Oglasilo DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED LETO XVI SREDA, 15. OKTOBER 1986 ŠTEVILKA 10 Naš prispevek za IUFRO Ljubljana je bila v prvi polovici septembra gostitelj udeležencev mednarodnega združenja raziskovalnih organizacij za gozdarstvo. Uradni delovni naziv — XVI-II IUFRO CONGRESS YU’86. To je za področje gozdarstva, posredno pa tudi lesarstva, odmeven dogodek, kjerkoli pač je. Priprave na ta kongres so tekle že nekaj let preje. Samo delo na kongresu pa je bilo razdeljeno na delovne skupine, prav tako pa tudi zaključni del, v katerem so bili organizirani strokovni izleti širom Jugoslavije, po področjih gozdnih gospodarstev. Strokovne izlete so za posamezne skupine pripravljala gozdna gospodarstva. Eno takšnih skupin je pod svoje okrilje sprejelo tudi GG Bled. Triglavski narodni park ob katerem živimo, ki ga uživamo, čigar dediščino prejemamo iz prve roke, za katerega pa moramo tudi skrbeti, je bil cilj ene od skupin kongresnikov. Naš narodni park, ki je največji v Jugoslaviji, skriva v sebi še marsikaj zanimivega: arheološke, kulturne in zgodovinske spomenike, predvsem pa značilne stavbe ljudske arhitekture, dela neznanih, vendar ustvarjalnih ljudi. V območju narodnega parka imamo razvito vrsto gospodarskih dejavnosti. Gotovo pa je, da se gospodarske dejavnosti prepletajo, predvsem to velja za gozdarstvo in lesarstvo. Skupna vlaganja in sorodnost obeh panog (Nadaljevanje na 2. stranij Predstavitev gozdnogospodarskega območja pred gozdarsko kočo na Mrzlem studencu Lip Bled na Zagrebškem jesenskem velesejmu Kot že vrsto let smo tudi letošnjo jesen sodelovali skupaj z ostalim jugoslovanskim gospodarstvom na Zagrebškem velesejmu. Splošen vtis je, da je bil ta velesejem med boljšimi v zadnjih letih, tako po številu raz-stavljalcev in eksponatov, kakor tudi po velikem številu obiskovalcev — poslovnih partnerjev in zasebnih interesentov. V tem trenutku je težko podati popolnejšo analizo poslovnih rezultatov, doseženih na sejmu, jasno pa je, da je LIP Bled s svojimi proizvodi in prizadevanji vse zanimivejši poslovni partner na tem tržišču. Znano je, da je prostor na Zagrebškem velesejmu precej neprimeren (zaprt prostor) za razstavni prostor, zlasti glede na majhno površino, kjer le s težavo razstavimo svoj celotni program, zlasti pohištvo, kar nam prav gotovo prinaša manjše efekte kot pa si želimo. Verjetno bodo pristojne službe morale nekaj ukreniti, tako glede eksponatov kot tudi glede ureditve poslovno-razstavnega prostora, ker obstoječi prav gotovo ni na nivoju LIP-a Bled. Na odprti površini smo razstavili gradbene elemente na morda najbolj primeren način, vendar verjetno z nezadostnimi in ne dovolj kvalitetnimi informacijami. Pri vhodnih vratih nismo prikazali skoraj nič. Od pričakovanih vrat V-4 in V-5 z vsemi mogočimi kombinacijami (glej novi prospekt) niso kupci videli ničesar, razgovori na podlagi lepih papirnatih slik in imaginarnih poročil pa so prav gotovo zelo težki. Poslovni razgovori na našem prostoru so bili usmerjeni zlasti na nadaljnje poslovno sodelovanje, vendar z veliko mero bojazni glede prodaje blaga, saj kupna moč velikega dela prebivalstva stalno pada, nadalje na zaloge v zimskih mesecih, na neenake dobavne pogoje in cene. Mnogi kupci so nam v razgovorih povedali, da niso zadovoljni z dobavo, ki v glavnem kasni 30 do 45 dni, še posebej pa to velja za vhodna in garažna vrata, stenske obloge in sobno pohištvo. Verjetno bomo za tako stanje našli opravičljive razloge, mogoče pa bi bilo le treba nekaj storiti in stvari premakniti sedaj, ko obstaja možnost plasiranja, ki se bo v kratkem zmanjšalo zaradi zime in letne inventure. Na koncu bi vendarle veljalo poudariti, da smo na podlagi vseh že sprejetih aktivnosti, ki pa bi jih morali upoštevati tudi v naprej ob čimhitrejšem dobavljanju blaga, kvaliteti proizvodov, embaliranju itd. le dosegli določene rezultate v poslovnih odnosih z našimi kupci in pri plasiranju blaga na trg. Zlatko Jarža Gozdarji GG so udeležencem ekskurzije prikazali gospodarjenje in problematiko visokogorskih gozdov Naš prispevek za IUFRO (Nadaljevanje s 1. strani) so obrodila sadove tako, da smo se v proizvodnem smislu . povezali z mehaniziranim skladiščem, ki povezuje končno fazo gozdne proizvodnje z začetno fazo žagarske proizvodnje. Na tem skupnem torišču smo se tudi zbrali in ob uvodnem simbolu — Triglavu, ki ga je bilo lepo videti izpred vratarnice TO Rečica, dali gostom vedeti, da se nahajajo v Triglavskem narodnem parku. Udeleženci, ki so bili sicer maloštevilni, vendar z vseh koncev sveta od Avstralije, Japonske, Južne Amerike, Kanade do Španije, so z zanimanjem prisluhnili kratkim uvodnim besedam, ko smo na kratko predstavili LIP Bled. Tudi ogled TO Rečice in nekaj malega razlage, kot je pač čas dopuščal, smo še lahko vključili v program enournega obiska. Ob slovesu so ga nekateri srknili dvakrat, nekateri pa nič. S stiskom rok smo se poslovili in jim pomahali v pozdrav, potem pa so se odpeljali na Pokljuko, kjer jih je čakalo njihovo ožje strokovno področje in prelep nedeljski dan. Gotovo je, da so gozdarji prvi glasniki kulture o gozdovih in za gozdove. Misel, ki je izposojena — človek brez gozda, svet brez človeka, je za nekatera zemeljska področja že kruta resnica in priznati moramo, da nam take misli srhljivo poenostavljajo sliko človeškega bivanja. Nekateri izmed teh udeležencev so glasniki raziskovalnih organizacij širom po svetu, ki so pripravljeni to srhljivost (ki je posledica človeške nenasitnosti) omiliti in vrniti človeka v dostojno, bolj razumno bivanjsko okolje. Ti glasniki, ki so bili pri nas, so v svet ponesli tudi vtise o majhni, lepi deželi, zagotovo pa s tem tudi dober glas o LIP Bled, GG Bled to je tam daleč pod Triglavom, kjer je svet majhen, z neizpodbitno resnico kot pravi V. Vodnik: »Slovenec tvoja zemlja je prava in pridnim nje lega je prava ...