aiMh________________»mnt, i immwi. a jrarti iw. u. ino. .Sknrentki Nmd* v«i|i p* piMli za Avtbo-OgnkO! at Mii»«jo: 9»to leto »kupaj aoprej . K 36*— I c«k> tato atprej . . . . K 40-— ■a mescc „ • • • . 3-— | ćelo teto naprcj . . . . K 4fc— VpraJanjem glede ioseratov se aaj priloži za odgovor doptoUca ali snimka. gpjMtuUtro (»podaj, dvoriife levo). MmmBmwm «llea ŠL f, tetoiM ft. M. Ih val! »c nemfo po poraW)cnem pratorn ta stotr: 1 M vtook, ter 54 aun ftrok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrmt po 11 vi«., ftrfkrat po 10 r. Podano (tMk proator) 33 vin.. r*rte in zahvale (eiuk prator) 30 vio. Pri vefjin Inserctjah po dogovoru. S#tl aara6rfkl aaj »*il}ejo aar^aiao reda« ^^ po matoumltL ~OT ■• taao piaaicac itrrtfce krei BMlatre tfeiajjt te ae aioreaM rikalnr tziratl. „*ar*4*a tumrma" ftelete* it. •». .Slwalrt Narod* vdja ▼ &|«M|sbI tetavljea at don ali če se bodi pooj; oHo teto oapraj . . . . K 32*— I Cetrt leta „ . ; . s . b*•— pol leta „ ..... 16-— I na mescc „ . , . . , 2*70 PosamesiM itevilka vella 14 vinarjev Dopisi ntj te franklrajo. Rokoplsl se ne vračajo. Vr*4ai*tr*! Kultova mUM *t S (v L nadstr. levo), toUfon St «4 Ma Svečnito, dne 2.febr. 1918 ob pol 3. popoldna se vrši v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani slioi ziopiikt? JCarodao - napredne stranke. NepoboljSljivi. Dunal, 25. januvarja. Danes zvečer }e zunanjepolitični odsek avstrijske delegacije izrekel grofu Czerninu svoje zaupanje. PovedaJi smo že, da je lavorjev venec, kl si ga je dal izročiti gospod grof, iako pocenL Vlada ima v delegacijah vedno većino, saj je ena ćela tretjina od nje imenovana. Morda bi bilo najbolje, da naši delegati sploh ne sodelujejo pri podobnih teatralnih prireditvah, kakršna je votira-nje zaupnice zunanjemu ministm in da jasno povedo vladi in svetu, da delegacije sploh ne morejo smatrati za zastop-riico avstrijskih narodov. Ako torej pri današnjem glasovanju nišo s protestom zapustili dvorane, so se uklonili Ie teht-nhn stvarnim in taktičnim ozirom. Smatrali so za svojo dolžnost, da tuđi formalno izrečejo svojo sodbo o poKtiki vo-dilnih državnikov ter se dajo pred ceftrn svetom s svoiimi upravičetiimi zahteva-mi preglasovati in od vlade ter njene većine poraziti. Naši delegati so na ta način ustvarili nazorno sliko tište »no-tranje« samoodločbe, na katero se skli-cujejo Czernini, Seidlerji, VVekerli, Ti-$ze, Wolfi in Dobernigi, kadar pravijo, da bo vprašanje enakopravnosti pravično uredil »demokratični« parlament. Naši delegati so torej vztrajali na svojem mestu. Glasovali so proti za-cpnici grofu Czerninu ter podali samo-stojen predlog, ki brezobzirno razkrin-kuje nagibe in motive zunanjega ministra, pa tuđi v lapidarni jasnosti povdarja zapreke, ki se stavifo čim najskoraj-šnjemu miru nasproti. Naši delegati so odkrito povedali, da pada na vodilne osebe monarhije ogromna odgovornost. Cas. v katerem živimo, je za monarhijo silno kritičen. Mir pa Je v dosegljivi blizini. Treba bi bilo, da naši državniki zadostijo le dvema predpogojema: da brez pridržkov priznajo pravico samoodločbe narodov in dajo zastopnikom teh narodov možnost sodelovanja pri sklc-paniu miru. Prva zahteva je danes last vsega kulturnega človeštva, druga Je naravna in prva posledica demokratizacije vsega človeSkega organizma. Govor predsednika Wilsona, ki ?a je grof Czernin včeraj tako simpatično po-zdravljal. nam kaže, da bi mogla monarhija, ako se odkrito odpove aneksijo-nizmu svojih zaveznic in prizna načelo samoodločbe narodov, brez odloga doseći za nio in za prizadete narode časten in trajen mir. Reci sme-mo, da ie većina delegatov prepričana o upravičenosti iugoslovan-skega predloga. Vsi večo, da je za nas vse s k r a i n i čas, da se izvlečemo iz Rrozot in bedc vojne, in da govor grofa Czernina ni bil morda izraz plemenite-ga pacifističnega mišljenja, temveč posledica v mnogem oziru morda bridke-jta, pa nujno potrebnega iztrcznjcnja. Grof Czernin Je sam označil politiko kot kupčijo in kot hladni računar Je spo-znal, da je treba napraviti konec Njegova izvajanja so pokazala, da ie hlađen računar, da pa ni đober ra-čunar. Tega se zaveda sam in zave-dajo se rodi vsi tišti, ki so mu danes votirali zaupanje — navzlic temu je bil predlog delegata drja KoroSca ođklo-njen in politična strast ter špekulacija sta zatrli pamet, treznost in razum. Pokazalo se je, da sta vlada in većina delegacije nedostopni za neobhodno potrebne odločilne korake, da Se vedno nočeta nič slišati o pravici io demokrac«LToiebflz*iBU»or*i I zadnji poskus. Sedaj ne preostaja nič druzega, nego apel na visjo instanco: proti zakrknjeni nespameti in krivično-sti avstrijskih državnikov in njihovih pomočnikov je odprt priziv na moralno zavest človeštva. Zastopniki jugoslo-vanskega naroda se bodo gotovo poslužili tuđi tega sredstva. Morda je že čas. PREDLOG PREDSEDNIKA JUGO- SLOVANSKEGA KLUBA DELEGATA DRJA KOROSCA. Predlog, ki ga ie stavil na koncu današnje debate v zunanjepolitičnem od-seku avstrijske delegacije delegat dr. Korošec, se glasi: Odsek z zadovoljstvom konstatira, da se je monarhija po dolgotrajnem ko-lisanju končno vendar enkrat vsaj v svojih oficijalnih izjavah odrekla svojim aneksijonističnim poželjivostim. Za mir pa ta napredek ne bo velike vrednosti, dokler še nadalje obstoja stari aneksi-jonistični program, neprikrito pri Bolga-rih in v prikritih formulah pri Nemčiji, kakor to potrjuje govor grofa Hertlinga z dne 24. januv. Sele z energičnim na-stopom proti tem aneksijskim poželje-njem bi monarhija brezdvomno dokazala svojo brezpogojno mirovino voljo. Da vidi grof Czernin v nasprot-stvu s prvotnim stališčem oficijoznega časopisja naenkrat v VV'ilsonovem mi-rovnem programu sprejemljivo podlago, na kateri naj se prične izmenjava misli z Združenimi državami, je takisto nov dokaz streznjenja, ki se je izvršilo pod pritiskom gospodarskega in vojaškega položaja. V stremljenjih po separatnem miru z Rusijo, žal, ne vidimo še nobene za-dostne garancije za skorajšnjo dosego splošnega miru, ki edini more resiti narode te monarhije pred popolmm polomom. Konstatiramo s tem pred vsem svetom, da obstoji danes za narode Av-stro-Ogrske in Bosne edina realna ovira spIoSnega miru le še v tem. da se faktorji, ki so formelno poklicani, da v imenu monarhije sklepa-jo mir, b r a n i j o brezpogojno priznati pravo samoodločbe tuđi avstro-ogrskim narodom ter da se branijo o tem raz-pravljati na mirovni konferenci in tam to pravo zasicrurati. Z ozirom na strašno od dne do dne zlasti vsled obupnih prehranisvalnih razmer ogromno naraŠČajočo odgovornost, ki zadene vrhovno vodstvo monarhije z vsakim nadaljnim dnem vojne: odgovornost, vsled katere se mora prej ali slej brez obotavljanja prekoračiti veto, ki ga postavlja nemško - madžarska privilegirana kasta Droti pravu samoodločbe avstro-ogrsklh narodov — pričakujemo, da bo rudi v tej smeri i z -treznjenje napredovalo. Odsek zato v resni uri svari in po-zivlja zunaniega ministra, da naj vendar enkrat odkrito izjavi, da je monarhija v dosego čim skorajšnjesra splošnega miru pripravi iena priznati tuđi av-stro-ogrskim narodom popolno p r a-vico do samoodlčbe, pripustiti 7astopnike teh narodov k mirovnim pokajanjem ter tam zasignrati izvedbo njihovega prava samoodločbe. Ta predlog delegata drja KornSca je bfi o d k 1 o n j e n. Večina je sprejela rezolucijo, ki so jo sestavili sospodje iz zunanjega urada, Nemci in polhki gospod Bilinski. Ta predlog je seveda ZAUPNICA OROrU CZERNINU. Zaupnica pravi: Odsek z zadovoljstvom jemlje na znani«, da stremi minister pri sedanjih pogajanjih sa mirom brez anekMJ in kontribucij ne đa bi hotel se odreci vitalnim interesom monarhije, katero hode gospodarsko to politično za bodočnost zavarovatL Odsek je ministru hva!e£en za njegovo ođločnost v zadevi prehrane ter jemlje s odobravanjem na aaanje njegovo Irttvo glede samoodločbe ukrajinske države ter narodov v zasede-nih pokrajinah (drfcivc ta ntro-dov!); odobrava tuđi njegova stremljenja glede izgradbe stmostofne poljske države in glede ndeležbe nje-niii xa5lopciikov pri mirovnih pogajajijili. Konečno povdarja rezolucija zavezniško zvestobo ter izreka ministru popolno zaupanje. S to zaupnico v žepu se popelje grof Czernin jutri zopet v Đrest Litovsk... Poraz grofa