241. številka.
Trst, v soboto 19. oktobra 1901.
Tečaj XXVI
,Edinost"
Iz U'* eafcral ««». rszun sedal: >»
pr .taiiOT. (id 4. ari irećer
Varovalna maSa :
»i '.*)lo leto ........ 34 kron
ta pol leta.........i- „
za Otrt let«........ *>
za ei me-pc........ 2 kroni
*>ejačaiso ie plače ?ati naprej. Na •»•-
••»'■ie t>;px prilr,Tir. i'nin« t« unr«7k
ne j«lr»	_
tonakarnah v Trst j prodajajo po-Ka i^zne Številke po 6 atoiiok d nvč.K i / B Tiru pa po H aUfttnk (J n^,)
Telefon 5tT. H70.
Offlaai
■ e računajo po vrHtah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj ae pošiljajo urednlfttvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Sokooisi se ne vračajo.
Glasilo političnega društva ,,Sdinoatu za Primorsko.
T edinosti je moč!
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema apravniStvo. Naročnino in oglasa j« plačevati loco Trst.
Uredništvo lit tiskarna ne uabajata v
alici Oarintia Siv. 1*2. VpraviiiStvo, ln sprejemanje iuseratov v ulici Molim rlccoto Stv. :$, I!. Iiati^ti.
izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnilc
Lastnik konaorcij lista „Edinoat"
Nauanila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu
Dve zvezi.
Leta 1897. pjumladi po se i>i 11 slovanski narodi razveselili, da je bil cesar Franc Josip z prdom Goluchotvskim odpotoval v Petro-grad, in da se je bilo tedaj doseglo nekako : sj>orazumljenje med obema velesilama, in Av-stro-Ogersko in Rusijo. Dogovor se je sicer na prvem mestu dotikal le balkanskih držav, v smislu, da bi med temi močmi ostalo bistveno vse {»o starem ; vendar pa so avstro-ogert-ki Slovani, zlasti pa zapadne polovine
politikašev (»politikanov«, pravi ruski izvirnik).
Opasnosti ni že radi tega, ker med Srbijo in Bolgarijo ni niti ob sedanjih uslovjih in ne more biti ne le zveze, temveč niti ne prostega soglasja *). Od dobe nesrečne vojne od leta 1885. med Srbijo in Bolgarijo ni bilo nikdar zares prijateljskih odnošajev. Nasprotno, bili so taki momenti, ko se je nov konflikt kazal skoro neizogiben. Ne le Makedonija se kaže kakor predmet spoia. Srbijo pa Bolgarijo ločijo ali cepijo prošlost in sedanjost,
cesarstva, postevali z nadejo, da je naše ce- ! ka^or tudi bodočnost. V prošlosti je spomi-sarstvo dobilo toliko moči in svobode od nov o surovi borbi, o zmeni srbskega carstva Berolinskega vplivanja, da napravijo mir vsaj z bolgarskim in narobe. Potem sledi doba ; v Cislitvaniji. A ravno od tistega časa se je turškega robstva, ki je bilo za Bolgare hujše vršilo vse tako, kakor da bi naši državniki neg0 za Srbe- Po oevobojenju se je usoda večo svobodo hoteli porabiti tudi za notranje pokazala milejšo nasproti Bolgarom nego nagibanje le na škodo — slovanskih narodov. pProti Srbom, in ni San-Stefaneki dogovor, ni Vemo, kaj vse se je zgodilo od leta 1897. Berolinski traktat Dista storila ničesar, da bi Slovanstvu na škodo, in poznamo tudi diplo- pomirila vzajemno nezadovoljnost teh dveh mat!>ka poeenjanja glede na balkanske dr- sorodnih naro-lov. V bodočnosti je — per-žave, zlasti pa Srbije, dokler je živel Obre- epektiva borbe, ker Srhi sanjajo o obnovlje-novio Milan	njn car8^va Dušana, in Bolgari snujejo misel
Ko je pa avstro ogerska diplomacija >od morja do morja«. Ob takih odnoeajih ni delala dalje napake za napako, in ko ni do- ee<laJ misliti o zvezah, temveč jedino o pod-segla, česar je želela, začela je premišljati, Pranju znosnega »modus vivendi«. kako bi se otresla tistega vezanja, katero jej	Ako Pa ni nevarnosti od strani Bolgar-
je narekovalo sporazumljenje leta 1897., in	pa Srbije — ali se kaže morda ona od
Čitateljem Edinosti« še šumi po ušesih tisto strani Rusije? Morda pa zares sledi Rusija i »ročevanje v člankih in dopisih po avstro- posebnim ciljem na Balkanskem poluotoku s < gerekih in velikonemških, Slovanom nepri- pomočjo Srbije pa Bolgarske? jaznih listih, v katerih so na razne načine	Ruska politika na Balkanskem
sumničili in črnili Rusijo, češ, da prekoračuje poluotoku je imela poslednja meje dogovora Petrograjskega. V Rusiji so leta izključno pomirjevalni (mirni) le mirno opazovali to novo početje; naposled značaj. Nikakor se ni kazalo, da bi se pa se je nakopičilo toliko novih pojavov z slovanske države više cenile nego pa ntslo-avstrf»-ogerske strani, da so začeli tudi v Ru- vanske.
siji soditi o zaresnem preobratu mišljenja av-	Avstro-Ogrska je napravila že ne malo
stro-ogerske diplomacije. Izraz o sodbi tega politiških eksperimentov s Srbijo pa Bolgar-preobrata, ki je gotovo najbolj maslo grofa eko. Vsi pa so se pokazali nevspešnimi. Goluch« \vskega, nahajamo sedaj v posebnem Taka usoda pa zadene tudi članku »Peterburških Vedora o s t i j«, njena stremljenja, da bi R o m u-velikepa dnevnika kneza Uchtomskega, v št. nijo pa Grško spravila n a p o t, od 12. oktobra. Ta članek, priobčen pod za- k i j i m a n e o b e č n nič dobrega, glaviem: »Dve zvezi« —je vreden, da ga	Kar se tiče dobe pred avstro-ruskim
prečita j o tudi Jugoslovani; glasi se v svoji sporazumljenj« m 1. 1*97., ho še obžalo-jedrnati obliki v doslov nem prevodu tako-le : vala pred vsem A v str o-O grška,
Avstro-ogrsko soglasje od 1897. leta, ako je usojeno, da se prekrati, kakor očitno, je preživelo svoj čas, ako so-	Poslednji stavek je jako pomenljiv, di-
dimo po odzivih avstro-ogiskih novin o novi ;>lomatiški izražen.
g r ~ k o-r o m u n s k i zvezi, katera se je neki zasnovala pod neposrednim pokroviteljstvom Avstro-Ogrske in proti srbsko-bolgarski zvezi, za katero stoji R it s i j a.
To kombinacijo je izzvala nezadovoljnost
Vpsilon.
Politični pregled,
V TRSTU, dne 19. oktobra liH)l Državni zbor. — Zbornica poslanecv.
avstro-ogrskih politikov z rezultati avstro- ~ V včerajšnji seji zbornice poslancev je ogrskega soglasja od J. 1897. Na prvi pogled *>ila meti drugim na dnevnem redu tudi vo-ta kombinacija ne predstavlja nič nenormalnega : litev prvega podpredsednika, ker se je prej-pred nami je projekt zveze dveh balkanskih, ŠDji podpredsednik Prade — kakor znano — ali ne slovanskih držav, zasnovan v brambo odpovedal temu mestu. Na to mesto so nemške njijinih interesov proti mišljeni zvezi dveh stranke izvzemši Vsentmce, kandidirale člena slovanskih balkanskih držav. No, treba je ncmsko-nacijonalne stranke, prof. Kaiserja, ki samo obrniti porornost na to, katera država Je bil ludi Voljen, a le s pičlim številom pokroviteljstvuje načrtu te zveze, da bi umeli £laeov ; več o um spodaj.
ne samo njeno nenaravnog, temveč tudi po-i Začetkom seje so se prečitali došli pred-polno nesestavnost s politiškega stališča:!	in interpelacije. Nujni predlog Mlado-
pred vsem ni zjedinjajočega p r i n ćel,a <lra- Pantuček-a se bavi s položajem di-f i p a za tako zvezo. Na Grškem vedo J jurnistov.
jako dobro za željo Avstro-Ogrske, da bi i Po81- Kaiser in tovariši so interpelirali o vzela Solun, in na Dunaju pa v Budimpešti so tudi dobro seznanjeni o ]*>gledih Romunov
na Transilvanijo pa Bukovino. Kar se d»>-staje nasprotstva Romunov pa Grkov v Makedoniji, je ono pač težko manjše od na-sprotstva teh drugih s Srbi in Bolgari. Z jedno l»esedo : težavno je predstaviti si toliko raznovrstni trio, kakoršni je Avstro-Ogrska, Romun ja pa Gr^ka. Taka protinaravna kombinacija bi bila še možna, ko bi vsrm trem državam groz la jedna obča opasnost (nevarnost). Ali dejanski take opasnosti ni. Ona biva zgolj v domišljiji avstro-ogrskih
izvedbi zakona gledć odprave mitnic in zakona o margarini.