«. S. Magister Kmečke žene so udeležencem ponudile domače specialitete 2 Osebni dohodki znova pod kontrolo Zaradi neugodnih gospodarskih gibanj v prvem polletju leta 1986, neupoštevanja resolucijskih določil pri delitvi dohodka na osebno porabo in akumulacijo kot tudi zaradi stalno naraščajoče inflacije je nova zvezna vlada v prvem paketu ukrepov sprejela tudi interventni zakon glede osebnih dohodkov. Zakon omejuje izplačila osebnih dohodkov do višine, ki jo organizacije izračunajo v skladu z resolucijskimi merili. Višina je odvisna predvsem od rasti dohodka in razporejenih sredstev za akumulacijo. Tako naj bi tisti, ki so delili več kot jim dovoljuje višina ustvarjenega dohodka, vračali 1/6 preveč izplačanih osebnih dohodkov mesečno. Hkrati zakon omejuje tudi izplačila na delavca iz sklada skupne porabe za ostale namene (sklad skupne porabe za stanovanjske namene ni vključen v omejitev) do višine povprečnega osebnega dohodka na delavca v preteklem letu, ki je v SR Sloveniji znašal 53.986 din. Glede na to, da smo v naši delovni organizaciji pri vseh periodičnih obračunih upoštevali zahteve resolucije glede delitve dohodka, nas zakon glede izpla- čil osebnih dohodkov ni prizadel. Težje pa je pri izplačilih iz sklada skupne porabe, kjer smo že skoraj na meji dovoljenih izplačil. Naši poslovni rezultati do konca leta 1986 so v veliki meri odvisni tudi od ukrepov zvezne vlade, predvidenih do konca leta. Nerealen tečaj, izpad stimulacij za izvoz, nepravočasno poravnavanje obveznosti do tujine, prenizka obrestna mera in podobni ukrepi še kako vplivajo na višino našega dohodka. Vendar pa ocene kažejo, da takih težav kot jih ima ostala lesna industrija in ostali aktivni izvozniki v naši delovni organizaciji ne bo. Ob nadaljnji uspešnosti našega dela lahko pričakujemo, da bomo do konca leta 1986 izplačevali osebne dohodke v višini, določeni s planom. Verhunc O štipendiranju Štipendiranje je najbolj zanesljiv način pridobivanja potrebnih kadrov za vsako delovno organizacijo. Potreba po kadrih varira tako, kot se spreminja konjunktura našega gospodarstva. V konjunk-turnih časih je potreba večja, v recesiji pa manjša. Ker veliko izvažamo, smo v veliki meri odvisni od stanja svetovnega gospodarstva. Planiranje kadrov je dolgoročno, zato ne moremo gledati le na trenutne potrebe. Zaradi vedno zahtevnejše proizvodnje so tudi potrebe po šolanih kadrih vedno večje. V zadnjem desetletju se je v Sloveniji vpis učencev v srednje šole zmanjšal z 31.000 na 25.000. Zato bo naša industrija morala računati z omejenim številom novih delavcev pri svojem nadaljnjem razvoju. Tudi v naši delovni organizaciji bomo morali pridobivanju novih kadrov posvečati vedno večjo pozornost. Trenutno imamo 98 štipendistov na srednjih, višjih in visokih šolah. Na srednji lesarski šoli štipendiramo 53 učencev, na kovinarski 22, na elektro 4, na ekonomski 1 in na komercialni 1 učenca. Na višji in visoki lesarski šoli je 8 naših štipendistov, na višji in visoki strojni šoli 7 in na ekonomski fakulteti 2 štipendista. Vidimo, da prevladujejo lesarski in kovinarski poklici. V bodoče bo potrebno krog štipendistov razširiti tudi na druge usmeritve, kot so gradbena, računalniška, elektro in druge. Učni uspeh, ki so ga dosegli naši štipendisti, je zadovoljiv. Trije učenci so sicer imeli popravne izpite, ki pa so jih kmalu po končanem pouku uspešno opravili. Dva učenca letnika nista izdelala in zato razred ponavljata, prav tako eden na visoki šoli. Kdor letnik ponavlja, v tem času ne prejema štipendije. V srednjih šolah večina naših štipendistov zaključi letnik z dobrim ali prav dobrim uspehom, zadostnih je manj. Odličen je 1 štipendist. Tudi na višjih in visokih šolah je povprečna ocena pri vseh štipendistih nad 7. Druga zanimiva ugotovitev je ta, da učenci v srednji šoli obi- čajno ne poslabšajo svojega učnega uspeha iz osnovne šole, ampak ga nekoliko izboljšajo. To predvsem velja za učence, ki so osnovno šolo končali z zadostnim uspehom. Kandidati za dve ali triletno šolo običajno končajo osnovno šolo z zadostnim ali dobrim uspehom, za štiriletno šolo pa s prav dobrim in nekaj tudi z odličnim uspehom. Pri določanju višine štipendije se upošteva učni uspeh, zato so učenci stimulirani za boljše učenje. Višino štipendije določamo po samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini in SR Sloveniji. Med štipendijami so po novem samoupravnem sporazumu tudi večje razlike glede na to, ali se učenec ali študent šola v kraju bivanja ali se vozi ali prebiva v dijaškem oziroma študentskem domu. Največ točk pripada tistim štipendistom, ki začasno stanujejo izven kraja stalnega bivanja, manjšo štipendijo pa dobivajo tisti, ki se šolajo v kraju bivanja. Štipendistom — vozačem pripadajo točke, ki so določene za šolanje v kraju bivanja ter dodatek za vožnjo. V naši delovni organizaciji dobijo vozači za vožnjo enoten dodatek 250 točk. Višina kadrovskih štipendij se določa po naslednjih merilih: V kraju Izven kraja Uspeh bivanja štev. točk bivanja ... štev. točk a) za učence zadosten 285 800 dober 365 880 prav dober 467 990 odličen 605 1.120 b) za študente 6,0 do 7,0 425 895 7,1 do 7,3 540 1.010 7,4 do 7,6 630 1.100 7,7 do 7,8 690 1.160 7,9 do 8,1 775 1.245 8,2 do 8,3 835 1.305 8,4 do 8,6 925 1.395 8,7 do 8,9 1.010 1.480 9,0 do 10,0 1.320 1.790 Število točk za vsakega štipendista se določa vsako leto na novo tako, da se upošteva doseženi učni uspeh v preteklem šolskem letu, razen za štipendiste prvega letnika, za katere znaša število točk za štipendijo pri učencih 365 oziroma 880 točk in študentih 630 oziroma 1.100 točk. Ob začetku vsakega šolskega leta se vrednost točke usklajuje z gibanji osebnih dohodkov zaposlenih v SR Sloveniji. Vrednost točke določa Skupščina zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Odbor Skupščine zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, pristojen za štipendiranje, odloča o medletni valorizaciji štipendij glede na gibanje osebnih dohodkov in življenjskih stroškov ob vsakem trimesečju. Vrednost točke za kadrovske štipendije je tako od 1. 9. 1986 dalje 37,83 din. V zadnjem času je tudi interes za študij ob delu znatno večji. Razvoj delovne organizacije bo predvsem odvisen od usposobljenosti kadrov. Zato moramo kvalifikacijsko strukturo nenehno izboljševati. To bomo dosegli s povečanjem števila štipendistov, ker potrebujemo tudi vedno več kadrov zaradi vedno večjega obsega proizvodnje. Blaževič Jesenska zasedanja zborov občinske skupščine v znamenju ocenjevanja gospodarjenja 24. septembra — na prvem skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine Radovljica so delegati obravnavali in sklepali o poročilu izvršnega sveta o izvajanju ukrepov Zveznega izvršnega sveta v občini Radovljica. Z nekaterimi pripombami in predlogi so sprejeli analizo izvajanja resolucije v letu 1986 v prvem polletju 1986. Sprejeli so sklep, da izvršni svet SO Radovljica pozove vse OZD k doslednemu uresničevanju ciljev gospodarjenja, določenih z resolucijo za leto 1986. Vsi trije zbori so za tem na svoji 4. ločeni seji presojali usklajevanje proračunske porabe z rastjo dohodka v občini. Obravnavali so osnutek odloka o lokacijskem načrtu za južno obvoznico Bleda. Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sta osnutek sprejela, zbor združenega dela pa je obravnavo umaknil z dnevnega reda z zahtevo, da se gradivo dopolni. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o predlogu družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč in usklajevanje predpisov občinske skupščine s spremembami zakona o prekrških. Potrdili so tudi osnutek nekaterih sprememb statuta občine Radovljica in periodični de- lovni načrt vseh treh zborov za IV. trimesečje 1986. Razen tega pa so vsi trije zbori opravili več kadrovskih razrešitev in imenovanj. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so ločeno sprejeli odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Brezovica, nadalje osnutek odloka o pogojih za oddajo nezazidanega stavbnega zemljišča, osnutek odloka o obveznem združevanju sredstev za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v občini Radovljica v obdobju 1986—1990 ter osnutek odloka o obveznem združevanju sredstev za vzdrževanje cest v občini Radovljica v obdobju 1986-1990. Na ločeni seji pa so delegati zbora krajevnih skupnosti sprejeli še sklep o uvedbi uličnega sistema v naselju Ribno in sklep o imenovanju nove ulice v naselju Lesce po narodnem heroju, domačinu Antonu Dežmanu-Tonč-ku, ki se bo imenovala Dežma-nova ulica. Na vseh treh zborih so delegati poslušali tudi odgovore na delegatska vprašanja, ki jih je bilo tokrat kar precej. Razen tega so postavili več novih delegatskih vprašanj. f v Sklepi samoupravnih organov Delavski svet TO Podnart (1.10.1986) 1. Sprejel je sklep, da se nabavijo vilice za nakladača RD-130; 2. Potrdil je novo višino nagrade delavcu, ki dela po pogodbi o delu; 3. Sprejel je sklep, da se odproda OS, drobni inventar izven uporabe; 4. TVD Partizan Ljubno in DPD Svoboda Podnart je dodelil vsakemu po 10 prm odpadkov za kurjavo; 5. Neugodno je rešil prošnjo KS Lancovo, ki prosi za material za popravilo in usposobitev objekta na Coški ravni; 6. KS Podnart se dodeli 1,5 m3 desk V. kv. in 1 m3 krajnikov za dograditev požarnega bazena; 7. Soglaša, da Samo Finžgar postavi turbinski agregat v kleti žage v Begunjah, v uporabo mu daje tlačni jekleni cevovod s pravico uporabe vodnih poti. Iz jugoslovanskih časopisov: — Državne funkcije opravlja okoli 300 tisoč zaposlenih v organih družbenopolitičnih skupnosti, v DPO, SIS in zbornicah! (Borba 12. 9.) — Zvezni proračun za leto 1986 znaša okoli 1,2 bilijona din. Pripravlja pa se rebalans, tako bo po pričakovanjih proračun federacije večji letos za dodatnih 214 milijard din!? (Politika ekspres 13. 9.) — V Sarajevu lastniki restavracij, privatni mesarji in advokati, sodeč po njihovih davčnih prijavah, mesečno zaslužijo le 50.000 do 70.000 din?! (Borba 15. 9.) — Po podatkih SDK Osijek je kar 68 delovnih organizacij na njihovem območju izplačalo nižje plače od dogovorjenih (35.966 din), 26 pa manj od 31.000 din, kar je sicer zajamčeni OD. Ponekod so izplačevali OD celo pod 20.000 din, kolikor znašajo socialne podpore nezaposlenih! Osiješki sindikalni svet bo zavoljo tega vložil kazenske prijave zaradi kršenja zakona o izplačevanju OD. (Borba 12. 9.) Vsakoletni mladinski seminar na Pokljuki V Šport hotelu na Pokljuki je občinska konferenca ZSMS Radovljica v soboto, 27. in v nedeljo, 28. septembra organizirala vsakoletni jesenski seminar za člane vodstev osnovnih organizacij ZSMS. V občini je za zdaj skupaj 70 osnovnih organizacij, seminarja pa se je udeležilo 75 mladincev in mladink. Seminar je potekal v skupinah posebej za mlade iz OZD, za mlade iz KS in za mlade iz šol. Govorili so pretežno o vlogi in nalogah mladinske organizacije v svojih okoljih in o položaju mladih in njihovih vsakdanjih problemih. Veliko zanimanja pa so pokazali zlasti za stanje in razvojne usmeritve občine in za družbenopolitične razmere na svojem območju. Mladim so razen predsednika in sekretarja govorili še Mitja Žagar iz Radovljice, sekretar OK ZK Vlado Kovač in predsednik IS OS Radovljica Pavel Že-rovnik in član IS OS Andrej Gol-čman. Nanos površine na elemente v obratu opažnih plošč Zmanjšanje števila zaposlenih v upravnih organih Na septembrski razpravi o programu aktivnosti z racionalizacijo in povečanje učinkovitosti državne uprave in upravnih organov v republiki in po občinah, je republiški izvršni svet priporočil vsem občinskim izvršnim svetom, skupščinam občin in DPO ter pravosodnim in drugim državnim organom, da sprejmejo potrebne ukrepe za zmanjšanje števila zaposlenih in zboljšanje kadrovske sestave. O tej problematiki je že stekla razprava tudi v radovljiški občini ob prvem osnutku aktov za novo organiziranost upravnih organov občinske skupščine, vendar pa so predlagatelji zavoljo naknadnih dopolnil osnutkov razpravo začasno ukinili. Kljub temu pa smemo upati, da bo nova organizacija prinesla več koristi v poslovanju upravnih (tudi državnih) organov z občani, kar smo doslej pogostokrat pogrešali. 50 let avtomatske telefonske omrežne skupine na Bledu 4. oktobra 1936. leta, torej pred pol stoletja, so na Bledu v prostorih nekdanjega zvočnega kina Bled in gostilne Albina Izlakarja, uredili poštno poslopje in v njem prvo avtomatsko tele- fonsko omrežno skupino v Jugoslaviji. Vanjo so bile vključene telefonske centrale Bled, Bohinjska Bistrica, Jesenice in Radovljica. Upokojenci v radovljiški občini V radovljiški občini je kar 5.500 upokojencev, ali šestina celotnega prebivalstva. Od teh je včlanjeno v devetih Društvih upokojencev nekaj nad 4500 upokojencev. Vsa društva se združujejo v občinsko Zvezo društev upokojencev Radovljica, ki jo vodi predsednik Albin Koman. Upokojenci so zelo aktivni zlasti na področju kulturne in rekreacijske dejavnosti ter v prirejanju izletov. Akcija za odkup Linhartove rojstne hiše v Radovljici Že lani sproženo pobudo občinske skupščine Radovljica, ki se ji je pridružila tudi Kulturna skupnost Radovljica za akcijo odkupa in obnovitve ter revitalizacije rojstne hiše začetnika slovenske dramatike in prosvetite-lja Antona Tomaža Linharta, v starem delu Radovljice, so podprli tudi člani sveta radovljiške krajevne skupnosti. Na zadnji seji, dne 23. 9. 1986 je svet krajevne skupnosti Radovljica namreč soglasno sprejel sklep, da bo prevzel akcijo zbiranja finančnih sredstev za odkup in ureditev Linhartove hiše in da bo v ta namen odprl poseben ži- ro račun, na katerega bodo lahko vplačali svoje prispevke vsi občani in delovni ljudje, OZD, SIS, družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije in društva ter darovalci iz domovine in tujine. Akcija oz. njen začetek sovpada z 230-letnico rojstva Linharta, radovljiškega rojaka, čez tri leta pa bomo Slovenci počastili še 200-letnico njegove prve in slovenske dramske igre Županova Micka. Številka žiro računa bo objavljena v sredstvih javnega obveščanja, tudi v našem glasilu v novembrski številki. V šoli v naravi v ________________________________________________^ Učenci petih razredov OŠ dr. Janez Mencinger iz Boh. Bistrice smo tudi letos preživljali šolo v naravi v prelepem počitniškem domu v Seči. Bilo nas je 70, z nami pa sedem učiteljev in dve kuharici. Dnevi so nam hitro minevali, saj smo izkoristili vsako urico za najrazličnejše