Czernina. D u n a j, 26. januarja. Grof Czernin je svoje potovanje v Brest Litovsk preložil ter se poda sele jutri na pot. Včeraj se mu je silno mu-dilo in dop ozne noči je morala trajati seja zunanjepolitičnega delegacijskega odseka, češ, da mora gospod minister že danes zopet k zeleni konferenčni mizi. Danes dopoldne pa so ga naenkrat zadržali nujni posli. Seveda je minister tuđi včeraj že vedel za te nujne posle. Ako je navzlic temu pritiskal, da se naj debata čim preje zaključi, je to le znamenje, kako neprijetna mu je bila in kako se je bal, da postane še neprijetnejša. Ce pregledamo potek te dvadnev-ne zunanjepolitične razprave, vidimo, da se je ministrov položaj od ure do ure s 1 a b š a 1 in snočno glasovanje o zaupnici za njegovo politiko, je pokazalo, da je debata končak s popol-nim porazom gospoda grofa. Edini, ki so zunanjemu ministru v polnem obsegu pritrjevali, so bili Nemci in še to z znatno ornejitvijo: namreč le nemški nacijonalci, pa naj se imenujejo sedaj kršćanski socijalisti ali radikalci. Nemški socijalni demokrati so sicer povedali grofu Czerninu nekaj osebnih Ijubeznjivosti — tođa v stvari sami so bili kritični in mu nikakor nišo pritr-jevali. Kar ni nemško — pa je bilo vse proti Czeminovi politiki. Ne morda proti njegovi morda resni volji doseći mir — tišti avstrijski državnik, ki bi se danes £e odkrito upal zastopati kakšne aksijonistične cilje, bi pač kot nenormalen človek takoj izjnnil s po-vršja — temveč proti pomanjkanju njegove preu da mosti in proti neizvedlji-vosti njegovega političnega programa, s katerim se splošni mir sploh ne da doseći. Grof Czernin je dobro Čutil, da mu nastop jugoslovanskih, čeških, poljskih in nemško socijalno - demokratičnih delegatov izmika tla in na njihove stvarne argumente ie v svojem dru-gem (včerajšniem) govoru repliciral le še z dovtipi, navidezno s prav duhovitim! zafrkacijami, ki so v odseku, kjer je bila v razpravi usodepolna zadeva miru ter celega biti ali nebiti monarhije, sicer izzvale mnogo veselosti, ki pa nišo nikogar oremotile v spoznanju, da so dovtipi jako slab nadomestek za argumente. Bilo ie že proti 11. uri zvečer, ko se je vršilo glasovanje o zauDnici. To glasovanje se je na predlog Jugoslova-nov in Cehov vršilo poimensko in je pokazalo, da je poraz grofa Czernina popolen. Z vellkfm aplombom je bil gospod grof zahteval v četrtek, da mu delegacija izreče zaupanje, češ, sicer bom de-misijornral. Ako bi bil grof Czernin ob-jektiven napram samemu sebi in tako k^sekventen, kakor ga je neki dan slikal nntranji min^ter grof Tnggen-burg, bi bil moral takoj danes dopoldne prositi vladarja za odpust iz službe. Grof Czernirt v6 sedaj (in Ž njim ves svet), da mu ogromna večina av*trijskega prebivalstva ne za-u p a. Pokazalo se je pravo lice njegove politike, ki jo te deleeat dr. Korošec pikro, pa silno značimo imeno-val politiko nemško-madžar-ske privilegirane kaste. Kdo te fzrekel zunanjermi ministm zaupanje? V o*rskl delegaciji re-prezert^nti madžarske oligarhije (niti eden zastopnik nemadžarskih naro-đov!), v avstrijski delegaciji pa poleg tistfh gospodov, kl Imajo zaupa-nte do vsake vlade in do vsakega ministra, ker so delerati po milosti vlade In ne reprezentiralo nfleogar, nego same sebe — torej poleg delegatov - čla-nov gosposke zbornice, edlno le Nemci katerim se je pridružil Rusin W a s s 11-ko, izvoljen v delegacije proti vo-I j i Ukrajmeev m znan kot neumorni prtranjač vsakega režima, pa makar tarfkesra. Od pravih gastopn Ikov jv?ttr1iskfh narodov ni Izreke! grofa Szeminn ranpanja n o b e n Jugcslovan, loben Čehtnobcn Poljak, noben Italijan, noben Rusin. Še več! Proti grofu Czerninu so glasovali tuđi zastopniki nemškega delav-stva, torej širokih plasti samega nem-ikega naroda! Za Czerninovo politiko pa so bili vneti: tajni svetnikba-ron Fuchs, od vlade nedavno baro-nizirani nek danji vitez Pantz, Czerninov »Dutzfreund« Langen-halin, c. kr. gimnazijski ravnatelj Mi-klas, c kr. profesor VValdner in kakor rečeno, gospodin Wassilko, ki bi men-da tuđi hudiču votiral zaupanje, ako bi mu vlada na primeren način izrekla tako željo. V številkah povedano od 16 i z v o 1 j e n i h delegatov — članov zu-nanjepoliticnega odseka — se je izrek-lo za Czerninov program šest delegatov, ostali so glasovali proti, oziro-ma nišo bili navzoči. To dejstvo dokazuje vsemu svetu, da je večina avstrijske poštanske zbornice, ki je danes ustavni reprezentant ljudstva proti politiki grofa Czernina in da ga ni nenemškega, oziroma nemadžarskega naroda v monarhiji, ki bi zunanjemu ministru za-upal in da se je zatiranim narodom pridružil po svojih zastopnikih tuđi še dober del nemške demokracije. S tem je tuđi rešeno vprašanje Czeminove legitimacije pri mirovnih pogajanjih — legitimacije, katere značaj je morda za dunajske državnike in-disktitabel, ki pa ne more biti indisku-tabel za vse one, ki hočejo, da se naj sklene mir med narodi inpo na-čelih prave demokracije. Snočno glasovanje je za zunanjega ministra naravnost uničujoč političen poraz, obenem pa je najboljša utemeljitev na-* še zahteve, da se naj pripuste zastopniki avstro - ogrskih narodov k mirovnim pogajanjem. Za pravico samoobrane. (Govor delegata dr. Korošca v odseku za znnanje zadeve 24. januvarja 1918.) Kar nas je danes presenetilo, je bilo stališče, ki ga je zavzel minister zunanjih zadev nasproti mirovni noti predsednika ameriških Zveznih držav, objavljeni dne 8. januvarja. Presenetilo nas je zaradi tega, ker je zavzel danes naš minister nasproti ameriški ponudbi izred-no prijazno stališče. Iz listov, katerim stoji on blizu, smo slišali po 8. januvarju čisto druge glasove. Tako ie pisal »Fremdenblatt« 10. januvarja: »To so nesprejemljivi in neprijazni glasovi, ki prihajajo iz poslanice; kajti ona ni nič drugega kakor okrepljen odmev govora gospoda lorda Georgea. In na to imamo samo en odgovor: Nesprejemljivo.« Dne 12. t m. je pisal isti list: »Poslanica je agitatorična obieka, v katero so oblekli Amerikanci svojo voljo do vojske in moči.« Glasilo nemškega z^ianjega urada »Norddeutsche Allgemeine Ztg.c je pisalo 10. januvarja: »14 točk Wilsono-ve poslanice ni program za svetovni mir, ampak mogočna simfonija volje do nemira.« Panes pa je naš zunanji minister zavzel nasproti većini točk prijazno stališče in tuđi glede ostalih ubral glas. ki vsaj ni odbijajoČ. Ko je zunanji minister zavračal deseto točko Wilsono-ve poslanice, v kateri zahteva Wilson avtonomijo za avstro-ogrske narode, je rckel, da je možnost da si ustvarijo ti narodi samoupravo, že dana s tem, ker ima Avstrija naj bol j demokratičen parlament ki sploh na svetu obstoji. Nasproti temu moramo slovesno protestirati. Mi imamo sieer poslansko zbornico, v katero se voli po splošnem volil-nem redu; toda volilna pravica ni ena-ka. Gosposka zbornica, katero imenuje vlada, je pa sestavljena tako »pravično«, da ćeli deli naroda, kakor n. pr. Slovenci, nimajo notri niti zastopstva. Na ta način se vstvarja v zbornicah kakor rudi v delegacijah iz večine manjšina, In s tem je onempgočena izvedba enakopravnosti narodov, in vsaka ideja spo-razumljenja, in se razbije ob odporn narodov, ki so po ustavi privilegirani. Drugi del jngoslovanskega naroda je podrejen ustavi Ogrske. 