Posl. Malfati in tovariši so interpelirali radi postopanja tirolskega namestnika v vprašanju samouprave Trentina, katero postopanje da je v popolnem nasprotju z izjavami centralne vlade.
Posl. dr. Otner in tovariši so interpelirali glede dvobojev in častnih svetov. — Posl. Kaieer in tovariši se interpelirali glede
*) Nekoliko prečino gledano; a sila izvrši, kar ae ni Ae zgodilo, tudi glede na Srbijo in Bolgarsko. Op. Jprelagatelja.
stališča Avstro-Ogrske nasproti južnoafričan-ski vojni. Vevoji interpelaciji pozivljajo vlado, naj t u pij iva na ministra za vnanje posle, da se zavzame za skorajšnji zaključek južnoafričau-ske vojne in za to, da bodo Angleži spoštovali človeške pravice in mejnarodna prava, in slednjič, da naj bi se Avstro-ogrska vedla popoinoma nevtralno nasproti vojujočima nasprotnikoma v južni Afriki.
Posl. Schonerer je interpeliral o naseljevanju iz Francije prognanih redovnikov v Avstriji.
O volitvi prvega podpredsednika je dobil posl. Kaiser 120 glasov, posl. Hofmann pl. "VVellenhof 16, Pernerstorfer 11, Schonerer 2, dr. Začek 1 in dr. Beurle 1 : 125 glasovnic je bilo praznih.
Predsednik je pozval novoizvoljenega podpredsednika, naj zasede svoje mesto. Ko je Kaiser ustal, da se zahvali na izvolitvi, so v e i slovanski in pa vsenemški poslanci zapustili dvorano. — V zbornici, ki šteje 425 poslancev, je dobil torej Keiser komaj 120 glasov; ako je s tem zadovoljen, je res zavidanja vreden radi svoje velike skromnosti.
Zbornica je potem nadaljevala razpravo o nujnem predlogu .posl. Forta glede novega nemškega carinskega tarifa.
Prvi je govoril o tem predmetu poslanec Lecher. — Rekel je, da je Nemčija izdala javnosti tarif radi tega, di bi se ubranila prevelikih zahtev od strani drugih kcntrahentov. Z ozirom na opazko rainister-skfga predsednika, je priznal Lecher, da je dolžnost parlamentov podpirati vlade, kadar branijo državne interese, na drugi strani pa so vlade dolžne točno informirati parlamente o svojih trgovsko-političnih programih.
Posl. Kaftan pojasnjeval je, kake posledice bi navstale za avstrijsko poljedeljstvo in trgovino, ako bi sklenila z Nemčijo trgovinsko pogodbo na podlagi carinskega tarifa, kakor ga je ista objavila. Govornik je obdol-ževal ministra za vnanje po3le, da ni znal primerno braniti avstrijskih in gospodarskih interesov. Zadovoljen je bil z izjavo minist. predsednika, da se bo Avstrija morala even-tuelno gospodarski ločiti od drugih držav, zahteval pa je, naj se dosledno po tem uravna tudi avstrijska vnanja politika. Avstrija naj bi z <1 ružila vse svoje moči, ne pa jih zgubljala v to, da skuša uničiti državljane slovanske narodnosti.
Nemški nacijonalec Chiari ne veruje v to, da bi mogla med Nemčijo in našo državo nastati carinska vojna, ker so baje intelektuelni iu gospodarski odnošaji med obema državama preveč intimni. Nadeja se, da se sklene trgovinska pogodba z Nemčijo ; priporočal je pa, naj bi avstrijski državniki gledali na to, da ne bo Avstrija trpela škode na izključno korist Ogrske.
Glavni govornik Kozlo\vski (poljsko kolo) se je vjemal s Kaftanovim stališčem, da mora vnanja politika soglašati s trgovinsko politiko. Izrekel je svojo bojazen, da novi nemški carinski tarif provzroči gospodarsko katastrofo v Avstriji, ki se bo morala zateči k represalijam. Predlagal je potem, naj se Fortov nujni predlog izroči nagodbenemu odseku, na kar se vršilo glasovanje. Nujnost je bila vsprejeta in predlog so izročili nagodbenemu odseku.
Na to je zbornica prešla v razpravo o nujnem predlogu poslanca Kaftana v varstvo mehanične in metalurgične industrije. Nujnost iu meritum tega predloga je zbornica vspre-jela po kratki debati. Ko je še posl. Vvchodil utemeljeval nujnost svojega predloga, zahte-vajočega izvedenje zakona o odpravi državnih mitnic, se je razprava pretrgala.
Prihodnja seja bo v torek ob 11. uri zjutraj.
Parlamentarne stvari. Slovanski cen trum se je včeraj posvetoval o položaju in je preciziral svoje stališče nasproti vladi. Ta skupina se je izjavila za popolnoma neodvisno politiko in bo vsa vprašanja razsojala edino le s stališča »ljudskih« koristi in bo po tem uravnavala svoje korake. Tako se glasi brzojavka v »Slovencu«. Za božjo voljo, kje je pa ostal — narod slovenski ? ! To je grenko. To naj bi bil torej progra n najmočnejše stranke v Slovencih ? ! Taka parola naj bi bila obmejnim Slovencem v vspodbujo?! To naj bi bil odgovor na vsa laška divjaštva in na nemške klice na vseh straneh : alldeutsch, alldeutsch ? ! Torej tako daleč je privelo že slovensko politilco vodstvo iz — knezo-nadškofijske palače v Gorici, da ne najdemo več besede poštene slovensko-n a r o d n e zavesti in ponosa !
Torej edino le »ljudske koristi« hočejo braniti gg. zastopniki najmočneje stranke na Kranjskem ! Te dni se je mnogo govorilo o fuziji centra z drugimi jugoslovanskimi poslanci. Na shodu g. poslanca Zičkarja na Spodnjem Štajerskem so baje izpušeali kar cele salve navdušenja ob tej vesti. Ali po sporočilu v »Slovencu« pričakujemo mi od ju-I goslovanskih poslancev prav za gotovo, da dvakrat dobro premislijo, predno se spuste v zveze s skupino, katere politika ne seza i preko — »ljudskih koristi«. Takovo parolo ' bi bil lahko izdal tudi sleherni avstrijski ' birokrat ali — Bocijalist. Greh, ki je bil storjen v Slovencih s prvim korakom z narodne poti, se grozno maščuje nad nami! : Vsaki korak dalje je korak proč od slovenske politike, proč od vsega, česar bi trebali najnujneje za svojo narodno rešenje in ohra-! njenje ! !
Dokler smo se še držali slovenske na-i rodne politike in smo bili še nacijonalisti, so se . Slovenci sicer tudi kregali med seboj tu pa ! tam, ali imeli so parolo, ki jih je družila v en tabor. Odkar pa so ptuji, sovražni nam elementi, stebri in hlapci zistema, vrgli med : nas razna »načela«, da smo se — oh, le pre-; dobro so nas po-nali — začeli klati zanja : kakor psi: od tedaj ne poznamo več slovenske politike, ampak le politiko frakcije in pa politiko svojih — gospodarjev, slugov drugim — gospodarjem!
