Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno ZO Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedel|»ka Izdalo celoletno v Jugoslaviji 1Z0 Din, za Inozemslvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l siolp. pelll-vrslo moli oglosl po 150 ln 2 D,večji oglosl nod 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pri vežiem D naroČilu popust Izide ob 4 zjuiraj razen pondeljko ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6/I/J Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprelemalo Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 232»
Političen lisi sa slovenski narod
Uprava le vKopltarfevI ul.št.ti j- Čekovni račun: Clubllana Stev. 10.650 In 10.34U
Inserate, SaralevoSt.7503, Z.aareb St. 19.011, Vrafja In Dnnal St. 24.797
Varčevanje in hranilne vloge
Letos praznujemo že četrtič praznik varčnosti, ki jc bil določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu oktobra meseca 1925. Ustanovljen je bil takrat poseben institut z namenom, da razvija propagando za varčnost. Ta institut šteje danes nad 5000 članic hranilnic.
Gospodarske razmere v vojni ter v povojnem času so povzročile uničenje velikega dela zbranega kapitala. To uničenje kapitala je vzrok slabega gospodarskega stanja in pomanjkanja v Evropi. Evropa je obubožala, a nima moči, da bi sama rednim potom vposta-vila svoje uničeno gospodarstvo. Zato je nastopila Amerika, da s svojim kapitalom reorganizira evropsko gospodarstvo. Gospodarske posledice uporabljanja tujega kapitala pa za dolžnika niso vedno vse zaželjene, zato je razumevno, da se Evropa upira proti veliki odvisnosti od ameriškega kapitala in si hoče ohraniti oziroma priboriti nekdanjo gospodarsko svobodo.
Te okolnosti so dale povod evropskim gospodarskim krogom, da mislijo v prvi vrsti na uporabo vseh lastnih sredstev, ki narodi ž njimi razpolagajo. Večje, intenzivnejše varčevanje naj bo tista pot, ki naj pelje Evropo k gospodarskemu ozdravljenju in procvitu. Države same so začele klicati ljudstvo k varčnemu življenju in tudi privatne gospodarske organizacije so razvile propagando za varčnost. Hranilnice so se v ta namen organizirale v mednarodni zvezi, kot smo že omenili v začetku.
Najbolj znano in razširjeno varčevanje je zbiranje hranilnih vlog. Zato tudi ni čudno, da so ravno hranilnice, ki imajo namen zbirati hranilne vloge, podvzele iniciativo za varčevanje. Drugi načini varčevanja so naložba kapitala v vrednostnih papirjih, direktna udeležba pri produktivnih podjetjih in zavarovanje. Dočim so pri gospodarsko razvitejših narodih razširjene tudi zadnje vrste varčevanja, pridejo pri nas bolj kot drugje v poštev hranilne vloge. Vrednostnih papirijev, ki bi bili za naložbo denarja primerni, imamo le malo, in še ti so v trdnih rokah, tako da je možnost njih nakupa zelo omejena. Državni vrednostni papirji, kot 7% invest. posojilo ter obveznice vojne škode so izraziti špekulacijski papirji, podvrženi vsem najmanjšim vplivom na denarnem trgu in kot taki so za stalne naložbe sedaj še neprimerni.
Življenjsko zavarovanje ne zavzema pri nas velikega obsega in ravno tako tudi ne direktna udeležba in naložba denarja v produktivnih podjetjih.
Gibanje hranilnih vlog nam pokaže dosti točno sliko varčevanja pri nas. Če primerjamo porast hranilnih vlog v zadnjih treh letih, to je v času, odkar je naša valuta stabilna, vidimo, da je prirastek bil največji prvo leto po stabilizaciji, t. j. 1. 1925. Tedaj je prirastek znašal nad 33%, dočim je bil 1. 1926. približno 25%, lansko leto pa komaj 15%. (V odstotkih so računane tudi kapitalizirane obresti.) To padanje prirastka hranilnih vlog v zadnjih letih so seveda zakrivile slabe gospodarske prilike.
Skupna vsota hranilnih vlog v slovenskih denarnih zavodih je znašala koncem 1. 1927. približno 2700 milijonov dinarjev. Od te vsote odpade na posojilnice okrog 1190 mil. dinarjev, reg. hranilnice 709 mil. dinarjev, na banke 800 milijonov dinarjev.
Kreditne zadruge in posojilnice imajo torej največji del hranilnih vlog. Vendar pa navedene številke ne pokažejo pravega razmerja, ker je velik del hranilnih vlog dvakrat štet, prvič pri posojilnicah in nato še pri bankah kot naložbe posojilnic. Če bi ta del naložb odšteli, bi sorazmerna množina hranilnih vlog pri posojilnicah prišla še bolj do izraza.
Za naše narodno gospodarstvo razveseljiv j pojav je, da je zadružništvo glede hranilnih j vlog na prvem mestu. Zadružništvo služi najširšim plastem naroda in posojilnice so glavni kreditni zavodi, ki pridejo za kmctovalca v poštev. Zato je edino pravilno, da jc tudi kmetski kapital v hranilnih vlogah zbran pri posojilnicah, ki ga dovajajo zopet kmetu.
Naše rajfajznovke, ki segaljo v vse kraje na?.e zemlje, so za zbiranje hranilnih vlog najbolj primerne, ker so s prebivalstvom v najožjem stiku in pod neposrednim ljudskim nadzorstvom.
Hranilne vloge pri posojilnicah pa niso dosegle niti še dve tretjini vlog iz leta 1912. j To pomeni, da smo še zelo zaostali in da je j za nas varčevanje nujna zahteva. IVeba je, 1
Pribičeolča mirna zapuščalo
Občinske volitve v Bosni — Vladne stranke uspešne, HSS s težavo ohranila pozicijo, SDS padla za polovico
r Belgrad, 29. okt. (Tel. »Slov.«} Pri občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini je Pribičevič popolnoma propadel. Zgubil je polovico svojih glasov. Pribičevič se skuša izvleči iz te blamaže, ki jo je doživel, in pravi, da občinske volitve zanj splc' nimajo nobenega pomena in sploh ničesar nc pomenijo,
r Belgrad, 29 .okt, (Tel. »Slov.«) V Bosni in Hercegovini so se vršile občinske volitve, za katere je vladalo v vladnih parlamentarnih krogih veliko zanimanje. Rezultati teh občinskih volitev so sc obširno komentirali v vrstah vseh politikov, ker mislijo, da so te volitve pokazale političen barometer razpoloženja nasproti vladi in nasproti politiki KDK. Iz izidov volitev se vidi, da so sc vse vladne stranke dobro odrezile. Največ so pridobili radikali. Na drugi strani so samostojni demokrati zgubili polovico svojih glasov. HSS je z veliko težavo obdržala svoje postojanke,
č Mostar, 29. okt. (Tel. »Slov.) Občinske volitve v Hercegovini niso prinesle nobenih novih sprememb glede na rezultate. Jakost posameznih strank jc ostala ista, kakor pri prošlih državnih volitvah. Raznesle so se vesti, da je HPS zgubila mnogo glasov, kar pa ni res, ker HPS v mnogih krajih ni kandidirala. Če bi bila kandidirala, bi bila dosegla isto število glasov, ki jih je dobila pri prejšnjih volitvah, kar dokazuje, da ni ničesar izgubila.
V mostarskem okraju so dobili HSS 7454, HPS 1267, ljubuški okraj HSS 7392, HPS 709, Stolac HSS 3124, HPS 185 glasov, Travnik JMO 8 odbornikov,, HSS 6, radikali 3 odbornike, Visoko JMO 8, HSS, 1, radikali 2 odbornika, Tuzla JMO 1. lista 6, JMO 2. lista 5, radikali 7, HSS 3, B i h a č JMO 8, KDK 4, radikali 4, Judje 1, L i v n a HSS 7, JMO 6, JMO II. 1, radikali 3, B u g o j n o JMO 7, HSS 7, NRS 2 JMO II. 1, Mostar radikali (nosilec liste musliman Smail aga Cemalovič) 874 gl., 6, JMO (nosilec liste Šalih Baljič) 898 glasov, 6 odb., HSS 596 gl., 4 odb., Meščanski blok 390 gl., 2 odb., JMO II. 313, 2 odb., delavci 236, HPS 80 gl.
Sarajevo, 29. akt. (Tel. »Slov.«) Rezultati nedeljskih občinskih volitev so: JMO 3722 glasov 11 odbornikov, muslimanski disidenti Halil Bašič 514 (2), muslimanski disidenti Du-galič 419 (2), radikali 2014 (6), demokrati dr. Andrijaševiča 367 (1), demokrati Vasiljeviča 142 (0), obrtniška 159 (0), židje, nosilec dr. Baruch 698 (2), židje, nosilec dr. Altam 056 (3), HSS 2427 (7), SDS 393 (1), socialisti 250 (0), komunisti 229 (0). — oficiclaa lista JMO jc trpela vsled muslimanskih disidentskih list, vendar pa jc JMO ohranila večino. HSS je napredovala, dočim je SDS nazadovala za polovico.
Popolno soglasje o
r Belgrad, 29. okt. (Tel. »Slov.«) G. Davi- nik vlade in g. Davidovič sta se v vseh vpra-
do vio je obiskal popoldne predsednika vlade g. dr. Korošca in se z njim dolgo časa prijateljsko razgovarjal o političnem položaju. G. predsed-
šanjih popolnoma strinjala. Po Davidovičo vem obisku je g. predsednik vlade odšel v dvor, kjer ga je Nj. V. kralj sprejel
Skupščna bo intemiiiira MM&
r Belgrad, 29. okt. (Tel. »Slov.«) Iz vladnih krogov se je danes zvedelo, da bo vlada v Narodni skupščini pričela z zelo intenzivnim delom, tako da se bodo seje vršile nepretrgoma in da bodo prišli vsi zakonski predlogi na dnevni red. V začetku se bo vzel na dnevni
red zakon o posojilu monopoiski upravi, zakon o korupciji, zakon o razdolžitvi kmetov, zakon o občinah in proračun. Istočasno se bo sprejel tudi agrarni zakon, ki pride takoj pred Narodno skupščino.
Zagreb in proslava 29. oktobra
č Zagreb, 29. okt. (Tel. »Slov.«) Današnji zagrebški listi posvečajo svoje uvodnike ali posebne članke desetletnici zgodovinskim sklepom Hrvatskega sabora, ko je ta izročil svojo oblast Narodnemu Veču in s tem prekinil zvezo z avslro-ogrsko monarhijo. Splošno se je opažalo, da se je zagrebška javnost abstinirala od proslave in da je bilo to diktirano od KDK. To pa ni oviralo Obzora, da ne bi napadel to abstinenco pri proslavi.
»Obzor« piše, da je sklep hrvatskega sabora največji dogodek v zgodovini Hrvatske po smrti narodne dinastije. Sklep Hrvatskega sabora je gigantski korak naprej za bodočnost Hrvatske. Ker se to dosedaj ne opaža, ne po-menja, da ti zaključki ne bi bili usodepolno važnosti. Radi tega je neverjetno, da se v Hrvatski ni proslavil spomin na ta važni datum. »Obzor« dalje trdi, da se Belgrad ni držal sklepov hrvatskega sabora o kvalificirani večini. Sklep Narodnega veča o spojitvi s Srbijo
, m veljaven, ker ga ni potrdil Hrvatski sabor, i ki se ni odrekel svoji pravici, nego je bil samo J odložil svoje seje. »Obzor« dalje pravi, da je sklep Hrvatskega sabora obenem dokaz, kako . je bila hrvatska politika naivna, ker se je predala oblast Narodnemu veču, ki ni vodil politike v hrvatskem interesu. — Ako se vzame v obzir, da je bil tedaj v zagrebškem Narodnem veču Pribičevič, potem je jasno, ua koga cilja »Obzor« s temi besedami.
»Riječ« piše, da je srbska vojska prišla na poziv Narodnega veča in da se je o tem pozivu v Narodnem veču dolgo razpravljalo ter da se je o tem storil formalen sklep.
»Narodna Politika; piše o pomenu 29. ok-tobra. Pravi, da so Hrvati v to državo prišli s svojo državnostjo, ki jo bila enaka srbski državnosti in da bo ta državnost ostala v srcih vseh Hrvatov in da bodo zahtevali reorganiza-j cijo države na ta način, da bo Hrvatski sabor zopet ustavni činitelj.
reh Mil
r Belgrad, 29. okt. (Tel. »Slov.«) Radikalni prvak je dal o KDK sledečo izjavo: »Vsi smo mislili, da bosta dr. Maček in Pribičevič na celjskem zborovanju povedala kako pametno in trezno besedo, kaj da hočejo. Toda žali-bog, povedali niso nobene pametne besede, dasi bi bilo silno potrebno, ker oni vodijo borbo. Mi v vladi smo že davno povedali svoje jasno stališče. Tudi KDK je gotovo že uvida se odpovemo uporabi vsega nepotrebnega in odvisnega na korist bodočih potreb. To je zmisel varčevanja in temu služijo hranilne vloge. Samo varčevanje pa ustvarja sredstva za blagostanje in gospodarski napredek. Kdor jc varčen, pomaga gospodarstvu, ker mu daje kredit in s kreditom možnost procvita. Zalo jc varčevanje gospodarska zahteva!
dela, da se mora končno vendarle jasno iz- , javiti. Toda ona ni nič v tej smeri napredo- j vala. Ničesar pametnega ni povedala. Samo ■ nepotrebno. Potrebno je, da se od tega nepotrebnega emancipira. Jaz mislim, da morajo vsi od KDK uvideti, da je fetvorna koalicija iskreno sa sporazum in da ona ne beži pred njim. G. dr. Maček strašno greši, čc vztraja pri teh neuravnoteženih napadih. Tako greši tudi Pribičevič. Eden kakor drugi misli, da je potrebno, da v svojih govorih kleveta, mesto da bi trezno govoril o političnem položaju in o j sporazumu. Po leni vidite, mi vsi govorimo pomirljivo in iskreno. Koncem koncev njim prepuščamo, da delajo dalje na svojem klevet-! r.iškem poslu, kakor hočejo. Najprej se vodi borba, polom pride premirje in sporazum. To I je sedaj na dnevnem redu.?	i
CeRJfki shod KDK
Po velikem shodu v Sisku jo prišel mna-go, mnogo manjši shod v Celju. Po udeležbi manjši in manjši tudi po vsebini. Slovenski del KDK se ni izkazal v idejnem oziru kot plo-donosen in videlo se je, da stari naši liberalni in »zeleni generali tavajo za radičevci ravno zato, ker si pač drugače ne znajo pomagati. Zato se nismo niti najmanje začudili, ko smo slišali govore voditeljev KDK. Niso se znali drugače predstaviti Slovencem, ko da so prav energično udarili po klerikalcih in posebej še po dr. Korošcu.
Nad vse značilno je, da so voditelji KDK niso niti najmanje zavedali, kako silno so udarili po sebi, ko so grmeli proti dr. Korošcu ravno ob desetletnici onega velikega historičnega dne, ki je za vedno vklesal z zlatimi črkami v zgodovino slovenskega naroda ravno ime dr. A. Korošca. Kje bi bili razni voditelji KDK, da ni bilo osvobodilnega dela dr. Korošca? In kako se je moral počutiti dr. Žerjav, ki mu je Koroščeva dobrotnost odprla zaigrano politično kariero, ko je poslušal te napade in celo sam napadal?
A da je stvar še popolnejša. S posebno vehemenco ie napadal dr. Korošca na dan obletnice 29. oktobra g. Svetozar Pribičevič, o katerem smo baš ta dan čitali, kako je Pribičevič,eva koalicija ob dnevih osvobojenja oklevala iu odlašala definitivno odločitev. A danes nastopa g. Svetozar Pribičevič v pozi velikega odrešitelja, kakor da bi bila vsa Slovenija lako pozabljiva, da bi tudi največje nedoslednosti odpuščala.
Pa ta grotesknost, da radičevci v družbi z g. Žerjavom in Pribičevičem delajo očitke zaradi srbijanskega hegemonizma dr. Korošcu in SLS. Pravi krivci hegemonizma očitajo krivdo drugim. Radičevci, ki so deklamirali o -ni-rotvorni in čudotvorni republiki v času, ko se je SLS z vso ostroto borila proti hegetnoniz-mu in voditelje SDS, ki se je istočasno ponašala s tem, da zapira in preganja vsakogar, ki je proli hegemonizmu! In tako idejno mešanico, tako špekulacijo na nevednost in pozabljivost ljudi, imenujejo ljudje politiko! V resnici divna politika lo, vredna vse one mešanice, lei izhaja iz infantilne politike KDK.
Zabavno in šaljivo je tudi bilo, ko je dr. Maček govoril g. Žerjavu in Pribičeviču o ju-goslovanstvu. Koliko je SDS šarila s tem ju-goslovenstvom po Sloveniji, kako smo morali včasih poslušati te brezkončne tirade o integralnem jugoslovenstvu dr. Žerjava, sedaj pa-pride g. dr. Maček in pove žerjavovcem, da jc vse to jugoslovenstvo manj ko prazna pena. K priznanju naše gratulacije g. Žerjavu.
Veliko so gospodje govorili v Celju, mnogo so deklamirali in zopet enkrat so rešili zagrebške liste iz zadrege, ko so jim napolnili kolone. Drugega uspeha pa ni bilo iii javnost po celjskem shodu ne more nič drugega kon-statirati, da KDK še vedno ni iz otročje dobe govorenja in da je bil celjski shod samo ena deklamacija več, brez škode za vlado in brez slave za SDS. Skratka, uadaljevanje dolgočasnih izjav.
Savčič: nadaljuje svojo akcijo
r Belgrad, 29. okt. (Tel. »Slov.«) Miloš Savčič je danes nadaljeval svoje razgovore. Dopoldne ob 9 je šel v predsedništvo demokratskega kluba v narodni skupščini ter se sestal z g. Davidovičem. G. Savčič se je z njim razgovarjal poldrugo uro. Ponovno mu je razložil potrebo razgovorov radi sporazuma. Po razgovoru je Savič izjavil časnikarjem: Nadaljevala sva razgovore. V posameznih točkah sem pojasnil g. Davidoviču podrobno moje stališče tudi o tistem, o čemer se zadnjič nisva razgovarjala. Potem sva dalje govorila v hotelu »Imperial«. Tendenca našega dela jc in mislim, da je tudi želja ene in druge strani, da pride do sporazuma.
Proslava solunskega preboja veljala Se 2,100,000
r Belgrad, 29. okt. (Tel. : Slov.«) Danes je general Miloš Mihajlovič, predsednik odbora za proslavo desetletnice prebitja solunske fronte, podal predsedniku ministrskega sveta g. dr. Korošcu končen obračun za materialne izdatke za časa proslave. Vsega se je potrošilo za vse potrebe 2,100.000 Din, tako da je od odobrenega kredita ostalo še 400.000 Din. G. predsednik ministrskega sveta se je zahvalil generalu Mihaloviču in državnemu odboru za lopo in varčno izvedeno organizacijo proslave.
Šievv. ^44).
CeSftka blamaža KDK
Z velikimi plakati in debelimi objavami v liberalnem časopisju napovedani bojni pohod KDK v Celje se je izvršil v nedeljo dne 28. oktobra t. 1. tako, kakor smo pričakovali.
Glavna napaka je bila, da slovenskega ljudstva ni bilo. Da bi zamašili to nerodno vrzel, ki bi sicer preporogijivo zijala iz male množice Žerjavu in Puclju še vdanih oštirjev in liberalnih trgovcev, so naročili iz Zagreba četo znamenite Pribičevičeve shcdarske garde. Ta nadomestek za manjkajoče slovensko ljudstvo je deloma dospel v Celje že v soboto ter se pridno vrgel na agitacijo za nedeljski shod, še pridneje pa na razprodajanje nekih knjig in slik radičevskega značaja. Ker mladeniči niso imeli dovoljenja za krošnjarenje s te vrste robo, jih je oko postave prijelo in jim robo odvzelo.
V soboto opoldne so tudi zavihrale na Celjskem domu zastave, o čemer smo povedali svoje mnenje že v nedeljo. Lepo nedeljsko jutro je naravnost vabilo hišne posestnike, da bi razobesili zastave, pa ga ni bilo niti enega, ki bi se hotel na ta način osmešiti in sebe samega pri slovenskem ljudstvu diskreditirati.
Dopoldne enkrat naj bi dospelo iz Zagreba 500 akademikov. Mesto 500 jih je prišlo komaj
nekaj nad 150.
S prvimi popoldanskimi brzovlaki je dospela končno tudi radičevska in demokratska generaliteta. Bili so vsi, kakor so bili najavljeni, le dr. Kramerja ne. Na kolodvoru je »prvi slovenski župan« dr. Hrašovec govoril došlecem rodoljubni govor in jim potožil nesrečo, da samostojnih demokratov in radičevcev v Celju nihče ne mara. Popoldne so tudi še dospeli neizogibni Zalčani. S polurno zamudo se je pričelo v Celjskem dcmu zborovanje, ki ga je otvoril dr. Roblek, predsednik Kmetijske stranke, kakor pravi »Jutarnji list«, v resnici pa ga je otvoril žalski Roblek, predsednik Hmeljarskega društva. Roblek je uvodoma pozdravil med drugimi tudi »doktorja« Pribičeviča. Za predsednika zborovanja so imenovali dr. Kar lana, ki je v uvodnem govoru rekel, da ni proti državi, a država mora biti taka, kakor si jo je v sanjali predstavljal za časa Avstrije. Tudi je še rekel, da je med Belgradom in njim z ljubeznijo pri koncu. To je bilo potrebno izrecno povedati, da ga ne bi kdo podrobneje vprašal, kaj je sanjal za časa Avstrije in kaj za časa PP-režima.
Prvi govornik je bil Pucelj. Pucelj je predvsem izrazil svojo globoko žalost, da ga Slovenci nočemo poslušati in se vdinjati KDK, temveč da raje poslušamo velikega vezirja« dr. Korošca. Da je moral udrihati po klerikalcih m še posebej po slovenski narodni duhovščini,
je razumljivo.
Dr. Žerjava ni v dvorani nihče slišal, pa zato tudi ne moremo reči o njegovem govoru drugega, kot da je bil za zborovalce dobrodošel odmr r, med katerim so se lahko svobodno
razgovarjali.
Glavna točka programa sta bila govora dr. Mačka in Pribičeviča. Povedala nista ničesar novega. Ponovila sta lepo pridno svoja govora iz Šiška in jih obnovila nekoliko z napadi na klerikalce, ozir. Slovensko ljudsko stranko, na škofe in duhovnike itd., česar vsega nam v preobilju dnevno in v bolj užitni obliki servira »Jutro«. Na koncu je dr. Kalan predlagal resolucijo, v kateri pravi med drugim, da zaupa voditeljem KDK in da državnega posojila ne bo odplačeval.
S tem je bil zbor končan in gruča Hrvatov si je šla preganjat dolgčas z vpitjem po mestu. Večino zborovske v pa je na vso jezo posedla po celjskih gostilnah in pozno v noč je bilo slišati konstatacije njih samih, da demokrati in radičevci še nikdar niso doživeli take blamaze kot to pot v Celju. Hrvaško navdušenje je dodobra ohladil močan naliv in nadaljnemu kolo-vratenju po mestu je napravil konec slučaj, ki je za pol ure ugasnil elektriko po celem mestu. Tako je v glavnem poteklo to »slavlje« v Celju, po katerem prireditelje izredno močno boli glava.
Med tem ko je zla usoda pripravljala prirediteljem celjskega liberalno-radičevskega tam-tama nesmrtno blamažo, se je zbralo slovensko ljudstvo celjsko-vranskega okraja na petih lepih shodih Slovenske ljudske stranke in z do slej skoro neznano nam odločnostjo povedalo, da vsiljevanje demokratov in radičevcev ne bo več trpelo. Na shoda na Vranskem, kjer so naši krepki kmetje napolnili dvorano cerkvene hiše in je bila dvorana daleko premajhna, je govoril narodni poslanec g. dr. Hodžar Jakob.
V	Št. Juriju ob Taboru je poročal g. dr. Ve-koslav Voršič, v Vojniku v posojilnični dvor.t-ni tajnik SLS g. Ivo Peršuh, v Petrovčah g. it Jože Godnič in v Št. Juriju ob j. :"':!. g. dr. Anton Ogrizek. Na vseh shodih je bila udeležbi tako močna, da so bili predstavniki stranke naravnost presenečeni. Na posameznih shodih so se oglasili k besedi tudi domačini in odločno izrekali svojo vernost Slovenski ljudski stranki.
V	Vojniku je vsa dvorana spontano zapela V.n-venec sem« kot odgovor na poskus, da bi Fn-bicevič in Maček učila Flovence politike. Na vseh shodih je bila med velikim navdušenj >m sprejeta resolucija, ki med drugim vsebuj; sledeče: Jugoslovanskemu klubu in posebej Se voditelju Slovencev ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru g. dr. Antonu Korošcu izrekamo popolno zaupanje in vdanost, ugotavljajoč, da je njegova politika popolnoma
lisa ČSR prcsSaulla 28. oktober
v Praga, 29. okt. (Tel. »Slov.«) Včerajšnja proslava desetletnice ustanovitve Češkoslovaške republike se je povsod praznovala zelo slovesno. Predsednik republike Masaryk je sprejel vlado in zastopnike poslanske zbornice ter senata, na katerih častitke je odgovoril s spomcnico. V njej je navajal: Češkoslovaška se je včlanila v sistem svetovne politike. Ona je za mirovno politiko v duhu humanističnih idealov. Kar se tiče notranje politike, je naglašal nalogo demokracije. — Popoldne jc Ma-saryk prisostvoval vojaški paradi, zvečer pa slavnostnim predstavam v narodnem in nemškem gledališču. Na Hradčinu je bil sprejem diplomatov. Popoldne se je vršil vojaški pa-
radni marš oddelkov vseh vrst orožja, kateremu pa se je pridružil oddelek socijalistov, ki so nosili zastavo z napisom: »Sedaj imate vi vlado, mi pa imamo republikol« V Pragi in tudi v mnogih krajih po deželi so komunisti povzročali nemire, pri čemer je bilo aretiranih in tudi pretepenih več njihovih pristašev, med njimi tudi nekateri poslanci. Na proslavi v praškem mestnem svetu so komunisti, ko se je pel slavnostni koral, začeli peti internacio-nalo in so nato zapustili dvorano. — Briand je poslal dr. Benešu brzojavno častitko, v kateri je naglašal prijateljstvo Francije in zasluge Masaryka in dr. Beneša za neodvisnost Češkoslovaške.
Pomembne besede Masaryka
v Praga, 29. (Tel. »Slov.«) Na čestitke predsednikov poslanske zbornice in senata je prezident Masaryk odgovoril s spomenico, v kateri obravnava vse probleme češkoslovaške države. Položaj češkoslovaške v mednarodni politiki je časten in dober. Glede vprašanja revizije mirovnih pogodb je izjavil: Ne moremo pričakovati, da bi povsod in vsi sprejeli določbe mirovnih pogodb brez ugovorov in protestov. Brez obotavljanja priznavam, da so mirovne pogodbe potrebne gotovih pojasnil, to pa se mora zgoditi odkrito in pošteno. Paci-fizem je po svetovni vojni postal ne samo čednost, temveč tudi življenjska potreba. Stremeti moramo ne samo za tem, da pridemo v prijateljske razmere z zavezniškimi narodi, temveč tudi z onimi, prti katerim smo se v vojni borili. Vse moderne demokracije so nedogotovljene. Zato se tu in tam dogaja reakcija z absolutizmom in diktaturo. Pri nas so se taki poskusi klavrno ponesrečili. Masaryk se je potem izjavil za to, da bi se strokovnjaki boli udejstvovali v zakonodaji. Treba je proučiti uvedbo poslovanja
državnih tajnikov po angleškem vzorcu. Civi-liziranje, organizacija države in avtonomizira-nje uprave je naloga moderne demokratične države. Češkoslovaška je nacionalna in jezikovno mešana država. Za rešitev manjšinskega problema ni nobene šablone. Manjšine tvorijo svoj lastni in posebni problem, v Češkoslovaški je najvažnejši problem ureditev razmerja češke večine z nemškimi sodržavljani. Če se reši ta problem, se bodo ostali jezikovni in narodni problemi rešili zelo lahko. Iz češkoslovaške politike mora biti izključen vsak šovinizem. Samoposebi umevno je, da norajo manjšine spoštovati ustavo in zakone. Na vsak način pa je v ustavni državi naloga večine, da pridobi manjšino za državo. Vstop dveh nemških ministrov v vlado smatra Masaryk za srečen začetek bodočega srečnega sporazuma. V vprašanju ločitve Cerkve od države je izjavil, da to ni noben boj proti veri. Država in Cerkev bi morali biti samostojni, da bi mogli obe z lastno močjo in na svoj način služiti največjim idealom človeštva.
Otvoritev bolgarskega sobranja
v Sofija, 29. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bilo otvorjeno bolgarsko sobranje s prestol-nim govorom. Kralj Boris se je pri tem spominjal potresne katastrofe, radi katere se je moralo bolgarsko posojilo zvišati. Pogoji posojila so ugodni in olajšanje reparacijskih plačil, ki se je doseglo s pomočjo finančnega odbora in Sveta Društva narodov, dokazuje, da imajo države zaupanje v Bolgarsko. Opazilo se je, da se je kralj Boris, ko je zapuščal sobranje, najprej poslovil od voditeljev opozicije.
Bolgarsko posojilo
v Sofija, 29. okt. (Tel. »Slov.«) Zunanje posojilo je sklenjeno. Pogoji so sledeči: TV-% obresti, trajanje 40 let, emisijski kurz za London 96, za Newyork 96.5 in za Pariz 98. Predvideva se, da se bodo v Londonu podpisali 3 milijoni šterlingov, v Newyorku in Parizu pa po en milijon.
Velik uspeh katolikov v Švici
v Curih, 29. okt. (Tel, »Slov.«) Pri včerajšnjih volitvah v Narodni svet so katoliški konservativci pridobili pet do šest mandatov, dočim so svobodmiselci demokrati, socijalni demokrati in komunisti povsod imeli izgube. Socijalni demokrati so celo izgubili svoja dosedanja dva sedeža v senatu.
»Zeppelin" se vraža
Kri ob odkritliu Combe-sovega spomenika
v Pariz, 29. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj je v Ponsu odkril Herriot kot zastopnik vlade Com-besov spomenik. Nato je prišlo do velikih izgredov, tekom katerih je bil ustreljen eden izmed demonstrantov. Svečanost sama je potekla mirno. Herriot se je v svojem slavnostnem govoru omejil na literarično in filozofsko obrambo laične zakonodaje. Radikalni poslanec Dal-ladier je porabil tudi to priliko, da je nanovo protestiral proti čl. 70 in 71 finančnega zakona. Ko so se slavnostni gostje odstranili, se je na tovornem avtomobilu pripeljalo k spomeniku 40 rojalistov, ki so imeli v cvetličnem šopku skrito kladivo, s katerim so razbili nos in brado Combesovega kipa. Nato se je razvil pretep, v katerem so nekemu policistu rnzbili zobe. Ker se je ta policist čutil ogroženega, je oddal en strel v zrak, potem pa dva v množico, tako da je bila ena oseba takoj mrtva, druga pa lahko ranjena. Nato je bil policist in 43 drugih oseb aretiranih. Desničarski listi pišejo ostro proti temu policistu, češ, da je streljal iz morilske strasti. Tudi levičarski listi priznavajo, da je policija nastopala pretrd in prenagljeno.