60% nemadjar-skega ogrskega naroda ima samo 7 mandatov v ogrskem parlamentu. Hrvatska ima navidezno avtonomijo; Bosna in Hercegovina pa vzđihnje pod ab-solutizmom. Vsled tega je trditev, da garanrirata ustavi Avstrije in Ogrske narodom prost razvoj, da jim jamčita samoodločbo, neresnična in preračunje-na samo na to, da se varajo neinformirani. Mir, ki bi vstal iz sedanjih razmer, bi ne bil nikak mir narodov Avstro-Ogrske, bil bi samo uvod za boj na nož in smrt avstro-ogrskih Slovanov, močna ovira socijalnega napredka vseh prlza-detih narodov. S tem bi bil mednarodni mir neprenehoma ogrožen. Mi vsled tega moramo vztrajati na svoji stari za-htevi, da se da našim narodom nepo-tvorjena samoodločba in da se na pod-lagi te samoodločbe pripustilo zastopniki vseh avstro-ogrskih narodov k mirovnim pogajanjem. Zunanii minister je sprejel princip prostosti morja; toda koj mu je dodal omejitev, da se ne srne tangirati maje-stas (Hoheitsrechte) našega zvestega turškega zaveznika. Mi vidimo rukaj staro igro grofa Czernina, da pripozna sicer načelo, da ga v prihodnji minuti zopet prekrši s kako izjemo. Brezdvomno misli v tem slučaju minister na dar-danelsko vprašanje, ki se je smatralo dosedaj vedno za mednarodno. Kajti da bi bile Dardanele teritorijalno vodovje, to stališče se da pač težko zagovarjati. Tuđi glede načela »brez aneksij« vidim pri našem ministru isto dvojno igro. Za Avstrijo in Ogrsko pripoznava naičistej-še stališče »brez aneksij«, vendar pa ne stori ničesar, da bi se tuđi Nemci in Bol-gari zedinUi na isto staHŠče ter tako odstranili eno naivečjih ovir splošnega svetovnega miru. Govornik dokazuje toj. trditev iz pogajanj v Brestu-Litovskem i« iz zadnjega govora bolgarskega po^ slanika Rizova, ki je v dunajskih listih razglasil hudo aneksijonistično stališče, Bolgarov. Mi hočemo, da se vse odi-strani, kar bi oviralo separatni mir z Rusijo, ker smo tuđi mi mnenia, da je to važen korak do splošnega miru, če tuđi ne odločilni. Glede pogajanj z Ukrajino zahteva natančnejših podatkov, kako daleč so dozorela, in izvaja, da bi bilo v veliko' pomirjenje prebivalstva, ako bi se nam razglasilo, v kakem obsegu je pripravljen dovoz živil iz Ukrajinske države. Glede pogajanj z Ukrajino želi govornik tuđi vedeti, v kakem obsegu se je dalo Ukrajincem dovoljenje interesirati se za naša notrania politična, in kulturna vprašanja ter konstatira, da se je grof Czernin s tem dovoljenjem odpo-vedal svojemu stališču, ki je izključevalo vsako vmešavanje v notranje razmere druge države. Ce je grof Czernin rekel, da so te-: žav s prehrano v Avstriji krivi pred-vsem nedotastek premoga, težave v transportu, organizacijske krize in ne v prvi vrsti pomanjkanje živeža samega, potem moramo obžalovati, da je nas* minister tako slabo informiran. Ta slaba stran njegova je lahko usodepolna za njegovo postopanje pri pogajanjih. Go* vornik navaja nata pomanjkanje na ju-j gu. Ako se nam pravi, da moramo vzdr-žati, potem mora govornik nato odgovoriti, da to ni nikako zdržanje, če jili je že tisoče in tisoče pomrlo od glada. In zato se moramo res vprašati: Ali naj gremo do konca z drugimi zavezniki? Ali naj, kot je to rekel delegat dr. Waldner, držimo zvestobo za vsako ceno? Vsaka pogodbena zvestoba ima tuđi svoje meje. Saj rudi učitelji medna-rodnega prava priznavajo, da ni to nikak narodnopravni delikt, če država, opirajoč se na droit de conservation (pravico samoohrane) ne drži več pogodbe, ker se Je ne more držati. In za~ to vprašam: Ali naj držimo ob strani nemškega zaveznika tuđi za ceno, da jih umrje na tisoče in zopet tisoče, da ubije cdo agrarno, obrtno in industrijalno narodno gospodarstvo? Da se uniči vse kulturno delo na desetletia ali da vsaj zelo oslabi? Da nastane vsled lakote In razdraženosti ljudstva anarhija? Da nastane nevarnost za dinastijo in obstoj države sploh? Grof Czernin bo dobil sigurno za* upnJco; kajti če bi ne bil prepričan Že vnaprej, da jo dobi, bi je niti ne stavil. Vendar pa ga opozarjamo, da delegacije nišo veren izraz narodnega razmerja ^ Avstro-Ogrski, ne avstrijske in ng^ogj £ S5an 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 28. januarja 1913» 23. 8tcv. j£e delegacije. V Avstrif! fe SJovanov 60%; pa imamo skupno samo 26 manda-itov v delegacijah. Nemccv je 35% in tmajo 31 maodatov. V ogrski delegaciji Ima 10 mllljonov Madjarov 35 manda-tov, 51/* milijODOv Slovanov pet man-datov, 3 milijoni Romunov nobene-ga, in dva milijona Nemcev tuđi nobe-sega. Bosna z dvema mili'onoma prc-blvalcev v delegacijah sploh ni rastopa-na. Jugoslovani, ki štejemo 7 milijonov 800.000 prcbivalcev, smo zastopani raz-pneroma najslabejše, ker imamo samo sedem delegatov. Vsled tega grof tiernin na podlagi glasovanja v dele-Ijacijah ne more reci. da ima zaupanjc jvacga prebtvalstva. Njegovo stališče se bo izpremeniio, ako dovoli narodom pravico samoodločbe in lira dovoli do-stop k mirovnim pogajanjem. Dokler se to ne zgodi, Jugoslovani do njega ni-mamo zaupanja, Poslanec dr. Ravnihar v proracunskem odjeku. Dunaj. 2b. januarja. K DOglavju »železoisko ministr-itvo« se je oglasil poslanec dr. Rav-ili i bar, ki je izvajal nekako tako - le: Resori za resortom se vrsti pred našimi očmi. Značilno pa je, da mi Slo-vanu zlasti Jugoslovani v političnem oziru nobenega ne morenio hvaliti, no-benemu izrekati priznanja. Vedno in Ivedno se oglašajo naše pritožbe o za-nemarjanju, zatiranju, zapostavljanju, preganjaiiju, germanizaciji itd. To tra-ja že leta in leta, ziasti pa odkar so nam bili naklonili dualistićno ustave Da, stvari se od dne do dne slabšajo. Danes smo na točki, ko si moramo reci, da smo opustili vsako upanje, da nam od ten viad priđe kdaj kako izbolj-Šacjč našega položaja. Ako vzlic temu $e prihaiamo $ svojimi pruoždami, te-daj to itorimo, da vsc pritozne točne ugotovimo ad aeteraam memoriam in pa da vserau svetu na podlagi konkretnih slućajev in đejstev ćupanese-mo neLzpodbitne dokaze, da smo v lesiiici kot narod zatirani, da nas imajo in znami ravnalo kot z narodom drugega ali tretjega reda, da naša ustava ni nikak paladii za svoto o d n i razvoj naših naro-dov, marveč mreža, čije i a n j k in pentelj se ne moreno osvoboditi. Kako daleč gre politična ošabno*t naših Nemcev, ki vUdajo to državo, je razvideii iz izvajanj posioiica. grofa Barbota, ki je odpovedai svojo Ijube-^en vladi že sanio zategadel, ker je vlada dala spoznati namen. niti tega ne, ker si je dala samo videz, kakor bi imela tak namea, da nam popravi ne-kaj najbolj kričečih krivic Zaraditega ie opozicija napram vladi. Kaj bi ti Nemci sele d ej a li, ako bi }\m šio le za 5 pro mille tako, kakor se codi nam. Dobro vemo, kaj bi rekli in kaj storilL ;Toda potem ne smete nam udati oćit-ikov. Dolgo ćasa smo apelirali, naš boj zadnjih petdeset let je večen lojalni apel do laerodajnih činite-Ijev te države, da nam Izkažejo svojo pravičnost, da nas postavijo na isto politično stopnjo z ostalim! narodi te 4ržave. Vse zaman. Potem se pa ne smete čuditi, ako v naši brezupnosti grabimo za rešilne pasove, od koder-koli isti prihajajo. To nam ukazuje naš na^on za samoohranitev. Kakor hitro kolidirajo interesi mojega naroda z onimi države, v čije okvirju se nahaja moj narod, mi bodo interesi mojega naroda vedno \iSji od onih države. In rečem !e, da bi bil slab Nemec, ki bi ravno tako ne misHI in ne čuti!. Naše pritožbe ne obstoje niti pred resortom železniškega ministrstva, fpred resortom, ki bi od njega pričako-vati, da bo njega uprava povsem stvar-na in nič drugače nego stvarna, ako hoće računati na uspeh. Dobršen del svojih neuspehov mora železniška uprava dati na račun vmešavanja politike v svojo upravo. Položaj zadostuo označuje dej-»tvo, da je železnisko ministrstvo edi-no, ki v njem ne sedi noben Jn poslovan. Naj se mi ne priđe z ugovorom. če§ da ni na razpoia?o sposobnih 'uradnikov. To je circulu* vitiosus. Takih uradnikov je dovolj. toda takoj vam hočem orisati razmere pri naših ravnateljsivih, da boste razumeli. žalca naši ljudje ne moreio priti »gore. Naš človek ie težko dobi vstop v ielez. služba Ako pa Jo dobi, potera store vse, da mu zagrene službovanje, da s Jikaniranjem. zapostavljanjem, preteri-•vanjem oplaše vsako^ar, da bi Iskal službe pri takem delodajalcu. Ako se •ravnatelj tržašice 2s!eznice tu na EKina-|u hvali, da je njegova direkcija »Teu-toburg*, ako njegovi oprode javno *o-vore, da ie to ravnateljstvo treba »pu-rificiratf* slovanskega elementa, ako »orete danes le se na prstih enc roke ■ešteti uradnikc jugoslovanske narodnosti pri tem ravnateljstvu, o beljaški direkciji niti ne govorim, potem je t tem povedano vse. Ministrstvo pa daje primerno zaslombo tej politiki. Se danji ijni^ister kaže dobro voljo, priznamo to, toda ekscelenca ste vjetnik sistema, ste vjetnik svo^e birokracije, na-pram kateri Me brez močL Kažem le na slučaj nadrevidenta Ne-*oveti£a, ki ?e ekscelencl dobro znan. Ne brez vzrcka ?e je že včeraj kot dia-bolus rotae Imenoval personalni r«f#-Vent baron Koblitz. Tej birokraciji je *d?.la vojna priliko, da je brez sramu lahko nastoDiia proti svojim tovarišent lner.emŠke narodnosti. Svojo mržnjo !e fndeislvili^llitt u te način. >Šola^ za žclcz-ničarje, kjer bi se jim morali predavati železniSln prednisi, obratni red itd.; u&anja ^e pa tam samt pc!itika. Za učitelja so jim dali nekesa Kama, v dotični sobi na ima svoje mesto ?e imtnovani Wieser. »Slovensko se ne srne govori ti € — tako prićenja tako zaključuje šola. »Kdor govori slovensko, je enak Srbom, po vojni bo itzk vse nemško, oki en i te se Nemcev, berite nemike časopise; kdor ne bo naznanil onih, ki so leta 1912. pobirali za srbski Rdeči križ, te njihov sokrivec . . .