dejavnosti. Spoznavali smo staro obmorsko mesto Piran. Posebno smo bili navdušeni, ko smo mesto opazovali iz ptičje perspektive — s starega trdnjavskega obzidja. Obiskali smo Pomorski muzej. V njem smo občudovali slike in modele ladij. V akvariju smo opazovali morske živali, ki jih drugače redko vidimo. Med drugim smo videli nekaj manjših morskih psov. Na daljših sprehodih smo spoznavali značilnosti slovenske obale in morja, rastlinstvo in živalstvo primorskega sveta. Seznanili smo se z delom primorskih ljudi, ko smo opazovali trte, njive. Prvič smo nekateri videli morske njive — soline. Prijazni solinar nam je pripovedoval, kako pridobivajo sol. Spoznali smo, da je delo naporno in da je vedno manj solinarjev. V Drogi v Portorožu smo opazovali pakiranje čajev v filter vrečke. Posebno so nam dišale vonjave pražene kave. Delavci so nam na koncu ogleda podarili veliko kartonasto škatlo popra, čajev, fla-vor-aida in kave. Dobili smo tudi precej reklamnega materiala: nalepke in kemične svinčnike. Pot na kopanje nas je vodila mimo Forma vive. Z navdušenjem smo si ogledali razstavljene kiparske umetnine. Kopali smo se v avtokampu. Neplavalci pa so nekajkrat odšli na kopa- Zveza društev upokojencev Slovenije daje ob40-letnici organizacije upokojencev PRIZNANJE lij? za zgleden odnos do upokojencev in njihovih organizacij. Ljubljana, 1986 Predsednik Milan Kožuh nje v zaprt bazen v Bernardin. Po petih dneh so tudi oni že vsi splavali in so se kopali z nami v morju. Zadnji dan smo imeli tekmovanje v plavanju. Preplavati smo morali bazen. Za nagrado so najboljši plavalci dobili priznanja, vsi pa značke Portoroža. Na poti domov smo se ustavili v Kobilarni Lipica. Imeli smo srečo, saj smo prišli ravno pravi čas, da smo videli tudi nastop dresiranih konj. Raznežili pa smo se ob tri tedne starem poniju, ki bi ga najraje vzeli s seboj. Zahvaljujemo se delavcem LIP-a, ki so nam omogočili bivanje v svojem počitniškem domu. Za potrpežljivo pomoč in sodelovanje se zahvaljujemo tudi tovarišu upravniku in snažilki. Učenci petih razredov OŠ Boh. Bistrica Oglašamo se iz počitniškega doma LIP Bled v Seči pri Portorožu, kjer z učenci 5. razredov osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled preživljamo poletno šolo v naravi. 92 učencev spremlja 9 pedagoških delavcev, 3 kuharice, upravnik počitniškega doma Karlo Bratina in čistilka Francka Šimnic. Naša poletna šola v naravi obsega telesnovzgojne in druge vzgojnoizobraževalne vsebine. Šola v naravi je torej celovit pedagoški proces z nekoliko drugačno vzgojnoizobraževalno vsebino kot smo jo vajeni pri vsakodnevnem pouku v šoli. Poteka v okolju ob morju na poseben način in se z večsmotr-no naravnanostjo učinkovito vključuje v oblikovanje harmonično razvite osebnosti. Z bivanjem v pretežno naravnem okolju poglabljamo pristnejši stik z naravo, načrtno oblikujemo čustven odnos do nje, oblikujemo zavest o njeni estetski in kulturni vrednosti ter v učencih oblikujemo kulturen odnos do narave. Učencem zagotavljamo razvijati znanje plavanja, da se bodo v vodi, v morju ali jezeru počutili varne. Oblikujemo jim trajne teles-nokulturne navade in ustvarjamo veliko priložnosti, ki otroke vodijo k socializaciji. V šoli v naravi so kar 24 ur dnevno v socialni sredini, kjer se medsebojno oblikujejo, brusijo. Dovolj je priložnosti, da spoznajo svoje mesto v skupini, da sprejmejo pozitivne vedenjske vzorce. Učenci se spoznavajo, približujejo se vrstnikom; oblikujeta se medsebojno zaupanje in spoštovanje, ki sta pomembna dejavnika za vzgojnoizobra-ževalno delo. Šola v naravi je tudi majhen prispevek k srečnemu otroštvu, saj je cela vrsta okoliščin, ki navdaja otroke z zadovoljstvom. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da sta sreča in zadovoljstvo lahko pomembna vzgiba za uspešno zorenje. V tem novem okolju izrabljamo vse priložnostne možnosti za pridobivanje novih spoznanj, za širjenje obzorja otrok in oblikovanje novih osebnosti. Naša šola v naravi je vsebinsko bogata. Poleg šole plavanja v dopoldanskem in popoldanskem času smo si ogledali obmorski mesti Portorož in staro srednjeveško mesto Piran z akvarijem, muzejem in s trgom, ki se imenuje po slavnem piranskem rojaku, violinistu, komponistu in glasbenem teoretiku Tartiniju, ki je ime rodnega mesta ponesel po vsej Evropi. Lepo nas je sprejel vodja sečoveljskih solinarjev; opazovali smo soline, ki se razprostirajo na meji med morjem in kopnim; pogrešali pa smo solinarje, ki so se nekam porazgubili, porazšli kakor ptice, ki se odselijo in ne veš, kam se je preselila živahna jata. Ostale so le napol zapuščene in zamirajoče soline, ki mežikajo toplemu soncu. Spoznali smo, da je sol darilo morja, sonca in vetra in da je pridobivanje soli težko delo. Sem in tja smo gledali razorane obraze in žuljave roke mož, ki v ranem jutru z grebljami v rokah pripravljajo kupe bele soli. Pomudili smo se v Drogini TOZD Začimba v Seči. Prisluhnili smo strojem, ki so drobili začimbe različnih vonjav; pražili in mleli so brazilsko kavo, pripravljali mešanice čajev in jih polnili v filter vrečke. Večina zaposlenih dela ob strojih in njihove roke se morajo spretno gibati. Pot nas je zanesla v vrtnarijo, kjer smo opazovali tudi večletne kaktuse. Od teh smo se poslovili z majhnimi lončki v rokah, v katerih so posajeni drobni kaktusi — taščini stolčki, starčkove bradice, ... darilo za svoje najbližje, ko se bomo vračali proti domu. Prijetne in sončne dneve poletne šole v naravi preživljamo v prenovljenem počitniškem domu in v lepo urejenem vrtu, kjer ne manjka okrasnega grmičevja. Sami skrbimo za čiste in urejene prostore. Učence navajamo k spoštovanju hišnega in dnevnega reda, kulturnega načina prehranjevanja, kulturnega vedenja in govorjenja in na medsebojno spoštovanje. Pripravljamo družabne večere in športna tekmovanja. Prehodna zastavica za urejenost sob potuje od skupine do skupine in se bije hud boj med skupinami za zastavico v trajno last. Ob koncu pa bodo učenci svoje znanje preizkusili še ob kvizu in tekmovanju v plavalnih veščinah v še vedno toplem morju. Kolektivu LIP Bled se za prijetno bivanje prisrčno zahvaljujemo. Vsem pošiljamo tople pozdrave z željo in upanjem, da bi še naslednje generacije poletne šole v naravi sprejeli pod streho počitniškega doma. O vtisih pa bodo povedali še učenci sami. Pedagoški vodja poletne šole v naravi Tončka Ferjan V šoli v naravi so mi najbolj všeč: razigrane večerne igre, kopanje, lepo urejen dom in dobra kosila. Rad hodim tudi na izlete. Motijo pa me nadležni komarji, ki mi ponoči ne dajo miru. Gregor Pintar, 5. a Tu, v Seči, mi je najbolj všeč, da hodimo na poučne izlete. Bili smo že v Piranu, kjer smo si iz razglednega stolpa ogledali to staro obmorsko mesto. Ustavili smo se tudi v pristanišču, kjer