Vlada je odredila strogo preiskavo radi krvavih dogodkov pri odkritju Combesovega spomenika. Aretirani policist Cazet bo prišel pred vojno sodišče. Med aretiranimi 43 rojalisti ni nihče bil v posesti orožja. Samo dva sta imela pri sebi kladivi, da sta razbila spomenik. Rana policista, ki je bil ranjen, nikakor ni težka.
v Newyork, 29. okt. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Grof Zeppelin« je davi ob 7.54 srednjeevropskega časa odlctel iz Lakchursta nazaj v Nemčijo. Ob 9.10 je bil nad Newyorkom, nad katerim je letel s hitrostjo 60 do 70 milj v severovzhodni smeri. Najbrže se bo držal potne proge parnikov in bo letel preko Irske v Bremen. Ob 2 popoldne ga je videl neki parnik na točki 42 stopinj severne širine in 66 stopinj zahodne dolžine, eno uro pozneje pa so ga opazili v Novi Škotski. V Nemčijo bo zrakoplov prispel najbrže po 56urnem poletu. Na krovu se nahajajo med potniki trije ameriški mornariški letalski častniki in neka dama Adams. S seboj ima 50.000 pisem in dopisnic.
Rdeči križ proti voini
v Haag, 29. okt. (Tel. »Slov.«) Na predlog jugoslovanske delegacije je bila na 13. mednarodni konferenci Rdečega križa sprejeta resolucija proti vojni. Prihodnja seja bo leta 1930. v Bruslju.
Dunajska vremenska napoved. V severnih Alpah razjasnitev, topleje. — V južnih Alpah večjidel oblačno, od časa do časa dež.
Novosadska vremenska napoved. Večidel oblačno. Verjetno malo dežja.
..Hrvatov" nekvalificiran naoad
č Zagreb, 29. okt. (Tel. »Slov.«) Prosim Vas, gospod urednik, da priobčite v »Slovencu« sledečo izjavo: »V petek je »Slovenec« priobčil vest iz Zagreba od nekega italijanskega politika. Tukajšnji »Hrvat« je z njemu primernim komentarjem ponatisnil to vest in pravi, da je dal to vest g. Miglioli, bivši poslanec stranke Partito Populare Italiano. Pri tej priliki si je dovolil »Hrvat« napasti g. Migli-olia in mu očita, da je za ta posel angažiran od belgrajske vlade. Pustil pa je na strani, ali je dovoljeno tako pisati o človeku, ki notabene sploh ni stopil v zvezo z nobenim uradnim činiteljem in z nobenim članom vlade. Na strani puščamo pri tem vprašanju, koliko je »Hrvat« s to svojo pisavo koristil hrvatski stvari, in izjavljamo, da te vesti ni dal g. Miglioli, kar je mogel sklepati sam »Hrvat«, ker ni bil g. Miglioli nikoli član italijanskega kabineta. »Hrvat« bi vendar ne smel očitati uglednemu inozemcu stvari, ki nimajo nobenega temelja in si prihraniti sumničenje, ki je pri njem neka kronična bolezen. Sicer pa je te naše informacije do neke meje potrdil tudi intervju Mi-gliolijev v današnji belgrajski ,Politiki'.« Zagrebški dopisnik »Slovenca«.
J. S.:
Politični položaji v Potiski
V parlamentarnih volitvah dne 3. marca t. 1. si je sicer vlada generala Pilsudskega priborila največje število mandatov in potisnila narodne demokrate, svoje najnevarnejše nasprotnike, iz prvega na četrto mesto, ni pa dobila večine. Med 444 poslanci jih je privedla vlada v poljski sejem samo J 28, razen tega jo podpira pet poslancev narodnega delovnega bloka in dva poslanca kat. unije. Do večine še manjka torej sedanji vladi vsaj 90 glasov. Ker s« bliža doba, ko treba vlada predložiti sejmu proračun za 1. 1929-30, postaja vprašanje vladne večine zelo pereče.
Ker so se nekatere stranke v volilni borbi z vso silo borile ravno proti Pilsudskemu, a. bi sedaj pod gotovimi pogoji ali pa pod pri« tiskom bile voljne podpirati vlado, se je gen. Pilsudski že pred meseci umaknil kot mio< predsednik in prepustil to mesto svojemu pri* jatelju prof. Bartlu. Preko njega in preko re-. sora vojnega ministrstva drži itak Pilsudski vso oblast v svojih rokah. Na ta način je omogočil voditeljem radikalne kmetske stranke > Wyzwolenie«, s 36 poslanci, da se morejo približati vladi, ne da bi se izneverili svojim volilnim geslom. Stranka »Wyzwolenie« pa more podpirati vlado samo tedaj, če si pridobi vlada na svojo stran poljsko socijalno demokratsko stranko s 63 poslanci. V tem slučaju socijalisti ue bi mogli odvzemati stranki »Wyzwolenie« pristašev. Ker bi imela vlada zadostno večino, bi imela stranka »Wy-zvvolenie« garancijo, da bi Pilsudski vlad.il parlamentarno in na parlamentarni način uničeval nasprotne stranke oziroma jih privajaj v vladno večino. Taki vladi bi bila na Poljskem pač zagotovljeno dolgo življenje in medtem bi našlo »Wyzwolenie« dovolj sredstev, da se uspešno bori proti ostalim štirim kmet-skim strankam, ki bi hotele vzeti »Wyzvo-leniu« volilce. Če bi se posrečilo Pilsudskemu sestaviti vladno večino, bi se ji pridružila najbrž tudi Kmetijska stranka s 25 poslanci, ki bi mogla biti v opoziciji zelo nevarna »Wy-zwoleniu«, če bi vstopil v vlado.
2e iz teh razlogov se trudi gen. Pilsudski z vso energijo svoje volje, da si pridobi socialiste. Pilsudski pa hoče tudi spremembo ustave in tudi kraljevske krone se ne bi branil, a za to pa je potrebna močna vladna večina, ki je brez socialnih demokratov nemogoča.
Biviš socialnodemokratski časnikar in organizator gen. Pilsudski ima sicer dobrega prijatelja v voditelju soc. demokratske stranke Daščinskem, toda stranka ne odobrava metod gen. Pilsudskega. Pilsudski bi sicer s pomočjo Daščinskega mogfel povzročiti med socialisti razkol, toda tega noče, nego si hoče pridobiti celo stranko. Tako so socialistični desidenti pod vodstvom ministra Moraczevvi skega začeli v oktobru izdajati proti oficijel-. nemu socialističnemu dnevniku »Robotnik« svoj list »Przedšwit«, ki je nekaka pretnja socialistični stranki, da jo more doleteti usoda nekdaj tako napuhnjene in za načrte gen. Pilsudskega nesprejemljive nar. demokratske stranke. In res ima gen. Pilsudski že delne uspehe. Dočim se pred tedni ni upal nikdo v socialističnem klubu postaviti javno za Pilsudskega, se sedaj ogreva pet socialističnih poslancev javno in očitno za sedanjo vlado.
Razumljiv je bil odpor nar. demokratov m drugih strank, ki jih je Pilsudski decimiralj razumljiv je tudi odpor socialistov. Toda gen, Pilsudski ima mnogo energije in sposobnosti in zato si upa začeti boj proti nerazumevanju državnih potreb, ki se javlja v vseh dobah poljske zgodovine. Prihodnji dnevi bodo pokazali, v kolikor se mu bo njegov načrt posrečil.
v skladu z ljudsko potrebo. Pozdravljamo ga iskreno in z zagotovilom, da lahko " svojih stremljenjih računa z disciplinirano in nesebično našo podporo. — Zbor KDK, ki se danes vrši v Celju, smatramo za razžalitev našega narodnega ponosa. Voditelji .speljanega orat-skega hrvatskega naroda nimijo nikake pravice govoriti Slovencem in nas uč:M politike Ugotavljamo, da sc samostojna kmetijska siran' -i, slovenska samostojno-demokralska stranka in
slovenski radičevci, popolnoma strinjajo s pro-tidržavnimi in protislovenskimi izjavami radi-čevskih in samostojnodemokratskih politikov kakor tudi s sklepom KDK o socialnem in gospodarskem bojkotu ter bomo (emu primerno s' temi strankami v bodoče postopali Naj živi edini naš voditelj dr. Korošec! Tako zna go-voriti resno in trezno slovensko ljudstvo, kadar mu •icpoklicanci skušajo umazuti lepi njegov (lom
Naši novi državljani
r Belgrad, 29. okt. (Tel. »Slov.«) Državljanstvo so dobili: Konstantin Dematos, privatni nameščenec iz Planine pri Rakeku; Josip Blažič, viničar iz Brengove pri Mariboru; Ivanka Mahnič, otroška vrtnarica iz Zagorja ob Savi; Edvard Herzmansky, zasebni nameščenec iz Zagreba; Viktor Kodre uradni sluga v bolnici v Mariboru; Miloslav Podgomik, učitelj v Spodnji Voločini; Anton Gorup, suplent i z Celja; Maks Žgur, absolvent medicine iz Maribora; Jakob Golob, rudarski nadpaznik iz Mežice; Franc Perčič, posestnik iz Krčevine; Zurati. zasebnica iz Maribora; Ana Sch ram i/. Maribora; Franc Jerič, kovač iz Pobrežja.
Potovanja ministrov
r Belgrad, 29. okt. (Tel. »Slov.«) Vojni minister general g. Hadžič se je vrnil sinoči iz Splita. Gradbeni »jnister g. Angjelinovič je odpotoval v Kotor n.a proslavo mornarice. Z njim je odpotoval šef kabineta, Manojlovič.
Drugi dan slovanskega nogometnega turnirja v Praga. 29. okt (Tel. »Slov.«) Drugi dan slovanskega nogometnega turnirja je zmagalo češkoslovaško amatersko moštvo proti Poljakom z 1 : 0. Nato so češki profesionalci premagali Jugoslovane s 7 : 1 (1 : 1). Jugoslovani so se v začetku držali odlično, posebno pa je vršil čudeže njihov vratar Sifliš. Srečnejša tehnika čeških profesionalcev pa jim je v dveh minutah priborila tri gole, dočim so dosegli nadaljnjo gole v 21. in 22. minuti drugega pol-fnsa, končno pa v 130., 40. in 45. minuti končni rezultat.
Praznik osoobodifue slou. naroda
mogočna proslava 10letnice osvoboditve - Slovesna otvoritev ljubljanske radio-nostaie
Zborovanja naših prosvetnih ustanov
Orlovski prapori v nedeljskem sprevodu na Marijinem trgu.
SOZ z zastavo Jugoslovanske orlovske zveze :n s tremi belimi, predstavljajoč eno skupno zastavo Slovenske orlovske zveze. 4 odsekovne zastave novega tipa, ki se zadnji čas vse bolj uveljavlja v orlovski organizaciji, je zelo poživilo to skupino, ki ji je sledilo še nekaj drugih orlovskih zastav, nato pa dve močni četi Orlov v kroju. Tudi Orlice so bile v častnem številu zastopane ni se je občinstvu zlasti doj-mil njih novi kroj s tipično, pristno narodno in slovensko pečo.
Sprevod so zaključile zastave prosvetnih društev z ono Prosvetne zveze na čelu. Za to zastavo je korakal del odbora Prosvetne zvezo in mnogi drugi zastopniki društev in nazadnje ostali čalni društev in organizacij ter pevski .zbori.
Sv. maša
Po prihodu v stolno cerkev je imel g. kanonik Opeka lep cerkven govor o Kristusu Kralju. Kristus kraljuje v dušah, on je Kralj naših src! Naj zavlada Kristus povsod, po vsem
svetu, v vseh državah, v vseh deželah, v vseh občinah in vaseh. Danes, ko obhajamo deseto obletnico postanka te nove naše države, molimo zanjo, molimo zlasti, da zavlada v njej Kristus!
Nato je služil g. vladika knezoškof .leg. I i č slovesno pontifikalno sv. mašo.
Po sv. maši so se udeleženci slovesnosti vračali v sprevodu skozi mesto v veliko union-sko dvorano, kjer se je imelo vršiti napovedano manifestacijsko zborovanje. Tudi zdaj so bile vse ulice, skozi katere se je sprevod jx>-mikal, obrobljene z občinstvom, ki je zlasti ua Marijinem trgu že zdavnaj prej pričakovalo sprevoda iti mu tvorilo špalir. Kakor ogromen val se je za sprevodom nato pomikala množica /. ulic in napolnila zborovalni prostor. Uniou-ska dvorana, okoli in okoli po stenah in ob balkonu okrašena z lavorjevijni venpi in tro-bojnicami, je sprejela in zbrala ta dan v sebi mnoge in mnoge prijatelje naše narodne in državne misli, številne borce in voditelje iz onih bridkih dni wred desetimi leti...
Manifestacijsko zborovanje v „Unionu"
Toplo pozdravljen je zborovanje otvoril predsednik ljubljanskega oblastnega odbora, dr. M. Natlačen, ki je pozdravil vse zbo-rovalce, jim predstavil vse tri govornike in takoj nato dal besedo prvemu, dr. Janku Brejcu, ki je, večkrat od občinstva s frenetič-nim ploskanjem in odobravanjem prekinjen, izvajal:
Govor dr. Breica
Jubileje praznujemo v spomin na pomembne dogodke zasebnega ali javnega življenja preteklih dni. Ob jubilejih praznujemo tedaj zgodovino. Naravno je torej, da si ob današnji proslavi prve desetletnice našega osvobojenja pokličemo v spomin, kako je pravzaprav bilo s tem osvobojenjem. Naj torej govori zgodovina kot nepodkupljiva priča in naj nam zopet predoei pravo, resnično sliko dogodkov, ki so se vršili na naših tleh pred prevratom in ob prevratu samem. Zdi
se mi celo naravnost potreba časa, da si obnovimo to podobo, ki se je tekom let — deloma tudi po naši lastni krivdi — v našo škodo že preveč zabrisala. Trdno in brez strahu, da bi nam bilo treba zardevati, lahko pogledamo zgodovini v resnobno lice in lahko ugotovimo, da nam svoboda ni padla nezaslu-ženo kot zrelo jabolko v naročje, da nismo bili zgolj po zaslugi drugih osvobojeni, temveč
smo se tudi sami osvobodili.
(Ploskanje.) Nič nam ni treba svoje luči pod mernik postavljati. Če je tudi res, da je naša osvoboditev posledica zmago antantnega orožja — pri čemur s posebno hvaležnostjo radi priznavamo nadčloveške žrtve kraljevine Srbije (ploskanje) — je vendar tudi res in nič ne pretiravam, ako pravim, da bi kljub temu danes ječali deloma pod fašističnim režimom našega zapadnega soseda, deloma pa bi nosili še stari predvojni jarem, če bi nas bil
Orli in Orlice v nedeljskem sprevodu na Marijinem trgu.
vensko zemljo, prihajali so po štirih letih zopet pomagat svojim domačim, materam in sestram, ki so tačas same delale na poljih.
Ob takih mislih se je v nedeljsko jutro predramila Ljubljana. Čez noč je deževalo in vse do ranih jutranjih ur je nad mestom na-laliko rosilo in potem v presledkih deževalo ves dan.
Toda niso se strašili takega neugodnega vremena vsi oni mnogi, ki so iz najrazličnejših krajev dežele prihiteli k ntajki prestolici slovenski, da ž njo vred zažive znova one vesele dni pred desetletjem. Da se znova navdušijo ob besedah tistih svojih sinov, ki so se ob tedanjem zgodovinskem trenotku zavedli položaju in v polni meri storili svojo dolžnost napram svojemu narodu.
Prišli so. Z vseh strani so prihajale skupine in kljub kislemu vremenu so bile ljubljanske ulice slavnostno razpoložene, bile so za nedeljsko dopoldne neobičajno živahne.
Sorevod
Med tem pa so se na unionskem vrtu pričeli zbirati Orli v krojih, prihajale so posamezne zastave in zastopniki društev. Orlice v krojih so se zbirale v Akademskem domu. Zunaj po ulicah pa se je zbralo mnogoštevilno občinstvo, pričakujoč sprevoda.
Nekoliko pred deveto uro se je nato razvil izpred Uniona pester in zelo posrečeno urejen sprevod.
Na čelu sprevoda je mlad fant v krasni narodni noši nosil razvito državno zastavo. Sledili sta dve veliki slovenski trobojnici z napisima »Koroška - in »Primorska« ki sta jih nosila Orla v krojih. Obe zastavi sta bili oviti v črni flor. Trije civilisti so nato nosili zastave mesta Gorice, Trsta in Reke, isto ovite s flo-rom. Nato so koraakli trije Orli v krojih s slovensko, hrvatsko in srbsko zastavo.
Jeseniška godba je udarila slavnostno koračnico in cel sprevod se je med gostim špa-lirjem pomikal po Miklošičevi cesti čez Frančiškanski most in mimo rotovža v stolnico.
Za opisano skupino državnih in narodnih zastav je sledilo v sprevodu zastopstvo ,JOZ in
Slovenska prestolica je včeraj na mogočen način proslavila desetletnico 29. oktobra, dneva naše svobode. Razveseljiva in zanosna je bila ta proslava, ker je jasno dokazala, da živi v slovenskem narodu z nezmanjšano silo dni veliki duh in ona velika volja po svobodi, ki je ustvarila pred desetimi leti naš zgodovinski 29. oktober. Še zlasti razveseljiva pa je bila ta proslava, ker je pokazala, da je slovenski narod v zadnjih desetih letih krepko napredoval, se oprostil nezdravega negativizma in krepko prijel za delo.
Nedeljske in včerajšnje proslave so bile zato v največje zadoščenje vsem onim, ki so pred desetimi leti ustvarili 29. oktober, ker so dokazale, da niso bile žrtve 29. oktobra zaman, temveč so dale zaželjen uspeh.
Ni pa bila proslava našega največjega dne samo razveseljiva, temveč tudi nujno potrebna. Ni bogata zgodovina našega naroda na hrupnih in šumnih zunanjih dogodkih, a 29. oktober dokazuje, da tudi nismo brez teh. In dobro je da to čimvečkrat naglasimo, ker je dostikrat slovenska skromnost še prevelika.
Zlasti pa je treba povedati, da nam ni padla svoboda kar sama od sebe v naročje, temveč da smo za njo tudi delali in si jo deloma tudi sami priborili. Zato pa imamo tudi vso pravico, da zahtevamo, kar nam gre.
Nedeljske in včerajšnje proslave so to tudi krepko podčrtale in s tem tudi desetlet-letnico 29. oktobra povzdignile v pomemben dai, v dan našega poglobljenega dela za utrditev naše svobode.
<> -.v -v
Kakor v jesenskih dneh takrat..., tako je bilo včeraj v Ljubljani in nehote smo spomnili na ono dobo pred desetimi leti, ko so se v takih pustih deževnih dneh pasli po naših poljih in travnikih razbegli vojaški konji, ko se je po blatnih cestah in potih pomikala in Iskala potov domov raztepena in izmučena vojska. V takih tesnobnih jesenskih dneh je bilo, ko so po naših kmetijah opravljale poljska dela same matere in sestre in otroci. Po polju je padal dež. je pihal veter in koncem oktobra je razpihal tudi fronto onstran Soče. Takrat so se vračali možje in fantje na slo-
Nekaj iz spominov
Naprošen, najj ob priliki zgodovinske obletnice našega narodnega vstopa v lastno državnost napišem nekaj misli, sem se odločil podati par slik iz spominov na tisto veliko dobo.
*
Bilo nas je na Dunaju nekaj slovenskih vojakov. Nekateri smo se redno shajali in se posvetovali, kako se ima urediti naša nova država, ki smo jo z nestrpnim pričakovanjem čakali ter vanjo brezpogojno verovali. Tehniki so razlagali svoje načrte, kako dvigniti industrijo v Jugoslaviji, gospodarji so urejevali njeno gospodarstvo, vzgojitelji in pisatelji so urejevali šolstvo, politiki njeno notranjo ureditev in odnose s sosedi. Vse jc preveval blaženi duh, žrtvovati za ccloto in odpovedati se sebi. Majniška deklaracija in delovanje Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu je z magično silo dvignilo srca kviško k enemu samemu oilju: svobodi. Nič ni kalilo tega harmoničnega poleta vseh, le eno jc bilo, česar nismo razumeli: Zakalj Hrvatje molče in nc stopijo javno na našo stran? Tedaj je srb-sko-hrvatska koalicija v Zagrebu molčala in čakala. In dobro jc bilo, da tedaj tega molka nismo razumeli. Razočaranje bi bilo prišlo prezgodaj.
• *
Po težkih meseoih čakanja in trpljenja sc je začel bližati konec. Nismo dosti vedeli, več smo slutili. Prišlo je tisto znamenito povelje zadnjega avstrijskega cesarja Karla, ki je pomenilo konec avstro-ogrske armade. Zvečer smo si našili na čepice slovenske trobojnicc
in avstrijski emblemi so izginili, Čutili smo se že državljane svoje lastne svobodne države. Gnalo nas je domov. Toda kako? Tega nihče ni vedel. Magari peš in skupaj — se jc glasilo. Počakajmo, da vidimo — so rekli drugi. Bila je nedelja. »Reichspost« je prinesla obširen in velik brzojav iz Ljubljane, v katerem smo brali, da sc je v Ljubljani ustanovila slovenska narodna vlada, ki ima tc in te ministre in toliko in toliko stotisoč vojakov in take in take ustanove in organizacije. Tedaj smo prvič v življenju občutili v sebi veliko in lepo zavest, da smo državljani lastne, svobodne, a tudi močne države. To so bili občutki, na katerih se rad pomudim še danes, ker me uče, zakaj Anglež, Francoz, Nemec tako čuvajo svojo lastno državnost.
Pospravili smo svoje stvari in šli. Kar na fcrzovlak in kar brez karti Izvedeli smo, da so Angleži v Ljubljani. Naši zavezniki! Sc včeraj smo bili po sili razmer člani armade, ki je bila z Angleži v boju, danes pa jim kot zavezniki hitimo brez strahu nasproti. Na tramvaiju sprašujemo: »Ali vozi brzovlak do Ljubljane?« — »Ej, kflo to vc?« odgovarja resignirano sprevodnik. »Kje so Angleži?-; »Menda bodo sedajlc žc v Gradcu. Jutri jih pričakujemo na Dunaj.« Pred kolodvorom nc preveč ljudi. Lc nekaj vojakov in častnikov hiti k vlaku. »Kje so Angleži?« »So že v Dunajskem Novem mestu.« Na peron! Portirja ni, kontrole ni. Zakadimo se v brzovlak, ki čaka na odhod. Sami vojaki brez kart in vojaških listin. Ogromna dvorana dunajskega južnega kolodvora odmeva od slovanskih himen. Pojo vsi — častniki in moštvo -- vsi samo eno. Dunajsko Novo mesto! Kupi vlakov, na njih in v njih kupi bosanskih in drugih vojakov, ki sc vračaio domov, a Anrfl"?ov n<
Zakaj (jih ni? So gotovo v Miirzzuschlagu! Tam jih pozdravimo. — Miirzzuschlag! Vlak ustavi. Češki »nazdar« nam zadoni na uho. Ob vlaku i stoji železničar, maha s čepico in nas po češko pozdravlja. »Kje so Angleži?« — »Vse jc dobro in v redu. Angleži so v Gradcu. Nazdar!« Vlak pelje proti Gradcu. Vse visi na oknih in se pripravlja, da čim glasnejše in burnejše pozdravi Angleže. Gradec. Vlak obstoji na peronu. Peron poln vojaških uniform v bojni opremi. Strojne puške nastavljene na naš vlak Nihče nc sme izstopiti. To niso Angleži, to so »kanarčki«. Kaj to pomeni? Vlak drdra proti Mariboru. No ja. Morda Angležev sploh ni iu. Ampak naše bomo gotovo pozdravili v Mariboru.
V vlak smo dobili graško »Tagespost«. Še danes vidim pred seboj njen uvodni članek o novi Jugoslaviji. Ugotavlja, da jc na jugu nemške Avstrije in nemškega naroda nastala nova država, ki bo združevala vse Jugoslovane. Opozarja Nemce na tega novega soseda, priznava življenjsko opravičenost nove slovanske države ter toplo dokazuje, kako veliko bodočnost ima pred seboj ta nova jugoslovanska državna tvorba, s katero mora|o poslej Nemci iskati gospodarskih in političnih zvez. Nemci novega soseda ne smejo odbijati, ampak ga pridobivati. Tu smo imeli pred seboj iz nemških vrst potrjeno, da jc naša nova država tudi za Nemca takoj ob njenem pri-četku upoštevanju vredna. Ko bi sc bili mi Slovenci, Hrvati in Srbi vseh teh 10 let vedno zavedali vsaj tega, kar jc pred 10 leti nam priznaval Nemec!
Naš brzovlak pa nas je vozil proti Mariboru in z nami naše lepe misli in načrte, v j katere smo se bili poglobili zopet, ko smo | prebrali članek o Jugoslaviji v nemškem listu.
Toda Maribor je bil puM in prazen. In tako dalje je bilo do Zidanega mosta, kjer je šele vstopila jugoslovanska vojaška straža in pobrala orožje. Po hrvatsko se je glasilo povelje: »U ime Narodnog viječa u Zagrebu«. Kako to? Saj imamo svojo vlado v Ljubljani. Zidani most pa jc na slovenskih tleh. Naposled Ljubljana! Tu nas resnično pozdravijo na kolodvoru vojaki v tujih, a znanih uniformah. Laški vojni ujetniki so stražili naš kolodvor. — To je bilo nas vseh prvo veliko in resnično razočaranje. Zadnje, žal, ni bilo.
»v
Tedaj se je izkazalo, da je v slovenskem narodu bilo veliko pristnega, resničnega narodnega navdušenja in idealizma, da pa je bilo tedaj po ljubljanskih ulicah v narodnih krojih ludi polno temnih avanturistov in še slabših konjunkturistov, ki so sc temeljito navduševali za lastno obogatitev. Da so taki tipi obvladali Ljubljansko ulico jc bilo mogče lc radi tega, ker idealizem slovenske mase ni bil discipliniran. Pa realnosti jc manjkalo. -Saj bo vse antanta naredila. Mi smo sedaj zavezniki antante, oni bodo delali za nas.< Ta neredni optimizem jc ubijal nekaj časa vsak poskus kake strumnejše organizacije in discipline. Izkazalo sc jc, da smo sicer idealni, toda naivni in neizkušeni. Mlad narod, ki stopa samostojno v svet, pa hoditi šc prav ne zna. Rekel bi, da ni to izključno naša krivda. Bili smo tisoč let vladani, a vladali nismo nikdar in zato ludi sedaj kot cclota v tem prvem in n;i}težijem trenutku nismo znali šc vladati. Najboljši možije na čelu brez disciplinirane volje celega naroda nič ne zmorejo- -le pač to tragika malega naroda, ki jc celo tisočletje vladan ocl drugih hlepel po svobodi
prevrat zalotil v drugačnem razpoloženju, kakor nas je. (Tako je!) Ob takrat danih prilikah je bila naša osvoboditev čudež, katerega smo mi sami nad seboj naredili, vsposobila pa nas je v to
majska deklaracija.
Sredi med tuljenjem topov in prasketanjem strojnic na vseh frontah je bilo, ob času je bilo, ko se še ni vedelo, kam se bo koivčnoveljav no nagnila vojna sreča, ob času, ko je v strelskih jarkih ginil naš moški rod, donia pa so bili lakota in obup, begunska taborišča. polno ječe in suhi bajer signatura časa takrat je kakor grom s Sinajske gore udarila med zbegani narod deklaracija z dne 30. majnika 1917, mu vžgala novo vero v boljšo bodočnost in ga napolnila z pogumom in močjo, da je mogel vztrajati do konca dm
bridkosti.	.
Herojskega poguma je bilo treba, ko je jugoslovanski klub v dunajskem parlamentu — ob vernem tovarištvu bratov Cehov — v atmosferi, ko so že samo domnevane misli kot uporništvo in vele izdaja vodile pred puškine cevi ali pod vešala, omenjenega majskega dne podal slovesno izjavo, da zahteva temeljem narodnostnega načela in hrvatskega državnega prava, da naj se vse zemlje monarhije, v katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi združijo pod žezlom habsburško-lotarin-ške dinastije sevede — v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega nacijonalnega gospodstva tujcev in zgrajeno na demokratičnem temelju. To niso bile prazne besede, bilo je marveč moško dejanje, vojna napoved je bila nemško-madžarskemu jerobstvu. Habsburški okvir, o kojem govori deklaracija, je bil za tiste čase neobhodno potreben rekvizit, ker bi se bilo gibanje sicer z brahijabio silo v kali zatrlo, potreben tudi zlasti zaradi varnosti tistih, ki že iedaj niso vanj verjeli. Sicer pa tudi tukaj ni bila glavna stvar okvir, ampak poglavitna je bila iileja, ki so jo jugoslovanski narodi monarhije po svojih poklicanih predstavnikih pred celim svetom razglasili kot idejo-vodnico svoje bodoče nacijo-ualne politike.
V germanskem pragozdu je završalo ogorčenih protestov, domovina pa se je ob nepričakovani blagovesti zbudila kakor iz težkega sna in je v prvem hipu skoraj obnemela. Toda že septemberska ljubljanska deklaracija, ki jo je, ko so se drugi nekaj pomišljali, kot prvi podpisal naš neustrašeni vladika dr. Jeglič, (Gromovito ploskanje.) je majniški deklaraciji odprlo pot za zmagoslavni polet med maše naroda prihodnje sjx>mladi leta 1918. Takoj na znamenitem
taboru v Št. Janžu
ob štajersko-koroški meji je deklaracija prejela svoj krvavi krst, potem pa se je dekla-racijska misel kakor prerijski ogenj razlila po vsej domovini kakor en eam plamen vsa ofnnaea mesta, trge in vasi objela, ter dobesedno -orrio zadnje pastirske koče prodrla. Za St. Jan-- '• žem so se vršili mogočni tabori tudi drugod, drug za drugim. Naj omenjam samo največje: Ljubljano, ikjer je slovensko ženstvo dr. Korošcu (gromovito ploskanje) izročilo knjigo z nad 200.000 deklaracijskimi podpisi, potem Žalec, Postojna in kot največji tabor v St. Vidu nad Ljubljano, kjer je več kot dvajsettisoc-glava množica manifestirala za deklaracijsko dejo. Politične stranke in druge organizacije so se oglašale druga za drugo in ni je menda občine v Sloveniji, ki bi se ne bila izrekla za majniško deklaracijo.