« v tem tonu gre dan na dan. Od leta 1012. je bil kot stalen delavec v Trstu name-ŠČen neki Anton PerniČ. Dne 19. novembra I. 1. se pripeljeta do njega na prosi neki inženir in prozni mojster, če§, da mora takoj napraviti Iznit v nem^kem Jezika. Izjavil je. da kot ro-jen Istran tea de tfomobranslnsa In trsovlMfeeca minUtrm.) C. kr. postili oftcijal Adolf C«kada |« delal službo na Lloydovem parniku »baro« UautSwb«. NeUi njegov tovariš Jobann von Schriimui, Nemcc, je pt^alt ko je parnik ob izbruliu vojne dospel v Trsi; takratsemu iciu tržaike policije majoriu Loiiecku pi-s^;nct- » to - le vsebino: »Liubi Loneck! V nasuet sumnicim ambulanćaega poitneg* Ui-diiika. Cekado U Kotora, ki je vKrcan na >W urmorandu« in ki morda Sg dnnes službuje, velUosrbsivih tendenc DosUktii sem pjtoval i njim In sem se več kot čudil njegovim besedam, nisem pa hotel vloziti ovadbe, ker ta^rat nisem pozna! pravesa pomena takih ijudi. C« hoče^ kaj storui, oorni se na ladji do vikza komisarja Kras-ficiia, ki o tem vc, da ii pišem. Dobiš me v Llo>davi palad. Najbolj.se pozdrave, Tvoj S^iiranun.«-. Ko je tud! Krassich oznaćU Cekado za prijatelja Srbov, je progbsilo policij£i;o ravnat^Ijstvc v Tr^tu CeKado kratkomalo za sumtjlvega vohunsiva. glasom pisma, po-slanesa majorju Lonecku. Cei^ada je bil Ukoj areurau. zaprt v voja^ki ječi Ei^e-suiti, pozneje v težkih verigah odpeljan v Rifenbers in Ljubljane* ter sele po 3 mese-cih izročen deželuemu sodišću v Trstu, ker vojaško sodišce za dejania pred vojno ni bilo kompetentno. Leta 1913 je neki nadporcčnlk Adrarlo na krovu nekesa lloydove^a parnlka posluga!, kako sta se Cei^ada in neki Simič baje v sp'o.:ne;n ranj;ovarjala o vohunstvu, pri čemur sca oba trdila, da Udajajo države sc-daj mnogo denarja za vohunstvo. Adrario, ui ie bil sam vohun v Albaniji, je poročal trJa^ki policiji o tem ra2£ovoru. Scdaj je pollclia zapet pose^Ia po tej stari nesinfsel-ni r.tvar! \n proti Ce ud! se je prićela dolgo-t;a:na prelskava zaradi šnijonaže. Sele čes mekeće se }c posrećilo najtl onega nadpo-roSniV-a, ki }e mcral kot priča priznati, da je Če ada ?amo vpra^al, ah imajo tuđi Srbi vo'. :-e, na ar je dru^i odsovoril, da jih imajo. Kal^or vedno. je iziavil generalSUbni sef Vvijaškega povclinibtva v Gradcu, da je mpscwc potom takih razgovorov prlnesti tuji držnvi poročila. kl so tej v prilos ;n monarh i.M v škodo. Ta famozni izrek pa c. kr. državnemu pravdništvu v Trstu ni zado.ttoval. Prelskava zaradi vohunstva se je usiavila, Cc -ada ic bil obtožen samo radi njegovih besed po § 65 a kaz. za':., c. kr. deždr.o sodišl« v Trstu pa ga Je oprostilo, ker ni na: lo nebenesa kaznivcsfa dsjanja. Sedaj so c. kr. peštrega ur?.drik2 tjo stralnem 3*dnevi»eTn nneru ori tržs:M po-lic'ji |«tsrn!-a!I v GSliersdorfu v policijski jeii še nadaljnjfh 11 mesecev. Po IPmesec-neTi zaparu ?e o!l Cerada dne 19. tebruaria 1916 »milostni-n potom« izmtSČen. Najtrp-kej?3 čustva nam vstajajo, čc pomislimo, da je bi! nedolžni sod.rl.sko opro<čsn mož ^milostnim pntom* iz&u$*en na svobedo. Od c. ?;r. pcStne d!rc*xij« v Zadru Je bf! Če!*a^3 ta''oj ra^etkom voine sr.rpendiran t?r ?e my je r'a^i zr!an??>a!a. ]l mesecev o^zrrje, ko je bH itduš^th. mu ;c fsto rav-naf"!'~tvo si3^rcčiio. da se discteHr-.arna prc!sT:av2 proti nlemu ne uvede Kliub temu sa namerava to ravnateljstvo TJO5lati s ča':a!i*>o ra depast Proti tej cđločbl le vloži! CekadT re'.urz na frs:ovinsko m!*1!-?trstvo. v katerer- je zal^teval v smislu 5 92 ?\v^^t pracjtratl'-'e, dm se r»ti s!?o-rnce vzr&l ?a dnnt-st s čnkalnlno. T^KovMri-svo r^'ni^t'-stvo je nato Vnnczm aprila 1917 odred!lo u^tavitev a-'tivnfh sliTf.benih rre-jemkrv in je dalo cA !. maja 1°!7 izph^atJ is 5a?ralr!!np. ksr porjem" za t50?tne^a ofici-j?Ja. ki ie v^ffd voine že Itak trnci mnogo $kr,d*\ še radriHnie sVrčenje dohođVov. VpraTamo tore? s*r ^omobranskeia !n trrovi-!^e^i mHtetra. s^ «ta pr!r»ravl?era, da*! o^'ndnvaTipmu p^noTno '/ado^cc^ie. 7\?M\ nU h**1* stnrfti . tr^ovinsVi minister v?e. da se d^^nr^'ant^tvo med usl^benci av^tri}skc!:a Llovda odnravt; aH hrv;e ne-d^i^no za?!ednvgTie^a Adrlfa Cerado nt-m'Tdor«a rc^Hivirati in mu Dovn^i SVodn, ki jo je trpel na svrV.h ^reiEmMh in ali Je c. Vr. domobranski niri^ter orfri-avljen, vo-di-čit! vrfumsVe tfrade n^^amer^fh vola^Mh novel!ni?^*v. zfa*ti na Se voja^n t^vel^f-«tv> v Građen. ^2 *?i pri orMail vofa^^'h Iz^i(*"v ne izno*tavTiaio v>i-»«Wi rSta«tl ?a-»tnehti in n»lk<»Bra TiToletaHata *e Je t*rasno nm!. rilo. J>rttto le Valtor rt Ih T»tg1a3oče T>o-raladan^k« prirode! It*v11 ce je 1b đvifiBC»sti — d* se avstrijskj prole M|tt marm zzvmUU »roje ttvljensk« pašom ter flftružem Mpet ta sopet pritetl Mf za Mtafijive atalpn« ellje. Moeočno #aaiije w umm^ d#U avstrljskefa Hali I ■ I Jal« je rio*cnflk*am proletarlja* trn — trn wmrn portali problem Mkeara lm MJatoem — Jamstvo polnega napeha, m* *9W** Gibanje ttefnftkc«a proletarija-tm cmmmtuj*, kakor zar ja bov dan, novo deio, bovo tivljecje! Zato eo obraoa a«. stopetvo joffcsloTaaske aocijaln© đemo. kntleiie etranke m* laetao deiavstro a BodTcm, naj tesno strne svoje vrsto, naj x nenmorao agitacijo piidrali vse slovensko đelarstvo svoji organizaciji, da stop! ob stran bojujočesa oe avstrijskesm de-laTFtva; ©braca se na sorodeo češko in poljsko delavetvo, naj Be otrese usode-polnih predsodkov, katerc* mu je nsreko. valo Iastno meščanstvo in stopi v kolo iDternadjonalnega Edruženega proletari. Jata naraj! Le v adruftenetn hotenju, le v enotni \olji priđe avstrij»ki proletarijat do zmagovitega dejanja — in Ie v deja-nju proletsrijiita Je bođoCnost in reSItev. — V Ljubljani, 25. januarja 1913. — fevr3eva!ni odbor jngoslo-vaoske socijalne demokratične stranke. Conffteor sjnc^sloranslre sorljalno^ demokratične stranke« ali pravilne}©, kakor se ftama nazivlja »»ocijahio _ demokratično atranke na jn^u monarhije brc» razlike narodnosti- si feof-emo venđar nekoliko po-drobn^^e o^le^ati. Zm^denost očita, neščanstvu, nsođe-pclne predsodke, — očividno vidi pred vsem le slovensko meSčanetvo, potem pa tudl CeSko In poljsko, a — bog ne daj — tuđi nemfikegra! To naeftfanstvo pa je zmedeno ssmo zato, ker zahteva demokratizacijo monarhije in samoodločbo narodov, stva. ri, kl jih fmejo socijalni demokrati vsega sveto r od pisat i z obema rokama, ne đa bf le za pod krenill ođ evojih santev. Ta oči, te'-r borno lahko preneeli, ker vemo, da stoji za nam i ves narod, ne le meSĆan, mar. veE tuđi kmetovalec, mož in tena, in vsak de'avec, ki ni Se pozabil, da je delave<5 svojemu narodu enako potreben, kakor urađnik in kmet in da je to le troje lme-novanj za isto stvar, — za đelo sa skup. nost. Jarao !n dol očno pa Je hotenje sod, jalne dcmokraci.1e brez razlike narodnosti na jugu monarhije in to sato, ker sastopa v polncrn obsegu, bres kritike In brez na-dalnje^a vprafianja zahteve nemškega na-cijonalne^a d^lavstva, *\ si Jo nadalo »amo »ocijalnodemokratično krinko ter te dolgo ne prisega več na ideale Intemacljonale. Onemu delu bivSe jutoslovanske socijalne demokracije, ki danes nastopa z e«oraj5njo i7ja%c, je fcotenje te nemške socijalne đd-molrrscije alfa in ome?a socijalno demo. kratičnega scanja. Z njo vred ee ogreva T »prveni klicu po svobođl* za svobodo Po. ljako\-. Kurlandcev, Estoncev in Litevcev, v kolikor je to v fkladn s tahtevo NemCIJe, de se te pokrajine priklopilo tej državi In oćtrsajo od vlade tako hvaljenih boljševt-ker. SamoodloCbe ostalih narodov nafte monarhije perhorescirajo, kakor jo perho-resci- a naša vlada. Zakaj to store, ne s«ie-mo vpra5r.il, ker teea ne bi razumell, saj smo t?»ico rrne&ani, đa ne arlđfmo, đ» smo CTL-trlJskl Siovanl intelektuelno in kulturno dalcć zaostali ta svojimi brati t Rusiji, kl 30 gadni, da se po lastni volji« utope v nem!:!:ein inorjii, dc^Sm ee ml 5e veđno n'^mo povspcH đo tzlno -risokega nivoja in te*ra ne moremo spornati. Ker je eahteval CeSki proletarijata ker je lahteval poljski prelet« rij at enako pravico