Zadnje deželnozborske volitve na Češkem so pokazale, da so agrarci postali činitelj, s katerim morajo računati vse druge stranke. Obžalovalo se je, da niso Mladočehi tudi s to skupino sklenili kompromisa, kakor z radikalci in Staročehi. To bi Ie odgovarjalo stremljenju po koncentraciji narodovih sil, kakor se je v narodu pojavilo pod pritiskom vsenemške propagande. Le pohvaliti je torej vodstvo mladočeške straiiKe, da je takoj, čim se je sešel državni zbor, iskalo dotike z agrarci in je stopilo žnjimi v pogajanja za dosego skupnega nastopanja v dunajskem parlamentu. Sedaj pa poročajo listi, da so pogajanja vspela, da je sporazumljenje doseženo in da je kooperacija zagotovljena. Češka delegacija ostane torej jeden najmo-gočnejih činitelje v v parlamentu avstrijskem in je hitro zamašila vrzel, ki je navstala vsled odtujenja od konservativnega plemstva. Motili so se torej oni — in g. Korber morda ni bil zadnji mej njimi — k', so se nadejali, da agrarci, 03amosveščeni po vspehih na dežel-nozborskih volitvah in omamljeni po dalekosežnih aspiracijah, postanejo razdirajoči element, načelno kljubovalni Mladočehom.
Po sklenjenem sporazuinljenju med Mladočehi in agrarci v parlamentu na Dunaju in po zbližanju med Mlado- in Staročehi v domovini, ter po lojalnosti, s katero — to treba priznati — Staročehi podpirajo politiko
Mladočebov in jih priznavajo kakor legitimne zastopnice nanula v parlamentu na Dunaju :
»o stvari v češkem taboru lej»o konsolidirane. To je slika, naši slovenski baš nasprotna. Cehi so pač {»olitično dozorel narod, kar mi Slovenci jednostavno — nismo. O tem po-dajemo dokazov v s i k i dan. In ker so Cehi dosoreleji, nego sm<» mi, jih ne more s tako lahkoto zavajati sleherni — najemnik tu-jinstva !
V deželnem zboru češkem so
stranke razvrščene tako-le : »iti Mladočehov, f> Staročebov, 22 čeških agrarcev, 3 Češki radikale! ; jM>tem : 2*> nemških naprednjakov, 14 pristašev ljudske stranke, 2") Vsenemetv, 3 nemški agrarci, 1 krščanski socijalist; slednjič "O zastopnikov veleposestva : 49 konservativcev in 2\ liberalcev. <'e prištejemo še 6 virilnih glasov, pa dobimo število 242 členov deželnega zbora češkega.
Vojna v južni Afriki. Buri so sklenili, da bodo v nadaljevan|u vojne postopali |»o načelu »zob za zob«. B<>tha je že zauka-zal svoji vojski, naj prične z represalija m i in je naznanil Kifhenerjti, da bodo Buri od sedaj naprej za vsakega burskega (»oveljnika, kolikor jih bodo Angleži odslej obsojali na smrt in justificirali, jM>streljali po jednega ujetega angležkega častnika.
»Komanda« Theron in Maritz, ki korakata proti Kaputadtu, jrožigata medpotorna vsa [»onestva, ki ptipadajo angležkiin podanikom. Od biram Buiov pričakuje se še drugih represalij.
Iz Moskve poročajo, da se v tamošnjih dipl<»matičnih krogih govori o skorajšnjem koncu južnoafričanske vojne.
Posredovanje burskega odposlanca \Van-derhovena na evropejskih dvorih bajč ni bilo brezvspešno. Po dovršeni vojni vspostavi se v južni Afriki prejšnji red t. j., kakor je bil pred začetkom vojne.
Po domače povedano: značilo bi to popolno zmago junaških Burov in sramotno ponižanje ohole Anglije pred malim burskim narodom. Buri se bore le za svojo neodvisnost in ako bo vspostavljen prejšnji red, dosežen bo njih namen, med tem ko bodo završene vse velike žrtve in neštevilni milijoni, ki jih je Anglija potrosila za to žalostno vojno!
Angležki vojni urad poroča sicer, da so Angleži v južnoafričanski vojni izgubili do sedaj vsega skupaj 75.000 mož, no splošna sodba pa je, da je to število veliko premajhno ia da angležke izgul>e v južni Afriki znašajo najmanje 12">.0<K) mož. Anglija je izdala za vojno do sedaj že nad 2 milijardi kron.
Angležki vojaki so začeli u bega vati in te dni je zopet iz neke angležke čete dezertiralo 50 vojakov ; na drugi strani pa ne morejo na Aogležkem nikakor dobiti novih vojakov, čeravno jim ponujajo — poleg vsega oskrbovanja — še l1^ kron plače na dau : no, o plačevanju vsejedno ne gre takogiadko, kakor o obljubah in med vojaki na bojnem poljn vlada veliko nezadovoljstvo, ker se jim ne izplačuje zaostala plača.
Kitchener je prepovedal dohaja nje tujcev v Kaplandijo, in istotako ne sme nikdo brez posebnega dovoljenja vojaških oblasti zapustiti dežele.
Minolega meseea so v Kapstadtu obsodili 9 burskih deklet in jedno ženo, ker so baje poljubavale svoje rojake, ko so udrli v Maraisburg, kjer so bile vse kakor angležke ujetnice. Čeprav dotična jedina priča, neki angležki podčastnik, ni mogla določeno povedati, da-li so tudi ženske poljubovale, ali pa da so se samo pustile poljubljati, jih je sodišče vendar obsodilo, češ, da so poljubljale sovražnike angležkega kralja !
Vsa angležka trgovina in industrija peša pod težo južnoafričanske vojne; le združene birminghamske tovarne orožja so imele naj-veči dobiček, odkar obstaje in so med svoje delničarje razdelile 20°j 0 dividendo. To dejstvo kaj lepo osvetljuje i*ngležko politiko !
in se hočemo
Tržaške vesti.
/
>Patria«. Novo laško politično društvo »Patria«, o katerem smo te dni že nekaj omenili, imelo je imeti sinoči svoj osnovalni ol>čni zbor, na katerem bi se imel izvoliti društveni odbor. Iraški listi poročajo sicer, da je došlo kakih 300 udov. Ce jih je bilo tudi res :Mjff ljudij, ko se fuzijonirati dve vladajoči stranki : je to že mala blamaža ! Drugače bi bilo težko umeti, zakaj so se gopoda premislili. Nof bržkone jih je bilo mnogo manje in so mesto občnega zboja imeli 1 e zaupno sejo, v kateri so dosedanjemu
ustanovnemu odboru naložili, naj se se s kakimi 20 udi pomnoži in spremeni v volilni odbor in predloži na ustanovnem občnem zboru kandidate za volitev v odl>or. Komedija ! Mar bi bil ustanovni odbor takoj predložil kandidate ! Saj se na sinočni seji ni stvar pojK>lnoma nič predrugačila. No, da vidimo, kakšna jajc* znese ta volilni odbor! — Na vsaki način pa kaže tudi ta težki porod, da se hoče mračiti in da gremo niz-dolu. Je pač že preveč moralndi zaušnic, ki sta jih nekaj časa sem prejeli jedna in druga stranka ; in sedaj jih občutiti — združeno.
