f*o*tnina plafana v grotovin. Leto LXXI., Jt. 238 a L]nbliana, sobota 2*. oktobra 1938 Cena Din i.— lzhaJa vsakr dan popoldne. izvzemal nedelje in praznike. — lnseratl do 80 petit vrst arDtn 2.'Oo 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.-—. Popust po dogovoru, inseratni daveK posebej. — »SlovensKi Narod« velja miesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25-— RoKopisj se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafl jeva ulica štev. 6 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica L telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Po obisku Becka v Rumuniji: Stališče Rumunije do Srednje Evrope Zakaj je Rumunija odklonila vabljive poljs nija ostati lojalna napram vsem svojim zave ke ponudbe — Odklanjajoč ideološko borbo hoče Rumu-znikom, zlasti pa napram BUKAREŠTA, 22. okt. e. Glede na pogoje, ki jih je stavil poljski zunanji minister Beck rumunski vlad- glede razdelitve Podkp.rpatske Rusije, se doznavajo naslednje podrobnosti: Poljski predlog je vseboval dva dela. V prvem delu tega predloga se je zahtevalo od Rumunije. da se priključi akc.ji za ustanovitev bloka držav, ki naj bi tvoril nekak jez med Rusijo in Nemčijo in bi imel svoje oporišče v Italiji. Drugi del predlogov pa se nanaša na posebno stališče Poljske Neodvisna Podkarpatska Rusija bi v bodoče predstavljala veliko nevarnost za Ukrajince v Poljski, ki je zaradi tega zahtevala skupno mejo z Madžarsko. Neodvisna Podkarpatska Rusija bi bila stalna privlačnost in nevarnost za težnje petih milijonov Ukrajincev na Poljskem, ki imajo svoje središče v Lwovu, katerh želja je ustanovitev samostojne Ukrajine Poljska misli, da bo prišel čas, ko bo tudi ona morala računati z izgubo vsega južnega dela države m zaradi tega smatra, da njena prejšnja zunanja politika da usmeri svoio ekspanzijo proti K ievu in Črnemu morju, zastarela Zaradi tega je hotel zunanji minister Beck organizirati b'ok držav z idejnimi skupnim/ interesi zaradi tega ie zahteval skupno mejo z Madžarsko ter aktivno solidarnost Rumunije Na prvi del poljskega predloga ie Rumunija odgovorila, da nima interesa, da bi sodelovala v deoloških borbah in da se želi ogniti vsemu, kar bi lahko poostrilo odnošaie med poedmimi državami Glede drugega predloga je Rumunija odkrito in odločno izjavila, da niena zunanja politika odločno ostane na dosedanjem stališču, ki ga ne bo opustila. V vseh mednarodnih vpi-ašaniih se bo dala voditi po dosedanjih načelih lojalnosti napram vsem svojim priiatpHem n zave7nikom ne glede na to. v kakšnem nolo^aju so posamezni izmed niih «edai Np želi se prikliučiti nobenemu ideološkemu bloku in ravno tako ne želi da-'al- praznih obliub tem manj. ker želi ohraniti skupne meje s Podkarpatsko Ru-siio. ker ie to tud1' izrazita želia vsega pod-i^rnnt=kega naroda k^kor tudi 50 000 Ru-it^ov živečih v Podkarrjatcki Rusiii, Pri tem se službeno pondaria. da ie rumunsko ministrstvo zunanjih del pre- jelo pismeno prošnjo Podkarpatskih Rusov in Rumunov. da se Rumunija zavzema za to. da ne pridejo pod madžarsko oblast. Rumunija se v svojem stališču opira na pravico in potrebo čuvanja svojih življenj-sk h interesov Ne sme se pozabiti, da gre skozi Podkarpatsko Rusijo edina železniška zveza Rumunije s Češkoslovaško in sploh z vsem zapadom. Točnejše bi se odklonitev poljskih predlogov s strani Rumunije dala formulirati takole: Rumunja ni sprejela poljskih predlogov: 1. Zaradi tega. ker bi bila po skupni meji med Madžarsko in Poljsko pretrgana direktna zveza med Bukarešto in Prago 2. Ker bi se na ta način madžarsko-rumunska meja podaljšala za 150 km in bi bilo to iz strateških razlogov nesprejemljivo za Rumunijo 3. Poljska ne more dati jamstva, da bo Madžarska, katere revizionistične težnje so dobro znane, po tem uspehu opustila svoje na-daline teritorialne zahteve 4. Ker bi tako poroštvo ustvarilo precedens za nadaljno politiko Madžarske in dalo novo pobudo za reviz;onistično akcijo 5 Ker skupna meja s Češkoslovaško služi samo ohranitvi miru in obstoječega reda in ker istočasno jamči Češkoslovaški izhod na Crno morje. Rumuniji pa prehod v zapadne Evropo 6. Ker b: madžarski zid med Češkoslovaško in Rumunijo vzel obema državama možnost neposrednega trgovinskega prometa, :r. ker bi madžarsko žito osvojilo češkoslovaški trg na škodo Rumunije Na koncu se odpoveduje teritorialnim aspirac:jam v voljo Pod karpatske Rusije, ki se je odločno izjavila, da hoče ostati v okviru češkoslovaške republike Poljski komentar VARŠAVA. 