini končana žetev pšenice. Pridelek je bil na koncu manjši, kot je bilo ocenjeno, in novomeška občina ne bo v celoti izpolnila obveznosti po republiškem sporazumu o pridelavi tržne pšenice. Letos so za žetev organizirali 39 kombajnov, ki so v zasebni lasti 'ali lasti strojnih skupnosti, ter 3 kombajne tozda Brazda novomeške zadruge. Nekaj pšenice pod Gorjanci in v Suhi krajini pa še vedno požanjejo s snopovezal-kami in je snopje še v kozolcih. Precej težav je bilo zaradi okvar kombajnov, lomili so se tudi novejši. Za prihodnje bi bilo zaradi starosti in okvar treba nakupiti nekaj novih kombajnov. Vzporedno z žetvijo je zadruga v vseh TZO in zadružnih enotah organizirala odkup pšenice. Spet pa se je zgodilo, pravi vodja pospeševalne službe v KZ Krka Novo mesto inž. Miha Krhin, da je bil pridelek ocenjen bolje, kot so ga potem zares naželi. Večjo škodo so utrpeli pridelovalci, ki niso upoštevali vseh priporočil, saj leto ni bilo najugodnejše. Povprečni pridelek je bil v zasebnem sektorju ocenjen na 3,5 tone na hektar. • TOZD Brazda KZ Novo mesto je letos na 115 hektarih pridelal tudi 349 ton oljne ogrščice. Pridelek je boljši od slovenskega povprečja. Seme so že oddali Tovarni oija Slovenska Bistrica. Pogodbeni pridelovalci so v povprečju pridelali 4 tone, posamezniki pa tudi preko 6 ton. Družbena pridelava s 5 tonami letos ni tako odstopala navzgor. Zaenkrat je novomeška zadruga oddala skupaj 2.332 ton tržnih presežkov pšenice. Od tega je Brazda pridelala 1.200 ton, kmetijska šola 60 ton, od zasebnih pridelovalcev pa so odkupili 1.072 ton pšenice, kar je le 63 odstotkov plana. Zadruga planira, da bo od-kupiia še kakšnih 80 ton pšenice, s čimer bi 71-odstotno uresničili obvezo iz republiškega sporazuma. Odkup pa precej zavirajo vse razprave v zvezi s podražitvijo moke in kruha ter cena otrobov in krmilne moke. Slednji je prav te dni poskočila za preko 200 odstotkov. V povprečju so kmetje letos dobili za pšenico 155 din oz. 172, če prištejemo še občinske regrese. Glede stalnega nedoseganja plana za pridelavo in odkup pšenice Miha Krhin pravi, da se neprestano kaže, da so plani zastavljeni previsoko, saj republiška predvidevanja nočejo videti, da je skoraj 40 odst. novomeških zemljišč v Suhi krajini in pod Gorjanci. Z. LINDIČ—DRAGAŠ POTEŠITEV DIRKAŠKIH STRASTI — Več kol petdeset tekmovalcev različnih starosti od cicibanov do veteranov je nastopilo na nedeljskem super motoslalomu na Mirni, ki ga je organiziralo Avto-moto društvo Trebnje. Preko dva tisoč gledalcev je navdušeno pozdravilo predvsem domače tekmovalce, ki so zmagali v vseh petih kategorijah in še v skupnem seštevku. Tudi najboljši čas proge je pripadel domačinu Branku Rokavcu, ki je bil najhitrejši v kategoriji do 750 kubikov. Rokavec in Sovič, ki v cestnohitrostnih dirkah nastopata za ekipo Tesnil iz Trebnjega, sta prireditev popestrila s prikazom vožnje na pravih dirkalnikih, med gosti pa je bil tudi najboljši dolenjski dirkač Lojze Pavlič. Na posnetku: zmagovalec kategorije najtežjih motorjev Janez Prosenik spreten med strožci in zadovoljen po dirki. Več še na športni strani. (Foto: Marko Klinc) V drugi polovici tedna bo precej sončno vreme, le v soboto bodo krajevne nevihte. Novodobno Da država pri izplačilih izvoznih stimulacij na debelo zamuja in da zato ta denar prav tako na debelo pobira inflacija, je zlaj-nana pesem. Vendar zato to dejstvo za tiste, ki so deležni takega »spodbujanja« izvoza, ni nič manj boleče. Še posebej ne zato, ker zna po drugi strani ta ista država vse svoje dajatve takoj izterjati To velja tako za carinske dajatve kot za uvozno takso. Država se dosledno drži zakona, da mora tuji kupec blago plačati najkasneje v> 60 dneh, sicer izvoznik izgubi stimulacijo. Seveda pa ne izpolnjuje svojih plačilnih obveznosti Taka »načela« so očitno nalezljiva. Tako so se bančniki domislili še enega načina, kako brez motike priti do kruha. Ko delovna organizacija po mukotrpnem in dolgotrajnem postopku končno dobi pravico za uvoz, da banki nalog za plačilo. Devize, kijih je prej z izvozom zaslužila in morala takoj prodati državi plača po veljavnem (višjem) tečaju in potem čaka, da banka to plača. Čaka pa lahko tudi pol leta. Ves ta čas ima banka njen denar in zanj ne plačuje nobenih obresti Ko pa končno blagovoli plačati, izterja od delovne organizacije tečajne razlike, kajti medtem so se devize podražile. Pri tem bančnem ropanju je častna izjema Ljubljanska banka. Ljudstvo pravi, da ima vsak svetnik roke k sebi obrnjene. Pri nas je toliko svetnikov, da se življenje spreminja r pekel A. BARTEU Kočevska Oprema za v« i eve ■ cisteisi zrak Čistilna naprava Sin-tepa bo začela še ta mesec redno obrato-____________vati______________ KOČEVJE — Kočevska Oprema oz. njen tozd Sintep širi svojo proizvodnjo še na tkanine za modne artikle za šport in rekreacijo. Ta proizvodnja bo potekala na bazi topil in bi torej še dodatno onesnaževala zrak, zaradi česar je bila Oprema že doslej deležna kritik občanov. Zato so hkrati z novo opremo za proizvodnjo, kije veljala 2 milijona nemških mark, kupili še čistilno napravo, kije veljala nadaljnjih 730.000 mark (celotna investicija bo veljala okoli 1,2 milijarde dinaijev). Vodja obrata plastificimice Sintep, Erna Baster, je povedala, da čistilna naprava poizkusno obratuje že od julija, do konca avgusta pa bo predvidoma prevzeta od dobavitelja in bo začela redno delati. Škodljive pline, ki nastajajo pri proizvodnji, uničujejo tako, da jih sežigajo pri temperaturi 720° C. Tako pridobijo na uro do 2.112.000 kilo kalorij, ki se dajo koristno izrabiti. Dima iz Opreme ne bo več in s tem tudi ne onesnaževanja zraka, nam je zatrdila Bastarjeva. Lahko se sicer kaj zatakne, pokvari, kar pa pomeni, da bi ostal tudi novi stroj za lakiranje. V ozračje bi torej uhajali le plini iz plastificirnice, ki pa, kot so pokazale strokovne raziskave, niso škodljivi za zdravje, pač pa le dišijo po milih. J. PRIMC Pet mesecev po rušitvi Lisce Iz izjave direktorja Štefana Senice: hvaležni za solidarnostno pomoč — Akcija še ni končana, do 30. oktobra pa naj bi bila zgrajena nova tovarna Naša anketa SEVNICA — Približno pet mesecev mineva od nesreče v Zagorju, ko je plaz porušil več hiš in tovarno Lisce. Široka solidarnostna akcija za odpravo posledic je dala delavcem Lisce spodbudo, da so se še bolj zagnano lotili vzpostavitve nadomestne proizvodnje, zbiranja denaija za gradnjo ter priprav na novogradnjo in gradnjo. Nadomestna proizvodnja je stekla v telovadnici TVD Partizan, kjer so delavke tozda v Zagorju kljub težkim delovnim razmeram, tudi v hudi poletni vročini, dosegle sorazmerno dobre proizvodne rezultate, se pravi, da so se kar uspešno kosale z napetimi zahodnoevropskimi normami. Kot smo že poročali, so se v delovni organizaciji Lisca Sevnica odločili za nadomestno gradnjo nove tovarne na novi lokaciji, ker je plaz povsem • Čeprav je še vedno težko ocenjevati celotno škodo, so strokovne službe Lisce le izračunale, da znaša škoda po zadnji oceni 3,243.599.000 din. V solidarnostni akciji so zbrali 1,089.375.100 din nepovratnih sredstev, od tega pretežni del iz republiškega sklada solidarnosti. Poleg tega so v Konfekciji Lisca zbrali 615.709,312 din povratnih sredstev pod ugodnejšimi kreditnimi pogoji. uničil sodobno tovarno. Delavci SGD Beton Zagorje uspešno gradijo nov objekt, k; ga morajo dokončati do 30. oktobra. Pogodbena vrednost gradnje in projektiranja, za kar je tudi poskrbel Beton, znaša brez vseh odvisnih stroškov 1,41 milijarde dinarjev. »Zbrana nepovratna sredstva v celoti še ne pokrivajo stroškov izgradnje novih poslovnih prostorov. Pričakujemo, da akcija pokrivanja škode ljubljansko pismo Vlada očitno nima zdravila Življenje z inflacijo, nedelom in govorjenjem se mnogim izplača LJUBLJANA — Ekonomisti trdijo, da so lani obstajali idealni zunanji pogoji za zniževanje inflacije v naši državi. Res pa je, da ne soglašajo glede skupne vsote učinkov teh pogojev. Medtem ko večina meni, da je bil pozitivni učinek zmanjševanje cen nafte, obresti, padca dolarja in ugodnega razmeija med uvoznimi in izvoznimi cenami najmanj 1,3 milijarde dolarjev, drugi menijo, naj bi bil skupni neto učinek le 250 mil. dolarjev. Kakorkoli že, ugodni učinek zunanjih dejavnikov ni vplival na gibanje cen v naši državi! Sicer pa nismo posebnost samo v tem, temveč tudi v tem, da smo lani edini na svetu »ustvarili« povečanje inflacije. Vzroke za to je treba iskati v povečanju socialnega na račun tržnega! Ob teh dejstvih si nedvomno velja ogledati ugotovitve dveh ameriških znanstvenikov, ki sta objavila analizo protiinflacijskih ukrepov vseh inflacij na svetu od leta 1920 do argentinske in izraelske leta 1975. V vseh primerih so za brzdanje inflacije sprejeli štiri osnovne ukrepe: zamrznitev plač in cen, ustalitev deviznega tečaja, omejevano monetarno politiko in drastično zmanjšanje proračunov. V dosedanjih dveh svežnjih ukrepov ZIS so od vseh teh predlogov naših ekonomistov in izkušenj v svetu sprejeli le 4-mesečno delno zamrznitev cen in napovedali zamrznitev osebnih dohodkov. Ne le pri zaslužku, temveč tudi pri cenah zamrznitev v naših razmerah ni dala rezultatov, vsaj ne takšnih, s katerimi bi se lahko pohvalili. V takšnem gospodarstvu, kot je naše, je zaman pričakovati učinke zamrznitve cen. Vsi dosedanji zakoni o cenah so bili namreč obremenjeni s sindromom »oblikovanja cen« vnaprej, kar ob upoštevanju logične ekonomske analize in praktičnih izkušenj v svetu vodi h krepitvi administrativne intervencije in odkriva neglede na načelna »priseganja na tržišče in blagovno proizvodnjo nezaupanje v delovanje zakona vrednosti. Ne gre le za teoretični ali ideološki spor, temveč za globoko razliko v tem, katera je prava in perspektivna pot za preprečitev nad stoodstotne inflacije: državni posegi ali samostojni blagovni proizvajalec. Res je, da državni vpliv na oblikovanje cen že dalj časa zagovarjajo posamezni ekonomisti s tezami o tem, da nikjer na svetu cen ne oblikujejo prosto in da jih država kontrolira, toda takšno metodo zniževanja inflacije v svetu v zadnjem času vse bolj opuščajo. Tam pa, kjer država kontrolira cene (navadno v krajšem roku in na ožji fronti), to počne glede na veljavne cene, vendar ne predpisuje, kako jih je treba v podrobnostih oblikovati. Zdi se, da so glede tega naši zakoni o cenah edinstveni v svetu tržnih gospodarstev. V celoti gledano, ZIS za zdaj še nima zdravila proti inflaciji, kar je tudi razumljivo, če vemo, da družba ni pripravljena na spremembe, brez katerih pa dviganje cen ne more biti ustavljeno. Kaže, da se življenje s pomočjo inflacije, to je z malo dela in veliko nedela in praznega govorjenja, splača večini družbe! Če je tako, potem je odločnejši obračun z inflacijo razen v političnih govorih — še zelo daleč. VINKO BLATNIK ni zaključena in da bomo lahko te stroške pokrili iz nepovratnih sredstev. Povratna sredstva, ki so vračljiva pod ugodnejšimi pogoji, nameravamo porabiti za škodo pri izpadu dohodka, uničenju oziroma poškodovanju opreme, stroške preselitve in KRITIČNO O DELOVNIH USPEHIH IN DISCIPLINI — Posnetek je s sobotne brigadirske konference v Brežicah. Brigade občinskih konferenc ZSM iz Skopja, Sokolca in Vukovara so v drugi izmeni delovne akcije Gorjanci 87 naredile več, kot so pričakovali od njih. Za dobro opravljeno delo in preseganje norme v vinogradih, na cestah in pri urejanju pašnika so jim v delovnih organizacijah izrekli priznanje. Brigadir ji so se zato v nedeljo z zadoščenjem poslovili od Brežic. Skupina gruzijskih študentov je odpotovala že v soboto zjutraj. Zadnji teden so ji omogočili izlet na Gorenjsko, nato pa so jo po dolini Soče odpeljali do morja. (Foto: J. Feppey) Andreja Vačovnik »V brigadah je premalo Slovencev« BREŽICE — »V brigade bom hodila, dokler bom mogla,« seje ob zaključku druge izmene zaobljubila dijakinja kovinarske šole Andreja Vačovnik. V prvi izmeni je bila brigadirka in je s svojo skupino sekala drevje in grmičje ob avtocesti, v drugi je bila sanitejka v štabu. Zaradi brigade se je odpovedala počitnicam na morju in ostala v Brežicah še tri tedne. Najbolj je bila zadovoljna takrat, ko je delala, ker so medsebojni stiki pristnejši, razen tega ji veliko pomeni občutek, da so naredili nekaj koristnega. Življenje v brigadirskem naselju je bilo po njenem mnenju zadosti bogato zapolnjeno z interesnimi dejavnostmi, z izleti v bližnjo in daljno okolico, na katerih so spoznali tudi več delovnih organizacij od jedrske elektrarne do Celuloze in Slovina. Ob večerih je gostovalo več ansamblov, sami so priredili brigadirski krst, volili lepotico naselja in izpeljali več drugih zabavnih domislic. Edino, kar Andreji ni šlo v račun, je bilo to, da je v akciji sodelovalo premalo Slovencev. Prepričana je, da so največje ovire za odhod v brigado v družinah, da se o brigadah širijo najrazličnejše govorice in da starši zaradi tega nasprotujejo. za ostale stroške, ki bodo nastali. V imenu vseh delavcev Lisce in še posebno delavcev tozda Šivalnica Zagorje se zahvaljujem vsem, ki so prispevali denar ali nam kako drugače pomagali,« je sklenil informacijo o odpravi posledic nesreče v Zagorju direktor delovne organizacije Lisca Štefan Senica. P. P PREUREDILI GASILSKI DOM KLINJA VAS — V Klinji vasi pri Kočevju so gasilci dozidali svoj dom. Orodišče so uredili v bivši dvoranici, uredili pa so novo dvorano, ki bo služila tudi za potrebe občanov. Pri dozidavi sta pomagala gasilcem še Občinska gasilska zveza Kočevje in tozd Kmetijskega gospodarstva Prašičereja. SREČANJE INTERNIRANCIN IGRE KOMPAS-DELO PRELOKA — V nedeljo, 18. avgusta, ob 15. uri bo na Preloki najprej srečanje interniranoev iz krajevne skupnosti Vinica, potem pa bodo v tem kraju igre Kompas-Delo, v katerih se bodo pomerile ekipe Preloke, Novoteksa in črnomaljske Obrtne zadruge. Za kulturni program bo ■poskrbela preicška kuiUirna skupina. GRApi^JA NOVE CESTE (U(DRAŠICI — Te dni so delavci Sldvenijacest Tehnike začeli dela pri obnovi oziroma gradnji novega odseka ceste od Železnikov do Krmačine. Na polovici dolžine bo šla cesta po novi trasi, dela pa naj bi bila končana.v treh mesecih. PIJMO KAVO, POMAGAJMO VLADI! Niso alkohol ali cigarete, na kar bi najprej pomislili, tiste, ki najbolj polnijo državno blagajno. Najbolj zasoljen prometni davek se v Jugoslaviji obračunava od kave in po tem dejstvu smo ta čas prvi v Evropi Kar 85 odstotkov od vsote, ki jo za kavo mora odšteti kupec, kane v vzvezni proračun Ta rekordna obdavčitev na-vrže lepe milijarde, če vemo, da v državi popijemo kave iz 55.000 ton praženih kavinih zrn, kar nas stane od 150 do 200 milijonov dolarjev, odvisno od cene na svetovnem trgu. Ko se sladkamo s kavo, blažimo s tem tudi grenko življenje zveznega izvršnega sveta, ki mu v tem spremenljivem poletju že tako in tako ne gre nič od rok. Pomislimo samo na zadnjo podražitev bencina in »odločilna« stališča ZIS tri dni poprej! NOVI DEVIZNI TEČAJI ?27o! št. 154 1*87 n devize, efektivo, čeke, kredite* | i* poštne mkazMce državi valati velja za nakupni sredaji pmdgjni Avstrfja šiling 100 5690,06 5698,61 5707,16 Belgija frank/C 100 1922,06 1924,95 1927,84 Belgija frank/F 100 1909,64 1912,51 1915,38 Danska krona 100 10474,18 10489,91 10505,64 Finska marka 100 16473,97 16498,72 16523,47 Francija frank 100 12008,03 12026,07 12044,11 Nizozemska gulden 100 35443,65 35496,90 35550,15 Italija Ura 100 54,89 54,97 55,05 Norveška krona 100 10926,10 10942,51 10958,92 Portugalska escudo 100 509,88 510,65 511,42 y.R Nemčija marka 100 39916,97 39976,94 40036,91 Španija peze ta 100 586,04 586,92 587,80 Švica frank 100 48118,54 48190,83 48263,12 Švedska krona 100 11450,90 11468,10 11485,30 V. Britanija funt 1 1181,38 1183,15 1184,92 Japonska jen 100 497,26 498,01 498,76 Kuvajt kv. dinar 1 2636,69 2640,65 2644,61 Kanada dolar 1 568,36 569,21 570,06 ZDA dolar 1 751,10 752,23 753,36 Avstralija a. dolar 1 526,52 527,31 528,10 ECU 1 827,19 828,43 • 829,67 Grčija drahma 100 527,74 528,53 529,32 Irska funt 1 1068,26 1069,86 1071,46 C MOST ČEZ LAHINJO — Prejšnji leden so delavci SCT začeli z deli za gradnjo novega mostu čez Lahinjo pri Geršičih. Most, ki je v programu samoprispevka v metliški občini, prebivalci teh krajev težko čakajo, saj jim je to najbližja povezava do ceste Črnomelj — Metlika. Stari podirajoči se leseni most je že več let zaprt. Novi betonski most naj bi bil zgrajen v treh mesecih. (Foto: A. Bartelj) Prevelika podražitev Če za dosti drugega ne, moramo naši vladi priznati zasluge vsaj za to, da vseskozi uspešno skrbi, da našega ljudstva nobena podražitev, pa naj bo cenovni skok še tako vrtoglav, ne razburja posebno dolgo, ker pride za njo takoj druga. Tolažba je seveda slaba. Zadnje velikanske podražitve so z blagoslovom vlade zajele tudi izdelke — med njimi ima posebno mesto kruh — ki se jim celo za najskromenjše življenje oziroma preživetje ni mogoče odreči. Zato je stoodstotna podražitev moke in 70-odstotna podražitev kruha prav zares osupljiva in boleča, čeprav je jasno, da kmetje in peki še vse preveč z lastno kožo rešujejo splošni družbeni standard. SAŠA ŠTEFAN1Č, prodajalka v Emon-inem marketu v Črnomlju: »Po podražitvi pri nas ne prodamo nič manj kruha kot prej. Že prej so ljudje gledali, da so ga kupili toliko, kot ga res potrebujejo. Ob zadnji podražitvi se ljudje niso posebej razburjali, saj so stalnih podražitev in splošne draginje, kot kaže, že navajeni. Močno pa seje povečalo povpraševanje po črnem kruhu, prodali bi ga precej več, kot ga dobimo, kar glede na razlike v ceni ni čudno.« RADMILA ORLIČ, tajnica iz Metlike: »Po zadnji podražitvi je zlasti v številnejših družinah kruh postal pomembna postavka v družinskem proračunu. Že doslej s kruhom niso nikjer razmetavali, kot seje dogajalo prejšnja leta, poslej bodo ljudje še bolj pazili na to. Poznam ljudi, ki jedo tudi po tri drn starega. Kdor ima svojo pšenico, se mu bo že splačalo kruh peči doma. Marsikdo bo sedaj moral gledati, da bo vsaj kruh pri hiši, če že mesa ne bo.« IVANKA BOŽIČ, gospodinja iz Kostanjevice: »Zadnja podražitev nas je neprijetno presenetila. Šest nas je pri hiši in vsak dan gre precej kruha. Večino denarja bodo zdaj ljudje porabili za kruh in mleko, za meso jim sploh ne bo ostalo. Dobro, da imam še vrt, ker marsikaj pridelam, da mi čez leto ni treba plačevati zelenjave v trgovini. Kar ne morem si predstavljati, kako živijo v mestih, če so odvisni samo od plače.« BERNARDA VOGRINC, gostinka iz Podvinj: »Kruh se je preveč podražil. Nad zadnjim povečanjem cene so ogorčeni predvsem tisti, ki pšenico pridelujejo, saj jo morajo poceni prodati. Sprašujejo se, zakaj taka razlika, če kmet od podražitve nič nima. Podražitev pa ne prizadene vseh enako. Še so ljudje, ki si lahko več privoščijo in ne gledajo na to, če je kos kruha dražji ali cenejši. Zagotovo pa ga bo zdaj manj v smetnjakih po mestih. Na deželi ga nikoli ne mečemo stran.« ANICA KERNC, prodajalka v samopostrežni M-Kmetijskega kombinata v Sevnici: »Ljudje se močno jezijo, ker se je kruh podražil, nakupi pa se niso zmanjšali, saj brez kruha pač ne gre. Ljudje bi radi kupili več najcenejšega, a ga žal ne moremo dobiti več. Peki pravijo, da imajo točno določene obveznosti. No, upam vsaj, da bo poslej manj kruha končalo v smeteh, saj je že presneto drag, vsaj za večino.« JANEZ MIKLIČ, upokojenec iz Trebnjega: »Kruh je občutno predrag. Zdaj se je treba podvizati, da vsaj dobiš najcenejšega. Mislim, da seje marsikakšna mlada družina znašla še v težjem položaju kot upokojenci. Mi smo vajeni marsikaj potrpeti in niti nimamo velikih potreb. Toda, kako nasititi vedno lačne otroke? Mnogim zdaj že huda prede. Po malem pa smo pri vseh teh silnih podražitvah že kar otopeli, čeprav zelo zabolijo. Vidimo, da ni nič bolje, ampak vse slabše.« ALOJZ JAKLIČ, oddelkovodja v Adrii v Novem mestu: »Kruha kot osnovnega živila ne bi smeli naenkrat toliko podražiti, cene so za ljudi z nizkim standardom previsoke. Najbrž pa drži, da za nekatere sloje take podražitve niso prehudo breme. Mislim, naj bi bil kruh neke srednje kakovosti dovolj poceni, podražili naj bi le posebne vrste kruha. S podražitvami pa dobijo le'ji delež posredniki, medtem ko kmetje bolj malo.« MARINKA ANDOUŠEK, namestnica poslovodje ribniške Blagovnice: »Zaradi podražitve kruha je splošna kritika. Nekateri kupci so hodili z računi nazaj v trgovino in se pritoževali, da smo jim preveč zaračunali. Utemeljitev, da je kruh dražji zaradi nove pšenice, je privlečena za lase, saj smo jo šele poželi. Imamo slabo vodstvo, saj ne zna narediti reda pri cenah. Ob takem vodenju države za nas ni prihodnosti.« MOJCA PERT1NAČ, administratorka v kemični tovarni v Kočevju: »Najprej sem mislila, da bi bilo bolje, če bi podražili alkohol in razliko nakazovali za kruh. A tudi to ne bi bila rešitev, potem bi s poceni kruhom krmili prašiče. Utemeljitev o podražitvi je privlečena za lase. Ljudje se vedno sprijaznimo s podražitvami, kar pa ni prav. Tako dajemo le potuho nesposobnemu vodstvu.« i DOLENJSKI UST Pšenica že zamenjala loček Samo v Mirnski dolini KZ Trebnje načrtuje, da bo meliorirala 1200 ha zemljišč TEKMOVANJE TRAKTORISTOV KOČEVJE—V soboto, 15. avgusta, se bo ob 7. uri začelo na Mlaki pri Kočevju tekmovanje traktoristov v oranju, spretnostni vožnji in teoriji, ki ga organizira domače društvo traktoristov in kmetijskih strojnikov. TREBNJE — M-Kmetijska zadruga Trebnje je v tem srednjeročnem obdobju predvidela izjemno obsežne agro- in hidromelioracije. Ze pred 3 leti je ljubljanski Vodnogospodarski inštitut naredil idejni načrt iz vodar-skega in kmetijskega vidika, kije zajel 1200 hektarov zemljišč v Mirenski dolini. Lani so že končali izboljšavo 190 ha površin na območju Jeseniščica — Puščava — Mokronoški potok, opravili pa so že tudi zložbo in tehnični prevzem zemljišč. Izvajalec del je bilo novomeško vodnogospodarsko podjetje (VGP) in z njegovim delom je bil investitor KZ Trebnje doslej zadovoljen, zato se sodelovanje nadaljuje. »Lanska naložba je stala okrog 70 milijonov dinarjev in več kot polovica melioriranih zemljišč je bila naša, Terjajo poročilo V Metliki zahtevajo uradno poročilo o tem, kdo je odpovedal ob julijski toči METLIKA — Neurje s točo, ki seje razdivjalo nad večjim delom metliške občine v večernih urah 13. julija, je v kmetijstvu in na komunalijah povzročilo po oceni za 411,760 milijonov dinarjev neposredne škode. Škoda pa bo še večja, saj se bodo posledice, zlasti v vinogradih, poznale še nekaj let. Izvršni svet metliške občine je poročilo o nastali škodi poslal tudi republiškemu komiteju za kmetijstvo, zavzema se za pomoč metliške Kmetijske zadruge, sklada za intervencije v kmetijstvu, interesne skupnosti za preskrbo občine ter uprave za družbene prihodke. Od skupnosti za obrambo pred točo v osrednji Sloveniji pa zahtevajo poročilo, saj mislijo, da je ta obramba v metliškem primeru odpovedala. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Na srednje živahni tržnici so prodajali pretekli ponedeljek kilogram krompirja po 250 do 300 din, korenčka in solate po 800, zelja po 300 in rdeče pese po 500 din. Radič je stal 1.000 din, stročji fožol 800 do 1.000, kumare 300 in paradižnik 250 in 600 dtn Slive so prodajali po 700 din, ja--'n P° 800 ter breskve po 9UU din. Naprodaj so imeli nekaj skute po 1.600 din kilogram in smetane, lonček 1.200 din. Na stalnih stojnicah so med drugim prodajali grozdje po 1.200 din. Nekaj prodajalcev je ponujalo oblačila in modne dodatke, kot so pasovi. O • " \S oejm/sca BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 162 do 3 mesece starih prašičev in 16 starih več. Rejci so prodali 71 mlajših živali, in •o po 1.500 din kilogram žive teže, *er 8 starejših po 1.000 din kilogram žive teže. / Drago Kotar: »V lastni režiji izvajamo agromelioracije na skupno 450 ha, in sicer na kompleksu Vrhtrebnje-Repče-Grmada in na območju Rodi-ne-Dobrava.