ia vse, enako pravico E&moocUočbe raca narodov, je izftH. bil l2T>red oC! cilj ob5e ljudske svobode. Klic n^mSkeg'a proletarijata ni nalel đetevstva avstriigkegA pri pravi jenega. će irrzr.memo zgorajšnjo ooc&pltev čeeke^a In poljskega delavstva,. v svoji zmedenosti res ne TPmo, kaj hoče ta ok'ic poveđati. Nem. 8ko delavstvo Je pričelo na slrtep svojih socijalno - demokratičnih saupnikov etavkatl, tuđi elorensko đelavstvo je bilo pripravljeno to steriti, nemiko delavatvo je stopilo tuđi na cesto, a Je ostalo na zahtevo svojih voćft?lj<*v mirno, in nemško delavstvo »e je zopet vrnilo r»a delo, čim no se voditelji raz^ovorili t ministri In čim so sposnall. da je rce zlato, Icar obeta vlada, Čisto suho zlato in da je ono, kar jim je vlada prlprav. ljena koneeđlrati, veC kot m!ntmuxn, — skora5 maksimiira fl*»!av«kih rahtev. Zakaj potem očite okllc d^Iavstvu, da n! bilo pri. pravljeno? Storllo Je, kar je zahteralo vodstvo in s malimi tzjemam! med nemškim đelavstvom ni kr5i! nobeden strankarske đifripllne. Tcd! češki delavel nlso storlli dru gega. kakor netn§ko delavstvo. Stopilo je na cee to, Imelo je skupno veliko iboro-van je, miru ni kalilo in vrnilo se Je sonet na delo* Samo s Ia6tnirni možgani je mislilo in ni brez misli. ka"kor papiga famo po_ narljalo narekoranili etavkov. ćflkemv đe_ lavstvu ni £la bTsg sna, kaj Je avstrljsM proletarijat, kl se je tako vforno pokorli svojim voditeljem, »zamudil« v boju za skunco svobodo in bla^injo? 3aj je vendar vse šio, kakor na 2 n ore i, ta malo bolj. tam nekoliko manj izrazito, venđar pa povsod enako, ćelo med čehl popoinoma v temeljnem okviru soc1_ jalnodemokratlčnlh zahtev, katerim so se pridružile le fle specijalne zahtere Cetketra (itiarstTa. Ramo ob rami b proletarijatom velikih aorodaih narodov je me. sto za boj slovenskega proletarijata, to »a-slaSa tudl okllc, In prav nlfi n!rt amo proti t*mu, da dostavlja ie beseđe »« katerlml ma je zgodorlnti ođkazala skupno bivanje Ia skupno stremljenje.« Jasno je, đa ima elovanskl proletarijat v Avstrljl dane« dru-s« ellje, kakor ruski proletarijat, saj je ustroj države drag. Je vma okolica druga In deloma so tuđi ideje dru se. Zato je prostor slovenskega proletarijata ramo ob ran»i s e>«kim, poljskim, pred vsem pa * hrvatskim ta irbikim proletarijatom, torej e proletarijatom Borođnlh velikih narodov v naM državi, oe pa v skupnem boja s nemlkim proletarijatom v dosego zavojevalnih nem. skih namenov. Ta Je mesto vsakega sloven. skera proletfirca in nfkjer dropod. Ce M aemfikl socijalni demokrati resnično sabte-vali svobodo eamoodlofibe vse'a narodov, 6e ne bi vedno in povsod vsiljeTali le svojih easopaSnlh Ft ob Piavi. Orlanđo Seli U moralićnih in vojaftkih vzrokov trajno, otje In učinkovito sodelovanje. V glavnem pa želi Orlasdo dovoza ilvll tn premoga sa ItaHJo. rDinloniii. Bresto Llteu-skem ojroženo. Rot>rdam, S€. jannarja, CHaacm tzjav Troc^ga so mirovna pokajanja v Brestn LJ>ovskein »krajno ogrotena. V torek se T>odo zopet prekiDila, ker mora Trockij ga. radi notranje političnih razmer ostati v Petrogradn. Gospodarska pogajanja v Petregradu. Berolln, 26 januarja. (Kor. urad.) O đoeeđanjem poteku po^ajanj v Petrograđn na podla eri đopolnllne đoločba k sklopu pre. rajrja v Brestu Lltovskem cborcjoCe komf at je se poroča: Ko rta nemika hi avstro oarska delegacija dospeli v Petrograđ, j sačela petrogradska komisija 'dne 1. jan-arja ■ svotim delom ter vrlila to delo -dveh po.ikomlsijali to eicer t komisiji z vj«taia)(a vprsispja la r MaBodankl ka« **■ ***- .MjOVPOP 1WCD-, imm. fr—Mfr HM._____________________________________________Stran g. ■tlfUt VJetalitakomlaljft m J* tavfe i OVpVHaBjvHI dvBBHI wtUw U BSVaOflBia VOj— min vjetaikov v domovi** tor s unaoanji m vojni* vjetnfkov, fct to eeteaejo v RvaflL Btstveno točko nogejasu Je tvorila poieg t*a* vata* aadava transeortiiih »edstav ta eotov se tanflio vjetnjfeov. V ton vprale-aju Je Mio aajti pri Mmmih osefo »ium. vanja, V vprmaaajm loMfie tnvaUdor Je erV Uo t bistra to sporaannta. Temu na«proti 9« tiede tame civilnih ore!* doeedaj ie ni prtilo do eporagejna, katare ©scb-? n*Tse Umenjajo. Nesporazumi^ i<* v temeljnih prtaelpih ee Je pokazalo tođi pri pogajanjlfe o ravnanju c vojnim* vjeti^kf. Gospodarska, komisija se je oznojila ta enkrat na obno-vitev prometnih sredstev in potov med po. godho sklepajočlml dr2avaioi, ker po ro-tkem nasiranja položaj prometnih »ređstev te a<* dopusta cbnovitT? trgovinskih atl. kor. V zađe vi pošte je prižlo do sporazuma, da 5« ^fšumsko fn p»lrot**o po3to v aploSaem pripustiti tuđi preko fronte. Komisija Je prtila tuđi do sporaninia, -la se smejo t rpIoJnom odpoSUjatl todi privatne brsojar- I ka. h *:at«?rim je itetl tuđi brsojavke sa §aaopi?». V krmtkem j« baje pričakovaf i ludi definftne pogodbe o ređnptn £*!exiifšL?m prometa na zvesaih črtaJi, 04 čeaar J« bi. stveno ©dvisne tndi hitroat povratka vojnih trn civilnih vjetnikov in ereditev post. cera prometa. Is dotadanjega po tek a po-fElun' go?po(!ardk^ kf misije je u pat U da bo prišlo tuđi v ic »nornih vprasanjih do £kf>raj#nje£& ^porastima. Stoekhelm, 16. Saimarja. >Nal VJek« poroča, ga je videti v petrografiskih nlleftb mnogo nemnkiii vojofli Tjetnikov, ki se gft»-IJ«Jo popolnoraa prosto. I>J«detTO Uh pnrti E^' miru. Ogrož*nf mir na vzhodu. Tokio, 21. januar ja. Pri otveritvi Jt- ponsfceee parluraenta je irjavit luinistreki predaednik Ter?nchl: Vf»!!ko skrS nam đela preokret v Rusiji, želimo, dm nastani v Rn. »1# trdna vlade. 2al« pa sese zm^tia tndf 2e b* vatiodno Asijo Jn i>ati ae je, da hodo n»-rairl ogrciali tndl mir na 8krajo*»ns tteImm!«. čm bcao ti nemiri nrrožali uaro^n^ iiteres« Japon:;kt% bo vlada ?*orlls primern^ kera. Jzo. Zonanjl rainlater Sotono se j« pHdrnžil t?* J»javi ter fioetarlL Ker ima J&ponska dol^uo«t vzp jApontka ne bo straMI« «► bcn^l frter, da sagoteri trsjr! rair. Toklo, 35. jannarjn, (Kor. nrađ.) V •vojeai eksposeja najglala znnaajl rainimt&T Motono kct rodilno naCclo Japonske euna- nj« politike „nglehko - jiiponsko ireio, T5-ed katare se je poglaTitno ade. Jbiilft JaT'on^ka svetome vojno. Nooporečno je, da so ec ctiki raed obema drfavama to. boljšaH In pofflobtli. ili da bosta obe rlađl Cedulje bolj epoznzl! potrebo lojalne«« te- rovanja aTcie, kakor dol^o bodo o^^tojali skupni Interesi v Aziji. Odnosaji f K;taj«ko ro ae izboljtall, ker se Japonaka nn«e vme- r»T3tl ▼ notranje kitsjske »pore. NaraSCa* rje aemtke sfte je bilo aajveCjo ogrotanj« Vcboda, zato io .Tapocika izpodrinlla Nem_ sili đoločbe premirja, da ae tekom pogajanj ] ne smelo potegrnjti vefiji deH vojske Si . froste. Na đrnjri strani je venđar Jssin, da " j« » tem saaa frosta lm railiisaiaajsava, ker veađar ne more nas« armadno vodstvo vea ■ računati aa obnoTiter boja c makla! d»> : tami i BOJI MED ROMI/NI IN BOLJ S EVI Kl. 1 i Patrograđ, 24. janoaria. (Kor. urađ.) 1 Vedsrnild prinaiajo brsojavke tx ^dese, ! alasora katerifa so rorau*ske £ata «a«cđle i rusko obMjno postalo TTma*henJ. raaoroHIe •amtrij« tor aratiral« krajevni aovjat. Ro. i munske ««t^ so taj* sasiffl« Kižinev, kjer so so vriti! ijcu bojL ArtfUariJa je mesto ' obstrollovala. Ha obea atranafa so tasabe < selo velfke. IfakstesHatt so ba> nsdrll ] proco med Kisinjovon tn BemderJgsB ter } tako pielraaJi sveao s teMW*s%o «wsnt ca, aa so o4aH ia KiftsMVtt i fif sjejlisni^ tarji. da tati sahtavrnK #i BiiBiii sapvato BesarabUo. s^sAl I A^sM^sM ^sfls^sM sj^A^a^aav •taefciislsa, tt. JeMMvJa, (Bsr. vra4.) Ift Petrogmda porobio, te je a**)** imMI koMiEar)ev ođredil atpssmfca fMBftoesafa Kerjenskeja v akunsieai sneaka poMi iiftuga mitOoaa mbljev. kt Je bila iiiIbJibb v dr-lavsl banki in medaaroisj baakl. Lupano, 2*. jiasjarfa. (Ker. arad.) vCorrlert- della eera^ prssbdoje aals poro-«lo i: Potroaraan, kl pa od dn#s etranl ie m potrjeno: TTada je raspustfl« tsjdi kos. sr** kniftiiiicih tovjetov v oeM Rasi JU ker Je isjavii ^voje solidarnost s konstituaato. BaspoBtUa ja toocres 1 uro poree>, ko se j« ta sestal. Raspust Je lsvrSflo l©0 pomor-ifekov. kt no vdrll v dvorano. Prtilo jo do boja, ki j • trajat 4 ure, koatno pm so mo. rali kmetilkl poslane! zapustiti dvorana Skorsj vsi «lanl ▼odilnesa kosatteja ko»> ffresa ^o bili aretirani. Zdi mm pa, 4a ima raipiiEt selo slabe posledicc* v