22. okt. e. O rezultatih razgovorov Becka v Rumuniji se tu čuva popolna tajnost. Poudarja se samo to, da je g Beck odšel v Rumunijo, da se z rumun--kimi odgovornimi činitelji porazgovori o vseh vprašanjih, ki neposredno zanimajo Poljsko in Rumunijo Poudarjajo, da je uspeh teh razgovorov zadovoljiv in da se je ustvarila dobra podlaga za nadaljno izmenjavo misli med obema vladama Rumuniji narekuje njeno stališče bojazen, da bi se sčasoma madžarske zahteve obrnile pror. Rumuniji. Vedno hujše zadrege v Pesti iz notranjepolitičnih razlogov vlada odklanja tudi nove čsh predloge, čeravno se zaveda, da več ne bo dosegla BUDIMPEŠTA, »2. okt. e. Csl. vlada je včeraj uradno predložila madžarski vladi nove predloge za nadaljevanje pogajanj Madžarska vlada pa bi se na vsak nač:n rada izognila pogajanjem, ki pomenijo za njo diplomatski poraz. Zato je začela zelo čudno igro Najprvo je izšlo službeno obvestilo, da so že prispeli češkoslovaški predlogi Takoj nato je b:la ta vest preklicana Včeraj popoldne ie tiskovni urad v službeni obliki spet potrdil, da so prispeli novi češkoslovaški predlogi V tem obvestilu poudarjajo da nov: češkoslovaški predlogi vsebujejo večje koncesije kakor pa so jih nudili Cehoslovak'' v Komarnu. Kljub temu pravi1©, da so tudi novi predlogi nesprejemljivi »Pester Llovd« pa spet objavlja da s češkoslovaške strani še ni prispel noben predlog Istočasno pa z madžarskega pristojnega mes*a dajejo tisku celo podrobnosti novega češkoslovaškega predloga, pri čemer pa vedno poudarjalo, da je tudi ta predug nesprejemljiv V obveščenih krogih to igro tolmačijo z raz- logi notranje madžarske politike. Pravijo, da je Madžarska že določila svoje stališče in da ne bo sprejela češkoslovaških predlogov, oziroma, da bo izjavila, da se na podlagi teh predlogov nt more pogajati. V političnih krogih izjavljajo, da je najverjetnejše: da bo madžarska vlada odklonila češkoslovaške predloge in se obrnila na velesile monakovskega sporazuma Grof Lubievski. šef kabineta poljskega zunanjega ministrstva je še vedno v Budimpešti .n ie imel včeraj ves dan razgovore z madžarskimi odgovornimi predstavniki V političnih in diplomatskh krogih mislijo, da bo nadalino stališče Madžarske v veliki meri odvisno od stal"šča\ ki ga bo«ta zavzeli v tem vprašanju Jugoslavija in Rumunija VeMko zanimanje iv vzbudilo v javnosti dejstvo, da je madžarski poslanik v Beogradu Bakacs Becsenv: včeraj poooldne na noziv vlade prispel v Budimpešto Ko ie dobil primerna navodila, se je poslanik spet vrnil v Beograd Seja čsl. vlade PRAGA, 22. okt. br. Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo v navzočnost: članov slovaške in podkarpatske avtonomne vlade. Seja je bila posvečena problemom Slovaške in Podkarpatske Rusije ter obnovi pogajanj z Madžarsko. O sklepih ministrskega sveta so bili informirani zastopniki parlamenta in zastopniki političnih strark. Kuadt ostane v Pragi? PRAGA. 22. okt. e. Doznavajo. da -bo v kratkem ustanovljeno državno tajništvo za nemške man šine Za državnega podtajnika bo imenovan bivši poslanec sudetskih Nemcev Kundt. ki je istočasno predsednik parlamentarne skupine sudetskh poslancev Začasno pomanjkanje premoga PRAGA, 22. okt. h. Zaradi rekin tve normalnega prometa po zadnjih dogodkih in odcep tve najvažnejših premogovn h področij so v Pragi in v nekaterih drugih večjih mestih pošle že skoro vse zaloge premoga Zaradi tega so morali danes ustaviti tudi pouk na šolan- To pomanjkanje premoga pa je le prehodno, ker je med CSR in Nemčijo že sklenjen dogovor, po katerem bo NrmCja iz sudetsko-nemšk h pokrajin dobavila ČSR vse potrebne količine premoga. Dr. BeneS odpotoval v Švico PRAGA, 22. okt. e. Bivši prezident češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš odpotuje danes z letalom v Švico, kjer bo ostal na odmoru nekaj dni. Koliko Čehov je prišlo pod Nemčijo BERLIN, 22. okt. AA. DNB poroča: V tukajšnjih političnih krogih je izzvale začudenje dejstvo, da nekateri inozemski list: navzlic ponovnim nemškim demantijem še vedno objavljajo netočno vest, po kateri naj bi zaradi nove razmejitve med CSR in Nemčijo pripadlo Nemčiji 800 000 Cehov V zvezi s tem tu ponovno opozarjajo, da je po nemških virih že dokazano, da je v krauh, ki jih je CSR odstopila Nemčiji, po čeških statistikah največ ?60.000 Cehov V tej številki, ki je povsem ugodna za Češkoslovaško, pa je všteto tudi število nestalnega prebivalstva, zlasti čeških uradnikov, ki so bili v teb krajih. Nemčijo je pri razmejitvi s Češkoslovaško vodila samo etnografska misel, kar bi moral: vedeti tudi inozemski listi. Novi ief Hlinkove stranke PRAGA. 22. okt. AA. »Venkov« poroča, da je vodstvo slovaške ljudske stranke prevzel dosedanji podpredsednik stranke poslanec Sidor, in sicer zaradi tega. ker ministrski predsednik dr. Tiso zaradi državnih poslov ne more ostati na čelu stranke. Prepoved komunizma na Tješinskem Varviva, 21. okt. AA. (DNB). Z odredbo šleskega vojvodstva je razpuščena in prepovedana komunistična stranka v pokrajini Olše. ki je bila nedavno odstopljena Poljski. Komunistična agitacija predstavlja v bodoče veleizdajo. Odbita sovjetska intervencija PRAGA, 22. okt. br. Komunistična stranka je bila na vsem ozemlju Češkoslovaške prepovedana Ruski poslanik v Pragi je zaradi tega sicer interveniral pri merodajnih oblasteh, v zunanjem mi1 nistrstvu so mu pa sporočili, da novi položaj ne dopušča Češkoslovaški nikake akcije, ki bi mogla kakorkoli ovirati njeno notranjepolitično in gospodarsko ozdravljenje. Važna seja francoske vlade Akcija za razširjenje vladne koalicije — Parlament ne bo razpuščen PARIZ, 22. ckt. br. Danes dopoldne se je sestala francoska vlada pri preziaentu republike v Elizejski palači. Politični krogi pripisujejo tej seji izredno velik pomen za vso nadaljnjo francosko zunanjo politiko. Prav iz zunanjepolitičnih razlogov je po informacijah dobro poučenih krogov Da-ladier opustil svoje načrte o razpustitvi poslanske