ŽIVALSKI SVET INTERVJU Ko po tebi lezejo pajki in kače ■o -r<"> im ■in ;© ■r- str. 51 Se je Gorenje odločilo v njegovo korist? str. 44-45 Branko Tamše RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI wVrRDNm VSAK ČETRTEK Zaupate nam že 69 let Št. 23 / Leto 69 / Celje, 5. junij 2014 / Cena 2,50 EUR Komu zvoni, kje gori? Zvok gongov ni naznanjal, komu bo na bližnjih volitvah odzvonilo, ampak je vabil na ustvarjalni festival Rokoart. In mojster ognja na eni izmed modnih revij v Celju ni »bruhal« obljub, temveč se je poigral z vročino. Ta v predvolilnih kuhinjah marsikomu povzroča težave. str. 2, 4, 35 PREMIUM TROPIC ŽE V PRODAJI ^ Caftfe SVEŽA TROPIC KAVA 1 IZ DOMAČE PRAŽARNE ŽE 23 LET S V Novem tedniku novice iz 33 občin NASA TEMA Etažna lastnina - vir nenehnih težav. Zakaj? str. 3, 16-17 Sledila je željam in našla srečo str. 34 GOSPODARSTVO Regija lani potonila še globlje str. 6-7 SPODBUDNA ZGODBA' Tovarna sanj iz Vojnika str. 8 ŠOŠTANJ Dogovorjeni protipoplavni ukrepi str. 11 VRANSKO O streljanju v Jeronimu str. 18 TURČIJA, ALANYA Odhodi iz Ljubljane vsak četrtek do 23. 10. in iz Maribora r— vsak četrtek od 19. 6. do 30. 10. _ Hotel EFTALIA VILLAGE 5* vse vključeno od499€" 1. otrok 2-15 let 239 €, 2. otrok 2-15 let 298 €. GRČIJA, KOS Odhodi iz Ljubljane vsako nedeljo od 8. 6. do 28. 9. in vsako sredo od 25. 6. do 20. 8. Hotel PYLI BAY 3* vse vključeno, standard soba od598€ 1. otrok 2-15 let 239 €, 2. otrok 2-15 let od 479 €. MARIBOR: 02 48 03 900 • CELJE: 03 42 84 300 • VELENJE: 03 89 84 370 CELJE DOBRNA Tržnica v novih rokah Kombi skoraj prazen, počasi naprej str. 10 otroci pa peš str. 19 (S)hujšajmo z Novim tednikom In Radiem Celje v torek, 17. junija, ob 18. uri v Citvcentru Celje 2 AKCIJA UVODNIK Naredimo si jo sončno! Po oblakih sonce Poletje tudi v Novem tedniku BISERKA POVSE TAŠIČ Država je srečna, ker se lahko zadolžuje, medtem ko so ljudje v bedi. Takole te dni pripovedujejo mnogi Grki. Vsaka podobnost s Slovenijo je seveda povsem izključena, kajti pri nas rastejo gobe (beri: stranke na levici) kot po dežju. In vse po vrsti imajo odrešilne programe. No, vsaj tokrat si kot predstavnica izumirajočega srednjega razreda želim, da bi lahko prisluhnila programom in ne opletanjem o stricih in tetah, o instant ustvarjenih aferah vseh, ki si v politiko sploh še upajo in so bolj ali manj »novi«; da se jih pač onemogoči že na začetku, preden bi morda le spregovorili o vsebini. In toliko bolj sem zato - verjetno ena mnogih - vesela poletja in željna sončnih žarkov, ker imam političnih egotripov, če sodim po svojem vse dražjem življenju, več kot dovolj. Želim pa si, srčno in resnično, pravih političnih voditeljev in voditeljic. Ki bi sledili zgolj eni sami premisi: takšni politiki, od katere bomo državljani živeli danes vsaj dobro, če ne že bolje, in bomo imeli upanje v (svetlejši) jutri. Novih upov si želijo tudi mnogi, ki so prestopili meje zakonsko dovoljenega in si skušajo kazni zmanjšati s priznanjem krivde. Pišemo o tem, da se nekateri nad sabo tudi zjočejo, povpraševanja po znižanju kazni zaradi priznanj pa naj bi bilo menda največ med prekupčevalci mamil. In če dodam le še, da gospodarstvo na Celjskem, sodeč po srednjih in velikih podjetjih, kaže po kazalcih Ajpesa bolj klavrno sliko, po podjetniškem duhu manjših obrtnikov in podjetnikov pa spodbu-dnejšo, sem s slabimi novicami skoraj pri koncu. Pristanemo v vojniški spodbudni zgodbi, ki se je začela že pred desetletji in traja še danes. Gre za majhno družinsko podjetje. In tudi občine, med njimi s Poletjem v Celju tudi knežja, se začenjajo bolj smotrno obnašati. Vse pohvale je vreden pristop malce bolj inovativnega razmišljanja, da bodo mesto skušali oživiti s pomočjo ljubiteljske kulture, ki naj bi jo zvabili iz dvoran in telovadnic tudi tako, da bi bila na ogled meščanom v mestnem jedru. Za novce, ki jih ljubiteljski ustvarjalci prejmejo iz proračunske malhe, bodo namreč dolžni oddelati en projekt za meščane brezplačno in pogosto preveč zaspano središče mesta bo živahnejše, ker bo kultura prišla tja, kjer so poletni sprehajalci. Na prosto, na ulice. Po razgibanem telesu v mesecu športa torej še nekaj za dušo in duha. In prav je tako. Tudi na primeru rekreacijskih dogodkov, ki jih na širšem Celjskem nikakor ne manjka, lahko vidimo, da je dobra informacija ključnega pomena. Preprosto je treba, kot pišemo tokrat, vedeti, kako se teče pravilno in na kakšen način se izogniti napačnim tekaškim podvigom. In med bivanjem v večstanovanjskih stavbah, kjer moramo etažni lastniki sodelovati z upravniki v dobro stavbe kot celote, je prav tako dobro »biti informiran«. Torej je treba vedeti, kako se streže stvarem. Nemalokrat sem tudi kot nekdanja nepremičninarka presenečena, kako malo pravzaprav ljudje poznajo svoje pravice in dolžnosti. »A poseben izpisek nam morajo poslati upravniki za vplačila v rezervni sklad? A nadzorujem naj v banki, če je denar resnično na posebnem računu sklada? Res samo upravniki znajo izračunati porabo kurilnega olja v bloku, ker je to pretežko za stanovalce? Ne se hecat...« Dobro je vedeti, da z nakupom pisarne ali stanovanja ne kupimo zgolj tega dvojega, temveč tudi pripadajočo solastnino. Tudi zaradi svoje nevednosti so problemi etažne lastnine tako z vidika upravnikov kot lastnikov tako rekoč nenehna, zimzelena tema. In ko v Novem tedniku - mimogrede: dopolnili smo že 69. leto obstoja in delovanja, čeprav se je naše ime vmes malce spreminjalo - stremo tokratni nepremičninski oreh, pišemo še o marsičem drugem. O prav posebni mami, ki se odpravlja na maraton, o nazarskih rokometašicah - dekletih, ki brez podpore staršev ne bi bile to, kar so. In prisluhnemo tudi nadebudni arhitektki, ki prav v nebotičniku vidi priložnost za sporni celjski trikotnik. Ob nepogrešljivih bralcih poročevalcih, mladih, pajkih v Svetu živali, visokem krvnem tlaku v rubriki Za zdravje seveda ne moremo niti mimo vse bolj slavnega rokometnega trenerja, Velenjčana Branka Tamšeta. Ne prezremo niti protipoplavnih prizadevanj v Šentjurju in Šoštanju, zagat na vranskem strelišču in nedavnega prevzema celjske tržnice. In odhitimo naprej... sončnim žarkom metereološkega poletja naproti. Naredimo si pač svojo, sončno Slovenijo! Ne glede na vremensko napoved in politično kombinatoriko. Prvega junija se je - v Sloveniji tokrat bolj oblačno - na severni polobli začelo meteorološko poletje. To je čas, ki ga mnogi ljubijo najbolj zaradi toplih sončnih žarkov, razgaljene kože, sproščene energije v zraku in pričakovanja krajših in daljših dopu-stniških oddihov. Na poletje smo se tudi tokrat pripravili v uredništvu Novega tednika. Ves julij in avgust vas bomo nagovarjali k popotništvu. Naši novinarji in bralci so nam namreč že oddali zanimive potopise, ki smo jih zbirali do konca maja. Predstavili vam bomo nagrajence dobrot slovenskih kmetij in vznemirjali vaše brbončice. Povabili vas bomo še k akciji »šklocanja« na čisto prave fotoaparate ali sodobnejšo tehniko. A lepo po vrsti. Potopisi Že drugo leto zapored bomo ves julij in avgust objavljali potopise, ki so jih napisali tako naši novinarji kot tudi naši bralci. Z njihovo pomočjo vas bomo popeljali na Grenlandijo, v daljno Kitajsko, Argentino, Indokino in Brazilijo, k sosedom na Korziko in bliže domu, k slapu nad Ljubnim. In ves september boste lahko glasovali in naposled izbrali naj potopis po izboru bralcev. Nagrada bo imela seveda potovalni pridih. Deležna je bosta dva izbranca. Avtor potopisa, ki bo prejel največ glasovnic, in bralec kot srečen izžrebanec med vsemi tistimi, ki boste za najboljši potopis ves september glasovali in nas zasuli s kuponi. Dobrote Sredi maja letos je bila na Ptuju že 25. leto državna razstava Dobrote slovenskih kmetij. In v uredništvu smo pred tremi leti uvedli istoimensko akcijo, v kateri predstavljamo nagrajence iz Savinjske statistične regije. Pobudo za obiske naših kmetij in klepete z nagra- jenci je dala nekdanja dolgoletna sodelavka naše medijske hiše Urška Selišnik, njeno delo zdaj nadaljuje Jerica Potočnik. Pravi, da bo reportažam dodala še kakšno »dobroto«, na primer namig za okusno kosilo po nasvetu naših nagrajencev. Zagotovo se vam bodo sline cedile tudi letos. »Fotke« Fotografski kolega Andraž Purg je že pred časom predlagal, da bi bralce povabili, naj nam pošljejo fotografije o tem, kje vse in kako jih spremlja Novi tednik takrat, ko niso doma. Torej, vabimo vse bralce, da nam na e-naslov tednik@nt-rc.si pošljete fotografijo o tem, kje (in kako) vam bo letošnje poletje delal družbo Novi tednik. Objavili bomo najbolj duhovite fotografije, ki jih morate seveda opremiti tudi z zgovornim naslovom. Tiste, ki bodo po izboru bralcev prejele največ glasov, bomo z Andražem simbolično nagradili. Ob fotografiji pripišite še vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, e-naslov, gsm), da vas bomo lahko po potrebi poklicali še pred objavo. Tako. Do čisto pravega, astronomskega poletja nas zdaj od dneva izida tokratne številke, torej od 5. junija, loči še samo 15 dni. Privoščite si ga že prej. Z izbiro sončnih tem in prijetne družbe. BISERKA POVŠE TAŠIČ POTOPISI - DOBROTE - »FOTKE« Ü-- h llllljM ' k Naše evrnnct„ . - vasi m tv«s H°yi tednik I if SSSfSšg ter sfer ■ ■ °9 "as Še vedno mlad in poln energije! V ponedeljek, 2. junija, je Novi tednik dopolnil 69 let. Nismo pripravili bučnega praznovanja, saj so ponedeljki v uredništvu zelo delavni, smo se pa iskreno razveselili voščil in daril zvestih bralcev. Bo pa bolj slovesno prihodnje leto, ko bomo proslavili okroglo obletnico. 2. junija 1945 je sicer izšla prva številka časopisa, ki se je imenoval Nova pot, a vendar ga štejemo za začetnika povojnega izdajanja časopisa na celjskem območju in s tem za našega predhodnika. Tradicija slovenskih časopisov v Celju sega sicer v daljno leto 1848, ko so izšle Celjske slovenske novine. Kot so zapisali na spletnem portalu Kamra, zaznamuje oba časopisa nekaj skupnih potez. Oba sta namreč nastala v prelomnih obdobjih; prvi v revolucionarnem evropskem letu 1848, ki je pri Slovencih pomembno prispevalo k oblikovanju narodne zavesti, drugi pa prelomnega leta 1945. Nova pot je imela le 21 številk, kmalu pa je začelo izhajati glasilo Na delo, ki je nato postalo Naše delo. Leta 1948 se je rodil Celjski tednik, ki se ga je naziv Celjski tako prijel, da ga marsikje uporabljajo še danes. Sledili so mu C Tednik, Savinjski vestnik in spet Celjski tednik. 12. decembra 1968 je prvič izšel časopis z imenom Novi tednik. Spreminjalo pa se ni samo njegovo ime, temveč je tudi vsebinsko in oblikovno postajal vse bogatejši in pestrejši. Nekaj let je izhajal celo dvakrat na teden, zadnje leto pa je spet tednik, ki prihaja med bralce ob četrtkih. Vso našo bogato dediščino lahko prebirate zadnja leta tudi na spletu, saj je Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje digitaliziral tudi Novi tednik (http:// www.dlib.si/). TC NE PREZRITE Po Velenju osvaja lovorike v Celju Branko Tamše je v pogovoru z Deanom Šusterjem med drugim dejal: »Gorenje je imelo legitimno pravico, da pogodbe z menoj ni podaljšalo. Da se bo tako razpletlo, sem izvedel sredi marca lani ... « str. 44-45 ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA EEI SREDA ČETRTEK - El ES BSE3E1E] 17 | 311 BieUlLlEl vmmn riiti NAŠA TEMA 3 Lastniki bi se morali bolj zanimati za solastnino Težave upravnikov so tudi težave lastnikov stanovanj V novejših blokih se etažni lastniki dogovarjajo bolj o sprotnem vzdrževanju solastnine, medtem ko so v starejših blokih potrebna tudi večja vlaganja in popravila. In kot v intervjuju za Novi tednik pravi poznavalka etažne lastnine, velja, da je interes skupnosti pri upravljanju etažne lastnine nad interesom posameznika. (Foto: arhiv NT, GrupA) Da pri upravljanju več-stanovanjskih objektov prihaja do hude krvi predvsem pri lastnikih, je splošno znano. Glede na večje število stanovalcev v nekaterih objektih je skoraj nemogoče pričakovati, da bi upravnik lahko ugodil vsem, ne glede na to, ali gre za majhno naložbo ali večji projekt. Na drugi strani se tudi ljudje zavedajo, da je zelo težko najti skupni jezik, kadar je v nekem bloku sto stanovalcev, ki niso enotnega mnenja. Ravno zbori etažnih lastnikov pa - roko na srce - pogosto sivijo lase tudi upravnikom. Ti namreč opažajo, da je med ljudmi, ki so lastniki stanovanj v večstanovanj-skem bloku, premalo zanimanja za solastnino. Torej ne gre samo za to, da je nekdo lastnik svojega stanovanja, ampak bi moralo biti zanj pomembno tudi, kako je urejen celoten objekt, od vrat, stopnišča do strehe. Pred letom 2003 je bilo na zboru etažnih lastnikov težko sprejeti sklep, na podlagi katerega bi začeli na objektu ali v njem izvajati določena dela, če se z zapisanim ni strinjala večina lastnikov. Je pa upravnikom vsaj nekoliko delo olajšala zakonodaja po letu 2003. Upravnik zdaj razpiše prvi zbor etažnih lastnikov, nato pa ima možnost, da razpiše nov zbor, če se je prvega udeležilo premalo lastnikov. Na tem ponovno sklicanem zboru namreč lahko sprejmejo sklep le tisti lastniki, ki se ga udeležijo. Če večina zbranih določen sklep potrdi, je njegova izvedba neodvisna od tistih, ki na zbor niso prišli, poudarja Marko Meža iz podjetja za upravljanje z nepremičninami Habit Velenje. Na primer: če v nekem bloku odločajo, ali bodo opravili določeno naložbo v okviru rednega upravljanja in je na drugem ponovljenem zboru 10 lastnikov od vseh 50, ki v bloku živijo, teh 10 odloča o naložbi. Če zanjo glasuje večina od desetih, je sklep sprejet. Toda tudi to ni ce- lovita rešitev, dodaja Meža: »Naložbe v objektu in vsa lastnina bi morale biti v interesu vseh, ki v objektu živijo, in ne samo nekaterih.« Denarja ni Drugo težavo, s katero se srečujejo upravniki, predstavljajo večje naložbe v večsta-novanjske objekte in premalo denarja v rezervnih skladih. Tu je namreč potrebno financiranje na daljše obdobje in čeprav stanovanjska zakonodaja omogoča kreditiranje v breme rezervnega sklada, se stanovalci za to neradi odločajo. In če se že, se ne vsi. Ker je v teh primerih po- trebno stoodstotno soglasje vseh lastnikov, ki ga povsod ne dobijo, pade v vodo marsikatera prepotrebna naložba v objekte. S podobno težavo se srečujejo tudi v Stanovanjski zadrugi Atrij. Pred začetkom večjih del je namreč treba dobiti ustrezna soglasja lastnikov večstano-vanjskih objektov, soglasja ustreznih služb na področju graditve objektov, občinskih pravilnikov in varnosti pri delu. »Za postopek izvedbe na primer toplotno izolativ-ne fasade je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje lastnikov objekta. Glede na veljavne predpise mora soglasje podati več kot 75 odstotkov lastnikov. Ta delež soglasja zadostuje tudi za izbiro ustreznega izvajalca,« navaja vodja upravnikov v Atriju Natalija Kolar. Potem sledi usklajevanje o finančni konstrukciji projekta, kjer naletijo na oviro, o kateri je govoril že Meža. V večini primerov denar v rezervnem skladu nekega objekta ne zadostuje za predvideno naložbo. »Ob tem lastnikom svetujemo in ponudimo pomoč z najemom posojila v breme rezervnega sklada, za kar je potrebno soglasje vseh lastnikov. Pridobivanje takšnega soglasja oziroma odločitve lastnikov je dolgotrajnejše in v določenih primerih predstavlja tudi zamudo pri postopku in izvedbi projekta,« je podobno kot Meža pojasnila tudi Kolarjeva. Neplačniki in pravilniki Več kot očitno slovenske upravnike glede na čas, v katerem smo, pestijo tudi neplačniki. Ampak ne gre za tiste, ki morda zamujajo s plačili kakšen mesec ali dva, ampak za »kronične« neplačnike, kjer se morajo upravniki poslužiti tudi postopkov izterjave. A tudi pravilniki, ki jih morajo spoštovati pri upravljanju, so po besedah Meže velikokrat napisani z dobrim namenom, a premalo upoštevajo prakso na terenu. Tudi zato prihaja občasno do sprememb, ki naletijo na neodobravanje pri etažnih lastnikih. Tako so bili na primer obračuni stroškov električne energije v skupnih prostorih večsta-novanjskih objektov najprej odvisni od števila oseb v določenem stanovanju, v poznejših pravilnikih pa od števila enot v objektih. Pokazalo se je, da je takšna rešitev morda dobra na papirju, a je slabša pri izvajanju v praksi in tako so za plačevanje teh stroškov ponovno uvedli merilo števila oseb, ki živijo v posameznem stanovanju. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) ANKETA In kaj vi mislite? Nekaj mimoidočih smo vprašali, kakšne izkušnje imajo v svojih blokih z upravniki in kje vidijo težave, kadar se je treba z drugimi etažnimi lastniki dogovoriti za redno vzdrževanje ali obnovo objekta. NE PREZRITE Etažna lastnina -pogosto predmet sporov. Zakaj? V tokratni Naši temi opozarjamo na probleme, ki so povezani z etažno lastnino. Kaj povzroča toliko zapletov, ki so povezani tako z lastniki kot z upravniki, smo se, med drugim, pogovarjali s poznavalko etažne lastnine, dr. Anito Dolinšek. strani 16-17 Martina Kelemina, Slovenske Konjice: »Pri nas težav z upravnikom ni. Večinoma se vedno o vsem sproti dogovorimo in imamo dobre odnose. Sama sem tudi vedno prisotna na sestankih lastnikov, mislim, da samo enkrat ali dvakrat v zadnjih letih nisem bila. Mi je pa všeč, ker nam na teh sestankih upravnik vse razloži, tudi to, kakšne pravice imamo. Naš blok je sicer nov, star je okoli tri leta, zato večjih težav nimamo. V kolikor pa pride do kakšnih problemov, predsednik hišnega sveta pokliče upravnika in zadevo skupaj rešita. Tudi sama sem že klicala upravnika in mi je pomagal.« Mari Krajnc, Celje: »Živim v večstanovanjskem objektu, ki nima upravnika, in ne vem, če bi se kdaj za to tudi odločili. Mislim, da ne. Osem stanovanj je v objektu in vedno se vse dogovorimo brez težav, saj smo kot ena družina. Če je treba čistiti, ženske očistimo stopnišče in okna, moški pa dvorišče. Vsak mesec vsako stanovanje prispeva po dvajset evrov in dajemo v poseben sklad. Pred štirimi leti smo tako obnovili streho in prebarvali stopnišče, tako da imamo urejeno. Tudi na sestanke prihajamo vsi redno, če pa koga ni, se vedno opraviči in se nato pozanima, o čem smo govorili.« Ivanka Leskovšek, Celje: »V našem stanovanjskem bloku imamo dobre izkušnje z upravnikom, saj zelo dobro skrbi za objekt. Ravno zdaj bomo urejali fasado na bloku in mislim, da večjih težav pri tem ni. Imeli smo zbore lastnikov, kjer sem tudi vedno prisotna, saj se mi zdi to prav. Manjkam le, če zbolim ali če se jih iz kakšnih drugih razlogov ne morem udeležiti. Vem, da se včasih na teh sestankih ne da o vsem dogovoriti, saj vsi lastniki ne pridejo. Vedno prihajamo eni in isti. Pet ali sedem nas je, čeprav nas je v bloku več kot 20.« Durdica Starič, Celje: »Ne morem reči, da smo v našem objektu zadovoljni z upravnikom. Pred kratkim smo se celo pogovarjali o možnosti, da bi ga zamenjali. Včasih je tako, da manj kot ga vidimo, bolje je. Tudi vsi lastniki stanovanj in prostorov ne prihajajo redno na sestanke. Nekateri niso nikoli nič naredili, pa iščejo vedno svoje pravice, drugi pa poskušajo kakšne težave v objektu tudi rešiti. Zgodi se, da kakšna stvar na koncu ni profesionalno izpeljana kljub dogovoru. Zdi se mi, da ima večina upravnikov svoje obrtnike, s katerimi sodeluje pri naložbah v objekte ne glede na naše pobude.« Alja Roš, Celje: »Z upravnikom imamo v našem bloku zelo slabe izkušnje. Trenutno potekajo dogovori, da bi ustanovili svoj upravni odbor oziroma skupino, ki bi opravljala naloge upravnika. O tem se pogovarjamo tudi s pravno službo. Za to smo se odločili, ker z upravnikom nismo bili zadovoljni, saj menimo, da je bil nekorekten, ko smo se pripravljali na obnovo fasade, vse skupaj pa je trajalo predolgo. Veliko dela, povezanega s pridobivanjem dokumentacije, smo opravili kar stanovalci sami, upravnik pa nam je samo izstavljal račune.« V celjskem mestnem središču se je v torek začel sklop prireditev Celjani Celjanom, ena od programskih vsebin letošnjega Poletja v Celju, knežjem mestu, s katero Zavod Celeia Celje želi obiskovalce opozoriti na ustvarjanje celjskih ljubiteljskih kulturnikov. Na prvem v nizu koncertov so se v torek pred Vodnim stolpom predstavili člani Komornega moškega zbora Celje pod vodstvom Lovra Freliha. Glasbeni sestav letos praznuje 65 let delovanja. (Foto: GrupA) Eno osrednjih prizorišč dogajanja tudi letos ostaja Mestna plaža oziroma Savinjsko nabrežje, kjer so prireditve v prvi vrsti namenjene predvsem družinam z otroki. (Foto: SHERPA) Iz telovadnic v mestno središče Poletje v Celju, knežjem mestu bodo letos v prvi vrsti ustvarjali ljubiteljski kulturniki CELJE - Z začetkom meteorološkega poletja vsako leto oživi tudi kulturno-družabno dogajanje v knežjem mestu in njegovi okolici. Za pestro bero najrazličnejših prireditev pod skupnim imenom Poletje v Celju, knežjem mestu že več let zapored poskrbi zavod Celeia ob podpori Mestne občine Celje. Letošnji osrednji cilj prireditve je celjsko ljubiteljsko kulturo približati širši javnosti in s tem oživiti celjsko mestno središče. Zavod Celeia v sodelova- vu za izbiro kulturnih pro- projekta Poletje v Celju, nju s celjsko občino letos pr- jektov, ki jih letos sofinancira knežjem mestu. občina. Kulturniki so s tem vič v programsko shemo poletnega dogajanja vključuje celjske ljubitelje kulturnike, tako posameznike kot institucije, ki so s svojimi projekti kandidirali na javnem pozi- dolžni enega od projektov izvesti brezplačno v okviru oživitve mestnega jedra in Starega gradu s poudarkom na vsebinskih smernicah Ljubiteljski in profesionalni kulturniki skupaj Vsebine ljubiteljskih kulturnikov se bodo letošnje poletje prepletale in dopolnjevale z nastopi ustvarjalcev, ki jih je k soustvarjanju celjskega poletnega dogajanja povabil zavod. Celjani bodo oblikovali zaokrožene sklope prireditev, s katerimi bodo izpostavili posamezne zvrsti umetnosti, kot so literatura, vizualna umetnost in gledališče. V sodelovanju z Zavodom Bufeto in Mednarodnim festivalom uličnega gledališča Ana Desetnica bodo zasnovali mini festivalske cikluse pouličnega gledališča in cirkusa. S KUD BaoBab iz Ljubljane bodo julija pripravili celodnevni dogodek, imenovan Izrazni svet afriške kulture, ki ga bodo oblikovali v Sloveniji živeči Afričani. Prav tako so se povezali s Pripovedoval-skim varietejem iz Ljubljane, s katerim bodo zasnovali dvodnevni mini ciklus pri-povedovalnih delavnic za najmlajše. Stari grad ostaja eno od prizorišč Kljub temu da je letos dogajanje v prvi vrsti osredotočeno na mestno središče, Stari grad še vedno ostaja eno osrednjih prizorišč. Petkovo dogajanje dvodnevne srednjeveške prireditve Dežela Celjska vabi, vrhunec programskega dogajanja v poletnih mesecih, bo letos namesto na tej osrednji celjski zgodovinski točki v mestnem jedru. Sobotno dogajanje še naprej ostaja na gradu, na katerem bo tudi letos poletno vzdušje v prvi vrsti glasbeno-gledali-ško obarvano. Prvi koncert bo že ta konec tedna, ko bo nastopil Oliver Dragojevič. Julija bodo zbrane navduševali člani skupine Tabu in avgusta Jan Plestenjak. Glasbeno dogajanje bosta konec poletja sklenila Klapa Intarde in Tomislav Bralič. Mestna občina Celje je za projekt Poletje v Celju, knežjem mestu namenila 30 tisoč evrov. Sredstva so namenjena tako za programski, infrastrukturni kot tudi promocijski del. Skupni stroški izvedbe prireditve so ocenjeni na približno 120 tisoč evrov. Razliko bo Zavod Celeia Celje pokril iz lastnih sredstev. Mestna občina bo letos namenila še dodatnih 30 tisoč evrov za popestritev junijskega dogajanja v mestnem jedru. Strokovni sodelavec za kulturo na celjski občini Vlado Kožel: »Osnovi namen letošnjega projekta Poletje v Celju, knežjem mestu je društva privabiti iz telovadnic. Ljubiteljskim kulturnikom želimo ponuditi možnost, da se predstavijo širši javnosti, in obenem na ta način oživljati mestno središče.« Prva gledališka predstava bo prihodnjo sredo komedija Tak si v izvedbi Klemna Slakonje in Tadeja Toša. Na Starem gradu se bo tudi letos nadaljevala Živa zgodovina, v sklopu katere bo zavod obiskovalcem poleg animiranih predstavitev grajskega življenja ponudil še delavnice in vodenja z lokalnimi turističnimi vodniki. Letošnje dogajanje bodo Celjani tematsko zaokrožili. Junij bodo posvetiti zgodovinski bitki pri Ni-kopolju, julij Barbari Celjski, avgust plesu in glasbi, september kuharskim užitkom in oktober čarovnicam. Celjani se srečujejo v mestu S programsko ponudbo, imenovano Celjani Celjanom, želi zavod Celiea občane in obiskovalce še posebej opozoriti na ustvarjanje celjskih ljubiteljskih kulturnikov, ki bodo z različnimi nastopi v prihodnjih nekaj mesecih bogatili mestno jedro. Na drugi strani bo programska ponudba Svet v mestu ob Vodnem stolpu v mesto prinašala gostovanja slovenskih glasbenih in gledaliških ustvarjalcev, katerih ustvarjanje se navezuje na interpretacijo različnih žanrskih zvrsti. Zavod leto- šnje poletje namerava odpreti tudi vrata hišice Alme M. Karlin v Pečovniku. Ena letošnjih osrednjih prireditev v mestnem središču ostaja dvodnevni družabni dogodek Dobimo se v mestu, s katerim želi lokalna skupnost spodbuditi ljudi k vračanju v mestno središče. Dogajanje 20. in 21. junija bo pomenilo tudi uradni začetek letošnjega Poletja v Celju, knežjem mestu. Petkovo dopoldansko dogajanje bo v znamenju tržnične ponudbe Po poteh tradicij naših dedkov in babic, na kateri se bodo s svojo ponudbo predstavili ponudniki, vključeni v Regionalno turistično destinacijo Dežela Celjska, ki jo sooblikuje 21 slovenskih občin. Za spremljevalni program bodo poskrbeli člani celjskih kulturnih društev. Popoldanski program bo postregel z bogatim izborom glasbenih nastopov na Krekovem trgu, urbani živžav pa se bo z nočnimi nakupi prevesil pozno v noč. Predzadnji junijski konec tedna se bo dopolnjeval tudi s projektom Poletne muzejske noči, katere dogajanje bodo letos prvič vključili v celjsko poletno programsko shemo. ŠPELA OŽIR GOSPODARSTVO 5 Slovenija je poligon za inovatorje Vstopamo v obdobje inovativne družbe -Inovatorji SAŠA regije so v samem vrhu slovenske inovativnosti - Izobrazba je zelo pomembna Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) sta na priložnostni slovesnosti podelili priznanja inovatorjem Savinjsko-šale-ške (SAŠA) regije za leto 2013. Na razpis za izbor inovacij se je prijavilo osem podjetij s skupno 14 inovativnimi predlogi, pri izvedbi katerih je sodelovalo 98 avtorjev in sodelavcev. Na podlagi ocen po posameznih kategorijah je komisija dodelila osem zlatih in šest srebrnih priznanj. Večinoma vse ideje prihajajo s področja gospodarstva, večja podjetja se iz leta v leto ponavljajo, manjša pa so vsako leto prijavljajo na novo. Opazna je rast kakovosti inovacij, ki je v veliki meri posledica načrtnega spodbujanja inovativne klime oziroma sistematičnega spodbujanja izboljšav in inovacij v podjetjih. Sistem za črpanje vode Skupina štirih inovatorjev iz podjetja Premogovnik Velenje je ena od osmih dobitnic zlatega priznanja. Izdelali so popolnoma avtomatiziran sistem črpanja vode iz jame. Anton Kotnik, vodja ekipe, je pojasnil, da so v premogovniku imeli velike težave z delovanjem dveh ločenih črpališč. Ti sta zdaj zaporedno vezani in avtomatizirani, preko njih pa bodo lahko letno izčrpali dober milijon kubičnih metrov vode. V vsakem od njih so pred avtomatizacijo bile prisotne tričlanske posadke, ki so spremljale potek dela, zdaj pa je tam samo avtomatski nadzor, ki je povezan s centrom, kjer nadzorujejo delo. Sistem obratuje že štiri mesece ter omogoča tudi daljinski nadzor in upravljanje s površja. Kotnik je navdušen nad rezultati, saj zaenkrat vse poteka, kot so si zamislili. Priznava, da gre pri njihovi inovaciji za znanje, ki so ga samo nadgradili in uporabili že uporabljene tehnologije. Pri izvedbi inovacije so sodelovali inženirji in tehniki, po njegovem mnenju je torej pomembno povezovanje več ljudi različnih znanj in pristopov. Izobrazba torej je pomembna, še bolj pa denar, ki ga za izvedbo inovacij primanjkuje, meni. A dokler so ideje in podpora podjetij, se da uspeti tudi z inovacijo, je optimistično zazrt v prihodnost Anton Kotnik. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. simblo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve * vzdrževanje vrtov * načrtovanje in svetovanje A.* X ^... * /. Na podlagi ocen po posameznih kategorijah, te so inventivnost, gospodarski rezultati, trajnostni učinki in okoljski vidiki, je komisija dodelila osem zlatih priznanj. Na fotografiji je ena od treh zlatih inovativnih ekip podjetja BSH Hišni aparati iz Nazarij. Sistem za taksiste že v tujini Za doseganje vrhunskih rezultatov je poleg talenta, napornih treningov in vztrajnosti potrebna tudi programska oprema. To so razvijali inovatorji podjetja Mega M, ko pa se širijo tudi na Balkan ter v države vzhodne in zahodne Evrope. Vlagati je treba v razvoj Miran Meža, eden od inovatorjev podjetja, je izpo- Inovator Anton Kotnik: »Največji problem je bil, ko smo morali vse sodelujoče zbrati, ideje spraviti na papir in potem oblikovati končno idejo.« so nadgrajevali informacijski sistem za avtomatsko razpošiljanje vozil. Taxi Controller je sistem za avtomatizacijo poslovanja logističnih podjetij, namenjen predvsem večjim taksi službam. »Podobne ideje sicer že obstajajo, a mi smo šli korak naprej. Iz osnovne ideje smo v dveh letih razvili optimalno rešitev,« je pojasnil Goran Sto-jakovič, eden od inovatorjev ekipe. Financirajo se iz obstoječih produktov in storitev, ki jih tržijo. Nekaj sredstev so dobili na razpisih, ostalo so izkoristili iz lastnih sredstev. Inovacijo že uporabljata dve večji taksi službi v Ljubljani, podpisano imajo pogodbo s poljskim podjetjem, vztrajno stavil povezovanje različnih znanj. Pri razvoju sistema so sodelovali tako strokovnjaki s področja informatike, elektrotehnike, telekomunikacij kot tudi s področja logistike. Uvedba sistema Taxi Controller povečuje zadovoljstvo uporabnikov taksi storitev, hkrati pa dviguje produktivnost in dobiček podjetja. Vzporedno s tem sistemom pa razvijajo še produkt, ki bo namenjen manjšim podjetjem. »Vlagati je treba v razvoj. Miselnost je treba usmeriti v prihodnost in sredstva vlagati v inovacije. To je gonilo vsakega podjetja. Ko osvojiš to miselnost, si na pravi poti k uspehu,« je prepričan Meža. Ko naletiš na problem, ga je treba začeti reševati, ga je še dopolnil Stojakovič. Slovenski trg je odličen poligon za inovatorje, a potem nas vabijo tuji trgi, sta skupaj pojasnila razmere, v katerih ustvarjajo slovenski inovatorji. Nagrajeni aparati za napitke Ni skupne motivacije brez individualne. Vedno bodo priložnosti, vedno bodo možnosti za napredovanje, vedno bodo novi izzivi, za katere upajo, da jih bodo znali izkoristiti, so optimistični tudi v podjetju BSH Hišni aparati iz Nazarij, ki je letos na razpis prijavilo tri inovacije in za vse tri prejelo zlata priznanja. Ker se tržišče z aparati za pripravo različnih napitkov hitro razvija, so morali uporabnikom ponuditi nekaj več, pravi Boštjan Ogrizek, inovator osemčlanske ekipe. Tassimo Suny je aparat za pripravo različnih kavnih napitkov, vroče čokolade, kakava in različnih čajev in je namenjen mlajši generaciji oziroma tistim, ki ne želijo posvetiti preveč časa pripravi napitka, ampak želijo ob njem samo uživati. Aparat je že v prodaji, a glede na trenutno povpraševanje bodo načrtovano letno proizvodnjo 800.000 aparatov presegli, pravi Ogrizek. Njihovi inovaciji je najbližji Krupsov Dolce gusto, a nima črtne kode, s katero aparat ugotovi, kateri napitek mora pripraviti, poleg tega pa ni avtomatiziran, zato ne poskrbi za pripravo napitka od začetka do konca. Od večine drugih tovrstnih aparatov se njihov razlikuje tudi po sistemu za hitrejše segrevanje vode in boljši nadzor nad temperaturo vode skozi ves čas priprave. ANJA KOVAČIČ Foto: SHERPA POTOPISI - DOBROTE - »FOTKE« NA KRATKO Skoraj ves dobiček delničarjem Konzorcij največjih lastnikov Cinkarne Celje pričakuje, da jim bo postopke za prodajo tega podjetja uspelo dokončati še letos. Pred privatizacijo očitno želi iz cinkarne potegniti čim več denarja. Na seji skupščine, ki je bila v torek, so namreč največji lastniki predlagali, da podjetje za izplačilo dividend nameni skoraj celotni bilančni dobiček. Uprava cinkarne je sicer letos za dividende hotela nameniti 6,5 milijona evrov, kar pomeni, da bi bruto dividenda na delnico znašala 8 evrov. Konzorcij lastnikov je za izplačilo dividend predlagal še preostalih 2,5 milijona evrov bilančnega dobička. Takšen predlog je bil na seji sprejet skoraj soglasno. Lastniki cinkarne bodo tako za delnico dobili skoraj 11 evrov bruto, podjetju pa je ostalo le dobrih 3 tisoč evrov bilančnega dobička. Unior uspešen doma in v tujini Zreški Unior je objavil nerevidirane rezultate poslovanja v prvih treh mesecih za matično podjetje in za celotno skupino, v kateri je še dvajset odvisnih in osem pridruženih podjetij v Sloveniji in tujini. Matično podjetje je v prvem kvartalu ustvarilo 44 milijonov evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je nekoliko več kot v enakem lanskem obdobju in tudi bolje, kot so načrtovali. Še boljši so podatki o poslovnem izidu. Čisti dobiček podjetja znaša 2,6 milijona evrov in je od dobička v lanskem prvem kvartalu višji za 29 odstotkov. Prihodki celotne skupine so v prvem letošnjem kvartalu znašali skoraj 57 milijonov evrov in so od lanskega nižji za dober odstotek, čisti dobiček pa se je v primerjavi z lanskim v prvih treh mesecih krepko povišal in znaša 4,5 milijona evrov. Rekordna izguba Celjski Engrotuš, ki se bo iz delniške preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo in bo odslej namesto upravnega odbora imel tri direktorje, je lani posloval zelo slabo. Ustvaril naj bi kar 49 milijonov evrov čiste izgube. Čisti prihodki podjetja, ki so že v letu 2012 padli za 13 odstotkov, naj bi se lani znižali še za 10 odstotkov in znašali 509 milijonov evrov. JANJA INTIHAR 6 GOSPODARSTVO Regijsko gospodarstvo lani p Podjetja lani podvojila izgubo - Za skoraj tretjino minusa sta kriva Engrotuš in Pivovarna Laško Analiza poročil o poslovanju gospodarskih družb v 23 občinah celjske regije, ki so jo pripravili v celjski izpostavi republiške agencije za javnopravne evidence in storitve, ni prav nič spodbudna. Prihodki podjetij so se še nekoliko skrčili, izguba se je skoraj podvojila, število plačilno nesposobnih podjetij se je povečalo za dobrih 18 odstotkov, znesek neporavnanih obveznosti je bil višji za skoraj četrtino. Zaradi stečajev je regija lani izgubila skoraj tisoč delovnih mest, stopnja registrirane brezposelnosti se je povečala. Povprečne plače so še povečale zaostanek za republiškim povprečjem. Gospodarstvo celjske regije je torej v preteklem letu še bolj nazadovalo, ekonomska moč regije je še nekoliko oslabela. Delež prihodkov, ki ga regija prispeva k celotnemu slovenskemu gospodarstvu, je padel na 7 odstotkov, medtem ko se je delež čistega dobička sicer povečal, vendar je še vedno krepko pod deležem čiste izgube. Potrošnja doma upada Družbe na Celjskem so lani ustvarile približno 5,5 milijarde evrov prihodkov, kar je realno za dva odstotka manj kot v letu 2012. Neko- Ekonomska moč celjske regije (v %) 14 12 10 2008 2009 Prihodek 2010 □ Dobiček 2011 2012 2013 □ Izguba Prispevek gospodarstva na Celjskem v celotnem slovenskem gospodarstvu se je lani spet znižal. (Vir: Ajpes) liko spodbudno pri tem je, da so se prihodki, ustvarje- trgu še naprej pada, torej se domača potrošnja še vedno Lani je imela blokiran transakcijski račun skoraj vsaka osma družba. ni s prodajo na tujih trgih, nekoliko povečali. Slabo pa je, da prodaja na domačem ni prebudila in jo mora še naprej reševati boljša prodaja na tujih trgih. Po višini Večino med samostojnimi podjetniki predstavljajo tako imenovani mikro podjetniki, 70 odstotkov vseh podjetnikov opravlja storitvene dejavnosti. Mali podjetniki okrevajo prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih, so bila tudi lani na prvem mestu podjetja iz celjske občine, sledijo zreška podjetja in podjetja iz občin Žalec in Prebold. Po deležu prihodkov, ustvarjenih z izvozom, v skupnih prihodkih pa so izstopala podjetja iz občin Prebold, Vitanje in Zreče. Najnižji delež so imele občine Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Dobje. Na prvih petih mestih po obsegu prihodkov so bila lani naslednja podjetja: Engrotuš, Unior, Cinkarna Celje, Kovintrade in Štore Steel. V 16 občinah več dobička kot izgube Neto finančni rezultat družb na Celjskem je bil lani že šesto leto zapored negativen. To pomeni, da je bila skupna izguba višja od skupnega dobička. Neto čista izguba je znašala dobrih 50 milijonov evrov, kar je za 10 milijonov več kot leta 2012. Gospodarstvo na Celjskem je zadnjič poslovalo pozitivno leta 2007, ko je imelo 173 milijonov evrov dobička. Pregled po posameznih občinah razkriva, da so bila lani neto pozitivna gospodarstva šestnajstih občin (v letu 2012 v trinajstih), neto negativna pa sedmih (leta 2012 v desetih). Vendar je bila razlika med dobičkom in izgubo v teh sedmih občinah tako velika, da je v rdeče številke spravila celotno regijo. Več izgube kot dobička so skupaj ustvarila podjetja v občinah Celje, Dobrna, Laško, Rogaška Slatina, Žalec, Polzela in Tabor. Storitvene dejavnosti več kot podvojile izgubo Čeprav se dobri dve tretjini od skupno 4.848 podjetij ukvarjata s storitvenimi dejavnostmi, je industrija še vedno steber regijskega gospodarstva; lani je sicer izgubo povečala za dobrih 40 odstotkov, z 68 na kar 96,5 milijona evrov. K tolikšnemu povečanju izgube je prispevala predvsem Pivovarna Laško, ki je imela lani skoraj 34 milijonov evrov čiste izgube. Brez pi-vovarnine izgube bi sektor industrije in gradbeništva leto 2013 zaključil finančno pozitivno. Pozitiven bi bil lahko lani tudi sektor storitvenih dejavnosti, če največji trgovec v regiji ne bi ustvaril največje izgube v svoji zgodovini in če izjemno slabo ne bi poslovala tudi ena od nepremičninskih družb. Tako pa se je v storitvenih dejavnostih izguba s predlanskih 64 milijonov lani povečala na kar 152 milijonov evrov. Več kot polovica izgube je nastala v trgovini. Čista izguba podjetij, ki se ukvarjajo z nepremičninami, je znašala 23 milijonov evrov. Sicer so družbe, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi, lani ustvarile manj prihodkov, njihov čisti dobiček pa se je povečal za četrtino. Poleg Pivovarne Laško in Engrotuša so med prvo Vsak zaposleni v gospodarstvu na Celjskem je lani »pridelal« 1.602 evra izgube. To je za skoraj tisoč evrov več kot v letu 2012. nekoliko oslabila svoj položaj. To področje je lani zaposlovalo slabe tri petine vseh zaposlenih v regiji, ustvarilo slabo polovico celotnega prihodka, slabo polovico čistega dobička in skoraj dve petini čiste izgube. Podjetja v tej dejavnosti so v primerjavi z letom 2012 peterico po višini izgube še Steklarna Rogaška (skoraj 11 milijonov evrov minusa), podjetje Avioprojekt iz Žalca, ki je povezano z gradbenim podjetjem Plutom gradnje (7,7 milijona evrov), in Tink trgovina iz Celja, ki se ukvarja s prodajo polizdelkov iz črne in barv- Medtem ko je lani ekonomska moč gospodarskih družb na Celjskem spet padla, se je pri samostojnih podjetnikih nekoliko izboljšala. Analiza Ajpesa namreč razkriva, da so mali podjetniki lani prihodke bolj povečali kot odhodke, imeli so za petino več dobička kot v letu 2012, izgube so znižali za 13 odstotkov. Številke razkrivajo, da je malo več kot 6.800 malih podjetnikov na Celjskem lani prvič, odkar se je začela kriza, povečalo svojo poslovno uspešnost. Čiste prihodke od prodaje so realno povečali za 4 odstotke. Dobiček, ki je skupaj znašal skoraj 41 milijonov evrov, je imelo 83 odstotkov vseh podjetnikov. Največ so ga ustvarili v rudarstvu in prometu ter skladiščenju. Izgubo je lani imelo malo več kot 1.100 malih podjetnikov, znašala je slabih 6 milijonov evrov. Občutna rast dobička in padanje izgube kažeta, da je podjetniški del celjskega gospodarstva začel okrevati. Več dobička kot izgube so imeli podjetniki v vseh dejavnostih in tudi v vseh 23 občinah regije. Kriza se še vedno kaže na področju zaposlovanja. 5 Število zaposlenih je sicer ostalo na predlanski ravni, vendar se je delež tistih, ki 45 dejavnost opravljajo sami, povečal na kar 70 odstotkov. Srednji neuspešni Podjetnikov, ki sodijo v kategorijo srednje velikih, je v regiji vse manj. Lani so poslovali le še trije - Zvone Štorman in 7 Marjan Žonta iz Celja ter Borut Fijavž s Stranic, ki so skupaj zaposlovali 188 2 delavcev. Od letos ima regija le še enega srednjega podjetnika. Štorman je aprila razglasil stečaj, Žonta pa se je odločil za postopek poenostavljene prisilne poravnave. Zaradi njunih slabih poslovnih rezultatov je lani regija v kategoriji srednjih podjetnikov zabeležila 15-odstotni padec 0 prihodkov in skoraj 1,5 milijona evrov čiste izgube. JI Delež izgub v prihodkih (v %) 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Rast izgub je bila lani večja od rasti prihodkov. (Vir: Ajpes) GOSPODARSTVO 7 otonilo še globlje Tudi gospodarstvo celotne savinjske regije je v primerjavi s celotnim slovenskim gospodarstvom poslabšalo svoj položaj. Delež prihodka se je v gospodarstvu celotne savinjske regije nekoliko okrepil, zmanjšal pa se je delež dobička in povečal delež izgube. Velenjčani rešujejo Celjane V celotni Savinjski statistični regiji, kamor sodijo še podjetja iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline, je lanska gospodarska slika nekoliko lepša in podatki iz letnih poročil, kot so zapisali v celjskem Ajpesu, že kažejo prebujanje gospodarske aktivnosti. Čeprav je na primer Premogovnik Velenje leto zaključil s skoraj 30 milijoni evrov čiste izgube, pa so v BSH Hišnih aparatih ustvarili kar 32 milijonov evrov čistega dobička. Število zaposlenih se je lani zaradi novih zaposlitev na področju gradbeništva povečalo za 0,7 odstotka. Podjetja so ustvarila 7,9 milijarde evrov prihodkov, kar je realno skoraj enako kot v letu 2012. Domača prodaja je ostala enaka, izvoz se je realno povečal za dobrih 5 odstotkov. Tudi celotna savinjska regija je leto 2013 zaključila z neto čisto izgubo, ki je znašala 49,9 milijona evrov, torej toliko, kot je je bilo v celjski regiji. Sicer so podjetja skupaj imela 259 milijonov evrov čistega dobička in malo manj kot 309 milijonov evrov čiste izgube. Najmočnejši v regiji je sektor industrije in gradbeništva, ki je izrazito izvozno usmerjen, saj je na tujih trgih ustvaril kar štiri petine vseh prihodkov. Čisti dobiček se je realno povečal za desetino in presegel obseg izgube. Podjetja iz tega sektorja so tako leto sklenila z neto čistim dobičkom, ki pa bi bil brez izgube premogovnika še višji. Podjetja, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi, so zaradi slabega poslovanja trgovine ob koncu leta imela neto čisto izgubo. Šoštanj zvišal povprečno plačo regije Povprečna mesečna bruto plača je znašala 1.352 evrov in je bila od slovenskega povprečja nižja za 7,5 odstotka. Slovensko in regijsko povprečje so krepko presegli v Šoštanju, kjer je mesečna bruto plača znašala več kot 1.800 evrov. Nadpovprečne so bile tudi plače v občinah Dobje, Nazarje, Velenje in Štore. Najslabše so bili plačani zaposleni v občini Rečica ob Savinji, kjer je povprečna mesečna bruto plača znašala le tisoč evrov. JI ne metalurgije (7,4 milijona evrov). Stečaji odnesli tisoč delovnih mest Lani je šlo v stečaj 81 podjetij, med njimi je bilo največ trgovcev in gradbincev. Zaradi stečajev je regija lani izgubila skoraj tisoč delovnih mest. Med večjimi podjetji, ki so bankrotirala, so nekdanja gazela Pakman, Kiv Vransko in Heledi's. Klonila sta tudi Tehnopolis in CBH, kjer pa število zaposlenih ni bilo veliko. Stopnja registrirane brezposelnosti se je, razumljivo, povečala in je ob koncu leta znašala 14,5 odstotka. Brezposelnost se je povečevala vse do konca letošnjega februarja, konec aprila pa je bilo mogoče na regijskem trgu dela opaziti manjše okrevanje. Sicer je bila lani v regiji najvišja stopnja brezposelnosti v občinah Radeče, Rogatec in Slovenske Konjice (v letu 2012 so vodile občine Radeče, Celje in Žalec), najnižja stopnja pa je še vedno v občinah Vitanje in Dobrna. Podatki o številu zaposlenih po občinah razkrivajo, da je lani število delovnih mest v podjetjih ostalo na predlanski ravni ali se je le nekoliko povečalo v 15 občinah, med katerimi najbolj izstopa Kozje, manj zaposlenih kot leta 2012 so imeli v osmih občinah, med katerimi je na prvem mestu Dobrna. Za celotno regijo pa velja, da je bilo lani največ, kar 239 novih zaposli- občinah Šmarje pri Jelšah, Tabor in Rogatec. Gledano po dejavnostih so plače zaposlenih v industriji V rdečih številkah je lani končalo 1.561 podjetij oziroma 62 več kot leta 2012 in kar 160 več kot v letu 2011. V teh podjetjih je bilo zaposlenih 11.800 delavcev ali slaba tretjina vseh v regiji. tev v gradbeništvu, sledita finančna in zavarovalniška dejavnost. Plače še vedno pod državnim povprečjem In še ena nič kaj spodbudna primerjava: lani so plače v gospodarstvu celjske regije še bolj povečale zaostanek za republiškim povprečjem, in sicer za dobro desetino. Povprečna mesečna bruto plača je znašala namreč 1.290 evrov. Slovensko povprečje je uspelo preseči le podjetjem v občinah Dobje in Štore, občine Zreče, Laško in Žalec so dosegle nekoliko nad 90 odstotkov republiškega povprečja, plače v celjskih podjetjih so bile pod 90 odstotki republiškega povprečja. Najslabše so bili plačani delavci podjetij v in gradbeništvu lani nekoliko presegle 90 odstotkov povprečne bruto plače vseh gospodarskih družb v Sloveniji, ki je znašala 1.461 evrov. V storitvenih dejavnostih so dosegli dobrih 85 odstotkov tega povprečja. To povprečje so za dobrih 200 evrov presegla podjetja, ki se ukvarjajo z nepremičninami. JANJA INTIHAR Klasje mora v stečaj Prisilni upravitelj Kristijan Kontarščak je spet opozoril upnike celjskega Klasja, da se poslovanja podjetja poslabšuje. Po njegovem mnenju je verjetnost, da se bo Klasje finančno prestrukturiralo in spet postalo kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobno, manjša od 50 odstotkov. Zato bi moralo podjetje iti v stečaj. Upravitelj Kristijan Kontarščak je o tem, da je Klasje zrelo za stečaj, že pred časom obvestil sodišče, vendar je njegov ugovor zavrnilo, češ da svojih ocen ni podprl z ustreznimi argumenti. Kontarščak se je zdaj na sklep sodišča pritožil. Meni namreč, da sodišče ni presodilo o nekaterih odločilnih dejstvih, zaradi katerih prisilna poravnava ne bi bila uspešna. Uprava Klasja je na primer kot pogoj za uspešno prestrukturiranje navedla konverzijo petih milijonov evrov terjatev v lastniški delež, vendar skupščina takšnega sklepa ni sprejela. Ključni vir za poplačilo upnikov je izterjava terjatev do podjetja Toming Consulting, a je to podjetje, ki je v lasti največjega lastnika Klasja Tomaža Ročnika, prav tako v finančnih težavah. Poleg tega, navaja upravitelj, Klasje ni poplačalo prednostnih terjatev, kot je to zapisalo v načrtu finančnega prestrukturiranja. Banka Celje za zdaj pozitivna Te dni je rezultate poslovanja v prvih treh letošnjih mesecih objavila tudi Banka Celje, ki čaka na dokončanje postopka za državno pomoč. Kot so sporočili iz banke, so v prvem kvartalu poslovali stabilno. Bilančna vsota banke se je v treh mesecih zmanjšala za dobrih 52 milijonov evrov in je znašala 1,76 milijarde evrov. Znižanje obsega poslovanja je predvsem posledica zmanjšanja kreditov nebančnemu sektorju za dobre 4 odstotke oziroma za 50 milijonov evrov. Banka je v prvih treh mesecih odobrila za 43 milijonov evrov novih posojil - od tega 19 milijonov prebivalstvu in 43 milijonov evrov podjetjem. Kljub novim oslabitvam in rezervacijam je Banka Celje v prvem letošnjem kvartalu poslovala pozitivno, čisti dobiček je znašal dobrega pol milijona evrov. Trgovina spet v Medlogu Avto Celje, ki je v velikih finančnih težavah in je od začetka maja v postopku prisilne poravnave, je v zadnjem času moral spremeniti tudi organiziranost svojega poslovanja. Trgovino z rezervnimi deli za večino avtomobilskih znamk, ki jih je včasih prodajal, je spet prestavil v svojo poslovno enoto v Medlogu, ki jo je zaprl leta 2010. Objekt je namreč poskušal prodati, vendar pri tem ni bil uspešen. Kot so povedali v podjetju, so trgovino prestavili iz Ipavčeve ulice, ker želijo na tej lokaciji, kjer sicer še ostajajo tehnični pregledi in prodaja rabljenih vozil, čim več prostorov oddati v najem. JANJA INTIHAR V gospodarskih družbah na Celjskem je bilo lani zaposlenih 38.216 ljudi, mali podjetniki so imeli 5.108 zaposlenih. Infond vzajemni sldadl Trženje vzajemnih skladov za družbe za upravljanje ALTA. ALTA Skladi d.d. KD Skladi družba za upravljanje, d.o.o. Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d.: AT K A Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. v celjskem Tehnopolisu, na Kidričevi 24b Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si "Tržno sporočilo. Družba ATKA - PRIMA d.o.o., Kidričeva ulica 24 B, 3000 Celje je v smislu 2I. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov odvisni borznoposredniški zastopnik družbe ALTA Invest, d.d., Železna cesta 18, Ljubljana. Nadzorni organ je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip B, Ljubljana. Več informacij na http://uuujuu.alta.si/clLsclalmer. 8 SPODBUDNAZGODBA Med najbolj znanimi hollywoodskimi filmi, ki jih je za slovenski filmski trg priskrbelo podjetje Cenex iz Vojnika, so Pirati s Karibov, Maščevalci, Stotnik Amerika in Armagedon. Med animiranimi filmi so zelo priljubljeni Ledeno kraljestvo, Avioni, Avtomobili, Levji kralj... Tovarna sanj iz Vojnika Lepa obletnica filmskega distributerja iz Vojnika - Janko in Branka Čretnik delata na festivalu v Cannesu vsako leto Spomin na srečanje s Sylvestrom Stallonejem. Janko Čretnik ter hollywoodski zvezdnik in poslovnež s Slovaške (na fotografiji od desne proti levi strani) Za nekatere so filmi tovarna sanj, za druge vsakdanje delo. Med festivali in drugimi velikimi festivalskimi dogodki pripravljajo organizatorji tudi zabave, kamor povabijo ustvarjalce filma, igralce, režiserje in producente ter na drugi strani distributerje in novinarje. Čretnikova iz Vojnika sta tako že bila na kosilu, kjer je bil glavna zvezda Sylvester Stallone, na večerji z Demi Moore, Bruceom Willisom in Millo Jovovich. Med zvezdami, ki sta jih srečala, so Arnold Schwarzenegger, Catherine Daneuve, John Malkovich ... »Na festival v Cannesu odhajate?« zavidajo včasih Janku Čretniku, filmskemu distributerju iz Vojnika. »Zame to ne pomeni oddiha, tja gremo na delo,« odgovarja Čretnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s festivala, polnega blišča. Za Vojničana in njegovo soprogo Branko -vodita dve družinski podjetji Cenex in Fivia za distribucijo filmov - pomeni bivanje v Cannesu sestanke za nakup filmov. Po njunem posredovanju je film Zlohotnica že na slovenskih filmskih platnih, tudi v Celju. Čretnikovi imajo dve družinski podjetji za distribucijo filmov, obe s sedežem v Voj-niku. Cenex ima ekskluzivno pogodbo z družbo Walt Disney, Fivia distribuira filme neodvisnih producentov s po- Vojniški distribucijski podjetji sta doslej priskrbeli Sloveniji približno dva tisoč filmov svetovne produkcije, med njimi so bili tudi filmi z Japonske, s Kitajske in iz Brazilije. Med filmi visoke umetniške vrednosti so tudi zmagovalci različnih festivalov, na primer lanski prejemnik zlate palme v Cannesu, film Adelino življenje, in na zadnjem cannskem festivalu kupljeni zmagovalni film iz Turčije z naslovom Zimsko spanje. udarjeno umetniško vrednostjo. Letos je minilo 20 let od ustanovitve Fivie, prihodnje leto bo že četrt stoletja, odkar je nastalo podjetje Cenex. Skromni začetki Janko Čretnik je začel delati na tem področju še v času Jugoslavije, v piratskih časih, saj to področje v tistem času še ni bilo urejeno. Na začetku je presnemaval videokasete s pomočjo dveh videorekorder-jev. Podobno je bilo v drugih vzhodnoevropskih državah, saj je bila tudi politika Hol-lywooda takrat drugačna. Kmalu, leta 1992, se je odločil za nakup licence za filme svetovne proizvodnje, začel je distribucijo filmov za kinematografe po Sloveniji in izdajati videokasete. Najprej je kupil deset filmov, med njimi sta bili romantična igrana komedija o Pepelki in grozljivka Fredyjeva nočna mora. Veliko prelomnico je pomenila pridobitev pravic za distribucijo filmov družbe Walt Disney leta 1994. Zaradi tega je celo zapustil službo in nadaljeval delo v Cenexu, kjer je bil najprej edini zaposlen. »Imeli smo že izkušnje z distribucijo v slovenskih kinematografih, zato so nam zaupali,« pravi o Predlagajte podjetja, ki so za vas spodbudne zgodbe * tednik@nt-rc.si7 ff ekskluzivni pogodbi z družbo Walt Disney. »Ustrezati moraš njihovim merilom, stalno se moraš dokazovati, da si boljši od drugih. To se dokazuje z rezultati gledanosti v kinu in vestnim delom, med drugim s spoštovanjem rokov,« ocenjuje posel Janko Čretnik. Šole za distributerje ni Znanja seveda ne sme manjkati, čeprav šole za distributerje ni. »Najpomembnejše so delovne izkušnje,« odgovarja Čretnik. Odlično je treba poznati seveda področje filma, tudi tehničnega znanja mora biti veliko, treba je biti ekonomist, obvladati marketing, niti pravniško znanje ne sme manjkati. In od takrat, ko so podjetniško pot v Vojniku tlakovali s filmskim trakom, se je po tehnični plati zgodila revolucija. Danes so vsi filmi na digitalnih nosilcih, tudi v kinematografih so morali nabaviti novo opremo za digitalno predvajanje. V Vojniku svoje filme za slovenski trg prav tako izdajo na zgoščenkah, prodajajo jih tudi različnim televizijskim postajam. Za filme pripravljajo slovenske podnapise. Za druge države bivše Jugoslavije, na primer za zagrebški ali sarajevski filmski festival ali za hrvaško televizijo, poskrbijo za podnapise v tamkajšnjih jezikih. Iz majhnega Vojnika »Ljudje so se že navadili, da prihajamo iz majhnega Vojni-ka,« ugotavlja soproga Branka Čretnik, ki se je zaposlila v domačem podjetju leta 1998. V podjetju ima različne zadolžitve, od dela v računovodstvu do dogovarjanja s slovenskimi kinematografi za predvajanje filmov v kinu. Treba se je pogovoriti o začetku in trajanju predvajanja ter za promocijo filma. Janko Čretnik vse skupaj vodi, saj sklepa pogodbe za nakup filmov, obiskuje festivale in filmske sejme. Včasih je treba določenemu posamezniku na zemljevidu pokazati, kje je Slovenija, saj naši sosedi Italijo in Avstrijo dobro poznajo. Drugi ga spet presenetijo. Nekomu iz Londona je namreč razlagal, kje je Bovec, kjer je bil delno posnet ameriško-britanski film Zgodbe iz Narnije. »Nikar mi ne razlagajte! V Lepeni pri Bovcu sem bil celo na poročnem potovanju,« ga je presenetil Londončan. A ni treba biti kritičen le do slabo seznanjenih tujcev iz velikega sveta! Zgodilo se je celo, da v Ljubljani niso vedeli, kje je Vojnik. Danes lahko gledalci filmov preberejo podatek, da je distributer filma vojniško podjetje. In v njem ne traja delavnik zgolj osem ur. »Ko gremo v Sloveniji spat, v ZDA vstanejo, zato je treba kaj postoriti tudi ponoči,« pravi o časovni razliki Janko Čretnik. Danes je v družinskem podjetju šest redno zaposlenih, med njimi oba Čretnikova sina, med zunanjimi sodelavci so prevajalci in oblikovalci. BRANE JERANKO Foto: BJ Imajo festival Podjetje Fivia iz Vojnika organizira tudi vsakoletni filmski festival. Letos oktobra bo v Piranu peti festival evropskega in mediteranskega filma. »Želimo, da ljudje vidijo filme, ki jih sicer ne bi videli,« omenja Janko Čretnik. Med lanskimi udeleženci sta bila Goran Paskaljevic, srbski režiser svetovnega slovesa, in Filip Juričič, glavni igralec v hrvaškem filmu in nanizanki Larin izbor. Letos bodo najboljši filmi festivala evropskega in mediteranskega filma - projekt podpira piranska občina - predvajani še v Celju v kinu Metropol. Tako so se odločili na sestanku med predstavniki celjske, piranske in vojni-ške občine, ki je bil pred nekaj tedni v Vojniku. Srečanja se je udeležil piranski župan Peter Bossman. Iz tovarne sanj v Vojniku. Branka in Janko Čretnik delata v družinskih podjetjih za distribucijo filmov. Uf «s- Ponovna uporaba za manj onesnaženja 5. junij je svetovni dan varstva okolja. Na ta dan v svetu potekajo številne aktivnosti, ki želijo spodbujati svetovno zavest o varovanju okolja in krepiti politično pozornost za ukrepanje z namenom zmanjšanja onesnaževanja okolja. Mreža centrov ponovne uporabe, ki opravljajo dejavnost na devetih lokacijah, od tega na štirih v Savinjski regiji (v Rogaški Slatini, Tepanju pri Slovenskih Konjicah, Vojniku in Velenju), izvaja dejavnost socialnega podjetništva na področju obnove, popravil in upcyclinga izdelkov. Dejavnost ima pomembno vlogo pri razvoju lokalnih zelenih delovnih mest, usposabljanju težje za-posljivih in njihovi integraciji na trg dela ter varovanju surovin, vode in naravnih virov. Izdelki so narejeni iz materialov, ki bi sicer predstavljali odpadke, kot vidimo primer na sliki. Iz enega metra džins hlač izdelajo blazine, unikatne torbice, peresnice, oblačila, vse modno in ugodno. Projekt sofinancira Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad, nosilec projekta je Okoljsko raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic, partnerja sta Tehnološki center za aplikativno ekologijo in Zveza ekoloških gibanj Slovenije. Promocijsko besedilo Na voljo so subvencije Z zbiranjem deževnice proti davku Tudi konjiškim svetnikom so pojasnili, da je glavni razlog za »davek na deževnico« doseganje manjše poplavne ogroženosti. To naj bi dosegli tako, da bi občane motivirali, da bi za padavinsko vodo zgradili zadrževalne bazene ali poskrbeli za njeno ponikanje, saj tem občanom dajatve ni treba plačati. S tem naj bi zmanjšali velike količine vode, ki se neposredno zliva v vodotoke, in povečali zaloge podtalnice. Padavinske vode jezijo tudi Konjičane SLOVENSKE KONJICE - »Dejstvo je, da občane obremenjujemo z novimi in novimi dajatvami. Časi so težki in nekje bo treba potegniti črto,« se je na zadnji seji občinskega sveta jezil eden od konjiških svetnikov. Svetniki so namreč sprejemali odlok o »davku na deževnico«, ki ga narekuje Evropska unija. Kljub žolčnemu nasprotovanju svetnikov so na koncu odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode sprejeli. Proti so bili samo trije svetniki. Župan Miran Gorinšek se je med burno razpravo celo vprašal, če je burno nasprotovanje odloku posledica vključene kamere lokalnega televizijskega programa. Najprej o »butastih«, potem sprava Še več, med razpravo je prišlo celo do neprimernega obnašanja. Med dialogom med svetnikom Antonom Ofentavškom in svetnikom Štefanom Nemešem, ki sta razpravljala o tehničnih podrobnostih čistilnih naprav, se je namreč zgodilo, da je Ofentavšek Nemešu v povišanem tonu zabrusil, da je »butast«. Ofentavšek in Nemeš seveda nista kdorkoli, saj je prvi predsednik Krajevne skupnosti Tepanje in podjetnik, ki je na listi sto najbogatejših Slovencev. Drugi, Nemeš, je častni občan Zreč, ki je bil dolgoletni direktor Cometa, na kar je sogovornika opozoril. Prislužila sta si seveda županovo pripombo, da sta med najstarejšimi svetniki in da se naj temu primerno vedeta. Po končani seji sta se svetnika spravno rokovala. Le usklajevanje zakonodaje Župan in direktor Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice Franc Dover sta članom občinskega sveta pojasnjevala, da je sprejem odloka zgolj usklajevanje občinske z državno zakonodajo. »Če to določa zakonodaja, drugače ni mogoče, imamo pa možnost pri oblikovanju cen,« opozarja župan. Odlok je treba sprejeti v petnajstih mesecih po sprejemu državne uredbe. »V kolikor pravnih podlag ne bi sprejeli v takšni obliki, kot je predlagano, bi bili v nasprotju z zakonodajo. To posledično pomeni, da ne bi mogli pripraviti elaborata o določitvi cen, zaradi česar bi lahko prišlo do tožb in posredovanja inšpektorjev,« opozarja Dover. Cene konjiškega »davka na deževnico« naj bi imeli izračunane do konca tega leta. Osnova za izračun cene je velikost uporabnikove strehe, zato so konjiški občani pred nekaj dnevi že prejeli anketne liste. »Mi evidenc žal nimamo, saj geodetskih posnetkov ni,« je odgovoril na očitke posameznih svetnikov direktor komunale. Iz državne dokumentacije seveda ni razvidno, kam so žlebovi speljani, kam deževnica izteka. Finančne posledice bodo veljale le za uporabnike, ki imajo vodo s strehe speljano v kanalizacijo. BRANE JERANKO ŠENTJUR - Občina je objavila javni razpis za subvencioniranje gradnje malih komunalnih čistilnih naprav s kapaciteto do 50 populacijskih enot za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Do subvencije so upravičene fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Šentjur, ki so lastniki, solastniki ali skupni lastniki stanovanjske stavbe, ki je na območju občine, kjer po operativnem programu ni predvidena gradnja javnega kanalizacijskega omrežja, razpis pa predvideva tudi nekatere izjeme. Vrednost subvencije za čistilno napravo za posamezno stanovanjsko stavbo znaša 500 evrov. Višina sofinanciranja za gradnjo čistilne naprave za več stanovanjskih enot pa ne sme presegati zneska nabavne vrednosti naprave vključno z DDV. Občina je za potrebe razpisa, ki je odprt do 17. junija, v proračunu zagotovila 20 tisoč evrov. TV Odvisni od razpisov ŠMARTNO OB PAKI - Po končanem javnem razpisu za projekt gradnje kanalizacije v naselju Paška vas je že izbran izvajalec z najugodnejšo ceno, a z njim še ni sklenjena pogodba, saj še ni znano, ali bodo državna sredstva za izvedbo projekta sploh odobrena. Kdaj bodo začeli graditi nov kanalizacijski sistem na obveznem območju opremljanja, še ni znano, prav tako še ni znana vrednost celotnega projekta. A dejstvo je, da dela ne bodo končana do konca leta 2017, kot je bilo sprva načrtovano, je povedal tajnik Občine Šmartno ob Paki Drago Kovač. V občini ima javno kanalizacijo 750 enot, če bodo uspeli dobiti sredstva, bodo kanalizacijo uredili še za dodatnih 170 enot, 350 gospodinjstev pa je takih, ki se nikoli ne bodo mogla priklopiti na sistem in jim bodo na podlagi letos sprejetega pravilnika pomagali pri gradnji malih čistilnih naprav. Za sofinanciranje gradnje teh naprav bo iz proračuna namenjenih 5000 evrov, kar pomeni, da bodo letno pomagali petim gospodinjstvom. Gre za pilot projekt, ki ga letos izvajajo prvič, je še povedal Kovač. Za celoten projekt bo občina sofinancirala od 15 do 50 odstotkov obveznega dela, ki obsega dobra dva milijona evrov stroškov, skupaj z neobveznim delom, ki ga prednostno ne bodo obravnavali, pa za dokončno ureditev kanalizacije v občini potrebujejo pet milijonov evrov. AK l\ Nufarm Bil je črn scenarij: tržnico bi lahko celo zaprli Brez sprememb za kupce, branjevce in druge najemnike - Bo Celje dočakalo kulinarično ponudbo po vzoru Odprte kuhne? CELJE - Javno podjetje Simbio je v prvi polovici maja na prvi javni družbi odkupilo 60-odstotni delež stavbne pravice za mestno tržnico in 1. junija tudi uradno postalo njen upravljavec. Kot zagotavlja direktor podjetja Marko Zidanšek, zaenkrat na tržnici ne bo nobenih sprememb ne za kupce ne za branjevce in druge najemnike, sčasoma pa nameravajo uvesti nekaj novosti, ki bodo v prid vsem. Stečajna upraviteljica propadlega celjskega gradbinca CMC Milena Sisinger je sicer že prej iskala ponudnika, ki bi bil pripravljen prevzeti tržnico, saj se je v vse večjih težavah znašlo tudi podjetje Derma, ki je vse od izgradnje v letu 2009 upravljalo s tržnico. To ji ni uspelo, zato je razpisala javno dražbo. Nanjo se je odzvalo edino podjetje Simbio, tako pa so se, kot pravi Zidanšek, odločili zato, ker mora tržnica še naprej ostati na voljo meščanom. »Kot smo izvedeli so se podjetju Derma iztekali dnevi in je grozilo, da bi po najbolj črnem scenariju lahko tržnico tudi zaprli,« pravi in dodaja, da tudi zaradi tega niso želeli špekulirati in čakati na razpis druge dražbe, čeprav bi takrat stavbne pravice za tržnico odkupili po 30 odstotkov nižji ceni. V podjetju, ki na letni ravni ustvarja približno 14 milijonov evrov prihodkov, od tega slabo tretjino na trgu, so kupnino zagotovili iz lastnih virov, Zidanšek pa vendarle dopušča možnost, da bi morali pred koncem leta morda morali najeti premostitveno kratkoročno posojilo. Mestna tržnica v Celju je najbolj obiskana ob sobotnih dopoldnevih, med tednom pa zjutraj, a tudi v zgodnjem popoldnevu nekateri še kupujejo. Izgradnjo mestne tržnice je po modelu javno-zasebnega partnerstva v letu 2009 v celoti financiral izbrani zasebni partner, podjetje CMC. Le-ta, oziroma v njegovem imenu podjetje Derma, je objekte in opremo tudi upravljal in oddajal v najem za svoj račun, po preteku 10-letnega obdobja oziroma marca 2020 pa naj bi tržnica v celoti prešla v last mestne občine. Bruto vrednost naložbe je znašala približno 3,8 milijona evrov. Nujna vzdrževalna dela Tržnico je leta 2009 v jav-no-zasebnem partnerstvu z mestno občino zgradilo gradbeno podjetje Ceste mostovi Celje. Po pogodbi, ki sta jo takrat sklenila občina in gradbinec, je zdaj že propadlo gradbeno podjetje dobilo koncesijo za upravljanje in vzdrževanje mestne tržnice do marca 2020, občina pa bi mu v tem času odplačala njegov investicijski vložek. To je v zneskih nekaj več kot Direktor JP Simbio Marko Zidanšek o ceni celjske tržnice: »Mislim da je 1,2 milijona evrov poštena cena, nenazadnje je skoraj 300 tisočakov nižja od njene likvidacijske vrednosti po uradni cenitvi.« 310 tisoč evrov letno doslej tudi redno počela in do letos postala 40-odstotna lastnica tržnice. Preostali 60-odstotni delež bo zdaj na enak način odkupovala od Simbia. Ta je z odkupom vstopil tudi v koncesijsko pogodbo za upravljanje in vzdrževanje tržnice in kot pravi Zidanšek, bo prav pri vzdrževanju največ dela. Pet let po izgradnji so najbrž tudi zaradi težav CMC v zadnjih letih nekateri predeli tržnice že nujno potrebni obnove in tega se bodo v Simbiu lotili takoj. Brez hitrih sprememb Tudi za naprej Zidanšek obljublja redno vzdrževanje in nekatere izboljšave, saj od tržnice novi upravljavec ne pričakuje dobička. Prvi hiter pregled namreč pokaže, da daje tržnica letno okrog 180 tisoč evrov prihodkov, prav toliko pa jih potrebuje tudi za redno in nemoteno poslovanje. »Razen tega, da bomo takoj podaljšali odpiralni čas javnega stranišča in z najemniki sklenili nove pogodbe, kjer bo novo le naše ime in nič drugega, s spremembami ne bomo hiteli,« pravi in dodaja, da so tudi zato začasno prevzeli vseh pet zaposlenih iz podjetja Derma, saj ti tržnico in tržnični red dobro poznajo. Možnosti za Odprto kuhno? V Simbiu kot eno šibkih točk mestne tržnice vidijo kulinarično ponudbo na tem območju. Zato je ena od večjih želja novega upravljavca, ki bi je bili najbrž veseli tudi številni Celjani, da bi na tržnici oziroma v njeni neposredni bližini urediti prostor, kjer bi po vzoru ljubljanske Odprte kuhne tudi v knežjem mestu različni ponudniki pred očmi obiskovalcev pripravljali prigrizke in tople obroke. Ob tem Marko Zidanšek mestno tržnico vidi tudi kot prostor, ki bi lahko gostil različne prireditve; ena takšnih je zagotovo Obisk podeželja v mestu. Ker je prav poleti tržnica najbolj obiskana, se bo že v nekaj tednih pokazalo tudi to, ali je meščanom dovolj časa na voljo ponudba na prodajnih stojnicah in v lokalih. A tudi z morebitnim podaljšanjem odpiralnega časa v Simbiu ne bodo hiteli. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Za branjevce je na tržnici na voljo 200 prodajnih mest pod nadstreškom, ostalim prodajalcem pa skupaj 30 zunanjih stojnic z 68 prodajnimi mesti, 18 zaprtih neogrevanih stojnic, 6 zaprtih ogrevanih stojnic in trije lokali v steklenem objektu. Poleg sadja in zelenjave lahko kupci izbirajo tudi med drugo ponudbo, kot so na primer kruh in drugi pekovski izdelki ter pecivo, sladice, domači piščanci, domače meso in mesni izdelki, mlečni izdelki, suho sadje, semena in sadike, izdelki domače lesne galanterije, obutev, svečarski izdelki, tekstilni in usnjeni izdelki domače in tuje izdelave, bižuterija, zeliščna kozmetiko ... V sklopu tržnice deluje tudi gostinski lokal, na odprtem delu pa je prostor za ekološko in cvetlično tržnico. NA KRATKO Tesno denarno stanje ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina, ki je nosilka projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle za pet občin Obsotelja, se je zaradi zamujanja izplačil države znašla v nezavidljivem finančnem položaju. Zato da lahko poravnava svoje obveznosti, je najela 800 tisoč evrov likvidnostnega kredita. Zapadle obveznosti so do začetka julija znašale približno dober milijon evrov, za kar bi morala občina dobiti skoraj 900 tisoč evrov državnega financiranja, od tega pa je prejela komaj tretjino. Ostalo je morala zagotoviti sama. Država nova nakazila, s katerimi bo občina splezala na zeleno vejo, obljublja v kratkem. Kasneje naj bi plačila poravnavala dan po tem, ko ji bo občina izdala zahtevke. Zaradi nerealizacije kapitalskih in davčnih prihodkov od premoženja znaša primanjkljaj proračuna več kot 1,3 milijona evrov. Da bo občina prihodke in odhodke uravnotežila, je sprejela več ukrepov. TV Podelili bodo koncesijo ROGAŠKA SLATINA - Občinski svet Občine Rogaška Slatina je na zadnji seji potrdil predlog za razpis in podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju osnovne zdravstvene dejavnosti. V občini se namreč že dlje soočajo s pomanjkanjem zdravnikov splošne medicine v tamkajšnji zdravstveni postaji. Občini Rogaška Slatina po merilih pripada 5,15 splošne medicine, od tega so za 3,15 strokovne skupine podeljene koncesije, za preostali dve skupini pa ne in delujeta znotraj javnega zavoda. Vodstvo Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah je opravljanje dela v ambulantah splošne medicine reševalo na različne načine, ves čas pa je ponavljalo tudi razpise za prosto delovno mesto. Ker je bilo pri tem neuspešno, občina po besedah župana Branka Kidriča pri podelitvi koncesije ne bo odlašala. Če do konca leta 2014 ne bo nove zaposlitve, bo v začetku prihodnjega leta razpisala še eno koncesijo. Se pa na občini za ohranitev delovanja javnega zavoda zavzemajo predvsem z vidika zagotavljanja nujne medicinske pomoči, dežurne službe in laboratorijskih storitev. TV Spodbujanje podjetništva BISTRICA OB SOTLI - Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli je končalo projekt Semena prihodnosti - spodbujanje podjetništva mladih. Projekt, ki ga je sofinanciral Evropski sklad za razvoj podeželja, je bil namenjen krepitvi zaposlitvenih možnosti na posavskem podeželju in razvoju učnih dejavnosti na kmetijah. Po besedah vodje projekta Irene Černelč so usposobili devet mentorjev in izvedli več predavanj v mladinskih centrih ter osnovnih šolah. Dosegli so tudi cilj, ki so si ga zastavili na začetku projekta, to je registracijo učne kmetije. Kmalu bodo izdali še priročnik, ki bo opisoval, kako razvijati učne kmetije. JP PREKLOPITE na PLIN Načrt gradbenih konstrukcij in betonskega prepusta pod železniško progo Celje-Velenje ter poglobitev struge potoka Toplice kot rešitev izliva v reko Pako. S tem bo urejena večja pretočnost reke in zmanjšana možnost poplavljanja. Študijo je izdelalo ljubljansko podjetje EHO projekt. (Foto: arhiv Občina Šoštanj) Tako je 5. novembra pred dvema letoma v Pohrastniku poplavila Toplica, tik preden bi se naj izlila v Pako. Na tem mestu je poplavljala tudi Florjanščica in nekoliko nižje proti Šmartnem še Paka. Poplave so prizadele velik del občine, ne le Pohrastnika. Škode v občini je bilo za okoli 5 milijonov evrov. (Foto: Dejan Tonkli) Dogovorjeni protipoplavni ukrepi Pri urejanju izliva Toplice v Pako bodo sodelovale tudi Slovenske železnice ŠOŠTANJ - Močni lokalni nalivi predvsem na zahodnem delu občine velikokrat povzročajo poplave v krajevni skupnosti (KS) Skorno -Florjan v naselju Pohrastnik. Eden od razlogov za poplave je neprepu-stnost vodotokov Toplice, Florjan-ščice in Bečovnice. Protipoplavna študija je končana in predvideva ureditev zadrževalnikov vode in novih prepustov pod železniško progo Celje-Velenje. Prepust vodotoka Toplice pod železniško progo je premajhen, kar ob večjem vodotoku preprečuje izliv potokov v reko Pako, čeprav njeno korito še ni polno. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami (SŽ) je občina izdelala študijo prepusta, ki je pokazala, da je najbolj smiselna rešitev izliva Toplice v Pako z vzporednim koritom in novim prepustom pod železniško progo. Pri prepustu gre za dodaten »most« pod železniško progo. Regulirali bodo strugo potoka Toplice, da bo lahko ob normalnem pretoku tekla po svoji strugi, ob večjih nalivih pa se bo tok preusmeril v drug rokav, da ne bi prišlo do razlitja po naselju. Ta dodaten rokav bo, tako kot je že obstoječi, speljan pod železniško progo, kjer bo potrebno narediti dodaten betonski prepust. S tem bo urejena večja pretočnost reke in zmanjšana možnost popla- vljanja. Študijo je izdelalo ljubljansko podjetje EHO projekt. Slovenske železnice so težek pogajalec, pravi župan Občine Šoštanj Darko Menih, a so po številnih sestankih, ki jih je vodil podžupan Viki Drev, uspeli doseči sporazum o sofinanciranju. Občina bo financirala gradnjo vodnih korit, sanacijo v območju železniškega pasu pa bodo financirale SŽ. Projektantska ocena sanacije znaša 160 tisoč evrov. Vsa dela naj bi se začela v začetku septembra, kako bo z železniškim prometom, še ne vedo, po zdajšnjih dogovorih pa naj bi bila preureditev končana že jeseni. Sanirana četrtina plazov Poleg protipoplavne varnosti morajo v Šoštanju sanirati še ogromno škodo, ki je nastala v času februarskega žledoloma. Škoda je bila ocenjena na pol milijona evrov, gozdovi so bili popolnoma zamrznjeni, ceste neprehodne, uničena je bila električna napeljava, pripoveduje župan Menih. Vsem lastnikom gozdov so dali navodila za sanacijo poškodovanega drevja, zlasti za odstranitev vej v okolici cest in vodotokov, je pojasnil Menih. Za sanacijo približno 200 plazov bo namenjenih še dodatnih 450 tisoč evrov, približno četrtina je že sanirana, zemlja pa je še vedno prepojena z vodo, zato obstaja možnost proženja novih plazov, je opozoril župan. ANJA KOVAČIČ Že do novembra ukročen del Voglajne? Poplavna varnost za območje obrtne cone in Hruševca ŠENTJUR - Župan Občine Šentjur Marko Diaci je v ponedeljek z direktorico podjetja Gradnje Žveplan iz Celja Janjo Žveplan podpisal pogodbo za izvedbo del pri projektu Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki v Šentjurju - faza B3. Gre za dela na območju ob pritoku Kozarice v Voglajno, med obrtno in stanovanjsko cono in osnovno šolo v Hru-ševcu. Investicija je ocenjena na 480 tisoč evrov. Izvajalec je že začel z deli, ta pa naj bi bila končana novembra letos. Ta projekt je del širšega projekta Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki v Šentjurju - faza B. Kot je povedal župan Marko Diaci, se je vse skupaj začelo leta 2011, ko je Občina Šentjur sprejela dokument za identifikacijo investicijskega programa za projekt proti-poplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki v Šentjurju. »Gre za Pogodbo, vredno 480 tisoč evrov, sta podpisala župan Občine Šentjur Marko Diaci in direktorica podjetja Gradnje Žveplan Janja Žveplan. vodnogospodarske ukrepe za območje Šentjurja na rekah Voglajna, Pešnica, Slomščica, Kozarica,« je pojasnil Diaci. Trenutno delajo na podfazah B1 in B2, s katerima bo po besedah župana zagotovljena boljša poplavna varnost na območju industrijske cone Šentjur. Župan pričakuje, da bodo ta dela končana v dveh mesecih. Vrednost projekta 2,6 milijona evrov V okviru podfaze B3 so predvideni gradnja protipoplavnih nasipov in zidov, ureditev korita Kozarice in povečanje njene pretočnosti, gradnja kanaliza- cijskih kanalov in preureditev komunalnih vodov. Župan je ob tem dodal, da bodo postavili tudi nov most, ki naj bi bil zgrajen do 31. avgusta letos. Vrednost izvedbe celotnega protipoplavnega projekta, torej faze B, znaša dobrih 2,6 milijona evrov. Sofinancira ga ministrstvo za kmetijstvo in okolje z namenskimi sredstvi iz vodnega sklada, in sicer v višini slabih dveh milijonov evrov. Šentjur poplavno močno ogrožen Občina Šentjur leži na območju, ki je močno poplavno ogroženo. Poplavno območje reke Voglajne in pritokov je v osrednjem delu doline Šentjur. Tam je tudi industrijska cona, ki je večkrat poplavljena. Kot so sporočili z Občine Šentjur, je to območje močno urbanizirano, načrtujejo tudi že nove gospodarske in poslovne površine. Poplave pa povzročajo precejšnjo gmotno škodo. »Toliko kot bomo vložili v projekt za gradnjo protipoplavnih zaščit oziroma vodnogospodarskih ukrepov, smo imeli samo v letu 2010 škode,« je povedal župan Diaci in dodal, da gre za dolgoročno in pomembno rešitev na poplavno ogroženem območju. JERICA POTOČNIK, foto: JP NA KRATKO Zabojnike so pokrili VOJNIK - V zbirnem centru v Arclinu, ki služi občanom Vojnika in Dobrne, so nad zabojniki uredili nadstrešek. Prav tako so na novo ogradili prostore za zbiranje nevarnih odpadkov. Novi pridobitvi so uradno predali namenu v petek. Občani bodo tako lahko odlagali odpadke tudi v slabih vremenskih pogojih, dostop do nevarnih odpadkov pa je po novem bistveno otežen. V novo naložbo so vložili 110 tisoč evrov, ki so iz sredstev celjske, dobrnske in vojniške občine. Izpopolnjeni zbirni center so predali namenu direktor Sim-bia Marko Zidanšek, župan Vojnika Beno Podergajs, župan Dobrne Martin Brecl in vodja Regionalnega centra za odpadke Celje Bojana Stopinšek. Zbirni center Vojnik, za katerega skrbi družba za ravnanje z odpadki Simbio, so uredili pred štirimi leti. Stal je štiristo tisoč evrov, v njem lahko občani oddajo papir, steklo, plastično in kovinsko embalažo, biološke odpadke in nevarne odpadke gospodinjstev. Štirikrat letno lahko oddajo tudi kosovne odpadke, od zavrženega pohištva do elektronske opreme. BJ Na obisk k sosedom TABOR - Društvo upokojencev je z vrsto različnih dejavnosti eno izmed aktivnejših združenj v občini. Med člani so še posebej priljubljeni izleti po okoliških krajih. Eden takšnih je bil tudi letos maja, ko so se taborski upokojenci odpeljali na izlet v bližnjo okolico. Najprej so obiskali cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Paki. Pot jih je v nadaljevanju vodila do braslovškega lovskega doma, od koder so občudovali razgled na Spodnjo Savinjsko dolino in žovneški grad, kamor so se nato tudi povzpeli. Ob koncu izleta so si v grajskem stolpu ogledali še fotografsko razstavo slik grajske obnove in panoramskih razgledov. ŠO 12 AKTUALNO NA KRATKO V Novem kloštru srečanje družin POLZELA - V prenovljenem dvorcu Novi klošter, kjer so v zadnjem letu v organizaciji kulturnih centrov Vintgar, Mostnica in Pristan iz Ljubljane različne izobraževalne dejavnosti, je bilo to nedeljo srečanje družin. Dogodek, ki se ga je udeležilo več deset družin iz okoliških krajev in drugih koncev Slovenije, je bil posvečen predvsem spoznavanju lika in dela Dona Alvara del Portilla. Ob tej priložnosti so si obiskovalci ogledali prenovljeno poslopje dvorca Novi klošter. Še posebej so jih navdušili likovna dela in staro pohištvo, ki so ga podarile družine iz vse Evrope. Trenutno je za prenočevanje urejenih deset sob in večnamenski dnevni prostor, jedilnica, kuhinja in kapela. Investitorji si želijo, da bi lahko prenovili še preostale dele gradu. ŠO Ukinjajo dele modre cone ŽALEC - Na določenih javnih površinah v središču Žalca je pred dobrima dvema tednoma začel veljati časovno omejeni parkirni režim. Žalska občina je z njim želela urediti parkirno politiko v središču mesta, v katerem naj bi bila parkirna mesta v prvi vrsti namenjena zgolj nekajminutnemu parkiranju. Ker se je v tem času izkazalo, da na nekaterih javnih parkiriščih zaradi narave dela javnih uslužbencev ni smotrna uvedla modre cone, so se odločili, da jo na nekaterih mestih ukinejo. »Ugotovili smo, da v središču mesta potrebujemo več parkirnih mest za sodnike in zdravnike, katerih delo vključuje tudi odhode na teren. Problem so državni organi, ki imajo prostore v občinskem središču, vendar nimajo ne svojih parkirnih prostorov in ne denarja, da bi jih zgradili,« pravi žalski župan Janko Kos. V modri coni po novem ni več občinskih parkirišč, ki se nahajajo med žalsko knjižnico in vrtcem ter med občinsko stavbo in sodiščem. ŠO Sprejeli rebalans PREBOLD - Svetniki so na seji prejšnji teden sprejeli rebalans letošnjega proračuna, ki po novem znaša dobre štiri milijone evrov in je za približno 400 tisoč evrov oziroma za devet odstotkov nižji, kot so sprva načrtovali Preboldčani. Najobčutneje so se z rebalansom znižali transferni prihodki, in sicer kar za dobrih 300 tisoč evrov. Preboldčani bodo namreč sicer že odobrena sredstva Evropske unije v sklopu projekta energetske obnove šole prejeli šele prihodnje leto. Davčni prihodki so s sprejetim rebalansom po novem nižji za 70 tisoč evrov, donacije so se znižale za 30 tisoč evrov in nedavčni prihodki za 15 tisoč evrov. ŠO Volitve 13. julija? V štirih dneh ustanovljene tri stranke - Delo za ustavne sodnike Vsaj trikrat v tem letu še zagotovo. Bomo odločali. V nedeljo na referendumu, za tem na državnozborskih volitvah ter jeseni še na lokalnih. Kakšen v prihodnost zazrt pomočnik pri volivnih opravilih nikoli ni odveč. (Foto: arhiv NT, GrupA) V nedeljo je predsednik države Borut Pahor podpisal odlok, s katerim je s ponedeljkom razpustil državni zbor v zdajšnji sestavi. Za datum predčasnih volitev je določil nedeljo, 13. julij. Tako se je odločil po obvestilu iz državnega zbora, da kandidatura za novega mandatarja ni bila vložena niti v tretjem krogu. Njegova odločitev zdaj močno odmeva in medtem ko jo del politične javnosti podpira, češ da mora Slovenija čim prej dobiti novo vlado, drugi ugotavljajo, da jim zmanjkuje časa in da bi bile volitve med poletnimi počitnicami kršitev pravic volivcev. Kot ocenjuje predsednik Pahor, je 13. julij v teh razmerah najboljši mogoči datum, sploh ker izbira dneva splošnega glasovanja ni stvar predsednikove presoje, pač pa je vezana na zakonske in ustavne roke ter na roke, ki jih določa poslovnik državnega zbora. Meni še, da je prva polovica julija za večino državljanov vseeno boljša možnost, kot pa bi bile volitve konec meseca. Tako so v ponedeljek začeli teči roki za volilna opravila in za zbiranje podpisov podpore volivcev za vložitev kandidatur, 13. junija naj bi sledil začetek volilne kampanje, pet dni kasneje pa bi se iztekel rok za vložitev kandidatur. Ustavne presoje A odločitev predsednika države še ni zagotovilo, da bomo 13. julija tudi dejansko odšli na volišča. V zunajparla-mentarni stranki Solidarnost so namreč že večkrat napovedali, da bodo julijski datum volitev še ta teden izpodbijali na ustavnem sodišču. V torek so zahtevo za presojo že vložili krščanski socialisti, ki menijo, da je predsednik Pahor preveč pohitel z razpustom parlamenta in razpisom volitev, za danes, četrtek, pa je napovedana vložitev vsaj še ene zahteve. Iz ustavnega sodišča so že sporočili, da bodo sodniki te zahteve prednostno obravnavali in o njih odločili v nekaj dneh. V štirih dneh tri stranke Na predčasne volitve so pripravljeni v obstoječih političnih strankah, ki se zdaj dogovarjajo za medsebojno sodelovanje. To se najbrž obeta med SD in DeSUS, prav tako sta tesnejše sodelovanje že na evropskih volitvah potrdili SLS in NSi. Slovenija pa je dobila tudi že tri nove politične stranke. Tako je s podporniki, ki so zapustili Pozitivno Slovenijo, novo stranko Zavezništvo Alenke Bratušek ustanovila predsednica vlade v odstopu. V ponedeljek se je rodila stranka Mira Cerarja, včeraj, v sredo, pa še Verjamem Igorja Šoltesa. Tako se mudi zato, ker organiziranje strank na terenu terja kar nekaj časa in odziva podpornikov, če naj te oblikujejo kandidatne liste za vseh 88 volilnih okrajev, in je časa do 18. junija res zelo malo. IVANA STAMEJČIČ Še vedno ni znano, kdaj natančno bodo jesenske redne lokalne volitve. Predsednik državnega zbora Janko Veber je namreč sporočil, da jih bo razpisal šele, ko bo dokončno znan in potrjen datum predčasnih državnozborskih volitev. Kot kažejo datumi glasovanja v letu 2010, pa bi morale biti v prvi polovici oktobra. Na volišča tudi v nedeljo V nedeljo bomo Slovenci že drugič v vsega dveh tednih odšli na volišča. Po evropskih volitvah namreč volivce to nedeljo čaka referendumskem vprašanju glede novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Še danes, v četrtek, so na sedežih okrajnih volilnih komisij, praviloma v prostorih upravnih enot, med 9. in 17. uro odprta predčasna volišča za vse, ki bodo v nedeljo zadržani. Referendum o arhivski noveli bo prvi, pri katerem bodo upoštevane maja lani sprejete ustavne spremembe, ki zaostrujejo pogoje za veljavnost odločanja. Tako je iz nabora tem, o katerih lahko volivci odločajo na referendumu, izločenih kar nekaj vprašanj s področja fiskalne politike in človekovih pravic, razpisa pa ne morejo več zahtevati poslanci ali državni svetniki, pač pa le volivci v primeru, da zberejo 40 tisoč podpisov podpore. Nov je tudi model t. i. za-vrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali - a vendar le pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volivcev. Ker je po zadnjih podatkih v Sloveniji 1,7 milijona volilnih upravičencev, morajo predlagatelji nedeljskega referenduma v to, da zavrnejo arhivsko novelo, prepričati približno 342 tisoč volivcev. SDS je tako v preteklih dneh pripravila kar nekaj predstavitev referendumskega vprašanja tudi na Celjskem, čas za prepričevanje volivcev pa se izteče v petek opolnoči, saj je tudi pred referendumom tako kot pred volitvami zaukazan molk. IS Odškodninski sporazum ŠOŠTANJ - Na zadnjih sejah Občinskega sveta Občine Šoštanj je svetnike zanimalo, kako je s podpisom odškodninskega sporazuma med Občino Šoštanj, Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ). Gre za sporazum zaradi degradacije okolja zaradi delovanja Teša in gradnje bloka Teš 6. Generalni direktor HSE Blaž Košorok je, kot je na zadnji seji povedal župan Občine Šoštanj Darko Menih, obljubil, da bo odškodninski sporazum pripravljen do konca aprila. Obljube ni izpolnil, zato se je šoštanjski župan obrnil na medije, ki so po njegovem še »prilili olje na ogenj«. Košoroka je povabil na občinsko sejo, a se je na vabilo odzval z dopisom, v katerem je pojasnil, da ovir pri podpisu odškodninskega sporazuma ni. AK NE PREZRITE Rekreacija Rubrika, v kateri že tretje leto predstavljamo različne rekreativne športne panoge in zanimive, množične športne prireditve. stran 41 Tokrat: Najpogostejši grehi tekačev začetnikov Napačno »Denar bo v prihodnjih nekaj mesecih vezan na banki. Ni smiselno, da bi hiteli in ga brezglavo zapravljali. Zavedamo se namreč, da bodo prav ta finančna sredstva v prihodnjih nekaj letih še posebej pod drobnogledom,« pravi župan Janko Kos. ■ v ■ Denar ni vec izgovor Milijoni od davka na igre na srečo romali v žalsko občinsko blagajno Prizori luknjastih cest in neurejenih pločnikov bodo v prihodnjih nekaj letih v žalski občini postali preteklost. Župan Janko Kos pravi, da bodo denar, ki so ga prejeli z davkom od iger na srečo, ko se je v njihov proračun nateklo kar 4,2 milijona evrov, namenili v prvi vrsti za obnovo nevarnih občinskih cest. Fotografija je simbolična. ŽALEC - V občinski upravi, še posebej v finančni službi, je bilo prejšnji petek zelo veselo, ko je bančni račun občine postal bogatejši za približno 4,2 milijona evrov. Občina jih je v obliki davka od iger na srečo prejela, potem ko je novopečeni milijonar prevzel malo več kot 28 milijonov evrov, ki jih je v maju zadel na EvroJackpotu. Zbrani občinski uslužbenci so ob nakazilu denarja nazdravili s spodnjesavinjskim pivom Kukec. Župan Janko Kos, ki je simbolično praznovanje zaradi službenega potovanja v tujini zamudil, je prepričan, da bo priložnosti za nazdravljanje v prihodnjih letih še kar nekaj, predvsem ko bodo namenu predajali prenovljeno oziroma na novo zgrajeno prometno infrastrukturo. Še prej jih čakajo, kot dodaja župan, pomembne odločitve, saj si želijo denar karse-da oplemeniti. Z vezavo do obresti V teh nekaj dneh so na žalski občini že zbrali najugodnejše ponudbe za vezavo pridobljenih finančnih sredstev. Nadejajo se namreč, da jim bo šestmesečna vezava zneska v proračun prinesla vsaj še dodatnih 60 tisoč evrov. S tem bodo obenem pridobili čas, da dobro razmislijo, kako najbolj optimalno razdeliti denar med vsemi proračunskimi uporabniki. »Pričakovanja so nerealno narasla. Po meni znanih podatkih imamo kar za štirikrat več želja, kot je dejansko na voljo proračunskih sredstev,« pojasnjuje župan. Denar bodo Žalča-ni vključili v proračuna za prihodnji dve leti, o katerih bodo razpravljali konec leta, nekaj pa ga bodo tudi prihranili in ga uporabili kot lasten vir pri prijavah na evropskih razpisih in ga tudi na ta način dodatno oplemenitili. Župan se ne želi dobrikati občanom Predlogov, kako naj bi porabili to nepričakovano vsoto denarja, med prebivalci ne manjka. Kos pravi, da se ti na žalost ne zavedajo, da kljub vsemu denarju pločnika oziroma ceste ne morejo zgraditi brez strokovnih podlag. Za vsak tovrstni poseg je namreč potrebna predhodna priprava projekta, ki ga ni mogoče narediti čez noč, ampak izdelava vzame nekaj mesecev. »Naenkrat bi kar vsi po vrsti radi imeli nove knjižnice, športne dvorane, kulturne centre in drugo podobno infrastrukturo,« navaja župan, ki trenutno o konkretnih projektih, za katere bodo porabili denar, še ne more govoriti, saj jih bodo opredelili v sklopu proračunske razprave šele konec leta. »Bilo bi precej populistično in demagoško, da bi naštel nekaj deset naložb, za katere bomo porabili denar, in se na ta način dobrikal ljudem,« je prepričan. Obnavljali bodo ceste Ni skrivnost, da bo Občina Žalec po novem več denarja namenila za izvajanje socialnih programov in obnavljanje komunalne in prometne infrastrukture po vsej občini, ki je v nekaterih delih v zelo slabem stanju in s tem pred- stavlja posredno nevarnost za vse udeležence v prometu. Prav na tem področju so namreč Žalčani do zdaj občutili najbolj kronično pomanjkanje denarja. Sicer Kos izpostavlja, da je občinska uprava tudi do zdaj, ko v proračunu ni bilo toliko dodatnega denarja, dobro vodila občino in izvajala vse potrebe projekte. »Z več razpoložljivega denarja bomo naredili še več. Dela je za prihodnja štiri leta ostalo veliko, zato bo smiselno sodelovati pri soustvarjanju nadaljnje podobne žalske občine. Želimo si namreč dokončati, kar smo v tem mandatu začeli.« S temi besedami je Kos, ki zaenkrat še ni uradni kandidat za župana, očitno tudi potiho napovedal ponovno kandidaturo. ŠPELA OŽIR Foto: Arhiv NT (GrupA) Na pokopališčih po novem SLOVENSKE KONJICE - V občini so po pravni plati uredili področja upravljanja pokopališč ter pogrebnih in pokopaliških storitev. V občini namreč velja odlok o pokopališki dejavnosti iz leta 1997, ki ga je bilo treba uskladiti z novejšo zakonodajo. Nova odloka, ki urejata ta področja, so sprejeli na zadnji seji občinskega sveta. Tako so sprejeli odlok o o načinu upravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb pogrebnih in pokopaliških storitev ter upravljanju, urejanju ter vzdrževanju pokopališč v občini, ki določa številne podrobnosti. Prav tako so sprejeli odlok o pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe pogrebnih in pokopaliških storitev, ki je temeljna listina za podelitev koncesije. Med razpravo na zadnji seji občinskega sveta so se posamezni svetniki zavzemali za podelitev koncesije za obdobje petih let, vendar je prevladala odločitev za deset let. Za koncesionarjeva vlaganja ter za pridobivanje kadra naj bi bilo pet let prekratko obdobje. Na območju občine Slovenske Konjice skrbi za upravljanje in vzdrževanje pokopališč Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice ter za pogrebne in pokopališke storitve koncesionar. BJ Pomoč indijskim vrstnikom CELJE - V okviru okoljsko-humanitarne akcije Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Indiji so v slovenskih vrtcih in šolah letos zbrali malo več kot 36 ton odpadnega papirja, med najbolj prizadevnimi pa so bili spet učenci in dijaki iz Celja. Tudi v letošnji, že šesti akciji pod pokroviteljstvom poslanke v Evropskem parlamentu Romane Jordan so ob humanitarnem sporočilu v ospredje postavljali zlasti vzgojo in osveščanje mladih, da se tudi z majhnimi dejanji in s skromnimi prispevki lahko zelo pomaga soljudem. V šestih letih so v Sloveniji za najrevnejše indijske otroke v Pialiju zbrali več kot 310 ton papirja oziroma za gradnjo tamkajšnje šole prispevali malo več kot 27 tisoč evrov. Posamično so največ denarja v okviru letošnje akcije zbrali dijaki I. gimnazije v Celju, ki so pomoč zbirali zgolj v kovancih, največ papirja pa so za indijske vrstnike zbrali učenci OŠ Frana Kranjca. IS NA KRATKO V vrtcu slovesno DOBRNA - V kraju so v preteklih dneh uradno odprli nov vrtec, ki so ga zgradili za pet oddelkov. Po prvotnih načrtih je bilo njegovo dokončanje predvideno že za konec leta 2012, vendar je prišlo do različnih zapletov. Med njimi je bil stečaj prvega izvajalca, družbe CMC. Nov vrtec, ki ga obiskuje v tem šolskem letu 109 otrok, je dokončala družba VNG 5 iz Ljubljane. Ta je stavbo prevzela na ključ, otroke so vselili konec marca. Ko so nov vrtec načrtovali, so bili v njem zasedeni komaj trije oddelki, vendar so vseeno zgradili večjega, to je za pet oddelkov. Vrtec je postal že pred vselitvijo premajhen, saj ima v tem šolskem letu kar šest oddelkov, v prihodnjem šolskem letu naj bi jih bilo celo sedem. Ta oddelka bosta v prostorih osnovne šole. Med slovesnim uradnim odprtjem je župan Martin Brecl v nagovoru izrazil veselje zaradi vedno večjega števila otrok, ravnatelj Osnovne šole Dobrna Marko Šteger pa je poudaril velik splošni pomen vrtca. Nov vrtec je stal dva milijona evrov, od česar je polovico prispevala občina. Ostalo so sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in Eko sklada. BJ Odprtje razstave družine Podbrežnik GORNJI GRAD - V Galeriji »Štekl« so pretekli petek odprli novo, tokrat kar družinsko razstavo. Na ogled so namreč postavili dela štirih članov ene družine mame, očeta ter dveh hčera Podbrežnik. Mati Irena slika na platno z oljnimi barvami, za nekaj novejših slik je uporabila ostanke usnja in blaga. Oče Peter ustvarja zlasti risbe, narisane z rotringom na belo podlago, na katerih upodablja predvsem svoj rojstni kraj. Hči Fabijana, študentka oblikovanja materialov, v svojih delih uporablja različne tehnike, od svinčnika do pastelov in akvarelnih barvic, Zoja, študentka 1. letnika likovne pedagogike v Mariboru, kipari in slika. Njeni kipi so narejeni iz gline in nato pobarvani. Slike pa so narejene v akvarelni tehniki in s pasteli. Na odprtju razstave sta s kulturni programom sodelovali učenki Glasbene šole Nazarje Petra Golob na citrah in Špela Bider s harmoniko. HŽ Koncert v solčavski cerkvi SOLČAVA - Učenci Glasbene šole Nazarje pod vodstvom Stefana Garkova v cerkvi Marije Snežne v Solčavi pripravili koncert, na katerem so predstavili nova, v tem šolskem letu osvojena, inštrumentalna znanja. Nastopili so učenci vseh šestih razredov glasbene šole in predstavili širok spekter inštrumentov, ki se jih je v nazarski glasbeni šoli moč učiti, od klavirja, harmonike, saksofona, violine, flavte, do citer, in klavirske flavte. Obiskovalci, tako starši nastopajočih kot domačini in turisti, ki so koncertu prisluhnili, so bili nad nastopajočimi in njihovimi mentorji navdušeni in so izrazili željo, da bi bilo takšnih popestritev kulturnega dogajanja še več. HŽ Navdušili z izbranim programom BRASLOVČE - Zadnji dan v maju je v atriju cerkvenega dvorišča v Braslovčah nastopil Mešani pevski zbor MV oziroma Marije Vnebovzete. Člani zbora z zborovodkinjo Mijo Novak so letošnji letni koncert pripravili v prostoru, kamor so dolga leta zahajali ljubitelji likovnih del pokojnega župnika Jožeta Zidanška. Program koncerta je obsegal dela Gallusa, Brahmsa, Miski-nisa, še posebej pa so se posvetili obujanju Robežnikovih večno lepih slovenskih melodij. Braslovški zbor je bil od lanskega letnega koncerta precej aktiven. Sodeloval je na reviji pevskih zborov v Žalcu, pripravil odmeven koncert v Nemčiji, sodeloval na občinskih prireditvah in počastil obnovitev cerkve na Dobrovljah. ŠO PONEDELJKOVO DOptJLDNE VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45 ■ '■ .itim — 35.1 i 95.9 11QÜ.3 | 90.6 MHz www.radloeclie.eom_ 14 KULTURA Za konec še skandinavska romantika Celjski godalci sklenili abonmajsko sezono - Zadnji koncert v znamenju krstnih izvedb in skandinavskih skladateljev Celjski godalni orkester je v torek v Narodnem domu v Celju zaigral na letošnjem zadnjem abonmajskem koncertu. Za godalci je uspešna sezona, v kateri so se občinstvu predstavili s petimi različnimi abonmajskimi koncerti, ki jih že tradicionalno tematsko obarvajo, še posebno velik poudarek pa namenijo krstnim izvedbam. Ni presenetljivo, da je bil tudi zadnji letošnji koncert tematsko obarvan. Posebno pozornost so namenili glasbi slovenskih avtorjev in skandinavskih skladateljev, kot solist pa se jim je pridružil kitarist Nejc Kuhar. Kljub temu, da na prvi pogled prvi in drugi del koncerta nista imela skupnih točk, ju je članom orkestra s skladbo Dušana Kneževica uspelo preplesti. Kneževic je namreč v avtorski skladbi Tvisöngur za godalni orkester uporabil elemente islandske folklore in na ta način simbolično povezal oba prostora. Zadnji koncert je sicer postregel kar s tremi krstnimi izvedbami, kar je nedvomno nekaj posebnega, saj se namreč redko zgodi, da lahko občinstvo na enem koncertu prisluhne trem prvič izvedenim skladbam. Manjkala niso niti najzahtevnejša dela Dirigent Nenad Firšt je ob zaključku sezone zadovoljen, saj jim je uspelo izvesti precej zahtevno zastavljen načrt dela. Ne smemo namreč pozabiti, da v orkestru sodelujejo večinoma ljubiteljski glasbeniki. »Pred sezono smo si zastavili ambiciozen program. Med drugim je vključeval tudi Serenado Antonina Dvoržaka, ki je nedvomno izziv tudi za najboljše orkestre,« je prepričan Firšt, ki se vsako leto znova zavzema, da v koncertne programe vključujejo krstne izvedbe in dela najrazličnejših stilnih obdobij. Celjski glasbeniki že pripravljajo program za naslednjo sezono, ko bodo praznovali 70. obletnico prvega koncerta Celjskega godalnega orkestra. Danes po številu članov sodi med večje tovrstne glasbene sestave, v katerih praviloma ustvarja med 20 in 25 članov, v celjskem primeru kar nad 50. To jim omogoča, da lahko igrajo tudi literaturo, primernejšo za večje ansamble, in se obenem nekoliko skrčijo, ko izvajajo kakšno izmed klasicističnih oziroma baročnih skladb. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Dušan Kneževic, inženir elektrotehnike, je kot violinist končal Glasbeno šolo Celje, v Celjskem godalnem orkestru pa igra že od otroštva. Na torkovem koncertu se je prvič predstavil kot avtor dela, v katerem se prepletajo motivi iz tradicionalnih islandskih napevov. Priporočamo Nepogrešljivi soustvarjalci rudarskih prireditev Rudarski oktet Velenje je s koncertom, na katerem so se mu pridružili tudi člani Koroškega okteta, zadnji četrtek v maju v Domu kulture Velenje obeležil 35 let delovanja. Rudarski oktet Premogovnika Velenje je nastal oktobra leta 1979, ko so se povezali ljubitelji prepevanja. Leta 1999 je vodenje okteta prevzela zborovodkinja Danica Pi-rečnik, ki glasbeni sestav vodi še danes. V času delovanja so člani pevski repertoar krepko obogatili in razširili. Danes prepevajo stanovske, narodne in umetne, renesančne, čitalniške, romantične, domovinske, sodobne, slovenske in tuje pesmi, enako tudi črnske duhovne, sakralne in nabožne, popevke in celo narodno-zabavne pesmi. S širokim naborom skladb in z njihovo kakovostno izvedbo so si ustvarili ugled tako na slovenskih tleh kot tudi v tujini. Član Uprave Premogovnika Velenje dr. Vladimir Malenkovic je na slavnostnem koncertu izpostavil, da je oktet pomemben soustvarjalec kulturnega dogajanja v Šaleški dolini in da si praznika rudarjev in številnih drugih za Velenjča-ne pomembnih dogodkov brez njega pravzaprav ne znajo več predstavljati. Oktet je v času delovanja leta 1990 izdal kaseto Okteti rudarjem in kasneje še tri zgoščenke. Prva je bila leta 1999 zgoščenka z naslovom So knapje skup zbrani, leta 2004 je sledila Tema, luč in pesem in leta 2009 še Velenje, srečno. ŠO Lutkovno gledališče Velenje bo v soboto ob 10.30 v dvorani Doma kulture Velenje premierno uprizorilo letošnjo prvo premiero Bikca Ferdinanda. Lutkovna predstava govori o krotkem bikcu Ferdinadu, ki mu ni mar za bikoborbe in najraje sedi čisto mirno pod plutovcem ter vonja cvetice. Kljub temu da je Ferdinand na zunaj gromozanski mišičnjak, je nežen in miroljuben. Upre se ustaljenim tradicijam, saj hoče živeti po svoje. Če je velik, še ne pomeni, da mora biti grob. In za razliko od okolice se tega dobro zaveda. Scenaristka in režiserka Alice Čop pravi, da s predstavo želijo najmlajše seznaniti z naukom, da je drugačnost treba sprejeti, saj je ravno zaradi nje naš svet tako čudovit. Predstava obenem otrokom približa bogato špansko kulturo. Najmlajši se v njej seznanijo z vročimi španskimi ritmi in spoznajo marsikatero novo besedo, ogledajo flamenko s kastanjetami in pasodoble z rdečo ruto ter izvedo, kaj je sombrero. Državni javni sklad za kulturne dejavnosti in območna izpostava Celje vabita v soboto na 6. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - plesna miniatura 2014. Tekmovanje, ki je namenjeno spodbujanju mladih plesalcev k samostojnemu ustvarjanju avtorskih soloplesov ali kompozicij za največ dva plesalca, se bo začelo ob 17. uri v SLG Celje. Obiskovalci in žirija si bodo ogledali 27 plesnih miniatur. Vsi sodelujoči so ustvarili koreografije na podlagi skupne teme Želim si ..., ki izziva mlade plesalce k razmisleku o resničnih željah, njihovih izvorih in poteh do njih. Na mednarodnem tekmovanju se bodo predstavili mladi slovenski plesni ustvarjalci, ki so na 22. državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 aprila v Centru kulture Španski borci v Ljubljani dosegli zlata priznanja, in plesalci s Hrvaške, Češke, iz Belgije, Grčije in Avstrije. Nastopili bodo v dveh starostnih skupinah, žirija pa bo znotraj vsake skupine podelila nagrade za najboljšo miniaturo, najboljšo idejo in najboljšo plesno izvedbo. Dogajanje se bo ob 20. uri nadaljevalo v Plesnem Forumu Celje, kjer bo predstavitev projekta Enye Belak, lanske dobitnice nagrade Zavoda Federacija za produkcijo celovečerne plesne predstave in slovesna podelitev nagrad ob koncu te pomembne prireditve, na kateri se že več kot dvajset let kalijo mladi plesalci. ŠO Nedelja, 8. junij 20.30 VODNI STOLP CELJANI CELJANOM: KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA CELEIA CELJE Torek, 10. junij 18.00 MESTNA PLAŽA USTVARJALNA DELAVNICA 20.30 VODNI STOLP CELJANI CELJANOM: KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA CELJE Z GOSTI Dirigentka: Nataša Aškerc www.celeia.info FB V Celju smo face Od srede, 11. junija do nedelje, 15. junija CENTER SODOBNIH UMETNOSTI CELJE - LIKOVNI SALON IN MESTNO SREDIŠČE CELJANI CELJANOM: 15. VSTOP PROST / ADMISSION FREE 2014 Sreda, 11. junij 18.00 MESTNA PLAŽA DELAVNICA IN IGRALNICA Z NAŠIMI KUŽKI 18.00 VODNI STOLP CELJANI CELJANOM: IGRANO-LUTKOVNA PREDSTAVA: »Hop v pravljico« 21.00 STARI GRAD CELJE KOMEDIJE NA STAREM GRADU CELJE: TAK SI, komedija s Klemnom Slakonjo in Tadejem Tošem Ekskluzivni pokrovitelj Pi med!;"™ BMfSPPS Poletje v CELJU, knežjem □ ttijlau sv£u£wu simblo WWW.OZJEZZ.ORGWWW.HISAKULTUBE.SI Mu 12. -14.6.2014 DANIEL NOESIG/ JUHE PUKL EXTRA BAND NYCQFET - - GLASBENE ŠOLE CELJE ggf UROŠ PERIC in celjski sousn, dmeht: bojan logar UtNA UtHUot OB KRETNICI USTVARJANJA VSTOPNICE: FESTIVALSKA VSTOPNI CS: 30 EUR /12. -14.6.: 15 EU». 5 EUR [MLADIJ /7.8.: VSTOP PROST PRÜÜJUÄ: MCC CELJSKI MLADINSKI GENTEFI. KOPIRNICA TOMI. KINO METROPOL CELJE ALI INF0@UISAKU1ME.SI . "Ovi tctlnik radio C KULTURA 15 Savinjski godbeniki med najboljšimi v državi Zgornjesavinjčani postali absolutni zmagovalci letošnjega državnega tekmovanja - Spodnjesavinjčani so pristali na tretjem mestu Orkester sestavlja 60 članov, ki prihajajo iz vseh občin Zgornje Savinjske doline, od tega je kar četrtina pripadnic nežnejšega spola, na kar so še posebej ponosni. Pripravljajo svoje lastne projekte - koncerte in se na željo organizatorjev udeležujejo vseh pomembnejši prireditev v Zgornji Savinjski dolini in drugje. Godbo je do leta 2013 umetniško vodil Tomaž Guček, zdaj je njen vodja Tomaž Podlesnik. Zadnji konec tedna v maju je bilo v Prevaljah 34. tekmovanje slovenskih godb. Iz naše regije sta se tekmovanja, na katerem je bilo na enem mestu zbranih 750 godbenikov, udeležila pihalna orkestra iz Liboj in Mozirja, ki sta tekmovala v prvi težavnostni stopnji. Še posebej dobro so se odrezali člani Godbe Zgornje Savinjske doline. Pod vodstvom dirigenta Tomaža Podlesnika so postali absolutni zmagovalci letošnjega državnega tekmovanja in tako ponovno utrdili svoj položaj med najboljšimi slovenskimi pihalnimi orkestri. Petčlanski mednarodni strokovni žiriji, ki so jo sestavljali priznani glasbeniki iz Slovenije, z Nizozemske in iz Avstrije, je predsedoval Tomaž Habe. Pri ocenjevanju godb je upoštevala into-nacijo, zvok, ritem in doslednost v tempu, tehniko igre ter dinamiko in fraziranje, na koncu pa tudi umetniški vtis koncertnega nastopa. Kot kaže je komisijo najbolje uspelo prepričati članom zgornjesavinjske godbe, saj so si priigrali dobrih 92 odstotkov vseh možnih točk in s tem prejeli zlato plaketo s posebno pohvalo. Člani Godbe Liboje, ki so prav tako tekmovali v prvi težavnostni stopnji, ki je takoj za koncertno druga najzahtevnejša, so osvojili dobrih 88 odstotkov točk in prejeli zlato plaketo ter glede na število točk zasedli tretje mesto. Za trobila želijo navdušiti mlade Za člane Godbe Zgornje Savinjske doline je zmaga na državnem tekmovanju potrditev njihovega dosedanjega načina dela in po drugi strani motivacija za naprej. Ponovno se je izkazalo načrtno strokovno delo dirigenta Tomaža Podlesnika, predvsem pa skupinsko delo 60-član-skega orkestra, ki je zopet dokazal, da sodi v sam vrh slovenskih pihalnih orkestrov. »Na tekmovanje smo se pripravljali že v okviru letnega koncerta, bolj poglobljeno pa zadnje tri mesece. Je nagrada za vse ure, prebite ob glasbilih, tako doma, v sekcijskih vajah in seveda na vajah celotnega orkestra,« pravi predsednik godbe Matej Krajnc, ki si želi, da bi orkestru uspeh uspelo nadgraditi tudi na tekmovanjih v tujini. S tem bi še dodatno utrdili prepoznavnost zgornjesavinjske godbe v dolini in Sloveniji. Predvsem si želi, da bi ta uspeh navdušil mlade glasbenike k odločitvi za učenje trobil, pihal in tolkal. Še posebej so ponosni na dekleta Godba Zgornje Savinjske doline je članica Zveze slovenskih godb in sodeluje z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Tesno je povezana z Glasbeno šolo Nazarje, od koder prihajajo mladi glasbeniki, ki bistveno dvigujejo kakovost orkestra, zato ni presenetljivo, da so zgor-njesavinjski godbeniki v prvi kategoriji zasidrani že vse od leta 1998 in bi lahko, v kolikor bi želeli, sodelovali v koncertni kategoriji. Njihov repertoar predstavlja splet najrazličnejših žanrov, od koncertnih skladb za pihalne orkestre do pop in rok priredb. Še posebej so ponosni na dekleta, ki predstavljajo kar četrtino vseh članov godbe, kar je za tovrstne glasbene sestave, ki so v prvi vrsti bolj priljubljeni med moškimi, veliko. Zametki segajo v čas pred prvo svetovno vojno Zametki godbeništva v Zgornji Savinjski dolini segajo v leta pred prvo svetovno vojno, ko so na Lepi Njivi, v Šmihelu in Dol Suhi delovale domače »pleh mu-zike«. Leta 1935 so se na pobudo Franca Esa povezale in združile v novo godbo v Nazarjah. Po drugi svetovni vojni je delo zamrlo do leta 1964, ko je na pobudo Janka Bidra in nekaterih godbenikov godba nadaljevala delo v Prosvetnem domu na Rečici ob Savinji. Po daljši prekinitvi delovanja so leta 1976 godbeništvo zopet obudili in nastala je Delavska godba na pihala Občine Mozirje pod vodstvom Francija Goljufa, ki se je kasneje preimenovala v Godbo Zgornje Savinjske doline. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv GZSO NA KRATKO Utrdili medkulturno prijateljstvo LAŠKO - Občina je minuli konec tedna gostila predstavnike partnerskega mesta Pliezhausen iz Nemčije. Prijateljske stike sta mesti stkali že leta 1970, ko sta gasilski društvi iz Laškega in Pliezhausna slavili enako visoka jubileja - 100-letnico obstoja in delovanja. Župana obeh občin sta leta 1993 podpisala listino o partnerstvu. Ta spodbuja povezovanje v dobro ljudi, srečevanje občanov in mladine, vzajemno spoznavanje in razumevanje gmotnega in duhovnega življenja ter pospeševanje sodelovanja na družbenem, gospodarskem, kulturnem, verskem in društvenem področju. Cilj medkulturnega sodelovanja je prispevanje k združevanju narodov in držav za mirno prihodnost. Stiki med občinama so živi predvsem na področju gasilstva, strelstva in godbe na pihala. Osrednja prireditev s protokolarnim dogodkom in srečanjem godbe iz Pliezhau-sna, Laške pihalne godbe in Vaške godbe Vrh nad Laškim je bila minulo soboto. TV Največ berejo pozimi VELENJE - Knjižnica Velenje skrbi za ljubitelje branja in knjig vseh treh občin Šaleške doline in ima 10.626 članov. V lanskem letu je uvedla elektronsko izposojo knjig, med njimi tudi slovenskih elektronskih, celotna zbirka pa obsega 70.959 naslovov oziroma 190.627 enot. Kar 134.782-krat so bralci obiskali knjižnične prostore, tako zaradi izposoje, vračila, vpisa člana, podaljšanja roka izposoje ali samo zaradi rezervacije gradiva. Največ obiska je bilo januarja in najmanj junija. V zavodu je bilo ob koncu leta zaposlenih 32 delavcev, ki so organizirali več kot 400 različnih prireditev in dogodkov, na katerih se je zbralo več kot 6.600 ljudi. Najmlajše razveseljujejo s pravljicami v angleškem in nemškem jeziku ter s pravljično jogo, dobro obiskane pa so tudi bralne urice, čajanke in srečanja. AK Najraje ima akvarele VRANSKO - Likovno razstavo slikarke Tatjane Hren si lahko od 22. maja ogledate v Schwentnerjevi hiši na Vranskem. Celjska ljubiteljska slikarka je na ogled postavila 35 akvarelov, ki jih je ustvarila v zadnjih desetih letih. Na začetku likovne poti se je v prvi vrsti posvečala slikanju tihožitij. Z napredovanjem v slikarskem znanju se je počasi začela usmerjati tudi v nekoliko sodobnejše motive in motive urbane krajine. Pri akvarelni tehniki, ki ji je med vsemi najljubša, jo še posebej navdušuje to, da slikar nikoli ne ve, kako se bosta odzvala papir in barva. Torej ni nič nenavadnega, da je razstavo na Vranskem naslovila s preprostim imenom Akvarel. V Schwentnerji hiši bo na ogled do začetka septembra. ŠO Najvišje priznanje ■ v« v Ivačiču ZREČE - V občini je bila osrednja prireditev občinskega praznika, kjer so na slavnostni seji podelili letošnja občinska priznanja. Najvišje letošnje priznanje, zlati občinski grb, je prejel dolgoletni kulturni delavec Zdravko Ivačič. Zreško kulturno društvo vodi že tri desetletja, še vedno sodeluje kot igralec, snemalec, montažer, fotograf, scenarist, mentor, režiser, organizator in publicist. Srebrni grb so podelili Magdi Drozg s Skomarja, kjer deluje na kulturnem področju v različnih društvih in krajevni skupnosti. Bronasti grb so namenili dolgoletnemu predsedniku Turističnega društva Resnik-Rogla Miranu Krajncu, podelili so še dve posebni priznanji občine. Lojzka Šprajc ga je prejela za delo v turizmu in kulturi, kovač Milan Očko za ohranjanje tradicije kovaštva. Priznanja je podelil župan Boris Podvršnik, ki je v govoru predstavil utrip občine od lanskega občinskega praznika. V občini trenutno končujejo dobrih devet milijonov evrov vreden tekaški center na Rogli, prav tako so poskrbeli za osrednjo čistilno napravo s primarnim kolektorjem. Njena vrednost znaša približno deset milijonov evrov. BJ Ksevt na beneški bienale VITANJE - Na javnem ciljnem razpisu za organizatorja predstavitve Slovenije na 14. mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah je bil izbran projekt, ki je povezan z Vitanjem. Veliko razstavo bodo odprli v soboto, 7. junija, slovenski paviljon že jutri, v petek 6. junija. Gre za projekt Problem vožnje po vesolju - Supre: arhitektura, ki so ga izdelali v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Predstavili ga bodo na osrednjem razstavnem prostoru beneške razstave. V ospredju razstave bo predstavitev prvega vesoljskega arhitekta Hermana Potočnika, ki ima vitanjske korenine. Med slovensko arhitekturo bo v tridimenzionalni tehniki med drugim predstavljena stavba vesoljskega centra. Na slavnostnem odprtju paviljona bo nastopil oktet iz Vitanja, na mizah bodo dobrote vitanjskih kmečkih žena. Projekt s predstavitvijo Slovenije na beneški razstavi sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 85 tisoč evrov. BJ Snežna jama odprla svoja vrata LUČE - Zadnjo nedeljo v maju so ob 45. obletnici delovanja Jamarskega kluba Črni galeb pripravili slovesno odprtje informativne table in predstavitev Snežne jame. V kulturnem programu so ob jamarjih Jamarskega kluba Črni galeb nastopili učenci OŠ Luče in Prijatelji 6še iz Šešč. Iz središča Luč do vhoda v Snežno jamo so organizatorji organizirali tudi avtobusni prevoz. Najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji, ki leži na planini Arta na jugozahodnem pobočju Raduhe nad Lučami, je od leta 1987 zavarovana kot naravni spomenik. Led v vhodni dvorani, kapniško okrasje, zavarovane vrste in fosilni ostanki jo uvrščajo med edinstvene jame v Sloveniji. Jamarski klub Črni galeb iz Prebolda in Zavod RS za varstvo narave sta v sodelovanju z Občino Luče pred vhodom v jamo postavila informativno tablo, namenjeno predstavitvi jamskega bogastva. HŽ 16 INTERVJU Etažna lastnina - pogosto pi sporov. Zakaj? Dr. Anita Dolinšek: »Interes skupnosti je pri upravljanju etaž sameznika!« Ker povzroča zaplete tako v vsakdanjem življenju kot v sodni praksi, je prav, da jo najprej opredeliva. Kaj etažna lastnina sploh je? Etažna lastnina je posebna oblika lastnine, ki je nastala šele v novejšem času, torej šele takrat, ko je tehnika omogočala gradnjo v višave in pod zemljo. Osnovno pravilo je, da je lastnik zemljišča tudi lastnik vsega, kar je zgrajeno na zemljišču ali pod njim. Novi načini gradnje so omogočili, da postane samostojen predmet lastnine tudi del, ki ni povezan z zemljiško parcelo, na primer stanovanje v petem nadstropju ali poslovni prostor v garažni hiši pod zemljo. Lastnik takega prostora, ki ni neposredno povezan z zemljiško parcelo, je tudi solastnik te parcele. Torej lastnina in solastnina skupaj tvorita etažno lastnino. Lastnika torej preprosto ne more zadevati le lastniško stanovanje, v katerem živi, ampak sodijo zraven tudi stopnice, po katerih se vzpenja, morebiti še skupna kurilnica in še kaj ... Lastnik posameznega dela, se pravi stanovanja ali posameznega poslovnega prostora, je nujno tudi lastnik zemljiške parcele, na kateri stavba stoji, in tistih delov, brez katerih stavba kot celota ne bi mogla delovati. To so na primer streha, fasada, inštalacije, notranji povezovalni prostori (hodniki, stopnice). Na teh delih, ki so nujni za obstoj celotne stavbe, je solastnina vseh etažnih lastnikov oziroma so vsi etažni lastniki solastniki teh skupnih delov in naprav. Etažni lastniki morajo ta solastniški delež določiti. V praksi je najpogosteje tako, da je velikost tega solastnega deleža odvisna od velikosti posameznega dela, torej stanovanja ali poslovnega prostora. Med solastnino spada tudi pripadajoče zemljišče, včasih imenovano funkcionalno zemljišče, ki v praksi pogosto ni določeno in je velikokrat predmet sporov. Določitev solastniških deležev je pomembna za lastnika, saj se na tej podlagi obračunavajo tudi mnogi skupni stroški. Kako lahko lastnik preveri, kakšen je njegov solastniški delež? Solastniški delež na skupnih delih mora biti vpisan v zemljiški knjigi. Vendar je pogosto v praksi tako, da je vpisana etažna lastnina, medtem ko solastniški deleži niso. Morda so vpisani v pogodbah o upravljanju, ki pa niso Dr. Anita Dolinšek iz Mozirja je poznavalka civilnega prava. S področja etažne lastnine je pred kratkim tudi doktorirala s tezo, da bi morali skupnosti etažnih lastnikov priznati poseben status. nikjer javno objavljene. Pogosti so tudi primeri, ko solastniški deleži sploh niso določeni, torej tudi niso nikjer zapisani, upravnik pa si v takšnih primerih prizadeva pridobiti ta podatek s projektno dokumentacijo. Ta solastniški delež se potem uporablja kot podlaga za obračunavanje deležev, po katerih vsak posamezen solastnik prispeva na primer za investicijsko vzdrževanje (popravilo strehe, zavarovanje objekta ...). Višina solastniškega deleža vpliva tudi na pravico soodločanja etažnih lastnikov. Pomembno je vedeti, da se morajo z izračunom višine solastnega deleža strinjati vsi etažni lastniki. Če se ne, o tem odloča sodišče. Upravniki torej ne smejo sami določati solastniških deležev. Za točnost zapisov v zemljiški knjigi mora skrbeti lastnik etažne lastnine. Vendar v primeru vpisa solastniških deležev ni čisto tako, pri tem se pojavi tudi vloga upravnika, kajne? Seveda. Upravnik mora pripraviti osnutek pogodbe in predlagati etažnim lastnikom višino solastnega deleža ter jim pojasniti, kako ga je izračunal. Etažni lastniki se lahko z njegovim predlogom strinjajo ali predlagajo drugačno solastniško razmerje. Pogodbo morajo nato podpisati vsi aktualni etažni lastniki in svoje podpise overiti pri notarju. Takšno overjeno pogodbo upravnik vloži v zemljiško knjigo. Prav pri pravicah in obveznostih prihaja najpogosteje med solastniki do zapletov. Zakaj? Zavedati se je treba, da vsakdo, ki postane lastnik stanovanja ali poslovnega prostora, postane solastnik skupnih delov in naprav ter obenem tudi član skupnosti, ki jo sestavljajo vsi etažni lastniki. To ni prostovoljna izbira, član te skupnosti postaneš dejansko ob nakupu nepremičnine oziroma ko postaneš njen lastnik. Ker se ljudje premalo zavedajo, da lastnina pomeni tudi odgovornost in breme, prihaja dostikrat do problemov, ko etažni lastniki niso pripravljeni prevzeti obveznosti, ki so povezane s solastnino. Na primer: stanovalec iz pritličja ni pripravljen kriti stroškov zamenjave strešne kritine ali če poči glavna vodovodna cev levemu sosedu, ni pripravljen sofinancirati popravila desni sosed. Poleg tega se etažni lastniki premalo zavedajo, da pomeni biti član neke skupnosti tudi določeno prilagajanje, torej se je treba dogovarjati, usklajevati interese in za nastale težave iskati najprimernejšo rešitev. Obstajata dve pomembni pogodbi, prva ureja odnose oziroma medsebojna razmerja etažnih lastnikov in druga razmerja oziroma pravice in obveznosti v odnosu med etažnimi lastniki na eni in upravnikom stavbe na drugi strani ... Zmotno je prepričanje, da zadošča kar nekakšna vzorčna pogodba za upravljanje. Res je. Po zdaj veljavni zakonodaji imamo dva tipa pogodb, ki zadevata etažne lastnike, ena je pogodba o medsebojnih razmerjih, ki naj bi urejala medsebojne odnose med etažnimi lastniki. Na primer: v tej pogodbi se etažni lastniki dogovorijo, kako bodo uporabljali skupno dvorišče, kako bodo delili stroške glede igral na dvorišču ... in še o drugih stvareh, ki so točno določene v stanovanjskem in stvar-nopravnem zakoniku. Pogodba o opravljanju upravniških storitev pa je pogodba, ki jo sklenejo etažni lastniki z upravnikom. Ta pogodba ureja odnos med upravnikom, ki za etažne lastnike opravlja za plačilo določene storitve. V praksi je veliko Upravnik je strokovnjak, ki za plačilo upravlja s tuj lastnino. pogodb o upravljanju, ki so bile sestavljene na podlagi prejšnje zakonodaje, vendar so določila teh starih pogodb vsebinsko precej pomešana, kar pomeni, da malo posegajo v razmerja med etažnimi lastniki in deloma tudi v njihovo razmerje z upravnikom. Pravilno ugotavljate, da se v praksi pogodba o opravljanju upravniških storitev največkrat sklepa na podlagi vzorčnih pogodb, ki jih pripravijo upravniki sami, ponavadi gre kar za prepis zakonskih določil. Etažni lastniki pa ne izkoristijo možnosti, ki jo imajo, namreč da bi v tej pogodbi uredili svoje razmerje z upravnikom na takšen način, ki bi njim najbolj ustrezal. Če navedem kot primer: z upravnikom se je znotraj te pogodbe na primer mogoče dogovoriti, da za etažne lastnike zalaga sredstva za vzdrževalna dela, obratovalne stroške . Zavzemate se, da bi skupnost etažnih lastnikov imela subjektiviteto. Je eden od razlogov za to tudi to, da upravnik v imenu etažnih lastnikov težko iztoži plačila v rezervni sklad od neplačnikov? Ravno pri izterjavi sredstev rezervnega sklada se najbolj kaže problem, ker naša sodna praksa ne priznava skupnosti etažnih lastnikov lastne subjektivitete, kar pomeni, da ta skupnost ne more nastopati kot samostojen subjekt. Kljub temu takšna skupnost etažnih lastnikov v praksi nastopa v pravnem prometu, Teraso bi, a ne gre kar tako Stanovalka v enosobnem stanovanju v najvišjem nadstropju bloka v Velenju je uporabljala teraso, kamor je postavila rože, mizico in stole ter se z družinskimi člani na njej predvsem v vročih poletnih dneh tudi zadrževala. Na zboru sestanku etažnih lastnikov je bilo to njeno ravnanje s sklepom v nadaljevanju prepovedano, češ da se tako uničuje skupna lastnina. Pravilno, pravično? Pravilno vsekakor, če gre za teraso, ki je solastnina vseh etažnih lastnikov. Etažni lastniki bi se lahko dogovorili, da se takšen solastni delež da v uporabo enemu od solastnikov, konkretno tej stanovalki, pod določenimi pogoji (način uporabe, vzdrževanje, morebitno plačilo v skupni sklad). To bi bilo pravično in bi pripomoglo k dobrim sosedskim odnosom v tej skupnosti. Zamenjali bi ga Stanovalci bloka na Celjskem so nezadovoljni z delom upravnika. Naposled se odločijo, da ga bodo zamenjali. Ampak ne vedo prav dobro, kako naj se tega lotijo. Zamenjava upravnika spada med posle rednega upravljanja, kar pomeni, da je dovolj soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastnih deležev. Ti lahko odločitev sprejmejo na zboru etažnih lastnikov, še pogosteje pa se takšen sklep sprejme s podpisovanjem listine. V praksi to izgleda tako, da se posamezni etažni lastniki angažirajo in gredo od lastnika do lastnika, da podpiše sklep o razrešitvi starega upravnika in imenovanju novega. Za zelenjavi dnevno sob V bloku s 40 stanovanji v Mozirju od lastnic predlagala, da bi imeli pr vrtičke. Ob koncu sestanka je bil skl povpraša druge lastnike, če se s tem bo večina njenemu predlogu pritrd uredijo. Kaj je šlo tukaj narobe? Nič ni narobe, če posamezen pobudo, kako bi se skupni d li. In če takšno pobudo preve lastniki z anketnimi lističi. 1 takšen način sprejeti sklep, z odločitev, ki mora biti spreje etažnih lastnikov, kot je v te se odloča o tem, da se name dela, predvidevam da prej z vrt, ni dovolj večina etažnih treba imeti soglasje vseh. Ta ne predstavlja rednega upra nino, ampak je to poseg v la INTERVJU 17 redmet Problemi, povezani z etažno lastnino, so tudi v medijih tako rekoč velikokrat niso jasno opredeljena, etažni lastniki se premalo zave- večna zimzelena tema. Razlogov v praksi za to je več. Marsikje dajo pravic in obveznosti, ki jih imajo. Za vse naštete probleme etažna lastnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, solastni deleži niso obstajajo tudi rešitve. O eni izmed njih, to je subjektiviteti skupnosti določeni, prav tako ne pripadajoča zemljišča. Razmerja z upravniki etažnih lastnikov, smo med drugim govorili z dr. Anito Dolinšek. ne lastnine nad interesom po- na primer pogodbo s pleskarjem sklenejo etažni lastniki, ki jih zastopa upravnik. Ko je treba od tega pleskarja kaj izterjati, ta ista skupnost ne more nastopiti na sodišču kot stranka v sporu. Upravnik mora kot stranko, ki jo zastopa, našteti vse aktualne etažne lastnike z imeni, s priimki, z osebnimi podatki, kar je zaradi pogostih sprememb lastništva in dolgotrajnosti sodnih postopkov ter pridobivanja osebnih podatkov (na primer emšo ni v javno dostopni evidenci) zelo zapleteno. V primeru, da etažna lastnina ni vpisana v zemljiško knjigo, pa je to praktično nemogoče. Problematična je tudi sodna praksa, ki od upravnikov zahteva različne dokumente, zato se lahko zgodi, da različna sodišča v podobnih primerih povsem različno ravnajo. S priznanjem subjektivitete bi se ta neenotna praksa odpravila, kar bi bilo dobro tako za etažne lastnike in varstvo njihovega premoženja (sredstva rezervnega sklada ...) kot tudi za upravnike, ki so po zakonu zastopniki etažnih lastnikov. Morda je na tej točki treba razmejiti pojem skupnosti etažnih lastnikov od društva etažnih lastnikov, ki je na primer pred časom nastalo v Velenju. Skupnost etažnih lastnikov nastane na podlagi solastništva. Član te skupnosti postane vsak etažni lastnik, tudi če tega ne želi. Član društva pa postaneš na podlagi lastne volje z namenom zagotavljanja nekih interesov. Res je, da je ta sicer solastniška skupnost morda podobna društvu, a je še bolj podobna korpo-racijam (lastniki odločajo na zboru lastnikov, kar je podobno skupščini; imajo lahko nadzorni odbor, ki je podoben nadzornemu svetu; sprejemajo se sklepi, pišejo se zapisniki ...), čeprav tudi to ni. Gre za skupnost posebne vrste. Treba je poudariti, da društvo, kakršnokoli, četudi društvo etažnih lastnikov, ne more prevzeti pravic in obveznosti, ki jih ima skupnost etažnih lastnikov, lahko pa takšno društvo osvešča etažne lastnike o njihovih pravicah in obveznostih. Prav tako takšno društvo ne more prevzeti vloge upravnika. V mislih imate torej skupnost etažnih lastnikov konkretne ulice konkretnega kraja, na primer Skupnost etažnih lastnikov Aškerčeve ulice 10 v Koprivnici? Da, to bi lahko bila oznaka za takšno skupnost, ki bi lahko učinkovito skrbela za pre- moženje, ki tej skupnosti pripada. Ali drugače povedano za solastno premoženje vseh etažnih lastnikov. Na primer: lahko bi sklenila pogodbo z oglaševalcem in na fasadi bloka objavila reklamo. Ali je potem skupnost etažnih lastnikov lahko konkurenca upravnikom? Nikakor! Skupnost niti ne more nastopati v pravnem prometu ali pred sodišči sama, ampak potrebuje zastopnika. V danem primeru je to upravnik. Skupnost in upravnik sta torej v odnosu zastopanec in zastopnik. Katere predpise moramo etažni lastniki vsaj na splošno poznati, da jih upravniki ne prepeljejo žejnih čez vodo? Vsakemu etažnemu lastniku bi priporočala, da preveri, kakšno pogodbo imajo etažni lastniki sklenjeno z upravnikom in kako ta izvršuje sklepe etažnih lastnikov. Sicer pa je temeljni predpis glede etažne lastnine tako za stanovanja kot poslovne prostore Stvarnoprav-ni zakonik. Za stanovanjska razmerja veljajo še poseben Stanovanjski zakon in podzakonski akti, kot so pravilniki. Vendar etažni lastniki vendarle niso »obsojeni« zgolj na upravnike. Kako se stanovalci kot lastniki lahko samoorganizirajo in upravljajo etažno lastnino brez upravnika? Kako pogosta je takšna praksa v Sloveniji? Stanovanjski zakon dopušča, da etažni lastniki ustanovijo posebno družbo, ki se ukvarja zgolj z upravljanjem. Z njeno ustanovitvijo in pozneje morebitno ukinitvijo se morajo strinjati vsi etažni lastniki. Takšno soglasje je v vsakdanjem življenju težko doseči. V praksi ta način upravljanja ni prav zaživel in bi ga tudi Etažni lastniki bi svoje pravice priznan status skupnosti. odsvetovala. Zakaj? Ravno zaradi potrebnega stoodstotnega soglasja vseh etažnih lastnikov in solidarne odgovornosti etažnih lastnikov do tretjih oseb. To je prav tako lahko hudo breme. Poleg tega upravljanje kot posebna dejavnost zahteva vedno več posebnih znanj. Takšna družba bi lahko sicer najela zunanje strokovnjake, kar pa je zagotovo dražje, kot da se odloči za upravnika. Čeprav naj bi bili upravniki strokovnjaki, se zdi, da ni vedno tako. Nepremičninski posrednik mora imeti na primer kar precej znanj, da pridobi licenco, in je tudi odškodninsko odgovoren za svoje delo, upravniki pa veliko- krat sami priznavajo, da vstopnega praga tako rekoč ni in se z upravljanjem lahko ukvarja vsak, ki ima vsaj pet minut časa. Res je, znani so primeri, ko je bil nekdo še včeraj hišnik, danes pa je upravnik. Ko je kot s. p. registriral dejavnost upravljanja nepremičnin, ni nihče preverjal, ali ima kaj pojma o nepremičninah, financah in računovodstvu (pa bo kot upravnik lahko upravljal s sredstvi rezervnega sklada, ki so velikokrat zelo visoka), pravu ... Poznamo tudi primere nepoštenih upravnikov, ki si na primer prilastijo sredstva, vplačana v rezervni sklad? Res je, žal se tudi takšne zlorabe pojavljajo. Prepreči jih lahko edino nadzor etažnih lastnikov. Zakon že zdaj dopušča, da s pogodbo upravnika omejijo, da lahko dviguje sredstva rezervnega sklada samo s soglasjem enega od etažnih lastnikov. V praksi etažni lastniki te možnosti ne izkoriščajo. Prav tako ne preverjajo dejanskega stanja denarnih sredstev na podračunu rezervnega sklada, temveč »slepo« zaupajo izpiskom upravnikov. Da ne bo izgledalo, kot da v tem pogovoru nekako na križ pribijava predvsem upravnike, je prav, da se lotiva tudi etažnih lastnikov. Kateri so najpogostejši njihovi »grehi«, kaj so dolžnosti, na katere pogosto pozabijo? Etažni lastniki pogostokrat ne dojamejo ali nočejo dojeti, da so dolžni poravnati stroške obratovanja in vzdrževanja svoje etažne lastnine, in ne plačujejo računov, ki jih upravniki izstavljajo. Vse pogosteje se dogaja, da upravniki zalagajo lastna sredstva za obratovalne stroške, ki jih morajo pravzaprav plačati etažni lastniki. Na primer: upravniki sami pla- lažje ubranili, če bi čajo odvoz smeti, sicer bi bile razmere pred kakšnim blokom neznosne, ko pa je treba te stroške izterjati od etažnih lastnikov, naletijo na probleme. Tako se zaradi nevestnih lastnikov tudi upravniki lahko velikokrat znajdejo v nezavidljivem položaju. Kaj preostane upravniku v tem primeru? Nič drugega kot sodna pot, ki je ne le dolga, ampak dostikrat tudi neuspešna, ker neplač-nikom velikokrat ni mogoče vzeti nič drugega kot stanovanje, v katerem živijo. Bi pa na tem mestu opozorila na to, da obstaja v pravu realno stvarno breme, kar pomeni, da je nov bodoči lastnik dolžan plačati morebitne neplačane zneske za rezervni sklad in neporavnane stroške upravljanja bivšega lastnika. Resda le do določene vrednosti, vendar opažam, da ljudje tega v praksi ne poznajo dovolj. Upravnik ima pogosto probleme v večsta-novanjskih blokih, kjer je nekakšna lastniška mešanica, torej so poleg tržnih stanovanj tam tudi najemniki občinskih in stanovanj stanovanjskega sklada. Morda je težko razumeti, vendar zbori etažnih lastnikov niso zbori skupnosti stanovalcev, kot so bili nekdaj. Opažam, da nekateri upravniki na zbore etažnih lastnikov še vedno vabijo najemnike, ki se ne vedoč, da nimajo pravice o čemerkoli odločati v zvezi z lastništvom, oglašajo in pogosto otežujejo odločanje. O vprašanjih, ki zadevajo etažno lastnino, Etažna lastnina je več kot le vaše stanovanje. Tako pri pravicah kot obveznostih! njeno vzdrževanje in uporabo, lahko namreč odločajo le lastniki. Res pa je, da mnogi najemniki s tem velikokrat niso seznanjeni, a tudi lastniki, torej občine in skladi, na zbore lastnikov praviloma redkokdaj pošljejo svoje predstavnike ali pa so ti neaktivni. In kako je vprašanje etažne lastnine urejeno v primerljivih pravnih sistemih? Nam najbližja sta avstrijski in nemški pravni sistem, ki sta oba uredila etažno lastnino dokaj pozno. Sloveniji so najbliže rešitve nemškega prava, in sicer zato, ker je model etažne lastnine urejen enako kot pri nas, to sta klasično lastništvo stanovanja in solastnina skupnih delov. Tudi v Nemčiji dolgo časa skupnosti etažnih lastnikov niso priznali subjektivitete, potem pa so na podlagi izkušenj iz prakse celo spremenili zakonodajo. Danes lahko takšna skupnost etažnih lastnikov v Nemčiji toži in je tožena. Ali bi bila sprememba zakonodaje smiselna tudi v Sloveniji? Želela bi si spremembo sistemske zakonodaje, konkretno Stvarnopravnega zakonika, ki ureja etažno lastnino na splošno tako za stanovanja kot poslovne prostore. Če bi se spremenil zakon in bi skupnosti etažnih lastnikov priznali, da je samostojen subjekt, bi etažni lastniki lahko veliko boljše poskrbeli za svoje premoženje, tudi v primeru sporov na sodišču. BISERKA POVŠE TAŠIČ, foto: GrupA 3 pred o je na zboru lastnikov ena ed blokom urejene visoke lep, da z anketnim lističem m strinjajo. V primeru, če ila, se takšni vrtovi lahko i etažni lastnik da leli lahko uporablja-r med etažnimi Ve more pa se na zlasti ne, če gre za ta s soglasjem vseh m primeru. Kajti če mbnost skupnega elenica, spremeni v lastnikov, temveč je kšen poseg namreč vljanja z nepremič-stništvo. S pomočjo sodišča do dimnika za vse V Celju je v nekaterih starejših blokih že dlje aktualen problem zamenjave starih neustreznih plinskih napeljav (peči z notranjo vleko), pri čemer bi v blokih morali na novo namestiti dimnike, torej del skupnih naprav. Posamezni etažni lastniki nasprotujejo posegom na bloku in tako nekatere lastnike izpostavljajo temu, da si ne morejo urediti ogrevanja z varnejšimi po zakonu obveznimi plinskimi pečmi. Kaj mora na tej točki storiti upravnik, kako si lahko pomagajo etažni lastniki? Čeprav zadeve ne poznam podrobno, lahko, tudi po zapisih iz medijev, sklepam, da gre v tem primeru za posel, ki presega redno upravljanje. To pomeni, da je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov za spremembo dimne napeljave. Manjkajoče soglasje posameznih etažnih latnikov nadomesti v takšnem primeru odločba sodišča. Zakon določa, da mora v teh primerih etažni lastnik, ki je prizadet, začeti sodni postopek. To je zanj velik strošek in poraba časa. Dejansko pa gre za ureditev stvari, ki je v korist vseh etažnih lastnikov, zato menim, da bi moral v takšnih primerih upravnik v imenu vseh etažnih lastnikov sprožiti sodni postopek proti lastnikom, ki ovirajo izvedbo potrebnih del. Na ta način lahko upravnik zagotovi, da bo skupna plinska napeljava ustrezala aktualnim predpisom in bo varna za vse uporabnike. To je tipičen primer, ko lahko vidimo, kakšna sta pravzaprav pomen in interes skupnosti. Konkretno torej varna uporaba naprav za ogrevanje ne le za enega etažnega lastnika, temveč za vse. Interes skupnosti je pri upravljanju etažne lastnine torej nad interesom posameznika! VRANSKO - Jeronim je manjše hribovsko naselje na jugozahodnem pobočju Dobroveljske planote v občini Vransko. Domačini pripovedujejo, da so še do nedavnega ob popoldnevih brezskrbno poslušali petje ptic in šumenje krošenj. Vse skupaj se je spremenilo letos aprila, ko so nepričakovano dobili novega soseda. Na enem od zemljišč je Strelsko društvo Vransko uredilo zunanje strelišče oziroma kot pravijo člani društva, prostor za občasno izvajanje streljanja. Podoba idiličnega podeželskega naselja se je v trenutku razblinila. Domačini so prepričani, da gre v primeru strelišča za kršenje javnega reda in miru. »V času, ko člani društva uporabljajo strelišče, je na tem območju praktično nemogoče živeti. Če želimo imeti mir, svojo osnovno pravico, se moramo zapreti v hiše,« je jasen domačin Matjaž Ahac, čigar hiša je od strelišča oddaljena približno 200 metrov. Po presoji domačinov in občine naj bi šlo za nezakonito strelišče, saj je nastalo brez kakršnegakoli soglasja okoliškega prebivalstva in lokalne skupnosti. Jeronimčani še dodajajo, da glavna težava ni zgolj zvočno onesnaževanje okolja, temveč tudi nevarnost, ki preti pohodnikom in domačinom, ki se sprehajajo v neposredni okolici zemljišča. Tik ob strelišču je speljana planinska pot, dovozna cesta do stanovanjskih hiš pa vodi zgolj 150 metrov stran od strelskega poligona, ki je zavarovano, kot smo se prepričali na lastne oči, zgolj z električnim pastirjem in opozorilnimi napisi. Po pripovedovanju zakoncev Mikln, najbližjih sosedov, se nad streliščem pritožuje tudi čedalje več planincev, ki si preprosto ne upajo več ubrati poti mimo domačije, kjer naj bi člani društva streljali med delavniki od 16. do 19. ure ter ob koncih tedna včasih tudi ves dan. Želijo si zgolj miru Domačini in lastniki počitniških hišic so dodatno ogorčeni nad aroganco uporabnikov strelišča. »Kot kaže uživajo, ko povzročajo hrup in s tem ustvarjajo nered. O tem priča dogodek, ki se je zgodil 10. maja. Eden od uporabnikov strelišča se je pripeljal na dovoz naše hiše in nam povedal, da bodo na strelišču streljali in da naj se v primeru, če nas to moti, zapremo v hišo,« pojasnjuje Ahac, ki se mu zdi tovrstno vedenje povsem nedopustno, saj ne kaže na to, da so ti ljudje sposobni odgovornega ravnanja z orožjem, tudi če jim je to pravnoformalno zaupano. Prav tako so domačini in občina v dvomih glede nadzora strelišča. Sprašujejo se, kako naj vedo, da so uporabniki tega strelišča zares opremljeni z orožnimi listi, da imajo vsa dovoljenja in delujejo v skladu z zakonodajo. Po besedah Ahaca inšpektorat za notranje zadeve ni pristojen za ugotavljanje motenja javnega reda in miru, saj se osre-dotoča, kot še dodaja, zgolj na nadzor nad streliščem in ne v njegovi okolici. Na drugi strani občinski odlok jasno določa, da je glasno pokanje prekršek zoper javni red in mir ter kot takšen tudi kazniv. »Zakonodaja na področju strelišč je zelo pomanjkljiva. Ne določa, kako daleč od stalnega naselja je lahko umeščeno strelišče. V našem primeru njegovi uporabniki izkoriščajo pomanjkljivosti v zakonodaji,« še dodaja domačin. Člani društva: »Vse je v skladu z zakonodajo!« Predsednik Strelskega društva Vransko Kasim Veladžic AKCIJE ANKETA Domačini so nejevoljni Prebivalci Jeronima so se združeni uprli po njihovih besedah nemogočemu ravnanju soseda, ki naj bi že do zdaj z različnimi nedopustnimi posegi na kmetiji, na kateri sicer ne živi, ogrožal njihova življenja. Oddaja zemljišča v najem Strelskemu društvu Vransko je torej po njihovih besedah zgolj pika na i. Predsednika društva Kasima Veladžica smo prosili, če nam lahko razkaže strelišče, da bi se na lastna ušesa prepričali, kako močan je hrup ob njegovi uporabi. Vendar je bil Veladžic zaradi družinskih obveznosti zadržan. Kljub temu da je v času našega obiska strelišče samevalo, se nam je zdel že pogled nanj precej neprijeten. Streljanje dodobra razburkalo Jeronim Jeronimčani ogorčeni nad hrupom, ki ga povzroča streljanje na bližnjem strelišču - Člani strelskega društva želijo z njim zgolj popestriti dogajanje v občini Družina Ahac, domačini: »Z možem sva najprej živela v Ljubljani. V Jeronim sva se preselila, ker sva želela mestno okolje zamenjati za mirno podeželsko. V tukajšnji dom, kjer z družino živimo že skoraj deset let, sva vložila vse svoje prihranke. Ne morem verjeti, kako so lahko uporabniki strelišča brez občutka za soljudi in nas ne razumejo, da nas to moti. Očitno preprosto uživajo, ko nas vznemirjajo s streljanjem. Ob sobotah sinova streljanje že navsezgodaj zbudi na najbolj grob način. V času zadnjega tekmovanja sta tako močno jokala od strahu, da nam ni preostalo drugega, kot da se odpravimo na izlet. V Jeronim se nismo preselili, da bi bežali iz svojega doma.« vse očitke okoliškega prebivalstva zavrača. Zatrjuje, da je dejavnost na strelišču urejena v skladu z veljavno zakonodajo, in izpostavlja, da tudi inšpekcijski nadzori niso ugotovili nepravilnosti. Društvo so ustanovili lani decembra, strelišče, ki so ga uredili na najetem zemljišču v Jeronimu, pa so začeli uporabljati letos aprila. »Okoliško prebivalstvo se pritožuje nad dejavnostjo, ker ne pozna veljavnih zakonov,« je prepričan Veladžič, ki se je za zemljišče v Jeronimu odločil, ker je želel narediti nekaj za promocijo občine, v kateri se po njegovem mnenju ne dogaja veliko. Lastnik zemljišča je Zlatko Semprimožnik, ki sicer na kmetiji po pripovedovanju okoliškega prebivalstva ne živi stalno. »Zemljišča strelskemu društvu nisem oddal zaradi finančnih koristi, saj gre za minimalno najemnino, temveč predvsem z namenom, da bi pripomogel k razvoju tovrstnega športa v našem okolju,« pravi Semprimožnik, ki pritožb sosedov ne razume. Pravi celo, da bi tudi njega lahko motila hrup sosedove kosilnice oziroma lajanje psa. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO Sonja in Stane Ocvirk, domačina: »Od aprila v Jeronimu preprosto ne moremo več normalno živeti. Streljanje povzroča namreč nevzdržen hrup. Prav tako se je v času strelskih tekmovanj povečal promet, česar naša ozka cesta brez kakršnekoli izogibališč in za povrhu speljana še strmo navkreber ne dopušča. S tem uporabniki ogrožajo našo in svojo varnost. S postavitvijo strelišča nam je društvo preprosto uničilo življenje. Z možem sva se v Jeronim pred štiriindvajsetimi leti preselila, da bi uživala v miru.« Alenka in Matjaž Drčar, lastnika počitniške hišice: »V Je- ronimu imava počitniško hišico, stalno pa živiva v Kamniku. Kupila sva jo, ker sva želela pobegniti pred vsem hrupom v dolini. Pokanje, ki ga povzroča streljanje, je obupno. Namesto da bi poslušala žvrgolenje ptic, naju vedno znova pretresajo zvoki streljanja. Ponavadi sva vedno s sabo pripeljala vnuke, danes ni več tako. V soboto sva načrtovala odhod v Jeronim, a sva se po premisleku raje odločila, da ostaneva doma, saj bi na terasi počitniške hišice morala poslušati nevzdržno pokanje.« POTOPISI - DOBROTE - »FOTKE« Elica in Valentin Mikln, domačina: »Sva najbližja soseda in v Jeronimu živiva že 15 let. Na žalost smo prebivalci v zadnjih nekaj letih bili že večkrat ogroženi. Sosed je pred leti v naši neposredni bližini naredil čistino in s tem povzročil padanje skal, kar je bilo za nas smrtno nevarno. V Jeronim sva se preselila, da bi uživala. Zdaj ko se velikokrat zgodi, da je streljanje neprekinjeno, je tukaj vse prej kot mir. Ne moreva ne brati in ne poslušati radia. Lastnik zemljišča je celo predlagal, naj zapreva polkna in se skrijeva v hišo.« »S festivalom želimo promovirati ekološko kmetovanje in hkrati spodbuditi prebivalce parka, da se za pot ekološkega kmetovanja tudi odločijo,« je povedala Valeri ja Slemenšek, vodja Festivala ekološke hrane. »Ekološka hrana ne zastruplja okolja« Festival ekološke hrane ponudil obilico dobrot Nekatere stojnice so ponujale tudi vegansko hrano v obliki namazov, omak in dodatkov k hrani. Poskusili smo lahko čemaž s konopljinimi semeni, baziliko v oljčnem olju in pražena konopljina semena. KOZJE - Festival ekološke hrane, drugi po vrsti, je v nedeljo kljub občasnemu dežju na grad Pod-sreda privabil lepo število obiskovalcev z vseh koncev Slovenije, a tudi iz bližnje Hrvaške. S stojnicami na grajskem dvorišču, ki so se šibile pod težo dobrot, so se predstavile domače in hrvaške ekološke kmetije. Ponudba je bila res pestra, od sadnih sokov, likerjev, marmelad, zelišč, čajev, pekovskih izdelkov, različnih namazov, jabolk, jagod, sirov do ajdove, pririne in konopljine moke. Za pravo grajsko doživetje je poskrbela Srednjeveška skupina Celjani, ki je tako za otroke kot tudi za odrasle pripravila srednjeveške animacijske igre in delavnice. Predvsem otroci so se navdušeno spoprijeli z meči in loki, se udeležili delavnic kaligrafije in si ogledali srednjeveški tabor. Ekološko seme samo z ekološke površine Strokovni del prireditve je bil namenjen predavanjem o ekološkem kmetovanju. Mitja Zupančič, specialist za ekološko kmetovanje v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, je predstavil zahteve ekološkega kmetovanja pri uporabi semen in sadik. »Rastlina, iz katere se dobi ekološko seme, mora rasti na ekoloških površinah, ki so nadzorovane in so certificirane. Semena so lahko obdelana le z določenimi sredstvi, ki so dovoljena v ekološki obdelavi, vendar zaenkrat teh sredstev ni veliko,« je pojasnil Zupančič. Ekološka hrana kot poslovna priložnost Kmetje so nam povedali, zakaj pridelujejo ekološko hrano. Večina meni, da je samo takšna hrana zares zdrava in ne zastruplja okolja. Nekateri so se v ekološko kmetovanje preusmerili zaradi spremembe načina življenja, včasih je bila za to kriva tudi bolezen. Spet drugi so v tem videli poslovno priložnost, saj tovrstne hrane na trgu, vsaj slovenskem, primanjkuje. Ker ekološka pridelava zahteva več ročnega dela - ne sme se uporabljati herbicidov, zato je veliko plevela - je delo tudi precej naporno. Vendar so se vsi strinjali, da je trud poplačan in da se ne bi več vrnili h konvencionalnemu načinu kmetovanja. Kozjanski park se je za tovrstni festival ekološke hrane odločil, ker verjame, da je ekološko kmetovanje ena najboljših trajnostnih oblik sožitja med človekom in naravo. JERICA POTOČNIK Foto: JP Šolski kombi skoraj prazen, otroci pešačijo Neživljenjska organizacija šolskega prevoza za otroke iz dela Dobrne DOBRNA - »Zelo žalostno je videti, da vozi šolski kombi enega samega otroka mimo naših otrok. Naši otroci morajo namreč po isti poti, kot vozi kombi, pešačiti,« se čudi razburjena skupina staršev osnovnošolcev iz dela naselja Klanc. Po naši zakonodaji ima učenec pravico do brezplačnega prevoza v šolo, če je od nje oddaljen več kot štiri kilometre. In otroci iz Klanca na Dobrni so oddaljeni od šole manj kot štiri kilometre, zato morajo pešačiti. Mimo njih vozi prazen kombi, ki vozi enega samega učenca z lovske koče, ki je oddaljena več kot štiri kilometre. Pot ni posebno nevarna Skupina staršev iz dela Klanca je tako vložila aprila zahtevo po vzpostavitvi nove relacije šolskega kombija, od Žebljarjeve kapele do do- brnske šole. V vlogi, ki jo je podpisalo štirinajst staršev, so se sklicevali na to, da je po njihovem mnenju ta pot v šolo nevarna. Učenci imajo namreč pravico do prevoza v šolo - ne glede na oddaljenost - le v primeru, če obiskujejo prvi razred. V vseh ostalih razredih imajo pravico do brezplačnega prevoza v šolo (ne glede na oddaljenost) le v primeru, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je na poti ogrožena učenčeva varnost. Starši so vlogo poslali na občino, v šolo in na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Usodnost štirih kilometrov Pobudo je maja obravnaval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Dobrna, ki ga sestavljajo poznavalci različnih področij, od policista do medobčinske inšpektorice. »Glede na dejan- sko stanje na terenu pot iz tega dela Klanca težko opredelimo kot nevarno pot,« so sprejeli sklep v občinskem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Prometne razmere na Klancu, kljub temu da starši menijo drugače, naj ne bi bile izstopajoče. »Načela enakosti, da šolarji, ki so od šole oddaljeni manj kot štiri kilometre in pešačijo, ne moremo rušiti,« so še ugotovili v svetu za preventivo. Na seznamu voznika šolskega kombija z enim samim učencem otrok iz dela Klanca ni, zato jih voznik v vozilo ne sme sprejeti. Pri vključevanju teh otrok, ki do šolskega prevoza niso upravičeni, se na Dobrni bojijo tudi odgovornosti v primeru, če bi prišlo do prometne nesreče. Odgovor ministrstva In kako komentirajo možnost šolskega prevoza za učence iz dela Klanca na mi- nistrstvu za izobraževanje? »O načinu prevoza se osnovna šola dogovori s starši in z lokalno skupnostjo. Lokalna skupnost organizira in financira prevoze osnovnošolcev in tudi opredeli, kako jih bo organizirala,« odgovarja Nataša Gerkeš iz službe za odnose z javnostmi ministrstva za izobraževanje. Prevoz s šolskim kombijem je izključno v pristojnosti lokalne skupnosti, odgovarja ministrstvo. »Podrobnejših zakonskih določb glede načina organizacije šolskih prevozov ni, zato vsa izvedbena vprašanja rešuje šola skupaj s starši in z lokalno skupnostjo,« dodaja Gerkeševa. Sprašujemo se, ali bodo otroci z dela Klanca še vedno pešačili mimo napol praznega šolskega kombija ali pa se bo v naši zbirokratizirani družbi našla rešitev po meri človeka. BRANE JERANKO NA KRATKO Mladi ljubenski kuharji zmagali v Ljubljani LJUBNO OB SAVINJI - V finalu tekmovanja »Domača Kuhnapato«, ki je bilo letos organizirano v Gostilni na gradu v Ljubljani, so slavili ljubenski osnovnošolci. Na tekmovanju, kjer se vsako leto kuha domače, tradicionalne in lokalne specialitete, se je pomerilo petnajst ekip iz vse Slovenije, pet najboljših ekip je dobilo naziv zmagovalca. Letos se je kuhalo »na žlico«. Ekipa, ki si je nadela ime L'benski flosarji, v sestavi Jurij Jurjevec, Maja Ermenc, Urška Kralj, Monika Ročnik in mentorica Marija Ermenc, je navdušila s pripravo jedi japkofžu, spekli so ajdnek in postregli z obloženimi kruhki v obliki flosa. HŽ Najboljšega so skuhali Velenjčani MOZIRJE - Na mozirskem sejmišču se je na 6. tradicionalni Golažijadi za naziv »Golaž mojster 2014« petinštirideset ekip med sabo pomerilo v kuhanju golaža. Tekmovanje, ki ga je tokrat že četrtič organiziralo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust mozirski, je znova pritegnilo več sto obiskovalcev - navijačev in pokuševalcev, ki so jih, medtem ko so tekmovalci pripravljali vsak svoj golaž, zabavali ansambli Hoja, Kratek stik, Ženski harmonikarski orkester »Sam za dons« in humorist Matej Zidarn. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali domačinka Vida Čretnik, kuhar Franc Krušič in predsednica komisije Zdenka Tompa, upokojena profesorica Srednje gostinske šole v Radencih, je ocenjevala izgled in okus golaža, urejenost in izvirnost tekmovalcev in stojnice ter tehnološko pripravo. Največ točk je zbrala ekipa Turističnega društva Velenje, drugo mesto je zasedla mozirska ekipa F10, na tretje mesto se je uvrstila ekipa iz Preseke. HŽ Imenovali občinsko volilno komisijo REČICA OB SAVINJI - Na 31. redni seji občinskega sveta Občine Rečica ob Savinji so svetniki obravnavali imenovanje novih članov Občinske volilne komisije, saj je starim štiriletni mandat potekel. Kot je svetnikom pojasnil župan občine Vinko Jeraj, je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskemu svetu predlagala, da se v Občinsko volilno komisijo Občine Rečice ob Savinji imenujejo Jana Jurak Zidarn kot predsednica, Manja Rakun kot namestnica predsednice, Irena Štorgel, Cvetka Pukart in Marija Žuntar za članice ter Stane Kolenc, Sergeja Flere in Jasna Tlaker za namestnike članov. Občinski svetniki so predlog soglasno, z osmimi glasovi za, podprli. HŽ Priznanja so podeljena ŠTORE - V petek je bila osrednja prireditev občinskega praznika, kjer so podelili letošnja občinska priznanja. Najvišje letošnje priznanje Občine Štore, zlati grb, je prejel slikar Vinko Pevcin. Prejemnik zlatega grba je ustvarjal v različnih likovnih tehnikah, od olja do risb. Med drugim je bil učitelj na osnovnih šolah na Hudinji in v Štorah, nazadnje je bil vodja ekonomske propagande v Železarni Štore. Srebrni grb občine so podelili vodji pihalne godbe na Svetini Ivanu Ulagi, ki sodeluje v njej več kot pol stoletja. Letos so podelili tudi štiri bronaste grbe. Za delo v različnih društvih so jih prejeli Ivana Tofant, Albin Šuster in Ludvik Leljak, za delo na humanitarnem področju Stanislav Štefanec. Občinsko priznanje odlični diplomantki je dobila diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok Nika Žgank in županovo priznanje uspešen glasbenik, dijak Aljaž Šumej. Priznanja je podelil župan Miran Jurkošek, ki je v prazničnem nagovoru orisal utrip občine. Od lanskega občinskega praznika so med drugim odprli celovito prenovljen Kulturni dom Štore. BJ Poletje v znamenju odbojke ROGATEC - Minulo soboto je bil v Športnem parku Rogatec prvi rekreacijski turnir v odbojki. Na igrišču za odbojko na mivki so se pomerile mešane trojke - dva moška tekmovalca in ena ženska ali dve ženski igralki in en moški. Naslednja kvalifikacijska turnirja bosta junija in avgusta. Na zaključni turnir, ki bo septembra, se bodo uvrstile štiri najboljše ekipe. TV Čebelarji bodo dobili zdravila Še vedno pa ni jasno, kdo naj bi v državi skrbel za zdravljenje varoze Varoza je zajedavska bolezen čebel, ki je k nam prišla okoli leta 1980. Povzroča jo pršica varoja. Čebelje družine je potrebno proti tej bolezni sistematično zdraviti, najprej po koncu pašne sezone in potem še preko zime, ko v čebeljih družinah ni prisotne zalege, v kateri se varoje razmnožujejo. Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) v Ljubljani bo nabavil potrebna zdravila za zatiranje pršice varoje, ki povzroča zaje-davsko bolezen čebel. To rešitev so predstavniki Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) slišali v torek, potem ko so se prej nekaj mesecev neuspešno pogajali o letošnjem nakupu zdravil. Inštitut bo za to namenil 125 tisoč evrov iz lastnih sredstev. Od čebelarjev pričakuje, da bodo kupili vsa zdravila, ker bo sicer to ogrozilo njihovo delovanje fakultete. S tem naj bi se končal zaplet v zvezi z nabavo zdravil proti čebelji bolezni varozi, zaradi katerega je vodstvo ČZS poslalo odprti pismi Borutu Pahorju in Alenki Bratušek in prosilo za pomoč pri reševanju problema. Pozivi, da lahko brez teh zdravil čebelarji izgubijo do konca leta več kot polovico vseh čebeljih družin, so očitno zalegli1. Do 1. julija, ko morajo čebelarji začeti zdravljenje, naj bi zdravila bila na razpolago. Zakaj tak zaplet? Kot pravi dolgoletni čebelar in predsednik Čebelarskega društva Laško Franc Šolar, je bila oskrba z zdravili prejšnja leta dobro organizirana. Zdravila za ekološko zdravljenje čebel so bila brezplačna, saj jih je zagotavljalo ministrstvo za kmetijstvo, ostale so lahko kupili z receptom pri veterinarjih. »Čebelarji smo zbrali naročila v društvih, veterinarji pa so nam jih potem razdelili ter predstavili, kako ravnati z njimi,« pravi Šolar. Država je namreč spodbujala uporabo ekoloških zdravil. Letos pa ne zagotavljala nobenih brezplačnih zdravil za zatiranje varoj. ČZS je zato že lani začela pogovore z NVI, ki naj bi tudi letos nabavil zdravila, plačali pa bi jih potem, ko bi jih čebelarji prejeli. Toda sredi maja je NVI spremenil pogoje in želel vnaprejšnje plačilo za zdravila. Kdo mora skrbeti za zdravje čebel? Pri tem se je pojavilo vprašanje, kdo je sploh dolžan poskrbeti za zagotavljanje teh zdravil oziroma zatiranje čebelje bolezni. Iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri MKO so nam sporočili, da so svojo nalogo opravili, saj je država priskrbela vsa zdravila, ki jih je po zakonodaji dolžna. »Čebelarji pa bodo morali svoja zdravila sami nabavit, tako kot tudi rejci drugih živali,« so zapisali. »Seveda so čebelarji pripravljeni sami nabaviti zdravila, samo to možnost morajo imeti, kar pomeni, da morajo biti zdravila prisotna na trgu,« odgovarja dr. Peter Kozmus, strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo pri ČZS, sicer pa sam čebelar v ČD Pod- četrtek. Dodaja, da v EU ni prostega pretoka zdravil in tako slovenski čebelar ne more oditi v sosednjo državo in legalno kupiti zdravil za zdravljenje varoze, pa čeprav gre za zdravila, ki so registrirana tudi pri nas. Nevarni nakupi čez mejo Da nakupi na črnem trgu na drugi stani meje niso tako nedolžni, opozarja Franc Šolar. »Madžarska in Hrvaška imata ta zdravila poceni, žal pa so med njimi tudi taka, ki pri nas niso dovoljena. Slovenski čebelarji se namreč zavzemamo za učinkovita ekološka zdravila,« pravi Šolar, ki mu ni vseeno, kakšen bo pridelek njegovih 50 panjev. »Država nas podcenjuje in je razvrednotila naše delo. Ogroža življenje čebel in vsega, kar je povezano z njimi,« je ogorčen. Razmišlja, da gre verjetno za to, da bi dobavitelji radi zaslužili. Ista zdravila so pri nas že sicer dražja kot v tujini. »Sredstvo za zdravljenje enega panja stane čez mejo na primer 2 evra, pri nas pa 5.« Zato so se čebelarji že pred časom zavzeli za to, da bi pri dobaviteljih dosegli nižje cene, saj bi bila tako zdravila cenovno dostopna za vse in ne bi hodili ponje v druge države. Na območju UE Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Žalec, Velenje, Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice je 1561 čebelnjakov. Cena še neznana Toda zaradi časovne stiske letos pogajanja o ceni ne bodo mogoča, čebelarji v tem trenutku še niti ne vedo, koliko bodo zdravila stala, pravi dr. Peter Kozmus po torkovem sestanku z NVI. Bojazni, da vseh naročenih zdravil ne bi prodali, so po njegovem neupravičene, saj je letošnji obseg okužbe z varojo velik in bo verjetno treba konec leta ponoviti zdravljenje, če tokratno ne bo uspešno. Vsi čebelarji tudi še niso oddali naročil. Jeseni pa bo treba po njegovem doreči tudi to, kdo je odgovoren za zdravljenje čebel in predvsem zagotoviti, da bi lekarne zdravila imele na zalogi in da se ne bi ponovil letošnji zaplet. TATJANA CVIRN Foto: arhiv NT (GrupA) Franc Šolar: »Letina je letos izjemno slaba. Običajno smo prvi med točili že v začetku maja, letos pa še nič. Če bo vreme malo boljše, se bo do konca meseca še kaj nabralo.« NA KRATKO Slovesno ob tednu gozdov NAZARJE - Ob tednu gozdov je nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije v Kulturnem domu Nazarje pripravila osrednjo slovesnost. Pod motom »Skupaj za gozd« so predstavili dvajsetletno delovanje ZGS območne enote Nazarje. Sledil je posvet Skupaj za gozd, na katerem so svoje poglede na skupno in usklajeno skrb za gozd predstavili predstavniki lokalnih skupnosti, društev, lastniki gozdov in gozdarji. Na slovensosti so podelili tudi priznanja najskbrnejšim lastnikom gozdov v letu 2014. Prejeli so jih Branko Zamernik iz Luč, Janez Krivec iz Šmartnega ob Dreti, Janez Cokan iz Velenja in Dominik Oblak iz Mozirja. Priznanje za najbolj prizadevnega gozdarja so podelili Alešu Ocvirku, univ. dipl. inž. gozdarstva, vodji Krajevne enote Šoštanj. Razglasili so tudi drevo leta 2014, kar je postala navadna smreka. Za konec so v Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec odprli razstavo slik »Gozdne ekspresije« prof. dr. Boštjana Koširja, ki je v galerijo Muzeja Vrbovec umestil delček iz bogatega opusa svojih del. HŽ Začela se je rekonstrukcija cest KOZJE - V občini Kozje so se začela dela na cestah na območju Lesično-Zagorje, Bučke Gorce in Osredka pri Podsredi. Dela bodo predvidoma trajala do 30. avgusta, do takrat pa je treba upoštevati tudi začasno prometno ureditev. Občina Kozje je v lanskem letu od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela sklepe o odobritvi nepovratnih sredstev v višini 2,78 milijona evrov za sofinanciranje rekonstrukcije štirih odsekov občinske prometne infrastrukture v 10-kilometrskem obmejnem območju s Hrvaško. Dela na cestnem odseku Gruska-Polje so bila končana že v lanskem letu. JP V znamenju vode, lesa in železa RADEČE - Občina, tamkajšnji kulturno turistični rekreacijski center, Zavod za gozdove Slovenije in študijski krožki so minulo nedeljo pripravili Parado učenja. Na prizorišču pri Turistično rekreacijskem centru Savus so organizatorji predstavili nalaganje hlodov na vozove in izvedli licitacijo ter prodajo lesa. Obiskovalce so povabili na sprehod po delu učne poti Savus in jim predstavili zloženko ob 120-letnici smrti Mavricija Scheyerja, načelnika mostnega odbora v času gradnje železnega mostu čez Savo. Prikazali so jim tudi star način kovičenja in jih popeljali s splavom. Prireditev, ki je povezala dan Save, dan učne poti Savus, dan radeških splavarjev in dan društva lastnikov gozdov Sopota - Laško, je bila del letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja. TV Za bolnike z redko boleznijo PODČETRTEK - V Olimju je bil dobrodelni golf turnir, ki so ga pripravili v pomoč bolnikom z bulozno epider-molizo. Gre za izjemno redko bolezen, ki jo ima v Sloveniji v težji obliki šest bolnikov. Skoraj vsi so z našega območja. Turnir je že osmo leto organiziralo društvo Debra Slovenija, ki povezuje bolnike, njihove svojce, zdravnike in medicinske sestre. Za bolnike so letos zbrali 1.845 evrov, za ta denar bodo bolnikom pomagali kupiti sodobne obloge za oskrbo ran, ki jih od zavarovalnice ne prejmejo v zadostni količini. Pri hujši obliki bulozne epidermolize so namreč mehurji in rane na telesu nekaj vsakdanjega, bolniki zato zelo trpijo. Prav tako jim bodo pomagali kupiti hiperkalorično hrano, saj se bolniki zaradi okvare sluznice težko hranijo in so zato podhranjeni. Med prireditvijo se je zbralo dvajset golfistov iz različnih krajev Slovenije, postavili so tudi stojnice z izdelki bolnikov in učencev šol, ki so sodelovale. Prizadevanja Debre Slovenija podpirajo šest županov Obsotelja in Kozjanskega ter štiri tamkajšnje osnovne šole. Prireditve se je udeležila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je sodelovala že lani. BJ Pomoč enako dostopna DOBJE - Občinski svet je na zadnji redni seji potrdil cene storitve pomoč družini na domu, ki jo za tamkajšnje občane opravlja Center za socialno delo Šentjur. Uporabniki bodo za uro storitve plačevali enako kot doslej, to je dobrih pet evrov, pri čemer se bo nekoliko zvišala obveznost občine. Ta bo za efektivno uro storitve zdaj plačala skoraj 16 evrov. Zanimanje za storitev je približno enako iz leta v leto, in sicer se za takšno obliko pomoči odloči do pet občanov. Delo opravljata izvajalka s skrajšanim delovnim časom in strokovna sodelavka v programu pomoči na domu. Uporabnikom storitev ob sobotah in nedeljah zaenkrat ni na voljo. TV KRONIKA 21 Priznanje krivde: nekateri se tudi zjočejo Za nižje kazni se najbolj »zanimajo« prekupčevalci z mamili Že od leta 2012 velja v slovenskem kazenskem postopku možnost, da obtoženi, ki mu očitajo določeno kaznivo dejanje, krivdo prizna in si s tem »prisluži« nižjo kazen, kot bi jo dobil v rednem sodnem postopku. Sodišče ima s tem manj stroškov, zmanjša pa se tudi čas, ki ga sodniki namenijo posameznem primeru, pri čemer se postopki ne vlečejo leta in leta. Storilec torej za zapahi preždi nekaj let manj ali se zaporu izogne z alternativnimi oblikami prestajanja kazni. Toda nekateri obtoženci so tudi trdovratni in na pogajanje o višini kazni na podlagi priznanja krivde ne pristanejo. Takrat se začne redni sodni postopek z dokazovanjem, zaslišanjem vseh prič, oškodovancev, izvedencev. To potrebuje svoj čas in ti postopki so lahko dolgotrajni. Lani so se okrožni državni tožilci »pogajali« z 28 obtoženci in z dvajsetimi podpisali sporazum o priznanju krivde. Večina ostalih je krivdo tako ali tako priznala na prvem naroku na sodišču. V takšnem sistemu priznanja krivde v slovenskem kazenskem postopku so ključni trije: obtoženec, njegov zagovornik in tožilec. Sodišče pa je na koncu tisto, ki da piko na i in z nanizanimi priznanji izboljšuje sodno statistiko. »Pripravljeni smo se pogajati« Vsak obtoženec kaznivega dejanja se namreč lahko odloči, ali bo sploh krivdo priznal ali ne. Zagotovo ima v ozadju že pri njegovi odločitvi veliko vlogo odvetnik. Ta zelo dobro pozna vse postopke sodne obravnave in če kateri od teh za njegovo stranko ne prinaša dobrih rezultatov, obtožencu predlaga, naj vendarle razmisli o priznanju. Nekajletna nižja kazen je namreč boljša od trmastega vztrajanja pri nedolžnosti, ki bi jo lahko na laž postavili za stranko obremenjujoči dokazi. V začetku je bistven ravno pogovor med obtoženim in zagovornikom in če je obtoženi naklonjen priznanju krivde, njegov odvetnik to pisno sporoči okrožnemu državnemu tožilcu. Torej da sta se s stranko pripravljena pogajati. Včasih je to videti kot v ameriških nadaljevankah. Odvetniki se marsikdaj o privolitvi ali pobudi za pogajanja s tožilcem Vodja oddelka za pritožbe in pogajanja na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju Marinka Čakš: »Najmanj pogajanj za nižjo kazen in priznanj krivde je pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost. Zaželeno bi pa bilo, saj bi s tem skrajšali marsikatero travmo žrtvam, ki morajo v sodnih postopkih večkrat pričati.« o višini kazni dogovorijo kar na hodniku sodišča ali na ulici, ko se srečajo. Takrat razpravljajo že o tem, ali je kakšna možnost za pogojno kazen ali prestajanje kazni na alternativni način, na primer z družbeno koristnim delom. Ti pogovori so zelo dobrodošli, saj tako tožilec kot odvetnik že takoj vidita, kakšen smisel bo sploh imelo pogajanje. (Ne)spodobne ponudbe Treba je dodati, da se večina odvetnikov in tožilcev zaradi narave dela pozna, zato tudi nekako vedo, kaj lahko drug od drugega pričakujejo. Ampak to ne pomeni, da pri tem niso strokovni ali da so pogajanja kot gostilniške razprave ali pogovori v stilu »nekdo da več, nekdo pa manj«. Čeprav se je na Celjskem že kdaj zgodilo, da je tožilec dobil skrajno nespodoben odvetnikov predlog o kazni za določenega storilca hudega kaznivega dejanja. Takrat je pomembno, da je tožilec vztrajen, lahko pa možnost pogajanja tudi zavrne. Kot pravi okrožna državna tožilka in vodja oddelka za pritožbe in pogajanja na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju Marinka Čakš, je večina odvetnikov korektna: »Ves čas tudi sodelujejo pri pogajanjih in so zelo konstruktivni. Pozitivno je tudi to, da svoje stranke poučijo o postopkih in jim pojasnijo Za obtoženega, ki krivdo za kaznivo dejanje prizna, tožilstvo praviloma predlaga za tretjino nižjo kazen, kot bi jo predlagalo v rednem sodnem postopku. To so navodila, ki jih je okrožnim državnim tožilstvom po Sloveniji poslalo Generalno državno tožilstvo Slovenije. Na primer: če prekupčevalec z mamili prizna krivdo za hujše kaznivo dejanje, za katerega bi drugače dobil devet let zapora, tožilec zanj (glede na okoliščine) na podlagi priznanja krivde predlaga šest let zapora. realno sliko o tem, kaj lahko pričakujejo in kaj ne.« Stari grehi Po uvodnem pogovoru med tožilcem in odvetnikom sledi skupni sestanek z obtoženim. Čeprav se takšna pogajanja seveda razlikujejo od sodnega postopka pred sodnim senatom, podobnost vendarle obstaja. V pogovoru se dotaknejo opisa kaznivega dejanja, obtoženca se še enkrat pouči o njegovih pravicah in načinu pogajanja in na to, da se mora osredotočiti na bistvene stvari, ki so za določen primer pomembne. Kljub temu lahko obtoženi navede kakšne okoliščine iz osebnega življenja, za kar morda v rednem sodnem postopku ne bi imel priložnosti. Zgodi se, da se začne za nižjo zaporno kazen pogajati tudi kdo, ki je storil kaznivo dejanje že pred leti, v vmesnem času pa si je že uredil življenje. Gre za primere nekdanjih odvisnikov, ki se ne drogirajo več, ustvarili so si družine, uredili službe, zdaj pa jih naenkrat čaka postopek zaradi starih grehov. Tožilcu tako razložijo, kako bi morebitna večletna zaporna kazen vplivala na njihovo novo življenje. »Pri odločitvi o naši ponudbi o višini kazni sicer upoštevamo obtoženčeve navedbe in olajševalne okoliščine. Včasih pa obtoženci navedejo tudi okoliščine, ki jih ne moremo upoštevati kot olajševalne,« dodaja Čakševa. A ker tožilci vendarle niso od včeraj, se popolnoma nič ne govori na pamet ali verjame na prvo besedo. Obtoženi mora pri pogajanjih predložiti tudi dokumentacijo o stvareh, ki jih predstavi, o zaposlitvi pa prinesti tudi potrdilo. Višja kazen ne, nižja lahko In pogajanja niso vedno opravljena z lahkoto. Včasih določijo še kakšen datum, saj se naenkrat ne morejo dogovoriti vsega. Hude krvi ali jeze na takšnih pogajanjih ni niti ni morebitnih groženj. Kdaj pa kdaj kdo izmed obtoženih izreče kakšno hudo besedo, vendar je to daleč od verbalnega nasilja, saj tudi odvetniki znajo svoje stranke pravočasno umiriti. Obtoženi in odvetniki se namreč zavedajo, da lahko na pogajanjih povedo več kot na sodišču, zato lahko ciljajo tudi na to, da bodo tožilci do njih bolj milostni. Včasih obtoženec morda le potrebuje nekoliko več časa, da premisli o ponu- jeni višini kazni, praviloma pa na koncu dosežejo kompromis. Ko obtoženi enkrat krivdo prizna in po končanih pogajanjih in dorečeni višini kazni podpiše s tožilcem tako imenovani sporazum, priznanja krivde ne more več umakniti. Na to ga vedno opozorijo tudi sodniki, ki jih po razpisu predobravnavne-ga naroka na sodišču tožilec in odvetnik s sporazumom o priznanju krivde tudi seznanita. Sodišče sicer priznanje krivde lahko zavrne, kar pa se ne dogaja pogosto. Kadar obtoženčevo priznanje krivde sprejme, sodišče razpiše le še narok za izrek kazenske sankcije in sodnik ali sodnica obtožencu izrečeta sodbo. Kazni pa ne moreta več zvišati, lahko jo le znižata pri priznanju krivde na obravnavi. Tudi odvetnik obtoženega se nato na takšno sodbo ne more pritožiti na primer zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Nekateri ponavljajo obžalovanje Glede na podatke s Celjskega največkrat krivdo priznajo obtoženi za kazniva dejanja prekupčevanja z mamili. In pri vseh je presenetljivo velika pripravljenost za pogajanja za nižje kazni, razlaga Čakševa. Obtoženi ponavadi kaznivo dejanje ne le priznajo, ampak ga tudi obžalujejo. A tudi tu je razlika. »Pri nekaterih vidiš resnično iskrena obžalovanja, ko je človeku žal, da je storil nekaj, kar zdaj vidi, da je bilo napačno. Pri drugih, predvsem ponovnih storilcih, predvsem če so ob tem odvisniki ali prekupčevalci z mamili, je drugače. Trdijo, da jim je žal in da se kesajo, vendar v starejših kazenskih spisih vidiš popolnoma enake besede. Pravijo, da nikoli več ne bodo storili enako, vendar obžalujejo zgolj zaradi nižje kazni. Nekateri so se sposobni tudi zjokati,« dodaja tožilka. Ravno zaradi možnosti priznanja krivde in podpisa sporazuma o tem s tožilcem je sodiščem uspelo zmanjšati število starejših kazenskih spisov, ki so segali še v leto 1999. Čeprav bo statistika sodišč ugodnejša, saj se število starejših primerov zmanjšuje, je zdaj jasno, da do tega zmanjšanja števila pride ne samo zaradi delovanja sodišč, ampak predvsem zaradi tožilcev, odvetnikov in obtoženih, ki imajo interes za priznanje krivde, kar jim omogoči, da se posredno izognejo dolgotrajnim postopkom na sodišču. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Obtoženi lahko krivdo prizna tudi med sodno obravnavo, torej zatem ko se redni sodni postopek že začne, in to kljub temu da je sprva trdil, da je nedolžen. Tudi če se pred sodiščem zaradi kaznivega dejanja zagovarja več obtoženih skupaj, lahko nekateri prav tako priznajo krivdo, čeprav ostali vztrajajo, da kaznivega dejanja niso naredili. V takšnih primerih so nato tisti, ki priznajo, vabljeni na isto obravnavo kot priče. I v ■ v ■ a I B B I v Boleče pri povzročiteljih nesreč Priznanja krivde so se kot najbolj boleča za oškodovance ali svojce žrtev pokazala pri postopkih zoper povzročitelje prometnih nesreč. Slovenska zakonodaja namreč nikjer izredno ne navaja, da imajo žrtve ali njihovi svojci možnost sodelovanja v postopku pogajanja ali priznanja krivde povzročitelja nesreče. Na sojenju lahko oškodovanec na primer povzročitelju postavi kakšno vprašanje, lahko poda zaključno besedo, nima pa pravice do pritožbe. V postopku pogajanja na podlagi priznanja krivde, v kolikor do priznanja ne pride na sodišču, ni nujno, da oškodovanec za priznanje krivde povzročitelja sploh izve. Ima pa tožilec možnost, da v primeru sklenitve sporazuma o priznanju krivde povzročitelja - v kolikor bi bil ta za oškodovanca neugoden in tožilec domneva, da mu ne bo naklonjen - da oškodovanca o tem obvesti. Mnenje oškodovanca za tožilca ni obvezujoče pri odločitvi o tem, kakšno kazen bo za povzročitelja predlagal. Ravno sodni postopki prometnih nesreč so zelo zapleteni, saj je treba popolnoma zavreči kakršni koli dvom. Da gre za zapleteno dokazovanje, je mogoče videti tudi na sodiščih, kjer se včasih tudi izvedenska mnenja med seboj razlikujejo, pri okoliščinah nastanka nesreče so pomembni centimetri, ki vplivajo na dokazovanje, v katerem morajo izločiti tudi možnost deljene krivde in podobno. Tam, kjer je krivda jasna, pa zapletov ni. 22 ŠPORT Rožman ostaja trener celjskih nogometašev Začetek 1. SNL 19. julija - Šmartno pokalni prvak MNZ Celje Simon Rožman S tekmo mlade slovenske reprezentance so še zadnji nogometaši Celja zaključili sezono, Rudarjeva aduta pa se še potita v Južni Ameriki. S člansko selekcijo (prijateljski tekmi z Urugvajem in Argentino) sta namreč Ivan Firer in Raj ko Rotman. Reprezentanca do 21 let je v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu zmagala v Andori s 5:0. Dva gola je dosegel Celjan Elvis Bratanovič, zdaj član češkega kluba Teplice. Igrali so še Blaž Vrhovec, Benjamin Verbič (oba Celje) in Denis Klinar (Rudar), prilo- žnosti pa nista dobila Miha Zajc in Aljaž Krefl. Dober mesec za priprave Takoj po zaključku zadnje tekme doma z Gorico, so v celjskem taboru priznali, da želijo na mestu trenerja članskega moštva še naprej Simona Rožmana. Športni direktor Ambrož Krajnc je včeraj obelodanil vest, ki je bila pravzaprav pričakovana: »Vse je zaključeno, naš trener ostaja Simon Rožman. Podpisali smo enoletno pogodbo.« Priprave se bodo začele že čez enajst dni, do tedaj mora pripraviti celoten program in predvsem sestaviti ekipo. »Upam, da bo okostje moštva ostalo v našem klubu. Ne vem še, kolikšen bo proračun za novo sezono. Znan bo po sestanku upravnega odbora kluba. Od igralcev pričakujemo, da prizadevno trenirajo po individualnih programih in da bodo zelo motivirani po slabi prejšnji sezoni. Časa za priprave ne bo veliko, uvodni krog bo že 19. julija.« Zaključek Otroške nogometne šole se bo danes v Areni Petrol začel ob 16.00. Šmartno v Šmarju V pokalu Medobčinske nogometne zveze Celje je sodelovalo šestnajst klubov, finalna tekma pa je bila v Šmarju pri Jelšah. Prvaki so nogometaši Šmartnega, ki so zmagali s 3:2. Uspel jim je popoln preobrat, namreč Šmarje je vodilo z 2:0. V prvem polčasu sta gola za tretjeligaša dosegla Jure Drofenik in Burim Asllanaj. V nadaljevanju pa je drugoligaš iz Šmartnega ob Paki trikrat zatresel mrežo gostiteljev, najprej Žan Dobnik, nato pa še Matej Kolenc in Dejan Podbre-žnik. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Počitniški nogomet za mlade Med 18 kraji tudi Celje in Vransko Projekt Slovenija kamp je lepa priložnost za otroke, da igrajo nogomet tudi med počitnicami, ko zamrejo dejavnosti v klubih, prav tako pa tudi za starše, saj imajo zagotovljeno celodnevno varstvo otrok. Cena je obenem precej bolj dostopna od tistih, ki jih imajo tuje nogometne šole pri nas. Seveda ideja o nogometnih kampih ni nova, bodo pa prvič organizirani istočasno po skoraj celotni državi, in sicer med 7. in 12. julijem, torej od ponedeljka do sobote. Udeležilo naj bi se jih okoli tisoč dečkov in deklic, za katere bo skrbelo sto strokovnjakov. Od 7. do 14. leta Vodja projekta, ki ga je podprla Nogometna zveza Slovenije, je Boris Križnik, športni pedagog z Vranskega, ki pravi: »Naš cilj je ponuditi kakovosten, a hkrati dostopen program za mlade. Cena je 120 evrov. Za ta denar bodo otroci dobili opremo, hrano, organizirane treninge in popoldansko animacijo. Obenem staršem ne bo treba voziti otrok na oddaljene lokacije. Kampov se lahko udeležijo vsi, ki jih veseli nogomet, med 7. in 14. letom (letniki 2001 do 2007). Med testnim treningom na Vranskem Nogometne karikature nam je poslal Nikola Dragaš. 33-letni Srb se ukvarja z grafičnim oblikovanjem, ilustrira otroške knjige in riše karikature. Obisk asov Bivši celjski nogometaš, dolgoletni trener in ustanovitelj nogometne šole Mali šampion, ki bo naslednje leto praznovala 20. obletnico obstoja, Jani Žilnik je strokovni koordinator: »Gre za največji nogometni dogodek za mlade pri nas. V času svetovnega prvenstva bodo mladi, tako fantje kot deklice, igrali nogomet pod vodstvom najboljših trenerjev iz njihovega okolja in kakovostno preživljali prosti čas pod budnim očesom odličnih animatorjev.« Zaključek bo v Ljubljani, kjer bodo udeleženci kam-pov predstavili pridobljeno znanje. V Celju bo ambasador kapetan NK Celje Sebastjan Gobec, rekorder po številu nastopov v 1. SNL. V ponedeljek pa se je z otroki med testnimi vajami na Vranskem pogovarjal Celjan Rok Baskera, član Olimpije. »Obisk je obljubil tudi bivši vratar slovenske reprezentance Mladen Da-banovič v Slovenski Bistrici, pričakujemo Bojana Jokiča, Dareta Vršiča, Tončija Žlo-garja in še mnogo drugih vrhunskih nogometašev,« je dodal Žilnik. DEAN ŠUSTER Foto: TOMAŽ ŠKORJANC Vzpon mlade Julije Celjanka Julija Kruder je na peti tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju v kanadskem Torontu vpisala najboljši dosežek v karieri. Komaj 16-letna športna plezalka se je na svoji tretji tekmi na najvišji mednarodni ravni uvrstila v finale šesterice. Krudrova se je v polfinale prebila z 18. dosežkom kvalifikacij, v polfinalu pa je za kar dvanajst mest popravila svojo uvrstitev ter se kot šele četrta Slovenka, po Nataliji Gros, Katji Vidmar in Mini Markovič, na tekmah svetovnega pokala veselila finala šestih najboljših balvanskih plezalk! V finalu dosežka ni izboljšala, zasedla je končno šesto mesto. Njen starejši brat Jernej Kruder je bil deveti. Karavana ostaja v Severni Ameriki. Naslednjo tekmo svetovnega pokala bo ob koncu tedna gostil Vail, na njej bosta od Slovencev nastopila le Julija in Jernej. Preko luže sta zaradi finančnih težav reprezentance odpotovala sama, brez trenerja. DŠ, foto: osebni arhiv Julija Kruder se je pri 16 letih že uvrstila v finale svetovnega pokala. Bleda predstava na Dunaju Z evropskega prvenstva na divjih vodah se je razočaran vrnil celjski kajakaš Simon Brus. V avstrijski prestolnici se namreč ni uspel uvrstiti v finale, zasedel je 41. mesto. Kasneje je bila neuspešna tudi moštvena vožnja, Brus ter Kauzer in Peterlin so bili osmi. Na srečo se bo sezona nemudoma nadaljevala in član celjskega KKK Nivo bo lahko pozabil na slabo predstavo. Tekma svetovnega pokala bo konec tedna v Londonu, med 13. in 15. junijem pa bodo najboljši kajakaši v Tacnu. Prvi del sezone se bo zaključil v Pragi, vrhunec drugega dela pa bo svetovno prvenstvo v Združenih državah Amerike, ko bo Simon Brus ob pomoči trenerja Aleša Kudra bržkone v boljši formi. DŠ ŠPORT 23 Urošu Zormanu zakon in tožba Udarec v blagajno celjskega rokometnega kluba Pred koncem leta 2010 je Uroš Zorman v skupinskem delu lige prvakov proti nemški ekipi Rhein Neckar dosegel osem golov, v uvodu naslednjega leta pa se je moral odseliti iz Celja. Slovenski športniki so dobili zakon, ki so ga dolgo čakali. Državni zbor je sprejel zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov. Cilj je, da v času, ko so športniki aktivni in so njihovi dohodki relativno visoki, varčujejo oziroma prispevajo del svojih dohodkov za čas po koncu športne kariere, država pa jih pri tem varčevanju spodbuja z ustreznimi davčnimi olajšavami. Zakon je doživel veliko podporo med športniki. S svojo prisotnostjo so pritrdili Sindikatu športnikov Slovenije tudi košarkar Hopsov Goran Jagodnik, bivši vratar Celja Pivovar- ne Laško in Gorenja Beno Lapajne, bivši nogometaš Celja Ermin Rakovic in tudi rokometni zvezdnik Uroš Zorman. Slednjemu je pritrdilo okrožno sodišče v Celju v tožbi proti njegovemu bivšemu klubu Celju Pivovarni Laško. V sezoni 2010/2011 je celjsko vodstvo z njim prekinilo pogodbo, Zorman pa je izterjal odškodnino. Zahteval je izplačilo premij, ki jih ni bil deležen, in razliko v višini plač v primerjavi s poljskimi Kielcami, kamor je tedaj prestopil. Zoper sodbo je dopustna pritožba. Če bo obveljalo pri odločitvi sodnice Carmen Kus, bo klub iz Zlatoroga moral Zormanu izplačati več kot 120 tisočakov, to je 99.660 evrov in obresti - deset let po naslovu evropskega prvaka, za katerega je bil zelo zaslužen tudi organizator igre iz Ljubljane. Kot tožnik je moral dokazati, da mu je klub enostransko odpovedal pogodbo. Dva klubska predstavnika sta mu to sporočila med treningom in mu obenem 24. januarja 2011 prepovedala nadaljnjo vadbo. Njegovo zgodbo so kot priče potrdili Aleš Pa-jovič, Dragan Gajič, Aljoša Rezar in Petar Metličič. V izjemno zaostrenih časih za šport bodo posledice tožbe za celjski rokometni klub vsekakor hude. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (SHERPA) Štirje v B-reprezentanci Selektor slovenske košarkarske reprezentance Jure Zdovc je objavil seznam igralcev za svetovno prvenstvo v Španiji. Na njem ni nobenega košarkarja iz klubov s celjskega območja. Na pripravah se jim bodo pridružili štirje ali pet igralcev iz B-reprezentance. V njej pa so člana laškega Zlatoroga Žiga Dimec in Miha Lapornik ter Danijel Vujasinovič iz polzelskih Hopsov in Mitja Nikolič iz Rogaške. Konjičan Zdovc je dejal, da je cilj naše selekcije v Španiji uvrstitev med štiri najboljše reprezentance na svetu, ni pa želel komentirati, zakaj na seznamu ni Šempetrana Bena Udriha. Slovenska reprezentanca bo dve prijateljski tekmi odigrala tudi v Rogaški Slatini, 24. julija s Kanado in dva dni kasneje z Ukrajino. DŠ Milovicu triletni mandat Svet bo tekel Čez teden dni bo minilo že 40 let, odkar je državni rekord v teku na 5.000 metrov postavil atlet Kladivarja Peter Svet. Progo je v Berlinu pretekel v 13 minutah in 32 sekundah - čas je še vedno rekorden. Klub bo v petek, trinajstega (17.00), organiziral Tek z legendo, na katerega vabi vse ljubitelje teka. Celjski štadion je bil prejšnji konec tedna prizorišče državnega prvenstva v mnogobojih. Uspešna sta dva domačina. Rok Renner je osvojil zlato medaljo v kategoriji U16, Eva Pepelnak pa bronasto v isti starostni kategoriji. V azerbajdžanskem Bakuju so bile evropske kvalifikacije za nastop na Olimpijskih igrah mladih, ki bodo avgusta v Nanjingu. Anej Zupanc se je v teku na 400 metrov uvrstil v finale s časom 48,68. Osvojil je peto mesto z novim osebnim rekordom 48,51, toda žal ni uspel v svoji nameri. Treba je dodati, da se je meril z leto starejšimi tekmeci. V Bakuju sta bili tudi Barbara Pušnik (100 m - 12,48, 200 m - 25,35) in Ina Rojnik (400 m - 57,21), ki pa sta obtičali v predtekmovalnih skupinah. Mladi celjski atleti so se izkazali tudi na državnem prvenstvu na Ptuju. Mlajši mladinci in mladinke so osvojili kar 23 medalj, od tega devet zlatih. Izstopala je trojna zmaga deklet na 400 metrov. DEAN ŠUSTER Dober teden po izvolitvi se je v novi zasedbi sestal upravni odbor Košarkarskega kluba Zlatorog Laško. Sprejel je strategijo in cilje kluba v naslednjem obdobju ter imenoval odgovorne na posameznih področjih. Novi podpredsednik kluba je postal Tomaž Blagotinšek, direktor kluba pa je tudi uradno postal Aleš Antauer. Dosedanji trener članske ekipe Predrag Milovic je podpisal novo, triletno pogodbo. »Veseli me, da so ljudje v Laškem prepoznali mojo karizmo in avtoriteto ter da so zadovoljni z mojim delom. Upam, da bo v prihodnje še bolj uspešno. Zdaj začenjam znova in prepričan sem, da nam bo dobro uspevalo,« je dejal Milovič, ki ga čaka veliko dela ob sestavljanju nove ekipe. Praktično z vsemi igralci so pogodbe prekinili, razen z Miho Lapornikom in Žigo Dimcem. »Ekipa bo sestavljena iz mladih repre-zentantov in igralcev, ki ne bodo zahtevali visokih plač. Tudi kadeti in mladinci bodo prišli na svoj račun,« obljublja 56-letni Milovič. V minuli sezoni je takoj po prihodu preporodil moštvo in ga popeljal na rob polfinala državnega prvenstva. V Treh lilijah bo najbrž ostal tudi Goran Jurak, v pivovarski dres se bo verjetno vrnil Simo Atanackovic. Trener Milovič želi zadržati Bojana Jovanoviča in Milana Miloševica, blizu podaljšanja pogodbe je tudi Frano Marasovic. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Prva zmaga »topfitovcem« Na Krekovem trgu je Fitnes zveza Slovenije ob pomoči celjskega Centra za zdravje in rekreacijo Top-fit pripravila prve fitnes igre. Discipline so bile zelo raznovrstne: veslanje na trenažerju, vojaški poskoki čez skrinjo, sklece, »trebušnjaki«, met »medicinke«, porivanje avtomobila in prevračanje traktorske gume. Tričlanske ekipe so bile sestavljene iz dveh članov fitnes centra, moškega in ženske, ter enega trenerja. Zmaga je ostala doma. Slavil je Top-fit v postavi Polona Rifelj, Iztok Kočevar in Primož Klančar. Drugi je bil Fitnes Forma Maribor, tretji Sokol fit Ljubljana. Naslednje igre bodo v Mariboru, Črnomlju, Ormožu, Ljubljani in Kopru. DŠ, foto: SHERPA Miha Lapornik (med metom) in Žiga Dimec (obrnjen s hrbtom) sta prva na listi želja laškega vodstva, da ju zdrži v Treh lilijah. Panorama NOGOMET 3. SL - vzhod, 25. krog: Šmarje - Ljutomer 4:0 (1:0); Čuček (17), Asllanaj (61, 70 - 11m), Debelak (86), Bistrica - Dravinja 2:8 (0:2); Černec (13), Hren (32), Čander (47, 70), Naglič (75), Ribič (87), Čakš (88, 90), Šentjur - Čarda 3:2 (2:0); Belak (25), Zadra-vec (30- 11 m), Tuhtar (72). Vrstni red: Dravinja 63, Drava 54, Odranci 44, Rakičan 43, Šmarje 42, Beltinci 41, Ljutomer 37, Nafta 36, Malečnik 31, Tromejnik 30, Grad, Šentjur 22, Bistrica 16, Čarda 10. Štajerska liga, 25. krog: Šoštanj - Lenart 2:0 (1:0); Radivojevič (36), Celcer (46), Zreče - Kovinar Štore 5:1 (3:0); Tolar (9), Brdnik (17, 23, 52, 78); Bokšan (78), Žalec - Mons Claudius 1:5 (0:3); Vidmar (82); Krivec (9), Pola-jžer (22), Peer (45), Močnik (71, 78). Vrstni red: Fužinar 59, Dravograd 52, Radlje 46, Lenart 45, Mons Claudius 35, Zreče 34, Žalec 31, Marles hiše 29, Peca, Kovinar 28, Šoštanj 27, Pesnica 26, Slovenj Gradec, Pohorje 21. MNZ MČL Celje, 19. krog: Krško B - Rogaška 2:1 (1:0); Vtič (70), Vojnik - Kozje 0:3 (0:2); Leskovar (10), Šket (42), Narat (85). Vrstni red: Rogaška 38, Mozirje 31, Krško B 30, Radeče, Vojnik 24, Kozje 11. (MiK) Športni koledar Sobota, 7. 6. NOGOMET 3. SL - vzhod, 26. krog: Grad - Šentjur, Slovenske Konjice: Dravinja - Tromejnik, Lendava: Nafta - Šmarje (17.30). Štajerska liga, 26. krog: Pohorje - Žalec, Rogatec: Mons Claudius - Zreče, Peca - Šoštanj (17.30). MNZ MČL Celje, 20. krog: Radeče - Vojnik, Kozje - Krško B, Rogaška - Mozirje (17.30). 24 RADIO, KI GA BEREMO 190.6 95.1 95.9 100.3 Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. Erazem: U oštariji 2. Modrijani: Zadnjič nocoj 3. Jurčki: Doktor ena a 4. Nalet: Pesem njej 5. Štajerski fakini: Gasilec je junak 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. ADDICTED TO YOU - AVICII (6) 2. SUMMER - CALVIN HARRIS (2) 3. THE MAN - ALOE BLACC (4) 4. SING - ED SHEERAN (5) 5. LAST NIGHT - THE VAMPS (4) 6. NOBODY TO LOVE - SIGMA (1) 7. LOVE NEVER FELT SO GOOD - MICHAEL JACKSON & JUSTIN TIMBERLAKE (2) 8. RISE LIKE A PHOENIX - CONCHITA WURST (3) 9. NOT ALONE - ARAM (3) 10. I WILL NEVER LET YOU DOWN - RITA ORA (1) DOMAČA LESTVICA 1. 1000-E LUČI - BO! (5) 2. PARTY GENERACIJA - MITJA PODLESNIK (4) 3. TAKO JE - LEA SIRK (1) 4. GREVA TJA - SWEETSOLOGY (6) 5. NISI SEBE DAL - MONIKA PUČELJ (5 6. NJEJ - NIJE (2) 7. SENCE PLEŠEJO - MAMA REKLA (3) 8. SVOBODNA KAKOR PTICA - JASMINA BUČ (3) 9. NEZNANI SVET - 3SOMS (2) 10. SEDE MI - CHALLE SALLE (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: STAY WITH ME - SAM SMITH A SKY FULL OF STARS - COLDPLAY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: Z MANO GREŠ - ALMA MEN VSE - CAZZAFURA FT. SENIDAH Kot gostja se je Alma Maruška Sedlar (desno) v studio Radia Celje vrnila deset let potem, ko je v njem vrsto let kot novinarka vsak dan pripravljala prispevke za radijski program. Na sliki v pogovoru z Ivano Stamejčič Celjanka korupciji Gostja v oddaji Znanci pred mikrofonom bo v nedeljo po 10. uri v programu Radia Celje profesorica filozofije in pedagogike, skorajšnja doktorica antropoloških znanosti in od konca maja namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Alma Maruška Sedlar. Čeprav so se predsednik in oba namestnika po uvodni predstavitvi dogovorili, da do 16. junija, ko bo komisija predvidoma začela delati v popolni sestavi, ne bodo dajali intervjujev, je Celjanka Alma Maruška Sedlar naredila edino izjemo za Radio Celje. Pretežen del pogovora z novinarko od glave do peta, ki je svoje več kot 20-letno proti delo v različnih medijih začela prav v našem uredništvu, bo namenjen obujanju spominov na začetek 90. let in njenemu videnju razvoja in današnjega položaja novinarstva. Almo Maruško Sedlar pa bodo poslušalci spoznali tudi kot strastno popotnico in zadnje čase tudi skrbno vodnico, ki svojega Marxa vzpodbuja v šoli za pse reševalce. In preprečevanje korupcije? Povsem jasen je Almin recept, kako doseči ničelno toleranco do korupcije v državi. »Ne glede na to, kaj počne, naj vsak posameznik ravna tako, da gre lahko s čisto vestjo zvečer spat in da se zjutraj mirno lahko pogleda v ogledalo.« IS, foto: RD Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. A Praznični piknik Katrce Radia Celje IEZPLAČNI Najbolj vesela zabava, ki jo Radio Celje in oddaja Katrca vsako leto podarita svojim zvestim poslušalcem, bo letos doživela že svojo osmo ponovitev. Osmi Piknik Katrce bo poseben tudi zato, ker bomo pod okriljem te prireditve obeležili tudi 60 let Radia Celje. Voditeljica Katrce Klav-dija Winder Pantner je izredno ponosna, da je tradicionalno prireditev v vseh teh letih obiskalo ogromno število ljudi, glasbeni oder pa so napolnile najbolj priznane in priljubljene glasbene zasedbe in posamezniki zabavne in narodnozabavne slovenske glasbe. Tudi letos boste na odru Katrce v Vojniku doživeli pester glasbeni program, veliko mero humorja in spremljevalne točke, kot so predstavitev električnih avtomobilov, reševalna akcija z lavinskimi psi in njihovimi vodniki ter prihod ko-njenicw, ki bo z voditeljico Klavdijo Winder Pantner odprla prireditev. Poskrbeli bomo za odlično gostinsko ponudbo in vas tudi tokrat posladkali s torto velikanko. Ne pozabite na osmi Piknik Katrce, ki bo 22. junija od 14. ure dalje. Dobimo se na igrišču v Vojniku pod velikim šotorom, tudi letos brez vstopnine. Vabljeni torej na najbolj slovensko zabavo Radia Celje - Piknik Katrce! KWP TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 5. junij_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 6. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SOBOTA, 7. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 8. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Alma M. Sedlar, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 9. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Alma M. Sedlar, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 10. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 11. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 MOTORNA VOZILA PRODAM YUGO 55 A, letnik 1987, garažiran, prvi lastnik, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 751-537. 1624 MOTOR Suzuki gsxr 750, letnik 1998, 45.000 km, zlat, zelo lepo ohranjen, prodam za 1.000 EUR. Telefon 040 807-371, 041 945-589. 1633 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje KUPIM PRODAM S 136 KUPIM J HUMUM i astrologija 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operatorja POSEST PRODAM ŠTIRI parcele po 430 m2, zazidljive za stanovanjsko gradnjo, na lokaciji Šentjur-Hruševec, parcele so na lepi lokaciji, proste bremen in z vso infrastrukturo, prodam za 20.000 EUR po parceli. Telefon 031 375-646. 1138 ZAZIDLJIVO parcelo, voda, elektrika, klet, 2 km iz Štor, proti Svetini, prodam. Telefon 041 325-191. 1506 POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 040 325-128. p STROJI mmm astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE GSH 041404 935 SADJARSKO vinogradniški traktor Eicher, pogon 4 * 4, primeren za vsa kmečka opravila, prodam. Telefon 031 506383. TRAKTORSKO koso, dvojni rez ali motokul-tivator, kupim. Telefon 051 681-856. S TRAKTOR, lahko Zetor, Imt, Deutz, Ursus, Štore, Univerzal ali Tomo Vinkovič kupim. Telefon 041 235-349. p cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja 15 km iz Celja in dva km od ceste Ce-lje-Rogaška Slatina prodam bivalni vikend s centralnim ogrevanjem, z vinsko kletjo, 400 trsi, sadnim drevjem ter vso kletarsko opremo. Na sončni legi, z lepim razgledom. Telefon 041 560-539. 1530 V ŠMARTNEM v Rožni dolini prodamo parcelo, velikost 7.800 m2. Samo resni kupci, pokličite 040 901-643, v večernih urah. 1589 DVE zazidljivi parceli, velikost 690 m2, na lepi, sončni legi, v okolici Laškega, prodam. Telefon 040 543-255. 1593 DVE parceli po 1.400 m2, Jezerce pri Šmartnem v Rožni dolini, lahko posamezno ali skupaj, prodam. Informacije po telefonu 070 864-120. 1628 LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 109.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 149.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Zadobrova. Prodamo poslovni prostor s pripadajočim delom dvorišča, na naslovu Zadobrova 39 c, 3211 Škofja vas, pisarne 100,49 m2, skladišče 371,66 m2, garaža 57,87 m2, nadstrešek 129,68 m2 ter 625 m2 zemljišča, skupaj za 299.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n GRADBENO zazidljivo parcelo, 310 m2, Šmiklavž-Ljubečna, prodam. Telefon 031 317-714. 1636 ZAZIDLJIVO zemljišče v Šempetru, Ob strugi, zemljišče je na odlični lokaciji, 1.000 m2, prodam za 50.000 EUR. Telefon 040 367-007. 1645 STANOVANJE ODDAM PRODAM CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-sta-novanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198. n ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 55.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ENOSOBNO (preurejeno v dvosobno) stanovanje v Novi vasi v Celju, 39 m2, prodam za 38.000 EUR. Telefon 040 367-007. 1645 ODDAM V SAVUDRIJI oddamo za dopustovanje apartma za 3 do 4 in 4 do 5 oseb. Najem je možen od 15. maja do 15. septembra. Informacije po telefonu 041 424-086. 1259 DVOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje in garažo, blizu Zdravilišča Laško, možna uporaba dvigala, oddam. Telefon 041 943-056. p OGRAJENO dvorišče, približno 1.000 m2 in 28 m2 poslovni prostor, cesta Ljubečna-Arclin, oddam. Telefon 041 262-063. 1561 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold OreSnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold APARTMAJE na otoku Vir pri Zadru oddam. APP so od morja oddaljeni 60 m, imajo pogled na morje, so aklimatizirani. Telefon 031 501-418. p V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 1605 APARTMA za 6 oseb na otoku Murter, 35 m oddaljen od morja, oddam. Cena 55 EUR/dan. Telefon 031 655-373. 1619 V VOJKOVI ulici oddam opremljeno eno-sobno stanovanje, v pritličju. Telefon 041 213-601. 1626 H'MIWIMJII!!.!.' živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE ME SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI pizzeua/ ^V&uma/ SKINAUT SMUČARSKA SOLA |C©'ČJ> —rrpfr infotinatijä tU mM fiROTf.CiT TMM jEnTIURcu..DMui.« d0° s m n rje rt iMl THERM AN A d.d. HOTELI I MEDICINA 1 WELLNESS | KONGRESI lesnina [xxxB TOPFIT center za zdravje in rekreacijo —— — ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL golte Slovenija avt(j)hiša škorjanec Rezervni deli in Servis Škorjanec Slikoplesk^rstvo Veter Ocvirk - PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarijter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust -LESNINAD.D., Leveč 18- 3%popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) - MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje-10%popust -HRUSTLJAVASKUSNJAVA-pro-dajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN, Marjan Ter-žan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013,3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s^- Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84,031 609416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 12% popust na njihove storitve in blago. ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL: Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! - SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Ar j a vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328 - CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve /5 Avto Safir Profesionalci za vozila 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE DVOSOBNO stanovanje na Ložnici pri Žalcu, stanovanje je opremljeno, oddam. Telefon 041 688-291. 1637 ŽUSTERNA, Koper. Oddam apartma s teraso, oddaljenost od morja 5 minut, z več parkirnimi mesti, za tri osebe (ktv, internet, klima), prost termin: julij, avgust in september. Cena 30 EUR/dan. Telefon po 12.uri, 031 826091. 1644 PRODAM ZELO dobro ohranjen štedilnik Inoks, samostoječi, 3 plin, 1 elektrika in posteljni okvir, masivni les, prodam. Telefon 041 763-098. 1562 DNEVNO sobo Alples Regina, novejše pohištvo, prodamo za 250 EUR. Telefon 070 735-312. 1630 NOVO masivno vrtno garnituro zelo ugodno prodam. Vse informacije po telefonu 041 763-884. 1632 STARINARNA Celje proda: hladilnik, zamrzovalno omaro, pralni stroj, steklo keramični štedilnik, zamrzovalno skrinjo, električni štedilnik in ostalo. Telefon 070 332-210. 1613 PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele, težke piščance za dopitanje. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582119, 070 270-438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p KOKOŠI nesnice jarkice, tik pred nesno-stjo, rjave, črne in grahaste, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130979. p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Zbiramo tudi naročila za breje plemenske svinje. Telefon 031 311-476. p DVA simentalca, stara 3 tedne in limuzin, težek 125 kg, prodam. Telefon 070 250-441. 1541 PRAŠIČE, težke od 130 do 160 kg, cena 1.50 EUR/kg, možnost dostave, prodam. Telefon 041 655-528. 1564 HIMALAJSKO kozo, staro 4 leta in dva kozlička, stara dva meseca, prodam. Cena 80 EUR. Več informacij po telefonu 031 436-671, Vinko U. 1578 PAR koz, srnasta pasma, lepe, črne, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 330-569. 1588 TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 040 290-037. 1594 PRAŠIČE, od 50 do 80 kg, prodam. Telefon 5798-167, 041 389-370. Š 134 KRAVO, staro štiri leta, pasma cika, za zakol, prodam. Telefon 5743-378. Š 133 PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, mesni tip, domača reja, prodam. Telefon 031 544-653. Š 132 DVA čistokrvna nemška ovčarja z rodovnikom, stara 10 tednov, odličnih staršev, prodam. Informacije po telefonu 031 201-780 ali (03) 5743-441. 1622 ČRNO-bele bikce prodam. Telefon 031 506-383. š 136 SIMENTALKO, staro 11 tednov, teličko in bikca, stara 10 in 15 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 1616 KOZE z mladiči ali brez prodam. Telefon 5708-106. 1625 KRAVE molznice simentalke in frizijke prodam. Telefon 041 574-195. 16 3 4 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 031 539-440. 1635 TELICO, ls/lim, brejo v 8 mesecu, prodam. Telefon (03) 5736-106. 1641 DVE ovci in ovna prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5730-148. 1642 TELIČKO simentalko, težko 180 kg, prodam. Telefon 070 402-099, (03) 5739-035. L 94 BIKCA limuzin, starega dva meseca in pol, zelo lep in telico simentalko, staro 13 mesecev, prodam. Telefon 070 74448 7. p KUPIM PRODAM Ne bomo tožili, ker si odšel. Hvaležni bomo, ker si bil! ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ata in stari ata FRANC KNEZ iz Medloga 35 (14. 10. 1927 - 26. 5. 2014) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje ter darovali sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in z nami delili bolečino ob slovesu. Žalujoča: žena Marica in sin Franjo z družino 1648 Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre in prijateljice VERONIKE FISTER iz Lisc 15 e v Celju (15. 2. 1945 - 22. 5. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja ter darovane sveče in cvetje. Hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in ohranjate lep spomin nanjo. Žalujoči: mož Peter ter hčerki Suzana in Petra z družinama SENO v kockah ali v okroglih balah, letošnje, prodam. Telefon 041 641-333, Šentjur. p OSTALO DRVA, suha, bukova ali mešana, možna dostava in razrez po želji ter mlado kravo simentalko, brejo 6 mesecev, ugodno prodam. Telefon 051 688-091, 041 770-970. 1612 NA Frankolovem prodam prikolico Adria za kampiranje. Telefon 041 707-719. 1590 HRASTOVE plohe, suhe, debelina 5 cm, prodam. Telefon 031 512-346. 1610 PRODAM DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 6 47-223. Š 256 DEBELE krave in telice kupim za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 179-780. p DEBELE, suhe krave in telice za izvoz. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. p BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n DRVA v hlodih ali razžagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 040 211-346. p ZARADI obnove objekta zelo ugodno prodamo zračno suhe deske in plohe bukve, hruške, javorja, hrasta, parje-nega oreha in bukve ter deske lipe in češnje. Telefon 040 211-346. p JARKICE, rjave, na začetku nesnosti, enoletne kokoši za zakol ali nesnost (po naročilu tudi očiščene), dnevno sveža jajca ter vse vrste visoko kakovostne krme za kokoši in piščance prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 1540 BUKOVA metrska drva prodam. Telefon 051 666-908. 1579 ZIDNO opeko ( »anšlager«), rabljeno, v zelo dobrem stanju, primerno za kamine in peči, 360 kosov, prodam vse skupaj za 100 EUR. Telefon (03) 5770-256. 1621 DRVA, suha, mešana, po 25 EUR/m3, prodam. Telefon 041 574-195. 16 3 4 KUPIM KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, moto-kultivator, priključke in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130. 1143 REGISTRIRANO prikolico za kampiranje Adria 300 SL, z baldahinom, za 3 osebe, ugodno prodam. Telefon 031 886-033. 1576 MOTORKO Sola 650 in štiri gume na platiščih, 500 * 12 col, prodam. Telefon 041 763-689. 1539 GUMIJASTI čoln Maistral 9, z opremo in motorjem Tomos 4, prodam. Telefon 5772-448. 1585 SUHA bukova drva, metrska ali razžagana, prodam. Telefon 040 122-910, 041 816-277. 1600 ZARADI prenove hleva prodamo staro hlevsko opremo. Telefon 031 506-383. Š 136 30 l slivovke, teličko, staro 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 774-773. 1611 BUKOVA in brezova drva prodam. Telefon 041 260-041. 1620 MENK UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Poštenje je na prvem mestu, vse drugo po dogovoru. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407. 1614 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: čiščenje, pomoč ostarelim ali katero koli delo. Telefon 040 711-918. 1601 VINO, belo ali rdeče, kakovostno, ugodna cena, prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. —Zaupate nam že 69 let— novi MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 Zdaj vidiš te vrstice, kako nas boli, a zate poti nazaj več ni, potrpi, naj večno lučka ti gori, saj za tabo še pridemo mi. ZAHVALA V veliki žalosti nas je zapustil VILI VIDEC (čevljar v Laškem) iz Celja (7. 6. 1964 - 19. 5. 2014) Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo celjski in laški policiji, dr. Korenovi, Pavletu Jelencu, gospodu župniku Župančiču za opravljen pogreb, pevcem iz Rečice ter vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama, sestri Neži in Marijana, bratje Jože, Žan in Alojz ter ostalo sorodstvo RAZNO Poroke STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n UREJANJE okolice in opravljanje vzdrževalnih del. Telefon 070 327-585. David Jager, Svetelka 11 b, Dramlje. 1271 KOŠNJA zelenic, obrezovanje žive meje, hišniške storitve ... Apretura, Kvedro-va 39, Šentjur, telefon 031 633-966. 1519 NUDIM nego in varstvo otrok in starejših na domu v okolici Celja in Žalca. Sem medicinska sestra z dolgoletnimi izkušnjami. Nataša Zabukovnik, Arja vas 27 b, Petrovče, telefon 041 799-993. 1623 POTREBUJEM upokojenko, ki bi prišla živet k meni in mi pomagala pri hišnih opravilih, nabavah v trgovini ali ki bi me vsaj trikrat tedensko obiskovala. Telefon 041 870-743. 1646 IŠČEM človeka, ki bi mi lahko julija in avgusta prihajal vsaj enkrat tedensko zalivat rože. Lahko je upokojenka ali upokojenec. Telefon 068 136-539. 1646 Zaupate nam že —69 let— k Celje Poročili so se: Nevenka ŽGANJER in Andrej TRATNIK, oba iz Štor, Marija ZDOLŠEK in Dejan LISEC, oba iz Bovš. Žalec Poročili so se: Anamarija JELER iz Krškega in Dejan CENCELJ iz Dobriše vasi, Mojca ROGOVNIK in Damjan BAHČ, oba iz Žalca, Helena DOLAR in Andrej TISNIKAR, oba iz Slovenj Gradca, Klav-dija KARLOVČEC in David STOJANŠEK, oba iz Arje vasi, Špela BLAGOTINŠEK iz Dobriča in David ZABUKOVNIK iz Andraža nad Polzelo, Janja TAMŠE iz Paške vasi in Mitja BERZELAK iz Slatine. Mozirje Poročili so se: Tanja MA- TAVŽ in Tomaž BRGLEZ, oba iz Arnač, Bernarda BREZNIK iz Strmca in Peter KRAJNC iz Šentilja pod Turjakom, Branka RAVLEN in Primož RAMŠAK, oba iz Velenja. Velenje Poročili so se: Danica INJOVIČ iz BiH in Sreto JANKOVIČ iz Velenja, Urša PODVRATNIK iz Mozirja in Simon WEISS iz Ljubnega, Ivana OSTOJIČ iz Velenja in Andrija VIDOVIČ s Hrvaške. Smrti Celje Umrli so: Ljudmila SITAR iz Prebolda, 95 let, Magda- O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka. Kakor v zelenem, prostranem gozdu! (S. Kosovel) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, brata, strica, svaka in prijatelja TINETA SEIDLA iz Spodnje Rečice 46, Laško (15. 8. 1928 - 27. 5. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Splošni bolnišnici Celje - dializnemu oddelku, prevoznemu podjetju Berginc. d. o. o. in njihovim šoferjem ter dr. Boriču in sestri Alji iz Zdravstvenega doma Laško za vse, kar ste storili v času njegove bolezni. Hvala Javnemu podjetju Komunala Laško za organizacijo pokopa, praporščakom, rečiškim pevcem, rogistom iz Celja, govornikoma Matjažu Piklu in Andreju Mavriju za besede slovesa. Posebej pa se moramo zahvaliti Lovski družini Rečica in vsem lovcem za ganljivo in nepozabno slovo. Vsakemu in vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Življenje ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega ata PAVLA BOŽNIKA iz Hrenove 37, Nova Cerkev (3. 4. 1943 - 27. 5. 2014) Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste začutili našo bolečino, nam v teh težkih trenutkih podali roko sočutja, nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu dekanu Alojzu Vicmanu in dr. Vinku Kraljiču za opravljeno slovesno sveto mašo, gasilcem in predsedniku PGD Lemberg gospodu Francu Medvedu za besede slovesa ter cerkvenemu in moškemu pevskemu zboru Nova Cerkev. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Zelo te bomo pogrešali: hčerki Valentina in Andreja z družinama lena PETROVEC iz Žalca, 78 let, Alojzija KURENT iz Žalca, 87 let, Julijana VE-TRIH iz Celja, 91 let, Viljem VIDEC iz Celja, 50 let, Milan ŠTARKEL iz Štor, 64 let, Ana CVETANOVIČ iz Celja, 91 let, Marija MASTNAK iz Žalca, 55 let, Marija VANOV-ŠEK iz Velenja, 98 let, Franc KNEZ iz Celja, 87 let, Dušan SKRBINEK iz Celja, 59 let, Kunigunda FELICIJAN iz Vranskega, 84 let, Branko PAUL iz Vranskega, 57 let, Franc RESNIK iz Celja, 60 let, Marija REBERNIK iz Vojnika, 80 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Olga PELKO iz Cerovca pod Bočem, 57 let, Marko LIPOŠEK iz Slak, 27 let, Marija ŽLOF iz Pristave pri Mestinju, 86 let, Jožefa STRNAD iz Kasaz, 94 let, Angela BELAK iz Završ pri Grobelnem, 92 let, Dragoslav ALEKSIČ iz Rogaške Slatine, 81 let, Marija BOVHA iz Bistrice ob Sotli, 83 let, Marija KOS iz Rogaške Slatine, 87 let, Marija STOJNŠEK iz Tekačevega, 92 let. Mozirje Umrla je: Ljudmila LOM-ŠEK iz Zgornjih Pobrežij, 84 let. Velenje Umrli so: Ajša HUKIČ iz Šoštanja, 55 let, Olga TKAVC iz Velenja, 77 let, Antonija SLAMEK iz Šoštanja, 75 let, Nevenka VARGA iz Velenja, 70 let, Franjo NOVAK iz Šmartnega ob Paki, 60 let, Janko ŠANTL iz Celja, 57 let, Ljudmila RESNIK iz Vranskega, 73 let, Marija POKORNY iz Šmartnega ob Paki, 88, Albert GORŠEK iz Šoštanja, 76 let, Miran VERDEV iz To-polšice, 61 let. Tam nekje na širnem nebu tvoja duša mirno in spokojno spi. V SPOMIN MAJDI PERC iz Lažiš 31, Dobje pri Planini (4. 4. 1966 - 2. 6. 2010) Hvala vsem, ki mislite nanjo, postojite ob grobu in ji prižigate svečko. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Odšel je k Bogu in svoji Silvi naš tati JOŽE CENTRIH iz Štor (26. 1. 1927 - 20. 4. 2014) Z velikim spoštovanjem se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Najlepša hvala župnikoma gospodu dr. Miranu Sajovicu in gospodu Vinku Čonču za opravljen obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi župnijskemu pevskemu zboru za odpete pesmi in podjetju Veking za dostojen pogreb. Za njim žalujemo: hčerki Silva in Vida z družinami in vsi ostali sorodniki SLOVO Prišel je dan, ko je bolečina zarezala v srce. 7. maja 2014 je za vedno odšel JOŽE NOVAK iz Arclina Hvaležni smo, ker si bil. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto se nam vračaj v sanje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in vsem, ki ga boste še dolgo omenjali v svojih zgodbah. Hči Tatjana z družino V SPOMIN JOŽEF - PEPI KROFLIČ (11. 12. 1945 - 4. 6. 2009) Kaj naj zapišem ti? Kaj v prijazen spomin rečem naj? Kaj usoda mi je vzela? Kaj, zakaj? (O. Župančič) Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli radi. 629 592 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE ZELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; DELO ŽELEZOKRIVCA NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 5.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE ŽELEZOKRIVEC - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; DELO ŽELEZOKRIVCA NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 15.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE UPRAVLJAVEC ZERJAVA ŽERJAVIST - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; DELO NA VISOKEM ŽERJAVU, NEDOLOČEN ČAS, 5.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO ZA NIZKE GRADNJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.6.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE AVTOKLEPAR AVTOKLEPAR - M/Ž; AVTOKLEPAR, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2014; AVTOHIŠA ŠKORJANEC, D.O.O. MARIBORSKA 115, CELJE; AVTOHIŠA ŠKORJANEC, D.O.O. PE, GAJI 42 A, 3000 CELJE AVTOKLEPAR / AVTOMEHANIK - M/Ž; DELO V AVTOMEHANIČNI DELAVNICI, AVTOKLEPAR-SKI DELAVNICI, DELO V AVTO VLEKI - OBVEZEN C IZPIT, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2014; AVTOMEHANIKA,AVTOVLEKA IN VULKANIZA-CIJA GUM JOŽE ŠKOFLEK S.P., LOKOVINA 15, 3204 DOBRNA VOZNIK TAKSIJA VOZNIK TAXIJA - M/Ž; JAVNI PREVOZ POTNIKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.6.2014; DUHOVNI CENTER HANA, CENTER ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE IN POZITIVNO RAZMIŠLJANJE, D.O.O., PETELINŠKOVA ULICA 9, 3212 VOJNIK MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA MONTER ALUMINIJASTIH IN PLASTIČNIH OKEN - DELO JE V NEMČIJI - M/Ž; MONTER ALUMINIJASTIH IN PLASTIČNIH OKEN - DELO JE V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 8.6.2014; INDUSTRIJSKA MONTAŽA, MKN MATEJ ZAVŠEK S.P., OPEKARNIŠKA CESTA 12, 3000 CELJE REFERENT ZA HOMOLOGACIJO KONTROLOR TEHNIČNIH PREGLEDOV, REFERENT ZA HOMOLOGACIJE - M/Ž; KONTROLA VOZIL NA TEHNIČNIH PREGLEDIH, IZVEDBA HOMOLOGACIJSKIH POSTOPKOV, NEDOLOČEN ČAS, 6.6.2014; ŽONTA, TRANSPORT, TEHNIČNI PREGLEDI IN SERVISNE STORITVE, D.O.O., GAJI 44, 3000 CELJE REFERENT ZA REGISTRACIJO MOTORNIH VOZIL REFERENT ZA REGISTRACIJO MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL - M/Ž; REGISTRACIJA VOZIL, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, NEDOLOČEN ČAS, 6.6.2014; ŽONTA, TRANSPORT, TEHNIČNI PREGLEDI IN SERVISNE STORITVE, D.O.O., GAJI 44, 3000 CELJE KUHAR "KUHARSKI POMOČNIK V GOSTILNI IN PIVNICI STARI PISKER CELJE - M/Ž; SODELOVANJE PRI PRIPRAVI MALIC IN ALACARD OBROKOV, PRIPRAVA SOLAT, SLADIC, ČIŠČENJE KUHINJE IN POMIVANJE POSODE"; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2014; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINOVA ULICA 9, 3000 CELJE SAMOSTOJNI KUHAR ZA PRIPRAVO MALIC IN ALACARD OBROKOV V GOSTILNI IN PIVNICI STARI PISKER CELJE - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA MALIC IN ALACARD OBROKOV, IZDELAVA LASTNIH PROIZVODOV, ORGANIZACIJA DELOVNEGA PROCESA V KUHINJI, NADZOR IN PRIPRAVA HRANE SKLADNO Z RECEPTURAMI, PRAVILNO NAROČANJE IN SHRANJEVANJE KUHINJSKEGA MATERIALA, SKRB ZA KUHARSKO HIGIENO IN ETIKO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2014; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINOVA ULICA 9, 3000 CELJE KUHAR- PICOPEK - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA HRANE, PEČENJE PIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2014; VZDRŽEVANJE PREZRAČEVALNIH NAPRAV, ELEKTROINSTA-LACIJE, BOŽIDAR GRABAR, S.P., PODVIN 211, 3310 ŽALEC URADNIKI V TURISTIČNIH IN POTOVALNIH AGENCIJAH RECEPTORJI, TELEFONISTI IPD., D, INFORMATOR - M/Ž; IZVAJA BLAGAJNIŠKE IN TREZORSKE POSLE, INFORMIRA IN USMERJA STRANKE V POSLOVALNICI, STRANKAM POSREDUJE TEMELJNE INFORMACIJE O BANČNIH PRODUKTIH IN STORITVAH, PRODAJA ENOSTAVNE BANČNE PRODUKTE, OPRAVLJA DRUGA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.6.2014; SKB BANKA D.D. LJUBLJANA, AJDOVŠČINA 4, 1000 LJUBLJANA SVETOVALEC ZA PRODAJO PRODAJNI SVETOVALEC ZA SAVINJSKO REGIJO - M/Ž; SVETOVANJE PRI NAKUPU VISOKOKAKOVOSTNEGA IN UČINKOVITEGA IZDELKA, ODGOVARJANJE ZA IZVAJANJE PRODAJE NA PODLAGI PLANA PRODAJE PODJETJA, PRIDOBIVANJE STRANK IN SKRB ZA OBSTOJEČE STRANKE, SKRB ZA DOBRO IME PODJETJA, ZAGOTAVLJANJE ZADOVOLJSTVA STRANK, DELO POTEKA V VAŠI REGIJI NA TERENU. NEDOLOČEN ČAS, 6.6.2014; RAIN-POLC, TRGOVINA, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., JADRANSKA CESTA 27, 2000 MARIBOR ZAVAROVALNI ZASTOPNIK POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; KLICANJE STRANK, DOGOVARJANJE TERMINOV, IZOBRAŽEVANJE, DELO NA TERENU, SESTANKI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.6.2014; AGENCIJA MLINAR, ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE. K.D., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS TEHNIČNI RISAR ZA STROJNIŠTVO PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.8.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS NEPREMIČNINSKI POSREDNIK NEPREMIČNINSKI POSREDNIK - M/Ž; POSREDOVANJE PRI PRODAJI OZ. NAKUPU NEPREMIČNIN, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.6.2014; NEPREMIČNINSKA AGENCIJA AM, POSREDNIŠTVO V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI, D.O.O., CANKARJEVA ULICA 6, 3000 CELJE TEHNIK ZA GRADBENIŠTVO GRADBENI INŽENIR - M/Ž; VODENJE GRADBIŠČA IN UREJENJE DOKUMENTACIJE, OBRAČUNI V NEMŠČINI, NEDOLOČEN ČAS, 22.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE UE LAŠKO NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE MOZIRJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.6.2014; TEKSAS BAR NOVA ŠTIFTA SILVA POLJANŠEK S.P., ŠMIKLAVŽ 3, 3342 GORNJI GRAD UE SLOVENSKE KONJICE FASADER DELAVEC M/Ž ZA POMOČ PRI IZVEDBI FASAD - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI IZDELAVI FASAD TER PLESKANJU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2014; ZABUKOVŠEK IN PARTNERJI PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.N.O., ŽIČE4, 3215 LOČE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SESTAVA ZAHTEVNIH ZVARJENCEV, BRANJE NAČRTOV, VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.6.2014; TRUNKL, STROJEGRADNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, STORITVE IN GOSTINSTVO, D.O.O., ZGORNJE LAŽE 1, 3215 LOČE MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA MONTAŽER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; POMOČ PRI MONTAŽI STAVBNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2014; FUŽINAR PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O., PAKA 7 A, 3205 VITANJE PRODAJALEC PO TELEFONU TELEFONSKA PRODAJA IZ KLICNEGA CENTRA SLOVENSKE KONJICE - M/Ž; ORGANIZACIJA SESTANKOV PREKO TELEFONA ZA NAŠE KOMERCIALISTE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2014; FUŽINAR PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O., PAKA 7 A, 3205 VITANJE DELOVODJA GRADBENIŠTVA VODJA MONTAŽNE EKIPE - MONTAŽER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; VODJA MONTAŽNE EKIPE Z ZNANJEM MONTAŽE STAVBNEGA POHIŠTVA, MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA, ORGANIZACIJA DELA NA TERENU. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2014; FUŽINAR PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O., PAKA 7 A, 3205 VITANJE VODJA PROIZVODNJE POHIŠTVA "VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; NAČRTOVANJE, ORGANIZACIJA IN VODENJE PROIZVODNEGA PROCESA; ORGANIZACIJA IN VODENJE MONTAŽE, POZNAVANJE PROGRAMOV AUTOCAD, MEGACAD, MEGATISCHLER, SPOSOBNOST UPRAVLJANJE CNC STROJA." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.6.2014; SPLOŠNO MIZARSTVO DANIJEL TAJNIKAR S.P., PRELOGE PRI KONJICAH 1, 3210 SLOVENSKE TEHNOLOG STROJNIŠTVA RAZVOJNI TEHNOLOG - M/Ž; RAZVOJ NOVIH IZDELKOV NA PODROČJU PLASTIČNIH PROFILOV PRIDOBIVANJE IDEJ IN ODDAJANJE INICIATIV ZA NOVE PROJEKTE VPELJAVA NOVIH KONSTRUKCIJSKIH REŠITEV NA PODROČJU DODELAVE PROFILOV ISKANJE USTREZNIH PONUDB IN POGAJANJE Z DOBAVITELJI SODELOVANJE PRI OPERATIVNI VPELJAVI PROJEKTOV FINANČNO VREDNOTENJE PROJEKTOV, NEDOLOČEN ČAS, 05.06.2014, KOPLAST EKS-TRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.O.O., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; NAKADANJE, RAZKLADANJE V MEDNARODNEM PROMETU, AVSTRIJA, ITALIJA, MADŽARSKA, ČEŠKA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.6.2014; AV-TOPREVOZNIŠTVO JELOVŠEK ZDRAVKO S.P., CEROVEC29,3230 ŠENTJUR POLAGALEC KERAMIČNIH PLOŠČIC POLAGALEC KERAMIČNIH PLOŠČIC - M/Ž; POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2014; MEGAMONT KO-VAČIČ, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., KOLODVORSKA ULICA 2, 3230 ŠENTJUR SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR - M/Ž; KITANJE ZIDOV, BRUŠENJE, BELJENJE NOTRANJIH IN ZINANJIH STEN, STROPOV. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2014; MEGAMONT KOVAČIČ, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., KOLODVORSKA ULICA 2, 3230 ŠENTJUR VODJA KUHINJE VODJA VI - VODJA PREHRANE - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE, NAČRTOVANJE, USKLAJEVANJE IN KONTROLIRANJE DELOVNEGA PROCESA V PREHRANI IN DISTRIBUCIJI HRANE, NABAVA BLAGA ZA POTREBE KUHINJE V SKLADU Z JAVNIMI NAROČILI IN SODELOVANJE V POSTOPKIH JAVNIH NAROČIL, SKRB ZA PRAVILEN IN HUMAN ODNOS DELAVCEV V KUHINJI, SKLADIŠČENJE BLAGA IN SPREMLJANJE PORABE ŽIVIL, IZVAJANJE NOTRANJEGA NADZORA HIGIENE ŽIVIL IN HACCAP SISTEMA, VODENJE EVIDENC IN PRIPRAVA POROČIL, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI DNEVNIH OBROKOV, PASIVNO IN AKTIVNO SODELOVANJE PRI IZOBRAŽEVANJU, PRIPRAVLJANJE JEDILNIKOV ZA STANOVALCE, SKRB ZA KAKOVOSTNO IN NEOPOREČNO PREHRANO STANOVALCEV, PRIPRAVA MESEČNEGA RAZPOREDA IN PREDLOG LETNEGA RAZPOREDA DELOVNIH UR, SODELOVANJE PRI POSTAVLJANJU STANDARDOV, SODELOVANJE PRI IZDELAVI INTERNIH AKTOV IN PRAVILNIKOV DOMA, AKTIVNO SODELOVANJE V DELOVNIH TELESIH IN ORGANIH DOMA (KOLEGIJ), SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PROJEKTOV IN VODENJE PROJEKTOV, OSTALE NALOGE PO NALOGU DIREKTORJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.6.2014; DOM STAREJŠIH ŠENTJUR, SVETINOVA ULICA 1, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH MONTER PREZRAČEVALNIH SISTEMOV MONTER PREZRAČEVALNIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA PREZRAČEVALNIH SISTEMOV V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.6.2014; HAMIS, MONTAŽA IN STORITVE, D.O.O., STEKLARSKA ULICA 9 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA IZVAJALEC SUHOMONTAZNE GRADNJE IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE - M/Ž; IZVAJANJE SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2014; ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU UROŠ CVERLIN S.P., PRISTAVA PRI MESTINJU 41 A, 3253 PRISTAVA PRI MESTINJU NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.6.2014; TERME SPROSTITVENI PROGRAM AKTIVNOSTI ROGAŠKA, HOTELI IN TURIZEM D.D., ZDRAVI- LIŠKI TRG 12, 3250 ROGAŠKA SLATINA TEHNIK ZA KEMIJO IZDELOVALEC POLIZDELKOV - M/Ž; PRIPRAVA SUROVIN, SESTAVA KOZMETIČNIH POLIZDELKOV PO RECEPTURI, DELO NA MEŠALNIH KOTLIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2014; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 54, 3250 ROGAŠKA SLATINA GRAFIČNI OBLIKOVALEC GRAFIČNO OBLIKOVANJE - M/Ž; GRAFIČNO OBLIKOVANJE OGLASOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 11.6.2014; MODEX, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., CVETLIČNI HRIB 17, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 21.6.2014; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; SERVISIRANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.6.2014; AVTOMEHANIKA MEH, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL, D.O.O., LAZE 19, 3320 VELENJE UE ŽALEC VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK V MEDNARODNEM PROMERU - M/Ž; DELO SE OPRAVLJA NA OBMOČJU EU, RAZKLADANJE, NAKLADANJE PO NALOGAH NADREJENEGA, UREJANJE SPREMNE DOKUMENTACIJE, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 5.6.2014; AV-TOPREVOZNIŠTVO IN ORGANIZACIJA PREVOZOV, LESNIKA LJUDMILA S.P., CESTA V GAJ 25,3313 POLZELA ZIDAR ZIDAR - GRADBENIK - M/Ž; ZIDANJE TER DRUGA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2014; POKER, IZDELOVANJE DELOVNIH ZAŠČITNIH OBLAČIL, SANJA KAJTNA S.P., DOLENJA VAS 170, 3312 PREBOLD ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 8.6.2014; POLI-FAR PREDELAVA, STORITVE, D.O.O., ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC TESAR TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA, STENSKO OPAŽANJE, NEDOLOČEN ČAS, 8.6.2014; POLI-FAR PREDELAVA, STORITVE, D.O.O., ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC MONTER KMETIJSKIH, INDUSTRIJSKIH IN DRUGIH STROJEV SERVISER, MONTER - M/Ž; SERVISIRANJE IN MONTAŽA STROJEV V MESNI INDUSTRIJI, NEDOLOČEN ČAS, 9.6.2014,; KROIS IN SINOVI, ZASTOPSTVA, TRGOVINA IN SERVIS, D.O.O., CELJSKA CESTA 8, 3310 ŽALEC KEMIČNI ČISTILEC IN PRALEC VZDRŽEVALEC TEKSTILIJ - M/Ž; SORTIRANJE, PREGLED MADEŽEV, PREDDETAŠURA, VLAGANJE V STROJ, NADZOR DELOVANJA STROJA, DETAŠURA, LIKANJE, ZLAGANJE, MANJŠA POPRAVILA - ŠIVANJE, PREDAJA OZIROMA DOSTAVA IN PREVZEM ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.6.2014; SIMONA SEVER S.P., KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA, DVOJNA ULICA 10, 3313 POLZELA KEMIJSKI TEHNOLOG MLADI RAZISKOVALEC PRI IZBRANEM MENTORJU -M/Ž - M/Ž; DOKTORSKI ŠTUDIJ NA PODROČJU BIOTEHNOLOGIJE, DOLOČEN ČAS, 42 MESECEV, 14.6.2014; INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE, CESTA ŽALSKEGA TABORA 2, 3310 ŽALEC KINO CINEPLE Spored od 5. 6. do 11. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Godzila - akcijski, znanstvena fantastika, 3D od četrtka do srede: 16.10 Grace Monaška - biografska drama od četrtka do srede: 18.10 Hiša velikega čarodeja - animirana družinska pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 13.30, 14.45, 16.30 Hiša velikega čarodeja - animirana družinska pustolovščina, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.25 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 17.15 Kako ne umreti na Zahodu - komični western četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.00, 20.15 petek, sobota: 15.45, 18.00, 20.15, 22.30 Maščevanje v visokih petah - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.00 petek: 20.00, 22.20 sobota: 20.40 Montevideo, se vidimo! - športna komedija sobota: 18.00 Možje X: Dnevi prihodnje preteklosti - domišljijska akcija, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.15, 20.30 petek, sobota: 18.15, 20.30, 21.50 Na robu jutrišnjega dne - znanstvenofantastični triler od četrtka do srede: 16.20 Na robu jutrišnjega dne - znanstvenofantastični triler, 3D od četrtka do srede: 18.40, 21.00 Nevidna ženska - drama od četrtka do srede: 19.00 Pionir - triler od četrtka do srede: 21.15 Rio 2 - animirani, 3D sobota, nedelja: 15.00 Rio 2 - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota: 13.45 nedelja, 13.45, 15.50 Seks na eks - komedija od četrtka do srede: 20.50 Sosedi - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.45, 20.45 petek, sobota, nedelja: 18.45, 20.45, 22.45 Trd oreh - animirana komična pustolovščina sobota, nedelja: 13.40, 14.30 Zlohotnica - akcijska pustolovska drama, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.45, 19.45 sobota, nedelja: 14.15, 17.45, 19.45 Zlohotnica - akcijska pustolovska drama od četrtka do srede: 16.30, 18.30 CETRTEK 18.00 Poti - drama 20.00 Locke - drama PETEK 19.00 Locke - drama 21.00 Svet stav - dokumentarni SOBOTA 19.00 Poti - drama 21.00 Locke - drama NEDELJA 18.00 Poti - drama 20.00 Locke - drama SREDA 20.00 Byzantium - domišljijski triler KINO VELENJE PETEK 18.00 Potepuh Tomaž - otroški pustolovski 20.00 Ameriške prevare - kri-minalka, drama 20.30 Zlohotnica - akcijska pustolovska drama, 3D SOBOTA 18.30 Zlohotnica - akcijska pustolovska drama, 3D 18.30 mala dvorana: Potepuh Tomaž - otroški pustolovski 20.30 Gravitacija - ZF drama 22.15 Veliki mojster - akcijska biografska drama NEDELJA 16.00 Potepuh Tomaž - otroški pustolovski 18.00 Veliki mojster - akcijska biografska drama 19.00 Ameriške prevare - kri-minalka, drama 20.30 Zlohotnica - akcijska pustolovska drama PONEDELJEK 20.00 Jej, spi, umri - drama PRIREDITVE ČETRTEK, 5. 6. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 17.00 Vrtec Trje Gališki dnevi: vrtčevski pozdrav poletju 18.00 Velenjski grad Šaleška dolina v času prve svetovne vojne (1914-1918) predava dr. Bojan Himmelreich 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Goreči škof - življenje in delo škofa, božjega služabnika, Antona Vovka predavanje z odprtjem razstave Goreči škof 19.00 Dvorana Mestne četrti Nova vas Celje in okolica na starejših filmskih zapisih filmski večer 19.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Džez trio New Hopes četrtkov kavarniški večer 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Zaključni koncert Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur gost: pihalni orkester Glasbene šole Laško-Radeče 19.19 Mestna knjižnica Velenje Ičo Vidmar: Pravica do glasbenega mesta: neodvisni glasbeniki »downtowna« v neoliberalnem New Yorku,1984-2014 humanistični večer 19.30 Narodni dom Celje Pesem ne pozna meja letni koncert Moškega pevskega društva Pod gradom 19.30 Celjski dom_ Noč slovenskih skladateljev: Godalni kvartet Arcus Nejc Avbelj in Uroš Bičanin, violina, Špela Pirnat in Katarina Kozjek, viola 19.30 Glasbena šola Velenje Larisa Gregorc, sopran; David Gregorc, klarinet koncert ob zaključku srednješolskega glasbenega šolanja 20.00 Celjski mladinski center Indija potopisno predavanje 20.00 Krčma TamKoUčiri Jazzladies koncert VODNIK 29 % abljeni k Ribniku Vrbje! Delovni čas INFO centra v juniju: 15.00-20.00, ponedeljek-petek, 9.00-20.00, sobota, nedelja in praznik Ponirkove otroške delavnice: 17.00-19.00, sobota in nedelja Jezdenje ponijev: 17.00-19.00, petek in sobota PETEK, 6. 6. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča 13.00 Krekov trg Celje Cityband in zaključni koncert ob koncu šolskega leta glasbeni gostje: Mi2 18.00 Dom kulture Velenje Naše mesto zaključna produkcija 19.00 Kvartirna hiša Celje Perilo, korzeti in krinoline 19. stoletja odprtje razstave Ine Čebular 19.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Kavarniški večer gost: Peter Čeferin 19.00 Kavarna Lucifer Velenje D Brincl Bend večer ob irski glasbi 19.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Pihalni orkester koncert 20.00 Hotel Evropa Celje_ Skupina Venus koncert 20.00 Dom krajanov Galicija Matej Čepin odprtje razstave 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zbor PopSeSlish in Tolkalna skupina Šus z ansamblom ter solisti koncert filmske glasbe 20.00 Stare Zreče_ Rock ropotanje nastopajoči: Gonobitz, Poweršok, Danijela Martinovič & band... osrednja Knjižnica Celje I. nadstropje knjižnice Od 5. do 30. junija Razstava raziskovalnih nalog projekta Mladi za Celje 2014 V sodelovanju s Komisijo Mladi za Celje pri Mestni občini Celje Vstop prost! Več info na tel. 03 426 17 36 kavarna Miško Knjižko Četrtek, 5. junija, ob 19. uri - Četrtkov kavarniški večer Džez trio New Hopes (Ladislav Rebrek, Marko Petrušič, Enos Kuegler) Program vsebuje dela najbolj znanih ustvarjalcev v zgodovini te glasbene zvrsti, kot so: Duke Ellinton, Miles Davis, Charlie Parker, Count Basie in Jobim, ki so nepogrešljiv del vseh koncertov in festivalov v svetu džeza. Trio New Hopes izvaja njihova dela v svojih aranžmajih ali v popolnoma originalni izvedbi. Vstop prost! Več informacij na 03 426 17 61 knjižnica Miško Knjižko Sobota, 7. junija, ob 10.30 Helen Doron učni center Celje ANGLEŠKA PRAVLJICA ZA OTROKE IN STARŠE kavarna Miško Knjižko Četrtek, 12. junija, ob 19. uri - Četrtkov kavarniški večer Gal in Severa Gjurin Vstop prost! Več informacij na telefonu 03 426 17 61 21.00 Vodni stolp Celje_ Maszecinka (Bolgarija/ Madžarska) koncert madžarske in bolgarske glasbe, orientalskih ritmov in funka SOBOTA, 7. 6. 9.00 do 13.00 Fotografski atelje Josipa Pelikana Celje Fotografiranje s fotografskimi tehnikami Pelikanovega časa (Borut Peterlin) 10.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol Džjezz 2014 10.30 Dom kulture Velenje Bikec Ferdinand otroška lutkovna predstava 10.00 do 21.30 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek WDSF Podčetrtek - Terme Olimia open 2014 mednarodno tekmovanje v standardnih in latinsko-ameriških plesih 10.30 Osrednja knjižnica Celje Angleška pravljica za otroke in starše gostuje: Helen Doron učni center Celje 11.30 Mesto središče »za zvezdi« Celje_ Celjani Celjanom: S pesmijo in humorjem v mesto Kulturno umetniško društvo Šmartno v Rožni dolini: Ljudske pevke iz Jezerc in ansambel Kr'tk 13.30 Stare Zreče Pohorska cokla mednarodno tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko 15.30 Stare Zreče Revija narodnozabavnih ansamblov nastopajo: Vižarji, Žvižg, Oberkrainer Power, Domači zvoki, Banovšek in Alpski kvintet 16.00 Dvorana Centra Nova Velenje Širi, širi vezeni peškiri otroški folklorni festival 17.00 SLG Celje_ Mednarodno tekmovanje Opus 1 - plesna miniatura nastop mladih plesnih ustvarjalcev v avtorskih koreografijah sodobnega plesa 18.00 Šmartinsko jezero Nikoli ne moreš dvakrat stopiti v isto pesem mednarodni festival poezije na vodi 19.00 Hotel Evropa Celje_ Alex Volasko koncert 19.30 Cerkev sv. Martina Šmartno ob Paki Orgelski nastop učencev sv. Jožefa Celje v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje in Glasbeno šolo Šentjur 20.00 Plesni forum Celje_ Mednarodno tekmovanje Opus 1 - plesna miniatura plesna predstava v avtorski koreografiji plesalke Enye Belak 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Kdor poje, slabo ne misli koncert MePZ A Cappella; gostje Celjski godalni orkester 20.00 Pred Domom kulture Velenje Elina Viluma & The Complete Beauty džez festival 20.30 Stari grad Celje_ Oliver Dragojevic koncert 21.00 Plesni forum Celje Mednarodno tekmovanje Opus 1 - plesna miniatura podelitev nagrad NEDELJA, 8. 6. 10.00 do 21.30 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek WDSF Podčetrtek - Terme Olimia open 2014 mednarodno tekmovanje v standardnih in latinsko-ameriških ples 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 13.00 Stare Zreče_ Ropotanje koncert pihalnih orkestrov; ob 19.00 zaključek prireditve z ansamblom Glas_ 15.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Godba Orlica z gosti letni koncert ob dnevu ljubiteljske kulture 15.00 Cerkev sv. Martina na Ponikvi Revija cerkvenih otroških in mladinskih zborov 19.00 Dom kulture Velenje Krčmarica Mirandolina komedija v izvedbi KUD Zarja Trnovlje 20.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Večer pod Ipavčevo lipo koncert Vokalne skupine Glasovir; gosta: Ana Bezjak, vokal in Igor Bezget, kitara 20.30 Vodni stolp Celje_ Celjani Celjanom koncert Mešanega pevskega zbora Celeia Celje PONEDELJEK, 9. 6. 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovor o življenju in smrti pogovor vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. 18.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Annie muzikal 19.19 Knjižnica Velenje Ogrožena prehranska varnost Slovenije predava Anton Komat TOREK, 10. 6. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Goool! odprtje občasne razstave nogometnih dresov Milana Rajtmajerja in Tilna Zupanca 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tomaž Maroh, učenec OŠ Petrovče odprtje razstave fotografij 20.30 Vodni stolp Celje_ Celjani Celjanom koncert Pihalnega orkestra Celje z gosti SREDA, 11. 6. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnice modistinje Marte Žohar 18.00 Vodni stolp Celje_ Celjani Celjanom igrano-lutkovna predstava Hop v pravljico 19.00 Zgodovinski arhiv Celje Solunska fronta odprtje razstave; v objektivu vojnega slikarja in fotografa Dragoljuba Pavloviča 19.00 Ploščad za kavarno Miško Knjižko Uspešne življenjske zgodbe predstavitev knjige Na sončni strani Slovenije ter pogovor z uspešnimi posamezniki 19.19 Mestna knjižnica Velenje Antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji knjigo bo predstavila avtorica Lidija Dimkovska 21.00 Stari grad Celje_ Tak si komedija s Klemenom Slakonjo in Tadejem Tošem Društva vabijo ČETRTEK, 5. 6. 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ O jogi in umetnosti koncentracije, kontemplacije in meditacije ... vodi Domen Kočevar PETEK, 6. 6. 17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev SOBOTA, 7. 6. 9.00 do 12.00 Po balkonom Muzeja novejše zgodovine Celje_ Predpočitniški bolšji sejem za otroke izmenjava, podarjanje in prodaja igrač, knjig, iger 9.00 Dom krajanov Galicija Razstava ročnih del 17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice jezdenje ponijev NEDELJA, 8. 6. 14.00 Pilštanj_ Binkoštovanje sprejem pohodnikov, prikaz pastirskih običajev, kmečka tržnica, bogat kulturni in športni program 17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice PONEDELJEK, 9. 6. 14.00 Mladinski center Velenje Inkubus popoldanski mladinski center TOREK, 10. 6. 18.00 Mestna plaža Celje Ustvarjalna delavnica ustvarjanje ob pomoči animatorke z različnimi materiali v različnih tehnikah 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Kresna noč - poletni solsticij predava Srečko Konec SREDA, 11. 6. 11.00 Celjski dom_ Vse, kar je pomembno pri driski predava Mateja Kadilnik, mag. farm. 18.00 Mestna plaža Celje Delavnica in igralnica z našimi kužki Dobrodelne prireditve SOBOTA, 7. 6. 9.00 Zbor pri Letnem kinu Velenje in ob Škalskem jezeru Migaj z mano dobrodelni tek; sredstva bodo v celoti namenjena v štipendijski sklad za mlade, obolele za rakom Razstave Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Branko, 70 let, 214 cm, do 16. 6. Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvorec: razstava Francija Černelča Friderik in Veronika, ujeti mit v steklu, do 30. 6. Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: mednarodna skupinska razstava Politics Within, do 8. 6. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica Osrednja knjižnica Celje: razstava fotografij zahodne Sahare: Barva peska, do 15. 6.; razstava raziskovalnih nalog Mladi za Celje, do 30. 6. Galerija AQ Celje: razstava Jožeta Suhadolnika, do 11. 6. Galerija Mercator centra Celje: razstava likovnih del članov celjskih likovnikov, sekcije Kulturno prosvetnega društva Svoboda Celje, do 11. 6. Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica Galerija Kulturnega centra Laško: razstava likovnih del ljubiteljskih likovnikov iz Laškega, do 30. 6. Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Tatjane Hren, do 30. 9. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalica in Zlatka Ko-lareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI Zunanji vplivi in vzdrževanje kamna Dandanes živimo v vedno bolj onesnaženem okolju. Nesnaga iz okolja, kot so avtomobilske in industrijske emisije, agresivni plini, težke kovine, prašni delci, saje, vse vrste odpadkov, gnojila (pesticidi), je kriva za vedno bolj agresivno ozračje (kislo ozračje). Primarni onesnaževalci se v ozračju povezujejo v sestavine, ki so še bolj strupene. Oksidi žvepla in dušika se mešajo s sončno svetlobo, kisikom in vlago in tako tvorijo žveplove in dušikove kisline, ki padejo na površje kot kisli dež. Zato je priporočljivo redno vzdrževanje kamnitih površin, če želimo, da ohranimo prvotni, naravni videz kamna. Površine, ki niso vzdrževane, zlahka vsrkavajo razne nečistoče v svojo luknjičasto strukturo, kar na daljši rok pomeni propadanje materiala. Prav zaradi slednjega je bistvenega pomena kvaliteta sredstva, ki ga nanašamo na površino. Za čiščenje, zaščito in nego naravnega in umetnega kamna se priporoča uporaba zaščitnih sredstev ter sredstev za nego kamna, s pomočjo katerih boste lahko preprečili propadanje materialov. V P Če želite oglaševati \ v rubriki TaD} Vsi naši mojstri, JM p°kučite: -^031 692-860 fS v 3» ž Furnir iz naravnega kamna Najmodernejše tehnologije so omogočile razvoj kamnitega furnirja iz naravnega kamna. Furnir iz naravnega kamna je zelo lahek, upogljiv in primeren za montažo skoraj povsod, tudi na ukrivljenih in okroglih površinah (stebrih) ter fleksibilnih, kot so različni kosi pohištva. Daje eleganten in popoln videz. Furnir iz naravnega kamna pomeni, da je naravni kamen stružen na debelino približno 1 mm. Furnir je lepljen na elastično podlago, je obstojen in pripravljen za vgrajevanje na najrazličnejše površine v notranjosti in tudi v zunanjosti. Furnir iz naravnega kamna spada med naravne dekorativne kamne za oblaganje zunanjih in notranjih zidov. Daje pridih narave vašemu domu, poslovnim prostorom in okolici. Veliko možnosti uporabe Kamniti furnir nudi arhitektom, oblikovalcem in mizarjem popolnoma nove mo- žnosti oblikovanja z lahkimi materiali. Izdelan je iz večplastnega skrilavca debeline od 1 do približno 2 mm, ki se ga reže iz velike kamnite plošče. Poliestrska smola in steklena vlakna na zadnji strani povezujejo sloje kamna. Zaradi grobe reliefne površine in spreminjajočih se barv na posameznih kamnitih slojih je vsaka plošča unikaten izdelek in predstavlja pravo barvno doživetje. Naravna groba reliefna površina je neobdelana kamnita površina z naravnim videzom v barvnih odtenkih, ki jih odsevajo različne vrste mineralov, oksidov kovin in korozijskih materialov. Kamniti furnir ima zanimiv videz ravno zaradi svoje naravne oblike in barve na površini. Uporabljamo ga lahko lahko kot stenske obloge in obloge pohištvenih elementov. Pomemben je nosilni material Če obstaja verjetnost, da bo kamen bolj izpostavljen umazaniji, je treba površino impregnirati oziroma zaščititi. Ugotovljeno je bilo, da barva površine na plošči pri vseh vrstah obdelave rahlo zbledi. Nosilni material plošče mora biti ustrezno izbran glede na namen uporabe. Primerne so vse vrste lesa, kot tudi ostali lahki gradbeni materiali. Če boste kamniti furnir nanesli na nosilni material le enostransko, morate posebej pazljivo obdelati sloj s hrbtne strani. Za mehansko utrjene plošče, kj so enostransko obložene s kamnitim furnirjem, je treba na hrbtni strani uporabiti papir oz. folijo z minimalno gostoto 150 g/m2. Pri uporabi kamna za talne in stenske obloge je treba upoštevati temperaturne razlike. Previdno pri žaganju Kamniti furnir je izdelan iz tankih plasti kamna in ga lahko žagamo z običajnimi žagami za les in lesna tvoriva. Pri taki uporabi imajo Žagini listi zaradi žaganja tankega kamnitega sloja in sloja iz steklenih vlaken krajšo življenjsko dobo. Za žaganje plošč, ki so obojestransko prevlečene s kamnitim furnirjem, je treba uporabiti posebno rezilo žage, saj je kamnita površina na spodnji strani neravna. Tudi pri rezkanju kamnitih površin je življenjska doba rezil krajša. Pri obdelavi večjih količin materiala se zato priporoča uporaba diamantnih rezil. Pri rezkanju in žaganju se ne sme prekoračiti običajne hitrosti žaganja lesa. Zaradi topega rezila na orodju, previsokih obratov ali prenizke hitrosti podajanja lahko pride do toplotnega trenja, ki povzroča plastificikacijo poliestrskega sloja na zadnji strani plošče. VSI NAŠI MOJSTRI 31 Pt\ harmoni jadoma / salon opreme in stonLue »J Pvc, alu in lesena okna, vhodna irt dvižna garažna vrata, zimski vrtovi, vse vrste senčil, notranja vrata, vodovod in ogrevanje, slikopleskarstvo, obnova doma, obnova kopalnic -]o% otvoritveni popust na pvc okna 031 78 60 70 I 031 311 640 j infoOLNl ^VlfTmtUNlH IN USNJENIH O&ACIL 1 DELOVNI ČAJ: «m. - pet;. aH. dff Mure; sdr;. odl.dvll. un NSTALACDJI VERHOVSEK Z vami že 20 LET. IZVEDBA VODOVODNIH IN ({NIHALNIH ■ NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC I HSTIUCUI VESHOVin in.!, Prožinska vas 34/d, Štore, gsm; 041 692 9D7 Kupon za 25 EI/ROI/ Pri naroČilu storitev nad 500 evrov 32 ZANIMIVOSTI Mala Celjska grofa Mala Friderik in Herman s svojo družino živita na razgledni točki, ki jima omogoča sijajen pogled na širne daljave. Živita namreč na nadmorski višini 1050 metrov na kmetiji pri Ročkih na ljubenski strani Golt. V družini pa nista edina s plemenitim poimenovanjem, družbo jima dela tudi petletni bratec Rihard. Dvojčka sta se rodila 16. februarja letos. Mamico je med ledenim tednom na začetku februarja, ko je bila večina Slovenije ovita v žled, precej skrbelo, saj je domovanje družine Podkrižnik Gregorc precej daleč od celjske porodnišnice - že v optimalnih pogojih do tja potrebujejo debelo uro. A dvojčka sta s svojim prihodom prijazno počakala, da se je narava umirila. Herman, Friderik in Veronika Mamica Ana Podkrižnik in očka Mirko Gregorc sta se do- Dvojčka z imeni celjskih plemičev iz zgornjesavinjskih planin »O ale le o ale cike tonga ... (indijanski napev). Zgodilo se je nekoč, nedavno tega, ko sem krožil po divjem Celju. Dobil sem bratca Hermana, velikega 2375 g, 48 cm, in le nekaj trenutkov zatem še bratca Friderika, velikega 2735 g, 49 cm. Hauk, govoril sem. Veliki bratec.« Slavnostna najava ob rojstvu dvojčkov z Ljubnega ob Savinji, ki nosita slavni imeni ponosnih prebivalcev celjskega gradu, dvojčkov Hermana in Friderika. govorila, da za spol otrok ne želita izvedeti pred njunim rojstvom. O imenih sta odločala prav demokratično. Že vse od rojstva prvega otroka, Riharda, je mamica zapisovala vsa potencialna imena v majhno knjižico. Dogovorila sta se, da bo vsak izbral po eno ime s tega seznama. Mamica je izbrala Friderika, očka Hermana. Ne da bi vedela drug za drugega. Mamica Grofje z Ljubnega: Friderik, Rihard in Herman si je le želela, da imata otroka starejše ime, ki statistično ni pogosto v Sloveniji. Za imena deklet je celo namensko gledala rodovnik plemenitih Celjank, za fante pa ne. Dokler se fantiča nista rodila in nista mamica in očka povedala vsak svoje izbire, se nista zavedala zgodovinske usklajenosti. Pediatrinja in osebje v porodnišnici sta rada prišla pozdravljat mala pomembne- ža - da je naključje še večje, sta si dvojčka sobo delila z dojenčico Veroniko. Plemenita kričača Mamica Ana pravi, da fanta kljub resnično rosni mladosti že razvijata precej različne značajske lastnosti. Herman je bolj občutljiv, zvedav in radoveden. Ves čas bi se rad razvajal na rokah, okoli sebe zahteva do- gajanje, sicer - zacvili. In to glasno. Friderik pa samo da ima mir in da ga vsi pustijo v njegovih sanjarjenjih (in velikih osvajalskih načrtih). Če kaj rabi, odločno zajoka. Drugače pri sebi zadovoljno gode - tudi med spanjem. Starša pravita, da sta njuna imenitneža precej pridna dojenčka, sploh zdaj ko sta prešla obdobje črvičenja in kar je še podobnih neprijetnosti, ki so jim podvrženi vsi dojenčki tega sveta. Trenutno še ne kažeta prevelikih političnih ambicij; zadovoljna sta v svojem planinskem raju in se pustita crkljati. Vsekakor jima vsaj na ljubezenskem področju želimo precej več srčnih uspehov, kot sta ju dosegla njuna soimenjaka. BARBARA FUŽIR Foto: ANA PODKRIŽNIK FOTO TEDNA Slovenija, moja dežela Foto: SHERPA ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Prav posebna mama stran 40 NOVI TEDNIK Zgodbe s Celjskega Št. 23 of 5. 6. 