Posnemanja vreden izsrled. Pevski društvi »Adrija« v Barkovljah in »Z a r j a« v Rojanu sti storili sklep, kateremu pritrjamo brezpogojno in priporočamo vsem pevskim društvom v mestu in po okolici, da bi razmišljala o njem. Rečeni pevski Iruštvi sti stopili v medsebojno zvezo; tako bosti vsikdar nastopali skupno in prirejali skupne veselice. Letos vse poletje smo videli, kako so bila društva — ker jih je mnogo — neprestano se svojimi veselicami eno drugemu na poti. Bilo je tožeb in rekriminacij brez presledka. Ako bi torej naša društva hotela posnemati izgled »Adrije« in »Zarje«, bi bilo doseženo ne le to, da bi se število veselit skrčilo in bi se tako laglje izogibali kolizijam, ampak dobiček bi bil velik tudi na drugo stran. Veselice bi se namreč, ker prirejene z združenimi močmi, povzdignile na višji nivo, čemur bi bila zopet posledica ta, da bi imele večo pri-lačno silo ! S tem pa je povedano, da bi imele ne le veći moralni, ampak tudi materijalni vspeh.
Vprašanje je torej važu
0	priliki dalje baviti ž njim.
Prvo svojo skupno veselico prirediti »Adrija« in »Zarja« dne 5. januvarja 1902. Tej zvezi obeh društev bo na čelu skupen odbor, sestavljen sledeče :
Predsednik: Fran Godnik, podpredsednik : Josip Pertot, tajnik : Josip Sulčič ; odborniki : Josip Katalan, Hinko Martelanc, Rafael Piščanc. Učitelj petja: Ferdo Pertot.
Za pomožne državne uradnike. Sinoči sta odpotovala dva odposlanca, izvoljena na shodu pomožnih državnih uradnikov v Trstu, na Dunaj, da izprosita podporo državnih poslancev v zboljšanje stanovskega položaja pomožnih državnih uradnikov ter da se udeležita občnega zborovanja odposlancev tega stanu iz vseh mest Avstrije, ki se bo vršilo dne 22. t. m. Tega zborovanja se udeleže tudi več drž. poslnncev.
Odbor pomožnih državnih uradnikov za Primorje je odposlal ob enem brzojavke mi-nisterskemu predsedniku, finančnemu ministru, predsedniku italijanskega kluba, baronu Malfattiju ter jugoslovanskim poslancem na ime državnega poslanca Spinčiča, s katerimi je poprosil gospodo, naj delajo na to, da bo sprejet novi od vlade predlagani davek na žel. vozne listke, ker od tega davka je odvisno zboljšanje položaja pomožnih državnih urad-duikov.
Poljaki in — Slovani. Naši čitatelji bodo gotovo majali z glavo, ko prečitajo gornji naslov: »Poljaki in Slovani«. No, naj se potolažijo! Mi smo tudi debelo gledali to najnovejšo iznajdbo c. kr. korespondenčnega urada. Nocojšnjo noč došla brzojavka c. kr. korespondenčnega urada poroča namreč, da so o govoru novoizvoljenega prvega podpredsednika poslanske zbornice, Kaiserja, zapustili dvorano : Vsenemci, Poljaki in Slovani. Ta in tendenenega, pardon : korespondenčnega biro a je vreden svoj groš. Kajti pripoveduje nam, da Poljaki niso Slovani.
Po tem atentatu tendenčnega, pardon: korespondenčnega biro a na najelementarneje pojme etnografije se ne bomo čisto nič čudili, ako bomo danes jutri čuli od te strani, da so zapustili dvorano: nekatera živa bitja, ljudje, Slovani in Poljaki, in po vrhu morda še poslanec Jaworsky!
Da so tak nezinisel verno posneli tudi tukajšnji laški in nemški list', se o znani njih — temeljitosti v znanju etnografije seveda ni čuditi.
Za slučaj pa, da so Poljaki morda vendar radovedni, h kateri družini narodov pripadajo prav za prav, sedaj, ko jih je kore-spondenčna pisarna zapodila iz slovanske hiše, ne znali bi jim mi svetovati druzega, nego ; da se obrnejo do iste pisarne, ali pa do ured-| ništev laškega »Piccola« ali nemške »Triester
1	Zeitung« !
Dotlej pa naj slavni tendenčui, pardon : I korespondenčni biro ostane zdrav. V primernih čislih ga imajo Poljaki in Slovani !
Povej mi, kdo te priporoča! V slovenskem Šked nju imajo kapelana, ki niti v
našem uredništvu ni hotel spregovoriti slovenske besede, ko je bil prinesel neki slovenski popravek in je ta slovenski popravek celo nekaj popravljal pred našimi očmi. Mož propoveduje tudi slovenski ; ni torej izgovora, da ne zna slovenski !
Ta pobožni mož torej, ki se zunaj cerkve sramuje govoriti slovenski, ta mož priporoča z lece doli — goriški »Primorski list«. Zato moramo zopet prositi iz Gorice pojasnila, kako da sodijo o slovenskem nacijonalizmu ?!
Povej mi, koga braniš ! Afčra s konjedercem Jorasom je sedaj naša cause cčlčbre; vse mesto skoro da ne govori o drugem. Ta slučaj je tako kričeč, vnebovpi-ijoč, nezaslišan, in ogorčenje je tako splošno, i da se slednjič tudi naša mestna oblast ni i mogla odtegniti pritisku javnega menenja in je suspendirala svojega ljubljenca. Najhujega pa m: ne vidimo v raznih več ali manje hudih — recimo tako — »nepravilnostih«, očitanih gospodu konjedereu in ob enem preodličnemu členu camorre ter drugemu meščanu tržaškemu, ampak najhuji, za moderno mesto naravnost neverjeten je fakt, da se je mož naravnost igral z javnim zdravjem
—	z zdravjem tisoče v svojih sostanovalcev ! Ni glavni njegov greh v tem, da je vlekel nedovoljene dobičke iz svoje službe, ampak ker ni sežigai mrh, daje le mogel prodajati v to namenjeno oglje. Ne v dejstvu, da je po takih potih iskal dobička, je glavni greh, ampak v dejstvu, da je javno zdra vje spravljal v nevarnost!
To pa je konstatirano na nedvomen način — po sodni komisiji. Ćlovek bi menil torej, da ga ne more biti, ki ne bi se zgražal na takem početju. In vendar jih je! Cel6 javno glasilo se je našlo, ki ne le da se ne pridružuje taki zasluženi javni sodbi, ampak jemlje gosp. druzega meščana v svojo obrambo. Dejstev, konstatiranih po sodni komisiji, sicer ne taji — seveda, ker ne more —, ali »II Gazzettino« bi hotel Jorasa vleči iz mlake s pripovedovanjem, da so gotovo drugi ljudje zakopali tam tiste crknene mrhe, da bi le siromaka Jorasa pahnili v nesrečo ! Kako bedasto! Ako bi stvar ne bila tako neizmerno žalostna, smejali bi se od srca ! Res ne vemo, da-li imamo tu posla le z neverjetno nesramnostjo, ali pa tudi z fenomenalno na-jivnoatjo, ki vse ljudi smatra za bedake!! Gosp. Joras bi bil moral v pravem pomenu besede živeti z glavo v vreči ; drugače bi ne bilo možno, da ne bi videl ničesar, kaj vee se je Bog ve kako dolgo časa godilo v njegovi hiši, na njegovem dvoru in pred njegovim pragom!! Gosp. Joras pa ni živel z glavo v vreči, ampak je gledal bistro ia računal, od kje bi prišla
—	njemu korist!
Fakta torej, da še sedaj, po vseh kon-statacijah, po tolikih pritožbah, po suspendiranju Jorasa, najglasneji list camorre še vedno brani takega človeka, je jedno znamenje več o grozni moralni dekadenci izvestnih ljudij.... Tu pač velja v polni meri rek : povej mi, koga braniš, in jaz ti povem, kdo si !
Nehvaležen parasit. Taki so malone vsi oni, ki prdiajajo sem'iaj v naše mesto, od onkraj Adrijanskega morja. Pred par dnevi se je dogodil slučaj, ki je bil naravnost izzivalen in ki zahteva, da ga pribijemo tu na tem mestu.