zbornice in razpisu novih volitev, povod pa je bilo glasovanje v poslanski zbornici po razpravi o monakovskem sporazumu in novih finančnih pooblastilih vladi, ko se je v zbornici formirala nova vladna večina. Da je Daiadier opustil te svoje načrte, je pripisati Leonu Blumu. ki mu je včeraj dopovedal, da bi volitve Franciji nič ne koristile. Uspele bi Daiadieru le, če bi mogel prej izvršiti volilno reformo. Na sestanku je Blum min. predsedniku sugerira 1, naj razširi svoj režim na desno in levo in naj ga proglasi za vlado narodne rešitve in narodne obrambe. Dala-dier je po omenjenih vesteh Blumu ponudil ministrstvo za oboroževanje, vodja socialistov pa te ponudbe sedaj še ni sprejel. V glavnem pa so vplivali na Daladiera najnovejši politični dogodki, predvsem umik 10.000 italijanskih prostovoljcev iz Španije, diplomatski razgovori med Londonom in Berlinom itd. V zvezi s tem je bil nemški poslanik VVelczek dvakrat v zunanjem ministrstvu. Iz Londona prihajajo vesti, da namerava Chamberlain 9. novembra, ko se bo pričelo novo zasedanje angleške spodnje zbornice, uveljaviti italijansko-angleški sporazum in takoj nato formalno priznati italijanski kolonialni imperij. Spričo takega razvoja v Sredozemlju Daiadieru in Bon-netu ne kaže drugega, kakor izrabiti priliko in tudi Francijo vključiti v novi krog sredozemske mednarodne politike. Glede na vse to bo Da^dier na bližnjem kongresu radikalnih socialistov podal važne izjave o nadaljnji francoski zunanji politiki. Tudi počasni razvoj francoskega oboroževanja povzroča Daiadieru mnogo skrbi. Letalski minister je davi novinarjem izjavil, da je bila dosedanja kapaciteta francoske letalske industrije zelo slaba in da nikakor ni ustrezala potrebam Francije in njenih kolonialnih posesti. Letalske t ovalne so doslej izdelovale komaj po 60 letal na mesec. Govoril je tudi o načrtih za bodočnost. Francija si mora v najkrajšem času ustvariti letalsko silo, ki bo razpolagala s 5000 prvovrstnimi letali. Stroški za ta letalski gradbeni program bodo znašali 17 milijard frankov. Razumljivo je spričo takega položaja francoskega letalskega oboroževanja, da bo Daladier prisiljen računati v bodoče tudi s tesnim sodelovanjem z delavskimi strankami, predvsem s socialisti, ki bi mu mogli drugače s svojim vplivom na delavstvo povzročati v letalskih tovarnah še velike težave. Pomirjenje v Palestini Z energično vojaško akcijo so Angleži zaenkrat zatrli odpor Arabcev JERUZALEM, 22. okt. br. Mesto dobiva pelagoma zopet normalno lice. Promet v mestu je zopet obnovljen, ker je angleška vojska pregnala arabske upornike iz starega mesta. Le v Omarjevi mošeji je še zabarikadirana večja skupina. Mošejo so obkolili močni vojaški oddelki in bodo oblegance izstradali. Energičen nastop angleške vojske v Jeruzalemu je močno vplival na ostale palestinske kraje. VJa-fi, Nablusu, Haif: in drugih večjih krajih so bile izvršene slične akcije kakor v Jeruzalemu. Uporniki so se razbežali na vse strani, mnogo pa so jih ujeli in zaprli, čiščenje Jeruzalema se nadaljuje pod nadzorstvom angleških policajev, pri čemer se izvaja natančen popis prebivalcev. Vsi, ki ne žive stalno v Jeruzalemu, «o podvrženi strogi preiskavi, nekateri izmed njih zlasti še zaradi tega, ker se jim na ramenih poznajo sledovi nošenja puške. Zadnje tri dni ni bilo slišati mujezi-novega klica vernikom z jeruzalemskih minaretov. od katerih služijo nekateri za zatočišča upornikov. Britanske čete so j prejele stroga navodila, naj se izdrže sle- j hernega skmnjenja molilnic. Ta navodi- j la se strogo izvajajo zlasti v onih delih mesta, kjer tako rekoč sleherni kamen predstavlja svetinjo. Po uradnem poročilu je včeraj v starem mestu padlo v bojih 19 oseb. 25 pa jin je bilo ranjenih. Po zasedbi starega dela mesta Jeruzalema so oblasti začele prebivalstvu deliti življenjske potrebščine. Ukrenile so tudi vse potrebno, da se prepreči Širjenje nalezljivih bolezni. Napad na petrolejski daljnovod JERUZALEM, 22. okt. V bližini Bajsana so Arabci danes napadh stražo, ki čuva petrolejski daljnovod iz Mosula v Haifo. Stražnike so pobili, daljnovod pa v dolžini več sto metrov porušili in zažgali. Sele večjemu oddelku angleškega vojaštva se je s pomočjo letal posrečilo po daljši borbi pregnati Arabce. V spopadu sta bila dva Arabca ubita, veliko število pa ranjenih. Do večjega spopada je prišlo tudi v bližini Sida, kjer so Arabci napadli neko židovsko karavano. V tem spopadu so bili trije Arabci ubiti. Uspela potegavščina pariških novinarjev čudna proklamacija grofa Pariškega PARIZ, 22. okt. e. Francoski tisk ima zopet svojevrstno senzacijo. Včeraj je baje na skrivnosten način pristal z letalom na nekem zasebnem letališču blizu Pariza grof Pariški, sin pretendenta na francoski prestol. Grof Pariški stalno živi v Belgiji. Kakor znano, ne sme on, niti noben drugi član bivše dinastije stopiti na tla francoske republike. To je prvič, da se je pojavil pretendent za francoski prestol v Franciji. V neki dvorec blizu letal'šča je bilo povabljenih okrog 15 novinarjev, ki so iih pripeliaH z avtomobili tja. ne da bi vedeli, kam jih vodijo. V neki sobi dvorca se je pojavil grof in jim prečita! prokla- macijo, naslovljeno francoskemu narodu. V