poUed^akib eantrth, Ki ne sodaj branrjo potOJttl žito ta žlrila v Petrotrad. Zadnje dal so sibirski centri, kl so preskrboval! Petroarad. od klonili posiljanje tivlL Prehrana v Patrosradn Jf> skrajno slabe I« rodi eremogft «1 afjstej nic vee. Dne 23. in 24. jaauarfe ee Je ojefl. lo str«ljaDj« na petroarađaicMi altrah T«| skladiS^ jf bilo oropaafh. Lafcota ve^so bolj aaraMa. Vse to pow#oje sovretee ejs* banje proti Ljeninovetnn n Ilie TlasTt med petrograđskim d^avstvom |e sriilo đo velike nesadovoIJBOstt. Dslavd vaUke Obo_ hovove tovarse sshtcvajo. «a ea rasoroži meča irards teira zneatieta desa. Delavci nino^Oi drugih tovaren so siđeefli resele> cijo rroti -rlađi t«- rahtevajo obamttcv pe-trotradskege delavsloasa sovjeta. Tuđi v provinciji je opeSUti boCbo iirutibuljsevi. ško aibanje meil delavatveun. Kljab temn s# sdi. da imajo saaksiSBalistJ hm veiso premoć. Zdi se. da bi jlsa saostt moC iztrsjati le anarhisti. Ti nastopajo tako proti vMf kakor todi proti Inoasssskiai vesepoelani *tvosa selo đrsao. AmmriSki velepoalanfk je đobil ry\ sn?.rhf#tl*nUi »kupta greallna pl-aaa, v katerfh delajo te aktiptne njega ose boo odgovornega trn, dejstvo. te je bilo ▼e^ ruskih anarbistov v Amerfkf caprtfa, TnđS draaisa vvleposlaaiatvo«! so ooate ^rozilna pi^ma, slasti povodom aretacije romun*kegm poslanika v Petrogradu in povodom oropanja ftalijanskes^ velepoela-aiatra. V uoči na 24. t. a. Je dala vlade aretir&ti SO oseb. kl so hotel! organizirati stražo sa konstltnanto. Amsterdam, 26. janusrje. (Ker. nrađ.) Kakor poro?* »Tele^rmaf« piinafejo ?Ti. me«i is Pctrojrradi? tole vest: <*ete so udn-l!!e nemire, nastale vale« lakote. Sazposlalf sr oborofeoe o^đeTke v sosednt) vaši. da rekviiirajo fivfla. Pomanjkanje ilvfl je pf> rarodilo v Petrofrađn kritično eltnacijo. Boljievfki so odred!!! rarptist Rdeeega krila, člgar predseđsik. blvM ministar sa ea. nanje sadeve Pokrovakij, je bfl aietliasi Rdeča garda jr aretfrala sopet i elaitov konstitnante. Petrograd* 2i. Jannarja. (Kor. urađ.) Sovjet Hudslđh koniaarjev Je imenovat Jari ja Cičerina sa pomoćnika Itadskege ko. naiearja za. ztmanje zadere. StedcfiobM, 2«. jasTiarJa. Olasoss aote> Cila Is HeTsinsforsa so stopili S gardftl polkl na straa konstJtuante ter priCeH s bojcan proti ljudskim ftomfs&rjem. Lvov, SS. Janoarja, Olaaflo Ukrajina ^IMlo« prfnaia vest, da ae vrte v blizini Loefcka med boljsertk! fn nkrajinci silni boji, ki trajajo ie en teden. TTkrejind aape-đajo fn hf*ejo L-tirnk zavjet!. Wflsofi hooa odgovoriti. Menakove. U. Jaaaarja. *M3»chaer Zeitimg« poroča: Glasom poročil is Partsa Je fraceoska cearnra pripustila, da so pet. kov! jntranjlkl prinesH govor nemskega driavnesa kunclerja. »Mattn« dostavlja, đa je flMom njegovih fnfbnnacij Wilaon odlo-čen podrobno odgovoriti na dunajski m be rolfnsld apvor drfavnlkov. Amerika more ftedttl. Washingtonf S^. jsnnarja. (Kor. «re leznicl. V St. Btlensn stavfeajo manicljski delavci. V Lk»a Je pr»o «o seopadov a orotnfstvora ter Je Wk> na obeb straneh ve£ mrtvib ta rasjenfh. Đrnao Jntro so stavkajoci postavili barikade ter 1T, 11. la lf. je prtilo v Ltoea 4o praveca ■uma te đo boja s Cetaal. T sjoef sa IS januar so apormik! taSgaH eMstao Mio. Tadl tn je Mio veC trter Satrjvje set da nemiri na južnem Fraacoskeni še nfso končani. Afera Cailtaiau Pariz, 26. janaarja. (Kor. ora4,> Stot-ctk Boacbartiosj je dasee đopoldne saslifai CaJllaoza slasti o đoknmentlk, ki po dospoli fz Acseriko fn Italije. Zreoer so C«illa«xa eopet prepeljali v jcstlčno palaflo, kjer so odprtl paketa U so Jth a««n v florentte- 4>oliti jpreld ob-cnem pa imenoval drfa WeKerta snova za mfnisrrskega predsednfka % naroSI-k>rrt, da ntn predloži novo tafanstrsko listo. Na pođlagi ministrske liste, katero •e đr. Wekerte csnnrtn jtađoM 26. t m^ so bW fa*jen0vnni na nstaiaif^ kra-ijeve^a dvora državni poslanec grof iadar w!cirj% sa nanenegn fnnnstrs grar Albert Appony, za honvedskegn ministra generata pehots bnronn Aleksandrn SzBimava, xa ministrn brvs pmtfeUa p^ slanca dr. Bela POdesa. sa ministra sa ffrvatsko, Siavonffo In Dafanac^o tenova tainega svetnika dr. Karla Unke!- I hausserja. Za notranjega ministra po* slanca L von ToOia, sa tnstlCnega ministra poslanca dr. Viliema Wnssonya, za trgovinskegt! ministra poslanca ta bhSega driavnega talfrtka Joafpn Sstre* nya ttx sa ministra brez portfeUa nropndn. n*rm> & lanvvsila. ffsndđ porote ta Novega Jorta: V ptiCakovanin, oa se DOoo fmavMKi cemraMBB wnmw ntja* vfll o WWBOBovik HsUovnBi praflncft« Ie senat v ponedeflek odlofi nnđaMs po* svetovanie o Wlbonovi pnetbiil in 28. jannvarja. «si b Mb^b^bAi BeJM" j/ ^P™ ^^S^^^^^**^^^^™ ^^^m SSS _ ^sjsjBjpvasjia, vssjBjsjB lavnami gon* ikegm deietaiga odbora gospod Evgen KavčlČ |i odnksvan s castnbn znakom drngega ranrosa MsČega križa z vojno dekoracijo. Josip Bra^eJta t. V Kranja Je amrl gosp. Josl| II revat I n, vaokojcnl viiji učitelj is Oortce, staj- 74 Itt PokoUri si H esvaall med r"1*^ Stovenci časten spo-«ta kot vrt nentrndea kulturni delavec. S kakim vasetan a« je irtvoval delti pri »Solskem donuc lo pri »Siovensken brai-nem in pfidpnieaiu društvu«, katerema Je Mi duia dolgo vrsto let. Društvu je bll zadnje čaše predsednik In za častneza člana I&o sa bili isvollk v priznanje velikih nje* govib zastag. 2dd si je nazaj na corisko I solnee, da M ten ie deiai kljub starosti, ali I begoaska snvt Je pokosila tuđi njega. Pogreb plemeajtega oa&ega narodnega deUv* ca Ie bU đaaes v Kranju. Preostalim na5e soialfe! PIsesMfcs fsnsnra te u Oorttkem bi v Trstu ne iiiemi, kakor je bilo na tem me-stu objavljeno- Ssne se torej tađl ie nadalje odđaiatl ralepijeaa pisma, eridejati pisma paketom, pfftti aa odrezkfh đeturnih na-kaznic ter pisati v denarsih pismth n na sekto. is rsekigi vjshsllhre se Se vrnfl na-nđašk Reter Llpoviček, strolnoouSkl. naga oddelka 97. pešpolka. Ker ni znano, kle se sedaj anktt, se pozivlja tem potom, da sporog! svoje dosedanje bivališče. Presleveaji e avstrljski Rlvieri. Privatni docent dr. Cdvard Traversa je imd na Dovabilo donajskeja trgovskesa In industiijskaga druitva v dvorani spodnje-Štajerske trgovsko - obrtni 5ke zbornice predavanje O avstrljski Rivijeri, poudarja-joč krasoto krajev ob Adriji. katero je po-kazaJ postaieJcera tuđi v slikah. Naša Ri-▼fjera ne saostaja sa iraneosko, sato naj bo cilj tjubitdjev primorja v bodočnostl. Vwui Ie v Trstu odvefnfk dr. Pran S o I a r. Meetaa pOaarsta v Trsta je zsprla vCeraj đopoldne zaradi pomanjkanja prc-moca znova pilo sa vse mesto. 29Xtm tron etradenih. Iz voja&e ni-sarne pri stari voJaSnid v Rocolu pri Trstu, kler Je sedaj rezervna bolnUnica, je bđo Ie dol alcradeadi bankovcev za 293300 krea. #!■ ■Usjeffe oitavstve v Pnlj« ?c imelo veeral dopolđa« za tržnico sbođ. Trdnjav-ski komisar Hohenbruck fe Izdal na đelavce oklic, v kttereej omenja, da defavcev glavna Islja hi glava! vzrok za Btrafk je dese-S* eravične^a mira brez aneksi}. To pa ie leija vsega prebivalstva. Okllc navaja to-stvarne tzfave sejumjega ministra Czernina, mir s Fetrogradoia hi Ukrajlno je pri-čakovati v kratkaoL S ttrsfkon ta demon-stradjami bi se raogle mirovne razprave samo ravleit tega pa delavd ae žele. Konč-ao jih vmM okHc topet na defa kajti Ie % zvesthn te prMnto delom doselemo veliki cflj^mlr! Prtite ste v Pnij posianca Oliva %š& vi fcaf? Marija Ce). rojena Per-«oi sedai v Oorlct Via della Croce 6, prei na Rafatn. pofzvednje po svojem možu Praaca Ceju, kl je bil pred devetimi me-seci v Lebrlngn pri Arbelts - Abteflung, Ka-der U baraka 11. — Kdor bi kal vedel o njem, atf poroci aa sgorai oavedenf naslov. Dnevne vesti. — Po saertf odlikovan. Pred laškim •ovrainfkoin pedU poroaUk 47. pcšpolka Toni Sinoniiek Iz Cella, odlikovan že I s slgMnn teudis s mtčl is Karlovim četnim I križem, je bil oAUcovan sedaj s vojaSkim -•sitatntm križeai IH. razreda r vojno de> koracDo In raeG kakor tuđi z bronasto vo* lasto saslužao svetinjo na traku vojaško-zaslufnega krUa s mečL Poročnik Simoni-šek je padel da« 4 septembra 1917 kot po-veljnik napadam« stotnija. — VpoJdte voisike statue mnoirnaft te tetaftov 1899 ee 1S94. Uredno se poro-ča, da tekle v kratkem naredba, kl bo raz- I veljavila vse dosedaj veljavne oprosti tve Iz I letnfkov 1S99. do ltM. ia bo tuđi v bodoče isključena vsaka oprostftev oseb teb letnl-kov. — Vpokiicaa! bodo oprotteod letnl-kov 1899n 1898L in 1897. dne 1. marca t. U oproKe&ci te letnikov 1896^ 1895. in 1894. pa a aprila I91& Ker |e knetilsU čas spo-ndadanskeg« dete posebno važen, bodo veHale posebne dofočbc za kmetovaJce. Na Tlrolskeni. štajerskem, Koroškem, Kranj* tkem, v DalmacOl In na Primorskem, kjer se prtčae narsilrje ipomladansko kmetijsko dalo ft v Miinjfli dneh, bodo imele poiitK1-at okrafne oblasti po krajevnih razmerah za vsak politični okra) s posebno objavo , nasnSniti, aH hnaio kmetovalci Iz letnikov 1899, 1898. te 1897. nastoplti vojaško službo U. marca 191«, iz letnikov 1896. 