Bilo je o poludne o odhodu brzega par-nika S. Giusta, s katerim se vozijo navadno nase zavedne slovenske mlekarice v Koper. Te ženske so kupovale sladoled (reete: pac-karijo tržaško) o l nekega mleenozobega in krivonosega Kalabreža. Novčiči naših slovenskih žen so mu bili poprej dobri ; potem pa je ta kraljevsko laški parasit jedni naših žensk zagnal limono v obraz in pa psovKo: ščava ! Redarja ni bilo nikjer blizo, tudi če bi ga bil z lučjo iskal. Ali bilo je opoludne ! Neki gospod, ki je videl vse to, je zavrnil Kalabreža z ogorčenjem, na kar je sledilo glasno odobravanje od strani onih, ki so stali j na obali ! Ker jo je nesramni Kalabrež prehitro (prav a la Baratieri) odkuril se svojo zeleno-belo-rudečo škatljo na dveh kolesih, I odtegnil se je s tem — lekciji, ki mu je bila namenjena.
Kdo je kriv J Pod tem naslovom nam pišejo z Grete: Ako pridete na Greto in vprašate pravega domačina okoličana, zakaj da je Greta od vse tržaške okolice najbolj zaspana v narodnem obziru — vam gotovo odgovori, da so temu krivi takozvani »Cu-farji«. Tako nazivljejo Gretarji one Slovence, ki so se naselili tu, ki so pa pristaši vnanje občine. Ako pa govorite z enim onih Slovencev, ki so prišli v Trst s trebuhom za
kruhom, vam pa gotovo odgovori, da so mandrjarski cikorijaši tisti, ki za čašo vina prodajajo svoj jezik in narodnost slovensko ! Po sličnih izjavah se človek mora vprašati : kedo je kriv ? !
Mi, ki poznamo predobro, ne samo Greto, ampak vso tržaško okolico, odgovarjamo — rta so na Greti krivi — eni in drugi, ker je vsem skupaj narodnost deveta briga! Domačini — sami Slovenci, delajo štafažo tržaškim irredentarjem s tem, da v svoji zaslepljenost;
—	da ne rečemo neumnosti — služijo le za to, da vdobivajo kak desetak, katerega potem zapijejo, od česar imajo še tako škodo, da zanemarjajo vsakdanje delo! Tržaški Zidje so polni obljub napram našim zaslepljencem, toda dajejo jim ne drugače nego takrat, kadar potrebujejo od njih kako izdajalsko tlelo, zlasti ob času volitev! Iu pa morda od
I časa do časa po kakov liter vina !
Zaslepili so celo boljše posestnike, ki bi bili lahko cvet svojega naroda, tako, d i je tudi edino (pogrebno) društvo, ki je imajo na Greti, povsem laško! Pravila imajo laška. Takozvani »Coro« (pevski zbor), katerega Jurizza in Tirolec Vanzetta zlorabljata ob vsaki priliki, sestoji po ogromni večini iz sinov slovenskih Gretarjev! Ali ni žalostno to?! Isto lahko rečemo o tamošnjem krčinarokem društvu.
Priseljenci, to je : oni Slovenci, ki so prišli od zunaj, pa niso nič boljši od prvih
—	da, še slabejši so! In pomislimo, da ti ljudje ne znajo niti laškega jezika, a vendar govore z lastnimi otroci — »laški« ! Si morete misliti, kakova laščina je to. Pri enih in drugih pa ni morda vendar toliko hudobije, ki jih žene v tabor naših in svojih smrtnih sovražnikov, ampak je v največ slučajih le — nepremišljenost pri enih, neumnost pri drugih.;
Da se nas ne bo umelo krivo, moramo izjaviti in povdarjati, da niso prav vsi Gretarji taki. Pa tudi med priseljenci je nekaj poštenih in vnetih Slovencev, toda ti nimajo dovolj energije, da bi se postavili po robu prodanim dušam! Pred časom smo čitali v cenjeni »pjdinosti« neko izjavo z Grete, v kateri je nnkdo, ki pa gotovo ne pozna narodnostnih razmer na Greti izjavil, da se gretarski Slovenci oziroma narodnjaki, udeleže narodne veselice ! Zali bog, da se kaj takega za sedaj ne more goditi, vsaj v ve-čem številu ne. Na Greti imamo celo par uzor-narodnjakov, ki pa ne morejo delati čudežev, dokler se jim ue posreči vzbuditi one, ki v narodnem oziru še spijo spanje — neumnega !
Glede posnemanja sv. Jakobakih narodnjakov bi se dalo kaj doseči, ali tu nas je premalo, tu ni oae ogromne mase, kakoršnja se nahaja okolo cerkve sv. Jakoba. No, od druge strani pa imamo v Rojanu in v Barkovljah dve pevski društvi, katerim lahko pristopijo vsi oni, ki se čutijo pevce, oziroma, ki imajo veselje do narodne stvari. Zraven pevskih imamo v Rojanu in v Barkovljah tudi gospodarski narodni društvi, ki zaslužita popolno zaupanje, a na Gret: imamo otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda, kateri naj bi bil naša zvezda vodnica, ali žalibog, vse to ne more vzbuditi pri nas pravega življenja.
Kakor se je pa probudila vsa tržaška okoliea in se je v novejšem času jel vzbujati tudi Kocol iz narodnega mrtvila, tako upamo, da se vendar vzdrami tudi Greta ! V to pa 1 moramo začeti delati vsi, ki imamo kaj na-I rodnega čuta v srcu : bili domačini, bili naši bratje priseljenci !
Bodimo si pravi bratje tudi mi, pa bili TržaČani ali ne! Spoštujmo tuje in ljubimo svojce! Ne pa, kakor je bilo do sedaj, ko smo sovražili svoje in poljubljali šibo, ki nas je tepla — pa bilo to tudi z vinom !
»Bivši cikorijas«.
Neljub prizor je videl nekdo v nedeljo zvečer v Skednju. Tam je nekaj deklet, ki se odlikujejo s pravo laško — bruturo. Držale so se pod pazduho po štiri v vrsti, vlačile se po ulicah in se drle po italijanski na vse pretege s svojimi hreščečimi in hri-pavimi glasovi. A koje naš zaupnik le z jedno samo rahlo besedico dal izraza svoji nevolji, je dobil v odgovor besedo, katere ne smemo zapisati in kakoršna more priti le iz ust tistih zgubljenih bitij v starem mestu.
Sram jih bilo! Stokrat sram, ker žive v slovenskem Skednju!
Gospod župnik Cavalich — čestitamo ! Vaša politika dozoreva rea uprav divne sadove. Čestitamo pa tudi vsem njegovim prijateljem in hvaliteljem v Trstu in v Gorici.
Da le zmaguje tista gotova struja ! Da, le zmagujejo »navela« in nič ne dene, če o tem vrag vzame vao — moralnost naroda !
Drobne vesti. Tatvine. Včeraj zjutraj je ovadil na polieiji Anton G., da so mu neznani poštenjaki odnesli iz skrinjice več cesarskih kron.
— Davidu M., stauujočemu v ulici Stadion št. 17, so neznani tatovi ukradli zlato iglo, vredno K) kron.
Oh, te ženske! Včeraj zjutraj je 46-letna šivilja Katarina Pircher, stanujoča v ulici deli' Olmo št. ti, iskala na zdravniški po6taji pomoči, ker jo je neka druga ženska malo |K>prej nabila prav po — možki.
Nezgode. Včeraj zjutraj ob 11. uri je 27-letnemu delavcu Leopoldu Baicu, sla-nujočemu v ulici S. Giovanni št. 42, padel velik kamen na noge in ga močno [»oškodoval. Poškodovanca so odvedli v mestno bolnišnico.
Včeraj poj^oludne se je nevarno poškodoval na delu 32 letni delavec Josip Zerjal, stanujoči v Koeoiu. Na zdravniški postaji je dobil potrebno prvo |K>moč.
.*iS-letni so iar Ivan Maurič, stanujoči v ulici Valdirivo, se je včeraj, ko je delal, nevarno ranil na roko. Pomoči je šel iskat na zdravniško j*»stajo.
21-letni mehanik Josip ('ufidia, stanujoči v ulici Media št. 1?5, je bil prisiljen včeraj iskati si zdravniške pomoči, ker se je bil na delu močno ranil.