« REGIJSKO TRAKTORSKO TEKMOVANJE ŠENTJERNEJ — V soboto, 15. avgusta, bo v Šentjerneju regijsko traktorsko tekmovanje. Tekmovalci se bodo pomerili v oranju, spretnostni vožnji in teoretičnem znanju. Slavnostna otvoritev tekmovanja bo ob 9.30 v šentjemejski šoli. Ze pred tem bodo opravili teste, ob 10. uri pa se bo pričelo tekmovanje v oranju pri pokopališču v Šentjerneju. Rezultate bodo razglasili ob 14. uri, zatem pripravljajo še pogostitev. Tekmovali bodo mladi traktoristi, ki so bili že štirikrat zapored republiški ekipni zmagovalci, med njimi pa bo tudi Franc Pust iz KZ Trebnje, ki se bo jeseni udeležil svetovnega prvenstva na Dunaju. Zato bo tekmovanje gotovo zanimivo tudi za občinstvo, ki ga organizatorji vabijo na ogled tekmovanja. V primeru zelo slabega vremena bo tekmovanje v nedeljo, 16. avgusta. VELJKO Kmetijski Hlevska muha terorizira Pred mesecem dni smo na tem mestu pisali o nadležnosti mrčesa na paši in o novosti — insekticidni ušesni znački praven, ki jo je začel izdelovati ljubljanski Lek. Muhe in drug mrčes pa ni potrebno preganjati le na paši, marveč še bolj v hlevu, in ker glavna invazija šele prihaja, si oglejmo danes še, kako se da ugnati hlevsko muho. Ugledna veterinarska strokovnjaka dr. Janez Brglez in dr. Leo Šuštaršič navajata, da nadležne hlevske muhe lahko zmanjšajo mlečnost krave do 20 odstotkov. Razen tega onemogočajo'higiensko molžo, vznemirjajo živali, prenašajo bolezni, skratka, prinašajo same nevšečnosti. Dnevni prirast pi-tovne živali se utegne zmanjšati tudi za 30 dkg, to pa lahko temeljito zamaje donosnost reje. Hlevska muha je samo ena od mnogih vrst muh. Ker se prehranjuje izključno s krvjo, je najkrvoločnejša in zato najbolj nevarna. Podobna je hišni muhi, ki pa ne vbada in sesa krvi. Njena zmožnost razmnoževanja je skorajda neverjetna. Samica hlevske muhe hkrati izleže do 50jajčec, vseh skupaj pa do 800. Najljubši kotišči staji gnoj in razpadajoči nastilj, tega pa zlasti v malomarno oskrbovanem hlevu ne manjka. Zlasti jeseni, ko hlad prežene v tople hleve tudi tiste muhe, ki živijo na prostem, se roji neverjetno namnožijo in terorizirajo živali in ljudi. • Veterinarska služba ob siceršnjih priporočilih o nujni higieni hleva in nilekarnice svetuje tudi nekatera bolj učinkovita sredstva. Žerke in bube v gnoju se dajo učinkovito zatreti z razpršilom neporex 50 SP, za sam hlev pa priporočajo premaze in škropiva, ki učinkujejo v dotiku z muho ali pa prek njenih prebavil in dihal. Taka pripravka sta facron 5P WP in desektin, poznani pa so tudi drugi. Ker rodovi muh tako naglo sledijo eden za drugim, se sčasoma privadijo in muhe postajajo vse bolj odporne. Pripravke je zato potrebno menjavati in uporabljati v natačno določenih količinah. Pri pršenju je treba biti pazljiv, da pridejo pripravki čim manj v stik z domačimi živalmi. Inž. M. L. ! i medtem ko jih je v letošnji melioraciji na 337 ha Rakovniškega polja le dobra četrtina naših. Predračunska vrednost^ letošnje naložbe, ki naj bi bila končana do srede septembra, je 356 milijonov. Delavci VGP bi že za- • V začetku je bil pri kmetih velik odpor zoper melioracije, toda bolj kot so šle akcije h koncu, ko so videli, da seje loček umaknil pšenici in koruzi, bolj so bili ljudje zadovoljni. Bojan Strmole na Gornjih Jesenicah je, denimo, pridelal 4 tone pšenice na hektarju melioriranih zemljišč. Lastniki zemljišč so morali prispevati po 238.064 oz. 116.200 din za hektar izboljšane zemlje, odvisno pač, v katero kategorijo so bila razvrščena zemljišča glede zahtevnosti drenaže. ključili dela, če bi imeli proste, odprte površine, a smo se dogovorili, da bodo čim manj motili vegetacijo. Spomladi je bilo tudi nekaj slabega vremena. Ljudem pa je bilo seveda tudi všeč, da smo jim stali ob strani, ko nismo pustili, da bi šli s stroji kar čez pšenico in druge posevke. Prihodnje leto bo malo predaha, saj ni denarja niti za osnovno odvodnjavanje. Vo-darski dinar gre namreč za regulacijo struge Mirne. Poplavljeno smo imeli že celo melioracijsko območje, ker del Mirne (do Doba) ni bil reguliran. Tudi izvedbenih načrtov še nimamo! V letu 1989 pa računamo na melioracijo na območju pod Slepškom, Logom in Glinkom,« je povedal direktor zadruge inž. Drago Kotar. P. PERC VEČJA ZMOGLJIVOST VINSKE KLETI METLIKA — Metliška Vinska klet, v okviru katere je tudi bivši novomeški Hmeljnik, je pred kratkim preselila iz Novega mesta v Metliko vinifikatorje in vinsko posodo. Tako ima sedaj klet na enem mestu za milijon litrov vrelne posode, dnevni sprejem grozdja pa se bo povečal za 100 ton, tako da bodo lahko ob trgatvi sprejeli po 300 ton grozdja na dan. Za to potezo so se odločili, ker so prepričani, daje to, da imajo vse zmogljivosti na enem mestu, velika prednost in daje racionalnejše ob trgatvi organizirati prevoz grozdja z odkupnih mest v novomeški občini čez Gorjance. r s I s I s I s I > I s I I s Izguba pije Vinarstvo in vinogradništvo prinašata izgubo, ki jo pokrivajo z dohodkom od bifejev in skladišč na veliko METLIKA — Metliško Vinsko klet, tozd tamkajšnje Kmetijske zadruge, je v prvem polletju pred izgubo rešila njena trgovsko-gostinska dejavnost V sami kleti, se pravi v proizvodnji vina, je bilo v tem času 31 milijonov dinarjev izgube, vinogradništvo pa je prineslo kar 49 milijonov dinarjev izgube v prvi polovici leta. Na srečo ima tozd še svoje bifeje, okrepčevalnice, gostilne in skladišča na veliko z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami in ta dejavnost je prinesla toliko ostanka dohodka, da je tozd v celoti pozitivno posloval Devet pravil za dober kompost Odločajo o uspehu Kompost lahko v celoti nadomesti hlevski gnoj na zelenjevnem vrtu, hkrati pa je nujno potrebno odlagališče organskih snovi z vrta in iz gospodinjstva. O pripravi dobrega komposta smo na tej strani že pisali, danes pa iz revije Moj mali svet povzemamo 9 biodinamičnih pravil za uspeh v kompostiranju. • Material, ki ga kompostiramo, nikoli ne zložimo v jamo, ker bi začel gniti, ne pa trohneti, saj zrak ne bi mogel do njega. • Nikoli zato tudi ne uporabljamo posod, ki so zaprte z vseh strani. • Komposta nikoli ne postavljamo na trdno osnovo, kamen, beton ali podobno, saj bi s tem izgubil stik z zemljo in živimi bitji v njej. • Za spodnjo plast nanesemo približno 20 cm grobega materiala, nanj pa nalagamo drobnejšega. Pokošena trava sme na kompost že, ko je malo uvenela, in le v tankih slojih, sicer bo začela gniti. • Za pospeševanje trohnenja potrosimo prek posameznih plasti zemljo, zrel kompost in kalcij (apno), ki že dolgo velja za najboljši dodatek pri kompostiranju. • Preprečujemo popolno osušitev! Za polivanje komposta je idealna »gnojnica« iz namočenih kopriv. • Za deževnike je idealna hrana: čebulne lupine, ostanki drobnjaka, usedline kave in čaja. • Zmešamo zelene in olesenele materiale pa tudi živalski gnoj. da dobimo pravo razmerje ogljika in dušika. • Kompost pokrijemo z listjem, slamo ali senom, da pospešimo razvoj toplote in preprečujemo izgubo dušika. V enoti vinogradništvo se bo do konca leta zaradi trgatve izguba sicer zmanjšala, vendar ocenjujejo, da bo ob koncu leta še vedno znašala kakih 30 milijonov dinarjev. Novi obračunski sistem in politika obrestnih mer so dejavnosti, kjer se zaloge počasi obračajo, še posebej prizadele. Med take dejavnosti sodita vsekakor tudi vinogradništvo in vinarstvo. V slovenskih kleteh se zaloge vina ne obrnejo povprečno niti enkrat na leto, od 0,8-krat do 0,9-krat, trgatev je pač samo enkrat na leto. Obvezna revalorizacija zalog in 95-odst. obresti na zaloge pa so za to panogo ogromno in nerazumljivo breme. Tako je ta proizvodnja tako rekoč administrativno potisnjena med izgubarje in reševati jo mora trgovina. Dokler bo pač to zmogla A. BARTEU EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja: Tit Doberšek Izbira trt za vinograd Tokrat nekaj o jeziku Trsni izbor kot že osvojen izraz za izbiro trt za vinograd (glej članek o tem v prejšnji številki), bo vodilo vinogradnikom najmanj za bodočih 10 ali celo več let. Zato je potrebno, da ga pred sprejetjem kot strokovno priporočilo resnično temeljito pripravimo. Poleg pravilnih strokovnih nasvetov mora tako navodilo uporabljati tudi lepo slovensko izrazoslovje. Enkrat za vselej se bo treba posloviti od besed »rajon« in od poimenovanja vinogradnih območij po rekah (Drava, Sava), to je po sedanjem uradnem besedilu Podravski in Posavski rajon. Upravičenost tega popravka utemeljujem takole: 1. Že v brošuri Trsni izbor in vinski tipi za Dravsko banovino (Ljubljana 1935) nikjer ne piše o podravskem ali posavskem rajonu, piše le o vinorodnih okoliših Dravske banovine. 2. V moji knjigi Vinogradništvo iz leta 1968 mi je slavist, kije slovnično popravljal moj rokopis, besedo rajon prečrtal z rdečilom in jo izpravil z besedo okoliš. 3. Pri pregledu rokopisa za mojo knjigo Vinogradništvo iz leta 1978, ki služi kot učbenik vinogradništva za srednje kmetijske šole, je lektor rokopisa za slovenski jezik, profesor slovenščine Stane Mihelič, odločno zahteval, da sem besedo rajon zamenjal z besedo območje, besede podravski in posavski pa po izrazoslovju vremenoslovcev z besedami severnovzhodno območje, jugovzhodno območje in zahodno vinorodno območje Slovenije. Le kot uradni izraz (Pravilnik Republiškega sekretariata za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano — Ur. 1. SRS štev. 18/77) mi je lektor na koncu le dovolil še besedo rajon. Zato sprememba naziva rajon in poimenovanje po rekah v naziv severovzhodno, jugovzhodno in zahodno vinorodno območje v navedeni učni knjigi za vinogradništvo iz leta 1978 in naslednjih ponatisih (1981, 1984,1986) ni posledica moje svojeglavosti, temveč lektorjeve zahteve. 4. Mali Slovenski pravopis (Založba Obzorja, Maribor, 1987) na str. 292 označuje besedo »rajon« z zvezdico, po navodilih za uporabo v začetku tega pravopisa pa je napisano, da besede, ki so označene z zvezdico, za knjižno rabo niso dovoljene. Namesto besede rajon, navaja besedo okoliš. Torej besede rajon za v novem trsnem izboru ne bi smeli več uporabljati. Opustimo neslovensko izrazoslovje Iz te obrazložitve je jasno, da se moramo tudi strokovnjaki vinogradniške stroke otresti neslovenskega izrazoslovja. Ker beseda območje (po prof. Miheliču) pomeni širši predel, okoliš pa ožji predel, bomo v bodoče pri poimenovanju naših vinorodnih goric slovensko vinogorje poimenovali s pravilnim slovenskim izrazoslovjem, to je se-vemovzhodno, jugovzhodno in zahodno vinorodno območje. Pri tem bo treba mejo med severovzhodnim in jugovzhodnim vinorodnim območjem popraviti in šmarsko-virštajnski vinorodni okoliš vključiti v severovzhodno vinorodno območje, ker po naravnih, sortnih in gospodarskih značilnostih bolj sodi v severovzhodno kot v jugovzhodno območje. Po informacijah, kijih imam, to želijo tudi vinogradniki tega okoliša. (Drugič dalje) T. DOBERŠEK J V Avstriji gre brez »bitk« Dobra organizacija in pravi ekonomski ukrepi naredi- jo več kot vse naše akcije in »bitke« Pred kratkim smo lahko prebrali, kako v metliški kmetijski zadrugi razmišljajo, da bi si odkup pšenice uredili po svoje. S sedanjim namreč niso zadovoljni Dobra zamisel, ki bi jo kazalo še razširiti in dopolniti. Poglejmo k sosedom! Avstrija je tudi gorata, alpska dežela, pa kljub temu pridela toliko pšenice, da je ima še za izvoz, in to brez takšnih setvenih, žetvenih in odkupnih akcij, in »bitk«, kakršne organiziramo pri nas iz leta v leto. Pri njih je odkup pšenice zelo preprost, kmet jo proda, ko potrebuje denar ali kakor mu kaže njegov račun, če ima ustrezno kaščo, da jo lahko shrani sam. K temu so ga navadili z odkupno ceno. Mlinarji se ne bojijo, da bi jo pokrmil živini, če je ne proda že ob žetvi, saj cene živine in mleka niso tako visoke, da bi se mu to splačalo. Čeprav imajo malenkostno inflacijo in zelo nizke obresti v bankah, je ob žetvi določena odkupna cena pšenice za okrog 10% nižja, kot bo naslednjo pomlad pred novo žetvijo. Od septembra naprej jo vsak mesec zvišajo za približno 1%. To ustreza mlinarjem in pridelovalcem pšenice, kajti s takim zvišanjem krijejo stroške skladiščenja in obresti za vrednost uskladiščenega zrnja. Pri tem pa ni takega dobička, da bi se mlinarji, kmetje ali še kaki posredniki trgali zanj. Več žita ostane ob žetvi pri kme- Dodatek za oddano mleko 17 din poračuna za nazaj in 40 din posebne pre-mije — Zakaj se Krško in Brežice obirajo? LJUBLJANA — Kot piše Kmečki glas, bodo rejci krav molznic dobili za liter neoporečnega mleka, oddanega v mlekarno v prvi polovici leta, dodatnih 17 din. Ta poračun naj bi vsaj delno nadomestil veliko razliko med proizvodno in prodajno ceno. Po sklepu republiškega izvršnega sveta bo dve tretjini od skupnega zneska 3 milijard dinarjev prispevala republika, vendar pod pogojem, da občine primaknejo eno milijardo. Ker 14 občin, med katerimi sta tudi dve naši, Brežice in Krško, svojega deleža še niso v celoti poravnale, bodo morali kmetje iz teh občin toliko časa počakati na izplačilo poračuna, dokler to ne bo narejeno. Trenutna zaščitna cena mleka s 3,6 odst. tolšče znaša zdaj 127,50 din, ekonomska cena povprečno produktivnega rejca pa že 195 din. Ker zvezni izvršni svet do oktobra ne namerava zvečati zaščitne cene, julija za 70 odst. zvečani republiški regres pa tudi še ne zadošča, so se zadružne organizacije, mlekarne in trgovine, odločile, da bodo v avgustu in septembru (tudi za ceno rdečih številk) rejcem izplačale iz svojega denarja dodatno premijo — 40 din za liter mleka, da bi rejci lažje zdržali te zares hude čase in da živinoreja ne bi bila preveč prizadeta. Seveda je ta dodatek imel za posledico tudi 20-odstotno podražitev mleka in mlečnih izdelkov tih, manj ogromnih silosov za skladiščenje, V metliški kmetijski zadrugi torej kaže premisliti, kako veliko skladišče za pšenico bi potrebovali, da zanj ne bi porabili preveč denarja. Pšenico bi lahko odkupovali od kmetov podobno kot živino, torej le ob določenih dnevih, ko bi jim mlinarji ponudili us- • S sproščenim a dobro urejenim odkupom pšenice (in drugih kmetijskih pridelkov) bi odpravili tiste posrednike od pridelovalcev do pekarn, ki zdaj močno zvišujejo stroške kruha. Pred vojno si dobil za izkupiček dveh kilogramov pšenice kilogram dobrega belega ali rženega kruha. Pa zdaj? Za kilogram belega kruha je treba v pekarni odšteti toliko, kot so odkupovala plačali kmetom za štiri in pol do šest kilogramov pšenice. Za kilogram posebnega kruha, ki ga mariborski peki imenujejo kmečki, pa je treba dati celo več kot sedem kilogramov pšenice. (Le kje kmetje pečejo tako drag kruh?) Koliko moke nameljejo mlinarji iz toliko pšenice in kdo pospravi ves presežek od kilograma kruha za svoje upravičene in neupravičene stroške? Tudi o tem bo treba razmišljati. trezno ceno, in io takoj odposlali naprej. Suhega zrnja ni treba zbirati v velikem skladišču, kot grozdje in mošt v kleti, da iz njega naredijo dobro tipsko vino. Naša kmetijska politika pa bi morala skrbeti za ustrezne cene in vse drugo, potrebno za večji in zadosten pridelek. Cene ne morejo določati le ob žetvi, ko pa stroški rastejo vsak mesec. Upoštevati bi morali posebnosti naše inflacije, od katere so odvisne tudi bančne obresti. Enako tudi pri kruhu, ki ga ne bi smeli podražiti v enem mesecu — ob pričetku žetve in še ob koncu — za skoraj 100%. JOŽE PETEK MANJŠA PRODAJA METLIKA — Vsesplošna draginja in padanje kupne moči se pozna tudi pri prodaji vina. Slovenske kleti prodajo letos okoli petino manj vin kot lani. To velja tudi za metliško Vinsko klet. SREČANJE NA VINSKEM SEJMU LJUBLJANA — Meddruštveni odbor društev vinogradnikov severovzhodnega in jugovzhodnega vinorodnega območja Slovenije bo priredil 30.avgusta na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (v dvorani B2-I) na vinskem sejmu srečanje zasebnih vinogradnikov. Začelo se bo ob 10. uri z razpravo otežavah vinogradništva in vinarstva ter o pripravi na ustanovitevz-veze društev zasebnih vinogradnikov Slovenije. Sledil bo zabavnidel z nastopom Turističnega društva Podgorci (v okviru DV Jeruzalem). Vinogradnikom bodo na voljo prleške specialitete. Društvi vinogradnikov Dolenjske in Bele krajine naj organizirata kar najbolj množično udeležbo Ameriške farme gredo na kant Na tisoče propadlih Ameriških farm, kakršne nam je prikazoval Hollywood, je čedalje manj. Neizprosne zakonitosti tržnega sistema jim ne prizanašajo in vse več farmarjev je na cesti. Razlog je preprost. V sedemdesetih letih, ko je bila velika konjuktura, ko je bilo kmetijske zemlje še dovolj, krediti pa ugodni, je marsikdo poskušal srečo v kmetijstvu. Med letom 1969 in 1981 seje površina obdelane zemlje povečala kar za eno petino in kazalo je, da bo večini novih kmetovalcev podjetniški podvig uspel. Toda v začetku osemdesetih let so se stvari postavile na glavo. Obresti za kredite so narasle za dvainpolkrat, cene kmetijskih pridelkov pa so obstale ali celo nazadovale. Ameriški kmetijski izvoz se je začel manjšati, saj so nekatere dežele, predvsem pa Indija, Kitajska in Indonezija, same toliko razvile svoje kmetijstvo, da so skoraj prenehale uvažati ameriško hrano. Od 2,2 milijona farm jih je že mnogo končalo v stečaju, 276 tisočim pa še preti nevarnost, da bodo propadle, ker ne bodo zmogle plačati najetih dolgov. Zaenkrat ne kaže, da se bo ameriško farmerstvo rešilo krize, saj niti mnoge milijarde dolaijev pomoči, ki jih daje vlada, ne morejo bistveno ublažiti očitnega nazadovanje. Cene zemljišč zato nezadržno padajo in so se denimo v državi Iowi zmanjšale kar za 59 odstotkov. (Gospodarstvo, Trst) IZ NKŠIH OBČIN .1 IZ NKŠIH OBČIN Ponekod še saje Dimnikarje dodatno usposobiti za zahtevnejše posege NOVO MESTO — Na novomeškem območju dimnikarska služba na splošno zdaj dobro deluje, medtem ko v posameznih primerih še ni dovolj učinkovita. Še vedno se zatika pri opravljanju zahtevnejših dimnikarskih storitev, predvsem pri čiščenju večjih dimniških naprav, na kar opozarjajo iz nekaterih tovarn. Pristojni vidijo rešitve v usposabljanju in ustreznem opremljanju zasebnih dimnikarjev, ki so dobili v roke to dejavnost z lanskim julijskim odlokom. Glede na to, da po prenosu dimnikarske službe v pristojnost samostojnih obrtnikov ni bilo posebnih težav, se mnogi zavzemajo za ta predlog, čeprav sta še dva. Za opravljanje zahtevnejših del na dimnikih naj bi usposobili Zavod za požarno varnost ali pa najeli ustrezno strokovno organizacijo zunaj občine. Problematično je še naročanje storitev, ker nimajo vsi dimnikarji telefonov. Spričo znanih stisk z novimi telefonskimi številkami naj bi dimnikarji najprej določili čas, ko sprejemajo naročila strank. Sicer naj bi za preglede dimnikov skrbeli tudi nosilci te dejavnosti sami, in sicer na začetku in ob koncu kurilne sezone. Za boljše delo so občino Novo mesto razdelili na pet dimnikarskih okolišev. START V PODLIPI PODLIPA — Ta teden so začeli izvajati agromelioracijska dela na 80 hektarih kmetijskih zemljišč v vasi Podlipa v Suhi krajini, za katero ima KZ Krka Novo mesto pripravljen poseben program za oživitev vasi. V njej je sedaj ena sama dobra kmetija, lahko pa bi jih bilo precej več. Po načrtu zadružne pospeševalne službe bodo v Podlipi odstranili zarast in kamenje ter uredili dostopne poti. Predračunska vrednost del je 66 milijonov dinarjev, denar za dela je zagotovljen. Kamenje in zarast pomagajo odstranjevati tudi brigadirji. Do jeseni bodo v zadrugi pripravili še program za agromelioracije na 150 hektarih v vasi Lopata. Polletje po planu Zadovoljivi polletni rezultati metliške Beti METLIKA — Glede na razmere, v kakršnih posluje gospodarstvo, so s prvim polletjem v metliški Beti dokaj zadovoljni, saj so dosegli planirane rezultate. Celotni prihodek znaša v tem obdobju 21,730 milijarde dinarjev, kar je 98 odst. več kot v enakem lanskem obdobju in 10 odst. nad načrtovanim. Dohodek je na ravni planiranega in znaša 5,889 milijarde dinatjev, kar je 132 odst. več kot v lanskem prvem polletju, čisti dohodek pa znaša 4,391 milijarde dinarjev in je zaradi precejšnjega zneska neplačane realizacije 4 odst. pod načrtovanim. V prvi polovici leta je 2101 zaposleni v Beti prejemal povprečni osebni dohodek 179.524 din, kar je 117 odst. več kot v lanskem prvem polletju. Kljub precejšnjim težavam pri preskrbi surovin iz uvoza je zlasti zaradi starih zalog proizvodnja potekala brez večjih zastojev. V teku je za okoli 2,5 milijarde dinarjev investicij, od katerih je večina sredstev Bctinih, le okoli 20 odst. je tujih virov, največ kreditov Ljubljanske banke. A. B. ODKUP PŠENICE ČRNOMELJ — Prejšnji teden, ko je bil odkup pšenice že pri kraju, so v črnomaljski občini odkupili nekaj več kot 450 ton, vse skupaj pa naj bi odkupili okoli 480 ton pšenice. Po sporazumu bi morali v skupno slovensko kaščo prispevati 520 ton, vendar so zimska pozeba, škodljivci in bolezni pridelek zmanjšali za četrtino, tako da so glede na vse to plan celo presegli. Mladincev ples ne utrudi NOVO MESTO — Res je, da bodo mladinci Krke prispevali levji delež v pripravah na septembrski otoški piknik delavcev tovarne, in drži, da med drugim organizirajo vsakoletni novoletni ples, vendar to očitno ne pomeni, da člani mladinske organizacije v dolenjskem farmacevtskem velikanu vidijo začetek in konec sveta na zabavi. S svojim delovanjem posegajo precej m na široko, kar rada pove Jožica Žnidaršič, ki je pred kratkim prevzela krmilo konference osnovnih organizacij ZSMS v Tovarni zdravil Krka. »Večkrat organiziramo skupne razgovore, kot so bile okrogle mize o pripravništvu, delovni praksi in o stanovanjski problematiki. Poleg tega sodeluje Krkina mladinska organizacija s tistimi iz drugih sorodnih tovarn po Jugoslaviji. Ne pripravljamo samo skupnih srečanj in spoznavnih večerov, ampak dajemo tudi pobude za izmenjavo delavcev med tovarnami. Sodelujemo pa tudi zunaj »stroke« npr. z mladinci IMV,« pove Žnidaršičeva, ki je vodstvo mladine vseh trinajstih osnovnih organizacij prevzela za Stanetom Lindičem. Videti je, daje ne daje skrb, kako najti sodelavce za številne akcije, in da seji veselje do dela ne razbija ob nasprotovanju starejših. »V Krki ni čutiti razlike med generacijami, saj se udeležujejo delpvnih akcij tudi tisti, ki po letih niso več mladinci. Sicer uživa organizacija podporo vodstva tovarne in drugih družbenopolitičnih organizacij v Krki. Verjetno nas veže občutek pripadnosti isti delovni organizaciji,« označuje Žnidaršičeva življenje pod tovarniško streho. L. M. Pojasnjevanje namesto zdravila Tudi v Dolenjskih lekarnah manjka zdravil — Nekaterih ni že po pol leta NOVO MESTO — Razmere v preskrbi trga in bolnikov z zdravili v Novem mestu niso prav nič drugačne kot v celi državi, torej so kritične. Stalno manjka skoraj polovica vseh preparatov, kijih prodajajo. Direktorica dolenjskih lekarn mag. Janja Fortuna pravi, da tako velikih težav v preskrbi z zdravili ne pomnijo, čeprav se težave vlečejo že vse od leta 1981. »Navadno so se težave v preskrbi z zdravili vlekle nekaj tednov, potem so manjkajoča zdravila vendar spet prišla v lekarne. Sedaj se pomanjkanje vleče že dobrega pol leta in se očitno še bo, saj farmacevtske tovarne z našo Krko vred preprosto nimajo dovolj surovin. Položaj ni nič • Lekarnarji so že lani predvideli in opozatjali, da bo letos manjkalo zdravil, vendar so bili odgovorni gluhi za vsa opozorila. V pričakovanju težav so Dolenjske lekarne prosile dolenjske občinske zdravstvene skupnosti za dodatna sredstva, da bi si naredili nekaj več zalog zdravil. Sama lekarna za to namreč nima dovolj sredstev, navsezadnje pa vsaj v Noveip mestu tudi nima prostora za kakšne večje zaloge. O njihovi prostorski stiski ni treba zgubljati besed. Denar jim je v te namene dala le novomeška zdravstvena skupnost. boljši po podražitvi zdravil, kar so nekateri tako napovedovali. Pred kratkim smo sicer dobili nekaj tistih zdravil, ki jih nismo imeli že nekaj mesecev, a le po 20,30 do 50 škatlic,« pravi mag. Fortuna. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 15. avgusta, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne z živili: • v Novem mestu: Potrošniški center Ločna • v Šentjerneju: Mercator'0-va Samopostrežba • v Dolenjskih Toplicah: KZ Krka-prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Dolenjkin Market • v Straži: KZ Krka Vse ostale prodajalne z živili bodo odprte do 13. ure. Živino pita izguba Kmetijska zadruga Črnomelj je polletje zaključila izgubo — Najtežje pri mesu in mleku ČRNOMELJ — Črnomaljska Kmetijska zadruga je prvo polletje zaključila z izgubo v višini 15 milijonov dinarjev. Kot pravijo v zadrugi, gre izguba in nasploh slab rezultat v največji meri na račun novega obračunskega sistema, revalorizacije osnovnih sredstev in zalog. Po starem obračunskem sistemu bi imela črnomaljska zadruga okoli 50 milijonov dinarjev ostanka dohodka. Temeljna zadružna organizacija Kmetijstvo ie sicer imela nekaj več kot 10 milijonov ainaij„. "'‘tanka čistega dohodka, vendar to glede na skupno realizacijo 2,45 milijarde dinarjev ni niti pol odstotka in je toliko kot nič. Ta podatek nazorno pove, kako se danes pri nas godi kmetijstvu. Pri tem pa seje proizvodnja mesa v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za petino. Mlečno-mesna proizvodnja, ki predstavlja glavni del TZO Kmetijstvo, je tudi v največjih težavah. V prvem polletju so odkupili 2,170 milijona litrov mleka in pri tem ustvarili več kot 6 milijonov dinarjev izgube, ker kmetom zaradi prenizke odkupne cene Ljubljans- Kopalke za dolarje in rublje Beti je v prvem polletju izvozila za okoli 6 milijonov dolarjev METLIKA — V letošnjem prvem polletju je metliška Beti izvozila za nekaj manj kot 6 milijonov dolarjev, kar je toliko, kot so si za to obdobje zadali s planom, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem so izvoz precej povečali, saj so v prvi polovici lanskega leta izvozili za manj kot 2,4 milijona dolarjev. Klirinški izvoz je bil v prvi polovici leta dokaj nizek, znašal je 56 milijonov dinarjev, vendar je izvoz na klirinško tržišče v drugi polovici leta precej večji. Glavni Betin izvozni artikel so kopalke; letos jih bodo na konvertibilno tržišče prodali 600 do 700 tisoč, na klirinško pa okoli 270 tisoč. Medtem ko pri izvozu nimajo težav, pa so te toliko večje pri uvozu. Njihov izvoz pa je močno odvisen od uvoza, sa^ na domačem tržišču ni surovin za izdelavo kopalk. Dobavitelji, ki so jim surovine včasih pošiljali »na odprto«, se pravi vnaprej, preden so plačali, so postali previdni, saj nekateri že od lani čakajo na plačilo. Tako imenovane družbeno priznane reprodukcijske potrebe ne veljajo nič, če deviz ni. Tako uvoza, s tem pa tudi izvoza, ne morejo trdno načrtovati, saj se stvari iz dneva v dan spreminjajo. Toliko huje je, da za mnoge preparate nimajo niti paralele, enakega ali podobnega zdravila drugega proizvajalca, medtem ko za vsa zdravila strogih paralel sploh ni. V takem niti sodelovanje z zdravniki ne pomaga dosti. Pomagali so si tudi že z zalogami iz novomeške bolnišnične lekarne, ki pa so prav tako močno skopnele. Zaradi pomanjkanja zdravil imajo v lekarni seveda veliko več dela in obremenitev, ljudje hodijo z zakaj zdravila ni. Najhuje pa je, da sami pravzaprav ne morejo čisto nič storiti. Lepa beseda je sicer zlata vredna, žal pa bolezni le ne zdravi. Z. L.-D. Mag. Janja Fortuna recepti za manjkajoča zdravila k njim po večkrat na teden in vsakič znova se morajo lekarnarji truditi pojasniti, V času od 30. julija do 5. avgusta so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Ka-tunič iz Bubnjarcev — Simona Bernarda Rozman iz Kanižarice — Bernardo, Fanika Štrumbelj z Vinkovega vrha — Matjaža, Jožica Pribil z Gruče — Brigito, Jožica Pugelj iz Meniške vasi — Hermino, Andreja Rezelj iz Mirne peči — Kristjana, Nada Saje z Grma — Marjetko, Jožica Peterlin iz Dolenje Straže — Andreja, Danijela Škarja z Mirne — Rika, Silva Per z Velikega Slatnika — Silvestra, Romana Plantan iz Rumanje vasi — Tino, Martina Zaletelj iz Velikega Lipovca — Davida, Irena Matkovič iz Crmošnjie >— Darjo, Alenka Hozner iz Petrove vasi — Jerneja, Vera Kralj z Dolža — Borisa, Marija Jaklič iz Črnomlja — Roberta, Ema Škoda iz Podgore — Roka, Marija Plantan z Dolnje Težke vode — Jasno, Anica Bakarič iz Vrhovca — Anito, Mojca Turk iz Semiča — Miha, Bernarda Po-glavc iz Drenja — Anjo, Anita Šuštaršič iz Gradca — Marka, Ljudmila Markovič iz Šentjanža — Andraža, Pavla Koščak z Mirne — dečka in Sonja Rukše z Rateža — deklico. v IZ NOVEGA MESTA — Danica Činkole iz Ulice Slavka Gruma 62 — Anjo, Alenka Dakič, Nad mlini 23 — Matija, Vera Vilič z Zagrebške 16 — Ano, Jožica Tisovec z Drske 46 — Majo, Damjana Jevšek z Glavnega trga 2 — Roberta, Pia Žvan iz Kristanove 10 — Reneja, Lili Vavžik iz Jedinščice 52 — Luka in Irena Tomažin s Ceste herojev 34 — Marušo. Čestitamo! m kolpQ.|cer kih mlekarn ne zaračunavajo v celoti stroškov za organizacijo proizvodnje in materialnih stroškov. Z mlekom pa imajo izgubo tudi kmetje, saj znaša odkupna cena komaj 125 dinarjev za liter mleka. To naj bi ublažili z 17 dinarji doplačila za prvo polletje ter s premijo 40 dinarjev za julij in avgust. Dosti bolje ni niti pri proizvodnji vrtnin, • Tozd Živinoreja v obratih na Lokvah, v Dragatušu, na Krasincu in v Blatniku pita 500 do 600 glav živine v turnusu. Še sreča, da večino te živine pitajo za Mercatoija, sicer bi jih revalorizacija povsem ugonobila. Perutninsko farmo na Krasincu pa imajo v sodelovanju z Jato. krompirja in ostalega, trgovina — imajo 26 trgovskih poslovalnic — komaj ustvarja minimalno akumulacijo, kar velja tudi za mehanične delavnice in transport. A. B. Kočevci so sredi gozdov brez drv Ljudje bi jih radi bolj kot različ-na pojasnila Težava je tudi v tem, ker je Beti precejšen uvoznik. V prvem polletju so uvozili, in to izključno s konvertibilnega tržišča, nekaj več kot za 5 milijonov dolarjev. Zaradi narave dela je v Beti tako, daje naj večji izvoznik njihova konfekcijska skupnost, največji uvoznik pa tozd Kodranka, vendar ta velik del preje proizvaja za številne druge proizvajalce po vsej Jugoslaviji. Pri uvozu si pomagajo tudi z menjavo klirinških dolarjev za ameriške. Za ameriški dolar je treba odšteti 1,55 klirinškega, za to pa lahko brez carinskih dajatev uvozijo potrebne surovine z Zahoda. A. B. TUDI ZA TANJŠE DENARNICE — Pretekli torek je začel Lesni kombinat Novoles v telovadnici novomeške osnovne šole Grm akcijsko prodajo svojih izdelkov z vrsto ugodnosti. Do 20. t. m. bo veljal 20-odstotni popust pri takojšnjem plačilu, medtem ko bo moč plačati blago v vrednosti 150.000 do 800.000 din v šestih brezobrestnih obrokih. Nakupe prek 800.000 din bo mogoče poravnati v devetih brezobrestnih obrokih. Izdelke z manjšimi napakami prodajajo 20 odst. ceneje, pri večjih napakah so cene nižje za dodatnih 30 odst. Podobne akcije so za kupce vse bolj vabljive, kar potrjuje velika gneča prvi dan prodaje. (Foto: M. Klinc) Zidar izgubo, Melamin presežek Dušan Popovič ocenjuje pol-letno gospodarjenje KOČEVJE — V kočevskem gospodarstvu že nekaj let škriplje. Tudi v prvih treh mesecih letos je bilo več izgube in zgubarjev. Predsednik občinskega izvršnega sveta Dušan Popovič je na naše zaprosilo odgovoril, da polletni rezultati še niso znani in da vse kaže, da bo izgubo izkazalo le gradbeno podjetje Zidar. To podjetje pa ima dober sanacij-sko-organizacijski program, škriplje pa pri njegovem izvajanju zaradi različnih interesov tozdov. Tako je referendum za enovito delovno organizacijo v kočevskih tozdih uspel, v tozdu Reka pa se za tak referendum sploh niso odločili. Mnenje izvršnega sveta paje, naj bi se Zidar organiziral v manjšo Firmo s prilagodljivim programom, ki bi poslovala le za območje občin Kočevje in Ribnica. Za Melamin kaže, da bo zaključil polletno poslovanje s 170 milijoni di-naijev ostanka dohodka, kar je posebno presenetljivo, ker je ob trimesečju izkazoval 260 milijonov dinarjev izgube. Tekstilana je delno preusmerila proizvodnjo v pohištveno blago, ki slovi po kakovosti, in ima dolgoročno pogodbo z Brestom, ki paje v težavah. Barvajo za potrebe drugih tudi več preje, a so težave z njenim uvozom. Itas je prestrukturiral proizvodnjo in izdeluje tudi lažje in ima močnejši izvozni kmetijski program. Predsednik Popovič je tudi ocenil, da nobena delovna organizacija ne stoji tako slabo, da bi jo bilo treba ukiniti. J. P. KOČEVJE — Na razširjeni seji skupščine KS Kočevje, ki je bila 3. avgusta, je bila zelo burna razprava o prodaji rezanih drv in premoga občanom. Poročano je bilo, da se na upravi KS Kočevje oglašajo predvsem starejši občani, ki bi radi kupili drva, a jih ne morejo nikjer, ker jih nihče ne prodaja. V razpravi so rekli, da je nekaj nezaslišanega, če v Kočevju, mestu sredi pragozdov, (v občini, ki je druga naj-večja v Sloveniji, njena površina paje že 80 odstotkov zarastla z gozdom), ni možno nikjer kupiti žaganih drv. Pred leti je v Kočevju prodajala metrska drva Špedicija KGP, zdaj pa nihče. Občani sicer dobijo dovoljenje za sekanje oz. čiščenje gozda, vendar se tega starješi ne morejo posluževati Pa še tu so razlike, privilegirani dobe odkazana lepa drevesa, reveži pa slabši les. Govora je bilo tudi o črni borzi itd. Predstavnik GG pa je menil, da gre za tendenciozne trditve in da ni vse tako, kar bodo gozdarji gotovo pojasnili, pa da se stanje izboljšuje itd Ljudje pa ne potrebujejo pojasnil, ampak drva! Če bi jih dobili, do takih zapletov in kritik ne bi prišlo. Delegati so menili, da je nekdo plačan in torej tudi odgovoren za oskrbo občanov z drvmi, zato so upravičeno zahtevali od občinskega izvršnega sveta, naj oskrbo z drvmi in premogom zadovoljivo uredi J. PRIMC Novomeška kronika ŠMINKA — Številne lastnike BMW 316 je obsedla moda, da na tega najmanjšega in najmanj uglednega konja iz bavarskega hleva nalepijo črko M- To je podobno početje, kot če bi lastnik juga 45 A to nalepko nadomestil (na primer) z napisom uno turbo i. e. Vedeti je namreč treba, daje BMW 316, ki vozi po naših cestah, vozilo, narejeno za Jugoslavijo in Grčijo. Od nemškega 316 se razlikuje po zmanjšani prostornini valjev, ki zmorejo le 75 konj. To je nekakšen BMW za reveže, razdalja med njim in avtom BMW iz serije M je velika, vsekakor pa še vedno manjša kot samoprevara nalepkaijev. BOJA — Novomeščan je šel na moije. S sabo je vzel gumijast motorni čolnič, da je lahko švigal po gladini. Na eni takšnih voženj v popolni samoti je naš možak sredi vodne sinjine zagledal prelepo oranžno bojo z zastavico na vrhu. Vabljivo se je pozibavala na valovih. Podgorci smo temeljiti ljudje, kar delamo, delamo vrhunsko. Zato je naš krmar najprej pregledal vse štiri strani neba, nato pa se previdno in v vse ožjih krogih bližal krasotici. Ko je ustavil ob njej, je ugotovil, da je plen celo večji, kot je domneval, boje seje namreč držala tudi odlična najlonska vrv. Vse skupaj je začel vleči iz vode. Težko je šlo, mornarje domneval, da zato, ker je vrvi nekaj sto metrov. Pa ni bilo tako, vrv je bila krajša, kar pa še ni bilo najhujše. Na drugem koncu je bil, glej ga, zlomka, tudi njen lastnik, italijanski potapljač. Na morju je namreč navada in predpis, da se potapljači pred gliserji zavarujejo z zelo vidno oranžno bojo. Novomeščan zdaj ve tudi, da se pred tatvino ni dovolj ozreti samo naokoli in kvišku. Ena gospa je rekla, da se bo nova avtocesta zaradi vina izognila pobočju Trške gore. To, daje tam tudi nekaj pomembnih vikendov, je zgolj naključje. Sprehod po Metliki METLIŠKE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Noči do jutra potekajo po sprejetem načrtu. V soboto, 15. avgusta ob 20.30, vabimo na grajsko dvorišče vse, kijih zanima belokranjski turizem. Tam bo namreč razgovor na temo: Turizem — da ali ne? Razgovor bo vodil Toni Gašperič, sodelovala pa bo Bogomila Mitič, predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo. Večer bo popestren z glasbo, nekaj časa pa bo na razpolago tudi za vprašanja gledalcev. Obeta se zanimiv večer, pridite, sodelujte! Po koncu »uradnega« dela se boste lahko razgovorili še v grajski kleti, kjer vam bodo na voljo ohlajena belokranjska vina in brezalkoholne pijače. Vstopnine ne bo. Črnomaljski drobir VRATA — Pred kratkim so se sredi belega dne sama od sebe sesula steklena vhodna vrata v črnomaljski trgovini Elektrotehne. Ljudje govorijo, da zato, ker tudi uvoženo kaljeno steklo ni preneslo neprekinjenega pritiska cen bele tehnike in drugih izdelkov, ki jih prodajajo v tej trgovini. Okretni poslovodja Branko Gašperič je takoj uredil, da so dragocenosti v trgovini zavarovali tako, da so vhod zaplankali, in obvestili kupce, da je začasni vhod skozi zadnja vrata. Vsi pa se niso znašli in so po varovalke in pralni stroj hodili v sosednji frizerski salon. VALENTINO — Lastnik črnomaljskega butika Valentino je organizatorjem nedavne prireditve v Vinici, ko so izbirali miss Kolpe, za trdno obljubil, da bo prispeval nagrado v vrednosti 50 tisočakov za tretjo lepotičko in da bo svoje Ldelke predstavil na modni reviji. Vendar se v soboto ni prikazal v viniškem kampu. Vse v skladu z ravnanjem latinskih ljubimcev s tem zvenečim imenom: veliko obljubljajo, malo izpolnijo. Drobne iz Kočevja »VOJNA« V MESTNEM LOGU — V novem delu Kočevja v Mestnem logu, kjer so zasebne hiše, je tudi več cest, nobena pa ni asfaltirana. Avtomobilisti zato dvigujejo prah, ki vdira v hiše. Lastnikom hiš so začeli popuščati živci. Slišati je, da mečejo kamenje pod avtomobile, režejo gume in podobno. NE LE NEGODOVANJE — V prodajalni Pekarije in samopostrežbi v Kidričevi so nam povedali, da prodajo približno enako kruha, kot so ga pred podražitvijo. V samopostrežbi NAMA pa prodaja precej niha: pred podražitvijo so ga prodali v povprečju po 500 do 560 štruc, zdaj pa ga po 360 do 410 štruc. Povedali so tudi, da črnega kruha niso dobili že od prejšnje podražitve. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Ribniški zobotrebci NI ZANIMANJA ZA ŽIVILCE — Trgovci v Blagovnici so povedali, da ni zanimanja mladine, da bi se šolala za trgovca živilske stroke. Plače so majhne, delati je treba vse sobote, dvigati moraš težke tovore za nameček pa te občani ob vsaki podražitvi živil še grdo gledajo. KAKO DO SINOVICE? — Cesta do Sinovice je skoraj neprevozna. Je makadamska, popravljena pa že tako dolgo ni bila, da krajani sploh ne vedo, kdaj je to bilo. PREMALO REGRESA? — Trgovci pravijo, da ni prav, ke^ so dobili le po 30.000 din regresa za letni dopust, v družbenih službah in drugod pa tudi še enkrat več. Se bolj so hudi za to, ker pravijo, da firma ima dovolj denarja, vendar večjega izplačila ne dopušča pravilnik. PUPAJEVO PRESENEČENJE — Lastnik Pupaj diska je obljubil, da bo na njegovem štantu na sejmu gostovala tudi ekipa radia Ljubljana z lestvico slovenskih diskotek. Dogovarja pa se še za modno revijo. Trebanjske iveri BOMBA — Obnova fasade trebanjske cerkve postaja vse bolj zanimiva, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ljudi zanima, koliko bo stala vsa prenova, če že cena za oder menda presega 6 milijonov dinarjev, in drugič, kdo naj bi odstranil bombo ali granato iz stare fasade. Tja naj bi jo po vojni kar z malto zazidal eden zidarjev Tregrada, ker je pač kazila fasado. Taisti zidarje zdaj poleg pri obnovi fasade, a mu nič preveč ne diši, da bi šel razbijat fasado v bližino nevarnega kraja. Tega ne dovoli niti delovodja GKP, ki je prevzelo obnovo cerkve ob strokovnem nadzoru novomeškega spomeniškega varstva. Na pomoč so poklicali milico, ta sekretariat za ljudsko obrambo, tam pa pravijo, da bi bila rešitev le posebna enota milice iz Ljubljane. Seveda mora to tudi nekdo plačati. NERAZVITI — Na trebanjskem izvršnem svetu smo slišali, da bi pričakovali od republiške komisije za nerazvite kaj večjo pomoč kot poldrugi milijon dinarjev, prvič zato, ker je to le slaba stotinka vsega razdeljenega denarja, in drugič zategadelj, ker je sekretar komisije Trebanjec — Lojze Ratajc. Novo v Brežicah ALI NA SLAVJE ALI PA DO-MOy — Kapelci so se v nedeljo dobro znašli. Med gasilskim praznovanjem so zaprli cesto skozi vas in avtomobilisti, ki niso poslušali lokalnega radia, so bili neprijetno presenečeni. Morali so narediti velik ovinek in prav nič ni zaleglo, če so prostetirali, vse robantenje je bilo bob ob steno. Se najbolje so jo odnesli, če so ostali na veselici in ob vinu pozabili, kam so bili namenjeni. KAZNOVANJE KOT LOTERIJA’— Zakaj pa ne, če je od iznajdlji-vosti obdolženca odvisno zavlačevanje postopka za vseh vrst prekrške. V Brežicah marsikatera kršitev zastara tu-di sama od sebe, ker se na enega sodnika nagrmadi prevelik kup zaostankov. Tako nekateri kazen plačajo, drugi ne. Tisti se seveda potem smejijo inšpektorjem, in miličnikom, ki so jih prijavili. Obdolženci so veseli, oškodovanci se jezijo, saj odškodnina, ki jo dobijo z zamudo, predstavlja le še delček vrednosti, ki jo je použila inflacija. Krške novice KDOR PLAČA, NI NIČ NA BOLJŠEM — Tako razglabljajo gospodarstveniki iz delovnih kolektivov, ki so izpolnili vse svoje obveznosti za izgradnjo Trdinovega vrha, pa se jim ta še vedno odmika. Kdo ve, če delovne organizacije v sosednjih posavskih občinah niso že vnaprej predvidele, da se bo Trdinov vrh odmikal? Najbrž bo to držalo, saj bi sicer tamkajšnje gospodarstvo že zbralo dogovorjene zneske za ta namen. Nikjer sicer ne rečejo, da ne bodo dali svojega deleža, imajo pa kopico izgovorov za odlaganje. PLAVANJE ZA MLADE IN STARE — V Krškem zares skrbijo za to, da bodo vsi znali plavati, četudi nimajo denarja za počitnice ob morju. Bazen pri Celulozi na široko odpira vrata neplavalcem vseh starosti. Izgubarji se že sprašujejo, kdo neki bi lahko priredil tečaj plavalnih veščin za tiste delovne organizacije, ki se le s težavo držijo na vrhu ali se celo potapljajo. Sevniški paberki PUŠKA IN KOL — Jezni očka iz Boš-tanja nam je potožil, da ne ve, ali bo kdo stopil na prste prostemu strelcu iz bližine sevniškega bazena, kije lani uprizoril streljanje in z njim pošteno preplašil precej ljudi, ki so se po mnenju strelca ob hrupni glasbi zabavali ob bazenu. Taisti nekaznovani osebek je menda pred kratkim prilomastil s krepelcem nad njegovo hčerko, ki se je s sosedom pripeljala na motorju okoli 19. ure pred bazen in obema posvetil kar s kolom. Jezni očka meni, da za napadalca ne more biti opravičila, zato je vso zadevo predal v roke pravici. MELIORACIJE — Izboljšava zemljišč v Komorivcu pred leti nekaterim kmetom ni ničesar izboljšala, ker je melioracija zastala na pol poti in pripeljane dre-nažne cevi so izvajalci kmalu odnesli drugam. Še zdai ni jasno, zakaj. Trebelno žrtvuje za telefon naj bi priključili _na omrežje za trebanjski udarniških ur — Še ^ Prve med okrog 200 naročniki na >g 20 občinski praznik — Več kot 9000 70 km kabla na drogove TREBELNO — Trebeljani pa so telefonijo res krvavo potrebovali, so za priključek danes že pripravljeni (in primorani) prispevati 70 starih milijonov. Sledi pa še poračun. Ce povemo poleg tega, da Trebeljani od leta 1983 plačujejo 2-odstotni samoprispevek za telefoi jo, na plečih pa imajo že tudi 2,5-odst. krajevni samoprispevek za ceste, je jasno, da so ljudje, ki že tako nimajo kaj dosti in se počutijo malce pozabljene in zapostavljene, pripravljeni veliko storiti, da bi ujeli zadnji vagon vlaka napredka. »Samo na matičnem uradu in pošti na Trebelnem so imeli doslej telefonski priključek, in še to dvojčka. Zdaj nas je ogretih za telefon blizu 200, v avtomatski telefonski centrali, ki naj bi jo v Mokronogu priključili za letošnji trebanjski občinski praznik, pa imamo rezerviranih 230 številk. Kdor je plačal v roku, sije telefon zagotovil za okrog 300 tisočakov. Nabava glavnega kabla ni potekala rav- 11 BR€2IŠK£ o d je bil spet na vrsti Cambridge. Leta 1912 sta se potopila oba čolna. Nikoli ni utonil noben od veslačev. Aprila leta 1978 je bil v pariškem hotelu Sheraton mednarodni kongres prerokovalcev. Udeleženci so pet dni obračali prihodnost, gledali v dlani, kristalne krogle in kavne sko- Ko sta se leta 1662 poročila dresdenska kneginja Sophia in brandenburški volilni knez Otto, je to njunega botra, Saškega volilnega kneza Georga II, tako razveselilo, da je na svojem dvoru priredil velik ples v maskah z ognjemetom. Georg se je na plesu pojavil oblečen v rimsko boginjo lova Diano. In to kljub dejstvu, da je tehtal 200 funtov, kar je danes 100 kg. Angleškega kralja Georgea III. so, ker je znorel, na tihem odstranili s krmila države. Seveda je formalno še vedno vladal, ostanek življenja je prebil v dvorani kraljevski norišnici. V svetem pismu je pes omenjen na 18 mestih, mačka pa nobenkrat. Mleko žirafe vsebuje sedemkrat več proteinov kot kravje. Zirafino srce tehta 15 kg, krvni tlak je trikrat večji od . Te delice, razpravljali o najnovejših tehnikah gledanja v bodočnost. Po sklepu kongresa so sklicali tiskovno konferenco. Na vprašanje enega od novinarjev, ali bo tak kongres tudi prihodnje leto, je predsedujoči videc odgovoril: »Tega še ne vemo!« Veliki francoski pisatelj Ho-norš de Balzac je bil tako požrešen, da je nekoč, res samo za stavo, v enem obroku pojedel 110 ostrig, 12 jerebic, pečeno raco, 12 zarebrnic, 15 breskev in nekaj kosov torte. Ko je za ta podatek zvedel eden od novomeških gurmanov, je priznal, da ga daje črna zavist. Ko sta dva ameriška izumitelja nekje približno prebrala nekaj o slovitih poskusih ruskega učenjaka Ivana Pavlova, ki je odkril in opisal tako imenovani pogojni refleks, sta menila, da bi se tudi s tem dalo priti do denarja. Izumila sta kanlico za otroke z nerednim lulanjem in kakanjem. V posodo sta namestila miniaturno električno stikalo, ki je, če je v kahlico padlo kaj mokrega oziroma vlažnega, sprožilo gramofon, ki je zaigral prijetno otroško pesmico. O uspehu izuma ne poročajo, pač pa se ve, da se je Pavlov obrnil v grobu. Kg, Krvni tiaK je triKrat večji človeškega. To je razumljivo, saj mora kri priti po dolgem vratu v žirafino glavo oziroma možgane. Težave bi utegnile nastopiti, ko žival spusti glavo, kri bi bušila v glavo in poškodovala žilice. To pa se seveda Glasba JULIAN LENNON ljubezni do očeta, ki ga je sprva zanemarjal, in do matere, ki gaje močno razočarala, ko se je poročila s človekom, ki ga Julian ni maral. Očim je bil tudi tisti, ki mu je prvi sporočil novico, da je tragično izgubil očeta. Julian pravi, daje bilo grozno, ko je letel iz Wallesa v London pa potem v New York in so bili na vseh sedežih v letalu časopisi s sliko njegovega oboževanega mrtvega očeta. Julian Lennon je dolgo iskal lastno pot. Sedaj mu je končno vseeno, ali prihajajo ljudje na njegove koncerte le zato, da potešijo svojo radovednost, in ali kupujejo plošče le zato, da slišijo in primerjajo, koliko njegov glas spominja na glas slavnega očeta Johna. Julian je prepričan, da bo uspel, če bo vztrajen, in ima seveda v načrtu že novo ploščo. Skoraj gotovo bomo o njem (in njega) še slišali. Julian Lennon je 24-letni sin pred sedmimi leti tragično preminulega Johna Lennona, enega od elanov danes že legendarnih Beatlesov. Julian je zelo podoben slavnemu očetu in šele sedaj počasi začenja čutiti distanco do očetovega mita, ki visi nad njim od rojstva. Julian pravi, da se je, ko je bil majhen, zelo bal, aa ne bo mogel nikoli pisati pesmi in peti tako kot njegov oče. Pravi, da se je vedno primerjal z očetom. Leta in leta se je trudil, da ne bi bil tako pod očetovim vplivom, in to je zahtevalo od njega veliko več truda, kot če bi Dil nekdo povsem drug, brez tako slavnega očeta. Julian Lennon je uspel, ko je v enaindvajsetem letu posnel svojo prvo veliko ploščo Valotte, ki je bila prodana kar v milijon primerkih. Kasneje je iz nje izvlekel še deset prav tako izredno uspešnih malih plošč in dve pevski turneji. Poleg Valotte je Julian debiti-ral tudi kot bobnar v skupini Ya-Ya. Julian je z enajstimi leti igral kitaro, v trinajstem klavir, v tistem času je že pisal pesmi v samoti ali zapravljal noči s prijatelji po lokalih. Začel je težko, oddvajanje od otroštva je bilo mučno, predvsem zaradi skoraj bolestne priloga dolenjske Nesporazumi STRIPTIZ NA SODIŠČU To, da smo imeli v Novem mesiu še uu pfed GnevT hotel, ki se je s cenami povzpel na evropsko poprečje, z uslugami pa ostal na dobrem balkanskem nivoju, ni več nikakršna novost, z novico so bili v hipu seznanjeni tudi najbolj neobveščeni prebivalci dolenjske metropole. Navsezadnje ni kar tako spustiti po grlu steklenico piva za tisočaka, si privoščiti limonado za 800 din, čaj z limono za 6 stotakov, popiti turško kavo za 1.000 din, se ohladiti s porcijo siadoleda za 1.500 din, dati za porcijo marmeladnih palačnik 2 tisočaka ali si nemara celo privoščiti kak zrezek. Za naravnega ste morali dati pol starega milijončka, enako za pariškega ali dunajskega, ostali so bili še za 5 ali 10 odstotkov dražji. V času, ko je bil kilogram paradnižnika na trgu 3 ali 4 stotake, je veljala porcija paradnižnikove solate v Metropolu ali njegovem gostišču Na Loki kar tisočaka. Testiranje gostov s takšnimi novostmi pa se očitno ni najbolje obneslo, prvi avgustovski dnevi so prinesli streznitev, v času, ko se je javnost razburjala zaradi podražitev cen moke, kruha, elektrike, mleka in še česa, sta Metropol in Loka svoje goste (resda bi jih lahko prešteli na prste ene roke) razveselila z nižjimi cenami. DIREKTORICA NI ZA POGOVOR Uradnih komentarjev na uvedbo takšnih in podobnih novosti v hotelu Metropol nismo mogli dobiti, enako kot ne na drugi del naše zgodbp, saj je vršilka dolžnosti direktorja tozd Gostinstvo Gorjanci, Patricia Gerbec, odklonila razgovor z utemeljitvijo, da za dajanje takšnih informacij ni pristojna (!). In prav ta drugi del zgodbe je še kako zanimiv. 