nam je tov. Serajnik povedal mnogo zanimivega o ladjah, morju in njegovih skrivnostih. V akvariju smo občudovali ribe, rake, morske ježke, hobotnice, polže, školjke, korale in celo nekaj manjših morskih psov. Odpravili smo se tudi v sečoveljske soline. Videli smo, kako pridelujejo sol. Ko sem zagledala kupček soli na poti, sem jo poskusila. Zares je slana! Vodja sečoveljskih solin nam je povedal, kakšno je bilo življenje solinarjev nekoč. Soline je imenoval morske njive. Zelo mi je bilo všeč tudi v tovarni Droga — TOZD Začimbe. Mmm, kako je dišalo! Po kavi, kumini, popru, cimetu in čajih. Prijazna delavka nam je povedala, da dobijo skoraj vse surovine iz tujine. Najbolj pa smo bili veseli škatle Fla-vor-aida, ki smo jo dobili ob odhodu iz tovarne. Barbara Purkart, 5. a Nekateri že tako dobro plavamo kakor delfini. Malo manj pa sem navdušen, kadar moram zjutraj telovaditi. Pa tudi komisije, ki pregleduje urejenost sob, nisem posebno vesel. Vsi stanovalci v naši sobi moramo pošteno zavihati rokave, da spravimo našo ropotijo v red. Primož Pretnar, 5. a Po kopanju smo si ogledali nasad kaktusov. Videli smo starčkovo brado, taščin stol in še veliko zanimivih kaktusov. Nekatere med njimi smo lahko tudi kupili. Jaz sem izbrala dva. Enega bom dala mamici, drugega pa mami. Maja Šemrl, 5. a Seča je lepa, dom LIP-ov še bolj, zares, da bo teden v njem hitro naokol’. Bili smo v solinah in Drogi pravi čas, opojne začimbe so očarale nas. Marko je kihal, se Grega hahljav, tovarišicam dišala je kava iz daljav. Učenci 5. razredov V Seči je bilo najbolj smešno tisto noč, ko sem se prebudil in zaslišal, da moj sosed nekaj momlja. »Kje, kje je moja ura.« Videl sem, da moj sošolec govori v spanju. Gotovo se je bal, da ne bi zjutraj zaspal in zamudil jutranje telovadbe. Peter Valant, 5. d NAŠI LJUDJE je bilo izredno težko, ki je pogosto trajalo od jutra do večera, pa je vendar o njem pripovedoval z velikim zanosom in zadovoljstvom. Skupaj z ostalimi delavci je v času porajajoče lesne industrije prispeval svoj delež k razvoju te stroke na tem območju. Vojaška obveznost ga je za dve leti odtegnila od delovnega okolja, od koder se je ponovno vrnil na svoje delovno mesto in še z večjim elanom nadaljeval z delom v žagalnici. Hiter tehnološki razvoj je tesno povezan z višjim nivojem predelave in modernizacijo v lesni stroki. Njegovo dosedanje delo je bilo trdno zagotovilo, da bo z enako doslednostjo opravljal tudi bolj zahtevno delo — kot sušilničar žaganega lesa. Tudi pri tem opravilu ni nikogar izneveril in že več kot 30 let uspešno opravlja delo vodje sušilnice. Vzporedno s svojim delom ima prirojen čut odgovornosti, zato že več kot 40 let aktivno dela v gasilski organizaciji. Prvo znanje si je pridobil pri gasilskem društvu v Podhomu. S koncentracijo in širitvijo proizvodnje se je stopnjevala tudi požarna ogroženost, zato je skupaj z ostalimi delavci spoznal, da je nujno potrebno ustanoviti lastno industrijsko gasilsko dru-štvcj. Je ustanovni član te humane organizacije in v vseh letih njegovega delovanja opravlja najbolj odgovorne naloge, kot poveljnik in v zadnjem obdobju predsednik IGD TO Rečica. S svojim delom je ogromno doprinesel, da so požarnovarnostne naprave in priprave redno vzdrževane in dopolnjene s sodobno gasilsko opremo. Pogovor je stekel tudi o delu na domu, kjer vzorno obdeluje posestvo. To delo terja dodatne napore, ki jih z veseljem opravlja z namenom, da bodo njegovi najbližji lažje in boljše živeli. Globočnik Otroška glasbena prireditev 20. septembra letos smo si na Bledu v drsalni hali ogledali drugi festival otroških popevk in vedrih skladb, prireditev pod imenom BLEJSKI SRČEK ’86. Organizacijo sta prevzela RTV Ljubljana ter blejski turistični delavci. Sodelovali so člani otroškega pevskega zbora Josip Broz Tito iz Domžal ter-13 mladih pevcev od 7. do 14. leta starosti. Otroci so peli spontano, veselo in sproščeno. Pesmi so bile sicer ocenjene, toda namen ni bil tekmovalnega značaja, temveč da dobijo otroci svojo pesem. S takšno prireditvijo pa bi vzpodbudili tudi tekstopisce in glasbenike. Za humor in vedro razpoloženje je poskrbel Toni Gašperšič, ki prav prijetno poživlja otroške prireditve. 20 otrok med poslušalci v dvorani je glasovalo za najboljšo popevko občinstva, in sicer: Moj medvedek, katero je zapela sedemletna Bojana Hostnik iz Domžal. Ni pomembno, katera je bila najboljša otroška popevka, temveč je važno, da otroci dobijo svojo skladbo. Zato želimo, da bi se tretjič srečali tudi prihodnjo jesen in da bi zopet poslušali veselo otroško pesem. Vesna Anton Dežman Preden sem se napotil na njegov dom ob robu naselja Pod-hom, sem iz evidence o njegovem delu ugotovil, da je 39 let dela posvetil lesni stroki in naši delovni organizaciji. To je bilo osnovno izhodišče in primeren čas, da ob izteku delovne dobe napišemo nekaj besed o njegovem delu. Našel sem ga pri prijetnem jesenskem opravilu — pridelavi mošta iz sadja, ki je v letošnjem letu bogato obrodilo. Moji nameri ni mogel verjeti, zato je z njegovo prirojeno skromnostjo pogovor usmerjal na sodelavce, za katere je menil, da so bolj primerni po delovnih rezultatih in priljubljenosti za predstavitev v rubriki »Naši ljudje«. Končno sva se le dogovorila in pogovor je stekel z obljubo, da bomo s to rubriko nadaljevali in predstavili tudi njegove delovne prijatelje. Njegova delovna pot se je pričela v lesno industrijskem obratu Vintgar, kjer je izmenoma opravljal delo pomočnika pri polnojarmeniku in robljenju žaganega lesa. Delo v tem obdobju TRENUTNI VRSTNI RED ZA ŠPORTNIKA LETA Tudi v letošnjem letu poteka tekmovanje za športnico in športnika LIP-a za leto 1986. Točkovanje smo izvedli na naslednjih prireditvah: 1. Sindikalno prvenstvo LIP-a v sankanju 2. Sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih 3. Sindikalno prvenstvo v veleslalomu 4. Republiško prvenstvo lesarjev, gozdarjev in lovcev 5. Zimske igre SOZD — GLG 6. Občinsko sindikalno prvenstvo v smuč. tekih 7. Planinski pohod v Dražgoše 8. Planinski pohod na Stol 9. Planinski pohod na Porezen 10. Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu 11. Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju ' Borbene partije 12. Občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki 13. Letne igre SOZD — GLG 14. Občinsko sind, prvenstvo v streljanju 15. Planinski pohod na Dobrčo 16. Planinski pohod na Komarčo 17. Planinski pohod na Viševnik 18. Planinski pohod na Vogel — Črna prst 19. Obč. sind, prvenstvo v malem nogometu 20. Sindikalno prvenstvo LIP-a v malem nogometu 21. Sindikalno prvenstvo LIP-a v streljanju 22. Občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju Pri točkovanju bomo upoštevali še naslednje prireditve: 1. Planinsko srečanje treh dežel — 14. IX. 2. Planinski pohod na Jalovec — 20. IX. 3. Po poteh partizanskih kurirjev — 27. IX. 4. Planinski pohod na Begunjščico — 5. X. 5. Planinski pohod skozi Pokljuško luknjo — 11. X. 6. Planinski pohod na Kofce — 25. X. 7. Planinski pohod na Uskovnico — 22. XI. 8. Planinski pohod na Kriško goro — 13. XII. 9. Planinski pohod na Vršič — 27. XII. Sindikalno prvenstvo LIP-a v namiznem tenisu, kegljanju in šahu, občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu in kegljanju. Torej, prireditev bo še dovolj, da si izboljšate svojo zalogo točk. Trenutni vrstni red pa izgleda takole: Ogledali si bomo samo prvih petnajst v kategoriji moških in žensk: ŽENSKE: 1. RISTIČ Albina TO Tomaž Godec 126 točk 2. CERKOVNIK Ivanka TO Filbo 109 točk 3. URANKAR Marija DSSS 94 točk 4. KAISER Jasna TO Rečica 91 točk 5. ŠIFRER Ana DSSS 61 točk 6. CERKOVNIK Polona DSSS 58 točk 7. VEBER Anica TO Tomaž Godec 50 točk 8. RAKUŠ Jelka TO Tomaž Godec 44 točk 9. ZUPAN Lidija TO Podnart 40 točk 10. ŠEFMAN Martina DSSS 39 točk 11. LAVTIŽAR Albina TO Mojstrana 34 točk 12. PIKON Marija TO Tomaž Godec 32 točk 13. ŠKANTAR Marija TO Filbo 29 točk 14. HODNIK Alenka TO Tomaž Godec 28 točk 15. BENČINA Irena DSSS 27 točk MOŠKI: 1. AŽMAN Stanko TO Rečica 109 točk 2. ZALOKAR Zdravko DSSS 106 točk 3.-4. DOLENC Matjaž TO Rečica 86 točk 3.-4. RAKUŠ Mirko DSSS 86 točk 5. KOTNIK Franci TO Rečica 81 točk 6. MALEJ Janez TO Filbo 72 točk 7.-8. LAPAJNE Mirko TO Filbo 57 točk 7.-8. KRIVIČ Devad TO Rečica 57 točk 9. PIKON Janez TO Tomaž Godec 55 točk 10. FUJS Štefan, ml. TO Tomaž Godec 51 točk ll.TERAŽ Mirko TO Mojstrana 49 točk 12. LAPAJNE Franc TO Tomaž Godec 47 točk 13. FAJFAR Janez TO Rečica 43 točk 14. KOSMAČ Janez TO Rečica 36 točk 15. DJURIČIČ Vojko TO Mojstrana 28 točk Predsednik sveta za šport RAKUŠ Mirko REZULTATI občinskega sindikalnega prvenstva v plavanju za leto 1986, ki je bilo 29. avgusta 1986 na kopališču v Radovljici — 50 m prsno — moški A (do 27 let) 1. C. Globočnik, SIS družb. dej. (35,31), 2. S. Vovk, Veriga (38,71), 3. S. Čeh, Elan (40,09), 7. Đ. Krivič, LIP (43,79). — 50 m prsno — moški B (27 do 40 let) 1. D. Kovačevič, Veriga (41,65), 2. M. Jenstrle, Obrtno združenje (41,84), 3. F. Kotnik, LIP (42,10), 4. M. Dolenc, LIP (44,08), 15. M. Rakuš, LIP (50,34), 16. S. Knaflič, LIP (50.69) , 18. Z. Zalokar, LIP (1,05.92). — 50 m prsno — moški C (nad 40 let) 1. E. Zaplotnik, Iskra Otoče (42,32), 2. F. Vovk, Veriga (45,63), 3. V. Bogataj, Veriga (47,61), 14. S. Ažman, LIP (55,06). — 50 m prsno — ženske A (do 30 let) 1. M. Matjašič, Iskra Otoče (48,89), 2. D. Mandeljc, GG (54,92), 3. A. Bizilj, GG (55,90). — 50 m prsno — ženske B (nad 30 let) 1. J. Kaiser, LIP (51,02), 2. M. Melink, Veriga (51,39), 3. M. Demšar, Iskra Otoče (52,36). — 50 m kravl — moški A (do 27 let) 1. B. Jug, Veriga (27,14), 2. Š. Fujs, LIP (30,95), 3. B. Medič, Veriga (31.70) , 8. D. Krivič, LIP (36,02), 12. J. Fajfar, LIP (40,09). — 50 m kravl — moški B (od 27 do 40 let) 1. S. Udrih, SIS družb. dej. (30,74), 2. S. Selan, Almira (31,34), 3. J. Šemrl, GG (32,40), 6. F. Kotnik, LIP (34.73) , 9. M. Dolenc, LIP (36,59). — 50 m — kravl — ženske 1. B. Ažman, Veriga (36,90), 2. R. Markelj, Elmont (38,42), 3. M. Matjašič, Iskra Otoče (40,70), 5. J. Kaiser, LIP (41,83). — 50 m hrbtno — moški A (do 27 let) 1. B. Jug, Veriga (33,63), 2. S. Čeh, Elan (41,90), 3. S. Kopač, Veriga (43.74) , 5. J. Fajfar, LIP (1,05.17). — 50 m hrbtno — moški B (27 do 40 let) 1. S. Udrih, SIS družb. dej. (40,20), 2. R. Kenda, Obrtno združenje (41,38), 3. S. Selan, Almira (41,98), 9. M. Rakuš, LIP (54,44), 11. Z. Zalokar, LIP (1,20.41). — 50 m hrbtno — moški C (nad 40 let) 1. F. Vovk, Veriga (49,48), 2. F. Vidic, GG (57,09), 3. V. Lešnjak, Knjigoveznica (57,94), 4. Š. Ažman, LIP (1,03.29). — 4 X 50 m štafete 1. Veriga I (2,04.06), 2. LIP 1 (Fujs, Krivič, Dolenc, Kotnik) (2,21.40), 3. Veriga 2 (2,28,11), 6. LIP 2 (Fajfar, Kaiser, Rakuš, Zalokar) (3,24,18). — Ekipno moški 1. Veriga Lesce 234 točk, 2. LIP Bled 92 točk, 3. GG Bled 84 točk — ekipno ženske 1. Iskra Otoče 58 točk, 2. Veriga Lesce 52 točk, 3. GG Bled 28 točk, 5. LIP Bled 18 točk. — Ekipno skupaj 1. Veriga Lesce 286 točk 2. GG Bled 114 točk 3. Iskra Otoče 111 točk 4. LIP Bled 110 točk Tekmovanja se je udeležilo 25 žensk in 108 moških, to je skupno 133 tekmovalcev. Rakuš Lanskoletni udeleženci pohoda po Poteh partizanskih kurirjev na 40 km Tretji pohod Po poteh partizanskih kurirjev Letos že tretjič je uspelo organizacijskemu odboru ZZB NOV v krajevni skupnosti Dovje-Moj-strana organizirati pohod Po poteh partizanskih kurirjev, katerega pokrovitelj je LIP Bled. V okviru tega pohoda pa so v sodelovanju KUD Jaka Rabič Dovje-Moj strana na predvečer pohoda organizirali tudi kulturnoza- Še en svetovni prvak — Bogdan Jug Prejšnji mesec smo v naši občini dobili še enega svetovnega prvaka — poleg dveh veslačev VK Bled v avgustu. V Ankari na Turškem je namreč osvojil naslov svetovnega prvaka — 22-le-tni Bogdan Jug, član padalske ekipe ALC Lesce, ki je predstavljala na svetovnem prvenstvu v padalstvu državno reprezentanco. Tudi sicer so se leški padalci odlično držali in nekaj časa celo vodili v članski konkurenci v skokih na cilj. Žal pa sta klima in veter preprečila triumf, ki so ga bili naši padalci sposobni doseči. bavni program pod naslovom »Igramo, pojemo, plešemo«, kjer so sodelovali narodnozabavni ansambel Vitranc, vokalni oktet LIP Bled in folklorna skupina domačega kraja. Naslednjega dne pa so spet oživele kurirske poti, ki vodijo iz Mojstrane na pobočje Karavank in najdaljše, ki vodi še na Meža-kljo in v Radovno. Večina od 550 udeležencev se je odločila za krajšo, 15 km dolgo pot, nekaj najbolj vztrajnih planincev pa se je podalo na 40 km dolgo pot. Kljub slabemu vremenu, ki zjutraj ni obetalo nič dobrega, je bila izvedba pohoda zelo dobra. Želja izvedencev pa je, da bi se število udeležencev vsako leto povečevalo, saj je njihov namen oživljanje tradicij NOB združiti s prijetnim izletom v naravo. LM Naš odnos do družbenega imetja Kakor vsako leto je tudi v letošnjem letu odšla ekipa na morje, da pospravi prikolice pred jesenskimi nevihtami in zimsko burjo ter opravi inventuro: pregleda dejansko stanje, oceni dotrajanost prikolic in si zabeleži potrebe po popravilu oz. zamenjavi. Ugotovitve o teh naših pregledih oziroma ocenah stanja bom v kratkem nanizal v tem sestavku. Najstarejše LIP-ove prikolice so postavljene ob morski obali že deveto sezono. V tem času so morale prestati vrsto pretresov: od prevozov, vremenskih nepri-lik, vlomov do človeškega ravna- V Bohinju so prebivali in ustvarjali znameniti možje. Ljudski pisatelj in pripovednik Fran Šaleški Finžgar je kapla-noval v Bohinjski Bistrici. Tja so ga poslali iz Ljubljane na njegovo prvo službovanje. Tod je bival od leta 1895 do 1896. To dobro leto službovanja opisuje v knjigi Leta mojega popotovanja. Izkoristil je svoj prosti čas za obiske znancev in prijateljev, ki so poleti radi prihajali v Bohinj. Med njimi so bili: dr. Tone Zupan, Jakob Aljaž in Anton Medved. Najbližji so mu bili stanovski delavci v Srednji vasi. Tam je župnikoval Matija Zarnik, ki je bil zelo dobrodušen in izviren mož. Navezal pa je stike z mladim kaplanom Ivanom Pibrom z Bleda. Finžgar se je tudi politično udejstvoval. 