TRIBUNA vlarjan Pungartnik 5RADNJA UNIVERZITETNE SAMOUP >o organizacijski spremembi kiasičnd Iveze študentov v študentsko skupnj ¦amouprave narejeno bore ma!o. Mnj 'acijo, kot da je popolnč. in dokončr losti univerzitetne samosjprave pa safl cih predstavništev se je bolj ali manj sk'.^ Skupnosti študentov, ki pa nima vzvodoy, $a -bj etno delo ne !e na političnem nivoju:. Lmo najj lejavnosti študentske skupnosti, nuj^n injjnarave ije na univerzi. Študentska skupnost brez >rav#ostaja še vedno v mejah klasičnS našem političnerp sistemu samo mobfl transrnisijskem traku. Kot taka se večkrj rzitetno Zvezo komunistov, pri čemj liti jasne predstave o mejah njunih pfogr; t 'adnji dve !eti sta minili v merjenju raoč^ eja UK ZKS, toda ne v delovnem merjer entančni spopad je prenesel delovanje. ie igre: namesto da bi si univerzitetn^ leklaracij giede bogatenja, ki ne izvirj la so dobro vedanja, $e je razkrilo v jesensko-zimskem obdobju. Namesto da bi se sku >aj z izvršnim odborom vrgli v obnovo ali aktualizacijo Skupnosti, kar )i se po drugi sttani odrazilo tudi v Zvezi komunistov, se je kontakt »rekinil; dostikrat je bil odvraten diletantizem, s katerim so se nekateri ilani komiteja lotevali družbenih vprašanj. "KomunisTično zares ne ibstaja samo v odnosu na desno, ni utemeljeno s PROTI meščanskem, mpak z ZA (komunizem)."*V odnosu do Skupnosti študentov/ je bil es program v boju zoper "klerikalizem, nacionalni nihilizem in levo razo". . . Ničesar afkmativnega. V takem stanju Zveza komuni a univerzi prav gotovo ne more biti tisto, za kar se opredelil pr ;j. Gre arej za škodljivo cepljenje moči, v kateri je bil poskus odločne jiega pozarjanja na nekatere probleme obsojen kot "leva fraza' , fra olgotrajnih in brezplodnih razpravah pa se je ' v posebnih razn osvetila. In karavana, ki je v tem času tiho šla mimo, je pustila ov. Kajti naloga komunista naj ne bi bila samo v vnetem pritrje -nermcam, ampak v tem, da med drugim v svojem delovnern ot azbija spone apatije in načenja brezskrbnost. Politizacija s porr ) derstva in apela na čustveno reakcijo je nezadostna - je le prvi a se lahko kakršna koli akcija zgradi. Če hočemo doseči trajnc zacijo stanja, ga moramo navezati na pogoj, s pomočjo katerec »je nek študent in samo študent. To pa je brez dvoma študij kot osn o člana univerzitetne skupnosti. Zavestno in samostojno vodinje kcij v delu smo poimenovaU samoupravljanje. In če samoupipvlja ni bilo uspešno uveljavljeno, gi je bilo treba uveljaviti. Tu p< ka, v kateri je tudi KUK odpovedal, ne le študentje - komun ;m ne mislim opravičevati izvršni odbor; nasprotno. Vendar Iržal iniciativo in kot kaže, bo poskusil tudi kaj napraviti. Kč 3 drugega komiteju UK, kot pa da se pridruži. S tem bi vsaj I veljavo forumu, s katerim bi imel tovariš Popit prav gotove >jši pogovor, kot pa ga je imel z nekaterifni komunisti iz po klubov o idejno političnih tokovih na univerzi. SL 7, str. 13, Što hočemo, 'mamo, možemo i moramo času v nekaterih aktivih ZK pogova 'arskih in idejnopolitičnih prob objavo priredil Marko Jakše in soborne priloge Dela (1.4. 1972). -;$a':ie univerza zares splet različnih to damkihajajo na univerzi še bolj do la^mmorajo tudi komunistina fa Sitvmlastnim problemom, v tem rbbTernom nafakultetah, na univerzi. S tem treba-obrniti k problemom na un/verzi, ne ^^^^J^^^^f^.qzpr.o.0Mi študentov oci družbenih proble iri&ir. Čeprav bi katerirn gotovc bolj ustrezalo, da se študenti probieme. Mislim, da je nekaj ta ii voditelji na univerzi, ki raje da obračajo pozornost od la o drugi strani, ker imajo svoje ko manipuliranja s študenti fyaši družbi. Take tendence je tr %i jasno povedati, da študent 'ulira/o z njimi. sor/ev, ki ne spadajo na univerzo, omiji niti po moralno politični. 'a začno študentje zahtevati, da se ie na svetu je še tako kot pri nas, da ot asisfent in ostane do pokoja z njo em, Marsikje po svetu imajo ijo s prakso in obratno, tako i na fakultetah, in narobe, da avtoriteta v proizvodnji. iji univerze ni nič drugega kot čne čase. Nihče od zunaj anstveno delo. Seveda pa no zahodu ne, kljub propagira vojena iz družbe, ker ne mo ižbe, ker je sicer anahroni et janje študentov proti družbi. znike, njegovi zaključki gotovo 0 teh slučajih pa bi bilo potreb se je to zgodilo v primeru Tribu merjajo študente proti družbi, na čarovnice. Univerza je žal "brisan" prostor, kjer lahko kdorkoli karkoli kritizira, kjer je pomanj kanje argumentov ali jasne zavesti nadomeščano z argumentonn moč nejšega. V sedanjem času, ko se aktivnost za spremtnjanje univerze ve ča, daje nedorečenost v kritiki oporo le preživeiim strukturam in manj sposobnim Ijudem, ki bi z veseljem iskali zavetišče pod okriljem "poli tike". S takimi "varovanci" pa se najbrž ne moremo iti sodobno uni verzo Naslednje vprašanje! Kaj je stistimi profesorji, ki ne sodijo na univer zo? Ali hočemo s tem le strašiti duhove ali ustvariti pogoje za intenziv nejši pretok kadrov. Zdi se mi, da oboje. Toda: oekatere fakultete Iju bosumno varujejo svoje najboljše študente, da bi tako prišli do dobre nanstvenika, druge fakulteta pa tudi tega ne zmorejo. Na id štrajkom eden od profesorjev povedal, da gre prihodnje a učiteljev v pokoj. Na vprašalnik Tribune (lansko leto) rovskih namestitvah so na večini fakultet odgovorili, da so >ili po enega kandidata le za najpomembnejše predmete. :em je okoli 2000 znanstvenikov, od teh 1000 na univer ;, da ostalih 1000 znanstvenikov ne čuti potrebe po uni "raju". Študentom bi gotovo ne bilo potrebno razmišljati "raju' . Študentom bi gotovo ne bio potrebno razmišljati • neustrezne profesorje metati "skoz okna' , če ne bi bilo /zgor splošno družbeno pravilo in moralna norma. Dokler je io delo privilegij, se zmeraj lahko sprašujemo o moralno-liku oziroma o obfambi privilegijev. ji univerze smo govorili zmeraj takrat, ko je le-ta bila a. Nekaj pa drži: večja je avtonomija, večja je tudi odgo astnem področju. Družba, ki se preveč vtika v zadeve svo prevzema s tem tudi dobršen del njene odgovoinosti. Uni :e in ne more vtikati v politiko, temveč bi rada le nanjo ipadanjem vpliva univerze na politiko rase vpliv tehno-bi politiko. To so zelo logični in preprosti odnosi. Zato bi od tovariša Popita poleg teh kratkih novinarskih priredb aj več o univerzi, ker izraža ne le tastna, temveč stališča sntralnega komiteja. JE (SE) AKTUALNO POMLAD NA FILOZOFSKI Sklep sestanka fakultetnega odbora FF (4.aprila) je bil, da bo akcija za reformo študija in organizacije na fakulteti razširjena. FO priprav Ija novo številko glasila FIFAK, v katerem