Smrt na delu. Vrtnar Franc Zorzet, stanujoči v svoji lastui hiši v ulici S. Ser-volo št. 10, je te dni naročil 56-letnemu zidarju Luki Petarosu iz sv. Marije M. spodnje št. 333, naj mu napravi zid na njegovem dvorišču. Petaros se je lotil dela in je dozidal zid nad meter visoko. Včeraj ob 10. uri zjutraj pa je siromak zgubil ravnotežje in si je o padcu nevarno ranil glavo. Zorzet, ki je bil v bližini in je videl, da Petaros ne daje znaka življenja od sebe, je poslal hitro po zdravnika. Ta je podelil ra-njen<'u prvo nujno zdravniško pomoč in ga dal potem tnlnesti v bolnišnico, kjer pa je nesrečni mož kmalu j»otem, ob o. uri popoludue, izdihnil svojo dušo, kakor žrtev dela.
Potrebne |>odatke sta vzela gg. kance-iist Degiampićtro in inšpektor Nemarnich od sv. Jakoba.
Dražbe premičnin. V p »ned., dne 21. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne Btvari vršiie sledeče dražbe premičnin : ulica S. Caterina 4, hišna oprava ; ulica della Guardia, hišna oprava; ulica Madonnina 1, hišna oprava; ul ca Foscolo 1, barve, čopiči in špirt; ulica Foscolo (fondo Banelli), konj, kočija in konjska oprava: ulica Solitario 1, sveder in stroji.
\ remen »ki vestnlk. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 15°.4 ob 2. uri {»opolu-bi* 21°3. C'.* — Tlak »mer ob 7. uri zjutraj 758.1 — Danes pl>ma ob 1.18 predp. in ob —.— pop. : osetta ob 5.0* predpoludne in ob (i.12 popoiudne.
Pevsko društvo »Zarja* v Rojanu
priredi jutri v nedeljo, dne 20. oktobra 1901. v gostilni »Konsumnega društva« v Rojanu veselico s j»etjem, igro in plesom. Začetek veselice točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina na veselico 2o nč. za osebo, otroci do 14. leta so vstopnine prosti. Sedeži 10 nč. — Vstopnina na ples moški 40 nč., ženske 10 nč. Zadetek plesa ob S. ari zvečer in traja do 1. ure popolunoči.
Torej jutri v Rojan! Saj vrla »Zarja« zasluži to !
Plesni odsek »Trgovsko izobraževal-noira društva v Trstu«, priredi v nedeljo dne 27. t. m. v dvorani »Slovanske Čitalnice«, ul. San Franccsco, veselico z godbo, deklamacijo, gledališko predstavo in plesom. Vabljeni so vsi členi in prijatelji društva. — Začetek ob 5. uri popoiudne; vstopnina za nečlene 40 nvč., dame z izkaznico in |»ovab-Ijene so vstopnine proste.
»Našu Sloga« pa popravlja to vest v toliko, da označenega dne ne bo vsa proga izročena prometu, ampak le del od Trsta do Buj.
X 50 - 1 e t n i c o m a š ii i š t v a je praznoval veleč. g. Ivan Skopinič v Malem Lošinju. Novo mašo je jubilar pel prvo nedeljo meseca oktobra 1. 18">1.
Vesti iz Kranjske.
""Zakon, ki ni predložen v najviše potr je nje. »Slovencu« poročajo z Dunaja, da vlada ni predložila v najvišje potrjenje zakona, sklenjenega od deželnega zbora kranjskega, s katerim se je deželnim uradnikom odrekla pasivna volilna pravica.
* O ciganu Gottliebu Heldu (bratu obešenega morilca Simona) poroča i »Slov. Narod« nadalje : Gottlieba Helda so prijeli blizu Ogulina na Hrvatskem. Hrvaška oblastva so ga izročila okrajnemu sodišču v Rudolfovem, kjer se nahaja od dne 15. t. m. (iottlieb Held, ki je okoli 30 let star, koza v,
kulturna in politična! Zato pa : kdor zatira jezik in narodnost, a ti govori, da hoče skrbeti za tvojo gmotno blaginjo — ta laže, ta je hinavec, ta je zapeljivec.
— Hinavci in slepile i. Na shodu v Radgoni so Nemci sicer silno zabavljali na posojilnice, ali kjer je njim po godu, jih usta nov Ijujo oni sami. V Gornji Radgoni imajo n. pr. že več let slovensko posojilnico in nemško hranilnico. Ta dva zavoda sta popolnoma ustrezala potrebam. A glej, sedaj pa snujejo Nemci ravno tam še eno posojilnico ! A na roko jim gre deželni odbor.
Razne vesti.
Zvest do smrti. V Veliki Kikindi na Ogrskem se je pripetil sledeči pretresljivi dogodek : Husarski nadporočnik, baron Eisels-berg, jako ugleden častnik in češčeii v odličnih krogih, je sam storil konec svojemu življenju. Njega mlada soproga je pred par dni popred umrla na posledicah poroda. Izguba ljubljene soproge ga je pognala v obuj). Ker ni mogel živeti brez nje, sledil jej je v
1 Aleksander Levi Minil
^UJ Prva in največja tovarna pohiStva vseh Trst.
-•X T R S T f- 12
TOVARNA:
Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE: Piazza Rosario št. 2
(šolsko poslopje) in Via Biborgo št. 21 -MOM-
i
majhen in slaboten, je še nevarnejši cigan,
nego je bil njegov obešeni brat Simon. Na j gr°b.	_____
žandarje, ki so ga zasledovali in aretovali,
je streljal iz revolverja, pa k sreči ni nobe-,	Brzojavna poročila.
nega zadel. V zaporu ima Gottlieb Held na 1	Volitve II a O^erskeill.
rokah in nogah železo, ker se je bati, da bi	BUDIMPEŠTA 19. (B.) Po do sedaj
ušel iz zapora. Gottlieb Held, ki ima razun znanih novih in ožjih volitvah, se kaže raz-umora Martina Novljana, še druga kazniva merje strank nastopno: v 212 okrajih je dejanja na vesti, pride pred porotnike in zmagala liberalna stranka, v 23 ljudska bo brez dvoma obsojen na smrt in obešen. stranka, v 70 Košutova frakcija, v 11 Ugro-
nova frakcija, v 13 so bili voljeni kandidati, ki ne pripadajo nobeni stranki. Nadalje je bilo voljenih 5 Slovakov, oziroma Srbov ter — Kdoje prijatelj in kdo — j HOCjjajni demokrat. V 8 okrajih je potrebna zapeljivec? Bilo je v prejšnjem zasedanju še ožja volitev, v jednem pa nova volitev, deželnega zbora, ko je prišla v Gradec neka _ Dobički oziroma zgube posamičnih strank »deputacija štajerskih Slovencev*, katero so se kažej0 nastopno: liberalna stranka je privlačili od jednega nemškega kluba do dru- dobila 19 in zgubila 59, ljudska stranka je zega. Tu to vam je bilo krika in vika po pridobila 13 in zgubila 5, Košutova stranka nemških listih v-^e.» nijans, češ: »Slednjič so je pridobila 32 in zgubila 12, Ugronova štajerski Slovenci veudar le odprli oči in spre- frakcija je pridobila 7 in zgubila 3, skupina videli, da jih tako imenovani voditelji nji- oni[n ^ ne pripadajo uobeni stranki je pri-
Vesti iz Štajerske.
hovi le zavajajo na kriva pota, da ne mislijo na njihovo resn čno korist in da ljudstvo na Spodnje Štajerskem more kaj pričakovati le od nemških poslancev itd. itd.« — Kakovo sleparstvo, kakov humbug je bil to, ki so ga uganjali s to psevdo-^loventko deputacijo! Najeli so si bili nekaj lačnih pro-dancev -- lačnih : ali deuarja ali časti —
dobila 3 in zgubila 1 okraj.
Nemiri v Tunisu.
TUNIS 18. (B) Čuje se, da j- med urojenci pri Biserti prišlo do resnih spopadov, na katerih je bilo mrtvih in ranjenih.