proklamaciji pravi med drugim: Naša propast, kakor tudi naša rešitev ležita v moči naše vojske, v žaru naše volje in v poletu naših src. Nato je obširno razlagal, da je edini predstavnik francoskega kraljevskega doma in da bo napravil red v Franciji ter združil vse Francoze v nacionalni ideji. Po prečitanju te proklamacije je grof popil z novinarji časo šampanjca in jih prosil, da ničesar ne spregovore, dokler ne pridejo v redakcije. Nato je izginil z dvorca. V pariških novinarskih krogih mislijo, da gre za uspelo potegavščina generalni tajnik JNS in voditelj naprednih Slovencev, proti kateremu so glasilii Kopitarjeve uliee usmerila vse svoje napade, ker je z osnovanjem volilnega bloka opozicije prekrižal njihove račune Bs^isnBHnsnaaBBHDvaH Stalin ubit? Rimske vesti s finske meje RIM, 22. okt. AA, (Štefani). Listi objavljajo vest, ki je prišla s finsko-sovjetske meje in pravi, da je bil Stalin ubit. Vsekakor je diktator nekam izginil brez sledu. V Kremi u drže te vesti v največji tajnosti, da bi preprečili splošen upor. Ne pozabite, da je samo še par dni časa za reklamacije Zato se nemudoma prepričajte, ali ste vpisani v volilnem imeniku, ker sicer ne boste imeli volilne pravice. Poglejte tudi, če so vpisani vasi znanci, in če niso, jih na to opozorite ! Vse informacije dobite v tajništvu JNS. Ne odlašajte, storite to takoj! Kanton v plamenih in razvalinah KANTON. 22. okt. (Reuter) Predno 90 Kitajci prepustili mesto Japoncem, so pognali v zrak vse državne urade, vsa industrijska poslopja, vsa večja poslopja in mostove v mestu in okolici mesta. Kitajsko topništvo in tanki so se z ostalimi kitajskimi četami umaknili v zapadni smeri. Takoj nato se je začel splošen beg civilnega prebivalstva. V mestu je ostal le mali oddelek vojske. Slišale so se strašne eksplozije po mestu. V zrak so zletele tovarne cementa, papirja in pa električna, centrala. Vsa državna poslopja so do teme-, ljev porušena in požar, ki je sledil, je zajel vse mesto. Gasilske čete so zažigale mesto na vseh koncih in krajih, in so kot zadnje odšle v zapadni smeri za kitajsko armado, Manjši oddelek kitajskih čet je skušal nato ovirati prodiranje Japoncev, ki so nato skoraj brez borbe vkorakali v mesto. Italija in Španija RIM, 22. okt. e, V zvezi z vestmi, da bo angleški parlament v začetku novembra ratificiral italijansko-angleški sporazum, javljajo, da bo Mussolini, takoj ko bo objavljena ratifikacija, podal izjavo, da se odpoveduje taritorialndm aspiracijam v Španiji. Ravno tako se doznava, da je italijanska vlada obljubila, da bo nadaljevala z odpoklici prostovoljce^ iz Španije, Borzna Doročsla* CURIH, 22. okt. Beograd 10.—, Pariz 11.735, London 20.975, New York 440.25, Bruselj 74.45, Milan 23.175, Amsterdam 239.40, Berlin 176.30, Praga 15.10, Varšava 82.75, Bukarešta 3.25. » Strati 2 »SLOVENSKI NARODc, sobota, 22. oktobra 1938. Ste*. 238 Pri Ljutomeru se udira Udira se v „Kinjetovi grabi" in sicer zaradi rudniškega rova — škoda je velika Ljutomer, 21. oktobra V ljutomerski okolici jc znana Rinčeto-va graba. To je ozka dolinica med dvema vzporednima vrhovoma, kjer so lepi, rodovitni vinogradi, njive in pašniki, sadovnjaki in gozdovi. Vmes so lične hišice vini-carij ter krasne vile bogatih Ljutomerča- Vprav to kopanje postaja usodno za krasne vinograde in sadonosnikc, ker se opuščeni rovi n« zasujejo dovoljno in se pričenja tam udirati zemlja in tako nastaja ogromna škoda. Tako se je pričel že lanske jeseni, najbolj pa letos udirati ogromen kompleks nad takim zapuščenim, premalo nov In drugih/ Res romantična jc Rinčeto- 1 »asurtim—revenh-ki gre -gk>boko--v va graba, ki se vedno bolj fn bolj zodujc j dolžini kakih 100 m se je zemlja dveh po- in prideš končno na vrh grebena, ki to t?ra- i sestnikov v Rinčetovi grabi, nad opušče- bo zapre. t j nim rovom, pogreznila za kaka 2 metra. Ta dolinica pa ni znana samo po svoji ! Zato se sedaj gornje plasti pomikajo proti romantičnosti, temveč tudi po premogov nih zaklatiih. ki jih krije sorazmerno "tenka plast ilovice. Pred nekako štirimi leti so odkrili tu plasti dobrega rjavega premoga in so ga jeli kopati. Pri kopanju v hribe — griče — baš v tej Rinčetovi grabi so naleteli na debele plasti premoga. Začeli so kopati na veliko in so napravili okoli pet velikih rovov, iz katerih so nakopali toliko premoga, da so zalagali z njim ves Ljutomer in vso okolico. Lastnik teh malih rudnikov-premogovnikov je Ceh Vaclavek, ki stalno biva na Češkem, dočim ima tu poslovodjo in domače delavce. Posebno jeseni so vedrm nakopali precejšnje količine premoga in ga prodajali po ra/meroma nizki ceni. Kako so prav za prav nastale te plasti premoga, baš tu sredi vinorodnih goric, v ilovnati zemlji? Znano je, da je tu bilo nekoč veliko panonsiko morje, ki je sem splovilo tudi les takratnih velikanskih rastlin prešle in iglavcev. Ta les se je tu nakopičil, nanj je voda nanosila večje sklade mastne ilovice ter drugih sedimentov in les je polagoma začel ogieneti. zaradi ziakotesnc pornje plasti. Zanimivo je, da so premogovne plasti po 1 meter debele v skoraj vodoravni legi ne pregloboko pod zemljo, tako da je eksploatacija zelo lahka, ker se lahko rovi skopljejo takoj ob vznožju griča v vodoravni