29. junija je namreč kar četverica uslužbencev Metropola, Rudi Lihteneger, vodja gostišča Na Loki, tamkajšnji natakar Vlado Derepasko, Vesna Šurbek, točajka v plavi restavraciji Metropola, in receptor Marjan Žitnik, dobila sklep o suspenzu, kar je pomenilo, da so bili vsi štirje z naslednjim dnem, to je 30. Vesna Šurbek junijem, odstranjeni iz delovne organizacije. Istočasno so dobili tudi zahtevke, da se zoper nje uvede disciplinski postopek zaradi domnevnih hujših kršitev delovnih obveznosti. In kaj je v zahtevkih, ki jih je podpisala Patricia Gerbec? Rudi Lihteneger naj bi bil po njenih navedbah 24. junija okoli 23. ure, ko je gostišče Loka obiskala samoupravna delavska kontrola skupaj z v. d. direktorice, vinjen, kar naj bi bilo razvidno iz njegovega obnašanja in govorjenja. »Delavec je bil povsem pasiven, pri čemer je s takšnim ravnanjem znatno oviral kontrolo pri delu. Obnašal se je neprimerno in bil verbalno agresiven. Pred prihodom kontrole je bil delavec udeležen v neredu, spričo tega tudi poškodovan ter neurejenega videza in kot tak ni bil za med goste,« piše med drugim v zahtevku za uvedbo disciplinskega postopka zoper Rudija Lihtenegerja, ki mu je letos teklo osemnajsto leto zaposlitve v Metropolu. Zgodba preostale trojice je po navedbah zahtevkov precej podobna. SLAČENJE V MODRI RESTAVRACIJI Vlado Derepasko naj bi 31. maja, potem ko je za-kliučil delo v gostišču na Loki. okoli 23. ure prišel v modro restavracijo hotela Metropol. Tam naj bi med popivanjem izzval sodelavko M. K., da se je slekla do pasu, nato pa še od pasu navzdol. Slednje šele potem, ko naj bi ji predlagal stavo za 2 zaboja piva. »Delavec je s tem svojim postopanjem izrazil skrajno neodgovornost in nezrelost, saj je v gostinskem lokalu, ki je sestavni del hotela, in v neposredni bližini recepcije, kamor lahko vsak trenutek vstopi gost in je le srečno naključje hotelo, da se to ni zgodilo, pobudil nemoralno dejanje takšne skrajnosti, ki bi lahko prizadejalo hotelu znatno moralno škodo, a zaradi srečnega naključja do tega ni prišlo,« je zapisano v zahtevku. Vesna Šurbek je tistega 31. maja delala v popoldanski izmeni za točilnim pultom modre restavracije, po končenem obratovalnem času pa je s sodelavcem zaključila blagajno in pospravljala. Okoli 23. ure so, kot piše v zahtevku Gerbčeva, v restavracijo prišli trije delavci Metropola, ob njih pa še dva gosta, ki jim je Surb-kova izdajala pijačo, čeprav je čas obratovanja že potekel. Prav tako naj bi vzela tudi dva zaboja piva kot stavni dobitek, kar naj bi imelo za posledico nemoralno dejanje delavke M. K., ki se je slekla do golega in hodila po točilnem pultu. Pivo naj ne bi bilo plačano, pač pa oba zaboja naslednji dan nadomeščena z nabavo v trgovini. V zahtevku piše tudi tole: »Delavka ni ravnala v skladu z njenimi dolžnostmi, saj po poteku obratovalnega časa izdajanje pijače ni več mogoče, ona pa jo je mirno izdala, za nameček pa še dva zaboja piva, pri čemer je z vsem tem odločilno vplivala na nadaljnji potek dogodkov, ko je prišlo do slačenja delavke.« Četrti, Marjan Žitnik, pa naj bi bil kriv, ker je delavcem dopustil vstop v modro restavracijo hotela, čeprav se je tej obratovalni čas že iztekel, in je tako omogočil popivanje, opustil pa tudi kontrolo in nadzor nad dogajanjem v hotelu, saj naj bi dopustil vzdrževanje nereda v že tolikokrat omenjeni restavraciji modre barve. Rudi Lihteneger Marjan Žitnik MARATONSKA DISCIPLINSKA OBRAVNAVA Kot že rečeno, je disciplinski postopek stekel svojo pot. Zaradi domnevnega strip teasa so poleg omenjenih v postopku še trije delavci, o njihovi usodi ni zaenkrat nič znanega. Za 13. julij je bila napovedana disciplinska obravnava. Lihteneger, Derepasko, Žitnik in Surbkova so dobili vabila. Po predvidevanjih sklicateljev naj bi vsaka obravnava trajala vsega 20 minut, a se je obrnilo krepko drugače. Prvi je bil na tapeti Marjan Žitnik. Obravlava je trajala od 7. do 14. ure, njen rezultat pa izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, pogojno za dobo šestih mesecev. Še neizprosnejša je bila komisija do ostalih treh. Po maratonski obravnavi, ki je trajala 14. julija od 8. pa vse do 20. ure, so bili vsi trije postavljeni na cesto. Tako Vlado Derepasko, gostinski tehnik, ki ob delu študira VI. stopnjo mariborskega Vekša, kot Rudi Lihteneger, gostinec s končano šolo in oče dveh nedoraslih otrok, ter Vesna Šurbek s prav tako končano gostinsko šolo. S tem bi nemara lahko zgodbo zaključili, ako ne bi vsi okrivljeni v en glas zatrjevali, da so nedolžni, in resnici na ljubo jim nekatera dejstvo gredo na roko. Seveda so se pritožili tudi delavskemu svetu, a do danes vabila na sejo, na kateri naj bi obravnavali njihove vlo-no io f*i50 nreieli. »DVAKRAT SO ME NAGNALI S SEJE DPO« Marjan Žitnik pravi, da je on izvirni krivec vsega. Večkrat naj bi namreč opozarjal na napake, brskal po nepravilnostih v podjetju, kar vodilnim ni šlo v nos. Zaradi vsega tega naj bi bil mnogim trn v peti. Tako je bil že konec letošnjega aprila predlagan v disciplinski postopek, ker naj bi na delavskem svetu tozda Gostinstvo neargumentirano izjavil, da je glavni direktor Gorjancev med postopkom za izbiro direktorja tozd Gostinstvo izvajal pritisk na člane razpisne komisije z namenom, da vpliva na njihovo odločitev, in ker je na osnovi dopisa temeljnega javnega tožilca o kazenskem postopku zoper kandidata za direktorja Metropola zahteval izredno sejo družbenopolitičnih organizacij v tozdu. Obravnava je nato pokazala, da so očitki Žitniku brezpredmetni, da je bila njegova zahteva za sklic izredne seje še kako umestna, saj se je pokazalo, da kandidat, ki so ga nekateri hoteli ustoličiti za direktorja Metropola, nima čiste preteklosti. Postopek zoper Marjana Žitnika je bil takrat ustavljen. »Ko sem izvedel za nov postopek, sem hotel priti do papirjev, ki me bremenijo, in samoupravnih aktov^ a so mi bila povsod v podjetju vrata zaprta,« pravi Žitnik. »Šele ko sem za pomoč zaprosil pravno sužbo pri občinskem sindikalnem svetu, sem željene dokumente dobil. Nadvse zanimiv je tudi tale dogodek. Za 30. junij, torej dan, ko je pričela veljati moja odstranitev iz delovne organizacije, sem dobil vabilo za skupno sejo IO OO sindikata, 00 ZK in samoupravne delavske kontrole. V negotovosti, ali naj se seje udeležim, sem za nasvet poprosil tov. Leskovška na javnem pravobranilstvu v Ljubljani. Odvrnil mi je, da mi, četudi sem iz delovne organizacije odstranjen, funkcije ne prenehajo in naj se torej seje udeležim. Res sem odšel na sestanek, a so me iz konferenčne dvorane hotela Metropol dvakrat nagnali, češ da nimam pravice sedeti na seji. VSI ZAVRAČAJO OČITKE Kar pa zadeva konkretne očitke, le tole. Svoje delo sem vseskozi in tudi tistega večera opravljal v redu, nikakršnega nereda nisem dopustil, tudi kakšnega nemoralnega dejanja ni bilo. Navsezadnje pa velja za receptorje navodilo, da nimajo ti prav nobenega Opravka z modro redstavracijo, dokler se v njej nahajajo natakarji. Morda še to: res so tistega večera prišli v Metropol trije naši delavci, a kako jim naj prepovem vstop, ko pa v Metropolu prebivajo, uslužbenkama sem pač izročil ključe njunih sob. Jasno mi je, da se me nekateri hočejo znebiti, vtis je, da je bilo še pred pričetkom disciplinske obravnave vse določeno in odločeno. Gerbčeva je celo takrat, ko sem hotel pregledati dokazni material, meni kot na recepciji in v pisarni tozda izjavila, da bo poklicala milico, če bom kaj preveč brskal po tej zadevi.« - Tudi Vlado Derepasko in Vesna Šurbek odločno zavračata očitke disciplinske komisije. V en glas trdita, da v modri restavraciji tistega večera ni bilo nikakršnega slačenja ali strip teasa, to podkrepljujeta z izvodi zaslišanj nekaterih prič. »Iz trts zviti sc tcdi cčitk!. 2?m ? Lihtenegerjem sodeloval v neredu na Loki ter da sem oviral člane samoupravne delavske kontrole pri delu. Skupaj sva mirno odstranila iz gostišča le enega vinjenega gosta,« pravi Derepasko. šurbkova pa dodaja: »Trdijo, da sem izza točilnega pulta vzela dva zaboja piva in jih naslednji dan nadomestila z nakupom v trgovini. Laž. Kako bi naj drugi dan dva zaboja piva neopazno prinesla v hotel, navsezadnje pa dokumentacija kaže (v potrditev je priložila TG obrazec o rekapitulaciji zalog za tisti dan op.p), da se je vsa zaloga natanko ujemala.« ZA EN POSTOPEK DVA PRAVILNIKA Veliko tega bi bilo še moč zapisati, tako denimo izjavo Rudija Lihtenegerja, ki trdi, da v postopku niso upoštevali ne njegovih izjav ne pričevanj njegovih prič, a prepustimo stvari času in presoji. Zagoto pa bi veliko lažje osvetlili sporna dogajanja, ako bi bile za dialog obe strani. Tako pa lahko Žitniku, Derepasku, Šurbkovi in Lihtenegerju v prid zapišemo le še dvoje dejstev: da imajo namreč v Gorjancih dva pravilnika o obveznostih in odgovornosti delavcev tozda Gostinstvo. Tisti, ki ga ima, denimo, Žitnik, nosi datum 2 december 1986 in je bil objavljen na podlagi sklepa delavskega sveta 9. januarja 1987, na disciplinski obravnavi pa je bilo ugotovljeno, da teče zoper njega postopek na podlagi nekega drugega pravilnika, oba pa se med seboj krepko razlikujeta. In še nekaj: v. d. direktorice Patricia Gerbec je med kratkim telefonskim razgovorom, ko jo je avtor tega zapisa zaprosil za pogovor in pojasnilo nekaterih nejasnosti, izjavila ne le, da za vse to ni pristojna, pač pa tudi, da bi bilo treba o zadevi povprašati še na novomeški UNZ, ki da že vodi postopek. Začudatam z izjemo tega, da so bili v Metropolu suspendirani štirje delavci, niso vedeli prav ničesar. BOJAN BUDJA Trideseta leta SVET PO MERI KMEČKEGA ČLOVEKA Če bi na tedanji novomeški gimnaziji nepoklicani zvedeli, da je njihov dijak Vlado Avsec v domači Gotni vasi član tamkajšnjega Društva kmečkih fantov in deklet in celo njegov tajnik, bi najbrž za njim rade volje zaloputnili vrata hiše učenosti. Ve se, zakaj. Na gimnaziji je bilo točno določeno, v katera društva se smejo včlaniti dijaki in v katerih se ne smejo pojavljati. In Društvo kmečkih fantov in deklet je bilo na seznamu prepovedanih. Očitno je preveč dišalo po novem, nepreizkušenem. »Ta društva so bila po vsebini dela politično napredna. Njihovi člani so se seznanjali z idejami, ki so bile bolj komunistične, bolj ruske,« označi Vlado Avsec organizacijo kmečkega prebivalstva, ki je delovala na Slovenskem v tridesetih letih. Vsa društva kmečkih fantov in deklet v takratni Dravski banovini je povezovala osrednja zveza teh društev, ki je bila po pravilih nepolitična kulturno-prosvetna organizacija. Prizadevala si je za vsestransko vzgojo in izobrazbo kmečke mladine, stremela je za družbenim gospodarskim in kulturnim napredkom podeželja, širila je smisel za zadružništvo in poudarjala pomen sloge, tovarištva in enakopravnosti med članstvom. V utiranju takih poti je bila vsaj na novomeškem območju med najbolj odločnimi tudi Gotna vas s precej trdno organiziranim kmečkim prebivalstvom. «Naše društvo je večkrat povabilo strokovnjake z grmske kmetijske šole, ki so govorili o kmetovanju. Zenske so imele gospodinjske tečaje. Velikokrat smo organizirali športna srečanja, med katerimi bi omenil posebej smučarske teke. Od drugih prireditev pa so znane tekme koscev, žanjic, tesačev,», pravi Vlado Avsec. Z omenjenimi prireditvami posega društvo iz Gotne vasi celo v današnji čas. Očitno je med domačini zelo živ spomin na prvo tekmo koscev, ki jo je pripravilo društvo 15. junija 1933, saj so ta poletni dan izbrali za praznik krajevne skupnosti Gotna vas. Razvijati podeželje so vzeli člani gotenskega društva za svoje delovno vodilo, kar se je tudi poznalo. Kupovali so naprave, ki so kmetom skrajšale delo, jim prihranile trud in bile v nečem svojstvene za tisti čas. »Društvo je kupilo stroj za čiščenje pšenice, stroj za ruženje koruze, plug za sajenje krompirja in sodobne brane. Kmetje so za uporabo plačevali odškodnino, sicer pa je bil eden od njih določen za vzdrževanje,« se spominja Vlado Avsec zametkov zadružništva, ki so najbrž pognali iz idej prve dežele socializma. Vendar same zamisli o skupni lastnini ne bi našle pot v življenje, če ne bi pripovedovanja Dušana Jereba, dr. Franceta Hočevarja, Vinka Kristana in drugih, ki so prihajali v Gotno vas na bolj ali manj skrivne sestanke in so govorili o boljših časih, člani društva vzeli za svoje vodilo. Cilje društva pa so podpirali vsi, ne le člani. »Ljudje so pomagali, kolikor so mogli. Z nami so sodelovali tudi tisti, ki sicer niso bili politično čisto tako prepričani kot mi. T ako je bilo posebej ob veselicah. Prihajali so pripravljat prostor in so pomagali z materialom. Društvo so ljudje spoštovali,« se spominja društveni tajnik, ki je bil to v resnici, čeprav je bilo v papirjih zapisano, da dela ta posel njegov brat. Z dejavnostjo društva se je sprijaznila celo cerkev. »Verjetno je kler računal s tem, da društvo obstaja in da se ga ne da izriniti,« ocenjuje Avsec. T udi mladi ljudje so želeli med organizirane kmečke fante in dekleta. »Ko smo bili stari štirinajst ali petnajt let, še nismo mogli postati člani, ker je bila predpisana najnižja starost 16 let. Pomagali pa smo vseeno, in to res zelo radi. Prav čakali smo, da je bila veselica, da so nas pustili blizu. Nič ni bilo treba prositi, sami smo pripravili klopi, mize in drugo. Zakaj smo to počeli? Zase vem, da me je dogajanje v društvu zanimalo, to je bilo nekaj novega,« pripoveduje Vlado Avsec. Društvo je zbiralo zase denar na prireditvah. Veselice so velikokrat pripravili na vrtu gostilne Jožeta Matka. Na razpolago jim je dal tudi kuhinjo, s tem da so kupili njegovo vino. Vendar je od vsakega na veselici prodanega litra odstopil nekaj denarja društvu. T ako so ljudje potrjevali spoštovanje in simpatije do društva tudi z dejanji. Denarje prišel tudi s prodajo peciva; peka peciva je zaposlila vse in ne le gospodinje. Kot pravi Avsec: Fantje so zjutraj vstali in prišli ob štirih ali petih mesit testo za pecivo, potem so šli v mesto na delo.« Nekaj je prinesla še članarina, čeprav je bila oolj simbolična. V začetku druge vojne so vsi mladci in mladenke, ki so se v Gotni vasi zbirali pod štiriperesno deteljico, obrobljeno z zlatom, pristopili k Osvobodilni fronti. Pepe Zupančič, Franc Roženberger, Albin šmajdek in Franc Mihelčič so prav kmalu padli kot partizani pod streli lažnega štajerskega bataljona v šentjoški hosti. S tisto mislijo, ki jih je zdruzila v tridesetih letih: narediti svet bolj po meri kmečkega človeka. M. LUZAF priloga dolenjskega lista Jože Prešeren sredi otoka Tržič na Krki pri Kronovem. V Bela Cerkev. f ■Ml Načrti BO NA NAJV^ KRKINEM OTOKU „ TURISTIČNI RAJ? Kampiranje, ta priljubljena oblika počitnikovanja, že zdavnaj ni več domena »nižjih slojev«, torej tistih, ki si ne morejo privoščiti dopusta v hotelskih sobah. Zanj se vse bolj navdušujejo tudi bogati in manj bogati, mladi in stari, vsi, ki si želijo med počitnicami svobodnejšega gibanja in neposrednega stika z naravo. Po anketi ADAC, zahodnonemškega avtomobilskega kluba, so jugoslovanski kampi med najslabšimi v Evropi. Da bi te trditve preverili, smo obiskali avtokamp v neposredni bližini Novega mesta. Avtokamp na Otočcu je najstarejši tovrstni turistični objekt na Dolenjskem, ki svoje podobe v četrtstoletnem obstoju ni bistveno spremenil, bi pa moral, glede na sloves imena Otočec v naši turistični ponudbi, biti vsaj primerno dober, če že ne vzoren. Pa pojdimo po vrsti! Že sama lokacija kampa na Otočcu, na majhnem travniku med gozdom in reko Krko, ob krajevni tranzitni cesti, z dostopom preko dveh mostov in mimo gradu, je zgrešena. Kamp je v poletnih mesecih skoraj vedno poln. Večina gostov se tu ustavi za dan ali dva, nekaj pa jih je tudi, ki ostanejo za dalj časa ali kar ves dopust. Predvsem ti pa imajo kljub vsej prizanesljivosti do »nerazvitih« največ pripomb. Niti vsa prijaznost in prizadevnost mladih študentk Dunje Miklič in Alenke Splichal, ki v recepciji kampa sprejemata goste in jim skušata po svojih močeh pomagati, ne moreta odtehtati pomanjkljivosti. Med gosti kampa najdemo največ Nizozemcev, nato Nemcev in Francozov, Angležev, manj pa je Avstrijcev in Italijanov, redki so tudi gostje iz vzhodnih držav. Med pisano druščino smo obiskali holandsko družino, ki je izbrala Otočec za svoj dopust. Kornelis de Wit se je z družino odločil za počitnice v Jugoslaviji ob gledanju televizijskih reklam, ki vabijo k nam. Za Otočec so se odločili med potjo, ko so prebirali Kamping adresar. K odločitvi je pripomogla čudovita neokrnjena narava, bližina bazenov v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah ter sorazmerno mirno okolje, kajti družini de Wit hrup obmorskih letovišč ne ustreza. Z Otočca hodijo tudi na daljše izlete v Postojno, Opatijo in na Plitvice. O Jugoslaviji in Sloveniji so prej vedeli, da je to lepa dežela z mnogo zeljenja, primerjali so jo s Španijo, kjer so letovali prejšnja leta, sedaj pa so prepričani, da je pri nas mnogo lepše. Med pohvalami pa je gospa de Wit pripomnila, da so se v Španiji počutili svobodneje, saj ji ni razumljivo, zakaj v kampu tako pogosto patruljirajo oboroženi miličniki. Ob zagotovilu, da so prisotni zgolj zaradi varnosti gostov in njihovega imetja, sta se zakonca široko nasmejala in očitno jima je odleglo. Ob kopici pohval pa imajo gostje tudi vrsto pripomb. Predvsem jih motijo neurejene in premajhne sanitarije, pogrešajo toplo vodo za tuširanje, želeli pa bi malo več miru v času počitka. Hrup, ki ga povzročajo mladeniči na mopedih in motociklih, ko ob večernih urah obiskujejo kamp, je včasih zares neznosen. Mimo šotorov brzijo tudi avtomobili, ki ne le da motijo, temveč celo ogrožajo varnost gostov. G. Kornelis in njegov holandski prijatelj menita, da smo Slovenci z redkimi izjemami vase zaprti in neprijazni ljudje, zlasti pa, da ne maramo nemško govorečih turistov, zato si raje pomagata z angleščino. Kljub vsemu prevladujejo dobri vtisi in bodo k nam še prišli. Med redkimi Slovenci, ki so se ustavili v kampu na Otočcu, je bil tudi Božo Cigelnjak iz Hrastnika z ženo, sinom in vnučkom. Privabilo jih je lepo in mirno okolje, za oddih in počitek dosti primernejše od morja. Tu so bili že predlani, ko je bila Krka po njegovem mnenju še dovolj čista za kopanje, letos pa raje obiščejo bližnje toplice. Od pomanjkljivosti ponudbe Hrastničani najbolj pogrešajo majhno trgovino ali delikateso, polnilnico plinskih jeklenk, pa tudi o sanitarijah nimajo pohvalnih besed. Tuše, čistočo, toplo vodo, vse bi še nekako pogrešili, ne morejo pa razumeti, da ponoči ni miru, saj se mopedisti naravnost izživljajo nad gosti kampa, ki si nemočni mašijo ušesa in se pokrivajo preko glave. Kaj o kritikah gostov meni uprava kampa? Franc Šmajdek, vodja hotela Otočec, pravi, da se že dalj časa zavedajo pomanjkljivosti, in se s kritikami strinja, vedo pa tudi, da kljub iz leta v leto večjemu navalu tujih gostov objekt na tej lokaciji nima nobene perspektive. Problematiko kampiranja na Otočcu bi bilo potrebno reševati kompleksno, tako lokacijsko kot tudi vsebinsko, za kar pa v sedanji ekonomski situaciji ni nikakršnih možnosti. Vendar pa ne sedijo križemrok, saj že dalj časa iščejo nov, primernejši prostor. Primerna lokacija bi se že našla, vendar takoj nastopi težava zaradi zaščite kmetijskih površin in seveda zaradi sredstev za odkup zemljišč. Kot pravi Šmajdek, so »lokacijo za nov kamp pravzaprav našli že pred leti na otoku Tržič sredi Krke pri Kronovem, vendar doslej niso prišli dlje od ogleda lokacije in pogovorov.« Zakaj? Resda so danes težki časi za investicije, toda bili so boljši in problem kampa ni od včeraj. Kamp v svoji tehniči izvedbi pa tudi ni hotel, ki zahteva kup denarja naenkrat, graditi se da postopoma. Nazadnje smo obiskali še Kronovo in v spremstvu znanega gostilničarja Jožeta Prešerna z zavihanimi hlačnicami prebredli levi rokav Krke. Pogled na površino otoka Tržič, ko razmaknete veje obrobnega grmovja in stopite na travnata tla, vam razkrije veliko planjavo, kot miza ravno površino otoka, dviqnjeno nad vl/n /\INtd*lfio UbotU! j32j NAGRADNA KRIŽANKA V AVT. OZNAKA OHRIOA UDAV MANJŠI OTOK PRI ZADRU SNEŽENI M02 VRSTA KINEMATOGRAFSKE TEHNIKE SESTAVI J UDIR KDORMEO STAVKO DELA NAPREJ PRIPADNIKI NAJNIŽJEGA SLOJA V ATENAH BESEDA BREZ NAGLASA PRIRODA \ ► PREBIVALI- ŠČE 1 m * V 1 ► UJNA/ POD NAPADALEC D0LG0REPA BRAZILSKA PAPIGA REDAKTOR ŽELVJI OKLEP/KAR SE LAHKO NABIRA 1- ► OCVIRK VASJA/ BOMBAŽ DL KLOBUČEVI- NA AZIJSKA PA-1 CRNOGOB- imi/ ime SKO ZDRAVI- POLE- USCE tnih mese- MEMBRANA/ MITOLOŠKI VELIKAN LONEC ZMLETO ŽITO/ ZANKA PRELAZ CEZ VELEBIT DEL NOGE OGRAJEN PROSTOR ZASLON/ ZEMELJSKA OŽINA NA MALA KI SLOV. OBMORSKO MESTO/AVT OZNAKA K0-TORA PREBIVALKA FINSKE POKRAJINE NAGON DEŽELA V BRITANSKEM OTOČJU MM. VARUH OGNJIŠČA GLAS RIM. DRŽAVNIK STARI SLOVAN Nikjer jih ne marajo Tehnologi odkrivajo nove načine uničevanja nevarnih odpadkov — Vsi se branijo odlagališč Bolniki se »zasvetijo« Kri bolnih ljudi se sveti — Občutljivi merilci svetlobe ________bodo kmalu postavljali diagnozo _ Aidsplaš Po bolnika z aidsom je moralo vojaško letalo CELO GORO DINAMITA so pripravili bančni ropaiji, ki jim je zadišalo bogastvo v trezorju banke v danskem mestu Mukebo. Da bi odprli trezor, so vso množino dinamita lepo zložili okoli trezoija in ga vžgali. Sledila je strahovita eksplozija, ki jo je bilo slišati 15 kilometrov daleč naokoli in ki je popolnoma porušila banko in močno poškodovala še nekaj sosednjih hiš. Cel in neodprt je ostal le trezor. Ko je na kraj prišla policija, ni nikjer našla niti sledu o roparjih. Morda jih je odneslo v kraje, kjer so bančni trezorii manj trdni. MLADOLETNIKI IN SPOLNOST, to dvoje nikakor ni uglašena celota. Naši sosedje Italijani so močno zaskrbljeni, ker opažajo, da je vse večje število mladoletnih nosečnic. 