1895. leta je agitiral za župnika Ažmana proti liberalcu Pircu. Zanimivo je, kako Finžgar opisuje Bohinjce: globoko so verni in pošteni. Divji lov pa jim je bil v krvi. Pisatelj se je lotil tod pisanja pesmi, pošiljal jih je v Dom in svet, katere mu je dr. Lampe rad natisnil. Tod se mu je utrnila misel za kasnejšo povest Divji lovec. Valentin Vodnik je kot župnik Kdo bi si mislil, da lahko 1508 m visok vrh v Karavankah, ki se imenuje Peč, lahko igra tako pomembno vlogo pri sožitju treh narodov Evrope: Italije, Avstrije in Jugoslavije. To je naša tromeja, ki ni edina v Evropi, vendar nam že sedem let ponuja edinstveno srečanje Slovanov, Germanov in Romanov. Prijazno sonce se je zjutraj, 14. septembra na jasnem nebu smejalo večtisočglavi množici ljudem, ki so se odpravili na shod planincev treh dežel. To so bili planinci, ki so se znebili škodljivih predsodkov in imajo poleg planin radi tudi prijateljstvo. Na prizorišču na vrhu si lahko to prijateljstvo občutil na več načinov. Najprej spuščena žica ob meji, kar je pomenilo neomejeno gibanje. Vseeno je bilo ta dan na čigavi strani si nabiral gobe ali brusnice. Enkratno se mi je zdelo to, da otrokoma nisem znala odgovoriti po či- nja z njimi. In prav o tem odnosu — človek — dopustnik — prikolica bi rad napisal nekaj besed. Prikolice so postavljene zato, da v njih delovni ljudje preživljajo svoj letni dopust, da si od- služboval v vasici Koprivnik. Dr. Lovro Toman — deželni poslanec govori o tej vasici in njenem izvoru. O Vodniku pa pravi, da je tod oznanjal božjo besedo, narava mu je navdihnila pevsko žilico in navdajala dušo s prostimi mislimi. Kako pa je bilo z zabavnimi prireditvami v Bohinju? Franc Čuden, kolar iz Bitenj pripoveduje, da so slavili kmečko ohcet leta pred drugo svetovno vojno. Dogajalo se je na njegovem dvorišču, a trdi, da se v pravo tradicionalno slavje ni nikoli razvila. Začetki kravjega bala segajo nekako v leto 1926, ko so počastili majerje in majerice, ki so vse poletje skrbeli za živino. To slavje je bilo na travniku pri Ukancu pri Zlatorogu. Tako smo vam zbrali več ali manj zanimive podatke o Bohinju, njihovih prebivalcih, življenju in gospodarskih prilikah. Posebej smo se želeli usmeriti na razne zgodovinske tokove, ki so vplivali na življenje ljudi v teh krajih. Najpomembnejše prelomnice so: propad železarstva, gradnja železnice in predora, kmetijstvo, planšarstvo in nenazadnje tudi turizem. Božo Benedik gavi zemlji hodimo, ali po slovenski, avstrijski ali italijanski. Na drogu so plapolale zastave vseh treh dežel, na stojnicah pa so Avstrijci postregli z golažem, Italijani s paštašuto, naši pa s čevapčiči in kranjskimi klobasami, ob vsem tem pa italijanska, slovenska in nemška govorica. Stala sem nekaj sto metrov stran od prireditvenega prostora. Čeprav ti trije »tabori« niso bili tesno skupaj, je veter poskrbel, da se je slovenska pesem zlila z italijansko, vrisk Slovenca pa pomešal z avstrijskim jodlanjem. Res, čudovito je bilo to slišati. Mislim, da so taki shodi vse bolj potrebni vsem, posebno pa mladim, ki na svoji koži še niso občutili grenkobe sovraštva, naj čimprej spoznajo, da niso pomembni jezik, prepričanje, sistem, ampak, da smo vsi samo počijejo od celoletnega dela in si naberejo novih moči. Koristijo jih delovni ljudje, kateri so pravzaprav tudi združevali sredstva za nabavo le-teh. V grobem rečeno, delovni ljudje počitnikujejo v lastnih prikolicah. Vendar pa večina njih na to ne gleda tako, ampak ima zgolj najemniški odnos do prikolic. V teh prikolicah so namreč knjige pripomb in predlogov. Nekateri napišejo vanje svoje pripombe, nekateri ne; nekateri se pohvalno izražajo tako o namestitvi kakor čistoči, drugi zopet gledajo na to čisto drugače. Pri pregledu dejanskega stanja pa so ugotovitve poleg teh, ki so navedene v knjigi pripomb, še čisto druge. Pri večini prikolic so namreč polomljene škarje za dvig oken (v knjigah denimo ni nikjer navedeno, komu bi se to zgodilo — očitno so se pokvarile same), pri precejšnjem številu prikolic so polomljena okna (samo ena opomba je glede tega v knjigi, pa še ta je napisana tako, kakor da je okno že od prej polomljeno). Pri večini prikolic se drsna vrata ne zapirajo, čeprav je pri postavljanju prikolic vedno prisoten mizar, ki odpravi vse take napake. Dalje — precej je pripomb na to, da je roštilj umazan. Kdo ga bo čistil? Ali naj podjetje najame nekoga samo zato, da bo za dopustniki čistil roštilje? In še so stvari, o katerih bi se dalo pisati. Predvsem o okolici prikolice. Česa vsega ljudje ne zmečejo pod tla ali za baldahin! V pripombah je napisano, da manjkata vilica in žlica — in ti ležita skriti za baldahinom. Vsak ko- Počitniški dom na Seči je bil v letošnjem letu odprt od 1. julija do L septembra. V tem času je bil polno zaseden s tem, da je letovalo v prvi izmeni nekaj tujih gostov. Vsako leto v tem času domači ne pokažejo toliko zanimanja. V domu je letovalo vso sezono 176 družin članov našega kolektiva. Počitniške prikolice so bile delno zasedene že od 18. do 28. junija, polno pa od 28. junija do 6. septembra. Štiri prikolice so bile zasedene še od 6. do 16. septembra. Tako je letovalo v prikolicah 101 družina. Počitniška prikolica v Atomskih toplicah v Podčetrtku je bila stalno zasedena od 18. maja in trenut- ristnik prikolice dobi navodilo o uporabi in vzdrževanju prikolice, kjer je točno navedeno, kakšen je »vozni red«, vendar se ugotavlja, da je pri večini koristnikov PVC posoda, stoli in miza zložena v predprostoru, čeravno bi moralo to biti zaklenjeno v prikolici. Hladilniki so v večini primerov zaprti, plesnivi in tudi neočiščeni. To je le del ugotovitev, do katerih pride človek, ko spremlja stanje naših prikolic. Res je, da nobena stvar ni večna, vendar pa s pravilnim odnosom in pravilnim ravnanjem lahko bistveno podaljšamo življenjsko dobo in tudi izgled prikolic. Veliko pripomb je bilo tudi na izgled prikolic. Redki so ljudje, ki vzamejo v času dopusta v roke krtačo in krpo in očistijo prikolico. Nekateri so taki, da še inventure ne opravijo pri odhodu, češ da se to za dopust ne spodobi. Kaj lahko torej sklenemo ob teh ugotovitvah? Naš odnos do družbene lastnine je še veliko pod ravnijo pravega odnosa. Dejansko bi lahko rekli, naj vsakdo najprej