Nepopisno veličasten je bil zunanji potek tega gibanja: ob taborih vsepovsod prekipevajoča vshičenost, vse v cvetju in zelenju, govornikom so izpregali konje izpred voz itd. Nad vsem tem pa je plaval božanski duh svečane, neskaljene harmonije. Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec (ploskanje) je veljal za vsestransko priznanega zastavonošo deklaracijske ideje, njegovi propagandni pohodi širom Slovenije so bili triumfi, kakor jih do tedaj ni doživei še nobeden od slovenske
matere rojenih. Bil je od usode izbran, da — kakor Mozes —- povede svoj narod iz pustinje tisočletnega tlačanstva v obljubljeno deželo svobode in neodvisnosti. In narod je v svoje odrešenje veroval in ta vera mu je pomagala, da je, ko je ura odločitve res prišla, brez omahovanja storil, kar je bilo storiti treba, da je deklaracijska ideja meso postala.
Dunajska vlada proti deklaraciji.
Avstrijska vlada, ki je prvotno, deklaracijsko gibanje z ozirom na habsburški okvir, Ivi ga je deklaracija poudarjala, tolerirala, mu je pod pritiskom nemških poslancev končno začela večjo pozornost posvečati, iu zoper rušilce miru« z takozvanimi »zakonitimi sredstvi« nastopati, t. j. začele so se vse vrste persekucije, manifestačni shodi so bili pre-povedani, časopiši cenzurirani, škofu se je zagrozilo s samostanom itd. Toda bilo je prepozno. Deklaracijska misel se je bila že pregloboko zasidrala v narodovi duši, ni je bilo več mogoče zatreti. Sicer pa je nemška oholost tudi sama poskrbela, da deklaracijski ogenj ni pojemal. Psihološko nerazumljivo se mi še danes vidi takratno obnašanje Nemcev, ki so prilivali s svojimi »Belangi«, s svojo zahtevo. da se Galicija od cislitvanske državne polovice odcepi, in tako Nemcem zasigura tudi številčna nadmoč, da se uvede nemški državni jezili itd., sami olje v ogenj. In ko je končno še sam ministrski predsednik Seidlor izjavil, da sicer ne ve. če se bo Jugoslavija kdaj ustanovila, to pa da ve, če se bo to zgodilo', ji gotovo ne bodo nikdar pripadali tisti deli Avstrije, ki leže ob potu do Adrije in ki so tesno zvezani z nemškim jezikovnim ozemljem, tedaj so se tudi političnim slepcem oči odprle, da so spregledali, da ima narod
samo eno izbero: ali svoboda ali smrt.
In tako jo šel deklaracijski val kakor .'ie ukročen hudournik naprej. Svojo kulminacijo !e dosegel v tridnevnem slovanskem kongresu predi avgusta 1918 v Ljubljani, ki ga je zaključilo slovesno odkritje Krekove spominske ulošče v St. Janžu ob navzočnosti in s sodelovanjem mnogobrojnih najodličnejših slovanskih politikov od tu- in onstran Litve. Ostali dogodki do prevrata so se potem hitro vrstili: ustanovitev Narodnega sveta v Ljubljani, Narodnega veča v Zagrebu, avstrijska mirovna ponudba, in — baš na osvoboditveni pokret Cehov in Jugoslovanov oprt, — odklanjajoč Wilsonov odgovor kot smrtna obsodba dvojne monarhije, ki se je s tem trenotkom razrušila v prah, iz katerega se ne bo dvignila na velo imai več. Zadnji akt svetovne vloge mogočne dinastije, ki je po zloglasnem geslu: divide et impera skoraj 300 let odločilno vplivala na razvoj evropske zgodovine, je bil odigran. Zavesa je padla. Toda že se je zastor zopet dvignil in glej na svetovno pozornico so stopili razžaljeni in ponižani«, med njimi tudi narod naš, toda ne več kot hlapec in tlačan, temveč kot prost, svoboden rod — na svoji zemlji svoj gospod. (Ploskanje.)	, 1
dr. Natlačen:
Govorniku se najlepše zahvaljujem za njegova izvajanja. Besedo dajem dr. Ravui-harju. (Ploskanje.)
Govor dr. &awhar?a
Rojaki! Rad sem se odzval vabilu prirediteljev tega veličastnega zborovanja, da Vam kot član prve Narodne vlade in kot član Jugoslovanskega poslanskega kluba na Dunaju prčarn o naši osvoboditvi. Obžalujem samo. da te svečanosti, ki je vendar vseslovenska zadeva, ne prirede skupno vsi Slovenci brez razlike strank in političnega naziranja. (Tako je!) Ta spominski dan bi moral združiti, kakor je to bilo pred desetimi leti. vse Slovene pod streho hiše ene. Strankarska zagrizenost iu ozkosrčnost ni nikako opravičilo, da bi smel kdorkoli odklanjati vabilo za skupni nastop, vabilo, prišedše z najbolj poklicane strani. (Pri tem je pokazal na škofa dr. Jegliča.) Žal
mi je tudi, da mi pičlo odmerjeni čas dovoljuje, da samo skiciram svoje misli. Cele ku|i-ge bi mogli napisati o predmetu.
Zakaj zmotno bi bilo naziranje, kakor da je bila naša osvoboditev samo čin trenolne ugodne konjunkture. Prav v davnino, v delniško dobo našega naroda je treba poseči, ako hočemo pravilno razumeti naš — 29. oktober, na najsvetejši izmed praznikov v politični zgodovini slovenskega naroda.
Tlačanil in hlapčeval je naš rod, socijaluo in gospodarsko podjarmljen, tujerodni fevdalni gos p Za nelj ubij enega pastorka ga je imela '	mačeha Avstro-Ogrska, edino
le kot l o proti zmagovitemu islamu. Ma-1'odane cel'.h 400 let smo bili Slovenci obsojeni, da smo se morali imenovati njene podanike.
S protektoratom nemške birokracije in vseh državnih činiteljev pospeševana gerina-nizncijii je redčila naše vrste, od leta do lela ožila naše meje. Pa če je bilo že v preteklosti nekaj svetlih momentov, ki dokazujejo vso ziv-ljensko silo našega naroda — kmetski punti, reformacija in protlreformacija, Napoleonova Ilirija, revolučno leto 1848 ta »pomlad n rodov« — Slovenec je postal uvaževan činitelj v mednarodnem svetu, ko je z lastne sile, iz lastne nadarjenosti in lastne marljivosti, vsemu sovražnemu naporu navkljub iz preproste-
rodu — tedaj bi ga pač lahko še bili imenovali »pleme« — vzrastel v Narod, z vsemi narodom, tem političnim edinicam človeške družbe, lastnimi atributi.
Pa je nastal svetovni požar, ki so ga v zaslepljeni oholosti, še več pa kratkovidnosti zanetili modri avstro-ogrski državniki. In prav nič se niso ženirali, ko so proglasili ui svoi vojni cilj: za vse večne čase utrditi nemško gošpodstvo v tostranski, madjarsko v on-stranski državni polovici. Saj končno je b lo to v vsej preteklosti jedro in bistvo vse njihove notranje in zunanje politike.
Sk'venci smo b;li zapisani sir,rti! A tu so zadeli ob granit, ob nezlomljivo zavest naroda slovenskega v vseh njegovih plasteh in slojih, zavest enodušno kakor še nikoli. Ce kdaj smo si lahko dejali, da velik trenotek ni našel majhnih ljudi. Prišel je moment, kakor ga je prorokoval neki učenjak, ko je primerjal Avstro-ogrsko ogromni ladji s sužnji in je dejal, ko se ladja razbije ob čereh. Tedaj smo tudi mi postavili svoj vojni cilj: »svoboda ali smrt!«
Delo za našo svobodo.
Ta program smo zaklesali v svoje duše ter šli na delo. V inozemstvo so odhiteli naši odposlanci, pravi poslaniki našega naroda, akreditirani pri antantinih državah. Združeni v Jugoslovanskem odboru, s sedežem v Parizu in v Londonu, so opravili delo neprecenljive vrednosti. Delo težavno in naporno. Saj je antanta z Rusijo vred bila povsem neinfor-mirana o naših notranjih razmerah, da še več, povsem nejasna glede končnega cilja vojne. V začetku in še dolgo Časa je celo prevladovalo naziranje, da je stvor Avstro-ogrske. po-treben za vzdržanje političnega ravnovesja v Evropi. Nas Slovencev celo poznali niso, Hrvate pa le prav malo. Rusijo je zanimal samo pravoslavni del balkanskega polotoka. Sicer pa se je z enakimi težavami kakor Jugoslovanski odbor moral boriti odbor, ki sta mu za Čehe in Slovake načelovala T. G. Masaryk in dr. Beneš.	.
Popolen preobrat v naziranju antantinih vodilnih državnikov je nastal še le, ko je nastopil prezident združenih držav Ameriških Woodrow Wilson. Formuliral je program v znamenitih 14. točkah, od katerih najvažnejša je bila ona, katera priznava suvere-niteto narodu samemu in ki je znana pod geslom: samoodločba narodov, velikih in inalih.
Odločilno pomoč v tej gigantski borbi je nam dala kraljevina Srbija, ko je že v skupščini v Nišu leta 1914. na usta svojih državnikov proglasila sveto vojno s ciljem osvobojenja vseh Srbov, pa Hrvatov in Slovencev. Bila nam je najmočnejša zaveznica ne samo na
krvavih poljanah, ampak tudi na parketu diplomatskih kabinetov.
In kdo bi ob tem pozabil naših dobro-
voljcev, ki so s preziraujem smrti tvegali svoje mlado življenje tam v daljni Dobrudzi in na solunski fronti. Bili so nam silno, silno močan argument.
Vsemu tenui sporedno je šlo naše delo doma, dokler ni v vsem narodu dozorela ena misel in ena volja. Majniška deklaracija nam jo dala legitimacijo, da smo mogli med narod. Oživeli so slovenski tabori sijajnega spomina. Jeklenih so nam živce, ravnali hrbtenico. In če smo poslanci v dunajskem parlamentu govorili neustrašeno, samozavestno, odkrito in brezobzirno, mogli smo to storiti, ker smo za tak nastop imeli v žepu pooblastilo vsega svojega naroda in ker smo se zavedali, da ga nI v tem narodu, ki bi nas postavil na laž.
Res pa je še, da smo imeli krasne zaveznike- narod Češki in narod Poljski. (Ploskanje.) Naše zavezniške pogodbe glavna in edina točka se je glasila: »zvestoba za zvestobo!«
(Ploskanje.)	, .. . ...
Kocka je padla. Usoda monarhije je bila
zapečatena.
Poslednji žebelj v njeno rakev
pa sta zabila na znameniti seji državica zbora 2. oktobra 1918 načelnik Češke x\0'/e Stanek in načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. (Ploskanje.) Poljaki se sploh več oglasili niso, ker so se smatrali že izven države. V sijajnih govorih sta zavračala mamljive ponudbe in varljive obljube, med katerimi se je celo nahajala beseda avtonomija. »Pred vojno bi Vam bili morda hvaležni za to,« je dejal dr. Korošec, tedaj že legitimirani zastopnik vseh avstro-ogrskili Jugoslovanov,« sedaj v petem letu vojne, ko ste bili prelili toliko nedolžne jugoslovanske krvi, ko ste nam bili prizadeti takih ran, ko je bila sledila perseku-cija persekuciji, ko ste torej razgalili svojo dušo, sedaj pravimo: »nikdar in zopet nikdar! Po vseh jugoslovanskih pokrajinah gre samo en klic, globok in silen in nesprejemljiv: po-polna svoboda ali — smrti
Končano je bilo, fronta je bila zrušena, zaledje izmučeno in sestradano, a neupogljive volje. Dr. Korošec se je odpeljal v Ženevo, da se sestane z Jugoslovanskim odborom in s premierom kraljevine Srbije Nikolo Pašičem. S češkimi poslanci smo imeli še poslednje razgovore zavoljo načina prevrata, potem pa smo obrnili Dunaju hrbet in se koncem oktobra podali domov. Sledila je samo še tiha likvidacija tužne preteklosti in po nekrvavi revoluciji smo postali — svobodni!
S tem bi bila moja naloga završena, dana mi za današnji dan. Naj nakratko navežem še dvoje misli, ki se mi naravnost vsiljujeta.
Dosegli smo svobodo, a to še ni dosti. Na nas je da se
izkažemo vredne te svobode.
(Ploskanje.) Dnevno bi morali polagaj račun onim neštevilnim junaškim žrtvam, ki so dale srčno svojo kri za to našo svobodo. Tudi svojo notranjost moramo svoboditi, osvobtiditi vseh predsodkov, vse miselnosti, ki se ne sklada z novim političnim življenjem, posvečenim edino le srečni bodočnosti naše skupne domovine. (Ploskanje.) Naj tudi pomislijo nekateri, da svoboda ni nebrzdanost, še manje, da bi smela biti anarhija. Tudi ni svoboda, ako jo reklamiraš samo za se, ne privoščiš je po svojemu bratu, kadarkoli meniš da moraš nastopiti proti njemu zavoljo kake namišljene ali pa tudi resnične pravice svoje.
In drug amoja misel bi bila ta. Ne za-bimo nikdar, da smo sicer svobodni, a da nismo svobodni — vsi. Na stolisoče bratov in sester je ostalo tam preko. Edino to prečanstvo bi smeli poznati v svojem političnem katekizmu. (Ploskanje.) Usoda teh prečanov mora postati naš evangelij. Ob vsakem nehanju in dejanju se vprašuj, da li je koristna njihovi usodi ali ne. In mišljenja sem. da jej najbolj koristimo, ako zvesto, pošteno in nesebično služimo svoji novi domovini, ako si v bratskem
In vendar smo se kmalu, čudovito hitro začeli urejevaiti. Tisti časi naše narodne vlade v Ljubljani so vkljub vsem težavam vendar le lepi in dokazujejo, da srno zreli za lastno državnost. Kako marsikaj drugače bi bilo danes v naši državi, ko bi bili vsi slovenski voditelji in vse slovenske stranke tedaj razumele ali hotele razumeti življenjski problem slovenskega naroda, ki je bil obenem problem pravilnega in osrečujočega sožitja in sodelovanja Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupni jugoslovanski državi. Ko bi bile te stranke ta problem razumele, kakor so ga razumeli SLS in njeni vodilni možje!
Pa kakor takrat te sitranke tega problema niso razumele, tako ga še danes ne razumejo. In to je najbolj žalostna ugotovitev ob priliki prve desetletnice našega osvobojenja ; in ustanovitve lastne države. Ozdravljenje pa j bo vseeno prišlo. Za to nam je porok idealizem naroda, ki je ustvarjal to državo in žrtve, s katerimi je bil položen njen temelj.
F. K.
S kom se smem in s kom se ne smem poročni
Švicarski pesnik J. Gottbelf slika nekje v svojih kmetskih povestih dolgo pot bogatega kmetskega fanta, ki je šel snubit nevesto. Preoblekel se je v rokodelca in prišel v hišo k vsem dekletom v kraju, da bi jih spoznal v delovni obleki, pri vsakdanjem opravilu temeljito brez potvore in krinke in da bi se potem odločil za pravo.
Danes zakonskemu kandidatu ni več tako težko. Občevanje mladih mož in deklet je enostavnejše, odkritosrčnejše in bolj brezbrižno kot včasih. V nasprotju z našimi sta-
rimi mamami, ki so bile vse vzgojene po isti shemi in so se bojazljivo trudile, da bi zadovoljile povprečni okus snubcev, so naša mlada dekleta ponosna na svojo svojstvenost in nikogar ne nagibajo k temu, jo prikriti. Da, današnji rok se ne da presoditi kar lahko po enem merilu, kot je to bilo mogoče za časa rokokoja. Sedaj je za oba dela precej lažje, napake drugega (oboževanke ali oboževanca) spregledati in po tem se primerno odločiti.
Toda stoj! Kjer smo že pri oboževanju, tam je izključeno vsako mirno preudarjanje že kar vnaprej. Vsi dobri ženitbeni nasveti pridejo prepozno, če se je srce že enkrat odločilo: sedaj ali nikoli! Le kjer ljubezen še z razprostrtimi peroti okleva, ali bi se spustila, jo morejo napake ali nedostatki odbiti, vrline privabiti. In le do okleva,jočili se obračajo naslednje vrstice, ne do zaljubljenih, ki, kakor znano, itak niso dostopni razlogom pameti.
Začnimo z izbero možem, da damo tako zvanenm nežnemu spolu po dobri navadi prednost. Voditeljica visoke šole za zakon v Chikagi daje mladini dekletom svet, naj se pri izberi moža omejijo na tri vprašanja. — Prvič: ali mi je všeč, ali se treba premagovati, če mislim na to, da bi mu dala poljub? Drugič: Je-li on dobrega značaja, to se pravi, je-li dostojen, uljuden, odkritosrčen, zanesljiv? Tretiič: Je-li v stanu svojo ženo zadostno vzdrževati?
Evropejci smo morda manj stvarni, imamo več časa in zinisla za romantiki; kot praktični amerikanci. A prav zato je koristno, da navodila treznega naroda natančneje presodimo. Kajti v temelju gredo globlje, kot izgleda na pni hip.
Kakor je gotovo res, da se najhujša zaljubljenost često najhitreje razblini, prav tako res je na drugi strani, da se telesna ali tudi samo čisto človeška antipatija v zakonu zveča, in sicer s kvadratično bilrostjo razdalje od dneva poroke. Morda se človeka navadita drug na drugega, če si stojita brezbrižno nasproti, nikoli pa ne, če si gresta »na živce«. Mlado dekle bi si moralo biti vedno v svesti, da bo morala z možem, ki si ga je izbrala, še vedno živeti skupaj, ko bodo lepota, zdravje in veselost se že zdavnaj umaknili žalostnej-šim časom.
K drugemu vprašanju: Nič ni bolj napak kot mnenje, da je možno moža po poroki še »spreobrniti«. Najmočnejši nagib za pobolj-šnnje — če jo rabi — ima mož za časa snubitve, preden mu ona da svojo besedo. Če ta nagib ne zadošča, pozneje ne bo nič dosti koristilo ne jokanje in stokanje, ne divjanje in žuganje.
K tretjemu: Ne smemo zmerjati dekleta, da je materialistka, če polaga važnost na sigurno pozicijo moža. Skoro povsod je višina dohodkov približno jnerilo ,s katerim meri mož svojo lastno zmožnost. Kdor drži mnogo nase ,zahteva dosti in dobi tudi dosti. Mož v dobrem položaju je bolj zadovoljen in zato boljši zakonski mož kot tisti, ki se vedno skriva in vsemu svetu nalaga krivdo za svojo nesrečo, mesto da bi obtožil svojo lastno ne-Bposobnost. Izjema je tli kot povsod umetnik: a kdo bi ženski, ki bi njej dobro hotel, resno prigovarjal, naj poroči ženija! Negenialni moški so udobnejši in — boljši. Vsaj za poroko.
Dodatno moramo še. pripomniti, da je težko, poročiti vdovca: prav tako ie vzorni dobri sin slab zakonski. Oba primerjata v podzavesti neprestano, in nc primerjata s ka-
kim prijemljivim bitjem, s katerim bi se žena vsaj približno lahko primerjala, temveč z idealnimi figurami, ki jih sploh nikjer ni. V prvem slučaju gre za mučeniško krono prezgodaj preminule, za katero žena brezuspešno prijemlje, v drugem traja še gloriola otroškega oboževanja predolgo.
Tudi vprašanje po starosti moža zasluži pozornost. Od starega predsodka, da mož res ne sme biti mlajši od žene, danes ni več dosti ostalo. Ta predsodek je bil primeren v času, ko se je žena dosti hitreje starala kot mož. Sedaj so individualne razlike tako velike, da bi bolje ne določali nobene starosti tičoče se meje. Za mladega moža je dobra večja prožnost, dalje želja, bili otrokom oče, ki jim ne bo po letih toliko neenak. Nasprotno je starejši mož nežnejši, stanovitnejši, ob-zirnejši in hvaležnejši od mladega; često je tudi baš radi velike starostne razlike boljši oče. Izogniti se treba močnim ekstremom in izbrati sicer po zdravem instinktu, ne da bi se dali motiti s števili.
Kako pa je z izbero žene?
Ker zaenkrat še ni visoke šole za zakon za može, se moramo zadovoljiti z izkustvom in logiko. Da bi mož dekleta, ki mu ne prija, poročil radi dote, se danes k sreči le redkokdaj še dogaja. Vojna je s svojo devalvacijo vseh vrednot tu napravila radikalno spremembo in obenem z močnim ženskim prebitkom izbero nevest tako olajšala,'da danes res ni treba več nobenemu možu poročiti nesim-patično mu dekle. V splošnem pa ni ne zelo bogata ne precej revnejša nevesta idealna žena. Bogata je razvajena in stavi vedno zahtevke preko tega, za kar jo opravičuje dota. Ona obtožuje dohodke moža, mesto da bi jih zvečala. Revnejša pa navadno ne zna gospo-
sporazumu, neločljivo združeni s Hrvati in Srbi uredimo svojo skupno domačijo tako, da postane lepa, trdnn in solidna zgradba. S to svečano zaobljubo, s tein trdnim sklepom praznujmo svoj vsakoletni — 29. oktober. (Ploskanje.)
Dr. Natlačen:
Govorniku se najlepše zahvaljujem. Besedo dajem
Drvemu predsedniku vlade zedinjene svobodne Slovenije Posačnidi
G. Pogačnik je izvajal:
Gorka doniorodna ljubezen nas je danes zbrala k temu veličastnemu zborovanju. Slavimo velike jubilejne dneve naše svobode.
Ob tem desetletnem jubileju nam stopajo pred oči dogodki, ki so se pred rojstvom naše narodne države sledili drug drugemu. Vsak dan je prinesel novo senzacijo. Doživeli smo v par mesecih več kot prej celo stoletje.
Stebri avstrijske monarhije so bili razmajani do temeljev. Bolnik ob Donavi je čakal le še svoje smrti in svojega pokopa.
Takrat je vstala v nas ona velika pesem svobode. »Dvignite glave, ker bliža se naše odrešenje,« je s preroškim glasom zaklical dr. Korošec na grobu našega nepozabnega voditelja in prijatelja dr. Evangelista. (Ploskanje.) Pri srcu je ljilo vsem kakor vjetniku, ki mu naznanjajo, da bo kmalu izpuščen iz ječe. Vrata sicer še niso bila odprta, a skozi posamezna okenca je /.e silila jutranja zora, napovedujoč jasno jutro in solnčni dan osvobo-jenja.
Zgodovina ni pustila nemasčevane menda še nobene krivice. Nemški meč je izzival toliko časa. da je izzval proti sebi pol sveta. Ko je postal avstrijski zunanji in notranji politični položaj popolnoma nevzdržen, je bila vlada prisiljena sklicati parlament. Dolžnost nas poslancev je bila, da smo takoj prvi dan povedali vladi, vsej državi in vsemu svetu, kaj mislimo in kaj hočemo.
To smo storili z našo majniško deklaracijo. Domov^a nam je odgovorila z ljubljansko deklaracijo dne 15. septembra 1917 in popolnoma odobrila naš korak. Podprla je naša prizadevanja v parlamentu z gibanjem, ki v naiš slovenski zgodovini izza kmetiških uporov nima več para.
O velikem šmarnu leta 1918. smo ustanovili v Ljubljani svoj
Narodni svet,
ln odslej se Je slovensko ljudstvo le še malo zanimalo, kuj govore dunajski mogotci. Meseca septembra so prebile naše in zavezniške čete solunsko fronto, kmalu na to so se začele umikati nemške armade na francoskih bojiščih. Nemčija in Avstrija sta obupno iskali rešitve pri Wilsonu, toda ta je zahteval popolno kapitulacijo in v zmislu demokratizma popolno svobodo malih narodov.
Narodno veče z sedežem v Zagrebu je dne 0.9. oktobra izjavilo, da je poslej edino kom-petentno voditi narodno politiko troimenega naroda na zntraj in na zunaj in sicer kot glavna in vrhovna inštanca vsega narodnega dela in boja. Narodno veče si je nadelo nalogo, da pripravi politično zedinjenje vseh južnih slovanskih narodov brez ozira na dežeine in državne meje.
Dne 2f>. oktobra zvečer so se zbrali oh velikanski udeležbi v veliki dvorani Mestnega doma ljubljanski zastopniki kulturnih in političnih organizacij vseh slovenskih političnih strank. Ob gromkem navdušenju je bilo sprejeto, da se prihodnji torek 29. oktobra proglasi kot narodni praznik. Bil je veličasten praznik. Širom Slovenije so raz hiš prvikrat vihrale zastave samo v narodnih barvah.
Dne 31. oktobra je Narodno veče potrdilo Narodno vlado za Slovenijo, katera se je še isti večer zbrala k prvi seji.
Prva slovenska vlada.
Akoravno se je še le ob 5. popoldne sklenilo takoj zvečer proklamirati prvo narodno vlado, je vsa Ljubljana vedela o tem. Veli-
dariti z dohodki, ker precenjuje njihovo kupno vrednost. Malenkostna žena škoduje i metku z varčnostjo na nepravem mestu, pre-velikopotezna pa z razsipavanjem. Iz tisoč majhnih zneskov se da spoznati, kako zna ženska ravnati z denarjem: njeno presojanje daril, njeno obnašanje pri nakupovanju, pri obedu v restavrantu, njeno zadržanje napram revnejšim in bogatejšim znancem so zato dragoceni vidiki.
Slično velja za družabno pozicijo. Dekle dosti višje družabne pozicije se ne bo dobro počutilo pri enostavnem in skromnem možu, tudi občutek njegove navidezne manj- ' vrednosti, ki v nekem skritem kotu njegove duše vedno znova vrta, ne bo pospešil harmonije v zakonu. Bolje je že tam, kjer se dekle z zakonom dvigne v višji družabni stan. Poskušala bo, se prilagoditi, ne bo občutila nad-kriljevanja moža tako težko. V celoti pa danes stanovske razlike nimajo več one velike vloge kot včasih, in ne bomo jih vedno pri izberi druga smatrali za odločilne.
Zato pa je naša doba prinesla nov problem, ki ga vsled pomanjkanja izkustva ne moremo kar lahko rešiti. Gre za vprašanje, če naj poročimo ženo, ki vztraja na tem, da bo svoj lastni poklic še dalje izvrševala tudi v zakonu. Kjer je to denarno nujno, se lo vprašanje samo reši. Tudi umetniško delujoča žena se bo komaj dala pripraviti do tega, da hi svoje težnje pospravila, če se poroči. A orttanejo neSlevilni drugi poklici, ki se jih dekleta č«r-t<> oprimejo iz resnega nagnjenju, in aiccr /. D.rečnim namenom, da bodo svoj poklic i/.vrSevnle še dalje po poroki. Da pomeni dvojna zaposlenost kot mati in gospo-
kanske množice so se zbrale pred dežlnim dvorcem in med prepevanjem domoljubnih pesmi čakala na izid zgodovinske seje, katera se je vršila v dvorcu.
Ob sedmih zvečer sem raz bolkana deželnega dvorca razglasil ob gromovitem pritrjevanju nepregledne množice na Kongresnem trgu in v Zvezdi, da se je pod mojim predsedstvom prva narodna vlada konstituirala tako-le: dr. Janko Brejc,, oddelek za notranje zadeve; dr. Ivan Tavčar za prehrano; dr. Karel Vrstovšek za uk in bogofastje; dr. Vladimir Kavnihar za pravosodje; Anton Kristan za socijalno skrb; dr. Vekoslav Kukovec za finance; dr. Karel Triller za industrijo in trgovino; inž. Vladimir Remec za javna dela in obrt; prelat Andrej Kalan, poljedelstvo; dr. Lovro Pogačnik, narodno brambo; dr. Anton Brecelj za zdravstvo. Še isti večer je narodna vlada prevzela od deželnega predsednika grofa Attemsa vse vladne posle. Državna policija in orožništvo sta se podredili narodni vladi.
Ne morem si kaj, da ne bi mislil, da le malokdo danes še pomisli, s kakimi težavami smo se imeli tedaj boriti.
Preko slovenske zemlje so valovili stoti-soči soške armade, uprava je bila v razsulu, velika večina ljudstva pa spričo štiriletnega trpljenja in pomanjkanja brez potrebne discipline. Tem elementarnim težavam se je pridružilo pomanjkanje gmotnih sredstev in popolna neizvestnost o ciljih in namenih zaveznikov, da ne omenim še drugih neštetih težav. Če pomislim danes na one težke in usodne dneve, se mi zdi kakor božja previdnost, da smo izšli iz tistih dne skoro brez vsakih večjih pretresov.
Potrebno se mi zdi poudariti, da je temu pripomogla predvsem iskrena vzajemnost, ki je vladala tedaj v celokupni narodni vladi. Vsi sklepi so bili soglasni in še danes sem prepričan, da zahrbtna misel ni stopila niti enkrat v našo sredo. Glede ua to je bil tudi naš cilj samo eden: Vzdržati red in mir, vposta-viti omajano upravo in prevesti Slovenijo na najugodnejši način v skupno svobodno in demokratično državo. Če pogledamo danes, po desetih letih, nazaj na tedanje okolščine in naloge, tedaj nam bo vsak objektivno misleč priznal, da je bilo naše delo veliko pa tudi uspešno.
Stotisoče bežečih vojakov soške fronte smo prevedli brez vsakega pomembnejšega incidenta preko naše zemlje. V sporazumu z nami je junaški podpolkovnik Švabič ustavil pri lx)gatcu nadaljno prodiranje italijanske armade.
Posrečila se nam je takoj rešiti pereče pomanjkanje živil. Ker nas je Avstrija pustila skoro brez vsake socijalne zakonodaje, smo posvečali eno največjih svojih pozornosti so-rijalnemu vprašanju, reorganizirali celo vrsto obstoječih socijalnih institucij in uvedli nove, zlasti smo skrbeli za tisoče slovenskih invalidov. Čez noč smo reorganizirali vse slovensko šolstvo in mu postavili krono s tem, da smo brez odloga začeli s pripravami za ustanovitev svoje univerze.
Z brezprimerno požrtvovalnostjo naših železničarjev smo vzdržali promet. Ni bilo panoge in ne vprašanja, ki bi ga ne obravnavali in skušali rešiti po svoji najboljši vesti in najboljših močeh.
Verjetno je, da bo zgodovina še ponovno raziskovala in sodila tedanje naše delo in prepričan sem, da govorim iz srca vseh svojih tedanjih tovarišev, če rečeni, da čakamo »e sodbe mirne vesti.
Kupo radosti je v tistih dneh grenila samo usoda naših bratov na Koroškem in v Pri-morju. Zastonj so bili vsi protesti. Oropani so danes najprimitivnejših pravic. Trpe, da nas opominjajo, da nas pridobljena svoboda ne omami in ne uspava in da smo pripravljeni še na svetlejši dan našega ustajenja.