bodo objavili intervjuje s profesorji ter ocene študija, možnosti sprememb in sprememb doseda njega načina organiziranja, ki se kaže kot neučinkovit. Študente naj bi s plakati po celi fakulteti, s Fifakom, informiranjem po predavatnicah pred predavanji in med njimi in z drugimi načini "provociranja' neangažirane študentske misli poskušali prepričati, da je na fakulteti treba nekaj storiti. Nova številka Fifaka naj bi bila tudi gradivo za skupščino študentov FF, ki bo verjetno 18.aprila dopoldne, popeldne pa naj bi se diskusije konkretizirale na sestankih oddelkov. Akcija hoče biti poskus radikalne zastavitve vseh tistih problemov, o katerih smo na FF že velikokrat razpravljali, hoče biti njihovo širjenje, preseganje. ŠTUDENTSKA KATEDRA ARHITEKTOV Študentje arhitekture so v sodelovanju z znanimi profcsorji in strokov njaki s področja filozofije, sociologije, psihologije in umetnostne zgo dovine pripravili ciklus predavanj na teino BIVANJE-PROSTOR-CAS. Prvi je predaval (4.aprila) dr. B.Debenjak na temo "Humanizacija živ ljenja in naloge urejevalcev okolja' . Kolegi z arhitekture so vredni zanimanja. Projekt "Vegova' , raziskave v zvezi s problematiko univerzitetnega centra, načrt za adaptacijo Iju bljanskih podstreh v stanovanja, študentska katcdra - to in še kaj govo ri o tepi, da je to ena redkih fakultet, kjer vprašanje studenta in študi ja postavljajo nekoliko drugače kot sicer - kj,er se dogaja tisto, kar hoče biti Alternativna univerza: kritika starega in iskanje novega s poskusi v vse smeri. MESOBODRAŽJE 4.aprila je DELO objavilo vest, da se bodo cene mes u v krat kem povišale za 25 do 30%. Na isti strani je poročalo tudi, da je pomlad takorekoč že tu, izbira sončnih očal po ljubljanskih trgovinah paje mizerno slaba. , . KEMIKI NA DA LJUJEJO % ¦¦ Kemiki so na sestanku svojega AO (G.aprila) sestavili akcijski program, ki naj bi nadaljeval z uojkotom predavanj začeto de lovanje za spremembe študi/a. Preveriti nameravajo izvajahje sklepov skupščine; sklicali bodo študijsko komisijo oddelka, ki bo pripravila anonimno anketo o delu profesorjev na oddel ku. Rezultate nameravajo uporabljati pri njihovi reelekciji. Iz boljšati nameravajo študentsko organizacijo: z zaostritvijo odgt vornosti pri delovanju, z internim glasilom, ki ga pripravljajo, nameravajo informirati študente, še posebej bruce, o tem kaj se na oddelku dela in kaj vse bi se še dalo storiti. Aktivnost kemikov se bo pokazala tudi z Alternativno univer zo: sodelovali bodo ph izvedbi "Ekološkega tedna". SOJENJE V 2AGREBU Po VJESNIKOVIH poročilih je v Zagrebu trenutno v priporu 44 dr žavljanov, ki so bili obsojeni kaznivih dejanj proti Ijudstvu in državi. Na okrožnem sodišču v Zagrebu so doslej obsodili 9 oseb, proti 15 pa so vložili obtO7nice. 15 so jih po zaslišanju spustili in se bodo zagovar jali na prostosti. Proti štirim so preiskavo ustavili zaradi pomarvjkanja dokazov. Od aretiranega izvršnega odbora zagrebškega vseučilišča je ostalo v priporu 9 študentov, med njimi so tudi Ivan Zvonimir Čičak, Dražen Budiša, Ante Paradžik in Goran Dodig, ki so jim podaljšali pripo do 12.maja. Pnpor nameravajo podaljšati tudi skupini funkcionarjev Hrvatske matice ki so jih aretirali 11.januarja. Doslej izrečene obsodbe: delavec Ognjan Drobnič (10 mesecev), vaje nec Milorad Čolič (8 mesecev), natakar Ante Vukorep (20 mesecev z obveznim zdravljanjem alkoholizma), študentka Božena Grčič (15 mesecev), delavec llija Ljeskarac (2 leti), civilni uslužbenec v JLA Ivan Požgaj (1 leto, pogojno na dve leti), ključavničar Stjepan Kašnai zaposlen v tujini (3 mesece, pogojno na 1 leto), študent Petar Petrič (18 rnesecev) in študent Marko Benakovič (1 teto). ŠTUDENTSKI KULTURNI CENTER NAM PRIPRAVLJA - pomladni maraton na prostem z vsem, kar se je doslej na maratonih dogajalo. pa še z uro pravljic za najmlajšč - v tisku je Leva Trockega "Revolucija in literatura' , za tisk pa je v pripravi tudi poczija Iva Svetine _ ;. .': - jnožno je, da bo jugoslovanska premiera Žilnikovega Kapitala pri nas y Ljubljani. Videli bomo tudi nckaj albanskih filmov pa kaj vem kai še ŠKUC bo izdal ploščo - recital T.Pengova. To so zanimivejše točke iz piourama, ki ga je SKUC premleval na svo jem sestanku 7.aprila. KAJ DELATA ALTERNATIVNA UNIVERZA IN NJEN SVET S prvim tednom v aprilu (od 3. do S.aprila) je začela delova ti Alternativna univerza. Po zboru 24.marca, ko je bila "pro glašena' , se je naslednji teden konstituirajoči se svet Alterna tivne univerze večkrat sestal in po dolgih sestankih izobliko val program za prvi teden ter okvirni program za prvi mesec delovanja. Kdo je ta svet? - Vsi ki na sestankih prispevajo svo je ideje, kritike, predloge; vsi ki jih potem organizacijsko reali zirajo. Alternativna univerza pa smo vsi, ki se v njej pojavlja mo. Prva manifestacija je bilo predavanje dr. F.Jermana "I.ogika pozitivne znanosti - logika humanistične znanosti" (4.aprila). Predavanje je poleg naslovnega problema zajelo tudi odnos znanosti - politika, odnos znanost-tehnologija-humanizem, problem ideološkega vrednotenja znanosti. V debati, ki je sle dila, je bilo centralna tenicfvprašanje znanosti na reformirani (revoluciorirani) univerzi, vzporedno pa smo se spraševali po Alternativni univerzi in njenem namenu-pomenu samem. Vpra šanji, ki se bodo vsekakor še ponavljala. Udeležba (kakih 60 študentov) je bila skoraj nepričakovano velika. Enako tudi naslednji dan, ko je predaval dr. F.Černe o nekaterih vpraša njih politične ekonomije socializma. Po teh dveh katedrah, ki sta bili na FF. je bila 6.aprila na strojni fakulteti okrogla miza na temo ' Tehnologija v družbi' , !d naj bi poskušala vzpostavi ti dialog med študenti naravoslovnih in družboslovnih fakul tet. Obisk je bil zelo slab (še posebej velja to za strojnike sa me), vseeno pa se je razvila uolga diskusija, ki je zadevala dru žbene irnplikacije znanosti in tehnologije,Vlogo diplomanta. k pride z univerze v proizvodnjo (birokratizem - tehnokratizem) vprašanja o vlogi intelektualcev v družbi, končala pa se je s p rav filozofskim spraševanjem po današnjem svetu, po "svetov nem meščanskem redu". Isti dan je bila še tribuna o Tribuni n oddelku za arhitekturo FAGG, naslednji dan pa še na matema tično-fizikalnem oddelku FNT. Po prvem tednu bi bilo težko povedati kaj presunljivo preprič ljivega. Pomembno je verjetno to, da se dozdaj v Alternativno univerzo ni vključilo posebno veliko število študentov, da še vedno srečujemo v glavnem stare obraze (poživitev je vključi tev študentov nekaterih oddelkov FNT že od samega začet