pomete pred svojim pragom. Če bi se ljudje tega zavedali in ob spoznanju, da v bistvu dopustujemo v lastnih prikolicah, bi verjetno odpadle tudi pripombe o nečistoči, umazanih prikolicah, polomljenih stvareh, o manjku stvari itd. Dokler pa najprej sami pri sebi ne bomo razčistili določenih stvari, toliko časa bomo tudi priča vseh naštetih ugotovitev. Rakuš no še vedno v njej letujejo. V tej prikolici oziroma v vodah zdravilišča si je zdravja nabiralo 15 družin. Garsonjere v Lovranu in na Lošinju so bile v vsej sezoni ko-riščene, v njih je letovalo 28 družin. Lahko rečemo, da so bile naše počitniške zmogljivosti v sezoni polno zasedene. Skoraj 320 družin je uživalo ob bolj ali manj toplem morju in soncu in si nabiralo zdravja in moči za delo na različnih delovnih področjih: starši za delo na svojih delovnih mestih, naši otroci za borbo z ocenami in naj mlajši za brezskrbno igro v vrtcih. Polona Cerkovnik OGRAJE Naselitveno površino, s katero razpolagamo Slovenci, smo skrbno obdali s plotovi. Konec koncev sploh ni važno, ali je ograja elektronska, ulita, kovana, bakrena, kamnita, rastlinska, žičnata ali lesena, pomembno je, da nam služi zato, da se za njo vsak trenutek lahko skrijemo, da lahko plot preskočimo, da se spremenimo v zaplotnike ali pa da se ogradimo od idej, ki silijo na našo posest. Nekdo, ki je imel čas, je izračunal, da imamo v naši republiki že tolikšno bogastvo ograj, ograd, pregraj, ograjèr, ograjkov, plotov in zagrad, da njihova vrednost presega milijarde starih dinarjev. Vendar si nismo ogradili samo kosov zemlje. Z nevidnimi ograjami smo si ogradili mesta, občine, republike in kar celo državo. Zanimivosti iz bohinjskega kota Sedmi shod planincev treh dežel Počitniški razgledi STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC SEPTEMBER 1985 delavcev pripravnikov TOZD Tomaž Godec 416 4 TOZD Rečica 304 3 TOZD Mojstrana 92 TOZD Podnart 82 TOZD Filbo 110 1 TOZD Trgovina 26 DSSS 101 10 Skupaj 1131 18 ZAPOSLILI SO SE: — v TO Tomaž Godec Franc Žmitek, 1949 — NK, Bojan BERVAR, 1969 — PK, Matej Grm, 1966 — K, Esma Smukavec, 1962 PK, Andreja Drobnak, 1955 — K, Saša Rozman, 1965 — K, Milena Kejžar, 1958 — NK — v TO Rečica Igor Jekler, 1967 — NK — v TO Mojstrana Goran Ivančevič, 1970 — NK, Boštjan Ravhekar, 1968 — K, Marjan Matošič, 1969 — K — v TO Podnart Stanko Pretnar, 1961 — NK, Zvonko Koselj, 1960 — PK Izletniki v Seči Člani IO OOS TO Podnart so se že ob sprejemanju načrta za letošnje leto odločili za strokovni ogled DO KRAS-OPRE-MA v Sečovljah ter izlet na Sečo. Skupaj z delavci iz TO Mojstrana smo se odpravili na pot prvo soboto v septembru. Iz TO Podnart nas je bilo 30, kar pa je na pretekle izkušnje dosti delavcev. Avtobusna vožnja nam je ob prijetnem pogovoru in petju lepo potekala. Prispeli smo do prvega cilja, tovarne pohištva KRAS-OPREMA. Delavci so nas prijazno sprejeli, nas seznanili z razvojem tovarne in nam v delovnih prostorih opisali potek dela. Presenetile so nas lično izdelane spalnice, katere so večina za izvoz. Zaželeli so nam ob odhodu srečno pot, veliko delovnih uspehov v prihodnosti. Naslednja postaja je bila v našem lepem počitniškem domu v Seči, kjer nas je prijazni upravnik napotil v sobe. Po izdatnem kosilu smo imeli prosti čas do 20. ure. Nekateri so se odpravili na kopanje, saj nam je bilo vreme naklonjeno. Tod nam je naš delavec Loj z pripravil plavalne akrobacije v nizki vodi, ob sončnem zatonu smo se do solz nasmejani vrnili v dom. Po odlični večerji nam je zagodel LIP-ov ansambel VESELI VENTILČKI. Nekaj delavcev iz TO Mojstrana se je odpravilo v disco, Podnart-čani pa smo poslušali vesele viže v domu. Ob petju in plesu nam je noč prehitro minila. V nedeljskem jutru so se nekateri še okopali v morski vodi, drugi so počivali. Po kosilu smo se odpravili na pot proti domu. Časa nam je še ostalo in spotoma smo si ogledali prelepe Škocjanske jame. Njihove lepote je težko opisati, treba je videti in doživeti vso divjo lepoto narave. Vsi zadovoljni in polni prijetnih vtisov smo se v nedeljo zvečer poslovili in si zaželeli, da se v Seči še srečamo. Alojz LIČAR — v TO Filbo Metka Grmek, 1967 — K, Rajko Korošec, 1971 — NK, Ivan Dobravec, 1968 — K ODŠLI IZ DO: — iz TO Tomaž Godec Marija Selan, PK — upokojitev, Pavel Zalokar, PK — sporazumno, Edvard Sitar, K — JLA — iz TO Rečica Aleš Žmitek, K — izjava delavca, Dušan Ferčej, K — JLA — iz TO Mojstrana Cornelij Adamek, PK — dol. čas, Branko Žansky, NK — sporazumno — iz TO Podnart Miloš Kristan, K — smrt, Jože Miklavčič, PK — smrt, Danica Šipka, NK — sporazumno, Iztok Sajevic, KS — JLA, Zvonko Koselj, K — samovoljno — iz DSSS Slavko Mikelj, SS — JLA POROČILI SO SE: Zdenka Medja (DSSS) ZAHVALA Osnovni organizaciji sindikata TOZD Rečica se zahvaljujem za denarno pomoč in cvetje ob rojstvu hčerk — dvojčic Petre in Andreje. Marija Kunšič Ob smrti brata ZAHVALA Jožeta MIKLAVČIČA se zahvaljujeva kolektivu LIP Bled in TO Podnart, za podarjeno cvetje in izrečena sožalja, godbi na pihala ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. brata Stanko in Rudolf z družinama URE REKREACIJE Vse zaposlene v DO LIP Bled obveščamo, da smo ponovno organizirali ure rekreacije, ki so vsak petek od 20. do 21.30 ure v telovadnici Osnovne šole Bled Vstop v telovadnico je dovoljen samo v copatah. Odbor za šport in rekreacijo LIP Bled Zanimiva likovna razstava v Bohinju V avli Doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici so 19. septembra odprli zanimivo umetniško razstavo zdaj že uveljavljenega slikarja naivca Antona Plemlja, V SLOVO Jožetu Miklavčiču 11. septembra je, star komaj šestinštirideset let, umrl naš delavec Jože Miklavčič iz Podnarta. Jožetovo življenje in delo je bilo vseskozi povezano z našo žago oziroma temeljno organizacijo. Že kot deček je veliko časa prebil ob očetu, ki je razvažal les po skladišču. Pri devetnajstih pa se je na žagi redno zaposlil. Od tedaj je opravljal različna dela na skladišču in krlišču, nazadnje pa je delal kot upravljalec robilnika v žagi. Jože je bil vesele narave, vendar tih in skromen. Nikoli se ni pritoževal, nikoli silil v ospredje, čeprav je bil vedno pripravljen poprijeti za še tako težko delo. Z Jožetom smo izgubili dobrega sodelavca in prijatelja, ki ga ne bomo kmalu pozabili. Hvala mu za nemajhen prispevek k razvoju naše temeljne organizacije. doma s Sela pri Bledu, ki živi in ustvarja na Brezjah. Na ogled je bila do 10. oktobra. Pisatelj Tone Svetina z Bleda je njegove slike ocenil takole: Nekatere (Plemljeve) slike prikazujejo atomske kataklizme negotovega časa. Humanistična vrednost njegovih estetskih pričevanj je v upanju, da je življenje mogoče in da je lepota neuničljiva. Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Olga Repinc, Miro Kelbl in Ciril Kraigher.