Ob desetletnem jubileju je naša dolžnost, da se spominjamo s hvaležnostjo vseh naših prednikov, ki so v dobi več kot tisočletne odvisnosti ohranili našo lepo domovino in naš inateriii jezik. Spomin,jajmo se umrlih naših narodnih buditeljev: Vodnika, prvega našega
dinja na eni, kot poklicno delujoča žena na drugi strani za zakon težko obremenitev, je brez vsega jasno. Ne samo žena mora v takem slučaju često svoje moči napeti do skrajnosti, da zadosti obema zahtevkama. Tudi mož bo moral prinesti marsikatero žj-tev, če naj novo-moderni zakon drži, zlasti velja to za moža, ] ki je bil vzgojen po stari šabloni in je vajen, zahtevati od žene tisoč uslužnosti, ki jih seveda z lahkoto lahko napravi, če nima drugega posla. Na dragi strani je danes gospodi-njenje mnogo manj naporno kot včasih in se pametnih gospodinj s pomočjo novih tehničnih pridobitev še vedno bolj zenostavlja. Tudi ne smemo podcenjevati opore, ki jo ima družina za časa brezposelnosti v ženi, ki služi. Prožna sil amoža mora pridobiti, če ve, da v slučaju trgovskega poloma še ni vse izgubljeno.
Na koncu še dobro mišljeni svet za oba dela! Lep izrek Ebner-Eschenbachove se glasi: »Je lepa oblika laži samoobvladanje. Važnejše morda kot zahteva po odkritosrčnosti v zakonu je zahteva, da se moramo do neke mere potvoriti — če tudi s eto sliši paradoksno, pri tem seveda pomeni potvarjanje le to, da sodruga ne potegnemo v vsako svojo muho, v vsako ierazpoloženje, vsako motnjo notranjega ravnovesja. Moderni zakon le preveč trpi na tem, da se prepustimo sebi, da smo stalno prepričani: on (ali ona) mi itak ne mor euteči, temveč mora vse pruenesti, vzeti me mora, kakršen pač sem. Taka umerjenost je strup za zakon. Izrekli bi radi nujno svarilo: ne poroči človeka, ki se ne zna obvladati.	D. S. K.—F. Č.
pevca, ki je pel o »Iliriji oživljeni«, Prešerna, prvaka naših pevcev, ki je vedno prerokoval, da »vremena bodo se zjasnila , nepozabnega dr. Evangelista Kreka, ki je prvi imel pogum v dunajskem državnem zboru v dobi vojaške diktature zahtevati politično ujedinjenje Slovencev, Srbov in Hrvatov. Spoštujmo spomin vseh, ki so krvaveli in umirali za uresničenje narodnih idealov, ki so padli, da moremo živeti mi.
Ko stopamo zopet danes, po desetih letih pred svoj narod, želimo le, da bi živel v nas vseh do konca naših dni oni idealizem iu ona požrtvovalnost za našo ožjo slovensko domovino, za našo širšo jugoslovansko domovino in za naše še neodrešene brate, kakor je živel danes pred desetimi leti. (Ploskanje.)
Dr. Natlačen.
Prav iskreno se zahvaljujem prvemu predsedniku osvobojene zedinjene Slovenije. Današnji praznik naj bi bil memento, ki naj bi nag spominjal tistega težkega trpljenja, tistih temnih dni, ki jih je preživljal naš narod skozi tisočletje, ki so naši ljudje skozi tisoč-dvestolet živeli in umirali kot tlačani, kot neosvobojeni pod tujcem. Današnji dan naj bi bil memento, ki bi nas vedno in vedno spominjal dragocenosti tiste velike pridobitve, ki nam jo je prinesel 29. oktober 1918., tiste velike pridobitve, ki je iaražena v besedah ^narodna svoboda«. (Pioskanje.) Te dragocene narodne svobode se bomo zavedali vedno in jo bomo prav cenili, ako se bomo zavedali, da naša narodna svoboda predstavlja našo narodno državo, državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Ploskanje.)
To svoliodo, ki smo je pred desetimi leti postali deležni, bomo prav cenili, ako bomo vse moči posvečali temu cilju, da bomo to svojo nacionalno državo gradili, da je ne bomo rušili, da ne bomo pasivno stali drag ob drugem in zabavljali radi enega ali drugega razočaranja, ki ga nujno moramo doživeti, ampak da bomo res kot praktični državljani gradili. (Ploskanje.)
Slovesna otvoritev
Ob pol štirih popoldne so se pričele zbirati v veliki unionski dvorani množice slovenskega ljudstva. Dvorana je bila kmalu nabito polna. V notranjih prostorih pa so se zbirali pevci, ki so pozneje napolnili obsežni in nekoliko dvignjeni oder.
Navdušenje množice je prekipevalo in je izbruhnilo že tedaj, ko so prišli v dvorano knezoškof dr. Anton B. Jeglič, veliki župan dr. Frauc Vodopivec, divizijski general Nedič in predsednik oblastnega odbora dr. Marko Natlačen. Te štiri najvišje predstavnike oblasti v Sloveniji je množica pozdravila z gromo-vitiini ovacijami. Zastopana je bila dalje tudi mariborska oblastna skupščina po dr. Veble-tu, ki i3 bil ravnotako deležen burnih pozdravov množice. Jugoslovanski klub so zastopali ministra n. r. dr. Gosar in Anton Sušnik ter narodni poslanec Kremžar. Prisotni so bili še: oblastni odbornik in .mestni podžupan prof. Jarc, prosv. šef dr. Capuder, vladni svetnik dr. Andrejka, francoski konzul Neuville, belgijski konzul dr. Milau Dular ter zastopniki drugih konzulatov. Univerzo je zastopal univ. prof. dr. Ujčič, Zbornico TOI predsednik Je-lačin, Glasbeno Matico predsednik dr. Vladimir Ravnihar in direktor Huhad, Narodno gledališče direktor Polič, Orlovsko zvezo prof. Ovsenek, krščansko ženstvo gospa Dolenčeva.
Po pozdravu predsednika Prosvetne zveze dr. J. Mohoriča je dobil besedo zastopnik vlade načelnik splošnega oddelka ministrstva za pošte in brzojav
g. Živojin Pavlovič,
ki je izvajal:
Spoštovane dame in gospodje! Nenavadno sem srečen in vesel, ker mi je dana možnost, da prisostvujem danes redki kulturni in narodni slavnosti v naši beli Ljubljani. To veselje mi je povečano s tem, da mi je dana čast, da v imenu ministrstva pošte iu brzojava otvarjam in izročam prometu domačo radio postajo. Pred to pomembno nalogo pa sem dolžan naglasiti v imenu gospda ministra pošte in brzojava, da obžaluje, ker radi zaposlenosti ne more osebno prisostvovali tej otvoritvi.
Gospoda! Vam vsem je že znana velika važnost in ogromna korist radio telegrafa in i telefona v kulturnem, gospodarskem in prometnem življenju po vsem svetu. Pri tej priliki moram poudariti, da ta ustanova ne pomeni samo velikega kulturnega napredka drage nam Slovenije, temveč tudi vse naše zedinjene domovine. Ta radio postaja in ona v Zagrebu imata nalogo, da v skupnem delu na vse strani sveta širita živo besedo vseh kulturnih in prosvetnih uspehov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poznavajoč sedanje kulturno delo, sem prepričan, da bo ta ustanova pod spretnim vodstvom Prosvetne zveze in pod nadzorstvom poštne uprave dosegla vsestranske uspehe. S to nado in s čvrstim prepričanjem na gotov uspeh otvarjam v imenu ministrstva pošte in telegrafa to postajo v Ljubljani in jo izročam javnemu prometu pod upravo Prosvetne zveze v Ljubljani. (»Zivijo«-klici, ploskanje.) Prva beseda, gospe in gospodje, ki naj se pošlje s te postaje v svet, naj bo naslovljena Njegovemu Veličanstvu kralju. (Dolgotrajno ploskanje, >živijo«-klici.) Živel svetli kraljevski dom, živela naša draga kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev! (»Živijo« klici, dolgotrajno ploskanje.)
Zalivala slovenskega naroda za otvoritev radio postaje.
Besedo je nato povzel predsednik ljubljanskega oblastnega odbora dr. Natlačen:
Spoštovana gospoda! Vesel in pomemben dan obhaja danes slovenski narod: obhaja praznik slovenske besede.
Sladka beseda naših mater, kako si bila
Mislim, da bi zanemaril dolžnosti, ki na« \ ežejo do predstavnika naše državnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, do našega kralja Aleksandra. (»Živiok Ploskanje), ako se »a ne bi ob tej svečani priliki spominjali. Zato predlagam, da se odpošlje s lega zbora Nj. V. kralju Aleksandra take brzojavni pozdrav:
»Nj. V. kralju Aleksandru h« •>'» praznika prve 10 letnice osvobojenja klanjajo in zahvaljujejo na manifestacijskcm zborovanju zbrani Slovenci in Slovenke.« (Ploskanje.)
Hvaležnega se moram izkazati svojemu voditelju, ki je pred desetimi in enajstimi leti hodil od kraja do kraja po naši slovenski domovini in govori o bližajoči se svobodi, kakor prerok svojemu narodu, n ki se ni ustrašil tvegati v svoji gorečnosti kakor apostol niti svojega življenja v svojem boju za svobodo naroda. Zato predlagam, da pošljemo s tega zbora brzojaven pozdrav tudi voditelju našega naroda, apostolu deklaracijskcga gibanja dr. Korošcu (ploskanje). Predlagam, da se pošlje sledeč brzojav:
»Svojemu voditelju v zlati svobodi se klanjajo na manifestacijskcm zborovanju zbrani Slovenci in Slovenke.« (Ploskanje.)
Velespoštovani gospodje! Ko smo zbrani in praznujemo tako lep narodni praznik, je pač naša dolžnost, da se spomnimo tistih naših bratov in sester po krvi in jeziku, ki so bili pred 10 leti tudi deležni svobode tako, kakor mi, jim usoda ni bila mila in jim je zlata svoboda kmalu zopet ugasnila, da se spomnimo naših bratov v Korotanu, v Primorju, ki preživljajo težke dni, temnejše dni, kakor jih je kdaj preživljal naš slovenski narod. (»Res je!«) Dolžnost naša je, da jim ob tej priliki izrazimo svoje iskreno simpatije in da jim zagotovimo, da jih še nismo pozabili in da jh ne bomo pozabili nikdar in da jim pošljamo svoje tople pozdrave. (Ploskanje.)
Zaključujem to zborovanje s klicem: Živio kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev! (Ploskanje.) Živ io naš kralj Aleksander! (Ploskanje.)
ljublj. radio-postaje
omalovaževana in zapostavljena, zatirana in zaničevana!
Komaj deset let je tega, ko naša slovenska beseda skoro ni imela dostopa v državne urade, ko so jo surovo metali in izključevali iz lakozvane »boljše« družbe, ko je bilo zanjo na slovenski zemlji mesta le ponekod v nižjih razredih srednje šole, ko so s prezirljivim za-smehom odklanjali našo zahtevo, da se da naši slovenski besedi polna veljava tudi v višjih razredih srednjih šol, ko so se zaničljivo rogali naši zahtevi po slovenskem vseučilišču, ki naj bi zagotovilo slovenski hesedi enakopravnost in enakovrednost z drugimi kulturnimi jeziki. Daleč še niso časi, ko je bila slovenska beseda po veljavi druga celo v osnovnih "šolah in to celo v osrčju Slovenije.
In končno, komaj je 11 let tega, ko smo bili na tem, da se slovenska beseda popolnoma prežene iz poslednjega državnega urada in uvede nemščina kot izključni državni jezik.
Tako so hoteli naši neprijatelji ponižati slovensko besedo v jezik, ki ga govore le še hlapci in dekle, slovenski narod pa prikazati kot narod degenerirancev — brez olike in izobrazbe.
Kako blizu so še časi, ko je tuji cenzor posegal celo v naše leposlovje, odločal ilo-hotno o usodi naše knjige in preganjal tvorce slovenske misli in slovenske besede.
V onih težkih časih zaničevanja in zatiranja slovenske besede je bil poleg slovenskega duhovnika najmočnejši in nauspešnejši njen branitelj- njen čuvar in zagovornik — slovenski župan. V državnih uradih prezirana in zatirana slovenska beseda je našla v slovenskih občinsih uradih in drugih samoupravah varno in toplo zavetje. Samouprave so slovensko besedo varovale, jo gojile in ji postopoma pomagale do ugleda in veljave.
To dejstvo mi daje predvsem pravico, da govorim v tej slovesni uri, ko praznuje slovenska beseda svoj veliki dan, dan svojega raz-glašenja — epifanije, da govorim namreč kot predstavnih slovenskih samouprav.
Te dni obhajamo 10 letnico našega narodnega osvobojenja, ko je slovenska beseda prvikrat triumfirala in slavila prvi dan zmage in svobode.
Spomin obhajamo te dni na oni veličastni dan, ki smo ga doživeli pred desetimi leti, ki je — žal le za kratko dobo — združil v svobodi ves slovenski narod, ko je bila svobodna slovenska beseda po vsej jernlji, kjer prebivajo Slovenci, od.sinje Adrije gori do Špilja in od hrvatskih ravan notri do Gospe Svete.
Doba 10 let po prevratu pomenja za slovensko besedo zmagoslaven pohod: na slovenskem ozemlju v mejah države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je popolnoma uveljavila v vseh uradih, samoupravnih in državnih, v vseh šolah, osnovnih in srednjih; povzdignje-na je bila celo na vseučiliški kateder, od koder se razlaga najvišja znanost v sladki besedi slovenske matere.
Danes pa je doživela slovenska beseda svoj največji triumf, ko gre — enakovredna največjim svetovnim jezikom — svojo pot daleč preko mej, ki jih je dala našemu narodu tuja krivična roka.
Porabljam to priliko in izrekam v imenu onih, ki jim je slovenščina sladka materina beseda, iskreno zahvalo naši kraljevi vladi za njeno veliko naklonjenost, ki jo je izkazala nam Slovencem s tem, da nam je naklonila radio-oddajno postajo in s tem v tako izredni meri odlikovala našo slovensko besedo. (Ploskanje, »ž.ivijo«-klici.)
jPorabljam pa to priliko tudi, da izrekam iskrene in prisrčne pozdrave vsem tu navzočim in da pošiljam iz slovenske Ljubljano, ognjišča in srca Slovenije, iskrene in prisrčne pozdrave tudi vsem onim dragim bratom in
(Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj.)
Za zedinfeno Slovenijo
Zgodovinska manifestacija slovenske samouprave - najbližji program slovenskega naroda
Dr. natlačen ln dr. Leskovar slovenskemu narodu
Včeraj dopoldne ob 10 je imel v stolnici sTovesno pontifikalno mašo knezoškof gospod dr. Jeglič. Službe božje so se udeležili ljubljanski oblastni poslanci, zastopniki mariborske oblasti, zastopniki civilnih in vojaških oblasti in korporacij, konzularni zbor, večje število častnikov, častna dvorna dama ga. Fra-nja Tavčarjeva in druge odlične ljubljanske dame.
Po službi božji so se zbrali v magistratni zborovalni dvorani, kjer se je vršila slavnostna seja oblastne skupščine. Zborovalna dvorana je bila slavnostno okrašena z zelenjem in razsvetljena. Galerije so bile polne občinstva.
Seji je predsedoval predsednik ljubljanske oblastne skupščine g. dr. Marko Natlačen. Na njegovi desnici je bil veliki župan ljubljanske oblasti g. dr. Vodopivec, na levi g. dr. Leskovar, predsednik mariborske oblastne skupščine.
Seji so prisostvovali knezoškof g. dr. Jeglič, zastopnika vojaških oblasti generala g. Ncdič in g. Popovič in večje število častnikov. Mariborsko oblastno skupščino so zastopali oblastni odbornik g. Marko Kranjc, g. Ku-govnik, g. dr. Veble in g. Zupanič. Univerzo so zastopali prorektor g. dr. Nahtigal, dekan filozofske fakultete g. dr. Stojičevič, dekan juridične fakultete g. dr. Kušej, dekan tehnične fakultete g. ing. Gostiša, dekan teološke fakultete g. dr. Ujčič, ravnatelj ljubljanskega železniškega ravnateljstva g. ing. Kne-ževič. Dalje so bili navzoči zastopnik mestne občine g. dr. Zamik, zastopnik gradbenega ravnateljstva g. ing. Krajec, predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Rogina, višji drž. pravdnik g. dr. Graselli, poštni ravnatelj g. dr. Gregorič, zastopnik finančnega delegata g. Bonač, inšpektor poštnega ravnateljstva g. dr. Vagaja, ravnatelj mapnega arhiva zbornice g. dr. Rus, predsednik notarske zbornice g. notar Hudovernik, podpredsednik odvetniške zbornice g. dr. Žirovnik in skupina poljskih publicistov in politikov, ki ravno sedaj bivajo v Ljubljani.
Svečanostno sejo jc ob en četrt na dvanajst otvoril predsednik ljubljanske oblastne skupščine. Navzoči so bili vsi člani skupščine razen poslancev SDS in SKS. Predsednik g. Natlačen je v svojem govoru izvajal:
Gospodje poslanci! Otvarjam 12. sejo ljubljanske oblastne skupščine v drugem njenem rednem zasedanju, ki je obenem svečanostna seja, na kateri hočemo proslaviti desetletnico našega narodnega osvobojenja.
Izreči mi je iskreno zahvalo vsem odličnim gospodom zastopnikom vojaških, cerkvenih in političnih oblasti, stanovskih organizacij, našega vseučilišča itd., da so se odzvali našemu povabilu, da skupaj z nami kot zastopniki naroda proslave ta dan.
Iskreno moram pozdraviti s tega mesta zlasti zastopnike naše sestrske mariborske oblastne skupščine (živahno odobravanje in ploskanje), ki prvikrat s svojo navzočnostjo pri naši skupni seji manifestirajo idejo za ze-dinjeno Slovenijo. (Ponovno burno odobravanje in ploskanje.)
Ugotavljam, da je seja sklepčna. Tajniške posle bosta vršila danes gg. poslanca Lebinger in Oblak.
Govor preds. dr. NatSsčena
Spoštovana gospoda, gospodje poslanci! Danes obhajamo deseto obletnico onega dne, ki je prinesel našemu narodu osvobojenje, ki je uresničil naš tisočletni sen, ko smo postali Slovenci po tisočdvesto letni sužnosti svobodni. Današnji praznik je zato
praznik naše narodne svobode,
praznik našega narodnega vstajenja.
Tisočdvesto let so naši ljudje živeli in umirali kot tlačani tujcev, ponižani in zaničevani. Od kralja Sama preko svojih starih županov in velmož, preko panonskih knezov, ki so Slovencem poklicali južna brata Cirila in Metoda, preko svobodno ustoličenih koroških vojvod, preko celjskih grofov, ki so bili zasanjali misel jugoslovanske države, preko vseh časov je naš
narod mislil na svobodo; morda samo polza-vestno, vendar le jc živela v naših ljudeh vera v svobodo in čeprav v trpljenju, solzah in bolesti! (Tako je!)
Usoda nam jc naklonila
izredno važno ozemlje
postavila nas je kakor mogočno ozidje med veliki nemški narod in Jadransko morje, določila nam je ozemlje, na katero leže trije narodi: Nemci, Madjari in Italijani. V boju zoper vse tri sosede je preživel naš narod težke dni, vendar je zlasti na jugozapadu branil z občudovanja vredno vztrajnostjo in dosti uspešno vsako ped svoje zemlje do skrajnih mej svoje moči. Bolj kakor na jugozapadu so bile ogrožene naše narodne meje na severu, odkoder je številčno in gospodarsko neprimerno močnejši naš sosed s pomočjo vsega uradnega aparata, šol in ponemčevalnih organizacij zabijal v naše narodno telo klin za klinom, hoteč prodreti do Jadrana in si tako odpreti na široko pot v daljni svet.
Bili so časi, ko so se s strahom v srcu povpraševali najboljši in najidealnejši naši možje, bo li naš narod mogel trajno vzdržaiti strašen pritisk neprijatelja, ki se je zavedal, da je naš mali narod na potu njegovemu svetovnemu imperiju.
Dogodki v prvih letih svetovne vojne, ko je že sama slovenska beseda ali slovenska pesem pomenila veleizdajo, ko je bilo že skoro sklenjeno, da mora slovenska beseda tudi iz zadnjega državnega in samoupravnega urada ter dati povsod mesto nemškemu državnemu jeziku, je izgledalo, da je slovenski narod ikoni novel javno zapisan smrti. Toda čim hujše je bilo preganjanje in trpljenje slovenskega naroda, bolj se je jačila v narodu misel na narodno svobodo; čeravno spočetka le na tihem in skrivoma, je končno narasla v velesilo, ki je v boju za niajniško deklaracijo odjeknila med celim slovenskim narodom tako glasno, da ni bilo več sile, ki bi jo mogla zadušiti. (Klici: »Tako je k)
Mnogo se govori in piše te dni
o deklaracijskem gibanju
o osvobojenju in o prvih časih naše narodne svobode. Ne bi hotel, da s tega mesta vse to ponavljam, dasi je prav in koristno že radi nas samih, da se ozremo od časa do časa nazaj v življenje in trpljenje našega tedaj še podložnega naroda, da vidimo sadove, ki nam jih je prinesla narodna svoboda in da jih moremo tudi prav oceniti. Prav in koristno je, da to storimo tudi radi naše mladine, ki ni okusila bridkosti narodne odvisnosti, niti radosti, ki je ob osvobojenju napolnjevala ves naš tedaj složni narod. (Burno odobravanje in ploskanje.)
Najboljši slovenski sodnik, ki ni hotel zatajiti svojega materinega jezika, je le izjemoma sprispel v svoji karijeri do nadsvetniške-ga mesta — vsa višja mesta so bila rezervirana za pripadnike vladajočih.
V politični službi za sinove slovenske matere skoroda sploh ni bilo mesta; bila je to izključna domena pripadnikov vladajoče narodnosti, predvsem nemškega plemstva.
Žalostna je bila slika našega šolstva. Res, da smo s svojo čudovito vztrajnostjo od časa do časa na šolskem polju napredovali s tem, da smo si tekom let vendarle priborili tudi v šolsivu nekaj narodnih pravic; vendar so bile tc le drobtnice, ki nam jih je delil naš močnejši sosed kot posebno milost, dasiravno so nam šle po božji in državni postavi.
Se ob prevratu je bila edina ljubljanska realka popolnoma nemška, ua ljubljanskih gimnazijah se je moral slovenski dijak žo v tretji šoli učiti grškega jezika izključno v nemščini, dočim je slišai na višji gimnaziji slovensko besedo samo še pri pouku sloven-1 ščine, ki sta ji bili tedensko odmerjeni po dve uri.
Edina popolna slovenska gimnazija je bila do vojnega prevrata v knezoškofijskem zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. (Dolgotrajno burno odobravanje in ploskanje.) Ustanovil in vzdrževal pa jo jc izključno ob svojih sredstvih in prostovoljnih doneskih naroda
ljubim sestram, ki jih širom slovenske domovine in širom sveta dosega val z naše slovenske oddajne postaje in jim prinaša zvoke moje in njihove domače besede. (2ivijo«-klici, ploskanje. — Medklic: Pozdravljeni Slovenci v Primorju! Živahno ploskanje in >živijo<-klici.) V prav posebni meri veljaj moj topel pozdrav onim bratom in sestram ,ki žive na zemlji, ki je že nad 1000 let slovenska last, ki pa so zaradi slovenske besede preganjani in prozi rani in ki trpe radi nje krivico. Bog z Vami, rojaki, kjerkoli ste v širnem-svetu pod božjim solncen:! (>živijoc-klici, ploskanje.) Bodite pozdravljeni v sladki besedi dobre slovenske matere! (Živahno ploskanje in >21vljo«-klici.)
Državna himna.
Vrvtlini -Jt* IO viliar odobravanja, ki so pa govorniki s svojimi krasnimi izvajanji dosegli, nekoliko polegel, je nastal prvič, ko je cela ajmada pevcev pod vodstvom prof. Bajuka za-
pela državno himno :>Bože pravde<', ki jo je občinstvo poslušalo stoje.
Sledil je nato krasen koncert naših pevskih okrožij in je točka za točko vžigala vnovič navdušeno odobravanje. O tem pa ima besedo naš glasbeni referent.
Prihod kardinala (lr. Hloncla.
Svečana otvoritev ljubljanske radio po staje je dobila poseben sijaj, da se je udeležil ludi visoki cerkveni knez, ki biva te dni med nami, namreč pri mas Poljske, kardinal dr Avgust Hlond. Kardinal dr. Hlond se je mogel šele nekako ob pol petih popoldne odtrgati od svojih važnih opravil, radi katerih je obiskal Ljubljano in je prihilel k svečanosti v union slu dvorani. Množica, zbrana tu, mu je prire dila veličastne ovacije, za katere se je kardl nal ginjen zahvaljeval. V imenu Prosvetne zveze pa ga je prisrčno pozdravil predsednik dr. Mohorič.
ljubljanski knezoškof dr. Jeglič. (Ponovno fre-netično odobravanje in ploskanje), ki je moral isto tako ob svojih sredstvih poskrbeti tudi za vse učne knjige v slovenskem jeziku. (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Ponemčevanje v državnih uradih je segalo tako daleč, da uradništvo v uradnih zadevah med seboj pod disciplinsko kaznijo ni smelo občevati v slovenskem jeziku. Ko je najstarejši sodnik pri okrajnem sodišču v Ljubljani čestital svojemu službenemu predstojniku, ki je bil tudi sin slovenske matere, v slovenskem jeziku, je bil radi tega strogo zavrnjen in pozvan k redu. (Klici: »Žalostno!«)
Zato ni čuda, da ;e narod tako globoko doumel veliki pomen osvobojenja in s tako radostjo in enodušnostjo pozdravil dan, ki mu je prinesel svobodo in ravnopravnost. Veliki naši pevci so oznanjali ta dan odrešenja, svobode in moči in ljubezni. In res: mržnja in sovraštvo, ki je prej ločilo narod v več taborov, je tedaj izginilo in narod se je pokazal vrednega svojih buditeljev.
Spomin na one lepe dni, ko se je narod v najlepši slogi veselil tako dolgo in tako težko pričakovane svobode, budi v nas
hvaležnost
do vseh onih naših prednikov, ki so nam skozi dobo več kot tisočletne sužnosti in odvisnosti ohranili našo lepo domovino in jezik materinski, Vodnika, prvega našega pesnika, ki je zapel evselo pesem o Iliriji in novem zarodu, Prešerna, prvaka pevcev, ki je vedno proro-koval, da vremena bodo Kranjcem se zjasnila, nepozabnega Evangelista Kreka (viharni klici: > Živijo« in ploskanje), ki jc prvi imel pogum, v dobi najhujše diktature zahtevati javno politično zedinjenje vseh Slovencev, Srbov in Hrvatov, neposrednega voditelja našega naroda v zlato zarjo, dr. Korošca (burni vzkliki: »Živijo« in ploskanje), ki jc tvegajoč svoje življenje, neustrašeno z gorko besedo bodril narod in ga, hodeč od kraja do kraja po vsej iloven-ski domovini, vnemal za idejo majniške deklaracije, dr. Jegliča, vladikc ljubljanskega, ki je v dneh boja za majniško deklaracijo tako srečno združil razprte brate v borbi za neodvisno Jugoslavijo. (Dolgotrajno burno odobravanje in ploskanje.)
Toda radost, ki nas navdaja, ko praznujemo dcsctlctnico narodnega osvobojenja, ni popolna. Pogled proti jugozapadu in severu nam moti naše veselje.
Pred desetimi leti jc praznoval praznik svojega osvobojenja in vstajenja ves slovenski narod od sinje Adrije gori do Gospe Svete, toda ni ostal ves ta narod trajno deležen svobode. Velik del, ena tretjina njegova jc morala kmalu doživeti bridko razočaranje, ki sta mu ga prinesla
koroški plebiscit in Rapallo
Odtrgali so pol milijona naših bratov od živega narodnega telesa, katerega sestavni del so po svoji krvi in svojem jeziku.
Morda se mi bo zamerilo, da govorim s tega mesta o teh stvareh in da se vmešavam s tega mesta v stvari, ki se tičejo druge države, toda vedite: za del našega naroda, za življenski obstanek dobre tretjine našega naroda gre in tu ne moremo biti brezbrižni. (Dolgotrajno gro-movito odobravanje in ploskanje.) Brezčastni heloti bi bili, če bi molčali in mirno gledali, kako se s hladnim prezirom temeljnih načel civilizacije, kulture, človečanstva in krščanske pravičnosti brutalno in nasilno zatira naš narod. (Ponovno burno pritrjevanje in ploskanje.)
Dejstvo je, da se je položaj Slovencev zlasti v Primorju izza časa našega narodnega osvobojenja v vsakem pogledu neizmerno poslabšal in da se iz dne v dan še stalno po-ostruje. Zdi se, kakor da se je predvojno trpljenje vsega našega naroda s stotero in tisočero mero preneslo na naše brate, ki jim jc zarja svobode tako hitro ugasnila.
Uničeno je
»tam preko«
že skoraj vse, kar je bilo slovenskega!
Naše nekdaj tako cvetoče šolstvo je po polnoma zatrto. Stotisoč slovenskih otrok danes v šoli ne čuje več slovenske besede, kjer se vrši ves pouk od prvega razreda dalje v italijanskem jeziku.
Vsako prosvetno delo je oblastno prepo vedano. Vsa slovenska društva — nad 300 jih je bilo — so razpuščena. Naši slovenski fantje, naša slovenska dekleta se ne smejo udejstvj-vati na prosvetnem polju, kakor je to postalo v naš največji ponos že slovensko izročilo. Še več! Še celo shajanje je onemogočeno. Le še v spominu je prostora za telovadne nastope, koncerte, gledališke predstave. Ni dolgo tega, kar so bili fantje in dekleta pred sodiščem obsojeni na zapor od 6—12 mesecev, ker so peli na cesti slovenske pesmi. (Medklic: »Škandal!«)
Zadružni zvezi v Trstu in Gorici so si proti v..akemu pravu prisvojili naši nasprotniki. Po teh dveh gospodarskih ustanovah naj bi prišli do naših posojilnic in drugih zadrug, da bi tem lažje zasužnili naše ljudi. In vendar so vse tc
ustanove naše, duševna in materijelna last našega naroda, ker jih je ustvaril duh našega Kreka in njegovih soborcev. (Burno in dolgotrajno odobravanje in ploskanje.)
Avtonomijo naših še celo pod Avstrijo svobodnih občin so že davno ubili in pokopali. Našega slovenskega duhovnika so pognali iz šole; zadnjo slovensko besedo je slišal slovenski otrok iz njegovih ust, a tudi verski pouk v slovenskem jeziku je politično nevaren.
In vendar je prišel tujec z belo zastavo miroljubnosti v slovensko solnčno Primorje, kamor je prej kljub svoji številčni premoči za-manj skušal prodreti s svojo vojaško silo.