legi. Zaradi ilovice tudi ni treba nikakih posebnih priprav za podpiranje sten. ki se ne udirajo, dočim se strog) podpre in se pri tem ne porabi dosti tega materiala. Če je en rov izčrpan, ga opuste in pričnejo kopati diugod. nastali velikanski kotlini in tako nastajajo tako žvane" »po tezi ne«, ki povzročajo ogromno škodo. Sadno drevje se zaradi potrganih korenin posuši, vinska trta istetako. poleg tega pa je še nevarnost, posebno pa ob deževnem vremenu, da se plast ilovice odtrga in kot velikanski plaz zgrmi v nižino. Voda, ki teče tu po precej strmem pobočju še pomaga, ker rahlja in izpodjeda ilovnata tla, ilovica postane zaradi mokrote klizka in s tem ic nevarnost povečana. Zaradi tega rova. v katerem 30 se najbrž podrle sprhnjene lesene stropne opore, je nevarnost, da se okoli 5 ha rodovitne zemlje, posajene z vinogradi, sadono^niki in gozdovi pogrezne, deloma pa zapelie v dolino. Kakšna škoda bi bila s tem povzročena in kakšen udarec bi bilo to za ta dva posestnika, si lahko mislimo Saj w>-že sedaj morali posekat: precej sadnega drevja, uničen je deloma rudi nov, sortiran t ran i nasad. Rov bi se moral odpreti in zasuti, s posebnimi obrambnimi nasip: bi se moralo preprečiti nadaljnje premikanje zemlje ter s posebnimi drcnažami odvajat" voda. Le tako bi se lahko preprečila katastrofa, ki bi prizadejala lastnikoma gospodarski udarec. Kdo je prav za prav soodgovoren za 2c povzročeno Škodo, bi st: moralo dognati pravnim potom. Nedvomno je lastnik, ki je eksploatira! premo«, dolžan, da po opustitvi rov zasuje in prepreči nevarnost. —Vik— čela. drveti po drugem, strmejšonv kisua-cu, je sicer najbrž poakumla aavirati, toda ker je bila pac nevešća in kratkovidna, mimo te*a že prestrašena in zbegana, ker jo Je že skoro vrglo v levo H.ran čez pot in se je za laa reaila. na drugo plat, je zdajci zgubila vsakršno oblast nad seboj In kolesem. Sunek od leve na desno je bil tako mečan, da je z vso fcl-trico odletela, čez desno at ran s poti m zviška v kak meter globok jarek poleg poti z glavo naravnost v precej dolg: kos zavrženega okleščenega drevesa. Z levim očesom je priletela na za palec dolg odrastek, ki se ji je zasadil v možgane in v kra.kem povzročil smrt. Ko so prihiteli ljudje. «o na.šii ie vso okrvavljeno v ;*-ad-njih v4oihIj.ij.ui. Prihi.evši zdravnik dr Slavko Gn:m je ugttovil smrt radi tetke po'kodne moždan. Pokojna Fani je bila, staršem v iadatm pomoč, pridna in delavua najstarejša hči. Kakor da je slutila svoj tragičen konec, je še danes, Ko so se seUH, zatrjevala, da nikoli ne bo s anovala v novi hiši, tu v ^Poduri«, da ji je bolj všeč. In vendar se je nearecnica preselila... S težko prizadeto rodbino sočuvstvuje ves revir in obžaluje nesrečnb smrt mladega dekleta. Ohranimo ji lep opomin, preostalim n^še toplo sožalje! Pereče zadeve mariborske komunalne politike Kaj bo obravnaval mestni svet, ki se sestane v sredo živahen dan na sodišču Iz maščevalnosti zaigal hišo — Z nožem ga je zaklal — 6 pretepačev — Orožnika so napadli Maribor. 22. oktobra V prvem nadstropju tukajšnjega okrožnega sodišča je bilo danes dopoldne živahno vrvenje, številni obtoženci in priče so čakali od 9. ure, da jih pokliče jetni-ški paznik, ki opravlja službo v razpravni dvorani št, 53. Mali kazenski senat mari-"borskega okrožnega sodišča Je namreč danes dopoldne obravnaval skoraj same krvave zadevščine in je bilo vsega zaslišanih okoli 35 prič. Kot uvod v ?krvave« razprave se je vršila razprava proti 831etnemu beraču Antonu Kocbeku iz Ledenika ki ga je državni tožrlec obtožil, da je dne 20. septembra letos zanetil ogenj v leseni uti posestnika škergeta v Ledeniku, ki trpi zaradi požara nad 2000 din škode. Starček je svoje dejanje odkrito priznal. Ko ga Je senatni predsednik vprašal, zakaj je zanetil požar, je berač odvrnil, da je šker-getova žena v juniju naščuvala nanj psa. ko je hotel pobrati nekaj češenj; pri tem mu je pes raztrgal hlače, kar ga je tako razjezilo, da je sklenil maščevati se. Obtoženi Kocbek je bil obsojen na G mesecev strogega zapo»\v po prestani kazni pa ga bodo oddali v h;rnIni-o Nato je stopil v razpravno dvorano 36-letni Franc Dubko iz Slovenske Bistrice. Na vesti ima življenje znanega harmonikarja iz Slovenske Bistrice Alojzija Jereba. Dubko je namreč v smislu obtožnico v noči od 3. na 4. septembra z nekaterimi fanti popival v gostilni »Maš dom« v Slovenski Bistrici, kamor je prišel okoli polnoči tudi sedaj pokojni Jereb s svojo harmoniko. Ker je bila ura že pozna, so odšli fantje v Verhovnikovo gostilno v Sp. Novi vasi. Pokojni Jereb prvotno ni hotel z njim; ko so mu pa obljubili 30 din. če bi šel z nj:mi in igral na harmoniko, se je tudi Jereb odločil. V Verhovnikovi gostilni je Franc Dubko naroČil liter vina, ki ga je tudi takoj plačal. Vsi fantje so posedli za mizo. Jereb je pridno igral na harmoniko, le Dubko ni imel miru in je hodil po gostilniški sobi. Nenadoma pa Je Dubko prijel za stol ter udaril z vso močjo ob tla. tako fla se je stol razbil. Pokojni Jereb je pH«=tor»il k Dubku ter mu prigovarja1, naj bo vendar pameten, saj mu ni storil stol mč hudega. Te besede so IMibka očividno tako razjezile, da je planil na Jereba in c \ hotel udariti. Jereb, močnejši, pn je