80 odst. jih sicer splavi, a še vedno se vsak 60. otrok v Italiji rodi mladoletni materi. To so seveda vidne posledice dejstva, da kar tri četrtine 15 let starih otrok že ima spolne izkušnje, pravega vedenja in zrelosti zanje pa še ne. KO JE IMEL ŠE VELIKO sreče pri prekupčevanju z nepremičninami, je izučeni mesar Albert Lowry iz Los Angelesa napisal knjigo Kako obogatiti z nalaganjem v nepremičnine. Nekaj časa je bil sam lep zgled pravilnih napotkov v knjigi, saj je bil težak kar nekaj milijard dolarjev. Potem pa mu je seča obrnila hrbet in po nekaj nepremišljenih vlaganjih je prišel na beraško palico. Zdaj nekoliko podrobneje študira lastni priročnik. V ŠVICARSKEM MESTU Bienne so priredili avtomobilsko dirko, ki pa se od istoimenskih prireditev loči po tem, da na dirkališču ni prevladoval smrad po izgorelem bencinu. Za nagrado se je borilo skoraj 100 avtomobilov na sončni pogon. Uspeh prireditve je bil seveda močno odvisen od lepega vremena. Zanimivo pa je tudi, kdo je tekmoval. Največ je bilo Švicarjev, Avstrijcev, Zahodnih Nemcev, Francozov in Američanov. Se ve, kdo gleda v bodočnost in kdo varčuje ne samo na papirju in v govorih. KAJ KDO POČNE za kratek čas, je seveda odvisno od nagnjenj in možnosti, ki jih ima. Delovnim ženskam v spodbudo in tolažbo pa povejmo, s čim se kratkočasi priljubljena Lady D., kot pravijo princesi Diani, bodoči britanski kraljici. Izjavila je, da dolgčas preganja s pomivanjem posode ali z likanjem. Ker ji je zaradi pestrega družabnega življenja bolj malokrat dolgčas, si lahko kar predstavljamo, kolikokrat se princesa kratkočasi z likalnikom in umazano posodo. Že pred dvajsetimi leti je japonski znanstvenik Humio Inaba pričel razvijati izredno občutljive aparature za merjenje svetlobe, s katerimi je lahko v laboratorijih zaznal slabotno svetlobno žarčenje iz rakastih tumorjev na poskusnih podganah in miših. Zanimivo odkritje, da tudi oboleli ljudje oddajajo rahlo svetlobo, gaje še bolj spodbudilo k delu. Po njegovih napovedih naj bi najkasneje v petih letih razvil izredno občutljivo aparaturo, ki bi bila uporabna tudi v diagnostični medicini. Sedanja občutljivost ins- Revščina je iznajdba civilizacije in raste hkrati z njo. A. GOLJEVSCEK Znanstvenega zgodovinopisja ni, poznamo le ideološke interpretacije zgodovinskih dogodkov in gradiva. B. STIH Kino se ne da Propadanje za nekatere kinematografe ne velja Televizija je temeljito zaorala v naše vsakdanje navade in med drugim močno skrčila obiske filmskih predstav. Tako je skoraj povsod po svetu dobri stari kinematograf prišel ob sapo in mahoma izgubil množice obiskovalcev. V ZDA pa opažajo, da se obisk ni zmanjšal, marveč da celo narašča, vendar le v tako imenovanih avtomobilskih kinematografih. Gre za »driVe-in movie«, kot pravijo Američani kinematografom na prostem, v katerih si filmsko predstavo ogledaš kar iz svojega avtomobila. Medtem ko je televizija zaprla vrata prenekateremu klasičnemu kinematografu, pa nastajajo novi in novi avtomobilski. Postavljajo jih na mestih, kjer se zbirajo ljudje, poleg kopalnih plaž, terenov za golf, na ploščadih ob veleblagovnicah, na drugih turističnih in rekreativnih točkah. V zadnjem času nastajajo avtomobilski kini tudi ob avtocestah, na prostorih, ki so predvideni za odpočitek voznikov. Američani pa ne bi bilo to, kar so, če ne bi takšnih kinematografov postavili tudi na velikih parkiriščih poleg pokopališč. Seveda tam predvajajo filme primerne vsebine, da bi ne želeli razpoloženja in čustev svojega najbolj številnega občinstva. trumentov, ki jih je izdelal Humio Inaba, je en foton (svetlobni delec) na sekundo, kar še ne zadostuje za medicinsko uporabo. Prof. Humio Inaba in njegovi sodelavci na univerzi Tohuko so odkrili, da kri obolelih ljudi oddaja precej več svetlobnih delcev kot pa kri zdravih ljudi. Do tega spoznanja so prišli, ko so delali krvne preiskave pri ljudeh z rakastimi obolenji, sladkorno boleznijo in zlatenico. Izkazalo se je tudi, da kri kadilcev žarči dvakrat močneje kot kri nekadilcev. To prekomerno žarčenje pri krvi kadilcev pa se vrne v normalne meje že nekaj dni potem, ko se kadilec popolnoma odpove tobaku. Znanstveniki še niso točni dognali, zakaj bolna kri oddaja svetlobo, domnevajo pa, da je to povezano s kemičnimi procesi, ko se kisik na poseben način združuje z maščobnimi delci v krvi. Prav ta način naj bi znanstvenikom z merjenjem jakosti svetlobe pomagal postaviti diagnozo in ugotovili bolezen že v začetnem stadiju. Predvsem bi tako ugotavljali začetke sladkorne bolezni, obolelosti pljuč in jeter ter vseh vrst rakastih obolenj. Izsledke in rezultate dela prof. Humia Inabe in njegove ekipe znanstveni svet z zanimanjem spremlja, v njegov projekt pa verjame tudi japonska država, saj je vanj vložila že denar v višini 80 milijard novih dinarjev. T. J. Vir: Illustrarad vetenskap Kako globoko prodira aids v vse pore vsakdanjega življenja in kako malo je pripravljenosti in kako veliko nevednosti, se vsak dan posebej izkazuje. Nedavni primer Američana, obolelega za aidsom, ki gaje bolezen položila v posteljo med bivanjem na Kitajskem, je prav zgovoren. Ko so kitajski zdravniki ugotovili, da ima turist, kije pri njih poiskal pomoč zaradi nenadne oslabelosti, aids, so ga osamili in seveda ukazali, naj se čimprej odpravi v rodne Združene države Amerike. Vendar nobeno od kitajskih letalskih podjetij ni hotelo sprejeti na svoje letalo bolnika z aidsom. Bolnikovi starši so prav tako zaman poskušali doma kupiti letalsko karto za obolelega sina. Nobena ameriška ne tuja letalska družba ni hotela nič slišati, ko je zvedela, za kakšnega potnika gre. Tako so bili po mesecu dni neprijetnih pogovorov starši prisiljeni najeti ameriško vojaško letalo, ki je obolelega prepeljalo v bolnišnico na Filipinih in od tam domov. Tako se je bolnikova odisejada srečno končala. A kaj bi bilo, če bolnikovi starši ne bi bili dovolj premožni? Prevoz z vojaškim letalom je namreč stal skoraj 3 milijone dinarjev. Svet se duši v odpadkih. Veliko se jih sicer da z novimi tehnologijami predelati in koristno ponovno uporabiti v tehnoloških procesih kot surovino ali dodatek surovinam, precej jih požgejo v termoelektrarnah in toplarnah, prirejenih na gorivo iz odpadkov, veliko pa je takih, ki niso več uporabni, so pa še kako nevarni in aktivni. Naj gre za radioaktivne ali nevarne kemikalije, tovrstni odpadki povzročajo glavobole vsepovsod po svetu, nič manj tudi pri nas. Nihče jih noče imeti blizu sebe, saj odlagališča, naj bodo še tako varno narejena in sodobno opremljena, pomenijo prikrito nevarnost ne samo za nekaj let, marveč za stoletja in tisočletja. Zaradi tega tehnologi poskušajo odkriti nove načine, kako zelo nevarne odpadke uničiti. Nastajajo prav zanimivi, skoraj da fantastični načrti o uničevanju tudi pri nas zloglasnih polikloriranih bifenilov (PCB) z infra rdečimi žarki v prenosnih sežigalnicah. Samogibne sežigalnice naj bi pripeljali na onesnažena območja in nato v njih obdelovali goščo, se pravi zgoščen ostanek strupenih snovi po mehanskem čiščenju prsti in drugega. Naprava spremeni v steklovinasto snov vse strupe, ki niso zgoreli, steklovina sama pa je nenevarna, ker je povsem inertna. Strokovnjaki so razvili tudi naprave, v katerih s plini, segretimi na izjemno visoko temperaturo, pri kateri se že tvori plazma, razgrajujejo najbolj strupene in odporne snovi, ne da Proti žabolovu Prepovedali lov na žabe za ohranitev okolja Sveta reka Ganges je resno ogrožena. Ne samo da jo zastrupljajo industrijske, komunalne in kmetijske odplake, pač pa je bil njen živalski svet resno ogrožen zaradi požrešnosti in nezmernosti lovcev na žabe, predvsem v ogromni delti. Tamkajšnji kmetje so se na veliko ukvarjali z lovom in prodajo žab. Ker so poskočne dvoživke zelo pomemben člen v naravni verigi ekosistema Gangesa, je brezobziren lov ogrozil naravno ravnovesje. Skupina zaskrbljenih indijskih varstvenikov narave in ekologov je naslovila na indijsko vlado zahtevo po popolni odpravi tovrstnega lova in prodaje. Vlada je bila pripravljena pretehtati razloge, ki so jih navedli ekologi, in je sklenila, da lov na žabe prepove. Odpovedali so se lepim dohodkom, saj so prejšnje leto izvozili okrog 4368 ton žabjih krakov in zanje iztržili več milijonov dolaijev. Revni Bangladeš, kjer je žabji lov še vedno dovoljen, je lani zaslužil z izvozom krakov 12 milijonov dolaijev. Kupci so predvsem sladokusci na Zahodu, v ZDA in zahodni Evropi. To so lepe številke. Toda zanimive in upoštevanja vredne so tudi številke, ki govore o koristnosti žab. Vsaka žaba požre vsak dan toliko različnega mrčesa, kot je sama težka. Koliko ton uničenega mrčesa je to in koliko koristi! Kitajci so se tega prvi zavedeli in prepovedali lov na žabe. Za njimi so krenili Indijci. Oboji so se zavedeli, da so njihova polja in travniki naravno zavarovani pred škodljivimi insekti tudi po zaslugi žab. bi pri sežiganju nastal zelo strupen plin dioksin, ki je sicer stalen spremljevalec sežigov strupenih odpadkov. Edina naprava takšne vrste deluje na enem od najbolj zloglasnih odlagališč strupenih odpadkov v ZDA pri Love Canalu. Vendar so vse te učinkovite sežigalnice še vedno bolj na papirju kot v stvarnosti. Predno bodo postale široko uporabne, bo minilo še precej časa. Do takrat pa je treba nevarne odpadke nekam shraniti in jih kar najbolje zavarovati. A prav tuje težko rešljiv problem: ekološko vse bolj osveščeni ljudje jih ne marajo in uporabijo vse načine odpora, da odlagališč nevarnih odpadkov ne dobe v okolje, kjer žive. Kokta za rože Kaj rastlinam ugaja Okrasne rastline, rože in zelenjava, vse to je dandanašnji močno podhranjeno, meni zahodnonemški izumitelj Alexander Kueckens. Po njegovem rastline ne- dobe dovolj ogljikovega dvokisa, kije nadvse pomemben za njihovo prehrano in za fotosintezo. Visoka stopnja žveplovega dvokisa v ozračju, deževnici in v tekočih vodah je zmanjšala količino tega plina v globalnem okolju, posledica tega pa je. da so rastline nasploh manj odporne in slabše v rasti. Še posebno se je zmanjšala njihova naravna odpornost za škodljivce, zato je za zaščito rastlin potrebno vse več najrazličnejših škropiv in drugih zaščitnih sredstev. Kueckens je razvil postopek, pri katerem vodo, s katero zalivajo nasade in rastlinjake, obogatijo z ogljikovim dvo-kisom. Rastlina potem tvori ogljikove kisline, ki ji omogočijo bolj učinkovita presnovo tako pomembnih snovi, kot sta magnezij in kalcij. Postopek je v bistvu tak, kot ga uporabljajo odavičarji za izdelavo najrazličnejših osvežilnih šumečih pijač. Rastline, ki torej dobe za žejo sodavico, lepše uspevajo in so odpornejše. MODA V USNJU tel. 21-92» (zoRan) ZORAN PESlC NOVO Ml STO VRHOVČEVA 5 Cenjene stranke obveščam, da bo lokal odprt od 12. 8. 87 dalje vsak dan od 13. do 15. ure in od 17. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah zaprto. PESTRA PONUDBA Naročila (iz prinešenega materiala) sprejemam le ob ponedeljkih. Pozabiti na smrt vedno pomeni pozabiti nase. E. MORIN Brez umetnosti bi bil človek pohabljen kakor tiger brez krvoločnosti. R. JAKOPIČ VRNITEV Ob razpadu Italije so italijanski oficirji in vojaki Čez noč zapustili taborišče Visco, v katerem je bilo okrog 2000 internirancev. Vodstvo taborišča je prevzela taboriščna organizacija OF z dr. Slavkom Zoretom na čelu. Določili so natančen red odhoda, pravzaprav so bili spiski narejeni že pred razpadom Italije. Prva je odšla iz taborišča skupina Hrvatov, naslednja pa je bila naša skupina. Zabičano nam je bilo, da ne smemo furlanskim kmetom ukrasti niti jagode z grozda ali kakšne druge poljščine. Nam pa so še naročili, naj nekoliko popazimo na tovariše iz Hrvaške, ki so bili bolj sestradani od nas. Blizu Gradiške smo naleteli na nemško patrolo s triciklom. Sprožila je nekaj strelov nad našimi glavami in ukazala, naj gremo nazaj. Obrnili smo se in začeli korakati nazaj proti Romansu in Viscu. Toda takoj ko nam je patrulja izginila izpred oči, se je skupina razbila v manjše skupine, ki so se razkropile po vinogradih in se prebijale naprej. Naša skupina je prvo noč prespala na travniku pri vojašnicah. Ratto zjutraj smo se neprespani odpravili naprej proti Mirnu. Ko smo se približali kraju, smo zaslišali močno streljanje. Očitno so se spopadli Nemci in partizani. Znašli smo se v zagati: nazaj nismo hoteli, pot naprej pa je bila hudo nevarna. Vodja skupine Mirko Bizjak seje odločil, da bo poslal do Nemcev delegacijo in jih zaprosil, naj nam zagotovijo prevoz do Ljubljane. Patrulja se je vrnila s pritrdilnim odgovorom. Na srečo pa seje med nami znašel neki duhovnik iz Mirna in nas opozoril, da nas Nemci ne bodo odpeljali v Ljubljano, marveč v nemška koncentracijska taborišča. »Kdor hoče, naj gre z menoj do partizanov,« je dejal duhovnik. Ubogali smo ga. Po stranskih poteh in kozjih stezah nas je popeljal do Ajdovščine. Se danes sem mu hvaležen za pomoč. Skupina se je potem razpršila in vsakdo je krenil proti svojemu domu. Jaz sem še nekajkrat prespal in čez sedem dni sem prispel v Semič. FRANC DERGANC IZ MLADOSTI Bilo je nekoč... Tako se začnejo običajno pravljice, tiste, ki so jih naše stare mame pravile svojim otrokom za lahko noč. Zdaj so tudi babice zaposlene, zvečer pa trudne in na pravljice so že zdavnaj pozabile, tako vnuki gledajo televizijo in jim je največkrat CIKCAK tista pravljica za lahko noč. Ampak čas pravljic je minil, minil za vse čase. V spomin pa se ti prikrade misel na davni čas, kije bil kot pravljica — mladost. Bila sem mlada, brezskrbna in dosti skromnejša kot zdaj moje hčere. Vsa zabava so mi bile predstave kina v bližnjem mestu, pot s kolesom v toplice ob nedeljah pa ples na vrtni vesčlici, gasilski v naši in sosedni vasi. Z Valči sva hodili v kino, po službi sva ostajali v mestu in šli najprej v kino JLA, nato pa še v dom prosvete. To so bili časi, enkrat na teden gledat dva filma! Pri enem sva se jokali ob kaki pretresljivi ljubezenski zgodbi, pri drugem pa sva se ježili od groze in napetosti. In sva takole gledali film, ki nama je spravil lase pokonci, domov pa sva šli obe pod vtisom grozljivih prizorov. Bila je črna tema in pot z vlaka tako dolga kot večnost. Ko sva prispeli na glavno cesto, je bilo vse okoli naju sumljivo. Šumenje vetra v posušenih koruznih steblih na njivi pod cesto je nama zbujalo grozljive občutke. Zgoraj so šumele smreke in neko deblo je čudno ječalo. Držali sva se za roke in se tresli od strahu, Valči bolj kot jaz. Nenadoma sem bolj zaslutila, kot videla, na cesti senco. Malo sem obstala in zastokala. Tisti hip se mi je ob nogah posmukalo nekaj mehkega. Zavreščala sem od groze, Valči pa jadrno po travniku dol proti hosti! Vmes je vpila, da sem od strahu počenila na cesto. Potem sem jo morala iti iskat dol na travnik, kjer je vpila, naj pridem ponjo. Malo je bila huda name, da sem tako zavpila. Potem sva šli naprej. Jaz sem prva prišla domov. Običajno sem, takoj ko sem stopila v-kuhinjo, za sabo zaklenila vrata. To pot pa so ostala priprta. Nalivala sem vodo v posodo, da se grem v kopalnico umit, ko so se vrata nenadoma začela počasi odpirati. Škripala so in se čisto počasi odpirala, čeprav ni bilo uikjer nikogar. Gledala sem v vrata in od groze mi je lavor padel na tla. Čisto odrevenela sem le spustila pogled na tla in zagledala našega Bliska, ki je odrival vrata in ga je bilo že pol v kuhinji. Seveda, to je bil tisti kosmati dotik na cesti. Kako sem potem prečula noč, se ve. Pa je bil vsega kriv pes, še prej pa filmska grozljivka in temna noč z vetrom. Domišljija ima zares krila. Posebna tista mlada, ki nima meja. J. POTA IN SVit? Miting polepšali z zmago j z lovsko puško nad sina Klil II Uspešna dvodnevna motokros prireditev v Brežicah — 100 tekmovalcev iz Jugoslavije in Avstrije Vstopnice za SP kolesarjev že v prodaji Organiziran ogled dirk na avstrijskem Koroškem LJUBLJANA — Zaradi bližine in tudi zaradi dejstva, da bodo v jugoslovanski reprezentanci po vsej verjetnosti nastopili kar trije novomeški kolesarji, bo letošnje svetovno prvenstvo, ki bo od 25. avgusta do 6. septembra, za dolenjske ljubitelje tega športa še posebno zanimivo. Prvi del prvenstva bo potekal od 25. do 30. avgusta na pokritem dirkališču na Dunaju, veliko zanimivejši pa bo za nas drugi del, ki bo od 1. do 6. avgusta na avstrijskem Koroškem, točneje ob Baškem jezeru. Na tiskovni konferenci prejšnji teden v Ljubljani so predstavniki organizatoija podrobneje predstavili prireditev, še posebej tisti drugi del, na katerem bodo potekale cestne dirke v ekipni in posamični konkurenci tako amaterjev kot profesionalcev. Omenimo kot zanimivost, da bo organizatorje prvenstvo veljalo 40 milijonov šilingov, država zanj ne bo primaknila niti šilinga, pačpa se mora konferenci pprireditev sama kriti. Proga okoli Baškega jezera je dolga 12 kilometrov; ženske bodo morale prevoziti 6, amaterji 15 in profesionalci 23 krogov. Prireditelji računajo, da bo na prvenstvu nastopilo vsega skupaj okoli 1.200 kolesarjev iz 65 držav. Doslej jih je prijavljenih 43, med njimi seveda tudi Jugoslavija. Proga ob Baškem jezeru je dokaj pregledna, obiskovalcem — organizatorji računajo, da jih bo okoli 200 tisoč — bo pri spremljanju dirke pomagal 80 kvadratnih metrov velik ekran. Dovolj bo tudi parkirišč, pripravljenih jih bo za 35 tisoč vozil, te drii pa so že v prodaji tudi vstopnice. Cena karte za ogled ekipne vožnje amaterjev 2. septembra velja 7 tisočakov, za ogled posamične dirke amatarjev 5. septembra 8.400 in profesionalcev v nedeljo 10.500 din. Vstopnice je v poslovalnicah Kompasa moč kupiti za dinarje, novomeško KD Krka pa bo za ogled svetovnega prvenstva organiziralo posebne prevoze. O tem več prihodnjič. B. B. BREŽICE — Dvodnevni motokros miting, ki so ga minulo soboto in nedeljo pod pokroviteljstvom zavarovalnice Triglav, območne skupnosti Krško,1 organizirali prizadevni delavci brežiškega AMD, je ob progo na Prilipah privabil okoli 3.500 gledalcev. Prvič so bili tokrat gledalci priča tudi vožnjam priko- SE EN TURNIR ZA ODOJKA PODBOČJE — Športno društvo iz Podbočja organizira v nedeljo, 16. avgusta, ob 8. uri na igrišču OŠ Podbočje tradicionalni turnir v malem nogometu. Pokrovitelja turnirja sta zasebna obrtnika Valentin Turk in Jože Lajkovič, organizator pa sprejema prijave na igrišču do 8.30 ure. Zmagovalca čaka poleg pokala še odojek. ERŽENOVI ZMAGI V AVSTRIJI SP1TT AL — V avstrijskem Spittalu sta bili v soboto in nedeljo dve kolesarski dirki za pokal Alpe-Jadran, ki se jih je udeležilo 85 kolesarjev iz Nizozemske, Italije, ZDA, Avstrije in Jugoslavije. Velik uspeh je dosegel član KD Krka iz Novega mesta Milan Eržen, ki je v kategoriji mlajših mladincev obakrat prepričljivo zmagal Od ostalih Novomeščanov je v soboto pri starejših mladincih R. Judež zasedel 2. in P. Judež 11. mesto, pri članih-pa seje s 3. mestom izkazal Bojane. V nedeljo je bil med starejšimi mladinci R. Judež 4., P. Judež 9., med člani pa Bojane 7. in D. Papež 12. KAVŠEK DRUGI, MOŽE ČETRTI RADOVLJICA — Skupina novomeških kolesarjev seje v nedeljo udeležila 3. mednarodne dirke v Radovljici. V skupini pionirjev A je bil Kavšek 2., Štangelj 4., Ravbar 5., Majde 6. in Mervar 7., medtem ko je med člani Može zasedel 4. mesto. VN METALIACOMMERCA FINKU ZAGREB — Sobotnih in nedeljskih kolesarskih bojev za Veliko nagrado Me-taliacommerca v Zagrebu se je udeležila tudi okrnjena novomeška ekipa. Največje dosegel Bogdan Fink, kije v skupnem seštevku sobotne vožnje na dirkališču in nedeljskega cestnega nastopa v kategoriji mlajših mladincev zmagal, medtem ko je Šturm zasedel 6. mesto. Pri starejših mladincih je po skupnem točkovanju Krevs zasedel 3., Zaletelj pa 5. mesto, medtem ko sta v članski konkurenci mladinca Ravbar in Šmajdek zasedla 5. oziroma 6. mesto. Zmaga je pripadla rogovcu Rnja-koviču. ličarjev, in če k temu prištejemo še odlično organizacijo, mednarodno udeležbo in seveda zmage domačih tekmovalcev, potem je na dlani, da so gledalci zadovoljni odhajali domov. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo okoli 100 tekmovalcev iz Jugoslavije in Avstrije, točneje iz pobratenih avto-moto društev Brežice, Lenart in Cmurek, razdelili pa sojih v kategorije od 80 do 500 ku-bikov. Prav tako je bila tokrat na sporedu še dirka za odprto prvenstvo Jugoslavije, katere pokrovitelj je bil AMD Unior iz Lenarta. Najboljši iz posameznih skupin so se uvrstili v finalno vožnjo, kije bila za gledalce prava poslastica, saj so v njej nastopili vsi najboljši jugoslovanski tekmovalci, ob njih pa še Avstrijci z državnim prvakom Frauwallneijem na čelu. V posameznih kategorijah so zmagali: Popovič (Petrinja), Brajdič (INA Jaška), Šloser (Slovenske Konjice) in Lorenčič (Unior Lenart). Pa še rezultati finalne vožnje: 1. Avbelj, 2. Zdovc (oba AMD Brežice), 3. Frauwallner (Cmurek), 4. Baršič (Karlovac), 5. Novak (Šentvid) itd. Uspel super motoslalom na Mirni Nedeljsko prireditev si je ogledalo 2500 gledalcev MIRNA — Kakih 2500 gledalcev se je v nedeljo zbralo na Mimi, kjer je AMD Trebnje organiziralo tekmovanje v super motoslalomu na progi med Mimo in Debencem. Dolga je bila 1.300 metrov in je imela sedem skupin slalomskih ovir. Ekipni zmagovalec je trebanjsko AMD, ki je prejelo pokal ZB NOV Trebnje, druga je bila Litija in tretje AMD Izlake. Najhitrejši čas proge je dosegel Šentruperčan Brane Rokavec z 1:10,74. Rezultati, pionirji do 10 let: 1. Prosenik, 2. Turk, 3. Knez (vsi AMD Trebnje); kategorija do 100 ccm: 1. Pancar, 2. Sladič, 3. Knez (vsi AMD Trebnje); od 100 do 350 ccm: 1. Smole (AMD Trebnje), 2. Selan (AMD Litija), 3. Ostanek (AMD Trebnje); od 350 do 750 ccm: 1. Rokavec, 2. Kušar, 3. Kranjec (vsi A MD T rebn je); nad 750 ccm: 1. Prosenik (AMD Trebnje), 2. Rakib (AMD Izlake), 3. Čeme (AMD Bled). Prireditev je bila v lepem sončnem vremenu in so jo popestrili padalci ALC iz Lesc, cestnohitrostna dirkača Primož Sovič iz Slovenj Gradca in Branko Rokavec iz AMD Trebnje pa sta demonstrirala vožnjo z dirkalnimi motorji v kategorijah 80 in 125 kubikov. N. BUKOVEC Na startu vsi najboljši kasači Program nedeljskih dirk v Šentjerneju in stavna napoved Dolenjskega lista — Na startu tudi Lahor — Na sporedu deset dirk _________ ŠENTJERNEJ — Kot pišemo na zadnji strani, bo v nedeljo od 15. ure naprej v Šentjerneju letos največja konjeniška prireditev pri nas in doslej tudi daleč najkvalitetnejša na šentjemejskem hipodromu. O tem dovolj zgovorno priča seznam prijavljenih konj, med katerimi omenimo le Lahorja, absolutnega rekorderja Jugoslavije, pa Calypsa, Cakrla Frosta, ki bo letos prvič na startu, ima pa izreden kilometrski čas 1:15,8, itd. Na sporedu bo kar 10 dirk, kar bo zagotovo zanimivo tudi za vse tiste, ki bodo svojo srečo preizkušali na stavah. Dolenjski list tudi tokrat objavlja program dirk z imeni konj, ki bodo nastopali in ki so bili seveda prijavljeni do torka, ko so nastajale te vrstice, hkrati pa objavljamo tudi našo napoved. Omenimo ob tem le še, da bodo stave potekale na enotnem stavnem listu, na katerem je moč staviti na deset kombinacij, cena ene pa je tudi tokrat nespremenjena: 500 din. Organizator ob tem opozarja, da se nagradni fond 80.000 din iz zadnje letošnje dirke prenese v prvo nedeljsko dirko, kar je seveda za tiste, ki bodo poskušali srečo, dodaten izziv. I. dirka, bife Jože Penca, Groblje, mehanični handicap za 3- do 12-letne kasače na progi 1.700 m, temelj 1,35: brez seznama. II., III., V. in VI. dirka za Veliko nagrado Šentjerneja, pokrovitelj Marles, avtostart za 3- do 12-letne kasače na progi 1.600 metrov, temelj 1:23,5. Kvalifikacije, 1. skupina: Adrija (1:22,5), Brilliant Key (1:18,6), Cakrlo Frost (1:15,8), Calypso (1:20,3), Eli (1:19,5), Fita (1:21,1), Lahor (1:17,3), Nepal B (1:23,2), Rom (1:20,4). MALI NOGOMET V GABRJU GABRJE — ŠD Gabrje organizira 2. in 23. avgusta tradicionalni turnir malem nogometu za pokal Jorjancev. Žrebanje prijavljenih ekip io v sredo, 19. avgusta, ob 20. uri v ;ostilni Hudoklin, nagrade pa odojek, lijače in pokali. Prijavnina znaša 0.000 din, plačati pa jo je potrebno ired žrebanjem. Prijaviti seje moč po elefonu 85-924, zapišimo pa še, da bo ' soboto po turnirju veselica, na kateri >o igral ansambel Cof. Napoved Dolenjskega lista: Calypso, Lahor. Kvalifikacije, 2. skupina: Eni (1:18,2), Ferari (1:20,8), Fit Avia (1:18,4), Ilona III (1:18,8), Madaun (1:17,1), Lady Lucy (1:23,4), Liša B (1:22,7), Parnas (1:19,6). Napoved Dolenjskega lista: Madaun, Fit Avia. IV. dirka za pokal Alpe-Jadran, pokrovitelj IMV, za 3- do 12-letne kasače po posebnem točkovanju, proga 1.700 metrov: Depo, Diksin, Niko B, Nurmi B, Six, Sokol, Talbot (manjkata še dva konja). Napoved Dolenjskega lista: Talbot, Nurmi B. VIL dirka, Novoles, avstostart za dvoletne kasače, proga 1.400 metrov: Adinka L, Aza B, Dori II, Firka, Fuerst, Kris, Leostina, Lord T, Nena II, Prakas, Rina, Salko B. Napoved Dolenjskega lista: Aza B, Fuerst. Vni. dirka, KS Šentjernej, avtostart za dvoletne kasače, proga 1.400 metrov: Amela, Askan B, Damil, Don Galverston, Lear, Liks, Linkfield, Pat-rina, Princeza, Rif. Napoved Dolenjskega lista: Askan B, Linkfield. IX. dirka, Pionir, avtostart za 3- do 12-letne kasače, temelj od 1:27,6 do 1:30,5, proga 1.700 metrov: VINIŠKI TURNIR KRKI VINICA PRI ŠMARJETI — Minulo nedeljo je NK iz Vinice pri Šmarjeti pripravil turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo 17 ekip. Zmagala je ekipa Krke, druga je bila Družinska vas, tretja Šmaijeta. NAJVEČ TOČK VEBROVA IN BLAŽIČ NOVO MESTO — Trebanjka Milena Veber in Novomeščan Jože Blažič vodita v posebnem točkovanju kegljačev za športnika leta. Točkovanje je bilo opravljeno po končanem tekmovanju posameznikov, parov in ekip, spremeni pa se še lahko po končanem republiškem prvenstvu. Poglejmo lestvico: ženske: Veber 70, Kerep (Novo mesto) 53, Flisar (Trebnje) 50. itd.; moški: Blažič 46, N. Goleš (Trebnje) 45. Ž. Goleš (Metlika) 38 itd. Kdo so vozniki Kot že rečeno, se bodo v prvi mednarodni dirki Alpe-Jadran pomerili najboljši vozniki sulkijev iz Furlanije, avstrijske Koroške in Slovenije. Vsako ekipo bodo sestavljali trije vozniki in rezerva. Iz Trsta prihajajo 45-letni dr. Franco Velinski, ki je voznik že pet let, za seboj pa ima okoli 160 startov in 18 zmag; Marino Malvestiti, 45, ki se s tem športom ukvarja že 11 let, ima okoli 400 startov na dirkah ter 38 zmag; tretji član ekipe je 40-letni Livio Cepak, najbolj izkušen, saj ima za seboj kar 500 nastopov, 51-krat pa je že tudi zmagal, rezerva je Piero Malvestiti. Avstrijsko ekipo sestavljajo 65-letni Matthias Prugger, po poklicu hotelir in konjerejec, ki vozi že preko 30 let, Hans Walcher, 55, ki se s tem športom ukvarja 25 let, in 45-letni Adolf Hofler, ki izhaja iz znane konjerejske družine. Vrsto Slovenije bodo sestavljali Marko Slavič ml., ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati, povejmo le, da je zmagal na nedeljskem kasaškem derbiju v Subotici, Mirko Hanžekovič iz Ljutomera ter domačin, Šentjemejčan Božo Radkovič. Rezerva je Miro Oman. Pripor za Jožeta Nosana z Rateža, ki je streljal na sina — Na srečo zadela le ena šibra RATEŽ — Novomeški miličniki so bili v torek, 4. avgusta, ob 23.50 obveščeni, daje prišlo okoli 21.30 na Ratežu do družinskega obračuna, ki se je končal s streljanjem in poškodbo 26-letnega Branka Nosana. Tisti večer se je 58-letni Jože Nosan nekaj čez 21. uro vrnil domov iz svoje zidanice. S seboj je prinesel tudi puško in jo naslonil ob vhodnih vratih. Kmalu po njegovem prihodu seje v hiši vnel prepir. Nosan je med njim brez razloga udaril snaho, da je padla po tleh. Njej v bran je stopil sin Branko in z očetom sta pričela obračunavati. Med pretepom je sin očeta porinil skozi vrata hiše in jih za njim tudi zaklenil, takrat pa je 58-letni Nosan pograbil lovsko puško in z njo ustrelil sko- zi vrata. Šibre so letele kak meter visoko od tal, na srečo pa je le ena od njih zadela sina, druge so končale v kuhinji. Po strelu je Branko Nosan skupaj s štiriletno hčerko zbežal skozi stranska vrata iz hiše, medtem ko seje njegov oče zatekel v zidanico. Tam so ga novomeški miličniki nekaj čez polnoč prijeli. Preiskovalni sodnik, kamor so Nosana, ki je osumljen poskusa umora, pripeljali, je za osumljenca odredil pripor. poročajo Deževje povzročilo precej škode Potoki in r^ke prestopili bregove — Skoda ni ocenjena Močno deževje, ki je neprekinjeno namakalo novomeško občino tako 4. kot 5. avgusta, je po prvih ocenah povzročilo precej škode. Tako je prestopil bregove potok Radulja in v Škocjanu poplavil skladišče gradbenega materiala Emona Dolenjke, največ pa je škode na cementu, apnu, perlitu in tervolu. Ostali material je trgovcem uspelo rešiti. Prav tako je bila poplavljena trgovina KZ Krke. Voda je vdrla še v stanovanjsko hišo Ludvika Gornika, zalila klet, hlev in garažo Jožeta Globevni-ka, v Zalogu je poplavila hlev Jožeta Smrekarja, zalila pav tudi prostore Bobičeve gostilne v Škocjanu. Prav tako je bila poplavljena in neprevozna cesta med Škocjanom in Zburami, vse do 7. avgusta pa je bila za promet neprevozna lokalna cesta med Šentjernejem in Škocjanom. Bregove sta prestopili tudi Temenica pa Mirna, ki je prav tako zalila več kleti, medtem ko je Krka že po običaju poplavila cesto pri Drami. Povzročena škoda še ni ocenjena. Alba MS (1:26,4), Azur (1:28,1), Carlos (1:27,7), Fidas (1:29,5), Figra (1:28,5), Fin AS (1:28,7), Firina (1:29,1), Kaja B (1:27,7), Leja II (1:28,1), Markiza II (1:25,8), Mondo (1:28,6), Petrina (1:29,0), Pilota (1:29,9), Rebus (1:27,8). Napoved Dolenjskega lista: Rebus, Alba MS. X. dirka, Tovarna zdravil Krka, avtostart za 3- do 12-letne kasače, temelj od 1:25,6 do 1:27,5, proga 1.700 metrov: Ajs (1:25,8), Dejbi (1:26,1), Falka (1:25,6), Larson (1:27,2), Modra (1:26,3), Santa B (1:26,5), Six (1:25,7). Napoved Dolenjskega Usta: Falka, Modra. V enem dnevu ukradel pet avtomobilov D. K. spet za rešetkami NOVO MESTO — Prejšnji teden, točneje 4. avgusta, je bil na dopustu med prestajanjem kazni vKPD Dob D. K. Kratko svobodo je temeljito izkoristil. Potem ko je z avtostopom pripotoval v Novo mesto, je tukaj ob 8.45 v Ulici Majde Šilc ukradel osebni avto gofl, v katerem so bili kontaktni ključi, last Sonje Hudoklin. Z avtom seje zapeljal do Ozlja, a imel tam prometno nesrečo, zato je vozilo zapustil, še prej pa je iz njega vzel 12.000 din. Ponovno se j e. nato z avtostopom prepeljal v Črnomelj in tam ob 18.50 vzel katrco Marije Skok. V vozilu so bili tudi tokrat ključi kot v vseh kasnejših primerih. S tem avtomobilom seje odpeljal proti Postojni, a mu je med potjo zmanjkalo goriva. Z avtostopom je nato prispel v Logatec in tam ob 23.30 ukradel še en avto, tokrat steoenko, in se z njo pripeljal do Čateža. Tja je prispel okoli 3. ure zjutraj, v vozilu nekaj časa spal, nato pa sklenil avtomobil vnovič zamenjati. S parkirišča je ukradel drugo stoenko in se z njo odpeljal do motela v Bre-gani. Preden je vozilo zapustil, je iz torbe v vozilu vzel denar, nato pa z avtostopom krenil v Samobor. Tam je ukradel fička, ga kasneje pustil na cesti pri Samoboru in se vnovič z avtostopom odpravil v Karlovac. Kdove koliko vozil bi še zamenjal, če ga tam ne bi prijeli miličniki in ga izročili novomeškim kolegom, ti pa so ga poslali nazaj na Dob. Z »dopusti« je verjetno za lep čas opravil. TRIJE RANJENI PRI TRČENJU RATEŽ — 52-letni Stane Derganc iz Novega mesta seje 5. avgusta ob 7.40 peljal z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti Šentjerneju. Med vožnjo po klancu navzdol skozi Ratež je v ovinku zaviral, pri tem pa gaje na mokrem cestišču zaneslo na levo. Prav takrat je nasproti z osebnim avtom pripeljal 33-letni Miloš Harailovič iz Kostanjevice. Prišlo je do močnega čelnega trčenja, v katerem sta bila hudo ranjena oba voznika in 45-letni sopotnik Karel Pavkovič iz Kostanjevice. TATOVI V MUZEJU VESELA GORA — Prejšnji teden so neznanci vlomili v Kmečki muzej trebanjskega turističnega društva na Veseli gori pri Šentrupertu. Storilci so iz muzeja odnesli devet starejših vojaških in lovskih pušk, katerih vrednost je ocenjena na 200 tisočakov Orožje je za streljanje neuporabno. POLOTIL SE JE ŽENE IN SINA — Novomeški miličniki so imeli 9. avgusta opraviti z Borisom Kovačičem s Ceste herojev v Novem mestu. Možakar se je zvečer ob 22.15 vinjen spravil nad svojo ženo in jo pričel pretepati. Ko ji je na pomoč priskočil sin, se je lotil še njega. Miličniki so Kovačiča pridržali do iztreznitve, napisali pa tudi prijavo sodniku za prekrške. v NOČ ODNESLA TRIDESET PIŠČANCEV — Hudo žalostne oči je moral imeti 9. avgusta zjutraj Anton Sebanc s Čilpaha pri Trebelnem. Ponoči je namreč nekdo obiskal nezaklenjen kokošnjak in se polotil prebivalcev. V tatinski malhi je končalo 22 kilogramskih in osem polkilogramskih piščancev, po nekaterih ocenah vrednih okoli 50 tisočakov. NAŠEL KROGLO TOPOVSKE GRANATE — Gozdni inženir Vinko Vidrih je 4. avgusta ob 13.35 obvestil novomeške miličnike o najdbi krogle topovske granate. Nevaren ostanek II. svetovne vojne so našli med gradnjo ceste v gozdu pri Vahti, kroglo pa je Vidrih izročil miličnikom. Za njeno uničenje je poskrbel pirotehnik. S plenom na zabavišče Ukradeni denar zapravili v lunaparku — Cicjarete zmetala v kontejner za smeti — Ovadba tožilcu RIBNICA — Ribniški miličniki so 29. julija odkrili, da sta v noči od 25. na 26. julij vlomila v bife KZ Ribnica na Šeškovi 15 v Ribnici mladoletnika S. E. in Ž. M. iz Ribnice. Bife sta oškodovala za skupno 650.000 din. Ukradla sta cigarete in denar. Mladoletnika pa sta tiste tri dni živela na veliki nogi, saj jima je uspelo zapraviti večji del denaija. Kar 210.000 dinje S. E. podaril svojemu dekletu M. J. iz Kočevja. Taje vedela, daje denar ukraden, a je vsega zapravila z igrami na srečo v Lunaparku, ki gostuje v Kočevju. Manjši del cigaret sta mladoletnika pokadila in razdala prijateljem. Eno »šteko« sta skrila doma pod kad v kopalnici, kjer sojo dobili miličniki, večino cigaret pa sta zmetala v kontejner za smeti, ker sta se bala, da bi ju prav cigarete izdale. Miličnikom je tako uspelo zaseči del cigaret in skupno 260.000 din, ki jih mladoletniki še niso zapravili. Zaseženo so vrnili oškodovanemu bifeju. Zoper oba mladoletnika in tudi M. J. iz Kočevja pa so podali ovadbo Temeljnemu javnemu tožilstvu v Ljubljani. J. P. GORELO GOSPODARSKO POSLOPJE ČEŠNJICE — V petek, 7. avgusta, je zagorelogospodarsko poslopje Jožeta Barbe v Češnjicah 8. Preiskava je pokazala, da je ogenj zakrivila slaba in dotrajana dimna napeljava iz svinjske kuhinje. Tam je namreč Barbova žena okoli 19.30 zakurila in odšla v hišo pripravljat večeijo, ogenj, ki je izbruhnil, pa je uničil ostrešje gospodarskega poslopja in v njem okoli 35 ton sena in slame. Po prvih ocenah je škode za 7 milijonov dinaijev. NESREČA NA GORJANSKI CESTI — V sredo, 5. avgusta, je ob 16.10 na gorjanski cesti pri Lokvici Jože Brodarič iz Metlike zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v nasproti vozeči avtomobil nemškega voznika Schwarza. Na srečo ni bil nihče težje poškodovan, Brodarič je dobil lažje poškodbe, na Schvvarzovem avtomobilu je za 3 milijone dinarjev škode, precej razbit pa je tudi Brodaričev avtomobil. (Foto: A. B.) NOČNI OBISK NA NOVOLESOVI ŽAGI RUPERČ VRH — V noči na 6. avgust so neznanci skozi nezaklenjena(l) vrata Novolesovega tozda Žaga na Ruperč vrhu prišli v notranje prostore in tam vlomili še v pisarno vodje tozda. Iz ročne blagajne so odnesli 164 tisočakov, skupne škode pa je še za nekaj deset tisoč dinaijev več. ZAPELJAL NA SREDO CESTE — 24-letni Martin Hlebec iz Gribelj se je 6. avgusta ob 4.40 peljal z osebnim avtomobilom po cesti iz Vinice proti Črnomlju. V vasi Kočevje je nenadoma zapeljal na sredino ceste, takrat pa je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal 54-letni Martin Jakob iz Rožanca. Med vozili je prišlo do čelnega trčenja, pri čemer sta se voznika Hlebec in Jakob huje poškodovala in so jima pomoč nudili v črnomaljskem zdravstvenem domu. Materialno škodo so ocenili na poldrugi milijon dinaijev. Z NEREGISTRIRANIM AVTOM V NASIP — V ponedeljek, 10. avgusta, nekaj čez polnoč se je 19-letni Vlado Hudorovac iz Srednje vasi peljal z neregistriranim osebnim avtomobilom po cesti med Dolenjskimi Toplicami in Črmošnjicami. V Selih pri Dolenjskih Toplicah je prehitro zapeljal v levi nepregledni ovinek, pri čemer gaje zaneslo v zemeljski nasip. Vozilo je od tam odbilo, tako da se je prevrnilo na streho. V nezgodi je bil hudo poškodovan 26-letni sopotnik Marjan Jakofčič iz Brezja; prepeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Hudorovcu so odvzeli kri zaradi suma vinjenosti. Materialno škodo so ocenili na 1,500.000 din. 16 DOLENJSKI UST Št. 32 (1983) 13. avgusta 1987 TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 14. VIII. 18.25 — 00.00 TELETEKST 18.40 POROČILA 18.45 DR. WHO: LADJA V VESOLJU, 2. del angleške otroške serije 19.10 RISANKA 19.24 IZ TV SPOREDOV 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.00 BREZČASNA DEŽELA, 3. del avstralske nadaljevanke 21.00 ZGODOVINA IZUMOV: Izumi za kratkočasje, 6. del 22.00 DNEVNIK 22.15 POLETNA NOČ KRVAVA SVATBA, francoski film Tudi tokrat francoski režiser Claude Chabrol odene svojo zgodbo v zvrst kriminalke, a le kot izgovor za temeljito psi- hološko analizo junakov. Ti so si v provincialnem mestu ustvarili ugled in denar, ki pa ga želijo še pomnožiti z nečistimi posli. Zdi se, da jih pri tem ne more nihče ogroziti. Vendar odnos med županovo ženo in županovim pomočnikom nevarno prodira v javnost. Ta film dokončno razgali zadušljivi svet malomeščanstva. DRUGA TV MREŽA 16.55 Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Orkester se oblači — 18.00 Znanost — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 Domači ansambel: Ansambel Vilija Petriča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Tito, generalni sekretar KPJ — 20.50 Poročila — 21.00 Restavracija (ameriški film) — 22.45 En avtor, en film TV ZAGREB 8.55 Poročila — 9.00 Komedija in satira — 9.30 Večer s tamburico — 10.25 Otroška oddaja — 10.55 V somraku — 11.20 Velikani jazza — 12.05 Ustvaijanje Titove Jugoslavije—15.30 Poročila—15.40 Program plus — 17.10 Risanka — 17.25 Poročila — 17.30 Orkester se oblači — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Cagney in Lacey (serijski film) — 21.00 Zabavni program — 22.00 Dnevnik — 22.20 Glasbeni magazin — 23.50 Program plus — 01.20 Poročila SOBOTA, 15. VRI. 16.45 — 00.00 TELETEKST 17.00 POROČILA 17.05 BALETNI TRENUTEK 17.20 ZGODBA O GOSKICI 17.30 ZDRAVNIKOV UČENEC, sovjetski film 18.40 ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA, 11. del dokumentarne serije 19.10 RISANKA 19.24 IZ TV SPOREDOV 19.26 VREME ' 19.30 DNEVNIK 19.50 ZRCALO TEDNA 20.15 SPOZNAJ SVOJEGA ZAJČKA, ameriški film 21.45 DNEVNIK 22.00 POLETNA NOČ SEVER IN JUG, 7. del ameriške nadaljevanke BLAŽEN MED ŽENAMI, ameriška nanizanka DRUGA TV MREŽA 14.30 Test — 14.45 Jugoslavija, dober dan — 15.15 Izgubljeni svinčnik (jugoslovanski film) — 16.45 Zgodbe iz tovarne (ponovitev TV nadaljevanke) — 17.50 Tingl-tangl (otroška oddaja) — 18.40 Dallas — 19.30 Dnevnik — 20.00 Tito, generalni sekretar KPJ (2. del dokumentarne serije) — 21.05 G. Bizet: Carmen (balet) — 21. 21.55 Poročila — 22.00 Svet na zaslonu — 22:45 Jazz — 23.00 Športna sobota TV ZAGREB 8.30 Koncert za UNICEF — 9.10 Junaki Telemarka (ameriški film) — 11.15 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — 12.15 Program plus — 14.30 Noč glasbe — 16.30 Poročila — 16.35 TV koledar — 16.45 Narodna glasba — 17.15 Sedem TV dni — 18.00 Rokomet — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pred mrakom (ameriški film) — 22.15 Dnevnik — 22.30 Nočni spored — 00.30 Poročila NEDELJA, 16. VIII. 9.50 — 13.05 in 16.10 — 23.20 TELETEKST 10.05 POROČILA 10.10 ŽIV ŽAV: RISANKE, SMRKCI 11.00 DR. WHO: LADJA V VESOLJU, ponovitev 2. dela angleške nadaljevanke 11.25 ALPSKI VEČER 87, 3. oddaja 12.00 KMETIJSKA ODDAJA TV SARAJEVO 13.00 POROČILA 16.30 POROČILA 1.6.35 ZDRAVNIK UMIRAJOČEGA ČASA, 3. del slovaške nadaljevanke 17.45 MORSKI VRAGI, angleški film 19.10 RISANKA 19.24 IZ TV SPOREDOV 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.00 TUDI TO JE SREČA, 4. del nadaljevanke TV Beograd 20.50 POLETNA NOČ ZDRAVO SEVER IN JUG, 8. del ameriške nadaljevanke DRUGA TV MREŽA 14.10 Zeltweg: Avtomobilske dirke F1 za VN Avstrije — 19.35 EP v vaterpolu, Ju-goslavija:Madžarska — 20.35 Tito, generalni sekretar KPJ (3., zadnji del dokumentarne oddaje) — 21.25 Poročila — 21.30 Mali koncert — 21.45 Poezija — 22.15 Reke Vojvodine: Tisa PONEDELJEK, 17. VIII. 18.10 — 23.25 TELETEKST 18.25 POROČILA 18.30 RADOVEDNI TAČEK 18.45 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET: Zgodba o detektivu Jodu 18.50 SEDEM STOPNIC DO GLASBE: Dva zmerjavca 19.10 RISANKA 19.24 IZ TV SPOREDOV 19.26 Vreine 19.30 DNEVNIK 20.00 BOGATAŠINJA, 3. del angleške nu-jaljevanke 20.55 POLETNA NOČ vmes ob 22.00 DNEVNIK SEVER IN JUG, 9. del ameriške nadaljevanke DRUGA TV MREŽA 17.10 Dnevnik — 17.30 Basnodrom — 17.45 Skriti zaklad — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt (oddaja o športu) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Argumenti (zunanjepolitična oddaja) — 20.30 Znanost in mi — 21.15 Poročila — 21.20 Portreti igralcev: Burt Reynolds — 21.50 Osvobajanje (ameriški film) — 23.20 Mali koncert OPOMBA: Tito in nacionalno vprašanje (dok. oddaja) Mejaši (dok. oddaja) Svet o Titu - Slavnostna akademija TOREK, 18. VIII. 16.45 — 00.00 TELETEKST 17.00 POROČILA 17.05 PLESNE DOMISLICE: PLESNA SKUPINA IGEN IZ CELJA 17.25 EP V PLAVANJU, prenos 19.00 RISANKA 19.24 IZ TV SPOREDOV 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.00 RUBIKOVA KOCKA, češkoslo- vaška drama 21.30 ZDRAVILNE VODE: Portoroške terme 22.00 DNEVNIK 22.15 POLETNA NOČ SEVER IN JUG, 10. del ameriške nadaljevanke SAMO BEDAKI IN KONJI, 12. del DRUGA TV MREŽA 15.00 EP v vaterpolu, YU:Španija — SREDA, 19. VIII. 16.45 — 00.00 TELETEKST 17.00 POROČILA 17.05 PRAVLJICE IZ LUTKARSKEGA VOZIČKA: O možu, ki ni znal nobene zgodbe 17.25 EP V PLAVANJU, prenos 19.00 RISANKA 19.24 IZ TV SPOREDOV 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.00 Zurich: ATLETSKI MITING, prenos DRUGA TV MREŽA 14.00 EP v vaterpolu, YU:Italija - 17.10 Dnevnik — 17.30 Zgodbe modrega telefona — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 20.00 Film tedna: Upornik brez razloga (ameriški film) — 21.45 Umetniški večer OPOMBA: 18.10 — 19.30 Doboj: Rokomet Sloga:CSKA ČETRTEK, 20. VIII. 16.35 — 00.00 TELETEKST 16.50 POROČILA 16.55 POMLAD V DOLINI RIBNIKOV 17.10 BRUNDO NA GUGALNICI 17.25 EP V PLAVANJU, prenos 19.00 RISANKA 19.24 IZ TV SPOREDOV 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.00 TEDNIK 21.05 MAUPASSANTOVE NOVELE, 6., zadnji del francoske nanizanke 22.10 DNEVNIK 22.25 POLETNA NOČ SEVER IN JUG, 12. del ameriške nadaljevanke DRUGA TV MREŽA 17.10Dnevnik— 17.30 Deske v glavi — 18.00 Kulturna dediščina: Živeti v Senju — 18.40 Rokomet (Ž) Ofimpija:Sparta-cus (Budimpešta) — 20.00 Akademska folklorna skupina France Marolt — 20.40 Poročila — 20.45 Dokumentarni večer — 22.15 Knjige in misli KRIVA OVADBA RIBNICA — 33-letni U. M. s Ceste na Ugar v Ribnici je 2. avgusta prijavil ribniškim miličnikom, da mu je tisto jutro pri njem doma, ko je še spal ukradla B. S. iz hlačnega žepa 7.000 din. Miličniki so kmalu ugotovili, da sploh ni imel nobenega denarja, in so ga zaradi krive ovadbe prijavili sodniku za prekrške. U. M. pa se z ugotovitvijo miličnikov ni sprijaznil in je istega dne po 17. uri hotel B. S. pretepsti. Ker je bil pijan in je tudi že prej večkrat kršil javni red in mir, so ga miličniki pridržali do iztreznitve. TRČENJE NA MAGISTRALKI RIBNICA — V nedeljo, 9. avgusta, je ob 17.10 prišlo do hujše prometne nesreče na magistralni cesti pri priključku lokalne ceste iz Grčaric. Po lokalni cesti je vozil osebni avto Janko Marolt iz Ribnice, Prijateljev trg 6, in zapeljal na prednostno magistralko prav takrat, ko je iz ribniške smeri pripeljal po njej Andrej Kromar iz Prigorice 74. Ob trčenju se je Kromar jevo vozilo prevrnilo pod cesto na travnik. Pri tem se je poškodovala sopotnica Marija Čampa iz Nemške vasi 29; prepeljali so jo na urgentni blok Kliničnega centra v Ljubljani. Na vozilih je za okoli 2 milijona dinarjev škode. IZBOLJŠAVA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ ČRNOMELJ — Letos naj bi bila končana agromelioracija na okoli 200 hektaijih na območju Lokve-Petrova vas. Predvidena pa je še agromelioracija v Tribučah ter hidromelioracija v Dobličah in Nerajcu. Slednje naj bi se začele jeseni letos ali spomladi prihodnje leto. Trpljenje si prestal v grobu boš zdaj mimo spal, v domu našem je praznina, a srcu mojem bolečina. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni me je v 75. letu starosti zapustil moj ljubljeni mož ANDREJ COLARIČ iz Slinovc pri Kostanjevici Zahvaljujem se dr. Korneliji Toth za nesebično skrb ves čas njegove dolge bolezni, patronažnima sestrama za nego na domu, vsem, ki ste -nama pomagali v času bolezni in ob smrti, ter duhovniku gospodu Francu Drobniču za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem srčna hvala. Žalujoča žena Mimi ZAHVALA V 82. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil dragi ata, stari ata, dedek in brat ALOJZ MAKOVEC iz Dolenjih Dol 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter očeta v tako velikem številu spremili v njegov zadnji dom. Hvala članom GD Dole, GD Grmovlje, GD Škocjan, LD Škocjan, sodelavcem ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi 17.10 Dnevnik — 17.30 Mali svet_ — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kiparske tehnike odlivanja v kovine — 20.30 Poulenc: Sonata za klavir šti-riročno — 20.45 Žrebanje lota — 20.55 Poročila — 21.00 Narodna glasba — 21.50 Muppet show — 22.15 Po Jugoslaviji — 22.40 Kronika dobrovniških poletnih prireditev. Tiho si odšel od nas, v tvoji hiši ostala je praznina, a v srcih naših globoka bolečina. ZAHVALA V žalosti sporočamo, da nas je v 40. letu starosti nepričakovano zapustil naš sin, brat, stric, nečak in bratranec ALBIN DOLENŠEK iz Znojil št. 1 pri Sevnici Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili do preranega groba. Posebno se zahvaljujemo lovski družini Tržišče za organizacijo pogreba in govorniku lovske družine za poslovilne besede ob odprtem grobu, sosedom Novšakovim in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvala tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi PA METEN RAZPORED KOČE V JE — V stavbi kočevske občinske skupščine je vojni odsek On tudi teritorialna obramba) v pritličju, službe socialnega skrbstva pa so na podstrešju. Mladine pač ne kaže mučiti po stopnicah, za tiste socialne probleme, ki ne more jo prikobacali do podstrešja, pa Jako in tako ni rešitve. Trpljenje si prestal, v grobu boš zdaj mimo spal Nikdar te ne bomo pozabili, ker smo te zares ljubili ZAHVALA V 80. letu starosti nas je tiho v bolečinah in trpljenju zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE UDOVČ borec Gubčeve brigade Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali vence in cvetje in pospremili pokojnega v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Toplo se zahvaljujemo govornikom tov. Ladu Brulcu za ganljive besede pred domačo hišo, Francu Turku, Francu Avscu in Slavku Staniši pa za slovo pri odprtem grobu. Najlepša hvala GD Stopiče, GD Dolž, LD Gorjanci za častno stražo in izvedbo pogreba, nosilcem praporov, kolektivom DO KRKA-TOZD Zdravila, DO IMV-TOZD Tehnoservis, ZB Stopiče, KOMUNALI, VINOGRADNIKOM Hrušice, LD Gorjanci, GD Stopiče za podarjene vence in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Stopiče, 30.7.1987 trgovsko podjetje NOVOTEHNA 68001 novo mesto, glavni trg 11 Novotehna, trgovsko podjetje na debelo in drobno, p. o., Novo mesto, Glavni trg 11 Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: pomočnik direktorja Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5. oz. 10 let delovnih izkušenj v stroki, ki je predmet poslovanja delovne organizacije, od tega najmanj 3 oz. 6 let na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Vse kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri. 656/32 Razpisna komisija ZAVODA ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO Župančičeva 1, Črnomelj razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko oz. višjo izobrazbo pedagoško-andragoške smeri, — 5 let delovnih vzgojno-izobraževalnih izkušenj, — opravljen strokovni izpit, — ustrezne organizacijske sposobnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Zavod za izobraževanje in kulturo, Žjpančičeva 1, Črnomelj, z oznako „za razpisno komisijo" Kandidate bomo o izbirj obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju prijav. 660/32 Oh. preljubi oče Ti, v stari Bučki zatisnil trudne si oči. Osem let Te pokriva črna gomila, na Tvojem domu je praznina. V SPOMIN ALOJZU JALOVCU Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči vsi njegovi. 11 TEM TEnMII 11A C 7AMIIUIA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V lem ItUNU VAo£ AIMI IVI A prodam —kupim —posest—ženitne ponudbe — razno — obvestila — preklici — čestitke — zahvale___________________ globtour rL°VP_rT?!!t0- Istanbul v septembru, oktobru in novembru tedenski koledar Četrtek, 13. avgusta — Lilijana Petek, 14. avgusta — Anastazija Sobota, 15. avgusta — Marija • ' UlgUJlU r\un Ponedeljek, 17. avgusta — Radivoj Torek, 18. avgusta — Helena Sreda, 19. avgusta — Marijan Četrtek, 20. avgusta — Bernard LUNINE MENE 16. avgusta ob 9.26 — zadnji krajec BREŽICE: 14. in 15. 