Kriza v ministerstvii špaujskem.
MADRID 18. (B) »Herald« potrja, da je prišlo do diferenc med finančnim mini-
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
^ Cene brez konkurence.	^
1LOSTROVAIJ CENIŠ ZASTOKl IV FRANKO	^
^ Predmeti posrav'o se na parobrod	^ ali železnico franko.
Ženska ara z verižico
je bila včeraj 0|H>lu<lne zgubljena na poti od ulice Rossini, pa ulici Cecil a do kolodvora. Kdor je našel ta zgubljena predmeta, naj ju izroči g. Andrč, restavraterju na kolodvoru v Nabrežini, kjej dobi primerno nagrado.
Vela zalosa krone Mi
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
GORICA Gosposke ulice 7 GORICA
Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo.
Cene stalne brez pogajanja. Svoj k svojim
M. AITE
trgovina nianifakturnesa blaga Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro st. S.
priporča cenjenim klijentom svojo bogato zalogo vsakovrstnega manifakturnega blaga za jesen in zimo iu sicer: sukno za moške iii ženske obleke, flanelo, barvan in bel birhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali volne itd. Bogata zalogu raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, nanizni beli in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena.
Drobnarije za krojače, kimičarke in šivilje ter ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo
Velik i/bor blaga za zastave iu narodnih trakov za društvene znake.
in plačali jim pot, da so mogli prirediti tisto Htrom Urzaisera in ministrom za javna dela Vil-
komedijo!	•	lanneva.__
Na to komedijo se spominjamo sedaj, ko
Vesti iz ostale Primorske.
Novo šolo družbe sv. Cirila in Metodi j a so otvorili v Vabrigi pri Taru v okraju poreškem. Oduševljenje naroda je bilo neopisno. Vpisanih je že nad 40 otrok, a pride jih še.
^ Istrska železnica proga Trst-Poreč. Tudi mi smo bili javili, da se ta nova železnica dne 1. decembra izroči prometu.
čitamo po listih o resnični, pravi deputaciji, sestavljeni iz poklicanih zaupnikov naroda, ki je prišla ni Dunaj, da se predstavi, in potoži vzlasti radi istega vprašanja, ki se je bilo posebno razkričavalo kakor jeden glavnih povodov, ki da je ono psevdo-slovensko depu -taeijo privel v Gradec in s katerim so hoteli oslepariti ljudstvo in provzročiti v njem pre-pričaujef tla slovenski poslanci niti ne mislijo na to, da bi res pomagali ljudstvu in da isti zanemarjajo svoje dolžnosti na neodpusten način. Vprašanje, ki nam je tu na mislih, je uravnava vode Pesnice. Tedaj so kričali nemški listi, da je sedaj, ko se je slovensko ljudstvo obrnilo do nemških poslancev, ugodna rešitev toliko kolikor zagotovljena.
Tekli so dnevi, tekli so meseci. Deželni denar se je trosil za nemške cilje na vse strani, a deputacija spodnještajerskih Slovencev je potožila sedaj minist. predsedniku iu ministru za poljedelstvo o groznih škodah, ki jih še vedno dela omenjena voda. Deputacija je prosila, naj vsaj vlada spravi to vprašanje v tek, ko že nemški d e ž e i n i odbor noče nič storiti!
Torej nič, vzlie vsej psevdo-slovenski deputaciji, ki so jo kazali svetu, kakor v zverinjaku kažejo kakegi medveda!! Torej nič, vzlie temu, da je slovensko ljudstvo na Štajerskem »spregledalo«. Xič — nič! i seveda ne! Saj pameten človek sploh ui smatral predstavljenja one »deputacije« za drugo, nego je bila v resnici — komedija, humbug, in je vedel, da se za spodaještajerske Slovence nič ne zgodi! Vsakdo je vedel, da tista »deputacija« pusti med uemškimi politiki prav tako vreme, kakoršnje je našla...! Na tem izgledu vidi lahko naše ljudstvo, kako drzno nasprotniki često izrabljajo njega lahkovernost. Kadar imajo žnjim kakov za-vraten namen, pa so polni — obljub in • sladkih besed. (To vidimo sosebno tudi v Istri. Ob vsaki volitvi merijo več cest in poti, nego jih v resnici gradijo v 50 letih). Slovensko ijudstvo na Štajerskem in povsodi, zapomni si : kdor ti je v resnici prijatelj, ti bo privoščal vsa prava. Torej tudi narodna,
Gospodarstvo.
Zveza slovenskih posojilnic
je imela dne 17. t. m. svoj redni občni zbor v C lji. V tej zvezi je združenih 102 posojilnici iz Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja. Tega važnega zborovanja se je udeležilo 62 posojilnic in sicer 30 po zastopnikih, 32 pa po o!,lastilo. Zborovanje je vodil g. M. Vošnjak. Število vseh slovenskih posajiluic je sedaj 223. Glede koroških posojilnic je povdarja! revizor Jošt, da so one zadnji steber koroških Slovencev. Osupnlja pa nas — da jodkrito govorimo
—	sporočilo revizorjevo, da se več slovenskih posojilnic na Koroškem hoče odtrgati od »Zveze« ter se pridružiti nemškemu, konservativnemu sicer, ali vendar vedno nemškemu
—	Centralkassenverbandu ! Toliko se govori o potrebi, da si Slovenoi zasnujejo svojo goSfMidarsko organizacijo; potem pa se sami podajajo v odvisnost od nemškega kapitala ! Predsednikom »Zveze« je bil zopet izvoljen g. Mihael Vošujak. »Domovina« se nadeja innogo dobrega sadu od tega zborovanja.
Čudodelni mikroskop
kojega se je prodalo na čikagski razstavi nad 2'.. miljona, vdobiva se sedaj pri meni za
samih. K 2*40 (predp lačavši Kr. 2 G0 franko i s povzetjem 10 st.
več. Ugodnosti tega mikroskopa so, da se vidi predmet okoli 1000 krat povečan, tako. da se vidijo smeti velike kakor hrošči- Neobhodno potreben pri učenju rastlinstva iu živinstva in doigo zaželjen domač aparat za preiskavanje jedil proti ponarejanju in mesa glede triliin. V vodi živeče živalice, koje se z očmi ne opazijo, vidi se jih živo plavati. Aparat ima tudi 5e posebno lečo. skozi kojo zamorejo kratkovidni čitati najmanjše črke. Večji mikroskop, ki poveča 2500 z mnogimi lečami v krasni žkatljiciK 5. —. Navodilo se doda. Razpošilja J. SCHULLEB, Dunaj, ...... II. Kurzbauergasse št. 4.......
Cene brez konkurence
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje.
3/. A i te.
Trgovina z izgot ovijen i mi oblekami.
Qolor»in« Ponte della Fabbra št- 2 vogal ul. Oalcirini.Torrente. Podružnica „Alla citta di
Londra- z najlinejšimi izdelki v ulici Poste nu -ve 3 (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke, v^elik izbor oblek za moške od gl. 6.50 do 24, za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do b. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. o — 14. ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — .">2. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, finejSe od gld. 5 — ii. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.J>0 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu.
Crtane močne srajce za. delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se se posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke.
Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniški krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake I vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan : Vstreza vsakemu naročilu in po modi.
Zaloga vsakovrstnega pohištva.
Anton Breščak iZTulr^
! Vetturini ima v zalogi v veliki 'zberi pohištvo vseh sogov za vsak stan od najbo šega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in ipe, ogledala, žime za patno, razne tapecarije itd. Da tudi na obrok.
Automatična past ttls.
Lovi brez nadzorstva do 40 živalij v eni noči, ni podvržena vremenom in se nastavi sama od sebe. Past za ičurke „Elipse- vlovi tisoč ščurkov v eni noči gld. 1.20. Povsod največji uspeh. Pošilja proti povzetju J. SCHltLLER, ......Dunaj, II. Kurzbauergasse 4......
V pomoč Salezijancem!
ŽrebaDje nepreklicno 30. flec. 1901.