Ne pride mi na misel, da bi omalovaževal visoko in staro kulturo italijanskega naroda. Občudujemo nesmrtna dela njegovih velikih genijev, na katera zre ves svet s spoštovanjem in občudovanjem. Toda načifl, kako se ravna tamkaj s slovensko narodno manjšino, nima in ne more imeti s kulturo italijanskega naroda nič skupnega, saj se našemu človeku odrekajo najirimitlvnejše narodne pravice, saj se teptajo temeljna načela človečanstva in krščanske pravičnosti v imenu 2000 letne kulture.
Naš narod je miroljuben in šc nikdar ni drugemu narodu skrivil lasu. Želi si miru in prijateljstva z vsemi sosedi, zavedajoč se strašnega gorja, ki ga prinaša vsaka vojna. To pa ga vendar ne more odvrniti od tega, da ne bi v imenu civilizacije, v imenu človečanstva in končno v imenu krščanske pravičnosti prad sem svetom protestiral zoper nezaslišane krivice, ki jih mora trpeti del našega naroda, zoper nasilje, ki ponižuje vsako kulturo in ki kriči do neba. (Burno odobravanje in ploskanje.)
Naj nihče ne smatra teh fnojih besed kot grožnjo; jc lc klic trpečega, ki svojega trpljenja ne more več tiho prenašati.
Končno še ena, dve besedi v pogledu na državo in naše samouprave! Naše osvobojenje c dobilo svojo sankcijo in garancijo šele z ze-dinjenjem z bratskima narodoma Srbov in Hrvatov v eno skupno državo. Uverjcni, da je pridobljena naša svoboda mogoča
samo v tej državni skupnosti
odklanjamo z vso odločnostjo vsako misel kakršnekoli amputaciqe (medklici: »Bravol« — ploskanje), odklanjamo prav tako odločno tudi vsak defetizem (medklici: »Bravo!« — ploskanje). Naša država je še mlada in zato ni čuda, ako so se v teh letih pokazale tu in tam še otroške slabosti; toda teh slabosti nočemo spravljati med široki svet; prav je, da jih poznamo, da jih moremo tudi uspešno pobijati, toda nihče naj se ne zadovolji s tem, da slabosti in napake samo odkriva, ne da bi vsaj z enako vnemo delal na to, da se tudi odstranijo. (Tako je! — Popolnoma resnično! — Ploskanje.) Sovražnik našega naroda in nevreden velikih buditeljev našega naroda je tisti, ki hoče državo, ki edina nam more osigurati pridobljeno svobodo in njene sadove, rušiti, mesto da bi na njej gradil. (Tako je! — Burno ploskanje.) Salus rei publicae suprema lex! Za ugled, za napredek in rast države, ki je skupna in najdragocenejša last nas vseh naj bo usmerjeno naše delo!
Uverjeni smo, da bo temu cilju v izdatni meri služila institucija naših oblastnih samouprav. Pritegniti jc treba v čim širši meri narod sam k upravljanju državnih poslov, S tem bo dana najboljša garancija, da se bodo državni posli upravljali po intencijah naroda in v njegovo korist. Naša
slovenska oblastna samouprava
je v tem kratkem času, odkar se je oživotvo-rila, pokazala uspehe, ki se jih mora veseliti vsak objektiven Slovenec in vsak dober državljan. Ti uspehi so tem bolj zadovoljivi in nudijo tem lepši pogled v bodočnost, ako upoštevamo velike težave, ki so bile z oživo-tvoritvijo oblastnih samouprav združene.
Ko smo se dne 23. februarja 1927 sestali na prvi skupščinski seji, je bila prognoza dela- in bodočnosti oblastne samouprave še popolnoma nejasna in negotova. Ljubljanski oblastni odbor je razpravljal v svoji drugi seji dne 25. februarja 1927 o organizaciji oblastnih uradov. Ugotoviti smo morali, da nimamo za izvedbo te organizacije prav nobenih materialnih sredstev. Imeli nismo tedaj drugega, kakor mnogo dobre volje in zelo veliko poguma. To izpričuje sklep, ki smo ga napravili v dotični seji, da namreč najamemo posojilo v znesku 700.000 dinarjev pri Ljudski posojilnici v Ljubljani in ker smo vedeli, da ljubljanska oblast, ubožna in brez vsega premoženja kakor je bila tedaj, ne more sama imeti nikakega kredita, smo se soglasno odločili, da podpišemo dotične menice člani oblastnega odbora sami (»Bravo!« »Živijo!«. — Živahno ploskanje.)
Uvcrjcn sem, da bosta mogli oblastni samoupravi v Sloveniji ob novi desetletnici s ponosom in samozavestjo stopiti pred javnost s trditvijo, da sta zelo mnogo pripomogli k izvedbi konsolidacije razmer v naši dr?avl. Uspeh naših samouprav pa bo brez dvoma brezprimerno večji, ako se poleg čim večje
proširitve samoupravnih kompetenc uresniči končno tudi veliki ideal vseh Slovencev, odkar je začel slovenski narod živeti svoje lastno politično življenje, ako dosežemo
zedinjeno Slovenijo.
(Dolgotrajno burno odobravanje in ploskanje.) S to željo stopa slovenski narod v drugo desetletje svojega svobodnega življenja. (Gromo-vito ploskanje.)
Besedo ima tovariš predsednik mariborske oblasti gospod dr. Leskovar. (Burno ploskanje.)
Govor preds. dr. Leskovarja
Visoka skupščinal
Spomin, ki ga danes obhaja ljubljanska oblastna skupščina, ne velja samo ljubljanski oblasti, — ta spomin velja vsej Sloveniji, velja vsem Slovencem sploh (živahno pritrjevanje in ploskanje). Zato je oblastni odbor mariborske oblastne skupščine z veseljem sprejel povabilo, da se udeleži današnje svečanostne seje Iiubljanske oblastne skupščine in je z veseljem prihitel v Ljubljano. (Ponovno ploskanje.)
Mirovna pogodba je raztrgala ozemlje, na katerem živi slovenski narod, na več posameznih delov. En del tega ozemlja in s tem Slovencev, je ostal pod Nemško Avstrijo, solnčni del našega ozemlja je prišel pod Italijo in osvobojeni del slovenskega ozemlja je bil upravno razdeljen na dve oblasti. Toda danes, ko obhajamo spomin desetletnice našega osvobojenja,
te meje za nas ne veljajo
(živahno ploskanje). Danes smo vsi tukaj združeni kot en mož, so srca vseh teh Slovencev, kjerkoli prebivajo, v mislih in z dušo pri nas. Vsi ti Slovenci tvorijo danes eno edino duševno enoto, združeno tu v Ljubljani, stari slovenski prcstolici, da si pokličejo v spomin one zgodovinske dni, ko je Slovencem po tisočletnem robstvu zopet zasijalo zlato solncc svobode.
Kakor danes, tako bodo tudi v bodoče vsi SlovČfTci tvorili eno duševno enoto, kadar koli bo šlo za obče slovenske svetinje, za občo
slovensko kulturo (burno odobravanje in ploskanje). Ozemlje se da razkosati v posamezne dele, ne da se pa razkosati narodna zavest, narodna miselnost, narodna duša. Narodna duša tvori eno edino, nedeljivo etično enoto, ki sc pokaže in stopi v akcijo povsod in takoj, kjer in koder gre za splošne narodne svetinje.
Baš naše osvobojenje, kojega desetletnico danes obhajamo, nam je zato najboljši dokaz. Nam sovražni zgodovinski razvoj nas jc bil porazdelil na pel kronovin: na Kranjsko, Primorsko, Štajersko, Koroško in Madjarsko in v vsaki teh dežel — izvzemši morda Kranjsko
—	smd" bili prepuščeni nam tako sovražni večini v narodno eksploatacijo po načelu: Di-vide et impera! Toda vsi ti deli so vendar imeli samo eno skupno, nedeljeno narodno dušo in srce; vsi ti deli, raztreseni po petih kronovinah, so imeli eno skupno narodno zavest.
Ta skupna zavest je tlela mirno dalje, vzplamtela tu in tam ob raznih prilikah. Buk-nila je pa z elementarno, neupogljivo silo na dan. ko je lo za naše osvobojenje. Umetno napravljene meje so izginile čez noč in videli smo samo eno edino slovensko dušo, koprnečo po svobodi — oni svobodi, katero je moral pogrešati nad tisoč let.
Ko gledamo to zgodovinsko sliko, se nam v naših srcih dvigajo nove nade za bodočnost.
Zgodovina nas uči, da so vse umetne meje, v katere se hoče vkovati kak narod, le začasne, narod pa živi svoje lastno življenje ne glede na umetne meje. (Viharno ploskanje.)
Pa še nekaj nam kaže zgodovinska slika.
Slovenski narod jc bil močan dovolj, da zasnuje v sebi idejo in koprnenje po svobodi,
—	ko je pa šlo za izvršitev te ideje, je poiskal zaslombe pri svojih južnih bratih, Srbih in Hrvatih, in je skupno z njimi zasnoval svojo lastno narodno državo pod žezlom slavne in junaške dinastije Karadjordjevičev. (Ponovno burno ploskanje.)
Tudi to dejstvo nam mora biti zvezda vodnica za naše bodoče delovanje. Uresničenje naših narodnih idealov moremo iskati samo v skupnem delu z našimi brati Srbi in Hrvati v ■kupni državi; vsak državni separatizem nas mora dovesti zopet v sužnost. Zgodovina našega tisočletnega robstva in več stoletnega rob-stva naših južnih bratov, Srbov in Hrvatov, nas uči dovolj jasno in nam je najboljši dokaz za to!
Kot zastopnik mariborske oblasti danes izražam čustva, ki navdajajo ob desetletnici osvobojenja vsakega zavednega Slovenca, s tem, da kličem: Živijo naš mili slovenski narod, živijo kraljevina S. H. S., živijo Njegovo Veličanstvo naš kralj Aleksander! (Viharno, dolgotrajno odobravanje, ploskanje in živijo-klici.)
Pozdrav N. Veličanstvu
Skupščina je s frenetičnim odobravanjem sprejela predlog dr. Natlačena, da sc odpošlje Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru nastopna brzojavka:
»Ljubljanska oblastna skupščina, zbrana skupno z zastopniki mariborske oblastne skupščine, da proslavi desetletnico narodnega osvobojenja, sc z iskreno hvaležnostjo spominja Vašega Veličanstva in Vam s tem pošilja izraze svoje globoke udanosti in zvestobe. Predsednika ljubljanske in mariborske skupščine: dr. Natlačen, dr. Leskovar.«
Slovenski narodni praznik
Končno je skupščina sklenila:
29. vinotok naj se v ljubljanski oblasti slovesno obhaja kot narodni praznik v spomin narodne osvoboditve Slovencev.
Oblastni odbor naj izvršuje ta sklep na primeren način v svojem področju in pri samoupravnih edinicah. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Svečanostna seja je bila s tem zaključena. Prihodnji petek, dne 2. novembra bo ob 3 popoldne seja odseka za javna dela v prostorih gradbenega oddelka in seja odseka za prošnje in pritožbe istega dne in isto uro, torej ob 3 popoldne v prostorih oblastnega odbora.
Prihodnjo sejo skupščine bo pa sklical predsednik pismeno.
spraviti postajo v obrat. Gradba in oprema študija nas stane nad 200.000 Din. Osnovali smo dalje posebno zadrugo, kateri je namen, preskrbovati radio-abonentom in drugim interesentom dobre in cenene radio-aparate, njih popravo, instalacijo in vsa ostala dela. V to svrho ima zadruga svojo radio prodajalno in lastno radio-delavnico. Za sestavo programa radijske postaje se je osnoval poseben prosvetni odsek. Ta je določil in bo določeval smernice, katerih naj se Radio-Ljubljana drži. Temelj kulturnim programom je vsekakor Ljudska univerza. Vedno smo poudarjali, da je naš daljnji cilj in želja
Krekova visoka šola v Ljubljani,
kjer bi se vzgajali voditelji našega socijalnega, prosvetnega iu zadružno-gospodarskega živ-prosvetnega in zadružno-gospodarskega življenja. Do uresničitve tega našega cilja še ne moremo takoj, vendar se nam je posrečilo, da letos izvedemo vsaj del te naše želje. Ljudska univerza bo potom radia priredila 360 predavanj, katera skupno tvorijo zaključno celoto. V okviru teh predavanj pridejo na vrsto vse stroke, katere bo 30 predavateljev poljudno obravnavalo in podalo v studiu. Z literarnimi predavanji hočemo spraviti naše pesnike in pisatelje v stik z ljudstvom. Z jezikovnimi tečaji bomo ustregli marsikateri družini. Radio-Ljubljana bo spajal v moderno duhovno občestvo vse prijatelje doma in na tujem. Zlasti rojaki v bližnji in daljni tujini bodo deležni toplih žarkov, ki jih bo izžareval obširen prosvetni in glasbeni program.
Doslej smo priredili v radiu že 56 predavanj, bilo je 44 jezikovnih ur, 7 cerkvenih, 41 orkestralnih in godbenih ter 35 pevskih koncertov. Program postaje priobčujemo v 6 domačih in 7 tujih, inozemskih listih.
Prosvetna zveza je danes tako obširna kulturna institucija, da dnevno zaposluje 30 nastavljencev.
Blagajniško poročilo
jc občnemu zboru podal g. B. Pleničar. Iz njega posnemamo, da je denarni promet od lanskega leta narastel za ogromno vsoto. Napram lanskemu, ki je znašal okroglo 1 milijon, znaša letošnji 2 in pol milijona dinarjev. Dalje vidimo, da predstavlja knjižnica vrednost 126 tisoč Din, ostali inventar 124.000 Din in blagovna zaloga 55.000 Din.
Izredno zanimivo je poročilo o
uspehih centralne knjižnice.
ki jo že od njenega početka pred dobrimi petimi leti vodi knjižničar B. Poznič, kateri je tudi podal občnemu zboru poročilo o njej.
Knjižnica se je letos pomnožila za okroglo 1000 knjig in šteje sedaj nekaj čez 7000 knjig.
Iz posejevanje se je vršilo dnevno od 8 do 12 in od 2 do 7. V teku poslovnega leta se je izposodilo 1015 članom, odnosno 11.749 obiskovalcem v 299 izpcsojevalnih dneh 26.369 knjig ali povprečno 88 dnevno. Zanimivo je, da je število izposojenih nemških knjig večje kakor slovenskih. Visoko število izposojenih nemških knjig gre predvsem na račun tistih lahkih, nemalokrat plehkih romanov, ki jih posebno ženske tako rade bero. Težja nemška literatura daleč zaostaja, dočim moremo glede slovenskih knjig reči, da boro vsi vse. O mladinskih, predvsem srednješolskih izposojeval-cih je treba pripomniti, da se je pri njih že lani, letos pa še posebno pomnožilo zanimanje za nemško, še bolj pa za hrvatsko knjigo. Po jezikih smo izposodili: 11.794 slovenskih, 12.467 nemških, 1892 hrvatskih, 98 italijanskih, 73 francoskih, 20 čeških in 25 ruskih knjig Skupno torej 26.369 (lani 18.832) knjig. Med izposojevalci so bili zastopani vsi stanovi, v prvi vrsti uradništvo in dijaštvo, manj pa delavci. Mnogo se izposojuje tudi na deželo. zlasti pa v bližnjo ljubljansko okolico. O stanju knjižnic po naših podeželskih društvih govore naslednje številke. V 140 knjižnicah imajo vsega skupaj 48.360 knjig (lani 31.500), povprečno torej vsako društvo 345 knjig.
Pomen ljudskih knjižnic za narodno prosveto je ogromen, zato naj bi se društva ne strašila nobenih stroškov, za izpopolnitev svojih knjižnic. Želeti je pa tudi stalnega stika med centralno in društvenimi knjižnicami, posebno glede razgovorov o nakupu novih knjig. Skrbno moramo paziti, da ne zaidejo v naše knjižnice knjige, ki bi naravnost kvarno vplivale na ljudstvo. Knjiga uči, vzgaja in zabava. Vse to pa le dobra knjiga. Slaba kvari in ji zato ni mesta v omarah naših knjižnic.
Posebno poročilo je občnemu zboru podal tudi g. F. Bizjak kot
tehnični referent Prosvetne zveze
V preteklem letu je tehnični odsek izdelal za naša društva 14 načrtov za nove društvene domove ter 4 načrte za nove društvene odre, razen tega je pa izdelal tudi nekaj drugih načrtov društvom, ki so jih kakorkoli potrebavala za prezidave, oziroma adaptacije svojih prostorov. Dalje smo sami izvršili načrte in vodili dela pri zidavi lastnega studia za radijsko postajo ob Bleivveisovi cesti in prodajnega paviljona ob Miklošičevi cesti. Naša delavnica je oskrbovala našim društvom radijske aparate, ter vršila poprave istih, oskrbovala poprave in tehnična dela pri skioptič-nih in filmskih aparatih. Tehnično delavnico smo letos povečali in nam odslej služi za vsakovrstna tehnična opravila, izdeluje in montira pa predvsem radijske aparate.
Nato so poročali še zastopniki nekaterih odsekov Prosvetne zveze, kakor Ljudskega odra. Svete vojske, Slovenske Straže itd., o katerih pa bomo radi pomanjkanja prostora poročali v eni prihodnjih številk.
O poročiilh se je nato nekoliko debatiralo Omeniti je klic zastopnika koroških Slovencev: Politično smo ločeni, gospodarsko navezani na nemške sosede, edino, kar bi nas šc vezalo s Slovenijo je in ostane — kulturi:: vez. V Celovcu se tega naši voditelji prav d< • liro zavedajo. Ni pri nas nasilja, mi umiramo Umiramo, ker nas je malo, ker je malo delav-
Sejavci našega semena ...
V	znaku ieh slavnostnih dni so se včeraj dopoldan in popoldan vršili občni zbori Prosvetne zveze. Slov. kršč. ženske zveze in Pevske zvezo, ter so bila na teh podana obširna in bogata poročila, katera pričajo o ogromnem narodnem in vzgojnem pomenu teh naših kulturnih organizacij, ki izkazujejo visoko bilanco izvršenega dela na vseh kulturnih in socijalnih poljih.
Najprej se je ob devetih dopoldan vršil v beli dvorani Uniona ob prisotnosti mnogih delegatov društev iz dežele in drugih uglednih prijateljev našega prosvetnega gibanja
občni zbor Prosvetne zveze
te najstarejše slovenske katoliške, od dr. Kreka ustanovljene organizacije, ki je lani praznovala že 30 letnico svojega obstoja.
Zborovanje je otvoril predsednik Prosvetne zveze, g. dr. J. Jlohorič, ki je uvodoma pozdravil vse došle zastopnike društev z dežele, posebej pa je še pozdravil navzočega prosvetnega šefa g. dr. K. Capudra, predsednika Kulturnega sveta univ. prof. dr. M. Slaviča, dalje zastopnika štajerskega oblastnega odbora in štajerske Prosvetne zveze.
Poročilo predsednika.
Nato je g. predsednik orisal v glavnih potezah vse delovanje in prizadevanje zveze v preteklem poslovnem leiu. To je bilo v glavnem usmerjeno in osredotočeno okoli otvoritve slovenske radijske postaje, nje organizacije in pripravi programa za te postajo. Tudi v prihodnjem letu se bodo glavna naša prizadevanja gibala okoli tega vprašanja, zakaj treba bo še izpopolniti in urediti marsikaj, ker se zavedamo, da je to ustanovo upravljati lako, da bo od njo imel naš narod kar največjo korist.
Dalje smo mnogo razmišljali v zadnjem času o izpopolnitvi knjižnic, zlasti na deželi. To jo brez dvoma ena najvažnejših nalog, ki jo bo treba prihodnje leto izvesti. Jasno je namreč, da je vpliv knjige še znatno večji kakor n. pr. vpliv časopisja, proti katerega slabim stranem se tolikanj borimo. Namen imamo, da poleg naše centralne knjižnice, ki je že tekom par let svojega poslovanja pokazala tako lepe uspehe, ustanoviti v Ljubljani še nekaj podobnih knjižnic, ki bi bile nekake filijalke že obstoječe knjižnice Prosvetne zveze.
Seveda bomo pa v teh nalogah, ki nam stoje kot nerešena vprašanja pred očmi, morali iskati pomoči in podpore pri vseh, ki so nam že doslej stali v pomoč 7. znatnimi denarnimi zneski. Dolžnost mi je, da se tudi s tega mesta tem našim darovalcem in podpornikom toplo zahvalim, zlasti KTD., oblastnemu odboru in vsem našim večjim denarnim in drugim zavodom.
Nato je podal g. t a j n i k Zor obširno
tajniško poročilo,
ki pač dovolj jasno izpričuje upravičenost obstoja in vsestransko delovanje te naše kulturne ustanove.
Prosvetna zveza združuje kot matica 224 prosvetnih in izobraževalnih društev iz ljubljanske oblasti. Lani je bilo torej ustanovljenih 8 novih društev. Temu številu je prišteti še 30 društev sv. Barbare iz Nemčije, 4 društva iz Holandije in 6 društev iz Francije. Tudi 18 slovenskih ženskih društev iz Westfalije se je včlanilo pri Prosvetni zvezi. V dejstvu, da je toliko društev naših izseljencev včlanjenih baš pri njej, je zopet podan viden dokaz, da se Prosveina zveza tudi v pogledu naših so-narodnjakov, bivajočih po raznih krajih inozemstva, zaveda svojega kulturnega poslanstva med slovenskim narodom .
Skupno tedaj šteje ta naša prosvetna družina 282 društev z 14.335 člani. Članstvo se je pomnožilo tekom tega poslovnega leta za 2140 oseb.
Stik z včlanjenimi društvi je bil prav živahen, kar izkazuje najbolj točno opravilni zapisnik. Prejeli smo 4548 dopisov, odposlali pa smo jih 2688. Razen tega je pisarna razposlala še čez 11:000 raznih okrožnic in letakov ter izvrševala vse upravne posle Vestnika, Pevca in Mentorja.
Odbor si je za svoje obširno delovanje pridobil sodelavcev, ki so v vsakem pogledu nesebično in požrtvovalno delovali v prospeh in dvig naše katoliške prosvete. Njih število znaša 74. Pri 34 sejah in neštevilnih sestankih smo skupno in v različnih odborih posamezno ukrepali in določili smernice, po katerih naj se giblje in izpopolnjuje naša katoliška misel in potom nje ljudska prosveta po deželi.
V	sami Ljubljani je prosvetna zveza priredila tekom lanske zime
23 prosvetnih večerov
z raznovrstnimi preduvanji iz vseh sodobnih vprašanj. Številna udeležba je potrdila, da tudi meščanstvo rado obiskuje take prireditve, ki so z glasbenimi in recitacijskimi točkami zlasti zanimive in privlačne. Troje takih predavanj smo morali radi izrednega zanimanja prirediti celo v veliki imionski dvorani, ki je bila večinoma docela napolnjena. Dalje je zveza v Ljubljani priredila 2 jezikovna tečaja. Da bi dvignila iu poglobila dramatično umetnost med ljudstvom, je zveza za svoja društva priredila režiserski in maskerski tečaj.
Prosvetna zveza je smatrala za svojo dolžnost, da kot matica vsega katoliškega gibanja in kot zastopnica vseh slovenskih katoliških
društev organizira dostojno proslavo 30 letne škofovanja našega vladike dr. A. B. Jegliča. S to proslavo je zveza tolmačila visokemu jubilantu in našemu vnetemu podporniku le skromno zahvalo slovenskega naroda za njegovo široko razumevanje v prid svojemu narodu in nejga organizacijam.
Delo za naše izseljence.
Organizirali smo tudi troje potovanj, ozi-rova romanj v inozemstvo. Od 10,—23. aprila si je 64 romarjev ogledalo Lurd in Parale-monial, kamor so ponesli romarji slovensko zastavo in zlato knjigo, ter jo položili na oltar Kristusa Kralja. Tudi drugo potovanje od 2,—16. julija je bilo usmerjeno v Lurd in potem dalje v Pariz. Tretja romarska pot pa je vodila naše izletnike v Kevelar, kjer se je vršil takrat katoliški shod slovenskih izseljencev v Nemčiji in Holandiji. Ob tej priliki je Prosvetna zveza navezala še bolj tesne stike z našimi izseljenci, ki so bili že prej dosti živahni. Zveza zdaj tamkajšnjim izseljencem pošilja večkrat ogromne zaboje knjig, listov, not, pesmaric. IS društvom v Nemčiji, Franciji, Belgiji in Holandiji pošilja Prosvetna zveza publikacije Mohorjeve družbe, Vestnik, Domoljub, Bogoljub. V te svrhe je zveza v preteklem letu izdala do 30.000 Din.
S pomočjo in podporo Ženske zveze, obl. odbora in v Ljubljani in Mariboru, mestne občine ljubljanske smo izpeljali počitniško bivanje otrokom slovenskih delavcev iz Nemčije. 254 slovenskih otrok je takrat prišlo v Slovenijo in se je po preteku večtedenskega bivanja s solzami v očeh poslavljalo spet od nas, od domovine svojih očetov.
Tudi z drugimi organizacijami imamo po voljne stike. Po svojem delegatu se je zveza udeležila stoletnice Srbske Matice v Novem Sadu in pri tem stopila s to Matico v stik. Ob tej priliki so se v Novem Sadu vršili razgovori o ustanovitvi Prosvetne zveze za vso državo.
Poučna predavanja.
Važno sredstvo pri delovanju na versko-prosvetnem polju so slike. Vsled tega je Pro-svena zveza posvečala skioptičnim predavanjem in filmom največjo brigo in skrb. Priredila je po deželi 669 skioptičnih predavanj, 176 filmskih predavanj in 128 navadnih priložnostnih predavanj. Skupno je izposodila v tem letu čez 21 tisoč diapozitivov. Zbirka diapozitivov se je znatno pomnožila. Nabavili smo tudi nekaj filmov, nekaj pa je naročenih. S tega mesta se moram v imenu zveze prav toplo zahvaliti Ljudski posojilnici, ki je za zvezo v zadnjem času kupila lep, nov velefilm »Papež in Vatikan« za 12.000 Lit. Osnovali smo dalje poseben kino-odsek. Ta si je nadel nalogo, da preskrbi vsak mesec vsaj po dva nova dobra filma našim kinopodjetjem po deželi. V našem pragramu je dalje, da ustanovimo polagoma v Ljubljani prosvetni kino, kjer naj bi se predvajali dobri katoliški filmi. V to svrho je zveza stopila v letos ustanovljeno mednarodno katoliško centralo v Haagu. Ustanovitve in zborovanja dotične filmske centrale se je Prosvetna zveza udeležila po svojem delegatu.
Prosvetna zveza je letos razpisala nagrado 10.000 Din za najboljšo ljudsko igro. Založili smo dalje posebno knjigo o katoliškem gibanju med Slovenci, ki bo kmalu izšla.
Delo društev na deželi
je bilo precej živahno in priča o pridni delavnosti krajevnih faktorjev. Življenje in podrobno društveno delo se vrši predvsem po raznih odsekih, katerih je 422. Odlikujejo se zlasti pevski in dramatični odseki. Zadnji so priredili 795 gledaliških predstav, med temi tudi nekaj težjih iger, ki zahtevajo že precej izvež-banih igravcev. Društva so dalje priredila 45 materinskih dni, 18 Ciril-Metedijskih ter 84 misijonskih prireditev. Po statistiki je take prireditve in že prej omenjena skioptična in filmska predavanja obiskalo okroglo 75.000 ljudi, kar je lepo spričevalo res kulturnega dela med širokimi plastmi ljudstva.
Lastne društvene domove ima 68 društev. Zastave ima 84 društev, lasten skioptikon 54 in lasten kino-aparat 7 društev. Za zabavo je skrbelo dalje v društvih 13 godb na pihala, 41 tamburaških zborov in 10 orkestrov.
Omeniti je še dve prosvetni razstavi in sicer ua Viču in v Kamniku. Viško društvo in kamniško okrožje sta s temi razstavami na najbolj jasen način dokumentirala prosvetno delo v svojem območju.
Drugi del tajnikovega poročila je bil posvečen
Radio postaji.
Kakor hitro je Prosvetna zveza zvedela, da bo Slovenija dobila radijsko postajo, je takoj vse storila, da bi ta oddajna postaja res služila Slovencem v splošne prosvetne namene. Zavedala se je, kolike važnosti je ta moderna naprava za naše ljudstvo po deželi. S pomočjo naših poslancev in drugih visokih dostojanstvenikov, ki so naklonjeni naši prosvetni organizaciji, je Prosvetna zveza prejela oddajno postajo v Domžalah v najem za 15 let. Ker pa postaja nujno rabi kapitala za obratovanje in ker je bilo treba zgraditi na lastne stroške posebno studijsko dvorano in druge potrebne naprave v Ljubljani, se je 3. marca osnoval poseben radio-odsek. Potom njega smo od 8 naših zavodov prejeli večje posojilo, da je bilo mogoče zgraditi omenjeni študij in
eev, malo prijateljev! Zato samo iskreno prošnjo, bratje: čujte nas! Naj najde Slov. kršč. noe. zveza v Celovcu svojo najboljšo oporo v Prosvetni zvezi v Ljubljani!
Ta klic je kakor žalostna pesem iz dalje legel v srca navzočih... In zbor je potem sklenil, da se Prosvetna zveza še bolj posveti ■vprašanju naših rojakov na Koroškem.
Po poročilu revizorjev so se nato izvršile volitve odbora.
V	odbor Prosvetne zveze so izvoljeni gg.: dr. J. Mohorič, dr. Sušnik. ravn. Gabrovšek, Inž. Porenta, prof. Bartol, urednik Erjavec, bančni uradnik B. Pleničar, prof. Mlakar, Vinico Zor.
Opoldan je podpredsednik občni zbor za-Jdjučil.
Istočasno se je pa v spodnji dvorani vršil tudi
, Občni zbor Pevske zveze
■Id se je pričel ob 11 dopoldne. Otvoril ga je predsednik dr. A. D o 1 i n a r. Tajniško poročilo je podal g. katehet P i v k, ter je iz njega razvidno, da se je Pevska zveza posvetila v zadnjem letu predvsem organizaciji pevskih tečajev, ki jih je priredila po raznih krajih Slovenije in so vsi dobro uspeli. Brezdvonino so ti tečaji največjega pomena za razmah PZ. Poleg teh pevskih tečajev moramo omeniti pevske koncerte naših okrožij. Takih koncertov je bilo 7. Največja pevska prireditev Pevske zveze v letošuejm letu, pod katere vtisom še danes stojimo, pa je bil delni zvezni •koncert ob priliki slovesne otvoritve ljubljanske radijske postaje 28. oktobra, ko je v veliki Unionski dvorani nastopilo 800 pevcev.
Zvezino glasilo »Pevec : z dobro glasbeno prilogo vzdržuje zveza z velikimi gmotnimi •žrtvami, ker je naklada radi pevske priloge draga in je število naročnikov zelo omejeno. Izdali smo letos za podeželske odre dvoje spevoiger, ki sta društvom zelo dobrodošli. Dalje smo izdali tudi knjigo M. Liajuka: Mera v slovenski narodni pesmi;:, ki je čisto svojevrstno delo v slovenski literaturi.