ka). Pojavlja se že prva kritika Alternativne univerze (radio Študent), ki pa je v bistvu njeno delovanje samo: Alternativ na univerza, je opredeljena per negationem in se začenja;tam. kjer se konča univerza, deluje tam, kjer neki model postavlja mo, kjef ga kritiziramo, napadamo, kjer v njem predavamo. debatiramo, se prepiramo, izvajamo, spreminjamo in formi ' ramo, konča pa se s postavitvijo utopije, ki je ukinitev inteli gence- kot družbenega sloja, če, ko se inteligenca zave svoje proletarske pozicije in če, ko to je. Alternativna univerza to je, dokleri|Hnstitucija; in nevarnost, da to postane, je njena najvecializirane trgovske površine, 'okali, galerije, gledališča itd. v kareju. Slovenska ulica, Orožnova ulica, Strossmayerjeva ulica, Slomškov trg m kare Slovenska ulica, Gregorčičeva ulica, Strossmayerjeva ulica, Vršarjeva ulica. IV. Ko bo v Mariboru 8.000 študentov, bomo potrebovali skupno 207.200m2 (20 ha); etažne površine pa 142.400m2 (14 ha). Seštevek zazidljivih površin, ki bi jih lahko uporabili za gradnjo uni verze: a) v mestnem jedru.....................................................93.200m2 b) s priključitvijo kareja pod Kalvarijo.......................229.800m2 Možnobti za pridobitev novih prostocov so tudi v spomeniško zavaro vanih področjih, zgradbah in cielih zgradb. S premišljenirni posegi jih je mogoče povsR/n usper.no vključevati v spooieniško ckol.ie, s tem da ustvarjamo novs cetote deinma z novogradnjami, deloma z adoptac.; jami. Ti zaščitni mestni predeli so ktjub ornejitvarn pri novih gradnjah zaradi velike anbientalne vrednosti še posebno primerni za lokacijo uniuerzitetnegs s.edišča. Območje, v staiem delu mesta, kjer se danes vse več zbirajo študentje v manjših lokalih, bi lahko ustvarili privlačne ambiente za oddih in zabavc v bližlni knjižnice, 'akultet, mštitutov, sem>narjev, 'aboratorijev itd. V tcku je izdelava druge študije, ki naj konkretneje pokaže lokacijsko politiko izgradnje nove univerze m Manboru. V sodelovanju z urbani stičnim zavodom ME, bi določili možne lokacije, In kot konstante vnesli v zazidulni načrt mesta. Pred nami je gradnja pedagoške adake mije. Kje iskati ožjo lokacijo? Koncepcija, nakazana v globalni študiji št. 1, govori o radialni koncen traciji skupnih kapacitet prctj središču in obratno. V tej shemi smo lokacijo pedagoške akademije predlagali v Kareju pod Kalvarijo. Izbrah smo jo kot skrajno oddaljeno od univ. središča. Razvojna skica mari borske univerze kaže na sorazmemo počasno širitev programa, kar bi v smislu prve študije pomenilo počasno zgoščevanje univerzitetnegs tkiva. Vsiljuje se misel, da bi bila idealna možnost razvoja taka, ki bi omogočala nenehen kontakt med univerzitetnimi sklopi, se pravi rast \z jedra navzven. teh misli smo pristopili k iskanju ožje lokacije pedagoške akademije, ki bi potemtakem moiala biti čimbližja bodočemu rektoraty, knjižnici, univ. središču ter bi predstavljala zametek družboslovnega centra. Nu diti bi morala dovolj široke rnožnosti za nadaljnje širjenje v smislu prostorskega razvoja! Za študijsko skupino Peter Gabrijeičič Leopo!d šešerko UNtVERZABREZ FILOZOFSKE FAKULTETE VideJ ie, da razvoj šolniških znanosti in njirn prirejenega pozitivizma v Mariboru odpravlja vseko in edino potrebo po neimproviziranih ve dah. Vsa resnica nu> b\ mariborskim šolnikom biia dosegijiva itidi brcz filozofske fakultote. Ta bi jih lahko s svojo hkratno aktualnostjc in tradiciio vse znanosii le zavedia, da bi podvomili v svojo znanost. Zato si prizadevajo *a enim saniim ciljern: ŠIBKEJŠO STVAR NAREDIT! D!TI M0ČN6JŠG. Kjerkoli je videti kakšno možnost, da bi se dalo obstoječe vzpodbuditi pieimenovciti, povzd'ijniri, bo storjeno «se za novo znanost. Prek te pa pa v Mariboru ni potrebno, niti ni mogoče. Zmaga rekonstrukcij ske znanosti ni ogro.ena. Ta znanost ima orodje, s katerim obviada vsak svoj predmel, le sebe ne more obvladati v tej svoji enostranski stra sti, da je le orodje in da je !e v razmsrju ob-vladovanja. Larpurlartizem v znanosti, ki bi ga prinesla s seboj filozofska fakulte ta, pa v Mariboru ni zoželen. V takšno znanost vstopajo študenti s posebnimi interesi, iz posebnih slojev. V splošnem prostituiranju daje jo neuspešni sloji svoji mladi generaciji izkušnjo, ki teh mladih ne vzpo dbuja k zanimanju na poti, po kateri bi se sarni najlaže emancipirali. Ta izkušnja obrača njihovo pozornost od posla na samo potrebo, da nekdo postane posel, da bi bil s seboj zadovoljen. Larpurlartizem zna nosti se tako nenadoma razkrije kot zanimanje za vse drugo. Kakor pa je zanimanje zase pristnejše kot za neki potjuben predmet, lahko tudi tako pristno zahimanje znanosti za vsak predmet vodi do vednosti, ki so onkraj dokončnih možnosti (realizma) našega časa. Ta vednost pa popolnemu reaiizmu situacije v Mariboru ne bi bila le neprijetna, rnogla bi biti celo škodljiva. Vprašanje filozofske fakultete v Mariboru bodo zato skušali rešiti po receptu: problema ne glejmo, in ne bomo ga videli. Danes je v svetu vrsta univerz, ki so brez filozofske fakultete in njihovi znanstveni dosežki so izredno operacionalni. Da bi šolniki v Mariboru la hko ponoči rnirno spali in podnevi operacionalno delovali, jim fiiozo fija in tisto, kar se pač po filozofskih fakultetah zganja, kdo bi vedel, kaj vse, ni niti najmanj potrebno. Mirnega spanja in operacionalnosU pač ne rnoti stiah-determinirano sti znanosti. Ce so družbene znanosti ideologiziranc, se bo maribor ski pozitivizem pač otresel ideologizacije, s tem da bodo "humanistič ne znanosti' le omega vse te znanosti in jih hkrati ne bo potrebno v celoti vreči čez krov. Da pa so pozitivistične znanosti prav tako v ce loti determinirane s povsem neznanstvenimi interesi, ti šolniki ne bo do zvedeli, saj se v svoji puščavi ne pustijo motiti. Pentagon in Kreme Ij, ki diktirata raziskovalna področja naravoslovnim in ekonomskim z nanostim, sta vendar dovolj oddaljena od Maribora in njegove znano sti. Tej kratkovidnosti bo ustrezal humanizem le toliko, kolikor bolj se bo vedno znova zjokal - primerno moralizmu domače zdrave pameti. Šolnikom v Mariboru pa tudi ne gre za to, da bi napravili bistveni pre obrat v sodelovanju 2 intelektualnimi centri po svetu, čeprav je njihov pose! poln najrazličnejših obratov. Dovolj je, da drugod poiščejo sebi primerne centre realizrna. Kdo bi se potem še vpraševal, -»a tealizem kakšnega sveta gre. Ta realizem si ne zastavlja vprašanja, kako bi se morala raziskovalna dejavnost pii nas ploditi z vso revolucionarno zna nostjo sveta brez ovir, ki jih pcstavlja ta