napadalca potisnil v kot sobe. V nasVdrijem" trenutku pa je Jereb zakričal in parlel. Ostali fantje so takoj priskočili, toda Jereb ni dal od sebe glasu. Bil je mrtev. Dubko ga ie namreč z nožem zabodel naravnost v srce. tako da bi bila tudi takni«"nia zdravniška pomoč zaman. Na kral tragičnega dogodka so prišli orožniki, k! so Dubka aretirali. Pri zaslišanju je Dubko zanikal vsako krivdo ter se zagovarjal, češ da je bil tako vinjen, da se ne spominja, kaj se je v kritični noči pripetilo. Priče, ki so bile zaslišane, pa pravijo, da ni bil tako vinjen, kakor zatrjuje. Razprava pro'i Dupku je bila preložena na 5. novembra v svrho 'i'isViSania nekaterih novih prč Potem je prišla v razpravno dvorano skupina mladoletnih fantov iz Muretincev, 6 po številu, ki so vsi sinovi posestnikov. Obtoženi so, da so se v noči na 8. november 1937 udeležili pretepa, pri katerem je "bil posestn'ški s^n Janez Kokolj do smrti zaboden. Ker pa oblastva n'sn megla dognati, kdo jf prav za prav pokornemu Ko-kolju prizadela! smrtne rane, je držam* tožilec oM***'* tac tfđeleftenre pretepa. Tragični dogoierf se je odigral takole: Dne 7. novembra zvečer je priredila p-asi!ska četa. v Muretincih pri posestniku Simonu Ko-stanjevcu veselico, katere se Je udeležil tudi Janez KokolJ, ki je bil kot vojak na dopustu. Na veselico je prišel v vojaški uniformi z bajonetom. Naenkrat pa je Ko-kolj opazil, da mu je nekdo izmaknil Da-jonet. To ga je tako razkačilo. da je vzel iz kuhinje nož, se postavi! med vrata in ni nikogar pustil iz sobe. Med vrati je stal že pol ure. Fantom je šla zadeva na živce. Pričeli so v sobi razbijati stole in klopi ter se tako oberožih' in navalili na Kokolja, ki je zbežal na prosto. Na dvorišču je nastal prvi spopad. Dva fanra sta bila lažje ranjena. Kokolj je potem pobegnil na cesto, kjer so ga našli čez eno uro mrtvega Imel je rano na levi strani prsi in na glavi. Po mnenju zdravnika je umrl zaradi izkrvavitve. Orožniki so takoj pričeli s preiskavo. Pravega storilca pa niso mogli izslediti. Značilno pa je, da so našli na dvorišču bajonet pokojnega Kokolja, s katerim je bil Kokolj najbrž tudi zaboden. 2e v preiskavi so obtoženi fantje tajili vsako krivdo. Razprava sama pa je bila tajna, ker so obtoženci mladoletni. Potem je mali kazenski senat obravnaval tragični dogodek, ki se je pripetil 12. avgusta 1937 v Turnišču pri Ptuju. Omenjenega dne je bil namreč v Turnišču sejem. Zbralo se je precej ljudstva, konjunkturo so imeli seveda tudi fantje, ki so se zbrali po gostilnah. Zgodilo pa se je, da je bilo nekemu posestniškemu sinu ukradeno kolo, ki so ga nekaj ur pozneje- našli pri tehtnici. Orožnik je kolo odpeljal v neko gostilno, kjer je upal dobiti lastnika. Ker pa dotičnega ni bilo več v gostilni, je naprosil nekega fanta, naj odpelje kolo lastniku. Toda fant ni hotel ustreči orožnikovi želji in je odšel nazaj v gostilno. V naslednjem trenutku pa je planila iz gostilne skupina 5 fantov, ki so z noži v rokah obkolili orožnika ter mu grozili. Orožnik je fante v imenu zakona pozval, naj se razidejo. Neki Štefan Zadravec pa je z nožem v roki planil na orožnika, ki je uporabil orožje in streljal. Krogca pa je Zadravca le lažje ranila in je ponovno planil na orožnika, ki se je branil na ta način, da je z nasajenim bajonetom napad odvrnil. Zadravec se je zgrudil in obležal z globoko rano v prsih, tako da je kmalu izdihnil. Epilog te tragedije je bil danes dopoldne v razpravni dvorani št. 53. Zagovarjati so se morali 221etni čevljarski pomočnik Štefan Tivarda, 211etni krojaški pomočnik Franc Horvat. 211etni čevljarski pomočnik Franc Lutar. 351etni delavec Štefan Draškovič in Slletni delavec Franc Draškovič, vsi iz Turnišča. 7- »nji dve obravnavi ob zaključku lista še m sta bili končani. ~" Maribor, 22. oktobra V sredo 26- t. m bo, kakor smo že poročali, 6- seja mestnega sveta mariborske mestne cbčine. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva, poročila odsekov in tekoče zadeve mestnih podjetij. V okviru poročil odsekov se bo govorilo o sledečih zadevah: I. odsek; Prošnje za sprejem v članstvo so vložili Miroslav Kosak, Franc Košić in Ferdinand Valenčak. Prošnjo za zagotovilo sprejema pa ALfcnz Brandeij, Miroslav Budin, Emil Ripper in Herman Schram. Razen tega še sledeče vloge: Ravnateljice »Ves^c« Marije Rapoc, napredovanje; mag. pis asistenta Matije Trstenjaka, napredovanje. Me=tm sluga Iv. šaberl, napredovanje. Pavlina Miller. prošnja za rodbinsko pokojnine in podporo po čl. 118 službene pragmatike. Bogoslužje v Maiijini Lreški kapeli y mariborskem gradu, služnostna pravica. Dr. Roman Pelikan ,ugovor zoper predpis kanalščine. Franc Stamič in Marija Jurgec, ugovor zoper predpis mestnih davščin Ferdo Zadravec, Anton in Jas* ina Macun ugovori zoper predpis mesnih davščin II. odsek: Odobritev sklepov mestnega ubožnega sveta. Nadalje 8 prošenj za redno ubožno podporo ter prošnje za zvišanje redne ubožrte podpore, pritožbe zoper ukinitev redne ubožne podpore Razen tega petero prošenj za sprejem v mestno oskrbnišnico in pravilnik mestne Ljudske kuhinje. m. odsek: Dodelile v kazmake dvorane študijski knjižnici ter naknadna odobritev spremembe zazida ve zemljišča za zgradbo zasilnih s.anovanj