1895. 1 in 1894 pa 8, aprfla 1918, v katerem zad-■lem sločaju pocaejšl .dopust za dotičnike , radi kmetilskaga apomladanskesa dela ns ,' bo nngoč. Voiafka uprava si bo pri zađe- : vala. pomagati v posebnega ozira vrednih < slučajiii z dopusti eventualno s vojnlmi ] vjetniki in ako se t*4i na ta način ne bi od- ( pomoglo, s □ađonestilno oprostitvfjo oseb is starejSih letirikov. Tndi na Ojrrskem pre-icOeeio eprostitve Is letnikov 1899. do 1S94. — Rojstni dan nemškega cesarja. Povodom včeraiinjega rojstnesa dne nemSke- ca cesarfa so bile razobešene na javnih po- : slopjfh zastave. ToHko v vednost, ker \ I j ud je nišo vedeiL ta kal viae zastave. — Mml«tr»W predšedufk aradiiHttu. Mtnistrski predsednik dr. vitez Seidter je ' dal potom dopisa vsem rešortnim ministrom izreci vsernu avstrljskemu uradništvu za ] njecovo požrtvovabiost svojo sahvalo.Sedaf bodo pe uradniki sttL — Bresaesfll «aevf n vofaStve od» ! eravBeei. Z ozirom na veliko pomanfkanje sočhrja in moke je vojno ministrstvo odre-dfla da se opuste za vse formacije v zaled- ' fa od 20. januarla do 39. februarja brez-mesni dnevi. _ — S e. kr. aliiliga, S 1. Januarfem l 1918 Ie bil očltel) glaske niukr. očitdil- ] ičn v Lfobijani Anton Dekleva pomak- : njen v VTIL Sinovol razred: vadniHd včitelf ' Anton Lenar€lč pa v TX. člnovnl razred J — Uaarta Je v LiaMjairi gdC Jelica ! C o t m a n. Pogreb se vrsi danes ob 4 da- l poldnc. Mestfrt trg «t o. PoVojna |e bila * viJa tdovad^s IMiHannke«a Sofcofa. N. v r m. p.f — Na Rimski e«stl «. 12 Ie umrla ea. { Ivana Serjua roj Kos, posesnrfea v Mri- J fL K, v m. n.f , * — Arftfefs] k^vns) Bvtne sa vole*tva\ One 4. februar Ta TOtR <« vrff d-^hava Hav-pi- frWne m arma4n. ^peestniki Is okolice, I ■M) ft^^t* aSlAtoft **JMmM ^t «• ^^a*aa-----I w% H^pn« w^m *^pm^«i> wu§ w pnvpiv ojhv* i ^ mestai Uavnlci v LjubUanL — DeZelat aiesto sa vaovčevaale klavn« ilvlae. — Tragična ssvi Bosnirja ni Kavajf^ aarja AUkeca V soboto, dne 26. januar Ja Je kavama/ is botelir hotela »Ilirije« Ivan MI-kee spravljaj iz kavarne ob policijski ori zakasnele toste. Pri tem se Ie zapletel v prepir s nekimi vojaki, ki so že prej Imeli prepir med sebol. Kavamar Mikec, ki Ja posredova!, je bll od vojakov vržen na tte« V tem hipu pa je priSel stražaft ter prepl-rajoče se stranke toCfl. Koma] pa Je straft-nik zopet odšel, se je prepir zopet pričel te neki bošnjak je psoval tuđi soprogo kavar-narja. Oospa je v prepiru pri jela za stol ter sitnila neketa bosujaka od sebe. Kavarnar, ki se ie potegnil ia svojo ženo, pa je dobfl v tem hipu sunek z bajonetom v hrbet ter mu je bajonet prebodil srce. Kavarnar MI-kee je na mestu umri. Napadate! so nato zbežali iz kavarne proti glavnemu kolodvoru, kjer pa se je posrećilo prijeti glavnesa krivca, ki pravi, da se piše Mflan Todo-rović. »»oroetl se je ?. Janko Ra me vi tt Borovnice z gđč. Maro Oeorgljevlc te Mttrorice - Sremske. Nafta a^prteronoje Čestitke? OMnl sbor podrnCnlee Itđeaega krtta v Ilirski Bistrici se vri! v hotelu »mrlja« dne 3. svečana 1918. s običajnim dnevnim, redom. Za£etek ob 4. uri popoiđao: v sto* čaju nesklepnosti se vrti sborovaaje pst ure pozneje brez ozira na stevilo navzofih članov. — Odbor. Surov uradnlk pri okrajnem glavar« stvu v Breiieah. Prlpeljala se je uboga be« gunka eno uro dale^ s svojo 15 let staro hCerko, da jl na red i jo potni list ker drugi člani OrnSfne so že Imeli potae liste, da ee ekupaj povrnejo v svojo domovino. Ko po» prosi g. Blberja, katerl I2đeljv4e potne U. ste, sa potni Ihrt hčerkl. cakrtčf »prošnja Je napraviti trikrat«, in ko begunica vljudBO vpraS«, kje in kara Jo naj aaređi, dobi oeV govor »v oštarfj! ali v cerkvl«. VIđl se, da g. Blberju ne gre fte slabo, da niti v urađ« ne more pozabiti njemn priljubljene osta-rlje, toda cerkev naj v mira pusti. Obiteljski večer dunajsklh Slovenc+V se vri! v soboto đoe 2. februarja v restav^ raciji »Kaiserhof« Feldentraese. Umri je v Prerovu g. Josip Brezovnlk, knjlgovodja v 8isku na Hrvatskem, sin av Ivana Brezovnika Is Mosirla. tT. v m. pa Preostalim naie sotalje! Zgubijeno. V petek ob 11. ponoći se |e isgnbila na potl od kinematografa Central đo Kasine svilena torbica s Aeaarjeaa, liat^ nlco In drobu arijo. Pošten najditeU aaj pri« nese torbico na Rimsko cesto it. lt. proti nagradi tndi v iivilih. Izgubljena Je bHa r soboto opoiđne od Vodnikovega trya đo Ilirske ulice, z& vodo, đenarnlca % okroglo 80 K. NaJdltelJ Jo oa| ođda proti nagradi v trgovini O. Bračko. Zgubfta se J« v petek srebrna sapest' nlca s uro od Sv. Jakoba do 1 dr*. gtenasi« Je. Pošten najdltelj naj Jo vrne proti ma-gradl v hiio Bt. 18. Krakovskl nasip. DotiCnl gospod, katerema eem dal ■§• nuli teden svojo uro, je napretien, da ml Je, nemudoma vrne. j Aproviiaciia. 4- Marmelada na rmneiie fekaznl^ cc B. Stranke z rumenitni izka2nicami»i zaznarnovanimi s črko B, prejmsjo mar^j melado v torek, dne 29. t nu v sredcf; dne 30. in v četrtek 31. t. m. na Poljan-! ski cesti St 15. Dotočen je tale red: Vr torek dne 29. t. m. đopoldne od 8U đo 9. Št I do 100, od 9. do 10. St. 101 dd 200, od 10. do 11. št 201 do 300, ponoU dne od 2. do a 51 301 do 400, od a do 4. St 401 do 500? od 4. do 5. št. 501 do 60fct V sredo dn e 30. t m. đopoldne od 8-do 9. št 601 do 700, od 9. do 10. št. 701' do 800, od 10. do 11. št 801 do 900, ođ 2. do 3. popoldne 5t. 901 do 1000, od 3, do 4. št. 1001 do 1100, od 4. đo 5. št H0I do 1200. V četrtek dne 31. t m. đopoldne od 8. do 9. št 1201 đo 1300. od 9. do !(>• št 1301 do 1400, od 10. do II. št. 1401 do 1500, popoldne od 2. do 3. št. 1501 do 1600, od 3. do 4. št 1601 do 1700, od 4. do 5. št. 1701 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg marmelade. Kilogram stan« 2 kroni. -f- Mleko. Mesrna aprovizacija imat * sfeer zadnji čas več mleka, vendar Ie toliko, da ga dobe kotnaj najmlajši otro-ci po po! Htra na dan. Dokler se množina mleka ne 2veča. se pri razdelitvf nikakor ne more upoštevati niti starei-ših otrok, niti drugih oseb. Občinstvo » vsled tega opozarja, naj ne hod! zaston? po karte za mleko. 4- Prodaje petrofeja iw tekszoice w*] samce (št. Z) se konca koncem tega me-seca. Prodajalci morajo napovedatl ostanek petroleja dne 1. febravarja tcfj hkratu predložiti vse karte in prelemnl«! ce za petrolej v mestnl posvetovalnicti; Pnmc rtvurf. ^ * Fml. HSfer umri. Na Danaju Je *eV nađno umri bfrsl n&mestnik Sefa avetro-ognkega generalnega Štaba fml. von B9. fer. Čitateljem listov je v apomlnu. ker ao bila vaa nradna poročfla vodno podpteaaa od njega. ° žefeznlška netreč*. Pri Schleiab^ mu se Je pripetila velika ieleznIŠka ne., treća, pri kateri so bile nbite tri osebe in ranjenih nad «0. PodCastnlk nekega pmake-ga letalskega oddelka Vinkelman Je imel • eeboj Deko k^'ino ia avfibnrlko tovamo. Posođa u to tislino, 65 1, je eksplodirala med postajama Lobbof !n Schleishelm, Tađl Vlnkelman Je teško ranjen. 4 Podpolkovnikova kfi tfetosorflka. Pred poroto na Donajn Je stala 261etnt Ma* rtja Wcssely ven Ballinghof, obtotena de-tomora. Mati Josipina je Mla obtožena so-krivde. Prvo dete ie povfla leta 1914. in I« umorila* če§, da ne napravi očeta sramote. Drugo dete je povila lani in ie takol vtakni-la v neko posodo z vodo. Obsoiena |e hc! na tri leta težke Ječe, obtožbe prveca deto-tnora Je oproSčena. Mati Ie oproSČena. PoeV »olkovnflc Wessc1y Je umri lani v Chlesl aa Fronti. Prepovedal si fe bil vsako ndelcfbe ?ri pogrebu s strani svoje dinfhtt. IzdaJateTU hi odgovorni »mđftlki Valentin Kopitar. LmMm Is flik aNarodM ttksns)% Strm 4. ^LOVBMKI MAKOD*. šm 1S. Jiaisijs ltli. 23 štev. ■ — ■ Ntnunjamo tnlno vest, *S8ll w CTSwe I B Za obilne dokaze odkritega sočutja povodom smrti na- I Sega prcljubijenega, nepozabnega očeta, soproga, svaka, strica I in v- -. Karla Uozmana I *—■-■*« mestnega nonterja I Izrekam tem potom vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Osobito I se zahvaljujem za trud g. prim. dr. Stojcu, vsem za podarjene vence I ia za obilno spremstvo k zadnjemu počitku. Najprisrčneje se I zahvaljujemo za prispevke njemu nakJonjenega spomenika. I V LJUBLJANI, dne 28. januarja 1918. I Žaiujotl ostali. I 418 ai ----- —^-------------------------------------------------------------------- Oprav^tev. A VOL 817/17/10. 