8. ameriška komedija Diplomiranec. 16. in 17.8. ameriški akcijski film Park je moj. 18. in 19. 8. jugoslovanska komedija Prostovoljci. službo dobi TAKOJ ZAPOSLIM delavca v insta-laterstvu centralne kurjave. Obvezno znanje varjenja. Martin Jazbinšek Dalmatinova 5, Krško. (P32-8 MO) DVA VARILCA za varjenje s C02 zaposlim. Marija Novak, Na Lazu 1, Novo mesto. (4157-SL-32) stanovanja IŠČEM STANOVANJE — sobo s kopalnico in možnostjo kuhanja. Naslov v upravi lista (4507/87) GARSONJERO, opremljeno (centralna kurjava, toplovod), oddam najboljšemu ponudniku. Šifra »OGOVOR«. (4160-ST-32) UČENCEM oddam opremljeno sobo v bližini postaje milice. Naslov v upravi lista. (4213-ŠT-32) Starejši ženski oddam sobo v središču Novega mesta. Pogoji po dogovoru. Tel. 22-364 od 16. do 17. ure. (4221 -ST-32) motorna vozila UGODNO prodam Z 750, R 4 in Z 750 v nevoznem stanju ali po delih. Tel. 51-289 od 17. ure dalje. (MV-4275/32) ZASTAVO 750, letnik 1977, obnovljeno, prodam. Eršte, Polhovica 3, Šentjernej. (4266-MV-32) ZASTAVO 101, letnik 75, na novo obnovljeno, registrirano, prodam. Srebernjak, Veliki Slatnik 34. (4267-MV-32) 126 P, letnik 1976, 73000 km, ugodno prodam. Tel. 27-250. (4268-MV-32) Z 750, generalno obnovljeno, regist. do 7. 1988, prodam za 50 SM. Tel. 27-265. (4269-MV-32) TOMOS avtomatik, letnik 1983, prodam. Ban, Vel. Brusnice 71. Tel. 85-984. (4264-MV-32) ZASTAVO 128, letnik 1984, november, 28000 km, prodam. Tel. (067) 84-991. (4263-MV-32) TOVORNJAK Zastava (5 ton), kason 5,20 m, prevoženih 35000 km, in OM (1,5 tone) prodam. Praznik, Grmovlje 5, Škocjan. (4290-MV-32) Z 750 LE, letnik 1981, registrirano do 1988, prodam. Tel. (068) 56-220 popoldne. Silvo Novina, Brstovec 8, Semič. (4289-MV-32) SUZUKI GS 450 S, letnik 85. in Z 750, letnik 74, prvi lastnik, prodam. Tel. 88-897. (P-MV. 32) MZ-ETZ 250, star 3 mesece, prodam. Tel. 24-596. (4285-MV-32) MOTOR ETZ 250 in računalnik Spektrum 48 K prodam. Jože Fišter, Dolenje Laknice 22. Mokronog. (4284-MV-32) MOTORNO KOLO TORI, letnik 85, prodam. Tel. 28-036. (4282-MV-32) PO ZELO ugodni ceni prodam fiat 126 P. letnik 80 — april. Ivan Vidmar, Sadinja vas 18, Dvor pri Žužemberku. (4272-MV-32) LADO 1200 S, letnik 1984, prodam. Telefon 20-356. (4295-MV-32) NSU 1200 prodam. Marjan Džimič, Slavka Gruma 12/19, Novo mesto. Tel. 26-465 od 19. — 21. ure. (4271-MV-32) VVV 1303 prodam, Mohorko, Tel. 25-829. (4276MV-32) ČRNOMELJ: 13. 8. francoski kriminalni film Troje jih je potrebno ubiti. 14. in 16. 8. ameriški akcijski film Zmajevo leto. 16. 8. ameriški avanturistični film Šina — kraljica džungle. 18. 8. ameriška melodrama Majhne ljubezni ostajajo. 20. 8. italijanski film Bombarder. SEVNICA: 14.8. ameriška drama (nočna predstava) Hudobni fantje. 16.8. ameriška ljubezenska drama Čindy. 18. 8. ameriški akcijski film Želo 2. 19. 8. horig-konški karate Pest velikega zmaja. TREBNJE: 15. in 16. 8. ameriški triler Umor s trikom. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 13. 8. ameriški akcijski film Park je moj. 14. 8. v matineji ameriški fantastični film Superman II, zvečer ameriška komedija Zelena ljubezen. 15. 8. Zelena ljubezen. 16. 8. ameriška komedija Zelena ljubezen, 17. 8. pa ameriški grozljivi film Dolina smrti. FIAT 850, star dve leti, registriran do junija, prodam. Tel. (068) 62-570. (4301-MV-32) ZASTAVO 750 S, letnik 78, na novo registrirano, ugodno prodam. Tel. 56 707. J4299-MV-32) R 4, letnik 79, prodam. Tel. 42-328 po 17. uri. (4300-MV-32) Z 101 Luxe, letnik 1976, registrirano do avgusta 1988, prodam. Jordan, Ragovo 19, Novo mesto. (P32-24 MO) LADO Karavan, letnik 1986, prodam. Bršljin 8, Novo mesto. (4279-MV-32) Z 101, letnik 1978, prodam, bevec, Vinji vrh 11, Šmarješke Toplice. (4248-MV-32) PONY ekspres in traktorsko prikolico prodam. Tel. 23-665. (4234-MV-32) LADA 1200 S, 8 mesecev, 9000 km, prodam za 5,1 M. Informacije na tel. (068) 45-251. (4232-MV-32) Z 750, letnik 82. prodam. Alojz Klobučar, Dolenja Dobrava 5, Trebnje. (4176-MV-32) JUGO 45 E, letnik julij 86, prodam. Klobčar, Regrča vas 75. (4177-MV-32) JUGO 45, letnik 82, prodam. Zvone Gorenc, Orešje 32, Šmarjeta. (4178-MV-32) Z 750, letnik 72 in 77, ter TOMOS 15 SLC prodam. Zagorc, Dol. Kamence 46. (4183-MV-32) LADO 1300 S, staro dve leti, prodam, cena 450 SM. Tel. 22-293 od 14. do 19. ure. (4251-MV-32) ZASTAVO 750 LE, letnik 84,jro-dam. Franci Suša, Svinjsko 3,68297 Šentjanž. (4186-MV-32) 15 SLC, letnik 1984, zelo dobro ohranjen, prodam. Ivan Šurla, Vinja vas 10, Novo mesto. (4187-MV-32) APN 6, december 1984,prodam. Cena po dogovoru. Janez Pepel, Šmarješke Toplice 28. (4189-MV-32) TOMOS 14 M, star 3 mesece, prodam za 35 SM. Tel. 26-672. (4190-MV-32) Z 101 1300 L, letnik 78lprodam. Martinčič, Tomažja vas 12, Šmaiješke Toplice. (4253-MV-32) ZASTAVO 750, letnik 84, prodam. Martin Turk, Mali Orehek 4. (4255-MV-32) TOMOS BT-50 prodam. Košmerl, Potov vrh 10. (4252-MV-32) FIAT 126 P, letnik 1979, ugodno prodam. France Hosta, Sela 6, Šentjernej, 68310, tel. 42-496. (4136-MV-32) 126 P, letnik 1982, prodam. Tel. 20-312 (popoldne). (P32-10MO) JUGO 45 L, letnik 85, dobro ohranjen, ugodno prodam. Darovec, Šukljetova 14, Novo mesto. (4171-MV-32) DOBRO OHRANJENO Z 101 GT 55, letnik 1984, garažirano, prodam. V brezov log 39, Novo mesto. (4244-MV-32) BT 50 prodam ali zamenjam za Z 750 z doplačilom, prodam tudi nove rezervne dele za Z 750 in tekmovalno kolo Pinarel-lo, tel. 22-283 v petek dopoldan. (4243-MV-32) ZASTAVO 750, letnik 84, ugodno prodam. Jože Kocjan, Brod 45, Novo mesto tel. 22-927 od 6. do 14. ure. (4246-MV-32) . KOMBI IMV 1600, primeren za prevoz živine, prodam. Franc Grum, Dvor 53, Žužemberk. (4242-MV-32) JUGO 45, letnik 84, ugodno prodam. Kostrevc, Trebelno 2, tel. 44-321. (4240-MV-32) DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 300 din, naročnina za 2. polletje 7.000 din, za delovne in družbene organizacije 22.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase4.500 din, na prvi ali zadnji strani 9.000 din; za razpise, licitacije Ipd. 5.000 din. Mali oglas do deset besed 2.500 din, vsaka nadaljnja beseda 250 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1 /72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ETZ-250, letnik 83, prodam ali zamenjam. Hajšinger, Dobe 27, Kostanjevica na Krki. (4230-MV-32) FIAT 125 P, letnik 1980, registriran do avgusta 1988, ugodno prodam. Tel. 21-377. (4237-MV-32) OPEL Kadet, letnik 1977, prodam. Drska 10. (4174-MV-32) Z 101, letnik 1978, registrirano do maja. z vgrajeno plinsko napravo, prodam. Tel. (068) 79-101 (popoldan). (4235-MV-32) DIANO, letnik 77, neregistrirano, ugodno prodam. Tel. 84-054. (4118-MV-32) ZASTAVO 750, neregistrirano v voznem stanju, ugodno prodam. Jelena Jakopin, Gorenja vas, n.h., Mirna, 68233. (4133-MV-32). ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, prodam. Tel. 85-920. (4135-MV-32) KOMBI 850 kason, letnik 1979 (cena 50 SM), ter cirkular za rezanje kamna (cena 60 SM) prodam. Jože Primožič, Otok, n.h., Gradac. 68332 (4146-MV-32) AUDI 80 GL, letnik 1974, avtomatik, prodam. Tel. 24-611. (4142-MV-32) R-4, starejši letnik, prodam. Vinko Martinčič, Dobrava 10, Škocjan. (4140-MV-32) AVTOMATIK A3 MS in 14 M prodam. Marjan Muhič, Veliki Kal 3, Mirna peč. (4149-MV-32) Dva neregistrirana renaulta 8 (eden vozen) ugodno prodam. Tel. 62-456 (4153-MV-32) DVA motoija Tomos APN 6, dodatno opremljena prodam. Mohar, Potov vrh 1 a. (4158-KS-32) R 4 TL, letnik 1980, ugodno prodam. Žefran, Gotna vas 29, Novo mesto, tel. 26-726. (4155-MV-32) MOTOR Jawa 350 cm3, nov, prodam. Ul. talcev 9, Trebnje. (pol-MV-32) Z 750, letnik 1976, obnovljeno, ter namizni vrtalni stroj (O 13 mm) prodam. Alojz Vidmar, Dol. Nemška vas 46, Trebnje. (4194-MV-32) SIMCO 1100, letnik 1979, ugodno prodam. Ogled ob sobotah in nedeljah. Klenovšek, Planinska 19, Sevnica. (P32-11 MO) ZASTAVO 101, letnik 77, poceni prodam. Tel. 26-415. (4196-MV-32) VW 1200, letnik 74, dobro ohranjen, ugodno prodam. Kozjan, Tribuče 49, Črnomelj. (4198-MV-32) R 4 GTL, letnik 1982, prevoženih 50 000 km, prodam. Kramar, Mirna peč 152. (4199-MV-32) R 4 GTL, letnik 83, ugodno prodam. Tel. 27-113. (4201-MV-32) Z 101,letnik 1974, prodam. Tel. (068) 21-406. (P32-19MO) AUDI 100, letnik 1970, obnovljen, registriran do junija 1988, ugodno prodam. Kramar, K Roku 31, tel. 27-040. (4257-MV-32) 126 P, avgust 85, garažiran, prodam. Tel. 27-905 ali 21-835. (4256-MV-32) PONY ekspres (Puch) prodam. Tel. 22-869. (4204-MV-32) TOMOS BT 50, nov, prodam. Jerebova 6, Novo mesto. (4258-MV-32) R 4 GTL, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Vili Novina, Dolenjske Toplice 115, tel. 65-055. (4205-MV-32) FIČA 850, letnik 83-oktober, prodam. Tel. 24-695. (4200-MV-32) KOMBI Zastava 435 in JUGO 45 prodam. Tel. 21-508 (popoldan). (4206-MV-32) Z 750, neregistrirano, v voznem stanju, ugodno prodam. Biška vas 1, Mirna peč. (4208-MV-32) ZASTAVO 101, letnik 78, prodam. Branko Bukovec, Uršna sela 114. (4202-MV-32) KOMBI 850, obnovljen, registriran do maja 1988, prodam po zelo ugodni ceni. Petrinčič, Gor. Prekopa 26, Kostanjevica. (4210-MV-32) ZASTAVO 750 ugodno prodam. Gra-dišar, Štrit 13, Škocjan. (421 l-MV-32) R 4 GTL, star 3 leta, prevoženih 29000 km. prodam. Tel. 20-557. (P32-17MO) ŠKODO 120 L, letnik 1979, prodam. Ogled pri Jožetu Turku, Sela pri Zajčjem vrhu 17. (4214-MV-32) JAWO 350 in zastavo 750, registrirano za leto dni, ter STIHL motorno žago nujno prodam. Plantan, Zagrebška 13. (4215-MV-32) 126 P, letnik 1977, nujno prodam za 46 SM. Jože Jaklič, Telčice, Škocjan. (4220-MV-32) ZASTAVO 750 SE, letnik 81,.prodam. Alojz Bambič, Šmalčja vas 27, Šentjernej. (4222-MV-32) MZ 150, vozen, ter obračalnik za seno Potinger prodam. Smole, Gor. Dobrava 6. (4225-MV-32) Z 750, letnik 1985, prevoženih 16000 km, prodam. Zdenko Erpe, Straža 88, tel. 85-251. (4227-MV-32) ZASTAVO 101, maj 78, dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 26-939. (4259-MV-32) prodam PRIKOLICO za avto (nosilnost 350 kg) in dele za fiat 125 P prodam. Tel. (068) 52-522. (4298-PR-32) GLASBENI STOLP „Mitshubishi“ (gramofon, kasetofon, radio, zvočniki 2 x 60 W) prodam. Tel. (068) 62-570. (4301-PR-32) Žensko poročno obleko št. 42 prodam. Berk, Bršljin 59. (4134-PR-32) PERLIT (170 vreč) prodam. Naslov v upravi lista (4137-PR-32) Otroško posteljico z jogijem in otroško kolo (do 7 let) prodam. Tel. 26-953. (4145-PR-32) Rabljeno avtomobilsko prikolico nosilnosti 900 kg prodam. Janez Kure, Svibnik 6 a, Črnomelj, tel. 52-775. (P32-5 MO) TOVORNO PRIKOLICO za traktor »Tomo Vinkovič« prodam. Tel. (061) 52-418. (4159-PR-32) Otroško posteljo, otroški sedež za v avto, pletilni stroj Standard in belo poročno obleko št. 38—40 prodam. Tel. 26-752. (4161-PR-32) KRAVO in hrastove plohe prodam. Kastelec, Dol. Težka voda 23, (4129-RP-32) Rabljeno peč TAM-Stadler (25.000 cal) prodam. Tel. 24-887 (4265-PR-32) Enoigelni diirkopf, industrijski, verižni šiv, prodam. Tel. 26-961. (4228-PR-32) PRALNI STROJ Korting, nerabljen, prodam. Tel. 42-466. (4254-PR-32) Barvni TV ITT 37 cm (34 SM) in radiokasetofon Fischer (17 SM), oboje v garanciji, z dokumenti, prodam. Tel. 24-374. (4250-PR-32) Raztegljivo mizo za kuhinjo prodam. Tel. 26-838 (Čolič). (4226-PR- 32l Stanco 10 T, kosilnico in navadno harmoniko Kucler prodam. Marjan Hočevar, Gorenja vas 20 a, Šmarješke Toplice. (4224-PR-32) SUHE smrekove plohe prodam. Naslov v upravi lista. (4270-PR-32) Hrastov parket I. ki. in tapison prodam. Tel. 21-642. (068) (4223-PR-32) OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. Tel. 26-303. (4219-PR-32) KAMP prikolico 350 S Adria (zimsko-letna) prodam. Tel. (068) 42-110. (4236-PR-32) BARVNI TV Telefunken prodam. Tel. (068) 45-336 od 18. ure dalje. (4230-PR-32) Tri OKNA 120 x 140 z roletami ugodno prodam. Tel. 84-622. (4170-PR-32) Pet čebeljnih družin na devet AŽ satih ali s panji prodam. Jože Rozman, Doblička gora 13 a, Črnomelj. (4168-PR-32) Sedežno garnituro (žamet), trosed in dva fotelja, francosko posteljo in otroški športni voziček prodam. Tel. 23-027. (4164-PR-32) Dobro ohranjen PONY prodam. Tel. 25-752. (P32-18 MO) ČRNO-BELI televizor 5044 Iskra, nov, in kosilnico za hondo 600 F prodam. Alojz Šašek, Irča vas 3. (4173-PR-32) KRAVO, brejo, prodam. Čampa, Jelše 3, Mirna peč. (4182-PR-32) Mladega psička pasme kratkodlaki istrijanec, tetoviranega, z rodovnikom, prodam. Jože Mihelič, Vel. Brusnice 18. (4181-PR-32) KOZE, dobre mlekarice, prodam. Tel. (068) 20-554 (4188-PR-32) Preprogo, omaro, hladilnik, kavč in dva fotelja prodam. Tel. 26-446 od 17 do 19. ure. (4192-PR-32) Psa volčjaka (za dresiranje) prodam. Tel. (068) 72-039. (P32-13 MO) Prodam ali zamenjam smrekove in hrastove 3,5-centimetrske stebre (foselne) za motorno kosilnico v dobrem stanju (8 do 14 KM) ali za rabljeno traktorsko prikolico (3 t) kiperico-ljutomerko. Ostalo po dogovoru. Marjan MLakar, Stahov-nik 16, Brestanica. (P32-14 MO) Prodam več pristnega črnega vina po 500 din. Naslov v upravi lista. (4209-PR-32) ŠPORTNO KOLO Rog (10 prestav). prodam. Tel. 25-635. (4241-PR-32) Osem mesecev brejo telico prodam. Franc Kocjan, Zaboršt 13, Škocjan. (P32-20 MO) Usnjeno in navadno sedežno garnituro, regal, hladilno omaro in štedilnik (2 + 2) prodam. Tel. 23-937 ali 21-466. (4247-PR-32) BALKONSKA nezastekljena vrata 140 x 200 cm in vezano okno 120 x 120 cm prodam. Tel. 71-508. (4245-PR-32) TOVORNO prikolico nosilnosti 750 kg prodam. Jerman, Dol. Kamence 86, Novo mesto, tel. 24-008 v večernih urah. (4280-PR-32) Izvenkrmni motor za čolne TOMOS 4,5, nov, prodam. Vidmar, Kristanova 59, tel. 20-200. (4278-PR-32) Rodovniške nemške ovčarje prodam. Šušteršič, Zagrebška 21, tel. 22-456 po 15. uri. (4278-PR-32) Deset tednov stare rjave jarkice prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka. (4283-PR-32) Novo spalnico prodam. Tel. 23-669. (4286-PR-32) Strešno lkritino Novoteks (2600 kom); grafitno sivo, novo, prodam. Tel. 25-862. (4287-PR-32) Konstrukcijsko dvigalo prodam. Tel. 55-383. (4288-PR-32) PHILIPS barvni TV (45 cm), nov, daljinsko upravljanje, prodam. Tel. (061) 558-130. (poi-PR-32) BARVNI TV Korting (ekran 67 cm) prodam. Tel. 72-920 (popoldan), (pol-PR-32) Elektronski fliper prodam. Tel. (068) 72-740. (pol-PR-32) SEDEŽNO GARNITURO prodam. Cena ugodna. Igor Volk, Uršna sela 116, Uršna sela. (4294-PR-32) MLIN na kamne za mletje žita prodam. Anželj, Blato 11, Trebnje, tel. 45-217. (P32-21 MO) BARVNI televizor ISKRA prodam po ugodni oeni. Semiška 2, Črnomelj. (P32-23 MO) kmetijski stroji MOTOKULTIVATOR Gorenje brez priključkov, generalno obnovljen, in tračno žago s kovinskim ogrodjem prodam. Tel. 81-520 v večernih urah. (P32-22 MO) TRAKTORSKE BRANE prodam po ugodni ceni. Franc Šraj, Gorenje Dole 9, Škocjan. (4277-KS-32) TRAKTOR Pasqueli 18 KS, grablje Gorenje (Rapid) in motorno žago 0,41, rabljeno, prodam. Tisov, Pristava 23, Novo mesto (popoldan). (4249-KS-32) PUHALNIK Tajfun z motorjem, sušilec sena in rotacijsko kosilnico SIP 1650 prodam. Vire, Mali Kal 2, Mirna peč. (4218-KS-32) ■ PRIKOLICO 41 in manjšo za Toma Vinkoviča prodam. Dol. Karteljevo 30, tel. 25-847. (4207-KS-32) NOVO samonakladalko Sip 19 in športno kolo na pet prestav prodam. Tel. (068) 85-294. (4195-KS-32) TRAKTOR ŠTORE 402 s 1200 urami dobro ohranjen, prodam. Franc Kocjan, Zaboršt 5, Bučka. (4184-KS-32) TRAKTOR TV 18 prodam. Verbič, Mirna peč 158. (4180-KS-32) TRAKTOR Deutz 45 KS, letnik 1982, prodam. Tel. (068) 88-428. (pol-KS-32) KROMPIRJEV kombajn POLAK prodam. Tone Stenovec, Verje 47, Medvode, 61215. (4172-KS-32) TRAKTOR Zetor 2511 s krožno žago prodam. Tel. (068) 52-616 (Črnomelj). (4167-KS-32) TRAKTOR Ursus C 335 s kabino (100 delovnih ur) prodam. Ivan Švajger, Vojna vas 19, Črnomelj, tel. 51-422. (4112-KS-32) NOVO FREZO s prikolico, diesel, 14 KS, prodam. Tel. (068) 44-574. (423 l-KS-32) Kabino za traktor IMT 560, novo, prodam. Gazvoda, Stopiče 58. (4131-KS-32) TRAKTOR Herman Lane (17 KM, ima hidravliko in koso) prodam po ugodni ceni. Matjan Štefanič, Pristava 13, Podbočje. (4132-KS-32) KOSO za traktor »Tomo Vinkovič« in motorno škropilnico Stihi prodam. Smrke, Gor. Globodol 8, Mirna peč, 68216. (4136-KS-32) TRAKTOR IMT 560, čisto nov, nujno prodam. Podgozd 8, Dvor. (4144-KS-32) NOV traktor IMT 560 nujno prodam po ugodni ceni. Tel. (061) 782-071, od 9 do 13 ure. (4150-KS-32) TRAKTOR »Tomo Vinkovič« 523, star dve leti, zelo ohranjen, ugodno prodam. Mirko Razumič, Bubnjarski Brod 14, 47272 Ribnik (pri Metliki). (4152-KS-32) Dvobrazdni obračalni plug (licenca Regent, 10 col) in nova blatnika za IMT 533-539 prodam. Tel. (061) 784-135. (4154-KS-32) MOLZNI STROJ Vitreks, skoraj nov, prodam. Pinterič, Sromlje 11, tel. (068) 77-023, zvečer. (4139-KS-32) posest Njivo in travnike (5800 m2) na sončni legi, primerno tudi za vikend, v Krajnih Brdih pri Blanci prodam. Tel. (062) 301-247. (4303-PO-32) HIŠO ali vrstno hišo v Novem mestu ali okolici, lahko nedograjena, kupim. Šifra „OPIS IN ČENA“. (4229-PO-32) PARCELO, primemo za vikend, prodam na lepem kraju v Vel. Brusnicah. Tel. 85-984. (4264-PO-32) STANOVANJSKO ZGRADBO, zgrajeno od 4. do 5. faze, na vznožju Trške gore, 5 km od Novega mesta, prodam. Tel. (061) 222-958 in (068) 21-336. (popoldan) (4272-PO-32) ENOSTANOVANJSKO hišo z vrtom v Novem mestu prodam. Tel. 27-739. (4281-PO-32) V Cegelnici prodam 28 arov zemlje in rabljen les (ostrešje). Tel. 23-650. (4216-PO-32) PARCELO za vikend ter vinograd v okolici Novega mesta prodam. Tel. 23-364. (4262-PO-32) STARO HIŠO v Novem mestu ali okolici kupim. Tel. (068) 21-145. (4279-PO-32) PARCELO za vikend (vinograd) v bližini Brestanice prodam. Naslov v upravi lista. (P32-6 MO) DOMAČIJO (3,5 ha zemlje, večinoma njive, dobro gospodarsko poslopje, hiša dotrajana) v Trnju pri Brežicah prodam najboljšemu ponudniku. Šifra »RAVNINA«. (pol-PO-31) V KORENITKI prodam posamezno ali skupaj: njivo za 400 SM, travnik za 500 SM, gozd za 300 SM in 450 SM. Lidija Grden, Ul 28. maja 61, Ljubljana 61117. (P32-9 MO) GOZD (1 ha), na Verdunom pri Do-bindolu prodam. Karolina Henigman, Segova 12, Novo mesto, tel. 24-058. (4151-PO-32) Starejši vinograd (40 arov) ugodno prodam. Pinterič, Sromlje 11, tel. (068) 77-023 zvečer. (4139-PO-32) razno PROSTOR, primeren za obrt, vzamem v najem v Novem mestu. Šifra »POŠTEN PLAČNIK« (P32-4 MO) IŠČEM VARUHINJO za Gregca v Brestanici ali okolici. Deni Štrubej, C.l.b.25, Brestanica, tel. 79-120 dopoldne. (4138-RA-32) Iščem pomoč pri varstvu treh desetmesečnih otrok od 9. do 14. ure od 7. septembra dalje. Grahek, like Vaštetove 9, tel. 25-144. (4193-RA-32) VARSTVO za enoletnega sina potrebujemo od sredine septembra. Tel. 27-649. (4126-RA-32) Za uspešno operacijo v bolnišnici Novo mesto se najlepše zahvaljujem dr. ŽUNIČU in dr. JANEŽU. Črnič. (P32-23 MO) Vsem krajanom Irče vasi, Broda in Drske se zahvaljujem za vso denarno in ostalo pomoč ob požaru. Hvaležna MARIJA TRATNIK, Drska. (4191-RA-32) preklici VINKO VVEISS iz Kanižarice 16 prepovedujem vožnjo in hojo po moji njivi pare. št. 687/6, k.o. Črnomelj. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. (4274-PK-32) ANTON in ALOJZUA BERUS, Ždinja vas 25, opozarjava MARTO KRIVEC iz Ždinje vasi, da prekliče žaljive besede, ki jih je izrekla zoper naju 29. julija. Če tega ne bo upoštevala, jo bova sodno preganjala. (4179-PK-32) FRANC ZORAN, Dol. Kamence, prepovedujem odlaganje smeti po mojem gozdu in travi. (4188-PK-32) čestitke FRANCU ŠVAJGERJU — PACITU iz Črnomlja želijo ob 60-letnici vse najboljše in še naprej mirno roko in dober pogled lovci LD Loka. Dragemu možu, očetu in staremu očetu TONETU PETERLINU iz Družinske vasi 62, Šmarješke Toplice, iskreno čestitamo za njegov 79. rojstni dan in mu želimo vse najboljše ter veliko zadovoljstva v krogu domačih. Žena Tinca, otroci Zvone, Cita in Janez z družinami. (P32-12-MO) Očetu VINKU ŠMAJDKU, Vel. Podljuben 12, iskreno čestitata za njegov 46. rojstni dan sin Sandi in Branka. (4175-ČS-32) obvestila V petek, 7. avgusta, se je okrog 21. ure na področju Muljave, Marinče vasi in Zagradca izgubila črna psička pasme brak jazbečar. Sliši na ime BRINA. Najditelj naj sporoči na naslov: Kobler, Gregorčičeva 11, Ljubljana, tel. (061) 223-626. (P32-16 MO) GOSPODINJE — TRI LETA GARANCIJE za menjavo izolacije na zamrzovalnih skrinjah, ki zunaj točijo, rosijo, ledenijo! Tel. (062) 413-606 vsak dan od 8. do 10. ure ali od 17. do 19. ure. Priporoča se Viktor Pajek. (3989-OB-31) CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, DA ŽAGAM DRVA. Tel. (068) 27-516 648/32-87 TRAKTOR TV 18, malo rabljen, letnik 81, in R 4, letnik 78, prodam. Tel. 65-278. (4291-KS-32) MOTOKULTIVATOR IMT 507 s priključki nujno in zelo ugodno prodam. Marjan Ogorevc, Dečna sela 12, Artiče. (pol-KS-32) NOV TRAKTOR „TORPEDO“ 48-06 C in plug 12 col zelo ugodno prodam. Tel. 25-800. TRAKTOR Zetor 4712 in kosilnico BCS 715 prodam. Antonija Grum, 15 pi Dvor 53, Žužemberk. (4242-KS-32) ZAHVALA Po kratki in zahrbtni bolezni nas je v 58..1e-tu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric IVAN KLOBUČAR iz Črmošnjic 11 pri Stopičah Najlepše se zahvaljujemo vsem zdravnikom novomeške in ljubljanske bolnišnice, ki so mu lajšali bolečine, sorodnikom in znancem, ki so ga med boleznijo obiskovali ter nam v težkih trenutkih pomagali. Posebna hvala SGP Pionir, TOZD Novoteks, govorniku Branetu Glihi za poslovilna besede, pogrebnikom in sosedom ter župniku za lepo opravljen obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Trud, trpljenje — tvoje je bilo življenje. Tako nas spremlja iz dneva v dan naprej. V SPOMIN 18. avgusta bo minilo deset let, kar nas je zapustil oče JOŽE PEČNIK rudar, odlikovan z odlikovanjem zaslug za narod Kamenica 6, Krmelj Zena Angelca, sin Jože s hčerkama in hčerka Marta z družino ZAHVALA V 76. Jetu nas je nepričakovano zapustila naša skrbna in dobra mama, stara mama, prababica in tašča JOŽEFA RIHTAR Gor. Orle 8 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in se v tako velikem številu poslovili od naše drage mame. Zahvaljujemo se tudi DO SOP Krško, Stilles Sevnica, Jutranjka Sevnica, Mercator, Kopitarna Sevnica in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Jože, Ivan, Stanko, hčere Ivanka, Mimica, Zofka, Štefka in Ida, vsi z družinami V SPOMIN 26. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je v 71. letu po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi ata, stari ata, praded in. tast MATIJA RIHTAR Gor. Orle 8 V naših srcih je še vedno bolečina. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 76. letu starosti je nenadoma zastal korak našemu dragemu možu, očetu, staremu očetu, bratu in stricu FRANCU RANGUSU iz Radovlje Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste ga cenili in spoštovali, mu poklonili cvetje in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, medicinskemu osebju intenzivnega oddelka kirurgije novomeške bolnice za nego, kolektivom Krke, TOZD Izolacije, Zdravilišče Šmarješke Toplice, in Lekarne Slovenska Bistrica. Posebej hvala g. župniku za lepo opravljeni obred in ganljive besede slovesa. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Radovlja, 25.7.1987 ZAHVALA Mnogo prezgodaj, star komaj 48 let nas, je zapustil naš dobri mož, ati, brat in stric DARKO ŠKODA Podboršt 8, Šentjanž Najlepše se zahvaljujemo zdravnikom in sestram, ki so mu lajšali bolečine, sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga med boleznijo obiskovali, nam pa v težkih trenutkih pomagali in pokojnemu darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala kolektivu Metalne-TOZD TLK jn Lisca Krmelj, gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem iz Šentruperta in godbi na pihala iz Sevnice, sošolkam in sošolcem iz OŠ Šentjanž. Vsem še enkrat hvala za denarno pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih ter ustno ali pisno izraženo sožalje. Žalujoči: neutolažljiva žena, hčerki Branka in Marta ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta, babica in prababica MARIJA RAMUTA s Kala 18 pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom za pomoč v teh težkih trenutkih ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, d» rovali vence in cvetje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku za ganljive poslovilne besede pred domačo hišo, pevkam in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči vsi njeni V 61. letuje za vedno prenehalo biti srce naše ljube mame ELfl ANE KLOBČAR iz Regrče vasi 75 Radi bi se zahvalili vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, nam kakorkoli aomagali, naši mami podarili cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Ir. Janezu Kramarju, urološkemu oddelku Splošne bolnice v Novem mestu, DO Krka-TOZD Tehnoservis, Inštitut in Biokemija, Pionirjevemu TOZDu MKI-sektor AS, šmihelskim pevcem in duhovnikoma za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Po dolgi in težki bolezni je v 71. letu starosti 23. julija prenehalo biti srce našemu Is .fiSS* «*£». VI dobremu in skrbnemu možu, očetu, staremu očetu, stricu in svaku JOŽETU KUMPU iz Gor. Sušic 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so ga med njegovo težko boleznijo obiskovali in ga bodrili s tolažilnimi besedami. Posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč družinam Vidmar, Kralj in Berkopec ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, govornikoma tov. Celiču in tov. Grilu za poslovilne besede, GD Dobindol in Uršna sela, ZB Uršna sela, tovarni Novoteks Novo mesto-predilnica in finančni sektor ter Tiskarni Novo mesto. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Prav vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Ljubil si življenje, a v strašnem trpljenju ljubil si svoj dom, odšel st v večni dom. 1 ZAHVALA j|j V komaj 35. letu starosti nas je mnogo prezgodaj tragično zapustil naš dobri mož, ^ očka, sin in brat jL-s? JOŽE KUHAR 1 f iftarfl! 'Z Dolt‘njeSa Vrhpolja 26 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsestransko pomoč, darovano cvetje, vence in zrečeno sožalje, kolektivu IM V za podarjeni venec in denarno pomoč ter Miru Pavlinu za občutene poslovil-le besede ob odprtem grobu. Hvala tudi gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnika tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Fani z otroki, mama, oče, sestra Ani z možem Štefanom, brata Martin in Stane z družinama ter ostalo sorodstvo Trpljenje si prestala, v domu našem je praznina, v grobu boš zdaj mimo spala, o v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je 31. julija po težki bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta, svakinja, tašča, sestrična in botra HELENA URBANČIČ v roj. Cemilec iz Dolenjskih Toplic 71 Iskrena hvala vsemu zdravniškemu in strežnemu osebju bolnišnice v Novem mestu, posebno Lidiji Ravbar iz lekarne v Dolenjskih Toplicah. Prisrčna hvala sosedom in vaščanom za vsestransko pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, vence in izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku in kaplanu za lepo opravljen obred ter pevcem iz Dolenjskih Toplic za ganljivo zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Nepričakovano nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, praded, brat in stric KRNC iz Zloganja 17 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagal, in sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice plovni organizaciji Emona Dolenjka Novo mesto in DO Merkator Dolomiti iz Ljubljane. Prav tako se zahvaljujemo govorniku KS Zloganje in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči vsi, ki so ga imeli radi Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a v strašnem trpljenju odšla si v večni dom. ZAHVALA V 61. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, tašča in teta MARIJA V V KOVAČIČ roj. Dragan iz Grobelj 4 Prisrčno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vence ter jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, gospodu proštu za obisk v bolnici DO SVV Novo mesto, DO Komunala in Vodnemu inštalaterstvu Mežnar. Iskrena hvala govorniku za izrečene poslovilne besede ob Odprtem grobu in župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Tone, sinova Zvonko in Dušan z družinama, brat Ivan z družino ter ostalo sorodstvo Št. 32 (1983) 13. avgusta 1987 DOLENJSKI LIST 19 ALOJZ PAVLIC \ \ \ I N I i S I N I s I N * «' N I s I S I a I N I N I \ | > S I S I V I N I S I > Jt ■e s I v I s Večina ljudi vam ne bi verjela, če bi trdili, da poznate človeka, ki je z motorjem padel pri hitrosti 200 kilometrov na uro, pri tem dobil le nekaj prask in si nalomil rebra, za nameček pa že čez leden dni z no va sedel na dirkalni motor. Toda za Novomeščana Alojza Pavliča ni to nič nenavadnega. Domala dvajset let je že zapisan avto-moto športu, takšnih in podobnih padcev je deležen vsaj tri-ali štirikrat v letu. Danes, pri osemintridesetih letih, priznava, da ni prepričan, če je na njem še kak del telesa, ki ni bil v mavcu ali povojih. Vse to jemlje kot sestavni del športa, ki si ga je izbral in ki se mu še ne namerava odreči Kdo bi rekel, daje rojen pod srečno zvezdo, če lahko po takšnih padcih še sede na dirkalno kolo. Sam trdi nasprotno: »Mojo tekmovalno pot vseskozi spremlja velika smola, pa naj gre za tiste začetke leta 1968, ko sem še s fičkom dirkal na Gorjancih in mi je zmaga zaradi okvare dvakrat ušla pred nosom, ali za kasnejše nasiope ž 'motorjem. Qd vseh Jugoslovanov imam največ dirk za svetovno in evropsko prvenstvo, vozil sem na vseh večjih ■ dirkališčih po Evropi a sem še brez točke na teh nastopih. Ne bi našteval vseh nesreč, naj povem le en primer. V Rimu sem vozil na dirki za evropsko prvenstvo, bil prepričljivo prvi, vse tekmovalce z izjemo treh prehitel že za cel krog. Le da tega kdove zakaj nisem vedel. In ko sem tiste tri zagledal pred seboj, sem mislil, da vodijo dirko, ter sem jih na vsak način hotel ujeti, pri tem pa padel Šele pozneje sem izvedel, da bi omenjeno trojico prehitel že drugič. Lojzetovo 13. mesto prejšnjo nedeljo na dirki za svetovno prvenstvo v Donningtonu v Angliji je njegov doslej naj večji uspeh, do osmega mesta ga je ločilo vsega nekaj desetink sekunde. »Na vsak način bi rad ujel to točko za svetovno prvenstvo in si s tem priboril status mednarodnega športnika. Cilja pa sta še dva: osvojiti letos in prihodnjo sezono naslov državnega prvaka v kategoriji do 80 kubikov in s tem priti do naj višjega priznanja jugoslovanske AMZ, zlate čelade, ki jo dobijo tekmovalci za tri zaporedne ali pet ločenih naslovov državnih prvakov.« 1 uicg Jicrtuuit U. UgUl Ul u clji.l mest ima Pa vlič doslej v žepu že tri naslove najboljšega v državi leta 1979 in 1983 v razredu do 125 ccm, ter lani v kategoriji do 80 kubikov. »V to kategorijo sem prestopil predvsem, da potešim svoje ambicije v mednarodnih nastopih, navsezadnje pa sem našel tudi privatnika, gre za bivšega dirkača Seela, v čigar ekipi vozim. Vedeti je pač treba, da kar 70 odstotkov uspeha na dirki predstavlja priprava motorja. Pri njegovi nastavitvi igrajo vlogo takšne stvari, kot so odstotek vlage v zraku, zračni pritisk, temperatura asfalta, da ne naštevam vsega. Morda kot zanimivost še tole: verjetno le malokdo ve, da dober dirkač med tekmo ne bo nikoli sedel na motor, vsa njegova teža je na rokah, zadnjica pa centimeter nad sedežem. V nasprotnem izgubiš tudi po pol sekunde na krog, pol sekunde pa bi meni v Angliji pomenilo točke za svetovno prvenstvo.« B. BUDJA \ I \ I N I N I S I > N I S I v I S I S I N I N I N I N I N I N I S I S I N I S I S I N I S I S I s I s I s I s I s I s I s I N J Praznik kasaškega športa V Šentjerneju v nedeljo letos največja konjeniška prireditev v Sloveniji — Rekorden nagradni sklad m Igor Pražnikar Veseli ruševin Mladi na taboru v Starih žagah odkopavali ostanke žag in mlinov STARE ŽAGE — S tovariškim srečanjem na Bazi 20 se je končal pretekli petek mednarodni antifašistični delovni tabor Stare žage ’87, na katerem je delalo pod vodstvom Igotja Praž-nikarja 18 študentov in delavec iz sedmih držav. »Delali smo tri tedne, in to tam kot lani. Čistili smo ruševine Sprajcaijevega mlina in žage, kjer so od jeseni 1943 delali partizanski orožatji. Delo, največ je bilo izkopavanja nastavkov zidov, ki smo jih potem zaščitili z betonsko prevleko, smo vodili sami. Z nami sta bila še dva delavca milice z minskimi detektorji, to pa zato, ker smo lani prav tu naleteli na mino. Aparature so se tokrat sicer ves čas oglašale, vendar ne zaradi eksploziva, ampak zaradi številnih kovinskih kosov iz bivše delavnice. Tako huiših ovir te vrste ni bilo, čeprav mislim, da bi lahko naredili več, kot lahko pokažemo na koncu,« oriše delo teh novodobnih arheologov Igor Pražnikar, ki je absolvent arhitekture na ljubljanski univerzi in piše diplomo o Starih žagah. Drugi udeleženci tabora študirajo največ sociologijo, strojništvo in tehnologijo zaščite okolja — pisana druščina torej, ki pa se je v preteklih treh tednih soglasno navdušila za zamisel, da bi bilo območje Starih žag kdaj spominski park. »Gre nam za to, da zaščitimo ostanke zidov pred propadom, saj so tu zametki slovenske industrije, in da pozneje poskrbimo za celovito strokovno informacijo o bivših objektih. Smisel prenove podrtin sicer ni v tem, da bi na stare temelje postavili nov zid,« meni Pražnikar. Vendar se mladi svetovljani v Starih žagah niso dajali le z ruševinami. Poslušali so predavanja o slovenskih mirovnikih ter o varovanju naravne in kulturne dediščine, pogovarjali so se tudi o jugoslovanskem političnem sistemu. Očitno pa si niso potešili radovednosti, saj so v knjigo spominov mnogi zapisali, da so pogrešali političnih razprav, čeprav niso zaupali, kaj so natančno imeli v mislih, LUZAR Tujci po prve izkušnje v Krko V tovarni zdravil poleg domačih študentov na praksi tudi več tujcev NOVO MESTO — Tesno sodelovanje med Koordinacijskim odborom za mednarodno izmenjavo strokovnih praks iz Ljubljane in Krk-nim izobraževalnim centrom se je tudi letos izkazalo kot uspešno. Krkini proizvodni prostori in laboratoriji so v poletnih počitnicah spet imeli v gosteh tuje študente; iz Italije so prišle nabirat prve delovne izkušnje tri zamejske Slovenke iz Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt. V Krki so bile dva tedna v juniju v oddelku za kemijo v TOZD Inštitut. V juliju in avgustu pa sta se z delom v Krki seznanila Sari Vainikainen iz Finske, doma v Kuopiju, študentka 4. letnika kemijskega inženirstva v Tampereju in Španec Angel Gerard, Katalonec, študent 3. letnika organske kemije v Barceloni. , Sari Vainikainen je bila na praksi v Krki, v ljubljanskem oddelku za stabilnost zdravil. Tokrat je prvič v Jugoslaviji in že ob prihodu seje navdušila nad V soboto »Igre pod dedovo lipo« OTOČEC — Hotel Grad Otočec organizira v soboto, 15. avgusta, že 3. tradicionalne Igre pod dedovo lipo, prireditev, ki si jo je lani ogledalo kar 3 tisoč obiskovalcev. Igre bodo potekale na otoškem kopališču, sodelovale pa bodo ekipe krajevnih skupnosti iz Podgrada, Gjbrja, Orehovice, Bele cerkve, Smaijete in Otočca. Letošnje igre bodo potekale v znamenju prikaza spravila lesa, od nošenja hrane, podiranja dreves, razreza debla, kalanja metrskih polen, skladanja metrov in nošenja drv, plezanja na žrd, zbijanja ključa in vlečenja voza do kotaljenja debla in nakladanja na voz, kar bo tudi rdeča nit iger. Povejmo ob tem, da se vse ekipe že nekaj časa pridno pripravljajo za tekmovanje, organi-zatoiji pa bodo prireditev, ki se bo pričela ob 16. uri, popestrili s prikazom starodavnih opravil, suhe robe, . azvavo kmečkih specialitet, ki jih bo moč tudi kupiti, medtem ko bo za zabavo igral ansambel Odiseja. našo razgibano pokrajino. Nasploh so _ njeni vtisi o Sloveniji in njenih ljudeh enkratni, in če bi imela priložnost, bi se brez zadrege odločila ostati pri nas. Z delom v Krki je nadvse zadovoljna. Prvič se je srečala z delom z moderno opremo kakršne pri njih na fakulteti nimajo. Vesela je vsega, kar seje naučila pri nas, saj ji bodo izkušnje prišle prav pri zaposlitvi, kjer bo imela prednost že zato, ker je delala v drugem okolju. Posebej je pohvalila Krko, ki je po njenem mnenju zelo velika, a funkcionalno urejena in zelo čista tovarna. Preseneča jo veliko število zaposlenih, saj 4000 delavcev za njihove razmere ni običajno. Tudi Angel Gerard je tokrat prvič v Jugoslaviji. O nas prej dejansko ni vedel ničesar. Nemalo je bil presenečen nad slovensko pokrajino, malimi mesti in vasmi med drevjem, nad toplino ob sprejemu in prisrčnostjo ljudi. Angel živi v majhnem mestu blizu Barcelone in je občutil vso radost in ponos gostiteljev prihodnjih olimpijskih iger leta 1992, čeprav pravi, da jih skrbi finančna plat organizacije. Pozna tudi sodelovanje med Slovenijo in Katalonijo in meni, daje položaj Katalonije v Španiji podoben položaju Slovenije v Jugoslaviji. Praksa v Krki je za španskega študenta nekakšna življenjska prelomnica, saj tu prvič v življenju »dela« kemijo in ne le da se je uči. Izkušnje pa so vredne toliko več, če živiš in delaš v okolju, čigar jezika ne govoriš, a se moraš vseeno znajti in delati. To pa mu je v tako pri- JUTRI »ŽABE« KOČEVJE — Tudi Kočevje b< končno dobilo prvi butik. Jutri, 14. av gusta, ga bo na Trgu Zbora odposlancev 53 odprla Milena Selan, ki ima zdaj tudi zasebno kemično čistilnico. Butik bo posloval pod firmo »Žaba«. ČUDEŽNA OZDRA VITEV MOZELJ — Včasih so delali čudeže bogovi in vrači, zdaj pa je prišlo do čudežne ozdravitve na »Oslovski noči« vMozlju. Po končani »Oslovski noči« so namreč organizatorji našli na zabaviščnem prostoru bergle. Nekdo je očitno prišel na zabavno prireditev lahko le s pomočjo bergel, tam pa so ga dobra kapljica, zabava in ples popolnoma pozdravili ŠENTJERNEJ — Na pobudo Šent-jernejčanov so se konjeniški delavci Dolenjske, Trsta in Gradca letošnjo spomlad dogovorili, da bodo poslej tudi v tem športu prirejali tradicionalna tekmovanja Alpe-Jadran. Od dogovora do dejanj ni preteklo veliko, že to nedeljo so Šentjernejčani gostitelji prvega od treh tekmovanj, drugo bo na sporedu na hipodromu v Wildonu v začetku septembra, finale pa 9. septembra v Trstu. Vsako od treh sosednih dežel bodo zastopali po trije„najboljši vozniki. Hipodrom v Šentjerneju bo tako v nedeljo od 15. ure naprej prireditelj letos zagotovo največje konjeniške prireditve v Sloveniji. Ob mednarodni dirki Alpe-Jadran je namreč tu še dirka za Veliko nagrado Šentjerneja z udeležbo vseh najboljših jugoslovanskih kasačev, kar je zagotovilo, da bo ob primernem vremenu skoraj zagotovo padel tudi rekord hipodroma. Ob teh bo na sporedu še osem kasaških preizkušenj, nagradni fond pa je 3 milijone dinaijev, kar je prav tako rekord kasaških tekmovanj pn nas. V Šentjerneju je za to veliko konjeniško prireditev že vse nared. Organizator, Klub za konjski šport, je za obiskovalce pripravil tudi vrsto presenečenj: od žrebanja vstopnic, organiziranih stav, bogatega srečelova do nastopa zmajarjev, ob koncu pa se bodo po hipodromu razlegali zvoki ansambla Henček. Zapišimo še, da bo uvod v nedeljsko prireditev sobotno družabno srečanje predstavnikov Tržaškega, avstrijske Štajerske in Slovenije. ^fcEKT. Luigi spet med volilci Sedmi nastop v okviru predvolilne kampanje samozvanega kandidata za bodočega metliškega župana METLIKA — Kako je tudi v našem sistemu predvolilna kampanja pomembna in potrebna, je prikazal sobotni predvolilni nastop samozvanega kandidata za metliškega župana na volitvah leta 1990, Janeza Vraničarja-Luigija, v soboto zvečer na grajskem dvorišču v Metliki. Na sedmem nastopu v okviru predvolilne kampanje se je zbralo kakih 300 njegovih bodočih volilcev. Čeprav obljubljenega predvolilnega golaža ni bilo, so bili volilci navdušeni, da seje Luigi spet pojavil med njimi. Sicer pa je neizpolnjena obljuba še dokaz več, da je Luigi pravi človek za pravo funkcijo. Prireditev z naslovom »Volite mene!« je bila sedma v okviru letošnjih metliških poletnih kulturnih prireditev in hkrati sedmi nastop kandidata za bodočega župana v njegovi predvolilni kampanji, ki se je začela lani. V tem času je pridobival volilcev jaznem in naklonjenem kolektivu, kot je Krka, v mnogočem olajšano. Tudi v Krki so z njegovim delom zadovoljni. Angel se-navdušuje tudi nad podobo Novega mesta, ki ga v marsičem spominja na njegov domači kraj, presenečen je nad čistočo in urejenostjo mestnih ulic. Ko je opazoval ljudi v lokalu, je bil nemalo začuden, kako morejo popiti po več steklenic piva naenkrat. Navdušuje se nad spoznavanjem naše kulture in je srečen, da lahko svoje delovne počitnice preživlja pri nas, ter si želi, da bi se še vrnil. MARKO KLINC L DNEVI PIVA V KANDIJI NOVO MESTO — Vse od jutri, 14. avgusta, pa do 23. avgusta bodo v novomeškem hotelu Kandija potekali dnevi piva, prireditev, ki bo še kako popestrila poletno mrtvilo. Po zmernih cenah bodo gostom na voljo piva iz laške, karlovške in ljubljanske pivovarne, ob njih pa še pivske specialitete. Poskrbljeno bo tudi za zabavo gostov, tako se bodo v teh dneh na vrtu kandijskega hotela zvrstili ansambli Slavček, Korg, Jutro, Spomin in Fantje iz vseh vetrov, vsak dan pa bo nastopal tudi Darko Vardijan. Prireditev se bo pričela jutri ob 18. uri s povorko izpred novomeške športne dvorane, otvoritev pa bosta popestrili folklorna skupina Kres in godba na pihala. V času otvoritve bojutri med 18. in 19. uro zaradi povorke skozi mesto moten promet po Cesti komandanta Staneta, Prešemovnem trgu, Sokolski ulici in starem novomeškem mostu. š VOLITE MENE! CttCAs0y i DISKOTEKA 0T 1 gre na Kolpi Na Vinici je bilo veselo in zabavno — Najtežji je tehtal 128 kg Metliki, Drašičih, Rosalnicah, na sindikalnih feštah po delovnih organizacijah in še kje. Najprej je obnovil vse dosedanje govore, ošibal številne napake, nakazal pot iz zapletenih težav in problemov in začrtal pot k vrtoglavemu napredku domače občine, in to v nepotvorjeni rosalniški govorici. V zadnjem govoru — piše mu jih šef njegove prevolilne kampanje Matjaž Rus — pa seje na svoj način lotil vprašanja belokranjskega turizma. »Naš Integral sejenaletošnjo turistično sezono res temeljito pripravil. Že pred začetkom je pokasiral televizijsko bodečo nežo. Skoda, da niso namesto bodeče neže dobili bodečo žico, da bi ogradili svoje turistično-gostinske objekte z nemškimi turisti vred. Samo tako bi jih lahko zadržali in se jim začeli maščevati za grozote Mauthausna in za bombardiranje Beograda,« je med drugim dejal županski kandidat. Svoj nastop, poln humorja in iskrivih domislic, je zaključil s tradicionalnim pozivom: »Volite mene in volili boste sebe in vašo z deteljo postlano boljšo bodočnost. Če ne bom izvoljen, bom smatral, da me niste vredni!« Viniško športno društvo Partizan je pripravilo in izvedlo športne igre na Kolpi. Tekmovalo je pet ekip, zmagali pa so Pribanjčani, drugič zapored. Igre so bile dobro pripravljene, vsebovale so dobršno mero humQija, svežine, mladosti in iskrivosti. Številni gledalci s te in one strani Kolpe so se prijetno zabavali, navdušeni pa so bili tudi nad družabnimi igrami. Ena med njimi je bilo tudi tehtanje najtežjega gledalca; najbolj je obremenil tehtnico Damjanovič, ki je dobil pokal za 128 kilogramov. Posebna zanimivost kolpskih športnih iger v Vinici so bila šaljiva plovila, med katerimi je zasedlo prvo mesto plovilo iz Zilj. Predstavljalo je samodejni mlin, objekt, kakršnih je ob Kolpi vse manj. Viničani so pokazali čjstilno napravo, Dameljčani bife Žeja, tekmovalci iz Pribanjcev vlečno službo, ekipa iz Učakovcev pa asfaltno bazo. Slednji so bili zelo aktualni, saj je cesta do Učakovcev vse prej kot moderna, je makadamska, polja jam. Da ne bi čakali na »strice od zgoraj«, so se Učakovci odločili pljuniti v roke in položiti asfalt, pa čeprav samo v igri. V primetjavi z lanskimi podobnimi igrami so letošnje potekale veliko hitreje, brez nepotrebnih zastojev, bile so duhovitejše in pestrejše. DIVJAD NA SREČELOVU SEMIČ — Lovska družina Smuk iz Semiča prireja v nedeljo,- 16. avgusta, ob 15. uri na igrišču TVD Partizan v Semiču lovsko veselico. Pripravili so bogat srečelov, dobitki so tudi krznene in druge trofeje ter odstrel trofejne divjadi. Če srečni dobitnik ne bo lovec, bodo nagrado zanj odstrelili semiški lovci. Za ples bo igral ansambel Vita Muženiča. MISS SLOVENIJE NAJLEPŠA TUDI V VINICI VINICA — Za izbor miss Kolpe 87, ki so ga pripravili v soboto v viniškem kampu v okviru prireditev Viniško poletje, se je prijavilo devet deklet, prišlo pa jih je šest, in to iz Ljubljane, Novega mesta, Črnomlja in Vinice. Petčlanska žirija je za letošnjo mis Kolpe proglasila Klaro Poljanec iz Ljubljane, ki je pred kratkim postala tudi mis Slovenije, prva spremljevalka je Branka Karin iz Vinice, druga pa Suzana Murn iz Črnomlja. Lepotičke so dobile lepe nagrade. Po izboru je bila modna revija, na kateri so svoje izdelke prikazali novomeški Novoteks, metliška Beti in karlovška Budučnost. Prireditve, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur, se je udeležilo okoli 1.500 ljudi, ZNOVA GLASBA NA LOKI NOVO MESTO — Po daljšem premoru se, kot kaže, prekinja glasbeno mrtvilo na Loki. Tako bo v petek med 19. in 23. uro na Loki nastopil ansambel Četrta dimenzija NA PRAKSI PRI NAS — Finka Sari Vainikainen in Španec Angel Gerard. H Ta teden je žreb izbral enega srečneža. Jože Žorn iz Velike vasi pri Krškem bo dobil majico z znakom Diskoteke Otočec, medtem ko bodo oblikovalci lestvice, ki imajo morebiti pokvarjene tehtnice, tokrat brez možnosti brezplačnega popravila. Drugače je glasovanje živahno, čeprav na lestvici ta teden ni novosti. S predlogi ste razvrstili skladbe takole: 1. Goodbye stranger — PEPSI IN SHIRLEY 2. Nothing gonna stop me now — S. FOX 3. Living in a box — LIVING IN A BOX 4. Svveet sixteen — BILLY IDOL 5. I want sex — G. MICHAEL 6. Wanna dance with somebody — E. HOUSTON 7. Who’s that girl — MADONNA 8. You give a love bad name — BON JOVI 9. With or without you — U2 10. Lean on me — CLUB NOUVEAU Predloge pošiljajte na naslov: KRKA — ZDRAVILIŠČA, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA. kozerija ————- —————— ZADNJA LUKNJA NA KLARINETU Žena bi hotela na vsak način zamenjati službo. Dovolj ji je slabe plače, še slabših delovnih razmer in vsakodnevne vožnje v prenabasanih avtobusih. Najprej sva poslala prošnjo v Hitrotkal. Čakala sva do brezumja, ko je le prišel odgovor, da novih delavcev no sprejemajo in da jim je zavoljo tega žal. Soseda, ki dela v Hi-trotkalu, pa nama je ob kozarčku slivovke povedala, da so prejšnji teden zaposlili tri ženske. — Vse tri, je rekla, imajo može na začasnem delu v Nemčiji. Priznam, da te pripombe nisem razumel, a moralo je biti nekaj v njej, kajti soseda se je sumljivo smejala. Kot bi hotela reči: »Zlato odpre tudi najbolj zaklenjena vrata.« Prijatelj nama je povedal, da iščejo žensko za delo v administraciji skupščine občine Repičeva draga. Moja edina je celo izvohala, da ima vse pogoje za sprejem. Odposlala sva pisemce, v katerem sva celo pretiravala, kako hudo ji je, kako bi ponovno zacvetela v primeru, če bi dobila zaposlitev v Repičevi dragi... A vse zaman. »Žal ne sprejemamo,« je pisalo na koncu vljudnega dopisa, pod katerim je Ijil podpisan sam tovariš Župan. Se isto popoldne je neka občinska buča povedala ženi, da so sprejeli za pisalni stroj skupščine občine Repičeva draga ženo direktoija Hitrošiva. — Grozil je z odpovedjo, če mu ne zaposlijo žene, kije sicer konfekcijska šivilja, je baje pojasnila občinska buča sprejem moji ženi. V Hitrogradu, kamor sva poslala prošnjo, so po negativnem odgovoru, ki gaje prejela moja draga, spravili v pisarno dve babnici: prva bo baje odpirala pošto in jo razporejala po TOZD, druga pa bo dvigovala slušalko v času, ko bo komercialni direktor na službenih potovanjih. Za šanskom gostilne Pri razbiti buči sem zvedel, da je prvosprejeta hčerka finančnega direktorja Hitrotkala, dru-gosprejeta pa snaha direktoija repiške banke Večni bankrot Ko je prišlo to na ušesa moji ženi, mi je zabrusila v obraz: — Vidiš, s kakšnim tepcem sem se poročila! Mislila sem, da kaj pomeniš v Repičevi dragi, zdaj pa vidim, da si zadnja luknja na klarinetu. TONI GASPER1Č