ob Pregljevi ulici. IV. odsek; Prepis lastnine cerkve Sv. Barbare na Kalvariji na stalno župnijo. Prepustitev votivnih slik iz grajske kapelice v last Muzejskemu društvu v Mariboru. Prošnja Zveze gospe din j za odpis iržaine na >grozdnem tednu« prodanega grozdja. Prošnja Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev za graditev dovlačil-nega tira preko Trdinove ulice. Prošnja Leopolda Guzla za dovoljenje pavšala za uvoznino ter prošnja Matevža šmida za znižanje predpisane pi irastkarine. Nadalje regulacija Pre_ Ijeve ulice v zvezi z nakupom zemljišča od ge. Jospine Skaza ter 4 prošnje za nakup parcelo, ki so k-ist mi stne občine. V. odsek: Prošnje za podelitev dovolila za obrt gcstilne, in sicer Antonije Kaj 11-ge na Meljski ces ; 22. Adolfa Peska na Radvanjski ces'i 5, Nikole Skelina v Taborski ulici 20. Ivana Vrabla na Meljski cesti 53 in Marije VVemgerlove v Gosposki ulici 30 Mestna vnfjetja: Preureditev plinarne, nabava atftobttsa, proračunska postanka 15. dobava toka za mlin. prepis hišr'c-1 v delavski koloniji ter tekoče zadeve Mestnih pod je'i j. Borba za zeleno mizo se nadalfisfe Kakšno štrliš če je zavzel LNP glede incidentov na prvenstvenih tekmah Slavije : ČSK in Železničarja : Rapirt« S kolesom v smrt Zagorje. 21. oktobra Danes popoldne okrog 16. ure se je bliskovito razvedelo da se je pri padcu s kelesa ubila še le komaj 18 iet stara iudarjeva hčerka Pani Romih, stanujoča v »Poduri« v Toplicah. Romihovi so bili pred kratkim zgradili v tako zvani ^Abe-siniji« v Toplicah hišico, v katero so se prav danes že delno preselili. V sobi je bilo treba napravici še stensko slikarijo :n po vzorce je poslal oče pokojno Fani. Dobila bi jih pri botri, ki s a nuje v ravnici nad Hribovskem torej v precejšnji višini, kamor se je polsojna Fani kljub pomislekom d-cmaćih napo'ila s kolesom. Gori grede je šla seveda peš s kolesc-m ob :oki, kb pa, ;'e prejela vzorec, je kolo zasedla in se soustila na pot, ki je že za izurjenega kolesarja nevarna. Fani je bila mimo tega še kratkovidna, kar je tudi vzrok, da se je ta vožnja končala katastrofalno. Prvi del klanca je prevozila Se dokaj srečno, ko pa je z vedno večjo naglico za- Maribor, 22. oktobra Vsa športna javnost jc še vedno pod vtisom dogodkov, ki so se pripetili 2. oktobra ob priliki prvenstvenih tekem Slavija — CSK. in Železničar : Rapid, oziroma ajih posledic, o katerli ^mo že izčrpno poročali. Maše čitatelje bo seda; zanimalo, kakšno stališče je zavzel upavm odbor LNP. ki se jc na svoji seji 18 t. m. ponovno ba-vil z mariborskimi dogodki. Zade\m sklepi so objavljeni v »Službenem vestrnku LNP«. kjer čitamo naslednje: Kaznujeta se po § 58 k. p. SK Železničar in SK. Slavija x globo 100 din. ker sta samovoljno prekršila odredbo poslovnega odbora glede sporeda prvenstvenih tekem v Mariboru dne 2. t. m.: globo imata kluba nakazati v roku 14 dni pod pretnjo suspenza; poslovni odbor naj tekmo SK Rapid rez. : SK Železničar rez verificira s 3 : 0 p. f. v korist Rapida; uvede sc postopek proti SK Železničarju in SK SLavijj v zvezi z rediteljsko službo na prvenstveni tekmi 2. t. m.; potrebna zaslišanja bo izvedel OO; kazenskemu odboru sc predajo v postopek funkcionarji in igralci gg,: Marusig, Rozman (Železničar), Vidovič, Cernčec. Nipič. Baii-mel. Kurt, Spaner. vsi Rapid. Na podlagi § 59 k. p. se vzame pravica prirejanja tekem na lastnem igrišču SK Železničarju za dobo enega meseca od dneva suspenza, tako da poteče kazen dne 6. novembra t. 1. in ima klub ta dan možnost prirediti tekme na svojem igrišču. V zvezi z dogodki je. kakor smo že poročali. pc-dal g. Konic (ČSK) ostavko na mesto okrožnega kapetana OOLNP Maribor, česar pa LNP ni vzel na zi anje. Pač pa je LNP po prijavi as Mihel.iaka in Konica uvede' postopek proti članu OOLNP g. Josipu Jenku. Zanimivost zadnje številke »Službenega vc-stnika LNP« je objava, da je upravni odbor LNP odstopil protest ss. g. Kasperja proti znižanju kazni Ernestu Franfežu ka-zenskcmi odboru. Kaj ie v ozadju tc »akcije«, nam zaenkrat ni znat o. Na svoji /adnii seji ic LNP osvojil predlog OOLNP Maribor, da sc zaostali pokalni tekmi v Mariboru, dotočcni /a 16. t. m,, odigrata v nedeljo 25. t. m. je LNP odredil, da bosta v nedeljo ;ekmi med Sia-vijo in Železničarjem ter 1SSK Mariborom in Rapidom na igrišču SK Železničarja. Ker pa tukajšnj: OOLNP redakcijam listov ni sporočil, da bi se tekma \r>ila. je možno sklepati, da rekem ne bo. Ta sklep LNP je več kakor zanimiv. Na eni strani prepove SK Železničarju za dobo mesec dni tekme na Železmčarjevem igrišču, na drugi strani pa sam odreja tekme na tem igrišču. Medtem pa gre borba za zeleno mizo naprej. Sklepi LNP na zadnji seji so gotovo dalekosežni in se bo šele pozneje izka/alo, ali so bili koristni ali ne. Veliko ogorčenje pa se opaža v krogih SK Železničarja, ki so prepričani, da se to pot SK Železničarju goxii krivica. • Da bi mogli tuđi okoličani v gledališče naj bi vozil ob sobotah, nedeljah in praznikih iz Maribora poseben vlak in ansambla, slej navzlic Maribor, 22. oktobra Naše gledališče se je v zadnjih letih navzlic težkim gospodarskim razmeram lepo razvilo. O tem priča naraščajoči cb-isk, pa tudi kvalitetni napredek predstav Je pa nedosiatek, ki