2014 NAJ MATURANTKA, MATURANT i Zmagala sta Monika in Matic stran 37 PORTRET Tri celjske zvezde, ki se dotikajo neba Jasmina Kotnik je vdahnila podobo morebitni novi arhitekturni ikoni Celja - Obuja idejo o nebotičniku S študijem arhitekture je Jasmina Kotnik prepletla svojo umetniško in tehnično plat. Z njim je našla odgovore na zanimanja, ki so se pojavila že v njeni mladosti, ko je izdelovala hišice iz kartona in risala rešitve za prostorske probleme, ki so jih v eni od revij izpostavili bralci. V zadnjem obdobju je vso svojo energijo posvečala magistrski nalogi, med študijem pa je že pomagala v več arhitekturnih birojih. Doslej se je podpisala pod nekaj individualnih projektov, pod okriljem enega od arhitekturnih podjetij je med drugim sodelovala pri zasnovi novega parka v Laškem. V teh dneh pričakuje rezultate dveh arhitekturnih natečajev, na katerih je nedavno sodelovala, prav tako se začenja njen lov za delovno mesto. »Prvotna ideja nebotičnika ob starem mestnem jedru je vmes že zamrla, prevladala je zamisel klasične gradnje kareja. Mestna politika se mnogokrat ustraši velikih projektov. Je pa res, da ti zahtevajo ogromno znanja in previdnosti, da se ne sprevržejo v katastrofo.« Ideja, da bi v središču Celja za Maksimiljanom stal nebotičnik, je stara že dobro desetletje. Mlada arhitekta Jasmina Kotnik je v svoji magistrski nalogi, ki jo je februarja zagovarjala na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru, zasnovala njegovo konkretno podobo. Pri oblikovanju omenjene stavbe je mislila na odpiranje prostora, ponujanje razgleda na znamenite celjske vedute in prepoznavnost, ki bi jo ta stavba lahko prinesla zaspanemu mestu. Jasmina, ki je doma iz Vita- milijanom, umeščenega med »Celje ima nešteto arhitekturnih ikon, ki so na žalost zgolj iz preteklosti. O novih tako rekoč ne moremo govoriti.« nja in trenutno živi v Šentjurju, vse od otroštva spremlja spreminjajočo se podobo Celja. Opazuje, kako mesto ponekod raste, napreduje in se razvija, drugod nazaduje. Odkar je postala študentka fakultete za arhitekturo, je, kamor jo zanese pot, še bolj pozorna na arhitekturne vrednote in na neurejene točke. Medtem ko se je s sošolci v okviru študijskih projektov ukvarjala predvsem s prostori Maribora, se je sama poldrugo leto po končanih izpitih posvetila iskanju odgovorov na dilemo v svojem domačem okolju. Potencial neizkoriščenega prostora »Piše se o njem, govori se o njem, prepira se v zvezi z njim,« opisuje odnos do praznega prostora v središču mesta - zemljišča za Maksi- Malgajevo, Trubarjevo, Jurčičevo ulico in Ljubljanska cesta, ki jo je pritegnil. Prepričana je, da gre za lokacijo z izjemno velikim potencialom, ki je zaradi mestne politike in zgodovine doslej obstala na mrtvi točki. Gre za trikotnik, razpet med več mestnih območij, različnih tako po kronološkem, programskem kot urbanističnem značaju. Tu stoji točkovna stolpnica Vrtnica, ki označuje celoten prostor. Njegovo severno podobo krojita Maksimiljan in stavba SDK, kjer se končuje zahodni rob starega mestnega jedra. Prostor označujejo tudi stare vile iz konca 19. stoletja in park skupaj s stavbo I. gimnazije v Celju. Zakaj prav nebotičnik? Mlada arhitektka meni, da je največja kakovost omenje- nega prostora njegova odprtost. Ljudje se tukaj srečujejo in zadržujejo zaradi različnih urbanih območij. Takšno stičišče bi lahko ohranili ob smotrni pozidavi, pojasni. »Najbolj upravičena se mi zdi gradnja nebotičnika. Gre za strnjeno gradnjo na eni sami točki, ki zelo dobro izkorišča zazidljivost območja, parter pa bi ostal odprt, ljudje bi lahko tam prehajali, se družili, s čimer bi prostor zadihal. Parcela bi bila povezava med starim mestnim jedrom in med vsemi ostalimi deli okoli njega.« Celje ni New York Kljub temu da je beseda nebotičnik zelo močan izraz, ob katerem mnogo ljudi pomisli na neokusno visoko tvorbo, Kotnikova poudarja, da je vsako zgradbo, ki se »dotika neba«, treba prilagoditi merilom mesta. Nebotič- nika v Celju tako ne bi mogli primerjati s tistimi v Parizu ali New Yorku. Nova arhitekturna ikona Celja, kot si jo je zamislila, bi bila enake tlorisne površine, kot je Vrtnica, le da bi bila nekoliko višja. Nebotičnik je predvidela za mešano rabo - večinoma bi bila v njem stanovanja, nekaj bi bilo tudi poslovnih prostorov. Restavracija na vrhu pa bi ponujala pogled na celotno mesto, tudi na Stari grad, na cerkev svetega Miklavža in na druge celjske vedute. Tloris poln simbolike Jasmina je najprej določila, kam na dano parcelo umestiti stavbo, da ne bi zakrivala ostalih prostorskih vrednot. Pri zasnovi tlorisa je mislila na glavni simbol Celja, grb s tremi zvezdami - te je prenesla na tri samostojne prostostoječe objekte, pove- zane s hrbtenico oziroma z mostički. Prevladujoč valj bi bil namenjen 20 stanovanjem, poslovnim prostorom in restavraciji. Ostala dva valja bi bila namenjena dvigalom. Osrednja stavba bi se tako obrnila stran od mesta k naravi in miru, druga dva volumna pa bi koketirata z mestno silhueto, vrvežem, s hrupom in z ostalim prostorskim dogajanjem. Glavno vlogo bi imel pešec Menjavo vsebin stavbe bi označevala tudi menjava kože objekta - njena fasada. Parter bi puščal možnost prehajanja z vseh območij, od koder se ljudje gibajo že zdaj. Park pred gimnazijo Kajuh bi s sprehajališčem ob Savinji povezovala z urbanim parkom in nadstreškom do klančine, ki bi vodil do podzemne garaže. Ljudje pa bi lahko pod nebotičnikom posedeli, peljali na sprehod svojega psa, spili kavo ali odšli na avtobus, sedli v taksi. Glavno vlogo bi še vedno imel pešec, motorni promet pa bi se umiril in končal vožnjo v podzemno garažo. Materiali okolice bi bili pove- zani s tistimi, ki so bili že zdaj uporabljeni pri aktualni prenovi mestnega jedra - gre za pohorski tonalit v kombinaciji s travo in z betonom. Od ideje do resničnosti? Ideja vertikale, ki jo je pred več kot desetimi leti predstavil arhitekt Nande Korpnik, Jasminin mentor, je že v preteklosti doživela različne odzive - strah, odobravanje, zanikanje ... Jasmina meni, da bi konkretna podoba nebotičnika, ki jo je izdelala, mestu omogočila prepoznavnost, napredek v razvoju prostora. Ne dela pa si utvar, da za oživljanje mestnega prostora ne bi bilo treba storiti še kaj več. Arhitekturna prenova, dozidava ali zapolnitev prostora so po njenih besedah le en segment, poleg tega pa bi bilo treba odpreti tudi vprašanja, ki se dotikajo kulturnega in socialnega področja. Sama pa z nestrpnostjo pričakuje mnenja strokovne in nestrokovne javnosti, zato bo svoje delo ljudem najverjetneje približala na razstavi. TINA VENGUST Foto: SHERPA 34 PORTRET Za srečo moraš slediti svojim željam Krojaček Gumb z velenjskimi koreninami ... »Slikarstvo je bilo že v osnovni šoli moja skrita želja, to je bil moj sanjski poklic. Zdaj ko se mi je želja izpolnila, ni več tako sanjsko. Še vedno je sanjsko to, da delaš tisto, kar res želiš, zato veliko lažje preživiš. A preživljaš se pa zaradi tega težje.« Na dan, ko so v razstavišču velenjskega Gorenja zapirali dober mesec trajajočo razstavo njenih slik iz obdobja zadnjih dveh let, je Anja Jer-čič Jakob v Celju predstavljala svojega Krojačka Gumba. Pravzaprav gre zdaj že za kolekcijo različnih izdelkov, saj je iz blaga sešita mehka ljubkovalna igračka v podobi različnih živalic dobila še vrsto drugih pojavnih oblik. Krojaček Gumb je zaživel namreč tudi na blazinah, kazalih za knjige, ovitkih za telefone, torbicah, celo na predpasnikih ... In kot pravi akademska slikarka, magistrica slikarstva in grafike z opravljeno docenturo iz slikarstva in lepim številom samostojnih in skupinskih razstav v uveljavljenih galerijah doma in v tujini, se je v njegovi podobi znova razcvetela ljubezen iz obdobja, ko je velenjska osnovnošolka Anja popoldneve preživljala na šiviljskem tečaju. »Odraščala sem v 80. letih, ki so bila na nek način zelo podobna današnjim,« opisuje tiste čase, ko je v skoraj vsaki slovenski družini mama pretikala pletilke ali kvačko, v domačih delavnicah pa je nastajalo tudi veliko oblačil. Takrat zato ker je bila ponudba v domačih trgovinah še zelo skromna, a danes zlasti zato ker po eni strani družinam zmanjkuje denarja, da bi si iz sicer bogate ponudbe lahko kaj izbrale, po drugi pa se vendarle vedno bolj uveljavlja tudi želja po kakovostnih in doma ustvarjenih izdelkih, ki se ne morejo meriti s cenenim blagom prenasičenega potrošniškega trga. Najprej šivanje Tudi Jerčičevi so kupili šivalni stroj, a kot zdaj pravi Anja, je njeni mami za šivanje manjkalo potrpežljivosti, zato si ga je sama kaj hitro prisvojila. Osnovno znanje ji je dal šiviljski krožek, kasneje se je izpopolnjevala pri prijateljici, poklicni modelarki. Šivalni stroj je med študijem, ko je resnično ves čas in vse svoje ideje usmerila v slikarstvo, sicer malo odrinila na stran, a ne za prav dolgo. Zadnja leta veliko šiva zase in za sopro- Jubilej samostojnega razstavljanja V 15 letih ustvarjanja je Anja Jerčič Jakob s svojimi deli sodelovala na številnih skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Prvo samostojno razstavo je imela, še preden je diplomirala na akademiji, leta 1999, v Razstavišču Barbara Premogovnika Velenje in tudi njeno zadnjo so minuli petek zaprli v rodnem mestu, v Razstavišču Gorenje. Velenjčani so si njena dela lahko ogledovali še leta 2012 v muzeju v Velenjskem gradu, leta 2006 v Razstavišču Gorenje in leta 2000 v Galeriji Kulturnega centra Ivana Na-potnika. Tudi sicer je na Celjskem in Koroškem kar precej prisotna, saj je letos spomladi razstavljala še v Savinovem likovnem salonu v Žalcu, leta 2009 v razstavišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem, leta 2002 v Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec in leto pred tem v Likovnem salonu Celje. Letos je razstavljala tudi v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju, lani so bila njena dela na ogled v Galeriji Imago Sloveniae v Ljubljani, še dve leti pred tem tudi v Bežigrajski galeriji 1. V prvem desetletju samostojnih razstav pa je, seveda z različnimi cikli slikarskih del, gostovala v Galeriji Krško, galerijah Simulaker in Krka v Novem mestu, dvakrat v ljubljanski Galeriji Equrna, v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu in ljubljanskih galerijah Dvorni trg, Kos, Hest 35, v novogoriški Mestni galeriji, koprski Galeriji Zapor, dvakrat v mariborskem Razstavnem salonu Rotovž in Razstavišču Hladilnica v Pekarni. V tujino, v Francijo, se je samostojno podala leta 2006. umetnost Ljubljana že vodila tečaje risanja v okviru izven-študijskega programa, tako da si je nabrala tudi izkušnje, a čeprav je nekajkrat poskusila svobodno ustvarjanje zamenjati za vstop v utečeno kolesje rednega delavnika, ji to ni uspelo. »Poslala sem kar nekaj prošenj, a je bil razplet vedno neuspešen. Če že koga v šolah zaposlijo, raje izberejo likovnega pedagoga.« Umetniška družina na kvadrat Samostojnim kulturnim ustvarjalcem danes vzameta ogromno časa prijavljanje na razpise in priprava dokumentacije, da ohranjajo status, janje in da bi od tega, kar s soprogom vsak na svojem področju ustvarita, lahko tudi bolj brezskrbno živela. Da bi torej njuna dela našla pot do ljudi, njima pa prinesla dovolj zaslužka za preživetje družine; da bi se res lahko posvetila svojemu ustvarjanju in ne iskanju načinov, kako naj svoja dela tudi prodata. »Čeprav se zavedam, da je ustvarjanje le polovica procesa, ki mu mora nujno slediti tudi drugi del, torej prodaja,« pravi in dodaja, da se kriza zadnjih nekaj let že močno pozna. Vseeno pa verjame, da se bodo spet vrnili boljši časi. Nenazadnje jih je sama že doživela, njena slikarska dela so bila odkupljena za številne pomembne umetniške Anja Jerčič Jakob v družbi mehkih živalic iz kolekcije Krojaček Gumb ga, sama je poskrbela tudi za vse hišne tekstilije, kakšno leto po rojstvu zdaj triletne hčerkice Eme pa je luč sveta ugledal tudi Krojaček Gumb. Prav Ema je zdaj tudi prva ocenjevalka mehkih živalic v obliki igrač, lutk ali crtljalnih blazinic, enkrat stiska k sebi lisičko, drugič ježka, ki prav nič ne bode, tretjič spet za uhelj vleče zajčka ... »Gre za poenostavljeno več funkcionalno in zlasti zelo priročno obliko,« jedrnato opiše Kro-jačka Gumba. Sledila je sanjam Anja je pred koncem osnovne šole razmišljala o vpisu v srednjo oblikovalsko šolo, a kljub temu da starša nista nasprotovala tako zgodnji selitvi najstnice v Ljubljano, se je vendarle odločila za domačo velenjsko gimnazijo. »Prevladala je želja po tem, da vendarle dobim neko širše znanje,« se spominja in dodaja, da se je zato Ljubljani zapisala šele v času študija. Generacija iz sredine 90. let, 15 študentov, ki so ustvarjali pod mentorskim vodstvom Emerika Bernarda, je imela res intenzivna študijska leta. »Dovolj časa je bilo, da sem se res lahko poglobila v stvari, ki so me zanimale. In to je bilo slikarstvo,« odgovori na vprašanje, ali se teh let kot mnogi umetniki na nek način spominja kot »tlake«, ko je bilo treba ure in ure presedeti ob »Naš letnik, generacija 95, je bil zelo močan. Mentor Emerik Bernard, tudi Celjan, nas je zelo podpiral, nam stal ob strani in nam omogočil razstavo v Miklovi hiši v Ribnici. Ta izkušnja skupnega razstavljanja nas je potem povezala in bila razlog, da smo sami pripravili še nekaj skupinskih razstav, med drugim tudi v narodni galeriji v Pragi in Potsdamu.« študiju posamičnih podrobnosti. Celo nasprotno, hvaležna je za vse znanje, ki ga je osvojila v letih formalnega in seveda tudi neformalnega izobraževanja. In zato tudi ne preseneča, da je po diplomi vpisala še podiplomska študija slikarstva in grafike. Da bi morda lahko svoje znanje delila tudi drugim, je opravila še docenturo iz slikarstva, tako da bi lahko poučevala v višjih in visokih šolah. Doslej je sedem let kot zunanja sodelavka na Akademiji za likovno zato Anja Jerčič Jakob pravi, da si je čas treba res čimbolj racionalno in skrbno razporediti. Velika prednost je, da ima atelje v hiši, kjer tudi živi. A ker je družinica Jerčič Jakob umetniška na kvadrat, saj je samostojni kulturni ustvarjalec tudi soprog Jure, pesnik, ki je po rodu prav tako s Celjskega, je te »papi-rologije« še toliko več. Zato ne preseneča, da Anja kot eno največjih želja za prihodnost izpostavlja to, da bi imela dovolj časa za ustvar- in zasebne zbirke, visijo v umetniških galerijah, krasijo stene pomembnejših slovenskih gospodarskih družb in finančnih ustanov, veliko jih je odkupilo tudi zunanje ministrstvo. Idej ji namreč ne manjka, kot priznava, pa jo zdaj spet močno mikajo grafike, ki jih je nekaj časa zanemarjala. In morda bodo prav te - kot pred dvema letoma šivanje s Krojačkom Gumbom - že v kratkem privrele na površje. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA FOTOREPORTAŽA 35 Tudi takole je lahko videti lapidarij ... Skupina bruhalcev ognja se ne imenuje naključno Magic Fire (čarobni ogenj, op. p.). Vseustvarjalno ob vodi in kamnih Odziv na 1. festival Rokoart napoved naslednjih v prihodnjih letih Grozeči oblaki, ki so se v petek občasno nagrmadili na nebu nad Savinjskim nabrežjem v Celju, so se umaknili ustvarjalnosti. Klonili so pred prijetnim spomladanskim soncem in dopustili, da so organizatorji 1. vseustvarjalni festival Rokoart izpeljali do konca. Do nočnega vrhunca, ko so po Savinji proti Laškemu odplule ladjice želja, pod nebo pa so iz lapidarija v zrak spustili vroče balone. Ob tem je obiskovalcem zastajal dih, ko so opazovali bru-halce ognja in njihove vragolije z razžarjenimi obroči in drugimi pripomočki. Osrednja knjižnica Celje je že lani ploščad na Muzejskem trgu ponudila domačim ustvarjalcem unikatnih izdelkov za občasne sejemske predstavitve od spomladi do jeseni. In že takrat je direktorica knjižnice Polo- na Rifelj razmišljala, da jih je treba še nadgraditi s spremljajočim programom. Tako so se v knjižnici povezali z Javnim zavodom Socio, ki je minuli petek na Savinjskem nabrežju bdel nad izvedbo večine spremljajočih ustvar- Ko se je povsem stemnilo, je bil čas, da po Savinji proti Laškemu odplujejo plavajoče ladjice želja in papirnate rože. Ker so bile izdelane iz posebne vrste riževega papirja, ki se v vodi razgradi približno v 20 minutah, jih v Laškem seveda niso mogli več videti. Ne, v petek v Celju ni bil pust - a takole in podobno naličenih malčkov in tudi nekoliko večjih otrok je bilo proti večeru kar precej tudi drugod po mestu, ne zgolj na Savinjskem nabrežju. jalnih delavnic, Atelje Moč svetlobe pa so povabili, da z nastopajočimi poskrbi za izvedbo večerno-nočnega programa. Kot pravi Polonca Bajc Narat, ki v knjižnici skrbi za prireditve, je odziv številnih društev in posameznikov, celjskih vrtcev in osnovnih ter srednjih šol, seveda pa tudi ustvarjalcev unikatnih izdelkov iz vse Slovenije dober obet, da bodo prvemu vseustvarjal-nemu festivalu v prihodnjih letih sledili še drugi, tretji, četrti ... In odziv Celjanov? »Če bi sneli še kovinsko mrežo z nove Splavarske brvi, da bi se lahko sprehodili tudi v mestni park, bi bil večer popoln,« je bilo mogoče slišati iz marsikaterih ust. A na to, da bo mestni park spet dostopen meščanom, bo treba še počakati. Predvidoma pa naj bi se po zagotovilih z okoljskega ministrstva vendarle zgodilo še pred koncem meseca. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Približno 30 ustvarjalcev unikatnih izdelkov iz vse Slovenije je tokrat predstavljalo in prodajalo svojo ponudbo, obiskovalci pa so lahko izbirali večinoma nakit, različne modne dodatke, oblačila in drobne dekorativne izdelke za dom. Zvočna kopel Jelke Kolar v dnevni svetlobi, čarobni zvoki gongov Tjaše Cepuš v večernem mraku 36 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE H ■■■ V ■ I V ■ Energije imam včasih preveč! Ženska mnogoterih talentov in strasti - Največ energije ji vzamejo ljudje Lani je v petih dneh s prijatelji motoristi na poti čez Bosno in Hercegovino vse do Črne gore prevozila 2 tisoč kilometrov. »Ceste so fantastične, ne morejo se primerjati z našimi,« navdušeno opisuje pot. »Če bi izvedela, da pes ni v dobri oskrbi, bi odšla ponj in mu poiskala boljši dom. To je naloga vzreditelja!« poudarja Vanja Glavač, ljubiteljica psov in ženska mnogoterih konjičkov. Vanja Glavač, rojena Ma-vrič, je vsestranska ženska, ki ima včasih celo preveč energije in najde čas zase šele zvečer, ko se vsi odpravijo spat in se lahko posveti svojim konjičkom. 39-letni Celjanki je težko »ukrasti« čas, medtem ko ureja okolico, čisti motor, pripravlja kosilo za štiričlansko družino, se ukvarja z mačko in s psi, dela v hlevu in razmišlja o novih motivih za slikanje ... Naposled sem jo med cvetočimi rožami v zelenem kotičku vrta le ujela za klepet v družbi njenega moža, doma na Ponikvi, kjer je pred 18 leti našla tako svojo ljubezen kot notranji mir. Mati dveh otrok in žena. Nikoli prej ni kmetovala, molzla krav ali obračala sena. Obiskovala je Srednjo zdravstveno šolo Celje in takratno Višjo zdravstveno šolo v Mariboru, kjer šolanja ni končala. Po poroki pred 18 leti je bila vržena v kmetovanje, pravi. Pomagala je tastu in tašči na kmetiji, z možem Janijem sta zidala hišo, dobila prvega sina Žiga in pred desetimi leti še Anžeta. Vsa gospodinjska dela in dela okrog hiše so njeno delo. Skrbi za bolno taščo, a ji ni težko. Marsikdo jo vpraša, kaj počne cele dneve doma, kako to, da ji ni dolgčas. »Dan je prekratek!« doda in popravi moža, ko reče, da so tudi kdaj prikrajšani. »Niso, družina je vedno na prvem mestu. Najprej oni, potem moji konjički,« pri katerih ima vedno podporo družine. Sinova vzgajata na način, da bosta kdaj znala kaj sama naredit. Bo treba delati, pravi. Veliko je šolanih ljudi, zaposlitev ni, delati pa nihče več ne zna nič. Če je družina ne bi podpirala pri vseh opravilih, ne bi mogla početi vsega, kar si želi. Slikarka Veselje do slikanja je imela že v osnovni šoli, ko je očima opazovala pri slikanju z oljnimi barvami. A zanjo so bile predrage. Najprej se je lotila slikanja s tempera barvami, ki so jim sledile oljne. Pet let je članica Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, kjer nadgrajuje slikarsko znanje in razstavlja svoja dela. Samostojno razstavo je imela na Ponikvi in v Laškem, kjer so bile njene realistične slike marsikomu bolj všeč od tistih abstraktnih, ki niso vsem razumljive. Njena osebna zbirka zajema približno 50 slik, nekaj jih je podarila, nekaj jih je naslikala po naročilu, a pravi, da je to zelo težko. Amatersko slikanje jo sicer sprošča, a za to potrebuje mir, ki pa ga vedno nima. Večinoma ustvarja pozimi, saj poleti primanjkuje časa, na platno pa najraje prenese podobe pokrajine, tihožitja, rože, morje, pred kratkim je začela upodabljati tudi živali. Vzrediteljica tibetanskih terierjev Pred dobrimi petimi leti je družina dobila novega družinskega člana, tibetansko terierko Budi. Postala je njihova velika ljubezen, pripoveduje Vanja, zato je pri Mednarodni kinološki zvezi registrirala psarno s tibetanskim imenom Snying Rje Che Ba, ki v prevodu pomeni Močna ljubezen za vse življenje. Ko je Budi dopolni- la tretje leto, je dobila prvo leglo. Med petimi mladički je bila tudi Gala, ki so jo obdržali in z njo obiskovali pasjo šolo. Budin oče je iz Tibeta, zato bi bilo škoda, doda Vanja, da ne bi naprej širili teh genov. »Vedno smo imeli v družini pse, a nikoli z rodovnikom,« pojasni pomen rodovnika, ki kar nekaj stane. Odločili so se za pasmo tibetanskega terierja, ki je bila takrat v Sloveniji dokaj neznana. Za to pasmo je značilno, da ni prevelika, ni premajhna. Terierji so zunaj živahni, v hiši pa umirjeni, saj večinoma spijo ali pa tiho opazujejo svet okoli sebe. So dobri čuvaji, ne grizejo, so zelo pametni, z laježem napovejo prihod vsakega obiskovalca, do tujcev pa so zadržani. Gre za vzrejo tipičnih, zdravih mladičkov. Vsi rodovniški psi, ki se uporabljajo za vzrejo, so zdravstveno pregledani, imajo opravljen vzrejni pregled in so socia-lizirani. Imajo torej vse, kar manjka tistim, ki jih prodajajo »šteperji«, označi vzre-ditelje na črnem trgu, proti katerim se s Klubom za tibetanske pasme Slovenije že več let neuspešno borijo. Vanja je sicer pripravljena ceno, ki se na slovenskem trgu za rodovniškega psa giblje med 900 in 1.200 evri, odvisno od povpraševanja in pasjih lastnosti, tudi spustiti, če jo novi lastnik le uspe prepričati, da bo tibetancu nudil topel in ljubeč dom, kjer ga bo lahko obiskovala. Ko sem jo vprašala, komu bi priporočila tibetanskega terierja, je brez premisleka izstrelila: »Vsakemu, ki ga je sposoben ljubiti in vzgajati!« Kmetica Vsakodnevna opravila v hlevu ji vzamejo kar nekaj časa, a ob pomoči družine ni težko. Čeprav je posodobljen hlev velik, zaradi pomanjkanja pašnih površin na manjši kmetiji proste reje skrbijo za samo dvanajst krav. Večino mleka prodajo celjski mlekarni, nekaj sosedom na podeželju. »Samo od kmetijstva ne bi mogli živeti,« opravičuje šest hektarjev obdelovalnih površin in dva hektarja gozda, ki ga uporabljajo samo za lastne potrebe. Niso ekološka kmetija, a ne uporabljajo gnojil in škropiv, ker nimajo njiv, ampak samo travinje. Kondi- cije za delo ji ne manjka, saj zelo rada hodi v hribe, kjer se sprosti in najde svoj mir. Lani je dosegla vrh Triglava, na kar se je pripravljala tudi s kolesarjenjem. »Bilo je naporno,« pripoveduje, »a kdor hodi v hribe, ve, da cilj odtehta vse,« ponosno pove prava Slovenka. Motoristka s tetovažo Ko je še živela v Celju, se ni smela veliko voziti niti s kolesom, da ji ga ne bi kdo ukradel, kaj šele z motorjem, pove z nasmehom. Ko se je preselila na Ponikvo, ji je mož dal v roke »štirko«. Tudi mož Jani in njegova sestra sta motorista. Svakinja jo je nevede prijavila na izpit, ki sta ga opravili skupaj, in tako si je pred tremi leti kupila prvi pravi motor, 500-kubično hondo. Slovenske motoristke se zbirajo na letnih srečanjih vsakič v drugem kraju in na ta način spoznavajo tudi slovenske kraje. Motor je neke vrste sprostitev, pravi, kljub temu da se mož z njo ne strinja, saj trdi, da moraš iti na motor vedno spočit. A Vanja na dveh kolesih odmisli vse. Ni adrenalinski tip, da bi morala divjati in se izživljati na motorju. Veter in občutek svobode ji dajeta energijo. Kljub temu da je slikarka, še nikoli ni pomislila, da bi motor poslikala. »Mi je všeč takšen, kot je. Samo da me varno pripelje domov,« si oddahne in doda, da je motorizem njeno najljubše potovanje. Pomikanje iz kraja v kraj, dogajanje. Vidiš veliko, pravi, čeprav je utrujajoče. Ni še končala ... Dan se za Vanjo začne ob peti uri zjutraj v hlevu in konča ob 23. uri, ko zadnja leže v posteljo. Kot pravi, človek zase ne potrebuje veliko. Za osnovne potrebe, dom in oblačila, ostalo je odveč. Življenjskega mota nima, a se zaveda, da ne želi postati žrtev svojega dela. Želi uživati v vsem, kar počne, narediti nekaj zase in za svojo dušo. Zdi se ji pomembno, da pozitivno zremo naprej, se ne ženemo za materialnimi dobrinami in skušamo izpolniti svoje sanje. In tako se izpopolnimo tudi sami. Ko jo vprašam, ali je že izpopolnjena, mi odločno odvrne: »Uuu, imam še veliko ciljev! Trenutno največja želja je skok s padalom,« še enkrat poudari željo pred možem, ki pravi, da pri svoji ženi najbolj ceni njeno odkritost. ANJA KOVAČIČ, foto: AK Zaslužka v slikanju ni, s prodajo komaj pokrije stroške materiala, a dobi dosti več, kot prinese denar. To je dodatno veselje do ustvarjanja. Ne samo da psa oddaš in se ga rešiš, ampak prevzameš odgovornost za njegovo življenje, odločno pove in doda, da ji največ energije vzamejo ljudje, in sicer zaradi iskanja primernega kandidata in oddaje psa. AKCIJA 37 V zadnjem, finalnem delu tekmovanja za Naj maturantko in naj maturanta smo v majskem glasovanju za šest finalistov prejeli več kot 2.600 glasov, od tega več kot 2.000 kuponov bralcev, ostalo pa so bili glasovi šol. Vsi skupaj so prispevali k temu, da sta končna zmagovalca letošnje akcije Monika Oset z Gimnazije Lava in Matic Pinter iz Gimnazije Celje - Center. Vsak od njiju bo za nagrado prejel bon v vrednosti 140 evrov, ki ga podarja naša medijska hiša v sodelovanju s Turistično agencija Palma. Porabila ga bosta lahko za kakšno potovanje ali počitnice po lastni izbiri. Bona jim bomo izročili konec meseca na manjši slovesnosti v naši medijski hiši. Končni izbor med šestimi finalisti Kar tri mesec je trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega. Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v tekmovanju. Februarja smo začeli objavljati fotografije prvih kandidatov skupaj s kuponi za glasovanje. Akcija se je nadaljevala še marca in aprila in tako smo dobili šest finalistov. Za končno zmago so se maja potegovali: Monika Oset in Domen Preložnik z Gimnazije Lava (zmagovalca februarja), Ajda Lesjak iz Ekonomske šole Celje in Miha Verdnik iz 1. gimnazije v Celju (zmagovalca marca) ter Tjaša Romih iz Srednje zdravstvene šole Celje in Matic Pinter iz Gimnazije Celje - Center (zmagovalca aprila). Foto: Nataša Müller, GrupA Oblikovanje: Andreja Balja * Več kot 6.600 glasov! V prvem krogu glasovanja se je februarja pomerilo 34 kandidatov iz petih šol. Bralci so zanje poslali več kot tisoč kuponov, dodatnih 700 glasov pa so nekaterim kandidatom namenile tudi šole oziroma njihovi razredniki. Marca je bilo kuponov manj, nekaj več kot 600. Bralci so takrat lahko izbirali med 29 kandidati iz petih šol. Aprila se je pomerilo 34 kandidatov iz treh srednjih šol. Zanje smo prejeli skoraj 500 kuponov, skupaj z glasovi razrednikov pa so kandidati zbrali skoraj 1.500 glasov. Majski finalni del je šestim kandidatom prinesel 2.697 glasov. V celotni akciji smo tako prejeli skupno več kot 6.600 glasov! '' V / ■ Zmagala sta Monika in Matic! Izidi glasovanja finalnega kroga Vrstni red pri dekletih glasov 1. Monika Oset 567 2. Ajda Lesjak 557 3. Tjaša Romih 213 Vrstni red pri fantih glasov 1. Matic Pinter 718 2. Domen Preložnik 436 3. Miha Verdnik 206 38 AKCIJA Naskok na Celjsko kočo z Zelenim valom Z javnim žrebom sestavljena zelena karavana za tradicionalni izlet Ob koncu 17. sezone oddaje Zeleni val na Radiu Celje, ki se do septembra poslavlja z naših valov, v naši medijski hiši letos že dvanajstič organiziramo izlet za poslušalce. Tokrat prvič na Celjsko kočo! Priljubljena izletniška točka Celjanov, ki se dnevno ali ob koncih tednov radi peš podajo na Celjsko kočo, ponuja mladim in manj mladim številne možnosti zabave in rekreacije v vseh letnih časih. Dodana vsebina k tej ponudbi bo letos prvič tudi obisk naših potnikov, ki jih bomo na hribovski zrak sicer pripeljali z avtobusom, a bo priložnosti za sprehode in spoznavanje zdravilnih rastlin v okolici hotela in urejenih učnih poti veliko, zagotavlja vodja Celjske koče Nina Skale. Sicer pa bo naših 40 potnikov deležno tudi znanja zeliščark in rednih sodelavk oddaje, Fanike Burjan in Dragice Kerec, pred tem še obiska v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu in na poti k cilju tudi zajtrka z dobrotami iz pekarne Zvita presta. MP, foto: NL Seznam potnikov: Doroteja KROFL iz Petrovč, Angela BOBEK iz Šentjurja, Jože POVODNIK iz Gornjega Grada, Gorazd OJSTERŠEK s Teharij, Karel JURKOŠEK iz Šentruperta nad Laškim, Karolina BABIC iz Šempetra, Vera BRACiC iz Celja, Ivan PLAHUTA s Ponikve, Zdenka PLANKO iz Laškega, Andreja REGORŠEK s Teharij, Gabriela PLATOVNJAK iz Celja, Štefka JAZBEC iz Šentjurja, Danijel KOBILŠEK iz Dramelj, Nežika MERNIK iz Vojnika, Amalija ARBEITER iz Celja, Cirila PINTAR iz Škofje vasi, Nika OBREZ iz Rimskih Toplic, Marjanca ROBNIK z Ljubnega ob Savinji, Ivanka POTOČNIK iz Lesičnega, Ana REGORŠEK iz Dramelj, Zvonka FANTINATTO iz Laškega, Cecilija ŠTANTE s Fran-kolovega, Lojzka TROBIŠ iz Vojnika, Emilija HRIBERNIK iz Vojnika, Katarina JURKOVŠEK iz Griž, Slavko JERIC iz Rogaške Slatine, Antonija PIRJEVEC iz Šentjurja, Branko MRAMOR iz Loč, Alenka SITAR z Ljubečne, Dolar VJE-KOSLAVA iz Laškega, Ivica KOLAR iz Šentjurja, Karolina MEKLAV s Polzele, Marta KOVAČ iz Celja, Karla KRIČEJ iz Šmartnega v Rožni dolini, Ivana CMAJE iz Nove Cerkve, Ladislava DROBNE iz Loke pri Žusmu, Albina KOK iz Štor, Olga LESAR iz Celja, Mina MIHEVC iz Gorice pri Slivnici, Anica KORITNIK iz Šmarja pri Jelšah. S prispelimi kuponi bi lahko napolnili deset avtobusov. Gost oddaje Janez Tasič in voditeljica Mateja Podjed ob sodelovanju s tonskim tehnikom Mitjo Tatarevičem sta imela srečno roko za 40 potnikov. Če ste med izžrebanci in ste prejeli vabilo tudi po pošti, se snidemo 14. junija ob 8. uri na avtobusni postaji v Celju, kjer vas bo čakala voditeljica oddaje Mateja Podjed. Fotografski kolega Andraž Purg je že pred časom predlagal, da bi bralce povabili, naj nam pošljejo fotografije o tem, kje vse in kako jih spremlja Novi tednik. Njegov dober predlog bo z vašo pomočjo zaživel! Torej, vabimo vse bralce, da nam pošljete fotografijo o tem, kje (in kako) vam bo letošnje poletje delal družbo Novi tednik. Po uredniškem izboru bomo objavili najbolj duhovite fotografije, ki jih morate seveda opremiti tudi z zgovornim naslovom. Najboljše - po vašem izboru - bomo tudi nagradili. V elektronski obliki jih pošljite na e-naslov tednik@nt-rc.si Ob fotografiji pripišite še vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, e-naslov, gsm) da vas bomo lahko po potrebi poklicali še pred objavo. PORTRET 39 Od rekreacije najstnikov ... ... do bodočih profesionalnih športnikov Starši smo pogosto utrujeni od razvažanja otrok na različne aktivnosti. A vendar se ukvarjanje s športom v dobi odraščanja otrokom zelo obrestuje. Za nekatere ostane mladostno treniranje različnih športnih disciplin v spomi- nu kot prijetno preživljanje prostega časa s sovrstniki, za druge je to neizogibna popotnica v življenju, ki pripelje do uspehov v vrhunskem športu. Zato smo se v uredništvu Novega tednika odločili, da bomo občasno obiskali različne najstniške skupine, ki se pod vodstvom prodornih trenerjev predajajo različnim športnim panogam, in bralcem predstavili, kako iz majhnega raste veliko. Na e-naslov tednik@nt-rc.si nam lahko posredujete tudi svoje predloge. Tokrat smo bili pri ekipi mlajših in starejših deklic Rokometnega kluba Nazarje. UREDNIŠTVO Zgoraj od leve proti desni Jaka Mikek, Vanja Lakič, Vanjina mamica, organizatorka, Patricija Pančur, Jedert Stajner, Nika Andrejovec, Natalija Bider Rajter, nasprotnice Kolubare iz Lazaravca, spodaj do leve proti desni vodja ekipe Saša Hrastnik, Tijana Krutil, Lana Turk, Laura Bele, organizatorka, Nadja Jelšnik, Patricija Pikl, Tina Pečnik Škrubej, Ema Žagar in nasprotnica domače ekipe Kolobare iz Lazaravca (Foto: arhiv RK Nazarje) »Če imaš rad rokomet, vedno najdeš čas! I mm Z nazarskimi rokometašicami smo poklepetali med treningom - Sezono ■ ^^ so zaključile kot šeste v državi Dekleta iz RK Nazarje rokometu že več let posvečajo ogromno svojega časa. Večina jih je začela trenirati že v prvem ali drugem razredu osnovne šole. Treningi so trikrat tedensko, ob koncih tedna je tekma, med poletnimi počitnicami se običajno udeležijo tudi intenzivnih športnih taborov. O tem, da je v Nazarjah res prisotna prava ljubezen do športa, govorijo tudi rezultati, saj so mlajše deklice sezono zaključile kot šeste v državi. Uspešno rokometno ekipo sestavljajo dekleta, rojena med leti 1999 in 2002; glede na letnik rojstva se delijo na ekipi mlajših in starejših deklic. Mnogo mlajših igra tudi v ekipi starejših. Kot pravi trener Jaka Mikek, je vsaka igralka zelo dragocena, sploh pri starejših resnično vsaka pomeni mejnik za obstoj ekipe. Odgovornost Mlade rokometašice prihajajo iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline; iz Nazarij, Luč, Mozirja, Gornjega Grada in Ljubnega. Nekatere na treninge pripeljejo starši, druge pridejo z avtobusom, nekatere uskladijo obveznosti do rokometa še z vajami v nazar-ski glasbeni šoli. Brez dobre organizacije in sodelovanja staršev pač ne gre. »Postajamo profesionalni vozniki,« se pošali eden od staršev. Večinoma dekleta trenirajo že več let, kapetanka Lana Turk, ki obiskuje osmi razred, se tako z rokometom ukvarja že od prvega razreda osnovne šole. Red in natančnost Discipliniran trening je zelo dobra popotnica, saj človeku red in organiziranost, ki se ju nauči kot otrok, prideta še zelo prav velikokrat kasneje v življenju. To potrjuje tudi ena od mam, ki v smehu pravi, da jo hči rokometašica večkrat oka-ra glede reda in natančnosti. Njen mož vseeno pripomni, da točnost še vedno ni največja vrlina, saj mora hčer po treningu čakati precej dolgo, preden ta v garderobi preneha klepetati s soigralkami. Sprva le tek za žogo Večina igralk se strinja, da so se z rokometom začele ukvarjati zato, ker je predstavljal nekaj novega. »Na začetku smo se bolj igrale, tekale za žogo, niti nismo »Ne ukvarjamo se s sodniki, ampak s športom. Morebitnih krivic ne komentiramo, ampak spoštujemo odločitve. In igramo,«pojasnjujejo igralke. imele občutka, da so to treningi,« pravijo. Igra je prerasla v način življenja in danes treningi zavzamejo številne popoldneve med tednom in tudi konec tedna. Časovno si dekleta dan skrbno organizirajo. Domače naloge naredijo že v šoli. »Za rokomet pa vedno najdeš čas!« dodajajo v smehu. Najti ga mora tudi njihova že skoraj polprofesionalna navijaška ekipa staršev, ki z glasnimi kričanjem, borbenimi spodbudami in s pomočjo bobna in transparentov navija za svoja dekleta. In morda s svojo navdušenostjo (in hrupom) poskuša tudi malo prestrašiti nasprotno ekipo. Starši potujejo na tekme skupaj s hčerami. In barve kluba zastopajo tudi v usklajenih trenirkah. Kondicijski in kazenski »Morda imam kar malo vojaške treninge,« se pošali Jaka. »Včasih svojega otroka vidiš, kako mora iti na klop, ker je malo pregrobo igral,« v smehu opisuje ena od mama, ki pravi tudi, da je trener dekletom kot oče in mama skupaj. In starši morajo znati biti tudi strogi. Na vprašanje, kaj imajo v sklopu treningov igralke najmanj rade, so pri odgovoru enotne, da je to »kazenski«. Razložijo, da je to del treninga, ki ga »prislužijo« same, ko ne pokažejo dovolj zavzetosti in motiviranosti za igro. In da običajno natančno vedo, zakaj jim to trener Jaka to naloži. Na tekmah so prisotne tudi grobosti, predvsem je veliko ščipanja. Rokomet je lahko precej robusten šport, tudi kakšne opazke kdaj padejo med igralkami med tekmo, »vendar ni iskanja pozornosti in hlinjenja poškodb kot v nogometu«, poudarjajo ro-kometašice. Obkrožen z dekleti Trener Jaka se je po nekajletnem premoru vrnil v RK Nazarje. V generaciji, ki jo zdaj trenira že leto, opaža velik napredek, pravi, da se takšna pojavi le na vsakih deset let in da uspeh predstavlja pravo mešanico trdega dela, športnega duha in sodelovanja staršev in kluba. Igra je napredovala iz otroškega rokometa v resno strategijo, igralke so usklajene in uigrane. Jaka je vedno treniral dekleta. Opaža, da so na treningih bolj disciplinirana in prizadevna, je pa delo z njimi včasih nepredvidljivo, saj so lahko tudi uporniške. Cilj je, da bi čim več rokometašic, med katerimi sta trenutno Lana Turk in Maruša Sedov-šek (starejše deklice) tudi v izboru za reprezentanco, pri rokometu vztrajalo še naprej in bi Nazarje imelo močno člansko ekipo, sestavljeno iz domačih igralk. »Moraš biti zaljubljen v šport, drugače hitro omagaš,« o svoji ekipi mladih rokometašic, delu trenerja in dosežkih ekip mlajših in starejših deklic Rokometnega kluba Nazarje pravi trener Jaka Mikek. Uspešno ekipo sestavljajo najstnice, ki pa nič kaj najstniško, temveč zelo disciplinirano trenirajo in sledijo svoji želji, da bi postale uspešne profesionalne rokometašice. Starši neprecenljivi Angažiranost staršev in kluba močno prispevata k uspehom in samozavesti ekipe. Starši so rokometašice spremljali tudi na turnirju v Lazarevcu v Srbiji, kar je bilo tako za ene kot druge nepozabna izkušnja. Trener poudarja, da so starši v takšnih trenutkih spremljevalci, vendar je treba vedno imeti pred očmi cilj; na treningih in turnirjih je za ekipo odgovoren on, zato je zelo pomembno, da so pravila jasna. Igralka Ema je svojim staršem tako jasno povedala: »Ati, mami, zdaj je glavni trener, njega bom poslušala, ne koman-dirajta!« Rokometašice so tako na gostovanju imele določen urnik, držale so se načrta, dovolj spale, trenirale, tekmovale. Bile so odrasle in odgovorne ... Starši pa so si privoščili malo turizma. Dekleta v svojih najstniških letih premorejo veliko zrelosti in odločenosti, borbenosti in ekipnega duha. Če bodo le del tega prenesle tudi v svojo prihodnost, bodo pisale uspeh ne le zase, ampak tudi za družbo okoli sebe. Moto nazarskih rokometašic je jasen: »Zmaga bo doma ostala!« BARBARA FUŽIR »Discipliniran trening je zelo dobra popotnica, saj človeku red in organiziranost, ki se ju nauči kot otrok, prideta še zelo prav velikokrat kasneje v življenju,« ugotavljajo starši rokometašic. 40 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE Prav posebna mama Tek z otrokom s posebnimi potrebami - Projekt Posebna lepota »V življenju danes vidim dosti več priložnosti kot prej. Ko se ti svet zameji, šele vidiš, kako zelo je bogat. Od sanjarjenja preideš k dejanjem,« o svoji izkušnji mame otroka s posebnimi potrebami pripoveduje Urška Golob. Stilsko usklajeni Golobovi: mama Urška, očka Janez, Tinkara in Julijan. Urški predstavlja tek celostno sprostitev. Od aprila teče tudi z Julija-nom, zdaj se pripravlja na maraton. Šola življenja Urška primerja Julijana in odrasle. Julijan je srečen v ljubečem naročju, včasih rad tudi pleše ali se guga - otroci s posebnimi potrebami ne potrebujejo veliko, da so zadovoljni. »Odrasli potrebujemo neprimerno več - in življenje tudi neprimerno bolj zapletamo,« se nasmeje Urška. Julijan je njena čisto posebna življenjska šola - ki je oblikovala tako njo kot celotno družino. Pravi, da je najlepše, kar jih je Julijan naučil, brezpogojna ljubezen. »Ni računic, nič ne moreš pričakovati, le daješ ljubezen.« In ta kroži. »Če naši otroci ne morejo teči, jim bomo mi posodili noge.« Tekaški starši otrok so združeni tudi v Facebook skupini - s svojimi kilometri in spremljajočimi navijači so najboljši ambasadorji otrok s posebnimi potrebami, kažejo, da se da marsikaj in da je treba k življenju pristopati podobno kot k teku: z optimizmom in vztrajnostjo. »Le na zunaj morda komu delujemo drugačni - a smo čisto običajna družina. S posebnim dodatkom.« (smeh) Urška Golob iz Vojnika je slovenistka, blogerka, fotografinja in tekačica, ki svojo svetlobo in optimizem radodarno deli. In predvsem mama male Tinkare in štiriletnega Julijana, ki se je rodil s prirojeno okvaro možganov, z Dandy-Walkerjevo malformacijo. Urška na svojem blogu (Prav posebna mama) sporoča, da njen Julijan zanjo ni otrok s posebnimi potrebami, ampak je poseben otrok. Zapisi in fotografije, ki jih deli, približujejo življenje družine s »posebnim dodatkom«, kot v smehu pravi sama. Ki živi normalno življenje - le da se ne ukvarja toliko z navidez pomembnimi stvarmi, ampak se osredotoča na bistveno. Z Juli-janom v posebej prilagojenem vozičku Urška tudi vztrajno teče in nabira kilometre - in dokazuje, da sta oba člana tekaške skupnosti, na katera je treba resno računati. Ko ne veš, te je najbolj strah Urška se spominja, da so že rezultati nuhalne svetline med nosečnostjo kazali določena odstopanja. Takrat sta se z možem Janezom iskreno pogovorila - in se odločila, da se svojega otroka veselita ne glede na vse in da ne bosta nadaljevala raziskave. Urška pravi, da danes ve, da tudi nadaljna amniocenteza ne bi pokazala realnega stanja, saj Julijanovo stanje ni kromosomsko pogojeno, tudi ultrazvoki niso kazali kakšnih posebnosti. Urška pravi, da je bil pogovor z možem bistvenega pomena - vedela je, da ima zaslombo in oporo, še močneje sta se povezala. Prve dni življenja je bil Julijan precej razdražljiv dojenček, vendar Urška pravi, da je mislila, da ni nič posebnega. Rodila je v Ljubljani - in tam so zelo hitro posumili, da je Julijan vendarle nekoliko drugačen od ostalih novorojenčkov. Z ultrazvokom so mu pregledali glavico in ga napotili na nadaljnje preiskave. Ravno to obdobje raziskav, čas, ko je bil Julijan napoten na neonatalni oddelek, je bilo zelo naporno. Julijan in mamica sta bila ločena, veliko je bilo strahov, ne-odgovorjenih vprašanj. Urška pravi, da se v takšnih situacijah prehitro nagnemo k vsem črnim scenarijem namesto k misli »vse bo v redu«. Julijan, poseben lepotec Julijanovo stanje so dia-gnosticirali po treh tednih in že kmalu so ga napotili na ■ fizioterapije. Urška poudarja, da Julijanova diagnoza ni bolezen, ampak drugačno stanje - ki je za družino dejstvo. Julijan je na stopnji trimesečnega dojenčka, ne govori, ne hodi in ne prehranjuje se sam, ne zdrži očesnega stika. Urška navaja besede socialne delavke v bolnišnici, ki je staršema svetovala, naj novo situacijo čimprej sprejmeta, saj bosta le tako lahko šla naprej. Urška pravi, da to ni nobeno obupovanje, le sprejemanje danosti takšnih, kot so. Če se ne oklepaš pričakovanj, nisi razočaran - a vsakega napredka, še tako majhnega, se nato zelo razveseliš. Julijan je od novembra brez epileptičnih napadov, ki jih je prej imel večkrat dnevno, posledično je bolj odziven in se na svoj način »pogovarja«. Vsak še tako majhen napredek je sprejet z veseljem - saj je v resnici ogromen. Urška spoznava, da se ne obremenjuješ več tam, kjer ni treba - usmeriš se naprej. Mama v gibanju Med pogovorom naju je z Urško ves čas pozorno opazovala leto in pol stara mlajša sestrica Tinkara in pridno drugega za drugim hrustala slastne mamine mafine. Tudi ona svojo mamo, seveda v vozičku, saj male nogice še vedno niso tako hitre, večkrat spremlja na tekih. Urška pravi, da ji tek predstavlja odklop. Terapijo in celostno sprostitev. Julijan med tekom uživa, saj jo večkrat spremlja v posebej prilagojenem vozičku Benecykl, ki so si ga trenutno izposodili. Trenirati je začela lani, šla po mesecu na prvi petkilome-trski preizkus, čez mesec na desetkilometrskega. In čez enega še na polmaraton. Julijan je od začetka aprila letos pomemben del ekipe, »teče« tudi na preizkušnjah; mamo je spremljal na teku okoli Šmartinskega jezera in njuna tekaška pot ima zagotovo še veliko skupnih kilometrov. Urška se namreč pripravlja na maraton - svoje navijače ima vedno s sabo. Nepogrešljive Vesele nogice Urška se spominja, da pred Julijanovim rojstvom ni vedno imela osredotočenih ciljev - danes vidi, da se z nepomembnimi stvarmi ne obremenjuje več. Zopet se je lotila študija, svoj močan izraz je našla v fotografiji, s katero se želi ukvarjati še naprej. In s kakšno »slaščičarsko packarijo«, kot se pošali. Ki je preverjeno slastna. Blog je ustvarjala že med študijem, dodatno pa ga je oplemenitila s čisto posebnim fotografskim projektom Posebna lepota v sodelovanju z društvom Vesele nogice iz Laškega, ki ozavešča javnost o potrebah otrok z zaostankom v razvoju. Društvo opozarja tudi na nujnost pogostih fiziotera-pij, ki ugodno vplivajo na razvoj otrok in večkrat tudi preprečijo preveliko fizično gibalno odvisnost otroka, ter na zakonske podlage, ki so potrebne, da je tovrstna pomoč zagotovljena. Otroci, ki se sporazumevajo z očmi Urška se pošali, da je nekoč sanjarila, da bo političarka, ambasadorka - na nek način zdaj je, saj s fotoblogom Posebna lepota opozarja na preprosto dejstvo: otroci s posebnimi potrebami so lepi. Sporazumevajo se drugače, z očmi, in to želijo v društvu Urška in starši pokazati - jeseni bodo pripravili tudi razstavo. Ti otroci so najbolj potrpežljivi modeli, a hkrati tudi največji izziv za fotografa, saj kot pravi Urška na blogu, na edinstven način kažejo vse odtenke lepote življenja. Julijan danes obiskuje center za usposabljanje, delo in varstvo, in sicer dnevni center v Celju; je eden izmed nekaj predšolskih otrok, v centru bo ostal vse do 26. leta. Program za Julijana skupaj pripravijo na začetku leta - dvakrat tedensko je deležen tudi fizioterapij. Urška je zelo zadovoljna z zaposlenimi in njihovo materinsko skrbjo, ki jo izžarevajo za varovance. BARBARA FUŽIR lijanovo stanje je naš vsakdan, f1 pljučnicam, saj imazaradi velikih odmerkov zdravil --L ~precej -šibkejši-imunski sistem.« Julijan se ob -omembi - svojega imena večkrat odzove, nasme-...ji, daletnajbolj zadovoljen _ ... ■ J . .„'„i_L ^ pa je, ko ga mamica vzame v naročje. REKREACIJA 41 Hiteti je treba počasi Pred tekom ne smemo pozabiti na ogrevanje in po treningu na raztezanje Vse bolj se zavedamo pomena rekreacije, kar so potrdili tudi udeleženci različnih vadb v Celju, ki so bile organizirane v okviru projekta Mesec športa v knežjem mestu. Številni Celjani svoj prosti čas radi izkoristijo za tek ob Savinji. »Tek ni samo telesna aktivnost, ampak tudi psihična sprostitev, čas za razmislek,« je prepričan nekdanji aktiven atlet Andrej Podgoršek, ki ta mesec vodi Šolo teka, eno od brezplačnih vadb v Celju. Profesor športne vzgoje Andrej Podgoršek, ki že vrsto let trenira številne skupine, opaža, da so tekaške šole vedno bolj obiskane, saj tek v skupini za številne pomeni dodatno motivacijo in hitrejši napredek. V šolah teka izvemo koristne informacije o tehniki teka, trenerji pa nas opozorijo na morebitne napake, ki se jih običajno sploh ne zavedamo. »Zelo pomembno za rekreativce je, da se teka lotijo sistematično,« pojasni Podgoršek. Pomembna je postopnost, »Če že na začetku napačno pristopimo, lahko kmalu nastanejo težave ali poškodbe ter posledično predčasno prenehanje ukvarjanja s športom,« opozarja profesor športne vzgoje Andrej Podgoršek. predvsem za začetnike in tiste s prekomerno težo, kar pomeni združevanje teka s hojo. Poleg omenjenega je pomembno tek kombinirati z drugimi športi, na primer s plavanjem, pohodništvom, kolesarjenjem in podobnimi aktivnostmi. Najpogostejši grehi začetnikov Najpogostejše napake rekreativnih tekačev so, da zanemarijo ali celo izpustijo ogrevanje in osnovne priprave na tek. Tako »pozabijo« na enakomeren tek ali pa na vaje za moč in raztezanje ob koncu vadbe. »Najpogostejša praksa je, da pridemo iz stanovanja in odtečemo 5 do 10 km, s čimer se tek konča,« je prepričan Pod- Zaključna prireditev akcije ©hujšajmo z Novim tednikom In Radiem Celje IVI 117 Nacionalni inštitut IMIJ £ za javno zdravje center Vse najboljše TDPFIT »Ne smemo pozabiti, d piti tudi hrbtne in ram pojasni Podgoršek. ANKETA Pogoste napake Postavitev stopal Stopala postavljamo naravnost in nekoliko bolj obreme-njemo sprednji del. Ne smemo stopati po celih stopalih ali petah, saj s tem ublažitev prenesemo na sklepe, predvsem na kolenski sklep, boke in hrbtenico, kar lahko povzroči zdravstvene težave. goršek. Po njegovem mnenju so za začetnika dovolj tri enote aktivnosti, dvakrat na teden tek in enkrat druga aktivnost, pri čemer mora biti vmes vsaj en dan počitka. Najprej minuto tečemo, nato tri minute hodimo, omenjeno tehniko ponovimo, nato postopno povečujemo število ponovitev in podaljšujemo trajanje teka teka, na primer tri minute teka in eno minute hoje. Nato poskušamo doseči pol ure počasnega ritma teka, pojasnjuje Podgoršek. Pri teku so obremenjene skoraj vse mišice, velikokrat prevladuje zmotno mišljenje, da so obremenjene samo noge. JASMINA JAKOPIČ Foto: GrupA Pravilno Napačno Pravilno Napačno Barbara Ojsteršek, Teharje: »Sestra mi je povedala za šolo teka. Všeč mi je, ker je v skupini. Sama se ne odločim, da bi se rekreirala, skupina pa me motivira. Letos sem se prvič udeležila vadbe. Zelo je zanimivo, imamo se super. Z drugimi športi se ne ukvarjam, v prostem času zgolj sprehajam psa, kar me sprosti in mi da dodatno energijo.« Sedeči položaj Med tekom poskušamo boke rahlo dvigniti, posledično je korak malo krajši in lažje stopimo na sprednji del stopala. -f ^ Obračanje zgornjega dela telesa Roke morajo biti čim bolj sproščene. Ne smemo jih prekrižati čez središče telesa. Preveč pokrčene roke in obračanje v smeri navpične osi negativno vplivajo na hrbtenico. Rok Žilavec, Celje: »Redno sem začel teči leta 2013 med poletnimi počitnicami. V časopisu sem izvedel za šolo teka, ker sem želel izpopolniti tehniko. Poskušam teči trikrat ali štirikrat na teden. Ugotovil sem, kako je pomembno razgibavanje in poskušam izboljšati tudi tehniko teka. Tek kombiniram dvakrat na teden s ka-ratejem. Naslednji dan lažje razmišljam, rekreacija je pomembna za sprostitev možganov in celega telesa.« Pravilno Napačno Tadeja Bunšek, Celje: »Za brezplačne vadbe sem izvedela preko medmrežja, lani je vadbe obiskovala že svakinja. Zdi se mi dobrodošlo, da se kaj dogaja v Celju. Sama se nisem mogla pripraviti za tek, skupina pa me motivira. S športom se ne ukvarjam veliko, zgolj pozimi kakšno sobno kolo in sprehod poleti. Na šoli teka sem spoznala, kako je treba teči — na sprednjem delu stopala, pomemben je tudi položaj rok. Nisem se zavedala teh napak, če bi sama tekla, bi tekla narobe.« 42 REPORTAŽA Ptičje hišice zamenjale informativne table Frankolovski krajevni praznik obeležili z odprtjem Tončkove poti »Sodelovanje frankolovskega pevskega zbora z bolgarskim dekliškim zborom iz Plovdiva in s stenografi iz Sofije traja že vrsto let,« je pojasnil predsednik Krajevne skupnosti Frankolovo Dušan Horvat. Frankolovčanom bo še posebej ostal v spominu letošnji krajevni praznik, a ne samo zaradi prekrasnega toplega sobotnega popoldneva, ampak tudi zaradi odprtja Učne poti Antona Bezenška ob 160-letnici njegovega rojstva. Pot so uredili tudi s pomočjo evropskih virov. Praznovanju so dali piko na i z odkritjem doprsnega kipa stenografa, pisatelja in pesnika Antona Bezenška. Dan je bil idealen za obisk prekrasnih krajev, skritih pred mestnim vrvežem. S fotografom sva se na lastne oči prepričala, da je osemki-lometrska učna krožna pot vredna ogleda. Pot smo začeli v Graščinskem parku na Frankolovem, kjer naju je s fotografom Andražem Pur-gom sprejela predsednica Turističnega društva Frankolovo Irma Blazinšek in nama približala Tončkovo pot. Zakaj Tončkova pot? Pri opisih na poti se namreč vračamo v Bezenškovo otroštvo, ki ga je preživel v Sloveniji. »Namesto informativnih tabel nas razveseljujejo zvočne ptičje hišice, ki se napajajo s solarnim panelom,« je povedala Irma Blazinšek. V njih so posnetki, ki obiskovalcem nudijo informacije o življenju in delu Bezenška in jih poučijo o kulturni in etnološki dediščini kraja. Pri projektu so sodelovali tudi otroci fran-kolovske osnovne šole, ki so pripravljali informativna besedila. Posebnost ptičjih hišic je predvajano petje različnih ptic, kar še posebej premami otroke. Znak poti je pero kot simbol izobraženosti, saj je tudi Bezenšek pisal z njim. Pero je tudi del ptice. Hkrati v prenesenem pomenu pomeni selitve izobražencev v tujino vključno z Bezenškom. Kot se ptice selijo iz svojih gnezd daleč na jug, tako so se nekdaj naši izobraženci v tujino. Zazdelo se nam je, da se zgodovina vedno znova ponavlja. Predsednica turističnega društva Irma Blazinšek in predsednik Krajevne skupnosti Frankolovo Dušan Horvat sta zadovoljna ob odprtju Tončkove poti. V Bolgariji bolj cenjen kot v domovini Irma Blazinšek je pojasnila, da je prišla na zamisel o postavitvi učne poti že pred leti, saj so želeli Antona Bezenška, ki je v Bolgariji veliko bolj cenjen kot v domovini, predstaviti širši javnosti. Anton Bezen-šek je znan predvsem kot utemeljitelj slovenske, hrvaške, ruske in bolgarske stenografije, kar pomeni posebno skrajšano pisavo, ki so jo nekoč veliko uporabljali na sestankih, ko se je pisalo po nareku. Bolgari so Antonu Bezenšku posvetili ulico v Sofiji in Plovdivu in postavili na njegovo hišo v Sofiji spominsko ploščo. Že v gimnazijskih letih je Bezenšek kazal svojo nadarjenost, saj je objavljal svoje spise v mladinskem časopisu Vrtec in leposlovnem listu Zora. Menda je bil tudi sošolec Antona Martina Slomška. Z nemško usmerjenimi profesorji se ni razumel, zato so mu zagrozili z izključitvijo. Želja po slovenski ideji in združitvi slovanskega naroda je bila premočna. Šolanje je tako nadaljeval v Zagrebu. Že kot študent je v Zagrebu poučeval stenografijo in svojo ljubezen do nje prenesel na svoje dijake kot profesor na zagrebški gimnaziji. Bezenšek je ljubil tudi glasbo in je v Plovdivu ustanovil mestni pevski zbor. Spodbujal je ustanovitev zveze vseh pevskih društev, delujočih na slovanskem jugu. Uspelo mu je ustanoviti zvezo južnoslovanskih pevskih zborov v Plovdivu. In ravno pevci so bili razlog, da se je naveza Slovenija in Bolgarija še danes ohranila. Turistično društvo Frankolovo, Prosvetno društvo Frankolovo in Občina Vojnik so mu z odprtjem Tončkove poti dali mesto, ki si ga zasluži. Na poti še kozarček Tončkovega vina Pot smo nadaljevali do Bezenškovega Bukovja, kjer stoji dvesto let stara rojstna hiša pomembnega stenografa. Pričakali so nas prijazni sorodniki Antona Bezenška, ki so nas pogostili z domačimi specialitetami. Pojasnili so nam, kako so Bezenšku storili krivico v rodni domovini že v rosnih letih zaradi njegovih ostrih teženj po združitvi Slovanov, ki so bile takrat tabu. Čeprav se je želel na starost vrniti v rojstni kraj, mu ni nikoli uspelo, saj mu je to preprečila bo- lezen. V njegovi rojstni hiši še danes ohranjajo spomin nanj s spominsko knjigo in slikami njegovih staršev, ki so jih letos s pomočjo Občine Vojnik tudi restavrirali. V načrtu je še postavitev spominske sobe. Med vinogradi smo nadaljevali pot, kjer nas je očarala prekrasna narava. V spomin Bezenška smo spili še kozarec Tončkovega vina, ki se tako imenovali Bezenšku v čast. Za trenutek smo se ustavili in samo opazovali neokrnjeno naravo ter poslušali ptičje petje sredi travnikov. Odločitev je na dlani. Vrnili se še bomo in se prepustili sproščenosti vaškega okolja. Poimenovanje šole in odkritje kipa Na poti niso pozabili omeniti tudi izkoriščanja žag in mlinov v preteklosti ob termalnem izviru Tesnica, ki vse leto obdrži temperaturo približno 18 stopinj. Kar 30 mlinov je tako mlelo tudi pozimi, kar je bila velika prednost. Na Tončkovi poti so se spomnili tudi frankolo-vskega zločina, ko so Nemci ubili sto talcev iz Starega piskra. Kolo časa pa se vrti naprej. Kljub majhnosti kraja so Frankolovčani aktivni še danes, saj v kraju deluje kar osem društev. Pot smo končali pred osnovno šolo, ki se je v čast rodoljubu Bezenška pred dvema tednoma preimenovala v Osnovno šolo Antona Bezenška Frankolovo. »Če se je Bezenšek trudil pred dobrim stoletjem povezati slovanske narode, mu je na frankolovski krajevni praznik le nekoliko uspelo povezati domačine v svojem rojstnem kraju z njegovo drugo domovino Bolgarijo,« je prepričana Irma Blazinšek. Odkritje Be-zenškovega doprsnega kipa, ki je kopija bronastega kipa v Sofiji, je privabilo številne obiskovalce od blizu in daleč, tudi Bolgare. JASMINA JAKOPIČ Foto: GrupA Etnološki muzej starih strojev in Kračunov kozolec pri tretji ptičji hišici Taščica zaznamuje ptičjo hišico pri kapelici. Posnetek v ptičji hišici je namenjen čebelarstvu. Bezenškov spomin oživljajo v njegovi rojstni hiši, letos so restavrirali slike njegovih staršev. Ob Tončkovi poti so postavljena tudi igrala, s katerimi označujejo drevesa v parku z namenom osveščanja obiskovalcev o drevesnih vrstah. Sorodniki Antona Bezenška pred njegovo rojstno hišo PODLISTKI 43 ZGODBE IZ KAMRE AUkamra www.kamra.si Stavbna dediščina mozirskega trga (7) Tokrat predstavljamo stavbi kulturnega doma, Pevčevo in Remšetovo hišo. Kulturni dom Mozirje Mozirski kulturni dom je bil pozidan leta 1940 kot dom katoliškega prosvetnega društva. Dokončan je bil po drugi svetovni vojni. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je dobil prizidek. Na sliki je dom po nedavni prenovi, ko je fasada dobila leseno oblogo, obnovljena pa je bila tudi streha. V stavbi danes delujejo Osrednja knjižnica Mozirje z Galerijo Mozirje, mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Godba na pihala Zgornje Savinjske doline. V dvorani kulturnega doma je obratovala kinodvorana, ki je danes namenjena najrazličnejšim prireditvam. Pevčeva hiša Hiša Na trgu 14 je bila zgrajena v začetku 20. stoletja, in sicer v secesijskem slogu. Ta slog gradnje se je začel okoli leta 1890 na Dunaju, v Mün-chnu in Berlinu. Osrednji poudarek na hiši predstavlja vertikalno zasnovan prisekan vogal, orientiran na trg. Vhod poudarja balkon s konzolami, ki je hruškaste oblike. Kovana ograja na balkonu ima značilen secesijski motiv s krogi. Vogal zaključuje strešno čelo v obliki parapeta s stebriči. Na strešnem čelu so inicialke R. P., ki označujejo lastnika hiše Rudolfa Pevca, in letnica 1911, ki označuje zaključek gradnje hiše. Lastnik Rudolf Pevec je bil veletrgovec iz Celja. Bil je ustanovitelj prve jugoslovanske razpošiljalnice namiznega sadja na veliko in na drobno. Poročen je bil z Amalijo Turn-šek iz Nazarij. Ko je trgovina propadla, so se odselili v Ormož, od koder je bil doma. Kaker-Remšetova hiša Je nadstropna hiša s triosno zatrepno fasado iz leta 1853. V etaži so podokenske table z rombi. Ima arkade na zahodu, ki so zastekljene. Do nedavnega je bila v pritličju hiše gostilna. ROMAN MEŽNAR Knjižnica Mozirje Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu; Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985; Mozirje. Mozirje: Občina, 2008. Remšetova hiša v Mozirju Svetovna vojna 19141918 Kot vojak 87. (celjskega) peš-polka se je bojeval skupaj s sosedom Jernejem Ojsterškom na soški fronti. Po vojni sta morala še leto služiti v vojski Kraljevine SHS na meji z Albanijo. Prispevek: Martin Podbreznik, Laško Vir: www.kamra.si Martin Podbreznik z Ojstrega nad Laškim kot mlad vojak avstro-ogr-ske vojske Kulturni dom Mozirje Pevčeva hiša v Mozirju okoli leta 1930 LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Nde knfidrs/(;e Mye m Mo pri trn vjornc! za uelike in male gospodinji 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR 1 a> & ■šf £3 ^J^uliar&he LuLue Jovenäkili ejoäpodinj zSelhX I « Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: IWflROClWCfl) nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ " ■ ' izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje ^P^ Podpl!:- 44 INTERVJU V otroštvu skoraj usodna br Morda se je Gorenje odločilo v njegovo korist - Branko Tamše po Velenju osvaja lovorike v Celju Branko Tamše, dolgoletni rokometni trener, pravi: »Nimam zamer. Glede na razplet dogodkov pa je bila morebiti Gorenjeva poteza zelo dobra ...« Rokometni trener iz Velenja je znova državni prvak s Celjem Pivovarno Laško. Mira Požuna je nasledil Branko Tamše. Kot igralec je morebiti dosegel optimum glede na fizične sposobnosti. Pravijo, da so uspešni le tisti, ki se približajo svojim skrajnim zmogljivostim. Do kod bo segel kot trener, bomo še videli. Kar precej bo pravzaprav še treba počakati, čeprav so prvi viški že za njim. Pri 36 letih ima v žepu štiri naslove državnega prvaka. Strojni tehnik je takoj po končani igralski karieri postal trener. Dvakrat mu je padla sekira v med v ključnem trenutku, na kar pa ni imel vpliva: pri Gorenju, ko je bil zaradi neprimernega obnašanja kaznovan trener Ivica Obrvan, in pri Celju, ko je bil odpuščen Vladan Matic. V zadnjih tednih, mesecih je opravil rekordno število intervjujev, saj so rokometaši Celja Pivovarne Laško nizali zmage tako v ligi prvakov, v kateri so se uvrstili v izločilne boje, v slovenskem pokalu, v katerem so slavili v dvorani Golovec, kot v državnem prvenstvu, kjer so osvojili prvo mesto. Ko ste si po zmagoslavju končno vzeli čas zase in pretekli nekaj kilometrov, kaj ste občutili? Dva, tri dni sem potreboval, da sem prišel k sebi in v glavi postavil stvari na svoje mesto ter uredil video posnetke in zapiske analiz. Po daljšem času sem, kar mi seveda ni v ponos, pretekel nekaj kilometrov. Med pospešenim dihanjem in znojenjem sem pošteno preklinjal. V zadnjem času sem se krepko zanemaril in zdaj sem uvidel, da bo treba več delati glede samopodobe. Pomembneje je, da se oborožite proti stresu. Bo šlo? Bo že moralo. Hočeš ali nočeš, stres bo večno prisoten. Toda to delo sem si želel. Zdaj ga imam, posledice moram nositi sam. Vsekakor je prvi cilj, da se znebim nekaj kilogramov. Kje se boste odpočili? Do 14-dnevnega dopustovanja nekje na morju imam še nekaj obveznosti. Danes bom odpotoval v Grevenbroich z mlajšo celjsko rokometno selekcijo, po vrnitvi bom poročal upravnemu odboru kluba o minulem delu, 21. in 22. tega meseca pa bomo imeli slovenski trenerji obvezen seminar na Rogli. Potem pa na počitnice. Toda ne za dolgo, kajti to vam preprečuje predvsem datum začetka priprav, ki ste ga sami določili! Da, 16. julija bomo začeli delati. Morda se bomo zbrali kasneje, če se bo zgodilo kaj nepredvidenega v ligi SEHA. Ali vlada precejšnja negotovost glede mednarodne regionalne lige - v kateri naj bi de-bitiralo Celje Pivovarna Laško - tudi glede rokov, udeležencev? Zadeve so precej nejasne, čeprav po drugi strani nekateri trdijo, da je vse že dogovorjeno. Ste se tudi vi oziroma klubsko vodstvo že s kom dogovorili? Mislim, da bo pri nas ostal David Miklavčič. Vsekakor bomo ves čas z enim očesom na celotnem tržišču. Na njem ste bili vi razpeti od konca prejšnje sezone, saj vodstvo Gorenja ni podaljšalo pogodbe z vami. Priznali ste, da ste bili presenečeni. Naši viri pravijo, da je bilo Gorenje Ivanu Vajdlu še dolžno nekaj denarja izpred več let, obenem je malce prihranilo v primerjavi z vašo plačo. Vi zdaj dokončno poznate ozadje? Nesmiselno bi bilo prati perilo v javnosti. Nimam zamer. Glede na razplet dogodkov pa je bila morebiti Gorenjeva poteza zelo dobra ... Redko ste cinični, toda ko se potrudite, vam uspeva. Ko že omenjate perilo; če je potrebno pranja, potem je umazano. Gorenje je imelo legitimno pravico, da pogodbe z menoj ni podaljšalo. Da se bo tako razpletlo, sem izvedel sredi marca lani. Vsekakor sem bil glede na to, da smo bili dvakrat zapored prvaki, šokiran. Menim pa, da ni bistvenih razlik med mojo in Vajdlovo plačo. Na začetku pravkar minule sezone ste sprva počivali, potem pa se vse bolj dolgočasili. Zvok telefona je v takšnih trenutkih blagodejen. Kdo je poklical prvi? Direktor Celja Roman Pungartnik. Konec avgusta. Bil sem presenečen. A pogovor je bil zgolj informativen. Potem so sledile ponudbe iz tujine. Ogrel sem se pravzaprav samo za Borac iz Banjaluke, a se nismo dogovorili. Oktobra so spet klicali iz Celja. Če bi prevzel mladinsko ekipo. Dogovorili smo se v petih minutah. Dva meseca sem bil z njimi. Fantje so prizadevni, zato so osvojili prvo mesto v državnem prvenstvu. Potem me je decembra vodstvo kluba povabilo na pogovor. Odstavilo je Vladana Matiča. Predlagal sem, naj ostane še naprej trener, saj je imel možnost, da osvoji naslov prvaka. Vodilni možje so bili neomajni. Vzel sem si nekaj dni časa za razmislek, potem pa prevzel malce nehvaležno vlogo. V isti sapi sem bil ponosen. Marsikateri trener želi voditi celjsko člansko moštvo in bi ponudbo nemudoma sprejel. Obenem sem se spomnil pregovora: priložnost zamujena ne vrne se nobena. Prav sem se odločil. »Med pospešenim dihanjem in znojenjem sem pošteno preklinjal. V zadnjem času sem se krepko zanemaril in zdaj sem uvidel, da bo treba več delati glede samopodobe.« Ko zdaj analiziramo sezono, se zavedamo, da brez »pomoči« Maribora, ki je pač odvzel točke Gorenju, od naslova ne bi bilo nič. V športu je treba torej upati do konca, to načelo je tudi pri vas najbrž v ospredju? Vsekakor. Drži, da je Maribor Gorenju odvzel kar pet točk, a tudi nas je v določenem trenutku pahnil na pet točk zaostanka za Velenjčani. To nam je seveda otežilo delo. V tistem trenutku je le še malokdo verjel, da se Celje lahko znova vključi v boj za prvaka. Sam sem se osredotočal zgolj na vsak naslednji trening oziroma tekmo. To sem zahteval tudi od fantov. Ves čas sem jim to dopovedoval. Šli smo centimeter za centimetrom, korak za korakom. Ekipa je začela dojemati mojo strategijo. Izkazalo se je, da je takšna pot pravilna. V vseh elementih smo postajali močnejši, še najbolj v obrambi. Sem njen velik zaveznik, vse stavim nanjo. Omogočala nam je protinapade. Vztrajali smo pri hitrih prehodih v napad tudi po prejetih golih. V končnici smo dosegli vseh deset zmag. Ste sploh dvomili v zmago svojih varovancev na zadnji tekmi? Ste pomislili, da bi lahko bilo breme favorita pretežko? Opažal sem, da iz treninga v trening in tudi iz tekme v tekmo delujemo bolj suvereno. Obenem sem se zavedal, da se v 60 minutah lahko pripeti marsikaj. Prepričan sem bil, da bodo vsi igrali na vso moč. Imel sem pripravljene rešitve za več scenarijev, tudi za tiste, ko bi tekma zavila v za nas napačno smer. Toda začeli smo tako, kot sem si želel. Po tretjini tekme je bilo jasno, da se igra po notah, ki smo jih zapisali v našem strokovnem štabu. Moji fantje so upravičili zaupanje. »Sprejemal sem informacije s tribune, toda v vsesplošni zmedi in silnem hrupu je trener v roku desetih sekund narekoval postavo s šestimi zunanjimi napadalci. Tedaj sem Borutu Plaskanu dejal, naj se zberemo vsi skupaj in odigramo tako, kot mislimo, da je najbolje.« INTERVJU 45 at in minigolf »Bil sem poročna priča bratu. Na svatbi so ukradli nevesto. Odslužil sem kazen namesto njene priče. Ni mi bilo težko. Z Robertom Goterjem sva odigrala in odpela nekaj venčkov. Njihov pevec je lahko počival skoraj pol ure.« Tudi trio iz beloruskega Minska, ki vas je okrepil med sezono. Je tudi uprava kluba »zabila nekaj golov«? Je, vsekakor. Vprašali so me, kaj menim o možnem prihodu Mačkovška, Bundala in Mi-klavčiča. Bil sem navdušen, a sem se obenem bal, da je cena visoka. Pojasnili so, da je vse zelo ugodno za klub. Potem so prestopi skoraj padli v vodo. Iz Minska je prišla vest, da klub le ne bo propadel. Sledil je še en preobrat in ob njem bliskovita reakcija klubske administracije glede urejanja dokumentacije. Koliko steklenic oziroma pločevink piva ste morali spiti v Rdeči dvorani in pred njo, kajti povabili so vas tako celjski navijači Flo-rijani kot tudi domači, Šaleški Graščaki, saj ste Velenjčan? Navkljub silnemu trudu nisem vase spravil več kot pol steklenice. Odzval sem se vsem vabilom, saj so me vzkliki s tribun izjemno radostili. A zaradi stresa in čustev, ki so se kopičili v meni, grlo ni bilo pri volji. Zakaj ste tisti večer sedli na klubski avtobus in se vrnili v Celje? Naslov smo proslavili v celjskem gostišču. Mislim, da sva bila z Matevžem Skokom prva, ki sva vstala od mize in se odpravila v najino Velenje k počitku. Štiri ure po prihodu pa sem bil znova v Rdeči dvorani, na zaključnem turnirju državnega prvenstva za starejše dečke. Spremljali ste razvoj velenjskega rokometnega kluba, ki je bil dolgo v senci celjskega, tudi dveh ljubljanskih. Toda Franc Plaskan, Miro Požun in še nekateri - nenazadnje tudi vi - so bili silno trmasti in vztrajali. Kako bi pojasnili vzpon Gorenja? Povsem se strinjam z navedenim. Bilo je nekaj generacij še pred Francem Plaskanom, toda večji del prehojene poti velenjskega kluba je povezan z njim. Bil je 40 let predsednik kluba. Vplival je na prihod glavnega pokrovitelja kluba, Gorenja. Povsem resno pa se je v Velenju začelo verjeti v vrh oziroma v dokončno približevanje Celju in najboljšim s prihodom Janija Živka, ki je letvico s tedanjimi sodelavci postavil najvišje, tudi finančno. V Velenje so prišle zveneče okrepitve, po dolgih letih smo uspeli znova poraziti Celje. Ko je postal predsednik kluba Franjo Bobinac, pa so bili apetiti še večji. Gorenju je v krajšem obdobju uspelo trikrat osvojiti naslov državnega prvaka in enkrat pokalnega, česar si 15 let prej v Velenju ni bilo mogoče predstavljati in predvideti. Obenem je Gorenje sedemkrat igralo v ligi prvakov. V zadnjih treh letih ste sedeli na klopeh prvakov, letos na celjski, prej pa dve leti na velenjski. Toda ne smemo pozabiti leta 2010, ko je Gorenje prvič zmagalo v prvenstvu, kakorkoli že, pod vašim vodstvom. Trener Ivica Obrvan je bil namreč kaznovan in je tekmo spremljal s tribune. Gorenje je ugnalo Koprčane, ki jih je vodil Matjaž Tominec. Ta mi je dejal, da Velenjčani najbrž z Obr-vanom ne bi zmagali, češ da ste ga vi presenetili z nekaterimi rošadami. Ste jih opravili v dogovoru z Obrvanom ali pogumno, to je samostojno? Vse se je v tisti sezoni dogajalo bliskovito. Kazni Obrvanu so vplivale, da so me »vrgli v vodo«. Počasi sem sredi sezone začel plavati in naposled izplaval. Če tedaj ne bi bil naš prvi trener kaznovan, bi se moja kariera drugače odvila. Vprašanje, kakšen bi bil moj razvoj. Na treningih je poveljeval Ivica, tudi na tekmah smo se držali njegovih navodil. Toda v nepredvidljivih situacijah smo morali reagirati tisti, ki smo bili na klopi. V Kopru so gostitelji vodili že za štiri gole. Sprejemal sem informacije s tribune, toda v vsesplošni zmedi in silnem hrupu je trener v roku desetih sekund narekoval postavo s šestimi zunanjimi napadalci. Tedaj sem Borutu Plaskanu dejal, naj se zberemo vsi skupaj in odigramo tako, kot mislimo, da je najbolje. Zmagali smo v polni Bonifiki in postali državni prvaki. Zaslužen je bil predvsem Obrvan, a tudi midva z Borutom sva imela opazen delež. Poskrbel sem, da je priložnost dobil Niko Medved, več sta kot prej igrala Aljoša Štefanič in Aleš Sirk, morda pa je bilo poglavitno, da je prednost pred Sergom Datukašvilijem dobil Momir Rnič. najboljšega igralca ekipe, v kateri sem bil tudi najboljši strelec. Nato se je moja rast počasi začela ustavljati in sledila je logična prestavitev na krilo. S 17 leti sem zaigral za člansko ekipo, tudi v evropskem pokalu. V njej sem bil 12 let. Z Gorenjem smo bili v četrtfinalu elitnega tekmovanja, osvojili smo naslov državnega prvaka, uvrstili smo se v polfinale pokala pokalnih zmagovalcev. Lepih trenutkov je bilo mnogo, ponosen sem tudi na svoje igralske dosežke. Bili ste član vseh mlajših slovenskih selekcij. Kdaj ste posegli najvišje? Leta 1997 v Estoniji. Naša kadetska reprezentanca je bila prva v Sloveniji med mlajšimi selekcijami v kolektivnih panogah, ki se je uvrstila na veliko tekmovanje. To nam je uspelo celo na Hrvaškem, ko je za domačo vrsto igral Ivano Balič. Na evropskem prvenstvu smo bili zreli za medaljo. Zaradi prejetega gola v zadnjih sekundah na tekmi proti Švedski smo osvojili peto mesto. Iz tiste generacije so še aktivni Luka Žvižej, Rok Praznik in Aleš Pajovič. Na to, da ste začeli igrati rokomet, je vplival šest let starejši brat Dejan, zdaj priznan glasbenik, ki se je kot osnovnošolec udeleževal šaleških rokometnih taborov. Domislil se je marsičesa. Imeli smo smučarsko progo, tudi skakalnico v Šoštanju. Organiziral je ulično olimpijado. Ena od disciplin je Menda je bil izlet iz Ribnega na Bled skoraj usoden za vas. Vsi smo komaj čakali na minigolf. Dejan je prijel železno palico in na vso moč zamahnil po žogici. Stal sem na napačni strani. Udaril me je po obrazu, povsem blizu očesa. Dva tedna sem imel modrico vseh barv. Vaša izbranka Snežana Rodič je trenerka velenjskih rokometašic. Vajina hči Neža je zdaj stara štiri leta. Ste jo kdaj pazili, ko je imela tekmo mamica? »Nenadoma se mi je Neža iztrgala iz objema in stekla po igrišču do klopi. 15 minut je Snežana z Nežo v naročju vodila svoje izbranke.« Sem. In sva šla v Rdečo dvorano. Nenadoma se mi je Neža iztrgala iz objema in stekla po igrišču do klopi. 15 minut je Snežana z Nežo v naročju vodila svoje izbranke. Vsi akterji so to pospremili z odobravanjem. Boste morali paziti, da se to ne pripeti med tekmo lige prvakov v Zlatorogu? Prav gotovo. Neža je navihana in polna adrenalina, zato ni izključeno, da bomo imeli kar naenkrat igralca več. Snežana Rodič je tudi vrhunska atletinja iz Nove Gorice. Je kdaj prišlo do pomote? Oglasil sem se na telefon in moški je vprašal, kdaj bo skakala. Kdo, kdaj, zakaj, sem odgovoril z vprašanji. Pa je rekel, ja, Snežana vendar. No, potem mi je >kapnilo<, da misli skakalko v daljino. Kasneje so sledili podobni klici, a zapletov več ni bilo. Do njih sploh ne bi prišlo, če bi Snežana imela priimek Tamše ... Res je. Še imava čas za to. Proti katerim levim krilom vam je bilo najtežje igrati? To je bil Toudahl iz Silkeborga. Imel je izjemno »finto«, na obeh evropskih tekmah sem padel nanjo. Najneugodnejši vratar? Dejan Perič. Ko ste na številnih posnetkih opazovali mete levičarjev, predvsem kril, koga ste občudovali? Irfana Smajlagiča. Bil je moj vzornik. Kdaj ste začeli snemati rokometne tekme na videorekorder? Ko sem dobil prvega, v četrtem razredu osnovne šole. Zbirka posnetkov je ogromna. Najprej so bili na VHS-kasetah, zdaj so vsi na DVD. Brez študije ni napredka. DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA, arhiv NT »V isti sapi sem bil ponosen. Marsikateri trener želi voditi celjsko člansko moštvo in bi ponudbo nemudoma sprejel. Obenem sem se spomnil pregovora: priložnost zamujena ne vrne se nobena.« Po izjemnem navdušenju, ki je zajelo ro- bil tek okoli občinske stavbe. Edini sem okoli kometno Velenje, je sledila vaša samostojna nje pretekel stokrat. Dejan se je nato zapisal sezona na klopi Gorenja, v kateri ste opravili glasbi, kajti tudi najina oče in dedek sta bila rokometno maturo in tudi diplomo. Očitno profesorja glasbe. Stari oče je bil kapelnik šo- ste se na napakah največ naučili, kar ste štanjske godbe in ravnatelj glasbene šole. Sam izkoristili letos. Je bilo skoraj enako? sem se v glasbeni šoli naučil igrati klavir in Tedaj je Gorenje tričetrt leta igralo zelo dobro bobne. Nisem bil prav navdušen nad učenjem, in lepo. V izjemno močni ligi je imelo pet točk a danes mi seveda ni žal. prednosti pred končnico. Na reprezentančni Z Dejanom sta živela v Velenju, toda tekmi se nam je poškodoval Marko Bezjak, mo- osnovno šolo sta obiskovala v Šoštanju. Za- tor moštva. Zadnje dejanje je bilo nato v Rdeči kaj? dvorani, kjer so nas Koprčani zmleli ... Usoda je tako hotela. Štiri dni pred mojim Manjša lisa je tudi to, da vam kot tre- rojstvom je oče umrl. Mama je delala v Šošta- nerju pokalnega naslova z Gorenjem ni nju, kjer sta živela stara starša, zato sva bila uspelo osvojiti, kot igralcu pa, in sicer na ogromno časa pri njima. Po prehodu v srednjo zaključnem turnirju v Škofji Loki. Bili ste šolo sva se vrnila v Velenje. spretni na desnem krilu. Ste imeli visoke Jugoslovanski prvak niste bili kot roko- ambicije? metaš, temveč kot tabornik! Da, najvišje. Po prvih rokometnih korakih Da, v Beogradu z Rodom Pusti grad Šoštanj. sem začel na zunanjem položaju. Ko smo bili V spominu so mi ostali prijetni tabori v Rib- starejši dečki državni prvaki, sem bil izbran za nem in Savudriji. 46 BUKVARNA / PODLISTEK Harry Beckwith: Prodaja nevidnega O avtorju: Vsi smo kupci in tudi tržniki Knjiga prinaša preproste rešitve, ki podjetnika lahko pripeljejo neposredno do uporabnika njegove storitve tudi na nevsiljiv način. Predvsem pa na način, da se bo uporabnik po storitev zagotovo ponovno vrnil. Na drugi strani pa je knjiga dobro branje tudi za laika, ki se skoraj na vsakem koraku srečuje z reklamami, če to želi ali ne. Branje je poučno tudi za ljudi, ki nimajo odnosa do marketinga, a se ne zavedajo, da že sami s svojim delom predstavljajo in »reklamirajo« svoje podjetje. Zapisano preprostemu bralcu ponuja vpogled v sodobno oglaševanje in načine, s katerim mu velika in mala podjetja ponujajo svoje izdelke in storitve. Prepričujejo ga, da so oni najboljši. Pa so res? Natančno branje vrstic o dobo in da so v lovu za kupci oglaševanju laiku odpre oči in mu še bolj približa dejstvo, da najboljše oglaševanje ali reklame še zdaleč ne ponuja najboljših izdelkov ali storitev. Ali še več: ob sodobnem marketingu naj bi večina pozabila, da so podjetja preveč osredotočena na zunanjo po- ter strankami tudi pozabila, da je bistvo storitvenega marketinga pravzaprav storitev sama. Marsikdo kdaj komentira neko reklamo, da je »dobra« in s tem misli samo, da je dobro narejena, pohvali torej zasnovo reklame, ne pa tudi storitve, ki jo reklama oglašu- je. Avtor knjige to primerja s tem, da je večina modernih arhitektov navdušena nad stavbami, ki so jih zasnovali. Čeprav so prostori stavbe v resnici sila neugodni ali neprimerni za uporabo številnih ljudi. Osnovna napaka marketinga naj bi bila - tako navaja avtor - tudi, da je prepogosto osnovna misel trženja, kako prodati nek izdelek ali storitev, ne pa vprašanje, ali se ta storitev sploh lahko obdrži na trgu oziroma ali je to res tisto, kar ljudje želijo. Veliko ljudi je že vajenih telefonskih anket, s katerimi različna podjetja in družbe preverjajo svojo kakovost. Vendar ljudje skoraj nikoli od njih ne bodo slišali vprašanja, kaj vam pri podjetju ali storitvi ni bilo všeč. Pripravljavci anket so namreč pametni. Vedo, da bi takšno vprašanje anketiranca sililo v razmišljanje ali priznanje, da so se morebiti odločili za kakšno slabo storitev, ki jo podjetje ponuja. Zato je treba spraševati samo o dobrih stvareh, so naučeni podjetniki. »Ne odpirajte trgovine, če se ne znate nasmehniti«, pravi stari židovski pregovor, s katerim avtor knjige cilja tudi na vse zaposlene v določenem podjetju, ki bi se morali zavedati, da je vsako dejanje podjetja marketinško dejanje in da je vsak zaposleni na nek način tudi tržnik. Ljudje bojda premalo razmišljamo o svo- Harry Beckwith je eden najuspešnejših ameriških mar-ketinških strokovnjakov. Poslovno svetuje podjetjem, ki so v vrhu tamkajšnjega gospodarstva. Znan je tudi kot predavatelj o oglaševanju in načinih marketinških prijemov. Njegove knjige so prevedene v več kot 23 svetovnih jezikov. jih sposobnostih, preveč pa o svojem delu in izgubimo kompas. Vsaka storitev je namreč odnos s človekom, ki pa je najboljša reklama. Preden podjetnik poskuša zadovoljiti »stranko«, mora razumeti in zadovoljiti človeka. Sodobni marketing bi se po mnenju avtorja moral zavedati, da ponudnik storitve nikoli ne bi smel dajati vtisa, da je najboljši, ampak odličen. Niti cene za svoje storitve ne bi smeli določati glede na logiko oziroma glede na ostale ponudnike. Morda so takšne cene resda ugodne, vendar je izdelek v očeh kupcev ravno zaradi tega morda celo drugorazreden. Ker če so cene »nekje vmes«, takšen podjetnik konkurira s skoraj vsemi. Vseh pa je veliko. Zanimivo je brati, da tudi izbor imena podjetnika lahko zaznamuje, saj povprečna imena pri kupcih spodbujajo - povprečen posel. Ljudje naj bi si najbolj zapomnili tisto, kar je izstopajoče in to, da zna ponudnik v enem stavku povedati, zakaj naj se kupec odloči zanj in ne za koga drugega. Večina komunikacij v marketingu je namreč neuspešnih, ker ljudem nekateri podjetniki ne znajo jasno razložiti, kaj je njihovo bistvo. SŠol Iz Žusemske župnijske kronike (1901-1913) - 1. del Moj stari stric Anton Še-bat je bil dvanajst let dušni pastir na Žusmu. Njegov oče Anton se je rodil na Brezni-ci na Gorenjskem. Kot učitelj je služboval v raznih krajih na Štajerskem, dokler se ni ustalil na Sladki Gori. Njegov sin Anton, ki se je rodil na Sladki Gori 7. januarja 1866, je bil posvečen v duhovnika 25. julija 1892 v Mariboru. Njegova nečakinja, moja mama, je v rani mladosti izgubila očeta Ivana, njegovega brata. Zapustil je tri nepreskrbljene hčere, najmlajša je bila stara komaj leto. Stric Anton je prav očetovsko skrbel za nečakinje in prispeval k njihovemu izobraževanju. Počitnice so preživljale pri njem na Žusmu, pozneje v Zgornji Polskavi. Mama mi je o njem pripovedovala veliko lepega. Bil je zaveden Slovenec, skrbel je za svoje farane, ponoči je v vsakem vremenu obiskoval bolnike in umirajoče ter jim nosil sveto popotnico. Bil je tudi odprt za novosti in je bil eden redkih, ki so uporabljali pisalni stroj. Vendar mu je težavna hribovska župnija načela zdravje. Ko je prosil za premestitev, je v prošnji zapisal: »Ponižno podpisani služi že 12. leto na najbolj vetrovni župniji in trpi že četrto leto protin, tako da težavnih potov ne zmore več, je pa še zmožen lažjo župnijo oskrbovati.« Leta 1912 je bil premeščen v Zgornjo Polskavo, kjer je ostal do smrti. Umrl je, ko ga je zadela kap 14. julija 1926, starega komaj 60 let. Župnik Anton Šebat je bil eden mnogih dušnih pastirjev, ki so v začetku 20. stoletja živeli s svojim narodom, ga spodbujali, da je obstal na rodni grudi. Četudi so bili priljubljeni med farani, pa so vseeno tonili v pozabo. Povzetek njegove vestno pisane župnijske kronike Žu-sma posvečam staremu stricu Antonu Šebatu in njegovemu spominu, saj razkriva mnoge podrobnosti iz življenja kraja in tamkajšnjih ljudi. Za napredek kraja Kraj Žusem leži v razloženem naselju Dobrina v severovzhodnem delu vzhodnega Posavskega hribovja. Dobrina je strm grapast svet ob Dobrinskem potoku, predvsem na južnem pobočju gore Žusem (669 m). Domačije so raztresene po slemenih, gozdovi pa obdajajo samotne kmetije. Središče naselja je Žusem, ki leži ob prevalu ob gotski cerkvi svetega Jakoba (14.-15. stoletje) in župnijski cerkvi svetega Valentina iz leta 1714. Na severu, ob cesti iz Volčje jame, so skromni ostanki gradu Žusem, ki je bil prvič omenjen leta 1203, bil je tudi v lasti Celjskih grofov, opuščen pa leta 1876. Kroniko župnije Žusem, ki jo je v letih od 1901 do 1913 pisal župnik Anton Šebat, in del njegovih osebnih dopisov ter dokumentov sem odkril pred leti v škofijskem arhivu v Mariboru. Iz kronike je razvidno, da se je ves posvečal svojim faranom, imel smisel za dobro gospodarjenje in da si je želel napredek kraja. Lotil se je tudi večjih podvigov, pomembnih tako za cerkev kot za kraj. Že leta 1902 je dal napraviti novo obhajilno mizo. Lepo ključavničarsko delo je opravil v splošno zadovoljstvo ključavničar Jagodič za primerno nizko ceno 200 kron. Les in mizarsko delo sta prav tako stala 200 kron. Denar za poravnavo stroškov so zbrali Iz knjige prof. dr. Ignacija Vojeta Od Osmanov do Celjanov - Utrinki preteklosti (Celjska Mohorjeva družba, 2014) smo v nadaljevanih že objavili zgodbo o romanju Celjskih grofov - knezov. Zdaj je na vrsti zgodba iz Žusemske župnijske kronike, sledila bo še ena, in sicer o reševanju dediščine Mohorjeve družbe. Anton Šebat Nov zvonik brez zvonov Zelo je skrbel za videz farne cerkve svetega Valentina. Razglednica Žusma, poslana 26. septembra 1907 (založnik Anton Šebat) farani. Isto leto je začel akcijo zbiranja sredstev za nove zvonove župnijske cerkve. V kroniki župnik navaja, da je bil zvonik zgrajen leta 1893, je bil pa še vedno brez zvonov. Vendar poudarja, da je zvonik popolnoma skažen, ker je prenizek. Line so namreč nižje od cerkvene strehe, tako da bo glas zvonov donel le po cerkvi, zunaj pa jih bo slišati zelo malo. Pri velikonočnem spraševanju so posamezni gospodarji obljubili, da bodo vplačali malo več kot 2000 kron. Leta 1903 je župnik nadaljeval akcijo zbiranja sredstev za zvonove. Do leta 1908 se je nabralo toliko sredstev, da so lahko začeli uresničevati zamisel o novih zvonovih. Odločili so se, da bodo prestavili tri zvonove iz cerkve svetega Jakoba v zvonik župnijske cerkve svetega Valentina. Najprej je bilo treba izdelati nov stol v zvoniku. Hrastov les so darovali župljani, stol pa je izdelal tesar Lapornik iz Dokležič. Prenoviti so morali tudi stol za novi zvon, ki naj bi ga namestili v zvonik cerkve svetega Jakoba. (se nadaljuje) PISMA BRALCEV 47 Prejeli smo 150-obletnica rojstva Vatroslava Oblaka Ne vem, če se je kakšna šolana glava spomnila, da je 15. maja 1864 privekal na svet izjemno cenjen mednarodni strokovnjak dr. Vatroslav Oblak. Da je minilo 150 let, odkar nam je mati narava podarila ta cvet učenosti. Spodobilo bi se, da bi ob tem častitljivem jubileju obnovili njegov grob, ki je na levi strani spodnjega dela starega Slovenskega pokopališča na Golovcu. Kdor se zaveda, kaj je ta človek bil in kaj je postal skozi mlinček časa in kaj pomeni danes, tako in tako ve. Kdor ne ve, ne bo vedel nikoli. Slovenski jezik in Vatroslav Oblak. To sta dva zelo povezana pojma. Čeprav so Slovenijo naši rojaki oropali in razprodali, je še vedno lepa. Pred kakšnim dnem sem se čimbolj počasi peljal po avtocesti čez vso državo. Človek bi jokal zaradi lepote svoje domovine, ko jo obsije sonce. Tudi jezik je lep, prelep, najlepši. Rad sem pisal svoje knjige v slovenskem jeziku. Mislim, da si je zaslužil nekoliko več pozornosti. Že res, da je kot temelj, skrit pod mogočno hišo. A tudi temelj je kdaj pa kdaj treba omenjati. In slaviti. Bi bilo tako težko organizirati teden Vatroslava Oblaka? Da bi ves teden prebirali njegove dragocene raziskave slovenskega jezika, krepili narodno zavest in igrali slovensko glasbo? Ce- Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO lje je bilo desetletja nemško in nemškutarsko mesto. To se je s koncem druge svetovne vojne končalo - vemo, kako. Dajmo slaviti naše, to, kar bi naj bile naše korenine. Še ta majhen trenutek časa, dokler Rusi in Kitajci ne pokupijo vsega, s čemer mi sami ne znamo odgovorno in gospodarno ravnati! ALEKSANDER CEPUŠ, Celje Modri telefon Zdraviliško zdravljenje Bralko, ki je stoodstotna invalidka, zanima, kakšne so možnosti zdraviliškega zdravljenja. Slišala je namreč, da naj bi ji kot invalidki pripadalo takšno zdravljenje vsaki dve leti. Zanima jo, če je to res in kakšen je postopek. Prejeli smo odgovor Petra Rutarja iz Sektorja za informiranje in odnose z javnostmi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Bralki odgovarja, da je do zdraviliškega zdravljenja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovana oseba upravičena, če pri njej obstaja zdravstveno stanje, opredeljeno v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, in če je z izvedbo zdraviliškega zdravljenja mogoče pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti. Po 45. členu se lahko zdraviliško zdravljenje odobri pri desetih različnih sklopih bolezni, od vnetnih revmatičnih in sistemsko vezivnih tkivnih bolezni vse do onkoloških bolezni. Imenovani zdravnik ZZZS odloči o pravici do zdraviliškega zdravljenja z odločbo. V postopku imenovani zdravnik ZZZS na podlagi predložene dokumentacije oziroma pregleda ugotovi zdravstveno stanje zavarovane osebe in če je z zdraviliškim zdravljenjem mogoče pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti. Ob tem upošteva tudi tako imenovane kontraindikacije, pri katerih zdraviliško zdravljenje ni strokovno medicinsko utemeljeno in zato ni pravica iz obveznega zavarovanja. Do tega pride v primerih, ko so v času predvidenega zdraviliškega zdravljenja pri zavarovani osebi med drugim prisotne hude duševne motnje ali motnje osebnosti, zaradi katerih zavarovana oseba v zdravilišču ni sposobna aktivno sodelovati. Med enajstimi ovirami so še težje oblike generalizirane ateroskleroze, rakaste novotvorbe, ki niso odstranjene ali zaustavljene, nalezljive bolezni, ko je bolnik še v kužen, nezaceljene rane, nosečnost, kajenje pri boleznih dihal ... Zdraviliško zdravljenje traja 14 dni (stacionarni način) oziroma 10 dni (ambulantni način). Izjemoma sme imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija na predlog zdravilišča podaljšati zdraviliško zdravljenje do 21 dni, če je pri določenih zdravstvenih stanjih s podaljšanjem zdraviliškega zdravljenja mogoče pričakovati dodatno izboljšanje funkcionalne sposobnosti (politravma s težjo funkcionalno prizadetostjo motorike, nevrokirurške operacije na centralnem ali perifernem živčevju s težjo funkcionalno prizadetostjo motorike, novo odkrite organske pareze in paralize s klinično jasnimi funkcionalnimi motnjami). Zavarovana oseba lahko uveljavlja pravico do zdraviliškega zdravljenja zaradi iste bolezni oziroma poškodbe ob njenem klinično pomembnem poslabšanju, če sta od izdaje predhodne odločbe, s katero je že bilo odobreno zdraviliško zdravljenje, pretekli dve leti (pri otrocih eno leto), seveda ob predpostavki, da za- varovana oseba izpolnjuje že navedene pogoje za takšno obliko zdravljenja, ki jih mora vsakokrat ugotoviti imenovani zdravnik ZZZS. Dementni oče Bralka iz Savinjske doline ima dementnega očeta, ki ga pomaga vzdrževati. Z njegove hranilne knjižnice je v celoti neznano kam izginila visoka vsota prihrankov, ki ni bila namenjena komu od najbližjih sorodnikov. Izginili so tudi nekateri predmeti velike vrednosti. Zanima jo, kaj lahko stori, kako je s izbiro skrbnika, kakšen je postopek in kakšni so stroški. Direktorica Centra za socialno delo Žalec Helena Bez-jak Burjak odgovarja: »Bralka lahko na pristojnem sodišču sproži postopek za odvzem poslovne sposobnosti očetu, ki je dementen. Ko sodišče izda odločbo o odvzeti poslovni sposobnosti osebe, to po pravnomočnosti izdane odločbe sporoči krajevno pristojnemu centru za socialno delo, ki osebi z odvzeto poslovno sposobnostjo postavi skrbništvo. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna. Center za socialno delo in skrbnik sodelujeta, skrbnik o vseh svojih dejanjih, ki jih opravi za varovanca, obvešča tudi center za socialno delo, ki odobri vse posle. Skrbnik je dolžan centru za socialno delo redno poročati o izvajanju svojih nalog za varovanca. Področje odvzema poslovne sposobnosti ureja Zakon o nepravdnem postopku, področje skrbništva pa Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Kakšni so stroški postopka odvzema poslovne sposobnosti, določi sodišče, saj mora v svojih postopkih imenovati izvedence ustrezne stroke, ki podajo mnenje o zdravstvenem stanju očeta. Glede odtujitve finančnih sredstev s hranilne knjižice in predmetov večje vrednosti iz očetovega stanovanja pa gospe svetujemo, da poda prijavo o odtujitvi premoženja na policijski postaji.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. VSESLOVENSKO TEKMOVANJE PEVSKIH zborov:s UPOKOJENCEV veliiko finale Dogodek povezujeta: TONE FORNEZZI TOFin SIMONA VODOPIVEC FRANKO ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA AVLA PLANETA TUŠ CELJE I 5. 6. I 17h NEDELJSKI tusmobil 48 BRALCI POROČEVALCI Veselje ob zmagi Državni prvaki za 100 let društva »Mala vas - velika zmaga« je izpisano na transparentu kot poklon pionirski in mladinski desetini gasilcev iz PGD Drešinja vas, ki so postali državni prvaki. Prostovoljno gasilsko društvo Drešinja vas v teh dneh praznuje stoto obletnico svojega delovanja. V priprave dogodka se je vključila večina od 250 prebivalcev vasi. Vsi so člani ali pa vsaj podporni člani društva. Pravo evforijo na vasi pa so doživljali v soboto, 17. maja, ko sta se pionirska in mladinska desetina vrnili z državnega prvenstva v Ormožu. Vsaka je v svoji kategoriji osvojila laskavi naslov državnih prvakov. Osvojiti takšna naslova med 192 ekipami z okrog 2.000 nastopajočimi je resnično velik dosežek, na katerega so lahko vsi ponosni. Nedvomno sta s tem poplačana zagnanost in vložen napor v številne vaje tako tekmovalcev kot njihovih mentorjev. Obe ekipi sta mešani, ker ni zadosti otrok istega spola. Golica ob vrnitvi Že po tradiciji se za vsak osvojeni pokal na tekmovanjih po vrnitvi z gasilskega stolpa oglasi Avsenikova Golica, tokrat se je slišala tudi v sosednje vasi, da se ve, kje so doma državni prvaki. Predsednik društva Gregor Korošec rad poudari, da sta osvojena naslova najlepše darilo ob 100-letnici društva. Vaja za pionirje je sestavljena iz rokovanja z vedrovko, štafetnim pre- nosom vode in razvrščanja. Mladinci pa opravljajo mokro vajo s hidrantom, teoretičnim testom in razvrščanjem. Pomemben je vsak član ekipe. Ne smemo pa pozabiti mentorjev. Predsednik mladinske komisije in PGD ter najbolj zaslužen za delo z mladimi je Uroš Ste-pišnik. V veliko pomoč pa so mu bili Franci Zavašnik ml., Miha Boštjančič, Gregor Verhovšek in Tatjana Lužar. Njihova kvaliteta ni samo v treniranju, ampak tudi v vzgoji mladih gasilcev. Če kje, potem pride prav v PGD Drešinja vas do izraza pristno medgene-racijsko druženje in sodelovanje vseh generacij. Tekst: EDI STEPIŠNIK Foto: DANI ŽAGAR Finalista na mednarodnem natečaju Sklad za trajnostni razvoj s sedežem v Veliki Britaniji nas je aprila razveselil z novico, da sta postala finalista mednarodnega natečaja v pisanju angleških esejev v kategoriji srednješolcev dijaka Ekonomske šole Celje Anej Šarlah in Aljoša Počuč. Natečaj je bil razpisan na temo Kaj ti pomeni trajnostni način življenja. Sodelujoči so morali razmišljati in predlagati rešitve za trajnostno naravnan razvoj družbe v svoji državi. Anej in Aljoša sta povabljena na mednarodno šolsko debato, ki bo letos julija v Veliki Britaniji, kjer bodo razglašeni glavni zmagovalec in dobitniki prvih treh mest v kategoriji osnovnošolcev in srednješolcev. Sklad za trajnostni razvoj organizira mednarodni natečaj in šolsko debato z namenom, da nudi mladim iz različnih držav priložnost, izmenjave znanja ter spodbuja sodelovanje. SR Z leve finalista mednarodnega natečaja Aljoša Počuč in Anej Šarlah »Pasje« celjske reševalke Na širšem območju Ljubljane je bila od petka do nedelje, 23. do 25. maja, 16. mednarodna vaja vodnikov reševalnih psov Ljubljana 2014. Organizirala sta jo Mestna občina Ljubljana in Društvo vodnikov reševalnih psov Slovenije (DVRPS). Na vaji vodnikov reševalnih psov je sodelovalo 11 ekip iz Avstrije, s Hrvaške, iz Nemčije, Italije, Srbije in Slovenije, skupaj 39 tekmovalcev. Ekipa Mestne občine Celje, ki so jo zastopale Ana Marinc z Luno, Tamara Jager s Tio in Eva Gologranc s Hillom, ki so vse članice društva KDRP Celje, so v izjemno izkušeni konkurenci zasedle peto mesto. Eva Gologranc, vodja ekipe KDRP Celje, je po vaji povedala: »Vaja je tajala skoraj 19 ur, v katerih je bilo treba opraviti osem iskanj (pet med ruševinami in tri iskanja pogrešanih v naravi), orientacijski pohod, vrvno tehniko in nuditi prvo pomoč. Vse časovne razporeditve odhodov so bile zelo strnjene, tako da v baznem taboru nismo bile nikoli več kot pol ure, večinoma manj. Za gretje hrane tako ni bilo časa, cel dan smo preživele ob jabolkih, bananah in energijskih tablicah. Tudi vremenske razmere so bile izredno težke, saj sta nas spremljala vročina in večinoma brezvetrje.