Po poročilu blagajnika g. A n d o 1 š k a in zvezinega pevovodje M. liajuka je občni zbor za prihodnje leto izvolil v odbor gg.: dr. Dolinarja, D. Doktorica, Iv. Andolška, Iv. Zdešarja, Iv. Pivka in dr. S. Vurnika. Občili zbor je bil tudi soglasen v tem. da tvorijo artistični odsek Pevske zveze vsi okrožni pevovodje.
Uspeli občni zbor je bil opoldan zaključen.
Zgodovinska ugotovitev
V	nedeljski naši številki smo pustili posameznim dopisnikom, da so podali svoje spomine na osvoboditev pred 10 leti, nc da bi jih kontrolirali z ozirom na kronološko točnost (datumi v škofovem članku so pravilni). Radi te točnosti ugotavljamo zgodovini na ljubo, da je naš praznik svobode dne 29. oktobra 1918. Ta dan je priredil slovenski Narodni svet (katerega predsednik je bil dr. A. Korošec) že nekaj dni prej napovedan praznik svobode in manifestacijo za Jugoslavijo. Ravno ta dan, 29. oktobra, je bila ustanov- ; Ijena jugoslovanska država Slovencev, Hrvatov in Srbov (iz bivše Avstro-Ogrske) v Zagrebu s tem, da je hrvatski sabor v Zagrebu pretrgal zvezo z Ogrsko in se podvrgel Narodnemu veču, katerega predsednik je bil tudi dr. A. Korošec, kot vrhovni instanci vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v bivši avslro-ogrski monarhiji. Generaliteta in vojaštvo zagrebške divizije je priseglo zvestobo Narodnemu veču, general Plivelič in drugi častniki so bili v slovesnem sprevodu. Narodno veče je imenovalo vlado za vse jugoslovanske dežele monarhije z dr. A. Korošcem kot šefom vlade. S tem je bi! dr. A. Korošec tudi vrhovni vladar za Slovenijo.
V	Ljubljani sc je obhajal praznik svobode dne 29. oktobra z velikansko manifestacijo za Jugoslavijo in z nepopisnim veseljem nad osvoboditvijo. Tudi slovensko vojaštvo je po častniku Rastoharju, ki je govoril s potegnjeno sabljo, priseglo zvestobo Jugoslaviji.
Narodna vlada za Slovenijo v Ljubljani, potrjena od Narodnega veča v Zagrebu, pa je bila razglašena dne 31. oktobra ob 7 zvečer raz balkon deželnega dvorca (sedaj univerze), od koder so istotako dne 29. oktobra govorili zastopniki vseh strank in tudi škof dr. A. B. Jeglič.
Tega 31. oktobra zvečer ob 9 je izročil zadnji predsednik Kranjske dežele grof Attems vpričo Jos. Pogačnika, dr. Brejca in dr. Tril-lerja vladne posle Narodni vladi, ki je poverila agende vladnemu svetniku Kremenšku. V Mariboru jc imel Narodni svet za Štajersko z dr. Verstovškom na čelu že isti dan 31. oktobra vso politično oblast na Spodnjem Štajerskem v svojih rokah. Prihodnji dan so nastopili že od dr. Verstovška odvisni okrajni glavarji po vsem Slovenskem Štajerskem. Tudi i mariborska garnizija se je že 31. oktobra udala dr. Verstovšku, ki ije imenoval g. Rud. Maistra za generala in poveljnika garnizije. S proglasitvijo Narodne vlade za Slovenijo je bila tudi Štajerska v Zedinjeni Sloveniji.
Dne 1. decembra 1918. pa sc je združila jugoslovanska država Slovencev, Hrvatov in Srbov (Avstro-Ogrske) z dr. Korošcem kot šefom države s kraljevino Srbijo in Crnogoro v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

t /
aj/e novega
Trenchoat
Jamski in moški, z dvojno podlog, dospeli v novi pošiijki. Najmodernejša oblačila!
DRAGO SCHVVAB, LJUBLJANA
Koledar
Torek, 30. oktobra. Alfonz Rodrignez, Angel, Klavdij, Marcel. — Solnce vzide ob 6.44 in zaide ob 4.43.
T
Osebne vesti
k Odhod kardinala dr. Hlomla, Nj. Emi-nenca kardinal dr. Avgust Hlond je včeraj vrnil obiske knezoškofu dr. Jegliču in velikemu županu dr. Vodopivcu. Obiskal je tudi dekatere redovne hiše v Ljubljani. Kardinal dr. Hlond odpotuje iz Ljubljane danes ob 4.57 zjutraj.
Ostale vesti
k Volitve v Pokojninski zavod izvršene.
Včeraj dopoldne jc potekel rok za vlaganje kandidatnih list za volitve v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Ker so poprej tako politične stranke kot strokovne skupine sklenile dogovor, je bila vložena le ena lista. Včeraj opoldne se je sestala volivna komisija pod vodstvom predsednika zavoda g. Vrtovca in proglasila vse kandidate in namestnike na edini vloženi listi za izvoljene. Imena novoizvoljenih delegatov in namestnikov priobčimo jutri.
k Zborovanje SLS v Rušah pri Mariboru
se jc vršilo v nedeljo, 28. oktobra. Predsedoval ije načelnik kraj. org. SLS g. Erhatič. Govorila sta poslanca Pušenjak in Žebot. Volivci so tudi v teh krajih ohranili zvestobo voditelju dr. Korošcu in SLS.
k Sadje sc izvaža v Avstrijo in druge dežele carine prosto! Surovo sadje (jabolka itd.) se lahko izvaža preko naše meje v Avstrijo carine prosto. Plačati je treba samo malenkostne pristojbine za tiskovine. To so nam izposlovafi poslanci Slovenske ljudske stranke. Za obmejne kraje, kjer imajo letos obilo sadja, ,je to zelo velika dobrota. Dočim poslanci samostojno-demokratske stranke samo zabavljajo in se kujajo, naši poslanci res skrbijo za zboljšanje splošnih razmer.
k Simfonični koncerti. Godba dravske diviz. oblasti v Ljubljani priredi v letošnji sezoni tri simfonične koncerte. Jugoslovanski skladatelji se vabijo, da pošiljajo svoje skladbe (simfonije, suite, koncerte itd.), ki pa morajo imeti absolutno umetniško kvaliteto, ka-pelniku dr. Jos. Čerinu v izvajanje.
-k Veliko časopisno tombolo priredi ljubljansko Združenje vojnih invalidov, koje čisti dobiček je namenjen za podpore siromašnim vojnim žrtvam. Ta akcija je vredna in potrebna vsestranskega podpiranja. Te dni se je pričelo z razpošiljanjem tonibolskih tablic po 2 Din in se cenj. prejemniki prosijo, da jih ne zavračajo in naj nakažejo malenkostno vso-tico, posebno, ker so igralni pogoji za vsakogar izvedljivi in bogati dobitki z ozirom na malenkostno število izdanih tablic.
k Popravi! V nedeljskem »Slovencu" se mora v poročilu o govoru poslanca Jarca stavek: Mi smo pa v tem oziru v nekaki slabi družbi pravilno glasiti: »Nismo pa v tem oziru v nikaki slabi družbi"; članov za drž. žbor na Češkem seveda tudi ne imenuje .' glava , ampak »vlada;;.
Huda nesreča pri prepeljavi ..bale"
V	soboto popoldne je vozil Franc Šifrer, posestnikov sin iz Žabiiice, star 135 let, balo« ženinu Janezu Šifrer ju iz Žabnice št. 11 skozi Kranj v Žabnico. Pohištva je bilo za 4 vozove, kateri so se počasi pomikali proti Zabnici. V Spodnje Bitnje so privozili ol> tri četrt na pet popoldne. Ta čas so se vračali ludi tovarniški delavci iz Kranja domov. Šifrer je v Sp. Bit-nju vzel iz žepa samokres in oddal strel. Krogla je zadela poleg voza iz tovarne domov idočo delavko 15 letno Ivanko Vrhovnik iz Šutne v levo »Iran glave ter obtičala pod desnim očesom. Ivanka Vrhovnik se je takoj zgru. dila nezavestim na tla, nakar jo je Katarina Dolinar prenesla v hišo Franceta Hafnerja. Poklicani zdravnik dr. Bežek iz Kranja je izjavil, da je rana snirtnonevarna ter odredil takojšnjo prepeljavo nesrečnice v oblastno bolnico v Ljubljani, kjer se sedaj bori s smrtjo. Šifrer pravi, da radi teme ni mogel videti, če je kdo .šel poleg voza in da .-e je radi tega nesreča zgodila le slučajno.
Likanje koruze — z nožem
V	ijescni skoraj ni iantovskega pretepa, ki se ne izvrši pri ličkanju koruze ali pa na poti domov od ličkanja. Preteklo sredo so kožuhali koruzo pri Mihi Galiču v Žejnem pr: Čatežu ob Savi. Kožnhači so bili fantje, dekleta in možje. Vsled zavžite pijače so bili fantje razgreti in pred polnočjo je nastal prepir radi deklet. L. P. je z nožem naskočil Janeza Boškoviča, vendar jc bil od trezncjši"h fantov potisnjen na stran. Ko sta se že ože-njeni A. P. in Boškovič udarila z lesenimi grabljami, pa je L. P. nenadoma zapičil Bo-škoviču nož v leva pleča tako globoko, da je obtičal. Janez Slekor.,;a je Boškoviču potegnil nož iz hrbta, ga obvezal in domači so smrtno-nevarno poškodovanega Janeza takoj prepeljali v bolnico, kjer ie njegovo stanje trajno resno.
V soboto so ličkali koruzo pri Bradaču v Zupelevcu v kapelski fari. Delo je bilo pred polnočjo zgotovljeno in Miha Mihelin iz Stare vasi je spremil domov svoje dekle. To ni bilo prav drugim fantom. A. H. in J. 2. sta pričakala nič hudega slutečega Mihelina in ga s kolci tako pretepla, da so ga naslednjega dne težko poškodovanega pripeljali v brežiško bolnico.
k Blagoslovitev novega mostu čez Krko v Šmihelu pri Žužemberku se jc slovesno izvršila preteklo nedeljo popoldne. Ob navzočnosti skoro cele župnije in šolske mladine je blagoslovil most žužemberški g. dekan Gni-dovec, ki je imel slovesnosti primeren govor. Namesto zadržanega oblastnega odbornika prof. Jarca je navzoče pozdravil oblastni poslanec Erjavec. Za novi most je izposloval že od Davidovičeve vlade državno podporo v znesku 10.000 Din poslancc dr. Kulovec. Ljubljanski oblastni odbor je nosil polovico gradbenih stroškov okrajni cestni odbor v Žužemberku je prispeval 20.000 Din, vožnje in les so pa domačini preskrbeli po zelo nizki ceni. Glavno zaslugo za novi most pa ima domači g. župnik Kastelic, ki se je z redko požrtvovalnostjo trudil, da se je most zgradil.
k Iskra iz lokomotive zanetila požar. V nedeljo, dne 28. oktobra takoj po odhodu osebnega vlaka, ki vozi popoldan ob 4 iz Zidanega mosta proti Rimskim Toplicam, je začel goreti dvovrsten kozolec s šestimi okni Jurija Kokocta, posestnika v Brišeh pri Zidanem mostu. Kozolec je bil takoj v plamenu in je pogorel do tal. Zgorela je tudi vsa krma za živino razven slame. Posestnik je bil sicer zavarovan, vendar trpi občutno škodo, ker mu je zgorela najboljša krma in orodje. Silen veter, Iii je vlekel ta dan, je zanašal iskre iz lokomotive naravnost na streho. Sreča je še vendar bila, da je vlekel jugozahodni veter. Ako bi bil potegnil sever, bi bila zgorela štiri ni posestnikom vsa poslopja. Na lice mesta >ta prihiteli gosilni društvi iz Rimskih toplic in Zidanega mosta.
k Samostan se pretvori v sanatorij. Uprava samostana Duzluka nad Orahovico je zaprosila, da bi smela ta samostan spremeniti v sanatorij, ki bi bil najmodernejše urejen. Samostan leži v divni gorski kotlini na Krudiji, globok v gostem gozdu. Samostan je zelo obtežen ni ima mnogo prostora, prebiva pa v njeni le kakih pet pravoslavnih menihov. Tudi ima samostan precej premoženja. Za pretvori-tev v sanatorij je potrebnih 12 milijonov di-i.arjev in namerava ta denar samostan dobiti z izsekavanjeni svojih gozdov.
k Smrtna nesreča. Blizu Sremske Mitro-vice se jc pripetila v soboto huda avtomobilska nesreča. 601etna Jela Jurišič iz vasi Man-četova se je vračala domov iz bližnje vasi, kamor je šla obiskat svojo hčerko. Na cesti ji je privozil nasproti avtomobil. Šofer je dajal znak s hupo, toda starica je bila radi hrupa tako zbegana, da je skočila na isto stran, kot je vozil avtomobil. Avto je grozno poškodoval ubogo starico. Šofer jo je takoj prepeljal v bolnišnico v Sremski Mitrovici, kjer je starica v hudih mukah umrla. Šofer se je prijavil sam policiji, ki je uvedla preiskavo.
k Radi živine ubil pastir kmeta. V sremski vasi Bečmenu se je nedavno pripetil zahrbten umor. Občinski pastir Dušan Popov je pasel živino vseh posestnikov v vasi. Nekoč so našli eno kravo mrtvo in ko so jo odrli, so spoznali, da je bila krava ubita. Njen lastnik kmet Gjoka Vodeničarevič je zahteval, naj občina odstavi Dušana kot pastirja, kar se je tudi res zgodilo. Popov je prisegel Gjoki krvavo maščevanje. Pred dnevi se je Popov v vaški krčmi stepel s fanti in nastal je velik hrup. Vodeničarevič je hotel miriti, toda Popov ga je zabodel z nožem v glavo. Popov se je zagovarjal s pijanostjo, kar pa mu ni pomagalo, kajti okrožno sodišče v Sremski Mitrovici ga je radi uboja obsodilo na osem let ječe.
k Samoumor ruske plesalke na Sušaku. V nedeljo popoldne so našli v neki sušaški restavraciji obešeno 381etno Aleksandrino Novoselsko, rusko plesalko, ki je pripadala Gabajevi skupini »Vesela kokoš«. Novoselska se je po emigraciji iz Rusije omožila z nekim Grkom, toda mož ji je kmalu umrl. S svojimi nastopi je imela na Sušaku lep uspeh. Kaj jo je gnalo v smrt, ni znano.
k Prijatelja ubil. V vasi Kaocih pri Brodu na Savi so se sestali uradniki nekega gozdnega podjetja na gostilniški veselici. Pri povratku domov se ije pričel blagajnik Jožo Djordjii prepirati z inženerjem Hubertom Žito in ko je prišlo do dejanskega spopada, ga jc ustrelil v čelo. Inženir je bil takoj mrtev, ubijalec pa jc pobegnil, vendar se je kmalu vrnil na kraj nesreče. Ko je videl svojega prijatelja mrtvega, se je takoj sam prijavil oblastem.
k Samoumor radi genijalnosti, V Brodu se jc te dni ustrelil 231c!ni Mijo Pazič, uradnik tehničnega oddelka. Bil je s svojimi tovariši na veselici in so se v začetku mirno zabavali. Naenkrat se je zresnil in pričel govorci svojim tovarišem: "Ubil sc bom, ti prijatelj
Pride
Kralj kraljev
Fabijanovič pa mi boš govoril na grobu!« Dejal je, da življenje nima smisla in ko so ga tovariši tolažili, se je skliceval na nemške filozofe, ki trdijo isto. Mijo je še trdil, da so vsi samomorilci — geniji ter se je ves čas navduševal za nje. Tekom razgovora je stopil tri korake nazaj, potegnil revolver in si edino krogljo, ki jo je še imel, pognal v zatilje. Zgrudil se je takoj mrtev na tla pred noge svoje matere, ki je prihitela k njemu. Na grobu Mija Paziča je govoril po zadnji njegovi želji samomorilčev prijatelj študent Drago Fabijanovič.
Gospodom
nudi krasne suknje
Fran Lukič, Lubljana
Stritarjeva ulica
Najfinejši izdelek ob najnižji ceni!
★	POSESTNIKI AVTOMOBILOV naj sežejo po novi knjigi inž. Štolfa »Šofer i n s a m o v o z a čPriročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. Josip Štolfa. Cena lepo vezani knjigi 140 Din. — Knjiga je neprecenljive vrednosti za vsakega, ki ima posla z avtomobilom. Saj je avtomobil prometno vodstvo, ki služi tudi pri nas vedno bolj najrazličnejšim poklicem in najširšim plastem ljudstva, tako da bo v kratkem izpodrinil vsa druga vozila. Strokovno oceno te krasne knjige prinese naš list v najkrajšem času.
k PRI HRIPI, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josef«-grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro dč »F r anz-J o &ef«-voda trpečemu človeštvu ob mrzličnih nalezljivih boleznih. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
k KRASNA IZBIRA BLUZ, otroških obleke po nizki ceni, Krištofič-Bučar, Stari trg 9.
k 2000 DINARJEV ZA STIH DVEH VRST. Znana parfumerija »Elida« je v mesečniku »Domači Prijatelje razpisala gorenjo nagrado, kjer so tudi razvidni pogoji za udeležbo na natečaju.	. ~"
★	GARANTIRAMO, da bodo vaši še triko ponošeni čevlji izgledali kot novi, če jih prebarvate s Braunsovo Vilbra barvo. 26 vrst barv. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova o.
Ljubljana
Nočna sluiha lekarn
Drevi vršijo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
O Odpovedan shod. Za nedeljo dopoldne so privatni nastavljenci sklicali protestni shod v Mestni dom, na katerem so nameravali protestirati proti nameri velikega županstva, ki je uvedlo akcijo, da se sporazumno na obe strani olajšajo strogi predpisi o izvajanju osemurnika. Sklicatelji shoda pa so — slučajno ali namenoma — določiil za shod uro, ko so se v Ljubljani vršile veličastne manifestacije ob priliki desetletnice osvoboditve. Na shod je prišlo le malo ljudi in je zato shod odpadel.
© Nanj so pozabili. Veliko ulic, cest in hodnikov je mestna občina uredila v letošnji in lanski seziji. Med drugimi ludi del Stre-liške ulice in Krekov trg. Le hodnik ob hiši finančne delegacije je ostal, kakor je bil. Nanj se ni ozrlo oko tistih, ki odrejajo popravila in uravnavanja, sicer bi se ga bili gotovo usmilili, ker je usmiljenja vreden. Zlasli ob deževnem čast! predstavlja klavrno sliko olepševalnih del, dasiravno je precej frekventiran, ker tvori edino vez med Streliško in Kopitarjevo ulico in nadaljno Resljevo cesto, ker na drugi strani ceste ni hodnika. Priporočamo merodajnim činiteljem, da si ogledajo tega pastorka ob dežju, ko je poln luž, in prepričani smo, da se ga bodo usmilili tudi še iz razloga, da :ie bo izgledalo, da mora biti slab, ker meji slučajno na državno posest.
© Poroke. V škofijski kapeli se je včoraj poročil g. Jak. 15 i r i m i š a ,sin pok. delegata ' min, fin. za Bosno in Hercegovino g. Tome ' Biriniiše, z gno. Marijo S te nt a, hčerko g. i ravnatelja in posestnika Frana Stente. Poro-; čal je g. škof. dr. Jeglič. — V nedeljo se je ! poročil g. profesor dr. Ferdo Kozak z gno. Nado Žnideršičevo iz ilirske Bislrice.
O Na praznik Vseh svetili vprizori Ljudski oder v Ljubljani splošno znano in priljubljeno žalo-igro »Mlinar in njegova hči«. Začetek ob pol 8 rv. Predprodaja vstopnic se vrši od danes dalje pri društveni nabavni zadrugi v Ljubdskem domu, I. nadstropje.
0 Esperanto. Za začetnike se prične redni
pouk mednarodnega pomožnega jezika esperanto danes ob 19.30 v' šentjakobski šoli. Priglasiti se more še vsak.
t
0 »Koprive« zaplenjene. Ljubljanska policija je v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj zaplenila vse izvode zagrebškega humorističnega tednika »Koprive*, kolikor jih je prišlo v Ljubljano. Po Ljubljani se je šušljalo, da je vzrok zaplembe neka sati-rično-politična karikatura, kar pa ni res. Slučajno smo dobili na vpogled izvod zaplenjene slike in smo se mogli prepričati, da je vzrok bolj moralič-nega značaja. Vobče pa je znano, da »Koprive« že dolgo niso več ono, kar so bile in da je njihov nivo padel.
© Spiritisti. Tudi Ljubljana ni med tistimi redkim mesti — če je teh sploh kaj, — ki bi imela za prebivalce izključno le pametne in razsodne ljudi in tudi v našeni mestu je dovolj norcev, ki nasedajo vsaki prevari in zvijači. Tako na primer ima spiri-tizem v Ljubljani prav mnogo častilcev in pristašev. Neverjetna je naivnost teh ljudi, najbolj pa naivnost v pretiravanju. Zbirajo se naskrivaj v temne čnmnate, — svetlobe se namreč zelo boje — in tu vražarijo, kličejo na pomoč »duhove« in se »raz-govarjajo« z njimi. Ce le dekla v sosednji kuhinji zaropoče s pomitimi krožniki, so že vsi prepričani, da se je ta in ta duh oglasil. Se bolj se jim zdi zagoneten eksperiment z mizico. Na leseno mizico z veliko ploskvijo in s tremi nogami, tesno pripognjenimi druga k drugi, pritiska z rokami pet šest ljudi z vso močjo. Nič čudnega ni, da se prične mizica pregibati in totci z nogami ob tla. še malo sugerirane domišljije in razgretih živcev, pa je misterijozna zveza z duhovi tu. Pisec teh vrstic je imel pred dnevi priliko prisostvovati taki spiritistični seji, kjer je proizvajal neki medij svoje čarovnije. Prav nihče se ni dotikal mizice, niti medij ne in vendar se je mizica pregibala! _ Ali nekdo je imel pri sebi dolg nož in je neopazen? presekal svileno nit med nogo medija in nogo mizice. Eksperiment se seveda ni mogel več nadaljevati. Spiriiizem je postal tudi sredstvo spretnih sleparjev za izkoriščanje in v Ljubljani neki zelo »zrel« ptiček z njim prav dobro zasluži. Za dober denar prodaja spiritistične knjige, pobira vstopnino k spi-ritističnim sejam, seveda le za »kritje stroškov«, njegovi duhovi ukazujejo spiritističnim vernikom dajati darove v dobrodelne namene — seveda le v roke medija. Ce pa si dober »prijatelj« z njim, ti je pripravljen razodeti tudi vse trike, s katerimi sle-pari svoje žrtve. Starodobna laterna magika, s katero vabi duhove iz teme, dolge police v rokavih, svilene niti, vse to uporablja za pregibanje spinti-stičnih mizic, poleg tega pa še izvrstno uporablja svoj talent za iinitiranje tujih glasov. S tem navadno pričara na primer pred užaloščeno vdovo njenega pred kratkim umrlega moža. Razsodne ljudi pred spiritizmom ni treba svariti, naivneže in norce pa tudi noben nasvet ne bo odvrnil od te neumnosti. Malo več kritičnosti pri vseh pristaših spiritiznia — in vse te čarovnije bi se kmalu izkazale kot navadne sleparije ali pa pojavi manj znanih naravnih zakonov. Čudežev v spiritizmu pa ni.	.
(Tj Košara salate. Na Rimski cesti je včeraj na vse zeodaj ustavil stražnik 41-lefno žensko, »ta
- ico«, kot ji pravijo njene tovarišice. »Kaj pa Imate v košari?« Ženska je odvrnila da nese samo malo solatce na trg. »Tako, solatce, od kdaj pa imate vi vrt'« In ženska je morala na stražnico. Izkazalo se ie, da je ženska salato res ukradla, kot jo je osumil mož postave, poleg tega pa so našli pri njej se 3 literski mlekarski vrč brez pokrova. Lastnico salate je policija kmalu našla, le lastnice vrča ne. Ženska e povedala, da je obo e ukradla, salato nekje v Krakovem, mlekarski vrč pa nekje, na Posavju samo spomnila se ni natančno kje, ker je ze tn tedne skozi vedno pijana jeruša in bnnjevca.
NAJBOLJ UGODNO
nudi Jesenska ln zimska oblačila
J. MAČEK
specialna konfekcija za gospode in deco Aleksandrova cesta 12
Maribor
□	Desetletnica slovenske samostojnosti se je v tukajšnjih šolah proslavila s slavnostnimi predavanji o velikem pomenu 29. oktobra 1918 v zgodovini slovenskega naroda. Nekatere šole so imele ob tej priliki tudi službo božjo. Dan je bil pouka prost.
□	Desetletnica češkoslovaške republiko in 25 letnica Češkega kluba v Mariboru se je proslavila v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma zelo svečano. Proslave so se med drugimi udeležili veliki župan dr. Schau-bach, češkoslov. konzul dr. Resi iz Ljubljane, mestni poveljnik general Dimitrije Spasič, oblastni predsednik dr. Leskovar, prosvetni šef dr. Kotnik, podžupan dr. Lipold in še drugi odlični dostojanstveniki. S proslave sta se odposlali vdanostni brzojavki kralju Aleksandru in predsedniku Masaryku. Spregovorili so: dr. Pivko kot predsednik mariborske JCL, Franjo Poureš kot predsednik tukajšnjega Češkega kluba, ljubljanski konzul dr. Resi, veliki župan dr. Schaubach, oblastni predsednik dr. Leskovar, podžupan dr. Lipold in Heinz v imenu zagrebške lige. Potek svečane proslave sta dvignila s svojim sodelovanjem pevski zbor Glasbene Matice ter vojaški orkester.
□	Kar so iskali, to so našli. V znani gostilni v Meljskem predmestju je včeraj popoldne prišlo do ostrega spopada med gručo socialistov, prijateljev g. Eržena in tremi delavci, ki so še do nedavnega bili v socialističnem taboru, a se jim je neprestano hujskanje proti Slovenski ljudski stranki zastudilo. Socialistični kričač, ki je zaposlen pri neki stavbeni tvrdki, je začel takole: »Ti črni h..... še za delavce niso dosedaj prav nič storili, od kar so gospodarili na magistratu.« Sakoj se oglasi eden izmed treh, ki so pokazali pravočasno socialistom hrbet in odgovori izrfva-ču: »Ali ne boš tiho! Morda si postal že ilep in gluh, odkar so te rdeči znorili! Ko je bil socialist Grčar župan in so na magistratu ko-mandirali tri leta socialisti, se ni za delavca niti toliko storilo, kar je za nohtom črnega. Se ene barake niso postavili socialisti, da bi zmanjšali stanovanjsko bedo. Samo nekaj so socialisti dosegli. Njih voditelji so začeli spravljati svojo žlahto na magistrat. Ali morda imamo delavci kaj od tega? Kar tiho bodi in molči, pa skrij se s svojimi socialističnimi voditelji! Ko je prišel »ta črni« Leskovar za
župana, se je vsako leto zidalo hiše, popravljalo ulice, skrbelo za zaslužek tisočerim brezposelnim. In sedaj, ko je zopet »ta črni« Ju-van župan, se je delo v tem oziru še {»množilo. Klerikalci so preskrbeli brezobrestno posojilo za zidanje stanovanskih hiš, rešili so okoli 7 milijonov dinarjev iz carine za mestno občino ravno za velika dela v Melju. Poglej, kako izgleda sedaj i>o zaslugi klerikalcev naše Melje! Nov ogromen kanal, novotlakovane ulice, razsvetljava in še mnogo takega. Vse to je zasluga »teh črnih«. Vi socialisti pa imate same obljube in dolg jezik.« Socialisti so se na to tiho izmuznili iz gostilne. Slišali so resnico!
□	Smrtna kosa. Umrli so: Eleonora Prah, soproga veleposestnika na Ranči pri Pesnici. Iskala je v težki bolezni pomoči na kliniki v Gradcu, kjer je podlegla operaciji. Prepeljali so jo v Maribor, kjer je bila včeraj pokopana ob veliki udeležbi ljudstva. Bila je dobra gospodinja in mati,'ki je odgojila 14 otrok, od katerih živi še 11. — Gross-mann Martin, zasebnik, star 63 let. Pogreb danes ob 17 na Pobrežju. — Feražin Frančiška, zaseb-nica, stara 76 let. Pogreb danes ob 16 na pobre-škem pokopališču.
□	Poročili so se v zadnjem času: Hergouth Josip, ravnatelj mešč. šole, z gdč. Valerijo Beni-nijevo, otroško vrtnarico; Poš Mihael, mesarski mojster, z gdč. Marijo Zelenkovo, delavko; Boschak Maks, mizarski pomočnik, z gdč. Hedvigo Verb-njakovo, šiviljo; Pirnat Ignac, pisarniški pomočnik, z gdč. Štefanijo Cotičevo, šiviljo.
□	Požar je izbruhnil v nedeljo zvečer proti 19 v neki šupi v Kamniškem grabnu. Zgorela je večja zaloga sena in slame.
□	Naraščanje Drave. Drava je v noči od nedelje na ponedeljek silno narastla. S seboj nosi vse polno hlodov, dračja in drugega lesa. Na prestreže-vališčih tega Dravinega »daru« imajo ljudje obilo posla.
□	Osem dni v Dravi. V nedeljo pojx>ldne je neki ribič v bližini klavnice privlekel na trnku iz Drave človeško roko; sledilo je truplo utopljenca. Ugotovilo se je, da gre za samoumor 54 letnega železničarja I. Tomšiča, očeta deveterih otrok, ki je že 20. t. m. neznano kam izginil. Trpel je na živčni bolezni. Obupen čin je izvršil očividno v trenutku duševne zmedenosti.
□	Obesil bi sc bil rad v tukajšnjih policijskih zaporih neki Martin S., in sicer na čevljevih vrvi-can. Pa so ga še v zadnjem trenutku zalotili ter preprečili njegovo nakano
□	SLA V A MRTVIM! Spomnimo se v svetovni vojni padlih rokajov Mariborčanov! V proslavo njih spomina izvaja Slov. pevsko društvo »Maribor« dne 21. novembra znameniti Mozartov »Itequiem«-.
napisi
Kranj
Otvoritev gledališke sezone Ljudskega odra.
V soboto in nedeljo se je s predstavo »Številke gospe Rožmarinke« otvorila gledališka sezjua v letošnjem letu. Obe predstavi sta v vsakem oziru izpadli tako dobro, da se bo igra prihodnjo nedeljo ponovila. — Po predstavi je Orlovski odsek v krogu Prosvetnega društva priredil proslavo desetletnice osvobojenja, kjer je g. prof. Slopar govoril o po-meuu tega dne. Pri proslavi, ki je lepo izpadla, sta sodelovala tudi orliški krožek in pevski odsek.