ga. desk rbntm prizadevanjem gledališke uprave ni bilo mogoče odstrani"i. Gre za to, kako tudi okoličanom omogočiti reden poset gledališča. Znana je požrtvovalnost ljubiteljev nase Tali je v Rušah in pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. S posebnimi avtobusi prihajajo v Maribor in se zopet odpeljejo. Seveda je zdru ženo vse to s precejšnjimi stroški. Toda gledališki umetnosti na ljubo človek marsikaj žrtvuje. So pa v bližnji mariborski okolici večje naselbine, katerih izobraženci bi se prav g"otovo radi poslužili ugodnosti, če bi se nudile glede poseta gledališča. Ovira je namreč v tem, ker so železniške zveze neugodne glede povratka. V tem pogledu si je mariborska gledališka uprava doslej mnogo prizadevala, da bi za okoliške naselbine ob železniški pro- gi dosegla posebno železniško zvezo za povratek, združeno z ugodnos'jo polovične voznine. Sedaj je naša gledališka uprava skupno z ljubljansko znova sprožila to akcijo. Potrebno bi bilo, da bi vozil jz Maribora ob sobotah, nedeljah in praznikih peseben vlak, ki bi odhajal iz Maribora okoli polnoči in sicer na eni strani do Pragerskega, na koroški progi pa do Ruš. Za raz%oj mariborskega gledališča in utrditev odrsko nacionalne kulture cb meji bi bilo to velike važnosti. Vse je mogoče storiti, če je količkaj dobre volje. Spomnimo se le tako zvanega gledališkega v'a-ka, ki je pred vojno vozil iz Maribora v Gradec in nazaj. Naši interesi zahtevajo povečano pozornost in dokaze dobre volje, da se tako afirmira naše narodno gledališče v odnosu do onih številnih ljubiteljev našega odra, ki radi pomanjkljivih železniških zvez ne pridejo do tega, da bi bilo redno pose-čati predstave v našem gledališču. Iz tega vidika želimo tej akciji čim hitrejšega uspeha. Mariborske in — Pravice delavcev. Izšla je brošura ^Pravice delavcev«, ki vsebuje na prav poljuden način opisane pravice delavcev iz naslova zakena o zavarovanju delavcev. Brošura vsebuje tako važno in zanimivo gradivo za člane kakor tudi za njih svojce delavskega zavarovanja, da bi jo moral imeti prav vsak uslužbenec. Zanimala pa bo gotovo tudi delodajalce. Prikazane so namreč tabele o dajatvah za slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti, starosti in smrti, vzorci za sestavo vlog in p rešen j za izredne dajatve ter izvlečki iz zako-ao\ in pravilnikov obstoječih panog social nega zavarovanja. Zelo važno je poglavje o delavskih, pokojninah in rentah za primer onemoglosti .starosti in smrti, ki mo- novice ra zanimati ne samo člane OUZD, temveč tudi njih svojce. Brošura Pravice delavcev« je tiskana na 183 straneh in stane samo pet dinarjev. Dobi se v uradu ekspoziture OUZD v Mariboru. Marijina ulica št. 13. v I nadstropju pri linici vrata 45A. — V petem kom šahovskega prvenstva TJNžB je Reinsberger premagal Karla, Lukeš jun. Voduska, Kuster Mišuro, Skala Geigerja.. Rupar Anteja, Peče Majvina, Lukeš sen. in šket sta remizi rala. Stanje po petem kolu: Kuster 4 in pol, Peče Skala 4. Lukeš sen-, Reinsberger, Mišura, Marvin, Rupar Ante in šket po 2 in pol. Lukeš jun. 2. Vodusek, Geiger 1. cesto kolo bo v torek. j^^Svojo *u|mijo je zamenjal za b«lj60. Ko se je mudil v neki tukajšnji kavarni trgovec Maks Usrar iz Tiubatjeve ulice V. je nekdo aamenjal njegov© novo suknjo, vredno l.oOO din. Neznanec, ki ga zasleduje policija, je na obešalniku pustil svojo suknjo, ki pa še daleč ni enakovredna izpcaojen:«, —- Obrtniški tečaji. Pripravljajo se v Mariboru obrtni knjigovodski tečaj, tečaj za strokovno računstvo, mizarski risarski tečaj. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v obrt no-pospeSe valne m referatu na sreskem načelstvu. — Ogenj je iibruhnil na pod*trcAJii Golnarjeve hise v Stritarjev; \ilici 19. Zaboj, v katerem so bile shranjene ram** drobnarije, je pile«! nenadoma goreti. Iz hiše se je vali. gnst dim. ki so ga opa-m\i mimoidoči. Starinar Dcnko, ki stanuje v tej hiši, je p:ga.i- ogenj In ■ lero preprečil nesrečo. Maiibor^ki gasilci so s:-cer prispeli, vendar jim ni bilo treba s o-piti v akcijo. Kako je Ogenj nastal, še niso mogli ugotoviti. — Najde«© m^^o kolo. Kletaiski mojster Avgust Mc'ek, vslužben pri Kletaiski zadrugi na Aleksandrovi ces: i. je naSrtl na dvorišču omenjene zadiii^e dobio ohranjeno črno p!e5k«rn«> moflko kol-?, ki ga je oddal policiji —- Iilbjl tr« jc bil včeraj zelo dobro zi-ložen. prodajali s3 120-kg sarde! ;vo 13 do 14 din, 20 kg molov p? 20 din, f, kg bar-bonov po 34 din, 8 krt ocad r 34 din, o kg brancinov po ^4 din. 30 k«r ciplov P° 18 din. 3 kg arialov m 22 din, 30 kg tone v po 2 1 — Znak za zutemnitev Maribora bodo dali c-b 19. uri 24. t. m. zvonovi in tvor-niške sirene. — Lastno pošto želitn t.. pi t rani predmestji Pobrežje in Tezno. Ta telja je povsem ri)t>ia?lČena ter je njeno uresničenje važno za splošnost. Mariborsko gledališč«* ur »Hudičev Sobntn. 2?. oktobra, ob 20. učenec« Nedelja. 23. oktobra, ob 15. uri: Dva tu-enta rdečih rož:. Znžane cene. — Ob 20. uri: Kar hočete«. — Konee tedn« v glpđllliftfln V premera klrtnčne operete »Bocoacch'« Prvi nastop novejra tenorta Mano$ev«d.« oh intimnih cenah. V večerni pred s avl pa »e pon.»vi zelo nerrdno 5ipre-*Pri orlu« na Glavnem trgu. MAL' FOHOtt DAR DOMU NA OLTAR