moralizem, danes tako učin kovito oprt na najgloblje predsodke te družbe. Filozofska fakulteta v Mariboru bi mogla pomeniti tudi izredno kul turno spodbudo, toda s kulturo so v Mariboru že tako same težave. Kulturniki so si nenehno v laseh zaradi različnih kriterijev, po katerih ocenjujejo svoje delo. Hkrati pa jih je očitno tudi vsa družba nizko o cenila, vsaj če sklepamo po pccloori, ki jim jo daje in si jo tako težko razdelijo. Filozofska fakulteta bi to zmedo samo povečala. Navidezna indiferentnost znanosti do kulture pa bi se v Mariboru hkrati razknla kot dejanski razcep med mariborsko znanostjo in vsako kulturo. Raz kril bi se razcep te znanosti in te kulture kot razcep v tej družbi.Z'"¦-¦> nost bi ne bila več "kulturna'', dvom v svoje predpostavke bi izmikal tla vsakemu improviziranju, vsemu kar ni znanost kulture. Zato v M ariboru nočejo "kopkati' filozofske fakultete, tej gluhi zna nosti ustreza mirnost gluhe province, v kateri je sama. Hkrati pa s tem ustrežejo vsaki samozadovoljnosti na Univerzi v Ljubljani in po svetu, ki gleda na vsake prekucije, zlasti pa še na prekucije v znanosti, skraj no nezaupljivo. V. Torkar ŠOLA ŠOLA ŠOLA ŠOLA ŠOLA ŠOLA Takoj v začetku je treba reči, kdor hoče od šole (institucije, ki je plačana) kaj odnesti in pridobiti, mora delovati mimo šole. Delovati mimo, se pravi najti drug vir informacij. Najva žnejša pravilna selekcija virov informacij, Iskati jih je treba drugje (ne na šo/i) in la drugje je neizčrpen (naravne znano sti, družbene znanosti, stare reiigije, umetnost, itd.). Šola ni vprašanje nekega poklica, neke izobrazbe. Šola ni zgoljjomeji tev na določeno število kretenj, gibov, misli, stavkov. Šolanine nekai, kar je že od zmeraj bilo, nekaj trdnega in stalnega. Šo la m klub poslancev, taborniški sestanek, privatna točilnica, kinoteka. . . Šo/a ni premlevanje znanega, Šola je vprašanje. Ne poizkušati vedno znova odgovoriti na temeljna vprašanja pome ni delovati v hrezračnem prostoru, delovati v prazno, ,00 ob čuiku, samovoljno, samovšečno. Treba se je spraševati, ne samo nekaj delati. Postavljati vprašan/a pomeni že prej neka ko vedeti za odgovor. Vprašamo lahko le s tistim, kar na neki način že vemo, sicer sploh ne bi mogli zastaviti vprašanja. Kjer ni vprsšanj, ni vedenja, znanja; brez vednosti ni rado-vednosti. Vsak mora iskati in najti svojo šolo in ko jo najde, mora nanjo paziti, kajti nič ni lažjega kot izgubiti šolo. Šola ni neksj po sebi, kar obstaja vedno in enako dobro, kar je nespremenljivo. Šola je lahko pokvar/jivo blago. Treba jo je neprenehoma ne govati in jo vedno znova izpopolnjevati, na novo vzpostavljati. Sola je nač/n mišljenja, delovanja, bivanja, življenja. Imeti šo lo se pravi biti svesten, vedeti, živeti po/nost življenja, čutiti utrip srca, in vesolja. Imeti šolo pomeni misliti in bivaii skbdno nc, vzajemno, ni drugega brez drugega. Ne da se ločiti mišljenja od bivanjn. Zvišanje stopnje mišljenja zahteva višjo stopn/o biv anja in narobe. Ne da se reči, živim tako, misiitnpa drugače. Tako izrekanje predstavlja ignoranco, blefiranje in laž. Živeti drugače kot misliti se pravi samega sebe varati, spodkopavati si t/a. Taku delovanje je delovanje, ki ga srečujemo na vsakem koraku pri drugih in sebi. Šola je trud, napor, samoodpoved. Šola je stalno prisotna močna volja po spremembi. Človek z močno voljo lahko postane, kar hoče, hodi, koder hoče, živi, kakor hoče. Biti resnično živje hoteti biti drugacen, ne se prepustiti hiranju in regresiji. Dve poti sta: pot regresije, ki vodi v r.evednost, mrtvi/o, smrt; in pot postati resnično živ čiovek. Resnično živ pa postaneš edino s šolo. Sola je prehod šoia je most Jaz sem šola, ki je most. Biti učitelj, biti učenec, biti mcst. Če je šola mrtva, je mrtev učitelj, /e mrtev, učenec, In če je učenec ignorant je šola ignorantska in je učitelj igno rant. In če obsojam učiielja, obso/am šolo in obsojam sebe kot učenca, učitelja, šo/o. Ni drugega brez drugega. Ni be sede brez stavka in ne stavka brez besede. De! kot del ne fun kcionira, de! sam je brez smislain pdmena. Pomen in smisef in funkcijo mu da/e le celota. Šola funkcionira le kot šola in učitelj in učenec. Izgubil sem solo, kdorjo najde, najjo da nazaj! Pogovor z Vasiiijem Poličem USTAVNE SPREMEMBE Tribuna: Vi sodelujete v republiški ustavni komisiji za pripra vo druge faze ustavnih sprememb. Za kaj pravzaprav v tej dru gi fazi gre? PoliČ: Gre za več projektov. Poudarek pa je na skupščinskem sistemu, in to ne le kar se tiče strukture skupščin od občine do federacije, tem več gre predvsem za neposreden vpliv samoupravne baze na družbeno politično iii družbeno ekonomsko strukturo v konkretni izvedbi dele gatskega sistema. Seveda je tu še veliko problemov, predvsem, kako zagotov/iti vpliv občanov na delegate in delegacije od občine do fede racije. Tu se pojavlja dilema, ali naj bi bile to ad hoc delegacije ali pa kombinacija ad hoc delegacije z neke vrste imperativnim mandatom, ki pa naj ne bi bil tako imperativen, da bi pomenil delegatu že ukaz, kako naj se ob določenem problemu vede, temveč naj bi bila vsebina tovrstne kombinacije ad hoc delegacije z imperativnim mandatom v sporazumevanju deiegata z bazo. Delegat naj ne bi bi! dolžan vesti se čisto tako, kot mu naroči baza, ampak naj bi imel za reševanje pro blema možnost tudi sam prispevati. Vprašanje delegatskega razmerja še ni rešeno, ker še vedno niso našli oblike, ki bi pomenila tudi struk turalno ustrezno razmerje. To razrherje bi moralo biti mnogo bolj po tencirano, da ne bi delegacije neodvisno od baze predstavljale le last nih političnih idej, temveč tudi sporočila iz baze. Za to pa bi bili po trebni predstavniki, ki bi samoinciativno hodili po terenu in se spora zumevali z volivci. Toda take Ijudi je težko najti. Tribuna: Ne bi bila rešitev ravno v imperativnem mandatu? Poiič: Mislim, da bi prehod na čisti imperativni mandat pomenil ns varnost klasičnega predstavniškega vpliva baze, ker tisti, ki ima impe rativni mandat, ima pravzaprav zvezane roke. Vežejo ga odločitve od spodaj, nima pa možnosti, da bi sam kaj prispeval. Tribuna: Ne morem se povsem strinjati, imperativni mandat nalaga predvsem veliko več dela. Ne verjamem, da je predstav nik tako zelo vezan, saj lahko vpliva na volivce, s tem da jih obvešča; pri nas je obveščenost zelo slaba. PoliČ: To je res, predstavnik bi moral obveščati. Toda obstaja boja zen, da bi tako postal navaden prenašalec vesti. Da bi se temu izognili bi mandat ne smel biti čisto imperativen, vsaj po mojem mnenju ne, temveč bi iniciativa moraia prihajati od spodaj. On bi jo moral povze ti, vendar ne kot klasični predstavnik, ki le razlaga, kar mu baza naro ča, temveč bi moral nanjo vplivati in se z njo sporazumevati. Tudi kriznih situacij naj ne bi reševal !e v razmerju do voliine enote, ki ga je delegirala, temveč tudi v razmerju do ostalih področij. Tako se je iz kazalo, da je krizne situacije vsak zbor potenciral na svojem področju, ni pa bilo pravega usklajevanja. Nadomestek takega usklajevanja je bi! enotni zbor delovnih skupnosti, vendar se je izkazalo, da so prišli na površje interesi posamičnih struktur združenega dela. Te razlike naj bi premostili z usklajevanjem v vseh fazah, od zakonske inictative pri urejanju nekega področja do zadnje faze zakonskega predloga Sevsda pa ostaja vprašanje oblike telesa, v katerem naj b' tako usklajevanje potekaio. Tribuna: Morda v "enodomni" skupščini. Eden izmed predlo gov je, da bi zvezna skupščina imela samo en zbor - "dom" ali pa da bi vztrajali na več "domovih" tudi v republiških sku ščinah? Polič: Mislim, da je pozitivno vztrajati na več "domovih" v republi ških in občinskih skupščinah. Jasnoje namreč, da je potreben zbor, ki bo izražal politično strukturo, in zbor, ki bo izražai vse druge obiikt združenega dela. To bi bil zbor samoupravljalcev, morda pa bi se po javil še kak zbor, ki bi predstavljai neposredno strukturo gospodarst va. Pač pa bi bilo mogoče reči, da gre morda za večinsko mnenje gle de "enodomnosti' zvezne skupščine. Vendar pa bi se spremenila kva liteta delegacije. Deiegacija bi namreč vsebovala dva elementa: en del delegacije bi predstavljal državrvški element - predstavništvo republike ali pokrajine kot federaine enote - drugi del delegacije pa bi predstav Ijal združeno delo. Seveda pa bo obiiko narekovala pristojnost teiesa. Tribuna: Zanima me določanje delegatov. Politične struktu re mislijo, da je najbolie posredno določanje delegatov, med tem ko je bazi bolj všeč neposredno delegiranje. PoliČ: 'Vlislim, da naj bi bile voiitve v politično predstavništvo posred ne, ker gre za predstavnike političnih struktur, družbeno političnih ganizacij od občin do republiških ustanov, medtem ko naj bi bile vo! orgamzacij združenega dela neposredne. Takšne naj bi bile volitve ne nivo ju repubiike, medtepn ko naj bi bila v zvezni skupščini delegacij; reoubliške skupščine. Tribuna: Kakšna bi bila v tem sistemu vloga družbeno politii nih organizacij? PoliČ: Vloga družbeno političnih organizacij je v ustavi že dek-ma izo biikovana, in to ne samo pri volitvah, temveč nasploh pri graditvi ski ščinskega sistema. Vloga družbeno političnih organizacij je zelo vi soka, ker le te v veliki meri vplivajo na delo deiegacij, kajti delegacije izoiirane od družbeno političnega življenja v driižbenopolitičnih orga nizacijah ne morejo dejansko predstavljati tistega, kar bi morale. Pred vsem irnarn v mislih SZDL in sindikate kot predstavnike delavstva. Sedaj je vloga sindikatov zelo velika predvsem pri sklepanju kolektiv nih pogodb, in to je ve!ik napredek, ker te kolektivne pogodbe po vse bini niso eruike kolektivnim pogodbam, kot jih imajo v kapitalističnih državah, kjer gre v bistvu za zaščito mezdnih pravic in njihovo izbolj šdnje. Sindikati bi lahko še precej naredili kar se tiče pravne pomoči. Sindikati imajo sedaj pravno posvetovalnico, ki je organizirana kot od vetniška pisarna in se zavzemajo, da bi lahko zastopali deiavce na sodi šču, ne pa da bi samo svetovali, a biii hrez vpliva na pravdo v zadevah, ki delavce najbolj tiščiio, kot socialno zavarovanje, delovna razmerja in zdravstveno zavarovanje. Sindika.ti se zavzemajo tudi za vlogo pri dajanju zakonskih iniciativ, da ne bi le opozarjali, kaj je treba zakon sko urediti, temveč bi predloge iahko dali in z dogovarjanjem v skup ščini soodločali. Slovenija je bila prva, ki je ta načela postavila v nor mativni del ustave, kajti če imaš načelo zapisano kot pravdo, nikjer pa ne piše, kako le-to izpetješ. je majhne vrednosti. To velja še posebno za področje pravic in sovbcščin človeka in občana. V večini ustav imaš zapisano, da državljan neko pravico ima, kako jo doseže, 'zvaja ni pa zapisano kako se morajo vesti državni organi. Pravice ne bi smele biti le v posebnem poglavju, temv/eč povsod v določbah o družbenoeko nomskem sistemu, skupščinskem sistemu , kajti verjetno je najvažnej ša pravica občana pravica do delovanja v samoupravnem sistemu in tu di pravica, da koga pokliče na odgovornost. Pomembna je tudi pravica do javnosti mformacij: ne samo, da ima vpogled v dejavnost informa cijskih sredstev, temveč tudi deluje kot faktor v sistemu informacij. Če da občan na primer zakonsko iniciativo, naj se ta iniciativa ne izgu bi v strukturah, temveč naj dobi odgovor, ali je le-ta sploh uresničlji va ali ni. Seveda pa je vse povezano z materialnimi možnostmi. Možno st izvedbe pravic brez materialne podlage je zopet čista deklaracija. Tribuna: Kaj nam lahko poveste o svobodi nebogatenja? PoliČ: O svobodi nebogatenja? Zdi se mi, da je omejitev bogatenja največji problem vsake družbe. Ustava ga lahko omeji na treh področjih. Prvič, poudarjanje odgovornosti. Ustava poudarja odgovornost že se daj. Ljudje vejo ali pa nočejo vedeti, da poudarja odgovornost vsakc gar, ki opravlja javno funkeijo. Za opravljanje funkcije je osebno odgo voren pred sodiščem. Potem je tu še odgovornost v okviru samoupravlja nja in odgovornost predstavnikov svojim enotam. To področje odgovo rnosti, ki ga ne bi bilo treba spreminjati, temveč le izvajati. Drugo pod ročje je področje enakih ekonomskih možnosti. Tudi tu ustava že se daj deklarira za enako delo enako plačilo. Vendar gre tudi tu za izvaja nje in možnosti, kajti če družba omogoči pogoje za odpravo socialnega raztikovanja, potem ta pravica ni potrebna kot norma. V veliki meri pa dopušča socialno razlikovanje tudi nedosledno izvajanje družbene kon trole in družbene cdgovornosti, ki je posledica nizke stopnje družbene zavesti. Pri nas ni razvita zavest, da je država človek, da če nekdo kra de njej, krade sebi, da mora krajo preganjati sam, ne pa se zadovoljiti z nekimi pavŠalnimi ocenami o deklarirani odgovornosti. Mislim, da je rešitev v ekonomskem delu, mislim, da bi morale priti na prvo mesto ravno ekonomsko samoupravne pravice ali drug izraz, delavske pravi ce. EKOLOŠKA RUBRIKA (Toje drugi iz serije štirih člankov o problemih okolja in njihovih resitvah) DONNA BROOKMAN IN BOB KNIGHT II. Sužnji Prejšnji teden smo v prvem članku ,,Onesnaževanje okolja" pokazali zaskrbljujočo sfiko današnjega stanja sveta. Rast prebivalstva, urbanizacija, poskus, da bi naravo obvladali s tehnologijo, hitro porabljanje zemeljskih bogastev, one snaževanje in prevelika odvisnost od avtomobila so bili neka teri aspekti, ki smo jih obravnavali. Na podlagi tega lahko pogledamo vzroke današn/ega stanja sveta, saj lahko upamo, da bomo razvili pravo , ekološko zavest' le s poznavanjem teh vzrokov. Kdo so "sužnji" v tej žalostni zgodbi? Mnogo jih je, toda eden izstopa kot daleč najbolj pomemben. To je antropo-Tribuna: Mislim, da je poudarek na ekonomskih rešitvah le pre centrizem - človekova težnja, da gleda nase kot na bitje ločeno velik, ker se vse bolj kaže, da vse več potreb zadovoljujemo od narave, močnejše od naravnih sil in dokončno odločeno, v neekonomski sferi življenja, in ravno to poudarjanje ekono da bo ta naravne sile nadzorovalo in jih sebi v koristprema mskih rešitev že celo ogroža samo kvaliteto življenja, vzemi mo primer okolja, problem estetskih vrednot. . . PoliČ: Kulture izobraževanja. Ne, jaz pa mislim, da gre tu za poudar galo. To je tradicionalno mišljenje vsake sodobne zahodne družbe. Tako mišljenje se kaže v zahodnih religijah, kot sta židovska in krščanska, pa tudi v post-krščanskih ideologijah in socialno-ekonomskih teorijah. janje ekonomskega sistema, le če gre za njegovo izvedbo na osnovi samou0c/ ro/stva naprej SO nas UČili, da je Človek edinstveni pojav, pravijanja. Drugi sistemi imajo pojem lastnine, ki ga je družba že doseg močnejši od narave, m nam pri tem kazali primere iz naše la in ga ni potrebno več pojasnjevati, na njem potem gradijo vso struk družbe Tako dobm s0 nas nauči/f da se le malokdo PO tem turo države. Pn nas pa iznajamo iz tega, da nas ideal se ni dosezen, mi „ . „ . .' . ... , . slim ideai samoupravijanja, ki je čudovito lepo zamišijen, vendar Pa je vprasuje. Pa vendar je ravno to misljenje glavm razlog za danas v nenehnem obdobju preizkušnja. In ravno zato, ker jth bomo poskušai nje žalostno stanje okolja. Kajti naravna posledica vsega tega in jih tudi ne bomo tako kmalu. Kako naj neki strokovr.jak ve, kakšne impiikacije bo irnelo njegovo delo za druge, zunaj njegovega interesnega področja? V svetu ekstremnih spectz Iizacij. ki vse bolj narašČajo in ki hkrati s tem nlso uve<>8vije ne niti v šolstvu niti v praksi, je to tako težko, da nam ?e zdaj povzrcča mnogo problemov. Čimprej moramo najti ra zumnješe poti, ki bodo bolj upoštevale obseg in prepletenost moderne tehnološke družbe in ki bodo temeijile na zdtav/h ekoioških principih in ne na izkoriščanju okolja. Še boij kct v de!u tehničnega strokovnjaka se kaže pomanjkanje zavesti o medsebojniprepletenosti odnosov v naših vsakdanjih nava dah. Gre seveda Ie za drug izraz , kavbojskega"ekoncmškega sistema, toda sedaj na osebni ravni nama^sto na družbeni. V ,,mass society' mdividuum prav lahko zapade v prepričanje, da njegova dejanja predvsem razvoj rtjegovega sti/a življenja in njegovih posebnih nagnjenj, odvisnih od izkoriščevalske unJ čujoče in stalno narašča/oče potrošnje - niso pomembna. Misli si:, Konec koncev sem samo eden izmed milijonov. Poleg tega pa, če imajo nekaj moji sosedje (čisto vseeno kaj), zakaj ne bi imel še jaz." Takšno materialistično gledanje in ravnanje bomo moraliprav gotovo spremeniti, če hočemo sploh preživeti. Na koncu še beseda o rasti prebivalstva. Eksplozivna rastpre bivalstva, značilna za sedanji čas, >e posledica moderne medi cinske tehnologije in plemenitih namenov. Ljudje so se nauči li, kako podaljšati življenje, :n to znanje z velikim navdušenjem uporabilipo vsem svetu. Toje vplivalo na zmanjšanje umrlji vosti oziroma na ,,output"prebivalstva. Istočasno pa je nata fiteta oziroma ,,input"rasla pri večtni narodov. Zaradi mnogih zapletenih socioloških vzrokov velja to tudi za američane. Končni učinekje bil, da je razmerje med umrljivostjo in nata liteto na zemlji porušeno in da seje število prebivalstva strašno povečalo. Seveda pa zaradi tega ne smemo ustaviti medicinske pomoči in pustiti Ijudi hitreje umirati, ampak moramo nujno poiskati neki sistem kontrole rojstev. Če ne bo tak sistem kmalu deloval, nam bo narava vsilila drugačno ,,rešitev" -splošno lakoto. Kljub temu daje kontrola prebivalstva nujno potrebna — ustavitev rasti ali celo upadanje sedanjega števila - to še zdaleč ni edina rešitev vseh ekoloških problemov, -kot dostikrat napačno razumemo. Nočemo ji dati tolikšnega pou darka. Omejitev prebivalstva je potrebna. A to še ni dovo/f. Predvsem mora človek premagati prepričanje o svoji superior nosti nad naravo. Naučiti se mora živeti kot del narave, v harmoniji z njo, namesto da jo izkorišča. Naslednji teden bomo obravnavali razen teh še druge potrebne korake in pre tehtali, zakaj nam je potrebna ,,ekološka zavest" m kako jo razvijemo. doseči, je tak poudarek na pravicah samoupravljanja. Ne, ker smo jih že dosegli in postavili v ustavi izhodišče za ravnanje vseh in vsako gar, ampak ker jih bomo poskušali doseči. Iz tega izhaja struktura skup ščinskega sitema, razmerja družbeno politčnih organizacij v takem skupščinskem sistemu, razmerje združenega dela do političnih struk tur in skupščinskega predstavništva, in če bi te pravice samoupravne delitve dohodka, socialne varnosti, zdravega življenjskega okolja že do segli, takega ustavnega teksta, kot ga imamo oziroma kot ga bomo ime li v bližnji prihodnosti, po moje ne bi več potrebovali. Ustava je nam reč še vedno neka programska zstnova družbe. Seveda se tu ponuja vprašanje izpeljave deklariranih pravic, materialnih možnosti. Kakšne so naše materialne možnosti vemo vsi. In ta ustava bo po moje ena \z med zelo dobrih ustav, mislim, ne samo deklaracije, ampak kot prog ram dela vseh. Vendar pa bi bilo še tako, lepo napisana ustava v družbi, ki še ni dosegla zrelosti, da bi j.o izvajala, se je držala, le prazen list pa pirja, gola deklaracija. Največji problem je ravno v izvedbi. (pogdvor vodil MJ) Darko Štrajn kAj je lahko alternativna univerza Govoreč o študentskem gibanju v Ljubljani smo često ugctavljali, da z namo sicer ostro in celo množično reagirati na zunanje in notranje kon flikte, ki zadevajo univerzo, torej tudi študente. Toda vedno znova se je postavljalo vprašanje o možnosti kontinuiranega študentskega giba nja, ki bi kar naprej preraščalo svoje efekte, se krepilo znotraj sebe in je totalno izkoriščanje narave v naše namene, ne glede na to, ali so po obsegu veliki ali majhni, za nas v resnici pomembni ali ne. To mišljenje neizogibno vodi do problemov okolja, ki smo jih obravnavali prejšnji teden. Na primer uporaba kemič nih preparatov, ki naj bi nadomestili in domnevno "izbolj šali" neskončno kompleksen sistem ravnotežij v naravi. Toda ti preparati so često mnogo več problemov povzročili, kot pa so/ih reši/i. Preprosta ilustracija: v tem ko ubijemo nedolž ne žuželke, ki povzročajo nekaj pik na naših jabolkih, tvegamo uničenje cele vrste drugih bitij, ki se z njimi hranijo, In vse to počnsmo ne da bi vedeli, kakšne posledice lahko ima takšno vmešavanje. Smo res ločeni od narave? Odgovor nam mora biti jasen. Pri tem niti ni važno, ali imarno nesmrtne duše ali ne. Na zemlji smo, jetniki svojih teles, ki so ravno tako slabotna in ravno tako del narave kot telesa vsake živali, žuželke ali rast line. Smo bitja narave in predmeti njenih zakonov. Antropocentrizem zahodnega človeka seje razvil v dobi, ko se je zdelo, da so zemeljska bogastva v primeri z majhnim števi lom Ijudi in njihovih potreb neomejena. Človek si ni mogel predstavljati, da bo nekega dne od zemlje zahtevaipreveč. Zdelo se mu je, da zemlja eksistira le zato, da bi ga preskrbela, s tem kar potrebuje in hoče. To zahodno mišljenje se v sto letjih vedno znova zrcali v veri, dogmi, v pesmih in v poeziji. pridobivalo vedno močnejši vpliv na t.im. javnost, izpolnjevalo teoretski Če se Človek spomni, kako majhna je bila naseljenost in / -¦¦' O prostrana in skoraj do tega stoletja neraziskana so bila podro čja, je preprosto razumeti, zakaj. To je seveda vodilo v razvoj ekonomskih sistemov, ki so temeljili na rastipotrošnje. Čim več je bilo naravn/h dobrin, po katerih so potrošniki povpraše vali, tem večja je bila možnost ustvariti kapital, ki bo zadovo Ijeval individualne in splošne potrebe. In, če bomo Ijudem preskrbeli več naravnih dobrin, bo njihov življenjski standard višji in (tako pravi teorija) njihova blaginja večja. Morda navajamo ta dva koncepta razvoja malc poenostavljeno, ven dar sta v raziičnih oblikah in kombinacijah osnova ekonom skega poslovanja vsega današnjega sveta. Vsi ekonomski si stemi so zgrajeni na implicitnem zaupanju, da so naravna bo gastva neomejena, tako kot se je moral kavbojem in farmar jern zdeti neomejen ameriški zahod, ko so se tam prvič naseiili. Tako lahko imamo sedanje ekonomske sisteme, tako kapitalistične kot komunistične, za , kavbojske" - ekonomske sisteme neskončne rasti. Časi pa so se seveda spremenili. Zemeljska bogastva niso ne temelj, ki bi konkretnim akcijam dajal dolgoročnejši značaj itd. Eden bistvenih problemov, ki je izšel z zasedbe filozofske fakultete, je bil problem študentskega gibanja kot nekakšnega Ijubiteljskega ak cionaštva, ki pa bi moral biti preraščen s temeljitejšo aktivnostjo, vse binsko poln družbeno angaiirane znanstvenosti in kulture kot načina življenja (študentska subkultura). Ob strani puščam še problern organi zacijskega okvira takšne aktivnosti. Pojem alternativne univerze je dokaj prazen. Majhna skupina, ki je bila iniciator, ga namenoma ni hotela precizirati. S tern ko pojem pomeni vse in rsič, je bilo razumljivo pričakovati, da bo ob prvih dogajanjih alternativne univerze najprej zavrelo na dan vprašanje o pomenu tega pojma. Toda s tem ko nobena organizacijska avtoriteta nima vnaprej pripravijenega vseobsežnega odgovora, se vprašanje obrača k samemu vpiaševalcu. Ob nezadostni prvih vpraševalcu. Ob nezadostnosti prvih manifestacij alternativne univerze (nekdo je dejal, daje taka alternativna univerza samo podaljšek stare), smo vedno bolj prisiljeni s čim širšo paleto dejavnosti dajaii pojmu smi sel, kar pa obenem pomeni vključevanje čim večjega studentskega po tenciala v gibanje s težnjo po kontinuiranosti. V primeru uspeha v tej smeri je možen nepredvidljiv razvoj alternativne univerze, tako po vsebinski kot po organizacijski plati. Iz "klasičnih' oblik: svobodne katedre, okrogle mize itd. je mogoče pričakovati razvoj omejena. Ker svetovno prebivalstVO in per capita potmšnja ves v smislu prirejanja manifestacij, kakršnaje happening, študentski kon takt z delavci itd. Kot daljši čas trajajoče gibanje polnejše fantazije in poglobljenega raz reševanja eksistencialnega položaja študenta (s čimer se postavlja vpra šanje družbenega življenja sploh) je morda mogoče pričakovati, da bo alternativna univerza spreminjajoče delovala na sedanjo jožefinsko uni verzo in ob neizbežnem političnem odzvanjanju prisiljevala sedanjo strukturo političnega vladanja vsaj k prvim koncesijam univerzi, na ra čun socialne diferenciranosti, prevladovanja potrošniške mentalitete, birokratiziranosti itd., izhajajoč iz ugotovitve, da študentov ne bo osvo bajal nihče, razen oni sami, ko je obenem jasno, da je študentova utes njenost prav tako družbena utesnjenost. čas rasteta prek pričakovanj starih ekonomskih in družbenih teoretikov, že začenjamo dosegati mejo, ko nas zemlja ni več zmožna preživljati. Če bi vsak narod na zemlji imel to/ikšno potrošnjo naravnih dobrin kot današnja ZDA, bi bil rezultat, koi smo omenili že prejšnji teden, ekološki bankrot. Take stopnje potrošnje, že pri sedanjem številu Ijudi in celo brez nadaljnje rasti prebivalstva, zemlja ne more prenesti. Nadaljnji vzrok za sedanjo krizo je zapletenost odnosov, ki je pogojena v sami velikosti in tehnološki bazi sodohnih insti tucii in družb. Teh odnosov preprosto ne moremo razumeti J.ZIobec KJE SO PREGRADE ZA NAŠE BRIGADE Ekologija. Varstvo okolja. Kdo bo ubranil naše okolje pred uničenjem7 Ga bo Matej Bor, ki vodi akcije iz svoje vile v Radovljici? Ga bosta Boris Cizej in Jelka Kraigher, ki v časopise pišeta zaskrbljene članke? Kdo ga bo, ali N.N., ki maže zidove z jeznimi napisi, ali podjetje Rast, ki seka topole 7 Našega okolja ne bo obranil nihče. Ohranili ga bomo lahko samo m; ki se bomo združili v borbene oddelke. Ti oddelki ne bodo pisali pi sem in se ne bodo pogovarjali v kaki gostilni. Ti oddelki bodo vocnh konkretno borbo. Popoinoma jasno je, da so vse običajne poti že več kot izkoriščene. Vse institucije so že tisočkrat prehojene. Treba je po staviti konkreten akcijski program. S teorijo ni kaj. Ta je že izdelana, dodelana. To kar potrebujemo, je konkretna, borbena aplikacija. Na še akcije ne smejo biti samo akcije, spremeniti se morajo v način stal nega obnašanja. Samo s konkretno, nenehno prisotnostjo bomo lahko Ijudi okoli sebe ne samo opozorili nase in na problem okolja, ampaf'-bomo te Ijudi tudi prisilili, da bo to postal tudi njihov problem. Nekaj točk, ki jih bom navedel, j s^mo približen začetek, predstava o tem, kako bi morali pristopiti k problemu ekologije o tem, kako bi morali pristopiti k problemu ekologija. 1. Ne samo organizirati sprevod nekaj deset študentov, ki nosijo pli*i ske maske. Stalno se je treba opremiti s plinskimi maskami, nadeti si jih vedno, ko greš na cesto. Vse Ijubljanske ceste morajo biti polne pl inskih mask. 2. Na določen dan je treba posiaviti zapore na vse Ijubljanske vpaoni ce. Ne pustiti v mesto nobenega vozila razen koles, rešilcev, policij skih voz in gasilcev. V istem času je treba spustiti zračnice vsem avTo mobilom in motorjem v mestu. 3. Načrtno je treba razvijati državljansko neposlušnost glede promela v mestu. Prečkati cesto pri rdeči luči, sprehajati se po cestišču, postav Ijati na cesto kante za smeti in stole ter mize iz lokalov. 4. Ob dveh popoldan obkoljevati avtobuse mestnega prometa, zlasti krpane in jim onemogočiti vožnjo po mestu. Ob tem deliti Ijudem le take, ki zahtevajo ponovno uvedbo trolejbusov. 5. Vsak dan prirejati piknike in rajanje na Titovi, Celovški in Tržaški. 6. Nabaviti kolesa in uvesti zastonjsko vožnjo s kolesi po mestu. 7. Deliti Ijudem po cestah rože in škatlice risalnih žebljičkov. 8. Zabarikadirati tunel pod Ijubljanskim Gradom. 9. a) Prebarvati vse Ijubljanske ceste zeleno. b) V končni fazi jih razi iti, posejati s travo, posaditi drevesa in rože, da pa prometniki ne bi izgubili službe, jih nastaviti za čuvaje ze lenic. LPIanko 7 TEZ KSLOVENSKEMU CROCEJANSTVU I Crocejanstvo je šteto med normativno-kritične (este± rije) znanosti. II Kot znanost ima svoj obje^ kritika izračunava, na 'estetsko^ ideoloam ^^strticiranega saml fihUmetnika ali Clovekl fahzija in eksteriorizacija člov^ fonta novoveškega pomena subfe Tot navidezno ukinjanje človekov^ ve raz-središčenosti v konstelacij^ ku: prek proklamiranja njec IV Crocejanska ščanstva je ščansko hipc \pcejanska es\ (crocejanski 1 zmožen rei ^f/oloČujejo a\ imenu (več\ tvenih dimer Trala pozneg^ Tlutizirano literatura , ki ie veče aii eksf. io to mašega' fala bi >m in njemi ieli late ibje in vseh nhemo, dokler ne "ne sprejmejo livrirani ikrat reČeno. 1 rari ša ne v< Pojdi v božjem imenu, nam je beračerr gremo. Ampak pozabljate, da teh važni! Rešitev bi bila morda v tem, da bi nujno jfttrebno uve smrtne nagrobne govore, samo, kdo bo pot^fl^a^fc^gte^v jamo. Ta droben pomislek že poruši prijazen prealcBPWrnič. Šepetajo, da jih gre več kot tretjina samo zato, da bi poslušali svoje pogrebne govore. Kuga torej vzame taktirko v roko, in nas odreši. Mi se damo slozno skupaj cepiti, tri dni ne pijemo, zato jasno, ?bolimo. To je potem normalna reakcija, ;n se nas je prijelo. Cepivo je pravzaprav ekstrakt božje kazni, nenevaren, vendar stereo po gled v božjo kuhinjo, >n ta nas preventivno kaznuje, ne da bi jenjali vdihavati sladkosti zry> sveta. Tako ostanemo na tem koncu, pa še za onega malo poizvemo, >n to je tudi znana prak sa tistih tovarišev komunistov, ki farbajo pirhe za prvi maj. Same rdeče, takorekoč s plačano članarino se jih lahko nažre. Vendar, kam misel? Stoj! Zadnjič so skušali imeti nihilisti zbcrovanje. Kaj se je zgodilo? Jasno, ni se jih videlo, saj je vse nič in nihilisti so nič. Zgodba o nevidnem človeku, čtivo od VVELLSA, je seveda zgodba o nihilistu, in ta je tako nevaren, da ga šeie mrtvega spet vidimo. Samo mrtvi nihilisti so zato res vidni in dokazani nihiiisti, zato jih je nujno potrebno nekaj pobiti, da jih zagledamo in s tem dokažemo njihovo krivdo. Moj Ijublje jnačrtanem irana sede [ti vam bese turni levici ice. Opozo ob bridk in standa lašnji podt ?ga posne, ?/7Osf/, ki obsegu v kulturnih '6 nam je i/ koruzni tagandi, [nogumije \u svojega ki srno ^srednja p )stjo živei igi Robertf Ob premišljenem, skrbno iaši volji opravljenem prehodu v stili 'va/setega stoietja, mi je Ijubo pove io, dve o kulturi tega naroda, o ^snicj ¦ o kulturi levice in kulturi tel še na izbrane misli, ki se mi \ki našega standarda. \enovsti v isti sapici, ker sta v posledici nesmotrne požrtnosti \e pokvarjenosti in seksua/istič 'ekritično in v zaskrbljenost \p srednje plasti tega naroda *a poglejmo, kaj/e s . >njkanja in gospodarskih ji in srednji sloji nase X lahko imenovali: ka, pet do desetdolar avtomobilska. Tako ovsem ustrezno) [vet vrednot, ki smo ta košta. in gvanti Milair UREDNl kKolega Simon ir la je tak( o temel ela v marsikl je razprostiranje nogo hišah rojevajo stj ^eslam, če rečem, dajj I3i brigada zoper men( nostjo. Toda: ali si jo z menoj krste n^ RiU^Hninij i voštTTallTrne m reči, ilan? Da pojemo, dokl« šakali na praga brczskrbnosH Ko me odgovaMJijtfjl^di v spraševanje samega sebe, nimam uvnite tTii.sliyjPWm fantozmogorija češenj in njihovih irffeludi vaju (kakor mene in sleherno dlako moje /amišljenosti), zakaj smo se enkrat lahko izvili iz fosti svojih brazd in ujcli skodelo zatohle praznine, ki se je v tem ravno izlivala iz nas, ter jo podarili mrtvorojenim pivcem kobiljega seča. Ni potrebno reči, da so gazi v blatu ne zaradi kočic, ki so tudi tam posejane, in ne zaradi gazi samih, marveč zaradi blata. Ni potrebno reči, da z gazmi ne hranimo poletja za črve, marveč za ptice. Ne postavljam se v bran Matjaža Kocbeka in kolega Simon, tudi, tvojih zvezd večidel ne maram sprejeti za svoje potoka ze, ko sem, toda moram ti reči, da se je usedlo v najgloblje korenine mojega predihovanja prepričanja, da ti ne gledaš več na armaturno ploščo in da je ogenj preživel tvojo misel že tisto še mračno jutro, ki si ga li sicer že pozabil, a te do ločuje, ko mu (ognju) je napovedala (misel) boj do konca bolečine; konec pa je lahko samo eno. Brez teženj po apologetstvu ali vsevednosti /Jatosti sredine izrekam s svojim glasom, da sem vznemirjen, ko se me polašča misel, da je začetek mimo; da snio romarji v katarzo, v lastni lajež. Kolega Simon in prijatelj Matjaž, zato vaju spodbujarn, da govorita še naprej, in vaju prosim, da mi dovolita poslušati, kako tečejo vse te nikdar tesane, vednu svobodne širokosti tudi v mojo miselno plazmo. Matjaž Kocbeka prosim, da v bistvenih postavkah sarn odgo vori Simonu Dobravcu. Svojo zahvalo naslavljam na vse, ki so vsaj samo za hip porni slili, da bi tudi sami razprostrli roke in zadihali v sadovih našega časa. in naproz^^^^^^Ui po volji, začel o r a m^^^^^^marodove rešitve /m pogleoti^^^^^^teanov, mdard, 'n p^^^^^Bvlje '•ajo vredno^^^^^^Bture, [dna vodila, in sinteti di ta je pos \rnega lum tokazoč s p temeljeno tako proni Vdom, se je p ]nski posrednik^. 7e bilo sporočeno) Tameti, da Ijudje težki) fstari/ah iri da nekateri celo g ^Jebi se, kurc pa tudi pizda. Ta^ lelo, da je pri nas marsikdo ogoj^ ^n pobit, prestrašen • zato zmede^ o obupan. Niso nas hoteli in hvaležno pri nas^ rekali s