384 Prostonljea rodna đral&a rali. Z dovoljenjem c kr. okrajnega sodiića v Ljubljani, odd. Vin.t ao po prošnji dedičev HaHjo O. »*«m, po *• stale« « ■••ta* M. m% na prodaj po javni dražbi siedeče: 1.) Nepremičnine, za katere se je ustanovila pristavijena izklicna cena in sicer zemljišce vi. St 274 katastralne občine Moste, obtcgajoce parcelo ft. 32/1 vrt, sedaj njiva in 32/2 hisa St 81 v Mostah pri Ljubljani t j. Uia z aagadaoa, clrvarnicami in pralnico, skupno za 19.742 K 45 vin. 2.) Premičnine, t j. razna soboa oprava, obteka, perflo, orođje v ceafltti vrednosti 1397 K 20 vin. Dražba se bo vrfUa dae 4. febraarja 1918 (poaeđeljek) ob 9. «1 m ttca mesta v Mostah št 81. Ponudbe pod izklicno ceno te se sprejmo. Na poaeatva zavarovanim usnikou ostanejo njihove zastavne pnvice nrez odra na prodajno ceno. Draibeno izknpilo je plaćati na rok! goap. e kr. notarja Mats Hafncrja * Ljubljani, MikloJičeva cesU ft 6, kot sodnega komisarja. Dralbeae pogoje je moeoče vpogiedati pri navedenem gospoda aodnema komlsarf« nwd Hadnini urarnt Pred Ifaaa v Ijubijanskem okraju z letno plaćo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnlc po 100 K; 3. v Lopata« s sedežem v Pteaaal i letno Dlačo 1400 K, aktivitetno dokfado 200 K'n s Dravico do dveh petletnic do 101 K. Poteg tega dobiva zdravnik od občtne Planina Se oosebno doklado letnih 500 K; 4. v Late z letno plačo 1600 K, aktivltetno doklado 00 K in s pravieo do dveh petletnic po V 0 K; 5 na ■aftl v krSkem oknju z letno nlačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Pole* tega uživa zdravnik za brezplaćno zdravljenje ubožetv v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom; 6. v Seaetoaaai z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic do 100 K; 7. v TriiMUai z letno olačo 141« K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K; 8. v totaaafearktti z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 20^ K in <* pivco do dveh petletnic po 10 » K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdrav-niške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 80 K letne odSkođn ne in 4(0 K stanarine od zđravstveno-okroZnega zastop^ Prosilci za te slofbe naj poSliejo svoje proSnje podpisanemu deielnemu odboru do 22. februari« 1918 tn jim prilože doka žila o starosti, upravičenm do izvrSevanfa zdravni§k»» rrakse, avstriskem državi anstvu, frziCni soosobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o za?nju siovenskega In nent§kega jezika. Od deielnega odbor« kraniskesa V Ljubljani, dne 22. januarja 1918__________________ Vta mtv n LttniD im $Um v sredini mesta. v prttllcln ali 1 aadttopK Ponudbe pod^alalBBaifa/ m&V na upravo .Slov. Naroda". 400 P*t«Ntm »trežnico za inaženie trgovskih prostorov. Pred-pol danska stalna služba. VeraSa se v iaajoaaat 9. Magdle, LfaMfasa. Kuharica in sobarica m takal asraiaaala proti do»H 9la«. 369 Naslov pove upravn »Slov Naroda«. Ište se LOKAL na proaao ■•» krafv v L*«til|aal. Ponudbe na Jos'.p« Val, a)ra« «IMo 7. 389 ki \ma primerno Solsko naobrazbo, mm SprfeJ*** v trgovini z mešanim blagom. Pošten st in nagnjenje za trgovino pogoj. Kje, pove iz pri-aznosti uprava .Slov. Naroda-. 403 Preda aa v Visu'! ori enonad-Sirepaa hlin v kateri se je izvtše-va»a vebko let gostilni^ka in mesarska obrt; poleg «e vrt za zelen avo in sadni vit ter velika njiva, vse v naj-lepSi legi pri glavni cesti. 5 minut od kolodvora, cemeno 16 000 K. Već se izve nr> rani Tesas* Sv. Jakoba trs at. St Lmbllaaa,____________362 Fupim v L*«bl|anl 391 • Mio ali vilo • v vrednosti nai^eč 40 000 K. Hi§a je lahko tuđi na periferiji, a vendar v blizini kakSne prometne ceste, in če nnogoče r vrtom Frodaai !sW **0 * prfstnoffa •rlntevo *f cena po dogo voni. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« Ha proial đw veliki •zlr. vee nalili mestnih stavbnih parccl Leoa lega b'izu glavnega kolodvora v Ljubljani. Potanila daje dr. AntOB ivi«eM. odvatalk v L aallanl, Bal-matlaota ulica at. 11. 364 ( -----, i Inteligenten, treovsko naobraien mladenič išče v svrho ženitve znanja \ z gospodično ali vdovot ki bi imela lastno posestvo oziroma trgovino ali^ t gostilno. Le resne ponudbe & sliko naj ' se pošljejo na upravn, „Slou. Nar* pod .Tavkač 371'. 371 ' Tajnost zagolovljena. ' prazne vreče vsak-e vrste, suhe f e»ef k*> mlB, lanet im tfrafa seme- aa kupnje vedno in V vsaki množ'ni, ter p!ačuje BO Bal« ' vlillk dnevnih ceath ; ttfovska firma J. KaiiUa, Kraal, Bor, ^——— | tZ Peoivo t: i dpecifelao pnvpeniiHelf kl-Is^cc i lein^i, ^i^groii«, •«-anrlifanc«, desertne ablate, t (karlovovarske) zape^nienee Ia > diversae vrate peciva dobavlja pn najniž ih cenah Sieflrled SCHOCK, Praga Eral. Vlae. i krađj aSannes nliaa ŠU 983 - Korespondenca le v nemškem jeziku. ć _____^ Bčera kondpi|eata. Dr. Jos. Semec, odvetnlk v Celju. 412 Blagajničarka a kavarno ae iakofl asrefaM. Raslov pove uprav-niStvo .SJovenskega Naroda." 415 Proda se klavir« Blaaaka eee it. 5/IL desne, ■a predat ttverzno moško perilo! Naslov pove uprav. .Slov. Nar.* 413 Lopa mablovan« soba s posebnim vhodom in električno raz-svetljavo ae odd« takoj sotidnemu gospodu, atrollaka nllea 12,1. nad-•trepje, lare,________________392 anr IMe ae Imvaftbaaaga fjaaj eleMtromonterla.| Temeljita strokovna naobrazba pogoj! Elektrotehnik 8AX, Blmaka cea. 19. HBV Kupi se les iaganl to tesani vaake vrata. Ponudbe n; r. Flabevakv, Mad lipom 4, Saara«. o82 Kupim dobro ohranjen pisalni strol V.*" Pismene ponudbe na Valentin Tal|atf firanovo. 390 .:. Knpi se konj .:. Ponudbe z navedbo barve, velikostl, starosti in cene do 15. II. na uprav. .Slov. Naroda* pod „Konl/406" 406 Plsemski papir v 10/10 mapah, podložen dobavlja pro-dajalcem zaloga poStnih kart I, Etamroiifl. Ona] T. MiMnulr. 48 koiralia banja za seieti (Sitzwaone) oziroma se zatnenja z ž i vili. Ponudbe pod „banta 40T" do 15. februarja na upravništvo .Slov. Naroda* 407 atuplm vaako koffltoo sveie REPE. Cena po dogovoru. Joa. Oraiam, aellaraa, Selo Moste prt *jaM]aal, 189 ; lite a a za notarijat za Spod. Štajersko v vseh poslih izurjenl nralDik ol koicipiient tuđi vojni invalid. Ponudbe na upravo .Slov. Nar.' pod „K. B./4T1«. 411 Peeieatab aeatoalftva in li aiaa ženska kl je vajena gospodinjstva, z daljSimi spriCevali, ao apro|aio. Ponudbe pod „tanaka 121 S4SM na upr. »SI. Nar.« I e p a h i š a v Celju z malim vrtom in dvoriščem. Naslov: M. erobelnlk, Celje. 0a* aerja st, 1L_______________m Spf-ejm* •• tak oj Isknfton vrt nar (samec) eventuelno tuđi invalid za zelenjavo m sadni vrt Plača po dogovoru. Ponudbe pod „Invalid S71/3S3* na upr. »Siovenskega Naroda« 385 Za ova?itft iScom stalno stanovanje 4—6 sob v moderni hiši ali vOL Gospo-darje, ki nameravajo kakSne spremembe, prosi obvestila: Pr. Mnlec« sedaj Gradec, Nibelungengasse 2. 404 Modni saloni I UflSil! I I Židovska ulica Stev. 3. | ■ Dvc ski trg 1, LiBljail! PriDoroča najvećjo iibiro | Hnlh va)iour*klobukov a kosmatim robom iz I prvovrstnih tovara »Novega Jičina« kakor iz baršuna, filca in ko ubovioe, ter čepić za dame in đeklice. Popravila točno in testno. I Velika izbira žal. klobnkov. I Cene razmeroma zelo nizke. Prcicrnove slike pniiji ii pifllia n nflin nmtjs hr. Bonaž v Ljubljani Ceaa aUU 9 krea. I1 ~» Oobra britva) uT APARAT) ZA STRIŽEIUE US. La britevlz srebrastega je-kla K 3. 4, 5 ; vara. brivski aparati ponlkljani K 3,5; m znamka .Perfekf z 6 klina m mi, K 12, 15, 20; Dvore-« zne rezervne kline tucat ■ K 450,5,6. Prima aparati za striienje las 9. llt 12 K. ^^ Zamena dovoljena ali denar JaW nazaj. PoiUJi popovzetju ^i\ alipredpL ckr. dv. zaloinlk, li J. BaMMMia. izvoz, tvrđfca, m\ Most ft IM7. (irii) Četka, f I davni katalog vsakonar V 1 aratia ta Iranko. ,