EFEKTNA LOTERIJA
za zgradbo
zavetišča in oiojevališća v Ljubljani
ar* Srečka 50 vin.
Srečke se dobivajo
y oiboroTi pisarni t Ljubljani, Gosposke ulice.
K a z p rod aj u 1 ee m popust.
č >
>
I >
> >
Tržaška posojilnica ii hranilnica
istinama naruga z omeiesim Dorošrroz. ulica S. Francesco št. 2, I. n.
Telefon
Hranilne uloge *e sprejemajo od vsakeg«, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4% Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51,"., na menjico po 6°,t na zastave po 51 s" 0.
I*radne ure so : od 9—12 dopoludne in o<*
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah «1» nedaljuh in praznikih je urad zaprt.
Postno hranilnični račun 816.004.
EtSltlA IMlli PCS0J1INCA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Goriei
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hlll.
i ©©©©©@©©©©©©©©©©@©©©@@©©@@@ I THE MUTUAL
zavarovalna družba za življenje v New-York-u. Ustanovljena 1S43.	('isto vzajemna.
Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901.
1.607,625.487.39 kron.
Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900.
42,873.009 kron.
Cela pokritna svota za vsa v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena pri e. kr. ministerijalnemu plačilnemu
uradu na Dunaju.
Glavno ravnateljstvo za Avstrijo
na Dunaju I., Lobkowitzplatz štev. i.
PODJETJE ZIMOLO - TRST
Prvo podjetje za pogrebne svečanosti
ustanovljeno leta 1876.
Pisarna: Cor>o 41 Telefon št. 141
Zaloga: ul. Nt i tu t o 15
Telofon st. 145
©
g
sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I., II., III. IV. razreda; prevezi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno Orni, v zlato-
črni, srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo einasto krsto ali brez nje; lesenih krst: belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthnuloneevreg. i
XX* AXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXft;
Hranilni' vloge sprejemajo se od v.sacega, če ludi ni člau društva in se obrestu- j jejo po 4J/a0/a» ue bi odbijal rentni davek.
Posojila dajejo t-e s-amo elanom in sicer na n.ei jiee jk> ti °/0 in na vknjižbe po Ol/»°/o i raduje veaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popoL. razven nedelj in praznikov.
Stanje krai. flot leta 1900. Kron 1,263.563 PuštLo-braii. racu stv. 837.316.
F.azsezno jamstvo
Le ud o vik Borovnik
tovarna in izdeiovainica precizijskih pušk Borovlje (FeiiaelO Koroško
priporoča
pioje cy e n zjujt— ive paike vseh zistemo
s kalibrov. Znam< niie in ojstrustrelne puške za iilire, risanice. lovske kratke pnike in dvo-ceVke za eele krogle iz dobrega kovanega materijala Bajcolidnejše puškar-ko ročno delo ter dobro presku-auo Koniaiie. ki ne ujrajaio, sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem deimr. Sprejemam v popravljanje \ae, udelav^m cevi v stare pu^-ke. nova kopita, predelavam puike 7a nabijat je od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri najsolidnejšem delu . . « o e o zmerne eene. ° ® ° ° ° ®
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Cene zmerne.
VIKTORIJA" moderci



Žtč* \ *	*ACv-
m ) :
za gospe in gospice
pO -"»o. :o n v t*.. 1 irld.. 1-2-3. 1-:J0. 1-50. 1-so.	in 4-*«».
Velik izbor
vseli urednietov za jesen in zimo
in aicer: sukneno in volneno blago, flanela, piket. barhend. maje od volne in bombaža, odeje s pod-vieko ali volne. Vsakovrstni svilnati predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor trakov, ovratnikov, modnih specijalitet vsake vrste, rokavic iz svile, c it i in kože ter dežnikov.
Velik izbor
perila dobiva se t mannfaktnrnej zaloti
JAKOBA KLEMENCA
v Trstu. — ul. Sv. Antona št. 1. — v Trstu.
Na zahtevanje dop"»ljfjo -e uzorci z dotičnimi cenami po?-1, prosto.
Ces. kr. priv. tvornica strojev, brizgalnic, čelad, eevij. pasov ili prva moravska mehanična tkalnica tvrdke
R. A. SMEKAL-A mm®
podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo.
Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že sanjo dva človeka delati ; izučba lahka in brez masi-nista. J>alje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po Iti kron. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako poŠto
Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno.
— "Igodni plačilni pogoji —
Spoštovanjem
4. S 31 K K A L v Zagrebu. *
Podružnica K.
****XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX"
Častim si javiti slavil. nbt'instvu, da sem prevzel s 1. oktobrom t. 1. na lasten račun frgOVtElO Z UlStllfak*
turnim blagom
sedaj v ulici garriera vecchia št. 13
odstopljeno mi od ogledne in dobroznane tvrdke
Fran Kitty.
Imenovana trgovina je na novo bogato založena sr snovmi in snknom najnovejše mode ter sosebno s predmeti za krojače kakor tudi s perilom in platenino po najzmer-nejsih cenah.
Priporoenjr se slavnemu občinstvu beleži se udani
Alojzij Galperti
naslednik Fran Hitty-ja.
Svoj k svojim!
Zaloga obuvala
v ulici Riborgo štev. 2.
Pozor okoličani in tukajšnji Slovenci I Y mojej zalogi vdobite na izbor najcenejše in okusno izdelano obuvalo..
Sprejemam tudi naroebe po meri. Za mnogobrojne naroebe se toplo priporoča
Lovrenc Vodopivec.
JuSaj Redersen
izdelovatelj zdravniških {»asov in ortopedičnik aparatov.
Trst. — Via del Torrente st. 8*8-3. — Trst.
(Nasproti ,.Isola Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogoviee suspenzori, elektrolerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zalog-a
predmetov z kirurgiSna zdravljenja, a ngležki predmeti O'l gumija iu nepremoeljiviii snovij.
Pozor!
/TXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXg

SLAVI J A"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
zavaruje
na doživetje in smrt, nadalje doto otrokom, penzijo in sklepa zavarovanja na razne druge načine.
^")leten nu ž zagotovi s četrtletno prem:jo K 6*42 svojim ostalim K lOOO*—. ki so iz plačilne takoj po njegovi fuirti. ali pa ko doživi 60. leto- Po petletnem plačevanji se zmanjšuje premija za dividendo.
-C Najugodnejši pogoji. Ves dobiček se razdeli med člene-zavarovance. >
V zadnjih letih se je izplačala 10 na dividenda.
Izplačana dividenda....................... K
Rešene in fondi....................... .
Dosedanja i /.plači I a.......................
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja

generalni zastop banke „Slavij e"
v Ljubljani, Gospodske ulice štev. 12.
Častim si naznajati elav. oučinstvu, da je moja prodajalnica vedno preskrbjena manifakturoim blagom vsake vrste iu po cenah, da se nt bojim nikake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem
F. Dobanschek,
trgrovec z manufakturnim blagom^
Via Barriera vecchia 27 v Trstu.
^	Se govori Slovenski !	—y
Trpv.-olirtM wMwm zadrta
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, scmeniska ul. št. 1., I. nadstr.
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 41li°lo vloge na Conto - eorrent. po 3.60 °/0. Sprejema hranilne knjižice d nizih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletuo odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletnc^ odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po oUO kron po 1 krono na teden, • ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potoir. položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od £)—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
ima še nekoliko svobotnili ur. Podneuje teorijo in glasovir v nemškem ali češkem jeziku, Ilouorar zmeren. Nataušneje pove uprava »EDINOSTI«.
Na prodaj
I je en glasovir v dobrem stanu. Naslov v tiskarni „Edinost**.
Zanesljive, osebe
se iščejo za razprodajo patentovanih novostij in izdelkov, ki so \saki redni hi5i potrebne.
Mi Konkurence izključene.
Visoka provizija odnosno stalna plača od 120 do 150 K na mesec zagotovljena. Zastop se lahko ima tudi kot postransko opra\ilo.
Ponudbe na tvrdko:
KLDIEŠ & C.o, Praffa 1134/IL