Smrtna kosa. V nedeljo je bil pogreb pokojnega Mihe Eržena, ki je umrl v starosti Bo let. Da je bil pokojni obče priljubljen, priča velika udeležba ljudstva pri njegovem pogrebu. V življenju je opravljal službo cestarja na državni cesti Kranj—Naklo. Bil je zvest naš somišljenik.
Trbovlje
Občina je preklicala znano naredbo o 10 urnem delavniku za svoje uslužbence. S tem je storila le svojo dolžnost.
Prva opereta v Trbovljah. Prosvetno društvo v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 4. novembra v Društvenem domu opereto »Gozdna kraljica«, s spremljevanjem na klavirju in godbe na lok.
Vincencijeva družba je kupila od gospe Ane Forte zemljišče nasproti stari bolnici v izmeri <7350 m2. Prostor se namerava uporabiti za postavitev otroškega zavetišča in v druge dobrodelne svr-he. Ker je prostor v središču delavskih kolonij, je obenem tudi najprimernejši prostor za cerkev. Za izvedbo te akcije se je največ zavzel tudi Oblastni odbor ljubljanski s predsednikom dr. Natlačenom, za kar mu vsa čast, da tudi Trbovlje pridejo do prej^ot robnih socialnih ustanov.
Blagovica. Zelo nas je razveselilo, ko smo brali v uedeljskem »Slovencu«, da je naš oblastni poslanec g. Poznič stavil v oblastni skujiščini predlog, da se zgradi oziroma popravi cesta Blagovica— Češnjice—Šmartno v Tuhinju. Na ozemlju, kjer bi šla nameravana cesta, je cela vrsta vasi, ki so skoro popolnoma odrezane od prometa in so zato prebivalci zelo siromašni, ker nimajo priložnosti, da bi ugodno prodajali svoje pridelke in posebno les. Ce bi se zgradila omenjena cesta, bi se gospodarske razmere temeljito izboljšale. Zelo važna je pa tudi zveza med Črnim grabnom in Tuhinjsko dolino, ki bi bila s to cesto vpostavljena. Zato prosimo, da bi oblastni odbor čimpreje zgradil to cesto. Saj smo v primeri z drugimi okraji v zahtevah zelo skromni, čeprav so naše potrebe morda mnogo večje kot drugod. Zelo bomo hvaležni našim poslancem in posebno oblastnemu odboru, če nam nakloni to res jiotrebno cesto.
Spori
Nogometne prireditve na praznik 1. novembra. Na praznik se odigrajo samo prekinjene prvenstvene tekme Primorje : Slovan in Slovan : Hermes, in sicer dopoldne ob 11 Primorje : Slovan, ob 11.30 pa Slovan : Ilermes. Za ti tekmi je pod-zveza določila posebno, zelo znižano vstopnino.
ILIRU A : HAŠK 5 ;4 (3 : 2).
Včerajšnje gostovanje Haška vsled slabega terena ni prineslo zaželjenega užitka. Blaten teren, ki je bil po močnem nalivu v drugem polčasu še slabši, je vidno otežkočal lepo igro. Imeli smo priliko opaziti dva popolnoma različna načina igre. Napad Haška se odlikuje s svojo tehniko držanja žoge pred nasprotnimi vrati. S tem da možnost branilcem kakor tudi krilcem, da se malo odpo-čijejo in nasprotnika dobro pokrijejo. Čisto nekaj nasprotnega inia pa napad Ilirije. Glavno delo prepusti zaledju, žoge, ki jih dobi, pa ne zna obdržati. Tudi nima smisla igrati samo na skoz«, ker se to pri pazljivi obrambi ne obnese. Gostje so kot ce-jota daleko nadkriljevali domače. Krilci so držali stik z napadom, medtem ko smo velikokrat opazili popolno osamljenost našega napada. Bile so prilike, ko je žoga, odvzeta našemu napadu, ob-stpla na šestnoistmeifn-k'.. krlr-i so bili pa na drugi polovici igrišča. S tem je ostalo dosti lepih prilik neizrabljenih. Od gostov nam je najbolj ugajal znani zagrebški reprezentant Leinert. Je igralec velikih tehničnih zmožnosti. Z lepimi potezami je vezal napad. Ostali igralci so v vsakem oziru zadovoljevali. Od branilcev je bit bolji Bivec od Dasoviča. V napadu Ilirije je bil Oman kot po navadi agilen, dobri sta bili obe rezervni krili, ki brez dvoma spadala na ti mesti. Šiška in Doberle od začetka dobra, potem sta pa zapadla v staro napako in lepo čakala na žogo. V tem je Šiška prekašal Doberleta. V halfih je edino zadovoljil Košenina. Plešu je pa absolutno potreben »dopust«. V obrambi je bil pa desni branilec veliko boljši od Verovška, Kreč pa zopet skrajno nezanesljiv. Sodnik g. Šneler ni bil ravno slab, vendar je bil pri presoji llmetrovke prerigorozen, ni pa dovolil Iliriji kazenskega strela, ko je bilo par težjih favlov nad Šiško kot pa oni nad Leinertom. In sicer so bili nad Šiško namenoma izvršeni fauli, ki so onemogočili strel na gol, medtem ko je bil faul nad Leinertom slučajen. Zmaga Ilirije je upravičena, ker je zmagal elan nad tehnično boljšim moštvom.
V	predtekmi je zmagala rezerva Ilirije nad Svobodo, ki ni bila kompletna z 5:0
ASK PRIMORJE : SK JADRAN 6 :1 (5 :1).
Primorje je nastopilo v oslabljeni postavi z Zemljakom v obrambi. Ni predvedlo svoje običajne igre in bi po premoči zaslužilo večji rezultat. Jadran se je dobro branil, Vendar je Vidmar kriv dveh golov, medtem ko je držal llmetrovko. Vsled roke Zemljaka diktirano llmetrovko pretvori Jadran v gol in s tem doseže, kar boljši klubi niso mogli. G. Pevalek je dobro sodil, vendar je imel pri znani publiki težko stališče. Vsekakor bi moral vsled teme igro predčasno odžvižgati. Gotov del občinstva ima čudno navado. Ako moštvo ne moro doseči uspehov ki mu gredo^je tega seveda kriv sodnik. Naši klubi bodo morali, ako jim je procvit športa pri srcu, take izpade odločno zatreti, kajti ravno to je največji vzrok slabega obiska tekem-
V	predtekmi je u borna rezerva Primorja z lahkoto odpravila Jadran z 4:1.
HAZENA.
Napovedana ponovna izločilna hazena tekma se ni vršila. Zagrebška hazenska podzveza je zavzela, podpirana po neobjektivnih poročilih o ne-| deljski tekmi, vsega obsojanja vredno stališče. Od-i povedala je za vse svoje klube sodelovanje v je-i senskera prvenstvu. Na ta slučaj se bomo še po-
j Vmih' KOLESARSKE TEKME.
Ob priliki proslave 401eluega obstoja kolesarskega športa v Ljubljani so bivši člani takrat ustanovljenega kluba poklonili lep pokal, za katereaa
trajno last se je vršila včeraj dirka na progi Ljubljana—-Trebnje—Ljubljana v dolžini 100 km. Kljub slabi cesti so "bili doseženi lepi rezultati: kot prvi je prispel na cilj Šolar (Ilirija) v času 3:37.9 ure in si prisvojil lepo darilo. 2. Abulnar (P.) 3:47.41 ure, 3. Peršin (I.), 4. Meze (I.).
MARIBOR:
ud- .<
Maribor železničarji 6:1 (3:0). Maribor je svojo postavo spremenil in se ponovno odlikoval po svoji dovršeni igri, kateri Železničarji kljub iemu, da so dobro igrali, niso bili kos. Moštvo Maribora je bilo izborno vigrano. Najboljši mož na polju je bil Vagner, ki pa ni mogel preprečiti poraza.
PTUJ:
Svoboda (Maribor):Ptuj 3:2 (1:2). Prijateljska tekma, v kaetri je zmagalo boljše moštvo.
ZAGREB:
Železničar:Croalia 2:0 (2:0). S to zmago se železničarji prevzeli vodstvo v prvenstveni tabeli. Moštvi sta predvedli slabo, nezanimivo igro.
Rezervna moštva imajo v Zagrebu lepo navado, da prvenstveno tekmo prepuste par forfait 3:0 in odigrajo prijateljsko tekmo.
Viktorija:Derby 5:0 (1:0). Zaslužena zmaga rutiniranega nasprotnika nad šibkim Derbyjem, ki sicer predvede lepo igro, vsled nerutiniranosti igralcev pa ne more doseči boljšega uspeha.
BELGRAD:
Soko:B. M. S. K. 5:0 (3:0). Precej ostra igra, tako da je bilo več igralcev izključenih. Rezultat je presenetil, ker ni nikdo računal na tako zmago Sokola.
PRAGA:
Češka:Jugoslavija 7:1 (1:1). Nezaslužen poraz našega moštva, ki je predvedlo v prvem polčasu krasno igro. V tem polčasu so predvedli igro, ki je zadivila prisotne gledalce. Do srede drugega polčasa je izgledalo, da bomo zmagali, vendar nas je spremljala neverjetna smola. Nekako v 20 min. so pa naši popustili, ker niso vzdržali tempa, ki so ga Čehi diktirali. Tako visoki zmagi Čehov so precej pripomogli »dobri Hrvati«, ki sploh niso iz Zagreba odpotovali. Tako so morali eni in isti igralci nastopiti v dveh težkih tekmah. Medtem ko so Poljaki kakor Čehi imeli priliko moštvo izmenjati, se je našim igralcem zelo poznala tekma i prejšnjega dne.
Poljaki so proti Amaterjem Češke izgubili z 1:0. V soboto so profesijonali zmagali nad Poljsko s 3:2, Jugoslavija je Amaterje odpravila s 3:1. Tako smo dosegli vsaj en pozitiven uspeh nn slovanskem turnirju. Pričakujemo pa, da bo zveza, ako hoče ohraniti vsaj še malo videza objektivnosti, z vsemi uporabljivimi sredstvi nastoplia proti igralcem, ki niso odpotovali.
DUNAJ:
Avstrija : Švica 2 : 0 (2 : 0). Avstrijci oslabljeni vsled nesodelovanja Rapidovih ljudi kljub premoči niso mogli doseči boljšega rezultata. Tekmi je prisostvovalo 40.000 ljudi.
BRNO:
Brno : Amaterji Dunaja 7 : 4 (4 : 2).
Dunaj
KRAKOV: Krakov 2 : 1 (1 : 0).
BUDIMPEŠTA:
Ferencvaroš : Rapid 7 : 1 (3 : 0). V tej prvi rundi za srednjeevropski pokal se je Ferencvarošu sicer po lepi igri, vendar pa največ vsled zelo slabe igre vratarji Rapida posrečilo doseči tako visoko zmago. Po tej visoki zmagi je gotovo, da bo Fe-renevarož osvojil laskavi naslov zmagovalca v turnirju.
Avatrija : Ogrska 1 : 1 (0 : 0). Reprezentance drugih lig niso mogle Igrati drugače kot neodločen okliub temu, da je imela Ogrska več od igt;p.
V.
Za duha in srce
Koncert Pevske zveze
V	proslavo 10 letnice osvobojenja je Pevska Zveza priredila v »Unionu« '28. t. m. ob pol 16 koncert, na katerem je sodelovalo 7 pevskih okrožij: stiško, pod vodstvom g. Žagarja (št. Vid), tržiško
(Mejač, Tržič), savsko (Rozman, Zagorje), logaško (Cerar, Logatec), kamniško (Primožič, Kamnik), ljubljansko (Bajuk), radovljiško (Fabjan), nakar so združeni pevski zbori zapeli pod vodstvom prof. M. Bajuka troje pesmi.'
Na sporedu so bili Premrl, Vodopivec, Foer-ster, Dev, Dolinar, Jereb, Adamič, Medved, Ocvirk, Tome, Lajovic, Schwab in Sattner.
Malo sitno je bilo to, da so bile na odru kar cele stotine pevcev v tesni gruči in dn so dirigenti dirigirali vsak v drugem kotu v gneči. Zaostajanje, ki se je pojavilo tupatam, je bilo nemara tega posledica.
V	splošnem je treba pohvaliti naše požrtvovalne podeželske zbore, da so se pridno pripravili za ta impozantni skupni nastop in pokazali, kako daleč je razširjena pri nas zvezna disciplina in hotenje po lepi umetnosti.
Stiško okrožje je topot prvič v Ljubljani nastopilo. Zbor je bil majhen, bilo je nekaj treme zraven. Treba bo izgladiti glasove, da bodo enotni in dobro zadevali (»tujih« mej), sicer so j>a Dolenjci napravili dober vtis in bodo drugič še boljšega. Za tržiško okrožje je nastopil sam, močnejši tržiški zbor, ki je prav lepo prednašal Foersterjevo Ljubico in Devovo priredbo Spov ptice .pojo, pri kateri pa je bilo malo zastajanja. Savsko okrožje je jselo Dolinarjevo Doma iu Jerebovo Prepelico, to zadnjo kljub majhnim trdotam prav usjx:io. Dokaj močno in šolano je bilo logaško okrožje, ki je jielo precej težko Adamičevo Kresovale tri devojke in Medvedov Nazaj v planinski raj. Prednašalo je plastično in bilo intonacijski večinoma sigurno. Kamniško okrožje pod vodstvom g. Primožiča jc pek) Ocvirkovo Zori rumeno žito in Tomčevo zelo usjnelo skladbo Majva. Glasovi so lepo odtehtani in izenačeni, dinamika jirecizna; deklamacija naravna in jjrednašanje dobro. Majeva zlasti je bila izmed najbolje zapetih jjesnii koncerta. Ljubljansko okrožje pod vodstvom prol. Bajuka je imelo težišče v dobro šolanem zboru Ljubljane in je častno vodilo z Adamičevo Tožbo in Lajovčevitni Pastirčki. Radovljiško okrožje je odjielo Sclivvabovo Ptičko za moški zbor in Vodopivčevo Noč na Adriji. Napravilo je dober vtis s svojim vestno izpiljenim prednašanjem. Združeni pevski zbori — bil je imjx>zan(en pogled na to množico pevcev — so peli f>od vodstvom prof. Bajuka Kleiuenčičevo izvrstno Slanico, ki je bila morda najbolje zapeta jeseni na koncertu, dalje Foersterjeve Povejte ve planine (malo trdo) in Sattnerjevo Vrbico z lepim mestom O domu.
Koncert je lepo usjiel. Posebno so [»slušalstvo navdušile Ljubica, Prepelica, Kresovale tri devojke, Majeva, Tožba Pastirčki in Slanica. Z aplavzom poslušalci niso štedili.
Le dalje z delom. Lepa ideja bi bila ona o združenih slovenskih pevskih zborih. Na gosjx> darskem, industrialnem itd. poljih Slovenci ne moremo tekmovati s svetom. S svojim peljem pa lahko. To imejmo vsi pred očmi in ne nehajmo se truditi za vedno boljše uspehe!	V
Radio
:Programi Radio-Cfublfana
Torek, 30. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 17: Lahka glasba. — 19: Nemščina, poučuje ga. dr. PiskeniLk. — 19.30: Ptice, predava prof. Pengov. — 20: Prenos »Salome« iz opere. — 22: Poročila.
Sreda, 31. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 17: Pravljice, bere pisatelj Milčinski. — 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Ma-zovec. — 19.30: Čudeži jugoslovanskega podzemskega sveta, predava dr. Valter Bohinjc. — 20: Hadio-kvartet (gg. Svetel, Bra viličar, Feršnik, Je-raj), člani pr. opere. — 22: Poročila.
Drugi programi
Torek, 30. oktobra.
Zagreb: 17 Vesela glasba. — 18. Vokalni koncert. — Brcslau: 20 Koncert s pestrim sporedom. — 21 Literarna ura. — Praga: 19 Prenos opere iz gledališča. — Leipzig: 20 Zabavna prireditev. — 22.15 Plesna glasba. — Bern: 17 Orkestralni koncert. — 20.15 Bachova glasba. — Katovice: 18 Popoldanski koncert. — 19.20 Prenos iz opore. — Brno: 20 Recitacije iz del A. Sove. - 20 Poljuden koncert. — Rim: 17.30 Instrumentalni in vokalni koncert. — 20.45 Prenos iz opere. — Berlin: 20 Zabava. — 20.45 Literarni večer. — Dunaj: 11 Koncert godal, kvarteta. — 16 Orkester. — 20.05 Koncert simfoničnega orkestra. — Miinchen: 19.30 Komorni koncert. — 20.30 Koncert pestre glasbe. — Milan: 20.50 Koncert s pestrim sporedom. — Budapest: 17 Simf. orkestr. koncert. — 20.45 Koncert cellista, virtuozov na klavir. — Solopetje. _ 22.30 Ciganska godba.
Nassnanila
C§ublfansUo gledališče
Drama: Začetek ob 20
30.	oktobra, torek: Zaprto.
31.	oktobra, sreda: KROG S KREDO. Red A.
L novembra, četrtek: ROMEO IN JULIJA. Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20
31. oktobra, torek: SALOME. Za lanski abonma C. 31. oktobra, sreda: BOCCACCIO, opereta. Red B. 1. novembra, četrtek: Zaprto.
Proslava svobode v ljubljanski operi. Za 29. oktobra nameravana slavnostna predstava se je morala vsled bolezni preložiti in se vrši skoro gotovo v petek, dne 2. novembra. Za slavnostno predstavo se vprizori izvirna slovenska enodejanska opera skladatelja Slavka Osterca »Iz komične opere« in pa Stravinskega moderno operno-oratorijsko delo »Oe-dipus rex«. Pred začetkom operne predstave zapoje celokupni pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice vse tri naše državne himne. Predstava se vrši na pranijerski abonma.
Mariborsko gledališče
30.	oktobra, torek, ob 20. uri: JESENSKI MANE-
VER. Ab. C. Gostovanje gdč. Lubejeve.
31.	oktobra, sreda, ob 20. uri: JESENSKI MANE-
VER. Ab. A. Gostovanje gdč. Lubejeve.
CfublfanshJ Ljudski oder
V Jntrtnk (na praznik Vsoh svetih) t. novembra " ob pol 8 zvečer: MLINAR IN NJEGOVA HČI.
Žaloigra v 5 dejanjih (10 slikah).
Meh m/hnfeh vwei?/e^
Loyd George, voditelj angleških liberalcev, pošilja svoje volilne govore široni Anglije po govorilnem
filmu.
j iom iz Moskve. Niki in jaz sva bila v srečnih dneh dobra prijatelja. Sedaj, v času stiske in ne-| varnosti, se še bolj čutim kot njegov zvesti to-J variš. Vprašam se: kaj storiti? Toda, da bi mogel na to določno odgovoriti, bi moral poznati nevarnosti Vašega notranjega in zunanjega položaja, da bi jih mogel presoditi; od zunaj tega ne morem. Vendar mi pa lebdi pred cčini možnost, da bi bila morda — če ni drugega zanesljivega izhoda — pot k armadi v Vzhodno Azijo za Nikito rešitev. S tem vladarskim činom, da bi prevzel vrhovno poveljstvo, bi obudil zanimanje svojega ljudstva in elektri-ziral armado. Mora pa biti potem trdno odločen, da bo poslušal le enega svetovalca, najsi že bo Griepenberg ali kdo drugi, drugače bo gotovo nesreča. To bi bil en predpogoj; drugi je pa ta, da se ustanovi zanesljivo regentstvo. Načelovati bi mu mogla Ti. Obenem naj bi se potem ljudstvu obljubile določene reforme, posebno glede večje tiskovne svobode. Metoda kneza Mirskega jc bila nekam nepraktična in otročja. Seveda mislim le na redno, zakonito pot, ne pa na kak pacte avec remeute.
Vprašam sc en somme: Kako se Niki najbolje zavaruje? S tem, da se napravi popular-npga. Kako se da to najlažje doseči? S tem, da I gre k armadi. Mislim, da je armada še sposobna zmagati. Zadnjič se je zopet junaško bila. Zdi se mi, da naj Niki, če gre k armadi, predno slovesno postavi regentstvo in ob tej priliki obenem v lastnem imenu obljubi neke koncesije, ki odgovarjajo naziranjem naše dobe. Za izvršitev pa potem ni treba nikakih idealisiov, marveč trdnih mož.«
#
Stekla volkulja. V vasi blizu Cosenze v Ka-labriji je udrla volkulja, ki je besno popadala ljudi in živino. Slednjič je steklo zver ustrelil neki kmet. Volkulja je obgrizla 72 oseb.
Marijin spomenik porušili. V Gradcu sta minolo soboto zvečer dva pijanca začela rušiti Marijin spomenih na Karlauškem trgu. Prevrnila sta s podstavka dve stranski solii, ki sta se , razbili. Nadaljnje delo so jima preprečili in ju ; zaprli.
Iz ministra hotel izsiliti denar. Agent Buch-| egger, ki se je bil pogajal v avstrijskem vojnem ministrstvu za dobavo 7000 pištol iz tovarne j Steyer, ne da bi uspel, je pisal vojnemu ministru i Vaugoinu izsiljevalno pismo. Grozi, da bo spra-j vil v javnost stvari iz ministrovega zasebnega življenja in nezakonito oddajanje voj. ministrstva, ako mu ne izplača 5000 šilingov provizije. Bucheggerja so izročili državnemu pravdništvu.
Hoover ali Smith? Pri poizkusnem glasovanju, ki ga je priredil newyorški list »Literary Digest«, je glasovalo za Hooverja 1,717.041, za Smitha pa 971.536 oseb. Stave sc menjaje glase sedaj na zmago enega, sedaj drugega kondi-data. Republikanci zatrjujejo, da ima Hoover
zagotovljen 301 glas (potrebna večina znaša 266 glasov).
Profesor vlomilec. V Berlinu so zaprli ruskega emigranta prof. Djunkovskega, iznajditelja glasbe etrovih valov, ker je osumljen, da se je udeležil vloma v veliko zlatarsko trgovino v Bruslju, ki se je izvršil pred tremi leti in je bilo ukradenih za 3 milijone frankov dragocenosti. Djunkovski je živel zelo razkošno."
Tajen laboratorij s kužnimi bacili. Pariška policija je odkrila tajen laboratorij, ki si ga je uredil trgovski agent Schirmer. Schirmer je imel dve stanovanji. V enem so našli velike zaloge morfija in kokaina, v drugem pa velike množine bacilnih kultur lepre in legarja. Kakor se zdi, je bil Schirmer v vohunski službi, a ni še znano, na korist kateri državi.
Noblovo nagrado za medicino so priznali letos prof. Ch. Nicolle-u, voditelju Pasteuerje-vega zavoda v Tunisu. Nicolle je odkril, da prenašajo pegavo mrzlico uši.
Okostnjak s puško. Na Salvenbergu na severnem Tirolskem so našli okostjak in poleg njega puško. Ugotovili so, da so to ostanki nekega Aschaberja, ki je pred 10 leti na lovu ponesreči ustrelil svojega očeta in nato izginil Aschaber se je ustrelil.
Vojaška letalska nesreča. Na vojaških letal-j škili vajah sta pri Karlovih varih padli na tla 1 dve letali. En pilot je bil težko ranjen.
Spalne vozove III. razreda so uvedli na i progi Prag—Varšava.
Prišedša iz ječe — zblaznela. Iz kaznilnice : v La Rochelle so po 23-letni ječi izpustili na svo-i bodo morilko Aulier. Ko je prišla na kolodvor, i je raztrgala ves svoj zaslužek, ki ga je prihranila j v ječi v teku 23 let — zblaznela je. Oddali so jo j v blaznico. — Na Dunaju si je zasebnica Eva Czarny, ki je pred kratkim prišla iz blaznice, . polila obleko s petrolejem, si s kuhinjskim nožem razparla trebuh, zažgala obleko in goreča bežala na ulico, kjer se je zgrudila.
Viljemov svak — cirkuški jahač. Ruski pustolovec, ki je bil poročil 70-letno sestro Viljema II., a dobil kmalu slovo, je sprejel mesto kot cirkuški jahač ter bo te dni nastopil v Bruslju . in potem v Parizu.
Samoumor zaradi očal. Neki 16-leten realec v Offcnburgu je svojemu tovarišu razbil očala. Zaradi tega ga je šolsko vodstvo kaznovalo. Fant se je nato obesil. Ni izključeno, da je bil
po sredi še kak drug vzrok.
•
Joža pripoveduje: »Tedaj pa . .. udari granata in mojemu tovarišu odtrga obe nogi in i roki ter ga vrže v vodo. Na vso srečo je znal plavati...«
*
»Gospod doktor, ali je res, da je slepo črevo popolnoma brez koristi?«
»Za nas zdravnike nikakor ne.«
Herbcrt Hoover, dosedanji trgovinski minisler Združenih držav, sedai republikanski »suhi« kandidat za predsedniško mesto. Po poklicu je inžener; v svetovni vojni je organiziral prehrano zavezniških Hežel. Star je 54 let.
Peter Klemen:
Slovenski kurir in njegova smola
(Popotni spomini izza dni po prevratu.)
(Dalje.)
Odkrito povem, da mi je bilo tedaj morda več samo za naslov »kurir«, kakor za vse posle, ki sem jih imel kot kurir opraviti. Zdel sem se sam sebi kot grški hemerodrum, ki je tekel z Maratona v Atene, le to razliko sem si predstavljal med seboj in njim, da je on brusil svoje lastne podplate, jaz pa, tako sem mislil, bom dremal in se lepo pretezal vsaj v drugem železniškem razredu.
Prav malo sem spal ono noč. Nisem se bal potovanja, saj sem že v mirnem času prepotoval vse one kraje, ki so mi jih gospodje od komisije omenili, da jih obiščemo. A slutil sem, da bo marsikaj šlo drugače, kot si ti gospodje predstavljajo. Neprijetne slutnje sem imel, da bo pot dolga in težka. Kakšna ravno bo, tega nisem vedel, saj drugače bi bil zopet izpraznil svoj kovčeg in bi bil kratkomalo ostal doma.
Zmenili smo se, da se drugi dan dobimo tu in tu, pred hišo gospoda ravnatelja Ivano-viča, kjer nas bo čakal avtomobil, da nas po-legne do Reke.' Čudno lepo sem si predstavljal to vožnjo, ki se mi je zdela nehote edino varni del našega potovanja. Gledal sem dolge, bele ceste preko šip, gledal ljudi, ki hodijo brzih korakov ob konfinih in se zavijajo pred mrazom v plašče, nam pa je v zaprtem vozu prijetno gorko, naravnost zaspano. Pa zakaj si ne bi predstavljal tako, saj so gospodje od komisije pripovedovali tako lepe reči, da sem jim moral vsaj za to kratko pot verjeti.
da jih je treba obvestiti. Gospod ravnatelj Ivanovič je zavrtel telefon in naročil nekomu, naj išče tajnika Toneta, češ, da Tone še nc ve ničesar o našem odhodu. Med tem je pozvonilo in vstopil je v salonski obleki in z viržinko v ustih gospod doktor Jaka. Če bi bilo pri ravnatelju Ivanoviču kako za ženitev zrelo dekle, bi bil v svoji zlobi mislil, da je prišel snubit. Tako pa sem si razlagal iz njegovega salona in vitžinke le veliko važnost in diplomatsko dostojanstvo naše misije. Če kdo potuje v Ženevo in Pariz, jc treba salonske obleke, pa če ga potem še tako zebe. No, sicer pa diplomata nc zebe nikoli, mu že drugi podkurijo, da mu ni mraz.
Slednjič se jc javil tudi dr. Milkovič in po dolgem čakanju je prišel še tajnik Tone s smehom na obrazu in s cigareto v ustih. Spodaj je zatrobil avtomobil, ravnatelj Ivanovič je oblekel dva kožuha, se poslovil od svoje žene in šli smo. S kovčegi v rokah in z veliko radovednostjo v vseh svojih duševnih predalih smo stopali po stopnicah navzdol. Pred vrati je stal velik avtomobil cesarsko-kraljeve avto-grupe, smrčal in ropotal je, da sem sc kmalu prepričal o njegovi dolgodobni službi v bivši c. kr. armadi, četudi tii imel nikakih odlikovanj. Ubogi avtomobil! Vozil si mogoče srebrne majorje in zlate generale, a kljub tentu si postal stara škatlja. Tebi bo težko z nami in nam bo hudo s teboj. Gospodje od komisije so sc vkrcali, zavijajoč se do nosa v suknje in kožuhe. Bil je občuten mraz in mraznice so kresale. Meni je ostal prostor pri šoferju, in zadovoljen sem bil z njim iz več vzrokov. Prvič sem si grel noge na kovinasti plošči pod vo-lanto, drugič pa jc mesto poleg šoferja res edino primerno mesto za kurirja, ki je že po
Salonski voz maršala Focha, kjer sta dne II. novembra 1918 nemška zastopnika drž. tajnika Erzber-ger (zgoraj) in general v. Winterfeldt (spodaj) podpisala premirje, ki ga je narekoval Foch (v krogu).
A priti je moralo vse tako, kot ni nihče pričakoval, in ravno zato se mi zdi vredno, da opišem to svojo pot. Če se bo komu zdela zanimiva, ni to zasluga mojega peresa in tudi ne udeležencev komisije, ampak edino razmer, v katerih smo potovali.
DRUGO POGLAVJE.
Mraz in burja pa brez kožuha. V Ilirski Bistrici se nas prime — smola.
Drugi dan je bil dan odhoda. Pregledal sem ie enkrat svojo prtljago, dobil sem pri dobrem človeku stekleničico brinjevca in konjaka za morebitne potne slabosti in krog desete ure sem šel čakat avtomobila, ki so mi ga bili opisali prejšnji dan kot posebno solidno ma-šino.
Pred stanovanjem ravnatelja Ivanoviča še ni bilo nikogar, ko sem prišel tja. Šel sem v njegovo stanovanje, a tudi pri njem še ni bilo niti enega gospoda od komisije. Zvedel sem tudi, da vsi niti ne vedo, da odpotujemo, in
svojem imenu človek hitre vožnje in nenavadnega telesnega poleta. Najrajši bi bil vzel med noge še rezervno kolo, bi si bil napravil » ruti na klobuku in bi ne bil samo kurir bi pravi pravcati diplomatični Merkur.
Nabralo se je bilo krog nas nekaj otrok m ženic, ki so kar sapo lovile, ko so slišale, da gremo preko Italije na Francosko. Med tem je bil šofer, neki češki Janušek, privezal na zadnjo stran avtomobila našo prtljago. Bili smo z vsem gotovi. Janušek je potegnil za prestavo, obrnil volanto, avtomobil jc zarožljal, bencin je zasmrdel in hajdi na pot proti Tržaški cesti.
Niki na fronto!
O priliki smrti carice Marije Fecdorovne je prišlo na dan naslednje pismo Viljema II., ki ga je pisal pokojnici dne 20. februarja 1905. začasa rusko-japonske vojne:
Ves sem prepaden nad strašnim poroči-
Ameriška mladina v volilnem boju.