« Poudarila je, da so kljub težkim okoliščinam uživale vsako minuto, se vedno znova razveselile pasjega la-ježa, ki je nakazal pogrešano osebo, se nasmejale svojim napakam in jih seveda analizirale, da se naslednjič ne bi več ponovile. Vesele so bile vseh pohval sodnikov in ocenjevalcev, ki so še posebej pohvalili dobro ekipno delo. Psi so se tudi izvrstno izkazali, saj so še na zadnjem, nočnem iskanju ob 22. uri delali z veliko energije in veselja. MAJDI KOSI, foto: MILOŠ KUŽNER Od 16. do 18. maja so bili v Ljubljani in Zagorju mednarodni izpiti reševalnih parov. Udeležilo se jih je 76 parov iz Avstrije, s Hrvaške, z Madžarske, iz Italije, s Slovaške in iz Slovenije. Iz Enote reševalnih psov Slovenije je bilo uspešnih 11 parov, iz drugih slovenskih organizacij pa še 13 parov. Izjemno dober rezultat, najboljšega v okviru Kinološkega društva reševalnih psov Celje, je dosegla Nevenka Štor s psičko Neli, s čimer sta si odprli pot do nastopa na mednarodnih prvenstvih. Iz društva KDPR Celje sta bila poleg Nevenke in Neli uspešna še Tomi Dražumerič s psičko Kori ter Maja Balon s psom Šanom. Cas športnih aktivnosti V Škofji vasi smo pred časom začeli urejati novo kegljišče za rusko kegljanje, vendar ga nismo uspeli dokončati. Odločili smo se, da ga dokončamo sami. Ker pa nimamo dovolj sredstev, nam je priskočil na pomoč domačin Boris Fidler in ga dokončno uredil. Že ta mesec bodo na tem kegljišču športne igre, ki jih razpisuje ZDU Celje. Prvotno smo z udarniškim delom naših članov delno opravili zemeljska dela. Res smo lahko ponosni, da imamo v našem kraju dobre in razumevajoče ljudi. Gospodu Fidlerju se v imenu naših članov športnikov lepo zahvaljujemo. FANI KLOKOČOVNIK Na urejenem kegljišču ne bo blata in bo igranje mogoče celo leto. BRALCI POROCEVALCI 49 Velik uspeh laških mažoret Nadarjena pianistka Od 21. do 23. maja je bilo 4. mednarodno koroško klavirsko tekmovanje mladih pianistov v Glasbeni šoli Radlje ob Dravi. Tekmovanja se je udeležila učenka Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, mlada pianistka Tinka Muck. Predstavila se je v prvi kategoriji, imenovani klavir solo. Strokovna žirija (Saša Gerželj Donaldson, Škotska; Ivana Godec Vincekovic, Hrvaška; Bojan Glavina, Slovenija) se je zaradi izjemne kakovosti njenega igranja odločila, da ji podeli zlato nagrado. Mednarodnega koroškega klavirskega tekmovanja se je udeležilo 187 pianistov iz 41 glasbenih šol Avstrije, Hrvaške, Italije, Makedonije in Slovenije. Glasbena šola Skladateljev Ipavcev se je prvič udeležila tega pomembnega tekmovanja. Mladi in nadarjeni pianistki Tinki Muck in njeni profesorici Larysi Kocherovi v glasbeni šoli čestitamo za tako lepe rezultate in vrhunski dosežek. SZ V Sevnici je bilo pred dnevi 14. odprto državno prvenstvo, na katerem so svoj sloves ponovno upravičile Mažorete Laško in si z vrhunskim nastopom na parketu priplesale nove uspehe. Dekleta se vsako leto na tekmovanje pripravljajo z velikim veseljem in zanosom, ne manjka pa niti mnogih odrekanj in na žalost tudi poškodb. Tudi letos so Laščanke nestrpno čakale na dan, ko so lahko svoje koreografije predstavile širšemu občinstvu. Nastopi vseh skupin, solistk in parov po pričakovanjih niso razočarali. V Laško so mažorete prinesle kar dva zlata pokala in kup zlatih medalj, saj so s konkurenco pometle tako v kategoriji kadet kot tudi v kategoriji senior. Tudi najmlajše cici ma-žorete so več kot uspešno odplesale v kategoriji pom pom kadet in na svojem prvem tekmovanju osvojile četrto mesto. Razočarali niso niti pari, saj so kljub hudi konkurenci odlično zastopali barve Laškega in si priplesali naslednje rezultate: Tina Seme in Lana Zajc sta v kategoriji par kadet posegli po srebrni medalji in osvojili naslov državnih podprvakinj, Gaja Lapornik in Katja Pajk sta v omenjeni kategoriji dosegli čerto mesto, Larisa Črešnovar in Tjaša Jazbinšek pa deveto mesto; v kategoriji par junior sta Neja Lapornik in Špela Rezec osvojili sedmo mesto; v kategoriji par senior pa sta Katarina Novak in Maruša Šantej dosegli peto mesto, Maša Dečman in Anja Kame-rički sedmo mesto, Anja Kra-šek in Katarina Lapornik pa osmo mesto. Laščanke so se s sotekmovalkami pomerile tudi v kategorijah solo kadet in junior. Solistka Neja La-pornik si je v kategoriji solo kadet priplesala peto mesto, Špela Rezec pa je v kategoriji solo junior zasedla četrto mesto. Laščanke letos slavijo četrt stoletja delovanja in ni boljšega darila za jubilejnih 25 let kot letošnji izjemni uspehi, s katerimi so v zgodovini Mažoret Laško postavile nov mejnik. Do neštetih uspehov so jih v vseh letih njihovega delovanja pripeljali trdo delo, volja po doseganju najboljših rezultatov in pristno prijateljstvo, ki jih povezuje tudi v zasebnem življenju. V domačem kraju so jih toplo sprejeli zvesti navijači, prijatelji in sorodniki, ki so jih presenetili tudi s fantastičnim ognjemetom in z navdušenim aplavzom. VALERIJA JAKOPIČ Zliva zavezanimi očmi V soboto, 24. maja, so lions klubi Celje, Kelei, Mozaik in Žalec ter Leo klub Celjski vitezi v sodelovanju z medobčinskim društvom slepih in slabovidnih, Društvom gluhih in naglušnih Celje in Društvom paraplegikov JZ Štajerske na Špici izvedli dobrodelno prireditev Tečem, hodim in plešem, da razumem in pomagam. Na prireditvi so vsi udeleženci, ki so tekli ali hodili, v zadnjem delu tekli z zavezanimi očmi in tako doživeli tudi delček življenja slepih. Predstavniki društev so predstavili pripomočke, ki jim omogočajo stik z ostalim svetom in gibanje. Na ta način so udeleženci teka in drugi obiskovalci lahko sami občutili, kakšne so ovire v življenju slepih, gluhih in paraple-gikov. Vsa zbrana sredstva so organizatorji namenili za nakup novih pripomočkov za Društvo paraplegikov JZ Štajerske. PETRA ZLATOPER Različnost ustvarjanja Maja praznuje svoj praznik MČ Hudinja. Člani Kluba modrosti Celje in KORK Hudinja smo 13. maja v sodelovanju s krajevno organizacijo zveze borcev in krajani pripravili razstavo izdelkov ročnih spretnosti z naslovom Različnost ustvarjanja. Razstava je bila res vredna ogleda, saj je kar težko verjeti, kaj vse zmorejo narediti človeške roke z malce domišljije in dobre volje. Na ogled je kar nekaj zelo lepih slik, narejenih v več tehnikah. Razstavljene so bile tudi slike naših članov in članic, ki so ustvarjali na dveh slikarskih kolonijah v organizaciji kluba modrosti. Prva slikarska kolonija je bila lani septembra v času športnih iger, kulturnih in likovnih delavnic v mestecu Luka na Dugem otoku. Druga slikarska kolonija pa je bila lani oktobra na Špici v Celju kot del Maratona modrosti. Ročna dela Na ogled je bilo veliko gobelinov, kvačkanih izdelkov, raznih izdelkov iz papirja ... Zelo lepi in zanimivi so bili tudi izdelki otrok iz Vrtca Tončke Čečeve, enota Hudinja. Posebno pozornost je pritegnila predstavitev celotnega postopka od pridobivanje volne do pletenja nogavic. Naše pridne krajanke - članice so spekle več vrst peciva. Bili smo veseli obiska krajanov in obiskovalcev širšega območja, ki so svoje vtise strnili v knjigo vtisov. Joj, koliko je bilo pohval z željo, da takšno ali podobno razstavo še kdaj ponovimo. Ob koncu dneva je bila še slovesnost ob nežnih zvokih melodij, ki jih je iz havajske kitare izvabljal član kluba modrosti Zvonko Podkoritnik. Po prijetnem druženju smo se poslovili z obljubo, da kmalu ponovno pripravimo kakšno takšno ali podobno prireditev in takrat vas vabimo, da se nam pridružite tudi tisti, ki se nam tokrat niste uspeli. Za september ali oktober pripravljamo projekt mednarodnega srečanja strpnih, ki bo predstavljal medgenera-cijsko mednarodno povezovanje v duhu strpnega sprejemanja različnosti. MARJANA CRNIČ Foto: LAURA MESAREC 50 MLADI ZA MLADE Glasbena razglednica V četrtek, 23. maja, je bil v Domu II. slovenskega tabora Žalec koncert Glasbena razglednica, kjer so se predstavili vsi pevski zbori OŠ Petrovče in POŠ Trje. Pevci so z mentoricami pričarali čudovito vzdušje, saj so nas z glasbo popeljali v mnoge države sveta. Začutili smo, da je glasba univerzalni jezik srca, ki ruši rasne, jezikovne in kulturne ovire, in da lahko z glasbo v trenutku dosežemo univerzalen občutek enosti. Ves trud je bil poplačan z bučnim aplavzom in nasmehi na obrazih. Nekateri so bili ob poslušanju celo tako ganjeni, da so se jim zarosile oči. Anita Žolnir, ki je imela tudi glavno vlogo pri celotni organizaciji dogodka, se je ob koncu koncerta poslovila tudi od pevcev devetošolcev in jim zaželela vse dobro na življenjski poti, na katero se podajajo. Zahvalili bi se tudi vsem, ki ste prostovoljno denarno prispevali v naš šolski sklad. Kolektiv in učenci OŠ Petrovče Izdelali so svojo knjigo Četrtošolci s svojimi knjigami V Osnovni šoli Vransko so četrtošolci na prav poseben način obeležili svetovni dan knjige, saj so obiskali Občinsko knjižnico Vransko in izdelali svojo knjigo. V tednu, ki je v Sloveniji posvečen knjigi, so učenci 4.a-razreda v Občinski knjižnici Vransko prisluhnili knjižničarki Karmen Jezernik, ki jih je svojim zanimivim pripovedovanjem popeljala v zgodovino knjige. Ogledali so si tudi faksimile prvih slovenskih knjig (Abecednik in Katekizem) in Dalmatinovo Biblijo. Največje zanimanje pa je pri njih zbudila originalna več kot tristo let stara knjiga, s katero je knjižničarka še posebej pazljivo ravnala, saj je imela na rokah bombažne rokavice, ko jo je jemala iz posebne škatle. Po prihodu v šolo so učenci po navodili knjižničarke Marije Završnik in razredničarke Simone Jan izdelali svojo knjigo, na katero so bili zelo ponosni. Vtisi učencev Gašper Černe: »Poslušali smo, kako je bilo v starih časih, kako so pisali in izdelovali prve knjige. Videli smo tudi različne pisave. Gospa nam je razložila, kako je nastal prvi papir. Ugotovili smo, če bi bili Kitajci bolj prijazni, bi ostali prej dobili papir. V šoli smo izdelali knjigo. Najprej smo lepili, nato šivali in na koncu okrasili platnice knjig.« Tjaša Marko: »Izvedeli smo veliko o preteklosti knjige. V šoli smo izdelali svojo knjigo. Sami smo jo tudi okrasili. Danes sem se imela zelo lepo. Spoznala sem veliko novega in zanimivega o knjigah.« Nives Podbregar: »Videli smo različne pisave iz starih časov. Bilo je zelo zanimivo. V šoli smo s pomočjo gospe knjižničarke Marije Završnik izdelali svoje knjige. Meni ni bilo težko. Na koncu nas je gospa Simona Jan še fotografirala.« MZ, SJ Noč poezije Prireditvi Noč knjige 2014 se je prvič pridružilo 78 krajev po Sloveniji in v zamejstvu, med njimi tudi naša OŠ Griže. Dogodek je bil v šolski knjižnici. Pesem Ferija Lainščka Ne bodi kot drugi je ob klavirski spremljavi zapela devetošolka. In ne po naključju, kajti rdeča nit naše noči branja je bila poezija. Mladi od 6. do 9. razreda smo gostom prebirali Pavčkove pesmi, pesmi Saše Vegri in Neže Maurer ter drugih slovenskih pesnikov. Dve učenki sta posebej za to priložnost napisali pesem. Tudi gostje - starši, krajani, učitelji, bivši učenci - so nas počastili z branjem svojih pesmi. Povezovalca večera pa sta spodbujala pogovor o poeziji. Tako smo ob prijetnem vzdušju drug z drugim delili svoje pesmi in si zaupali, kako so nastale in kaj je bil navdih za njihov nastanek. Zaupali smo si, kaj nam pomeni poezija. Večer poezije je ves čas spremljala glasba učenk, ki so igrale na citre, klavir in kitaro ter nam tako tudi skozi glasbo približale poezijo. Za konec smo imeli pogostitev in klepet o večeru. Udeleženci so ob odhodu zapisali svoje vtise. Vsi so bili enotnega mnenja, da si takšnih prireditev še želijo. MAJA KNAPIČ za pomoč in podporo sezahvalj'ujemo otroški festival 6. in 7. Junij 2014 CIRKUS koncert tekmovanja lutke VQTJL ■sniMtJiuiiE m KLAVNICE Obisk iz Beljaka 26. maja so nas obiskali dijaki partnerske šole za gostinstvo in turizem Koroške turistične šole Beljaške Toplice (Kärntner Tourismusschulen Warmbad Villach). Polni pričakovanj so prispeli v Celje, kjer smo jih sprejeli vodniki iz EGD-oddelkov ter jih popeljali proti naši šoli. Najprej jih je nagovoril naš ravnatelj Iztok Leskovar, nato še pomočnica ravnatelja Tatjana Goršek. Dijake smo razdelili v dve skupini. Prva se je odpravila po Celju, druga si je ogledala šolo. Po ogledu šole so se dijaki odpravili na delavnice. V prvi so si lahko izdelali ognjičevo mazilo, v drugi pa so se naučili plesati polko. Nato sta se skupini zamenjali. Po končanih ogledih smo jim postregli s kosilom, potem so se odpravili na ogled Pivovarne Laško, kjer so si ogledali izdelovanje piva. Potem sta sledila vodenje po Laškem in prosti čas za samostojno ogledovanje ulic in starega mestnega jedra. Po kratkem pogovoru z dijaki sva izvedeli, da jim je Slovenija zelo všeč, še bolj pa Celje. Mesto se jim je zdelo čudovito, kljub temu da so si ga ogledali v malce mračnejšem vremenu. Zadovoljni in polni znanja so se odpravili nazaj proti Beljaku, obljubili pa smo si, da se bomo zagotovo še kdaj srečali. VANEJA MAROVŠEK in SARA MEDVED, 2. b EGD Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje ŽIVALSKI SVET 51 Simon Cirkulan in ameriški rdeči gož, nestrupena kača, ki je pogost hišni ljubljenček pri nas. Ko po tebi lezejo pajki in kače Razstava na Ljubečni je skušala ljudem približati živali, ki se jih mnogi bojijo Mnoge strese že ob omembi pajkov, kač in kuščarjev in se jih panično bojijo, čeprav ne vedo točno, zakaj. Še v sanjah ne bi nobene od teh živali prijeli v roke! Drugi jih celo gojijo kot hišne ljubljenčke. razstave, na katerih predstavljajo omenjene živali, naj bi pomagale, da bi jih ljudje bolje spoznali, se jih manj bali in manj agresivno ravnali, ko se z njimi srečajo. Tudi tako bi pajke, kače in podobne manj priljubljene živali uspešneje ohranjali v svojem okolju. Nedavna razstava na Ljubečni, ki jo je pripravil domačin simon Cirkulan, ljubitelj živali, ki se s tem področjem srečuje tudi pri svojem študiju, je bila zasnovana v tem duhu. S pomočjo drugih gojiteljev je pripravil prikaz različnih življenjskih okolij in živali v njih: od puščavskih in tropskih predelov in močvirij do domačih dvorišč in travnikov. Obiskovalci so lahko živali opazovali in nekatere tudi vzeli tudi v roke ter ustvarjali v delavnicah. Največ ptičjih pajkov Simon ima doma že od nekdaj številne živali, trenutno pa pri njih domuje približno 25 različnih vrst. Vsaka zahteva svoje pogoje. »S psom moraš na sprehod, za kar nimamo časa in ima- Setveni koledar Čas za presajanje je do 13. junija do 7. ure. 5. ČE 6. pE 7. so 8. NE 9. po plod do 15. ure, od 16. ure korenina korenina korenina od 11. ure korenina 10. to cvet do 18. ure 11. sr Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. mo zato raje druge živali, kot so na primer kokoši, race in gosi, ki se dobro počutijo tudi brez človeške družbe.« Nekaj primerkov je prispeval sam za razstavo, nekaj pa jih je bilo na ogled s pomočjo drugih gojiteljev in društev. Največ je bilo ptičjih pajkov, saj gre po besedah Simona za zanimivo vrsto tako po barvah kot po načinu življenja. Na svetu namreč živi več kot 800 vrst, veliko je še neodkritih. Iz njihovega strupa izdelujejo tudi zdravila. Večinoma so miroljubni, nekateri so bolj, drugi manj strupeni. »Ljudje lahko ob srečanjih z njimi odpravijo svoj strah pred pajki,« je povedal Simon in otroci so bili takoj za akcijo, ko si je bilo treba kosmato dolgonogo gomazeče bitje položiti na glavo. Verjetno se tudi Brachypelma smithi, pajek z rdečimi koleni, ki je menda zelo primeren za hišnega ljubljenčka, ni najbolj sproščeno počutil in je skušal zbežati na varno. Čim več informacij V obhodu po razstavi smo nato lahko srečali še nekaj različnih kač, od nestrupenega rdečega ameriškega goža, ki se je želel čim prej skriti, ko smo ga vzeli v roke, do strupenih drevesnih gadov, ki jih seveda nihče ne želi božati. Tudi kače so vse pogostejši hišni ljubljenčki in zato Simon priporoča, da vsi, ki bi si jo želeli, za začetek ne izberejo strupene, temveč se učijo na kakšnem nenevarnem primerku. Sicer pa velja, da se je pred nakupom vsake živali treba dobro pozanimati, Malega madagaskarskega tenreka so obiskovalci zbudili iz spanja. Rad ima ličinke hroščev mokarjev kot tudi mačjo hrano. Okrog oči ima žlezo, s katero označuje prostor, enako z iztrebki. Živi lahko deset let. Mladi obiskovalci so bili navdušeni, da so lahko živali prijeli in tako dokazali svoj pogum. kaj potrebuje. »Ne gre samo za hrano in osnovno oskrbo,« opozarja Simon Cirkulan. »Kače ni težko kupiti, saj je poceni, potrebuje pa ustrezen terarij z grelci, živo hrano in ostalo opremo za normalno življenje. Ljudje se morajo tudi pozanimati, ali je žival sploh dovoljeno imeti, vsaka ogrožena živalska vrsta mora imeti potrdilo o izvoru.« Tako se dogaja, da ljudje nabavijo žival, za katero potem ne znajo prav poskrbeti in pogine. Projekt Biopark V kotu razstavnega prostora na Ljubečni so uredili tudi nekakšno mini kmečko dvorišče s kokošmi in kunci, na drugi strani so se sprehajale kopenske želve, vmes je bil celo ribnik. V terarijih pa so počivali še različni kuščarji, kot so gekoni vseh barv, žabe, paličnjaki, škorpijoni in ščurki ter vmes ljubek majhen madagaskarski tenrek, žužkojeda živalica, podobna ježu, ki se je ravno najedla in zasmrčala. Zbrano vstopnino bo Simon namenil za svoj projekt Biopark, ki je za zdaj zasnovan kot sistem izobraževanja z razstavami, delavnicami in s predavanji. V prihodnosti pa bi rad uredil pravi park, kjer bi obiskovalci živeli z naravo in živalmi v okolju, ki bi bilo čim bolj podobno naravnemu. Rad bi se lotil tudi vzreje določenih vrst živali, ki so v Sloveniji ogrožene, in jih naselil nazaj v naravo. Pogumne ideje, ki zahtevajo za izpelajvo kar precej dela in denarja, vendar verjame, da so potrebne. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Ptičji pajek Ognjenotrebuhi pupek Holandska pritlikava kokoš s piščancema druge vrste 52 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com In spet je vsega kriv visok krvni tlak ... In kdo je krivec zanj? Vsaka vrtoglavica in glavobol še ne pomenita, da ima nekdo visok krvni tlak, čeprav je ob takšnem slabšem počutju ravno to, da človeka takrat muči visok »pritisk«, najpogosteje mogoče slišati. In kaj pravzaprav je krvni tlak? To je sila krvi, ki pritiska žilno steno odvodnic, ko srce potisne kri, da potuje po celem telesu. Zdravniki radi uporabljajo izraz hiper-tenzija. Gre za bolezen, ki se vedno bolj širi, ljudje pa še vedno storijo premalo, da bi delovali preventivno in pojav visokega krvnega tlaka onemogočili ali zmanjšali na minimum. Splošno znano je, da povišanega krvnega tlaka ne imenujejo brez razloga tihi ubijalec. Resnično je namreč tako. Poleg tega, da gre za bolezen, visok krvni tlak pripomore tudi k hitrejšemu nastanku srčnih bolezni, srčnega popuščanja ali celo možganske kapi. Za Slovenijo je značilno, da so visokemu krvnemu tlaku bolj podvrženi moški po 45. letu, ženske pa po pojavu menopavze. Tveganje za njegov nastanek je večje tudi pri bolnikih z aterosklerozo in kadilcih, alkoholikih in ljudeh, ki storijo premalo za svojo telesno aktivnost, ter pri tistih, ki uživajo nepravilno oziroma nezdravo prehrano. O povišanem krvnem tlaku zdravniki govorijo, če je sistolični (zgornji) krvni tlak 140 ali več mm Hg in/ali diastolični (spodnji) 90 ali več mm Hg. Če so vrednosti višje od navedenih, predstavljajo tveganje za človekovo zdravje. Skoraj vsak zdravnik ob pregledu predvsem starejšim krvni tlak tudi izmeri. Če pri tem ugotovi odstopanja od normalnih vrednosti, se z bolnikom posvetuje in mu da nadaljnje napotke. In teh se je treba držati. Ponavadi pa zdravnik na kontrolnem pregledu čez nekaj tednov ali mesecev preveri, ali je bolnik dejansko spremenil svoj slog življenja in kakšni so učinki. Če učinkov ni, predpiše zdravila. Ta lahko predpiše tudi takoj, če gre za zelo visoke vrednosti pri meritvi ali če je visok krvni tlak pridružen sladkorni, srčni ali ledvični bolezni oziroma možganski kapi. Neredno jemanje zdravil »Veliko primerov je, ko pri ljudeh visok krvni tlak ni odkrit ali zdravljenje ni uspešno. Marsikdo se ne drži natančnih navodil zdravljenja, morda preskoči kakšen odmerek zdravil ali jih ne jemlje redno,« razlaga Igor Praznik, dr. med., specialist splošne medicine in predsednik Zdravniškega društva Celje. Vse to vpliva na človekovo počutje. Kadar osebni zdravnik bolniku priporoči zdravljenje s spremembo življenjskega sti- Tistim, ki imajo normalno vrednost, več kot enkrat letno ni treba meriti krvnega tlaka. V kolikor se posameznik zaradi hipertenzije zdravi, je krvni tlak dobro preveriti vsaj enkrat tedensko. Kadar je človek v postopku diagnosticiranja, to pomeni, da zdravniki še vedno preverjajo, kaj je vzrok visokega krvnega tlaka, je potrebnih več meritev. Običajno se te izvajajo vsaj štiri dni zapored ali cel teden, svetujejo pri združenju za arterijsko hiper-tenzijo v Slovenskem zdravniškem društvu. Dolgoročni učinki zdravil naj bi se pri pacientu pokazali šele po treh ali štirih tednih rednega jemanja, nekateri pa že v prvih dneh. Zdravniki še vedno najbolj zaupajo standardnim merilnikom krvnega tlaka, ki niso elektronski. Na sliki Igor Praznik, dr. med., specialist splošne medicine in predsednik Zdravniškega društva Celje. la, to pomeni dietno prehrano, redno rekreacijo ali opustitev kajenja. Zvišanega krvnega tlaka namreč ne pozdravijo, ampak ga le »uredijo« oziroma ga po domače rečeno znižajo v varne okvirje. Če zdravnik predpiše tudi zdravila, tega ne stori kar tako, ampak jih je treba jemati redno, trajno oziroma doživljenjsko. Odmerkov zdravil ljudje ne bi smeli nikoli opuščati brez predhodnega dogovora z zdravnikom, ki jih predpiše. Najbolj nevarno je, da zvišan krvni tlak najpogosteje ne dela težav oziroma nima točno določenih in specifičnih bolezenskih simptomov - nenazadnje vrtoglavica in glavobol se lahko pojavita tudi zaradi okvare vratne hrbtenice in ne zaradi visokega krvnega tlaka. Toda v ozadju nevidnih simptomov visok krvni tlak kot orjak povzroča škodo v bolnikovem telesu. Na zdravje na dolgi rok v tem primeru ne moremo računati, dodaja Praznik. »Nezdravljen krvni tlak vodi do več okvar organov, od srca, ožilja, možganov, ledvic, oči ...« Bolnikom zdravniki zato hitro razložijo, da se zvišan krvni tlak sam po sebi ne bo znižal. Več zelenjave, manj soli Na povišan krvni tlak vplivata predvsem hiter tempo življenja in nezdrav življenjski vsakdan. Danes je lažje kupiti napol pripravljeno hrano, kot zaviti v trgovino ali na tržnico in si privoščiti sveže sadje ali zelenjavo. Z nepravilno prehrano ljudje v svoje telo vnesejo vedno več soli, maščob in sladkorjev. Zato se redijo in so nagnjeni tudi k sladkorni bolezni. Če ob tem človek še pije alkohol in kadi, je že »napisan« recept za visok krvni tlak. Potem sledijo samo še tisti pravi recepti - za zdravila. Preventiva je vedno in v vsakem primeru dobrodošla, čeprav je nemogoče trditi, da se visok krvni tlak pri nekom, ki se drži bolj zdravega načina življenja, ne bo pojavil. Ampak izkušnje bolnikov kažejo vendarle na nekaj skupnih imenovalcev. Visok krvni tlak je pogost pri starejših od 60 let, znano pa je, da s starostjo običajno narašča, prav tako si lahko višji krvni tlak obeta nekdo, ki je rasel v družini, kjer sta se z isto težavo srečala tako mati kot oče. Bolniki s sladkorno ali z ledvično boleznijo pa že zelo dobro vedo, da so razred zase. In sicer zato, ker imajo ledvice vodilno vlogo pri uravnavanju krvnega tlaka. Tudi nekatere nosečnice se visokemu krvnemu tlaku ne morejo izogniti, enako je pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Več zdravil hkrati Osebni zdravnik pri pregledu bolnika z visokim krvnim tlakom upošteva vse okoliščine, ki so pomembne pri nadaljnji odločitvi o zdravljenju. Tako se z bolnikom pogovori o vrednosti krvnega tlaka in o času, v katerem je tlak tako visok. Treba je upoštevati tudi morebitne dodatne zdravstvene težave. Tako namreč zdravnik izračuna tveganje za srčno-žilne bolezni. S tem določi tudi, ali je posameznikova višina krvnega tlaka takšna, da potrebuje zdravljenje, in ali bo ob tej bolezni treba zdraviti še kakšno pridruženo bolezen. Na primer znižati holesterol. Različne skupine zdravil za zniževanje krvnega tlaka imajo podobno učinkovitost. Vsako zdravilo lahko zniža krvni tlak za približno 7 do 8 odstotkov. Ker večina ljudi potrebuje večje znižanje krvnega tlaka v varno območje, zdravniki pogosto prepišejo več zdravil hkrati. Ravno zato je pomembno redno in točno uživanje zdravil. Za posameznika so lahko nekatere vrste zdravil bolj primerne kot druge. Ker obstaja več kot 70 različnih zdravil, ki jih lahko prepiše zdravnik za znižanje krvnega tlaka, je skrb ob podatku, da nekdo jemlje druga zdravila kot njegov svojec ali znanec, odveč. Ali ste vedeli ... Približno 25 odstotkov odraslih ljudi po vsem svetu ima zvišan krvni tlak. Številčno to pomeni, da zaradi visokega krvnega tlaka trenutno trpi približno milijarda ljudi. Zdravstveni strokovnjaki predvidevajo, da se bo ta številka v naslednjih letih še povečala. x Zdravniki opozarjajo tudi, da izguba telesne teže pri debelejših bolnikih nujno ne zniža tudi krvnega tlaka na normalno mejo, ga pa zagotovo zniža. Ne glede na hujšanje tem bolnikom še vedno svetujejo zdravljenje s tabletami. x Visok krvni tlak naj bi imela več kot polovica vseh starejših od 60 let. Pravilno merjenje krvnega tlaka doma Upoštevajte navodila Pred, med in po meritvi krvnega tlaka Marsikdo od starejših ima doma tudi elektronski merilnik krvnega tlaka. Za nekatere je preverjanje njegove vrednosti vsakodnevno opravilo. Toda ali si ga merijo prav? Merilnik krvnega tlaka je priporočljivo vzeti v roke zjutraj, kmalu potem ko človek vstane in zvečer pred spanjem. Ker mnogi starejši dnevno uživajo številna zdravila, zdravstveno osebje svetuje tudi meritve večkrat dnevno, saj nekatera zdravila povzročijo prehodne težave v določenem dnevnem obdobju. Zdravniki in medicinske sestre so namreč opazili, da ljudje, ki si merijo krvni tlak redno, bolje sodelujejo tudi pri zdravljenju svoje bolezni in so bolj vestni pri jemanju zdravil. Višje vrednosti meritve osebo sproti opominjajo na določene nepravilnosti ali pri telesni aktivnosti ali pri prehrani. Je pa zanimivo, da nekateri bolniki opažajo, da so vrednosti krvnega tlaka doma vedno nižje kot pri zdravniku. Brez skrbi. To zdravniki vedo. In s pomočjo takšnih odstopanj zdravniki celo realneje ocenijo dejanski krvni tlak. Ne glede na vrednost, ki si jo doma ljudje izmerijo sami, si na podlagi tega nikoli ne smejo sami spreminjati odmerkov zdravil. Ti morajo ostati vedno takšni, kot jih predpiše zdravnik. Previdno pri nakupu Pri združenju za hiper-tenzijo v Slovenskem zdravniškem društvu pri nakupu merilnika za spremljanje krvnega tlaka doma svetujejo previdnost. Vsi merilniki namreč niso zanesljivi in natančni. Prav tako niti visoka cena ni zagotovilo za dobro delovanje. Merilnik za krvni tlak je dobro kupiti samo tam, kjer zagotavljajo garancijo, servis in nadomestne dele. Nakupi od prodajalcev, ki potrkajo na vrata, so nezanesljivi, še dodajajo v združenju. Kot razlaga zdravnik Igor Praznik, merilniki potrebujejo redne preglede, zato je pomembno, da gre za dober in zanesljiv merilnik. Osnovni tipi, ki so na voljo, so samodejni, polsa-modejni in ročni merilniki za samomeritve krvnega tlaka. Vsak pa ga lahko odnese tudi k zdravniku, kjer preverijo njegovo natančnost. pred meritvijo: pol ure ne zaužijte obroka, prave kave, ne kadite in ne uživajte alkohola krvnega tlaka si ne merite kmalu po naporu ali zaužitju zdravil opravite fiziološke potrebe pripravite si pisalo in papir za zapis krvnega tlaka vsaj pet minut udobno počivajte med meritvijo: bodite čimbolj sproščeni, ne govorite manšeto namestite na ustrezno mesto. Pri manšeti za na-dlakt naj bo povezovalna cevka na notranji strani komolca (sredina manšete je tako nad nadlaktno odvodnico). Man-šeta naj ne bo navezana preohlapno ali pretirano čvrsto - pod njo naj bo prostora za prst. Meritev vedno izvedemo na isti nadlakti sedite na stolu, udobno naslonjeni na hrbet in s stopali, ki počivajo na tleh. Noge ne smejo biti prekrižane med meritvijo mora biti manšeta v višini srca. Roka z manšeto mora počivati v udobnem položaju krvni tlak izmerite dvakrat zapored z 1- do 2-minutnim presledkom, zlasti če so izmerjene vrednosti zvišane po meritvi: takoj po meritvi zapišite datum in čas meritve, vrednost krvnega tlaka (sistoličnega in diastoličnega) in srčnega utripa ter morebitne posebnosti najbolje je, če imate za meritve krvnega tlaka beležnico ali liste, ki jih lahko dobite tudi pri svojem zdravniku Povzeto po: Združenje za hipertenzijo v Slovenskem zdravniškem društvu AKCIJA 53 city/center NIJZ Vse najboljše Nacionalni inštitut za javno zdravje Shujsajmo z Novim tednikom in Radiem Celje »Hujšarji« so se kar nekaj časa zadržali pri policah s svežo zelenjavo. Družinska zdravnica prim. asis. Jana Pomembno je, da beremo deklaracije na izdelkih. Včasih se izkaže, da hrana, za katero smo prepričani, da Govc Eržen jih je poučila, za kaj vse je dober koromač. Uživamo lahko toplotno obdelanega ali surovega. je zdrava, vsebuje veliko količino sladkorja in energije. Berimo deklaracije na izdelkih! Hujšanje z izdelki z manj maščobami, sladkorji in kalorijami Akcija (S)hujšamo z Novim tednikom in Radiem Celje se bliža h koncu. »Hujšarji« so od začetka akcije izgubili skupno že 160 kilogramov, v zadnjem tednu pa 12. Rekorder med njimi je zagotovo moški, ki je izgubil že skoraj 22 kilogramov. Tokratna delavnica je bila v Citycentru v Intersparu. Vodja naše akcije, družinska zdravnica prim. asis. Jana Govc Eržen, se je s skupino sprehodila med trgovskimi policami. Skupaj so si ogledali deklaracije na izdelkih. Pogovorili so se, na kaj je treba paziti, ko kupujejo hrano, še posebej, če želijo shujšati. Še pred ogledom trgovine smo naše »hujšarje« povprašali, kako kupujejo. Ali kaj pogledajo na deklaracijo, preden kupijo izdelek? Odgovori so bili različni. Nekateri deklaracij sploh ne preberejo, spet drugi so najbolj pozorni na kalorije in maščobe. Le malo pa je tistih, ki jih zanima tudi količina beljakovin, sladkorjev in vitaminov ter mineralov. Jana Govc Eržen si želi, da bi bili potrošniki bolj osveščeni o tem, kaj je zdravo in kaj tudi sicer ponuja trgovina. »Treba se je naučiti brati deklaracije. Izdelki v trgovini imajo posebno tabelo, na kateri je navedeno, koliko beljakovin, maščob, sladkorjev in ostalih mikrohranil, kot so vitamini in minerali, vsebujejo,« je povedala Govc Erženova. Če želimo shujšati, pa moramo biti, kot je poudarila, še posebej pozorni na vnos količine energije, ki je na deklaracijah izražena v kalorijah, na vnos maščob in sladkorjev. Izbiramo torej živila, ki vsebujejo malo maščob, sladkorjev in manj kalorij. Osnova zdrave prehrane je zelenjava Zdrava prehrana temelji tudi na zelenjavi. Te naj bo čim več. Jana Govc Eržen priporoča sezonsko zelenjavo. »Izbiramo zelenjavo, ki zraste doma na vrtu ali čim bližje doma. To nato pripravljamo na zdrav način, torej jo kuhamo, pražimo. Na tak način, ki ne zahteva vnosa dodatnih oziroma večjih količin maščob,« je povedala. Pri izbiri sadja moramo paziti, da le-to ni preveč zrelo in sladko. Pomembno pa je tudi, da kupujemo živila iz polnovrednih mok (ržene, pi-rine). Če se ne moremo odreči suhomesnatim izdelkom, naj le-ti vsebujejo manj maščob. Pri svežem mesu, najboljše je belo, vedno odstranimo od- večno maščobo. »Priporočam tudi ribe, ki naj bi bile na jedilniku vsaj dvakrat na teden. Bolj priporočam ulovljene in ne preveč mastne ribe,« je še izpostavila. Mleko in mlečni izdelki z manj maščobami V prehrani je zelo pomembno uživanje mleka in mlečnih izdelkov. Mleko vsebuje veliko kalcija - ta je pomemben predvsem za otroke in mladostnike, ki se razvijajo - in beljakovin. »Če želimo hujšati, bomo uživali mleko in mlečne izdelke z manj maščobami. Pri nas so takšni izdelki označeni z zeleno barvo,« je povedala Jana Govc Eržen. Ko se odločamo, katero mleko bomo kupili, izberimo tisto, ki vsebuje 0,5 ali pa 1,5 odstotka mlečne maščobe. Enako pravilo velja za jogurte, jejmo navadne in čim manj mastne. Govc Erženova je ob tem dodala, da naj ne izbiramo sadnih jogurtov, ker vsebujejo več sladkorja in s tem več kalorij. Niso vsi kosmiči zdravi Ponudba kosmičev, ki si jih po navadi pripravljamo za zajtrk, je, kot smo se prepričali v trgovini, neverjetno velika. In prav gotovo je zelo težko izbrati najbolj ustrezne. »Verjetno so večini najbolj všeč tisti, ki so presladki. Še posebej otrokom,« je povedala Govc Erženova. Ob tem je dodala, da bomo, v kolikor želimo živeti zdravo, izbirali polnovredne ovsene kosmiče, za prilogo pri kosilu pa ajdovo kašo, piro, tu pa tam tudi lečo in čičeriko. Najboljša je voda iz pipe Jana Govc Eržen priporoča pitje vode, ki priteče iz pipe. »Če že kupujemo vodo v plastenkah, potem nikakor ne izbiramo vode z okusom, ki ima dodan sladkor in s tem tudi odvečno energijo,« je poudarila. Vode z okusom, kot smo preverili na trgovskih policah, vsebujejo tudi do 37 kalorij na en deciliter. Če na dan popijemo dva litra takšne vode, smo samo z »vodo« zaužili 740 kalorij. Za primerjavo, povprečna 100-gramska čokolada vsebuje dobrih 500 kalorij. JERICA POTOČNIK Foto: GrupA Sveže ribe naj bi bile na jedilniku vsaj dvakrat na teden, saj vsebujejo beljakovine, esencialne maščobne kisline (omega-3), vitamine in rudninske snovi. 54 RAZVEDRILO Nekoč in danes Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ni razumel Kaj se zgodi, ko pošlješ moža po pirin kruh? Prinese pir in kruh ... Kot TV »Je bila tvoja žena jezna, ker si se sinoči tako pozno vrnil domov?« »Pa še kako! Danes je kot pokvarjen televizor.« »Kako to misliš?« »Slika je, tona ni.« Pozabljiva S težkimi kovčki sta zakonca zadnji čas prispela na letališče. »Škoda, da s seboj nisva vzela še klavirja!« je rekel mož. »In kaj naj to pomeni?« se je začudila žena. »Na klavirju sta ostali najini letalski vozovnici!« Opravičilo Objeta spokojno ležita v postelji, ko zazvoni mobitel. Ženska se oglasi, posluša in nato reče: »Že v redu. Adijo.« On: »Kdo je bil?« »Moj mož. Pravi, da je pri tebi, da igrata karte in da bo pozen.« V zaporu Ob štirih zjutraj sliši žena moža v kuhinji. Najde ga za mizo, kako pije. »Kaj ti je, da si tu sredi noči?« ga vpraša. »Se spominjaš, ko sem te pospremil domov in naju je ujel tvoje oče? Rekel je, da si mladoletna in da se morava poročiti ali pa bom šel za 20 let v zapor.« »Spominjam se .« »No, zdaj bi se izteklo teh 20 let ...« Našel, kar je iskal Mož in žena ležita v postelji, ko žena začuti njegovo roko na rami in potem na prsih. »O, lepo,« reče. Roko spusti še niže in ko je žena že vsa vesela, se naenkrat ustavi. »Zakaj si nehal?« vpraša žena. »Našel sem daljinca,« odgovori mož. Skrb Kako moški pokaže, da skrbi za prihodnost? Namesto enega si kupi dva zaboja piva. Spraševali smo vas, kako smo končali letošnjo akcijo Do polnega vozička brez mošnjička. Pravilen odgovor se glasi: z dobrodelnim nakupom. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Zvonka Rebula iz Maribora. NAGRADNO VPRA7ANJE Kdaj in kje se boste lahko srečali z našimi letošnjimi »hujšarji« na zaključni prireditvi? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika ^V 1/2 i ' Na bencinski črpalki nekoč in danes ... Saj veste, kako je ponavadi. Ko ne potrebujete drobiža, vam trga denarnico, ko iščete kovance za plačilo parkirnine v Celju, pa zmanjka nekaj centov. Za povrh parkomati teh najmanjših kovancev sploh ne jemljejo in če nimaš »pravega« drobiža, sploh ne moreš parkirati. Pa si pomagaj, če lahko! Pohvale Biserka Povše Tašic na seji redakcije: »Dean, boš kaj pohvalil Anjo Kovačič, ki je sodelovala pri pripravi prispevka o rokometu?« Dean Šuster: »Lahko bi hvalil in hvalil ...« Pa je verjetno ugotovil, da preveč hvale tudi ni v redu. Prava mera pa ne škodi, če je na mestu! Kakšen dopust neki! Špela Ožir si je pred dnevi privoščila nekaj dni dopusta, pa ni imela veliko od njega, saj je morala oddati še kar nekaj tekstov. Ker je bila ravno ogreta, je napisala še humoresko, pa čeprav ni bila na vrsti. Resda tega ni vedela, je bila pa na koncu zadovoljna, ker je tako delo »naprej spravila«, pa čeprav med dopustom. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 10. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 4 9 6 3 8 2 9 3 4 8 5 3 4 3 8 2 5 7 1 8 3 2 6 9 8 7 5 1 2 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Gozdni pripetljaji Ta konec tedna mi je letos prvič končno uspelo iti v gozd ... po gobe seveda. Če sem natančnejša, mi je to uspelo v nedeljo pozno popoldne. Ja, ni ravno idealen čas za iskanje gob, a vendar bolje pozno kot nikoli. Za vse tiste, ki niste gobarji - v gozd se gre vedno zjutraj. Ne samo zato ker takrat še kaj najdeš - pravi gobarji kolovratijo okrog že ob petih in počistijo teren, še preden vstaneš - temveč predvsem zaradi svetlobe, ki je dosti boljša kot pozno-popoldanska. Kakorkoli že, našla sem petnajst lisičk. S prvo gobarsko bero sem torej lahko zadovoljna. Kdaj se je pravzaprav vse začelo? Kdaj sem postala go-barka? Zgodaj. S prijateljico sva že v osnovni šoli nabirali lisičke in jih prodajali. Mislim, da je bil to moj prvi zaslužek. V prvem razredu ali mogoče v drugem. Ja, takrat je bilo gob še veliko. Komaj sem čakala, da grem k njej in da skupaj odrineva v gozd. Me je pa naučila tudi enega trika. Lisičke so težje, če jih pred prodajo še malo namočiš v vodo. Ti časi so minili in danes nabiram gobe sama. Obvezno sama. Nekoč sem v dobri veri, da mi ne bo dolgčas, s seboj vzela sestro. Prvič in zadnjič. Da razložim. Sestra ni gobarka in res ne pozna gob. Ker pa se ji je nekako vsaka goba zdela užitna in je plazila po drugem bregu kot jaz, sem po vsakem njenem vzkliku tekla k njej pogledat, če je našla pravo gobo. Seveda nobena ni bila užitna. Jaz pa sem bila na smrt utrujena. In s prazno košaro. Gozd je res kraj, ki pomirja. Če si sam. Ne vem, zakaj ne maram srečevati ljudi v gozdu. A ne gre zato, da sem čudaška in nedružabna. V gozdu sem pač rada sama. Mogoče tudi zato hodim po gobe kasneje kot drugi. A vendar se tudi meni tu in tam zgodi, da koga srečam. Lani je bilo gob res veliko. Mimo nas so na veliko vozili avtomobili in parkirali direktno v gozdu. Ali je res tako težko prehoditi pol kilometra več? V glavnem, lani sem prvič naletela na knežje mušnice ali po ljudsko blagve. Te redke in zaščitene (menda pa naj- REŠITEV SUDOKU 103 3 7 5 6 4 8 9 1 2 6 4 2 1 3 9 7 8 5 8 9 1 5 2 7 3 4 6 9 6 8 3 5 2 4 7 1 1 5 3 4 7 6 2 9 8 4 2 7 9 8 1 5 6 3 7 8 4 2 1 5 6 3 9 2 1 6 7 9 3 8 5 4 5 3 9 8 6 4 1 2 7 boljše) gobe niso vsem prav znane. Zato so, vsaj tiste, ki niso bile zbrcane (to je še ena človekova zgrešena logika, vsega, kar ne pozna, mora uničiti), ostale nedotaknjene. A ne prav dolgo. Čez dva dni po veliki najdbi sem srečala v gozdu možakarja, ki se je pripeljal z avtomobilom. Enega člana družine je odložil v gozdu nasproti tega, kjer sem ga srečala, še eno članico pa v tem gozdu malce naprej. In se je drl po gozdu. Hej, ti - kot da sem krave z njim pasla - a si našla kaj gobanov? Ogorčena sem se obrnila in rekla, da sem komaj prišla. Mimogrede sem pogledala še v njegovo košaro, polno knežjih mušnic. Ne vem, če je bil mogoče moj pogled kriv ali fotoaparat okoli vratu ali mogoče to, da sem ga »na-kurila«, ker nabira zaščitene vrste. Hitro se je obrnil in zdrvel proti avtu. Kaj pa vem, mogoče se je ustrašil, da sem inšpektorica. Se pa človek včasih prav pošteno nasmeje gozdnim pripetljajem. V okolici, kjer živim, živi tudi posebna ženica, ki v času, ko rastejo gobe, večino časa preživi v gozdu. Je prava čistilka užitnih gob, no, vsaj gobanov, dežnikov in lisičk. Če te prehiti, ti ostanejo samo drobtinice ali še te ne. Lepega dne pa je bilo nekomu tega dovolj. Doma je oblikoval lepe lesene jurčke, jih pobarval in močno pritrdil na podlago, ki jo je zakril z listjem. Seveda je jurčke postavil ob gozdni rob, tako da je imel z balkona in z daljnogledom direkten pogled nanje. In je čakal, čakal in dočakal. Bab-nica je, vsaj tako so kasneje govorili po vaških gostilnah, vsa navdušena skočila k jurčkom in jih z vso močjo skušala iztrgati iz podlage. Še preden je ugotovila, zakaj gre, je slišala glasno režanje. Vsa ogorčena in užaljena je odhitela in v prvi gostilni razložila, kaj se ji je zgodilo. Še dolgo so se smejali... in to na njen račun seveda. Lahko bi še pisala. Takšnih in drugačnih gozdnih pripetljajev je res veliko. Razne skale, na katerih so z rdečim sprejem napisane grozilne besede, drevesa, popisana z biblijskimi besedami »ne kradi« ... Gozd, vsaj tu, kjer jaz živim, te vedno znova preseneti. Tako ali drugače. LISIČKA Zaupate nam že —69 let— k RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka KrižamKe & ugamKe ONEMOGLOST PREVZETA BESEDA, NEUSKLAJENA S KNJIŽ. JEZIKOM ENOVALENT-Nl RADIKAL NASELJE VBRDIH Zakaj pa mene nikoli... OSMOJENI DEL ČESA GLAVNO, NAJPOMEMBNEJŠE MESTO DRŽAVE SLOVENSKI RAPER (AU) KOŠARKAR LAKOVIČ ET1LNI ALKOHOL NARODNOOSVOBODILNI BOJ PLANINSKA UJEDA OBLATI, VAFU EVROPSKI UMETNOSTNI SLOG 12.-14. STOL. OČRT PREKMUR-SKAJED JUDOVSKI KRAU ČLANICA SENATA DEL TELESA Z DOL FUNKCIJO NASPROTJE DNEVA DOLINA (STAR.) AMERIŠKI IGRALEC (DANNY) JEKLENA VRV AMERIŠKI MUZIKAL OSNOVNA ŠOLA DOSTOJ. V ISLAMU STROKOV. ZA LATIN. JEZIK 12 KANADSKA PEVKA (CELINE) BREZBARVEN PUN PRHA (POG.) SUKAR JAMA MAJHEN GLODAVEC ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG VSA AVTORJEVA DELA PISEC TRAGEDU ASSOCIATED PRESS 15 DELNICE NAJVIŠJI DEL KARPATOV SREDIŠČE VRTENJA Z. PRINCIP KTT.FILOZ. PREČKA NA LESTVI PRITR-DILNICA POMEMBNO, DRZNO DEIANJE 18 MANJŠA TEKOČA VODA VMESEN, BEŽEN DOŽIVLJAJ MOČNO RAZSTRELIVO ZAMISEL ZASNOVA LEVI PRITOK IŠKE 4 PRILJUBLJENA OTROŠKA IGRAČA KRATKA ŠALJIVA ZGODBA GORATA ANICA ZVEZNA ENA KDOR ZA ČERNEJ DRŽAVA (ANG.) KAJ SKRBI VZDA GLAGOL (LAT.) BOŽIDAR LAVRIČ VIDEM (IT.) ITALIJANSKI SPOLNIK REŽISERKA VOGELNIK PLOŠČATO, OKROGLO ZDRAVILO 14 Rad bi mi prebral pravljico? Mar ne moreva počakati, da ... VIDEOTELEFON OČE (MEŠČ.) VEČJE SLADKOVODNE KOTANJE SLOVENSKI NARODNI HEROJ (JANEZ) 17 AMERIŠKI ARHITEKT (IEOHMING) MOČVIRSKA RASTLINA EKO- MANJŠI, DO-NOMSKA BRO ZAPRT FAKULTETA PROSTOR MAKARSKA SLOVENSKI NOGOMETNI STRATEG (MATJAŽ) ORGAN VIDA EVA ČERNE RADUSKA VODITEUICA BOHTE 16 Nagradni razpis 1. nagrada: moška polo majica in knjiga Celjske Mohorjeve družbe 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: bon za storitve šiviljskega servisa Flikca v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 10. junija. Rešitev nagradne križanke iz št. 22 Vodoravno: OLJE, DEREK, PODSKUPINA, AG, TUF, BON, NAMA, FINCI, KRAVA, DOES, ESTETKA, VT, KOLAR, IKE, KASA, MONARH, OD, PARK, AMIENS, BOMBA, KIS, YANKEE, ALIANSA, TILEN, MK, CINKAR, PONI, TOT, ANSAM- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Ona: Popustili boste pritiskom iz okolice in končno sklenili potreben kompromis, ki bi ga morali že pred časom. Na ta način se vam bo odprla marsikatera možnost, ki je do zdaj enostavno ni bilo. On: Nihče vam ne more povrniti tistega, kar ste sami lahkomiselno zapravili. Življenje gre naprej, zato se nikar po nepotrebnem ne cmerite. Že samo prijeten pomenek s prijateljico vam lahko vrne precej dobre volje. BEL, TEŽKOČA, ČAKRA, YOKO, IAN, HILARY, PB, NES, EIRE, GRIL, PET, SARAJEVO, TN, MARON, OCEANIJA, NAG, ETER. Geslo: sestri filmski igralki Izid žrebanja 1. nagrado, bon za hrano v piceriji Zanzibar v Šentjurju, prejme: Marjetka Zupanc, Vodruž 6a, Šentjur. 2. nagrado, bon za hrano v piceriji Zanzibar v Šentjurju, prejme: Rudi Čujež, Tratna 43b, Grobelno. 3. nagrado, bon za storitve šiviljskega servisa Flikca v Celju, prejme: Olga Zupan, Vransko 42, Vransko. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Vse preveč ste naivni in to vas lahko privede do prav neprijetnih situacij. Toda nikar ne obupajte - nič še ni izgubljeno, vendar se boste morali precej spremeniti. In nikar ne dovolite, da vas vlečejo za nos. On: S prijateljico se boste podali na kratek potep, ki se bo končal nepričakovano, saj boste odkrili nekaj, kar sicer že dlje sumite, vendar niste mogli verjeti, da se bo tudi uresničilo. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Naredili boste tisto, kar od vas pričakujejo, in si s tem pridobili marsikatero simpatijo tako na poslovnem področju kot tudi na ljubezenskem. Odločnost se vam bo tokrat vsekakor pošteno izplačala. On: Pojavil se bo nepričakovan problem, ki vam bo popolnoma pomešal že izdelane načrte. Toda nikar ne vrzite puške v koruzo - nič še ni izgubljeno. Z malce sreče boste uspeli načrt izpeljati do konca in bogato se vam bo obrestovalo. mmm Ona: Zdelo se vam bo, da ste nekaj zamudili, v resnici pa še prehitevate dogodke. Umirite se in poglejte okoli sebe. Videli boste, da se vse razvija tako, kot ste si želeli. Ne pozabite, vse ob svojem času. On: Z ljudmi iz svoje okolice boste ravnali precej v rokavicah, saj se bodo obnašali veliko bolj občutljivo, kot ste navajeni. To se vam bo sprva zdelo precej čudno, ko pa boste izvedeli za vzrok, boste povsem pomirjeni. DVOJČKA ■ STRELEC Ona: Spoznali boste nekoga, h kateremu se boste lahko zatekli, ko enostavno ne boste videli izhoda iz nastale situacije. Poskusite se mirno pogovoriti o nastalih težavah in rešitve se bodo pokazale kar same od sebe. On: Sodelavec se bo sicer uklonil vaši avtoriteti, toda po tihem in skrivaj bo še vedno delal popolnoma po svoje. Toda tudi takšno početje vam bo prineslo samo koristi, zato se nikar ne trudite z njegovo neumnostjo. Ona: Izkazalo se je, da ste imeli prav, ko niste nasedli svoji čustveni labilnosti. Zdaj je pravi čas, da se rešite te muke. S prijateljico se boste podali na prijeten izlet, ki vam bo prinesel marsikaj lepega. On: Pazite, da ne boste zamudili nekega pogovora, ki lahko v veliki meri vpliva na vaše prihodnje poslovno življenje, in to predvsem v pozitivni luči. Očitno vas drugi cenijo veliko bolj, kot mislite. Ona: Vaši živci niso jekleni. Če boste vsako stvar vzeli tako resno, ne bodo zdržali prav dolgo. Poskusite z malce lah-kotnejšim pristopom in hitro boste ugotovili, da je lahko delo tudi užitek. On: Zanemarili boste prijatelje in prav lahko se vam zgodi, da se vam bodo odtujili in boste izgubili stik z njimi. To vam vsekakor ne bo ugajalo, zato ne bi bilo slabo, če bi si vzeli malo več prostega časa tudi zanje. KOZOROG Ona: Ugotovili boste, da so se čustva v vas vse preveč razrasla, kar vas vse pogosteje privede v kočljive situacije. Zaenkrat ste se še vedno izmazali, toda vprašanje je, kako dolgo vam bo to še uspevalo. On: Kljub zaverovanosti v lastno sposobnost se vam bodo dolgo načrtovani cilji povsem izrodili. Toda nikar ne obupajte - vse je še popolnoma odprto. A le pod pogojem, da se stvari lotite na povsem nov in svež način. Ona: Tisto o bolečini kar pozabite. Za pomiritev je dober tudi svež zrak in ne samo alkohol. Posvetite se športnim aktivnostim, privoščite si sprehod v naravo in si dobro odpočijte. Koristilo vam bo! On: Kljub prepovedi se boste podali v tvegano naložbo, ki vas lahko stane veliko več, kot mislite. Premislite o tem, predvsem pa premislite o morebitnih posledicah, ki bodo več kot neprijetne. Za pomoč se obrnite na partnerko. DEVICA ^ Ona: Ponovno boste obnovili vezi s prijatelji, s katerimi ste bili še pred kratkim na bojni nogi. Tokrat boste našli kompromis, ki bo zadovoljil vse in še zelo konkretno korist boste imeli. On: Čas bo pokazal, ali je bilo prijateljstvo, na katerem ste gradili svojo prihodnost, res tako dragoceno, kot ste upali. Pripravite se na manjše presenečenje v ljubezni, ki vam bo prineslo veliko dobrega. VODNAR Ona: Poskusite ravnati kar-seda umirjeno in videli boste, da se vam prijatelj enostavno ne bo mogel upreti. Na začetku bo res samo prijetna avantura, vendar imejte na umu, da lahko prihodnost prinese tudi nekoliko več. On: Neke stvari opazujete napačno, zato se vaše mnenje ne ujema z resnico. Vaša pričakovanja se bodo izkazala kot neupravičena, zato je še najbolje, da se za nekaj časa potuhnete in si naberete novih moči. Ona: Prijatelji se vas že nekaj časa izogibajo, ker jim dajete občutek, da vam njihova družba ni všeč in da ste raje sami. Ne zapirajte se vase, ker to ne koristi nikomur, predvsem pa vam ne. In še prijatelje bi lahko izgubili. On: Ravnali boste predvsem po svojem preudarku, vendar ne bi bilo slabo, če bi včasih poslušali tudi kakšen dober nasvet. Zdaj vam gre sicer čisto v redu, toda kako dolgo bo še tako? Najbolje to veste prav sami. 3 7 2 13 6 5 8 10 56 RUMENA STRAN Mala mal'ca! Sedem članov Društva maratoncev in pohodnikov Celje, Taja in Ivan Žaberl, Odon Simonič, Stane Novak, Jože Tonkli, Ivan Valenčak in Andrej Jože, se je v četrtek zjutraj podalo na 190 kilometrov dolgo pot do otoka Krka. Pretekli in prehodili so jo v treh dneh. »S tem smo počastili 30. obletnico ultramaratona od Celja do Logarske doline,« je povedal izmučeni, a zadovoljni predsednik društva Odon Simonič. Ali so za kak mesec ostali kar ob morju, da si opomorejo, pa ni sporočil. MSH, foto: osebni arhiv Osvežitev? Ne, hvala! Ne vemo, zakaj se Gregor Deleja, novi ravnatelj Gimnazije Celje - Center, drži tako kislo, mogoče zato, ker ni dobil sladoleda, tako kot Tomaž Majcen iz laškega muzeja. Še sreča, ker bi se mu sicer lahko zgodila nesreča, kot se je Majcnu, ki si je z njim popackal majico ... NC, foto: GrupA Zgodovina ju druži Včasih je bil dr. Emil Rojc (levo) eden pomembnih snovalcev izobraževanja v Sloveniji, zadnja leta ga očitno bolj zanima zgodovina. Za svoj rojstni kraj Radeče je na primer pred leti zbral veliko materiala za monografijo. Zato ne preseneča, da smo ga pred kratkim ujeli v Pokrajinskem muzeju v Celju, kjer mu je direktor Stane Rozman lahko postregel z marsikatero zanimivostjo. Ob kozarčku je šlo še bolj tekoče. NC, foto: GrupA Združitev moči? Kaj nastane ob združitvi moči zgodovine in prava? To sta verjetno premlevala zgodovinar Borut Batagelj, direktor celjskega arhiva, in odvetnica Alenka Grad Pečnik. Glede na široke nasmehe sta očitno odkrila skrivno formulo. Škoda, da se nista srečala že prej, morda sploh ne bi potrebovali referenduma o arhivskem gradivu! NC, foto: GrupA Dobrodelni in fit Nedavna dobrodelna prireditev, ki so jo s humanitarnim društvom Enostavno pomagam pripravili v celjskem Top-Fitu, je pritegnila številne znane osebnosti. Večer je bil poln glasbe, zabavnih voditeljev, privlačnih nastopov bruhalcev ognja in prikupnih manekenk, ki so pokazale kreacije športne mode And by Andraž, ki jih že vrsto let uspešno ustvarja Celjanka Nataša Berginc. S prodanimi vstopnicami so zbrali več kot dva tisoč evrov, ki jih bodo namenili za nakup šolskih potrebščin osnovnošolcev iz socialno ogroženih družin v regiji. NC, foto: SHERPA Lastnika Centra za zdravje in rekreacijo Top-Fit Mirko in Daša Toplak sta bila skupaj z Natašo Šuster, vodjo centra, zadovoljna, ker je večer uspel. Še sreča, da imajo veliko kondicije, ker priprava take prireditve ni enostavna. Nataša Berginc in njen partner Borut Sedovnik sta se z veseljem fotografirala ob gostu večera Filipu Flisarju. S svojimi brki ju ni zakril ...