Al Smitl, newyorški guverner, predsedniški kandidat demokratov, katoličanov in vseh »mokrih« Američanov. Začel jc kot trgovski pomočnik; I. 1903 je postal prvič poslanec. I. 1011 so ga izvolili demokrati za strankinega načelnika. Star jc 56 let.
Guverner Narodne banke v Sloveniji
V	nedeljo zvečer je prispel v Ljubljano z belgrajskim brzo v lakom novi guverner Narodne banike, predsednik Centrale industrijskih korporacij g. Ignjat Bajloni. Z njim je prispel tudi glavni ravnatelj banke dr. Dragoljub Jo-vanovič in vodja novega informativnega oddelka banke vseuč. prof. A. Jovanovič. Na postaji so ga sprejeli ravnatelj ljubljanske podružnice g. Gregorič z vsemi uslužbenci, nadalje predsednik zbornice za TOI g. Tvan Jela-tin, zastopniki drugih korporacij in denarnih zavodov.,
V	ponedeljek je stopil v stike z našimi gospodarskimi korporacijami. Dopoldne se jo vršila pri Narodni banki seja cenzorskega odbora, kateri je prisostvoval tudi guverner in njegovo spremstvo. Ob 11 je prišel guverner v Zbornico za TOI, kjer ga je pozdravil predsednik Ivan Jelačin, poudarjajoč potrebo še tesnejšega sodelovanja Narodne banke z našim gospodarstvom. Nato so mu prisotni zbor-nični člani tolmačili potrebe slovenskega gospodarstva. Razpravljali so o obrtniških kreditih, o soli, posebej o živinski soli, o izenačenju oblastnih trošarin, informacijskem oddelku Narodne banke itd. Izražena je bila tudi želja, da obišče guverner Maribor, kar pa mu žal sedaj ni mogoče, ker se mora prekmalu vrniti v Belgrad. Ogledal si je vso borzno palačo. Nato se je podal guverner na borzo, kjer ga je sprejel celokupen borzni svet.
Zvečer je g. guverner zaradi nevarne bolezni svojega brata moral vrniti se v Belgrad.
Izjava guvernerja Narodne banke o aktualnih gospodarskih vprašanjih
Po sprejemu v zbornici je sprejel guverner Narodne banke našega urednika in mu dal naslednjo izjavo za »Slovenca«:
V	Ljubljani sem bil prijetno iznenaden po srčnem sprejemu, katerega so mi priredili gospodje, s katerimi sem že imel priliko sodelovati.
Moram podčrtati veliki zmisel za organizacijo pri Slovencih, ki se najde pri vseh: od kmeta pa do vodilnih gospodarjev. Mnenja sem, da je to edina pot in način, prav za prav šola za vzgojo celote, da se naše gospodarstvo povzpne do popolnosti. Moj prihod v Ljubljano ima namen proučiti na licu mesta gospodarske zahteve in potrebe. Seznanil sem se sedaj z željami in potrebami slovenskega gospodarstva, tako od cenzorskega odbora kakor tudi od gospodarskih predstavnikov. Vse te želje se bodo pretresale in izvršili se bodo potrebni ukrepi za izpopolnitev, v kolikor bo mogoče.
Zlasti pa me veseli, da morem sodelovati z gospodarji, da mi nudijo pomoč pri delu, da me informirajo naravnost o vseh potrebah, nadalje da »o mi obljubili vsestransko pomoč pri zbiranju podatkov »a gospodarske študije. Vse to sodelovanje bo velike koristi tako za celoto kakor za posamezne pokra j ne naše države.
Ob tej priliki moram kot predsednik Mo-nopolske uprave zlasti podčrtati važnost zadnjih dveh posojil monopolske uprave. Prvo je sklenila v Londonu monopolska uprava z Rot-schildovo skupino kratkoročno posojilo 300 milijonov dinarjev po šest in pol odstotkov za šest mesecev. Posojilo je bilo sklenjeno po zelo ugodnih pogojih. Drugo posojilo pa je dala švedska skupina; posojilo pa je po šest in četrt odstotkov na 30 let v znesku 1200 milijonov dinarjev. To posojilo pa ima izredno dobro stran, da se bo monopolska uprava osvobodila dolga pri finančnem ministrstvu, to pa bo zopet dobilo denar, ki ga bo v prvi vrsti porabilo za izplačilo visečih dolgov. Ves ta denar dobi na željo ministrstva Narodna banka, ki bo te dolgov« izplačevala. Na ta način
bo mnogo pomagano državnim financam, ki mnogo trpe radi teh dolgov, zlasti pa bo to nov ukrep v olajšanje gospodarski krizi v naši državi.
Kar se tiče stabilizacije dinarja, je Narodna banka izvršila svoje delo že meseca julija ob priliki izprememb v statutih. V kratkem bo pred skupščino prišel tudi od finančnega ministra tozadeven zakon, ker je treba začeto delo na stabilizaciji dovršiti, da bi se dokazalo inozemstvu, da se dela na stabilizaciji dinarja in v zvezi s tem je zaključitev velikega investicijskega posojila. Merodajni faktorji v tem cilju nadaljujejo svoje delo.
Dinar je že tri leta stabilen in pozitivno se more reči, da bo ostal stabilen. Vsa na-sprotovanja temu, ki so največ neobjektivnega značfja, morajo odpasti. Kdorkoli bo poskušal slabiti dinar, se bo uveril, da je trud v tej smeri zastonj.
—o—
Izvoz v septembru 1928
V mesecu septembru t. 1. je znašal izvoz iz naše države 447.000 ton v skupni vrednosti 692.3 milj. Din napram 415.000 tonam pa 693.8 milj. v avgustu letos in 433.000 tonam za 582.9 milj. Din v septembru lani. Iz tega naraščanja izvoza moremo sklepati na znatno izboljšanje naše trgovinske bilance. Vzrok za to je iskati v boljši žetvi: dočim lani nismo izvažali pšenice, smo jo letos v septembru izvozili 50.000 ton za 138 milj. Din.
Najvažnejši predmeti, katere smo v septembru t. 1. izvažali, so bili (v milj. Din; v oklepajih podatki za avgust 1928): pšenica 138.3 (199.7), stavbni le« 89.2 (83.6), hmelj 55.8 (—), sveže sadje 30.9 (13.7), jajca 27.6 (38.1), govedo 22.3 (25.7), opij 21.3 (—), drobnica 20.6 (16.3), baker 19.7 (19.9), prašiči 18 (11.9), sveže meso 14.8 (14.9), cement 14.3 (11.4). kalcijev cianauid 13.4 (11.2), drva 129 (14.3) itd.
Skupno je v prvih 9 mesecih t 1. znašal naš izvoz 3,346.000 ton v vrednosti 4.566.9 milj. Din napram 3.203.000 tonam v vrednosti 4.603.35 milj. Din v prvih 9 mesecih lani. Napredoval je torej po količini za 2.9%, po vrednosti pa je bil manjši za 0.8%.
Kako se je naš izvoz letos razvijal, kaže naslednja tabela (v oklepajih podatki za 1927):
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
z dne 22. oktobra 1928. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu dne 15 oktobra.) — Aktiva: Kovinska podlaga 383.6 (+ 136). posojila 1.697.8 (— 20.6), saldo raznih rač. 658.7 (— 136). Pasiva: Bankovci 5.687.6 (— 56.4), drž. terjatve 342.4 (+ 51.3), obveznosti 614.6 (—15.6); ostale postavke neizpremenjene.
KONKURZI IN LIKVIDACIJE
Konkurz je razglašen o imovini Evgena Pra-šlja, trgovca z delikatesami v Mariboru; prvi zbor upnikov 3. nov., prijaviti do 20. dec., upnikov narok 10. jan.; nadalje o imovini Franca Bedica, trgovca z manufakturo v Mariboru; prvi zbor upnikov 5. nov., prijaviti do 20. dec., ugotov. narok 3. jan.
Potrjena poravnava. Janko Artman, trgovec v Št. Juriju ob Juž. žel. za 25%.
Narok s prisilno poravnavo: Antonija Piber-nik, trgovka v Ljubljani 10. nov.: Josip Kerničnik, trgovec v Mariboru 22. nov.; v tej zadevi se vrši tudi zbor upnikov za 31. okt.
Odprava konkurza: Ana Zorinc, trgovka v Trbovljah-Vodah (sklenjena prisilna poravnava).
Likvidacija: Mlekarska zadruga v Šmarji, r. z. z o. z.
tis.	ton	milj. Din	
312	(315)	430.4	(483.8)
295	(322)	439.0	(455.4)
364	(426)	503.2	(608.4)
368	(353)	428.5	(467.9)
332	(380)	431.7	(519.3)
378	(341)	454.3	(471.0)
405	(377)	493.8	(485.0)
445	(309)	693.8	(529.6)
447	(433)	692.3	(582.9)
Haraza
DENAR
29. oktobra.
je dala Narodna banka. Učvrstili so se napram petku Berlin, Praga, zlasti pa Dunaj.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
29. oktobra 1928.
	povpraš.	pon.	nrednji	sr. 26. X.
Amsterdam	—	2285.25	_	2282.50
Berlin	1355.75	1358.75	1357.25	1357.—
Bruselj	—	791.45	_	'mm
Budimpešta	—	992.86	—	—
Curih	1094-10	1097.|d	1095.60	1095.60
Dunaj	799.57	802.57	801.07	800.60
London	275.78	276.58	276.18	—
Newyork	56.855	57.055	56.955	56.955
Pari«	—	222.50	_	—
Praga	168.37	169.17	168.77	168.75
Trst	—	298.30	—	298.32
Zagreb. Berlin 1355.75—1358.75, Curih 1094.10 —1097.10, Dunaj 799.57 - 802.57, London 275.78— 276.58, Newyork 56.79—56.99, Pariz 221.51—223.51, Praga 168.37—169.17, Trst 297.20—299.20.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.82, Budimpešta 90.52, Bukarešt 3.14. Dunaj 73.07, London 25.20, Newyork 519.70, Pariz 20.30, Praga 15.3975, Trst 27.215, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 83.70.
Dunaj. Belgrad 12.48125, dinar 12.43.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den.. Kred. zavod 175 den., Vevče 110 den., Niluig Ruše 260—'280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Nadalje je bilo ekseku-tivno prodano 3000 kom. 7% inv. pos. po 85.50.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 432.50— 433, kasa 432.50— 433, termini- dec. 442—442.50, 7% inv. pos. 85.75—86, agrari 55.75—56. Bančni pap.: Hipo 57.50, Poljo 17—17.50, Hrv. 58, Jugo 88—89, Lj. kred. 127—130, Nar.7.100, Prašted. 920 -925, Srpska 151—152, Zem. 133—140, Kat. 36, Obrtna 38—39. Ind. pap,: Gutmannn 200—205, Slavonija 6.50—7.50, dec. 6.50—7.50, Slavex 100—105, Danica 150—155, Drava 540-545, Šečerana 480— 485, Osj. ljev. 190—220, Brod. vag. 79—90, Union 320-325, Isis 21—24, Ragusea 487.50—490, Trbovlje 490—495, Vevče 110, Piv. Sar. 250—280, Ocea-nia 230-255, Nar. mlin. 19.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.75, Živno 128.50, Hipo 6.90, Alpine 44.05, Trbovlje 60.75.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo danes zaključenih: 10 vag. smrekovih hlodov, 5 vag. tramov, 5 vag. desk, 10 vag. drv in 4 vag. plohov, skupaj 43 vagonov. Tendenca je čvrsta.
Žito
Cena pšenici je neizpremenjena. Tendenca se pa nekoliko učvrščuje. Ponudba je zelo omejena. Kupčija pri nas počiva, ker za blago ni zanimanja Laplatska koruza je danes dražja za 2V,—5 par pri kg Iko Rakek jugoslovansko ocarinjena za prompt-no dobavo, vendar je tudi za ta predmet malo zanimanja. — Mlevski izdelki kakor tudi krmila so v ceni neizpreinenjena; za slednje je ponudbe zs prompt prav tako malo kakor povpraševanja.
V Ljubljani notirajo:
Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. p., dob. prompt, plač 30 dni): pšenica bač 78—80 kg 2% 902.50—305, nov. 307.50—810, dec. 312.50—315, januar 315—320, moka 0g vag. bi. fko Ljubljana -130—435, rž 73—74 kg 295--297.50, oves bač. 295— 300, koruza času primerno suha 365.50—370, ameriška 315.50—320, ajda domača 300-305, ječmen bač. 70—71 kg 315.50—317.
Zaključeni so bili: 1 vag. pšenice, 1 moke, 2 koruze, skupaj 4 vagoni. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica sr. 280—282.50, ban. 245— 247.50. oves 250—252.50, koruza bač. dec. 260-265, niarec-april 287.50—292.50, rž bač. 250, ječmen 255 —260, fižol bač. beli 900—920, moka Og 357.50-367.50, št. 2 337.50—347.50, št. 5 317.50—327.50, št. 6 270—280, št. 7 250—260, št. 8 205—215, otrobi bač. 185—187.50, ban. 180—185. seno bač. post. 115 —117.50. Promet: 55 vag. pšenice, 1 vag. ovsa, 32 koruze, 7 ječmena, 13MI vag. moke, 5 vag. otrobov, skupaj 111 Vi vag.
Budimpešta. Tendenca neenakomerna. Pšenica marec 28.20-28, maj 29.06—28.90, zaklj. 28.80— 28.82, rž marec 26.80—26.62, zaklj. 2t5.62-26.G1, maj 27—27.04, zaklj. 26.96-27, koruza maj 30.02—29.96. zaklj. 29.94—29.96, julij 30.56—30.50, zaklj: 30.42-30.44.
Iščemo večje
razstavne intp. lokale
v eni najprometnejših cest v Ljubljani — in
enega veščega akviziterja
za avtomobile in druge naše proizvode. -
Ponudbe na Škodove zavode, Šelenburgova 7.
Moderen! Trpežen!
Krasen!
Ljubljana Gradišče 10 - Telefon 2268
Prospekti zastonj!
Devizni promet je bil danes prav znaten, zlasti v devizah Dunaj in berlin. Vse devize razen Newyorka, kjer je bilo z.aključeno privatno blago
V	neizmerni žalosti sporočamo pretužno vest, da jc na' srčnoljubljeni sin, brat, stric, svak in zaročenec, gospod
Peroslav Fugina
uradnik tvrdke Mally Demberger in rez. podporočnik
dne 29, t m. ob pol 3 popoldne po kratkem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno preminul.
Pogreb dragega nam pokojnika bo v sredo, dne 31. oktobra 1928 ob 3 popoldne od doma žalosti, Vošnjakova ulica 20, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 29. oktobra 1928.
Paul in Cecilija Fugina, starši. Ing. Vofteh, Ivica, Hinko,
brata in sestra. Marta Klementschitsch, zaročenka.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Vsčvolod IvSnov:
Povratek Buddhe
(Povest..
19
Profesor Salonov odtrga deske in vtakne v žep kos zlate žice. Kjer raste žito, tam cvete zlato. V prvi vasi (vlak gre tako, kakor bi moral strojevodja roditi ob vsaki postaji, — v tender se stalno lije voda, in postajenačelniki hitijo kakor babice) predlaga profesor Safonov kmetom, da bi mu dali kruha in masla za kratek — kakor vžigalica dolg — kos žice. Kmet v sivi bombaževi srajci, debel in nizek kakor kmečki voz, vzame žico, previdno kakor črva. Košček vali po dlani, poskuša z zobom, zvoni po ponvi in ga vrne. Potem ga zopet vzame, potipa, vgrizne — in zopet povrne. Prinese kolač in govori:
»Saj je to zares zlato, a vendar vzemi ga rajši nazaj. Je to sicer zlato, pa kaj če je vse to — od kakega svetnika.1 Dandanašnji pridejo k nam razni ljudje. Če bi bil prstan, ali če drugega ni, vsaj križ.«
Profesor vzame kolač in odide. V marsikateri hiši mu dajejo šanjge' ali krompir, toda zlato povsod Ponoči se vleže profesor tik zraven zapaha, in če potrkajo na vrata, pritiska usta k špranji (da bi glas ne donel v praznem vozu): ^Zasedeno... uradni voz .. x Deske škripajo, hripavi kosmati glasovi preklinjajo, dokler ne odide vlak.
Verižniki drevi,jo v žitne vasi na Altaj in — ka-
1 Boljševiki so zaplenili cerkvene dragocenosti in so vrgli ostanke svetnikov ven iz krst, da širijo brczversivo.
» Sibirske pogačice, pečene na smetani, zavračajo.
kor uši na mrazu — zmrzujejo, padajo, hreščijo pod kolesi, preklinjajo, bogoskrunijo. In kmetje kopljejo plitve, samo do pasa segajoče grobove in tudi preklinjajo (zmučeni so z vožnjami in javnimi robotami) in valijo trupla v jame in teptajo po njih, da bi jih več šlo vanje. Spomladi se trupla talijo, se napihnejo, pokajo in lezejo iz gomil. In daleč naokrog smrdi zemlia. In radi tega menda orač ne gre na njivo.
Podnevi in ponoči, najhujše zjutraj, piha burja v Semipalatinsku rumeni pesek. Iz stepe privali cele skale, ki so podobne hišam. Topoli varujejo reko Irtiš, drugače bi upihnil pesek kakor svečo — vodo, travo in celo nebo. Nebo se zrcali v Irtišu, in to je celo njegovo življenje.
Profesor Safonov je pri komandantu postaje Semipalatinsk. Komandant ima ob robu suknje rdečo pentljo. Njegov obraz je raven in enoličen kakor uraden papir. Komandant je vajen pisati na papirju počez, od enega vogala proti drugemu, in prsti niu držijo pero tudi oglato. Profesorjeve tovorne liste, mandate, označbe vlakov in drugo čita dolgo — kakor bi stopil s škornem na vsako črko. Postajna ura hripa od dolgega časa. Komandant dolgočasno gleda profesorja — kakor bi bral državne zakone. Poleg tega je profesor slabo oblečen: sramuje se svoje obleke.	sS
»Sedite, tovariš .. .c — Komandant dolgo išče, kakor da je ime raztreseno po mandatih: »tovariš Safonov. Čakajte...« — zopet išče: »tovariš Safonov.c
Končno zloži mandate in tih pripogne, kakor da bi jih hotel citati še enkrat. Vtakne roke v rokave in gleda:
»Torej, ste prišli?«
»Imam prošnjo do vas, tovariš komandant..
Komandantovi možgani so kakor zaneseni s peskom, besno vrti glavo in s silo, kakor bi bilo to prvikrat, odpre oči:
»Kakšno prošnjo?« vpraša on nezaupljivo. On mežika z očmi, senca mu pokrije lica in Selo... »Kakšno prošnjo, tovariš?«
»Kip Buddhe, katerega sem moral spremljati, so razložili iz voza in leži na dvorišču, ne da bi ga kdo nadzoroval. Bojim se, da ga ne bi poškodovali, ker ima kip velikansko vrednost, ne samo versko ali starinsko, temveč tudi narodno in umetniško. Sovnar-kom severnih komun3 mi je naročil...«
Komandant nerad potegne roke iz rokavov, si potipa prsa in piha z nosom v brke, kakor bi jih hotel odpihati:
»Ta-ak? So razložili? Dobro je, kaj bi ležal v te-pluški celo leto. Je zdaj vse drago v Piteru. Počem je kruh?«
•"•Prosim vas, tovariš komandant...«
Tedaj se komandant vzdigne, težko in počasi obrne stol, kakor bi bila krava, potipa sedež in govori v sosednjo sobo zategnjeno, kakor da bi vlekel konopec:
■^Sirgej Nikolaji? ... A? .. .c
Prav tako zategnjen in kakor hlod debel bobni iz sosednje sobe drugi glas:
»No-o-o...«
>Pridite vendar!«
* Sovnarkom jo kratim za Soviet narodnih komisarjev. Severne komune —■ upravna enota z, glavnini mestom Petrogra-dom, obsega več nekdanjih gubornij.
22 »s
msrr;
(/)-! C
j^S
O^ N< Z >2.
_J • O
Nn.N
co<
> ?r N
o v>
P«) O
-1 N<
D S" 5.
— pr tj; 8> ? tt

P-03
ZG
n» • >
Oc/5
f-!-, -
,., m n !«w
M ^O
D | 5
s- 1 a i
N
2 S
i 2: f ° f» S
14'r
5 3 M rt
rt S
iliff > »g s
ziM
LJUBLJANA, Komenskega ul. 20
BEOGRAD, Carinska ulica lO
U
STAKLO«
INDUSTRIJA STEKLA.
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajovišjc.Zaoglasestro-l go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2Din.Najmanjst zneseklODirc.Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati prt naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priložena znamka.Čekovni račun Ljubljana 10.^9.Telefon štev.23-28.|
Službeiicejo
Službo zamenjati
želi družina s posestva na drugo večje posestvo ali graščino, dobro vajena opravljati vsa poljska in gospodarska dela, osobito pa gojiti živinorejo. Nastopi meseca decembra in tudi kasneje. I. Bračko, Šmartno pri Slovenj. Gradcu.
illliMM
Poslovodjo
starejšo, strokovno izobraženo moč in
knjigovodkinjo-
blagajničarko
išče »Lesna industrija«. Ponudbe s prepisi spričeval pod »Lesna industrija« štev. 10.460 na upravo lista.
Trgovski vajenec
Sprejme se učenec z enim ali dvema razredoma meščanske šole, vešč slovenskega in nemškega jezika. Predstaviti se ie v trgovini A. Petek, Slov. Konjice.
Dve pletilji
se sprejmeta v stalno službo proti dobri plači. Nastop takoj, Poizve se Hotel Štrukelj, od 8—10.
Učenca
z dobro šolsko izobrazbo in veseljem do trgovine, sprejmem takoj. — Klun Janko, trgovina z mešanim blagom v Prevaljah.
Pouk
Otvoritev
novih tečajev francoščine, italijanščine, nemščine, angleščine in zasebne lekcije dne 5. novembra. - Šola za jezike po
Metodi Berlitz: Kralja Petra trg št. 8.
BHEma
riiHlumi liTfflrn iPi I n
Agilen potnik
se sprejme takoj za prodajanje medicinatnega želodčnega likerja v Ljubljanski oblasti. Cnj. ponudbe na poštni predal št. 142.
Stanovanja
Sostanovalca-ko
sprejme mirna stranka brez otrok. - Naslov v oglas, oddelku Slovenca pod št. 10.593.
Zdravo stanovanje
išče dijak (ali dva) v bližini Tehnične šole ali Ljudskega doma. Ponudbe upravi pod št. 10.602.
Lepa soba
s separiranim vhodom sc odda solidnemu gospodu v Gledališki ulici št. 7, rata 12. — Ogled od 11 do 2.
Miren akademik
išče sobo. Gre tudi kot sostanovalec, - Ponudbe pod »Cena« št. 10.594.
OBES®
Ključavn. delavnico
na promet, kraju, blizu Ljubljane, oddam v najem najkasneje do 7. novembra. - Več se izve v upravi Slov. št. 10.560.

Krompir
zdrav, odbran, droben, za svinjsko hrano, kupim 2 vagona po 50 par kg. -Postržin, Videm - Krško.
Hrastovi, bukovi pragi
(traverji) ter drva. Kupim 10.000 hrastqvih ali bukovih pragov ter večjo množino drv. Ponudbe pod »Hrastovi pragi« št. 10.601
Harmonij
dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod »Harmonij« na upravo Slovenca.
Lepe suhe gobe
(jurčke) kupuje po najvišji dnevni ceni, ofertč in vzorce sc naj pošljejo na naslov: Giuseppe M a n d e 11 i, poštno ležeče Litija.
Harmonij
z močnim glasom, primeren za malo cerkev, se kupi. Želi se na obroke, plačilo točno. Cenj. ponudbe z navedbo cene pod »Harmonij 10.587« na upravo.
l^^SGSH
Poceni naprodaj:
sesalni plinski motor, 14 KS (Sauggasmotor), pol-no-jarmenik (Vollgatter), 65 cm širok, različni stroji za obdelovanje lesa, leseni vijaki, 5/a " matice, in še drugi pred-| meti. Ivan Sirak, Mari-' bor, Pobrcška cesta 15.
Fižol za kuho
nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana.
Prodam recepte
za san'ostoino izdelovanje globina več vrst, kakor mast za čevlje opre-tura in več drugih kemičnih izdelkov. Ponudbe na upravo pod šifro »Sigurna bodočnost« št. 10.596,
Iščem odjemalce
za vino, krompir, strd, smrekove storže in druge deželne pridelke. - Naslov v upravi št. 10.577.
Najboljši pisalni stroj
Urania v treh velikostih se dobi samo pri Jos. Peteline, Ljubljana (ob vodi, blizu Prešernovega spomenika).
Samo 26 do 28 Din plačate
za podplatanje ženskih čevljev in 32—38 Din za podplatanje moških čev-jjev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova idica 14.
Naznanjam
cenjen, damam, da imam krasno zalogo filcev in
baržunastih klobukov
od 60 Din naprej. — Se vljudno priporoča Anica Bitenc, salon dam. klobukov »Pompadour«, Ljubljana, Florijanska ul. 3,
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din. L. Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82.

Kdo bi prevzel
stalno v oskrbo (sobo) nekai čez 60 let starega in zdravega upokojenca? Založi rad nekaj gotovine in mesečni prispevek. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Mirno življenje.«
Najboljši švicarski pletilni stroj
se dobi samo pri Jos. Peteline, Ljubljana (ob
vodi, blizu Prešernovega spomenika).
Cunje
čiste — za snaženje strojev — kupuje Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
K a S o.
ješprenj, ajdovo moko
vedno svež oddaja lin debel0 veletrgovina
\. VOLK LJUBLJANA
Itesljevn cesta 21
Kdor zna računati
bo uvidel tudi škodo, ki jo more povzročiti človeku nezanesljiva žepna ura. Zato pišite, preden kupite uro, stari strokov, tvrdki Anton Kiiimann, Maribor, št. 40 b, da Vam takoj pošlje brezplačno ilustrovani cenik zanesljivih, trpežnih, pa cenenih žepnih ur.
Najcenejše in najuspešnejše krmilo za prašiče in konje je zdrava, nova
bom v storžih
Dobi se po zelo nizki ceni pri tvrdki
A. VOLK, Ljubljana,
Resljeva cesta 24.
Zahtevajte ponudbe.
NejboljSi liker) , za želodec je I
Vsakovrstno
ki krepi
zEatObmtelin zdravi želodec
po naivišiih cenah. ČERNE. juvelir, Ljubljana Woliova ulica št. 3.
Zadnje pošiljke
krdna
iz Leipziga
so prispele. Kdor namerava kupiti, naj se čimprej e potrudi k tvrdki
L. Ornik, Maribor, Koroška cesta 9
kjer bo našel največjo izbiro v tem predmetu.
Stenski koledar 1929
za pisarna in dam, duostranski, oblikE 34X42 :m, obsEga poleg koledarja se poštne določbe in prostor za beležke, lično izdelan u uečbaruni litografiji prodaja
3ugoslDuanska tiskarna u Ljubljani
Cena za preprodajalce po Din 3'— = na drobno po Din 4.50 —
f
Naznanjamo Vam tužno vest, da je naš preljubi soprog, brat in stric, gosp.
Raberf Loss
posestnik in krojaški mojster v Litiji
po kratki in mučni bolezni ob pol 12 ponoči preminul,
Pogreb se bo vršil jutri, v torek, s pokopališča v Litiji ob 4 popoldne. Litija, dne 29, oktobra 1928.
Žalujoči: soproga in sorodniki.
Brez posebnega obvestjla.
Pregloboko potrti, a vdani v voljo Najvišjega, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša nadvse ljubljena hčerka, oziroma sestra in svakinja, gospodična
Štefka Presnik
dne 28. oktobra 1928 ob 20. uri po dolgotrajnih, neznosnih mukah v cvetu mladosti 18. let, prvidena s poslednjimi tolažili za vedno zapustila. — Njen pogreb bo v sredo 31. oktobra ob 10 dopoldne na Zdolah, — Priporočamo Vam njo, ki je kot bela lilija, polna mladostnega idealizma cvetela, a v dolgotrajnih dnevih mučeniškega trpljenja junaško - vdano prenašala svoje gorje — v molitev in blag spomin.
Zdole pri Brcžicah, dne 28, oktobra 1928.
Žalujoča rodbina PRESNIK in ostali sorodniki,
Tvorniški
prostori
z vodno močjo od 20 HP, se oddajo takoj v najem. Pojasnila daje Anončno in reklamno podjetje Joža Rozman, Miklošičeva cesta 6/1.
Naznanilo preselitve.
P. n. občinstvu vljudno sporočam, da sem se preselil iz Ljubljane. Ambrožev trg št. 3.
v Moste
v svojo lastno moderno urejeno vrtnarijo in drevesnico.
Vsa naročila se sprejemajo tudi v lastnem cvetličnem paviljonu
v Ljubljani, Šolski drevored.
Anton Ferant
trgovski vrtnar in drevesničar
Moste »Ljubljana
Pozor!
Enonadstropna hiša na najprometnejšem kraju, z dobro idočo trgovino z mešanim blagom, manu-fakturo in železnino. obstoječo nad 60 let; vsebuje 3 lokale, 3 velika skladišča, 2 kleti, ter 8 stanovanjskih sob in velik podstrešni prostor, vse v dobrem stanju in deloma na novo prenovljeno, se pioda z vso zalogo radi starosti iz proste roke 3ri M a r i i i L e n g c r, Ž i r i nad Škof jo Loko.
Ob bridki izgubi naše nepozabne soproge, sestre, svakinje in tete, gospe
9«
trgovčeve soproge
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, zlasti pa čč. duhovščini, gg. pevcem iz Mokronoga in Tržišča za njih ginljive žalostinke, Prv. dobrodel. gosp. društvu v Tržišču za njih mnogobrojno udeležbo in vsem onim, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Tržišče, dne 28. oktobra 1928.
Žalujoča rodbina Prijatelj.
NOVEMBER
OTVORITEV
novih tečajev francoščine, ilah janščine.nemščins, an-gleSCino in zasebne lekcije: Šola za jezike po METODI BERLITZ Kralja 1'ctra trg 8,

Sijajen zaslužek!
Gcner, in krajev, za-
—---- ------- stopnike za prodajo
drž. papirjev na mes. obroke pod najboljšimi pogoji in z največjim zaslužkom išče »Slavija« k. d. Beograd, Kralja Mil. 37/11. Strok, izobr. ni potreb.
Vsem prijateljem in znancem, ki so nam ob priliki prebridke izgube naše dobre mame izrazili toliko sočutja in ki so sc v tako častnem številu udeležili sprevoda, izrekamo našo najprisrčnejšo
zahvalo.
Rodbini Bevc - Penič,
ia Jufinslovansku dak&ruu w Ljubljani; &STc! CsČ.
!zdsjat«li: dr. Fr. K.sle?e&
Urednik: Franc TerseCUv: